ovice. Izliajajo 1. in 15, v^acega meseca. Cena jim je za celo I gld,, za (lol leta 50 kr. — Nai'očiiiiio aprejem«, J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-lisiiiti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enki'at, dvakrat ]2 kr., trikrat 15 ki'. (Gospodarske stvari. Spodlivanje mošta črnega grozdja. o tej /Stvari smo že enkrat v „Dol. Novicali" pisali. Da (o rfajies poiiavlj^jno, j« iin mestu, ker je stvar važiia. Neovrgljiva resnica je, da se (ioifiiijsko ruiieie vino véiliio m nižjo ceno proiiaja, kakor pa belo, to je rumeno. Rudeřa barva viini je prvo znamenje „éviíka". ('viČek pa ne piaea iiilit-e tako doljro, kakor runiejio vino, in naj bode tudi boljše memo po.sleílnjeffa. Zakaj bi se torej ne iiapravljalo i iinieiio vino na mesto rudeceg-a ? Zakaj ne ])osebiio /.daj. ko fie bode v priiioilnosti vsled /.eleziiiee dolenjsko vino veliko bolj iskalo, kakor se je do řdaj. Naj se pije v Ljubljani dolenjsko vino, ne pa ííviřek. Dobínjsko vino pilo se bode pa ie, ako bodí^ nimeno ne pa rudeře. Ku-(kče oslane řviíek, in naj bode se tako dobro. Oeniu blag'o zametavati! Ita se po Dolenjskem veíiiioma rudeče vino nahaja, priliaja od tod, ker se belo in Ěrno f,^ro7,dje skupaj vrže, ces; premalo je ěrnefía, da bi ae iz* plačalo Ěrno g-rozdje posebej pobiati, ter h nje^a .1. Janez Meteljko. lioiji sklepi PO nam zemljanom neumljivi; ko bi ne verovali trdno v božjo previdnost, ki Vse, vravnava najbolje sebi v <'ast in nam v pravi hlagor, bi niHrsikedaj vsklikiiili — to pa ni prav! Res, koliko je mladeniČev po vseli stanovili -- zlasti ae jili ne manjka Indi med dijaki, ki ljubemu Ho^ii east kradejo, ao roditeljem v žalost, Miïnjini v polinjsanje, a predobrotljivi Ro^ jim ♦iiije trdno zdravje, jito daljša življenje; ali nasprotno blago dušo pokosi v (-vetu let neizprosna siiirr, Take misii so me presiiijale, ko seiît zvedel l-ii/.iio vfst, da ni več vrh-g-a Janeza Meteljkota; britka smrt mu je prerezala nit življetija v 1'Olem lotu njeg-ove dobe dné 5. septembra v njegovej '"ojslnej bisi v Ledeèi Vasi Žnpnije Seiit-jernejske. ^né 7, septembra p;i so položili njefiove telesne èniiiio napravljati. Sicer se pa ttidi irtto vino navadno težje proda kakor ruintjno, ker se zanj vinja céna zahieva, ker je torej draiji, in vsakdo řrnino rad lie pije. No, rudeèe vino pa /.aradi tega napravljati, ker je premalo Ôrnega grozdja, da bi se iz[i]aralo irnino napravljati, p;i ni opra/ičeuo. To pa zaradi tega ne, ker se tudi iz črnega grozdja lahko rumeno vino napravi, in sieer s pomočjo tako zvanega .spodlivanja oiošta řniega gro/.dja. Spodliva se pa tako-le. Najprej se pobere belo grozdje, se zmasli, ter most sam zase v sod spravi ; ali se pa pusti mošt in tropine v kadi, da oboje manj ali dlje iasa skupaj kipi. Kjikor liitro je belo grozdje pobrano ter zmažčeno, pobere Sf koj tudi črno, katero se hitro zrnasti, tropine koj opresa, in zadobljeni moU zlije se v sod oziroma v kacj belega mosta, da se s tem poraesa. Tropine črnega g'roidja porabijo se Lihko za napravo domače pijače, za napravo kisa, jesiha, žganja, ali pa za napravo lako zvane tropinske repe, Spodlivanje je gotovo priprosto delo, katero se pa jako izplača, in za to naj bi se (o sploh vršilo, napravo rudečega vina pa opustilo, ako ni za domačijo namenjeno. Za domačijo je seveda ostanke v hladni grob pri podružiiej cerkvi v G robijah. Pa kaj je bil Janez Meteljko? Pokoren sin svojim roditeljem, vzgleden mladenič svojim vrstnikom, vzoren priden dijak novomeške gimnazije, veselje svojim učitelji^m. Poznal sem ga osem let, a vsako leto uie je bolj prepričalo o istinitosti zgornjih besedi. Nekaterikrati sem govoril z njegoyim očetom, ki je znan kot jako skrouien in ponižen mož, a tudi z dnjziiiii, ki KO ga dobro poznali; vseli je bil le «den glas: boljega otroka ni kakor je Meteljkov Janez, ['tiogal je vsako mojo željo, je djal oČe. Xa gimnaziji ga je ljubilo vse, zlasti pa ao se mu z veseljem bližali ravno najboljSi dijaki. S slabimi ni občeval prijateljski, ali ljubili so ga vendar vai brez izjeme. Pa kako tudi ne, vsaj ga je liila sama ljubezen, ponižnost in postrežnost; ne vem je-li znal biti jezen — da velika krivii^a bi Se mu morala zgoditi, da se mit je obra/. nekoliko pomračil nevolje, trde besede pa, kolikor rudeèe vino ravno tako dobro kakor rumetio. Sicer kaže pa dandanes pač bolj, vse pridelano vino prodati, za domaíijo pa iz tropi», vode in sladkorja ponarejeno ali petiotizovano vino napravljati. To kaže že clo nara Dolenjcem, z ozirotn na to, da se po Dolenjskem, in sme se reČi tudi drug-od posebno pa v Ljubljani se vedno najrajši dolenjsko vino pije. To vkljub temn, da se nam iz vseh druzih vinorodnili dežel vino vsiljuje iii to po veliko nižji ceni. Kako da se za domačo rabo lahko tako zvano petiotizovano vino napraylja, zve lahko vsak iz lanskih „Dol. Novic". Kar imamo pa tukaj naj-ostrejši naglasatije pačto-Ie; Vinogradniki, bodite poáteni, ne poskusite ponarejeno vino za pravo pristno prodajati, křijti sicer si bodete dobro ime tako pokvarili, da Še celo najboljši pridelek v bodočnosti z lahka prodajali ne bodete. Torej poštenosti Kftj je novega po avstrijskem cesarstvu? V noyejáem íasu katoliški íasniki mnoj^-o pišejo, naj ae državnemu zboru ustanovi katoliški centrum, kakor I^nv imajo katoličani na Nemškem. V tem krog'u bi bili vsi katoliško zavedni možje vsake národnosti. Ker katoliško načelo veli, da mora vsakdo dali svojemu bližnjemu, kar mti gre po pravici, pomiril bi se morda po tem ceiitrumii narodnostni boj v Avstriji, in katoliška cerkev bi imela v njem moČno oporo. Te dni so se vrSile v Galiciji vojaške vaje, pri katerih je bi! tudi cesar avstrijski. Pri neki priložnosti je izvanredno pohvalil poljski narod zaradi njegove zvestobe in udanosti do vladarja. Pohvalil je tudi posebno se deželnega predsednika in nekatere druge visoke gospode. Nemškim liberalcem ta hvala nič ni kaj všeč, ker Poljaki so — Slovani. Da si potolažijo svojo žalost, obračajo besede cesarjeve sebi v prid, kakor bi bila s tem tudi njim zaupnica izročena. Seveda ti ljudje sami sebi ne verujejo, kar pišejo. Na Češkem so že dolgo časa hudi prepiri med Cehi in Nemci zaradi uiičnili napisov. Vlada hoče, da so v Pragi poleg čeških tudi nemški napisi. Cehi bi se iidali temu, a s tem pogojem, da se v druzih češkili mestih poleg nemških napisov narede tudi češki. S tem so Neiuci sami sebe ujeli, a udati se ne marajo. Ako jim veliko-nemška strast še ni popolnoma zmeSala glav, morajo izpreviditi, da delajo krivico ('ehom. ko tirjajo od njih to, kar sami nočejo dati. Na Koroškem Nemci in nemškntarji zabavljajo zoper slovensko šolo, katero hoče društvo sv (širila in Metoda ustanoviti v Velikovcu. tUovek bi sodil, da iVemci stojijo prav na mehkih nogah, ker se vsacega zboje, da bi jih izpodnesel. Mažarl so se spet lepo skazali. Maîtarski dijaki so izdali neko knjižico, v kateri bi radi svet preslepili, daje na Ogerskem „obljubljena dežela", kjer se vsem nemažarskim niirodom cedi med in mleko. Na to sušmarijo so odgovorili rumunski dijaki L drugo knjigo, v kateri so pojasnili vso .^tvar, kakor je res. Mažari pa so spoznali, da se jim zabavlja. — V verskem oztrii gre na Ma-žarskem vse navskriž. Dolgo časa se že potegujejo za lako imenovani civilni zakon, da se bodo Mažari poročevali pred uradniki. Papež je nedavno poslal ogerskim školom okrožnico, v kateri jih prisrčno opominja, naj vestno izpolnujejo svojo višepastirsko službo, branijo pravice sv. cerkve in utrjujejo katoliško zavest med svojimi podložniki. je meni zuaijo, ni bilo iz njegovih ust. Kot dijak se je odlikoval ne le po krepostnem življenju, ampak prav posebno še po svojej vestnej marljivosti. Nepripravljenega ni naáel v vseh letih noben profesor, pa je iudi dobil v spričevalo vsako polletje „odliko". Tudi zasebno se je učii še različnih jezikov. Da so ga imeli gg učitelji vsled njegovih lepih lastnosti jako radi, se ume samo ob sebi ; tožbe radi njega ni bilo nikdar v vseh ietih njegovega gimnazijskega učenja. Posebno pa moram še povdariti, da je vse njegovo življenje, vse njegovo delovanje in mišljenje prevevala neka sveta pobožnost, izvirajoča iz globocega verskega prepričanja, kar je dajalo blažemu pokojniku neko posebno milobo. Oj, da bi bilo dosti tacih mla-deničev med našimi gimnazijci 1 Njegova živa vera je bila brez dvoma tudi uzrok, da je lirepenel vedno le po dnhovskem stanu; kacemu druzenui stanu posvetiti se ra.jni Janez ni mislil nikdar. Večkrat mi je sam pravil, kako želi, da dospe do bogoslovskih študij. Kliže ko je bil ta čas, večje je bilo hrepenenj'e po njem. Maturo je hotel še narediti, prav pridno se je vže prijiravljal, dasi bi mu tie bilo treba pri njegovej nadarjenosti in delavnosti skozi vsa leta, koje je bivat na gimnaziji, Češ, potlej stopim pa kar 8 prošnjo pred ljubljanskega knezoskofa, Žetja se mu vendar ni spolnila; obolel je o biniio.štih, in koso njegovi kolegi delali pismeno maturo, jfi odšel na svoj rojstni dom,' od koder se ni vruii več. Smrt ga je rešila zemskih skrbij ter ga presadila v vrt nebeški. Da. ker je bil Hogii ljub. je bil odtrgan s sveta, da bi ga hudobija morda ne spridila. Mlad je umrl, a po svojih kreposùl' dosegel gotovo veliko let. Veselje je bil dobriio ljudem, ponos gimnaziji, prepričani smemo biti. da je sedaj radost angeljem nebeškim, liog da} slovenskemu narodu mnogo tacih mladeniČev, slovenskim gimnazijam mnogo tacih dijakov.! Kaj je iiovoiça po širokem svetu? Na Nemškem v mestu Vircburg-u se je vršil koncem avg-usta 40. tieinški katoliški sliod. Katoličanom [lasprotiii Ěasniki so akodoželjiio prorokovali, d:i se liodo pri tem shodu govorniki sporekli. A to prorok o vanje se iii izpolnilo. Shod ae je vršil T najlepšem redu in vsi govornil(i, tudi listi, ki v državnem ïboni tiiso bili vedno enih misli, so se strinjali popolnoma v katoliških naùelih Saj pa'tudi drug'afe ni mog'oic, ker načela katoliška so le ena iii v sel^i ne tr[»p nobencffa atrankarstva. Sklenili so mnoge izvrstne resolucije o šoli, verski orffanizaciji, o umetnosti itd. Nasprotni iasniki so seveda preuej potrti zaradi tako vrlo dovriieneg'a shoda. V Španiji je toliko strajkov in drugih resnih uporov, da je treba iskati kraja, kjer je se mir. Zadnje dni, pravijo, pa je vlada s svojo odloiV iiostjo napravila popolni pokoj povsod. Ako je to res, vprašati se moramo, kako dolffo bo to trpelo. Predolgo gotovo ne! Taki ljudje, kakor so ápanj-ski Karlisti in republikanci, imajo prevročo kri, ila bi mogli mirovali Xa Angleškem se je te dni v zbornicah raz-motrivalo irsko vprařanje. Ako hi bilo vsprejelo, dobili bi katoliški Irci, ki so že veř sto let hudo zatirani, nekoliko veř: pravic, kar bi bilo prav pravično. Toda nižja zbornica je predlogo sicer sprejela, a viija zbornica jo je žalibog zavrgla. Je pač siara pesem, kakor na Angle.^keiu, tako tudi pri nas: tisti, ki najbolj svobodo oznatijujejo, tisti jo najbolj zatirajo in svojega bližnjega .svobodnega ne morejo videti. V francoski zbornici po zadnjih volitvah zopet vladajo brtzverci. Narod, kakorsen je iVan- Pismo škofa Barage.*) Preljuba moja Amalija! 0(1 zadnjega mojega pisma v marciju se je pripetilo marsikaj veselega v mojem misijoiiu. Velika množica zgubljenih ovfic je vstopila zopet v (»vČjak dobrega Pastirja, iščoč tukaj svoje večne blaginje. Od velikonočne nedelje (22. aprila) do zndnje nedelje (17. junija) sem krstil 107 paganov, 'II sicer veiiinoma odrasle ljudi, med njimi mnogo starcev, katerim je OČe usmiljenja naklonil še ob robu groba milost sv. krsta. Ker sem le zaradi ^^Sa, da bi izpreobračal pagane, zapustil svojo do-rnovino in vas, drage ini domaČe, ter prišel v to i'iisto zemljo, misliš si lahko, kako neizmerno tolaŽbo in duhovno veselje tukaj uživam, ko vidim, ^ako lop uspeh daje (jospod žetve mojemu misi- •) SlHčftjiio Bť j(i našlo sk'ileËc, dusi«) fii; ne priobiíona piřiiio jtltivuu^/ji iiiiaijouskeíra Skiffii Jiurnj^e, udom Dûleiijija iz Daberiiiia, *ateru je pis'ai svoji sestri Ainaliji. coski, ki sam daje vladi bič v roke, da ga tepe, res ne 7asiuži, da bi se mu dobro godilo. V Svici se že dalj èasa prepirajo, ali bi smeli jezuiti naseliti se v deželi. Doslej «e to ni Še posreèilo. Ko je nedavno neki jezuit, švicarski rojak, tu pridigoval, osupnila je cela Žvica. kakor bi se imel svet podreti. Ali naj bi se mi jezili nad takimi ljudmi, ali naj bi se jim smejali? V Italiji „odrešeni" pa pokajo bombe kakor po Kranjskem pri žf^gnanjih. Zlasti papeževa stranka ni nikoli varna preci njimi. Zvečer 27. avgusta je hotel neki mladič vreČi tižgano bombo v klet one hiše, kjer se zbirajo papeževi vojaki. bomba se je razletela predno je prišla v klet, pobila več oken v okolici in močno poškodovala letnega ii.ladeniča, ki jo je přinesší. Odtrgalo mu je obe nogi. — Bivši ministerski predsednik Cri spi, zakleti sovražnik papežev, ruje silno zoper sedanjega prf-dsednika. Ujeda razjeda ujedo! Slovanski dan Je bil na svetovni razstavi v Chikagi 12. avgusta t. I. Zbrali s« se vsi Slovani, razven Poljakov, ki so se zaradi Oebov sku-jali in s tem pokazali svojo prirojeno sebičnost. Bili so zastopani Rusi, ('elii, Slovenci, Slovaki, llrvatj, Srbi in Crnogorci. Posebno so se odlikovali Cehi, ki so bili najbolj mnogoštevilno zbrani in so vso stvar vodili. Sprevod Jb bil velikanslç, udeležilo se ga je mnogo moških iu ženskih dru-fi!ev. Stel je do 20.000 ljudi. Med vihrajočimi zastavami je korakalo 23 godb in samo Čeških društev 850. Med njimi so se pomikali slavnostni vozovi, ki so predstavljali razne zgodovinske slike. Občno pozornost je vzbujal zadnji voz, na katerem je stala velika piramida. Na njej je bilo zapisano, kolikokrat so Slovani že Avstrijo rešili. V veli-kaiiski palači jih je pozdravil razstavni odbor, po- jonu. Nikoli ne morem zadosti zahvaliti Boga, da mi je dal milost, da sem prišel sèm in da nisem zastonj tukaj. Četudi bi vse svoje življenje, kolikor mi bo Se živeti, ne mogel storiti nič drugega,, nego te novoizpreobrnjene divjake v veri ohraniti ill utrditi, sem vender-le mnogo bolj zadovoljen, da sem prišel sem, nego da bi ostal v svoji domovini. Vender se nadejam, da mi Bog da milost, da izpreobrnem še mnogo paganov iz te okolice. Poiasniti Ti moram tudi bližnje okoliščine teh mnogih izpreobrnitev. V pretekli žitni sent večkrat povpraševal, kje je še zunaj uiiše vasi kaj pagaii-skiii selišč. Zvedel sem, da so daleČ od tod na razne strani tri male vasice. IVva je oddaljena 0(1 tod OEio dnevno pot, druga poldrugo iti tretja tridnevno pot. Ta dežela je namr«č jako malo obljudena. Oeio zimo sem se veselil, da bom mogel spomladi obisttati te uboge divjake, iírž ko so tu-kajšui moji iarmani opravili velikonočno spoved, tem se je zařel koncert v g-lasbeni dToraiii. íj^rale 80 se le slovanske »kladite. Hotein so sledili Se razni najC^oTori. — Gotovo je ta veliřastni na-í^top slovanske krvi mogoíiio vplival nu drupe Amerikance, kateňli nino^i niti ne vedo, kaj in kakžen je rod slovaiïski. PiňG NO nam: Iz Šmihela pri Novem Mestu. — Kaj so glubo* nemi, meni» da bi moral VHiik olikaiiec že vedeti. Vendar ao ziiabiti še nekateri, kateri menijo, da so to ljudje, sploh nesposobni za ftloveško družbo in ne-sprejmljivi za vsaktero izobražbo. In veudar v resnici ni tako. Zavodi gluhonemih nam iriiajo, da se tudi ti reveži lahko priučijo veliko koristnega in dobrega za dušo in telo. Glu lonemci so namreč one sirote, kateri Čisto nič ne slišijo, vendar jezik in giOo imajo sposoben za govor, samo, da ga ne znajo rabiti. Ako pa se priuče, kako je treba gibati z ustnicami in z jezikom, tedaj se jim pii tudi jezik toliko izobrazi, da začno začetkom dajati posamezne glasove od sebe, izrekati posamezne zloge, pozneje cele besede in posled-njič cele stavke. Seveda stane to veiiko truda in tudi časa in poleg tega tudi železne potrpežljivosti, )redno se takemu otroku pokaže ta umetnost govora. Koliko je revežev po Slovenskem, ki žive nekako odurno, boje ge ljudi in ljudje se njih boje in nihče ne stori niti stopinje za nje. Oli, d» bi prišli vsaj enkrat, pogledat v kak gluhonem zavod, kakor je n. pr. v Šmihelu pri Novem Mestu. Tu je bila 28, avgusta javna presknSnja in je res presenetila marsikoga in mnogo jih je ganila do solz. Tu si lahko slišal, kako 80 gluhoneme deklice brale, pisale in številile. In ko ti je napisala na tablo, soštela je naprste. Če se ni znabit zmotila. In da gliilioneme res ne slišijo, pokazal je slučaj, ko sta dve dnklici ob iisteni času jedna poleg druge átevilile na glas in se ni dala nobena motiti, Éo je bila preskušnja končana, pozdravile so gluhoneme deklice odhajajoče s krščanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Veliko jih je Šlo iz sobe brisajoč si z oči solze, ki so mu prišle vsled tega v oči in vsakdo je moral nehote vsklikniti: Bog povrni tisočero častitim sestram ves trud, katerega so pri tem imele. Da bi pa6 priáli «emkaj oni, ki «e štejejo tudi med olikance in so se nasprotniki temu zavodu, ki je tako krvavo potreben za našo deželo. In med nasprotniki so celo tudi taki, katerim je izročena skrb za mladino. Pred vsem se mi p:i zdijo čudne besede nekega človeka, kateri časih nosi suknjo „8 knoft" od vrha do tal. Ta mi je nekoč rekel; „Otroci imajo etariše in naj še sami zanje skrbe". Toda p]'ašam kako? — Saj je še s takiuii paglavci težava, ki imajo vse čute razvite in vendar se le malo doseže. Zatorej treba dajati take reve v odgojo osebam, ki ao v tem poučene in to so ravno za deklice reda-rice za dećke pa redovniki, V hvaležnem spornimi ostal bode pač ta dogodek vsem obiskovalcem tega zavoda in menim, da pač v imenu vseh mladinoljubov govorim, akozakličem: Bog povrni tisočero ves trud tem častitim redovnicam in On naj prosi nad zavod obilo blagoslova, omeči pa tudi srca onili, ki imajo v skrbi Holzapfelnovo vsta-novo da se kmalu, kmalu priredi zavod stalno za dečke in tudi za deklica Flijaron. Iz Šent-Jerneja, Dne 7, septembra 1893 izročili smo materi zemlji v Grobljah župnije v Sent-Jei'ueji truplo miadegîi abiturijenta Janeza Metel j ko - ta. Pokojni Je bil rojen dné 7. septembra 1873 v I^edeči Vasi hiš. št, i), velike župnije v Šent-Jerneji. Vstopil je v takratno trirazredno ljudsko šolo v ňent-Jerneji dné 16. oktobra 1880. Učil se je vedno izvrstno. Radi tega ga ja njegov skrbni oče Martin Metelko dal v četrti razred v Rudolfovo, ko ga je odměnil izšolati za duhovski stan. Rajni se je prav pridno učil v vseh razredih latinskih šol. Bil je tiii, miren Človek, visoke rasti in bolj slabega zdravja videti. Cel čas šolanja ni bilo Čuti posebne bolezni pri njem. Ko je letos v osmem razi-edu bil ter šel ves navdušen oskrbovati potrebno v Kostanjevico, da bo višja gimnazija imela tam sveto mašo v prelepi cerkvi Matere Božje na Slinovcih prvega majnika, iu on, niti mi drugi nismo mislili, napotil sem se, da bi tem divjakom oziiaiioval besedo bcttjo, katere èe nikoli niso slišali iz ust kakega duhovnika, Najpreje sem sel na neki jako prijeten otok v velikem Micltig'aiiskem jezeru, kî je tako daleé od suhe zemlje, da se komaj opazi s prostim oèe-soni kot mala nieg-lica. Ta otok je precej velik. V okroiju se more prelioditi v kakili ítiriíi urah; imenuje se „Bobrov otok", zaradi mnogih bobrov,' ki 80 Um živeli, zdaj pa so skoro popolno zatrti', ker jih prehudo iove. Na tem otoku je vasica divjakov, ki nb-sei^a 8 hiš. Ljudje žive tn jako sreéno ; hranijo se s poljedelstvom iii ribištvom, ki je tu jako bogato; poleg^ tega jiapravijo si tudi mnogo sladkorja. Preteklo zimo je prišel neki divjak s tega otoka k meni v Arhre Orocbe, da bi ga krstil. Občeval je s kristijani; seznanili ho ga v krŽííaii-Rtvu in ga poiiiilt v temeljnih resnicah sv. vere. fíedaj je izvrsten kristijau. Ta dobri mož se je vrnil po av. krstu na svoj otok. Naročil sem mu, naj naznani svojim rojakom, da pridem spomladi, ako mi lîog zdravje ohrani, na njih otok. To ga je silno razveselilo in zagotovil mi je, da bodo vsi otoiani jako veseli, ako zagledajo duhoviu'ka v svoji sredi. Dajal mi je mnogo upanja ; a vender sej» clvo/nil, bom li kaj opravil med temi divjaki, ker mnogi tukajšnji prebivalci so mi zatrjevali, da se ta misijon ne l)0 posreŽil. A vender sem odrinil tje, v zaupanju na Gospoda, ki je rekel, da ostane pri svojih vse dni do konca sveta. Srce mi je utripalo burno, ko smo se bližali otoku. Razobesil sem lepo belo zastavo z rudeii® križem v sredi, kakorsno razobesim vselej, kadarkoli se peljem na misijon, da se po nji spoziin èoln misijonarja. Ko smo se bližali otoku, pi djaia je prijetna sapica, ki je zibala ljubko mojo zastavo, oznanjajoio prihod služabnika božjega. Ko so divjaki, ki imajo čudovito bistre oi'. zagledali zastavo in spoznali, Èegava je, dal je da ga bo zađola v kratkem časti taka liuda bolezen, ter ga na mrtvaški odsr spravila. Komaj Je še nekiij tednov se učil, kar ga domov pripeljejo z novico, da je bolan in jetićen ter bo mg' turo pozneje delal, kajti naniil se je neki ž« toliko, da bo prav lahko maturo prestal ter se potem podal v seitieniáče, — Doma je le vt^dno hiral, ni tmi ugajal zrak niti [iri ljubljenih stariaih, uiti pi'i svojej oinoženi in ljubeznivi sestri v Dolenjem Gradišču. Morali so ga domov peljati ter ga prevideti s sv. zakramenti za umirajoče. 5!dravila, katera so mu od raznih, najbolj znamenitih zdravnikov nosili, utso hotela pomagati, le vsak doktor je dvomil nad ozdravljenjem. Lazil je okoli doma težavno, tudi skrbna iu dobra postrežba zelo marljive in ljubeznjive matere mu ni pomagala, da, še eelo molitev ni hotela jetike ozdraviti, kakor se je nekot^ žalostni oôe izrazil. Ko so vsi sprevideli, da ne bo nič, dali so ga še gosp. kapelan v poslednje sv. olje in papežev blagoslov. Zveûer je neki àe šel v drugo sobo, ko so njegovi ljudje večerjali, ter jih tako milo vsakega posebej gledal, ter opomnil, ko so ga silili iti v svojo sobo, pustite me no, da smo vsaj Še jedenkrát vsi sknpaj pri mizi. Celo noć je le nemirno prebil. Okoli 7, ure zjutraj je nekoliko se moli!, ter mislil, da po-ludne zvoni. Dali so nni še hrane iu jo Je vžil. Okoli polujeduajste ure dopohidue je pa zdihnil svojo blago nedolžno dušo. Veliko ljudij ga je šlo kropit. Bil je tudi lep pogreb, l'oôastila sta ga gosp. Fr. Detela, ginin. direktoi' iz RudoUovega in g, prof. Fajdiga. Preden so ga še v krsto djali, je g, direktor oćeta nagovoril z prav ginljivitm besedami ter ga miloval, da je on izgubil dobrega, nepokvarjenega in vsem dijakom vzglednega, vrlega sina, in gg. profesorji pa svojega izvrstnega učenca itd, Ranjkemu so skazali vsi svoje spoštovanje s tem, da jih je bilo prav veliko prišlo k pogrebu. Nosili so lepe vence, in dolga vrsta pobožnega ljudstva šla je spredaj in zadej za krsto z ostanki prezgodaj umrlega mladeniča. Naj bo vsem gg. tovarišem in prijateljem pn-poročen v blagi spomin! tz Suhora. - Dufí 4. januarja t !. smo izročili materi zemlji preiast. gosp. župnika Martina Tomca. Težko, jako težko sprijazniti smo se morali z britko izgubo vestnega in blagega goi^poda in skrb polastila se je cele fare, kdo bode pokojnemu vreden naslednik. Po skrbi prezaslužnega gospođa dekana Antona Aleša dobili «rao še prej ko smo pričakovali izgled-nega administratorja v osobi vrl^a gospoda Fr. Ce-šarka, prej kapelana v Podzemlju. Do dne SI. t. 1. opravljal je čast. gosp. Ďešarek ves svoj posel z iřvíinredoo natančnostjo in vuetostjo in bil je vzlasti iskren prijatelj in preskrbni dušni pastir Šolske mladine Suliorske fare. Za časa sedem-mesečnega bivanja mej nand Suliorèani znal si je pridobiti ljubezen vseh fa-ranov in mi ne pretiramo trdeč, da arao se le težko poslovili od toliko priljubljenega in spoštovanega duhovnika. On ostal bode mladini in starim v trajnem spominu v Suliorski fari. Po britkih dveh izgubah pa vzbuja v prsih na» faranov dohod novo imenovanega župnika precast, gosp. Petra Ogrina čisti čut livaleinosti poklicanim osebam, ki so na izpraznjeno mesto župnikovo poslali nam tako značajnega, miroljubnega in za vse lepo^in dobro z vso njegovo blago dušo vnetega moža. Žal, da na» Je gospod župnik prehitel, da mu nismo mogM napraviti v dan prihoda, to je 22. avguuta, tako slavnega vsprejema, kakor smo ga nameravali. Kar se je dalo v Ziidnjem trenotku pripraviti, storili smo radi vojje in prepričan naj bode gospod župnik, da je bila naša volja dobra in da imamo pripisovati to naključju, da nui nismo mogli vprizoriti vsprejema njemu dostojnega, nekoliko tudi njegovi izredni ponižnosti, da nam svojega dohodka ni izvolil naznaniti. Prvo nedeljo njegovega bivanja na Suhoru pa smo skušali popraviti, kar smo prejšnji torek zamuditi morali, Ginljiv nastop preko ïiOO učencev in učenk a šolsko zastavo med slovesnim zvonenjem in pokanjem topičev, srÈni pozdrav po mladi učenki podareč mu krasen Šopek, ter udele-žitev umogobrojnega izbranega ljudstva cde fare sprem-Ijevaje ga v farno cerkev naj mu bode vaaj malo nadomestilo onega sprejema, ki smo ga namerovali, pa mu ga žali Bože nismo mogli napraviti. Preverjen pa uaj hode, da si je on takoj prvi čas svojega biyauja na Suhoru pridobil naše zaupanje in Bog daj, da bo vez udanosti, spoštovanja in ljubezen naših faranov do svojega duhovnega očeta ostala zmironi tako trdna, kakor je sedaj, . tiikoj iijili glavar razobesiti svojo zastiivo na svoji liií^i. iMoji divjaki, ki so me vo/jîi, zagledali so takoj to zastavo. Sedaj sem Ijil pomirjen. Ko eino prišli Idiže k oioku, videli .smo, kako velika množica ljudi liiii na obrežje. Skoio vsi otoíaui so se sešli pozdravit inÍHÍJouarja Gospodovega na (lomaiih tleh. Možje so dvakrat ustrelili s svojimi puškami v pozdrav in znak veselja, da jih obiíĚe posJanei; hožji. Komaj sern stopil na suiio, prÍKtopili so vsi možje i[i mi stisnili prijaztio roko. potem pa so me peljali v svojo vas ft. j, osem liiS iz drevesne kože). Najpreje aem šel v hišo g'lavarjevo, kjer 86 je zbral« mnof^o divjakov, ki se niso mogli duhovnika zadosti nagledati. Od svojih dedov so Že marsikaj řiili o duhovnikih, a videti Še niso nobenega in nobeden se ni prišel na njih otok, Kdor pride med j^aganske divjake te dežele, JUora se ol>na,^ati po nekem običaju, katerega sem se jaz dobro naiiřil. Nisem jim takoj razodel, kaj jim hočem povedati, temveŽ govorili smo o raznih drugih reřeh; potem pa sem naprosil glavarja, naj julri skliře veliki sviH vkupe, (tako nazivajo ,, svoje zborovanje), kjer jim bom tiidi jaz nasveto-val jako lepe in dobre řeží. Zhrali so se v glavarjevi kolibi, kjer sem jim govoril ob kratkem o potreln in koristi kržČaiiske vere. Koncem govora seai poprosil glavarja, naj mi odgovori. Odgovoril mi Je slovesno po svojem služabnik«, da so vsi jako zadovoljni in se řutijo sreône, ker vidijo du-liovnika na svojem otoku, iu da nižesar bolj ne Žele, nego krsiaiisko vero. Lahko si misliš, ljuba sestra, kako srèno veselje je obíutilo moje srce, ko .sem slišal ta odgovor. Ostal sem pri njih nekaj dni ter jih podnieval in 11. maja, o presrečni dan, krstil .sem 22 paganov. (Oaije sledi.) S SavB. — i-î. avgusta, t. -1. se je blagoslovil v Št. Laiabertu kamenit Itip „Marija pomagaj" v lepi, novo zidani kapelici nekoliko iz vasi àeiitkmperske. Kip predstavlja „itanjo. pomagaj". Po slovesni složbi boqi ob lOi uri je šla muožica varuega ljudstva z diihov.ščino vred v procfiBiji b kapfJici. Lepo petje in goreče molitve vernih so bilej„Mariji .pomagaj" — gotovo vseç, i^to tudi Njenemu,Sini(, iiialeiini Jezuščku, ki se z roko oklepa luaternega vratu. Pri kapelici sem videl, kako se je marsikteremu utrnila gorka solza z oči. , ' Gospodar Matějko, kterega vse delo veliko ■tane, bil je ta dan srčno zadovoljťn. Kakor se je bil zaobljubil, vestuo je izpolnil. „Marija pomagaj ga je bila rešila iz hude stiske. Pisiilca teh vrstic navdajala je še posebno ta misel: Popotnik přišedši iz Zagorja po težavni cesti, to lahko zdihnil pri kapelici; „Marija pomagaj!" — l)omagaj mi še dalje, isto bo storil_tudi popotnik, ki bo šel od Save skoz „krjiico" in Št. Lambert proti Jiagorju. — Naše ljudstvo oôitno kaže, kako zaupanje ima do „Marije pomagaj". — Pri tej priliki sem si , ogledal tudi prekrasno kapelico ss. blagove.stnikov ys'Cmla.in Metoda. Oast.^komur častL /„n-A ^ Domače vesťí, (Novomeške šole) so se pričele z današnjim dnevom. (Deželnim poslancem) goriškim je bil izvoljen y Tolminu Alfred grof Ooronini, ki je dobil vse slovenske glasove. .le. ) Ô. gos[>. Mibael e imenovan župnikom v k, kapelan v St^ Lov- (Duhovske premem Barbo, župnik na Trebelnem Hmarjeti; č. g. Ivan Debela rencu gi'e za župnijskega upravitelja začasno v Žaijno. (Osebne v.esti.) G. Avgust Kobler, adjunkt C- kr. državnih železnic, je imenovan za načelnika postaje Ljubljana pri dolenjski železnici, za njegovega namestnika pa dosedanji vodja postaje v Jar-Hab g. Pregl. (Kaki) so poginili tudi v ribniških potokib, kakoi' iired leti v Krki. / yt> "'■ (f TI mrl) je 5. sept, v Ledeči vasi pri Št. ,Ter--neju g. Ivan Metelko, abiturijeut novomeške gimnazije. Bil je izvr.sten dijak, blag značaj, ki bi bil dika du-jiovakemu stanu, kateremu se je botel posvetiti, a nemila smrt mu je prestrigla nit življenja. Naj v miru počiva! (V Metliki) bo 17. t. m. volilni sbod g, poslanca Štikljeja. (Družba sv. Mohorju) ima letos 573i>8 mlov, torej sns manj nego lani. Ako pomislimo, kake slabe letine ao, ni se nam teimi čuditi, ker ljudje prislužijo komaj denar za vsakdanji kruh. (Tat) je kradel 5. t. m. v Šmihelu pri Noveuj Mestu in sicer pri beiem dnevu. Zasačili so ga, vrgel je denar od sebe in ubežal. Takih posto »aČev je vedno več ob celi progi, kjer se dela dolenjska železnica. Treba jim bo ostrejše stopiti na prste, (Bolnišnica usmiljenih bra to v) v Kandiji se Že pozidava. Kako silno je potrebna naši deželi, kaže nam tu, koliko kranjskih bolnUtov išče pomoči na tujrm. Lansko leto je izdala za nje kraniska dežela 79.746 gld. 28 kr. Bolnikov je bilo 3951 : od teli jib je bilo v Trstu 7iy, v Zagrebu pri usmiljenih bratih afiO, ravno tam pri ti.siiiiîjenkaii 534, v Brežicah 378, na lioki 247, v Karlovou 191, v Oseku 12(5, v Kopriv- nici 125, v Pulju 101, v Gradcu 89, v Celovcu 76, v Celji 83, na Dunaju 51 itd. (Dolenjska železnica) na koiSevski progi se otvori slovesno 26. t. m, K tej slovi'siiosti iride baje tudi trgovinski minister in mnogo druge v soke gospode. Uradniki na raznih postajah so svoje sliišbe že nastopili. (Konjska dirka) v Št. Jerneji vršila se je letos v pondeljek 11. sept.; — istegji dne pi'edpoidne pa je bilo premovanje konj. — Dirkanje vršilo se je v lepem redu, vendar udeležba ni bila tolika, ko prejšnje leta, dasi zanimanje za dirko ni prenelijilo. Nekaj utegne biti krivo, ker js bil tržni dan v Novem Mestu, znabiti tudi kbvverno vreme, in se je bito dežja nadejati, — Po končani dirki je tajnik c. kr, kmetijske družbe, g. Pire nagovoril navzoče konjerejce, pohvalil kar je bilo pohvaliti, pa tudi nekatere nedostatke pri konjereji grajal, mej drugim, da se se ni navada opustila, konjem na paši noge vezati. Konečno ao bili javno imenovani najboljši dirjači, katere prihodnjič naznanimo, (Razstava krompirja.) V kmetijski bral-niei v Novem Mestu bodo v nedeljo dné 21 t, m. do-poludne razstavljene različne vrste letoanega krompirja, pridelane iia deželni kmetijski šoli na Grmu. iiazstava bode združena s ponkom, katera vrsta krompirja je za naš kraj najboljša. — Ako žel) kdo zmed gospoditrjev sam katere vrste krompirja razstaviti, prinese naj jih imenovanega dné ali pa še prej v kmetijsko bralnico. (Ilazstave prašičev), katero je nameravala prirediti kmetijska podružnica v Novem Mestu, letos ne bode, ker primanjkuje v to potrebnih sredstev. Priredila se bode zategadelj .^e le drugo leto. (O b č i n k a volitev.) Pri občinski volitvi na Božakovem v črnomaljskem okraju je bil za župana izvoljen Martin Slane iz Rosalnic, za svetovalca pa Ivan Pečarič. (Z livora) pri Žužembergii se nam poroča: Včeraj dne 30, avg. so bile občinske volitve za občino Dvor. Zmagala je v vseh treh razredih prvikrat katoliška slovenska stranka. Do zdaj je namreč vedno županil v na.ši občini s pomočjo uradnikov ranjke knez Anerspergove tovarne nemturski liberalizem. In kako? Mala občina ima danes dolga čez 1500 gl. Lepa ded-šina novemu odbttru! Zadnji čas je tedaj bil, da so se kmetje vzdramilî in zavrgli stare jerobe. _Pri vsem tem se pa ni studilo nekterim prononciranim Žužemberškim ultraslovenskim liberalcem bratiti se z ostanki dvorske nemskutarije in jim pomagati, da bi se še vzdržali na površji. Še na dan volitve si jih videl kla-verno hoditi po Dvoru. A zastonj! Videč, da je od-klenkalo stari nemčurski gardi iu da se nihče ne zmeni Z!i njo, se le-ta uiti ni upala v boj se spustiti in je brez boja si'amotno zapustila volišče. In tako je zopet ene nemČur.sko-liberalne postojanke na Ki-anjskem menj t (V Trstu) je nedavno katoliška slovenska družina, obstoječa iz .5, oseb pristopila med razkolnike. Kaj imajo dobička od tega? Žalostno je to, silno žalostno, (Kuliko vina je leta 1892. Kranjska dežela pridelala? Okraji; Litija it090 hI., Mokronog 5688 hI., líadeče 7355 hl.. Krško 943 hl., Sti-Čina38í)hi., Kostanjevica 3240 hl.. Novomesto 13.946 hl-, Žužemberg 1636 hl,, Trebnje 4769 h!., Metlika 331 hl„ rrnoiiielj 7305111,, Kočevje 227hl., Vipava 28.32!^ hl„ Postojna 508 h!,, Senožeče 209 hI,, Ilirska Bistrica 794 hI. Vkiipe 93.L>20bl. — Na Štajerskem pa se je pridelalo vina vkiipe 239.200 lil, (Di obtiuice ) i'7. letnik so izsIe. Kakor prej-ěnji letniki, ima tudi ta knjiga mnogovrstno zimimivo vsebino. Med drugim nadaljnje življenjepis rajnega kanonika Ki'nraarja in popisuje življenje profesorja Jožefa Marna. Kazne vesti. * (V Mariboru) je umrla nedavno žena stara 103 leta. * (Iz Amerike) poroia „Amer. Slovenec", da so v premnogih krajih zaprli rudnike in tovarne t«-da je na tisoče delavc-ev brez dela in zaslHŽk;i. Isto potrjujejo zasebna pisma. Zdaj skušnjo lahkoživci, kako potrebno je yarůevíinje v iasu srete Koliko bi jih sedaj rado pri.^lo v domovino, pa Še toliko nimajo, da bi si pot plačali. Nekateri so bili bolj previdni. Ti 80 poSiljali denar v domnče posojilnice in sedaj niso v zadregi. — Pred nekaterimi tedni sta se ponesrečila v Ameriki dva liadovičatia. Eden je padel v peč, drugemu pa je kolo odtrgalo obe nogi. * (Nova iznajdba,) Avguštiuski menili, Spanec, P. Teodor Rodriguez je iznašel jako rabljiv stroj, M katerim ae bo lahko zabranilo, da vlak ne bo trčil ob drug vlak. * (Krt par ji) so začeli vznemirjati IjmUtvo v Bosni pri Kostajnici. Vodi jih ubegli žandar Nikolic. Ko jel. 1886 umoril v Diibid slovenskega misijonarja Valentina Lalia, zbežal je s svojo trnmo v Srbijo, sedaj p!i se je vrnil v Bosno. Njegova truma šteje 4Cř mož, ki 80 vsi Srbi, le 4 inolianiedani. Skrivajo se v gorovju Kozara. Na glavo ropart^kega poveljnika je razpisanih 2iiao kron. Bosniâka žandarniorija si sicer mnogo prizadeva, da bi jih zajela, a vse je zastonj. * (Kolera) pobira ljudi v Galiciji in na Oger-skeni. Tudi na Ruskem iu v Italiji je razširjena. Vendar sedaj v hladnih jesenskih dneli precej pojenjuje. Bog nas varuj te Šibe božje ! (Grozna hudo Inja) je prišla na dan na Hrvatskem pri Varaždinu. Dva berača .sta dobila nekje tri deklice, stare po 14, lii in 10 let, katere sta navl«9č tde.sno tako poškodovala, da jih jft groza videti. Ž njimi sta beračila in usmiljene ljudi alepa-rila. Sedaj jili im;ijo pod ključem. Zaslužena kazen tťm zverinskim Ijndem gotovo ne odide. * (VAmeriki) se delavcem vedno slabeje godi. „Amerikanski Slovenec" pripoveduje čudne retii. V Milwaukee se je zbralo nad 200 delavcev pred županovo hišo, ki so klicalir ,.krtiha'." in „dela!" Župan jih je tolažil in jim obljubil, da jim bo kmaln kaj dela preakrbel. Nazaj grede »o srečali |)eka z vozom ki'Uha, Takoj so ga Uř^tavili in prisilili, da jim je prepustil fel voz. Potem so se podali v gostilne in sb napiti: plačati pa nisu hoteli. — V New - ^■flrku so naredili lačni delavci sprevod po mestu. Dva sta nosila črne ïastave z beliiti napisom: „V obilnosti stradamo" m «Zîlan^euie časa — stradam, ker je ta-hi predebel". Zraven napisa sta bila namreč naslikana dva moža: debel bankir in sestradan delavec. Neka žen.ska jim je govorila in jih naganjala, naj gredo krast po mestu, ker se jih bogatini ne usmilijo. — Na stotine delav- * (Spreobrjenec). Josip Bono, bivži urednik nesramnega, hrezverskega Časnika, je objavil razglas, v katerem javno obsoja vse svoje zmote in razkriva v resnici strašna sredstva, kakoršnih se poslnžnjejo nekateri, da bi spravili ljudstvo ob pravo vero. (Maša na Montblanku). Vikar Ivan Bonin je šel meseca avgu.sta z nekaterimi tovariši na švicarske planine. S papeževim piivoljenjem je niaševal ua vrhu, ki je visok 4807 metrov. Pet spremljevalcev je držalo streho nad njim sredi velicega snega ^ veter je vlekel tako silno, da so le z največjim trudom obdržali ta šotor. Mraz je bil tolik, da sta zmrznila «no in voda. (Ž ve p lenke) je iznašel ravno pred 60 leti dijak Kamerer v tem, ko je sedel v ječi ). 1833. zaradi političnih prestopkov. Ker so mnogi ljudje posnemali njegovo iznajdbo, ni imel od nje nikakega dobička. Žalosti je zblaznel in umrl leta 1837. (K vojaškemu naboru) je prišel v Lireju na Francoskem novinec, ki je bil tak, kakor kak trileten otrok. Visok je 60 centimetrov, toda brada mu že pogimja. 2AÍÍVALA. Za milo sočutje o smrti in bolezni mojega nepozabljivega sina Janeza Meteljko, abiturjenta, izrekamo vsem prijateljem in znancem iz bíižnih iu daljnih krajev, posebno čast. dnhovščini, preblag, gg, dr. Franc Deteli, profesorju Fajdigi in sploh vsem, ki so se tega sprevoda udeležili, svojo najsrčnejšo za- Žalujoči ostali. IJdeiiaa 14 let starega, vesÈeya slovenskega in nemškega jezika, sprejme pod ugodnimi pogoji takoj v svojo prodajal-nico z mešanim blagom (đll—J) v Órnomlji 16 konj na prodaj! Ker bo železnica mej Ljubljano in Kočevjem iikoro zgotovljena in bo potem vožnja pošte prenehala, prodam po 1. dnevu oktobra 16 konj, kateri so še prav dobri za rabo, in sicer prav cem^. Tudi postne vozove prodam po jako nizki ceni, Anton Haufff (217—i) C. kr. imSUr v KoÉevji, O _________ .rajo. Bog Kdor ima pamet, naj ne hodi v Ameriko! roston sedanje poste na glavnem trgu, pripravni za proilajalnico ali gostilno se oddajo v najem. Natančneje pové Ij^lastiiica pt. Fichtenau. Dražba. (ei&) V torek 26. septembra od 8. ure dopoludne nadalje napravim prostovoljno javno dražbo od Grmske grajščine ostalega mi zemljišča, ktero bom prodal po parcelah, ali pa tuđi posamezne njive, ktere se nahajajo veSjidel ob cesti pri Žabji vasi. Dalje bona dražbi tudi hiša z dvemi hlevi in drugim gospodarakim poslopjem ter vrtom ob cesti pokg vinorejske šole na Grmu. Pri tej hiši se nahaja veCje zemljišče, ktero se lahko skupno kupi ali pa samo del tega zemljišča. Plaća se takoj, pa tudi lahko v obrokih treh let, — Dražba se bo vršila na lici mesta. Natanineje poizvedbe pri lastniku liudo}f-u Smola, gru}»faktf, nn Gmhn< }h Novomcsiti. (Hiatfliia) drenova in psíkova Iwi dolga, 4 do San debela, kupuje po najvišji ceni Ivmi Wakonig, (£06—1') Šmarinn pri JAtiji. V graščini Volavće pri Št. Jerneji je lia prodaj 50 veder izvrstnega belega v po nizki ceni in v vsaki množini. rž po I glii. 80 kr. mernik ima Ud protlnj (816) Voiislvo deželne knietišlie šale na Grmu, Ij: V Ameriko H se pride iz Ljubljane v Nju Jorh skozi liasd, Pariz, Unvrc vjťďnajtťik Sifh za 100 gold Na ladijo se vstopi vsako sahoU) w i/nrnt. iz Ji