ZIVUENJE
glasilo delovne shupnosti tovarne ohutve alpizia ziwi
LETNIK 16
ŠTEVILKA 6
2IRI, JUNIJ 1977
Naši jubilanti
v letošnjem letu slavi 11 delavcev 30 let in 61 delavcev 20 let dela v Alpini
20 let
1.	Bogataj Milena, 1529
2.	Cadež Marta, 1533
3.	Kramperšek Marija, 1336
4.	Ovsenk Helena, 1332
5.	Seljak Jože, 1855
6.	Trček Anton, 1604
7.	Tre ven Zinka, 1593
8.	2ust Nada, 1496
9.	Bogataj Alojzija, 1532
10.	Bogataj Marijan, 1955
11.	Bogataj Marta, 1626
12.	Bogataj Zofija, 1588
13.	Boško Cveta, 1331
14.	Cadež Bernarda, 1809
15.	Debeijak Marta, 1621
16.	Eržen Terezija, 1766
17.	FiUpič Pavel, 1548
18.	Gantar Francka, 1544
19.	Guzelj Francka, 1584
20.	Jereb Francka, 1761
21.	Jereb Ivanka, 1570
22.	Jereb Janez, 1909
23.	Jesenko Anica, 1811
24.	Jezeršek Jože, 1613
25.	Kamer Alojz, 1580
26.	Krolnlk Marija, 1807
27.	Mahnič Franc, 1661
28.	Mezek Hilda, 1327
29.	Mlinar Marica, 1782
30.	Novak Slavka, 1527
31.	Oblak Vida, 2017
32.	Orož Marija, 1582
33.	Pečelin Ivanka, 1767
34.	PeCelin Martina, 1768
35.	Peternelj JuUjana, 1325
30 let
1.	Mlinar Anica, 254
2.	Mlinar Miloš, 234
3.	Pečelin Ivan, 1083
4.	ZalceiJ Janez, 873
5.	Jereb Franc, 237
6.	Orešnik Tatjana, 249
7.	Pivk Karel, 968
8.	Pivk Stanko, 179
9.	Poljanšek Ivan, 230
10.	Reven Ivan, 132
11.	2akelJ Stanko, 244
alpixxa.
///
ЗО let
ш.
зо
Imt
tovmrmi* obutirtt širi
Svečano-kot se spodobi
36.	PeteraelJ Konrad, 1786
37.	Pisk Jože, 1575
38.	Podobnik Leopoldina, 1M7
39.	Podobnik Ljudmila, 1568
40.	Poljanšek Ivanka, 1760
41.	Poljanšek Joža, 1583
42.	Poljanšek Tončka, 1330
43.	Primožič Rafael, 1680
44.	Seljak Frančiška, 1326
45.	Smeh Janez, 1732
46.	SporiS Alojz, 1536
47.	Speh Magda, 1806
48.	Splk Janez, 1573
49.	Treven Boris, 1538
50.	Uršlč Joža, 1535
51.	VegelJ Gabrijel, 1605
52.	Zakelj Marija, 1334
53.	Frelih Marta, 1329
54.	Kamer Breda, 1970
55.	Bogataj Vinko, 1739
56.	Justin Jožefa, 2386
57.	Prosen Jože, 2431
58.	Pustovrh Gregor, 2435
59.	Sturm Maksimlijan, 2446
60.	Kavčič Vida, 1917
61.	Likar Ivan,
Nagrajenci
a,lpiii.a.
* 30 let


Artikel 8273 bftrva: temno modim
■vatlo rjava velikoat: 2- do 7
Bomo obvarovali zdravo okolje T

Dobro pripravljeno delo pogoj nadaljnjega uspeha
z novim letom 1977 je obrat ALPINE Gorenja vas postal temeljna organizacija združenega dela Obutve Gorenja vas.
Namen organiziranja v TOZD je bil, da samoupravljanje in delitev dela čimbolj približamo neposredno proizvajalcu. Le v čisti delitvi dela je možna taka organizacija, da so izgube manjše in da je vsak član kolektiva zainteresiran za čimboljSi uspeh TOZD.
Pri organizaciji dela v naši TOZD se ne more veliko spremeniti, ker še ravno tako izdelujemo zgornje dele kot smo jih delali poprej.
Proces dela v Gorenji vasi je le en člen verige ,ki jo tvori TOZD Obutev v Žireh. Ta TOZD nam pripravlja vso tehnologijo in dokumentacijo potrebno za izdelavo gornjih delov, ravno tako tudi ves potrebni material in je
kupec naših izdelkov. Cisto drugače pa je lahko zaživela TOZD Plastika, ker ima svoja tehnologijo in s svojimi izdelki lahko nastopa izven delovne organizacije kot poslovni partner.
Sedaj pa poglejmo, kakšne uspehe smo v naši TOZD imeli prvo štiri mesece letošnjega leta. Najprej smo imeli v proizvodnji nekaj gornjih delov za Miillerja in pomladansko sezono, potem smo delali tekaške čevlje in nekaj vrst gornjih delov za Sovjetsko zvezo. Ravno pri tej proizvodnji seje pokazalo, da pri malo večjih količinah lahko dosežemo lepe uspehe. V prvih 4 mesecih smo naredili 139.130 parov in sicer po mesecih: januar 33390 parov, februarja 32600 parov, marca 42820 in aprila 3032(1 parov.
Vsi delavci TOZD se bomo morali še bolj potruditi, da
bomo vsako delovno minuto sto odstotno izkoristili, tako na akordu kot na režiji. Tu in tam slišimo mnenje posameznikov, da je na režiji lepo, ker imajo plačano od ure in ne od delovne minute.
Za našo TOZD upam trditi, da mora vsak režijski delavec, pri tej količini izdelanih zgornjih delov, vložiti veliko truda in delovne energije. Ce navedem samo podatek, da smo leta 1972 izdelali po količini manj parov v proizvodnji, režijskih delavcev pa je bilo 6 več.
Naše delo za naprej mora biti pozitivno, če bo delo tehnološko dobro pripravljeno in da bomo delali s primernimi materiali. Vsak delavec naše TOZD je pripravljen požrtvovalno delati, če vidi, da bo za trdim delom tudi lep uspeh.
Vinko BOGATAJ
Nova pridobitev na Colu bo pripomogla k večji storilnosti
Kako doseči večjo storilnost in boljšo kakovost
Kadarkoli govorimo o produktivnosti In kvaliteti nam podzavestno padejo na misel proizvodni oddelki. Ce pa te stvari temeljiteje razčlenimo, pridemo do spoznanja, da so proizvodni oddelki en člen v verigi, ki naj bi zagotavljala veliko produktivnost in dobro kvaliteto.
Ne bi želel naštevati vseh teh členov, dejstvo pa je, da je dejavnikov, ki vplivajo na produktivnost in kvaliteto proizvodnih oddelkov, mnogo.
Poglejmo si samo primer lahke montaže, izmene A, ki je dosegla zadnja dva meseca take rezultate, da jih zgodovina Alpine še ne pomni. Toda to je le eden od redkih primerov, da so se ujeli vsi dejavniki, ki vplivajo na veliko produktivnost in sorazmerno zadovoljivo kvaliteto (velika serija, enostavna izde-
lava, homogena ekipa delavcev, itd.).
Čeprav smo prepričani, da vsi tisti, ki delajo v neposredni proizvodnji, pridejo na delo z namenom, da dosežejo čimbolj ši učinek, drži to le v 90%, nekaj pa je še vedno tistih, ki svoje operacije ne opravijo dovolj kvalitetno, tako da je treba čevlje po nepotrebnem preklasi-ficirati v drugo ali tretjo kvaliteto. Dovolj je, da je samo ena operacija narejena nekvalitetno pa za ta čevelj na trgu ne dobimo toliko kot
Oddelek lahke montaže dosegel lepe uspehe
Najpreprosteje bi bilo doseči veliko produktivnost in dobro kvaliteto, z enostavno velikoserijsko proizvodnjo. Za tako izdelavo imamo najprimernejši strojni park in delovno moč.
Toda to so zahteve tržišča, ki pa je neizprosno in kdor želi uspevati se mora p rila-
gajati in upoštevati te zahteve.
Zato je nujno, da zunanje vplive čim bolje prebrodimo, da se spoprimemo s situacijo, da bomo dosegli dobro kakovost in storilnost, ker bomo le na ta način konkurenčni doma in na tujem.
Jaka BOGATAJ
Prodala pomladanske obutve
Ko ugotovimo promet v aprilu že lahko ocenimo tudi uspešnost prodaje pomladanske kolekcije. Od Alplna obutve smo prodajali ženske salonke ter planinsko In delavsko obutev. Ženskih sa-lonk smo doslej prodali preko lastne trgovske mreže In na debelo okrog 60 Vo naročene količine. To obutev bomo prodajali deloma še v maju, tako da pričakujemo ugodno oceno prodaje.
Program planinske obutve je bil letošnjo sezono zelo pestro sestavljen. Dosedaj Imamo na razpolago le težko planinsko obutev, flex šivano planinsko obutev pa smo pričeli Izdelovati sredi maja. Naročilo angro kupcev je razdeljeno v več etap — rokov dobave. Za prvo etapo smo obutev že Izdobavlll, pričakujemo pa še dodatnih po-naročll. Prav tako Imajo naše prodajalne sedaj na razpola-
Art.2363
iuhta z licem 39—46
go dovolj težke planinske obutve In prodaja se je že začela.
Od nabavljene obutve zelo lepo prodajamo moške nizke čevlje. V tej skupini obutve je največje povpraševanje po modni obutvi to so čevlji na ožje kopito, malo višja peta, usnjen podplat, v modnih naravnih barvah. Tudi otroška obutev se dobro prodaja Ir se z dobavitelji že dogovarjamo za dodatne dobave.
V maju smo začeli prodajati tudi poletno kolekcijo — ženske In moške sandale. Kaj več o prodaji letne obutve bomo vedeli že ob koncu maja.
Glede na dosedanje podatke o prodaji posameznih artiklov lahko pričakujemo dobre zaključke skupne prodajo v prodajni mreži In kupcem na debelo.
Silva BAJT
smo predvidevali in avtomatično se nam manjša dohodek. Se slabše je pa to, če delovna operacija ni opravljena kvalitetno na izvoznem čevlju, posebno pa še za Sovjetsko zvezo, ko ga moramo doma prodati v veliko izgubo, ko je posredi še moda.
Vedeti moramo tudi, da se včasih kljub prizadevanju in dobri volji operacije ne da kvalitetno opraviti zaradi-različnih okoliščin (neprimerni sestavni deli, neustrezni zgornji deli ,itd.).
Vedeti moramo, da bomo delili samo toliko, kolikor bomo ustvarili. Zato moramo vsak na svojem delovnem mestu delati tako, da bo končni rezultat čim boljši.
Izmed programa planinske obutve
Samoupravno kronika - samoupravna kronika - samoupravna kroniko - samo
15.	3. DS TOZD Plastika
Ustanovi se odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito TOZD Plastika, imenujejo se člani v enote narodne zdščite, imenuje se tričlanska volilna komisija, potrdi so uvedba štiriizmen-skega dela na strojih za brizganje šal in manšet. Uvede se poizkus izdelave orodij v orodjarni na akord in izoblikuje primeren sistem akord-nega dela.
Potrdi se nabava dveh strojev za PU podplate forme Elastogran v višini DM 204.— in nabava vrtljivega stola za konstruktorja.
16,	3. DS TOZD Obutev Gorenja vas
Imenuje in ustanovi se odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, imenujejo sc člani v narodno zaščito.
Imenuje se tudi tričlanska volilna komisija.
Pritožba Vide Justin, na odločbo se zavrne kot neutemeljeno.
Sprejet jc bil tudi sklep o ureditvi ženske sobe, kupita se dva računska stroja.
Za delegata v odbor socialistične zveze Gorenja vas se imenuje Valentina Demšar.
18. 3. SKUPNI DELAVSKI SVET
Skupni delavski svet je na tej seji sprejel naslednje sklepe: Imenuje sc odbor DO za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, imenuje se volilnn komisija, razpišejo se volitve v skupni delavski svet, potrdi se pravilnik o izobraževanju v predloženi obliki, odobri sj izplačilo nadur trem delavkam v fi-nančno-računovodskem sektorju zaradi sestavljanja zaključnega računa. Na delovno mesto »vodja planske službe« se sprejme tov. Vladimir Pivk, imenuje se nova razpisna komisija v sestavi: Marija Justin, Tone Mlakar, Franc Oblak, Vinko Prosen in Olga Fister.
Sprejme se predlojj o razdelitvi dotacij organizacijam in društvom, Potrdi su natečaj za oddajo stanovanjskih posojil, potrdi se pravilnik o štampiljkah in žigih, soglasno se potrdi pristop k samoupravnemu sporazumu o po-slovno-tehničnem sodelovanju z Viko Varaždin, sprejme se Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ajdovščina za obdobje 1976-80, samoupravni sporazum SIS požarnega varstva občine Idrija za obdobje 1976-80, samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za odkup zemljišča za gradnjo novih zdravstvenih prostorov in lekarniške postaje v Zireh. Soglasno je bil potrjen predlog o razdelitvi sredstev.
Potrjeni so bili še naslednji sklepi odbora za izobraževanje: vse dijake na srednjih šolah, ki so ob polletju imeli nezadosten uspeh, se kliče
na razgovor. Zaenkrat se jim izplačevanje štipendije ne ustavi, vse izredne študente je potrebno pogodbeno vezati in sicer čimprej, na srednjih in višjih šolah sc jc potrebno pozanimati koliko časa imajo določeno za izredni študij, Anici Homec in Bojanu Bogataj se odobri plačilo stroškov šolanja na višji tehnični čevljarski šoli, Irmi Kune se pošlje opomin za povračilo stroškov šolanja, če stroškov kljub temu ne povrne, se jc toži. Predčasno preneha pripravniški staž Danielu Vehar in Tonetu Eniko Odbor tudi predlaga, da sc povrnejo stroški za strojepisni tečaj in predlaga dopust, kadar je delovna sobota. Predlog jc bil potrjen.
Pregledal je tudi poročilo prejšnjega referenta za izobraževanje in sprejel sklep, da se referent za izobraževanje pokliče na odgovornost in predlaga komisiji za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti.
Odobri se izplačilo nagrad ob 30-letnici in sicer tako, da vsak član kolektiva, razen MPM, dobi 500,00 din, za vsako leto delovne dobe v Alpi-ni pa še + 100,00 din. Nadalje DS sprejema odstope z delovnega mest.n in sicer: Jože Bogataj z delovnega mesta »šef tehničnega sektorja«, Lojze Kopač i delovnega mesta »vodja nabavne službe«, Polde Strlič z delovnegn mesta »vodja službe kontrole kakovosti«.
Za delovna mesta: šef tehničnega sektorja, vodja nabavne službe in komercialnega svetovalca, se razpišejo delovna mesta. Razpisno komisijo in komisijo za sistemizacijo in analitično oceno se zadolži, da izvede razpise. Direktorja sc zadolži, da z začasnimi odločbami zagotovi normalno delo v tehničnem sektorju. Poldetu Strli-ču je dolžan zagotoviti delovno mesto, ustrezno njegovi izobrazbi in sposobnostim v tehničnem sektorju ali proizvodnji.
Potrdi se službeno potovanje direktorja v ZDA.
Francu More se odobri povračilo ugotovljene škode pri poškodbi mezinca leve roke.
Zvezi prijateljev mladine Idrija, komisiji za letovanje se odobri finančna sredstva v znesku 500,00 din za letovanje dveh zdravstveno ogroženih otrok v Savudriji, Odobri se znesek 360,00 din za izplačilo dnevnic ob obdaritvi otrok za dedka Mraza. Potrdi se izplačilo honorarja Er-hardu VV. Miillerju za narejeno kolekcijo jesen-zima 1977 v znesku DM 36.400.—
1. 4. Delavski svet
TOZD Obutev Žiri
Delavski svet soglasno sprejema pogoje za poravnavo v sporu Alpina proti Si-mecki iz Zagreba, ki se vodi pri okrožnem gospodarskem sodišču v Zagrebu pod
št. P-2700/74. Hkrati pooblašča advokata Miloslava S. Mi-ladinoviča iz Ljubljane, da uredi vse potrebno za izpeljavo poravnave.
Od Tovarne usnja Kamnik se odkupijo naslednja osnovna sredstva: dva šivalna stroja, dva elektromotorja. Odobri se uvoz VELCRO zadrg od firme COMEX v znesku Lit. 1.121.000.—.
6. 4. 1977 Odbor
za medsebojna razmerja
delavcev
v združenem delu
Odbor je sprejel naslednje sklepe: delovno mesto referent za nabavo spodnjega materiala sc ponovno objavi, za šoferja kombija je bil sprejet Martin Trček, pripravnikoma Danielu Vehar ju in Antonu Eniku se zaključi
Seminar za vodje
V obdobju, ko vas nisem seznanjala s kadrovskimi novicami, so stopili v združeno delo naslednji delavci: v TOZD obutev Žiri: Miloš Pja-novid in Ramiz Adrović; TOZD plastika: Albin Jesen-ko, Raj ko Mlinar, Alojz Ciga-le, Viktor Eniko, Mirko Beljak, Simon Zakelj, Janez Arhar in Marjan Gantar; TOZD prodaja: Hamza Boji-čić v Sarajevu, Milena Repo-
pripravniška praksa in delavca razporedita na delovno mesto: Daniel Vehar na delovno mesto pravni referent I v pravni službi, Anton Eniko kot analitik in planer v finančno računovodskem sektorju. Marija Dolinar se, na njeno prošnjo, razporedi na delovno mesto saldokontist, delovno mesto finančni knjigovodja ,ki bo s tem izpraznjeno se interno objavi. Objavi sc delovno mesto strugat. Odbor jc pregledal vložene prošnje za združeno delo ter pozitivno rešil prošnje tistih prosilcev, ki izpolnjujejo zahteve prostih delovnih mest. Odbor jc rešil pozitivna tudi vloge o odpovedih združenega dela. Odbor je pretresal še druge potrebe in sklenil, da sc na delovno mesto pisarniška delavka v tehnični službi razporedi Metko
vič v Mostarju, Ida Tavčar v Ljubljani I, Danica Junger v Ptuju, Eržika Bodi v Subo-tici.
V	delovni skupnosti skupnih služb so nastopili: Daniel Rampre in Daniela Kosmač. V TOZD obutev Gorenja vas in v obratu na Golu ni bilo novih delavcev.
V	istem obdobju je združeno delo prenehalo naslednjim: Štefanu Poljanšku in
Trček in s tem zagotovi, da bo dosedanja delavka Jernej-ka Trček lahko prevzela dolžnost referenta za socialno-zdravstveno zavarovanje.
Na 18. redni seji Odbora za medsebojna razmerja, ki je bila 25. 4. jo odbor sklepal o naslednjih zadevah: Prijavo Ver« Miklavčič na delovno mesto finančni knjigovodja, je rešil negativno in ostal pri sklepu, sprejetem na 16. redni seji. Delovno mesto finančni knjigovodja sc ponovno objavi, prav tako sc ponovno objavi delovno mesto strugarja in delovno mesto referent za nabavo spodnjega materiala in embalažo. Objavi se tudi delovno mesto pomočnik skladiščnika. Odbor je pregledal vložene prošnje za združeno delo in o njih ustrezne rešil.
Frančiški Trček (3030) v TOZD obutev 2iri, Amaliji Žakelj, TOZD plastika, Rad-mili Sladojevid v Sisku, Vinku Zupancu Ljubljana I in
alpiika.
30
let
tovstme obutve Siri
Rado j ki Kovačevič v Valjevu, vsi iz TOZD prodaja; Bernardi Končan v TOZD obutev Gorenja vas in Milošu Mlinarju v DSSS.
AF
Našima dolgoletnima sodelavcema Amaliji Žakelj in Milošu Mlinarju želimo ob odhodu v pokoj še vrsto let čimboljšega zdravja in dobrega počutja!
POROČILI SO SE:
Anica Homec, Marta Bogataj (2053), Anton Trček (1604), Ljudmila Peternelj, Alojz Gregorač iz obrata Žiri ter Gabrijela Oblak in Metka Setničar, TOZD Obutev Gorenja vas.
Iskreno čestitamo!
samoupravnih delovnih skupin — uspešen, razprava je bila zelo živahna
Kadrovske novice
Glavna proslava je za nami
di tisti, ki imajo posebne Kralj, pihalna godba Alpi-
V sredo, 27. aprila, je bila v 2ireh osrednja proslava v počastitev 30-let-nice obstoja tovarne obutve Alpina. Svečanosti so se udeležili predstavniki skupščine SR Slovenije, republiškega izvršnega sveta, CK ZK Slovenije, predstavniki škofjeloške občinske skupščine, škofjeloških občinskih družbenopolitičnih organizacij, gostje iz sosednjih občin, poslovni partnerji, številni člani kolektiva, domačini in drugi. Vsi udeleženci slavja smo v svoji sredi še posebno toplo pozdravili člana sveta federacije Franca Leskoška-Luko, ki je pred tremi desetletji kot aktiven družbenopolitični delavec in revolucionar izdatno podprl prizadevanja Žirovcev, da dobimo novo tovarno.
Na proslavi je udeležence slavja najprej pozdravil predsednik skupnega delavskega sveta Tone Možina. Poudaril je, da celoten kolektiv praznuje ponovno z veliko delovno zmago. V Žireh bomo namreč že v kratkem odprli nove proizvodne in skladiščne prostore s površino nad 4000 kvadratnih metrov. S tem se bodo brez dvoma mnogo izboljšale možnosti za delo. V naslednjih letih pa v Alpini nameravamo zgraditi še en podoben objekt. S tem bodo zmanjšani stroški proizvodnje, konkurenčnost pa bo povečana.
Slavnostni govornik, sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič je poudaril pomembno delovno zmago.
dilne fronte slovenskega naroda, o pomenu praznovanja praznika dela, 1. maja, vlogi SZDL, kot najbolj množični organizaciji v naši družbi, nalogah, ki nas čakajo pri uresničevanju zakona o združenem delu, dosedanjem uresničevanju samoupravnih socialističnih odnosov, naporih na področju uresničevanja stabilizacije gospodarstva ter povezovanju in sodelovanju med delovnimi organizacijami in krajevnimi Skupnostmi. Poudaril je, da bo v vse to potrebno vložiti še mnogo naporov. Predvsem pa bo potrebno poskrbeti tudi za večjo produktivnost in delovno storilnost.
Franc LeskoSek-Luka prejema zasluženo priznanje
Direktor pa je še posebej toplo pozdravil Franca Leskoška-Luko in vse ostale goste, nato pa je orisal razvoj podjetja ter spregovoril o načrtih za prihodnje obdobje.
»še posebno pomembno pa je, da ste se uveljavili tudi v svetu,« je dejal. »Vaše delo je prava osnova za uspešne priprave na XL kongres ZK Jugoslavije ter na volitve v prihodnjem letu. Na vse to se moramo dobro pripraviti. Obenem pa bi rad povedal, da smo prav gotovo še vedno vsi pod močnim vtisom slavnostne seje CK ZK Slovenije, ki je bila v ponedeljek v Ljubljani. Besede predsednika Tita na njej nam morajo dati še večji polet za nadaljnje delo.«
Nato je Marjan Rožič govoril o pomenu osvobo-
zasluge za napredek podjetja. Med drugimi sta jih prejela tudi Franc Lesko-šek-Luka in dr. Marijan Brecelj.
Program so sklenili dramski igralec Boris
ne ter moški pevski zbor Alpine.
NAJ BO PROSLAVA 30-LETNICE NOVA ODSKOČNA DESKA!
Dobitniki priznani in piaKet
Na slavnosti smo mino-gim članom kolektiva podelili za svoje uspešno delo posebna priznanja. Odlikovanja pa so prejeli tu-
Ob praznovanju 30-letnice Alpine je bilo na predlog samoupravnih organov podeljenih več diplom in plaket za dolgoletno uspešno delo na vseh področjih, Zvezna komisija za priznanja in odlikovanja pa mora pregledati še 20 naših predlogov. Upamo, da bo komisija rešila tu predlogo do konca leta. Imena predlaganih nismo objavili, čc bi bil kak predlog morda zavrnjen.
Komisijo za podelitev odlikovanj in priznanj jc sestavljalo sedem članov. Imeli smo veliko sej, preden smo temeljito pregledali in pretehtali vse zbrane predloge. Več predlogov pa je dala tudi sama komisija, nekatere je tudi zavrnila. Menili smo, da smo delali najbolje in pravično. Vsi pa vemo, da je tako delo zelo nehvaležno. Po podelitvi priznanj je bilo še več pripomb. Res je, da smo temeljito obravnavali starejše člane kolektiva, ki so tu že od vsega začetka in so že mnogo prispevali, tako z udarniškim delom, kakor tu-Т na delovnih mestih.
Ob naslednijh jubilejih pa jih ne bo več v delovni organizaciji.
Med mlajšimi delavkami in delavci pa je ostalo več predlogov, ki bi še bili upravičeni do enega izmed priznanj, vendar smo bili mnenja, da smo že itak šli dovolj v širi-
alpma
no, v nasprotnem primeru bi zadeva izgubila na pomenu.
Alpina bo še slavila delovne zmage in praznovala jubileje ob katerih se bodo vodstvo in samoupravni organi zopet spomnili najboljših delavcev. Zatorej naj bo naše geslo: SE Z VEČJIM ELA-NOM NAPREJ DO NOVIH USPEHOV.
Lojze KOLENC

ЗО 1«%

Svečano zasedanje skupnega delavskega sveta
Pohv^iljeni naši delavci
SEZNAM DELAVCEV, KI .SO PREJELI PI AKFTF
ZA POŽRTVOVALNO DELO V ALPINI
Berčič Pavle Berčič Roman Cadež Franc Dikllć Jellca Drmota Adolf Erznožnik Iva
SEZNAM DELAVCEV, KI SO PREJELI DIPLOME
Bogataj Anica (1931) Bogataj Ciril (1917) Bogataj Cveta Bojlć Ratko Dlslć Zlvadln Drmota Verena Erznožnik Pavla Gregorač Alojz Jereb Franc (1930)
Jereb Francka (1929) Kavčič Albina Kavčič Marica (1928) Kavčič Vida Kogovšek Kristina Kolenc Silva Kolenc Zdenka
Eržen Marija FiUpič Leopold Gladek Ljudmila Grošelj Justa Jereb Franc (1925) Jereb Marija (1929) Justin Ljudmila Kolenc Anton Kormanjoš Ferenc Krlžnar Adolf Lazar Janez (1932) Likar Ivan Marguš Anči Neveda Viktor
Oblak Franc (1927) Pečelln Pavla Pisanec Francka Plvk Aleksander Poljanšek Rudolf Pustovrh Gregor RodeA Katarina Serdinšek Alojz Uršič Ivan Ušenlčnik Vinko Vrbac Josepa Zakelj Pavel Zakelj Vida Zibert Anton
Kopač Frančiška Košir Francka Kristan Draga Kristan Ivanka (1933) Krumpačnik Marija Kune Jožefa Likar Stanko Lekić Mahmud Mahnič Clljka Markovič Angelina Mičunovič Dragica Mlinar Franc Nagllč Marija Navračič Slavlca Novoselac Stjepan Oblak Joža Oblak Lidija Oblak Viktorija Orešnik Tatjana
Pečelln Franc Petemelj Ana Petemelj Ljudmila Podobnik Milka Poljanšek Andrej Poljanšek Franci Raca Pero Serdinšek Karolina Sobočan Iva Stanonik Jože Tavčar Anton Trček Anton (1938) Tušek Janez Tušar Stanislav Ušenlčnik Franc Vehar Marija (1948) Zaje Matija Zajec Alfonz Zakelj Veronika Zuro Vjekoslava
m
Občinska konferenca SZDL Skofja Loka je delovni organizaciji Alpina ob njenem praznovanju 30-letnice, podelila občinsko priznanje Osvobodilne fronte. To priznanje je bilo delovnemu kolektivu Alpine podeljeno za njihovo dosledno izpolnjevanje planskih in drugih samoupravnih dogovorjenih nalog ter velik napredek na področju gospodarstva in drugega samoupravnega življenja. Alpina je bila tudi vseh 30 let vzgled tesne povezanosti in sodelovanja s krajem in družbenimi organizacijami. Priznanje Osvobodilne fronte za leto 1977 naj bi bilo priznanje kolektivu za preteklo delo in spodbuda za v bodoče.
Občinska konf. SZDL Skofja Loka Predsednik Jože SUBIC

S kulturnim programom je bila proslava zaključena
1
Gostje so li nato ogledali proizvodne prostore
razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ured
na temo VARSTVO OKOLJA. V razgovoru so sodelovali: Anton OBLAK, predsednik zbora delegatov pri Krajevni skupnosti Žiri, Igor PIVK, direktor Remonta, Esad BILJALI, predsednik Turističnega društva Ziri, Marija KASTELEC, referent za varstvo pri delu, Anton ŽIBERT, predsednik Ribiške družine Žiri. Razgovor sta vodila Vladimir PIVK in Nejko PODOBNIK, zapiske je pripravila Anuška KAVČIČ.
1. Za 21ri ne moremo več trditi, da Imamo dober zrak. AU se predvidevajo meritve ozračja ali drugi ukrepi, tudi zato, da bi se vedeli ravnati vnaprej?
Anton OBLAK:
Pred časom se ni nihče zanimal, kako jo г varstvom okolja, dokler nismo začeli
ugotavljati, da postaja naša okolica vedno bolj onesnažena in nemogoča za življenje. Svet krajevne skupnosti je že velikokrat razpravljal, kaka bi pristopili k temu.
Dogovorjeno je bilo, da gremo v izdelavo generalnega načrta za kanalizacijo in da se pripravijo načrti za celotno področje Zirov. S pridobitvijo novih objektov pri osnovni šoli pa je bilo obvezno, da sc dogradi tudi kanalizacija za te objekte, manjka pa še mnogo stvari. Kar zadeva ostalo stvari mislim, da se bo treba začeti pogovarjati o skupni kotlarni. S tem se bo rešil velik problem na celotnem območju Žirov. Kotlarna bi dajala plin za vso delovne organizacije in ustanove v kraju. Vendar bo to akcijo možno izpeljati le, če bodo skladno delale vso delovno organizacije, kakor tudi družbenopolitične organizacije. Verjetno pa nas bodo v to prisilili občinski in republiški odloki in bo akcija obvezna za vse krajane, da se to uresniči že v srednjeročnem obdobju do leta 1980.
Glede blokovske gradnje bi pripomnil, da ta popolnoma odpade, dokler ne bo urejene kanalizacije.
Torej ureditev kanalizacije je sedaj, ko se ureja vodovod, za nas prva skrb. Takoj za tem pa bo na vrsti skupna toplarna. Glavni pobudnik za to bo morala biti krajevna skupnost, da pritegne vse delovne organizacije & ustanove in izoblikuje skupen načrt, kako naj se to izvede.
Predlagano bo verjetno upošteval tudi nov zazidalni načrt kraja.
Glede sprememb srednjeročnega plana bi omenil da spremembe še niso bile narejene. Ce pa se bo vključevala kakšna nova dejavnost, bo treba to tudi vključiti, pa čeprav bo povzročilo nevšečnosti. Treba bo prispevati tudi finančna sredstva.
Ce bo tudi družba to forsi-rala, bo potrebno nek drugi plan opustiti ali ga prenesti na kasnejši čas in ta sredstva nato porabiti za novo investicijo.
Na vsak način pa bo pri naših prizadevanjih morala pomagati tudi družba s krediti.
Vse tiste delovne organizacije, ki izločajo v izpušnih plinih strupene snovi, bodo morale imeti še svojo čistilne napravo.
2. Kje so po vašem mnenju jedra (Izvori) onesnaževanja okolja v Zlreb. Kako jih odpraviti?
Igor PIVK:
Glavni izvor, ki ga lahko najprej omenim je smetišče, ki je gorelo. Ze pred zimo je prvikrat gorelo in ni nihče ukrepal, nato je padel sneg in zadevo pogasil.

Ko pa je drugič začelo goreti, je nastal že večji problem. Ugotovili smo, da so zakurili otroci.
Največ odpadkov je prav iz Alpine in ti najbolj gorijo. Takoj ko sem zvedel, sem takoj posredoval, da se je ogenj pogasil.
Priznam, da je delno tudi naša krivda, ker smo imeli premalo kontrole na smetišču in požara nismo takoj pogasili.
V kratkem bo v 2ireh nastal velik problem smetišča, ker obstoječa lokacija že sedaj ne ustreza več. Na vsak način bo potrebno določiti drugo lokacijo za odlaganje smeti in tudi drugi način odlaganja. Vendar je tu tudi problem sredstev, če bi šli v urejanje smetišča. Zaenkrat bo potrebno poiskati drugo
začasno rešitev. Lokacija zaenkrat šu ni določena.
Omenil bi tudi, da imamo zelo veliko problemu s plačevanjem prispevka smeti. Vendar menim, da tudi sistem oziroma način plačevanja ni pravL
Po odloku je 0,40 din za m'. S tem pa se dela krivica tistim družinam, ki imajo malo družinskih članov in manj odpadkov, še bolj pa tistemu, ki stanuje sam v hiši in prav gotovo nima toliko odpadkov kot hiša v kateri prebiva večja družina.
Večji problem pa je, ker ljudje nočejo plačevati prispevka in se zgovarjajo, da smeti no odlagajo, nato pa onesnažujejo okolje in se v naši Sori nabirajo vsemogoči odpadki.
3. Kako se bomo tega problema lotevali v Alpini?
Marija KASTELEC:
Tehnološki postopek v Alpini ne odvaja v ozračje ali vodo škodljivih snovi. Poseben problem pa so trdni od-padld. Te v zimski sezoni uporabljamo za kurivo, oziroma sc delno odvažajo. Pri zgorevanju odpadkov nastopajo saje in škodljivi plini, ki z zračno vlago tvorijo močne agresivne kisline.
Pred leti smo ta problem poskusili reševati s čistilno napravo.
Vendar pa naprava ni bila uporabna, ker je bila izdelana samo kot čistilec dima za saje. Škodljivi plini, ki so se zajemali v vodi so ustvarjali močno kislost odplake, ki je bila vzrok za pogin rib v Jezernici. Tako se je pojavil nov problem; odplaka. To onesnaževanje zraka ostaja še vedno odprto.
Računamo pa, da bo v Ži-reh, v nekaj letih zgrajena kotlarna, na katero bodo priključeni vsi industrijski obrati. Tedaj pa bo rešen tudi problem onesnaževanja zraka v Alpini. Nesmotrna pa bi bila sedanjem trenutku velika investicija v drugo čistilno napravo, ki jo čez dve, oziroma tri leta ne bi več potrebovali.
Drug problem so poliuretanski odpadki, ki nam jih
krat prihaja do vžiga, odvažati na poseben prostor in sproti zasipati zemljo. Na to smo opozorili tudi občinski organ, ki izvaja kontrolo.
Sedanji način deponiranja pa predstavlja nevarnost za okolico, saj pri sežiganju poliuretanskih odpadkov nastopajo izredno strupeni cianidi.
Želimo, da bi bil ta problem čimprej rešen.
4. Kako bo ribiška družina skrbela za zdravo vodovje?
Anton ŽIBERT:
pogodbena odvaža Remont gradnja na deponijo KS tiri. Te bi bilo potrebno glede na to, da na odlagališču več-
Ribiška družina Ziri kljub prizadevanjem ni sposobna preprečiti katastrofe, kakršne se vse pogosteje pojavlaj-jo v potokih in rekah po Sloveniji in drugod brez prizadevanja in ukrepanja vseh, ki tukaj živimo.
Članstvo RD Žiri je na zadnjem zboru sprejelo obvezo, da se bomo na vseh področjih družbenega življenja v Ži-reh zavzemali za čimprejšnjo zgraditev čistilnih naprav. Posebno še, če pogledamo, kakšni smo ljudje in kako ravnamo samo z odpadki.
Vsi dobro vemo, da se odpadki zbirajo po določenem redu in odvažajo na za to določeno mesto, kljub temu pa so vsakoletne količine zbranih odpadkov ob in v vodi izredno velike za tako majhno področje, kjer jih otroci in njihovi mentorji iz osnovne šole Žiri na pobudo RD Žiri, pobirajo. Do kdaj bomo še počenjali to, se vprašujemo ribiči, kakor tudi vsi ostali prebivalci, ki jim je kaj do čiste okolice? Mar so res premalo izkušnje drugih, ki govore o smrdljivi vodi, nekdaj biseru, v njihovi bližini f'
Nujno je tudi, da se v okviru krajevne skupnosti dogovorimo za izvajanje sklepa občinske skupščine o ukrepih zoper kršilce dogovorov in reda v zvezi z odlaganjem odpadkov.
Zamislimo se ob tem, da so za ravnanje brezvestnih posameznikov, odlagalcev, kaznovani otroci vseh, ne samo tistih, ki to počenjajo. Poleg njih pa še njihovi učitelji in ribiči, ki se udeležujejo čiščenja.
Najti je treba ustrezne rešitve v zadovoljstvo vseh nas in kasnejših generacij.
Ribiška družina bo po sklepu zbora posredovala v analizo vodo iz potokov, s katerimi gospodari, na osnovi česar bomo pospešeno vodili akcijo za čisto vodo v vodah
Kar zadeva analizo sodim, da je to zelo koristna stvar. Pri tem bi morali pričakovati pomoč in podporo celotne krajevne skupnosti, ker gre za lepše in bolj zdravo okolje. V Sori se že pojavlja, da nekatere vrste rib izumirajo, npr. lipan. Vedno bolj postaja vprašljiv obstoj te vrste.
Pri zelo nizkem vodostaju je že opazit) precejšnjc količine poginjenih rib.
5. Turistično društvo Žiri širi svojo dejavnost. Kaj boste napravili za lepše in zdravo okolje?
Esad BIUALI:
Turistično društvo Žiri je že lansko leto pričelo z različnimi akcijami za varstvo okolja.
Aktivirali smo precej mladine — prostovoljcev in s klubom poljanskih študentov, organizirali akcijo čiščenja našega okolja.
Prav tako pa skrbimo tudi za lepo urejeno okolico v neposredni bližini domov in smo v ta namen tudi organizirali vsakoletno tekmovanje v urejanju vrtov.
Opozoriti moram tudi na zelo neurejeno kanalizacijo, ki zelo onesnažuje okolico in celo pitno vodo. Tudi lokacija za smetišče je zelo neprimerna in skrajni čas je že, da poiščemo neko drugo lokacijo. Smeti bi lahko odpeljali malo dlje od kraja in jih zakopali.
Naše društvo se zelo prizadeva, da bi kraj postal — in ostal lep in čist. V ta namen smo dali tudi pobudo, da so se na več mestih postavile tudi košarice za smeti, ki pa jih je še premalo in bomo morali s podobno akcijo še nadaljevati.
Regres za letovanje v letu 1977
Po sindikalni listi za leto 1977 se sredstva regresa oblikujejo v višini najmanj 1.100 dinarjev in največ 1.400 din na delavca, vštevši učence poklicnih šol.
Regres za letni dopust ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku.
Delitev regresa za letni
dopust v Alplni:
1.	Velja enotni kriterij za vse TOZD in DSSS
2.	Sredstva za regres se formira po 1.400.— din na delavca in vključi tudi učence poklicnih šol — 10 % oddvo-jimo za izboljšanje počitniških kapacitet in regresiranje oskrbnih dni.
Razpoložljiva sredstva
razdelimo:
a)	1.100.—din regresa vsakemu delavcu oz. učencu poklicne šole
b)	ostanek — razdelimo kot regres za otroke delavcev po kriteriju:
Otroke razdelimo v skupine upoštevajoč višino otroškega dodatka in posebna skupina otroci, ki ne prejemajo otroškega dodatka.
1. skupina: dohodkovni cenzus do 1.100.—din mesečno na člana družine — regres 250.- din
dohodkovni cen-
—	do 1.300.—din člana družine — din
dohodkovni cen-
—	do 1.750.— din člana družine — din
dohodkovni cen-
—	do 2.200.— din člana družine — din
otroškega dodatka — regres 100.— din
Do tega regresa so upravičeni samo otroci, ki prejemajo otroški dodatek preko Alpine.
Dodatek:
a)	za samohranilke-cc dodatno na otroka 150.— din regresa
b)	za invalidne otroke dodatno na otroka 500.— din regresa
Dodatni regres za otroke utemeljujemo s tem, da v družinah z otroki dejansko nastanejo višji stroški ob letovanju.
Rregreslranje oskrbnlli dni:
Iz 10 % rezerviranih sredstev se regresira oskrbni dan in sicer:
1.	15% za letovanje organizirano v lastni režiji (do 7 dni) v času kolektivnega dopusta
2.	20% za letovanje v Zla-torogu v predsezoni in po-sezoni
Do regresa pod 1.1 so upravičeni člani kolektiva in njihovi nezaposleni svojci, ki bodo v času kolektivnega dopusta letovali izven počitniških objektov Alpine in bodo predložili račun ter člani kolektiva in njihovi zaposleni svojci, ki se bodo prijavili za Zlatorog in bodo zaradi prezasedenosti odklonjeni (tudi po računu). Izplača se lahko največ 200,00 din na 1 upravičenca do regresa.
Do regresa pod tč. 2 so upravičeni člani kolektiva in njihovi nezaposleni svojci ter upokojenci Alpine.
Povečanje počitniških
zmogljivosti
Iz 10 % oddvojenih sredstev bosta nabavljeni dve počitniški prikolici (1 bo postavljena v Kanj ski gori; druga pa v nekem obmorskem kampu).
Majda JESENKO
2.	skupina: zus od 1.100. mesečno na regres 220.—
3.	skupina: zus od 1.300. mesečno na regres 180.—
4.	skupina: zus od 1.750. mesečno na regres 150.—
5.	skupina: ne otroke,
: za nepreskrblje-ki ne prejemajo
Enoličnost dela nas sili k počitku
Molnost za piidobiiev štipendije
Marsikdo, ki se odloča za svoj bodoči poklic, bo svojo željo težko uresničil, če mu pri tem ne bo pomagala družba s štipendijo, kajti mnogo šol je daleč od kraja bivanja in zato starši ne bodo zmogli vseh stroškov, ki bodo nastali z izobraževanjem. Ker želi naša družba omogočiti šolanje tudi tistim, katerih materialne možnosti v družini so slabše, so v letu 1974 v Sloveniji sprejeli družbeni dogovor o štipendiranju. V zadnjih letih jo bilo žo mnogo napisanega o možnostih in načinih štipendiranja, kljub temu pa želimo še enkrat seznaniti, kakšne možnosti so za pridobitev štipendije pri šolanju v srednji šoli. Isto velja seveda tudi za štipendiranje na višjih in visokih šolah.
—	kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo OŽD in SIS in
—	solidarnostne štipendije, ki jih razpisuje v vsaki občini sklad združenih sredstev.
Kandidati za štipendije se morajo prijaviti na razpisane kadrovske štipendije, če so le te na razpolago. Odklo-
njeni kandidati lahko z dokazilom, da so se prijavili za kadrovsko štipendijo in napisanim vzrokom odklonitve, zaprosijo za štipendijo pri skladu združenih sredstev, vendar naj opozorimo, da tudi ta sklad predvidoma ne bo štipendiral vseh smeri šolanja, oz. da bodo materialni kriteriji za pridobitev štipendije različni,
Sklad združenih sredstev je finančno preobremenjen, ker se mnogi štipendisti niso hoteli vezati na kadrovske štipendije, ampak so zaprosili za solidarnostno štipendijo. Zato je skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma morala sprejeti določene ukrepe za znižanje števila štipendistov.
Med temi ukrepi sta najpomembnejša dva:
—	štipendije ne more dobiti dijak, ki ima v štiriletni srednji šoli zadosten uspeh in
—	upoštevajo se prednostne in neprednostne smeri šolanja.
To pomeni, da skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah ne bodo šti-
Sindikalna priznonla
Ob letošnji centralni občinski proslavi Praznika dela — 1. maja, ki je bila 29. 4. 1977 v Kulturnem domu Železniki, so podelili letošnje srebrne znake sindikatov Slovenije v naši občini.
Znake in priznanje sta iprejeli:
—	OOS sindikata Termika škofja Loka
—	GG sindikata EGP škofja Loka
Znake so podelili tudi naslednjim posameznikom:
—	Cirilu Erznožniku, Alpina Ziri
—	Ivanu Gluhodedovu, Alpina Ziri
—	Julki Sede j. Gorenjska predilnica
—	Janku Benedičiču, Niko Železniki
—	Antonu Sede ju, Niko Železniki
—	Blažu Dolencu, Alples Železniki
—	Jožetu Demšarju, Alples Železniki
—	Antonu Pintarju TOZD Mesoizdelki Škofja Loka
—	Vinku Benčiču, upokojencu
Ta priznanja so podeljena za večletno prizadevno delovanje v osnovnih organizacijah sindikata pri uresničevanju družbenih interesov in uveljavljanju samoupravljanja.
ČESTITAMO!
Vladimir PIVK
Odgovor na delegatsko vprašanje
pcndiralc tistih smeri, kjer je kadrov že dovolj ali celo preveč. Seveda pa določila o prednostnih in neprednostnih poklicih dopuščajo možnost štipendiranja v primerih zelo slabega socialnega položaja prosilca za štipendijo. V letošnjem letu imajo odobreno solidarnostno štipendijo na neprednostnih smereh vsi kandidati, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 1.000 dinarjev, na prednostnih pa tisti, katerih dohodek družinskega člana v preteklem letu ni presegel 2.000 dinarjev. Za prihodnje leto bo objavljena lista neprednostnih poklicev z razpisom, ki bo predvidoma meseca maja v Glasu. Opozarjamo, da bo razpis samo enkrat v šolskem letu, tako, da kasneje med letom ne bo možno več pridobiti štipendije. Prav tako je s kadrovskimi štipendijami. Po zaključenem roku organizacijo ne sprejemajo več prošenj do prihodnjega šolskega leta. Zato pazite na razpisno roke!
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
1.	Na protetična dela je treba čakati vsled velikega pomanjkanja zobnih tehnikov. Za področje naše občine bi po normativih lahko imeli 10 zobnih tehnikov, imamo jih pa le 6, Kljub intenzivnemu štipendiranju bomo ob koncu letošnjega leta le deloma rešili ta kadrovski deficit, ker ima zobni tehnik v začetku še eno leto pripravniške dobe. Predvidevamo torej, da bo delna rešitev problema čez 3 mesece, temelj i-tejša pa po preteku 9 — 10 mesecev, ko pripravnik opravlja že več dela samostojno.
Se boljšo rešitev pa vidimo v novem odpiranju delovnih mest za vso zobozdravstveno ekipo — zobozdravnik, asistentka, zobotehnik — za posamezne delovne organizacije. Taki razgovori tečejo prav te dni v Škofij Loki (LTH, Predilnica). To je možno tudi v Alpini, odvisno pa je le od dogovora.
2,	V letošnjem letu je predvidena celotna adaptacija ginekološke ambulante v Žireh, kar bo nedvomno izboljšalo delovne pogoje.
Uredili smo, da opravijo vse žene, ki pridejo na pregled v soboto in da v glavnem ni odklonjenih. Pri tem opažamo, da nekatere žene prevečkat hodijo — včasih
pa
tudi po nepotrebnem druge, resno bolne zdravnik nima časa.
Nismo pa doslej mogli vplivati na ginekologe, da bi dejansko prišli ob določenih sobotah v Žiri. Ponovno jim bomo posredovali vaše pritožbe.
Predlagamo pa tudi, da bi se resnično dalo ginekologom možnost, da delata res strokovno, brez preveliko naglice. To pa je odvisno tudi od žena:
a)	naj ne čakajo do prihoda ginekologa, ampak naj se oglase takoj, ko zbolijo, pri svojem zdravniku v ambulanti v Žireh, ki jih bo po potrebi poslal k ginekologu.
b)	Za samo kontracepcijo naj so obračajo na svojega zdravnika v Zireh, razen ko gre za maternični vložek.
v) V posvetovalnici za noseče naj hodijo ob sredah popoldan k dr. Berniku.
Le tako bo po našem mnenju moč hitro priti na vrsto pri ginekolog, kajti ugotovljeno je, da ima dobra polovica žensk, ki pridejo h ginekologu neginekološko obolenje: vnetje mehurja, ledvic, bolečine v križu, išijas, ner-voza, itd.
Vodja TOZD dr. Tone KOŠIR
Doplsuite v Delo-življenje
ТШбГ
»Pravzaprav sem od doma ie od trinajstega leta«, pove upokojeni polkovnik Janez Jan, ko za-čneva izlet skozi njegovo iivljenje. »Tedaj sem Sel stuiit in spoznal sem iiv-Ijenjske razmere najniije-ga sloja delavcev. Toda to je bita zame dobra šola.«
Živahni, iskrivi polkov, nik ne kaie, da je 15. maja letos slavil ie svoj šestdeseti rojstni dan. Se posebno, ko se spomnim opazk zdravih, mladih fantov iz Ljubljane, ki so s strahom in spoštovanjem spremljali našega rojaka na vojaških vajah, kjer je vsem dajal zgled vztrajnosti in hitrosti.
Lotil se je poklica sobo-sUkarja, saj se je lahko učil kar doma pri očetu. Ves čas ga je po malem vleklo tudi slikarstvo, do današnjih dni. Vendar pravzaprav nikdar ni bilo časa. Kmalu je odšel na sluienje vojaškega roka. S svojimi atletskimi sposobnostmi in drugimi vrlinami je bil priljubljen tako pri tovarišh kot nadrejenih. Povedati moram,
da atletika le ni bila ljubiteljska. Vadil in tekmo, val je tudi zares. Bil je obetajoč srednjeprogaš. Na koncu leta 1941. spomladi je premagal vso tedanjo slovensko elito, Z znanim tekmovalcem Agreiem na čelu.
Moram reči, da so mi moje atletske sposobnosti vedno prav prišle. Zlasti v v vojni, ki me je kaj kmalu potegnila v svoj vrtinec. Leta 1942 sem bil ie kompromitiran in spomladi 1943. sem tako od. šel v partizane.*
»V začetku sem bil mi-traljezec, nato diverzant,« iivo razlaga mnoge diverzantske akcije. Kasneje sem postal obveščevalec. Vzpostavljal sem obveščevalni center Gorenjskega odreda in pristal končno v obveščevalnem centru XXXI. divizije. Spoznal sem, kaj je psihološka vojna ,kaj samoobvlado. vanje, iznajdljivost, hitrost. To me je dostikrat rešilo.«
deloval pri vseh akcijah, spominjam se zadnjih bo. jev na Primorskem ...«
Po vojni ga je prevzelo letalstvo. Odšel je v letalsko šolo v Zemun. Mimogrede je opravil še z nekaj razredov srednje šole, opravil navigajcijski in štabni tečaj in leta 1956 še višjo štabno šolo. Povišan je bil v čin polkovnika in leta 1971. izstopil iz JLA.
»Toda še vedno sem ostal aktiven. Najprej sem bil v sluibi na upra. vi za splošni ljudski odpor. Z ljubljanskim partizanskim odredom sem
»živo so mi v spornimi operacije XXXI. divizije, njenega komandanta Pem-ca, s katerim sem kot ob-v^čevalni oficir tesno so.
podoiivljdl svojo parti-zanščino. Od leta 1975 dalje pa sem svetovalec za vojaške šole in poldice. Pisal sem tudi razne vo. jaške članke, fotoreporta-ie, prevajal iz angleščine...«
»In kaj zdaj menite o vojaškem poklicu?« vpra-šam. »Vojaški poklic zahteva odrekanje, velik čut dolinosti in odgovornosti, skratka, drugega človeka. Žal opalam, da je med našo mladino premalo tega zanosa, ki bi vodil mlade v vojaške šole.«
»Čez leto se nameravate umakniti tudi s teh dolinosti. Kaj planirate za naprej?« Kar verjamem mu, ko reče: »Pri miru gotovo ne bom, študiral bi še kaj, morda slikal, kolegij predavateljev za splošni ljudski odpor, ki ga sedaj vodim v Ljubljani, mi bo še vedno pri roki. Če sedaj predavamo po celi Sloveniji, se tei-ko odpovemo temu pomembnemu poslanstvu.«
»Sicer bomo pa videli«.
Prepričan sem! Morda bi tudi nam iirovcem lahko kaj pomagal?
Tekst: Nejko Podobnik
Foto: Franc Jesenko
Kulturna rubrika
Portal na »stari šoli« v Žireh
Polkrožni portal z bogatim volutastim sklepnim kamnom ter »štokanim« okrasjem v obliki niza rombov sodi med najlepše žirovske portale iz baročnega obdobja. Gre za kamnoseški izdelek visoke kvalitete, kakrSni so nastajali po naročilu uporabnikov iz višjih socialnih slojev. Nastal je v poznem 18. stoletju in ima vrsto značilnosti, ki ga vežejo s kamnoseško umetnostjo drugod na Gorenjskem — to velja posebej za »risarsko formulirano omamentiko pa tudi za obliko sklepnega kamna In kapitelov nad podboji. Portal učinkuje izrazito reprezentativno, hkrati pa tudi trdno. Strog obris, ki je v bistvu bliže klasicističnemu kot pa živahnemu baročnemu občutju pa ga postavlja v vrsto tistih oblik, ki so vplivale na formiranje tako imenovanega »kmečkega klasicizma« v podeželskem okolju v prvi polovici 19. stoletja.
paragrafi §§§
Vprašanje:
V času, ko sem bil v bolniškem staležu je disciplinska komisija obravnavala mojo očitano kršitev, kljub temu, da se zaradi bolniške nisem udeležil ustne obravnave. Ali Je ravnala pravilno?
Odgovor:
Delavcu mora biti vročena zahteva za postopek pred disciplinsko komisijo, mora biti zaslišan pred komisijo in mu mora biti omogočena obramba. To pa seveda ne pomeni, da disciplinski po-
stopek ne bo mogoč, če se bo delavec izmikal sprejemu vabila, ali pa če bo sicer dobil vabilo, pa so mu no bo odzval.
Ca sto bili v bolniškem staležu in sto dobili vročeno vabilo, moralo priti na obravnavo, če vam zdravstveno, stanje to dopušča (da niste v postelji ali da ne smete iz prostora). Ce' pa vam zdravstveno stanje tega ne dopušča, morate poslati svojega zastopnika, npr. sidikalno organizacijo.
Vprašanje:
Doma imamo kmetijsko zemljišče. Pri hiši smo trije dediči hi bi želeli kmetijsko zemljišče deliti na tri dele. Ali je to mogoče?
Odgovor:
Zakon o kmetijskih zemljiščih v svojem 5. členu navaja, da kmetijo deduje praviloma same en dedič. So pa pogoji, ko ■ lahko deduje kmetijo več dedičev.
Prva izjema je v primeru, da je več dedičev kmetov in ni dediča, ki bi sicer izpolnjeval pogoje za dedovanje kmetije (da jo obdeluje), se se smo kmetija razdeliti po fizičnih delih. Tako se ustvarijo nove kmetijske gospodarske enote.
Druga izjema pa je v primeru, da oporočitelj zapusti kmetijo zakoncema. To pomeni, da sta zakonca solastnika kmečkega gospodarstva.
Daniel VEHAR
STRAN 9
Kako zatemnievati?
Stanovanja, stanovanjski, gospodarski in poslovni objekti morajo biti v izrednih in vojnih razmerah zatemnjeni tako, da od zunaj ni moč opaziti nobene svetlobe. Stanovanje in stanovanjske objekte zatemnimo:
—	z izključitvijo virov svetlobe
—	z zasenčenjem virov svetlobe in
—	z zatemnitvijo svetlobnih odprtin
Svetlobna telesa izključimo posamično ali skupna za celotno stavbo na stikalni plošči v stavbi.
Svetlobne vire v zaprtih prostorih zasenčimo tako, da postavimo na vir svetlobe senčnike za zmanjšanje in usmerjanje svetlobe v določeno smer. Senčniki za omejitev svetlobe so iz pločevine, temnega neprozomega papirja, neprozome tkanine ali
drugega ustreznega materiala. Vir svetlobe lahko zasenčimo tudi tako, da ga prebarvamo s temno nepropustno barvo, pri tem pa v željen! smeri pustimo nepre-barvane odprtine. Pri barvanju s propustnimi barvami mora imeti vir svetlobe senčnik, ki preprečuje, da bi svetloba, čeprav oslabljena, padala na zunanje odprtine stavbe. Pri propustnih barvah je za pridušeno svetlobo najprimernejša modra. Pri senčnikih iz vnetljivega materiala (papir, platno in drugo) je potrebno paziti, da se senčnik ne bo vnel zaradi toplote, ki jo oddaja svetlobno telo.
Oblika in način izdelave senčnikov sta odvisna od ja-kosti svetlobnega vira, od njegovega položaja glede na odprtino, ki gleda na prostor.
od jakosti svetlobe, ki jo želimo imeti in od materiala.
Svetlobno odprtino (okno, vrata) zatemnimo z zavesami ali materialom. Zavese so iz temne tkanine, ustrezne plastične folije ali črnega papirja. Biti morajo širše in daljše kakor svetlobna odprtina, tako, da se ob robovih svetlobnih odprtin ne pojavi svetloba. Pri dvojnih oknih lahko črn papir pritrdimo na notranja krila, tako da prostor zatemnimo že s tem, ko notranji krili zapremo.
Cm papir za zatemnitev svetlobnih odprtin lahko na-pnemo na lesene okvire in pritrdimo na notranjo stran okenskih kril. Karton za zasenčenje svetlobnih odprtin izdelujemo v obliki in velikosti okna in ga pritrdimo na gornji rob okna. Mora se prilegati okenskemu krilu. Najustreznejši jo karton debeline 1 do 1,5 mm. Zastirala iz ivemih plošč in drugih materialov postavimo na okna kakor karton.
Vrata, ki vodijo iz osvetljenega prostora, morajo biti zasenčena. To se doseže tako, da za vrata postavimo zaslon iz goste, temne tkanine ali pa pregrajo z nihalnimi vrati brez steklenih površin. V šotorih in drugih zasilnih bivališčih v nočnem času ni dovoljena razsvetljava in kuhanje ter ogrevanje s pripomočki, ki povzročajo svetlobo.
Lastniki prevoznih sredstev morajo zasenčiti prednje luči s posebnimi senčniki, ki ne prepuščajo svetlobe. Na prednjem delu takega senčnika pustimo vodoravno odprtino, dolgo 5 do 8 cm in široko Ido 2 cm. Nad odprtino pritrdimo senčnik, ki zmanjšuje vidljivost svetlobe iz zraka. Poleg prednjih luči je treba zasenčiti tudi vse druge luči in varnostne naprave na vozilih. Zavorne, vzvratne in parkirne luči morajo biti zasenčene tako, da prehaja svetloba le skozi vodoravni prerez širok 1 cm.
Prednje luči na motornih kolesih morajo biti zasenčene s senčniki tako, da prehaja svetloba skozi vodoravno odprtino dolgo 5 do 8 cm in široko 1 cm. Svetloba luči mora biti prilagojena tako, da padajo svetlobni žarki pod horizontalo.
Vsak občan je dolžan za-temniti tiste prostore svojega stanovanja ali stanovanjskega objekta iz katerega prihaja svetloba. Vsak stanovalec si je dolžan oskrbeti sredstva za zatemnjevanje svojega stanovanja, stanovanjskega objekta in prevoznih sredstev ter jih takoj po objavi odloka o zatemnjeva-nju montirati na svetlobne odprtine ali na svetlobna telesa.
Vsak nosilec stanovanjskih pravic, oziroma lastnik vozila mora preveriti, če je zatemnitev njegovega stanovanja, oz. vozila popolna.
Stab CZ pri KS 2IRI
Koko ocenjujemo proinovonje?
Janez Demšar, razvoj:
Z organizacijo in izvedbo proslave sem bil zelo zadovoljen. Pomanjkljivost vidim v tem, da se proslave niso udeležili vsi dosedanji dirdktorji.
Mislim, da je prav, da smo ob tej priliki dobili tudi nekaj cvenka.
Tudi tovariško srečanje mi je bilo všeč, seveda brez manjših sipodrsljajev ne gre.
Marica FIRST, finančno-računovodski sektor;
Proslava in veselica sta bili odlično organizirani. Zlasti za proslavo se je videlo, da je v organizaciji mladih.
žal nam je delo na delovnem mestu onemogočilo, da bi se bolj vključili v praznovanje ...
Marta DEBELIAK, šivalnica:
Z vsem sem bila zadovoljna. Tudi nagrade in pohvale je prav, da se dajejo.
No, sedaj bomo morali spet zgrabiti in nadaljevati delo.
Tončka JEREB, šivalnica:
Zaradi družine na žalost nisem bila do konca na proslavi. Sicer je bilo v redu. Mi smo imeli pa tudi na zabavi dovolj dela.
Terezija ERŽEN, sekalnica:
Organizacija proslave je bila res odlična in zato organizatorji zaslužijo vso pohvalo.
Mislim, da so tudi nagrade delavcem v redu, važno je, da se delo lepo odvija in da imamo vsi dovolj dela.
Vida BOGATAJ, montaža:
Sploh nisem bila na proslavi, ker smo imeli zidarje-
Mislim pa, da moramo v tovarni nadaljevati z začetim delom in pravično nagrajevati tiste, ki to zaslužijo. Tudi »dobiček« je bil dobrodošel.
Nada ENIKO, montaža:
Proslava in veselica sta bili odlično organizirani. Za nagrade pa menim tole: »Nagrajujmo tiste delav-
ce, ki to zaslužijo, hkrati pa kaznujmo tiste, ki delajo slabo ali delajo škodo. Mislim, da bi morali zlasti izboljšati organizacijo dela — in to v pripravi«.
Franc PODOBNIK, plastika:
S iproslavo sem bil zadovoljen. Kar zadeva nagrade pa menim, da bi jih namesto nekaterih lahko dobili drugi.
Sredstva za minulo delo mislim, da so bila kar pravično razdeljena.
Tone 2AKELJ, telefonist:
Proslava s kulturnim programom vred je bila precizno organizirana. Ni bilo nervoze ali zastojev. Kot pomanjkljivost naj omenim le4o, da si,dramski igral-lec takega kova ne bi smel privoščiti pred istim občinstvom dvakrat predstaviti isto stvar. Bilo je tudi nekoliko hladno. Pa še nekaj, glasovanje o nagradah bi morali opraviti (prej, pred proslavo.
Za delitev dobička pa je bil kriterij pravičen.
Berta KOPAČ, prikrojevalnica:
Proslave se nisem udeležila. Kar pa zadeva nagrajevanje, mislim, da je prav, da nagradimo zlasti starejše delavce.
V takem prostoru ena metla ni dovolj!
Še en odgovor
Na vprašanje, ki ga je vaša delegatka postavila na seji zbora uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti dno 23. 3. 1977, glede proste Izbire zdravnika In zdravstvene delovne organizacije, je sekretar RZS Kranj odgovoril:
»Po sedaj veljavnih predpisih (Zakona o zdravstvenem zavarovanju, Statut In Samoupravni sporazum o najmanjšem obsegu zdravstvenega varstva) je dovoljena prosta Izbira zdravnika In zdravstvene delovne organizacije. Samoupravni akti skupnosti, Statut In Samoupravni sporazum o pravicah, ki so jih sprejeli vsi delavci v delovnih organizacijah, pa omejujejo to prosto izbiro na območje regionalne zdravstvene skupnosti. V kolikor uporabnik uporabi prosto izbiro v zdrastvenih delovnih organizacijah Izven območja regije, mora sam plačati razliko v ceni za stroške zdravljenja.
Na osnovi novih stališč, uveljavljenih na osnovi določil zakona o združenem delu, bodo uporabniki v okviru občinske zdravstvene skupnosti Imeli toliko pravic, kolikor bodo imeli denarja. Ce se bodo hoteli zdraviti v dražjih zdravstvenih delovnih organizacijah, bodo morali zbrati večja denarna sredstva. Solidarnosti med občinskim] zdravstvenimi skupnostmi za take zahteve uporabnikov v bodoče ne bo.«
Tončka Doljak
— šport — šport —
V soboto, 9. aprila je bilo v telovadnici osnovne šole v 2ireh slovensko prvenstvo v judu, po pasovih. Tega tekmovanja so lahko udeležijo tekmovalci šolskih pasov. Barva pasu pa je merilo poznavanja tehnike tekmovalca. Rumen z manjšim znanjem, nato pa sc stopnjuje z oranžnim, zelenim, modrim in rjavim pasom, ki ga imenujejo tudi pas mojstrskega kandidata. Prvo uvrščeni v vsaki kategoriji pasov na takem prvenstvu pridobi stopnjo više ali pas višjega ran-ga.
Tekmovanja so jo udeležilo 88 tekmovalcev iz 12 klubov. Odvijalo sc jo na dveh blazinah, polno štiri ure. Pričakovati jo bilo, da bodo imeli največ uspeha težji tekmovalci, saj v tej disciplini ni važna teža. Pri zelenih paso-
vih jc slavil 148 kg težki Jeseničan Anderle, pri modrih pa Ljubljančan Žele, ki je bil tudi najboljši tekmovalec tega prvenstva.
Tekmovalci Alpine so sc odrezali solidno. Branko Tu-šek ju pri modrih pasovih zasedel drugo mesto. Vili Mlinar pa pri zelenih pasovih tretjo mesto. Dober je bil tudi Milan Jereb, ki ga jo v tretjem kolu izločil Žele. Pri rumenih se jc dobro držal tudi domačin Marjan Zemlja-rič. Iztok Kopač pa je svojo prvo tekmovanje dobro opravil. Edi Lokar pa jo brez borbe predal zmago 90 kg težjemu Anderletu.
Zelo solidno so sodili zvezni sodniki. Mušič, Topolčnik, Božič. Savperl in republiški sodnik Rate j.
Tone MLAKAR
Strelci so prizadevni
v nedeljo, 24.4.1977, je strelska družina 2iri imela letno skupščino.
Ugotovili so in poudarili, da sc strelski šport pri nas in v Zireh premalo ceni. Tesneje bi se morali povezati z vsemi družbenimi sredinami in dejavniki, ki so dolžni krepiti obrambno sposobnost. Člani so poudarili tudi, da je še zmerom premalo povezave 2 zvezo mladine, lovci in sindikati podjetij.
Sindikati bi morali biti bolj zainteresirani za obveščanje delavcev, da se lahko vključijo v strelske organizacije, saj je ta šport enakovreden

drugim, ima pa še posebno nalogo krepiti obrambno sposobnost.
Največji problem naše družine je še vedno dokončna ureditev strelišča. Nekaj sredstev nam je sicer zagotovila krajevna skupnost, vendar je to še samo del stroškov. Naredili smo tudi več sto prostovoljnih delovnih ur. To strelišče bo tudi edino uporabna v občini, njihovi uporabniki pa bodo strelci, lovci, člani ZRVS, šole itd.
Na skupščini so člani pohvalili mladino, saj ta naj-resnejo trenira in dosega vedno boljše rezultate. Društvo zastopajo tudi na republiških tekmovanjih.
Lado MRAK
Etnološko zanimiva Petronova hiša
Študentje etnologiie v Žiieh letos korak naprej
Etnologija, veda o nastanku in razvoju civilizacije, kulture v najširšem smislu, proučuje oblike in način življenja posameznih etničnih in drugih interesnih skupin v preteklosti in sedanjosti. Torej za vse nas, našo preteklost, sedanjost in prihodnost zelo pomembna dejavnost.
Muzejsko društvo Žiri in Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani sta tudi letos organizirala obvezno etnološko prakso v Žireh.
Lani jena taki praksi šest študentov zbiralo podatke predvsem o socialni in deloma o duhovni kulturi. Letos
so se štirje študentje etnologije, katerim se je pridružilo še šest študentov arhitekture, zadrževali v glavnem v »starih 2ireh« in na Ledinici.
Zmerili in dokumentirali so po arhitekturnih kriterijih »staro šolo« in Petronovo hišo, skicirali pa so tudi etnološke predmete. Navodila za delo jim je dal njihov profesor dr. Peter Fister, ki je ob tej priliki skupaj z dr. Ivanom Sedejem prišel na strokoven obisk v 2iri. Oba sta ocenila »staro šolo« kot kulturni spomenik, ki je potreben skrbne strokovne obnovitve, ker je večje kulturnozgodovinske vrednosti
kot velja v žirovskih očeh. Menila sta tudi, da bi bilo poleg nekaterih drugih predelov primemo dokumetirati cel »stari del« Zirov v okolici »stare šole« in Tabor za njo z obeh vidikov: etnološkega in arhitekturnega. Za uresničitev te akcije sta pripravljena sodelovati in pri nekaterih pogovorih so za predlog pokazali dokajšnje zanimanje tudi delegati sveta krajevne skupnosti 2iri.
Študentje, tako lani kot letos, so vestno opravljali svoje delo, ki ga niso jemali le kot golo študijsko obveznost, saj so navezali z 2irovci kar lepe stike.
Toda vsega tega bi bilo veliko manj, če bi vi, domačini ne pokazali vsestranskega razumevanja. Prijazno ste jih sprejemali in jim odgovarjali na številna, na videz nepomembna vprašanja.
Pokazala se je obojestranska želja po dokumentiranju preteklega in sedanjega življenja v 2irovski kotlini. Le tako bo mogoče polagoma sestavljati mozaik žirovske zgodovinske in kulturne podobe.
Stroške bivanja in poti je tokrat na posredovanje muzejskega društva 2iri krila Krajevna skupnost 2iri.
Ta simpatična in zrela od-odločitev lepo odmeva med ljubljanskimi študenti etnologije.
Strokovna organizacija in mentorsko vodstvo je bila naloga sodelavke ljubljanske ustanove.
Marija STANONIK
V. republiško tekmovanje pihalnlli orkestrov Slovenije
v Delavskem domu v Deski ah pri Anhovem je bilo v nedeljo, 15. maja 1977, tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije, ki so se ga udeležile pihalne godbe iz zahodne Slovenije, popoldan pa so na promenadnem koncertu izven konkurence nastopale tudi tri pihalne godbe iz sosednje Italije. V treh težavnostnih kategorijah je nastopilo 7 godb. Vsaka godba je izvajala pred občinstvom in žirijo tri skladbe.
Po kategorijah so zasedle posamezne godbe takele uspehe:
III. težavnostna kategorija:
—	Pihalni orkester »Alpi-na« 2iri — I. mesto
—	Pihalni orkester Dobrova v Goriških Brdih —
II. mesto
—	Pihalni orkester Cerknica — III. mesto
—	Pihalni orkester Vogrsko
— III. mesto
II. težavnostna kategorija;
—	Pihalni orkester Izola — 1. mesto
I. težavnostna kategorija:
—	Pihalni orkester »Salonit« Anhovo — 1. mesto
—	Pihalni orkester Piran — 1. mesto
Za svoj uspeh in doseženo število točk na tem tekmovanju v svoji težavnostni skupini smo godbeniki Alpine lahko ponosni, truditi pa se bomo morali da bomo s svojo prizadevnostjo obdržali ta nivo in pa še napredovali.
Popoldan smo poslušali in gledali promenadni koncert pihalnih godb iz sosednje Italije, ki niso nastopale dopoldan. Bile so godbe iz Doberdoba, Manzana in Madri-sia.
Na čelu z marionetkami (dekleta med 10—14 letom), ki so v živobarvnih oblekah in kapah, kratkih krilcih in belih škorenjčkih ter živobarvnih zastavicah v vsaki roki, korakala na čelu godbe in izvajala ritmične gibe, nas je navdušila številna pihalna godba iz Madrisia. Tudi sama godba je med samim igranjem skupaj z marionetkami pokazala razne prehode. Po paradi in skupnem nastopu viseh desetih pihalnih godb, smo pod taktirko kapelnika
Anhovsko godbe zaključili revijo. Nato nam je v prijateljskem pomenku minil popoldan.
Ivan REVEN
»DELO ŽIVLJENJE« Je glasilo ALPINE tovarne obutve Žiti, Stara vas 23 — n. sol. o., ki Ima v svoji sestavi TOZD Obutev 21ri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika 2iri, TOZD Maloprodaja in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor: Ivan Capuder Martina Cregorač Majda Jesenko Vladimir Pivk Janez Smeh Alfonz Zajec
Anuška Kavčič — tehnični urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno, naklada 1700 izvodov.
Fotografije:
Franc Jesenko
Tisk:
Gorenjski Tisk, Kranj