Kdo je kriv? Radi božičnih počitnic je nastala splošna nevolja. 0 okrajSanju teh se pritožujejo učiteljstvo, otroci in starši. Kar se tiCe u&teljev, bodo to izlahka pretrpeli, saj so bili do sedaj vajeni trpeti se veliko hujše kakor je to. U.enci in starši se bodo morali tudi radi ali neradi vdati, ako ostane pri tej uredbi. Nekaj je pa, kar je vsakega vestnega učitelja speklo v srce ob javni polemiki radi boži.nih počitnic, in to je ,,migljaj od višje strani, da je zaostalo nase šolstvo za drugimi kronovinami". Ta bolezen na šolskem polju se mora ozdraviti. Na Kranjskem se morajo doseči tudi takšni uspehi kakor drugod. Zdravniki-veščaki so se posvetovali ter poslali bolniku recepte z raznimi ukazi in uredbami. Ako ni bolezen kronična, se bo sčasoma obrnila na bolje, bojimo se pa, da bi se ne obrnilo bolniku na slabše ter mu ne opešale moči zaradi premočnih zdravil. Vsak pameten zdravnik povprašuje po vzroku bolezni najprej. Ovire se morajo odstraniti, potem šele zdraviti, drugače je zdravljenje malouspešno ali celo neuspešno. Kdo je torej kriv neuspehov po našib šolah? To vprašanje nam je potisnilo pero v roko, odgovoriti ho.emo na to, da ne bodo nevešči ljudje nagromadili vso krivdo na učiteljstvo. Prvi in največji vzrok slabemu napredku po našib šolah je slabo šolsko obiskovanje. 0 tem bi se dalo mnogo pisati, a izpregovorimo le ob kratkem in objektivno. Kakšno je Solsko obiskovanje, zlasti na kmetih, to vedo povedati najbolj nčitelji. Vsak vesten učitelj želi imeti dobro in redno obiskovano šolo. Žal, da se njegova želja velikokrat ne izpolni. Opravičene so šolske zamude le o času bolezni, neugodnem vremenu in skrajno slabih potih. Učenci, stanujoči daleč od šole, imajo mnogo takih zamud zlasti v ostrih zimah. Dobro nadarjeni učenci poravnajo zamujeni čas, ker se mora gradivo radi uspehov vedno ponavljati, srednji in slabo nadarjeni zaostajajo čedaljebolj. S takšnimi elementarnimi silami se imajo boriti tudi po drugih kronovinab, poreče kdo, in vendar imajo tam povolnejše uspebe. Temu ni tako. Kranjsko podnebje je ostrejše in neugodnejše kakor malokje drugod. KraSke burje ne poznajo drugod, in ta je strasna: prekucuje vozove, ustavlja železnice in me.e ljudi na tla kot travne bilke, pa tudi snega, mraza in dežja je tukaj več. To so opravičene zamude, ki provzročijo večkrat prazne u.ilnice. 0 neopravičenih zamudab nam je govoriti težje, ker moramo z njimi razkriti bedo nasega ljudstva. Vsaka zamuda zaradi dela je neopravičena. Naš kmet je zavoljo delavnih sil največji siromak. Kar je krepkejšega ljudstva, gre v Ameriko, ua tuje ali v mesta s trebubom za kruhom. Mnogo najboljših delavcev pobere tudi vojaščina, doma ostanejo le slabi.i in otroci. Poslov in delalcev primanjknje silno, pa ve.krat jih še dobiti ni mogoee za nikako ceno, a dela je pri kmetiji vedno in povsod dosti. Kako naj si pomaga kmet iz te stiske? Davki in na stotine drugih stroškov za družino in kmetijo morajo biti pokriti, a zaslužiti nima kdo. Ni čudo, da je kmet, ki sicer pripoznava korist šole, ji obenem nasproten zato, ker mu ta jemlje edino delavno moč, in to so šolski otroci. Imoviti starši pošiljajo redno svojo deco v šolo, žal pa, da je teh povsod le malo. Neopravi.enih zamud zaradi dela je povsod več ali manj. Socialne razmere so največji vzrok slabemu šolskemu obisku po mestih, še bolj pa na kmetih. Dokler se ne izboljšajo v naši deželi socialne razmere, pričakujemo zaman redno šolsko obiskovanje. Zaman so vsi ukazi in vztrajno delovanje učiteljstva, kjer gospodujeta lakota in pomanjkanje! Saj se morajo neopravičene zamude naznaniti, poreče kdo, otroci morajo hoditi v šolo! Kazen je zadnja reč pri šoli! Kaznuj in naznanjaj očeta z mnogimi otroki, ki jih on sam vse preživi s svojimi žulji, a jib ne more oblačiti in obuti pravočasno radi nastalega mraza, kaznuj ga, ako imaš srce! Občina ne daje takim podpore, ker je sama v največjem pomanjkanju. Takih slučajev je veliko pri vsaki šoli. Kaj pa nspelii! Bogme, uspehi so sijajni v glavi in želodcu! Dobijo se tudi silno malomarni starši, ki se morajo naznaniti. Šolska gosposka, govoriti moramo odkrito, ravna z malomarnimi strankami premehko. Kaznuje malo; komaj se stranki vroči kazenski nalog, rekurira, rešitev rekurza traja dlje časa, kon.no plača 2 K za kaka dva ali tri mesece zamude. Kaj pa uspebi? Uspehi so sijajni, ko stranka uCitelja ozmerja kot psa na cesti, kjer ga dobi. Premebko in prepočasno postopanje z malomarnimi strankami je drugi vzrok slabih uspehov. Tretji vzrok je, da nimajo naše šole potrebnih učnih pripomo.kov. Z golimi rokami, samo s kredo in gobo v roki, so in bodo morali še poučevati na mnogih šolah. Vsaka šola bi morala imeti predpisane u.ne pripomočke, brez katerih je silno težavno a!i celo nemogo.e uspešno použevanje. Te bi morali nakupiti naši krajni šolski sveti. Ah, naši slavni krajni šolski sveti so ponekod silno vrla prva inštanca! Vse jira je preveč, najbolj bi jim bilo ustreženo, da bi šole ne bilo, ker šola, pravijo, je pravi volk za občino. Ponajveč so take pritožbe opravičene. Znana nam je občina, ki ima pri 20% občinske naklade 12% šolske naklade samo za navadne šolske potrebščine. Torej 8% pripada za pokritje vseh občinskih atroškov, 12% pa za šolo. Ni čudo, da so majbne občine nasprotne šolam radi silnih stroškov. Kadar pride kak ukaz za to ali ono reč pri šoli, odkladajo naši krajni šolski sveti od leta na leto, dokler je mogoče. Učitelj naj gleda, da je pri proračunu tih, drugače jib sliši, da mu zveni dolgo .asa po ušesih. Učni pripomočki so od krajnega šolskega sveta pripoznani kot nepotrebni in — basta! Učitelj naj gleda, da doseže vseeno sijajne uspehe, čeprav nima ničesar prijeti v roke, druga.e je malovreden in nemaren v očeh ljudstva in svojih predstojnikov. 0 dobrih uspehih po šolab je lahko govoriti in ukazovati, a silno težavno jih je doseči ob navedenih razmerah. Četrti vzrok neuspehov je ugled učiteljev. Vsak učitelj mora biti pravi mož na svojem mestu, značajen, izobražen, neumorno delaven, točen, v dobrih gmotnih razmerah in brez madeža. Učitelj brez teh lastnosti nima ugleda pri starših in otrocih. U5iteljstvo se je vobče vedno trudilo vestno izpolnovati svoje stanovske dolžnosti. Da je temu tako, pričajo izjave merodajnih mož. Učiteljstvo je torej duša dobrim uspehom. Od njegovega nastopa, pridnosti, priprave in neumornega dela v šoli in po končanem pouku je odvisen napredek. Kako naj bo ono tej veliki in odgovorni nalogi kos, ako živi z družino vred v pomanjkanju? Ljudstvo smatra učiteljstvo že od nekdaj kot ubožno in lačno maso. Skrbi za obstanek so hude, one tlačijo človeka, mu ne dajo pokoja noč in dan, one ga more duševno in telesno. Beda je morilka ugleda in uspehov. Ona je kriva, da se mora učiteljstvo tolikokrat poniževalno klanjati in iskati stranskih zaslužkov. Ali je pa mogoče dobiti stranskib zaslužkov? Na kmetih je ogromno število učiteljev brez teh*živiti se morajo z golo plačo. Dajte užiteljstvu krulia, potem šele zahtevajte neumornega dela! Končni vzroki so prenapoljnene šole, pomanjkanje teh in učiteljstva. Pri nas so čudne razmere, zato so tudi uspebi taki. Največ je enorazrednic po 100, pa tudi do 200 učencev. Na takih šolah je učiteljevanje najtežje radi velikega žtevila otrok in oddelkov. Tukaj imajo prednost in čast biti nastavljeni začetniki brez prakse z mastnimi dohodki. Kako naj vendar ima učitelj v taki prenapolnjeni Šoli povolne uspehe? Kdaj naj vse učence izpraša? Ako ni otrok vprašan pogostoma, se ne uži nič, ker mladina je lahkomišljena, 5eš, kaj se bom nžil, saj ne bom vprašan! V prenapolnjenib šolah je povoljen uspeh nemogo.: truda je tukaj veliko, uspeha pa malo. Naši nasprotniki želijo imeti samo enorazrednice, da bi ostalo ljudstvo nevedno in neumno. Ti ljudje se imenujejo potem prijatelje in prvoboritelje za blagor našega ljudstva. Ironija! Oj, država, kje si? Daj učitelju-trpinu kruha, odvzemi butaro stroškov za šolo davkoplačevalcu ter uredi Šolske razmere kakor bi morale biti, in videla boš kmalu vse druge uspebe po našib šolab! Ali naša slavna država ne da nič, ona hoče le zapovedovati in imeti uspehe vprvivrsti od stradajočega učiteljstva, stroške pa naj pokriva za vse to naš ubožni meščan insocialno propadli kmetovalec. Ako učitelji ne morejo doseči povoljnih uspehov, čeprav izpolnujejo vestno svoje stanovske dolžnosti dan za dnevom, kakšni morajo biti šele uspebi na zasilnih šolab, kjer se poučuje le, kadar je mogoče in čas? Koliko je pa takih krajev, kjer še nobene šole ni! Pri vojakih in drugod devljejo izobrazbo našega ljudstva na rovaš u.iteljstva, češ, to ne izpolnuje svojih dolžnosti. Kdor ne pozna šolskih razmer, naj se poprej o njih natančno prepriča, potem naj sodi. Ljudska izobrazba je silno težavna in draga reč! Ko čuje naš nCiteljski naraščaj o takih razmerah bodočega svojega poklica, splavajo vsi njegovi lepi ideali o važnosti in poklicu učiteljskega stanu po vodi, in po konžanih Studijab si izbere stan z boljšo bodočnostjo. Prav ravnajo! Pri nas se razpisujejo na eno in večrazrednicah službe, prosilca pa ni nobenega, nastavijo učiteljico — pa mima Bosna! Le tako naprej, kmalu pridemo na Turško! To so gola fakta o bolezni nasega šolstva. Vse to nismo pisali proti novim ukazom in uredbam, ampak zato, da se ne bo zahtevalo vsega od učiteljstva. Ono je in bo storilo to, kar je v razmerah svojega kraja storiti mogoče! Ako se odstranijo ovire, je upati, da se izboljšajo uspehi, druga.e imajo novejši ukazi majhen pomen ali so pa celo brez njega! M. Pintarjev. Dostavek uredništva: Ta članek nam je poslal starejši kolega. Vidi se, da je mož z dozorelimi nazori napisal gorenja izvajanja, zatorej jim dajemo z veseljem prostora v svojem listu. Mi sami smo se odločili, da pokažemo polagoma rane, ki razjedajo naše šolstvo in ki jih drugi Ijudje ne.ejo videti, dasi so kričeče in vnebovpijoče. Naš zadnji članek nClara pacta — boni amici" je začetek dalj_ih razgovorov. Drugo nadaljevanje smo za danes odložili, ker smo mnenja, da naj imajo nasi vrli sotrudniki v listu prvo bfcsedo. Pričujoči članek seza deloma tudi v to, kar je danes med našimi vprašanji najaktualnejšega, zato smo si mi prihranili besedo za bodoče številke. Za prvo in najsvetejšo dolžnost smo si postavili princip, da povemo mi, kako razumevamo nalogo ljudske šole in kako bi jo morali razumevati tudi drugi, da bi previdno in uspešno vladali nad nami. Zdi se nam potrebno, da zaprosimo svoje tovariše, naj se takisto oglase, da bomo mogli z neovr- ljivimi fakti ovreči tista razna očitanja, ki senčijo naše delovanje ter stavijo dolžnosti pred pravice, držeč se maksime krutega železnega kancelarja: nMacht geht vor Recht!"