Potovanje v London k šolsko - higieniškemn kongresn in razstarl. Poroča L. J e 1 e n e. (Dalje.) Bilo je 3. avgusta ob pol 11. uri ponoči. Dež je lil curkoma. Brzovlak, ki ima od Dovra direktno zvezo s parnikom iz Ostende, je pripeljal mnogo popotnikov. Vsak je hitel na tramvaj, omnibus, avtomobil ali na postajo podzemeljske železnice, ki je tik kolodvora, ali pa si je najel droško ali izvoščka, da pride prej pod streho v tem silno neprijetnem vremenu. Eam pa ti, sera se vprašal, stoječ na trgu pred kolodvorom ? Tesno mi je bilo pri srcu, kam se bom dal v tem velikanskem mestu, čisto sam, ponoči in nevešf jezika. Poiskati mi je bilo treba prenočišče, pa kako, ker me ne bo nihče razumel in jaz nikogar. Hotela mi ni bilo treba dolgo iskati. Šest velikih sem naštel na velikem križišču cest pred kolodvorom.vsiz električnimi reklamnimi napravami, kakršno ima na ljubljanskem mestnem trgu Beruatovic nad svojo prodajalnieo, o kateri se tako bridko pritožuje Vaso Petričič. Po vnanje sem presojal hotele, kateri bibilceneji; videlo se mi je, da so to hoteli prve vrste in ti so dragi v Londonu. Izbiral sem in izbral menda najdražjega — Viktoria hotel. Vstopim. Vratar v svoji mogočni uniformi in z velikim žezlom v roki me pozdravi spoštljivo; uslužbenec prihiti in mi odvzame majhen kovčeg — edino prtljago — ter me odvede v kontoir. Tu povem, česa želim, a ne razume me nihče. Po dolgem čakanju vstopi hotelski sluga, ki je lomil za silo nemščino in ta mi raztolmači, da je izmed 300 sob, ki jih ima hotel, prosta le še ena v 5. nadstropju, da me povzdigne z liiftom tja gor. Isti dan sem bil 14 ur na potovanju. Odpeljal sem se iz Kolina ob pol 9. uri zjutraj; tam sem tudi zajtrkoval; v Ostende sem se šel kopat, namesto da bi obedoval, v Dovru ni bilo časa za obed, ker ima parnik direktno zvezo z brzovlakom v London. Prišel sem v London jako lačen. Hotel sem kaj ?ečerjati. Sluga me pelje r velikansko krasno hotelsko restavraoijo. Nobenega gosta ni bilo več notri. Samo kakih 40 do 50 natakarjev je prav leno pospravljalo restavracijske prostore. Hitro pojem malo šunke in košček mrzle pečene piške, popijem steklenico piva in plačam za to malenkost malenkostno vsoto 3s. in20 p. = 3'77 E. Potem se izročim slugi, ki me dvigne v 5. nadstropje r najeto sobo, ki pa je bila tako krasno opremljena, da sem spoznal, da sem v hotelu I. vrste. Dobro sem spal, bil sem pa tudi sila truden. Zjutraj sem komaj našel stopnice. Široki s težkimi preprogatni pregrDjeni hodniki so se vili na vse strani. Vrh stopnic v vsakem nadstropju je bil majhen park. Okrog vodometa so stale palme in druge dekoracijske rastline, vmes so stale mramornate mize in mehki divaui. Tu so zajtrkovali in čitali liste tujci, ki so prenočevali v teh lepih prostorih. Eo vidim vso to razkošnost, si mislim : Hitro nazaj v sobo po kovčeg, svršnik in dežnik in beži odtod ; če boš stauoval po takih hotelih, bo čudno tvoje bivanje v Londonu in žalostna pot v domovino. Iu res, nisem se motil. V kontoirju mi uapravijo račun za 15 s. in 50 p., dvema slugama po 1 s. napitnine, skupaj 16 s. 50 p. Hitro ven iz tega hotela! Tvrdka Cook in sin na Dunaju, ki prireja potovanja po vsem svetu in preskrbi vozne listke za vsakršne ture in tudi oskrbo v hotelih po raznih mestih, bi bila preskrbela tudi meni, če bi se bil zglasil za časa. Poslala mi je samo vozni listek in pismo, 8 katerim naj se zglasim v Londonu v njegovem osrednjem bureau in tu bodo ustregli vsaki moji želji. Najprej pa mi je treba najti bureau. Hodim po cestah semtertje v bližini kolodvora St. Pancras, kjer sem izstopil prejšnji večer in res kmalu zagledam napis : Cook'fi Eeisebureau. Eazveselim se ga, vstopim in pokažem nemško pismo. Dotični uradnik me pa opozori na napis, da se tu govori le angleški in francoski. To se mi je zgodilo še v dveh Cookovih pisaruah. Eo obhodira okrog kolodvora že vse ulice, zagledam zopet Oookov napis. Tu najdem uradnika, ki mi pokaže široko, lepo cesto in pravi : nWeit diese Street Cook's Centralbureau." Bazumel sem ga in hajd in hitro po široki eesti. Hodim dolgo, hodim 1 uro, hodim 2 uri, napisa ni in že sem se raislil vrniti, češ, izgrešil sem pisarno. Eo hodim še % ure dalje, zagledam Euston Station.Blizu kolodvorov so take pisarne, si mislim, in res, poleg kolodvorskega poslopja vidim napis ,,Oook's Centralbureau". Tu se govori skoro \ vseh evropskih jezikih. Vsak uradnik ima nad svojo pisalno mizo napis, v katerem jeziku govori. Stopim k Nemcu, mu pokažem pismo in povem, kaj bi rad. Telefonira v hotel; odgovor — zasedeno ; v drugi — zasedeno ; v tretji, odgovor — še prosto. To je bil BHotel Wilton" poleg Viktoria Station. Takoj tu plačam 3 f in 12 s. za 9 dni sobo, zajtrek in dine zvečer od 7,8. do 7*9- ure; ob 11. ali 7,12. uri imajo t Londonu samo drugi zajtrek. Eo urediva vse, vprašam : BKje je Hotel Wilton ?" Preeej daleč od tu! Eolodvor St. Pancras, odkoder ste zdaj prišli, je sredi pota odtu. Za božjo voljo, skoro 9 ur hoda, kako pridem tja ? Sesti morate v omnibus; presesti boste morali večkrat, pa paziti, da Vas ne zapelje bogvekam. Tega sem se ustrašil! Poslovirn se od prijaznega uradnika. Pred pisarno stoji droška; vozniku pokažem naslov in v 2. in 7* ure me pripelje v hotel, ki sem ga iskal od 789« ure zjutraj do 4. popoldne. Vožnja je veljala 4 s., kar se mi je zdelo poceni za to daljavo in hitro vožnjo. V hotelu sem bil prav zadovoljen. Žmenil sem se tudi lahko, ker je govoril natakar nemški. Eo uredim vse potrebno in se malo okrepčam, hitim na ulice, kjer sedaj že bolj brez skrbi opazujem in občudujem velikanski promet, kakršnega ni v nobenem drugem mestu na svetu. Ta promet mora človek 16 videti, opiše se ga težko. Poleg železnic, omnibusov, tramvajev, avtomobilov, drošk, izvoščkov in zasebnih tovornib. voz pospešujejo promet mnogobrojni parniki, ki vozijo po Temsi gorindol, in podzemeljska železnica na obeh straneh reke Temse. Droška 'za droško, omnibus za omnibusom, avtomobil za avtomobilom drvi po eni strani ceste dol, po drugi straui v nasprotni smeri gor in to res dan v nepretrgani vrsti. Oeste so tako široke, da stoje po sredi izvoščeki, ob straneh pa hodijo po širokih tratoarjih velike množice ljudi. Pri tem silovitem drvenju in vrvenju je treba pasantu na križižčih cest in ulic največje pozornosti. Več minut je treba časih čakati, da se pretrgajo vrste toliko, da hite ljudje na drugo stran eeste. Preračuniti raora vsak svojo pot, kamor hoče in hitro izvršiti, ne da bi se obotarljal ali ostajal sredi ceste. Na takih nevarnih krajih ia na cestah, ki se križajo pravokotno, stoji s palčico v roki — orožja nima — takoimenovan BPolicemen" — Schutzmann, ki pa ni pravi stražnik, le čuvaj je, ki čuva, da se ne zgodi kaka nesreča. Sredi ceste stoji ia dirigira promet. Takih čuvajev je v Londonu nad 15.000. Da boste imeli le majhen pojem o velikanskem prometu, naj porem, da sem videl na avtomobilu, ki so vsi^pravi kolosi s sedeži na krovih, število 17.500, na omnibusih, tudi 8 sedeži na krovu, število 18.916, na droški število 256.600. Vse te ogromne množice drve po cestah od 7^8 uri zjutraj do polnoči. Najlepše opazuje tujec to drvenje in vrvenje, če sede na krov kakega avtomobila in se vozi na vse strani mesta. Vožnja je jako poceni. človeku se zdi časih, da bo zadel avtomobil ob omnibus ali ob kak drug voz in da bo vse drobno, ali vozniki se znajo ogniti tako lepo, da se mora človek le čuditi. Cetudi je promet tako velikanski, ni tolikega ropota, kakor bi kdo raislil, ker je večiua cest tlakovana z lesenimi inpregniranimi kockami. Cestne železnice in električni tramvaji so le bolj po predmestih. Zanimive so takozvane rnestne železnice — Stadtbahnen. — To so železnice, ki so speljane po podzemeljskib. rovih pod vrstami hiš v velikem krogu okolo celega notranjega mesta; od mnogih postaj te proge se odcepijo stranske proge v londonska predmestja. Na progah, kjer je najživahnejše, do delavskib stanovanj n. pr. vozi ob delavnikih 835 vlakov. Kolodvorsko poslopje, kjer se kupijo vozni listki in odkoder se gre po stopnicah do vlaka, je ob cesti. Za 2 s. sem se vozil pod londonskimi palačami okrog notranjega mesta. London ni samo stolno in najvažnejše trgovsko mesto na Angleškem, temveč tudi največja in najbogatejša metropola sveta, kjer se koncentrira trgovina, politika, mornaratvo in denarstvo, Vse komunalne in statistiške razmere napravijo na tujca velikanski vtisk. Uprava je dvojna, notranje in vnanje mesto. Vnanje mesto — Veliki London — ima od Oharing Oross, ki tvori središče, premer 78 km dolg z več nego 7 milijonov prebivaleev. Oest in trgov ima 19.000 in 865.000 hiš. Ta mestni kolos se pa še vedno širi na vse strani. Vsako leto podaljšajo, oziroma narede 44 km novih cest in sezidajo 9000 novih hiš. Vsak dan se pomnože prebivalci za 120 duš. Samih policijskih uradnikov ima 16.000. cerkva pa primeroma malo, 1.600. Eazume se samoobsebi, da ima London mnogo vsakovrstnih umotvorov in raznih zavodov. Oentralni kornite šolsko higieniškega kongresa je šel udeleženeem na roko in sestavil program, katere najražnejše zavode in najznamenitejše umotvore naj si ogledajo v tem kratkem času. Imeli smo na razpolago voditelje, ki so nam razkazovali največje znaraenitosti. Med te se prišteva v prvi vrsti BBritish Museum". Erasna, ogromna palača, eno največjih poslopij v Londonu. Muzej ima 7 glavnih oddelkov, in sicer : tiskane knjige in zemljevide — knjižnica ima 2,000.000 knjig ; manuskripti; risbe ; orientalsko starinarstvo ; grško in rimsko starinarstvo ; britansko in srednjeveško starinarstvo ; etnografija ; novci in kolajne. Muzej je tolik, da bi obiskovalec potreboval dneve, da bi dobil le majhen pojem o zbirkah zanimivih predmetov in celo človeško življenje, da bi natanko proučil vsak predmet. Narodna galerija — National Gallery. Ta galerija slik ima 22 dvoran, kjer je razstavljenih 1100 slik raznih šol in mojstrov. Ogledal sem si tudi krasni prirodopisni muzej. Zbirke so se prej nahajale v British Museum. Ker je pa tu primanjkovalo prostora, so jih premestili v novo veličastno stavbo blizu vseučilišča. V pritličju so geološke in palaeontološke, v prvem nadstropju mineraloške in zoološke in v drugem nadstropju botaniške zbirke. Vse zbirke so jako bogate, posebno pa zoološka, ki me je najbolj zanimala. Meuda ni živali na svetu, ki bi se ne nahajala v tej zbirki. In kako naravno je vse urejeno ! Vsako žival vidimo v njenem bitju in žitju : krta vidiino- v njegovih rovih, divji kozel stoji na strmi pečini, družina ljubkib. srn se pase ua zeleni trati s stražo ob strani; beloglavi jastreb trga mrhovino, opice se zvirajo po drevesih in uganjajo svoje burke. Da vidimo veliko razliko glede velikosti razaih živali, stoji poleg velikanskega slona rnajhna rovka, pri velikem noju majhen kolibri v gnezdecu, ki ni večje od orehove lupine. Vrh visokih stopnic v I. nadstropju, kjer se razdele na levo in desno, sedi v velikem naslonjaču genialni Darwin. Vsa zoološka zbirka je razstavljena v 40 dvoranah. Poleg vseučilišča se nahaja tudi nViktorir in Albert Museum". Palačo so zidali iz preostankov svetovne razstave 1. 1851: in bo zadnji trakt dodelan šele letos. Tu so ogromne zbirke umetnin, ki so razvrščene v treh dvoriščih s steklenimi strehami in v širokih koridorih, ;ki obkrožujejo ta dvorišča. Muzej je zbirka različnih umotvorov deloma v originalih, deloma v kopijah. Zbirka je ena največjih na svetu. Več ur je treba, kdor si jo hoče le površno ogledati. Tudi nNational Portrait Gallery" me je jako zanimala. Ta galerija ima 1200 portretov slavnih angleških mož ia žena, počenši od normanskih časov noter do današnjih dni. V II. nadstropju so najstarejši portreti, vladarji iz rodovine Tudor in Stuart, Shakespeare, diplomati, Oromwell itd. V I. nadstropju so portreti slavnih teologov in filozofov 18. stoletja, med njimi Benjamin Franklin, veliki državniki, učenjaki, pisatelji in pesniki. V pritlidju so portreti slavnih sodnikov, vojakov, admiralov in cela vrsta drugih zaslužnih mož. Kdo še ni čul imena Tower ob Temsi ? Kdo hoče videti orožarno in kronske juvele, mora kupiti vstopnico a 6 p. Ogledovanje Towra traja poldrugo uro. Vodniki v posebnih uniformah čakajo toliko časa, da se nabere 12 oseb. Kaj je Tower, ki se tolikrat čuje to ime ? Bil je nekdaj najmočnejša trdnjava Velike Bri- tanije, pozneje grozovita jetnišnica za veleizdajnike in druge budodelnike, sedaj je pa arzenal. Tower zavzema prostor 5 ha. Noter se gre skozi takozvani BLowentor", potem po mostu, ki ima d?a stolpa, čez globok jarek v BVorhof. Od tu so odvajali po Temsi veleizdajnike v notranji Tower. Kronski juveli so shranjeni v takoimenovanem Bloody-Tower. Tu kažejo krono svetega Edvarda, krono kraljice Viktorije velikanske vrednosti, diadem sedanje kraljice, kraljevo žezlo injabolko, model Kohinoor, največjega diamanta na svetu, raeče, angleške rede itd. itd. V srednjem Towru — v belem stolpu — se v 45 m dolgi dvorani nahajajo lepe zbirke orožja. V skrajnem severnem voglu tega ogroinnega poslopja je kapela Sv. Peter od Vincula. Tik zraven je pokopališče. Tu so pokopani: Tomas Morus, obglavljen 1535 ; kraljica Ana Bolevn, obglavljena 1536, Tomas Cromwell, kraljica Katarina Howard, žena Henrika VIII., obglavljena 1. 1542 in mnogo drugih. Na majhnem dvoru pri kapeli je vdelana v tla kamenita plošča, ki zaznamuje kraj, kjer so obglavljali nesrečneže. Vodnik je rekel: Es gibt keinen traurigeren Fleck auf Erden als diesen kleinen Friedhof. Tožnega obraza in zamišljen zapusti vsak tujee ta s potoki nedolžne krvi napojeni kraj. V Londonu se nahaja tndi mnogo znamenitih stavb. Velikanski je parlament. To poalopje, ki se nahaja med Westminster Abtei in Westminster Bridge, je ena največjih stavb t gotskem slogu na svetu. Ko je 1. 1834, pogorel stari parlament, so sezidali sedanjega 1. 1850, ki je veljal 3 mi^jone f. šterlingov. Ima 11 dvorišč, 1100 sob in 18 uradnih prostorov poleg kraljevih dvoran in obeh zbornic. V stolpu visi 260 q težki zvon. Stolp Viktoria je najrečji izmed 3 stolpov, 103 m visok. Tu skoz pride kralj, ko otvori parlament. Krasno je opremljena lordska zbornica : dolga je 30 m, 14 m široka in 14 m visoka. Na 12 oknih so portreti angleških kraljev in kraljic. V 18 dolbinah so kipi ouih baronov, ki so prisilili kralja Jaiieza, da je izdal nMagno Charto". 550 sedežev za lorde je prevlečenih z rdečim usnjem. Krasen je kraljev in kraljičin prestol; pred prestolom je okrogel sedež za lord-kanzlerja. Zbornica poslaneev je mnogo preprostejša, vendar napravi na človeka častitljiv vtisk. Izmed cerkva je največja katedrala sr. Pavla. Voditelj je pripovedoval, da je podobna cerkvi sv. Petra v Eimu ; v velikosti jo prekosi ta in dom v Milanu. Ladja je dolga 152 m in 36 m široka; vnanja kupola je 123 m visoka. Med službo božjo je ogledovanje sploh prepovedano, sicer se pa lahko ogleda ladja, kor ia spomeniki. Za druge zanimivosti se mora kupiti vstopnica. Oerkev je pravi mavzolej spomenikov v slavo slavnih mož. Erasen je črni mramornasti sarkofag Iorda Nelsona. Poleg parlamenta je Westminster Abtei največja gotska stavba v Londonu. Westminster Abtei je pravcati panteon angleške slave. Skoraj vsi angleški kralji, kraljice, princi, mnogi državniki, učenjaki, pesniki so tu pokopani, ali pa imajo spomenike. Oerkev je 156 m dolga, dolgost povprečne ladje je 61 m in oba zvonika sta po 68 m visoka. Cerkev se lahko ogleda vsak dan. V cerkvi sem naštel 122 spomenikov, pa sem gotovo katerega prezrl. Kapel ima 12. Tudi tu je polno spomenikov, ki jih pa nisem mogel več šteti, ker mi je že vse migljalo pred očmi. Vsa stavba napravi na človeka neizbrisljiv vtisk. Omenim naj še nekatere lepe mostove čez reko Temso. Do 1. 1750. je bil Londonski most edini, ki je vezal desni in levi breg Temse. Na tem mostu je vedno prav živahen promet, posebno od 9. do 10. ure zjutraj in od 4. do 5. ure popoldne. Most je 283 m dolg in je bil prej 16 m širok ; 1. 1904. so ga pa razširili na vsaki strani za 2 m. Pravijo, da vozi vsak dan 6ez most 20.000 vozov in prehodi 107.000 pešeev. Tujec lahko opazuje tu velikanski londonski promet. Krasen je tudi Westminster most, ki veže We_tmi_ster Abtei in St. James Park. S tega mostu se prav lepo vidi parlament. Blizu Towra je most, ki je velikansko delo moderne tehnike. Dodelan je bil šele 1. 1894. Veljal je 12.000 f. sterling. Bazen imenovanih mostov je še mnogo manjših, ki vežejo razne dele Tudi spomenikov ima London mnogo. Na V8akem večjem trgu stoji spomenik. A lepih sporaenikov London nima: ne morejo se meriti s pariškimi, pa tudi ne z dunajskimi spomeniki. Lep je Nelsonov spomenik pred kolodvorom St. Pancras. Nelson stoji na visokem stebru, na štirih voglih velikega postamenta leže velikanski levi; sredi postamenta je vodomet. Lep je tudi prine Albertov spomenik in spomenik kraljice Viktorije. Westminsterski steber z velikim podstavkom so postavili v spomin onim, ki so padli v Krimski vojski. Pred Westminstrom stoji tudi skromen Cromwellov spomenik. Opisoval in ogledoval sem dosedaj London samo od lepe in bogate strani, hodil po ponosnih palačah in po lepih cestah in trgih. Ead bi tudi videl londonsko uboštvo in siromaštvo. Namenila sva se z nekim nemškim tovarišem, da si ogledava oni del mesta, kjerje doma beda v najžalostnejših oblikah, pa tudi razuzdano8t in nravna propalost. Sedeva ob 7.6- uri na električni tramvaj in po 2 in pol urni vožnji se pripeljeva v najubožnejši del mesta. Najprej si ogledava javna prenočišča. Dolg prostor je to, podoben konjskemu hlevu. Na deani in levi so trda slamnata ležišča. Živahno je bilo življenje tu notri: pitje, petje, smejanje, kreg, poljubovanje in objemanje — vse se je vrstilo povprek. Leži tudi vse povprek : tu mlado dekle poleg sivolasega starca, tam mladeni? poleg komaj otroškim letom odrasle deklice. Wiski pije vse navskriž, mlado in staro, moški, ženske in otroci. Grozno je življenje tu notri. Star mož nama tolmači razmere. Govoril je nemško. Glejta, gospoda, je rekel, onile mladi par, ki je vstopil roko v roki, se je poročil včeraj. Imetje imata v tem, kar ima na sebi. Nocoj bosta prenočila tu, jutri drugod v takem lokalu, kjer jib. prehiti noč. Ia vendar jima je sijala sreča in zadovoljnost z obraza. Pro. od tega kraja, človeka obhaja zona. Pogledava še v par lokalov, kjer točijo vriski. Ker ni bilo druge pijače, pijeva ga tudi itfidva vsak en kozaree. Kaj sem tu vse videl, se mi ustavlja pero, da bi napisal. Človeka je bilo groza sedeti poleg teh zavoženih individuvov. Ne vem, že sva bila varna življenja. Vesel sem bil, ko sem sedel zopet v tramvaju in zadovoljen. No, opolnoči sem prišel v svoj hotel. (Dalje.)