List frb'afa oči olrtCnr* rr<rr kot tednik — Od l januarja 1958 kot po! tedni k — Od l. Januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sirer ob sredah in sobotah —
KRANJ — SREDA, DNE 20. MAJA 1964 —
LETO XVII. - ST. 39 — CENTA 10 DINARJEV
Ustanovitelil: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj. Radovljica. Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik   KAREL  MAK V C
G L A SILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Pred volitvami
v delavske in zadružne
svete
Najprej
zbori volivcev
Pohiteti moramo, da nas bo čas prehitel. Smo v času, ko bomo volili nove samoupravne organe, in sicer delavske in zadružne svete. Temeljite priprave bodo gotovo obrodile bogate sadove. Zato ne smemo čakati na pet minut pred dvanajsto m volitve opraviti samo formalno. Politično in gospodarsko življenje postaja že tako pestro, da povsod za- -hteva celega človeka in smo v času, ko na sestankih ne zadostuje samo dviganje rok.
Se nikoli doslej pravzaprav nismo tako resno pristopili k pripravam in h končni izvedbi samih volitev, kot sedaj. Po vseh petih občinah na Gorenjskem so v teku posvetovanja, seminarji, nai-različneiši sestanki na to temo. Podoben sestanek, ali boljo rečeno posvetovanje, ie bilo pretekli petek tudi v Kraniu v občinskem merilu. Zbrali so se predstavniki kmetijskih zadrue, kmetijsko živilskega kombinata, gozdnega gospodarstva, sindikata, občinsk* ski'n-šč'ne in občinskega odbora Socialistične zveze.
Na tako širokem posvetovanju so razumljivo sprejeli *e bolj pomembne sklepe. Tako so na primer v nedeljo. 17. maja. vse kmetijske zadruge v kraniski občini /Kranj, Naklo. Cerklje) že imele seje zadružnih svetov. Med drugim so na teh sestankih razpisali volitve v nove zadružne svete, imenovali so komisije za sestavo volilnih imenikov in volilne komisije. Pomembno je rudi fo. da so določili pravo razmerje med kmeti in delavci, pogovorili so se o številu zborov volivcev, o najvišiem Sivilu kandidatov itd. Določi i so tudi datume zborov volivcev, ki moralo biti končan; vsi do 5. junija.
Na območiu ene kmetiiske bodo nastopili z eno kandidatno listo,  to je za d^vco in za kmete.
Na območju kmetijske za-d""jP Ma^-lo bodo organiziral* 'borov volivcev, in »Ver v Naklem. Podere i ah, ftt*Wiah; Horičah. Kokrici, ^"dt^m Vovbo 'mp'i Vmetii-ska 7-*dru<ra v Torkiiah zbo-,*" vpUv<rev v Orkl'ah. Seo-^'""'u, Zalogu. Umikih m v V^Vi^rv, Kmetiiska zadruga ^JOOA« Krani se ie odlo-f*'1"« da bo imela samo en ■»no- volivcev za celotno po-droč"<» zadruge. Vnr^^ap'e 1r>. 'T le to naibolip. Morda bi le kazalo organizirati več zhorov vol'vcev tudi za kranjska nodročie.
Ob tom ie naloca kra'ev-p'h odborov Socialistične zveze, da se tesno povežeio s kmetijskimi zadrugami, da bi skuono začeli s pre^volil-no dejavnostjo. M. 7..
Predkongresne konference komunistov v kranjski občini
e nikdar toliko
TOLIKO POBUD za usmerjanje nadaljnjega dela komunistov, kot se jih je rodilo na zdajšnjih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov v kranjski občini, že dolgo ni bilo. Na konferencah terenskih in tovarniških organizacij so namreč razpravljali o vsem kar je aktualno v današnjem družbenem In gospodarskem življenju, tako da bo — potem ko bodo zbrali in uredili vsa mnenja in sta'i-šča članov — občinska konferenca v pravem smislu lahko pomenila korak naprej v dejavnosti komunistov v občini/
Vsebina konferenc terenskih in vaških osnovnih organizacij ZK tokrat ni bila nič manj zanimiva kot pa v gospodarskih delovnih kolektivih. Iz njihovih razprav je bilo lahko ugotoviti, da so v preteklosti preveč pozornosti posvctiM usklajevanju stališč do posameznih vprašanj, ki so se pojavila na terenu, manj pa so se zavzeli za to, da bi ta stališča sprejeli kot naloge in iib izpeljali V življenje. Na Jezerskem so veliko govorili o nalogah za hitreiši razvoj turizma tam okoli, tako da so med drugim čisto konkretno opozorili na nezdrave pojave v medseboj-
nih odnosih tamkajšnjih turističnih organizacij in gostinskih podjetij, ki so bili razmahu delavnosti bolj v škodo kot pa v korist.
0) Razprava na konferencah v delovnih enotah je zajela predvsem problematiko delavskega samoupravljanja, ki bo glede na spremenjen sistem delitve dohodka v prihodnje še obširnejša. Prav zato so člani ZK v več podjetjih nakazali potrebo, da bi sindikalne organizacije bolj skrbele za izobraževanje članov samoupravnih organov, tako da bi bili njihovi ukrepi čim uspešnejši in kvalificirani.  V  glavnem  so povsod
P**ed krvodajalsko akcijo v kraniski občini
Pravica in dolžnost
Kot že vrsto let došle] ho tudi letos v občini Kranj krvodajalska akcija, ki bo r.a razliko od prejšnjih let v mesecu juniju. Število krvodajalcev, k[ jih moramo zbra-ti ni majhno — fireko 7800. Da bi ta obvezni količinski pfan dosegli in po možnost! presegli, morajo pri tej akcij? sodelovati vsi zdravi prebivale'' od 18. do 60. leta starosti. Vsakdo bi se moral zavedati, da ima moralno pravico do zdravljenja s krvio, mnogokrat edinim, nenadomestljivim zdravilom, samo tedaj, če tudi sam prispeva lastno kri v skupni fond, ki mu bo na volio, če bo potrebno.
Mnogi sprašujejo, zakaj 1>otro"-nja krvi iz leta v leto narašča. Odgovor )e preprost. Razvoj sodobne medicinske mamuti je omogočil o<pera>thno zdravljenje srca, pljuč, možganov in "ie drugih or-?mov človeškega telesa, kar je bilo še pred 10 — 20 leti nemogoče. Te oPeraciic <o var*c in uspešne samo, če izgubljeno kri med posegom sproti nadomeščamo. 7. drugimi besedami, razi>oj sodobne transfuzijske službe. k< omogoča konzerviranje in predelavo velikih količin človeške krvi, je pravzaprav ednn
največjih dosežkov današnje medicine, saj je istočasno od Pri nove metode in načine zdravljenja za vrsto prej neozdravljivih bolezni.
Vse gostejši promet in Povečana industrializacija sta VZrole za šte-vilnf nesreče in težke poškodbe. Te lahko uspešno zdravimo •■ samo z dolgotrajnimi, kompliciranimi operacijami, ki zahtevajo velike kn-ličine krvi.
Porodniški oddelki naših bolnic ie več let ne pomnijo smrtnih primerov zaradi izkrvavitve. kar se je pred leti še dogajalo, ko nismo imeli organizirane transfuzijske službe. Interni, otroški oddelki bolnišnic prav tako potrebujejo precejšnje količine krvi pri zdravljenju raznih bolezni. Iz človeške krvi s posebno predelavo izoliramo zaščitne snovi proti nekaterim boleznim.
Eno od meril za oceno zdravstvene službe je potrošnja krvi na eno bolniško posteljo. V tem pogledu se ?0 naša republika že močno približala medicinsko najbolj razvitim deželam.
Nadaljevanje -na 2. strani *
ugotavljali, da.so delavski sveli in upravni odbori odigrali veliko Vlogo. Ponekod je bila njihova dejavnost celo tako pestra in razvejana, da so segli že na nekatera področja strokovnih služb in se je pojavilo vprašanje, do kam naj gre delo samoupravnih organov. Dokler je bilo to v mejah demokratičnega odločanja, je bilo še kar pozitivno, ko pa so (na primer v Planiki) komisijam delavskih svetov začeli pripisovati posebne strokovne pravice in jih nameravali celo materialno stimulirati, pa so se morali seveda vrniti na staro pot in več skrbi posvetiti strokovnim službam.
Zanimivo je, da je bilo v razpravah o delavskem samoupravlja nju slišati dvoje vrst teženj. Prve (te so bile v večini) so na podlagi povsem jasnih konceptov skjUŽale oceniti dosedanje delo samoupravnih organov in jim začrtati prihodnje. Druge pa so zavzele precej nekritično stališče do stanja v podjetju in so celo ugotavljale: »delavski svet v našem podjetju ni opravil tiste nalog;\ ki bi jo moral, sicer pa je, kot vemo, tudi drugod tako!« Ce so namreč v kakšnem podjetju opazili, da ie razvoj samoupravljanja počasnejši kot pred leti, so samo ugotovitve in celo primerjave 7. drugimi seveda premalo: treba bi bilo zadevo samokritično oceniti in poiskati novh poti, ker tudi samoupravni sistem ne more biti vedno šablonski.
Posebna skupina pri občinskem komiteju ZK v Kranju bo sedaj proučila, v kolikšni meri so bile konference že odraz smernic VI. plenuma ZKJ. Ce so kompleksno težile k tem, potem občinska konferenca ne bo več stara pesem, ampak bo lahko v resnici prispevek k širši vlogi komunistov v vsakdanjem dogajanju na delovnem mestu in izven njega. — J.
Tolikšnega obiska kot v nedeljo Planina pod Golico doslej najbrž še ni zabeležila. Prav vsi prostori, na katerih je moč parkirati osebne avtomobile in avtobuse, so bili zasedeni, precej pa jih Je na to izletniško točko prišlo tudi peš. Toliko ljudi so na Planino privabile bele narcise.
V. zlet Ljudske tehnike Gorenjske
V tem tednu ie Kranj, pa tudi druci kraii na Goreniskem, prizorišče številnih prireditev v okviru praztiovani letošnjega V. zleta Ljudske tehnike Gorenjske.
Okrajna razstava Ljudske tehnike v Kranju
Manifestacija mladih tehnikov
Pokrovitelj okrajne razstave Ljudske tehnike »Tehnično kulturo mladim« predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir, je v knjigo obiskovalcev zapisal: »Organizatorjem te prireditve gre vsa zahvala in čestitke. Mislim, da je to najbolj kvalitetna manife-stacija uspehov Ljudske tehnike in našega mladega naraščaja.«
In še mnenje Milka Goršiča, predsednika sveta LT Slovenije: »Razstava pomeni velik napredek v   ličnosti   in   skrbni obdelavi.
Njen nivo v tem pogledu je izreden. Pozdravljam tudi izdelke, ki kažejo veliko domiselnosti, ki se mi zdi zelo pomembna za mlade ljudi in za nas vse.«
Razstavo »Tehnično kulturo mladim« so odprli preteklo soboto v zgornjih prostorih Delavskega doma v Kranju. Je prva tako pripravljena razstava pri nas in po vsebini in razporeditvi izredno bogata in poučna. Z učili, modeli, maketami, fotografijami, likovnimi stvaritvami in podobnim pri-
kazuje dosežke tehnične vzgoje mladine, razvrstitev razstavnih predmetov pa ponazarja metodsko pot in razvoj tehnične ustvarjalnosti mladine po posameznih starostnih obdobjih ter po posameznih tehnično vzgojnih panogah.
Tako ob opremi za šolske delavnice za tehnični pouk, tehnični
Nadaljevanje -na 2  strani «
Do sedaj so bili zleti v Tržiču, v Radovljici, v Skofji Loki in na Jesenicah. Dosedanje prireditve so pokazale, da je letošnji zlet najbolje pripravljen. K temu so dale svoj delež tudi zaključne prireditve v okviru jugoslovanskih pionirskih iger in praznovanje dneva mladosti.
Kot uvod v praznovanje je bila v soboto odprta razstava »Leto tehnične kulture mladih«. V nedeljo je bilo občinsko tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov,   tekmovanje radioamater-
jev, tekmovanje kanuistov in tekmovanje v speedwayu v Stražišču.
V četrtek, 21. maja pa bo na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah tekmovanje letalskih modelarjev. V petek bo na letnem kopališču v Kranju tekmovanje brodarskih modelarjev, v soboto pa bodo v starem delu mesta Kranja spretnostne vožnje članov AMD. V nedeljo dopoldan bo velika parada vseh dejavnosti LT, nekaterih podjetij in sorodnih organizacij, na kateri bo sodelovalo okoli 4000 udeležencev.
"ejavnost šolarjev pri tehničnem pouku Je zelo pestra, kar nam zgovorno kaže razstava tehnične kulture mladih v Kranju. Otroci fio se lotili tudi zelo zapletenih tehničnih naprav in tako spoznali njihovo delovanje, ki jim je bilo prej skrivnost.
Prišla je pomlad. Trgovine so se (čeprav nekatere zelo pozno) založile z lahkimi oblačili in obutvijo, kmetje so se preznojili po njivah, žene. so znova znesle na balkone in ok-
Popoldne je navadno v bližnjem gostišču, žena pa se trudi s 3 malimi otroki. Za domače delo, niti v hiši niti na vrtu pa nima Lojze nobenega veselja, niti volje. Lani je najel dva gradbena delavca, da sta mu »štihala« vrt. Potem pa je ostalo kar tako. Nič ni pose j al, ne posadil. Preko vrta in dvorišča so razmetane polomljene deske, smeti, zarjavela žica, cunje, kosi opeke, drva ... Tudi na oknih ni rož. 2enj ni niti pustil, da bi se s tem ukvarjala. »Od rož ne bom nikdar sit«, je robantil Lojze, če je videl kaj takega. Tako so povedali sosedje.
Gospodar na svojem
na svoje rože in turistične organizacije so se lepega dne (nekatere) spomnile, da so bliža nova turistična sezona.
Tako je bilo tudi v našem gorenjskem sicer malem, vendar priljubljenem turističnem kraju Jablance (vsa imena so drugačna). V letošnjem obsežnem programu turističnega društva je bila tudi skrb za olepševanje tudi okolja. Zavezali so se (kot že nekaj let sklepajo), da morajo biti hiše ob poteh lepo okrašene z rožami na oknih in z urejenim' okoljem. Ljudje so se tega radj oprijeli Pometali so dvorišča, odstranjevali ropotijo in staro šaro in po oknih so razporedili viseče nageljne. Le pri Cešnarju, tik ob cesti, se ni premaknilo. Lojze, edini stanovalec z družino v tej preurejeni hiši z malim vrtom, je zaposlen v tovarni.
Ondan so ga poklicali v turistično društvo. Omenili so mu turistični, zdravstveni in drugi pomen čiščenja in olepševanja. Povedali so, da se ljudje pritožujejo zaradi zanemarjenosti njegove hiše, da so že dobili opomin sanitarne inšpekcije zaradi smeti in drugih odpadkov tam okrog in podobno.
Lojze je hudo vzrobantil: »Plačajte, če hočete, da bom delal po vaši volji. Jaz nimam nič »od tega. Na svojem sem jaz gospodar. Živim od tovarne, drugo me nič ne zanima,« je vpil in tolkel po mizi. Zaman so mu dopovedovali, da je to zahteva kulture, da se ostali po vsej Jablanci zgražajo, da se iz smetišča zaredijo muhe in bolezen. »Na svojem sem jaz gospodar!« je vztrajal Lojze in nihče ga ne premakne. Vsaj z besedo ne! — K. M.
^ t «,„^;0 Ko-
zaki j učni pogovori
Pogovori med lHruščovim in Naserjcm ie bližajo koncu. V Kairu bodo podpisali še skupno sporočilo o pogovorih. Zadnje dni bivanja bo Hruščov prebil v Spodnjem Egiptu, včeraj pa si jc ogledal še Porj: Said.
Salal obiskal Romunijo
Predsednik jemenske republike Salal bo te dni obiskal Romunijo.
Spor okoli Malezije se nadaljuje
Posebni odposlanec filipinskega predsednika Macapagala je izjavil, da je sestavil nov predlog za kompromis v sporu med Indonezijo in Filipini. Vendar vlada v Kualu Lumpurju njegovega predloga ni sprejela. Predlagali so, da bi Indonezija umaknila regularne in neregularne enote z malezijskega dela Bornea.
Zbor balkanskih pisateljev
V Sofiji bo od 23. maja do 3. junija sestanek balkanskih pisateljev. Razpravljali bodo o humanizmu v delih balkanskih pisateljev.
Zadnje tedne je delež arabskega sveta v svetovnih političnih zadevah takšen, da je postalo povsem razumljivo, če o njem govorimo na prvih straneh. Novo arabsko poglavje se Je pravzaprav začelo že pred tedni z obiskom alžirskega predsednika Sen Bela v Sovjetski zvezi. Sploh je za to pestro in izčrpno arabs.ko obdobje značilno, da skušajo arabske države utrditi in razviti svoje odnose z vzhodnimi državami, predvsem s Sovjetsko zvezo. Na drugi strani pa ima tudi Sovjetska zveza dovolj vzrokov, da v svetu, kjer jo skuša izpodrivati kitajski vpliv, netrule stare stike in utrdi svoj položaj z novimi naložbami zn gospodarski razvoj nerazvitega arabskega sveta.
Ben Belina pot v Sovjetsko zvezo je sledila po važnih alžirskih notranjepolitičnih sVlenlh, ko so postavili temel'e alžirskemu socializmu. Ta alžirski social'zem je zrasel iz pristnih In izvirnih arabskih pogojev, nobral je najboljše; izkušnje drufdh držav in ni preprosto presajevanje tujih zgledov in idej. Alžirska pot v socializem nI posnemanje in inačica vzhodne-
ga vzorništva, ker pač enostavno ni mogla zanemariti posebnih arabskih pogojev. To nI bila ovira, da Ben Bele v Sovjetski zvezi ne bi sprejeli z odprtimi rokami. Ben Bela je bil v Moskvi sprejet tako legendarno in toplo, kot redki   revolucionarji današnjega
vrnili s takšnimi ugodnimi podatki
Za nerazvito in enostransko alžirsko gospodarstvo, ki je bilo v preteklosti najtesnejše povezano z matičnim francoskim gospodarstvom, so velikega pomena posojila, ki jih je Sovjetska zveza
dnevni obisk sovjetskega premiera v ZAR je dokončno razkril, na kako pomembni stopnici so sovjetski odnosi z arabskim svetom. ZAR je brez dvoma še vedno vodilna sila tega sveta, ki jc prva med vsemi državami napravila tudi precej dosledno socialno revo-
suanskijez
sveta. Največ podobnosti bi lah- odobrila Alžiriji v skupnem zne- lucijo. Ni najbrž tudi prav nič
ko našli med nfim In kubanskim sku 700 milijonov novih franco- čudno, da so v času, ko se je v
predsednikom Fidel Castrom, ki skih frankov. Iz tega denarja naj Kairu zadrževal sovjetski premier
so ga v Moskvi pred letom nosili bi v Alžiriji najprej zgradili me- Hruščov, prispeli na krajše obl-
skoraj na rokah. Soontana in na- talurški kombinat z letno proiz- ske v zvezi z otvoritvijo dograje-
vdušena dobrodošlica je pač po- vodnjo 350.000 ton. To hI alžirske- nega asuanakega jezu še trije vo-
sledica do*<je In težke borbe alzlr- mu gospodarstvu pomagalo, da bi dllni državniki arabskih držav, ki
skega  ljudstva   zoper   francosko *c osamosvojilo francoskega va- imajo precej enotne in razčiščene
1 ..„,.*„!„.,„»,!„ ' ci„,„,.-   ,„   rq„ rušiva, saj je znano, da Alžirija pojme o arabski enotnosti,
zasužn.evanje   SlmpaMJ   za   Ben           '    ^   £J     odst(>tkov R„ultat sovjet«ko-egiptovske-
Bellno socialistično orientacijo pa b]aga Jz Franc,,e ga sodelovanja Je izgradnja asu-
ni bilo veliko samo na ulici, pač     Obisk Ben Bele v Sovjetski zve- anskega jezu, ki je bil v teh dneh
pa tudi v političnih razgovorh in ri §e nl n«i končan, ko je sovjet- dograjen v prvi fazi. Takšnega
zaključkih. Redki državniki neso- $kl premier naravnal svojo ladjo velikanskega objekta prav gotovo
clallstlčnih držav so se iz Moskve v smeri Aleksandrije. Štirinajst- ne bi mogli izgraditi s skupni-
mi močmi, če ne bi bilo med obema državama dovolj politične povezanosti in usklajenosti, že podatki o gradnji velikega projekta govorijo, da asuanski jezovi niso »mačje solze«. Reka Nil Je zavila iz svoje naravne struge. Voda je stekla po obtočnem prekopu, ki ga je v štirih letih in štirih mesecih zgradilo 34.000 egiptovskih in sovjetskih delavcev In strokovnjakov. To je delo, ki pomeni zgodovinsko prelomnico v dolini Nila.
Politični rezultati sovjetskega obiska v ZAR so splošni in posebni. V splošnih načelih med obema državama ni razhajanj. Bolj zanimiva pa so bila priporočila, ki jih je sovjetski premier Hruščov izrekel, ko je ocenjeval arabsko enotnost. Izhodišče za arabsko enotnost naj bi namreč bila arabski kmet in delavec, kar pa je bilo v preteklosti včasih zanemarjeno. S temi trditvami j* Hruščov hotel dati podporo Na-serju, k( je dosledno prepričan, da je arabsko združitev mogoče doseči le na socialni osnovi * sprejetjem pridobitev egiptovske revolucije.
Ljudje In dogodki • F.iudie in dogodki • Ljudie in dogodki • IJudie in dogodki • *
Iftsdt*
-MM m t>tn4<*» in iW ''k
Štirimesečni rezultati gospodarstva na Gorenjskem
Ob stotem primeru mladoletnikov pred Okrožnim sodiščem
Izvoz v zaostanku   "^m ™g»inih
VREMENSKA SLIKA
Skoraj vsa Evropa je v območju visokega zračnega pritiska. Frontalne motnje so dosegle Anglijo ter zahodno Evropo in se pomikajo proti severvzhodu.
VREMENSKA NAPOVED
Sončno in toplo vreme bo. Pihal bo slab jugozahodnik. Najti izje nočne temperature med 3 in 8, v Primorju 12 stopinj, najvišje dnevne temperature okoli 24 stopinj.
IZVOZNE NALOGE naših gospodarskih organizacij v prvih štirih mesecih letošnjega leta niso bile dosežene ln so v večini primerov celo manjše, kot pa so bile lani v tem času. V republiškem merilu je bil Izvozni plan dosežen le s 27,3 odstotka, medtem ko bi predvidena dinamika morala znašati že več kot 33 odstotkov. Industrijska podjetja v treh gorenjskih občinah — kranjski, škofjeloški in tržiški — imajo letos v načrtu za 12 milijonov 700 tisoč dolarjev izvoza. Doslej so izvozila za 2 milijona 415 tisoč dolarjev svojih Izdelkov oziroma Izpolnila obveznosti s 17 do 37 odstotki (po posameznih občinah).
# V tržiški občimi predvidevajo, da bodo izvozili za 2 milijona 724 tisoč dolarjev izdelkov tamkajšnjih podjetij. V prvih štirih mesecih so podjetja izvozila žc za več kot milijon dolarjev in so toroj občinski plan presegla za 4.3 odstotka. Ta rezultat je zelo zadovoljiv, saj je Za 384 tisoč dolarjev boljši, kot je bil lani v tem
\adaljevanjc s I. strani
1. Pravica in dolžnost
Organizacije RK oh pomoči drugih masovnih organizacij vlagajo velike napore, da hi zbrale zadostno število prostovoljnih krvodajalcev. Kljub velikim uspehom v preteklih letih pa iz leta v leto rastoče potrebe naših bolnišnic vzbujajo skrb, da bodo naše potrebe prerasle količine zbrane krvi. Vsakdo izmed nas upa, da bo imel v primeru nesreče zagotovljeno potrebno količino krvi, ki mu bo pomagala k okrevanju. Če hočemo, da ne bomo razočarani, moramo vsi po svojih močeh sodelovati z organizacijami RK, ki so nosilci te humane dejavnosti pri rias. Zavedati se moramo, da z oddajo krvi v skupni fond ne pomagamo samo bolnim in ponesrečenim, temveč jo zagotovimo ttpdi sami sebi, saj nikoli ne vemo, kdaj jo bomo potre-bvoali. — dr. Bridko Štangl
2. Manifestacija mladih tehnikov
literaturi, razstavi o poklicih in podobnem, zasledimo prikupne izdelke predšolskih otrok, zahtevnejše predmete pionirjev, ki delajo v krožkih in klubih mladih tehnikov, rezultate tehnične vzgoje v društvih LT, v srednjih šolah, dijaških domovih, poklicnih šolah itd. Višek rezultatov tehnične vzgoje predstavljajo dela izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav.
Na razstavi zanimivega, sa ti med pestro od   manj zahtevnih (igrač, preprostih
e za vsakogar kaj je mogoče tebira-množico izdelkov: predmetov uporabnih
predmetov, spominkov in podobnega) prek modelov jadralnih letal, motornih čolnov in jadrnic (tudi v naravni velikosti) do najzahtevnejših merilnih instrumentov, modela rakete itd.
Obdobju, — Trije najpomembnejši izvozniki (Tovarna kos in srpov — 48,1, Bombažna predilnica in tkalnica — 44,6 in Peko — 33,7) so plan izvoza presegli. Največjo vrednost je pri tem dosegla BPT, in sicer je izvozila za 430 tisoč dolarjev izdelkov.
Ostala podjetja, ki tudi izvažajo: ZLTT (30,8), tovarna lepenko (19,7), Runo (18,4) in tovarna pil (13,4), pa so pod povprečno štiri-mesečno dinamiko izvoza. Pri ZLIT je vzrok Za to — pomanjkanje reprodukcijskega materiala, predvsem tapet, okovja in vezanih plošč. Tudi drugje so bili za zaostanek podobni vzroki, ki jih bo v prihodnjih mesecih le težko odpraviti in nadomestiti zamujeno. Tovarna pil ni izpolnila planskih nalog zato, ker je bilo po njihovih izdelkih na domačem tržišču zelo veliko povpraševanje.
# Plan izvoza industrijskih izdelkov v kranjski občini predvideva v letošnjem letu izvoz v vrednosti 6 milijonov 792 tisoč dolarjev. V času od januarja do aprila je bil dosežen z 31 odstotki oziroma 830 tisoč dolarji. — Med podjetji Pri izvozu prednjači Standard, ki je letni plan re aliziral že s 57 odstotki. Izstopa tudi Oljarica, ki je plan izpolnila s 45,8 odstotka.
Izmed večjih podjetij je najboljša Planika, ki je v minulem mesecu izvažala v Zahodno Nemčijo, Sovjetsko zvezo, Vzhodno Nemči-
jo in na Švedsko. V prihodnjih mesecih predvideva izvoziti še za 320 tisoč dolarjev izdelkov. Tovarna gumijevih izdelkov Sava pa je v minulem obdobju največ izvažala na Poljsko in Kubo, 13 tisoč termoforjev pa v Zahodno Nemčijo.
% Podjetja škofjeloške občine pa v prvih štirih mesecih niso dosegla niti višine vrednosti lanskega štirimesečnega izvoza. Do tega je prišlo v glavnem zato, ker kupci niso dvignili naročenih izdelkov, tako da so Ie-ti sedaj vskladiščeni. Pričakovati je, da bo izvozni plan dosežen že ob polletju, ker se službe izvoznih podjetij zelo trudijo, da bi čimprej prišlo do odpoklica in realizacije sklenjenih pogodb. — Letni plan predvideva izvoz v vrednosti 3 milijone 188 tisoč dolarjev in so ga v tem času dosegli s 561 tisoč dolarji oziroma s 17,7 odstotka. Letošnji izvozni načrt pa je za 62 odstotkov večji kot lani.
še najboljše rezultate je dosegel šešir, ki je svoje letne obveze dosegel s 35,3 odstotka in je izvozil žc za 87 tisoč dolarjev. Obrat Iskre Železniki je izvozil v tem času za 56 tisoč dolarjev (lani 72), LTH za 50 tisoč (lani 26) in je obveznosti dosegel s 25 odstotki. Jelovica je izvozila za 60 tisoč dolarjev (lani 75), MLIP1 Cešnjica za 78 tisoč (lani 182), Gorenjska predilnica pa za 211 tisoč dolarjev (lani 223).
Podatkov iz ostalih dveh občin nismo uspeli dobiti. Po teh, kar jih imamo na razpolago, vključno z okvirnimi iz Radovljice in z Jesenic, lahko zaključimo, da izvozne naloge ne dosegajo proizvodnih rezultatov posameznih nodletlj In bo treba temu vprašanju posvetiti večjo pozornost: predvsem glede na uveljavitev sistema deviznega samoupravljanja.
Med prestopniki le neznatno število deklet — Najhujše in najbolj trajne posledice lahko prinese zanemarjenost v zgodnji mladosti N
Od začetka dejavnosti okrožne- skim nožem poškodovala tovari-ga sodišča v Kranju v letu 1961 Sico na delovnem mestu. To je "     .   ...   . . ..vv   izredno izjemen dogodek, kakrš-
do minulih dni se je na sodišču nega sodi§c.a skorajda ne be]ežijO.
zvrstilo 100 mladoletnih prestop-       . ,   . .
..       „      • , u x     Fn skorai polovici mladoletni-
mkov z Gorenjske. Gre za naj te*- koy £ sq se ^ ^ okrožnem
ja kazniva dejanja mladoletni- sodišču, se je v obravnavi izkaza-kov, kajti za lažja so pristojna lo, da niso resneje vzgojno ogro-
nižja sodišča. Predsednik senata žen''.sa.i kriminalno dejanje za-
, .,   • v   ... grešijo v trenutku začasnega M-
pn obravnavah, sodnik Jože Fi- tirjenja   NajVečkrat so pri tem
ter, nam je v razgovoru nanizal po sredi zunanji vplivi v puber-
vrsto podatkov in misli, izmed tetni dobi in iztirjenje nima traj-
katerih povzemamo nekaj najbolj nc'^ Poledic. Resnejša nevar-
... .. nos t za prihodnost se opaža le pri
značilnih. tistih mladih ljudeh, ki izhajajo
Število 100 opozarja na to, da J* huie ogroženega vzgojnega oko-
.   .         , , , ,          .     ..4 lia. To so otroci, ki jim je bila
je težje mladoletno prestopn.štvo « y najbo]. zgodnj. m]adosti cd-
že resnejši pojav, čeprav Še ne vzeta potrebna čustvena naveza-more metati sence na vso mla- nost, ki so morali prenašati hude dano. V letih 1961 in 1962 ni te- prepire staršev ali izgrede zaradi
t, ^^oof..   i„„i        *..Ai alkohola.  Med otroci iz takega
žilo k porastu, lani pa tudi v ...      ...._   .. .    .. „«u„1p
J         '        v    ., okolja najdemo tiste, ki najhuje
letošnjem letu pa se število pn- zablodi jo.
merov nekoliko dviga. S tem pa še ni rečeno, da v Med omenjenimi stotimi pre- urejenem (vsaj v materialnem vladujejo vlomne tatvine, obrav- pogledu) okolju ni pogojev *a navali pa so tudi 2 primera po- pojav prestopništva ali nepril*" silstva, 2 primera hudih telesnih gojenosti. Prav v zadnjem čaJU poškodb, izsiljevanj je denarja s vidno narašča število prestopm-hudimi grožnjami in zelo pogo- kov iz družin, ki jim ničesar ne sto neupravičene uporabe tujega manjka, a so otroci pretirano motornega vozila. Nekaj mlado- razvajeni, vendar pa prepuščeni letnikov se je moralo zagovarjati sami sebi. Med prestopniki iz ta-zaradi poneverb, ki so jih zagre- kega okolja skoraj nihče ni zašili na odgovornejših delovnih poslen s študijem ali z raznimi mestih. Med posebnostmi je 'treba dejavnostmi. Pogosto se družijo omeniti, da je med stotimi le 7 v skupine.
deklet  kar jc po mnenju sodni- 2      .    med prestopniki zelo
ka Fistra, treba pripisati poseb- ' *
nim biološkim in filozofskim last- visok odstotek takih, ki se ni«°
nostim. Med dekleti je ena za- dokončno izšolali. Tako je odvze-
grešila poneverbo, največ jih je ta m0žnost rednega došolanja in
vlamljalo  ena pa se je morala .  polovičen duševni razvoj
zagovarjati  zaradi   hude  telesne J   1 ts
poškodbe z nožem. Zaradi ljubo- *e na drugem mestu med vzrom
sumnosti je v prepiru s kuhinj- prestopništva. ,
Zadeva o jeseniških mesarjih končana
Dovolj stroge kazni
Kranj, 19. maja — Preteklo so-bjoto, 16,'TOaja, se je pred pet-ČHmiftgun senatom kranjskega okrožnega sodišča končala obravnava proti bivšemu direktorju Mesarskega podjetja na Jesenicah IVANU BERNIKU. računovođi? istega podjetja LEOPOLDU MAVCU in šefu poslovalnice št. 3 na Jesenicah FRANCU STRAHU.
Po dokaznem postopku je sodišče vse tri spoznalo za krive in jih obsodilo: IVANA BFRNTKA na 4 leta, LEOPOLDA MAVCA na leto in tri mesece in FRANCA STRAHA na 7 let STROGEGA ZAPORA. Sodišče je tudi izreklo, da Bernik in Strah S let ne bosta smela opravljati poklica na tak način, da bi sama razpolagala 8 premoženjem, medtem ko je računovodji Leopoldu Mavcu sodi-
Avtomohilist zadel kolesarja
KRANJ — Na križišču Ljubljanske ceste in ceste, ki pelje k »Iskri« se je v ponedeljek ob 9.40 osebni avtomobil L.T 25-03. ki ga je upravljal Franc Rcbemik zaletel ^ kolesarja Maksa Zupanca. Zupane jc v križišču pravilno zavijal v levo, za njim pa je pripeljal avtomobil in se zaletel vanj. K srečj se je kolesar le lažje poškodoval in so mu prvo pomoč nudili v kranjskem zdravstvenem domu.
šče izreklo prepoved opraVfjanja
odgovornih dolžnosti za dve leti po prestani kazni.
Francu Strahu so odvzeli tudi 1 milijon 683 tisoč dinarjev, ki si jih je pridobil na račun nevestnega poslovanja. V obtožbi so tudi premodificirali, da Strah nl prigoljufal 2,238.000 dinarjev, ampak neugotovljeno vrednot, vendar najmanj 1 milijon d:»*>r!ev, M. Z.
ni mogel preprečiti. Kolesarja Juvana so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
S šopkom šmarnic v smrt
Težja poškodba kolesarja
Na cesti I. reda na Meji ie v ponedeljek ob 10.40 osebni avtomobil KR 29-16, voznik Rafael Juvan podi! kolesarja Jancra Juvana, kj je pripeljal s poljske poti na cesto I. reda, ne da bi sc prepričal, če je le-ta prosta. Kljub temu, da je avtomobilist močno zaviral nesreče, pri kateri se jc kolesar težje poškodoval (zlom obeh nog, hud pretres možganov)
CRno nn Beiem
JESENICE — Štirinajstletni Franc Strugar z Blejske Dobrave 114 je v petek ponoldnc šel nabirat šmamice. Nekaj po sedmi uri zvečer pa mu jc po vsej ver-;*«nosti spodrsnilo, da je padel 40 metrov globoko v jez Radovne ob soteski Jeseniški Vintpar. Od krava nesreče ga je voda odnesla prek sedem metrov-visokega jezu kakih 40 metrov daleč, kjer sc jc trunio zagozdilo med skale. Iznod iezu so tra potegnili poklicni ga-c:!ci z Jesenic.
Traktor trčil v smreko
TRŽIČ — V Retnjah nri Tržiču se jc v soboto ob 17.30 na blagem ovinku prevrnil traktor s prikolico KR 51-46. voznik Anton Malovrh, ki je vozil gnojilo. Na blagem ovinku je traktor zaneslo, da je trčil v smreko in se prevrnil. Traktorist je bil lažje poškodovan; najprej so ga odpeljali v tržiški ZD, odtam pa v ljubljansko bolnišnico. Materialna škoda je ocenjena na 300.000 dinarjev. Voznik ni imel vozniškega izpita, vozilu pa so odvzeli evidenčne tablice, ker ni bilo pravilno.
Mopedist trčil v pešakinjo
ŠKOFJA LOKA — V Virmašah je mopedist Jernej Fojkar (v nedeljo ob 10.30) zbil pešakinjo Marijo Gartner. Prečkala je cesto,, mopedist jo jc hotel obvo-*'ti, v tem na jc Gartnerjeva »tonila nazaj in s tem zaprla pot. Pri trčenju le bila ležje poškodo-vsjoa jm «o io odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Vožnja preveč po levi
SKOFJA LOKA — V nedeljo ziutraj se je na cesti II. reda Je-prca—škofja Loka pripetila prometna nesreča, kjer je voznik Viktor Benedik z osebnim avtomobilom L.T 128-46 podrl kolesarko Julko Kalan. Kolesarka je vozila pravilno po desni strani, vendar prevladuje mnenje, da je nesrečo zakrivil avtomobilist, ki je vozil preveč po levi strani ceste.. Kalanova si je pri padcu zlomila roko.
Žagal je na črno
Skok z mopeda
ŠENČUR — Pretekli ponedeljek popoldne se je v Šenčurju ponesrečila Marija Koglar. Do nesreče je prišlo, ko se je ponesrečenka peljala z mopedom, ki ga je upravljal njen mož. Iz nerazumljivih vzrokov jc skočila z mopeda in si zlomila nogo.
Kranj, 19. marca — Te dni je sedel pred sodniki Okrožnega sodišča v Kranju tudi IGNAC TI-CAR, doma iz POTOC pri Preddvoru in zaposlen kot žagovodja pri kranjskem Lesnoidustrijskem kombinatu v Preddvoru.
Tičar je zlorabil svoj službeni položaj, kot odgovorna oseba v gospodarski organizaciji. Kot smo že omenili, je delal kot žagovodja na žagi v PREDDVORU. Dovolil je žaganje lesa za kmečke posestnike, ki^ sploh niso imeli dovoljenja za razrez. To je bilo v drugi polovici leta 1962, in v ztr-četku lani. Skupaj so tako razža-gali najmanj 14,140 kubikov smrekovih hlodov.
Tičar je dobil za to plačanih 59.700 dinarjev, razrezovalec Jože Ekar je dobil 22.000 dinarjev in delavec Franc Seljak pa najmanj 14.000 dinarjev.
Sodišče je Tičarja zaradi zlorabe položaja obsodilo na 3 mesece zapora. Kot olajšalne okoliščine so sodniki pri izreku kazni upoštevali to, da Tičar še ni bil kaznovan. Precej obtežilno je to, da je zlorabil svoj položaj. Zato so predpisane še dosti strožje kazni, vendar jc sodišče menilo, da bodo 3 meseci zapora dovolj vzgojno delovali na Tičarja.
Sprevodnik
je podtaknil ogenj
Kranj, 19. maja —Pred Okrožnim sodiščem v Kranju se je t« dni zagovarjal MARTIN KORlT-NIK iz POžENKA, zaposlen ko* sprevodnik avtobusnega podjetja SAP Ljubljana.
Koritnik je bil obtožen zaradi tega, ker je 16. oktobra 1962. leta ponoči med 23. in 24. uro na Južnem koncu vasi Poženk, na kn' žišču poti Cerklje—Poženk—Pšata zelo »okajen« podtaknil ogenj dveh kozolcih last MOČNIKA FRANCA in na enem kozolcu last ROZALIJE GLOBOCNIK. Požar je ogrozil več milijonsko škodo. Toda prisebnosti gasilcev in domačinov, se je zahvaliti, da so ogenj pravočasno pogasili. Toda kljub temu je na Močrukovem kozolcu nastalo za okoli 200.000 dinarjev škode, medtem ko ie bilo na kozolcu Rozalije Globw nik škode za okoli 5000 dinarjev-
Sodišče ga je spoznalo za krivega dn ga obsodilo na leto dm Zapora pogojno za dobo dveh let>
Kot olajševalna okolnost je scr dišče upoštevalo to, da Koritnik doslej še ni bil kanzovan in Pa to, da ni nastala še večja škoda-Ker je bil močno vinjen, je bil ob dejanju tudi manj prištevati« Na vsak način je Koritnik ravnal brezobzirno, saj bi lahko kaj ta" kega tisto noč storil tudi na katerem koli stanovanjskem poslop" ju in bi tako lahko ogro/il človeška življenja. M-2«
*:\f naših komun • iz naših komun • iz naših komun • J7 naših komun • W naših knmnn m h n*$\h komun • \r naših komun 0 |i naših komun
Po željah potrošnika
Vidna preu»m&ritev proizvodnje v tovarni Peko — v teh dneh izdelujejo že aaljesensko sezono
Tovarna čevljevjRpfco Tržič, ena izmed vodilnih t©va*rn te stroke v naši državi, je od nekdaj slovela po solidnih in trpežnih čevljih; Po takih, ki so nas sicer navadno nekajkrat ožulili, vendar pa so vzdržali tudi po dve ali tri sezone. V letošnjem letu je v njenih proizvodnih obratih in izložbah njenih prodajaln (Peko'jih »ma Že blizu 100) občutno začela Prevladovati lahka, cenena in modna obutev.
Opažajo namreč, da je vedno marii takih kupcev, ki si kupijo
Praznovanje v Kranjski gori
V ponedeljek zvečer je bila v tnali, za turistično Kranjsko goro neodgovarjajoči, dvorani p rosi a-v počastitev krajevnega praznika. Na proslavi so izvajali pro-Rram: oktet jeseniške gimnazije, domača pionirska folklorna sku-P'ia in instrumentalni sekstet jeseniške Svobode s pevcema Darinko in Jakom. Nastopajoči so bili deležni izrednega priznanja.
Uspehi jeseniške Svobode
Svoboda »Tone Čufar« na Jesenicah je imela od pričetka sezone do konca meseca aprila HO Prireditev. Nastopalo je nad 1000 aktivnih članov. Prireditvam je Prisostvovalo nad 23.000 gledalcev cjz» poslušalcev. Največjo dejavnost k zabeležila klubska komisija, ki Je priredila 22 filmskih večerov, 23 likovnih,. 9 glasbenih in 2 literarna večera. Dalje je bilo 22 celovečernih nrireditev In 6 razstav.
To so številke, ki dafelo priznanje vsem aktivnim članom, odsekom in predvsem upravnemu odboru, ki usmerja delo. S tako "elavnostjo najlepše praznu |e jo ^'-letnico obstoja jeseniške Svobode, v katero sovoada tudi *3-Wnica godbe na pihala, ki '* »mela svoj prvi nastop že 1. 1879 v Bohinju. Svobodaši bodo poča-*"H svoj 45. jubilej tudi r osrednjo proslavo, ki bo jeseni. Nanjo bodo povabili še žive stare svo-J>odase in lih obdarili s kniižnlml •»rili, odlikovali najaktivnejše člane.
mi:,
f^**1*!!!......ini _
samo po en par čevljev ali dva in želijo zato zelo močne. Prevladujejo odjemalci lažjih in seveda tudi manj trpežnih čevljev. Ce so ti obenem še cenejši in moderni, pri hitrem uveljavljanju nimajo nikakršnih zaprek.
V preteklem tednu so v Peko V glavnem zaključili s proizvodnjo čevljev, primernih za pomlad tnipoletje. In kakšni so ti čevlji? Posebpo pozornost vzbujajo udobni in lični ženski in moški mokasini, ki jih brez težav pro-
Oh Savi Dolinki
NA PODKORENSKEM SEDLU že obratuje menjalnica Turističnega društva Kranjska gora, medtem ko se v obmejno poslopje še niso vselili. V soboto je bil tehnični pregled nove stavbe, ki bo vseljiva, ko bodo dovršena še nekatera dela.
Na Planini pod Golico, kjer grade žičnico, so položili v soboto dijaki jeseniške gimnazije in železarske ooklicne šole še 550 m kabla od spodnje do srednje postaje. S tem je položen ves kabel za glavni električni vod nove žičnice, ki bo omogočil hitrejšo gradnjo srednje in gornje postaje in bo velikega pomena za razvoj turizma na Planini pod Golico in rekreacijo jeseniških žele-zarjev.
Na Jesenicah je društvo rezervnih oficirjev zaključilo letošnje predavanje z nedeljskim pohodom. Pohod na 20 km dolgi progi je obsegal naloge iz taktike, topografije in stre-Jjanje z. zračno puško.
NA JESENICAH je občinska zveza ZB NOV Izvedla tudi letos potrebno propagando za letovanje članov ZB in njihovih svojcev na morju. Za 10-dnevno letovanje v letovišču članov ZB NOV gorenjskih občin v Novemgradu se je prijavilo s področja Jesenic in jeseniške občine kar lepo število kandidatov, ki se bodo zmenjali v 12 izmenah.
dajajo tudi na zahodnoevropskem tržišču. Tudi letos so izdelali številne modele lahkih ženskih nati-kačev, bolj kot v preteklih letih pa so' se spomnili tudi žensk z. manj gibčnimi nogami. Namenili so jim udobn^ sandale in lahke športne čevlje z nižjimi petami. Tudi ženske, ki si želijo clegant-nejše poletne čevlje, v obliki salo-narjev z nižjo peto in zmerno dekorirane, pri izbiri ne bodo imele težav.
Za take modele je tovarna požela precej priznanja na letošnjem sejmu mode, kar jo je vzpodbudilo, da je izdelala več, kot so odjemalci naročili. To se ji je dobro obrestovalo. Peko je v prvih štirih mesecih izvozil za polovico več kot lani v istem času.
S seje skupščine Jesenice
.NA NOVO ASFALTIRANO CESTIŠČE«
Proizvodnja rahlo pod planom
Na šestnajsti seji obeh zborov skupščine občine Jesenice, ki je bila V ponedeljek, so potrdili poročilo o Izvršitvi družbenega plana v gospodarstvu občine Jesenice za prvo letošnje četrtletje. Primerjava izvršitve napram planu v skupnem gospodarstvu po plačani realizaciji je za prve tri mesece 3,8 odstotka pod planom, materialni stroški vpa prikazujejo porast za 0,7 odstotka nad planom.
Potrdili so poročilo o delu Inšpekcijskih služb pri skupščini občine Jesenice. Za preprečenje in zatiranje prenosa nalezljivih bolezni in za varstvo zdravja je bil potrjen odlok o obvezni deratizaciji mesta Jesenice, kakor tudi odlok o spremembi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka in da\ka na maloprodajni promet v občini, ki sc nanaša na gozdne posestnike.
Razprava o statutih pa jc ugotovila, da posamezne gospodarske organizacije sestavi statutov ne posvečajo dovolj pozornosti in da ima komisija za statute delovnih organizacij s kontroliranjem sta-
tutov izredne težave. Predloženi statut gostinskega trgovskega podjetja »Gorenj ka« Jesenice so potrdili s pripombami, ki jih jc predložila komisija za statute. Nadalje so potrdili tudi statut Splošne bolnice Jesenice. V nadaljevanju so potrdili odlok o prenehanju obrtne delavnice »Čev-
ljar« Jesenice in o njeni pripojitvi k stanovanjski skupnosti »Plavž« Jesenice. Izdali so soglasje k pripojitvi zaključnega računa družbenega sklada za šolstvo in razpravljali o izdaji soglasja k uporabi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva trgovskega podjetja »Univerzal« Jesenice.
rim
hi jih Gteonmo
V Tftlču slikarske razstave niso tako pogoste kot drugje, zato ni čudno, če si je razstavo del znanega allkarja Ljuba Ravnikarja ln tržiških amaterjev (njihova dela so na sliki) ogledalo mnogo domačinov.
Sovraštvo brez milosti
nemški film
glasba Borut Lesjak
scena Ivan Pengov
Ker nas obravnavani film vodi do dna najrevnejše filmske obrti, ker je simptomatični primer očitne prostitucije slovenske, filmske ekipe in obenem primer nekorektnega odmerjanja prostora slabim v škodo dobrih filmov, mu poglejmo v drobovje.
Najbolj v neskladu z ustvarjalno impotenco avtorjev je preten-cioznost dela. Časovno in krajevno povsem ncdclcrminirano, še najmanj pa sodobno problematično dogajanje skuša z naivno resnostjo diletanta uskladiti Caj-kovskega Koncerta št. 1 z nenormalnim duševnim stanjem pianistke. Vendar je to najplemeni-tejši izvleček filmske kreature, ki jo gledamo. Na jplemenitejši, ker sploh dopušča možnost iskrenega namena goljufiji, goli, praznoglavi konstrukciji. Film do onemoglosti koketira s psihologijo in značaji junakov. Spekter karakterne barvitosti prične z zagrizeno umetniško osebnostjo, gre preko fatalnega, že skoraj bolno • izkoriščevalnega značaja, se skoraj ustali pri sladkem me-lodiamskem (v najslabšem smi-lu) junaku in se končno prelevi v lažihamletovsko tragično osebnost, ki postane žrtev svojega dobronamernega kameleonskega značaja. Zaradi psihološkega filtra se zaplet suče ustrezno različnim psihičnim stanjem, a tako nedo-
• miselno in banalno, da bi ga bilo tvegano primerjati z onim iz romanov X-100. Pri vsem tem je filmska oblika skrajno konvencionalna, pri mi t i vizi ran a, pone-umljena in ne ustreza minimalnim normativom najpreprostejšega, odkrito komercialnega filma. Priznana slovenska gledališka umetnica med statisti nas ne prepriča, da so nam taki filmi potrebni.
Kakšno je opravičilo za vključitev Sovraštva brez milosti v spored. Komercialni razlogi so brez vrednosti. Čeprav so provo-
Miss narcis —1964
Med osrednje prireditve letošnjega meseca narcis, ki se je pričel na Planini pod Golico s 1. majem, spada izvolitev Miss narcis — 1964, ki je bila v soboto zvečer. Za prireditev, ki jo je organiziralo Turistično društvo Planina pod Golico, je vladalo med domačini in drugimi veliko zanimanje. Zbralo se je nad 1000 ljudi. Prvo nagrado je dobila domačinka, 18-letna Anica Vilman, šivilja, ki je bila oblečena v gorenjsko narodno nošo in s tem postala Miss narcis — 1964. Tudi druga in tretja nagrada sta pripadali domačinkama Francki Kolar in Majdi Kapus. Po izvolitvi so Miss narcis prepeljali na Jesenice, da je v hotelu Pošta odprla tradicionalni narcisni ples.
V nedeljo so narcisne poljane privabile na Planino pod Golico rekordno število izletnikov. Med okoli 10.000 je bilo nekaj sto pionirjev iz Ljubljane, mnogo pionirjev iz Avstrije in tudi mnogo tujcev.
Teden mladosti na Jesenicah
V nedeljo se je ha Jesenicah kacije proti slabim filmom red- pričel teden mladosti. Na šnort-kost, se je to zgodilo na 'sobotni nem igrišču PodmežakTio Se je premieri. (Dovolj dober dokaz o zbrala mladina šol s pod roči i fe-neučinkovitosti poneumljanja), seniške občine in se pomorila v Ne glede na namen vključitve lahki atletiki in košarki, dela v spored, brez prizadete uža-Ijenosti ob tej gesti, izjavljam, da smo priče na jpodlejšega zlorabljanja filmskih gledalcev, zlorabljanja vloge fima v kulturi, zlorabljanja v imenu kretinizma. Protestiram.
NK
Urbanistična razstava v hotelu Prisank
Urbanistični institut SR »Slovenije je pripravil razstavo ureditvenih načrtov Zgornjesavske doline in predvsem Kranjske gore, ki so jo odprli v soboto v hotelu Prisank v Kranjski gori. Razstava nakazuje prve rešitve za urbanistično ureditev našega turističnega centra v Kranjski gori in vse Zgornjesavske doline. Zanimiva je za domačine in tudi za tujce, ki potujejo skozi Kranjsko goro. Kljub gradnji nove ceste in ter   individualnih hiš,
V nedeljo na Stolu
Prihodnje leto, ko bomo praznovali 20-letnico osvoboditve, naj bi bila dograjena nova Prešernova koča na Stolu. Akcijski odbor za gradnjo koče, ustanovljen ob 20-letnici borb. na Stolu, bo or- ? objektov ganiziral na gradbišču več delov-nih  akcij.  Prva  bo  v nedeljo, prirod 24. maja. Člani zveze borcev, sin- čaja teh krajev, di kalne   organizacije, planinskih
društev in drugi se bodo zbrali    Priprave V Loki
v soboto zvečer pri Valvazorju, šKOFJA LOKA, 19. maja — kjer jim bo nudilo PD Radovlji- Včeraj so začeli v škof j i Loki na ca brezplačno prenočišče. V nede- novo  asfaltirati posamezne od-
njesavske  doline ne  bo motila
Iz družbenih služb škofjeloške občine
Družbeno upravljanje prerašča v samoupravljanje
Pretekli petek je imel strokovni odbor sindikata družbenih dejavnosti pri občinskem sindikalnem svetu v Škof ji Loki svojo redno sejo, kjer sta bili med ostalimi vprašanji v prvi vrsti razprava o sprejemanju in izdelavi statutov ter drugih samoupravnih aktov v družbenih službah in razprava o aktualnih nalogah sindikata po kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije.
V razpravi okrog statutov v kolektivih družbenih služb je bilo jasno poudarjeno, da družbene službe prav s statuti uvajajo sistem neposrednega samoupravljanja. Z določili statutov, o katerih sc prav v teh dneh na široko razpravlja in se v določeni meri že uveljavljajo, pa postaja tudi v kolektivih družbenih služb osnovni organ upravljanja svet kolektiva ali pa sama delovna skupnost, kjer enakopravno odločajo Predstavniki javnosti samo o tistih vprašanjih dela neke ustanove, ki so širšega družbenega pomena. .
S temi novimi oblikami upravljanja v družbenih službah so postali delovni kolektivi res nosilci samouprave v svojih Ustanovah, čeprav je potrebno še vedhp naglasiti, da je v celi vrsti primerov — zlasti v šolstvu in še ponekod — samostojnost zavodov v. veliki meri okrnjena s tem, da
ti zavodi še vedno ne morejo biti samostojni v toliko, da bi lahko samostojno vrednotili svoje delo in za to delo postavljali tudi ceno svojim uslugam, šele takrat, ko bo možno v celoti izvesti tiidi to vprašanje, bomo lahko govorili o popolni samostojnosti in popolni samoupravi tudi v družbenih službah. Nekateri statuti so podobna določila tudi uzakonili, vendar je danes prav gotovo, da se takšna določila v celoti ne bodo mogla izvesti, ker so posamezne ustanove še vedno tesno vezane na proračune, ki pa so premajhni. ,
Na področju občine škofja Loka je doslej predložil komisiji za statute delovnih organizacij pri občinski skupščini osnutke Statutov že večji del kolektivov s področja družbenih Služb. Iz osnutkov statutov teh ustanov nedvomno lahko ugotovimo, da so se kolektivi lotili izdelave resno in odgovorno, saj je bilo le manjše število primerov, ko je komisija vrnila osnutke kolektivu v ponovno obravnavanje in pretres. Skoraj v vseh primerih so ugotovili pomanjkljivosti pri opredelitvi in razvrstitvi kompetenc organov samoupravljanja.
Razumljivo je, da je vprašanje takšne samouprave y kolektivih družbenih služb, kakršna je dana kolektivom s sedanjimi
predpisi, postavila kolektive v tisto stanje, o kakršnem so bile delovne organizacije skoraj pred desetimi leti. Prav zato je mogoče tudi slabosti, ki jih imajo prvi statuti delovnih organizacij skoraj v celoti opravičiti, ker so pač rezultat začetnega dela na področju lastne samouprave in interne samoupravne zakonodaje.
O statutih samih so delovni kolektivi po ustanovah podrobno razpravljali. V izjemnih primerih je komisija za statute prejela na poslani osnutek še dodatne pripombe ali celo povsem nov statut,.ki ga je predložila določena skupina članov delovne skupnosti. TO j« prav gotovo dokaz, da komisija osnutka ni dala v razpravo celemu kolektivu, ali pa ni upoštevala pripomb na osnutek oziroma ni argumentirala, čemu le-te niso bile sprejete.
V zvezi s sprejemom statutov, pa delo okrog sprejema interne zakonodaje samoupravljanja še daleč ne bo končano. Celo VrStO samoupravnih aktov bodo kolektivi morali še sprejeti — od najrazličnejših pravilnikov do poslovnikov in navodil — ker bo samoupravljanje samo z vsemi temi dopolnilnimi akti dobilo pravo zakonito obliko in vsebino.
1 jo zjutraj pa bodo skupno odšli na gradbišče na Stol. Akcijski odbor upa, da se bo odzvalo dovolj udeležencev, ki bodo s prvo delovno akcijo v počastitev dneva mladosti najlepše sledili mladincem, ki so že zbrali nad 1,500.000 dinarjev ter gospodarskim organizacijam, ki so obljubile za izgradnjo nove Prešernove koče na Stolu potreben gradbeni material.
seke ceste, na kateri bodo v nedeljo mednarodne motoristične dirke. Danes so z deli nadaljevali. Popolnoma novo asfaltno prevleko bodo naredili na odseku ceste od Plevne preko mosta do križišča, kjer .cesta zavije v Kranj. Na ostalih mestih pa bodo popravili le večje luknje. Sicer, kot menijo organizatorji dirk, bi bilo potrebno škofjeloško progo popolnoma prenoviti, ker sedanja prav gotovo ne bo več dolgo ustrezala temu namenu. — vič.
Gostje iz Italije v Loki
ŠKOFJA LOKA, 19. maja — 2e dan bivanja si bodo gostje po-nekaj časa se na občinski skup- bratenega mesta ogledali gos puše i ni. kakor tudi škofjeločani darske organizacije v Selški doti« pripravljajo na slovesen sprejem ni (MLTP,tISKRA) in še prek delegacije pobratenega mesta Me- ške planine odpeljali v Bohinj, od dicina iz Italije. Delegacijo, na koder se bodo vrnili prek V čelu z županom, pobratenega me- ške planine v Škofjo Loko. V gosta Medicina g. Robertom Pretti- boto zvečer bo na Mestnem trgu jem, ki bo vrnila obisk predstav- kulturna prireditev v počastit, v nikov škofjeloške komune v letu dneva mladosti, ki jo bo priredil 1963, pričakujejo pojutrišnjem, v občinski komite ZMS. Na tej pri-
četrlek popoldne. Obisk delegacije pobratenega mesta bo trajal do 26. maja.
Kot jc razvidno iz programa, bo delegacijo ob prihodu sprejel predsednik    občinske skupščine
redilvt bo delegaciji Medicine podeljena plaketa občine Škofja Loka, ki bi jo bili morali sprejeti na slavnostni seji občin skupščine škofja Loka v počastitev občinskega praznika, (18. (Je-
škofja Loka Milan Osovnikar, cembra lani), vendar se delegaci-nakar je predviden ogled mesta, ja zaradi .objektivnih razlogov slo-Naslednjega dne, v petek, si bo vesnosti ni mo'gla udeležiti, delegacija ogledala delovni orga- Skratka, program bivanja go-nizaciji Gorenjsko predilnico in stov pobratenega mesta je pester LTH, po kosilu v SkOparjevi hiši in bomo o njem več poročali t pa si bodo ogledali Kranj. Tretji prihodnji številki našega časnika.
\
SRPTVV ?Q ma'a 19$
iz naših ^ i-» lcr»m?'n 6 ?■» "iših komun • iz naš'h korrmn *H j7 m^ših Uornun flfc !t >*rys*ti i'Amtin     iz naših konvn     I? n^«ih komun
Kmetijstvo radovljiške občine
Sodelovanje odpira pot v
Kmetijstvo je zares vredno vse pozornosti in skrbi. To pa zato, no poiskati vse oblike in možnosti ker Je v tej panogi gospodarstva še marsikaj, kar bo potrebno zbolj- za čim večjo proizvodnjo živine, sati, bodisi s samo notranjo organizacijo dela ter z doslednejšim Problema pa se bo potrebno lotiti uveljavljanjem nagrajevanja po opravljenem delu in uspehu. Neob- strokovno, da bi lahko bolje zahodno potreben pa je nenehen boj za večji pridelek, v živinoreji pa dostili potrebam potrošnikov, za smotrno vodenje proizvodnje, ki je najbolj naravna in sploh mo-     ..      .. . ,
goča v okoliščinah, kakršne so na Gorenjskem. . Kmetijstvo si je v zgornjem de-
lu Gorenjske po nekaj letih lska-
Občinska skupščina Radovljica z radovljiško zadrugo se je močno nja in usmeritve v tehnologijo se je v tekoči mandatni dobi poudarjala potreba, da je nujno dela že pridobilo določene izkuš-u kvar jala s problematiko kmetij- oblikovati čvrste kooperacijske nje. Cas eksperimentiranja je za stva več kot s katero drugo pa- okoliše. Pokazalo se je, da tej nami, osnovna načela, na katerih nogo gospodarstva. Pripravljanje nalogi sedanja večja zadruga sko- bodo posploševali kmetijsko pro-dolgoročni program razvoja kme- raj ni kos. Vodilno in strokovno izvodnjo pa so jasna bolj kot tijstva za območje radovljiške in osebje ima precejšnje težave z pred leti. Zato so se kmetijci od-jeseniške občine, seveda pa ob- notranjo organizacijo dela, zlasti ločili okrepiti obstoječe družbene staja še vrsta problemov in težav, še spričo tega, ker je zadruga v obrate ter izpopolniti zastavljene ki jih bodo postopoma odstra- minulem obdobju pridobila veli- organizacijske oblike dela v proiz-nili. ko novih obdelovalnih površin in vodnji. V ta namen bodo izkori-
Dasiravno je pogodbeno sode- je prav s tem imela precej oprav- stili tudi vse razpoložljive investi-lovanje zadruge Jelovica v prete- ka. Za ta namen bi moral] uspo- ci je. V Poljčah bodo zgradili le-klih letih napredovalo, vendarle sobiti posebne strokovne službe, tos prostore za telitev s telečnja-ni izpolnilo pričakovanja številnih Poiskati pa bo treba tudi oblike, kom, na Bledu nov hlev, postavili proizvajalcev. Zanimiva je nam- ki bodo spodbudneje kot doslej bodo tudi štiri silose ter lope za reč ugotovitev, da z združevanjem vplivale na zasebnega proizvajal- strojno opremo in še kaj. Precej zadrug skorajda slabi neposreden ca, bodisi s sprostitvijo cen, z sredstev pa so namenili tudi za stik ter aktiven proizvajalen od- boljšim osebnim stikom obeh pri- zamenjavo in nakup živine. Večjih nos zasebnega proizvajalca z za- zadetih ter z nuđenjem sprejem- investicij ali novogradenj pa zadrugo. Pred združitvijo jeseniške Ijivcj.ših odkupnih pogojev za ti- enkrat ne bo. Investicije pa bo - _ stega, ki proizvaja — pa naj bo treba v prihodnje dosledneje lo-
to živino ali poljske pridelke. Ob- čiti od sredstev za osnovno de-činska skupščina je v svojih pri- javnost, da redno poslovanje za-poročilih poudarila, da je potreb- druge ne bi beležilo izgub. — J. B.
Priznanja,
za kranjsko mlekarno
Na letošnjem kmetijskem sejmu v Novem sadu je mlekarski obrat Kmetijsko-živilskega kombinata Kranj v sklopu poslovnega združenja za mlekarstvo razstavil tri vrste sira: gaudo, gorgonzolo in trapist. Kot že vsa leta doslej, so bili tudi letos kranjski izdelki deležni vsega priznanja. Ob precej hudi konkurenci in strogem kriteriju ocenjevanja je bila gauda odlikovana z zlato medaljo, gorgonzola in trapist pa z bronastima medaljama.
Češnje dobro obetajo
Po izjavah sadjarjev in sadjar
Stanovalci so okrog blokov na Plavžu na Jesenicah začeli urejati okolico. Kupe zemlje, ki jih ni bilo malo, so s prostovoljnim delom izravnali in zemljo izkoristili za vrtičke. Nedvomno bo namesto pls-v vela lepše videti cvetje in zelenjavo.
Kljub uspehom v radovljiški občini
BODICE
Na zadnji seji minuli petek jc merjavi  z  lanskim tromesečjem
občinska   skupščina   Radovljica, za 25 odstotkov. Kako pa je z
čeravno že nekoliko pozno, obra v- izvozom? Lanski izvoz v tem času
navala gibanje proizvodnje v pr- so letos presegli za 15 odstotkov,
vem   tromesečju.   Rezultati   so, medtem ko jc letošnji plan dose-
navzlic precejšnjemu številu pod- žen komaj z 62 odstotki,
jetij sezonske narave, dokaj spod- Ugotovljeno je, da je realni živ-
budni. Samo nekaj številk: letos- Ijenjski standard v zastoju in ce-
nji proizvodni načrt so gospodar- lo nazaduje. V tem je precejšnje
skih   strokovnjakov   bodo   letos ske organizacije presegle za 2 od- neskladje:  produktivnost je po-
na učinkovitejše in postopno zvi- ustvarjalnost, voljo do dela, škrat
val,
obeneg, ce ne verjame,
da si /. mojp
češnje na Gorenjskem zelo dobro obrodile. Pridelek •češenj lahko uniči samo še elementarna nesreča, predvsem slana ali toča. V nižini so sadovi češenj že lepo razviti, medtem ko v višjih hribovskih predelih češnje še cveta.
Ob tem bi bilo prav, da bi žc sedaj mislili na pravočasno obiranje, predvsem pa na odkup in
stotka, lansko proizvodnjo v tem rasla za 25 odstotkov, osebni do-obdobju pa celo za 3 odstotke, hodki pa so se dvignili le za 4
Produktivnost je porasla v pri- odstotke.  Na  seji  skupščine  so potrebno uvajati nagrajevanje po
sevanje osebnih dohodkov. Na ka — deluje bolj zaviralno kot skupščini so ugotavljali, da je v spodbudno, občini še vedno 722 zaposlenih z. manj kot 25.000 dinarjev mesečnih prejemkov, medtem ko jih je tudi 338 takšnih, ki mesečno prejemajo manj kot 20.000 dinarjev. Takšne primere bi morali odpravljati ter z ustreznimi organizacijskimi prijemi omogočiti, da delavci zaslužijo več. Vse bolj bo
odborniki ugotavljali potrebo po skladnem standarda
To vprašanje je obravnaval tudi plenum   občinskega sindikalnega
Marjano  sprehod  okrog Blejskega jezera lahko privoščiva samo v ta-ko  imenovani  predsezoni;  ker te Vprašanje investicij bodo mo- pot okoli namreč zanese tudi m vn rali obravnavati delovni kolektivi hotelSv.  Tam  pa  je  paleti taka in   njihovi   samoupravni   organi draginja, da hi koga izmed na'j* bolj dosledno. To še posebej ve- lahko božje vrglo. Drugače pa *>i lja za Elan ter za Verigo. Skup- kasneje verjetno več videla kot tf* ščina je priporočila svetu za dru-  ča$,  čeprav nama  tudi  seda) ne beni plan in finance, naj v skla- uide veliko. — Pred mesecem \e du za šolstvo zagotovi zadostna  bil hec! Mlad poba je peljal svo]^ sredstva za  redno in nemoteno Francko na travnik, kicr ponavadi delo  šol.  Osebni  prejemki  pro-  turisti postavljajo šotore. Med tem svetnih delavcev so tako nizki, da  časom pa so mu domači zlihovet
Štipendije po učnem usp Au
Pred dnevi jc imela komisija za sveta  in pripravil za skupščino štipendije   pri   skupščini   občine določene predloge, ki se nanašajo prodajo domačih'češenj. Ne sme Kran.i svojo redno sejo, na kase namreč ponoviti zgodba prejš- teri so obravnavali vrsto aktual-njih let, ko je organizacija od- nih vprašanj štipendiranja, kupa in prodaje odpovedala. Sklenili so, da je treba.podjetja
opozoriti na nekatere ncpravilno-
učinkujejo premalo vzpodbudno. To je le nekaj misli in predlo-
na odbijače avtomobila obesili Žeji' ske hlačke (le kje so jim prišle ,; roke), ki jih je tako nevede odpeljal proti Ljubljani... Če je bil avtomobil očetov, ubogi oče!
Lepote Gorenjske v veliki nevarnosti
Naš razgovor
Traktor — njegov konjiček
Po letošnjem prvem občinskem tekmovanju traktoristov in kmetijskih strojnikov kranjske občine, smo za krajši razgovor prosili najmlajšega tekmovalca in zmagovalca v pionirski skupini, 13-letnega učenca osemletke iz Šenčurja Staneta Markuna.
Kako se počutiš kot zmagovalec v skupini najmlajših?
— Uspeha sem zelo vesel zato, ker bom verjetno kot zmagovalec v nedeljo lahko nastopil s traktorjem v, paradi, ki bo organizirana ob zaključku lcto.šn jega V. zleta LT. —
Koliko časa žc voziš traktor, mislim kot traktorist — amater?
— Ko sem prvikrat sedel za volan traktorja, sem bil star 10 let. Kmalu sem ga toliko obvladal, da sem lahko poskusil tudi z oranjem i'n drugimi deli, ki jih traktor zmore. —
Kaj pa napraviš takrat, če sc traktor pokvari?
— Manjše okvare znam že sam popraviti. Za vse, kar znam na traktorju, se imam zahvaliti nekaterim tovarišem iz KZ Šenčur, ki so me, morda tudi iz nadležnosti, vse to naučili. —
Obiskuješ 6. razred osnovne šole. Ali te zanimanje za kmetijsko strojništvo kaj ovira pri učenju?
— Mislim da ne, saj sem kar dobro izdelal. Do tehnike imam veselje, prav tako tudi do motorizacije. Toliko časa, kolikor vozim traktor, obvladam tudi druga motorna vozila. —
Za poklic si se verjetno že odločil, torej boš verjetno kmetijski strojnik?
— Ne. Odločil sem se, da bom radiotehnik. Seveda ne bom zanemaril tudi tega, kar sem se naučil v kmetijstvu in kmetijskem strojništvu.—
Kaj misliš, ali je med ostalimi pionirji tudi toliko zanimanja za tehniko kot si ga pokazal ti?
— Zanimajo SC skoraj vsi, samo nekateri so premalo vztrajni. M;slim, da bi morali pionirjem nuditi več možnosti ga lak razvoj. -- R.
sli v politiki štipendiranja in na pogodbe, ki jih podpišejo z dijaki in študenti. Višino štipendij moramo vskladiti z realnimi potrebami štipendiirancev. Menili so tudi, da je treba več sodelovanja med občinsko kadrovsko komisijo in komisijo za štipendije. Na sejah za štipendije naj bi bil tudi predstavnik kadrovske komisije. Sklenili so, da bo v sredo, 20. maja popoldne, pred razpisom letošnjih štioendii, skupen razgovor o problematiki štipendiranja in kadrovanja
j^j" .A. S E JL J -A.
izgubljajo svojo privlačnost
Pomanjkanje volje in smisla za ohranitev spomenikov ljudskega stavbarstva
delovnem učinku, odločno pa od zviševanju    osebnega pravljati   okorelosti   v tarifnem z dvigom   storilnosti,  sistemu. V mnogih primerih še vedno nagrajujejo po trimesečnih
obračunih, številni konkretni pri- gov, ki so jih izrekli na seji od meri so pokazali, da zgolj admi- borniki in predstavniki občinske nistrativen  način   delitve hromi ga sindikalnega sveta.       j. B.
• Zadnjič pa ob Blejskem )eie-ru nisva naletela na šale. Pred h$° v Zaki sta sedela mlada zakonca in ščemela v sonce, ko se od nekod pokažeta gospodar in gospodarica tiste hiše. Ker hočeta stranke spra' viti iz nje, da bi jo prodala, je seveda vsaka malenkost dovolj W prepir. Tokrat jima ni bilo všec, ker mladi mož ni Blejcc, zakaj g°~ spodarja sta ga podila nazaj v Pn' Ijansko dolino, in pa to, da mlada konu o varstvu kulturnih sporne- f1 teh letih pričakuje otro-^
nikov   (Uradni   list   LRS,   štev. *«• Razburjena bodoča mamica »« 26-236/61) predvidene zaporne in '/« onesvestila, da jo je mož ko-denarne  kazni. J Ker vedno bolj  maj spravil k sebi. Jaz sem ginjen Ljudsko stavbarstvo na Gorenj- z roletami (tudi v najvišjih hri- številni lastniki ne želijo sodelo- zavriskal nad zglednimi sosedskimi skem,   ki   zajema   stanovanjske  bovških vaseh, na primer na Si- vanja s strokovnjaki za spomeni-  odnosi, hm! predstavniki  kadrovskih  komisij prostore, hleve, kašče, čebelnjake, dražu). ško varstvo, ki je predvsem njim
oz delovnih svetov nekaterih de- kozolce, znamenja, vodnjake, sta- S tem nastajajo nemogoče kom- samim v prid, bo spomeniško var- % Menda sem bil še bolj v z*' lovnih organizacij kranjske obči- re gostilne, kovačije, mline in ža- binacije, ki hišo in obenem vas stvena služba skupaj z organi ob- dregi kot tista ženska, ki ji je v ne. Iz občinskih proračunskih ge pomeni eno izmed največjih nevzdržno siromašijo, saj jo ro- činskih skupščin primorana po- slaščičarni pri Bučarju v Krami* sredstev je za štipendije name- obogatitev   gorenjske   pokrajine, pajo njene slikovitosti in sklad- seči tudi po teh sankcijah. padlo v sladoled prgišče kovancev,
njenih 15 milijonov. Sprejeli so Privlačnost Gorenjske, ki ima nosti. K temu še pripomore od- Lastniki dragocenih starih ob- ko me je onidan znanec pobaral, za-načela, da se spremeni štipendira- poleg drugih tudi izreden pomen stranjevanje lesenih napuščev, na- jektov radi očitajo, da jim težnje kaj so okrog stanovanjskega bloka nje z ozirom na povprečni doho- za razvoj turizma, temelji na ide- domeščanje starih kritin z rdečo po ohranitvi starega zavirajo na- na Begunjski 15 pri Vodovodnem dek na družinskega člana v dru- alni povezavi gorenjskega ljud- opeko ali celo valovitim saloni- predek. Dovolj zagotovil je, da stolpu razbite tri ulične svetilke. H** žinah, v katerih so štipendisti. Ze- skega stavbarstva s pokrajino.       tom, zniževanja nagiba streh, ple- temu ni tako. Na primer: večje  sem vedel odgovora, čeprav je pri
Tako imamo celo vrsto, v tem skar>.ie zunanjega zidu z barvami okno namesto več manjših pre- srečanju kar poskočil, češ da j* >Kledu prav posebno zanimivih <na primer z močno zeleno, vijo-  pušča manj svetlobe, posebno še, kon£no je „aletel na pravega vse-
lično in podobnimi), ki jih bogato ker je navadno zastrto. Prav tako vcda Obljubil sem mu, da kom zeleno okolje ne vzdrži, odstranje- se z njim ne zaključujejo težave odgovor posredoval pismeno — tn vanje fresk, vetrnic, znamenj iz ž vlago, saj povečanje navzdol še dane$ izpolnjujem to obljubo. StOT-hiš in drugi podobni posegi.        povečuje vdor nižje ležečih plasti  yt, ynte so razbili otroci, ki
Letošnje  leto  so posebno po- vlažnega zraka. Izrabljena, a pogosta taka nedovoljena popravila  gosto  bogato  izrezljana vhodna
vrata, ki ne tesnijo, je z majhnimi stroški mogoče popraviti.
Z nepremišljenimi popravili osiromašena   vas   namreč izgublja svojo privlačnost, kar je v času, vsako popravilo dolžni pridobiti  ko se turizem umika v manjše
soglasje zavoda za spomeniško vasi, k njihovi lepoti, skladnosti, vadno dobre volje, ker se spomnim varstvo in pristojnih organov ob- slikovitosti in k njihovemu miru, odgovora oficirja: »Samo da ne kP* činske skupščine. Za vse nedovo- v enaki meri neprecenljiva kul- ste delali prahu!*, ko smo ga Prl Ijcne in kvarne posege so v za- turna in gospodarska škoda. —S
lo pomemben pa je tudi nov kriterij, ki bo določal višino štipendije glede na učni uspeh. Za dobro oceno letnega spričevala bi od osnove, ki mu pripada, dobil še 2 odstotkov, za prav dobro Gozd - Mar tuli k oceno 30 odstotkov in za odlično oceno 40 odstotkov.
Nove trgovine
KRANJSKA GORA
in kolikor toliko dobro ohranjenih krajev. Nekaj najpomembnejših: Rateče, Podkoren, Srednji vrh, Zg. Radovna, Grabče, Krnica, Zasip, Rečica, Bohinjska Bela, Nomenj, Bitnje v Bohinju, Stara Fužina, Studor, Reka, Godešče, Zasip, Kamna gorica, Kropa, Cešnjica pri Pod-V petek nartu, Črnivec, Noše, Ljubno, Zg. zjutraj bodo v Kranjski gori slo- Otok, Begunje, Hlebce, Studen-vesno odprli prenovljeno samo- ščica, Vrba, Podbrezje, Bistrica postrezno trgovino kranjskega pri Naklem, Sp. Duplje, Bitnje, podjetja »Živila«. Novi lokal je so- Voklo, Šenčur, Cirče, Jezersko, dobno opremljen in dobro zalo- žlganja vas, Pristava, Lom, Pod-žen, tako da bo precej pripomo- ljubelj, Besnica in nekateri drugI-gel tudi k turistični dejavnosti v Na ta naselja bi bilo potrebno še Zgornjesavski dolini. — Trgovsko prav posebno paziti in jih ohra-podjetje »Živila« bo prihodnji te- njati kolikor mogoče pristna, den odprlo prenovljeni trgovski lo-     Vedno bolj namreč prevladuje-
v Bohinju, Ratečah, Srednji vasi pri Kranju, v Gorjah in v nekaterih drugih krajih. Vsi lastniki spomenikov kmečkega stavbarstva (in ostale arhitekture)  so si za
jo 5 tem napravili najmanj deset tisočakov škode. Okrog blokov b\ pa res morali bolj paziti nanje, \al se še v Struževcm in drugod, kief otroci niso toliko na očeh, nt do' gaja jo take stvari!
Ob   besedi  »prah* sem
tia-
ri, m
kal tudi na Gorenji Savi v Kranju, prve dni junija pa novo samopostrežno trgovino skovern. — J.
na Prim-
O krajevnih skupnostih
jo težnje za raznimi predelovanji, posebno pri stanovanjskih stavbah. Tako lastniki predelujejo okna in vrata in brez potrebe vde-lujcjo elemente sodobnega mest
vojakih vprašali, če lahko igramo šah. Bolj resen pa sem, kadar grern prek mostu čez Kokro pri hotel* Evropa v Kranju. Prostor pred mostom je namreč postal priljubljena točka za obračanje avtomobilov — od najmanjših do največjih. $e vse bi nekako šlo, če ne bi obrača-
Na območju kranjske občine bodo od 23. do 31. maja letos /bori volivcev, ki jih sklicuje občinska skupščina, na njih pa bodo občani obravnavali in sklepali o krajevnih skupnostih, o statutih krajevnih skupnosti, volili bodo nove člane v svete KS in razpravljali še o nekaterih drugih lokalnih zadevah.
KROPA — Pevski zbor je mi- novanja dneva mladosti. Žal pa ,
nulo nedeljo priredil dva koncer- so vodstva šol in organizacije po- ;p^a V07.ila dvigala toliko prah»t
ta, enega na Bohinjski Beli. dru- kazale premalo zanimanja za H- ki   ?a   nosi   naravnost v trafiko,
nega stavbarstva, s čimer popol- gega pa v Ribncm. ^ obeh krajih terarno   srečanje   s   književnik!- cvetličarno  in 'pekarno (!), ki
noma porušijo lepoto  in  sklad-  so poslušalci pevce lepo sprejeli, partizani, ker je bil obisk razme- nasproti. Dober tek!
nost svojih stavb. Odstranjujejo  Kroparski  vokalni  zbor  ima  že roma skromen. Navedeni avtorji j
dragocene bogato obdelane kam- nekajletno tradicijo  n je dosegel so isti dan nastopal, tud. v Tr/..-      # Skoz, Škof,o Jjga*««JT^
nite podboje   da lahko vstavijo  lep razvoj v kvaliteti. čMU^,,a??klJ^ ^ d°£?U **''kn  da k
štirioglata   vrata    izredno   lepi     BLEĐ — V soboto zvečer so na BLED — V teh dneh so na Ble- na levo ne na desno — kot da n>
okenca s kovanimi mrežami pa sc Bledu v festivalni dvorani gosto- du  asfaltirali  nekatere ceste, m kogar ne poznam. Hotel sem nam'
morajo umikati trodcln.im oknom vali  jeseniški  gledališčnik,.  Pred s,cer v Zaki v sred.scu mesta od rec  da In organizatorn >™to M
kakimi    dvesto    obiskovalci    so Kazine do Jelovice, odsek ceste mislih, da ft v mestu kakšen aov*-
_. uprizorili dramo Mirka Zupančiča proti Dobam in še nekatere manj- inozemski dirkač. Verjetno me nts
Hiša na rob,u mesta. Unrizoritev še odvoze. Zb.oljšali pa so tudi videli, sicer danes ne bi pisal teh ^
Škofjeloški Šahisti           je bila na primerni kvalitetni rav- nekatera druga cestišča. vrstic, ampak bi užival ob "f."*''
"•"'prav- ju, ki so ga organizatorji dali t*'
>voda jim dh-kačem (medtem ko so do-
na primerni
ni, po aktualnosti izpovedi pa je     BOHINJSKA BELA — Pri Pred odhodom na sektorsko pr- zbudila  med  obiskovalci   mnogo ljalni odbor za gradnjo vodov
Zelo pomembni bodo vsekakor venstvo Gorenjske jc bilo v škof-  pozornosti in komen-tarjev.
?. je sešel minuli ponedeljek in mače odpravili mnogo ceneje).
rti
Skirji.,.,
namreč že nekaj časa prakticira, Letos so e znova izkazali in *> svojifr del predstavili: Ivan Jan, hiše le imajo vodo. Dela dobro Ime! sem srečo, da mi ,v pa
da  na  sklene  in  posamezne za- tudi na sektorskem prvenstvu v Mile Pavlin in Tone Svetina. 1 i- nanredujeto, zato  ie v  kratkem .»''to; ti$tš*a, ki <c mu ho to 1\»
hfeva volivcev posreduje pismene Kranju osvojili kar štiri prva me- terarno   prireditev   so   namenili pričakovati otvoritev novega vo- dilo,  pa  danes  še pra
in obrazložene odgovore. sta.                 , mladim obiskovalcem v času praz- dovoda. lepo pozdravljam!
pnsfbno BODIC AR
2364^387
ft
SREDA, 20. maja 19M
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam 8 panjev Až čebel. Ivana  Arnež,   Visoče   1, Brezje
2052
Prodam radio, kuhalnik na 2 Plošči (kakor novo) in kuhinjsko kredenco. Titova 35, Jesenice 2125
Poceni prodam pisarniško pohištvo. Škofjeloška cesta 56, Kranj 2148
Prodam, več pujskov, 6 tednov •tarih. Selo pri Žirovnici 33 2169
Prodam novo kopalno banjo. Tavčarjeva 5, Kranj 2170
Prodam konja. Tencti.šc 24, Golnik 2171
UGODNO PRODAMO
najboljšemu ponudniku
VEKA TRANSFORMATOR mi električno varjenje
moči 300 A.
Vse informacije dobite pri
Parte Ani Zg. Jezersko. Remontno podjetje Jezersko v prisilni likvidaciji
Prodam motor BMW 230 ccm.
Ljubljanska 33, Kranj 2172 Prodam  2  prašiča  od  90 do 100 kg težka. Spodnja Bcsnica 20
2173
Prodam   lepe   jelševe plohe.
Ciril  Zupan, Mošnje 24, Brezje
2174
Prodam večjo količino puntov upornikov, nemško siamoreznlco s puhalnlkom in dva prašiča, 140 kg težka. Šenčur 235 2175
Prodam polovico hiše z garažo. Poizve se: Cesta talcev, nova hiša, Radovljica a 2176
Prodam Železni kombinirani okopalnik in oslpalnLk ter dve brani plohovini. Velesovo 7, Cerklje 2177
Prodam leseno šupo. Ignac Ga-brič, Vodopivčeva 13, Kranj 2178
Prodam moped v dobrem stanju. Velesovo 35, Cerklje 2179
Prodam avto flat 750. Poizve se: Visoko 86, Šenčur 2180
Prodam uto 6 X 4 m. Preddvor 58 2181
Prodam radio, skoraj nov, po ugodni ceni, znamke »Tesla«.. Naslov v oglasnem oddelku 2182
Prodam okrog 3000 kg oglja. Jakob Jcnstcrlc, Davča 64, Sorica
2183
Prodam bel pesek 2 m5 za te-ranovo. Šenčur 123, telefon 29-67
2195
Prodam nov italijanski globok
voziček. Naslov v oglasnem oddelku 2196
Prodam rabljeno strešno opeko. Spodnji Bmiki 54, Cerklje 2197
Prodam mlado kravo pred tc-litvijo. Naslov v oglasnem oddelku 2198
Prodam 16 eolski gumi voz. Vin-kb Bergant, Glinje 12, Cerklje
2199
Prodam kravo z mlekom po izbiri. Markič, Kokrica 2200
Prodam Lambreto LD 125 ccm za 120.000 dinarjev zaradi vojaščine. Kokrica 87, Kranj 2201
Prodam čebele zaradi vojaščine. Ogled dopoldan. Murnik, Velesovo 47, Cerklje 2202
Prodam kravo po izbiri, električno podvodno kompletno UTA črpalko, možna takojšnje montaže in cevi. Rudolf Frantar> Pozen k 13, Cerklje 2203
Ugodno prodam ogrodje za vzidljiv štedilnik. Naslov in informacije v oglasnem oddelku
2205
Zahvala
V cvetu svoje mladosti nam je kruta usoda iztrgala iz rok našega nadvse ljubljenega in nepozabnega moža, zeta in vzornega prijatelja
DUŠANA ČUDIČA
Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekali sožaljc in nam ob teh težkih dneh stali ob strani. Zahvaljujemo se požrtvovalnosti rešilne postaje 2J, bolniški sestri za spremstvo, podjetju IMP Ljubljana za darovane vence, denarno ter vsestransko pomoč, montažnima skupinama Jesenic in Javornlka, OOZK, SZDL Podmežak-Ija ter sindikatu IMP Ljubljana in gradbenega podjetja Sava, in IV. razredu TTŠ. Posebna zahvala tudi dobrim sosedom za vsestransko pomoč, tov. Razingerjevi za poslovilne besede ter trem sodelavcem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti v njegov rojstni kraj.
Žalujoči: žena Sonja ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta, deda, pnadeda, brata, strica in svaka
FRANCA RIBNIKARJA
posestnika z Golnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje, se poslovili od njega in ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje.
Posebno se zahvaljujemo dr. Otahalu, dr. Dolencu, vsem sestram in strežnemu osebju oddelka 600 Bolnice Golnik za vso skrb in nego ob času njegove bolezni.
Nadalje se zahvaljujemo častiti duhovščini za ganljive besede ob njegov} krsti, pevcem in organizaciji Zveze bx>rcev Tržič za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna zahvala vsem sosedom, ki so nam nudili vso pomoč v tem težkem trenutku.
Vsem naša prisrčna hvala.
Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami, sestre, nečaki in ostalo sorodstvo
bdaj« In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči rB*m pri NB v Kranju 607-11.M33. Telefoni: glavni In odgovorni JJeAnik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75 , 28-97. Naročnina: letno *M0, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-eota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
kupim
Kupim enostanovanjsko hišo v Kranju ali najbližji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2184 ""Kupim kosilnico dobre znamke na 16 nožev, gumi voz in mlado kravo. Zabjek, Rudnik 13, Ljubljana I 2185
Kupim plemenskega vola, do 500 kg težkega. Alojz Eržen, Spodnja Besnica 52 2186
Kupim motorno kosilnico srednje velikosti na dveh kolesih. Naslov v oglasnem oddelku 2187
Kupim dobro motorno siamoreznlco in mlatilnico. Okroglo 4, Naklo 2194
ostalo
Nagradno žrebanje
Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ in njenih poslovalnih enotah:
na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU.
Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000.— in jih ne dvigne pred enim letom, dobi višje obresti in lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki poslovni enoti bo izžreban:
televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba.
ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964
Obrestne mere za vezane vloge: vloženo za dobo
nad 3 mesece obrestna mera 5,25 °/o nad 6 mesecev obrestna mera 5,50 °/o nad 12 mesecev obrestna mera 6,00 %> nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 »/l nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 °/o
Sprejmem dva pleskarska vajenca. Naslov v oglasnem oddelku 2149
Prekllcujem vse očitke, ki sem jih izrekla o Martinu Zorko in Frančiški kot neresnične. Mariia Hrestak, Savska 50, Kranj 2188
Sprejmem čevljarskega pomočnika za boljša dela. Samsko stanovanje zagotovljeno. Stanko Ke-rcn, Partizanska 5, Kranj 2189
Zamenjam 2000 kg pese za slamo. Mavčiče 40. Smlednik 2190
Administratorka išče redno popoldansko honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 2191
Prekllcujem neresnične besede, ki sem Jih izrekel o Marti Stacin 1 in se zahvaljujem, ker le odstopila od tožbe. Branko Klemcnč-ič
2192
Proti primerni ceni odkuoimo Glas Gorenjske, letnik 1953 št. 36 In od 44 dalje do konca leta ter priloee k Številkam 41, 42, 43; letnik 1954 št. 28 in letnik 1956 št. 27, 34, 35. Ponudbe pošljite na naslov Goriška knjižnica, Nova Gorica 2193
V nedeljo 17. maja 1964 sem pozabila v RadovUlcl na klopi pri avtobusni postaji temno sivo jopico, ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 2204
GIBPnje PReBlURLSTUP
V TR2ICU
Poročili so se: Jožef Gondiov, tovarniški delavec in Katarina Meglic, tovarniška delavka; Rafael Perko, trgovski pomočnik in Ernestina Zupan, šivilja.
Umrli so: Janez Praprotnik, dijak; Anton Zaletel, osebni upokojenec;  Terezija Hribar upok.
V KRANJU
Poročili so se: Janez Ahačič, ing. arhitekt in Antonija Sever, zlatarka; Janez Maselj, strojni ključavničar in Marija Studen, delavka; Janez Kozina, brusilec in Marija Hribar, šivilja; Jožef Sif-rer, železničar in Majda Oman, kmečka delavka; Franc BlažiČ, strojni ključavničar in Frančiška Golob, šivilja; Janez Golob, nameščenec in Marija Novak, delavka; Lojze Komovcc, usnjar in Cecilija Tičar, trg. poslovodja; Janez Justin, delavec in Milka Mo-horič, šivilja; Anton Mohat*, strojnik in Gizela Sikič, tov. delavka; Jožef in Martina Tomažin, delavka; Damijan Tomažin, šofer in Silva  šenk,  krojačica; Miroslav
SPREJMEMO OSKRBNIKA za kočo na KRIŠKI GORI.
Zaželjen je zakonski par,
po možnosti že v pokoju. Za redno zaposlitev pride v po-štev ena oseba.
Prijave sprejemamo pismeno ali telefonično Tržič 87217.
ToporiŠ, delavec in Marija Bab-nik, ,d'elavka; Friderik Gašpire, delavec in Ivana Logar, prešival-ka; Andrej Velikan je, delavec in Marija Udir, trg. pomočnica; Rok Oblak, predilec in Marija Zlate, delavka; Janez Donša, kmečki delavec in Rozalija Cernoga, kmečka delavka; Orehek Jernej, tovarniški delavec in Ljudmila Cemi-vec, delavka; Jože Knific, avto-mehani-k in Jožefa Knez, tkalka; Janez Knific, šofer in Ana Pavlo-vič, tovarniška delavka; Vukašin Vukovič, delavec in Marija Oman, delavka; Franjo Tarner, tovarniški delavec in Marija Kočevar, ži-vinorejka; Vinko Sijancc,- pečar in Pavla Keglovič, delavka; Božidar Kadivec, delavec in Angela Eržen, kmečka delavka; Janez Novak, delavec in Jožefa Dolenšck, servirka.
Rodile so: Pavla Sajovic — dečka; Marija črnilec — dečka; Ana Gričar — deklico; Darinka To-minc — dečka; Marija Mustafič — dečka, Antonija Eržen — .dečka, Otilija Vodnik — deklico, Karoli-na Jelovčan — dečka, Justina Sor-li — deklico. Ivana Trelj — deklico, Marija Cel jer — deklico, Ivana Košir — deklico, Frida Knez
— dečka, Ana žan — dečka, Ana Senčar — deklico. Marija Hrastnik — deklico, Margareta Slibar
— dečka, Marija šck — deklico in dečka; Mavrdalena Kcrn — deklico, Erna Kckec —- dečka, Darinka Jane — dečka, Cecilija Petrov-čič — dečka, Antonija Fcrjan —
GLAS v Ljubljani
DOBITE GA:
— v prodajalni Tobak, Trg OF, železniška postaja
— v kiosku Tobak, Zaloška cesta — bolnica
— v trafikah Vjesnika
Bralci, prosimo, opozorite svoje znance na to.
deklico, Branka Potočnik — deklico, Antonija Stirn — dečka, Eva Božič — deklico, Doroteja Gluhodedov — dečka, Silva Brešič — deklico, Anka Cerv — deklico, Bernarda Podlipnik — dečka, Stanislava Mravlja — dečka, Ana Pogačnik — deklico, Cecilija Flor-jančič — dečka, Julijana Florjan-čič — deklico.
V KRANJU
Solata 240 do 280 din, jabolka 130 do 170 din, češnje 250 din, grah 250 din, fižol 200 do 240 din, krompir 25 do 35 din, skuta 200 do 220 din, surovo maslo 1000 do 1100 din, čebula 60 do 70 din, špi-nača 200 do 220 din, zelje kislo 80 din, orehova jedrca 1100 do 1200 din, korenček 80 do 100 din za kg; proso 65 do 75 din, koruza 50 do 55 din, koruzna moka 65 do 70 din, ajdova moka 160 do 180 din, kaša 140 do 150 din, je-špronj 120 do 140 din, oves 30 do 35 din, pšenica 65 do 70 din za liter; jajca 29 do 33 din, kokoši 800 do 1000 din, piščanci 800 do 900 din za komad.
Koncert holandskega zbora
Na svoji turneji po Evropi bo v petek, 22. maja gostoval v Kranju pevski zbor madrigalistk Delf-te iz Holandije pod vodstvom dirigenta Pierra van Hauwe.
Imenovani zbor je najboljši te vrste v Zahodni Evropi. Do sedaj je imel 350 koncertov v Holandiji, 45 v Franciji, 32 v Belgiji, 17 v Zahodni Nemčiji, 14 v Avstriji, 9 v Španiji in v Švici, 5 v Italiji in 2 v Luksemburgu.
Razen tega je uvrščen v programe radijskih  postaj  in ima
mnogo skladb posnetih na gramofonske plošče. Na koncertu v Kranju bo zbor
izvajal v prvern delu skladbe iz renesanse, baroka in klasike, v drugem delu pa narodne pesmi raznih narodov, med njimi tudi tri iz Konga.
Kvaliteta gostujočega zbora in nadvse zanimiv koncertni program bo za Kranj velik kulturni, dogodek.
Koncert bo ob 20. uri v Prešernovem gledališču. Predprodaja vstopnic je v pisarni glasbene šole. — ar
kanov - Leonov ;
30
Na ravnici so zamolklo odmevali bobni. Borci in dekleta so Ropotulje so šklepetale. Telesa so se previjala. Geturi je kostno pogledal plesalce.
»Hej, Dedan! Zapleši!« y  Kagotov obraz je bil oznojen, rdeča ruta je vihrala po zraku. v ušesu se mu ie pozibavala lesena paličica.
»Huh, huh! Pleši, dokler živiš!«
Ljudje so se umikali, ko so zagledali Dedana Geturija. Geturi Je orožje izročil enemu izmed borcev in odšel plesat. Toda plesal W brez navdušenja. V glavi so mu kakor ostro kamenje, odzvanjale besede Vanžikine matere.
... Bobni so odmevali v ostrem ritmu. Glasovi so oblikovali pielo-r^Jo plesa. Geturi je odmaknil z glavo, ko da odganja težke misli 111 Pričel jezno plesati.
Ljudje so se povsod šalili in smejali.
»Huh, huh! Tam-tam, hitreje!« je vzklikal oznojeni Kagoto. *Plešeano z Dedan om!«
j^PripaMali so majhno skupino črnih vojakov, ki so jih partizani uJ<*i v bližini naselja  Geturi je stopil k ujetnikom.
Masafj, ki je spremljal ujetnike, jc v odgovor zamahnil z roko. Ljudje so prenehali plesati in obstopili ujetnike. -   »To so tisti! Pripeljali so jih!« je vzkliknila ena izmed žena. »Moj0 hčerko so posilili in ukradli dve kozi!«
»Pri meni so izpili vse pivo...!« .    Geturi jc gledal voiake in obhajali so ga ležki občutki, Ljudje i.1 "h jc lahko preslepiti, so sc borili proti svojim bratom. Prise-
ljenci
so izkušeni sleparji.
/ Ženske so vzklikale, sc lotevale jetnikov in pretepale ljudi, ki so se jih pred nedavnim še bale. »Dovolj jc, bumbo-džumbo!«
Ženske se niso več maščevale, vendar niso bile zadovoljne.
»Ti vojaki žive v temi,« je spregovoril Geturi. »Mzungi ubijajo s kroglami vse ljudi, ki jih ne ubogajo in zastupljajo s strupenimi besedami njihove duše. Del naše dežele obvladujejo muhe tse-tse, drugi del so zasedli naseljenci, in vi, ki se vam je razum omračil, podpirate ljudi, ki nam jehiljejo zemljo.«
Geturi je izpustil ujetnike. Dejal jim je, naj povedo svojim prijateljem, da morajo prestopiti na partizansko stran. Partizani se borijo za zemljo in svobodo, borijo se za to, da bi Kenijci sami vladali v svoji deželi.
Medtem ko se jc Geturi boril za duše svojih rojakov, je pridni Mkola odšel skrivaj k mundo-mogu.
Skrival sc je pred ljudmi in sc priplazil do čarovnikove kolibe.
Veliki čudodelnik je s prekrizanimi nogami sedel na leopardovi koži in mirno gledal gosta. Mkola se jc sklonil, da bi z glavo ne zadel ob tranv. »Potrebujem talisman proti sovražnikovim kroglam,«« je zamrmral s pridušenim glasom.
»Vem zakaj prihajaš. Zaman govoriš neumne besede.« — Munbo-mogov pogled sc je stekleno upiral v obiskovalca. Mkola je stal kot uklet od njegove moči. »Vzemi,« je s tihim glasom dejal mudnom-ogo in mu ponudil majhen rog antilope dik-dik. »Talisman nikdar ne sme videti meseca. Ce ne boš prekršil tabu, krogle Mzungov ne bodo imele nikakršne moči.«
Mkola je-segel v žep.
»Ni treba.« — Glas mundo-moga je zvenel prijateljsko. »Ti si prijatelj Dedana Geturija. Povej mu, da sem ti podaril talisman.« V strašnih časih, ko teče kri v potokih in letijo glave z ramen kakor kokosovi orehi s palm med viharjem, je dobro imeti zaščitnika, kakršen je Dedan Geturi!
Mkola se jc opogumil. Malce jc postal in premišljeval, kako bi sc lotil zadeve.
»Se eno prošnjo imam ...« je nedoločno spregovoril. »Ce bi imeli dovolj zlata, bi lahko vse kupili: puške, topove, pange, sirk in kruh. Belci prodajo vse za zlato...«
Mundo-mogo je molče gledal Mkolo. Njegov kalni pogled je brezizrazno polzel po visoki in suhljati prosilčevi postavi.
»Ti, mundo-mogo, lahko storiš vse, kar hočeš. Daj mi talisman, s katerim lahko najdem zlato. Kupili bomo orožje in pregnali vse Mzungc«
Mudno-mogo je dolgo molčal. Premišljeval je o Mkolovih besedah. Borec je čakal s pritajenim dihom.
»Zlato varujejo v zemlji vsemogočni duhovi,« je tiho spregovoril mundo-mogo. »In talisman proti tem duhovom lahko nosi le Človek s tremi rokami. Ce najdeš takšnega človeka, pridi k meni. Talisman je spravljen pri meni. Navaden človek bi umrl, takšno moč ima talisman. Pridi, ko boš našel človeka s tremi rokami.«
Mundo-mOgo je bil velik modrijan.
Mkola se je sklonil in odšel iz kolibe. Na prsih jc nosil anti-lopin rog s čarovno mešanico trav in leopardovega srca.
Ko se je Mkola vrnil, je odred že odhajal.
V naselju je ostal Kamvamba. Moral bi sklicati svet devetih starcev in s tridesetimi bojevniki jx>magati  rajonski oblasti.
»In borci naj se dostojno obnašajo, bumbo-džumbo!«
»Major ve, da bodo vsi dostojni...« — Kamvamba je nehote odpri usta. »Mi nismo vojaki Mzungov!«
Odred je odhajal.
Geturi je pogledal proti Vanžikini kolibi, ki se je zelenila v daljavi, in srce mu je napolnila žalost.
ENAJSTO POGLAVJE
Partizani so nenehno napadali sovražnikove plantaže in postaje. Strah je preplavil Nagoro in se nastanil v priseljenskih bungalovi h.
Najpogumnejši poveljnik je bil Dedan Geturi. Skrbel jc, da so živeli beli naseljenci v nenehni napetosi, požigal jc naselja, pobijal plantažnikc in njihove stražarje.
Naseljenci so razjarjeni zahtevali, naj oblasti uničijo vse partizane, preklinjali so nezadostno dejavnost vojaških poveljnikov in nagrado, razpisano na Dedana Geturija, povišali na pet tisoč funtov.
SREDA, 20. maja 1964
Šport • šport • 5r>ort S 5nori # Snort # Srmrt • Sport • šoort • šrmrt • Sport • Snnrt • Sport • Sport • Sport • šport • šport • šport • špo
Klub
strojem dober uspeh
Minula nedelja je bila kakor nalašč za razne prireditve in tekmovanja, ki jih tokrat ni manjkalo, ne v Kranju in tudi po drugih krajih Gorenjske ne.
Drago Ferko z 12 točkami. Vsi trije so pred zaključkom prireditve z zlatim, srebrninv tn bronastim vencem in vsi trije na enem motorju prevozili še častni krog. Po končanem tekmovanju smo zaprosili nekatere predstavnike tega športa in zmagovalca za krajši razgovor. Drago Regvart, zmagovalec
— Kako se počutite kot zmagovalec?
»Zelo dobro.«
— Motorno kolo vam ni zatajilo in ste ga posojali tudi drugim, ali nam lahko poveste, kdo vam pripravlja lega^Jelezncga konjička za tekmovanje?
»Sam. Sem avtomehainik in to delo najbolje sam opravim.«
— Živite v Zagrebu; ali vam je Kranj kaj bolj poznan kot običajnemu tekmovalcu?
»Kranj zelo dobro poznam. Če se prav spominjam, sem do sedaj nastopil na vseh tekmovanjih na tem dirkališču, odkar je bila otvoritev.« i
— Vaše naslednje tekmovanje? »V nedeljo 24. maja, bom nastopil v jugoslovanski ekipi na dirkališču v Svetozarevu, kjer bo ekipno svetovno consko prvenstvo v speedvvavu. Razen Jugoslovanov bodo nastopili še Sovjeti, Vzhodni Nemci in Bolgari.«
Ing. Vekoslav Jakopič, predsednik AMZ Slovenije
— Kako ocenjujete današnjo prireditev v Kranju?
»Organizacija je bila zelo dobra. Nedvomno pa je, da bi bila prireditev še bolj zanimiva, če bi bila konkurenca med tekmovalci večja. Menim tudi, da je tovrstnih prireditev, ki so tako priljubljene, očitno premalo. Zato je pa treba več tekmovalcev in seveda dobrih tekmovalnih motorjev.«
Med eno največjih športnih prireditev minule nedelje lahko uvrstimo speedvvav tekmovanje ki ga je organiziralo AMD Kranj na dirkališču v Stražišču v počastitev V. zleta Ljudske tehnike Gorenjske. Zanimanje za to prireditev jc bilo kar veliko, saj si jo je ogledalo okoli 5 tisoč gledalcev iz bližnje in daljnje okolice in celo inozemci. Organizacija tekmovanja, je bila brezhibna. Ozvočenje, ki tako rado odpove v najbolj napetih trenutkih, tokrat ni zatajilo. Gledalci so bili izredno hitro in točno obveščeni o vsem, kar se je dogajalo na dirkališču! pa še na rezultate posameznih nogometnih tekem niso pozabili.
Izbor tekmovalcev je bil zadovoljiv, saj so razen Jugoslovanov nastopih še tekmovalci iz Avstrije. Zahodne Nemčije in Italije. Od vseh nastopajočih je najbolj navdušil gledalce Zagrebčan Drago Regvart, lanskoletni državni prvak, .<;aj si Je nabral kar 13 zmagovalnih točk. Na drugo mesto so je uvrstil Avstrijec Kurt Schvvlngclschlogel s 14 točkami, na tretje mesto pa Jugoslovan
Alojz Gabrovec, predstavnik AMZ Jugoslavije
— Na današnji prireditvi je prišla do izraza iztrošenost in pomanjkljivost tekmovalnih motorjev za tovrstne prireditve. Ali ima AMZJ kakšne pomisleke ob tem?
V Jugoslaviji nam nasploh primanjkuje sodobnih tekmovalnih vozil, ne samo za speedway, pač pa tudi za druga tekmovanja. Kar zadeva speedvvav, je v programu, da AMZJ nabavi na Češkem 20 novih motornih koles, če bo šlo vse po sreči, vsako tekmovalno motorno kolo namreč stane okoli milijon dinarjev, bosta dva dodeljena  AMD Kranj.«
Franci Novak, predsednik speedvvav odbora pri AMZ Jugoslavije
— Ali nam lahko poveste, koliko tekmoval cevi /:> speedvvay imamo v Jugoslaviji?
»Slovenija jih ima 16, Hrvatska 13 in Srbija 5.«
— Ali se vam ne zdi, da je število premajhno?
»Vsekakor, toda od zadnjih let smo očitno napredovali, saj smo
dosegli že to, da sta, kakor na primer danes, lahko kar dve tovrstni prireditvi pri nas. Število tekmovalcev pa je nedvomno odvisno tudi od števila kvalitete motornih koles in pa dirkališčnih stez. Ko bomo dobili nova motorna kolesa, se bo marsikaj spremenilo.« i
— Ali nam lahko poveste, kje vse imamo dirkališčne steze za speedvvav v Sloveniji?
»V Kranju, Krškem in v Ljubljani.'Prav v tem času pa gradijo tako dirkališče tudi v Mariboru. Njegova otvoritev bo konec julija letos.«
Ali bodo res v Kranj prišli tekmovalci iz Češke?
»Ni gotovo. Pred kratkim nam je Češkoslovaška res ponudila udeležbo na treh dvobojih Češka — Jugoslavija. Če bo šlo vse po sreči, bo eden od teh dvobojev v Ljubljani, drugi ob otvoritvi dirkališča v Mariboru. Za tretje na še ni znano, ali bo v Kranju, Zagrebu ali Varaždinu.«
— R. Čarman
Gorenjska nogometna liga
Tekmovanje kanuistov na Savi
V okviru praznovanj V. zleta LT Gorenjske je bilo minulo nedeljo popoldne na Savi zanimivo meddruštveno tekmovanje kanuistov, ki ga je organiziralo in izvedlo Brodarsko društvo Kranj.
Na njem je nastopilo 29 tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja, Nove Gorice, Zagreba in Varaždina. Tekmovali so samo v slalomu, posamezno in v dvojicah na kajakih in kanujih.
V 8. spomladanskem kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so bili doseženi naslednji rezultati: Svoboda : Triglav B 6:2 (2:1), Škofja Loka : Kranj 3 : 1 (1:1).
LESTVICA GNL:
Tržič
šk.Loka
Železniki
Kranj
Tabor
Naklo
Svoboda
Prešeren
Bled
14 12
15 12
16 14 14 16 19 14 16
0 67: 8 26
1 71:17 26
6 64:44 18 5 36:23 16 5 26:23 16
8 33:36 14
7 21:40 11
9 22:64 7
1  2 13 22:83
izven konkurence Triglav B    16  13  1 2
60:30 27
LESTVICA STRELCEV:
# 22 golov: Petrovič (šk.Loka),
# 19 golov: Tavčar (Železniki),
# 16 golov: Demšar (Železniki), Mežek (Tržič), Lotrič (Železniki),
# 14 golov: Bahun (Tržič), Rant (škofja Loka),
# 13 golov: Tišler (Tržič), 0 12 golov: Pajk (Naklo), Erzin (Svoboda),
# 10 golov: Mlakar (Železniki), Zaje (Bled),
# 9 golov: Arsovski (Kranj), Ni-Volič, Kožar (Triglav B), £ 8 golov:    Škrjanc (Svoboda) itd.
OBČINSKA LIGA
V prvem kolu občinske lige sta bila dosežena naslednja rezultata:
Trboje : Preddvor 2 : 4 Predoslje : Visoko 3 : 3
T. Kaštlvnlk
Prijateljska nogometna tekma v Tržiču
l m'
Atus Verlach
1:2(1:1)
V prvem polčasu je bila tekma enakovredna. V nadaljevanju so imeli gostje rahlo terensko premoč in so zasluženo zmagali. Domači igralci so zamudili vrsto ugodnih priložnosti za dosego golov.
Strelca: v 4. minuti Krašovec za Tržič, v 8. in 53. minuti Pod-ričnik za goste.
Gledalcev okoli 500. Sodil je Novak iz Kranja.
V dveh predtekmah so se srečal; tržiški mladinci in stari člani z odgovarjajočima moštvoma Atus Verlacha. Dosežena sta bila na-
Prijetcn dan so v nedeljo izkoristili tudi jadralni letalci alpskega letalskega centra iz Lesc. V zraku slednja rezultata:
smo videli več letal, izmed katerih pa vsa niso imela sreče in se niso uspela vrniti na matično     Tržič (stari člani) : Atus Ver-
letališče. Dve jadralni letali sta zaradi »slabega vetra« morali zasilno pristati na kranjskem polju, lach 2:2 (1:2)
eno, ki ga vidimo na sliki, pa zaradi prevelikega poguma letalca na Jesenicah pri novi bencinski    Tržič (mladinci) : Atus Verlach
črpalnlcl. 3:2 (1:1)
V zadriji tekmi na gostovanju v Jugoslaviji je vzhodnonemškl prvak Motor iz Jene nastopil v ponedeljek na kegljišču Triglava v Kranju. Letošnji državni prvak Triglav je goste premagal z rezultatom 5137 (Turk 904. Bregar 840, Jereb 843, Ziberna 843, Martelanc 867, KordeŽ 840) : 5040 (Miiller 821, Siegmund 824, Grimm 843, Schlosser 843, Briintlgam 842, Grohs 858). Po odličnih rezultatih v Zagrebu (5510) so utrujeni gostje tokrat metali slabše, zato so Jln domačini kljub rahli tremi zanesljivo premagali. — Na sliki prizor iz dvoboja
Po košarkarskem derbiju
Škofja Loka : Triglav (86:61)
Gorenjski košarkarski derbi med škof Jo Loko In Triglavom se je končal z zmago Ločanov. Kranjčani niso bili kos domačinom, ki so v "nedeljo imeli »svoj dan« ter popolnoma nadigrali nasprotnike.
Po končani tekmi smo vprašali trenerja igralcev Triglava RUSA ter igralca Škofje Loke HAFNERJA za njuno mnenje o tekmi.
V kakšnem razpoloženju ste pričakovali tekmo?
# Rus:
Naš najboljši igralec Lampret je zlomil nogo in smo bili zato oslabljeni. Poleg tega v sedanjem moštvu ne igra šest igralcev, ki so v prejšnjih letih tvorili steber moštva. Zato pred tekmo nisem računal na našo zmago.
# Hafner: Ker naj bi derbi odločil, katero moštvo bo v naslednji sezoni igralo v drugi slovenski ligi, sem na tekmo prišel z mešanimi občutki.
Vajino mišljenje o tekmi?
0 Rus: Prvi polčas smo sc dobro držali. V osmi minuti drugega polčasa smo celo zmanjšali razliko na pičle štiri točke, a nam je kasneje zmanjkalo moči.
# Hafner: Igra ni bila kvalitetna. Bila je tipično prvenstve-
na. Moštvi sta igrali slabo v obrambi in je zaradi tega rezultat tako visok.
Vaši načrti?
0 Rus: Ker vse kaže, da bomo izpadli, bomo že sedaj pričeli pripravljati moštvo, ki bo igrrlo v drugi slovenski ligi. Tam se bomo borili za prvo mesto in ponoven plasma v prvo ligo.
# Hafner: Upamo, da bomo na domačem igrišču zabeležili še veČ zmag, na tujih terenih pa se bomo borili za čim boljše rezultate. Presenečenja seveda niso izključena.
Več let že igrata gorenjska predstavnika v prvi in drugi slovenski ligi. Letos sta se prvič srečala v borbi za točke. Prav škoda bi bila, da bi moralo eno moštvo v nižje tekmovanje. Ne bi smeli kar takoj vreči puške V koruzo, saj tekmovanja še nl konec.
A. Pogačnik
Ženska gorenjska košarkarska liga TRIGLAV : JESENICE 43:49 (23:25)
olo ob taktih polke in valčka
Kiseljak, maja ...
Približno na sredini poti ob glavni cesti ZENICA — SARAJEVO leži majhno mestece KISELJAK. Od obeh mest je oddaljeno kakih 35 kilometrov. Še posebej je to mestece znano Sarajevčanom, saj jim služi kot dober rekreacijski center. Ob nedeljah pride v Kiseljak veliko število osebnih avtomobilov z najrazličnejšimi registracijami iz vse države in tudi iz tujine.
Kaj je tako privlačnega v Kiseljaku? če govorimo o kraju ima zares lepo, privlačno lego. Največja zanimivost in privlačnost je gotovo daleč naokoli znana mineralna voda »KISELJAK«. Tu so trije izviri. Vsak se je lahko po mili volji napije in če hoče lahko po mili volji odnese tudi domov. Zato niso redki primeri, ko pri izvirih srečaš ljudi, ko polnijo vodo v velike pletene steklenice in jo odnašalo ali celo vozijo domov.
Kiseljak je tudi občinsko središče. Občina je površinsko zelo vcMka, toda prebivalcev je malo, morda le okoli 3000. Nekateri kraji v hribih so od občin-skcrra središča oddaljeni tudi dve uri hoda. Tu ni nobene industrije, tako da so razvoj in službe, ki ob%tojaj6 odvisni le od dotacij. Zanje poskrbi sarajevski okraj z okoli 350 milijoni dinarjev letno. Upravičeno pa lahko trdimo, da je mesto s tako ikromnim dohodkom vendar lepo urejeno. Obstoja več hotelov in gostinskih obratov. Dobro jc razvita zdravstvena služba, imajo tudi bolnišnico z zmogljivostjo 50 postelj in še in še bi lahko naštevali najrazličnejše pomembne objekte.
Kulturr in Jugoslovanska ljudska armada
Značilno za majhne kraje je to, da je nosilec vsega kulturnega življenja prav naša ljudska armada. Sodelovanje med domačini v takih krajih pride
še posebej do izraza. Tako je tudi V Kiseljaku. Vse kulturno in zabavno življenje je osredotočeno izključno na Dom JLA in na krajevni dom kulture. Prireditve so zelo pogoste, za kar imajo največ zaslug politične organizacije in ljudska univerza.
V Kiseljaku je garnizon podpolkovnika ILIJE RADAKOVICA. Med fanti, ki služijo vojaški rok in tako izpolnjujejo obvezo do domovine so tudi slovenski fantje (od tega tudi nekaj Gorenjcev), ki imajo precejšnje zasluge za kulturno življenje samega kraja. Vojaki imajo v prostem času zelo razvite razne svobodne aktivnosti. Delujejo nairaz-ličneiši krožki, od dramskih, literarnih, likovnih do športnih itd. Razglasile postaje, pri katerih delujejo pravi uredniški odbori, skrbijo za redno dnevno obveščanje vseh vojakov o njihovem notranjem življenju. Objavljajo pa tudi glasbo po željah im dobre oddaje naših radijskih postaj. Snosobni napovedovalci prečkajo iz našega dnevnega časopisia dobre notranje in zunanje politične komentarje, še posebej je po nekaterih enotah na razglasnih no-postajah zanimiva rubrika »Zgodilo sc je na današnji dan.«
V vojašnici v Kiseljaku vojakom skoraj zmanjka časa, da bi se lahko ukvarjali z vsem, kar si želijo. Vendar si redno vsak mesec izdelajo podroben program kulturnega življenja. Vsak torek in petek popoldne je namenjen vojakom za kulturno dejavnost.
In prav v okviru tega kulturno zabavnega življenja so sc ustanovile posebne grupe, ki nastopaio na raznih prireditvah ob priložnostnih svečanostih. Skupaj sodelujejo fantje iz Hrvatske, Slovenije, Srbije, črne gore, Makedonije, Bosne. . . Včasih pa se" najdejo skupaj slovenski, ali srbski fantje in še posebej pripravijo za nastope svoje točke ...
Tako je postala zelo popularna skupina slovenskih fantov, ki ima precejšen delež pri zabavnem Življenju vojakov v tej enoti. Njihovi nastopi so znani tudi že izven vojašnice. V tej skupini deluje instrumentalni kvintet, ki izvaja predvsem slovenske domače melodije, vokalni oktet s precej bogatim sporedom narodnih pesmi, razen tega pa še štirje recifatorji, ki so jim zelo priljubljeni slovenski pesniki, kot so Prešeren, Aškerc in Zunančič. Program, ki so ga pripravili, traja polni dve uri.
Nastopi pred občinstvom
Skupina Slovencev se je domačinom žc dvakrat predstavila, in sicer nazadnje v okviru proslavljanja delavskega praznika 1. maja. Razen narodnih pesmi
Dopis našega vojaka iz Bosne
so bile to pot na programu tudi partizanske. Posebnost pri vsem je, da ves program izvajamo v slovenskem jeziku. Domačini, kljub temu, da ga vsi ne razumejo dobro, so ga vedno lepo sprejeli. Kino-dvorana v Kiseljaku, ki sprejme okoli 250 gledalcev, je bila obakrat nabito polna.
Nastopu, ki smo ga izvajali pod naslovom »VEČER SLOVENSKIH NARODNIH PESMI«, je prisostvovalo veliko družbeno-političnih delavcev. Med njimi je bil tudi predsednik občinske skupščine. Po končani predstavi je mladinska organizacija iz Kiseljaka na domačem nogometnem igrišču priredila z vojaki, mladino in ostalimi prebivalci večer ob tabornem ognju in velik ognjemet.
Razumljivo, ker smo bili tudi mi prisotni, smo morali del programa spet ponoviti. Domačini pa
so okoli nas plesali kolo kar na takte polk in valčkov.
Sprejel nas je tudi predsednik občinske skupščine, ki se je o našem nastopu prav pohvalno izrazil. Zaželel je še, da bi se kar največkrat srečali z občani Kiseljaka in ne samo sedaj, ko nosimo uniforme, marveč tudi potem, ko bomo vojaški rok že odslužili. Dobili smo tudi lepa praktična darila.
Eden od naših se je prav lepo zahvalil in med drugim dejal, da jc to dolžnost naše armade in da na tak način največ pripomoremo h krepitvi največjega bogastva, ki nam ga je dala NOB, in tO je BRATSTVO TN ENOTNOST VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV.
Ob prvomajskih praznikih smo bili nemalo presenečeni, kajti vrhovni komandant tovariš Tito je med drugimi odlikoval tudi tri iz naše grupe: KO-STJA iz Maribora. C ERAR J A iz Ljubljane in ZUPANA iz Kranja, za nesebično pomoč pri utrjevanju bratstva in enotnosti z medaljo za vojaške vrline.
Če bo koga od Slovencev pot zanesla v Kiseljak, se boste gotovo počutili precej domače. Naš program so posneli tudi na magnetofonski trak in ga ob nedeljah in med tednom popoldne večkrat zavrtijo. Ljudje tukaj so dobri, vsakega sprejmejo Z odprtimi rokami.
To je le delček iz. življenja nas vojakov, gp*. tovo pa bi zmanjkalo prostora, če bi hoteli zliti na papir vse, kar se dogaja v prostem času, v vojaškem življenju. To je zabavno, pestro! Naj ob koncu morda omenim še to, da je naša armada velika šola. Resnica je, da v njo pridejo iz zaosta-lejših krajev naše domovine tudi nepismeni. Toda iz armade gre vsak tak z novo pridobitvijo, nauči so pisati.
POLDE ZUPAN, V. P. 5454 KISELJAK
Morda ne bi bilo napak, če b; nam tudi ostali gorenjski fantje napisali od časa do časa svoje vtise in doživetja i/. Jugoslovanske ljudske armade. Ce bo kaj zanimivega, prav gotovo stvar ne bo romala v koš. Do tedaj pa vsem vojakom lep pozdrav! UREDNIŠTVO
65