štev. 41 Cena 15 din PTUJ, 14. oktobra 1960 Letnik Xill Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšego ptujskega okroja l^daja »E^ujski tednik« zavod s samostojnim flnansiranj^m Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Baunian. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156. čekovni račun pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206 Hoikopisav ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za Inozemstvo 1250 din.. Naš predsednik Tito je prišel v domovino. Tudi ostali ugledni državniki, med njimi Naser. Neh- ru. Sukamo. Nkrumah in drugi, so že odpotovali iz New Yorka, v petek pa se bo odpravil na p>ot tudi premier Hruščev. S tem so zaključili generalno debato in probleme bodo v prihodnjih ted- nih obravnavali v odborih. Zadnji poskus premiera Hru- ščeva, da bi razorožitven problem obravnavali na plenarnih sejah Generalne skupščine, je propadel, ker so zahodne delegacije pre- glasovale in se strinjale, da o tem govorijo v p>olitičnem odboru. Hruščev je v svojem govoru de- jal, da je razorožitev »vprašanje nad vprašanji« in če ne bedo tega problema rešili z vso res- nostjo in to takoj, bo nevarnost nove vojne vedno večja. ZDA na- daljujejo Dullesovo politiko »na robu vojne«, toda vsak čas lahko zdrknejo z roba v največjo ne- varnost — v vojno. Zahodni glasovalni stroj je do- segel, da so predlog predsednika Hruščeva zavrgli, češ da bi sov- jeti hoteli izkoristiti sejno dvo- rano za propagandne govore, ne pa za dejanski sporazum. Tukaj imamo zopet dokaz, da se poslu- žujejo vseh mogočih izgovorov, samo da ne bi dosegli popustite v napetosti v svetu in da bi raz- liko med Vzhodom in Zahodom še povečali. KONGO V ZADNJIH DNEH Po skoraj enotedenskem za- tišju, med katerim so politični prvaki F>osameznih skupin nabi- rali svoje pristaše, se je zaplet zopet zaostrili do skrajnih meja. Mobutu, za katerega so nrjeniJ:, da je nosilec nekakšne srednje poti, je hotel aretirati premiera Lumumbo. ker pa so ga stražMe čete OZN. ni usipel. V političnem oziru je Linnum- ba izgubil precej svojih pristašev, ne pK>vedo pa zakaj. Kaže. da so pregovorili poslance, ki so vse do nedaivnega zagovarjali misel, da bi morali preko parlamenta najti ustrezno rešitev kongoške krize. V Leopoldvtllu se pojavl.iajo ljud- je, ki niso imeli doslej v politič- nem življenju nobenega uspeha, zato. pa so tembolj i>od vplivom prozahodnlh skupin. Nekajkrat smo že ponovili, za- kaj je prišlo do zapleta. K tej stvari lahko dodamo še spor med Vzhodom in Zahodom. Afričani zagovarjajo namreč misel, da bodo dosegli politično in gospo- dairsko neodvisnost šele tedaj, ko bo Afrika postala nevezana celina. Na Zahodu sodijo takšne težnje za izredno nevarne In zato so za- čeli z ofenzivo, v kateri naj bi odstranili vse takšne nevezane Lumumbi so takoj očitali, da je levičar, ker ne morejo v .jav- nosti povedati, da se Lumumba, Nkrumah, Seku Ture in nekaj drugih, zavzema za nevezano ce- lino, torej za izvenblokovsko po- litiko. Tega niso smeli povedati, ker bi dobila njihova sedanja fX)- litika povsem drugačen prizvok. Svetovna javnost bi spoznala, da se zahodnjak« ne borijo za Afri- ko, zaradi Afrike, pač pa da bi ohranili dejansko vse svoje po- litične, gospodanske in strateške kori.sti. Zahodnjakom je mnogo do te- ga, da ostane Kongo v zahodnih vodah, saj je v tem napetem po- loža.iu KjDngo s strateškega sta- sišča izredno važen. LAOS ZA NEVTRALNOST Tudi v Aziji je Laos že dva meseca izredno nevarno žarišče, ki se lahko spremeni v hujši za- plet. Po začetku razgovorov med laoškrm premierom Suvano Fumo in odporniškim gibanjem Patet Lao je postalo jasno, da hoče ta azijska dežela voditi izvenblokov- sko politiko. V tem primeru gre za tri stru- je. za gibanje Patet Lao. ki se že šest let bori v pragozdovih in je levičarsko, nasprotna stran je prozahodna in dobiva pomoč od Američanov, tretja zakonita sila pa je zbrana okoli premiera Su- vana Fume in padalskega kape- tana Kongoa Lija. Ti hočejo ne- odvisen Laos. brez tujega vpliva m s samo.ct■'-^^T^o notranjo ter zu- nanjo poliUko. Povratek predsednika Tita iz OZN Najvažnejše vprašanje je mir Predsednik republike Tito se je v sredo popoldne vrnil iz New Yorka, kjer je sodeloval na XV. za- sedanju OZN kot vodja jugosl. delegacije. Po prevratku je imel Tito pred 300.000 Beograj- čani in drugimi državljani, ki so Tita navdušeno pozdravili, govor, v katerem fe med drugim dejal: Takoj, ko sem pršel v Združene narcde in se sestal z mnogimi na- šimi prijatelji, sem videl, da je bilo prav, ker sem se odločil iti na zasedanje, kajti p>oložaj je bil zares več kot napet, atmosfera pa je bila polna elektrike. Z eno be- sedo, kot ste videl; tudi kasmeje in vidite danes, prevladovala je atmosfera hladne vojne. Hladna vojna je pcnovno oživela z vso silo In se vedno bolj zaostrovala. Dejstvo, da so tja prišli mnogi šefi držav in vlad, najvidnejši predstavniki raznih držav kaže, da so narod: vseh teh držav zelo zaskrbljeni za svojo bod-cčnost. Razume se, da so tudi med tem zasedanjem Generalne skupščine v polni mer: prišle do iziraza stra- sti, ki. bi megle pripeljati člove- štvo do kdo ve kakšne stopnje nevarnosti, če ne bi obstajale tiste sile, ki predstavlja.io zavest člo- veštva, če ne b. obstajale sile, ki predstavlja.jo tudi večino človeštva in katere so na tem zasedanju glasno dale svoj glas preti na- daljnjemu zaostrovanju in iskale način, da bi se mednarcdni polo- žaj popravil. (Dolgotrajni vzkliki tovarišu Titu in aplavz.) Dovolite ml. tovariši in toivari- šice, da vam povem, zakaj sem hotel, dokler smo bili še na ladji, med prvimi nastopiti na tem za- sedanju skupščine. To je bilo predvsem zato, da bi z našimi stališči, ki sem jih pozneje v go- voru in v razgovorih obrazložil, nekako pnspeval, da bi se vzdušja v Generalni skupščini bolj norma- liziralo. Hotel sem, da bi ukrepali tako in poka^zall, da bi se bilo treba na kak mirnejši način lotiti reševanja teh velikih mednarod- nlh problemov, ki mučijo svet, in da bi bilo zelo nevamo, če bi v zaostrovanju šl' še dalje, če bi ^ duh hladne vojne prenesel tudi v to najvišjo mednarodno ustanovo. Zal. zgodilo se je tisto, kar smo pričakovali. Kljub vsem našim na- porom in naporom naših zavezni- kov in prijateljev, neangažiranih držav, se je to vzdušje vendarle začelo čedalje bolj uveljavljati v Združenih narodih. Zato smo se takoj na mestu začeli zelo aktivno posvetovati z državniki neangaži- ranih držav in pri tem iskali pota in načine, po katerih bi ravnali, da ta razvoj ne bi krenil v nezaželeno smer, ampak da bi tudi to XV. zasedanje Generalne skupščine kolikor toliko prispevalo k pomi- ritvi v svetu. Ostr govori, ki so se zaičeli v skupščini, so nas zelo vznemirili. V dogovoru s predsednikom indij- ske vlade Nehrujem, s predsedni- kom Združene arabske republike Naserjem, s predsednikom Indo- nezije Sukarnom in s predsedni- kom Gane Nkrumahcm smo tedaj sklenil., da sestavimo dokument, ki bi ga Generalna skupščina lah- ko sprejela. Ta dokument je imel takšno ■vsebino, da je bilo zares težko, da bi bil kdor koli proti njemu in da se ne bi strinjal z njim. To de,ianje je ogromna ve- č na v skupščini in sploh v OZN pozdravila kot konstruktiven na- por, ki naj bi privede! vsaj do ublažitve napetosti. Zahtevali smo, naj se sestaneta predsednik ZDA in predsednik vlade Sovjetske zveze, da bi vsaj mimogrede, vpri- čo predstavnikov vsega sveta, po- kazala svo.io dobro voljo, da bi pokazala, da ufKJŠtevata, kaj mi- slijo drugi narodi, kaj misli ogromna večina človeštva, ki želi mir — da bi pokazala, da tudi onadva želita v korist miru, v ko- rist človeštva žrtvovati nekaj svo- jega prestiža. Tovariši iri tovarfšice, čeprav, kot ste videli, nismo uspeli v polni meri, da bi bfla naša reso- lucija dejansko sprejeta, sem mnenja, da smo lahko zadovoljni in da nam to. !lozitivni učinek. Drugo in pKjglavitno vprašanje, eno največjih, ki tarejo vse člo- veštvo, je bilo vprašanje razoro- žitve. Tu smo prvi poudarili svoje stališče, obrazložili smo, ka- ko mi mislimo o tem vprašanju. Nihče nam ne more očitati, da se. denimo, v tem p>rimeru rav- namo po stališčih Sovjetske zve- ze. Zakaj to je tudi naše stali- šče. In naše mnenje je, da bi bilo idealno, če bi lahko izvedli sploš- no razorožitev. Toda mi smo tam tudi realistično utemeljili stvari in smo zahtevali, da je treba vsaj nekaj storiti, da bi to vprašanje začeli postopno urejevati, tako da bi svet videl, da je dobra volja na eni in na drugi strani. Ne bom se spuščal v to, kakšne nagibe vse imajo na Zahodu pred očmi, 1oložili na srce njihovi narodi. Prizadevali si bo^ mo, da bomo tudi v prihodnje, ne da bi nam bilo žal kakršnega koli truda, ostali v najtesnejšem stiku s temi našimi prijatelji in da si ne samo od časa do časa, prek OZN in izven OZN, marveč na vsakem mestu in vselej prizade- vamo delovati kot sile miru in storiti vse, da pridejo do izraza tisti, ki bodo zaščitniki miru. Tovariši in tovarišice, bile so tudi tendence, da bi prikazali, ka- ko postaja Jugoslavija čedalje manj in manj zanimiva kot čini- telj v mednarodnih odnosih. Tudi tokrat se je pokazalo, da to ne dr- ži. Ne zato, ker bi mi tam s ka- kimi mahinacijami ali z agitacijo dosegli, da se jugoslovanski ugled še bolj okrepi, ampak zato, ker smo obrazložili svoja načelna sta- lišča, ker smo ostali zvesti svoji dosedanji politiki, ne glede na to, kakšne posledice bi to lahko ime- lo potem za nas. Jugoslavija si je v dosedanjem poteku petnajstega zasedanja pri- dobila ogromen ugled, za to pa se lahko zahvali samo vam, našim na- rodom, ki tako dostojanstveno in tako vztrajno podpirajo stališča nas, ki smo odgovorni za zunanjo politiko. Kajti za nami, v OZN, je bilo tudi 19-milijonsko ljudstvo Jugoslavije, Zato smo lahko v pol- ni meri dali svoj glas tistemu de-i lu človeštva, ki je za mir in na- predek na svetu. (Ploskaftje ia vzklikanje: Heroj Tito!) Široko izoMvii delil Delavska univerza v Ptuju končala predpriprave Po sedanjih pripravah na delo Delavske univerze v Ptuju in izobraževalnih centrov na sede- žih šol v ptujski občini in po ko- lektivih, po zanimanju prebival- stva za razna predavanja ter po predavateljskem aktivu v repu- bliki, okraju in občini se obetajo v naslednjih mesecih uspehi na področju izobraževanja odraslih in mladine. Upravnica Delavske univerze tov. Meta Feldin se je z vso vne- mo lotila vseh organizaci.iskih priprav za delo Delavske univerze (DU) za čas 1960/61. V občini Ptuj je sedaj 24 iz- obraževalnih centrov na sedežih .šolskih oikolišev. poleg teh pa so še splošni in strokovni izobraže- valni centri po podjetjih in na družbenih posestvih (»Haloze«, »Dravsko polje«. »Ptujsko po- lje«). Večina centrov že ima pro- gram predavanj za čas 1960/61, nekateri pa že tudi zagotovljene domače predavatelje. Pri vsem dosedanjem organi- zacijskem delu je bila Delavski univerzi v pomoč ideološka ko- misija Obč. komiteja ZKS in Ob- činskega odbora SZDL Ptuj ter komisi.ia za kultumo-prosvetno dejavnost, izobraževanje in tisk pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj. Njihovi člani so obiskali teren, se pomenili s člani že ob- stoječih izobraževalnih centrov (IC) ali pa pridobili za delo IC primerne člane iz vrst prosvetnih delavcev in društvenih funkcio- narjev ter skupno z njimi sesta- vili program predavanj, kolikor teh niso prej izdelali sami cen- tri. Po željah za predavanja, ki so doslej sporočene DU, je razvidno, da so Izobraževalni centri pra- vilno razumeli namen izobraževa- nja odraslih in mladine. Po pro- gramih predavanj sp vidi, da se na podežel.ju najbolj zanima.jo za ekonomsko-politična in zunanje politična vprašanja, v kolektivih pa še posebej za strokovna pre- davanja. Večino staršev zanimajo vzgojna predavanja, mladino pa predavanja, ki se nanašajo na njihovo bodočnost, delo in živ- ljenje. Staršem in mladini se bosta najrajše posvetili poleg DU še Šola za starše in Šola za življe- nje, ki so in bodo v krajih, kjer jp zanimanje za njihovo ustano- vitev največje. Predavatelji bodo večinoma iz občine Ptuj iz vrst p>olitičnih de- lavcev in strokovnih delavcev, zbrani v predavatel,iskem aktivu. Nekaj predavateljev bo prihajalo iz predavateljskega aktiva DU v Mariboru in iz Ljubljane. Za pre- davateljski aktiv so že in še bo- do posebna vzorčna predavanja v Ptuju, v Kidričevem in v Majš- perku. Predavateljem bodo v po- moč razpoložljivi avdiovizuelni pripomočki (kinoaparatura, ma- gnetofonski trak, plošče itd.), ki so na razpolago DU. šolam in društvom. Glede časa predavanj pa so že- l.ie različne. V strnjenih vaseh želijo prebivalci predavanja veči- noma ob večerih med 18. in 20. uro> po razkropljenih naseljih pa v nedeljo dopoldne na sedežih šol, kjer se ob nedeljah zbere.jo ljudje s celotnega šolskega ob- močja. Tam bi bila predavanja med 8. in 10. uro dopoldne ali pa zvečer med 17. in 19. uro. V ve- čini krajev bodo predavanja v šolskih prostorih ali pa v pro- svetnih dvoranah, kjer jih pač imajo. V večini krajev najbolj odgovarja šola (zakurjeno, na razpolago kinoprojektor, magne- tofon itd.). Po vaseh, kjer ni pro- svetne niti gasilske dvorane, bo- do pač predavanja v večji hiši enega izmed vaščanov. Po pod- jetjih bodo predavanja v obrat- nih prostorih ali v prostorih dru- štev in organizacij, kjer te ima.jo svoje prostore. Precej težav bo nedvomno v zvezi s prevozi predavateljev v kraje predavanj. Manjši del pre- davateljev ima svoja osebna vo- zila, ostali del pa si bo moral pomagati z vozilom Občinskega komiteja LMS in DU, ki imata skupno vozilo, ali pa z vozilom v-odjetij, kjer so v .službi, kjer jim bodo to dopustili in omogo- čili. Vsekakor bodo predavatelji o dnevu in uri predavanj pravo- časno obveščeni, da si bodo lah- ko priskrbel: vozilo aH pa se po- služili obstoječih prevoznih zvez. Nekaj težav bo še s pripomočki, raznimi aparati, ki jih še nima DU dovolj na razpolago, nimajo pa jih tudi v.se šole ali društva. Posebnih težav ne bo, zlasti če bodo vsi sodelujoči razumeli res- nost dela DU in upoštevali ob- stoječe možnosti, sredstva in iz- kušnje. V veliko oporo pri tem delu bo vsem sodelujočim zavest, da ljudje z veseljem sprejemajo njihovo prizadevanje ob spozna- nju, da so jim predavanja po- trebna in koristna. Iz leta v leto se bo delo DU tehnično in vse- binsko izpopoln.jevalo in bo do- seglo uspehe, ki so možni le ob dobrn organizirani kultumo-pro- svetni dejavnosti. V. j. Podtikanje požarov iz maščevalnosti? V prejšnjem in tekočem tednu so bili na območju Občinske ga- silske zveze Ptuj 4 večji požari, ki so ^povzročili nad 6 milijonov dinarjev škode. Vzroki F>ožarov bodo dognani v preiskavi Po ljudskem mnenju gre v vseh primerih za podtaknjen požar iz maščevalnosti. V soboto, 8. oktobra t. 1. je iz- bruhnil požar po 23. uri pri kme- tu Jožefu Finguštu v Zg. Jabla- nah 16, ki mu je uničil veliko novo gospodarsko poslopje. Ško- de je nad 2 milijona dinarjev. V nsdeljo, 9. oktobra po polnoči pa je uničil požar gospodarsko poslopje in okrog 3 vagone krompirja kmetu Francu Kme- tecu iz Šikol 38. Še isti dan po- poldne ob 13. uri je požarna ne- sreča zadela še družino Štefana Dobrška iz Sp. Jablan. Tudi tu- kaj je bilo žrtev požara veliko kmetijsko gospodarsko poslopje. Pri gašenju sta bila močno po- škodovana dva gasilca iz Mari- bora, ki so ju morali takoj pre- peljati v mariborsko bolnišnico. V nedeljo, 9. oktobra t. 1. ob 20.15 je izbruhnil ta dan še tretji po- žar pri Stanku Zupaniču v Haj- došah št. 16. Tukaj je zgorela samo kopica slame in požar se k sreči ni razširil še na gospo- darsko in stanovanjsko po- slopje. (Nadaljevanje na 2. strani) SEJEM SODOBNE ELEKTRONIKE v dneh od 15. do 23. oktobra bo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani pomembno prizorišče ve- like sejemske prireditve — sed- mega mednarodnega sejma elek- tronike, telekomunikacij, avtoma- tizacije in nuklearnne tehnike, ki nosi naslov SODOBNA. ELEKTRONI- KA. Ta tradic ona.ni sejem bo pri- kazal najnovejše dosežke na pod- ročju avtomatiizacije, merilne in vakuumske tehnike. Za letošnji mednarodni sejem scdobne elektronike je v svetu iz- redno veliko zannimanje. To nam potrjuje mnenje, da si je ta Ijtib- Ijanski in jugoslovanski speciali- zirani sejem uspešno utrl p>ot v svetu. Izredno veliko, do sedaj največje število prijavljenih dr- žav nam to tudi potrjuje. Na lan- .skem sejmu je sode.ovalo 13 dr- žav, letos pa 18. Na tem medna- rodnem sejmu bodo sodelovaJi raz- stavljavci iz ZDA, Japonske, Zvez- ne republike Nemčije, Demokra- tične republike Nemčije, Italije, Švice, Danske, Anglije, Švedske, Francije, Poljske, "čSSR, Belgije, Avstrije, Madžarske, Nizozemske, Liechtenstelna m Jugoslavije. Od domačih razstavljavcev bodo so- delovale judske republike Srbija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina ter Slovenija. Ves razpoložljivi prostor Gospo- darskega razstavišča v površini 5500 kvadratnih metrov (zaprt no- tranji prostor v paviTjonih) je bil za ta sejem že pred časom raz- prodan. Kakor prejšnja leta, bo tudi le- tos v času sejma prirejenih več posebnih posvetovanj in preda- vanj. Tako .je velko zanimanje za posvetovanja o avtomatiaacij , va- kuumski tehniki, obravnavali bodo orobieme, ki se pojavljajo pn šo- ■ani'i -trokovmh kadrov za ta a-d- rccja. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 14. OKTOBRA 1960 Pravilno skladiščenje krompiria čeprav je pri nas že ves krom- pir izkopan in že nekaj časa pod streho, pa prav gotovo ne bo od- več, če spregovorimo danes o pra- vilnem skranjenju krompirja čez zimo. Krompirjevi gomolji po izkopu nel^aj časa mirujejo in v navodilih okoliščinah ne morejo vzkliti. Mi- rujejo tem dalje, čim manj so zreli, ko jih izkopi jemo in čim pravilneje krompir vkletimo. Čim dalje mirujejo gomolji, tem večja je njihova semensRa vrednost spomladi in tem manjše so izgu- be med vkletenjem. Znano je, da se je krompir marsikje vkletil v neprimerne kle- ti, temne, vlažne in zatohle. Tu more biti izguba samo na teži od 10 do 20 odst. in tudi več. Mnogo krompirja segnije, gomolji izgu- bijo precej življenjske moči, s tem pa se seveda tudi semenska vrednost zelo zmanjša. Da je te- mu tako, vidimo lahko naslednje leto na praznih mestih na njivi, ki jih imenujemo »pleše«. Te so vča- sih tako pogoste, da je celo do 30 odst. manj grmov na njivi, po- vprečno pa po 14 odst., kar znaša pri pridelku 150 stotov na hektar izgubo 21 q. Zlasti zgodnje sor- te so občutljive. Kaj zmanjšuje izgube pri vkle- tenju: 1. Krompir naj bo suh, skrbno prebran in ohlajen, preden ga vkletimo; 2. Med vkletenjem zahteva krompir suho in zračno klet, ki je zavarovana pred mrazom in vlago. Za semenski krompir je koristna tudi svetloba. Toplota naj bo v kleti enakomerna (2 do 4 stop.). Mraz krompirju škodu- je. Pri minus dveh stopinjah zač- ne krompir zmrzovati. Ko se to- plota poveča, začne krompir hi- tro gniti. Pri 6. stopinjah začne krompir po dobi mirovanja kaliti, pri 8. stop. pa se najraje razvi- jajo različne škodljive bolezenske kali. Odstranjevanje kalčkov po- meni vedno izgubo in zmanjšanje pridelka. Prevelika vlaga v kleti podpira razvoj škodljivih organiz- mov, ki napadajo tudi zdrave go- molje; 3. V kleti mora biti največja snaga in red; 4. Od jeseni do zime in tudi pozimi je nujno dobro zračenje kleti in to tako dolgo, dokler ni ohlajena na 2 do 4 stopinje, kar prepreči, da se krompir prezgo- daj ne zbudi in ne vzkali; 5. Najboljši način vkletenja krompirja je, če ga vkletimo v za- bojčkih (56 X 36 X 26 cm) in da jih napolnimo le do ene tretjine. Na ta način pozimi krompir mno- go laže pregledujemo. Semenska vrednost pa je ohranjena; 6. Pozimi moramo semenski krompir večkrat pregledati, pre- brati, odstraniti vse bolne gomo- lje, pa tudi mehke, ki bi pozneje začeli gniti; 7. Če se na kalčkih krompirja pokažejo uši, ki prenašajo razne bolezni, klet dobro zapremo in jo zadimimo s tobačnim izvlečkom (na kubični meter zažgemo 2,5 kubičnega centimetra tobačnega izvlečka!). Po 24 urah klet od- premo in jo dobro prezračimo. Ni- kotinovi hlapi kalčkom ne škodu- jejo; 8. Spomladi prazno klet dobro očistimo, prebelimo z apnom, ka- teremu dodamo na 100 litrov še okrog 5 kg bakrenega apna. Pro- stor je dobro tudi zažveplati, če pa je v kleti še krompir, pa ne žveplamo. Ptujski pionirji-prometniki na obisku pri ljutomerskih v četrtek, 6. oktobra t. L, po- poldne je obiskalo 10 pionirjev — prometnikov iz Ptuja v družbi in spremstvu predstavnikov AMD Ptuj, Združenja šoferjev in avto- mehanikov. Odseka za NZ pri občinskem ljudskem odboru ter predstavnika prometnega voda LM, svoje vrstnike v Ljutomeru. V nekaj urah so si gostje iz Ptuja v spremstvu ljutomerskih predstavnikov ogledali Ljutomer, ob koncu obiska pa so se vsi sku- paj za kratek čas zadržali pri »Pr- leku«. Po kratkem nagovoru tov. Pšajda iz Ptuja ter tov. Topolni- ka in tov. Seliča iz Ljutomera, ki so poudarili human namen vzgoje pionirjev za čuvaje reda na pro- metnih cestah in varovalce živ- ljenj in ljudi na njih, so pionirji iz Ljutomera izročili gostom iz Ptuja v spomin sliko Ljutomera, ptujski pionirji pa so se jim za vso pozornost zahvalili ter jih po- vabili, naj v enakem spremstvu pridejo na obisk v Ptuj. Taki obiski, spoznanja in izme- njava misli in izkušenj so korist- ni za pionirje glede na njihovo pomoč pri urejanju prometa in spoznavanju domovine. Tak prija- teljski odnos med Ptujem in Lju- tomerom bo nedvomno dragoce- na spodbuda tudi drugim krajem v Sloveniji, kjer take skrbijo za mlad naraščaj kot v Ptuju in Lju- tomeru in mu omogočajo, da si deli in izmenjuje izkušnje. Sprejem v Ljutomeru pa tudi slovo je bilo med pionirji in tudi odraslimi zelo prisrčno in se je videlo, da je prišlo do srečanja iz najlepših nagibov. Taka srečanja se bodo po obisku Ljutomerčanov v. Ptuju še ponovili, saj razdalja ni velika, med sosedi pa je vedno dovolj tvarine za razgovore in oglede krajevnih zanimivosti. VJ. Požarnovarnostni teden v gasiisicem centru Majšperk v tednu požarne varnosti so ga- si'Jci 0'k'cJiškh društev opravljal; najrazličnejša dela v korist pre- ventivnih ukrepvov na vasi. Vršili so razne preglede. Pri pregledu je bilo opozorjenih več kmetijskih gospodarjev na razne slabcsti pri zgradbah, d mnkih, elektriki, skla- diščih i'n drugih neprememih lop za v&zne stroje in hranjenje oja ter bencina. Predvsem se je treba zahvaliti učiteljstvu v šolah za ra- zumevanje, ki smo ga našM pri njih V šclah so cd 4. razreda da- lje imel; predavanja o prepreče- vanju požarov in nesreč na vas!. Vs: šolarji so pisali tudi preste spise. Za njihovo delo bodo naj- boljši med njimi nagrajeni z lepi- mi knjigami ali pa s hranilno knj.'- žico s primernim zneskom. Gasi- .ska društva so Imela tud; letne preglede in ocenjevanje. Zlasti je treba pohvaliti gasilce iz Zetal in s Ptujske gore. Ljudje, k: ni.so vedeli, da je teden požarne var- nosti, so se spraševali, kaj je neki novega, da gasila čistijo orod šča in izcbešajo zastave, prirejajo se- stanke in imajo gasilske vaje. — Vsem, ki so pomagali pri organi- ziranju dela v požarnovarnostnem tednu, se zahvaljuje štab gasilske- ga centra Majšperk. DA LJUBLJANA KEDEL.IA. 16. OKTOBRA 6.00—6 30 Jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6.30 Parada plošč (spored zabavne glasbe). 7.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 7 15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva 7.35 Koncert pihalnega orkestra JLA p. v. Pavla Brzulje. 8.00 Mladinska igra — Milan Baškovič: Ču- dovito potovanje. 8.45 Iz albuma o.tro- ških pesmi. Pesm; .Janeza Kuharja in Slavka .Mihelčiča. 9.00 Z zabavnimi me- lodijami v novi teden. 9.45 Poje Invalid- ski pevski zbor p. v. Radovana Gobca. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Marija Dolinar: Maščevali te bomo, tovariši. 10.30 Franz Schubert: Prva simfonija! (Londonski filharmonični orkester diri- gira dirigent Thomas Beecham). 11.00 Radi jih poslušate (spored popevk in zabavnih zvezkov. 11.30 Nedeljska repor- taža 12.00 Maši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13 15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15 00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in obvestila. 15.15 Rekla- me. 15.30 Drobne skladbe slavnih moj- strov. 16.00 Humoreska tega tedna — H. Boli: Moi prejšnji poklic. 16.20 Me- lodije za prijetno nedelfsko popoldne. (Spored zabavne glasbe). 17.10 Peli so lih mati mc^ja . . Slovenske narodne pesmi. 17.30 Radijska igra — Luigi Si- lori: Barake. 18.24 Ferruccio Busoni: Elegična uspavanka (orkester gledališča La Fenico iz eBoetk dirigira Fulvio Ver- nizzi). 18.35 Iz Blejskega kota . . Kvin- tet Avsenik in še nekateri. 19.00 Ob- vestila in zabavna glasba). 19.30 Ra- dijski dnevnik in športna poročila. 20.05 Izberite melodijo tedna! (Oddaja zabavne glasbe z nagrado.) 20.50 Deset minut z zabavnim orkestrom Alfreda Scholza. 21 00 O Verdiju in •►iegovem delu — I. oddaja. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radij- skem sprejemniku 22.45 Zabaval vas bo kvintet ložeta Kampiča. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni koncert Orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic. so- listka Kada Vuiičič. Dušan Kostič; Črno- gorska suita. .Milan Ristič: Koncert za klavir in orkester. Slavko Osterc: Pas- sacaglia in koral. 24.00 Zadnja poro- čila in zaključek oddaje. H PROGRAM za nedeljo. 16. oktobra 1960 12.00 Nedeliski simfonični koncert. Antonio Vivaldi: Concerto grosso v a- molu (čembalistka Helma Elsner in go- dalni orkester Pro Musica iz Stuttgarta, dirigira Rolf Reinhardt). František Krom- m€r-Kramar: Koncert za oboo in orke- ster (oboist František Hantak in komor- ni orkester Radia Brno dirigira Antonin Devaty). Blaž Arnič: Pc-vodni mož. ba- letna suita (Orkester RTV Ljubljana di- rigira Zvonimir Ciglič). 13.00 Kapoved časa, poročila in vremenska napoved. 13.10 Zabavna glasba. 13.45 Šopek so- lističcili sklad. S. Rahmaninov: Prelu- dij v cis-molu op. 3 štev. 2-F. Kreisler: Kecitativ in Scherzo-Capriccio op. 6. D. Katoalevski: Allegro feroce iz 24 prelu- dijev za klavir. — P. Lantier: Allegro. — R. Schumaipn: Toccata. 14.15 Popev- ke in zaba-vne melodije. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.10—16.00 Popularen operni spored. Prošnja Avtobusnemu prometu Maribor - podružnica Ptuj Avtobusu na progi Tomaž—Ptuj —Maribor so sicer dijaki nadeli kar lepo, zvcčno ime »Kalipso«, toda avtobus predstavlja vse, kar si lahko predstavljamo najbolj divjega ped »rcck and rcU« in di- jaki že premiš,ju.jejo, ali ne b' bilo umestno uvesti to ime zanj. Vozilo je staro, zelo staro, toda, kair je glavno: vozilo je mnogo pretesno za premet, ki ga mora vzdrževati na tej progi Ima samo 24 sedežev in ker je vozilo nizko, zaidevajo normalno rasli, ki pa so bili !e dcst' srečni, da so se pr- borili do prostora, krepko ob strop. Potniki so dovolj skromni, da ne negoduje.io, če jih cb deževnem vremenu malo zama-ka s strehe, negi^duje.jo pa prav pošteno tisti, ki se kljub rabi rek in nog ter ne- štetih kletvic niso mogli »dotolči« do prositcra n jim je samo še dano, da z avtobusne postaje gle- da.io za odhaja.iočim vozilom. Zdaj .je to skoraj vsakodnevni primer. Zlasti prizadeta je vas Domava. Avtobus prihaja do te postaje že nahito poln; tu strpajo vanj še dijake in — konec! Drugi pa, *to so uslužbenci, delavci, ce.o ma- tere z otrok:, ljudje, ki bi mo- ra-li k 7x3ravni'ku, ljudje, k' bi mo- rali na razne uradne opravke, in še vsi drugi lahko samo še izbi- ra.io: ali peš 7 km v Ptuj, ali... Tov. Matija, šofer tega avltobu- sa, zasiUži vse priznanje in ga pot- niki zelo cen;.jo, vendar kljub naj- boljši volj ne more ugoditi pot- nikom preko danih razmer. Ob uradnih dneh ter ob sobotah na- pravi iz Ptuja v smer Tcmaž ve- dno dve vožnji, tako da pe'je prvič do Polenšaika in se nato vrne v Ptuj še po vse one, oddaljenejše. Vsi priizadeti prosimo, da b: na našo progo bil postavljen večji avtobus, ki je menda že dolgo ča- sa obljubljen, ali pa b' se uvedla posebna avtobusna proga do Dor- na ve v času od oktobra do apri a ali maja. V imenu prizadetih: Meta Feldin na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 12. oktobra 1960 Po vrtnina: krompir 18—20, če- bula 50—60. česen 100—150, ko- renček 50—60, rdeča pesa 30—40, petcr.šilj 60—70, fižol v stročju 60, špinača 50, solata v glavah 70, zelje v glavah 20—30, cve- tača 50^60, ohrovt 30—40, solata endivija 30—60, koleraba 50, ki- slo zelje 50, paprika 50—60, pa- radižnik 30—50. feferoni 100. rdeče zelje 30—40. Sadje in sadeži: jabolka 25— 30, gobe 200—300, breskve 60, ko- stanj 30. orehi 200. Žitarice in mlevski izdelki: pšenica 30—40, koruza 40, proso 60. koruzni zdrob 50. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 38—40. smetana 200, sir 60— 100. surovo maslo 600. Perutnina in jajca: kokoši 500 do 700. piščanci 500—800, jajca 18—20, med 450. V Mezgovcih pred 16. leti Ko je nemiki škorenj tlačil našo zemljo in so zelene in dru- ge uniforme okupatorja še stra- hovale naše ljudstvo, se je v Mezgovcih zgodilo oktobra 1944 nekaj hudega. Pri kmetu Dragotinu Cušu v Mezgovcih je bila trdna posto- janka OF. V hišo so večkrat pri^šli partizani in aktivisti. Tam so shranjevali svojo opremo. Od tam so odhajali na drugo stran Drave. Ko so oktobra 1944 bili pri Cuševih spet kurirji 14. TV po- staje v hlevu, jim je pri.šel ne- kdo povedat, da prihajajo ge- stapovci. V naglici so odšli Franc Rakuša, .Jožo Crešnik, Franc Polanec, Rudek Kondrič in še nekateri, mnogo njihovih stvari pa je ostalo na hlevu. Komaj so kurirji zapustili hlev, že je hišo obkolilo 68 ge- stapovcev in orožnikov iz Ptuja in okolice. V hiši so v težkem pričakovanju, kaj bo, čakali Ma- rija Cuš, Dragotinova mati, Ma- rija Brenčič, gospodinjska po- močnica in gospK)darski pomoč- nik. Gospodinjska pomočnica je iz hiše pobegnila. Gosipodarja Dragotina ni bilo doma, a baš ponj so prišli. Ko se je zvečer vračal s Haloz domov, so mu pravočasno spvoročili, kaj jo do- ma. Skril se je k Francu Solini ,v Mezgovcih. Dnigi dan, bilo je 11. okto- bra 1944, je prišla k Cušovim Dragotinova zaročenka. Nemci so jo spraševali, kje je Dragotin, ona pa je vztrajno trdila, da ne ve. Po hiši so Nemci vse preme- tali, zaklali .so celo 6 svinj in po- klali perutnino, vse to so pekli in se z mesom mastili. Baje so Nemci obljubljali, da se Drago- tinu ne bo nič zgodilo, če se bo sam javil. Kako je mogoče, da je on verjel v te besede okupa- torja, se sprašujemo danes, saj je šel 11. oktobra 1944 t)b 11. uri zvečer samovoljno v roke svojih rabljev. Pa to ni bilo dovolj. Ta- krat so se vrnili tudi kurirji po svoje reči, v veri, da pri Cuševih ne gospodarijo več Nemci. V boju z gestapovci sta padla Jože Crešnik in Franc Polanec. A žalosti ni bilo konca. Do- mači so morali v taborišča in zapore. 14. in 15. oktobra je go- rela Cuševa domačija in pogo- rela do tal. Zažgal jo je okupator z zažigalnimi bombami in ben- cinom. Dragotin je v Mariboru 29. januarja 1945 poslušal svojo smrtno obsodbo. Obglavili so ga v Grazu 5. marca 1945, ko je bil star komaj 30 let. Marija Brenčič, ki so jo zajeli v Cuševi hiši, je umrla v tabo- rišču Rawensbriick. Dragotinova mati se je vrnila umret v domači kraj. Danes stoji nova Cuševa domačija, v kateri živita nekda- nja Cuševa zaročenka in njen in Dragotinov sin. Koliko je takih tragedij, težke- ga davka svobodi. Zgledno sodelovanje • o pomenu kmetijskega izobra- ževanja je bilo že mnogo pove- danega. Če pa gre za takšno obliko sodelovanja, kot sta ga vpeljali Kmetijska šola Turnišče in Kmetijsko gospodarstvo »Dravsko polje«, je o tem po- trebno nekaj povedati. Sola ima uvedeno poleg teore- tičnega pouka tudi kmetijsko prakso. V tem delu pouka se učenci praktično seznanijo z vsem, o čemer so slišali pri teoretičnem pouku. Učenci sle- dijo v tako imenovanem demon- stracijskem pouku toku delov- nega procesa, ki se odvija sedaj jeseni na polju, oziroma sploh pri kmetijskih delih. Trenutno so najvažnejša dela pospravlja- nje pridelkov in pa setev ozimin. Slučajno so letos učenci pri praktičnem delu pouku najbolj zaposleni pri pospravljanju krompirja. Delovišče Turnišče je imelo 17 ha posajenega krom- pirja in tu so učenci bili polno zaposleni dobrih štirinajst dni. V tem času so nabrali nad 200 ton krompirja. Uprava posestva je znala ceniti ta delovni pri- spevek učencev Kmetijske šole Turnišče, uprava šole pa jim je izrekla priznanje. Učenci Kmetijske šole Turnišče pri pralktičnem pouku Vitosan - vitaminski preparat za živino Domače živali prav tako kot človek potrebujejo vitamine. Glede na dejstvo, da ustvarja narava vitamine v rastlinah in pa na to, da se domače živali prehranjujejo v največji meri z rastlinsko hrano, normalno ne prihaja do motenj pri živalih zaradi pomanjkanja vitaminov, dokler uživajo živali pretežno zeleno krmo. Do motenj pa lahko pride v zimskem času, ko se po- klada živalim dalje časa iz- ključno sušena, torej ne zelena krma, ki je s sušenjem izgubila precej vitaminov. V takšnem času je potrebno pri sušenju krme izgubljene vitamine nadomestiti z vitosa- nom — vitaminskim dodatkom. Nekateri živinorejci cesto opazijo bolezenske spremembe na svojih domačih živalih, ne poznajo pa njihovih vzrokov. Bolezni, ki nastanejo zaradi po- manjkanja vitaminov, imenuje- mo »avitaminoze«. Danes se iz- delujejo preparati, ki vsebujejo najvažnejše vitamine v pravil- nem sorazmerju. Tak domač preparat je Vito- san. Konjem in govedi ga daje- mo po eno veliko žlico dnevno, teletom in žrebcem pa po malo žlico. Ista količina velja tudi za deset kokoši. Omenjeno količino razdelimo na dva obroka, ki ju dajemo ob krmljenju ali ob na- pajanju. Vzporedno z Vitosanom dajemo tudi Kostan — mineral- ni koncentrat. Inž. Egon Zoreč TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne obiske vršijo zdravniki Zdravstvenega doma Ptuj od 14. do 20. oktobra po sledečem raz- poredu : 14. dr. Ladislav Rakuš, 15. dr. Nada Pavličev, 16. dr. Nada Pavličev, i 17. dr. Slobodan Žakula, 18. dr. Emil Blagovič, 19. dr. Franc Rakuš, 20. dr. Ladislav Pire. Hišne obiske na področju Zdravstvene postaje Juršinci, na- ročajte osebno pri ZP Juršinci po možnosti v dopoldanskih urah, v nujnih primerih tudi telefonično na pošto. Zdravnik ZP Juršinci bo vršil obiske na domu na področju KU Juršinci, KU Polenšak in KU Vitomarci ter bližnje okolice v popoldanskih urah. Zdravstvena postaja v Juršincih posluje ob ponedeljkih od 14. do 19. ure, ostale dneve od 8. do 13. ure; Zdravstvena postaja Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje; Otroške posvetovalnice: 14. 10. 1960 v Ptuju od 14. ure dalje; 18. 10. v Grajeni in 19. 10. v Gorišnici od 13.30 dalje; 20. 10. v Podlehniku-Gruškovje od 13.30 dalje. Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, telefon štev. 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obiski se bodo vršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega razen torka od 7. do 13. ure. Rentgenski pregledi pljuč bolnih na TBC in zdravlje- nje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ui e. Ob sredah so rentgenski pregledi pljuč za vse ostale osebe. Specialistične ambulante poslu- jejo: Internistična dnevno razen srede in sobote od 12. do 14. ure; Očesna specialistična ambulan- ta ob torkih od 17.30 dalje; ob sredah in sobotah od 13. ure da- lje; Specialistična ambulanta za uše- sa, nos in grlo ob sredah in sobo- tah od 13. ure dalje; Neurološka specialistična ambu- lanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje; Dermatovenerološka ambulanta ob torkih in sobotah od 13.30 do 16. ure; Rentgenski pregledi želodca so ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do 12. ure. (Nadaljevanje s 1. strani) Pri vseh teh požarih so bile v učinkovito pomoč gasilske ope- rativne enote iz Maribora, Ptuja in okoliških vasi. Dobrodošle so zopet enote s cisternami, brez katerih si ni več mogoče zamiš- ljati učinkovite intervencije pri večjih in manjših požarih, zlasti ko zmanjka v studencih voda ali pa odpovedo vaške motorne črpalke. Proti koncu požara v Jablanah je izbruhnil požar v Sikolah. Med ljudstvom je na- stal preplah. Vse je zbežalo od tega F>ogorišča na svoje domove oziroma na pomoč v Sikole. Te naglo se p>onavljajoče nesreče so vzbudile med ljudstvom na Dravskem polju p>ovečano bud- nost med nevarnostjo požarov in vlada splošno ogorčenje ob prepričanju, da je na delu zlob- na roka, ki bi jo radi odkrili in onemogočili njeno škodljivo po- četje. Osebna Jcronika na matičnem področju Ptuj ROJSTVA Dečke so rodile: Ivana Matja- šič. Hlapohci 1 — Franca; Tere- zija Mlinaric, Krčevina 25 — Da- mirja; Veronika Janežič, Ljuto- mer — Milka; Rozina Kosi, Za- mušani 21 — Lenarta; Neža Sirec, Zetale 86 — Milka; Fran- cka Žgeč, Strejaci 10 — Vlada; Marija Sirovnik, Naraplje 24. Deklice so rodile: Terezija Po- lič, Kidričevo 28 — Darjo; Ro- zalija Herega, Kidričevo 39 — Vero; Ana Pravdič. Hrastovec 1 — Dušanko; Ana Krajnc. Tržeč št. 45; Cecilija Brumec, Štatcn- berg 86 — Gretico; Terezija 2ni- dar, Kidričevo 14 — Darjo; Mi- lena Novak, Ločaves 49, Sonjo; Cecilija Emeršič, Grajenščak 95 — Cilko; Neža Drevenšek, Gru- škovje 72 — Verico; Kristina Kolarič, Skorba 49; Veronika Bezjak. Markovci 69. POROKE Zvonko Napast, Kicar 23, in Olga Mohorič, Ptuj, Ciril-Melo- dov drevored 4. SMRTI Marija Nemec, Zetalc 91. roj. 1898, umrla 8. oktobra 1960. Lunine spremembe in vremenslo cerkev, Haložane ter nekatere njih domače šege. O razgledu pravi dopisnik, da so Haloze prijazno hribovje, polno naravnih lepot in rodovitnih dolin, kjer se kažejo prijetne planjave in bujne gorice. O Haložanih veli dopisnik, da so velike, sloke in krepke po- stave; moški se oblačijo v kratke suknje, dolge hlače, visoke, tes- ne škornje, ki se trdno prilega- jo, nosijo večinoma okrogle sive klobuke in na kratko pristrižene lase. Če so s kratkimi suknjami mišljene kamižole, ki jih neka- teri še nosijo, bi bilo, čeravno niso suknje v pravem pomenu; če pa s tem misli navadne suknje, tedaj to niso njih narodna noša, temveč novejše, ki jih tudi drugi nosijo. V narodno nošo oblečen Haložan ima moder plašč ali pa, pogostoma, kožuh. Ob delavni- kih je oblečen v surino (obleka iz domačega platna); dolge ali po sarah hlače so pridobitev naših dni, navadno se vidijo breguše, ki segajo do polovice goleni, pozimi pa hlače v sare. Klobuki so navadno vsi okrogli. Dekline si ovijajo glavo večidel s pečo, zlasti ob svetkih; po- zimi, ako se da, imajo toplejše robce. Dalje blodi dopisnik: Po- ljane! imajo večidel škrlatno- rdeče oprsnike in nas po svojih imenih spominjajo, da izhajajo od Turkov, na primer Sagadin, Mustafa, Predikaka. Ne samo ptujski Poljanci, temveč tudi pravi Haložani po dolih, dnikah in holmih imajo svetešnje rdeče oprsnike in na njih bele gumbe. Haložan v narodni noši ima mo- der plašč, včasih kožuh, rdeč oprsnik z belimi gumbi, breguše do sredine goleni, pozimi hlače v sare, precej visoke škornje in klobuk z nizko talovko. Da bi bili naši ljudje turškega pokolenja, kaj takega nam še najhujši so- vražniki niso oponašali. S to trditvijo je dopisnik jasno po- kazal svoje zgodovinsko znanje; vsaka drobna zgodovinska knji- žica, vsako berilo bi mu ta m-ak razvedrilo. (In vendar so novej- ja raziskovanja potrdila, da iz- virajo imena Šalamun, Predika- ka in druga iz dobe, ko so se pri nas naselile nekatere turške oz. bosanske družine. Opomba pri- chčev3'ca) Halcžan, piše dalje dopisnik, strastno ljubi vino in »dolce far niente«, kar je iz ita- lijanščine »sladko jc nič delatio — zato ostane večen siromak. Res ljubi Haložan vinsko kapljo in mastno pečenko kakor sko- raj vsak zdrav Slovenec na Sta- jereskem, pa kdo bi mu tega ne privn.ščil? Saj se je vse leto tnidil v goricah, in to mu je «dina plača za toliko potnih srag in žuljev; da pa je med Haložani mnogo siromakov, za to je treba vzrok drugod iskati; pijavke, ki jim kri pijejo ter jih v siroma- štvo tirajo, so v Ptuju in še dru- god doma. Več primerov tega gnusnega oderuštva kanimo ob drugi priložnosti opisati. Tu se še fureži in sedmine obslužava- jo. Ko Poljanci in gornji Halo- žani zakoljejo svinjo, povabijo prijatelje in pripravijo večerjo. Tej pvojedini pravijo gornji Ha- ložani furež, spodnji pa kol ne; to na nemško z besedo Freuden- mahl prestavljati, je glupa ne- vednost. Pogance je druga be- beda kakor gubancc ali gibance; prve so ajdove pHDgače, ker se ajdi tudi poganka veli;' druge, navadno pšcnične pogače, so iz gub ali gib, vendar se tudi prvim pravi gibance. Kaka hra- na so pa »pudicen«? Bralec bi lahko s tem kako rimljansko skuho ali speko mislil, menda za sramežljive deklice, pa ni tako; gospod prevračnik je skrpal to iz naših povitic, kar je iz kore- nike vi-. Na koncu svojega spa- čcnega dopisa še enkrat Cirkov- čane k Haločanom prišteva. Še ptič okoli svojega gnezda log pozna. Gospod G-r! Pustite opisova- nje naših ljudi in šeg, prevrače- čevalcev ne potrebujemo več, zadosti so je lagali o nas s svo- jimi nevrednimi čečkarijami, tudi vi se trudite po njihovih vzorcih svoje lažidopise krojiti, pa take bomo z jeklenim pisalom odbijali ter njih napake svetu razgrinjali. Haložan Proslavili so 25-letnico mature V soboto, 8. oktobra 1960, .so Se v Ptuju v posebni sobi gosti- šča na Bregu sestali nekdanji študentje ptujske gimnazije, ki so 1935. leta opravili maturo. Od tega njihovega pomembnega do- godka je minilo 25 let. Sedaj so se sestali, da bi skupno s takrat- nimi profesorji obujali spomine na čase, ki so jih skupno preži- veli pod gimnazijsko streho ob prizadevanju, da bi dosegli za življenje čimveč koristnega in potrebnega znanja. Glede tega je bila ptujska gimnazija na dobrem glasu. Letos slavi OO-letnico ob- stoja. V življenje je poslala vrsto izobraženih maturantov, ki so se z visokošolskim študijem in z udeležbo v NOV in v naši revo- luciji usposobili za odgovorne funkcije na vseh področjih naše- ga povojnega družbenega življe- nja. Danes uspešno opravljajo svoje delo kot politični, pravni, prosvetni, upravni in drugi de- lavci sirom naše republiko in iz- ven njenih meja. Iz ptuj.ske gim- nazije pa je odšlo v življenje tudi pred dovršitvijo študija več mladih revolucionarjev, članov SKOJ in KP, ki jim režim pred- aprilske Jugoslavi.je ni pu<:til štu- dirati. V NOV in v revoluciji so se našli na bojnih položajih s svo- jimi sošolci in so skupno z njimi in svobodoljubnim ljudstvom iz- bojevali zmago napredka nad fa- šizmom in nad izkoriščevalci. Tega jubilejnega srečanja sta se udeležila tudi prof. Fran Alič, predvojni ravnatelj gimnazije, in prof. Franjo Stiplovšek. Iz Ljub- ljane so prišli prof. Viktor Mere, Jože Pavličič, sekretar za pravo- .sodje LRS, m dr. Franc Vrbnjak, podpredsednik gospodarskega so- dišča; iz Kranja je prišel inže- nir Tone Hegeduš, ravnatelj e'xo- nomske in trgovske srednje šo- le; iz Škofje Loke dr. Bojan Pe- trič, predsednik Okrajnega sodi- šča; iz Kopra dr. Svetozar Polič, predsednik Okra.jnega sodišča; iz Maribora sta prišla Mihael Feguš, profesor na trgovski srednji šoli, in Rudi Ilec, upravnik internata srednje kmetjske šole. Iz Ptuja so bi navzoč Jože Belšak, name- ščenec Zadružne hranilnice in po- sojilnice, Franc Cester, namešče- nec Komunalne banke, in Marja- na Novak - Makovec, nameščenka Okrajnega sodišča Ptuj. Franc Simonič in drugi sošolci so se opravičili ter so poslali zbranim prisrčne čestitke. Po tem, da so imenovani v družbi prebili skoraj vso noč, je lahko trditi, da so si imeli mno- go vsega pvovedati, saj .so bila le- ta po njihovi maturi polna sve- tovnih in domačih dogajanj, zla- sti pa po v drugi svetovni vojni, po kateri so se preživeli zopet zbrali in prijeli za delo za lepšo bodočnost naše in bodočih gene- racij. V. J. Srečanje maturantov ptujske gim nazije letnika 1935. — Od leve proti desni: Mihael Foguš, Viktor Mere, Svetozar Polič, Anton He- geduš, Fran Alič, Jože Pavličič, Franjo Stiplovšek, Bojan Petrič, Franc Cestar in Rudolf Ilec. Sindikalni koledar Danes, 14. o/ctobra 1960, ob 14. uri bo polletna konferenca Sin- dikalne podružnice Tovarne sftro- ji! Majšperk. Konference se bo- sta udeležila predsednik Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj Jo- že Šegula m član Občinskega sin- dikalnega sveta MaksimiJjan Ser- dinšek. ★ Danes, 14. oktobra 1960, ob 15. uri bo na Osnovni šoli v Markov- cih prvi redni letni občni zbor Sindikalne podružnice osnovne sole Markovci. Občnega zbora se bosta udeležila član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Franc Kekec in članica Republi- škega odbora sindikata prosvet- nih m znanstvenih delavcev Slo- venije ter tajnica komisije Sin- d.kata prosvetnih tn znanstvenih delavcev občine Ptuj Kristina Šepec. ★ V nedeljo, 16. oktobra 1960. ob 17. uri bo polletna konferenca sindikalne {>odružnice Doma one- moglih Muret.nci. Konference se bo udeležil član Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj Stane Stre- lec. V ponedeljek. 17. oktobra 1960, ob 15. uri bo v Sindikalnem do- mu železničarjev polletna konfe- renca sindikalne pk>družnice Kme- tijskega gospodarstva »Ptujsko polje« Ptuj. Konference se bo udeležil član Ob. sindikalnega sveta Ptuj Franc Golob. ★ V torek, 18. oktobra 1960, ob 16.30 bo prvi redni letni občni zbor sindikalne podružnice Osnov ne šole »Ivana Spolenjaka« I^uj. Občnega zbore se b<«ita udele- žila Občinskega sindikalnega sve- ta Ptuj Feliks Bagar in član pred sedstva Občinskega sindikalnega sveta Adolf Praprotnik. * V torek. 18. oktobra 1960. ob 15. uri bo v okviru »Tedna var- nosti« v Sindikalni dvorani Grad- benega podjetja »Drava« Ptuj predavanje s filmom o varnosti pri delu. Predavanje bo izvedla posebna ekipa komisje za higi- j^ensko tehnično zaščito pr. Okrajnem zavodu za soc.alno za- varovanje Maribor. Predavanja bo za naslednje delovno kolektive: Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj. Remontno podjetje »Remont« Ptuj in Opekarno 2abjek-Jane- žovci. Istega dne. 18. oktobra 1960, ob 17. uri. bo v veliki dvorani občin- skega komiteja ZKJ predavanje o varnosti pri delu za naslednja podjetja: Strojne delavnice Ptuj, Žago Rogoznica in Splošno mizar- stvo-žaga Ptuj. V četrtek, 20. oktobra 1960, ob 8. uri zjutraj bo v veliki dvorani Občinkega komiteja ZKJ Ptuj dru- go redno zasedanje o gibanju pro- izvodnje, osebnih dohodkih in skladih podjetij v obdobju prvega polletja 1960 v primerjavi s pr- vim polletjem 1960 in o problemih higiensko tehnične zaščite ter varnosti pri delu. * V času od 16. do 23. oktobra 1960. bo »Teden varnosti pri de- lu«. V tem času bo naloga izvršnih odborov sindikalnih podružnic, da skličejo seje, na katerih naj ob- ravnavajo probleme nezgod na de- lovnih mestih in izboljšanje var- nosti pri delu ter higiensko teh- nične zaščite. V »Tednu varnosti pri delu« se bodo sestali na seje delavski sveti v vseh gospodarsHih organizacijah, ki bodo obravnava- li probleme s področja higiensko tehnične zaščite, varnosti pri de- lu in zdravstvenem stanju delov- nega kolektiva. Iz Programa in zapiskov ObSS Ptuj ALI JE BLAGO RES VOLNENO? Morda si boste za zimo nabavile kaj novega, plašč, obleko ali kar si že bodi. Prav lahko, da boste pri tem v zadregi, ker si boste želele volnenega blaga in ne bo- ste vedele, če je blago res vol- neno. Kako boste to spoznale.' Volneno blago tkejo iz čiste volne. Vendar pa cesto prodajajo za volneno blago tudi drugo bla- go, ki z volno nima dosti ali pa sploh nobene zveze, ki je torej iz bombaža. To je volneno blago slabše kakovosti. In težko je takoj ugotoviti, ali je res volneno ali ni. Navadno potem kupec blago mečka, da bi videl, ali se zmečka. Čista volna se namreč takoj zopet raztegne, zlasti še, če je odlične kvalitete. Le-to pa radi pomešajo s čisto svilo. O tej pa tudi vemo. da se ne pomečka in da je zelo mehka in topla. Kako pa je z volnenim blagom slabše vrste? Pri tem blagu je navadno osnova bombažasta, vo- tek pa je volnen. Osnova, to so niti, ki tečejo vzdolž blaga, votek pa počez. Ko boste torej kupovale blago in bi rade vedele, kakšne kvalitete je, napravite takole: na majhnem vzorčku razcefrajte po- dolžne in počezne niti. Če se nit- ke kodrajo, pomeni, da so volne- ne, če pa ostanejo gladke, potem so bombažaste. Lahko pa še drugače poizkusite. Košček blaga sežgite. Bombaž bo gorel s plamenom in ko bo zgorel, bo ostalo mnogo drobnega pepela. Volna pa le cvrči in pri tem ne- prijetno diši po roževini. Lahko bi tudi stehtali nekaj nitk vodka in enako število nitk osnove. Vol- na je lažja od bombaža. Če boste torej ugotovile, da so nitke z ene strani težje, to pomeni, da blago ni samo volneno. Seveda pa po- skus ne pride v poštev za prak- tično UDorabo. STARŠI IN VZG OJITELJIl V tednu knjige obdarujte svoje otroke z lepimi in koristnimi knjigami! * Izkoristite v tednu knjige 15-odstotni popust! Predavanje o Alžiru Mladinski klub OZN v Ptuju je priskrbel Ptujčanom 10. decembra t. L zvečer v Titovem domu zani- mivo predavanje o Alžiru. Preda' val je kapetan alžirske narodno- osvobodilne x)0jske g. Mohamed Ali Si v angleščini, prevajala pa sta dva člana Mladinskega kluba OZN iz Ljubljane. Uvodoma je po- zdravil vse navzoče tov. Kari Se- pec, ki je v imenu Delavske uni- verze in navzočih pozdravil pre- davatelja in njegovo spremstvo iz Ljubljane ter se je zahvalil množici za tako številen obisk, obenem pa je sporočil spored pri- hodnjih podobnih predavanj v Ptuju. Navzoče je nagovoril predavatelj kapftan Mohamed Ali Si v slo- venščini, kolikor se je je naučil v času nekajmesečnega bivanja v Jugoslaviji, nato pa je govoril v angleščini o 6-letjii težki borbi alžirskega ljudstva. Francoska re- gularna vojska si že 6 let priza- deva s silo zatreti alžirsko na- rodnoosvobodilno gibanje in borbo proti kolonializmu. Alžirsko ljud- stvo hoče svobodno zaživeti na svoji zemlji, hoče se rešiti zaosta- losti in končno zaživeti človeka dostojno življenje. Alžirsko ljud- stvo hoče biti .svobodno in neod- visno. Govoril je o razmerah v njegovi deželi, o posledicah fran- coskega izkoriščanja dežele, o revnih gospodarskih in kulturnih razmerah domačega ljudstva, zla- sti pa o neizprosnem nasilju in zatiranju v teh letih upora. Predavateljeva izvajanja so po- slušalci večkrat prekinili z aplav- zom, saj je govoril ljudstvu, ki je samo doživljalo enako usodo in se je končno po težki borbi rešilo fašističnega nasilja in kapitali- stičnega izkoriščanja. Razveselji- vo je, da se je predavanja ude- ležilo največ mladine in mnogo odraslih, ki so napolnili kino dvo- rano do zadnjega kotička in so vneto poslušali samega govornika in prevajalca. Gost iz Alžira je lahko občutil, da je prišel med ljudstvo, ki ga razume in mu želi, da bi še prišel v Ptuj predavat in da bi lahko prinesel vest, da je Alžir svoboden in da njegovo ljudstvo obnavlja, gradi, olepšuje, vzgaja in izobražuje svojo mla- dino in ustvarja svojemu ljud- stvu lepšo bodočnost. Govornik je svoj govor zaključil v slovenščini in je bil ob koncu govora deležen dolgega aplavza. Vsekakor je lahko odnesel iz Ptu- ja najboljši vtis, saj je videl pred seboj v dvorani množico, ki ga je pozorno poslušala in razu- mela. Mladinski klub OZN Ptuj mu je izročil v spomin album Ptuja, ki ga je založilo Turistično in olepše- valno društvo Ptuj. Izročila mu ga je tov. Bojana Sršenova, usta- noviteljica kluba v Ptuju, ki je prvi OZN klub v Sloveniji, slovi po svoji aktivnosti in zgledu dru- gim krajem, da je mogoče tudi na tem področju mnogo storiti za izobraževanje mladine in odraslih. Prebivalci Gorišnice in celot- nega šolskega okoliša so prosla- vili letos izreden in pomemben jubile.j — 200 let, odkar se je pričel pouk v Gorišnici, Celi dve stoletji sta minili, odkar so si lahko v šoli ljudje nabirali zna- nje za življenje. Mnogi ljudje tega šolskega okoliša, ki so kon- čali osnovno šolo, so ostali v glavnem doma in le redkim po- edincem jo bila dap.h možnost, da so nadaljevali šolanje v gim- naziji ali kakšni drugi šoli. uprav tol.iica šo'e tov. Poklka Stanič je dejala ob slovesnosti v nedeljo, 2. oktobra 1960, med drugim naslednje: »Po poročilih, ki smo jih dobili iz kronike arhiva lavantinskega konzistorija v Mariboru, je raz- vidno, da Se je pouk na tukajšnji šoli pričel leta 1760. Kot prvi učitelj, ki je bil obenem mežnar, je omenjen Johan Perger. Prve učence so poučevali čitanja. pi- sanja in nekaj računanja, in to v takratni mežnariji. Poučevalo se je le v nemščini. V tistem času je znal pisati le malokdo. Učitelji, ki so omenjeni za Per- gerjem, so še b:h: Markovič si- mon. Marko Michl, Lah Matijas, Cimorman Bernhard. Kcsar Va- lentin. Čagran Jakob in Vobič Jožef. Ker je bil pouk le v nem- škem jeziku, je bilo v začetku pri pouku le mialo učencev, ker ljudje niso radi pošiljali svojih otrok v nemške šole. Na šoli je vladal cco tak režim, da je bilo otrokom strogo zabičano, da mo- rajo tudi na poti iz šole domov govoriti nemški. Kdor pa sc je pregrešil proti tej zapovedi, so mu za kazen obesili na hrbet tablico, ki so jo imenovali »Win- dische Tafel«. Nasiti .jo je moral tako dolgo, dokler se ni drugi pregre.Sil zooer šol.ske predpise. Iz tega lahko sklepamo, da so že tedaj podcenievali rn zasra- movali našega človeka, njegov jezik n njegove slovenske na- vade. Leta 1819 jo bila stara mežna- rija porušena, z uporabnim ma- terialom pa je bilo sezidano šol- sko poslopje, ki je imelo le eno učilnico. Šolo so sezidale takrat- ne grajščine v Muretincih. Za- mušanih in Dornavi. Večina dela je bila opravljena s kulukom Tako so pričel: poučevati v novi učilnici leta 1821, šolo pa je obiskovalo okoli 20 otrok. Da bi učitelja gmotno podprli, mu je odstopila takratna občina dve njivi, ki jih je takratni učitelj obdeloval. Zaradi že precej ure- jenih takratnih razmer se je števo nemški vo.iski. Nato se je šola uporabljala za pouk. Zadnje čase okupacije so šolske prostore upo- rabljale umikajoče se čete. ki so naredile precej škode na poslop- .ju in inventarju. Takoj ob okupaciji so fašisti izselili slovenske učitelje in jih razgnali na vse strani. Na šolo so prišli nemški učitelji in razdelili učence po starosti v razrede. Uči- li so jih v nemškem jeziku. Največ učnega časa so porabili za petje in telovadbo. S poukom je šlo zelo težko, ker ljudje niso marali Nemcev. Zato so morali marsikaj pretrpeti. Naša mladina je bila precej zavedna in se je zavedala svojih dolžnosti. To je bila pred- vsem mladina, ki se je šolala na gimnaziji v Ptuju. Med mnogimi je bil tudi Franc Belšak-Tone, ki je žrtvoval svoje življenje za svoj narod in domovino. Po osvoboditvi so se vrnili slo- venski učitelji in začeli z delom. Po štirih letih okupacije so star- ši poslali svoje otroke zopet v slovensko šolo in z vsem navdu- šenjem prisostvovali slovesni otvoritvi. Spet se je oglasila slo- venska pesem in slovenska bese- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. I>NE 14 OKTOBRA 1960 Jubilejna razstava akadem- skega slikarja Jana Oeltjena Preteklo nedeljo je bila odprta v Ptuju jubilejna slikarska raz- stava akademskega slikarja Jana Oeltjena. Veliko število Ptuj- čanov je prišlo k otvoritvi in s tem počastilo osemdesetletnega slavljenca, ki z nekaterimi pre- sledki že petdeset let živi med nami. Razstavo je odprl in pozdravil slikarja ter vse navzoče prof. Jože Maučec, nato je v daljšem referatu govoril o slikarju in njegovem delu lov. Branko Ru- dolf iz Maribora. Slikar Jan Oelticn je doma iz severnonem- ške pokrajine Mecklenburg. V mlajših letih je mnogo potoval po Evropi, zlasti po Italiji, kjer je študiral klasične in moderne mojstre, vedno pa se je vračal v Ptuj, ki se mu je tako pri- ljubil, da se je pri nas stalno naselil. Opisujoč Oeltjenovo umetnost, je tov. Rudolf govoril o raznih slikarskih vzornikih, ki naj bi vplivali na slikarja, ven- dar je poudarjal njegovo samo- niklost. Ce bi ga le hoteli kam uvrstiti, bi ga prišteli k ekspre- sionistom. Vendar to ni tako važno. Jan Oeltjen je slikar na- ših Haloz in naših Haložanov. Človek, navajen gledati na sliki bolj fotografijo kakor kaj dru- gega, sprva ne bo razumel Oelt- jena, zato smo bili hvaležni tov. Rudolfu, ki nam' je pri ogledo- vanju slik s pojasnjujočo besedo razlagal bistvo Oeltjenove umet- nosti. V teh slikah je mnogo simbolike, podobno kakor v ne- katerih delih našega pisatelja Cankarja. Ljudje in živali na slikah se zlivajo z ostalo naravo, ki jih obdaja. Avtoportreti in Fvortreti nam prikazujejo ljudi ne toliko po zunanjem izrazu kakor po njihovem notranjem intimnem bistvu. Res je sicer, da se zde Oeltjenove slike ne- katerim kljub soncu in svetlobi nekoliko hladne, torej ne tako mehko in tople kakor pri naših impresionistih Jakopiču ali Gro- harju, vendar moramo pomisliti, da je Oeltjen severnjak in rea- list, daleč od sentimentalnosti in ^ekulacije. Njegova platna so res umetnost. Slikarja Oeltjena lahko pri- števamo k našim, slovenskim slikarjem, saj je kot umetnik, čeprav po rodu tujec, črpal iz' naše domačijske stvarnosti. Ra- zen tega pa imajo njegova dela precejšnjo socialno noto. Oeltjenova jubilejna razstava je odprta v muzejskih razstav- nih prostorih od 9. do 23. oktobra vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Obiščite jo! —ec iz Rogoznice Prosvetno drušJ:vD Rogcznica je imelo prv: letni občni zbor v so- boto, 8. oktobra, ko so pcroča.i o dosedanjem delu vsi funkcionarji. Iz poTCČil je razvdno. da so vlo- žiH ve4iko truda in napravili več, k:it so sami pnčakcvali. Občnemu zboru so prisostvovali predstav- niški množičnih organizacij ter za- stcpn ka sveta Svobod in prosvet- nih društev tovariša Vrbnjak in Luževič. Tov. Ježe Vrbnjak se je v imenu pveta Svobod in prosvet- nih društev zahvailil vsem, ki so pripomogli do 'tako veDkih uspe- hov, in jih bodril k nadal.injemu de u. Društvo je na občnem zboru sprejelo obširen načrt dela za bo- doče leto. V nedelje, 16. cktdbra, bo ob 15. uri društvo pr redilo trpatev v za- družnsm domu Rogcznica z dobro pc«trežbo in zaibavo. Mariborski mladi literati in glas- benil(i v Ptuju v torek, 11. oktobra 1960, je bil v dvorani Glasbene šole v Ptuju literarno-glasbeni večer, ki so ga priredili mladi literati in glasbe- niki iz Maribora. Prireditev je bila v okviru Mariborske kulturne re- vije. Zanimanje za njo je bila zla- sti med mladino, ki je tudi zasedla pretežni del dvorane, da pa ni bila dvorana popolnoma zasedena, je bilo njveč krivo zelo slabo vreme. Na literarno-glasbenem večeru so se nam predstavili štirje mladi pesniki Franc Forstnerič, Slavko Jug, Manica Škorjanec in Marijan Kramberger. S proznimi sestavki sta sodelovala na prireditvi Janez Mikuž in Smiljan Rozman. Glasbene točke sta pripravila oboist Branko Mlakar in pianist- ka Nena Gornjak-Hohnjec. Naj- večji aplavz pa je žela sopranist- ka Breda Jankova, ki je s svojim čistim in prijetnim glasom prav mojstrsko zapela arijo Kerubina iz »Figarove svatbe«, arijo Suza- ne tudi iz »Figarove svatbe« in eno arijo iz »Hoffmannovih pri- povedk«. Ptujčani so jo še poseb- no nagradili z dvema šopkoma na- geljčkov, ki ji ju je izročil mali Pirš. Točke je prijetno povezoval na- povedovalec Slavko Potrih in po- slušalci in gledalci v dvorani niso opazili, da je trajal program kar nepretrgoma uro in pol. Program literarno-glasbenega večera je bil vsem navzočim zelo všeč in bi bilo prav, da bi se mla- di literati in glasbeniki iz sosed- njega Maribora večkrat potrudili v Ptuj. _ destern3k Poravnalni svet v Desterniku vestno opravlja svoje naloge. V septembru je razpravljal 21 zadev in dosegel 10 poravnav, ostalih 11 zadev pa bo odstopil na željo strank v rešitev občin- skim upravnim organom ali so- dišču. Mesečno se nabere do 20 novih zadev, ki jih stranke same ne morejo rešiti, z uspehom pa jih rešuje poravnalni svet kot posrednik in svetovalec, čigar sugestije večina ljudi rada upo- števa. cirkiflane v Cirkulanah je bilo 2. oktobra t. 1. v šolskih prostorih drugo zasedanje zadružnega sveta Kmetijske zadruge Cirkulane- Zavrč. Obravnavali so in skle- pali o akcijskem programu 1960/61, o agrotehničnih ukre- pih v smislu odloka Občinskega ljudskega odbora Ptuj, o poslov- nih uspehih, težavah in proble- mih v drugem polletju 1960 ter o tarifnem pravilniku zadruge. Ob sprejetju potrebnih skle- pov so člani zadružnega sveta z veseljem ugotovili, da ima KZ Cirkulane-Zavrč vedno več uspehov v pospeševanju kme- tijske proizvodnje ob obstoječih pogojih in možnostih v tem delu Haloz. Mestni kino Ptuj predvaja cd 14. do 16. oktobra ameriški barvni film »Obračun na Atlantiku«, od 18. do 20. oktobra ameriški film »Človek s tisoč obra- zi«. Kino »Svoboda« Kidričevo predvaja 15. in 16. oktobra jugo- slovanski film »Ed:'ini izhod«, 19. ■n 20. o;ktobra pa nemški film »Pot v Bamsdorf«. Kino Mnjšperk predvaja 15. in 16. oktobra polj- ski film »Kana!«. Kino Muretinci predvaja 15. in 15. oktcbra fran- coski barvni film »French Cancan«. Zinka: Mala muca Mrzlo je postalo že, zjutraj mraz pritiska. Star in mlad rad se k peči stiska. Jopico plesti začela je naša mala Draga, siva mala muca pridno ji pomaga. Počasi se odvija nit, klopka se vrti, mala muca levo desno jo s tačkama lovi. Potegne Draga spet za nit, ali kaj hoče, nitka za noben način, zdaj več teči noče. Pogleda v košarico, kaj v njej je skrito? Najde malo muco tam, v volneno nit zavito. Z veliko težavo muco zdaj odvije, in za kazen jo s šibico po tačicah nabije. TEŽAK PRIMER »No, kaj pa je z vašim zo- bom?« »Votel je. tovariš zobozdrav- nik. In ko sem s;noči večerjal v restavraciji »Pikantna omaka« mi je ves biftek šel v zob ...« MUHA IN PAJEK Muha se je ujela v pajčevino. ».-^h, ah,« tako je vzdihovala, ko se ni mogla nikakor več re-' siti, »da nisem videla, teh nitk, te mreže! Ah, zakaj ne predejo pajki debelejših mrež; potem bi se gotovo ne ujela«. »Tudi jaz mislim, da bi se ne,« je dejal pajek zaničljivo in za-^ grabil ubogo muho, »toda mi paj- ki nismo tako neumni. Kdor hoče koga zapeljati in ujeti, mora na- stavljati tanke, malovidne mre- že, le zapomni si, muha. Tebi že povem, ker te bom takoj zada- vil«. SRNA IN OREL Na visoki skali je stala skočna srna. Ko .jo ugleda požrešni orel, pnlleti k nji in ji takole pravi: »Pač je res. da si skočna. oj sr- na; vendigr ne bi hotel zamenjati svojih peruti za tvoje noge.« »Jaz pa svojih nog ne za tvoje peruti,« se mu odreže srna ]x)- nosno. »Hm,« de nato orel zaničljivo, »pa skoči čez tale prepad, ko se tako hvališ s svo.jiml nogami. Bomo videli, kdo bo prej če- zenj, ti eli jaz!« Srno ujeze te besede. Hitro se nožene in se zaleti čez prepad. Toda ta je preširok in .srna tre- šči vanj tako nesrečno, da pri priči mrtva obleži. Orel se pa ve- selo spusti nizdol in si odnese svoi plen brez truda v gnezdo. »Da, da.« pravi še. ogleduje mrtvo živsl, »kaj b' sam uoonab- Ijat. ko va« rvogubljajo častihle'p- nost in jeza!« DRA(1X)TIN KETTE KRT-MODRIJAN Niad" zelenim travnrkom je švi- gala sem ter tja lahkokrila la- stovica in si lovila v zraku muh, mošic in drugih žuželk. Kar ugle- da po tleh črnega krta. »Ej, ti, možiček črni!« zašče- beta mu prezirljivo, »da si pa- meten kot jaz, ne bi iskal črvov pod zemljo, ampak zgoraj na be- lem dnevu. Glej, koliko jaz po- morim teh kmetlčevih sovražni- kov, ki mu objedajo listje in sad- je. Kaj dobiš.tam v zemlji? Sko- raj nič!« »Prav, prav,« odgovori lastovki • modri krt, »ali tega mi vendarle ne moreš oporekati, da so .skriti in hinavski .sovražniki hujši od znanih in očitnih. In glej, takih iščem jaz. Da, oni so hujši, ker izpodjeda.jo same korenike. ki so vir življenja.« Kaj pa je hotela lastovica reči na ta odgovor? »Prav praviš, striček!« je de- jala in odletela. MODRIJAN IN MORNAR Modrijan je šel na pot. Poto- val .je z ladjo v daljno deželo. Nekega dne je vprašal mornarja pri krmilu: »Ali znaš brati in pisati?« »Ne, ne znam,« je odgovoril mornar. »Pol življenja si izgubi, če kaj takega ne znaš,« je dejal modri- jan. Nekaj dni kasneje se je na morju razbesnel silen vihar in ladja se je začela potapljati. Te- daj je mornar, ki je stal prej pri krmilu, vprašal modrijana: »Ali znaš plavati?« »Ne, ne znam,« je odvrnil mo- drijan. »Celo življenje si izgubil, če kaj takega ne znaš,« je dejal mornar. OBVESTILA Delavske univerze Ptuj V petek, 14. oktobra, bo ob 20. uri v šcli v Kidričevem predaval tov. A ojz Jere, direktor Volnenke v Majšperku odbornik zbora pro- izvajalcev občine Ptuj, o temi: »Odncsi med podjetjem in skup- nostjo«- * V šoli v Dornav bo v petek, 14. oktobra, ob 19. uri predaval dr. Vladislav Ptrc, zdravnik iz Ptu- ja, o temi: »Zdrav zaikon — zdrav rod« Predavanje je namenjeno odraslim n mladini z dornavske- ga šolskega cbmočja. * V Ptuju bo v petek, 14. cktcbra, ob 9. uri dopodne v dvorani ob- činskega komiteja ZKS posvetova- nje vodij izobraževalnih cenit rov z analzo dcsedanjih priprav na začetek predavanj delavske uni- verze v ptujski občrni. * V šcli v Cirkulanah bo v nede- ljo, 16. oktobra, ob 8.30 predaval tov. Miro Bračlč, predsednik sveta za šolstvo OLO Manbor, o »med- narodnem političnem pcložaju v zvezi s XV. zasedanjem OZN v New Yorku«. Predavanje je na- menjeno širši javncsti z območja šole Cirkulane. * V kino dvorani v Ptuju bo v ponedeljek, 17. oiktcbra, ob 19.30 predaval ča^snikar tov. Miran Ogrin iz Ljub.jane o temi: »Kongo«. Pre- davan.t5 je namenjeno širšemu krogu poslušalcev iz Ptuja In oko- lice. * V dvoran! komiteja ZKS v Ptu.ju bo v torek, 18. oktcbra, cb 19.30 predavanje za prebivalsitvo IV. te- rena Ptuja. Predavala bo tov Ma- rija Vilf?i'^nva iz Ljub"jane o temi: »Sooialstična zveza dekvn. ljud- stva in mednarcdno delavsko gi- banje«. Predavanie je namenje- no predavptel.iskemu aktivu in pre. bivalstvu IV. terena SZDL Ptuj. Oglepc Sf našo razsta vo mlodinskih in drugih leposlovnih knjig v prost orih ljudske knjižnice - Ptuj, Krempljeva ulica. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ obvešča, da bo Center mladin- skih društov OZN priredil v po- nedel.iek, dne 17. oktobra 1960, ob 19,30 v dvorani občinskega komiteja predavanje »O KONGU«. Predaval bo tovariš Miran Ogrin. ŠD PTUJ : ŠD MURSKA SOBOTA 9:7 V tekmovanju za moštveno pr- venstvo Slovenije je ekipa ŠD Ptuj izgubila dvoboj v Murski Scbcti z rezultaltom 5,5:2,5, vendar je za- radi visoke zmage doma zmagala s skupnim rezultatom 9:7 in se tako plasirala za nadaljnje tek- movanje. Rezu.tati: Režcnja : Bohak re- mi. Kes : Rudolf 1:0, Bedernjak : Pcdkrajšek 0:1, D. Harl : Bras 1:0, B Hari : Pennat 1:0, Vinčec : Šorli 0:1, Babic : Drofenik 1:0, Šilje- gevič : Pernat 1:0. ★ Vsem članom ŠD Ptuj in Ijub- tel.tem šaha sporočamo, da bo re- dni letni -občni zbor ŠD Ptuj v po- nedeljek, 24. cktobra, ob 16. uri v Narodnem domu. Vabljeni! Klubsko prvenstvo za sezono 1960/61 se bo začelo 25. oktobra 1960. Čas ('n kraj igranja bo do- ločen na občnem zboru. NOGOMET Nogometaši Drave trenut- no na četrtem mestu ma- riborske lige DIHAVA : KOROTAN (Dravograd) 1:1 (0:0) V nedeljo .je bila odigirana pr- venstvena nogometna tekma med slabim mcšitvom iz Dravograda in domačo Dravo. Gostujoče moštvo je v nedel.io o-svojilo prvo tcK^ko v prvenstvu ter je trenutno na zad- njem mestu v ligi. Tskma se je pričela ob rahli premoči domači- nov, ki pa zopet niso znali izkori- stti te prednosti. V sredini igre so domačini vedno bolj prevlado- va"', vendar njihov napad ni znal izkonstiti več epih priložnosti. Šele v drugem delu igre so doma- čini po lepem strelu Šireca prišli v vodsitvo. Toda gostje po spreje- tem golu nso popustili, pričeli so celo z nevarnimi protinapadi in proti koncu igre celo izenačili. Do konca igre sta imeli obe moštvi še nekaj priložnosti, kd pa se ostale neizkor ščene. V predtekmi je m ado moštvo Drave brez velikih težav prema- galo moštvo iz Dravograda z re- zultatom 5:2 (2:2). Dopoldne so pionirji Drave od- igrali prvenstveno nogometno tek- mo s pionirji Iz Rač in jih pre- magali z rezultatom 2:0 (0:0). dci- mači p cnir.jl so trenutno v vod- stvu v ligi ter imajo zelo lepo raz- liko golov 19:0 ter 10 točk. S takšno igro :ma.io veliko upanja, da cstane.io v vodstvu, čeiprav jih čaka še ve ilk boj s pionirji iz Maribora. ALUMINIJ : SEVER (Sfadki vrh) 2:1 (1:0) V nedeljo je bila na Sladkem vrhu prvenstvena nogometna tek- ma med domačim Severom n Alu- minijem iz Kidričevega. Gostje so prikazali boljšo igro, toda doma- čini so se močnoi branili in na vsak način želeli, da bi obe točki ostali na Sladkem vrhu. Šele v drugem delu igre so goistje zaigraj .epo in borbeno ter slednjič zmagali Prihodnji teden se prične- jo delavske športne Igre še nekaj dni nas xči cd zani- mivih .sindikanih nogometnh sre- čanj. To prvenstvo se bo pričelo v ponedeljek. Komisija pri občin- skem sindikalnem svetu je pre- gledala v;e prijave in hkrati izvr- šila žrebanje. Za to tekmovanje v jesenskem delu so se prijavile na- slednje sindikalne podružnice: to- varna alumnija in glinice iz Ki»- dričevega. tovarna av*toopreme, tiskarna Pancnija, pekarna »V:n- ko Reš« in ptujski gozdarji. Ker so vsa srečanja In ekipe precej iz- enačene, bo tekmovanje precej zanimivo. Igralni dnevi tega tek- movanja bodo ob sredah, sobotah in ponede;.iikih cd 16. ure dalje. * Prvak občine Ptuj — tovarna avtoopreme — bo sodeloval v ne- deljo na ckra,inem prveinstvu v odbojki, k- bo v nedeljo v Mari- boru. Ekipi želimo veliko uspeha. pa. * ROKOMET ŽENSKA REPUBLIŠKA LIGA Ptuj, 9. okt. — Domača Drava je danes imela v gosteh ekipo Storžiča iz Golnika, Gostje so še mlada ekipa, ki je do nedavna še tekmovala v gorenjski podzvez'. Šele letos igra prvič v družbi naj- boljših. Trenutno se nahaja na re- pu lestvice, kjer bo verjetno tudi obtičala. Drava tako rekoč ne bi smela i imeti resnejšega posla. Vendar so gostje s počasno igro nekoliko paralizirali domače moštvo, tako da so le-te dosegle zelo nizek rezultat v primeri s kranjsko Mla- dostjo, ki je zmagala kar z 22:3. Domačinke so bile izredno slabe v streljanju penalov, saj so kar tri zastreljale. V današnji igri se je najbolj odlikovala Fricova, ki je bila najbolj.ša strelka in igral- ka. DRAVA (B) : MTT (Maribor) 4:6 (2:5) V Mariboru so v prvenstveni tekmi gostovale igralke Drave B iz Ptuja. Ekipi sta bili ves čas igre zelo izenačeni, edino fizična premoč domačink, je prisilila go- stje h kapitulaciji. Gostje so bile same mlade igralke, ki so komaj pričele z redno vadbo, tako da je bil uspeh izključen. Kljub temu so se rutiniranejšim domačinkam upirale. Kot srelka se je predvsem odli-! kovala Markovičeva in Pavličeva« vratarica Šilakova pa je po nepcH trebnem dobila nekaj golov. MOŠKI MTT (Maribor) : DRAVA (Ptuj) 24:14 (12:5) V četrtem kolu rokometnega prvenstva okrajne lige je imel MTT v gosteh Dravo. Domačini so po zadnjem uspehu v Slovenjem Gradcu proti domačemu »Partiza- nu« bili favoriti. Obenem so resen kandidat za najvišji naslov, saj bo ravno derby med Fužinarjem in MTT določal o prvem mestu ih novem prvaku v jesenskem delu tekmovanja. Drava je v današnji tekmi po- kazala eno najslabših iger med že tako slabimi igrami, ki smo jih navajeni. Igra je bila ležerna, brez vsakega elana in prizadevnosti. Domačini so to spretno izkoristi- li. Z lepo in taktično igro so že v začetku povedli 7:0. Šele po tem šoku si je Drava opomogla in sto-* pila v korak z nasprotnikom. Le-i temu je začetni naskok zadostO" val, zato se niti ni posebno tm-^ dil za zvišanje rezultata, ki bi ga lahko brez truda dosegel. Obramba Drave je bila danes katastrofalna. Povračanja v cono absolutno ni bilo. Gostje so to- rej brez večjih težav dominir^ pred vrati Rakuša, ki tudi ni M kos odličnim strelcem. Še slabši je bil napad. Vsa igea se je odvijala preko dveh ali treh igralcev, ki so več ali manj komaj poznali svoje tovariše in še to le v brezupnem položaju. Ob takem ni nikakor pričakovati uspehe in vsak komentar bi bil povsem od- več. Žirovnik je dal 8 golov, MLADINCI DRAVA : MTT (Maribor)' 11:9 (5:4) V predtekmi moške rokometne tekme, sta se pomerili ustrezna istoimenski mladinski ekipi. Do- mačini so bili zelo trd in žilav n»-i sprotnik prežet z borbenostjo^ Vladala je tudi izredno kolektivna igra. Vendar se pozna, da imajo še mnogo premalo izkušenj, ki so prepotrebne za uspeh. Ekipa EVrave je nastopila v stan- dardni postavi, ki je doslej vaje-« na gladkih zmag. Vendar se jim je danes nekoliko zataknilo. Nalet«K so na sebi skoraj eakovrednega nasprotnika. Le s težavo jim je uspelo zmagati, saj sta se ekipi ves čas izmenjavali v vodstvu, dokler ni uspelo Dravi povečati razliko in končno zmagati. S tem so vrli fantje nabrali dve dragoceni točki. Pripomniti mo- ramo, da ima Drava v mladincih solidno ekipo. Mladinci so resen kandidat za najvišji naslov. Kranjc Aco Nekaj iz zgodovine šole v Gorišnici (Nadaljevanje s 3. strani) da. Okupatorjeva zapuščina ni bi- la samo opustošena domovina, ampak tudi vzgojno zanemarjena in z nacizmom inficirana mladina. Pouk se je pričel 15. maja. Učence smo razvrstili po razredih glede na znanje, ki so ga poka- zali ob osvoboditvi. Težko je bilo to delo. Vendar učiteljstvo, pol- no idealizma, je te začetne težave z lahkoto prebrodilo. Prav reden pouk se je pričel z novim šolskim letom 15. oktobra 1945 leta, ko je bilo na šoli že 8 učiteljev. Omeniti moram, da je prišlo v tistem času v šolski okoliš 72 par- tizanskih sirot iz Bosne v staro- sti od 5—13 let, ki so jih naši ljudje z vso materinsko ljubezni- jo sprejeli v svojo oskrbo in jim nudili prav vsega kar lahko nudi človek, ki ima čut do človeka, ki je prestal takšno gorje kakor prav ti bosanski otroci. Tudi ti bosan- ski otroci so hodili v šolo in so imeli svoj .razred, v katerem, smo poučevali v srbohrvatskem jeziku. Učiteljstvo je opravilo razen dela v šoli še mnogo drugih nalog, ki so bile tedaj potrebne. V šolskem letu 1950/51 je bila uzakonjena šolska obveznost, šo- la pa razdeljena na osnovno šolo in nižjo gimnazijo. V osnovni šoli je bil razredni pouk, v nižji gim- naziji pa predmetni. V tem letu je šola bila deležna fX3sebnega priznanja takratnega Oblastnega ljudskega odbora v Mariboru in jc koL ena najboljših šol tako v organizacfjskem, predvsem pa po vsebini njenega dela dobila umet- niško izdelano diplomo, učiteljstvo pa posebna priznanja. Od tega leta in nadalje je šola imela vsako leto od 550 do 570 učencev. In s tem seveda tudi vedno več oddelkov. Tako ima danes šola 16 oddelkov in le šest učilnic, od katerih sta dve že skoraj neuporabni. Zaradi teh objektivnih težav dela danes šo- la pod zelo težkimi FK>goji. saj mora šola izvajati pouk v treh izmenah, kar je posebno na po- deželju glede na oddaljenost otrok še posebno težko. • Na šoli je ustanovljena tudi šolska mlečna kuhinja m se v njej hrani tri četrtine vseh učen- cev. Posebna .skrb .je posvečena učencem iz oddaljenejših krajev, ki so deležni v zimskem času to- ple in okusne hrane, česar se naša šolska mladina dobro za- veda in je hvaležna za to veliko in humano delo. Tako sem v kratkih obrisih očrtala delo in razvoj naše šole iz časov pred 200 leti pa do da- nes. Ob koncu bi se zahvalila na tem mestu vsem tistim staršem in ostalim državljanom, ki so kazaJi F>olno razumevanje za napredeC< in rast naše šole, ljudski oblasti za vso FX>moč. naklonjenost in razumevanje. 2elim, da bi naša šola še nadalje bila žarišče kul- ture in prosvete, da bi iz tega šolskega hrama izšli predani ljudje, borci za lepše in boljše življenje vseh, in ljudje, ki bodo pripravljeni in sposobni sprejeti odgovorne naloge v svoje roke in j:h izvajati tako, kakor je to v interesu vseh nas. celotne naše družbe, zgraditi zavestnega, spo- -sobnega. predanega in poštenega človeka, ki bo pripravljen vse svoje sposobnosti žrtvovati za zgraditev socializma v n«ši \mpi novi donipvini. PTUJ, DNE 14. OKTOBRA 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Prebivalstvo S2S Pred nekaj tedni je sovjetski statistični urad končal analizo po- datkov iz zadnjega ljudskega štet- ja leta 1959; analiza se tiče po- datkov z ozirom na razdelitev sovjetskega prebivalstva po staro- sti, spolu, narodnosti in izobrazbi. V primeru z ljudskim štetjem iz leta 1939 opazimo hiter preliv prebivalstva iz dežele v mesta, posebno v Ruski republiki Beloru- siji in Ukrajini. Naravni prirastek ni zelo visok: v 20 letih se je dvignilo število prebivalstva za 18 milijonov, t. j. od 190 na 208 mi- lijonov. Vendar pa je treba pri tem upoštevati, da je bila v ob- dobju 1939-1959 vmes druga sve- tovna vojna, v kateri je Rusija iz- gubila na desetine milijonov lju- di. Gibanje mestnega prebivalstva je zelo različno. Moskva se je v 20 letih povečala od 4,183.000 na 5,032.000 prebivalcev, Leningrad, ki je imel leta 1939 3,385.000 pre- bivalcev, pa jih je imel lani še 3.300.000 ali 85.000 manj. Najbolj so povečala svoje prebivalstvo ne- katera mesta v notranjosti drža- ve, predvsem v Sibiriji. Taškent in Novosibirsk sta skoraj podvojila število svojih meščanov, Čeiiansk pa se je skoraj trikrat povečal. Prav tako je iz podatkov razvid- na hitra rast notranjih republik. Gre predvsem za .migracijo :'z evropskega dela sovjetske zveze v okviru industrializacije ali kmetij- skega vrednotenja novih površin. Proces notranje imigracije je raz- viden tudi iz naslednjih podatkov: v Uzbekistanu je razen 5 milijo- nov Uzbekov še 1,100.000 Rusov; v Kirgizistanu je domačinov v razmerju z Rusi pol in pol; v Ka- zakstanu pa so našteli 4 milijone Rusov, 800.000 Ukrajincev in ne- kaj manj kot 3 milijone Kozakov. Zanimivi so tudi podatki o pre- bivalstvu po starosti, spolu in iz- obrazbi. Prva je ugotovitev, da se je tri četrtine (151 milijonov) sov- jetskih državljanov rodilo po re- voluciji, to je po letu 1917; Druga posebnost je ta, da med ljudmi, ki so stari nad 30 let, prevladujejo ženske (52 milijonov) nad moški- mi (31 milijonov). To razmerje je tragična posledica vojnih let in vrzeli, ki so jo le-ta zasekala v strukturo sovjetskega prebival- stva. Pri mlajši generaciji je gle- de spola zopet prišlo do nekega ravnotežja, kjer imamo 62 milijo- nov in prav toliko žensk. Najbolj deficitarni letniki so tisti, ki ima- jo sedaj 10 do 15 let in so se ro- dili v zadnjih letih vojne ali prva leta po njej. Morda je prav v tem iskati razloga za visoke dcmobili- zacije v sovjetski armadi. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja so v SZ praktično odpravili nepismenost; če upoštevamo, da je bilo ob revoluciji 90 odst. vseh žensk na kmetih nepismenih, je odprava nepismenosti velik korak naprej. Kar se srednje in višje izobraz- be tiče, naj omenimo, da ima na 1000 sovjetskih državljanov 263 popolno ali nepopolno srednjo iz- obrazbo, 18 na 1000 pa jih ima univerzo ali ustrezno visokcšO:'isko izobrazbo. Statistika pravi, da je danes v Sovjetski zvezi 2,5 mili- jona visokošolskih študentov, to je več kot v Britaniji, Franciji in Zahodni Nemčiji skupaj. Pred dvema letoma je zapustilo sovjet- ske univerze 94.000 inženirjev, v ZDA pa v istem času 36.000 Radar za dež in vihar Mornansiotaplja ladje na morju ali prinaša na kopno hu- de nalive. Obnese se zlasti tam, kamor še ne seže mreža vremenoslov- nih postaj, torej predvsem na nenaseljena področja in v pu- ščavah. Radar »vidi« m zaznamuje dež kot vsako drugo oviro, od kate- re se odtfjago njegovi valovi. Deževne kapljice oblikujejo do- volj gosto zaveso, da se vanjo ujamejo radarski signali. Na zaslonu se potem vidi ta deževna zavesa kot svetlikajoča Se lisa. posebni fotografski apa- rati pa nenehno snema.io njeno spremenljivo se podobo. Po podatkih, ki jih vremeno- slovne postaje zberejo na kraju samem z drugimi pripomočki, potem ugotavljajo uporabnost radarskih naprav v vremeno- slovne namene. Zato je ustrezno izpopolnjen radar v tem primeru še poseb- nega pomena, ker je z njegove- ga zaslona mogoče takoj razbrati gostoto deževne zavese in tra- janje naliva, ki lahko škoduje ali pa tudi koristi. Jugoslovansko-norveški film za otroke v Beograd je prispel norveški filmski režiser Erich Boerge. ki bo skupaj z beograjskim režiser- jem Nikom Jovanovičem snemal kratkometražni film v barvah za otroke. Gre za koprodukcijo beo- grajskega podjetja »Avala-film« in norveškega »ABC-film«, ki pri- pravljata ta film. Predmet je propagiranje ideje UNESCO o zbliževanju otrok raznih dežel. Film bo snemal Ragnar Soeren- sen, ki je tudi prispel v Beograd. Glavni stan ameriških generalov v zvezi s poletom ameriškega vohunskega letala U-2 nad Sov- jetsko zvezo se je čestokrat ome- njal tudi Pentagon, to je sedež ameriškega vojnega ministrstva in generalnega štaba. Pentagon pa ni samo sedež ameriškega obrambne- ga ministrstva, ampak je postal tudi nekak center ali »živčni si- stem« vse ameriške vojne strategi- je. Ta peterokotna stavba je naj- večja v ZDA. V njenih pisarnah dela 20.000 vojaških funkcionar- jev in nameščencev. Ti imajo na razpolago 39.000 telefonov, s ka- terimi opravijo dnevno kake četrt milijona telefonskih pogovorov. Stavba ima 2600 oken, hodniki pa so dolgi 25 km. Pentagon ima dva velikanska parkirna prostora — za 8000 avtomobilov. Na račun hodnikov v Pentago- nu je bila razdrta že m.arsikatera šala. Ena izmd njih je tudi tale: med drugo svetovno vojno je pri- šel z bojišča v Pentagon neki ka- petan poročat vrhovnemu štabu svojega rodu o razmerah na fron- ti. V palačo je prišel kot kapetan, po kilometrskih hodnikih pa je to liko časa iskal svoj štab, da je do njega prišel že s činom polkovni- ka ... Ameriška vojska ima zelo za- ^motano organizacijo. Enotnega Srhovnega poveljstva za vse tri rodove ni. Tako je mornarica stro- go ločena od letalstva in kopenske vojske, letalstvo spet od ostalih veh rodov in tako naprej. Vsak rod vojske ima svoj generalštab in svoj — proračun. Štabi treh posameznih rodov so sicer med seboj povezani in ima- jo svojega načelnika. Sedanji na- čelnik skupnega štaba general Tvvining se je pred kratkim prito- žil kongresni komisiji za vojaška vprašanja, češ da med štabi treh rodov vojske ne more doseči slo- ge glede, raketne tehnike in ve- soljskih načrtov. Največja ameriška ilustracija »Life« je pred krakini objavila dolg članek pod naslovom: »Sra- motna trenja v Pentagonu.« Revi- ja primerja načelnike štabov po- sameznih rodov z volkovi, ki si- cer morajo drug z drugim delati, ki pa se grizejo, kadar se le mo- rejo. Objestnost ga fe izdala v Panzu so prijeli mazača Henrija Chantreauja, ki je »ordi- •ni-ral« deset mesecev in si pri- •sleparil lep denar. Sam pravi, da je kot stavec v tiskami zelo rad prebiral medicinske razprave. Potem ko je prebral kakih deset medicinskih knjig, si je natisnil vizitko »Dr. Henri Chantreau, bivši ^internist pariških bolnišnic«, odpovedal službo v tiskarni in se preselil: Novi sosedje so kma- lu ugotovili, da živi nekako sam zase »izvrsten zdravnik«. To je dokazoval med drugim tudi na- pis na vratih v stanovanje »biv- šega internista«. Prišli so prvi bolniki, sčasoma jih je bilo če- dalje več. »Internist« je deset mesecev pregledoval bolnike m , pisal recepte za »sumljive pri- mere« pa je priporočal pregled na kliniki. Možakar se je tako vživel v »f>oklic«, da je pred krat- kim celo skušal pomagati žrtvi cestnoprometne nesreče. Tokrat so mu prišli na sled. ker je bilo treba pokazati! osebno izkaznico, ki je bila brez »dr.« pred pri- imkom. Sestrelil je letalo Sovjetski listi poroča.io, da je prišlo v bližini Smolenska do zrač- nega spopada. Tokrat pa ga ni po- vzročil kakšen ameriški vohun, marveč neki kolhoznik. Z lovsko puško mu je uspelo, da je sestre- lil nizko leteče vojaško letalo. Krogle so zadele bencinski tank in ranile pilota, ki je moral zato za- silno pristati. Uspešni strelec je sedel v čolnu in lovil divje race. Ker ni notene zadel, se je iz jeze lotil letala. Obsojen je bil na osem let ječe. Orjaška slika v Stalingradu končujejo na.jveč- jo sliko v Sovjetski zvezi: dolga bo 120 m. visoka 16 metrov. Slika prikazuje poraz nacističnih čet pred Stalingradom, postavili pa jo bodo na grič nad mestom. Moderna filmska dvorana v Bagdadu v najlepši mestni četrt; Bagda- da nameravajo zgraditi filmsko dvorano za 2000 gledalcev. Ime- novala se bo »Al nasr« ali po naše »Zmaga«, imela bo klimatič- ne naprave, ozvočila pja jo bo ne- ka švicarska tovarna. Projektor »Todd 470« bo omogočal pred- stave filmov, izdelanih po poseb- ni tehniki, na primer »V 80 dneh okoli sveta«. »Kleopatra« m »Juž- ni Pacifik«. — V Bagdadu imajo zdaj 19 filmskih dvoran in 10 kinematografov na prostem. Pred stave si ogleda povprečno po 50.000 gledalcev 'Inevnc. Najraje ijnajo pustolovske filme. Obsodil je samega sebe Tom Ondosti,.sodnik iz Bostona je obsodil samega sebe na globo 10 dolarjev, ker je zamudil raz- pravo za deset minut. -Svojo odlo- čitev je pojasnil takole: »Po služ- beni dolžnosti kaznujem vsakega obtoženca in vsako pričo, ki brez utemeljenega razloga zamudi k razpravi. Tudi moje opravičilo se mi je zdelo premalo utemeljeno. V vsaki družini telefon Na Švedskem je 2,6 milijona te- lefonov, t. j. 353 telefonov na 1000 prebivalcev. To bi pomenilo, da praktično vsaka družina v dr- žavi razpolaga s telefonom. Švedska je v tem pogledu druga na svetu. V Združenih državah je 355 telefonov na 1000 prebivalcev. Vrelec premoga v vasi Podlapači v Liki je ne- običajen vrelec. Opazili so, da vo- da iz tega vrelca prinaša s seboj kose premoga. Zanimivo je, da se to dogaja samo jeseni in spomladi. Sodijo, da voda na svoji poti pod zemljo trga dele premoga, ki jih- potem odvrže na površini. Pre- mog je sicer dobre kakovosti in ga uporabljajo za kurjenje peči. Zajec je zabil gol Na vaškem travnii-cu sta se po- merili v nogometu moštv; iz so- sednjih vasi v okolici Drniša. Vse do 82. minute so se igralci za- men trudil, potem pa je igralec utstrelil proti nasprotnikovemu golu, vendar je žoga letela poča- si; nekaj metrov pred vrat. je odskočila od travnate ruše in spremenila smer. Gola bi ne bilo, če b; tisti trenutek ne posegel v igro »dvanajsti igralec«; zajec, ki je zdel v visoki travi. Visoko je skočil od strahu in se v zraku zaletel v žogo, ki se je mimo pre- senečenega vratarja skotalila v gol. Še ix>sebej zanimivo pa je. da sodruik ni opazil »dolgouhe- ga nonometaša po sili« in je gol priznal. Nehal misli narna Iwalna — Adam je bil človek, s tem je vsepojasnjeno. Po jabolku ni hrepenel samo zaradi jabolka; za- želel si ga je. ker je bilo prepo- vedano. Napačno je bilo. da ka- ča ni btilia prepovedana — v tem primeru bi Adam seveda poje- del kačo. * — Vzgoja je bistvo vsega. Bre- skev je bila nekdaj navaden gre- nak mandeljevec. in cvetača ni nič drugega kakor navadno zelje, ki je dovršilo univerzo. * — Sveti plamen prijateljstva je tako lep in mogočen, da vzdr- ži vse do trenutka, ko poprosi- mo denar na posodo. * — Dobro premislimo relativ- nost stvari,! Bolje je biti mlad majski hrošč, kakor stara rajska ptica. * — Kako to. da se veselimo ro.jstva, smrt pa objokujemo? Zato. ker nismo oseba, za ka- tero gre. * — »Pazi«, pravi bedak, »ne de- va j vseh jajc v eno košaro!« kar pravzaprav pomeni: razporedi na več krajev svoj denar in svojo ljubezen. Modrijan pa reče: »Po- loži vsa jajca v eno košaro in — pazi na košaro!« * — Če z ulice pripeljete sestra- danega psa in ga nahranite, vas ne bo ugrizni. To je glavna razlika med či-cvekom in pscm * — Človeku je morda spkh naj- teže sprijazniti se z dolgčasom, k ga prinaša kazan.ie dobrega zg eda. — Ne b«' bilo najbolje, če bi vsi mislili isto; na razliki miišljenj te melje konjske dirke. — Nemščina je res strašna. Če se izobražen Nemec potop: v sta- vek, ga ne boste videli več, do- kler na drugi strani oceana ne iz- plava — z glag'c:''-m v zcbeh. ★ — Dvana.jsti oktober: dan od- kritja Amerike. Čudovito je bilo, da so odkrili Ameriko. Čudovitej- še bi bilo samo, če b: .jo obšii. * — Naj bo zasmehovanje še tako revno in neduhovto, lahko uniči še tako dostojno in dobro bitje. Vzemimo za primer osla: njegov značaj je blizu pop':lnc'sti. njegov razum je eden naii7razit°iših med živalimi — in vendar poglejte, kaj je storilo zasmehovanie: namesto da bi se čutili počaščene če nas menujejp osle, ostanemojtdvcmu. Aii Že veste... . . .da meri površina naše zem- lje približno okoli 510 milijonov km", površina morja okoli 361 mi- lijonov km", površina same suhe zemlje pa le približno 149 milijo- nov km"; ... da je po velikosti največja celina Azija, ki meri 43,911.000 km-, sledijo ji Afrika, Severna in Južna Amerika, Antarktika, Evro-. pa, najmanjša celina pa je Oceani- ja, ki meri le 8558 km'; .. .da je največja držaja Rusija z 22,271.000 km', slede po veliko- sti: Kitajska, Indija, Saudova Arabija. Mongolija. Iran, Irak in . ..; ... da spada Jugoslavija med manjše v primerjavi z ostalimi dr- žavami, saj meri komaj dobrih 2o6.00u kvadratnih metrov. Drag Mesec Od avgusta 1958 do danes je ameriška vlada porabila milijardo dolarjev za projekt, ki naj bi pre- peljal Američane na Mesec pred sovjetskimi astronavti. Računajo, da bo za ostvaritev tega proj^^kta porabljena še nova milijarda do- larjev. Smola in sreča Nekega stockholmskega profe- sorja medicinske fakultete so pozno ponoči poklicali k pacientu. Ker se je profesor komaj nekaj minut poprej vrni! z banketa, je bil precej v rožicah, vendar je iz- polnil svojo zdravniško dolžnost. Stetoskop. s katerim je hotel pri- sluhniti delovanju bolničinega sr- ca, pa mu je kar naprej uhajal iz rok. »Prekleta pijača!« je v zadre- gi zabrundal predse, pacientka, pa je njegovo izjavo pojmovala dru- gače. Skušala je vstati, potem pa je plaho pošepctala zdravniku: »Res je, napila sem sc, vendar vas prosim, ne povejte tega možu!« Črno je belo člani Kongresa v Wnshingtonu imajo pravico, da vse javne go- vore korigirajo, preden jih izro- čijo tisku. Na eni zadnjih sej Kongresa je ozmerjal demokrat- ski senator Joe Bedds svojega ko- lega Alfreda Vounga s — »staro smrdljive živaljo«. V tiskanem protokolu je spremenil te besede v — »moj dragi prijatelj«. Neprekosljivi rekordi Olimpiada v Rimu nam je še vsem živo v sponunu :n uspehi, ki jih dandanes dosegajo neka- teri vrhunski atleti, so skoraj presenetljivi. Doslej najhitrejši spnnter je pretekel 100 m dolgo tekmovalno stezo v 10 sekun- dah. Račun nam pokaže, da je do- segel povprečno hitrost 36 km na uro! Prenekateri športniki skačejo v daljino nad 8 m, še več pa je takih, ki pn skoku v višino presežejo 2-metrsko znač- ko. Olimpijske rekorde dosegajo atleti seveda z dolgotrajnim in načrtnim urjenjem, ki ga usmer- ja trener in pri katerem imata nemalokrat odločilno besedo tu- di zdravnik in fiziolog. Tekmo- valec postaja nekakšen živ stroj, ki ga skušajo s pomočjo znan- stvenih metod pripraviti do te- ga, da bi dal od sebe največ kar zmore. Mimo tega. da so atletski re- kordi precej višji od zmogljivo- sti povprečnega človeka, pa na- hajamo med živalmi še nepri- merno boljše tekače, skakalce, »dvigalce uteži«, plavalce in dru- ge rekorderje. Nekatere med nji- mi- celo primerjamo s tehnični- mi sredstvi, ki jih je zgradil člo- vek zato. da bi denimo povečal svojo hitrost. Pri tem pa nikar ne pozabimo, da živali ne tre- nirajo. Kar tako se razposajeno podi okoli vogalov kvečjemu kak mlad psiček, da pa bi tiger za- radi »treninga« divjal skozi bam- busovo goščavo, menda še niihče ni slišal. Najhitrejši med živalmi je ge- pard, ki lahko teče s hitrostjo 120 km'h. To pomeni, da pre- teče 100 m v bore štirih sekun- dah in da bi najhitrejši sprin- terji sveta na 100 m dolgi progi zaostali za njim za nič mani kot okroglih 60 m. Precej počasnej- ši so gepardovi sorodniki — pu- ma, tiger, lev, jaguar, panter, ris in leopard — ki pa še zmeraj zmorejo hitrosti med 60 in 70 km h. Tudi z njim. torej ne gre. da bi se človek pomeril v hitro- sti! Znani tekači so še gazele, antilope in jeleni. Prve zmorejo okoli 100 km h, druge med 70 in 90 km'h, jeleni pa približno 70 km h. Gepard in njegova skupina so- dijo med »hitre« tekače, med ži- valmi pa poznamo tudi »mara- tonce«. Slednji lahko, še vedno s precejšn.io hitrostjo, pretečejo sila dolge razdalje. Volk denimo zmore največjo hitrost le 55 km h. vendar pa lahko, seveda z manjšo hitrostjo, v en: r.ami no- či brez pK>čitka premen 100 km dolgo pot. Med »maratonce« sodijo še lisica, pes, dingo in šakal. Mi- mo volka pa so najboljši dolgo- progaši še noji, kamele in severni jeleni. Zanimivo je, da zajec, ki je na gla.su kot zelo hitra žival, dose- že največ 50 km/h. Se presenet- Ijiveje pa se sliši, da na pogled tako okorni medved, lahko teče s hitrostjo 45 km/h. Slon, ki tehta nekaj ton, je le malo počasnejši; na uro preteče 40 km/h. V naslednji »atletsk' discipli- ni«, v skokih med živalmi res- da ne najdemo takšn/h rekorder- jev kot med tekači, vendar pa kozorog in divja koza še vedno lahko preskočita 10 metrsko raz- daljo. Nekaj več. 11 do 12 m 7more.jo nekatere qazele, anti- lope ter gepard in kenguru. V skoku v višino Da so rekorderji gazele, ki preskočijo tudi 3 m vi-soko oviro. K- Draga šda Pol leta zapora je dobil obisko- valec newyorškega živalskega vrta in sicer tri mesece zaradi prekr- ška proti javnemu redu in prav toliko zaradi mučenja živali. Tako je bilo: po obilnem obroku je spal lev tik pri ograji, dolgi rep pa je štrlel skozi vrzel med de- belimi železnimi palicami na klet- ki. Obiskovalec si ni mogel kaj in je leva uščipnil v rep. Speči kralj živali je zatulil bolj iz strahu kot pa od bolečine. Druge živali so se ob njegovem glasu tako vznemi- rile, da so begale po kletkah, ljud- je pa so na vrat na nos drli iz živalskega vrta. Satelit na dvorišču Zda se, da so nekateri deli sov- jetskega satelita »Sputnik IV« padli • na dvorišče neke hiše v ameriškem mestu Hartfordu, tako vsaj meni neki vseučiliški profe- sor. Na dvorišču so našli kovinske ostanke in neka žena, ki se je vračala iz trgovine, jc izjavila, da je »nekaj svetlega priletelo iz zraka«. Policija je odločno izjavila, da ti kosi niso ostanki meteorita. Dekle na smeteh Po veseli zabavi v hongkonškem hotelu, kjer prenočujejo le .\me- ričani, .-e natrkana gostja, ki se je v zgodnjih jutranjih urah hla- dila na oknu, kar na lepem padla z drugega nadstropja. Na pol ne- zavestna, vendar predvsem od strahu, je obležala, čeprav se tia kupu smeti ni poškodovala. Mimo sta prišla Kitajca; eden izmed njiju je zmajal z glavo: »Kaj vse mečejo Američani v smeti!« Nailjubše pijače Tisti, ki so mislili, da imajo športniki najraje mleko, so se zmotili, saj je prav mleko na zad- njem mestu na seznamu prodanih pijač v Rimu. Tekmpvalci so popi- li največ sadnih sokov in sode, medtem ko za sedaj še ni znano, koliko so pretočili viskija, konja- ka in vodke, čeprav ni nobena skrivnost, da so te pijače v pre- cejšnjih količinah pretihotapili v olimpijsko vas. Pritlikavci rastejo Na prvem mednarodnem zboro- vanju medicinskih strokovnjakov za žleze z notranjim izločanjem so znanstveniki napovedali .sko- rajšn;;e možnosti za vpliv na člo- veško rast. Neki stockholmski zdravnik je poročal, da so švedski znanstveniki izločili hormon rasti, ki so ga v ZDA in na Švedskem vbrizgali desetim v rasti zaosta- lim 13-letnim otrokom. Šolarji so potem zrasli za pet do osem cen- timetrov na leto. Vendar pravijo znanstveniki, da ima hormon le omejen učinek. Medalie za f^enar Nad pet sto zahodnonemških državljanov je prejelo po pošti »zaupno« pismo, ki je napovedo- valo medalje in druga odlikovanja, le vsoto v trimestnem številu bi bilo treba poslati po priloženi na- kaznici. Denar je prihajal, sum.iti je začel le neki trgovec, ki je po- tem vso reč prijavil. Pri;,'eli so sleparja, ki je dejal na zasliševa- nju: »Prepričan sem bil ds bodo Nemci razvezah mošnjičke, brž ko se jim bo ponudila priložnost, da bi si pripeli odlikovanje na prsi.« Šola za berače Rimska policija je prijela Na- politanca, ki je imel »šolo za be- rače«. Poso,;al je invalidske vo- zičke, bergle, stare klobuke in temne naočnike, hkrati pa je .sle- parskim beračem svetoval, kako naj se vedejo kot slepi ali hromi. Zato so mu morali »učenci« pla- čevati petino dnevnega zaslužka; možakar je nabral do 550.000 lir mesečno. Eden izmed »šolarjev« kar na lepem ni več hote! plače- vati. Prišlo je do pretepa, vme« .je posegla policija in tako izsledi- la sleparijo. Kralj ptic v morju Med nevihto, ki je pred nedav- nim besnela pri Novem Vinodolu, so ribiči z neke ladje opazili ve- liko ptico, ki se je borila z mor- skimi valovi. Prihitel' so ji na po- moč, nemalo pa so bili začudeni, ko so iz morja potegnili velikega orla, ki je meril čez razprta krila okrog dveh metrov. Kralja ptic so dali v reški živalski vrt. Še vedno... Neko dunajsko sodišče je pova- bilo pričo na obravnavo. Pošta je vabilo vrnila s primombo »Naslov- Ijenec mrtev«. Pomotoma je sodi- šče ponovno poslalo vabilo, ki ga je pismonoša vrnil s pripombo »Naslovljenec še vedno mrtev«. Avtomat-stroisv!)ii]ev]ii]n)~;iiiic , življenje potnikov, ki potujejo z vlakom, so pravzaprav v rokah strojevodje. Seveda so vzroki ne- sreč dokaj različni in more po- vzročiti trčenje ah iztirjenje vla- kov že majhna neprevidnost ali nepazljivost strojevodje. Na omski železnici v Sovjetski zvezi pa so uvedli posebne avto- mate, ki preprečujejo možnosti takih nesreč. Vlak se sam ustavi, če strojevodja ne opazi rdečega signala. Na prehodih, kjer mora zmanišaf nitrcst zaradi rum-^neaa signala, sproži avtomat na loko- motivi zvočne singale, če pa stro- jevodja teh n" upošteva, se vlak zopet sam ustavi. To so poglavit- ne funkcije nove avtomatske na- prave, ki jo je izdelala skupina moskovskih inženirjev, izpopolnili pa so jo praktiki na omski želez- nici. Avtomatska kontrolna napra- va, ki prevzame ob potrebi delo strojevodje, se je zelo dobro ob- nesla v praksi. Predvsem so z njo zadovoljni strojevodje. Uspeh Rekord v televizijski igri »Vse ali nič« je dosegla kolumbijska študentka Alfreda Narrdorf iz ZDA. Odgovarjala je na vprašanja iz zoodovine '»^ hohila 1.'^5.000 do- larjev. stran t__^TOJSICI TEDIIIK__ptuj.pn« 14 oktobbai9w Občinski ljudski odbor Ptuj Po 15. členu in 2. točki 50. čle- na zakona o občinskih ljudskih cdibcrih (Uradni Itst LRS. št. 19- 88/52) ter 2. in 8. členu temeljne- ga zakona o prekršk h (Uradni list FLRJ, -št 2-22'59) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občin- skega zbcra m seji zbora proizva- jailcev dne 15. septembra 1960 sprejel % ODLOK ■ - o vodovodnem redu v mestu Ptuju 1. člen S tem redom se regulirajo razni pravni, organizacijski, sanitarni in varstven: |>eg-cj; za preskrbo pre- bivalstva s pitno vodo. Obenem se doJoa, kdaj se v:da ne sme upo- rabljati. 2. čen Svet za komunalne in stano- vanjske zadeve Občinskega ljud- skega odbora Ptuj se pooblašča, da predpiše poseben tehnični pra- vi Imik, S tem pravilnikom se bodo do- ločili predpisi n navodila za grad- njo, pogon, preizkus m vzdrževa- nje javne vodovodne mreže in po- sameznih hišnih instalacij 3. člen Vodovodne naprave na območju ntesta Ptuja, v nadaljnjem bese- dilu »Etujski vodovod«, so last splošnega ljudskega premoženja, razen, hišnih priključkov in insta- lacij. Ptujski N-odovod oskrbuje prebivalce mesta Ptuja s pitno vodo F>o določilih tega odloka. 4. člen Ptujski vodovod sestavljajo na- slednji objekti: 1. zajetje v Skorbi, 2. glavni rezervoar na Panorami, 3. vodovodno omrežje s pri- ključki, 4. razni izlivki in vodometi. 5. člen Upravičenec do odvzema pitne vode, v nadaljnjem besedilu »od- jemalec«, je: zasebni lastnik, dr- žavni organ, ustanove, zavedi, go- spodarske in družbene organiza- cije ter civilno . pravne osebe, ki razpNoIagajo z nepremičninami. Odjemalec lahko odvzame vodo neposredno (po vgrajeni instala- ciji) iz javnega cmrežja, posredno iz zaprtih javn h hidrantov pa le gasilci rn komunalna služba za škrcipljenje ulic. 6 člen Cevovodi javnega vodovodnega omrežja se delijo na: a) glavne cevovode cd najetja do pctrosnega področja, b) napajalne cevovode, c) razdelilne cevovode po ulicah in cestah, č) hišne priključke. Hišni priključek je spojni^ cevo- vod od razdelilnega veda do vod- nega števca (vodomera). Vcdovcdno instalacijo sestavlja- jo: temeljne, glavne, razde"ilne. dovodne cevi k iztokom in odtočni vodi v kanalizacijo. Hišni priključek do števca je last Ptujskega vodovoda, prav ta- ko tudi števec. Od števca dalje je instalacija last kcristnika. »Ptujski vedo vod« je kom-unalno podjetje (v nadaljnjem besedilu: podjetje). II. SPLOŠNE DOLOČBE 7. člen Podjetje vzdržuje vodovod in dobavlja nepretrgoma odjemalcem potrebno vedo za vsakodnevno uporabo. Ta obveznost preneha v primeru višje sile ali v slučaju tehnične okvare na vodovodnih napravah. 8. člen Podjetje posluje po predpisih svojega pravilnika ter je njegova pristojnost naslednja: 1. upravljanje vodovoda ter vzdrževanje vseh naprav in vodov; 2. graditev nov h najetij, na- prav in vodov v skladu z veljav- nimi predpisi o gradnjih, bodisi v lastni režiji ali z oddajo gradbe- nemu pod.j€tju; 3. tehnična namestitev in vzdr- ževanje hišnih prik!,iučkov in štev- cev; 4. tehnični nadzor, pregled, pre- izkus in popravilo vseh vodovod- nih naprav, cmrežja in instalacije; 5. tehnična kontrola posamez- nih zasebnih vodov gede na spoi z javno vodovodno mrežo; 6. pobiranje pristojbine za upo- rabo vcd-^ (merjena in pavšalna vodar na); 7. skrb za higiensikr> kakovost vede v sodelovanju s pristojnimi sanitarnimi organi (prevent:va). 9. člen Nadzor nad higiensko kvallteio vode opravlja občinski s-nitarni jvšpektcrat. ki v ta namm vedi register objektov za vodno oskrbo na področju ptujske občine :n opravlja redno kontrolo bakterio- loških in kemičnih lastmostl pitne vode po veljavnih predpisih. Občinski sanitarni nšpektorat lahko z odločbo prepove uporabo pitne vode v primerih, ako bi po- stala pitna voda zaradi pomanj- kljv-osti na omrežju ali zaradi drugih nepredvidenih okvar vode glede higienske kakovosti tako slaba, da bi ogrožala zdravje Ijiidi. Podjetje mora sproti obveščati občinski sanitarni inšpektorat o vseh večjih spremembah na omrežju. 10. člen Podjetje m-ra imeti izvirni si- tuacijsk načrt vodovodnega omrežja in vsaj ^e eno kopijo v mer Ju M=: 1:500 ali 1:1000. Podjetje mora izvirnik načrta hraniti na nezgorljivem mestu. Po eno kopijo načrta mora imeti tudi oddelek za gospodarstvo ;n komu- nalne zadeve občinskega ljudske- ga odbora. Pccblaščen: strokovnjak podjet- ja mora sproti vrisati v načrt vse nastale spremembe v omrežju, in sicer v izvirniku. V kopijah se morajo spremembe vrisati v roku 2 mesecev po nastali spremembi. 11. člen Nova zajetja in nove napajalne naprave se izgrajujejo v skladu s časovn m porastom mesta oziroma naselij v okviru dolgoročnega pla- na, katerega sestavil podjetje po urbanističnem načrtu. Plan petrdi svet za komunalne in stanovanj- ske zadeve. Plan mora biti vs(kla- jen z revidiranim glavnim načrtom razširitve in obnove. Posamezne napajalne vode lah- ko izjemoma položi podjetje na pobudo skup ne bodečih odjemal- cev v določenem predelu — s po- trditvijo zgoraj navedenega stro- kovnega sveta in v skladu z glav- nim načrtom. 12. člen Ako je v bližini stavbe položen napajalni cevovod (omrežje) se mora napeljati hišni priključek najkasneje v dveh letih od dneva, odkar je v bližnjem okolišu kon- čana napeljava. 13. člen Obveznost priključka po 12. čle- nu odredi oddelek za gospodarske in komunalne zadeve ObLO Ptuj z odločbo 14. člen Odvzem vode Iz vodovoda je dopusten le v naslednjih primerih: 1. iz javnih cestnih hidrantov, 2. iz javnih izlivik, 3. preko hišnih priključkov. III. JAVNI IZTOKI 15 člen Javni iztoki so: 1. cestni hldranti, 2. javne itzlivke, a) odprte pipe, katere upo- rablja več koristnikov in so kct take razglašene z odločbo sveta za komunal- ne in stanovanjske zadeve ne glede na lastništvo; b) vodometi, grajeni v skladu z urbanističnim načrtom. Vse javne iztoke vzdržuje pod- jetje, katero jih mora pozimi pri- memo zavarovati pred zmrzova- njem. 16. člen Iz cestmh hidrantov smejo je- mati vodo brez dovoljenja pod- jetja samo gasilci in od njih po- oblaščene osebe v primeru požara. 17. člen Za škropljenje ulic, nasadov in eventualno kmeti.-isfkih površin sme.io komunalne organizacije in drugi koristniki jemati vodo iz vo- dovodnega omrežja le z dovolje- njem podjetja. V ta namen mora- .jo koristniki skleniti s podjetjem posebno pogodbo. IV. SPA.TANJE Z VODOVODNO MREŽO 18. člen Iz javnega vodovodnega omrež- ja se oskrbujejo odjemalci s spojn mi vodi — hišnimi priključ- ki. ■ 19. člen Vodovodne priključke na vodo- vodno omrežje dovoljuje podjetje po prošnji, ki .jo mora odjemalec vložiti pri upravi podjetja. S pod- psom prošnje odjemalec jamči za svoje naročilo. k prošnji je treba priložiti na- slednje dokumente: a) situacijski načrt zemlj šča z vrišem stavbe z vsemi po- trebnimi merami v menlu 1:1000, izven mestnega ob- močja pa v merilu 1:2880; b) načrt vodovodne instalac je po nadstropjih v meri u 1:100; c) po potrebi tudi hidravlični račun; č) katastrske podatke, vložno in parcelno številko zemljišča; d) predračun, predizmere in specifikacije materiala. I>ckumentacija mora biti prilo- žena v dveh izvcdih. Iz načrta instalacij mora bdt: raizviden raizpored temeljnih vo- dov, vsi iztoki z dovodi, odtočni' vodi in vse vgrajene armature. Podjetje določi načelno, ali je zahtevani priključek možno Izve- sti, doiloč- položaj priključka in njegov premer. Podjetje lahko za- hteva vse potrebne tehnične po- pravke priloženega načrta, po predpisih za projektantske orga- n zacije. Podjetje lahko v opravičenih pnmerih odstopi od gornjih za- htevkov. 20. č'.en Podjetje je upravičeno, da na stroške odjemalca izvede hišni pr ključek z dobavo vsega potreb- nega materiala. Na lastne stroške pa podjetje: 1. vzdržuje hišni priključek v celoti, in sicer od uličnega cevo- voda do števca, vštevši tudi sam števec; 2. vgradi ventil in zasunek ter vodni števec (vodomer), kar osta- ne last podjetja; 3. izvršuje na priključku pred števcem vse f>otrebne spremembe, obnove in poprav Ia. 21. člen Uporaba vode je mogoča šele po uspešno opravljenem preizkusu priključka in instalacije. Če strokovna komisija ugotovi, da instalacije niso predpisano vgrajene, sme odjemalec uporab- ljati vodo šele potem, ko komisija zapisniško ugotovi, da so odstra- njene pomanjkljivosti. 22. člen Investitor otbjekta oziroma od- jemalec nosi stroške za napeljavo hišnega priključka od glavnega cevovoda do števca. To velja za primer, da dolžna priključka od glavnega cevovoda do števca ne presega 12 metrov. V primeru da je ta dolžina večja cd 12 metrov, nosi razliko podjetje, in sicer ve- lja to samo za stanovanjska po- slopja. Odjemalci so dolžni vodovodne naprave in instalacije (od števca dalje) vzdrževati na svoje stroške in v uporabnem stanju. Podjetje ne odgovarja odjemalcu za even- tualno škodo ki bi nastala potroš- flikom vode zaradi poznejših na- pak na teh napravah. Podjetje tudi ni odgovorno za škode, ki bi nastala zaradi samovol.jne gradit- ve instalacij ali gradnje, ki so v nasprotju s predloženim načrtom. V. ŠTEVCI IN VODARINA Poraba vode se meri praviloma s posebnim števcem na koncu hiš- nega priključka. Števec nabavi in montira podjetje, njihovo amorti- zacijo pa zaračunava potrošnikom v obliki mesečne števnine. Pred uporabo žigosa števec Urad za kontrolo meril. 24 člein Podjetje odredi velikost, način izdelave in namestitev hišice za števec. Obenem daje ipotrebne na- črte z merami, če to ni v odobre- nem načrtu predvideno. 25. člen Pristop do števca mora biti vedno neoviran. Prostor za vodni števec se ne sme uporabljati za shrambo drugih predmetov. 26. člen Ventile na spo.jnem vodu (od uličnega voda do števca) smejo zapirati samo pooblaščenci pod- jetja. Instalacijsko podjetje, vodovod- ni instalater ali odjemalec sme v nujnih primerih zapreti ventil pred števcem, vendar mora to ja- viti podjetju v roku 24 ur. Odjemalec .je dolžan javiti pod- jetju sleherno poškodbo na hiš- nem priključku. Stroške za vgraditev števca pla- ča odjemalec samo enkrat. Ako podjetje pozineje odstrani in po- novno vgradi števec (zaradi po- pravil ali pregledov), nosi samo vse zadevne stroške. 27. člen Na predlog odjemalca vode sme podjetje vgraditi vzpvoredno z glavnim števcem ali za njim še enega ali več vodnih števcev (vo- domerov), če meni, da je to po- trebno. Taki števci služijo kot pomožni števci. 28. člen Industrijski in drugi vodovodi ki niso v oskrbi podjetja, ne sme- .io bit priključeni k vodovodu, ra- zen če so z oblastveno odločbo dodeljeni v upravo p>odjetju. Vedo za pit.je. kuho in sanitarne potrebe smejo gospK>darske orga- nazacije in drugi odjema.ci upo- rabi 3a'ti samo i'z vodovoda, iz m- dustrijsikih m drugih vodov pa le z dovoljenjem pr stojnega sani- tarnega inšpektorata. 29. člem Na zahtevo in stroške odjemal- ca lahko podjetje preizkusi števec tudi pozneje. Če se pri preizkusu ugotovi, da je vodni števec nepra- vilno izkazoval količino uporablje- ne vode, nosi podjetje stroške za preizkus 30. člen Vodarina-pristojbina za uporabo vode se določi in plača za vso vo- do po podatkih števca. Vodarina se obračuna iz razlike stanja štev- ca med vsakokratnim odčitanjem. 31. člen Vodarino pobira podjetje po ta- rifi, katero določi Občinski ljudski odbor Ptuj. 32. člen Dokler ne bodo vgrajeni števci pri vseh odjemalcih, se vodarina tam, kjer ni števcev, zaračuna pavšalno po cenah, določenih po 31. členu tega odloka Taki odjemalci se imenujejo pavšalisti. Pavšalno vodarino določi podje- tje z odločbo, proti kateri je v roku 8 dni dopustna pritožba na svet za komunalne in stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora Ptuj. 33. člen Pavšalisti morajo sporočiti pod- jetju vsako spremembo v številu iztokov, družinskih članov, podna- jemnikov, kakor tudi živine—v de- setih dneh od dneva spremembe, nakar prejme odjemalec novo od- ločbo. 34. člen Potrošniki vode, ki še nimajo vodovoda, ne smejo jemati vode pri sosedu pavšalistu. 35 člen Porabo vode ugotavlja podjetje po svojih uslužbencih. Ti določajo količino porabljene vode po izmeri števca tako, da odštejejo količino le v celih m''. Za odštevanje mora imeti uslužbenec pismeno poobla- stilo podjetja. Stanje števca se odšteje enkrat na mesec, oziroma kadarkoli je to potrebno po pre- soji podjetja. Števec deluje pravilno, če napaka v registriranju oziroma odklon ni večji od + ali — S^/o, kar se do- loči s preizkušnjo. 36. člen Če se pri odštevanju števca ugotovi, da se je ta ustavil, oziro- ma če se dvomi v njegovo pravil- nost, odstrani uslužbenec podjetja števec, in ga uradno preizkusi. Za kritični čas zaračuna podjetje pov- prečno vodarino. Pavšal se določi na povprečju zadnjih 3 mesecev oziroma, če to ni mogoče, v pred- videnem povprečju prihodnjih 3 mesecev. Če je tako preizkušnjo zahteval odjemalec, a se ugotovi, da je vodni števec brezhiben, plača naročnik stroške odstranitve in ponovno montažo. V nasprotnem primeru ima odjemalec pravico zahtevati povrnitev ugotovljene m preveč plačane vodarine. 37. člen Če se po krivdi aH zaradi malo- marnega ravnanja vodni števec ne more več odštevati, podjetje u- stmeno ali pismeno obvesti odje- malca, katerega dne in ob kateri uri bo njegov uslužbenec odštel dosegljiv oziroma popravljen šte- vec. Obenem se odjemalcu zaraču- na pavšalna vodarina, katero mora plačati v osmih dneh po prejemu računa. Takoj po prihodnem od- štetju se plačani denarni znesek obračuna z merjeno vodarino. 38. člen Odjemalec, ki ne stanuje v svoji oziroma v solastniški hiši, mora pooblastiti enega svojih stanoval- cev, da ta sprejema in plačuje račune za vodarino, zato mora lastnik vložiti pooblastilo pri pod- jetju. Ako tega ne stori, ima podjetje pravico, da pošlje račun odjemalcu. 39. člen Od zasebnih odjemalcev pobirajo vodarino inkasanti podjetja, prav- nim osebam pa pošlje podjetje ra- čun. 40. člen Vodarino mora plačati odjemalec odnosno njegov zastopnik ali po- oblaščenec v roku 8 dni po preje- mu računa. V tem roku lahko poda odjemalec ugovor pri podjetju, s čemer pa ni odvezan od plačila. 41. člen Podjetje upošteva spremembo lastništva ali upravljanja vodo- vodne napeljave samo na podlagi pismene vloge stranke. K vlogi mora biti predložen tudi sodni sklep oziroma poročilo zemljiško- knjižnega stanja nepremičnine. 42. člen Vodarina se ne plača: 1. za gašenje požarov iz javnih hidrantov; 2. za gašenje požarov iz hišnih , instalacij s pogojem, da odjemalec sporoči podjetju porabe vode v 24 urah po prenehanju oožara; 3. od javnih tzlivk. VI. NADZOR NAD UPORABO VODE 43. člen Podjetje .je dolžno, da prepre- čuje prekomerno porabo in tratenje pitne vode. Zato je upravičeno, da po svojih uslužbencih kadarkoli nadzoruje in pregleduje števce ter hišne instalacije in da ukrene vse potrebno za dosego tega namena. 44. člen Če nastane pomanjkanje vode zaradi suše, požara, tehničnih ok- var, ali drugih nepredvidenih ovir, se pooblašča Svet za komunalne in in stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora, da izda odredbo, s katero začasno prepove porabo vode za škropljenje vrtov, nasadov, cest, ulic, hodnikov, motornih vo- zil ter podobno in vsak večji od- vzem vode. 45. člen Podjetje lahko odvzame vodo tudi v naslednjih primerih: 1. pri samovoljnem preurejeva- nju in namerni poškodbi priključ- ka ali instaJaaje, kar se mora ko- misijsko ugotoviti; 2. v času popravila na odjemal- čevi instalaciji ali na glavnem vo- dovodnem omrežju oziroma na- pravah; 3. če pokvarjeno stanje odje- malčeve hišne instalacije ogroža zdravje odjemalcev ali kvari pit- nost vode v vodovodnem omrež- ju; 4. če so naprave poleg števca tako zatrpane ali nedostopne, a odjemalec ne odstrani predmetov oziroma ne očisti prostora v roku 3 dni po vročitvi pismenega opo- mina. 5. če odjemalec ali njegov za- stopnik noče dati pojasnila usluž- bencu podjetja oziroma, če ne dovoli, da ta uslužbenec pregleda napravo oz. instalacijo; 6. če odjemalec kljub prepovedi po 45. čl. tega odloka uporabi vo- do za škropljenje vrtov, nasadov, cest, ulic, hodnikov ali za pranje motornih vozil, ali če odvzema več vode ko p& navadi. 46. člen Pred popravili in drugimi pred- videnimi ukrepi, ki zahtevajo za- časno zaporo vode, mora podjetje pravočasno, vsaj en dan pred dne- vom odvzema vode obvestiti jav- nost na krajevno običajen način o nastopu in trajanju prekinitve. 47. člen Podjetje ne jamči odjemalcem za eventuelno škodo, ki bi nasta- la zaradi potrebnega odvzema vo- de pri popravilih in pri vseh ne- predvidenih okvarah na omrežju. VII. UPRAVNOKAZENSKE DOLOČBE 48. člen Z denarno kaznijo do 5000 din sie kazmuje: 1. kdor odvzame brez dovoljenja podjetja vodo iz vodovodnega omrežja ali iz cestnega hidranta; 2. kdor odvzame vodo iz javnih izlivk za škropljenje vrtov, nasa- dov, cest, ulic, hodnikov ali za pranje motornih vozil, ali kdor odvzame več vode kot po navadi, kadar je to z uredbo pristojnega organa izrecno prepovedano; 3. kadar pusti iztoke izlivka brez potrebe odprte; 4. kdor očitno zanemarja hišne instalacije. 49. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje: 1. kdor priključi spojni vod (hišni priključek) oziroma priklju- či svojo instalacijo na omrežje brez predhodnega tehničnega pre- gleda po uslužbencu podjetja; 2. kdor napravi brez dovoljenja podjetja spremembe ali popravila na priključku ali vgradi ventil s števcem oz. napravi odcep na priključku: 3. kdor spoji hišno instalacijo priključeno na omrežje, neposred- no z lastnimi napravami za dobi- vanje vode ali kdor takih spojev ne odstrani. 4. Kdor vgradi prezračevalne naprave in primerno ne zavaruje iztoka prezračevalne cevi; 5. kdor neposredno spoji parni kotel ali stroj za kuhanje, čiščenje ali barvanje z vodovodnimi na- pravami oziroma omrežjem; 6. kdor pokvari števec ali nje- gov spojni del oziroma če povzro- či okvaro števca; 7. kdor kljub opozorilu ne od- pravi napake na instalaciji; 8. kdor začne z delom na in- stalaciji brez soglasja podjetja oziroma sodelovanja pooblaščene- ga instalaterja; 9. kdor ne dovoli uslužbencu podjetja vstopiti v prostore, kjer so vodovodne naprave; 10. kdor odpre ali zapre cestni ventil na svojem vodu in ne javi podjetju, da je ventil odprt; 11. kdor pred pričetkom del (spremembe instalacije) ne sporo- či podjetju spremembe v številu iztokov (izlivkov), oseb in živine; 12. kdor kot odgovorna oseba podjetja ne skrbi za brezhibno de- lovanje hidrantov na omrežju in ne poskrbi za namestitev znakov o položaju hidrantov; 13. kdor ne zaščiti cevi pred zmrzovanjem oziroma pušča v zimskem času odprte vodovodne iztoke; 14. kdor napravi zasebni hidrant brez dovoljenja podjetja. ' VII. KONČNE DOLOČBE 50. člen Vsa potrebna navodila za izva- janje tega odloka predpiše svet za komunalne in stanovanjske za- deve Občinskega ljudskega odbo- ra Ptuj. Nadzor nad izvajanjem tega od- loka opravlja oddelek za gospo- darstvo in komunalne zaoeve Ob- činskega ljudskega odbora Pttij. 51. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku za okraj Maribor«. Štev.: 05/1-39-27/1-60. Ptuj, dne 15. septembra 1960, Podpredsednik občinskega ljudskega odbceš Franc Prime