Iz preteklosti za sedanjost in prihodnost % 375 \ v \ ^ To je znak (oziroma nalepka na vseh poštnih pošiljkah, ki jih odpremljajo železarske družbe), ki nas bo čez poletje in še pozneje spominjal, da teče že 375-lctnica jeklarstva na Ravnah. Visoki jubilej bomo, predvidoma ob koncu oktobra, proslavili še z razstavo slik, ki so nastale v slikarskih kolonijah, s slavnostnim koncertom Pihalnega orkestra ravenskih železarjev, z dnevom odprtih vrat železarne za poslance državnega zbora in druge goste ter s sklepno slovesnostjo. Zgodovina ravenske železarne je bila že velikokrat popisana, zato sedaj navajamo samo nekaj ključnih podatkov. Železarna na Ravnah šteje za svoj uradni začetek leto 1620, res pa je, da so bili železarji in kovači tod omenjeni že sredi 14. stoletja. Pred 375 leti je tako Melhior Puc postavil prve fužine v Črni, čez 4 leta pa jih je kupil grof Thurn. V letih 1772 - 1775 je grof Franc Thurn ustanovil kovačnice in fužine v Črni, leta 1807 pa je iz Schlangenbergerjeve zapuščine kupil ravenske kovačnice. Ravensko jeklo je bilo pred I. svetovno vojno znano po vsem svetu (na mednarodnih sejmih je Thurnova jeklarna prejela vrsto priznanj), med obema vojnama pa je pomen železarne močno upadel. Cilj povojne proizvodne usmeritve so bila plemenita jekla, naraščala pa je tudi proizvodnja surovega jekla (leta 1939 npr. še 7557 ton, leta 1979 že 215 000 ton). Širjenje in posodabljanje tovarne je sicer neprekinjen proces, večji projekti pa so nastajali do osemdesetih let. Ob metalurških obratih so se razvijali obrati za mehansko predelavo in obdelavo jekla. Železarna Ravne je v povojnih letih doživela pravi razcvet. Proizvodnjo jekla je povečala za 30-krat. Z rastjo tovarne je rasel tudi kraj. Železarna je zgradila stanovanjska naselja na Ravnah in v okolici, omogočila adaptacijo gradu za potrebe Koroške osrednje knjižnice, velik je njen delež pri gradnji in širitvi gimnazije, likovnega salona, obeh osnovnih šol. Prispevala je za gradnjo DTK, omogočila skulpture Forme vive ter denarno podpirala kulturno in športno dejavnost. Kriza v svetovnem jeklarstvu in izguba trga po osamosvojitvi Slovenije sta povzročili velike težave tudi ravenski železarni. Sledile so sanacije, reorganizacije (razpad podjetja Železarna Ravne), prestrukturiranja, privatizacije podjetij C itd. Število zaposlenih se je krepko zmanjšalo. Metal bo letos skupaj z obratom v Štorah proizvedel okrog 160 000 ton surovega jekla - kot npr. leta 1970 v Železarni Ravne, ko je bilo zaposlenih le okoli 3500 delavcev. Proslavljanje 375-letnice jeklarstva na Ravnah zato ne sme biti le samozadostno navdušenje nad visokim jubilejem, temveč predvsem priložnost za pogled v preteklost kot na bogato podlago za teženje k novim ciljem v prihodnosti. odvečnih delavcev. Mnogo hudega so doživeli ljudje zaradi takega čiščenja, še posebno tisti, ki so v fabriki pustili z mladostjo tudi svoje zdravje. So pa znamenja, vsaj v nekaterih podjetjih železarne, da so človeka in njegovo delo znova začeli ceniti. To lahko rečemo za družbo STO, kjer so sc ob koncu maja spomnili vseh svojih jubilantov. Tistih, ki so dopolnili 10 let delovne dobe, imajo letos 31, dvajsetletnih jubilantov dela je 24 in tridesetletnih 19 - vseh je torej 74. Vodstvi sindikata in podjetja sta jih povabili v jedilnico pri Pnevmatiki, k pogrnjenim mizam, direktor jih je nagovoril z nekaj spodbudnimi besedami in jim čestital ob jubileju, vsak tridesetletnik je dobil rdečo vrtnico. Ob prigrizku in pijači se je razvil živahen pogovor med sodelavci in vzdušje je bilo prav prijetno. Še mi smo pristavili svoj lonček in jih za spomin poslikali. Za pokušino objavljamo sliko z jubilanti iz TSD, kjer jih je letos okroglo delovno obletnico praznovalo največ - 18. Čeprav je bilo praznovanje v STO skromno, je bilo jubilantom lepo, že zato, ker so se jih spomnili. Še bolj veseli bi bili, ko bi vodilni ponovno poskrbeli za plakete, kot so jih delovnim jubilantom podeljevali v prejšnjih časih. No, pa morda jih kdaj še bodo. Čestitamo vsem jubilantom dela, tudi tistim iz družb, kjer se jih letos (še) niso spomnili! M.P. V družbi STO Ravne (še) cenijo zvestobo delu Železarni Ravne so v preteklosti rekali “mati fabrika”. Tako ime je bilo upravičeno, saj je dajala delo in kruh mnogim od blizu in daleč. Potem so prišla leta krize in vse se je obrnilo narobe. Vodilni so videli samo to, da je preveč zaposlenih in da je treba tovarno “očistiti” Zaposleni v STO spoznavajo REVOZ Družba STO Ravne že več let uspešno sodeluje z Revozom iz Novega mesta. Odkar so začeli izdelovati stabilizatorje, se je sodelovanje še okrepilo. "Izdelujemo tudi druge vzmetne elemente za njihova vozila," je povedal direktor komerciale dipl. oec. Stanko Golob. “Postali smo lOOodstotni dobavitelj vzmetnih elementov za Renault 5, v končni fazi je usvajanjc elementov za Oio. Razen tega se že dogovaijamo za sodelovanje pri vozilih, ki bodo prišla na trg v letu 1998. S pomočjo vodstva Revoza in Renaulta smo navezali zelo konkretne stike s pilotnimi dobavitelji tovrstnih komponent za njihova vozila v Franciji. Ti dobavitelji razvijajo celotni sklop avtomobila, nato pa iščejo poddobavitelje za posamezne dele, in to naj bi postali tudi mi. Glede na to, da STO že več let sodeluje pri izdelavi opreme za avtomobilske tovarne, želimo pri Revozu tudi na tem področju stopiti korak naprej; ledino pa smo že zaorali pri posredni in neposredni dobavi orodij za oblikovanje in za plastiko - posredno, za njihove dobavitelje jih izdelujemo že vrsto let Renault je bila prva Grma, ki nas je že leta 1992 certiGcirala po metodi ISO 9001. Do danes smo prestali že štiri presoje in vse, tudi zadnja, so pokazale, da smo po tehnični in organizacijski plati ustrezen in perspektiven posloviti partner. ” Oe je sodelovanje tako uspešno, je gotovo prav, da tudi zaposleni vedo, za koga, za kakšno tovarno delajo, in kdo bo dobil v roke njihove izdelke. Zato so zaposleni v STO z veseljem sprejeli povabilo iz Revoza, naj si pridejo ogledat tovarno avtomobilov v Novem mestu. Kar dva avtobusa so napolnili in se v soboto, 17. junija, odpravili na Dolenjsko. Ogledali so si celotno proizvodnjo. V Revozu je bil dan odprtih vrat in so jim pokazali vse, kar so želeli videti. In videli so veliko, predvsem pa to, da je to sodobna avtomobilska tovarna s proizvodnjo na visokem tehnološkem nivoju in z visoko stopnjo zagotavljanja kakovosti. “Sistem samokontrole imajo na vseh delovnih mestih. Z resnim pristopom je Revoz postal eden izmed najbolje organiziranih delov koncema Renault", je poudaril Stanko Golob. Po njegovem mnenju je bila ekskurzija v Revoz dobro organizirana, poskrbljeno je bilo za strokovnost in tudi za dobro počutje udeležencev v družabnem delu, ki je omogočil spoznavanje med zaposlenimi iz obeh kolektivov. NOV VIJAČNI KOMPRESOR ZA KOMPRIM1RAN ZRAK GA 250 w V Energetiki smo meseca aprila dobili nov vijačni kompresor za komprimiran zrak firme Atlas Copco. Montažo strojnih instalacij smo opravili sami (za te smo tudi izdelali projekte), elektroinstalacije pa je izdelalo podjetje ELTES. Zagon kompresorja sta 24. 4. 1995 nadzorovala strokovnjaka firme Atlas Copco. Kompresor je zaprt v zvočno izolirano ohišje. Obratovanje kompresorja vodi elektronski sistem za krmiljenje. Je vodno hlajen in ima dodatno vgrajen tudi sistem za izkoriščanje odpadne toplote (z močjo 167 kW), ki velik del izgubljene toplote povrne (v našem primeru) v obliki sanitarne tople vode. Maksimalni delovni tlak kompresorja je 7,5 bara, proizvodnja komprimiranega zraka je 43,3 m3/h, deklarirana specifična poraba električne energije pa je 0,096 kWh/m3. Do konca junija je obratoval že več kot 700 ur in je bistveno pripomogel k izboljšanju oskrbe porabnikov s komprimiranim zrakom, ta pa je z ekološke plati kakovostnejši, saj vsebuje bistveno manj olja (le 3 ppm). Ta kompresor je prvi od obeh naročenih, ki bosta nadomestila vijačni kompresor firme JAGER, katerega smo zaradi strojeloma demontirali. Drugi kompresor bomo predvidoma dobili v drugi polovici leta. Inž. Anton Vučko ZRAČNO HLAJEN KOMPRESOR (TIP GA 160) V PREREZU e LEGENDA: 1 HLADILNIK 2 VENTILATOR ZA HLAJENJE 3 REZERVOAR ZA ZRAK IN OLJE 4 OLJNI FILTRI 5 ELEKTRONSKI SISTEM ZA KRMILJENJE 7 VIJAČNI ELEMENT KOMPRESORJA tvveniae . BESEDA BRALCEV Že dolgo časa ni kateri Fužinarjcv članek naletel na tolikšen odmev kot zapisa v prejšnji številki o razvoju v železarskih podjetjih in ekoloških problemih (Zeleno, ki te ljubim ali uničujem). Tokrat objavljamo dva komentarja, ki smo ju prejeli v pisni obliki. Hkrati vabimo vse bralce, da bi soustvarjali časopis tudi v prihodnje. Povabilo k sodelovanju je stalno, občasno pa ga ponavljamo z različnim uspehom. Tudi v uredništvu si želimo, da bi bil Fužinar zanimiv (čakamo na vaše predloge, pripombe, članke ...) in da bi lahko nemoteno izhajal. Tu mislim predvsem na negotov finančni položaj podjetja, saj je dolg naših kupcev v dobrem letu dni narastel žc na prek 4 milijone tolarjev. Ponosni pa smo, da je Informativni fužinar eden od 138 časopisov, ki še izhajajo v podjetjih v Sloveniji. Urednica FUŽINAR NAJ BO NAŠ Že dolgo razmišljam, kako bi Fužinar lahko bil nevtralen časopis, brez obremenjenega ozadja in sivih eminenc. Bil bi naš, odsev življenja, različnosti, uspeha, pripomb, nasvetov, prostor kulturnih in strpnih dialogov. Časopis bi moral uvesti rubriko za in proti in biti tudi časopis navdušenih piscev. V tem dopisu želim navesti tudi konkretne pripombe na članka novinarke M. Potočnik v Fužinarju št. 6, junij 1995. Članek Razvoj v podjetjih Železarne Ravne na strani 3, ki se nanaša na obisk ministra R. Bohinca s sodelavci na Ravnah 10. 5. 1995, zelo nazorno in objektivno povzema bistvo sestanka. Nimamo preveč idej, da bi primaknili svoj lonček za financiranje razvojnih projektov, ki bi povezovali realizacijo idej od marketinga do atestiranja, proizvodnje in prodaje. Minister je jasno dal vedeti, da i so sredstva, ki bodo spodbujala razvojne projekte, namenjena proizvodnji od ideje do prodaje izdelka. Drugi članek na strani 4 -Zeleno, ki te ljubim ali uničujem - te že z naslovom notranje umiri, z vsebino pa prepriča, da smo kljub močnim obsodbam in kritikam v preteklosti veliko storili za ekologijo. Po tako razburljivem aprilu in maju 1995, ko so posamezniki nerealno, tendenciozno pisali o nas, lahko le z usmiljenjem razmišljamo o nekaterih člankih Dela in Večera ter TV poročil in jih primerjamo s tem člankom, ki zelo objektivno odslikava delo naših strokovnjakov na področju razvoja in vlaganj ter uspehov na ekološkem področju. Ne morem verjeti, da nekateri pisci sejejo veter, da bi naredili nevihto in vidijo sebe kot viharnike, gledajoč daleč spodaj navadne ljudi, ki bijejo bitko za vsakdanji, metalurški kruh. Zelo se strinjam z avtorico članka Zeleno ..., ko pravi, da bodo še dolgo pele EOP našo znano metalurško “pesem”, ki odmeva ob izviru in rojevanju jekla pri 130 decibelih - ti pa morajo biti ujeti v gluho komoro, ki onemogoča širjenje hrupa, ropota, tega znanega petja peči, da ne bo motilo utrujenih spečih jeklarjev na domovih in tistih na delovnem mestu. Preberite članek! Res je, naša dolina je čista, potrebne so takojšnje rešitve za hrup in naj nas še dolgo spremlja sožitje med metalurško strojno proizvodnjo, energijo in ekologijo ter uspešno prodajo naših jeklenih izdelkov, pa čeprav preidemo v prihodnjih 375 letih na prodajo turističnih uslug,, kar si vsi želimo. Vse tiste, ki nam niso pripravljeni pomagati, pa prosim, da nam ne mečejo polen pod noge: politika je pokvarljivo blago, jeklo in kruh ter metalurška pesem pa bodo ostali še nekaj časa - vsaj tako upam. Hvala za objektivno pisanje in vaš trud, gospa M. Potočnik. Milovan Božikov, dipl, inž. ZELENO, KI TE LJUBIM ALI UNIČUJEM - drugič Zanimiv članek novinarke Mojce Potočnikove me je spodbudil, da napišem nekaj besed na temo protihrupne zaščite. V projektu RACIONALIZACIJA IN EKOLOŠKA SANACIJA PROIZVODNJE V JEKLARNI II, RAVNE NA KOROŠKEM, JULIJ 1988, je zapisano: “Vzporedno z odprašcvalnimi napravami želimo zgraditi tudi naprave za zaščito proti hrupu. Naprave bodo izdelane tako, da bo peč obdana z vseh štirih strani in z vrha z zvočno dušilnimi stenami, ki sc bodo za potrebe izvajanja tehnologije avtomatsko odpirale. S tem bodo delavci in vsa okolica peči v fazi taljenja, ko nastaja največji hrup in ko peč ne zahteva neposredne prisotnosti človeka, zvočno ločeni od peči.” Naj omenim, da je bil projekt za odpraševalno in protihrupno napravo izdelan v Flaektu. Na strani 117 in 118 prej navedenega projekta ekološke sanacije jeklarne II preberemo, koliko in kakšna je finančna obremenitev. domača uvoz (v din x 1000) (v US $) INFRASTRUKTURNA OPREMA 6.066,750 474,531 - protihrupna zaščita 690,750 - - odprašcvalna naprava 5.376,000 474,531 Iz teh podatkov se vidi, da je delež potrebnih sredstev za protihrupno zaščito zelo majhen v primerjavi s sredstvi, potrebnimi za odpraševalno napravo. Z ekološkega vidika pa odprava hrupa ni nič manj pomembna. Prej ali slej bo treba problem rešiti, zato menim, da je to bolje storiti danes kot jutri. Jože Žunec STROJNOKOVINARSKA ŠOLA RAVNE Kdaj prihodnost tudi za kovinarje? Ko je šla po vojni delegacija Ravenčanov v Beograd k Titu, da bi dovolil ustanoviti gimnazijo na Ravnah, je ugodil prošnji, hkrati pa je poslancem naročil, naj poskrbijo tudi za kovinarsko šolo. Njegova želja je bila ukaz In kmalu je gimnaziji sledila Metalurška industrijska šola. Iz nje so v naslednjih desetletjih prihajali kadri za razvijajočo se Železarno Ravne. Cvetoče delo industiijske šole, kakor smo jo po domače imenovali, je zavrla uvedba usmerjenega izobraževanja, ki je povzročila združitev te šole z gimnazijo, hkrati pa so začele iz podjetij prihajati kritike, ker so bili absolventi šole zaradi spremenjenega programa vse slabše usposposobljeni za delo v proizvodnji. Preden je oblast ustregla zahtevam gospodarstva in znova uvedla poklicno izobraževanje z ustreznim poudarkom na praktičnem pouku in delu, je metalurška in kovinska industrija zašla v krizo. Železarna Ravne, za katero se je šolalo največ učencev srednje strojnokovinarske šole, je prenehala s štipendiranjem, še huje pa je bilo, da učenci s te šole skoraj niso več mogli dobiti zaposlitve; nekateri so jo dobili po dolgem čakanju, mnogi so jo morali iskati drugod. Zaradi tega je zanimanje za izobraževanje na tej šoli močno upadlo. Da se je ustanova obdržala, je začelo njeno vodstvo uvajati nove programe in se tudi drugače prilagajati novim razmeram. O tem, kako delujejo na šoli in kakšno je stanje v zvezi z izobraževanjem za kovinarske poklice, smo se pogovarjali z ravnateljem Francem Brglezom. • Kakšen je bil letošnji vpis na šolo? “Lani smo imeli v prvem letniku dva oddelka strojne tehniške šole, tudi letos računamo, da bomo napolnili dva oddelka, čeprav do konca junija še ni bilo vpisanih dovolj učencev. Toda do 4. julija je veljal maratorij za , nekateri pa pridejo k nam potem, ko drugod ne uspejo. Podobno je pri izobraževanju za avtomehanike, kjer prav tako v prvem roku še nista bila napolnjena dva oddelka, računamo pa, da bomo do začetka šolskega leta dobili ustrezno število prijav. Manj kot lani je vpisanih tudi kandidatov za poklica avtoklepar in strojni mehanik, le nekaj pa se jih namerava izobraževati za klasične obdelovalce kovin. V prvem roku so se vpisali samo trije strugarji, nihče pa se ni odločil za rezkalca, orodjarja ali brusilca. Imamo pa oddelek za obdelovalce kovin v skrajšanem programu za tiste učence, ki nimajo končane osemletke, in oddelek z okrog 10 učenci, ki pridejo iz šole Juričevega Drejčka.” • Klasične kovinske poklice torej nadomaščate z izobraževanjem za serviserje avtomobilov? “Da, v precejšnji meri. Razen prej naštetih tovrstnih programov, uvajamo še izobraževanje za avtoličarje, žal pa smo verifikacijo dobili nekoliko prepozno.” • Ali slab vpis na oddelek za oblikovalce kovin pomeni, da naša podjetja teh poklicev ne potrebujejo? “Nikakor. V nekaterih podjetjih železarne že iščejo rezkalce, strugarje in druge, vendar bi jih, kot kaže, radi dobili kar na cesti. Potreb po kadrih ne načrtujejo, vendar bi jih morali, če si hočejo zagotoviti razvoj ali vsaj proizvodnjo v sedanjem obsegu. Pot do kvalificiranega delavca je dolga. Tri leta traja redno šolanje, pol leta pripravništvo in pol leta vojska, vsaj dve leti pa sta potrebni, da se delavec temeljito vpelje v delo in tehnologijo obdelave. Hitrejše od rednega šolanja bi bile prekvalifikacije odraslih, toda tudi za te programe železarna ni pokazala zanimanja, šola pa takega izobraževanja ne more sama financirati. Laže bi bilo, ko bi bila železarska podjetja bolj povezana, ne pa, da vsako rešuje samo sebe. Upam, da se bodo v prihotnje tam, kjer je skupen interes - na področju kadrov pa bi moral biti - znova začela povezovati. Saj je v nasprotju z zdravim razumom, da zaposlujejo delavce od drugod, domači pa zaman iščejo zaposlitev, ker v določenem trenutku ni na razpolago takih z ustrezno izobrazbo.” • Izobražujete tudi za druga podjetja in obrtnike. Kako privabljate učence, da sc odločijo za vpis na vašo šolo? “Na naši šoli se odraža stanje celotnega gospodarstva v Mežiški dolini in na širšem območju, ki je usmerjeno v kovinsko predelavo, kjer se je zaposlenost v zadnjih letih tako generacije učencev. Če upoštevamo, da je zdaj v kovinski industriji zaposlenih 30 odst. ljudi na našem območju in da se bo razmerje še nekoliko znizalo v škodo te panoge, bi se toliko naših absolventov lahko zaposlilo. Zaradi dogajanj v tej industriji v preteklih letih pa bi bilo prav, ko bi nam podjetja priskočila na pomoč s konkretnimi potrebami po kovinarskih in strojnih poklicih in tudi s spodbudami za učence. Če se že ne morejo odločiti za zmanjševala. Vpis na šolo smo skušali zadržati z novimi programi, zdaj, to se razmere v tej gospodarski veji urejajo, pa učence in starše tudi prepričujemo, da se bodo možnosti zaposlitve za kovinske poklice znova odprle. Pripravljamo razne akcije, s katerimi šola predstavi svojo dejavnost, sodelujemo na sejmu Prezenta v Slovenj Gradcu, kjer jirodajamo tudi izdelke naših učencev. Čeprav se na našo šolo vpiše precej učencev s slabšim učnim uspehom na osnovni šoli, imamo tudi veliko dobrih, ki dosegajo uspehe v državnem merilu. Naš dijak Boštjan Rudolf je s svojo nalogo Analiza toplotno-tehniških parametrov stanovanjskega objekta dosegel prvo mesto na tekmovanju mladih raziskovalcev Slovenije. Naši učenci so bili prvaki v odbojki na pesku, tretji na prvenstvu srednjih šol v (navadni) odbojki in prvi med strojnimi šolami.” • V Sloveniji se^ vse bolj razvijajo različne obrti. Kako sc na vaši šolo prilagajate temu razvoju ?Kot sem že povedal, razširjamo naše programe tudi na tovrstne poklice. Letos smo npr. želeli uvesti • izobraževanje za vodovodne inštalaterje, monterje in upravljalce energetskih naprav, vendar odziva še ni bilo. Nekateri obrtniki bi radi, da bi uvedli izobraževanje za obrtne poklice po zahodnem sistemu, kar pomeni, da bi teoretični pouk skrajšali na minimum, razširili pa bi prakso. Ravnatelji poklicnih šol smo proti temu, ker menimo, da so delavci s širšim znanjem boljši delavci - to dokazuje tudi priljubljenost slovenskih delavcev v Nemčiji - vendar se bomo najbrž morali ukloniti obrtnikom in njihovim združenjem.” • Kje vaši učenci opravljajo obvezno prakso? “Večinoma v naših šolskih delavnicah, nekateri pa tudi pri posameznih podjetnikih in obrtnikih. Za prakso so na M dokaj dobre možnosti. Kupili smo NC stružnico, tako da se lahko lotevamo tudi zahtevnejše proizvodnje, izkupiček od prodaje pa vlagamo v posodabljanje opreme.” • Kako vpliva vpis slabših učencev na organizacijo pouka na soli? “Se najbolj pride to do izraza na tehniški šoli, kjer je precejšnja selekcija. Po drugem letniku ne bi mogli imeti več dveh oddelkov, pa enega dopolnimo z učenci še tretjega letnika poklicne šole, ki se odločijo za šolanje po sistemu 3 + 2. To so lahko le boljši učenci. Izučijo se za strojnega tehnika ter končajo šolanje z zaključnim izpitom in ne z maturo, ki pa jo opravljajo dijaki prvega odelka tehniške šole.” • Kakšna, menite bo prihodnost vaše šole? ‘ Menim, da bi bilo dokaj realno, ko bi se v prihodnjih letih vpisovalo na strojnokovinarsko šolo po 15 odstotkov vsake štipendiranje, bi lahko vsaj ob koncu šolskega leta namenili nagrade za najboljše učence v teh usmeritvah. Kolikor s tem ne bi dosegli večjega vpisa, bi bila nagrada motiv za že vpisane učence, da bi bolj resno in zavzeto delali.” Želimo vam uspešno delo, gospod ravnatelj. PRESTRUKTURIRANJE ŽELEZARSTVA V ŠTORAH CILJ: 1000 delovnih mest v zasebnih podjetjih Izobraževalni center Železarne Štore je 22. junija 1995 pripravil Posvet o prestrukturiranju železarstva, programih podjetništva in samozaposlovanja v Štorah ter o regionalnih programih za podporo malemu gospodarstvu. Posveta so se udeležili predstavniki republiškega ministrstva za gospodarske dejavnosti, koncerna Slovenske železarne, nekaterih železarskih družb v Štorah in občin Celje, Štore ter Šentjur. Udeleženci posveta so prisluhnili poročilu o organizacijskem prestrukturiranju Železarne Štore v letih 1990 - 1995; izvedeli so, kako so tu potekali programi podjetništva in samozaposlovanja; spoznali so dejavnosti ministrstva za gospodarske dejavnosti na področju malega gospodarstva ter se seznanili z izkušnjami Centra za razvoj podjetništva občine Lendava kot ene od oblik za razvoj malega gospodarstva. V TOVARNI JE PROSTOR ZA NOVA ZASEBNA PODJETJA V železarskih podjetjih v Štorah (Metal - Obrat Štore, Valji, Itro, Prostand in Ingstor) je sedaj zaposlenih okrog 1160 delavcev. Zaradi združitve Jekla Štore in Metala Ravne se bo število zaposlenih v državnih podjetjih na območju železarne Štore zmanjšalo še za okoli 100 delavcev. Tako bo dosežen eden od ciljev projekta “1000 + 1000”. V državnih podjetjih naj bi namreč ohranili tisoč delovnih mest. Za oblažitev posledic prestrukturiranja železarstva bi morali ustvariti v Štorah tisoč delovnih mest v zasebnih podjetjih. Ta cilj pa še ni izpolnjen, saj se je v zasebnih podjetjih od leta 1992 do 1995 uspelo zaposliti le 643 delavcev. (Leta 1992 je po sprejetju sanacijskega programa nastalo 5 zasebnih podjetij s 133 zaposlenimi. Leto kasneje se je njihovo število po ukinitvi Informatike in stečaju Livarne ter ustanovitvi 4 novih zasebnih podjetij povzpelo na 276. Leta 1994 je nastalo 47 zasebnih podjetij (oziroma samostojnih podjetnikov).) Največja projekta v okviru programa notranjega podjetništva sta bila preoblikovanje Livarne (sedaj je to zasebno podjetje Livarna Vezir s 165 zaposlenimi in letnim obsegom prodaje 6000 ton nodularne in sive litine) ter podjetja Vzdrževanje (iz njega je nastalo 11 zasebnih podjetij, ki dajejo delo 60 zaposlenim). Projekt o novih delovnih mestih v zasebnih podjetjih bo mogoče uresničiti, saj so na voljo prostori, ki jih Železarna Štore ne uporablja več. Koncern Slovenske železarne se bo z občino Štore dogovoril o njihovem odstopu, vendar pa bodo morali v občini pripraviti študijo o tem, kako bodo zemljišča in stavbe uporabili za gospodarski razvoj kraja. Občina Štore bo za enega od razvojnih projektov uporabila tudi zamisli iz načrta Poslovno središče Štore I, ki so ga pripravili v železarni. Po njem naj bi v opuščenem delu tovarne nastala poslovno - obrtniška cona. Strokovno pomoč pri uresničevanju tega projekta sta občini pripravljena nuditi Izobraževalni center Železarne Štore, ki je nastal kot t.i. namensko podjetje in je uspešno opravil svojo vlogo, ter podjetje Prostand, ki upravlja izpraznjena poslopja. Pri uresničevanju podjetniških programov torej ni pomemben le denar (v Štorah so v zadnjih treh letih za ustanavljanje zasebnih podjetij porabili okoli dva milijona mark), ampak tudi ustrezna strokovno-tehnična pomoč in prekvalifikacije delavcev. BILTEN O PRIVATNIH PODJETJIH Junija je Center za informiranje, svetovanje in izobraževanje v 200 izvodih izdal Informacijski bilten o podjetjih. V njem je na kratko predstavljenih 29 zasebnih podjetij, samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki (večinoma) delujejo na območju nekdanje Železarne Štore. Tu je namreč “na praznem prostoru, ki je nastajal z njenim prestrukturiranjem, pričela s podjetniško dejavnostjo množica malih podjetij in posameznikov. Nekateri izmed njih so izšli iz programov podjetništva in samozaposlovanja v okviru Slovenskih železarn, drugi so z najemom poslovnih prostorov ali opreme pridobili možnosti za realizacijo svoje poslovne ideje.” Bilten obsega 15 strani. Zasebna podjetja oziroma samostojni podjetniki se predstavljajo s podatki o imenu, naslovu, telefonski številki, številki faksa, direktorju, dejavnosti, letnem obsegu prodaje, številu zaposlenih, vrsti lastništva in letu ustanovitve. Namen biltena je (po besedah pripravljalcev gradiva) “medsebojno informiranje podjetij o podjetniškem prostoru, v katerem delujejo, kar povečuje možnosti bodočih poslovnih stikov”. Žal kar 49 podjetij in podjetnikov, ki so jih tudi povabili k sodelovanju, ni posredovalo podatkov in tako ni izrabilo te priložnosti za predstavitev potencialnim kupcem. Zato v Centru za informiranje, svetovanje in izobraževanje, ki je nastal na pobudo sodelavcev Izobraževalnega centra Železarne Štore, obljubljajo, da bodo bilten z ažuriranimi podatki izdajali vsakih šest mesecev. Zamisel iz Štor bi kazalo uresničiti tudi na Ravnah. A .Č. INTERNET - računalniško okno v svet Kdor sledi sodobnemu dogajanju v svetu, ve, da je informacija vse bolj pomembna ekonomska kategorija, zato je še toliko bolj pomembno, da je hitra in izčrpna. Enako pomembne so tudi poti do nje. Računalništvo daje na tem področju neslutene možnosti, še posebej, če se tudi organizacijsko poveže in ustvari mrežo, kakršna je svetovna informacijska mreža INTERNET. O vključevanju v Internet in o pridobivanju ter dajanju podatkov s pomočjo tega sistema je v torek, 20. junija, v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah predaval predstavnik Izuma ~ Instituta informacijskih znanosti iz Maribora - dipl. inž. Domen Šetar. Povedal je, da se je Internet razvil iz računalniške informacijske mreže, ki so jo začeli graditi v ZDA za potrebe obrambnega ministrstva že pred več kot dvema desetletjema, pozneje pa se je usmerila na civilno področje. V zadnjih letih se je razširila po vsem svetu in število uporabnikov se zelo hitro povečuje. Konec letošnjega februarja je bilo v omrežje Internet vključenih že 5.800.000 računalnikov oziroma računalniških sistemov. Internet ima to prednost, da se lahko vanj vključijo različne vrste računalnikov in vsi lahko med seboj komunicirajo. Združujejo se v podomrežja in lokalne skupine - vanje so vključene knjižnice, instituti in podjetja - te pa so s posebnim usmerjevalnikom povezane s hrbtenico sistema. V Sloveniji je to ARNES - Akademsko raziskovalno omrežje Slovenije. Usmerjevalnik ali router je potreben zato, da usmeri podatke od izvora do cilja. Kaj omrežje Internet ponuja Računalniki se vključujejo v lokalna podomrežja in omrežja treh razredov (A, B, C) s pomočjo številskih in simbolnih naslovov. V Sloveniji je v razred B vključena Univerza Maribor, ostali uporabniki pa se razvrščajo v razred C (v razredu A so le velike državne organizacije in mednarodne družbe z zelo velikim številom računalnikov). Sicer pa za končnega uporabnika ta razvrstitev ni pomembna, saj je dostop do informacij za vse uporabnike enak. Če hočemo dobiti podatke s tujega računalnika, moramo imeti njegov naslov, poznati moramo javno ali imeti osebno šifro za vstop v njegovo datoteko. Računalniki tega omrežja dajejo podatke tudi anonimnim iskalcem (šifra anonymus), vendar pravila obnašanja zahtevajo, da se predstavimo s svojim elektronskim naslovom. Vse storitve v omrežju Internet potekajo po principu odjemalec -strežnik. Če želimo dobiti podatek, moramo na svojem računalniku vključiti program odjemalec, ki vzpostavi zvezo in zna zahtevati podatek -na drugem računalniku pa mora delovati program, ki zna podatke oddati. V omrežju Internet deluje tudi elektronska pošta, ki omogoča hitro izmenjavo sporočil med dvema računalnikoma na kakršnikoli razdalji. Pravi Internetov servis pa predstavlja program WWW (World Wide Web), ki omogoča prenos besedil, slik in zvočnih zapisov. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je dobila računalniško povezavo z omrežjem Arnes v letu 1993. Povezavo ji je omogočil IZUM, ki je pooblaščena organizacija za opremljanje in vzdrževanje računalnikov in računalniških sistemov v omrežju Arnes, vzpostavlja pa tudi nove linije z Internetom. Ravenska knjižnica je za neposreden vstop v Internet izpolnila že vse pogoje, pridobila je naslov IP (ki je za to nujno potreben) in ustrezno računalniško opremo, v slovensko informacijsko mrežo pa je bila doslej vključena prek knjižnične mreže. Če se ji bodo pridružile še ravenske šole, muzej in še kakšna ustanova, bi lahko na Ravnah pridobili računalniško vozlišče, kar bi bila pomembna pridobitev za Koroško. Internet tudi v v Železarno Ravne Strokovna knjižnica ravenske železarne se je že pred leti povezala s slovenskim računalniškimi nformacij-skim sistemom, in to prek javnega sistema Yupak, pozneje Sipax, tako da ima dostop tudi do sistema Cobiss. Izum - Institut informacijskih znanosti Maribor je izdelal idejni projekt, kako naj bi se Strokovna knjižnica in raziskovalne enote Železarne Ravne vključile v omrežje Arnes in sistem Cobiss in kako bi hkrati ustvarili povezavo še z drugimi enotami koncerna Slovenske železarne. Informacijske povezave in vključitev v sistem Internet so nujne, če hočemo, da bodo podjetja Železarne Ravne in druga vzdržala v konkurenčnem boju na svetovnem tržišču. Brez razvoja, ki ga omogoča dostop do poslovnih in drugih informacij prek svetovnega informacijskega računalniškega sistema, tega ne bodo zmogla. Ker smo v zadnjih letih zaradi reorganizacij in raznih sanacijskih ukrepov že veliko izgubili, bi morali zdaj zelo pohiteti. Ministrstvo za znanost in tehnologijo nam je pri tem pripravljeno pomagati. To je obljubil tudi minister dr. Rado Bohinc. Ministrstvo pri vključevanju v informacijski sistem Internet podpira predvsem znanstvene in izobraževalne ustanove ter razvojne organizacije. Te imajo tudi brezplačen dostop do večine informacij. Za podjetja pa veljajo drugačne merila. Kdor potrebuje in uporablja te informacije v poslovne namene, jih mora plačati. Pobudo na tem, komercialnem informacijskem področju, je prevzelo podjetje Kivi iz Slovenj Gradca, ki je svojo dejavnost in možnosti vključevanja v Sinct ter prek njega v Internet predstavilo na Ravnah v torek, 27. junija. RAVENSKI GASILCI ČETRTIČ PRVI V DRŽAVI V soboto, 10. junija, je bilo v Sežani 13. državno delovno-športno tekmovanje gasilcev Republike Slovenije. Sodelovala je tudi tekmovalna petčlanska ekipa Gasilskega zavoda Ravne na Koroškem in v posebni gasilski disciplini znova - že četrtič zapored - zmagala. Gasilska disciplina je na tekmovanju najpomembnejša in v njej se je pomerilo vseh 16 sodelujočih moštev. V malem nogometu je nastopilo 13 ekip; zmagali so Lendavčani, Ravenčani pa tu niso sodelovali, medtem ko so bili v namiznem tenisu med 14 ekipami 7. Prvi so bili gasilci iz Krškega. Ravensko tekmovalno ekipo so sestavljali: mentor Janko Osojnik in tekmovalci Vinko Salčnik, Jože Gruber, Srečko Grubelnik, Miran Korošak in Bojan Zavratnik. Vsem čestitamo! OSKRBA Z ENERGIJO v maju 1995 Oskrba porabnikov s primarno in sekundarno energijo je bila v maju v redu. Zaradi normalne oskrbe porabnikov, predvsem EO peči s kisikom, smo morali iz MG Ruše še dodatno nabaviti 13.800 kg tekočega kisika, ker za večje konične porabe domača proizvodnja ne zadošča. Iz zaloge smo do konca porabili mazut in bomo te rezervoarje uporabili za lahko kurilno olje, ki ga bomo uporabljali kot substitut za parne in vročevodne kotle. Kljub zaključku kurilne sezone smo morali zaradi ohladitev v začetku maja sistem centralne kurjave zopet zagnati in smo ogrevanje podaljšali še za teden dni. V maju smo od družb Železarne Ravne zbrali za čiščenje 66,4 m3 emulzije ter 5.700 kg olja za sežig, in sicer: 1.800 kg od družb Železarne Ravne in 3.900 kg od zunanjih dobaviteljev. V tem mesecu smo z destilacijo neuporabnega nitro razredčila pridobili 950 kg čistega razredčila. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo sproti odpravljali nastale motnje in okvare na energetskih napravah in omrežju. Nadaljevala so sc dela pri montaži in rekonstrukciji žarilnc peči 2 v žarilnici valjarne, ki pa kasni zaradi kasnitve nabave posamezne opreme iz uvoza in prezasedenosti drugih izvajalcev. Očiščen in inšpekcijsko je bil pregledan 150 m3 ovalni rezervoar II za TNP, očiščen je bil tudi 1000-tonski mazutni rezervoar. V primarni hladilni sistem za hlajenje elementov peči EPŽ smo zaporedno vgradili dodaten hladilnik za hlajenje mehčane vode; tako bo možno normalno izdelovati tudi valje formata 4> 1000 brez motenj zaradi hlajenja. Na podlagi naročil smo opravili tudi več del na sistemu centralne kurjave in predelavi kurilnih sistemov na olje za zunanje naročnike. Inž. Ferdinand Kotnik mm BAVNE NA koboskem TRBOVLJE POSTOMA KULTURNA KRONIKA 1. junija je bila v ravenskem kulturnem domu zadnja predstava dijakov Gimnazije Ravne z naslovom Gimnazijski EPP. Prvič so se z njo predstavili aprila na Gimnazijadi na Ptuju, zatem pa so še večkrat nastopali za sošolce. Gimnazijska gledališka skupina je pod vodstvom prof. Silve Sešel pripravila sodobno, rahlo satirično predstavo na podlagi literarnih besedil, ki jih je priredila Sešlova. Tako so predstavili dijaško življenje in razmišljanje na živ, humoren način. Predstava je bila sproščena, dijaki niso le govorili in igrali, temveč so tudi peli in igrali na instrumente. 2. junija so Mežiški knapi priredili svoj letni koncert. V goste so povabili sekstet Petelin iz Vidma pri Ptuju. 2. junija je oktet TRO nastopil v Vuhredu. 3. junija je bil v Kulturnem domu v Črni koncert, na katerem so sodelovali: nonet Črnjan-ski pobi, mešani zbor Mato in moški zbor KUD Gozdar, ki je s tem večerom proslavil 15-letnico obstoja. Pevski spored so povezovale pesmi domačina Frančka Anželaka. 5. junija je gledališka skupina DU Prevalje gostovala z igro Prisegam v Šentanelu, 10. junija v Kotljah, dan zatem pa je predstavo ponovila še na domačem odru. 8. junija se je v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika predstavil slovenski pesnik Boris A. Novak. Bral je pesmi iz različnih zbirk, ki jih je doslej izdal, ter se pokazal kot plodovit in rahločuten besedni ustvarjalec - pesnik, dramatik, esejist in prevajalec. Dobro obvlada pesniški jezik in do vrhunca izrablja njegovo zvočno podobo, ki ji daje vrednost in pomen. Kot je sam dejal, je začel z lahkotno mladostno poezijo, zdaj pa postaja njegovo pesniško sporočilo vse bolj elegično in vse globlje. Ne more namreč mimo tragičnega dogajanja na Balkanu, ki ga zadeva še toliko bolj, ker je bil rojen v Beogradu in tam preživel srečno otroštvo. 9. junija je bil v Družbenem domu na Prevaljah 24. letni koncert moškega pevskega zbora Vres, ki ga vodi Almira Rogina. Koncert je bil posvečen koroški ljudski pesmi v priredbah Zdravka Švikaršiča, peli pa so tudi nekaj skladb Emila Adamiča, akademika Lojzeta Lebiča, Jakoba Ježa in Pavla Šivica. S koncertom je Vres znova dokazal, da je težko prekosljiv v interpretaciji koroških pesmi, kar je bila njegova odlika že v začetnem obdobju. Vresovo tovrstno mojstrstvo pa dokazuje tudi zgoščenka (laserska plošča), ki je pred nekaj meseci izšla pri založbi Jaka v Ljubljani. 9. in 10. junija so bile v vseh večjih krajih Mežiške doline predstave lutkovnega abonmaja. Na sporedu je bila predstava Vrtiljak avtorjev Marjana Belina, Janeza Bitenca, Jelke Godec - Tomšič, Mitja Ritmaniča in Cveta Severja. Gostoval je lutkar Cveto Sever iz Kranja. To je bila peta, zadnja predstava v letošnji sezoni. 17. junija je bilo v Podpeci srečanje likovnikov iz koroške regije. Sodelovali so predvsem likovni pedagogi, ki so svoja dela, ustvarjena na srečanju, razstavili v gostišču Pri Matjažu. Tam bodo na ogled do septembra. 18. junija je bilo v Trbonjah srečanje pihalnih godb koroške regije. Sodelovali so tudi mežiški, prevaljski in ravenski pihalni orkester. 23. junija je bil v prevaljski cerkvi orgelski koncert. Nastopili so študenti ljubljanske Akademije za glasbo iz razreda profesorja Huberta Berganta: Katarina Arnič, Renata Bauer (podiplomski študij), Renata Burdzy-Mirkac in Edvard Popit. Predstavili so vrsto klasičnih skladb svetovnih skladateljev. 23. junija je Pihalni orkester ravenskih železarjev igral na olimpijskem teku na Čečovju. 24. junija je Pihalni orkester Prevalje igral pri kresu v počastitev slovenske samostojnosti v Dobji vasi. Po podatkih ZKO so posamezniki in skupine v prvem polletju 1995 nastopili na 112 prireditvah. M. P. ŠPORT ATLETIKA Tudi v juniju so bili atleti in atletinje KAK Ravne izjemno dejavni, saj so se udeležili kopice tekmovanj in dosegli dobre uvrstitve. Omenimo njihove najuspešnejše nastope. Mednarodni miting na Dunaju, 4. junija, je zbral atlete in atletinje kar iz 15 držav. Janez Štern je bil med člani v teku na 800 m peti, Mojca Leitinger pa je med članicami osvojila 8. mesto. V teku na 3000 m je bil Andrej Repanšek dvanajsti. Na atletskem memorialu Ferda Skoka, 17. junija v Celju, je bil Luka Leitinger peti v teku na 800 m, njegova sestra Mojca pa je osvojila 8. mesto. Štern je v finalu teka na 1500 m padel tik pred ciljem in zapravil odlično uvrstitev. Isti dan, v soboto, 17. junija, so bile v Celju mednarodne igre šolskih otrok. Nastopilo je sedem mestnih reprezentanc iz petih držav, med njimi tudi ekipa z Raven. Mladi športniki do 15 let starosti so nastopili v atletiki, rokometu in tenisu, Ravenčani pa so osvojili naslednja mesta: ATLETIKA: 100 m: _ 2. Mojca Vavče, 3. Gašper Kugovnik, 800 m: 2. Metoda Videtič, daljina: 3. Dimitrij Štajmec, 5. Mojca Vavče, višina: 4. Stajmec in Matoševičeva, krogla: 3. Kugovnik. V TENISU sta bila Borut Štor 2. in Petra Mikeln 7., v ROKOMETU pa je ekipa Raven zasedla 7. mesto. V Ljubljani je bil 24. in 25. junija finale atletskega pokala Slovenije za absolutne članske kategorije. Od skupine tekačev in tekačic iz Koroškega atletskega kluba je bil med atleti znova najboljši Janez Štern, ki se je izkazal že nekaj dni prej na Hanžekovičevem memorialu v Zagrebu, kjer je v svetovni konkurenci osvojil 7. mesto na 800 m. Tudi v Ljubljani je dokazal, da upravičeno kandidira za majico z državnim grbom, saj si je pritekel dve drugi mesti, prvi dan na 1500 m in drugi dan na 800 m. Premagala sta ga reprezentanta Bahtiri iz Velenja in Marinič iz Nove Gorice. Tudi ostali naši atleti in atletinje so pokazali solidno formo. V teku na 800 m je bil tretji Leitinger, peti Verhovnik, sedmi Kobovc in deveti Podržavnik, med članicami pa Mojca Leitinger šesta. Na 1500 m sta bila, poleg odličnega Šterna, Podržavnik sedmi in Repanšek deseti, Mojca Leitinger pa šesta. Omembe vredna je tudi uvrstitev moške štafete KAK Ravne 4 x 400 m, ki je v postavi Kobovc, Štern, Verhovnik in Leitinger osvojila naslov pokalnih prvakov Slovenije. Ženska štafeta 4 x 400 m v postavi Šegel, Videtič, Vavče in M. Leitinger je bila šesta. V teku na 400 m je bil Leitinger peti, Kobovc pa deseti, medtem ko je bila še pionirka Mojca Vavče dvanajsta na 100 m v konkurenci članic. Na Ravnah je bil v petek, 23. junija, eden izmed dvanajstih letošnjih olimpijskih tekov v Sloveniji. Pripravila sta ga občina Ravne-Prevalje in Koroški atletski klub v sodelovanj^ z Olimpijskim komitejem Slovenije. Teka na 2000 metrov dolgi krožni progi v naselju Čečovje se je udeležilo blizu 1500 tekačev in tekačic vseh starosti, daleč več, kot so jih organizatorji pričakovali. Prav zato je prišlo do neljubega spodrsljaja organizatorjev, do prizorov, ko so številni otroci, ki so pretekli progo, na cilju s solzami v očeh zaman čakali na obljubljeno majico, pa je niso dobili. Prireditelji teka so imeli žal na voljo le 700 majic. Žalostni in razočarani so morali oditi skupaj z ogorčenimi starši na svoje domove, ker na cilju pač niso bili med prvimi in se niso uspeli zriniti do zaželenih majic. Prireditelji so nekaj dni zatem nabavili manjkajoče majice in jih poslali na šole, toda občutek razočaranja bo nekatere otroke spremljal še naprej. KEGLJANJE V času sejma “Prezenta 95” je v Slovenj Gradcu potekal prvi kegljaški turnir za pokal mesta. Skupno je nastopilo 83 kegljačev in kegljavk, osmerica najboljSih tako pri moških kot pri ženskah pa se je pomerila še v finalnih bojih. Najboljša Korošca sta se uvrstila na 3. mesti - pri moških Ravenčan Jože Lasnik (Fužinar), pri ženskah pa Ivanka Sabljar s Prevalj. PLAVANJE V nemškem mestu Neheim Huesten je prvi vikend v juniju potekal mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopilo kar okoli 700 plavalcev in plavalk iz dvanajstih držav. Tekmovanja so se udeležili tudi Fužinarjcvi plavalci in v tej močni konkurenci osvojili skupno 14 zlatih, 7 srebrnih in 2 bronasti medalji. Tekmovanje je potekalo ločeno po letnikih, medalje pa so osvojili: pri deklicah - letnik 1981 - Anja Srebotnik eno zlato in dve srebrni, poleg tega pa še eno 4. in eno 7. mesto. Med letniki 1982 je Tanja Merzdovnik osvojila pet prvih mest in eno drugo, Špela Fras pa je bila enkrat druga, poleg tega pa si je priplavala še eno 5. in eno 6. mesto. Med letnicami 1983 je Lidija Breznikar dobila kar 5 zlatih in eno srebrno odličje, enkrat pa je bila četrta. Pri fantih je Primož Abraham osvojil med letniki 1979 eno zlato, eno srebrno in dve bronasti medalji, poleg tega pa je bil še enkrat 4. in enkrat 6. Uspešen je bil tudi Miha Tisovnik, ki si je med letniki 1981 priplaval dve drugi, eno tretje, eno četrto in eno šesto mesto. Šesterica mladih plavalcev in plavalk Fužinarja je 17. junija nastopila na memorialnem tekmovanju v Krškem. Med fanti (letniki 1984 in mlajšimi - absolutno) sta tretji mesti osvojila Uroš Valcl v hrbtnem in Iztok Knez v prsnem slogu. Ostali so se zvrstili v delfinovem slogu: 10. Robi Marin, 13. Uroš Valcl in 15. Slavko Bonič. Pri deklicah (1985 in mlajše - absolutno) je bila Tina Valcl $. in Neža Raušer 10. SMUČARSKI SKOKI Na 55-metrski skakalnici iz plastike v Velenju je bilo 3. junija tekmovanje za pokal mesta. V konkurenci mlajših mladincev je zmagal domačin Miklavžina, skakalec Fužinarja Iztok Verdinek pa je bil drugi. V skupini dečkov do 15 let se je njegov brat David uvrstil na 10. mesto. V Tržiču je 10. junija potekalo tekmovanje za pokal Tržiča. Med najmlajšimi dečki, do 9 let, ki so se pomerili na 18-metrski skakalnici iz umetne mase, je med 43 skakalci zmagal Tržičan Mitja Oranič, mladi skakalec Fužinaija Andrej Zorman pa je osvojil 10. mesto. Drugi dan je bilo v Tržiču še tekmovanje v smučarskih skokih za dečke do 13 let. Na 30-metrski skakalnici je bil najboljši Gašper Čavlič iz Triglava Kranj, naš Andrej Zorman pa je bil tokrat deveti. ŠPORTNA ZVEZA PODELILA PRIZNANJA Športna zveza Ravne je, kot že nekajkrat v preteklih letih, tudi letos podelila amaterskim športnim delavcem in športnikom Mežiške doline priznanja, in sicer plakete ŠZ Ravne in značke Stanka Bloudka. Posebna priznanja za življenjsko delo v športu so prejeli: Tončka Štrcs (PD Prevalje), Pavle Cesar (ŠZ Ravne), Alojz Grobelšek (NK Peca), Emil Plejnšek (PD Prevalje) in Štefan Zamuda (NK Nova Oprema Korotan Suvel). Zlate, srebrne in bronaste značke Stanka Bloudka in plakete ravenske športne zveze je prejelo kar 167 športnikov in športnih delavcev iz Črne, Mežice, s Prevalj in Raven. Bloudkove zlate značke so dobili: Ivan Hali (NK Korotan), Dominik Kotnik (TVD Partizan Prevalje) ter Anton Potočnik, Anton Strmčnik in Štefan Zver (ŠZ Ravne), za tekmovalne dosežke pa so bronaste plakete športne zveze prejeli: atleti Marko Kobovc, Luka in Mojca Leitinger, Andrej Repanšek ter Veronika Zupanc, plavalec Miha Hribernik, odbojkaija David Slatinšek in Bogdan Kotnik ter alpinista Dani Vezovnik in Zala Žaže. Plakete in značke je ob pomoči županov občin Mežiške doline ter predstavnika Olimpijskega komiteja Slovenije Toma Levovnika podelil predsednik Športne zveze Ravne Jože Satcr. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA Konec maja 1995 je bilo v ravenskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4390 delavcev. V treh največjih zasebnih podjetjih na območju Železarne Ravne, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je maja delalo 265 ljudi. Družba Št. zaposlenih METAL 1994 - Ravne 1224 - Štore 770 JEKLOLIVARNA 403 ARMATURE 197 STO ' 611 STROJI 520 NOŽI 196 ENERGETIKA 105 LOGISTIČNI CENTER 252 DE PROFUNDIS 88 STANOVANJSKO PODJETJE 24 TRANSKOR 74 VOGARD 76 ŠERPA 115 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih podjetjih koncerna Slovenske železarne je do konca maja delovno razmerje sklenilo 16 delavcev. Največ delavcev (7) je zaposlila družba STO. V Logističnem centru se je število zaposlenih povečalo za 3. Po enega zaposlenega pa so v delovno razmerje sprejele naslednje družbe: Metal (Štore), Jeklolivarna, Stroji, Noži, Armature in De profundis. Večina novih delavcev (9) je sklenila delovno razmerje za določen čas, med njimi tudi 3 pripravniki. Iz Slovenske vojske so se vrnili 3 delavci, 4 pa so bili razporejeni znotraj koncerna. Zasebna podjetja maja niso zaposlila novih delavcev. Prekinitve delovnega razmerja Maja je delovno razmerje prekinilo 27 delavcev. Število zaposlenih se je najbolj zmanjšalo v Metalu (Ravne -8, Štore - 2), Jeklolivarni (4), Nožih (3) in Logističnem centru (3). Za 2 delavca se je zmanjšalo število zaposlenih v STO in De profundisu, za enega pa v Strojih, Energetiki in Armaturah. Med vzroki za prekinitev delovnega razmerja prevladujeta sporazumna prekinitev delovnega razmerja - odpoved, tudi poklicna rehabilitacija in ostala mirovanja pravic (7) ter prenehanje delovnega razmerja za določen čas (7). Število zaposlenih pa se je zmanjšalo tudi zaradi: odhoda v drugo podjetje v koncernu (4), invalidske upokojitve (3), odhoda v Slovensko vojsko (2), poteka pripravništva (1), samozaposlitve (1), zaposlitve pri drugem delodajalcu (1) in “odprte” brezposelnosti (1). Od zasebnih družb se je število zaposlenih zmanjšalo le v Transkorju, kjer se je 1 delavec invalidsko upokojil. Po podatkih kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A.Č. ZAHVALE V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi in pradedi Matevž Ošlovnik - Kuplenov ati z Goriškega vrha 63 pri Dravogradu. Ob tem žalostnem dogodku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in mu darovali vence, cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za svete maše. Iskrena hvala g. dekanu Francu Hozjanu za opravljeni cerkveni pogrebni obred. Enaka hvala g. Primožiču za poslovilni govor ter pevcem za zapete žalostinke v cerkvi in pri odprtem grobu ter za izraženo pisno in ustno sožalje. Žalujoči: žena Apolonija, hčerki Štefka in Mimica z družinama Ob izgubi drage mame in orne Štefke Jelen se iskreno zahvaljujemo g. Darku Primožiču za organizacijo pogreba, g. kaplanu za pogrebni obred, Robiju Puru za odigrano Tišino ter vsem prijateljem in znancem za darovane sveče in cvetje. Hvala tudi vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Žalujoča sinova Stane in Poldi z družinama Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ -Metal Ravne, d.o.o., SŽ - Jeklolivarno Ravne, d.o.o., SŽ - STO Ravne, d.o.o., SŽ - Stroje, d.o.o., SŽ - Nože Ravne, d.o.o., SŽ - Armature Muta, d.o.o. in Energetiko Ravne, d.o.o., ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C. Pripravlja: Fužinar Ravne, d.o.o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo in Ivo Mlakar. Tel. 0602 21 - 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304. Tisk: Grafika Prevalje. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 3 NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 2 V uredništvo smo prejeli 180 rešitev. REŠITEV - GESLO: ŠOLSKE POTREBŠČINE. IZŽREBANI REŠEVALCI, ki prejmejo nagradni paket šolskih potrebščin: 1. nagrada: JOŽA HRVATIN, STROJI 2. nagrada: ANDREJA OTO, PODKRAJ 3, RAVNE NA KOR. 3. nagrada: IVANKA ODER, JEKLOLIVARNA. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 3 Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 26. julija 1995 na naslov: Fužinar Ravne, Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. l/oditalj oddaje Jidtoipon. Finsko jezero Puščavsko. šivat Liter Reka v Aziji Lradbtni material Slikarka kobilica Indonaz. senčno>„ gledališče PrebivaL-ka Aten Kols kogs Strupi na djuetik glasben A ota Uegri Obrat za ulivanje jtktenh litine Osebni zaimek. PotKiev*t >ufc. delcev v {-iziti Papeiev letni, dok Velika, trgovina o • LjuMjam. Sloo. kite-rut (igor) Dušik Sovre Prion. Ulm. bog ljubezni Daljno -gltd. borišče, prizori- Set Mesto v Franciji Oriental- ski pozdrav zbiranje k odd kov m Pristan..' ob Kaspijskem. jezeru Koralni Otok Enota za posptStk Priprava za poaetnn/e Operni spev (etvj.) HtStb Ob Slov. obali •Ko. po* n.o£v bLuuti Pripadnik Ilir oo Divja mCuCkO, Ozka. deska Pripove- dnik Zensko ime Politično Angleški ~Jo že brkati Jastreb zatočišče Tovarna v Celju. Brtzolkv- kotna pijača. Uidi k (mnot.l Ime (rtte * Ulit izdelek Dirkali -let v Italiji /o * v Sklada.-*»ij (tacat urijo*. Kop UeaaU. iito. IME IN PRIIMEK ........................... PODJETJE NASLOV ............................................ Med reševalce bo žreb tokrat razdelil tri večjezikovne tehnične kataloge SLOVENSKA JEKLA, ki jih poklanja Jeklolivarna. Knjigo je leta 1994 založil Sektor za razvoj in raziskave v Slovenskih železarnah, izdala pa Standardizacija in dokumentacija Ravne. Katalog je rezultat skupnega dela strokovnjakov iz podjetij na območju železarn Jesenice, Ravne in Štore. V njem so zbrani številni podatki, ki predstavljajo obsežen vir znanja o slovenskih jeklih, litinah in specialnih zlitinah.