Tomasz Jastrun
NELJUBLJENA
Pomnim ljubezen na njenem obrazu Žarek ki je padel skozi okno Ko je odgrnila zaveso
V njegovem soju so zakrožili Drobci mojega prahu
Prah z raztreščenega planeta Na katerem se je nekdaj slišal Šelest rastoče trave
Pomnim ljubezen na njenem obrazu Zasajeno globoko do ročaja
In svojo brezmejno grozo
V katero je stopala kot slepa In si z roko urejala lase
Z nasmehom osredotočenim na ostrino
761
IZ POLJSKE LJUBEZENSKE LIRIKE
Rozka Štefanova                                                                                                   762
.____________
ZNAMENJE
Kocine na mojem obrazu Ne smejo skaziti tebe Tem manj molčanje Moje dlani so se poskušale Pogovarjati s tabo Saj nisem mogel vedeti Da si prav tja na ramo Skrila Njegov zadnji pogled
PRAZNA MESTA
Predolgo sva se držala za roke In ranjene so najine dlani Preveč je bilo mrtvih besed In nič si nimava povedati
Namesto rož rastejo v najinih lončkih Prazna mesta z dolgimi listi Ko pada nanje sončni žarek Se vidijo skoznje žile in veke
Pa vendar sva se prekratko stiskala Premalo je bilo šepetanja in kričanja Premalo toplote v naju za najine rastline Ki se vzpenjajo kljub nebitnosti
In odkod toliko krvi ubitih malin Tod okoli kjer ni nihče ničesar trgal