MiMMl XX 1997 Članki in ra/.pravc 17 Varstvo arhivskega gradiva v Sloven';, v luu novega "Zakona o arhivskem gradivu in arhiv h" s posebnim ozirom na Arhiv Republike Sloven *e VIADIAUR ŽVMhR Državni /bor Republike Slovenije je 27. 1997 po skotaj triletni parlamentarni proceduri sprejel dolgo načrtovani in. pričakovani Zakon o arhivskem gradivu in arhivih, ki je objavljen v Uradnem Istu Republike Slovenije, številka 20/97, veljati pa je začel 25. 4. 1997. Novi arhiv-sk: ,.akon .so narekovale družbene spremembe po letu 1989 in osamosvojitev Slovenije letu 1991. 7 njim so se uresničila vcli[;a prizadevanja in pričakovanja večjeg;; dela slovenske arhivske stroke m javne aruivske službe po moderni, evropsko primerljivi arhivski zakonodaji. Za veliko vloženih naporov ter strokovnopn lUicnega dela se moramo zahvaliti številnim poslancem državnega zbora, zlasti predsedniku njegovega Odbora za kulturo, šolstvo in šport Radmi MogctM, kar petim ministrom za kulturo, izmed arhivskih in pravniških strokovnjakov p;i moramo poimensko miciiovali dr, Jožeta Zon ta rja, Jelko Kremescc Avscnak, Marjana Zupančiča in Milico Trebše-Štolfa. Zahvala gre seveda tudi številnim drugim političnim in strokovnim ddavccm, predvsem tistim, ki so v proccduri priprave zakona s pripombam in konstruktivno □pozicijo mnogo prispevali k izboljšanju predloga zakona Izvzcli bi iahko le tiste, ki so vztrajno vsa ta leta "rušili" celoten predlog zakona zaracu ozkih osebnih, loKalnih ali političnih vzrokov Za la/jc razumevanje in koristno medsebojno primerjanje z z.akonooajo drugih držav, še posebej tako imenovan:!! držav v tranziciji oziroma nekdan/ih realsocial i stičnih držav, želimo v članku v povezavi z novim arhivskim zakonom opozorili na nekatere aktualne probleme slovenske arhivske službe, ki je rezultat zgodovinskega razvoja, predvsem pa družbenih sprememb po let1! 1989 in osamosvojitve Slovenije leta 1991, 1, K ni tek zgodovinski pregled razvoja arhivske službe v Sloveniji Današnje ozemlje Slovenije jr v zgodovini pr, padalo različnim državam, tako da so arhivi na velikem delu slovenskega ozemlja dolga stoletja nastajali pod nemškim oziroma avstrijskim cesarstvom, delno pod Beneško republiki) ter krajši Čas pod Napoleonovimi Ilirskimi provincami. Ob koneu prve svetovne vojne je bilo vse sedanje slovensko ozemlje sestavni de! Avstro Ogrske mo n a rlii j t Razdeljeno je bilo med pet dežel avslrijske polovice, med Kranjsko, Koroš- ko, Štajersko, Gradiško in Istro, lc manjši del Prek mu rje je pripadal ogrski polovici države. Večji del s Slovcnci naseljenega ozemlja je po razpadu Av;tro Odrske monarhije leta 1918 pripadel Kraljevim SHS oziroma Kraljevini Jugoslaviji, Italiji pa manjši del, ki i( bil šele po drugi svetovni vojni priključen Socialistični Fedcra tivni Republiki Jugoslaviji (SFRJ), Ocl s Slo vene i naseljenega ozemlja pa je po prvi svetovni vojni do danes ostal v Republiki Avstriji, skladno z izidom plebiscita leta ]Q20, Republika Slovenija je kot samo.itojna država nastala jrlija leta 1991 po razpadu SFRJ na pet držav nas lcdnic (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Slovenija, Zvezna republika Jugoslavija). V nekdanji Jugoslaviji je imela Slovenija od leta 1^45 dalje status socimisticnc republike. Arhivska služba na slovenskem nacionalnem ozemlju se je do razpada Avstro-Og\ske monarhije leta 1918 razviala kot del njene arhivske službe. Na ozemlju S lovci, i je so arhivsko gradivo zbirab muzeji, biblioteke, d rušiva m posamezni'; i, ou začetka prejšnjega stoletja že tudi arluvi, tako osrednja državna arhiva na Dunaju >n v budim pesti,d'-zeln' arhivi v deželnih središčih in mestni arli.^i ! ^c takrat seje pojavila romantična ideja o osrednjim arhivu vseh slovenskih dežel v L.ub ljani, ki v takratnih razmerah n mogla uresničena, Ko pa je po razpadu monarhije leta 1918 te Kranjska v celo'., prešla v novo državo, je Deželnemu arhivu v Ljubljani, ki jr bil ustanovljen leta 1887, pripadla vloga nosilcu arhivske tradicije za slovensko ozemlje. Središča ostalih dežel (Gradec, CcIoveet Trst, Gorica) so ostala izven njenih meja, tako tudi n j1 ho vi arhiv'i. Med obema vojnama sme; dotiili Državm arhiv v Ljub ljani (1926), ki pa je ostal v okviru Narodnega muzeja, in Banovinsk, arhiv v Mariboru (1933),ki je prevzel arhivske zbirke Zgodovin ;kega a rušiva za slovensko Štajersko, ustanovljenega leta 1903, 1'olcg teh dveh institucij, ki rta biti strokovno vodeni in pristojni za svetovanje in nav;xlila, so samostojno delovali še mestni arhiv vLjubl ani in škofijska arhiva v Ljubljani in Mariboru. Cer kvem arhivi so imeli :>voja strokovna navodila že iz začetka tega sl.o1ctja. Arhivske zbirke so se obliki;vale tudi pri muzejih in mestnih knužnieah liogat arhiv našega odporniškega gibanja od 1941 do 1945, pa tudi arhiv okupatorskega izvora jc zbral januarja 1^44 ustanovljeni Znanstveni inštitut pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. )8 Članki in rn/prave AIÎHIVI XX 1997 Temelje današnjemu Arhivu RS je položila Narodna vlada Slovenije littn 194=5 z uredho o ustanovitvi Osrednjega državnega arhiva Slove nije, ki ic s tem že pred dobrimi 50 leti po« s vi I tt ludi enega izmed temeljev današnic slovenske samostojnosti in drža\nosti. Znano je,lui narodi, ki nimajo arhi ¡ranega zgodovinskega spomina, hitro '/»inevajo s polilicn.n zemljevidov in izgu bijo pravico do lastne države. Njihov pomen, ka kor (udi zgodovinska Hoja' posamezne institucij': ali človeka, se mer po zapisani arhivski zapu ščini, po zapisih misli, duha, goSyjcM hesede in Bcjmj. Predvsem poli ik zgodovinarji in litemu vedno znova označujejo arhiv kot zap.s;in spomin naroda, družhc in države, kot zakladnico narodovega spomina, arhivske dokumente pa kot pričevanja 1er Jokazc narodove ident-tete, pred vsem njcgovili duhovnih in kulturnih vrednot. Po drugi strani ticdi arhivsko gradivo v arhivih ne sporno dokazuje, da država, ki se ne zaveda po mena aihivov in svojega arhivskega gradiva, k;.j hitro pr stane v arhivu s svojim gradivom vred. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 jc z dc lom takratnega Arhiva Socialistične rcpffhlikc Slovenije brez prekinitve, vendar z večjimi spre meniha nit, na dalje vil Arhiv RS, vključno z. var sl\ om arhivskega gradiva, ki so ga zbrale številne že omenjene institucije od prve polovice 19. stoletja dalje:. Upoštevajoč le predhodnike, k y pa jih nc moremo šteli za samostojne arhi vske ustanove, homo kmalu praznovali 110-letnico delovanja. Podobno jr z delom nadaljevalo vseli šest, po drugi svetovni vojni ustanovljenih regionalnih oziroma pokrajinskih arh.vov (nekateri se mc-ni-jrjo tudi zgodovinski arhivi; v Celju, K.ipru, Ljubljani, M ari ho rti, Novi Gorici m Pitij n, nekateri posebni arhivi (na primer arhiva univerz v Uuhlian. in Mariboru, nekateri arlrvi znanstve nih inštitutov, arhiv nacionalne Radiolclcvi,;ije Slovenije itd.j ter neka; 'zaschmli arhi'ov (na primer Nadškofijski arhiv v Ljubljani in sko 11 j.1:,k a arhiva v Mariboru in Kopru) Arhiv RS skupaj s šestimi pokra"nskii.:: ar givi 1er Arhivom Ministrstva za notranje zadeve (do sprejetja novega arhivskega zakona) pred slaviia arhivsko mrežo državnih o'/iroma javnih arhivov Republike Slovenije. Pri Pokrajinskem arhivu Marihor žc ;koraj dve desetletji deluje ludi Mednarodni inštitut arhivskih znanosti ki se ukvarja predvsem s tehr lenim« vprašan arhi"' stike in arhivov, predvsem na vsakoletnih posvc tovanjih v Radencih Posvetovanja so /a slovensko arhivsko stroko koristna, kakor tudi za dclavcc ki delajo z dokumentarnim gradn-om, mednarodni projekt' in dejavnost tega inštituta pa presega potrebe in možnosti slovenske javne arhivske službe. Arhivski dclavc. smo s ponosom vsto| ili v novo slovensko državo, saj v arhivskih depojih hranimo več kot tisoč let stare zgodovinske vire, ki dokazujejo naš politični, gospodarski družhc-ni in kulturni ohstoj in razvoj, pa čeprav v okvi rili nemškega cesarstva, v državnih okvirih nekdanje hahsburškc monarhije, delno v sklopu Beneške republike in Ogrske, nekaj časa pod fran cosko okupacijo v Ilirskih provincah, pod Avstro-Ogrsko po letu 1861, za kratek eas v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov lcla 191K, nato pa v Kraljevini SHS oziroma Kraljevin-Jugoslaviji med obema svelovn ma vojnama, razen ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji in Avstrii-. V drugi svetovni vojn smo hili ponovno ra/.ko:;ani med Nemčijo, [lilijo in Madžarsko in kot še i ikoJi v zgodovin med sebojno razdeljeni. In na konen te več kol tisoč letne slovenske zgodovine v objemu tujih držav, lo v vc I ■ k i meri hraru tndi Arhiv RS, smo do čakali razpad SPliJ ter nastanek samostojne slo venske države. 2. Poslcdico družbenih spremenil) m osamo svojilve Slovenije nit vnrstvo ariuvskcgii gr;i-divu Druž.hene spnaiicmbc po letn 1989 so v Sloveniji na arhivskem področju najprej prinesle ukinitev dveh specialnih arhivov: Zgodovinskega arhiva Ccn;rr.lncg'i komiteja Zvezu komunistov Slovenije in Arhiv ;i inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, k- sta hila po letu 1945 ustanovljena iz političnih razlogov m ukinjena ludi v Sloveniji, tako kol v večini nekdanjih realsoci alističnih držav. Poleg tega so dni/.henc spremcmhe v Sloveniji na področju varstva nrhivskega gradiva zahtevale oziroma ponesle predvsem: novo delitev arhi i;ktga gradiva na javno ■■■ zasebno arhivsko gradivo v primerjavi s prejšnjo prevladujočo družbeno ali državno last nino ¡irhivskcga grarkva ter novo delitev arh. vov najavne in zasebne, delitev javnili arhivov na državne in na arhive lokalnih skupnosti (arhive mest in občin), novo ureditev statusa, pristojnosti in finan-siranja javnih arhivov (javne arhivske mreže), kakor tudi ureditev vertikalne organiziranosti javne arhivske službe od Ministrstva za kulturo navzdol, potrebo po razglasitvi javnega arhivskega gra diva za kulturni spomenik z. zakonom, ter odpravo vseh vrst tajnosti 'zaupnosti in do slopnosli arhivskega grad.va nekdaniih uriiž hcnopolitičiiili or^anizSij in organov nekda nje SPRJ, razen varstva zasehnin podatkov, ureditev ravnama /. dokumentarnim m arhivskim gr;:divom javnih pravnih os:b ob likvidacijah, stečajih ali oh lasln.nskem preohlikc vami i, - nov način varstva filmskega irhivskcga gradiva, vprašanje dcnaeionalizjciic zasebnega arhivskega gradiva, p-oglasitev zasebnega arhivskega gradiva s postopkom evidentiranja In razglašanja z od ARM1V1 XX 1997 ČJanki in razprave 19 ločbami mmistra za kulturo, nb npoštevanju nedotakljivosti privatne lastnine, soglasja zasebnika za proglasitev in upoštevam jem jav nega i:ilcrcsa na drugi strani, - z*rad posebnega javnega interesa proglasitev arhivskega gradiva Rimskokatoliške cerkve za kulturni spomenik, nove zahteve demokratične družbe glede uporabe arhivskega gradiva, predvsem glede var stva osebnih podatkov oziroma varstva podatkov, ki se nanašajo na zasebnost posameznika, primerljiv sistem varstva arhivskega gradiva z drugimi ureditvami v Evropi in svetu m uiko dalje Vsa navedena vprašan,a in probleme rešuje novi arhivski zakon. Nastanek nove države je zahteval predvsem od Arhiva RS samostojnejše mednarodno sodelovanje (sklep;;njc meddržavnih arhivskih sporazumov) in vključitev v Mednarodni arhivski svet (1CA), Mednarodno federacijo ("j I in> ki h arhivov (P1A17) ter dr;i"c mednarodne organizacije. Razpad nekdanje >iTR.) jI na žalost odprl tudi vprašanje, nasledstva (siikcesijc) njenega arhivskega gra:liva. Po drugi strani so družbene spremembe v arhrili izredno povečale število uporabnikov arhivskega gradiva v zvezi z iskanjem podatkov oziroma dokumentov o povojnih zaplembah in nacionalizacijah zaseb nega premoženja, o medvojnih jn povojnih političnih krivicah in preganjanjih v zvezi z ugotavljanjem državljanstva, povrnitvijo Bjfte škode, k ni bih zpheana fizičnim osebam po letu 194*5, itd. ter izredno povečale pritisk glede izročitve najnovejšega arhivskega gradiva, ki ga jc povzročila predvsem ukinitev oziroma reorganizacija nekdunjil. državnih upravnih, samoupravnih in pravosodnih organov, ukinitev družbenopolitičnih organizacij transformacija oziroma lastni njenje državnih gospodarskih podjenj in združenj, niiliovi stečaji, likvidacije in tako dalje. Poleg tega sc v praksi srečujemo z. nekon trolianiui uničevanjem (lokuinctanicga gradiva pri ustvarjalcih in imetnikih, predvsem oh stcčaiili in likvidacijah, pogosto pa tudi z. neupra viccnnii lastninjenjem (piivatizacijo) državnega dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki ic nastalo do lct;r 1991 3 Pravna urtdihv vnrstvu urlnvskagu ^riidivii in urliivskc sIii/.Iil* v Sloveniji po letu 19H9 V pralnem pogledu arhivska služba v Republiki Sloveniji z novimi družbenimi spremembami v obdobju cd leta 1989 do 199"7 iz. ;az liunfi razlogov ni bila urejena oziroma usklajena. Organizacna iavnc arhivske službe, status in pristojnosti arhivov, še zlasii p-j strokovno delo v* Kjivih se je naslanjalo na nekdanjo republiško zakonodajo iz časov Si;RJ, predvsem pa jc sorazmerno dobro in učinkovito funkcioniralo na uveljavljenih načelih arhivske stroke. Varstvo arhivskega gradiva kol kulturne dediščine oziro mi» kol zgodovinskega spomenika jc urejal rc publišk- Zakon o naravni in kuhurm dediščini z leta 1981, ki ic dokuj ponesrečeno in "nasilno" združil varstvo naravni]) ter premičnih in nepremičnih kulturnih spomenikov oziroma združil naravovarstveno, spomenišknvarctvcno ter muzejsko iii arhivsko dejavnost. Zdaj seje enotna pravna ureditev teh področij ponovno ločila, čeprav ne brez. hndc opozicije v samem Ministrstvu za kulturo Ogromno truda je .irhivska stroka v zadniih letih vložila v doka zovanjc potrebnosti lastnega zakona, kljiib temu da jc seveda tudi arhivsko gradivo del premične kulturne dediščine, vendar sc ta varuje po drn-gaenih strokovnih načelih kol ostala premična 'n nepremična kulturna dediščina. Poleg lega arhivsko gradivo zelo dolgo časa poleg svojstva zgodovinskega spomenika ohranja tudi svoj pri mr.rni pomen za uradne, pravne, poslovne in osebne namene pravnih ter Iizičnih oseb. Na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini iz leta l()81 podrobneje ureja varstvo arhivskega gradiva in arhivsko službo v Repnh lik- Sloveniji kar osem, po nasi ocen in praktičnih izkušnjah, izredno kvalitetnih strokovnih praviln-kov. Ti urejajo; strokovno obdelavo in izdelavo arhivskih pri pninoekov za uporabo arliivskega gradiva (Opomba; to ,o slovenski normativi in stan dardi za popisovanje arhivskega gSdLva, ki so povsem primerhivi z Mednarodnimi standardi za arhivsko popi -ovanje i5i leta 1994), - evidence o arhivskem gradivu v javnih arhivih, odbiranje arhivskega gradiva in izročanje jav iiim arhivom, - uporabo urliivskega gradiva v javnih arhivih. - strokovne in tehnične pogoje za ustanovitev javnega arhiva, pripravništvo, strokovne izpite in strrkovnc nazive za delavce (skupaj za vse dclavcc s področja varstva kulturne dediščn .c). strokovno, usposobljenost delavcev, ki delajo z. dokiimetnarnim gradivom javno pravnih oseb ter pogoje materialnega (fizičnega) varovanja dokumentarnega in arhivskega grrdiva Dokaj zastarelo in glede varovanja novih vrst arhi /skega gradiva povsem neuporabno je le na vodilo o tehničnih pogoiih hranjenja arhivskega gradiva iz leta 1969, ki nam ga klj.ib Medna rodnemn nštitntn arhivskih znario .ti pr> Pokra jirskem arhi .'u v Mariboru, ki sc ukvarja s teh ničnimi vprašanji arhivov že skoraj 70 let, še n< uspelo posodobili, Neobvezno so tudi v Sloveniji že dalj časa v uporabi britanski standardi BS 5454 v skladu s priporočili Mednarodnega arhivskega sveta. 20 Članki in nizprave ARHIVI XX V)91 Novi arhivski zakon predvideva celo vrsio podzakonskih aktov, ki jih je v roku enega lela dolžan predpisati minister za kulturo. Oh že navedenih predpisih se predvideva .-.c nekaj novih. Menimo, da je ta rok za pripravo realen, saj ho v glavnem šlo le za manj?c spremembe in dopol nitve 7.0 obstoj'čili podzakonskih aktov, Ji pa seveda priplava podzakonskih predpisov ena od n:- pomebncjsili nalog arhivske stroke oziroma Ministrstva za kulturo. 4. Sprejem novega /ukonu u arhivskem nrn-divu in .irhiviit Arhivska stroka je pripravljala nov samostojen arhivski zakon že od leta 1989 dalje, od julija 1994 pa c h'! predlog zakon.!, ki ga jc predložilo Ministrstvo m kulturo oziroma Vlada RS. v par lamentarni proceduri. Predlog 'zakona jc konec leta 1996 prestal vso proceduro v tretjem hranjn. ni pa piišlo do glaso^ma, ker jc parlament zaradi novih volitev, ki so bile v začetku no-vcmhra, predčasno prenehal z zasedanjem, Za kon je .sprciel novoiz.voljmf državni zbor na za sedanju dne 27 3. 1997 Največ strokovnih dilem. I:i so se v določen: meri tudi spolitiziralc, jc hilo povezanih z. na čelnim vprašanjem, ali samostojen zakon ali skupen za vso kulturno dediščino, z. vprašanjem pi jstojnosti državr ili arhivu in arhivov lokalnih skupnorti, vprašanjem rav nanja z. arhivskim gradivom družbenopolitičnih organizacij, proglasit viio arhivskega gradiva Rimskokatoliške cerkve, vprašan; glede pogojev uporabe gradiva ter nauna proglašanja zasebnega arhivskega gradiva za kulturni spomenik, Arhivsk: zakon, k zdai ureja varstvo arhiv skcfja gradiva ločeno od ostale kulturne de diščine, upošteva dejansko stanje in polrehc razvoja arhivske službe v Slovcnij ter rezultate dosedanjih demokratičnih družbenih semenih, upoštevajoč pri tem tudi smernice UNESCA glede arhivske zakon:xlajc Pz leta 1990 ter priporočila Evropske iiiiijr iz. leta 1991. objavljena v Die Archivc m der Europaischen Union leta 1994. Cili novega zakona je 'zagotoviti predvsem učinkovit sistem varstva javnega in zasebnega arhivskega gradi v*'t primerljiv m povezljiv z. drugim' sisteiri varstva v svetu, orga-uzaciio in pristojnosti arhivov ter uporabo gradiva. 5, Or^iim/iicfjii, s tu tu.s in pristojnosti -j «vrti h urluvovtcr njihovn vcrtiknlna poveznnost Arhivsko službo opravljajo javni in /ase h ni arhivi. Javno arhivsko službo trenutno opravljajo tako imenovani državni arhivi, Ki je Arhiv RS kol osrednji nacionalni arhiv, 6 pokrajinskih arhivov, Arhiv Ministrstva za notranje zadeve kut o;;tanck nekdanjega specialnega arh.va, ki bo z. novhn aihivski n zakonom prišel v okvir Ari.i va RS, ter nekai že omenjenih javni. arh'vov univerz, znanstvenih institutov, RTV Slovenija itd. Javnih arhivov lokalnih sknpnosti finest in občin") trenutno še ni, ;i) l)r/iivui urhivi Arhiv RS od letu 1991 deluje v sestavi Ministrstva za kulturo in ima status državne upravne orga.nzaeijc, finansira pa se neposredno iz državnega proračuna Po novem zakomi jc prislrjcn za ari i v,s ko gradivo državnih organov, državnih in javnih podjetij, 'zavodov m drugih pravnih oseb, ki jih ustanovi država oziroma ki delujejo za območje eelotne države, za varovanje lilmskcga arhivskega gradiv», za gradivo s področja državnih notraonh in obramnnih zadev ter za vodenje evukuc arhivskega gradiva v Sloveniji ir v tiijiri. Pričakujemo da ho Ministrstvo za kulturo z. zakonom o delovnem področju ministrstev pre neslo na trliiv RS kol upravno organizacijo v njegovi sestavi (uoi opravljanje drugih strokovnih in upravnih nalog s področja varstva arhivskega gra liva skupnega javnega pomena, k. jih novi arhivski zakon sieer nalaga Ministrstvu za kulturo Strokovne naloge naj jii opravljal že obsioječi Arhivski center za strokovni razvoj pri Arhivu RS, upravne naloge pa predvideni arhivski urad pri Ministrstvu za kulturo. Na arhivskL urad nai I liilc prcncšenc sedanje, arhivske upravne naloge Uprave za kulturno dediščino Prenos teh nalog naj bi bil povezan z. novo vertikalno organizacijo javne arhivske služhc. V ko i>kor arl'ivski urad z. minimalni kadrovsko zasedbo dveh delavcev sistemsko ne ho uresničljiv, bomo predlagali prenos upravno strokovnih nalog na Arhivski center pi i Arhivu RS. Pokiajinski arhivi (nekateri sc menu jejo zg( dovinski arhivi), ki so prislo/ni za državno ar liivsko gradivo na lokalnem m oju, ii lajo status javnih /avodovs področji; kulture in sc ž.c od leta 1()88 stoodstotno finansirajo posredno iz. držav nega pioračuna preko Ministrstva za kidturo oziroma prrj preko Kulturne skupno ti Slovcni c. Uslanovilclislvo End pokrajinskimi arhivi so od bi viti h državnih občin leta 1994 prevzele nove obeine kol lokalne skupnosti, kar pa za državne arhive ni logično mu sprejemljivo. Oh nstano/i teljstvn namreč ijiso prevzele tudi del Tmansi ranja, pač pa državi zaračunavajo velike najemnine za arhivske prostore. Državni arhivi so imeli oziroma imajo torej različen status, različne iislanontcljc in različen sistem finansirarja. Vse to vnaša pravni nered in ne prispeva k smotrnejši organiziranosti arliiwke služhc. v nekaterih primerili pa to dejstvo celo ovira stmkovnn dc'o pokrajinskih arhivov, Pokrajinski arhivi so tudi z. novim arhivskim zakonom obdržali status javnih zavodov, kar zagotavlja decentralizirano organiziranost in dejav nost državnih arhivov na lokalnem nivoji?, kar je šteti za pozitivno rešitev, le ustanoviteljske pra AKtII' I XX mi Člnki in m/prive 21 viSc in finans linije so prešli v celoti na državo. Z dnem uveljavitve arhivskega zakona j j poštnin ustanoviteljica pokrajinskih nrhivov Republika Slovenja. V perspektivi naj hi njihovo so«slano vi tel ;;Uvo prevzele načrtovane po krasne kot najširše lokalne skripncsti. Tako naj hi pokrajin sk. arhivi v bodoče lažje opravljali binkcijo državnih irhivov ¡11 funkcijo arhivov lokatiiili skupnosti. Arhivske direkcije oziroma arhivske uprave držaaih arhivov, kot jih pozna več i na drugih držav, v Sloveniji! nimamo. Arhivsko službo v upravnem in strokovnem smislu trenutno pove znjeta le Ministrstvo /a kulturo 111 Arhivski center za strokovni razvoj pri Arhivu RS. Za upravljanje" pokraji1 iskih nrhivov zadnii dve leti .acije do popolne nedotakljivosti za sel" nega arhivskega gradiva s slrani države. II Vrn-'c% iirlin-ske^ii unidiva Rimskokiito-lisfri ecrkvi Leta 1992 je Arhiv RS po sklepu Vlade RS Rimskokatoliški cerk^: vrnil izredno dragoceno zi..rk(i cerkvenih matičnih knjig, starejših od 100 let. Te je namreč slovenska vlada leta ¡946 ob Kvcdbj e i vi hi 1 h matičnih knjig Rimskokaloli.ik' ecrkn n drugim verskim skuproslim na S loven skcin s potrdilom začasno odvzela zaradi prepiha. Z istim skiepom vlade so bili Nadškofijskemu arh' 11 v Ljubljani ¡11 škofijskima arhivoma v Mariboru in Kopru vrnjeni tudi fondi in zbirke cerkvene provcniencc, čeprav z zakonom o denacionalizacij lcla 1991 ni bilo predvideno vračanje zasebnega arhivskega gradiva, če jc lo sestavni del zbirk pavnih ustanov. 12. Dostopnost 111 uponiha javnemu arhivskemu gradivu Dni/.bcnc spremembe, kol jjc denacionalizacija, lastni njenie drnžhcnega premoženja, povrnitev odškodnine interni rančem, izgnancem, hi gunccin in siiobiliziranccni v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, obnova povojn-h sodmli proccsov, poprava povojih krivi« ugcilavliimic državljanstva, povrhu lega pa se različne parlamentarne preiskave ler razne politične afere so v lah1 lelih v Arhivu RS izredno povečale 24 Članki in ra/prave ARHIVI XX 1997 sin vil o uporabnikov Samo v letu 1996 smo na primer žrtvam vojnega nasilja v letih 1941 1945 izdali 2? 014 potrdil iz ohranjenega gradiva rcpatriaeijskih baz, v zadnr i treh letin p:i skupai preko 47,000. Za raziskovalne in študijske namene pa arhivsko gradivo v čitalnicah Arhiva RS v letu 1996 uporabljalo 996 uporabnikov (4502 ooiska v treh arhivskih čitalnicah) Na tem mestu naj opozorim, daje naša država piav z novim arhivskim zakonom uredila moderne m hkr.Vi demokratične pogoje za uporabo arhivskega gradiva v skladu s priporočili Medna rodnega arhivskega sveta, v skladu z. načeli varo vanja državnih, uradnili, vojaških in poslovnih tajnosti -li v skladu z demokratičn.mi načeli var siva esebnih podatkov ter podatkov, ki se liana .šajo na zascbnosi posameznika, zlasii v po\czaii /. uporabo arhivskega gradiva nntrairili zadev, državne varnosti, tajnih služb, parli, skega gra diva, zbirk osebnih podatkov it:l. Arlr» morajo namreč določen cas varovati vse vrste l;-jnosl, in upoštevati varstvo osebnih podatkov oziroma varovan podatke, ki se nanašajo na zasebnost posameznika, na primer v različnih politicn h, verskih, policijskih, sodnih, šolskih, zdravslvc ni h, davčnih in drugih dosjeji i in dokumentih, oziroma se nanašajo na posameznikovo "dr.o loško, versko, politično prepričanje, zdravstveno slanjc, intimnost, premoženjsko stanje, da^kc. poklic, izobrazbe, poslovnost itd j Mnogo različnih predlogov in mnenj ;c je oh sprejemanju novca arhivskega zakona nanašalo prav na določbe o uporab' oziroma dostopnosti javnega arhivskega gradiva v arhivih Tuje povezano tudi z dejstvom, da zakon o varstvu osebnih podatkov iz leta 1990 ni dorečen in da v Slovem- nimamo specialnih predpisov, ki bi urejali uporabo gradiva nekdanje Službe državne varnosti. Zveze komunistov m drugega gradiva iz tako imenovanih ukinjenih specialnih arhivov, Dostopnost javnega arhivskega gradiva v arhivih jc omejena na 10 let od nastanka Javne» arhivsko gradivo, ki se nanaša na mednarodne zadere, obrambo in notranje zadeve, nacinnalno varnost ter na ekonomske interese države ho praviloma dcsiopno 40 lei po svojem nastanku. Določba velja za zaupno gradivo, nastalo po letu 1991, Podatki, k. sc nanašajo na zasebnost posa meznika, so praviloma dostopni let od nastan ka oziroma 10 let po smrti osebe. Predvidena je ludi mo/nost skrajšanja ali podaljšanja rokov dostopnosti, predvsem pa zakon ne postavlja ovir z» uporabo gradiva posamezniku, na katerega se dokumenti nmašajo, in njegovim zastopnikom, upravnim in pravosodnim organom kadar gre za upravni ali -sodni postopek ali kadar posebni predpisi določajo drugačne roke dostopnosti. Izjeme so predvidene ludi za znanstveno raziskovalno uporabe Vse sporne primere glede* dustop nosti gnidiva ler glede skrajšanja in pfjilaljšiuija roka nedostopnosti bc reševala posebna komisija Vlade RS in ne več direktor Arhiva RS ali svet regionalnega arhiva. Arhivsko gr;:divo bivših državnih političnih orgat.:zacij. vk'i-iČno z. Zvezo komunistov Sluvi nije, jc drsKipno brez omejitev, razen /a.^ebi h podatkov Odpravljene so tudi vse vrste tajnosti dokumentov, ki so nastale v inšlituciiali nekdanje 5FR l 13, ()rj;iiin/jici,jii Arhiva RS V njegovem okviru delujejo: - Sckior za varstvo arhivskega gradiva z ud-delkr ki neposredno skrbijo za arhivske fonde irj zbirko ter oddelkom za informacije in uporabo arhivske a gradiva. Slovenski (llmsk arhiv /a varstvo filmskega arhivskega gradiva v vsej držaji. Sektor za restavracijo in konservacijo gradiva na pergamentu in papirju. Služba za . plošne in tehnične naloge ter Arhivski center za strokovni razvoj. zadolžen za razvoj J raziskovanje, in izobraževanje ozi roma za naloge, ki sn skupnega pomena za varstvo arhivskega gradiva v celotni državi oziroma skupnega pomena za vse javne arhivc. Arhiv RS že nekaj Icl deluje brez lastne splošne službe oziroma lakn imenovane uprave arhiva. Investicije, nabavo oprime in vzdrževanje premoženja, finančne posle, kadrovske zadev;, računali..Ško opremljanje oziroma informatiza cijo. varnostno slnž.bo in čiščenje prostorov opravljajo za Arhiv posebne vladne in druge siužbe, ki Ifflujejij skupno za vsa ministrstva oziroma za upravne organe 14, Arhivsko gradivu v Arhivu RS V Arbi vu RS jc zbranih 2301 arhivskih lun clov i:i /.biik ah drugače povedano, preko 16.000 dolžinskih inetruv obsegajoča zakladnica zgodovinskih zapisov na pergamentu,papirju, foto raI skem papirju in filmskem traku, v obliki nnkru filmov ter v zadnjem času tuili na magnetnih m optičnih nosilcih od leta 1 163 do dane . Z neka besedam, m mogoče opisati fondov in zbi<-k št manj pa številnih in neizčrpnih tem. ki iin lo gradivo vsebuje za znanstvenoraziskovalne, iz obražcvalnc. študijske, kulturne in splošno infor mativne namene, poleg lega pa seveda ludi za upravne, poslovne, cisebnc in druge namene dr žavljurtov. Med 1'oirli so zastopana prav vsa področja. od clr/avnc irl deželne uprave in samo uprave, pravosodja, gospodarstva, šolstva, znanosti. kulture. zdravstvu, do fondov zemljiških gospodslev in samostanov, društev, pomembnih posameznikov politikov ter kulturnih in znanstvenih delavcev ter pumcir.bnih družin. Med /.h irk.nr sv najpomembnejše in najstarejše listine. r ikopL i it .irbarik zemljiški Balaste r. /Enljiškc knjige, del <■ .stični h knjig, načrti, karte i n zemlje vi d i f< >togra l ije il d. AIM 11VI X\ 1997 l.nikhn ia/;iravc 25 Med novejšim /hi: kanu moramo omenil i zbirko .slovenskih dokumentariuli, igranih in animiranih nimov, ki Šteje 3505 naslovov filmov slovenske produkcije od ieta 1905 dalje, ko je dr, Karel Grossiunmi v I. ■ ■ilonicni posnel prve kadre slovenskega dokumentarnega filma (18.637 kolutov). Za lilimko zbirko s ki bi žc skura h ¡deset let tako imenoval-» Slovenski filmski arhiv kol notranja organizacijska enota. V skladu z. arhiv skim zakonom naj hi prodnccnli Arhivu KS zroeali original iv si. k ovni ifi lonskr negativ lil ma m eno filmsko milijo vsakega filmi ki na« bi j.) plačalo Ministrstvo za kulturo, kakor ludi izdel.Evo inlcrintdiala 15. PeloMinje Arhhii KS Paradoksalno pri vsem lcm je, da je moral Arhiv K S kljub pomembnosti zbr;uicga arhivskega gradiva v vseli letih obstoja vedno znova in /.nova državi in dru/.bi dokazovan i-i upravi čevali svoj obstoj in potrebno;! in daje bilo v to vloženo mnogo preveč truda in časa arhivskih delavcev. In ta paradoks dokazovanja se seveda uadaiiiiic, kljub temu da so s«l v zadlijili letih finančni, tehnični in kadrovski pogoji za delo Arhiva mouio i/holjsal. in se po nedavni analizi ekspertov Mednarodnega arhh ttaua svela v mnogočem izravnali z. zaliodnoevropskimi arh-v sknni standardi ali jih eelo presegli. S ponosom lanko ugotavljamo, da smo za opravljanje strokovnih nalog, ki nam jih nalaga nov. /ikon o ;uhi ,'skem gradi1'!! m arhvili, zadnja leta vse bolje strokovno usposobljeni in Ichnično opremljeni, predvsem na področju račn nalnisko jiodprle obdelave arhivskega gradi la in arhivskega informacijskega sistema, na pf)dročjn uiikrolllmania, skemranja oziroma r^prcnlukcije ter restavracij in konscrvaeijc arhiskega gra diva in ne nazadnje pri opremljenosti Slaven sk:ga filmskega arhiva. Trenutno je v ospredju računalniško povezovanji" v uire/o, skrili rani': arhivskega gradiva in skeniranje mikrolllmo\ vključevanje arhivskega informacijskega sistema v ltcrncl. preko katcrca svelu žc nudimo osnovne informacije o arhivskem gradivu in načinu njegove uporabe. I/daje1 klasičnega ni računal niško vodenega Votlnii a po londili in zbirkah Arh-va RS pa bomo dokončali v letu 1997 in vanj vikah rcultale strokovnega dela vseli arhiv skih gcncracij. Votlin k' po lordih m /JV.rkali bo dostopen po iternell', tako kot sta že nekaj časa vodi.ikn Zgodovinskega arhiva Ljubljana n Po krajinskega arhiva Maribor I ud" dokaj urejeno finairiranje Arhiva RS neposredno iz državnega proračuna zad lja leta in upam, da bo ludi vnaprej tako, nam omogoča opravljanje zakonsko predpisanih nalog varava arhivskega gradiva v minimalnem obsegu. Oh si rok o vn i obdelavi arhivskega gradiva in omogočanju uporabe v arlii .'sk.li čilnlnieah naj omenim le. objavljanje strokovnih pnhliKacij, predvsem arhivskih inventarjev in izJaj zgodovinskih virov, večje arhivske razstave s katalogi, ■ cvidcnliranjc virov za zgodovino Slovencev v tujih arhivih predvsem v Avstri/i. unliji. Vati kanu. Madžarski, Češki Nemčiji, Pranciii. Angliji, Hrvaški 111 Rusi i [ederariii. omenim naj zelo razvito in razvejano mednarodno sodelovanje, predvsem z. arhivi vseh sosednjih držav, s pjTnpiswimi sporazumi o arhivskem sodelovanju z Avslco. 1'cško. Hrvaško m Makedonijo ler članstvom Arhiva liS v Mednarodnem arhivskem svetu in Mednarodni zvezi filmskih arhivov raziskovalno delo na področju arhivistike, slovenske zgodovine in nbjav virov ler - ne nazadnje sodelovanje pri pogaja nji h in vraean'ii gradiva iz Avstrije, liali'c n pri snkecsiji arhivskega gradiva SPKJ. I(>. Arhivski depoji in delovni |irnstc od nrve petletke leta 1947 dalje pa do večkratnih nedavnih odločitev vlade, ko so bili Arhivu It S dodeljeni prostori nekdanje vojašnice Jugoslovanske ljudske arma de na Roški ccsli v Ljuhijain Začetek gradbenin del. s katerimi smo vače koncc leta 1995 nam daje novo upanje. Če bodo dela v letu I997 stekla, računamo, da bo Arln ' RS v letu 2')0I deloval le še na dveh Iok;kh;iIi. na Zvezda rs k. .n na Roški ccsli v Ljubljani Arhiv ima namreč svoje delovne pmsiore in arhivske depoji na petih lokacij, i h v Ljtib'jnou. poseduje gr;id Lisičj : v njeni okolici, velik del slovenskih Hliiiov pa ,: vskladiŠČcnih v oddaljenih sicer z.elo ustreznih podzemnih prostorih nekdanje Slni.be državne varno1'!! Ker it pi iu.;k za i/,ročilcv gradi ,*a s strani ministrstev jn organov v sestavi tako velik, smo za čas do vselitve na Roško cesto jvisiljegi iskali dodatno rezervno lokacijo za arhivska skhidiiča v poslovni .;lavhi Petrol a. 17. Arhivski ksidri in izohrii/evnnjc Oh koncil leta 1992 se je Arhiv RS zadnjic izdatneje kadrovsko okicpil Trenutno jc z^po-s 1 c. lin 71 stfokovnih delavcev n p jpravrikov (kI tega 44 z, visoko (akademsko) 1z.0braz.b0. V skupno Število delavcev so všteti tudi delavci Slovenskega filmskega arhiva ter naši reslav ralorji in konservatorji kiilliirnc dediščine na pcrganientii in papirju Slednji so leta I996pruz iKnali 40-letnico delovanja, Stci'ilo delavcev se bo v letn 1997 ob vključitvi Arhiva Minististva 2ö Članki in ra/,pravu ARHIVI XX 1997 za notranje zadeve še nekoliko povečalo (pred vidoma za 3 strokovne del a vet j. Zadnja leta sc stopil ta formalne in strokovne izobrazbe delavcev močno dviguje, predvsem zarat'i urejene a študija arhivistike na l-i I (izolski fakulteti v ijnbljm ter organiziranega izohrazc vanja na arhivskih tečajih pri Arhivskem cen trn za strokovni razvoj ii, na arhivskih šolah v tujini od Marburga, Pariza do Moskve Na tem mestu naj omenim, da se arhivistika predava na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (v okviru cimpredmetnc smeri študija /gu dovine) od leta 1978 in da od leta poleg predmeta arhi .¡stika in seminarja iz arhivistike obsega tudi predmet zgodovina institucij. Iz arhi ,'istikc je mogoče tudi magistrirati aii dokto rimi. Učni načrt bo treba izpopolniti še z. nemško palcografi i v povezavi z vedo o virih ter zagotoviti boljše znanje diplomantov iz lalin-ščinc, nemščine in JtaUjanščine. Želeli je, da h' potrebe arhivov upoštevala tudi Pedagoška fakulteta v Marihom, ki pravkar uvaja študij arhi v's;ike. Pr pravniška duha, ki je namenjena spozna vjnjii arhivske prakse, se zaključi s strokovnim ■/.pitoni. Arhivski ccnlcr za strokovni razvoj pri Arhivu RS pureja tceajc izolira zevanja za pri pravnike ter tečaj t dopolnilnega izobraževanja za strokovne delavec v jasnih in zasebnih arhivih. 18, Medna rodno sndchiva n je Arhiva RS ArltK RS ic član Mednarodnega arhivskega sveta (MAS) .n v postopku za sprejem v redno čianstvo Mednarodne federacije filmskih arhi«)v (FIAF). Področja mednarodnega sodelovanji Arhiva RS 7. državi .mi oziroma nacionalnim arlvvi sosednjih i drugih držav so kar Številna in Ira dicionaln« pravzaprav žc vsa leta po vojni, tako da ne moremo govoriti o izoliranost slovenskih arhr'ov do leta 1991. Sodelovanje se nanaša predvsem na redno '/.menji vo strokovne literature, ./.menjavo arhivskih strokovnjakov, pripravo arhivskih razslav. objav virov, na skupne razi'kovalne projekte, skupne publikacije, predvsem pa na e vi de nt:, a nje arhivskega gradivu. Ki se nanaša na zgodovino Slovenije in Slovencev' v tujih arhi ili Skupno arhivsko dediščino imamo Slovenci v nekdarjin naših prestolnicah na Du rwju; v Hudimpes".: v Rimu. Vatikanu. Beogradu Pa izn. Hcriinii, Benclkaii, Zagrebu in Še kje. lako da so za nas z vidik» raziskovanja in kopi ranja arhiv skc§a gradiva zanimive predvsem Avstrija, Italija. Vaiikan, ZRJ, HrvaŠka, Nem-čiju. Madžarska. Češka. Poljska. Franciia, Rusija :n Velika Britanija. V vseh navedenih državah razen v ZRJ, zadnja leta redno opravljamo e vide m i ranja arhivskega gradiva Arhivske sporazume. ki omogočajo predvsem ngddncjšc pogoj' sodelovanja, smo do sedaj podpisali le z Avstrijo, Hrvaško. Makedonijo in Ccško, z Madžarsko pa sodelujemo kar na osnovi sporazuma o kulturnem s()(iclovanjii V kratkem bomo podpisali športi /jim liKii z Rusko fcderacijo, kjer mi arlmski ekspcrlt aprl.a le I os e vi den lira i i arhivsko gradivo, ki je bilo med vojno (i/.irouia ob koncu vojne odpeljano /.ozemlja Jugoslavije v Nemčijo.odtod |ia v Rusijo kot v ljni plen. Poleg tega jo v Moskvi zelu pomembno gradivo za Slovence v fondu Komintern«- in gradivo o nemških vojnih ujetnikih slovenski; narodnosu v nekdanji Sovjetski zve/i. Arhivski spora/um želimo podpisati tudi z Glav no direkcijo poljskih državnih arhi vov. 19 Ohranjanje arhivskega ^r-Hiti.va mi različnih nosilcih od pcrgamcnla, papirja preko mikrolllniu do EiMtgnww in optičnih zapisov -rcslnvraciju in konscrva' i j a arhi skega gradivu Obsežna a na! i za stanja varstva arhivskega, knjižničnega in grafičnega gradiva v Slovcni lela 1989 jc pokazala na še vedno neustrezno raven preventivnega varovanja v depo jih. na iicuslrc/.nc mikroklinialske pogoje, na nezadosl no varovanje pred zlorabo, elementarnimi nezgodami. nepiimerno temperatura n zračno vlago ter pred škodljivimi ii/.ičnimi, h ol oš k i mi in kemičnimi vplivi. Pndalki o količini in stopnji poškodovanega gradiva v arhivih, knjižn Lah. muzejih, galerijah in v drugil. inštilucijah navajajo miojonc arhivskih dokumentov Cnjig n i i Kovni h del. ki jih je potrehno resi a vri rat i. Mednje sodijo predvsem . sline, pečali, rokopisi, iiiKunabiilc in druge i iskane knjige, arhivski dok i ime nI i iz različnih časovni h olidohij, načrli, zemljevidi, plakati lotogralijc, lihm. mnogi starejši mi krnili mi. umetniške slike itd Oh lO-lclnici restavratorske delavnici, v Arhivu RS smo lela I{>9(i /. razstavo, katalogom m mednarodnim simpozijem skušali opozoriti na pomen varovanja vsakovrstnih zaprio v in po dob", ki predstavljajo za Slovcnij i i■■ Slovence zgodovinsko, znanstveno, kulturno, umetniško in estetsko vrednolo. pa najr.i ho ta dediščina v arhivih, muzejih, krj.žn.cah. galerij:*h a)! pi i po samezmkih. Obenem smn hoteli prikazati obse/, no opravljeno delo na podtočjti organizirane reslavia-ijc in konservacijc pergamenta ir papirja v zadnjih štiri Icsctih lelih ii se zazrli tudi v prihodnost. Za prvo generacijo konscrvalorjcv. kije delovala od lela 19.% v takr;1! nem Muzeju narodne osvoboditve v L j uhlja m. nato pa od lela 198(1 claljc v Arhivu Slovenije, nadaljuje na nji hov: h si roko vn i I izkušnjah v zadnüh nekaj leiih / delom že druga generacija, k. jc v Arhivu RS organizirana v Sekiur /a konscrvaeijo in restav racijo arhivskega gradiva. Izkušnje prve g enem eiie. vse bol jša tehnična opremljenost, šolanje ter prak-ično izpopolnjevanje oh delu predvsem v povezavi s sorodnimi laboratoriji drugih arhivov in knjižnic doma n po vsem svclu zagotavljajo vse večjo prepotrehno strokovnosl (spccializa MililVI XX ¡m Članki in ri/.jirfivL 27 ciio) konservaloriev ¡11 knjigovezov in mi g irn lici za uspesno delo tudi vnaprej, Konservartorj' ¡11 restavralorji pa hodo oh vse večji količini poškodovanega gradiva uspešni 111 KigLoviti le, ee se ho dvignila (udi splošna zavesi in tehnična raven varovanja zapisane km-(urne dediščine. K lemu naj hi prispevali svoj rtz \\hrr Archii'^n/ uni/ Archive fZakun o urliivskciu gradivu in arhivih) vom Staaisrai vcrabsehicuct. D irin wird der Schutz des Archivgiitcs sanktioniert, und zwur getrennt vom .sonstigen Kulturerbe und in Obcrcinst:imr,ung mit den neuen gesellschaftlichen Vci-Änderungen und Anforderungen. Im neuen Gesetz werden die Richtlinien der UNESCO hinsichtlich der Archiv-Gcsctzgchung uns dem Jahre 1990 zur Gän/c hc-rii :ksichtigt, ebenso die Empfehlungen der Eurof,. ^chcn Union aus dem Jahre 1991), die 1^94 . i der PuhlikaMon Die Archiv? dfr !\\irup<\\?,clm\ Union veröffentlicht wurden, Der Beitrag stellt eine l)rsiauds,iufnahmc des Arehivwescns in bezug auf das neue Gesel/ dar, mit besonderer Berück sichtiguug der Tingkcit de Archivs der Rcpub'ik Slu-wcnicii im Rahmen dci neuen Bedingungen. SUMMARY Till; PROTECTION Oh' ARCHIVAL MATERIALS IN I.OVEN1A IN THIj LIGHT OE Till: NEW "LAW ON ARCHIVAL MATERIALS AND ARCHIVES" WITH I'ARTICUI AR EMPHASIS ON T1 IE ARCHIVES OE THE REPUBLIC OI; SL0VI;N1A In ihc field of ilic protection of archival materials as cultural heritage the social changes after 1989 lind the ;ndr pendenee of Slovenia in 1991 brought about a new division of ,archival materials into puhlic and private materials, and the division of the archives into puhiic archives (uaiimial archives, cities' and municipal or local communities' archives, uii■ I other public archives) and private arcnivcs of privutcl; owned enterprises and institutions, political pIZtics, ftlig-ions communities, associations and iudiv iuals. Oil March 27, 1997 iftcr several years of effort and ahno.sl tlirce years 1)1 dchatiug the issue, the .Slovene Parl'aiiicut idoptcd the Law mi Archival Materials and Arclnv s, In cunucctiau with the new sudal chanRcs and new demands (if the time the law speaks about the protcct'on uf areiiival cultural heritage and ;cparuic.s it from (ithcr itcnls uf etilttiral he tagc. The new law strictly follows the guidelines (if the UNESCO on the archival legislation from 1990, as w .11 as the rccomincndatioos of the European Union from 1990, punlishcd in the 1994 issue (if Die Areli, c dcr Europ.i'isclicii Union. Tlic article ce.mparcs ihc new archival law and the actual state of the archr al . cr ices in SIovciil with a particular cinphavis mi the ncti 'itics i)f the Archives of the lirrpuhlic of Slovenia under these new c..cuinstanccs. Franz Kttr/ pi Goldenstein Littblianskt Itccj tn Šolski irg. sredi 19. stoletja (reprodukcija lavirane risb': tz Grafiencg,: kabmcia Narodnega nittzcjit v Ljttbuani), Zgodovinski arhiv l.jiihljuiut, Fololcka