Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. —- Tel. štev. 25-52.
45.
kos.
V LJUBLJANI dne 7. junija 1939.
Letnik X.
VSEBINA:
255. Uredba o skladu zavoda za preskušanje materiala pri ministrstvu za gradbe.
256. Pravilnik o opravljanju izpila za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in za tehnologijo.
257. Pravilnik o dajanju zdravniške pomoči, strežbe in oddajanju zdravil.
258.	Razveljavitev razpisa št. 7440/IV o carinjenju terpentina in surovega borovega katrana.
25!). Odločba o zaokrožanju delov dinarja ob pobiranju telegrafskih in telefonskih pristojbin.
260. Opozorilo glede naslavljanja pošiljk občini Primskovo.
261. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
255.
Na podstavi točke 6. § 67. finančnega zakona za
1.	1939./40. predpisujem v soglasnosti z ministrom za finance tole
uredbo
o skladu zavoda za preskušanje materiala pri ministrstvu za gradbe.*
Člen 1.
Za poslovanje in redno vzdrževanje kakor tudi za obnavljanje zavoda za preskušanje materiala pri ministrstvu za gradbe se ustanavlja pri Državni hipotekarni banki v Beogradu sklad z nazivom: Sklad zavoda za preskušanje materiala pri ministrstvu za gradbe ( Fond Zavoda za ispitivanje materijala pri Ministarstvu grade-vina*).
Člen 2.
Ta sklad je samostalna pravna oseba: more pridobivati pravice, prevzemati obveznosti in najemati posojila.
Sklad je oproščen vseh državnih in samoupravnih taks, doklad in davščin.
Člen 3.
Ta sklad se popolnjuje z dohodki od plačil za opravljene preskuse po členu 5. le uredbe, dohodki od prodanih knjig in sešilkov zavoda, dohodki od glavnice
* »Službene liovine kraljevine Jugoslavije« z dne aprila 1939., št, 74/XXI/15G.
sklada in morebitnimi dotacijami ministrstva za gradbe za preskus materiala na zahtevo tega ministrstva.
Člen 4.
Sklad upravlja minister za gradbe po določbah te uredbe in navodil, ki se predpišejo naknadno.
Člen 5.
Za preskuse, ki jih opravlja zavod na zahtevo drugih (fizičnih in pravnih) oseb in naprav izven ministrstva za gradbe po načelni odobritvi tega ministrstva, se pobirajo pristojbine po ceniku, ki ga predpiše minister za gradbe.
Člen 6.
Preskušanje se ne sme začeti, dokler ne opravi stranka vplačila, razen če gre za preskuse na račun iu ob stroških državnih naprav.
Člen 7.
Iz sredstev tega sklada se nabavlja potrošni in ne-polrošni material, ki je potreben za redno poslovanje zavoda, se izvršujejo popravila sedanjih in se nabavljajo novi stroji, instrumenti in orodje, se izplačujejo plače in nagrade honorarnemu in dnevničarskemu osebju, ki se najame za poslovanje zavoda. Prav tako se plačujejo pavšalna odškodnina osebju za obrabo obleke in nagrade za nadurno delo kakor tudi vse ostale potrebščine, ki so v zvezi s poslovanjem tega zavoda.
Člen 8.
Vsi izdatki iz tega sklada se opravljajo po določbah zakona o državnem računovodstvu in spadajo pod predhodni vizum krajevne kontrole pri Državni hipotekarni banki.
Clen 9.
Po iztekli proračunskega leta poda minister za gradbe ministru za finance nadrobno poročilo o ostvar-jenib dohodkih in opravljenih razhodkih po tem skladu radi vpisa v zaključni račun za tisto proračunsko leto.
Clen 10.
Razvidovanje ostvarjenik dohodkov in opravljenih razhodkov in vse računsko-knjigovodstvene posle, ki so v zvezi 9 tem skladom, opravlja računovodstveni odsek ministrstva za gradbe.
Za opravljanje teh poslov najame lahko minister za gradbe na breme tega sklada potrebno število osebja z mesečnim honorarjem ali za pavšalno nagrado.
Clen 11.
Ta uredba dobi obvezno moč na dan 1. aprila 1939.
V Eeogradu dne 1. aprila 1939.; M. g. št. 14.100.
Minister za gradbe dr. M. Krek 9. r.
236.
Na podstavi točke 1. § 6. v zvezi s točko 4. § 9. zakona o pooblaščenih inženirjih z dne 30. avgusta 1937. predpisujem po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic kraljevine Jugoslavije tale
pravilnik
o opravljanju izpita za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in za tehnologijo.*
Clen 1.
S tem izpitom mora pokazati kandidat potrebno sposobnost za izvrševanje javne inženirske prakse inženirja za tehnično kemijo ali za tehnologijo. Pri izpitu mora pokazati kandidat potrebno praktično izobrazbo za uporabo teoretičnega znanja, pridobljenega 9 šolanjem, kakor tudi potrebno izkušenost pri delu, pridobljeno po dvoletnem praktičnem delu. Razen tega mora pokazati tudi potrebno poznavanje zakonskih predpisov in državne administracije.
Clen 2.
Izpit smejo opravljati samo državljani kraljevine Jugoslavije, ki so dovršili pri nas ali v inozemstvu tehnično fakulteto ali drugo vi9oko šolo z veljavo tehnične fakultete in si pridobili diplomo inženirja za tehnično kemijo ali inženirja za tehnologijo (inženirja kemije ali tehnologije).
Kandidat pridobi pravico, opravljati izpit, po dvoletni praksi po diplomiranju na delu v svoji stroki pri državnih ali samoupravnih telesih ali pri pooblaščenem inženirju ali podjetju svoje stroke v državi ali v inozemstvu-.
Ca#, prebit pri praktičnem delu med šolanjem, kakor tudi čas odtluževanja kndrskega roka pri vojski se ue upošteva.
Clen 3.
Izpit za pooblaščenega Inženirja pri ministrstvu za trgovino in indu*trijo po tem pravilniku se predpisuje za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. marca 1939., št. 70/XIX/140,
inženirje za tehnično kemijo in za tehnologijo in se opravlja, da bi se pridobili pogoji iz točke 4. odst. 1. § 3. zakona o pooblaščenih inženirjih za pridobitev pooblastitve za izvrševanje inženirske prakse v stroki inženirja za tehnično kemijo ali inženirja za tehnologijo,
Clen 4.
Izpit je pismen in usten. Pri izpitu je zlasti gledati na ožjo stroko praktične specializacije kandidata, ki opravlja izpit.
Clen 5.
Pismeni izpit sestoji iz domače naloge-teme, ki obsega samostojno izdelavo projekta iz kemično-tehničnih industrijskih naprav ali izdelavo obsežnejšega elaborata iz kemične industrije, ki jo določi izpraševalna komisija za te izpite.
Clen 6.
Ustni izpit je sestavljen iz dVeh delov; iz občnega
in iz posebnega, strokovnega.
A. Občni del izpita obsega pozitivno zakonodajo, in to:
I. 1. ustavo kraljevine Jugoslavije;
II.	1. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave;
2. zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja;
3. zakon o občnem upravnem postopku;
4. zakon o banski upravi;
5. zakon o uradnikih;
III.	1. zakon o državnem računovodstvu:
2. zakon o taksah;
3. zakon o obrtih;
4. zakon o zaščiti delavcev;
5. zakon o zavarovanju delavcev;
6. zakon o upravi za zaščito industrijske svojine;
7. zakon o pooblaščenih inženirjih z dne 30. avgusta 1937. (»Službene novine* št. 292/LXVllI z dne 13. oktobra 1937.), — s potrebnimi pravilniki in poslovniki, ki se izdajo na njih podstavi;
8. pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah pri podjetjih ('Službene novine« št. 19 iz 1. 1922.).'
Razen tega morajo poznati kandidati voditev vložnega zapisnika, registra, kontrolnika in vseh dhugih knjig kakor tudi vodstvo poslov v tehnični administraciji svojih strolr.
B. Posebni, strokovni del izpita sestoji:
1. iz kemije (anorganske, organske in analitične);
2. iz tehnologije (kemične, mehanične, elektrokemične in metalurgične);
3. iz splošnega poznavanja domače industrije, domačih surovin in domačih izvorov pogonske sile.
Clen 7.
Izpili se opravljajo pri ministrstvu za trgovino in industrijo pred komisijo, ki njene člane postavi minister za trgovino in industrijo z odlokom za vsaki dve leti vnaprej.
7.	istim odlokom se postavijo tudi za isto dobo članom namestniki kakor tudi tajnik izpraševalne komisije in njegov namestnik.
Imenovanje komisije fe objavi x »Službenih novi-nah«.
Clen 8.
Izpraševalno komisijo sestavljajo: dva uradnika ministrstva za trgovino in industrijo, diplomirana pravnika, katerih eden mora biti izmed naj višjih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo, dva univerzitetna profesorja in en pooblaščeni inženir za tehnično kemijo ali za tehnologijo.
Zveza inženirskih zbornic predlaga tri kandidate pooblaščene inženirje iz stroke in njihove namestnike; izmed njih postavi minister za trgovino in industrijo enega za člana izpraševalne komisije in enega namestnika.
Po izkazani potrebi sme minister za trgovino in industrijo izpraševalno komisijo dopolniti ali posamezne elane zameniti z novimi tudi že pred pretekom roka.
Clen 0.
Člani komisije, ki so s kandidatom v dokazanem sovraštvu ali v razmerju sorodnika v lavni črti ali v stranski črti do vštete četrte stopnje, moža ali žene ali sorodnika po svaštvu do vštete, druge stopnje, ne smejo sodelovati kot jzpraševatelji.
Clen 10.
Po stopnji najvišji član komisije predseduje komisiji.
Predsednik vodi celoluo poslovanje komisije.
Tajnik komisije piše zapisnik komisije in opravlja vse upravne posle ob opravljanju izpitov.
Clen 11.
Komisija ima svoje seje pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Sejam morajo prisostvovati vsi člani komisije.
Komisija sklepa o vseh vprašanjih, ki se tičejo izpitov.
Komisija sklepa z večino glasov.
Clen 12.
Izpitni rok je v mesecu maju in v mesecu novembru.
Clen 13.
Prošnjo za opravljanje izpita predloži kandidat pismeno ministrstvu za trgovino in industrijo (občnemu oddelku) najdalj do 1. decembra oziroma 1. junija. Kandidat mora navesti v prošnji svoj naslov in urad, po katerem se mu priobčijo odločbe komisije.
V prošnji mora prodati kandidat kratek življenjepis, popis svojega dela in zaposlitve po končanem šolanju in ji mora priložiti:
1. spričevalo o napravljenem zrelostnem izpitu;
2. diplomo o napravljenem izpitu (člen 2.).
Kandidat, ki predloži za doka/, svoje šolske izobrazbe diplomo inozemske fakultete ali visoke šole z veljavo tehnične fakultete, mora predložiti dokazila, da je Ustregel tudi pogoju po zakonu o nostrifikaciji;
3. potrdilo o dvoletnem praktičnem delu (člen 2.), ki ga izda pristojna inženirska zbornica;
4. potrdilo o državljanstvu.
Vse te listine se predložijo v prepisu, overjenem od pristojnega oblastva, in se pridržijo za arhiv ministrstva.
Datum oddaje prošnje na pošlo na povratni recepis oziroma datum poštnega pečata velja za dan prejema prošnje, pri ministrstvu.
Prošnje za izpit, ki nimajo navedenih listin, kakor tudi po določenem roku prejete prošnje se ne upoštevajo.
Clen 14.
Ministrstvo za trgovino in industrijo pošlje prejete prošnje za opravljanje izpita izpraševalni komisiji, ki pregleda prošnje iu listine in dovoli opravljanje izpita tistemu kandidatu, ki izpolnjuje predpisane pogoje,
Clen 13.
Ko dovoli izpraševalna komisija kandidatu oprav, ljanje izpita, sklepa o temi zu domačo nalogo in jo določi. Ko priobči komisija kandidatu dovolitev, mu dostavi tudi temo za domačo nalogo najdalj do 1. januarja ozi-roma 1. julija.
Na dan, ko prejme temo za domačo nalogo, mora imeti kandidat najmanj dve leti v členu 2. določene prakse.
Clen 1(1.
Kandidat izroči domačo nalogo ministrstvu za trgovino in industrijo za izpraševalno komisijo ali pa jo pošlje po pošti najdalj do 1. aprila oziroma 1. oktobra. Po tem roku se naloge ne sprejemajo, po pošti prejete naloge pa se ne upoštevajo.
Datum oddaje naloge na pošlo oziroma 'datum postnega pečata velja za dan prejema pri ministrstvu.
Clen 17.
Izjemno od člena 16. tega pravilnika se sme kandidatu, ki je iz Opravičenih razlogov zadržan, da bi izročil domačo nalogo v določenem roku, dovoliti podaljšava roka za predložitev, in to najdalj do 20. aprila oziroma 20. oktobra. O tem odloča predsednik komisije.
Clen 18.
Za kandidata, ki ne izroči domače naloge v določenem roku, velja, da je odstopil od izpita, in Če se prijavi iznova za izpit, dobi novo tčmo za domačo nalogo.
Clen 19.
Prejeta naloga se izroči v pregled in oceno tistemu članu komisije, ki je nalogo predlagal, in je le-t& dolžen o končanem pregledu in oceni pismeno poročati izpraševalni komisiji. Po tem poročilu sklepa komisija, ali jse pozove kandidat na obrambo teme in ali se sme pripustiti k nadaljnjemu opravljanju izpita.
Sklep komisije po tem poročilu se priobči kandidatom najdalj do 1. maju oziroma do 1. novembra.
Clen 20.
Kandidat je dolžen domačo nalogo-lemo (člen 5.) sa-mostalno obdelati, kar mora potrditi z izjavo, ki jo podpiše: da jamči s svojo častjo, da je nalogo samostalno izdelal.
Clen 21.
Ce se prepriča izpraševalna komisija, da kandidat svoje domače nuloge ni obdelal samostalno, zavrne kandidata od nadaljnjega opravljanja izpita, kar se v zapisniku o opravljanju izpitov posebej označi, sklicevaje se na la člen.
Clen 22.
Ce kandidat pismenega izpita ne napravi, se ne pripusti k ustnemu izpitu in velja, da to pot izpita ni napravil, o čemer se kandidat obvesti.
Člen 23.
Kandidatu, kateremu se dovoli nadaljnje opravljanje izpita, se priobči istočasno razpored nadaljnjega opravljanja in poteka izpita.
Člen 24.
Izpraševalna komisija lahko odloži opravljanje ustnega izpita tistemu kandidatu, ki je iz opravičenih razlogov zadržan, da bi izpit opravljal, ali ki je zaradi nenadnega nastopa akutne bolezni primoran izpit prekiniti. Svoj neprihod k izpitu mora kandidat opravičiti z verodostojnimi listinami, opiavičbo pa oceni komisija.
Če kandidat ne opraviči neprihoda k ustnemu izpitu ali če prekine izpit iz neopravičenih razlogov, velja, da ustnega izpita ni napravil.
Ustni izpit se lahko odloži samo v istem izpitnem roku oziroma do prvega naslednjega roka iz člena 13., t. j. do 1. decembra oziroma 1. junija, ob hudi bolezni pa po sklepu komisije tudi še za kasneje.
Če kandidat v določenem mu roku ne pride k ustnemu izpitu, velja, da je od vsega izpita odstopil, in če se prijavi iznova za izpit, mora dobiti novo temo za domačo nalogo.
Člen 25.
O poteku izpita se piše zapisnik v posebno knjigo. V zapisnik se poleg ostalih potrebnih podatkov vpiše tudi sklep komisije o tem: ali je in kako je kandidat napravil izpit ali ga ni napravil. Prepis zapisnika se .vpiše v vložni zapisnik ministrstva.
Zapisnik podpišejo predsednik in vsi člani.
Člen 26.
Po uspehu pri pismenem izpitu in odgovorih pri ustnem izpitu se oceni kandidat s temile ocenami:
napravil soglasno;
napravil;
ni napravil.
Člen 27.
Kandidat ponavlja izpit:
1. če ne napravi pismenega izpita;
2.	če je imel	pri ustnem izpitu slab	uspeh;
3.	če je bil zavrnjen od opravljanja	izpita po	čl.	21.;
4. če ne opraviči neprihoda k ustnemu izpitu ali »e prekine izpit iz neopravičenih razlogov (člen 24.).
Kandidati, ki izpit ponavljajo, se lahko prijavijo za izpit v naslednjem izpitnem roku.
Kandidatu, ki ponavlja izpit po točki 2. tega člena, se pri	ponovnem	izpitu ne da v izdelavo	domača	naloga,
pač	pa se mu za	pismeno nalogo dasta	obdelaji	do	dva
praktična primera. Izdelava pismene naloge traja največ pet ur. Če kandidat tudi tokrat izpita ne napravi, mora opravljati pri novem ponavljanju izpita ves izpit, t. j. mora izdelati tudi domačo nalogo-temo.
Člen 28.
Izid izpita se priobči kandidatu takoj.
Člen 29.
Kandidat, ki napravi ves izpit, dobi diplomo ali potrdilo o napravljenem izpitu za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo ali za tehnologijo proti plačilu po zakonu o taksah predpisane takse,
Diploma je opremljena s pečatom ministrstva za trgovino in industrijo, številko vložnega zapisnika in podpisom predsednika in tajnika komisije.
Člen 30.
Kandidat lahko vzame svojo domačo nalogo po preteku dveh let od napravljenega izpita.
Po tem roku nista ne ministrstvo za trgovino in industrijo ne izpraševalna komisija dolžna hraniti to nalogo.
Člen 31,
Napravljeni državni izpit po tem pravilniku se priznava inženirjem kemije in inženirjem tehnologije kot napravljen državni strokovni izpit po § 14. zakona o uradnikih za stroko po vseh ministrstvih.
Napravljen državni strokovni izpit po § 14. zakona o uradnikih se priznava inženirjem kemije in inženirjem tehnologije, ki prenehajo biti državni uradniki, kot izpit, opravljen za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo ali za tehnologijo, če so prebili po napravljenem državnem strokovnem izpitu v državni službi najmanj pet let.
Člen 32.
Kandidati za opravljanje izpita, ki so v državni službi, smejo dobiti odsotstvo do 6 tednov za izdelavo domače naloge, opravljanje ustnega izpita in potovanje iz službenega kraja v Beograd in nazaj.
Člen 33.
Kandidat plača kot izpitno takso za honorar predsedniku in vsakemu članu komisije po 100'— dinarjev, tajniku 60'— dinarjev in za pregled domače naloge 100*— dinarjev.
Za vsako ponavljanje izpita se plača ista taksa.
Honorar se položi ob izročitvi prošnje za opravljanje.
Člen 34.
Kandidati doktorji kemije in absolvirani kemiki filozofske fakultete, ki jih omenja § 119. zakona o pooblaščenih inženirjih z dne 30. avgusta 1937., dobijo proti plačilu takse po zakonu o taksah po opravljenem izpitu potrdilo s pozivom na § 119. v zvezi s točko 4. odst. 1. § 3. istega zakona, da so napravili izpit, s čimer so izpolnili enega izmed pogojev za pridobitev pravice, izvrševati prakso pooblaščenega inženirja. Ta izpit se opravlja po izpitnem programu za pooblaščene inženirje.
Člen 35.
Kandidati, ki so se prijavili za izpit do razglasitve tega pravilnika, smejo opravljati samo v majskem izpitnem roku 1939. izpit po pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo I. št. 37.354/0 z dne 12. novembra 1931., s poznejšimi spremembami in dopolnitvami
Člen 36.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v >Službenih novinah«.
V Beogradu dno 22. marca 1939.; I. št. 11.316/0.
Minister za trgovino in industrijo J. B. Tomič s. r.
.   —»—
237.
Na podstavi odstavka 3. § 12. in § 130. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah predpisujem tale
pravilnik
o dajanju zdravniške pomoči, strežbe in oddajanju zdravil.* I.
Splošne določbe.
Clen 1. (§§ 8. in 12. uredbe).
(') Z zdravljenjem po uredbi se razumejo zdravniški pregled, zdravniška pomoč, bolniška strežba in dajanje zdravil, neogibno potrebnih specialitet in obveznega materiala.
(-) Med zdravljenjem v kopališčih, zdravstvenih zavodih, sanatorijih in okrevališčih obsega brezplačno zdravljenje poleg tega tudi vzdrževanje: stanovanje, hrano, kurjavo, razsvetljavo in ostale storitve, kolikor se opravljajo tudi drugim bolnikom.
Člen 2. (§ 8. uredbe).
Vojaški vojni invalidi, priznani po § 2. uredbe, imajo ne glede na imov insko stanje pravico do brezplačnega zdravljenja:
a) za vse rane, poškodbe, pohabe in bolezni, zaradi katerih so priznani za take, kakor tudi za vse komplikacije, ki bi se pokazale kot njih posledica, in
b) za vse druge bolezni ne glede na to, ali so dobili te bolezni pred onesposobitvijo ali po nji.
Člen 3. (4? 9., odst. 1., uredbe).
Pravico do brezplačnega zdravljenja za vse bolezni imajo, če so siromašne po § 121. uredbe, tudi
a) rodbine — žene in otroci — vojaških vojnih invalidov,
b) rodbine — vdove in otroci — umrlih vojaških vojnih invalidov in
c) rodbine — vdove in otroci — padlih, umrlih ali pogrešanih bojnikov in ostalih oseb iz § 2. uredbe, ki niso bojniki.
Clen 4. (§ 9., odst. 2., uredbe).
Pohabljeni, bolehajoči in slabotni, zlasti pa tuberkulozni otroci oseb, navedenih v členu 3. tega pravilnika, pri katerih ugotovi komisija, ustanovljena po točki 5. oziroma 7. člena 1. pravilnika o pregledovanju z uredbo zaščitenih oseb, potrebnost posebne ali daljše strežbe in zdravljenja, se predvsem sprejemajo na brezplačno zdravljenje v državne in banovinske bolnice, sanatorije, dispanzerje, kopališča, klimatske kraje in okrevališča, če so siromašni.
Člen 5.
(l)	Pravica do brezplačnega zdravljenja traja:
a) pri vojnih invalidih do smrti;
b) pri ženah vojnih invalidov ves čas, dokler dejansko traja zakonska skupnost;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne !0. maja 1939., št. 1T)4/XXX111/243. - Uredbo gl. »Službeni list« št. 629/103 iz 1.1938.	i
c)	pri vdovah do vnovične omožitve ali smrti in
č) pri otrocih do polnoletnosti, če se šolajo, pa do dovršenega 23. leta starosti.
(2) Hčere izgube to pravico tudi z omožitvijo.
(3) Pri otrocih, popolnoma nesposobnih za duševno ali telesno delo, dokler ta nesposobnost traja.
(4) Vse spredaj navedene osebe izgubijo pravico do brezplačnega zdravljenja tudi z izstopom iz državljanstva (§ 60. uredbe).
(5) Prav tako se sme ta pravica vsaki spredaj navedenih oseb z odločbo pristojnega invalidskega sodišča vzeti (§§ 56. in 57. uredbe).
Člen 6.
(*) Za zdravje zgoraj navedenih oseb skrbi država tudi še tako, da daje iz sredstev narodnega invalidskega fonda kredit in podporo zdravstvenim zadrugam, pri katerih so take osebe včlanjene.
(s) Na isti način skrbi država za zdravje ostalih oseb, zaščitenih z uredbo:
a) rodbin, navedenih v členu 3. tega pravilnika, če niso siromašne po § 121. uredbe, in
b) roditeljev, bratov in sester umrlih invalidov, padlih, umrlih ali pogrešanih bojnikov in oseb iz § 2. uredbe, ki niso bojniki (točka c. § 5. in odst. 3. § 9. uredbe).
Člen 7.
(') Narodni invalidski fond skrbi, da se tudi zdravljenje z uredbo zaščitenih oseb, kjer koli je to mogoče in ustrezno, predvsem organizira in izvaja po zdravstvenih zadrugah.
(2)	V okoliših, kjer še ni zdravstvenih zadrug, naj z uredbo zaščitene osebe same dajo pobudo za ustanovitev takih zadrug; pri tem naj jih podpirajo vsa državna in ostala javna, zlasti zdravstvena oblastva in naprave in Društvo vojnih invalidov (§ 40., točka d. § 84., točka a. § 85., § 86. in točka c. § 91. uredbe). Kolikost kredita in podpore zdravstvenim zadrugam se določi -v razmerju s številom z uredbo zaščitenih oseb, ki go včlanjene v zdravstvenih zadrugah.
(*) Natančnejše pogoje za dajanje kreditov in podpor zdravstvenim zadrugam določi uprava narodnega invalidskega fonda.
Člen 8. (§ 10. uredbe).
(') Vseh taks, ki jih pobirajo država, samoupravna telesa in zakupniki oziroma lastniki od obiskovalcev raznih kopališč in klimatskih krajev, so oproščene tako osebe, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja po členih 2., 3. in 4. toga pravilnika, kakor tudi ostale osebe, za katerih zdravje skrbi država po členu 7. tega pravilnika.
(s) Za oprostitev od teh taks se ne daje nikakršna odškodnina.
(*) Te oprostitve so le osebe deležne ne glede na to, ali jih je poslal v kopališče zdravnik ali ni.
II.
Splošno zdravljenje.
Clen 9. (§ 11. uredbe).
(') Oseba, ki ima pravico do brezplačnega zdravljenja in se želi koristiti s to pravico, naj se po možnosti obrne do svojega odbora Društva vojnih invalidov, da
mu izposluje dajanje te pomoči. Odbor izda taki osebi pismeno nakazilo za zdravnika. Če ni v kraju odbora Društva vojnih invalidov, kakor tudi v nujnih primerih sme zahtevati taka oseba od zdravnika zdravniški pregled in zdravniško pomoč neposredno.
(!) Za zdravniški pregled, zdravniško pomoč in odpravo na nadaljnje zdravljenje naj se obrnejo take osebe oziroma zanje invalidsko društvo predvsem do najbližjega državnega ali samoupravnega zdravnika ali zdravnika urada za zavarovanje delavcev; šele če takega zdravnika ni, se smejo obrniti do zasebnega zdravnika, ki je vse to dolžen opraviti brezplačno. Storitev zasebnega zdravnika obremenja narodni invalidski fond. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje določi po predlogu uprave narodnega invalidskega fonda višino nagrade zasebnim zdravnikom.
Člen 10. (§ 13., odst. 3., uredbe).
(‘) Zdravljenje se sme opravljati doma, če ima zdravnik tako zdravljenje za zadostno in ustrezno, vendar samo po odobritvi državnega zdravnika, ki ga za določen okoliš pooblasti ban oziroma upravnik mesta Beograda. To odobritev zahteva zdravnik sam, ki opravi zdravniški pregled.
(*) Med zdravljenjem doma se sme dovoliti v izjemnih primerih siromašnim osebam posebna denarna podpora iz narodnega invalidskega fonda. Obrazloženi predlog za tako podporo naj predloži pristojni odbor Društva vojnih invalidov upravi narodnega invalidskega fonda sporazumno z državnim zdravnikom, ki je bil odo-, bril zdravljenje doma.
(3) Zdravila in vse drugo, kar je potrebno med zdravljenjem doma, plača narodni invalidski fond po cenah, ki jih pogodi z lekarniško zbornico.
Clen 11. (§ 13. uredbe).
Ce treba, odpravi zdravnik pregledano osebo v enega izmed javnih zdravstvenih zavodov, po možnosti v tistega, ki je najbližji in kjer se da brezplačno zdravljenje uspešno opravljati.
Clen 12. (§ 13. uredbe).
(‘) Vsi javni, t. j. vojaški in civilni državni in samoupravni zdravstveni zavodi so tako odpravljene osebe dolžni sprejemati na brezplačno zdravljenje in vzdrževanje.
(’) Za javne zdravstvene zavode se šlejejo tudi vsi zdravstveni zavodi, ki so last ali v upravi raznih javnopravnih naprav ali njih skladov, raznih stanovskih zbornic ali prisilnih združb ali cerkvenih ustanov in njihovih redov.
(*) Z zdravstvenimi zavodi je treba razumeti bolnice, klinike, ambulance, sanatorije, okrevališča itd., t. j-tiste naprave ali podjetja, ki opravljajo ali morejo opravljati zdravljenje in okrevanje.
(*) V vojaške zdravstvene zavode se sprejemajo ženske samo, kolikor to njih predpisi dopuščajo.
(8) Narodni invalidski fond poravna stroške zaradi zdravljenja in vzdrževanja v teh zavodih samo toliko, kolikor se ne priskrbi poravnava teh stroškov na drug način in bi tja odpravljena oseba že po drugih zakonskih predpisih ali pravilih ne imela pravice do brezplačnega zdravljenja in vzdrževanja y tem zavodu.
(6)	Zdravstveni zavodi, ki zahtevajo od narodnega invalidskega fonda povračilo stroškov za zdravljenje, naj predlože svoje račune kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku).
Clen 13. (§ 12., odst. 2., uredbe).
V zdravstvenih zavodih, ki jih ni odredil pristojni zdravnik, se je mogoče zdraviti samo ob svojih stroških.
III.
Zdravljenje v kopališčih in klimatskih krajih.
Clen 14. (§ 14. uredbe).
(‘) Lastniki kopališč (toplic) in klimatskih krajev so ne glede na to, ali so ti v državni, samoupravni ali zasebni eksploataciji, in ne glede na koncesijo dolžni dajati na zahtevo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje brezplačno kopališko zdravljenje, zdravnika, kopeli in stanovanje invalidom in ostalini siromašnim osebam, ki so zaščitene z uredbo, in to za glavne sezone do 5%, pred glavno sezono in pO njej pa do \0% skupnega števila postelj.
(5) Te pravite uživajo tudi spremljevalci invalida
I.	skupine.
(J) Pri dodeljevanju stanovanja se ne sme delati razlika med osebami, zaščitenimi z uredbo in ostalimi obiskovalci, marveč je upoštevati bolezen in njih družbeni položaj.
Clen 15.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje določi po predlogu uprave narodnega invalidskega fonda vsako leto z razpisom postopek zaradi pregleda in odpravljanja vojnih invalidov in ostalih oseb na brezplač-., no zdravljenje v kopališča in klimatske kraje.
IV.
Ortoperliranje (proteze) in ostali ortopedski pomotki.
Clen 16. (§ 15. uredbe).
(’) Pravico do brezplačnega aparatiranja po § 15. uredbe imajo:
a) vojaški vojni invalidi, priznani po § 2. uredbe;
b) pohabljeni rodbinski člani — žene in otroci — vojaških vojnih invalidov;
c) pohabljeni rodbinski člani — vdove in otroci — umrlih vojaških vojnih invalidov;
č) pohahljcni rodbinski člani — vdove in otroci' — padlih, umrlih in pogrešanih bojnikov in ostalih oseb iz § 2. uredbe, ki niso bojniki;
d) pohabljeni roditelji, bratje in sestre umrlih vojnih invalidov in
e) pohabljeni roditelji, bratje in sestre padlih, umrlih ali pogrešanih bojnikov in ostalih oseb iz § 2. uredbe, ki niso bojniki.
(*) Pravico do zobnih protez imajo samo vojaški vojni invalidi, priznani po § 2. uredbe.
Clen 17.
(l)	Pravico do brezplačnega aparatiranja imajo osebe iz prednjega člena ne glede na imovinsko stanje.
(5)	Ako zob ni bil izgubljen zaradi rane ali poškodbe, marveč iz drugih vzrokov, a to ovira pri pravilni
prehrani, ima vojaški vojni invalid pravico do zobne proteze samo, če je siromašen.
Clen 18.
(') Glede trajanja in izgube pravice do brezplačnih protez in ostalih ortopedskih pomočkov velja isto, kar je predpisano za brezplačno zdravljenje v členu 6. tega pravilnika.
(2) Za očeta velja isto, kar je predpisano za vojaškega vojnega invalida, za mater, kar za vdovo, za brate in sestre pa, kar je predpisano za otroke.
Clen 19.
(’) Oseba, ki se želi koristiti s pravico do aparati-ranja, naj se obrne do pristojnega državnega ortopedskega Zavoda ali delavnice neposredno ali po Društvu vojnih invalidov ali pa po krajevnem oblastvu in naj navede, kakšno protezo ali pomoček zahteva in ali je že bila kdaj aparatirana.
(3) Ce spozna ortopedski zavod ali'delavnica za potrebno, da tako osebo strokovna komisija pregleda, jo pozove po krajevnem' oblastvu ali društvu.
Clen 20.
Državni ortopedski zavodi in delavnice so dolžni izdelovati in popravljati proteze in ortopedske pomočke predvsem za osebe, zaščitene z uredbo.
Clen 21.
(') Strokovno komisijo pri državnih ortopedskih zavodih in delavnicah določa upravnik zavoda ali delavnice, ki je obenem tudi njen predsednik.
(3)	V to komisijo spada po možnosti tudi en zdravnik ortoped ali kirurg.
Clen 22.
Ce strokovna komisija spozna, da je z uredbo zaščiteni osebi potrebna specialna proteza ali aparat, ki se ne more izdelati ne v državnih ne v zasebnih delavnicah v državi, se nabavi po odobritvi ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje ob državnih stroških iz inozemstva.
Clen 23.
(‘) Ce se kateri ortopedskih pomočkov pred določenim rokom pokvari, predlaga strokovna komisija popravilo ali zameno ob državnih stroških.
(3)	Ce pa strokovna komisija ugotovi, da ga je ta oseba hotoma pokvarila, predlaga popravilo ali zameno samo na njen račun in po njeni privolitvi.
.V.
Končne določbe.
Clen 24.
(’) Oseba, ki se želi koristiti s pravico do brez-plačuegu zdravljenja uli aparati aoja kakor tudi z ostalimi posebnimi pravicami po tem pravilniku, naj predloži v overjenem prepisu sodno odločbo, o priznanju pravice do invalidskih prejemkov oziroma sodno odločbo o PMznanju pravice do ostalih .vrst državne zaščite in pomoči.
(3)	Oseba, ki v tej odločbi ni izrečno navedena kot uživalec teh pravic, marveč izvaja te pravice od druge osebe, kateri so z odločbo priznane, naj predloži poleg overjenega prepisa odločbe tudi potrdilo občinskega ob-lastva o sorodstvu, v katerem je s to drugo osebo.
(') Ce je za brezplačno zdravljenje in aparatiranje in za uživanje ostalih posebnih pravic po tem pravilniku pogoj siromašno stanje, je treba predložiti tudi potrdilo o siromašnem stanju po § 121. uredbe.
VI.
Prehodne določbe.
Clen 25.
Osebe, ki jih po § 115. uredbe finančne direkcije prevedejo na nove invalidske prejemke, a se želijo koristiti z brezplačnim zdravljenjem in aparatiranjem ali z drugimi posebnimi pravicami po tem pravilniku, kakor tudi osebe, ki izvajajo od njih te pravice, naj predložijo namesto sodne odločbe overjen prepis odločbe finančne direkcije o prepovedi.
Clen 26.
(‘) Pravice, predvidene v tem pravilniku, smejo uživati pred novo sodno odločbo:
1. osebe, ki imajo izvršne sodne odločbe po invalidskem zakonu iz 1.1929. in njegovih spremembah in dopolnitvah, a so jim finančne direkcije pred 1. aprilom 1939. izplačevanje invalidskih prejemkov začasno ustavile zaradi cenila (cenzusa) ali dokončno ustavile zaradi odkupa (odst. 1. § 116. uredbe);
2. vojni invalidi, ki so po invalidskem zakonu iz
1.1929. in njegovih spremembah in dopolnitvah priznani za take, toda brez pravice do invalidskih prejemkov zaradi cenila ali zato, ker so bili v državni službi (odst. 2. § 116. uredbe);
3. vojni invalidi s 30 in več odstotki nesposobnosti za pridobitno' delo, ki so bili priznani po invalidskem zakonu iz 1.1925., ki so pa po istem zakonu prejeli odkupnino invalidnine ali pa invalidska sodišča še niso mogla rešiti njih predmet po invalidskem zakonu iz
1.1929. (odst. 4. § 116. in odst. 2. § 119. uredbe);
4. osebe, ki prejemajo invalidske prejemke po §§ 102. in 105. invalidskega zakona iz 1.1929. na podstavi sodnega potrdila, in
5. vojni invalidi s 30 in več odstotki nesposobnosti za pridobitno delo, ki so zaradi bolezni priznani za take po invalidskem zakonu iz 1.1925., so pa po § 113. invalidskega zakona iz 1.1929. obdržali pravico do brezplačnega zdravljenja in vožnje (odst. 3. § 118. uredbe).
(-) Osebe pod točkami 1., 2., 3. in 5. tega člena naj predložijo prejšnjo sodno odločbo v overjenem prepisu, osebe pod točko 4. pa sodno potrdilo, izdano jim po § 105. invalidskega zakona iz 1.1929.
Clen 27.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve t, »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 12. aprila 1939,; St. Št. 25.337.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Milu je U. Kajaku vič s. r.
258.
Razveljavitev razpisa št. 7440/IV z dne 7. marca 1939.*
Po predlogu ministrstva za trgovino in industrijo in na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi odločam takole:
Razpis st. 7440/IV z dne 7. marca 1939. (»Službene novinec št. 53 z dne 8. marca 1939.)** se razveljavlja in se vzpostavljajo razpis št. 3885/1V z dne 11. februarja 1936. in vsa prejšnja zadevna pojasnila komentarja.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 17. maja 1939.; št. 15.768/IV.
Minister za finance Vojin Duričič s. r.
259.
Kako se zaokrožajo deli dinarja
ob pobiranju telegrafskih in telefonskih pristojbin.***
Na podstavi člena 3. uredbe o ustroju ministrstva za pošto, telegraf in telefon je minister za pošto, telegraf in telefon z odločbo z dne 19. aprila 1939. odločil, da se morajo ob pobiranju vseh telegrafskih in telefonskih pristojbin tako v notranjem kakor tudi v mednarodnem prometu od 1. maja 1939. dalje deli dinarja zaokrožati navzgor, in to od 0 01 do 0'25 na 025, od 0'26 do 0'50 na 0'50, od 0-51 do 0-75 na 075 in od 076 do 1'— na 1'— dinar in da preneha z istim dnem veljavnost odločbe P. t. št. 7967 z dne 7. februarja 1935., kolikor se nanaša na zaokroževanje delov dinarja ob pobiranju telegrafskih in telefonskih pristojbin.
Banove uredbe.
260.
I.	št. 5978/1.
Opozorilo.
Občina Kranj v kranjskem srezu prejema zelo pogosto uradne pošiljke, ki so namenjene za občino Primskovo v litijskem srezu, in sicer zaradi pomanjkljivega naslavljanja pošiljk.
V dravski banovini je samo ena občina Primskovo in la je v litijskem srezu. V kranjskem srezu je samo vas Primskovo, ki je bila sicer prej občina, toda je bila pri komasaciji občin priključena občini Kranj.
Radi pravilnega naslavljanja uradnih pošiljk za občino Primskovo je treba tedaj vselej dostaviti še: »Pošla Šmartno pri Litijic.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 30. maja 1939.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. maja 1939., št. 111.
** »Službeni list« št. 147/25 iz 1.1939.
*** Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 28. aprila 1939., št. 95.
261.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. maja 1939., I. št. 4676/1, je bil postavljen C e I a r c Ivan, dnevničar zvaničnik obče državne bolnišnice v Ljubljani, za uradniškega pripravnika za X. položajno skupino pri državni bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. maja 1939., I. št. 5923/1, je bila premeščena po potrebi službe Jazbinšek Pavla, zaščitna sestra IX. položajne skupine s 1. periodnim poviškom zdravstvenega doma v Rogatcu, v zdravstveni dom v Celju.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. maja 1939., I. št. 4685/1, je bila p r e m e -š č e n a na prošnjo M o d i c - C e b e 1 a Ana, zaščitna sestra IX. položajne skupine zdravstvenega doma v Celju, v zdravstveni dom v Rogatcu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. maja 1939., I. št. 3513/2, je bila Sluga Marija, obrtna učiteljica IX. položajne skupine na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani, postavljena za obrtno učiteljico VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. maja 1939., I. št. 5991/1, je bil Ogrizek Franc, zvaničnik L skupine pri sreskem načelstvu v Ptuju, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Murski Soboti.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. marca 1939., I. št. 5536/1, je postavljen Peršin Alojzij za policijskega stražnika pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. maja 1939., 1. št. 5361/1, je bil premeščen na prošnjo d r. O c v i r k Slavko, banovinski uradniški pripravnik za VIII. položajno skupino pri banovinski bolnišnici v Brežicah in postavljen za zdravnika združene zdravstvene občine Selnica ob Dravi s sedežem ravno tam v dosedanji lastnosti.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. maja 1939., 1. št. 5811/1, je bil postavljen dr. Volčjak Viktor, zdravnik iz Ljubljane, za banovinskega uradnika pripravnika pri banovinski bolnišnici v Ptuju.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 13. maja 1939., I. št. 4563/2, j« bil postavljen V o d 1 a n M a r t i n za banovinskega služitelja II. pol. skupine pri upravi banovinske kmetijske šole v St. Juriju ob j. žel.
Izdala kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 45. kosu X. letnika z dne 7. junija 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	Št. 17.952/7.	1736
Razglas.
Po § 68. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 333/52/1931) se razglaša, da je kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani s pravnomočno odločbo II. št. 20.241/10 od 25. novembra 1938. podelila Kbllner-ju Ivanu, tovarnarju v Trobljah št. 2, občina Slovenj Gradec, dovolitev za izkoriščanje vodne sile potoka Mislinje za pogon tovarne kos in srpov ter žage.
Vodna naprava, ki obstoji že od leta 1773., je zgrajena na pare. št. 763. 765/2, 767/1 in 762/2 k. o. Vrhe, kraj Gmajna, občina Slovenj Gradec, srez Slovenj Gradec. Bruto jakost naprave pri devetmesečni vodi je 91 ks. Dovolitev velja do leta 1978.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. maja 1939.
*
V. No 348/75.	1721-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za elek-troinstalacijska dela in dobave v poslopju Zavoda za strojništvo Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znašajo:
1. za	električna dela	.	din	137.782'—
2. za	svetlobna telesa	.	„	33.678'—
3. za strelobrambne naprave .....	„	10.180'—
Skupaj	din	181.640'—
Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od din 170.378'32, oziroma pri katerih bo popust večji kot 6'2°/o.
Kavcijo v znesku din 19.000'— za domače oziroma din 37.000'— za inozemske ponudnike je položiti pri davčni upravi za mesto v Ljubljani ali pri Državni hipotekarni banki — podružnici v Ljubljani najkasneje na dan licitacije do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
X Ljubljani dne 31. maja 1939.
V. No 346/99.	1722—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za elek-troinstalacijska dela v poslopju Univerzitetne knjižnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi uiami pri tehničnem oddelku v Ljubljani, Stari trg 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 252.924'—.
Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od din 191.716'39 oziroma pri katerih bo popust večji od 24'2%>.
Kavcijo v znesku din 26.000'— za domače oziroma din 51.000'— za inozemske ponudnike je položiti pri davčni upravi za mesto v Ljubljani ali pri Državni hipotekarni banki — podružnici v Ljubljani najkasneje na dan licitacije do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 31. maja 1939.
V-No. 358/39.	1676—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo plinskih instalacij pri gradnji stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. junija 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša za plinske instalacije din 232.220'15.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. maja 1939.
•jg
V. No. 120/167.	1693-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri v budž. letu 1939./40.
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 47. tehničnega oddelka v Ljub-
ljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kr. banske uprave in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 866.523'95.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 1. junija 1939.
❖
V.	No. 87/152.	1694-3-2
Razglas o licitaciji.
Dne 1. julija 1939. bo pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka ulica 8/IV. I. pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod Kokrica-Bobovec-Mlaka. Proračun znaša din 416.509'—. Varščino v znesku din 42.000'— je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 85'—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 31. maja 1939.
jjj
I1I/5 št. 1331/1.	1705
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 25. maja 1939.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Črnomelj: Dragatuš (Dragatuš in Obrh 5 dv., Knežina 3 dv., Zapudje 7 dv.), Metlika-okolica (Metlika 3 dv., Bereča vas 3 dv.).
Kamnik: Komenda (Klanc 1 dv., Potok 1 dv.).
Kočevje: Fara (Kuželj 1 dv., Laze 2 dv.).
Kranj: Kranj (Kranj 1 dv.).
Laško; Hrastnik-Dol (Brnica 1 dv., Hrastnik 1 dv.), Laško (Laško 1 dv.). Sv. Krištof (Gornja Rečica 1 dv., Strmca 1 dv.).
Ljubljana: Dobrunje (Fužine 1 dv.), Dol (Dol 1 dv.), Dolsko (Vinje 2 dv.), Medvode (Brezovica 1 d v., Zbilje 3 d v.),
Polje (Dev. Mar. v Polju 1 dv.), Sliv-nica-2alna (Vel. Mlačevo 1 dv.), Šmarje (Pleše 1 dv., Zg. Slivnica 1 dv.), Št. Vid (Brod 1 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Pristava (Nezbiše 1 dv., Pristava 3 dv.).
Ljubljana-mesto: Ljubljana (Moste 1 dv., Poljane 1 dv.).
Svinjska kuga:
Celje: Sv. Jurij ob Taboru (Loke 1 dv.).
Črnomelj: Črnomelj-mesto (Črnomelj 1 dv.).
Dravograd: Črna (Podpeca 2 dv.), Marenberg (Marenberg 1 dv.), Remšnik (Vas 1 dv.), Ribnica na Pohorju (Jan-ževski vrh 1 dv.).
Krško: Leskovec (Gorica 2 dv.).
Ljubljana: Grosuplje (Mala Stara vas 1 dv.), Račna (Vel. Račna 1 dv.).
Maribor-desni breg: Slivnica (Dobrovci 1 dv.), Slov. Bistrica (Slov. Bistrica 1 dvorec).
Maribor-levi breg: Sv. Ana v Slov. gor. (Ščavnica 1 dv.), Sv. Jurij v Slov. gor. (Grušena 1 dv.), Korena (Sp. Korena 2 dv.), Sv. Trojica v Slov. gor. (Sv. Trojica v Slov. gor. 1 dv.).
Novo mesto: Prečna (Muhaber 1 dv.).
Slovenj Gradec: Šoštanj (Lokovica 5 dv., Ravne 1 dv., Šoštanj 3 dv.).
Škofja Loka: Stara Loka (Reteče 1 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Žetale (Dobrina vas 3 dv.).
Svinjska rdečica:
Črnomelj: Stari trg ob Kolpi (Radence 1 dv.).
Dravograd: Guštanj (Preski vrh 1 dv., Podgora 1 dv.), Marenberg (Marenberg 1 dv.), Vuzenica (Sv. Vid 1 dv.).
Gornji grad: Ljubno (Ljubno 1 dv.), Rečica ob Savinji (Poljane 1 dv., Vrhpolje 2 dv.).
Kamnik: Kamnik (Šutna 1 dv.).
Krško: Cerklje (Vel. Mraševo 1 dv.), Št. Rupert (Št. Rupert 1 dv.).
Laško: Hrastnik-Dol (Dol 3 dv.).
Litija: Stična (Stična 1 dv.).
Ljubljana: Grosuplje (Sp. Blato 1 dv.), Polje (Dev. Mar. v Polju 1 dv.).
Logatec: Žiri (Ravne 1 dv.).
Maribor-desni breg: Slovenska Bistrica (Cigonca 1 dv.).
Maribor-levi breg: Svečina (Ciringa 1 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Ljubljana: Borovnica (Breg 3 dv.). Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 25. maja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
III P 478/39-1.	1740
Oklic.
Tožeča stranka: Cepelnik Franc, posestnik, Iška vas št. 34, ki ga zastopa dr. France Lokar, odv. v Ljubljani, je yložila proti toženi stranki:
1. Kramarju Francu, posestnika sinu, Iška vas št. 97,
2. Kramarju Martinu, pos. sinu, Iška vas št. 97,
3. Kramarju Janezu, pos. sinu, Iška vas št. 97,
4. Kramarju Antonu, pos. sinu, sedaj v Ameriki in neznanega bivališča,
radi din 3000'— s pp. k opr. št. III P 478/39—1 tožbo.
I.	narok se je določil na dan 21. junija 1939. o poli devetih pri tem sodišču, soba št. 50.
Za skrbnika četrtotožencu se imenuje Kramar Franc, pos. sin, Iška vas št. 97, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. maja 1939.
jj;
Kps 44/39—14.	1709
Razglas.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. II., je s sodbo Kps 44/39—5 z dne 25. aprila 1939. obsojenemu Petkovšku Francu, sinu pok. Janeza in Uršule, roj. Japelj, r. k. vere, roj. 24. septembra 1897. v Planini, srez Logatec, št. 121, tja pristojnemu in tam stanujočemu, oženjenemu, posestniku, pismenemu, s premoženjem, predkaznovanemu, prepovedalo obisk krčem za dobo enega leta.
Prepoved stopi v veljavo dne 29. maja 1939. in traja do 29. maja 1940.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. II., dne 29. maja 1939.
I 946/39-9.	1615
Dražbeni oklic.
Dne 18. julija 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Brezova vi. štev. 125 in 214.
Cenilna vrednost: din 106.145'40.
Vrednost pritekline: din 1.443'—.
Najmanjši ponudek: din 70.764'—.
Vadij: din 10.615'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 13. maja 19>39.
•j.
I R 403/38—9.	1723
Dražbeni oklic.
Dne 18. julija 1939. ob 15. uri bo na kraju samem v Dolnjelendavskih goricah št. 530 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava vi. št. 1069 B 12/č, d, e. 13/č, d, e, 15 in 19 parceli št. 1054 in 1055 hiša št. 530, gospodarsko poslopje, svinjak, stavbi-šče, dvorišče in vinograd.
Cenilna vrednost: din 17.000'—.
Najmanjši ponudek: din 11.334'—.
Varščina: din 1.700'—.
K nepremičnini zemljiška knjiga k.
o.	Dolnja Lendava vi. št. 1069 spadajo sledeče pritekline: ena lesena, srednje velika stiskalnica za grozdje v cenilni vrednosti din 600'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. I.,
dne 30. maja 1939.
I 1162/38.	1673
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 78 k. o. Crna, koča z drvarnico in eno zemljiško parcelo.
Cenilna vrednost: din 9.134'—.
Najnižji ponudek: din 1.934'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče Prevalje, dne 15. maja 1939.
•J;
I 10/39-11.	^	1353
Dražbeni oklic.
Dne 18. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Donačka gora vi. št. 53 in 180.
Cenilna vrednost: din 56.708'—.
Vrednost priteklin: din 1.150'—.
Najmanjši ponudek: din 37.805'50.
Varščina: din 5.670'80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verL
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I.,
dne 24. aprila 1939.
•g*
I 260/38-45.	1473
Dražbeni oklic.
Dne 18. julija 1939. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ratanska vas 132, 202 in k. o. Cerovec 84 vi. št. 132, 202 in 84.
Cenilna vrednost: din 52.366'—.
Vrednost priteklin: din 1.415'—.
Najmanjši ponudek: din 35.382'34.
Varščina: din 5.236'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I.,
dne 9. maja 1939.
I 118/39-7.	>	#	1542
Dražbeni oklic.
Dne 14. julija 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 101 in 292 k. o. Vel. Gaber.
Cenilna vrednost: din 7.600'—.
Najmanjši ponudek: din 5.064 —.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 8. maja 1939.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
589.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. maja 1939.
Besedilo: Izvozna in uvozna družba z o. z.
Obratni predmet: Lesna industrija, lesna trgovina ter trgovina s katerimi koli industrijskimi in poljedelskimi proizvodi v importu in eksportu na lasten račun.
Družbena pogodba z dne 17. maja 1939. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice 240.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini 240.000 dinarjev.
Poslovodja: Šumi Fran, lesni industrialec v Kranju, Na Skali št. 2.
Družbo zastopa in podpisuje firmo družbe poslovodja sam na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi poslovodja sam svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1939.
Fi 32/39. — Rg C V 254/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
590.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 16. maja 1939.
Besedilo: Valentin Hladin.
Obratni predmet: Trgovina z manufakturo.
Izbriše se dosedanji imetnik firme Hladiti Valentin, vpiše pa kot imetnik firme odslej Hladin Marija, trgovka v Celju. Prokura se podeli Fischerju Franu, dosedanjemu poslovodji te tvrdke.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje imetnica sama, ali pa prokurist Fischer Fran, le-ta s pristavkom p. p. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 16. maja 1939.
Rg A III 138/8.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 25. maja 1939.
Besedilo: Weizs Žiga, trgovina z manufakturo in konfekcijo na drobno v Dolnji Lendavi, Glavna ulica št. 90.
Obratni predmet: Trgovina z manufakturo in konfekcijo.
Vpiše se podružnica firme v Varaždinu.
Ta podružnica je že protokolirana pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Varaždinu pod III Fi 16/39—1.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 25. maja 1939.
Rg A I 124/7.
*
592.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: Karl Puppo.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Izbriše se dosedanji zakupnik Likozar Josip, vpiše pa novi zakupnik Rant Janko, trgovec v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Rg A II 51/13.
*
593.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 26. maja 1939.
Besedilo: »Semperit« jugoslovenske tvornice gumijevih izdelkov družba z
o.	z.
Na občnem zboru družbenikov dne 25. aprila 1939. se je sklenila sprememba družbene pogodbe v §u 1. glede firme družbe in se glasi odslej:
slovensko: Jugoslovanske tvornice gume, družba z o. z. Kranj,
srbo-hrvatsko v cirilici in latinici: Jugoslavenske tvornice gume, društvo s o. j. Kranj,
nemško: Jugoslav isebe Gummiwerke, Gesellschaft m. b. H. Kranj.
Paragraf 3. družbene pogodbe se je spremenil tako, da se družba ustanovi za nedoločeno dobo.
Paragraf 11. se glasi: Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih voli redni ali izredni občni zbor, in enega ali več prokuristov, ki jih postavijo družbeniki z večino glasov.
Razveljavili so se §§ 20., 22. in 23. družbene pogodbe.
Izbriše se poslovodja Ružička Jaša, prokurist družbe »Semperit«:, Zagreb, pri družbi »Semperit«.
Izbriše se podružnica v Zagrebu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939.
Rg C I 114/38.
594.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Kolektivna prokura je podeljena uradniku podružnice v Kranju Piskerniku Antonu za to podružnico.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Rg B I 42/208.
*
595.
Sedež: Rakek.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: »Ilirija«, industrija in trgovina z alkoholnimi pijačami in naravnimi soki, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Cascio Vito.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Rg C IV 235/2.
❖
596.
Sedež: Št. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: »Miz«, mizarsko industrijska komanditna družba C. Pengov v Št. Vidu na Ljubljano.
Zaradi izstopa se izbriše javna druž-benica Pengov Cilka, vpiše pa se javni družbenik Zakrajšek Egon, tapetnik v Ljubljani.
Besedilo firme odslej: »Roza« mizarsko industrijska komanditna družba Egon Zakrajšek v Št. Vidu nad Ljubljano.
Zastopstvo in podpis firme ostaneta nespremenjena.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Rg A VII 203/3.
Izbrisala se je nastopna firma:
597.
Sedež: Ljubljana-Sp. šiška.
Dan izbrisa: 13. maja 1939.
Besedilo: Bolaffio & sinova v likvidaciji.
Obratni predmet: Trgovina z vinom in žganjem.
Zaradi opustitve obrata in končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Rg A I 209/19.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
598.
Sedež: Dol. Logatec.
Dan vpisa: 16. maja 1939.
Besedilo: Mlekarska in sirarska zadruga logaška, registrovana zadruga S omejenim poroštvom.
Na občnem zboru dne 12. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v skladu z zakonom o gosp. zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo: Mlekarska in sirarska zadruga logaška, zadruga z omejenim jamstvom.
Sedež: Dol. Logatec.
Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov in se voli za dobo treh let. ysako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma it tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 2-50 din in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati še v listu »Narodni gospodar« ter oklicati pred cerkvijo v Gornjem in Dolenjem Logatcu ter v Hoteder-ščici.
Izbriše se član načelstva Skvarča Josip, vpiše pa član upravnega odbora Kavčič Martin, posestnik, Martinj hrib št. 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Zadr. I 135/62.
*
589.
Sedež: Gorje.
Dan vpisa: 15. maja 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Gorjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na rednem občnem zboru dne
2.	aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Naziv zadruge odslej- Hranilnica in posojilnica v Gorjah, zadrugu z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor je sestavljen iz devetih zadružnikov, ki se volijo za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga je osnovana za nedoločen
čas.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša 1*— din, ki se mora plačati takoj ob pristopu.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme razglašati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Vidic Janez, vpiše pa član upravnega odbora Pretnar Janez, posestnik na Poljšici 30.
Okrožno kot trg. sodišč« v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Zadr. I 131/81.
*
600.
Sedež: Jesenice.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, zadruga z omejenim jamstvom Jesenice-Sava.
Izbriše se član upravnega odbora Sa-blatnik Tomo, vpiše pa se član upravnega odbora Stražišar Polde, tov. delavec na Javorniku št. 195.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Zadr. I 78/30.
*
601.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. maja 1939.
Besedilo: Gospodarska zadruga »Delo«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 28. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: »Delo«, nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta
po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. nabavlja za svoje zadružnike življenjske in druge potrebščine;
2. pridobiva potrebna denarna sredstva v obliki kredita in na drug način izboljšuje materialno stanje svojih zadružnikov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 25 din in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Zadr. I 128/4.
*
602.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. aprila 1939. je sprejela zadruga nova pravila v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 članov, katere izvoli občni zbor za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in eden v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Namen zadruge je:
1. da sprejema hranilne vloge od svojih članov ter da propagira in širi smisel za štednjo;
2. da daje posojila svojim članom pod najugodnejšimi možnimi pogoji;
3. da, v kolikor ji ne bi zadostovala lastna sredstva, najema v lastne svrhe ugodna posojila;
4. da sprejema vplačila in izvršuje izplačila za svoje člane;
o.	da po dogovoru z Zvezo posreduje pri vseh poslih zavarovanja med svojimi člani in »Zadružnim zavarovanjem« Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev;
6. da nabavlja za svoje člane sredstva za poljedelsko pridelovanje in da se bavi s komisijsko prodajo njihovih pridelkov (§ 1., odst. 7. zak.);
7. da na pridelke, ki jih sprejema od zadrugarjev radi prodaje, lahko najema lombardna posojila za zadrugar-je, lastnike proizvodov (§ 1., odst. 9. zak.);
8. da zbira rezervni in druge posebne sklade, s pomočjo katerih bo sama ali pa s sodelovanjem Zveze ali z dru-
gimi zadrugami ustanavljala, vzdrževala ali podpirala razne socialne, dobrodelne, zdravstvene, gospodarske in prosvetne ustanove na korist svojih članov in njihovih rodbin ter svojih uslužbencev;
9.	da svoje člane zadružno in gospodarsko vzgaja, jih izobražuje in da širi zadružno misel sploh.
Poslovni delež znaša lOO1— din, ki se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim desetkratnim zneskom.
Vsa svoja obvestila mora zadruga objavljati v svoji poslovalnici na vidnem mestu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. maja 1939.
Zadr. I 130/27.
*
603.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 16. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, zadruga z omejenim jamstvom.
Sedež: Ljubljana-Glince c. III 3.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopita po dva odbornika.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora.
Namen zadruge je:
1. da pospešuje gospodarske koristi svojih zadružnikov z lastnim mizarskim obratom, v katerem izdeluje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela in vsa s tem zvezana postranska dela;
2. da pridobiva, v kolikor ji lastna sredstva ne bi zadostovala, sredstva za poslovanje s sklepanjem ugodnih posojil in da zbira vloge pri svojih zadružnikih v smislu § 118., t. 1., zgz;
3. da stvarja rezervni sklad in druge sklade, s katerimi pospešuje gospodarstvo zadružnikov, ustanavlja z njimi dobrodelne, socialne, zdravstvene in prosvetne ustanove za svoje zadružnike;
4. da sploh pospešuje gospodarstvo svojih zadružnikov s skupnim upravljanjem poslov po načelu vzajemne pomoči zadružnikov.
5. Zadruga zaposluje samo svoje Čl&n6.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen
ČftS.
Poslovni delež znaša 1000-— din, ki ga je vplačati najpozneje v šestih mesecih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Svoje priobčitve objavlja zadruga na deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine objavlja poleg tega tudi v časopisu, ki ga odredi upravni odbor.
Izbriše se član načelstva Lenassi Franc, vpiše pa se član upravnega odbora Velkavrh Ivan, mizar in posestnik, Rožna dolina c. VIII/42.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Zadr. I 129/66.
*
604.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Arko Franc, vpiše pa se članica načelstva Kobe Marica, vdova po sodniku v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Zadr. VII 88/34.
Sedež: Moravče.
Dan vpisa: 13. maja 1939.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Moravčah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Cerar Anton, vpiše pa se član načelstva Mrčun Jože, posestnik v Drtiji št. 25.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Zadr. VIII 277/16.
H*
606.
Sedež: Sv. Jurij ob j-ž.
Dan vpisa: 2. maja 1939.
Besedilo: Živinorejska in mlečno kontrolna zadruga v Sv. Juriju ob j. žel., registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Jager Franjo, vstopil pa Pregl Anton, strokovni učitelj na Kmetijski šoli v Bezovju št. 44. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 2. maja 1939.
Zadr III 201/20.
*
607.
Sedež: Sv. Ožbolt ob Dravi.
Dan vpisa: dne 20. maja 1939.
Besedilo: Zadruga splavarjev dravske doline, registrovana zadruga z omejeno zavezo, Sv. Ožbolt ob Dravi.
Na skupščini dne 5. marca 1939. so se pravila spremenila in prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo firme odslej: Zadruga splavarjev v Sv. Ožboltu ob Dravi, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da:
a) izdaja naredbe v povzdigo splavarstva,
b) daje v splavarskih zadevah svojim članom nasvete,
c) prireja poučne splavarske sestanke,
č) ureja in določa razmerje med delodajalcem in delojemalcem,
d)	daje svojim članom podpore v primeru brezposelnosti, starosti, bolezni in nesreče.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Šarman Peter, Žaucer Ivan, Puchpaher Anton, Vrčko Franc, vpišejo se. pa novoizvoljeni člani upravnega odbora: Hojnik Herman, splavar v Vurmatu 65,
Lorenci Martin, splavar v Zg. Vižingi 23 in
Beričič Adolf, splavar v Sv. Ožboltu št. 16.
Vpiše se k sopodpisovanju (§ 14/2 zgz in § 23/2 pravil) pooblaščeni uslužbenec zadruge:
Bregar Ivan, šolski upravitelj in tajnik zadruge pri Sv. Ožboltu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. maja 1939.
Zadr V 45/15. — Zadr I 54/15.
*
608.
Sedež: Sv. Tomaž pri Ormožu.
Dan vpisa: 26. maja 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Tomažu pri Ormožu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 23. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo zadruge odslej:
Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Tomažu pri Ormožu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila,
2. budi in širi snedel za '.arčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun,
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili,
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo,
5. posreduje za svoje zadružnike v. zavarovalnih poslih.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno iirmo podpišeta po dva člana upravneg. odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. maja 1939.
Zadr II 33/25. — Zadr I 56/25 *
609.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 2. maja 1939.
Zaradi odklonitve vpisa prenosa Vinogradniške vinarske zadruge z omejeno zavezo v Trbovljah v Sv. Barbaro v Halozah po okrožnem kot trgovinskem sodišču v Mariboru, se tusodni sklep z dne 22. 2. 1939., opr. št. Zadr IV 138/6., na izbris zadruge v tusodnem zadružnem registru, objavljen v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani z dne
25.	3. 1939. (pod št. 288), proglaša za neučinkovit.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 2. maja 1939.
Zadr IV i38/10.
*
610.
Sedež: Trebnje na Dol.
Dan vpisa: 26. maja 1939.
Besedilo: Posojilnica r. z. z n. j. v Trebnjem.
Izbrisal se je Član upravnega odbora Gliha Alojzij in vpisal novoizvoljeni član upravnega odbora Bukovec Alojz, posestnik iz Velike Loke št. 34. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. maja 1939.
Zadr I 6/28.
*
611.
Sedež: Velike Lašče.
Dan vpisa: 26. maja 1939.
Besedilo: Kmetijsko društvo r. z. z
o.	z. v Vel. Laščah.
Izbrisali so se dosedanji Člani načelstva Dolšina Ivan, Hočevar Ivan in Pucelj Anton ter vpisali novoizvoljeni na-čelstveni člani: Gorjup Franc, mlinar, Kaplanovo 3; Košir Janezlnl., posestnik, Male Lašče 38 in Vintar Josip, posestnik, Vel. Slevica 8.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 26. maja 1939.
Zadr I 90/27.
*
612.
Sedež: Vuhred.
Dan vpisa: 26. maja 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Vuhredu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 18. decembra 1938. so se pravila spremenila in prilagodila zakonu o gosp. zadrugah z dne 11.9.1937.
Besedilo zadruge odslej:
Hranilnica in posojilnica v Vuhredu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine pa tudi z oglasom pred cerkvijo v Vuhredu in pri Sv. Antonu.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Nasproti sodiščem, ostalim oblastem in drugim osebam zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Widmoser Josip in Sgerm Franjo.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. maja 1939.
Zadr I 91/40. — Zadr I 55/40.
*
613.
Sedež: Žalec.
Dan vpisa: 18. aprila 1939.
Besedilo: Hmeljarska zadruga v Žalcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na občnem zboru dne 25. marca 1939., naslanjajočih se na zakon o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Hmeljarska zadruga v Žalcu, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, izboljšati razmere svojih članov v gospodarskem oziru, jih strokovno organizirati in vsestransko in povsod zastopati in braniti njihove interese, in sicer s tem:
1. da nabavlja zanje vse razne potrebščine in vnovčuje njihove pridelke,
2. da prevzema njihov hmelj, ga suši, žveplja, baše in vklada ter prodaja bodisi za lastni, bodisi za njihov račun, pri vsem tem pa izključuje kar največ mogoče posredovalce med producenti in konsumenti,
3. da jim oskrbuje potrebna posojila, zlasti na vskladiščeni hmelj,
4. da jih poučuje v pravilnem in umnem hmeljarstvu glede kakovostnega pridelovanja hmelja,
5. da prireja po potrebi hmeljske razstave in vzorčne sejme,
6. da postavi za svoje Člane skladišče za hmelj in druge potrebščine ter druge potrebne zgradbe,
7. da skrbi za potrebno propagando našega hmelja v inozemstvu,
8. da preprečuje nereelno hmeljsko kupčijo in razne zlorabe pri vnovčeva-nju hmelja ter kar največ mogoče uvoz tujega hmelja.
V dosego svojega namena zadruga:
a)	lahko nakupi premičnine in nepremičnine,
b) ustanavlja podružnice, katerih področje je omejeno s temi pravili ter sklepi zadružne skupščine in upravnega odbora. Poslovanje in pristojnost podružnic se uredita s posebnim pravilnikom, ki ga sestavi upravni odbor in odobri skupščina,
c) zbira hmeljarske statist, podatke,
č) prireja strokovna predavanja in tečaje, izdaja strokovne liste in knjige, objavlja poročila o gibanju cen, pred-cenitve in cenitve pridelka ter potrebe hmelja, vzdržuje stike s hmeljarskimi organizacijami v inozemstvu itd.,
d) daje nagrade in odlikovanja najboljšim hmeljarjem in delavcem za zadrugo in hmeljarstvo vobče,
e) skrbi za smotrno selekcijo hmelja in pravilno oznamkovanje hmelja.
Cas trajanja je nedoločen.
Poslovni delež znaša din 20'—, ki se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Svoje priobčitve razglaša zadruga na razglasni deski, vabila na skupščine poleg tega še v listih »Narodni gospodar« v Ljubljani in »Slovenski hmeljar« v Celju.
Upravni odbor je sestavljen iz 6 do 9 zadružnikov.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpisuje se za zadrugo tako, da se pod besedilo firme Svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni in registrirani uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 18. aprila 1939.
Zadr III 241/17.
Konkurzni razglasi
614.	1730
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Be-neš Alojzije, tovorne prevoznice v Mariboru, Prešernova ul. št. 2, s sedežem podjetja v Mariboru, Grajski trg št. 1, ker je postala pravnomočna odločba, s katero se je ustavil poravnalni postopek pod Por 5/39.
Konkurzni sodnik: Habermuth Avgust, sodnik okrož. sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Veble Andrej, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 79, dne 16. junija 1939. ob devetih.
Oglasitveni rok do 20. julija 1939.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2. avgusta 1939. ob 9. uri, soba št. 79.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. junija 1939.
St 1/39-1.
615.	*	1727
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Groznik Marije, neprotokolirane trgovke v Višnji gori.
Konkurzni komisar: dr. Močnik Ivan, starešina okrajnega sodišča v Višnji gori.
Upravnik mase: dr. Tominšek Goj-mir, odvetnik v Višnji gori.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Višnji gori dne 17. (sedemnajstega) junija 1939. ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 3. (tretjega) julija 1939.
Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Višnji gori dne 15. (petnajstega) julija 1939. ob 10. uri.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 3. junija 1939.
St 1/39-1.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1738 kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. maja 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podtona .. .1.918,233.919-44 (+	336.673-55)
Devize. Ui niso v podlogi 524,527.839-12 (+46,320.420-19) Kovani denar 297,166.947"—(—12,438.647-25) Posojila . . .1.835,174.705-42 (+16,003.095-64) Vrednostni papirji . . . 288,298.830-95 Prejšnji predjemi
državi ... 1.629,867.877-09 (+	500.249-96)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
.Vrednosti re-
zervn. tonda 239,363.942"83 Vrednosti ostalih fondov .......... 37,632.310-05
Nepremičnine ............ 192,306.528-64	(+ 1,119.192-57)
Razna aktivaJL105>71&466d(U+10,640.403'85)
9.668.291.366-64
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180.000.000--Rezervni
fond .... 239,980.983-58 (+	17.500-—)
Ostali fondi 39,433.956'72 Bankovci v obtoku . . 7.297,571.800-—( + 185,166.700-—)
Obveze na
pokaz . . . 1.623,714.249-08(-U7,162.317-48)
Obveze z rokom .... 30,000.000"—
Razna pasiva 257,590.377-26 ( —5,540.489-01)
9.668.291.366-64
Obtok in obveze .... 8.921,286.049-08
Celotnokritje . . . . 27'62 %
Kritje v zlatu .... 27'47 %
Obrestna mera:
po e6komptu	5%
po zastavah: na zlato in varante	5%
_ na vrednostne papirje . t • ■ • • 6%
No. 7444/1—39.
1732
Objava.
Okrajno sodišče v Celju je s pravnomočno razsodbo Kps 101/39—5 z dne
8.	marca 1939. na podlagi § 55. kaz. zak. prepovedalo zahajati v krčme za dobo dveh let Cerarju Francu, roj. 23. aprila 1874. na Brdu, pristojnemu v Škofjo vas in stanujočemu v Trnovljah, cestnemu nadzorniku v pok. Prepoved velja do 4. maja 1941. Gostilničarji se opozarjajo, da je po § 268. kaz. zak. kazniv vsakdo, ki bi imenovanemu postregel z opojnimi pijačami, dokler traja prepoved.
Sresko načelstvo v Celju, dne 31. maja 1939.
*
Štev. RU 523/26-17, RU 797/35-15.
Agr. op.: Krkovo, Gotenc II. 1741
Razglas o razgrnitvi načrta
1.	o nadrobni delitvi in ureditvi skupnega zemljišča, ki je last posestnikov iz Krkovega,
JL o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je last posestnikov iz Gotenca.
Načrt o nadrobni delitvi in ureditvi skupnih zemljišč, ki so vpisana k 1. v vi. št. 41 k. o. Vrh, k 2. v vi. št. 29 k. o. Vrh, bo na podstavi § 96. zakona z dne
26.	oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., k 1. in 2. razgrnjen od dne 10. do 23. junija 1939. v občinskem uradu v Fari pri Kočevju na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval: k 1. dne 13. junija 1939. v času od
10. do 11. ure v občinskem uradu v Fari pri Kočevju,
k 2. dne 13. junija 1939. v času od
11. do 12. ure v občinskem uradu v Fari pri Kočevju.
To se daje na obče znanje s pozivom, da morejo neposredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. k 1. in 2. od dne 10. junija do
10.	julija 1939. vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani.
Ljubljana dne 31. maja 1939.
Komisar za agrarne operacije II: Dr. Maršič s. r.
Št. 325/39.
*
Razglas.
1692-3-2
Dne 17. junija 1939. ob 11. uri bo v
uradu terenske . hidrotehnične sekcije za regulacijo Drave v Ptuju, magistrat
II.	nadstropje, III. ofertna licitacija za nabavo 5 velikih in 6 malih transportnih čolnov.
Odobreni proračun znaša din 79.360. Sprejemajo se samo ponudbe, ki so manjše od din 79.16170.
Kavcija din 8.000'— za domače oziroma din 16.000'— za tuje podjetnike v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih se deponira najdalj do 10. ure na dan licitacije pri davčnem uradu v Ptuju.
Pozivajo se podjetniki, ki se lahko izkažejo s predpisanimi dokumenti, potrdilom ministrstva za gradbe in o plačanih davkih, da svoje ponudbe, ki morajo biti kolkovane z din 100'— državne in din 50'— banovinske takse, predložijo v zapečateni kuverti v zgoraj določenem času.
Iz urada terenske hidrotehnične sekcije v Ptuju dne 1. junija 1939.
*
X. št. 8041/1252—1939.	1733
Razglas o licitaciji.
Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za oddajo mizarskih, ključavničarskih in steklarskih del, električne instalacije in hišnega priklopa za uvedbo električnega toka in razsvetljave dovoza k skladiščem ter instalacije plina pri gradnji carinarnice v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna za:
din
mizarska dela.................. 371.265'—
ključavničarska dela . . . 243.430—
steklarska dela.................. 90.723-24
električno instalacijo in električni priklop.................. 248.710-05
instalacijo plina................. 4.395'-^
Predpisana kavcija znaša za:
mizarska dela..................... 38.000-—
ključavničarska dela . . . 25.000'—
steklarska dela.................. 10.000-—>
električno instalacijo in električni priklop................. 25.000—
instalacijo plina.............. 500'—
ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do
10.	ure na dan licitacije.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Mariboru.
Ponudbe morajo biti taksirane z državnimi kolki za:	din
mizarska dela..................... 200—
ključavničarska dela .... 200—
steklarska dela...................100'—
električno instalacijo in električni priklop.................... 200-—
instalacijo plina.................50’—
in predložene s predpisanimi dokumenti na dan licitacije med 10. in 11. uro.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa d licitaciji na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
Mestno poglavarstvo mariborsko.
„V Mariboru dne 24. maja 1939.
Št. 2039.	1726
Razpis.
Občina Grad, srez M. Sobota, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba zahtevana po že odobrenem občinskem statutu.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč.. uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Grad, srez M. Sobota, dne 3. junija 1939.
.j*
Št. 211/2—39.	1715
Razpis.
Uprava banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini razpisuje mesto pogodbenega. uradnika v studenčnem obratu.
Piosilci morajo izkazati primerno strokovno izobrazbo, ki ustreza vsaj srednji šoli. Nadalje morajo izkazati najmanj lOletno prakso v trgovinskih ali industrijskih podjetjih.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi prilogami, je vložiti pri upravi zdravilišča najkasneje do 15. junija 1939.
V Rogaški Slatini dne 31. maja 1939.
Ravnateljstvo.
Opr. št. ZP 261/1—27.	1718
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje eno mesto zdrav-nika-uradnika I. plačilnega razreda, za
splošno prakso v ambulatoriju v Celju.
Prošnje za razpisano mesto je vložiti do 1. julija 1939. do 12. ure.
Prošnje se vlagajo po pošti ali osebno na urad v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20 (soba št. 209). Kolkovanim prošnjam (din 10'—) je priložiti sledeča dokazila: rojstni list, domovnico, poročni list, rojstne liste otrok, prepis diplome, potrdilo o dovršenem stažu in odlok o vpisu v zdravniško zbornico, potrdila o praksi po dosluženem stažu, vojaška potrdila, zdravniško spričevalo, posebej glede na tuberkulozo, potrdilo Zdravniške Zbornice o dosedanjih stalnih in honorarnih službah z navedbo delovnega časa-in višine honorarja.
Vse pravice in dožnosti ter prejemke zdravnika-uradnika ureja službeni pravilnik za zdravnike-uradnike. Prosilci, ki žele, da se jim štejejo leta državne ali samoupravne službe, morajo to takoj v prošnji navesti ter priložiti poti ebne dokumente. Kasnejših prošenj za vštetje let urad ne bo upošteval. Okrožni urad za zavarovanje delavcev
v Ljubljani dne 1. junija 1939.
Broj: 25.646—1939.	1714
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog ure-da za osig. radnika u Beogradu na dan 19. juna 1939 u 11 sati prvu javnu ofertalnu licitaciju za izdavanjc sve-
ukupnih gradjevinskih i zanatskjh te instalacijonih radova za proširenje ain-bu lana ta i kupatila u zgradi ekspoziture beogradskog Okružnog ureda za osiguranje radnika u Zemunu.
Licitiraju se:
A. Gradjevinski i zanatski radovi,
B. Instalacijoni radovi.
Ponude se imadu predati najkasnije do gore označenog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: »Ponuda radova za proširenje ambulanata i kupatila u zgradi ekspoziture beogradskog Okružnog ureda za osiguranje radnika u Zemunu.«
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mo-gu se dobiti dnevno kod Tehničkog ot-sjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Beogradu za vrijeme uredovnih sati, uz naplatu od Din 50‘— za obje grupe radova ili uz naplatu od Din 30— za pojedine radove.
U Zagrebu, dne 31. maja 1939. Središnji ured za osiguranje radnika.
Broj: 14.602-1939.	1713
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog ureda za osig. radnika u Osijeku na dan 19. juna 1939 u 11 sati prvu javnu ofertalnu licitaciju za izdavanje sve-ukupnih gradjevinskih i zanatskih te instalacijonih radova za adaptaciju pro-storija u zgradama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Licitiraju se:
A. Gradjevinski i zanatski radovi,
B. Instalacijoni radovi.
Ponude se imadu predati najkasnije do gore označenog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: »Ponuda radova za adaptaciju prostorija u zgradama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.«
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mo-radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku za vrijeme uredovnih sati, uz naplatu od Din 50'— za obje grupe radova ili uz naplatu od Din 30'— za pojedine radove.
U Zagrebu, dne 31. maja 1939. Središnji ured za osiguranje radnika.
•j;
Broj: 20.942/1939.	1728
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu
na dan 21. juna 1939 u 11 sati prvu javnu ofertalnu licitaciju za izdavanje adapcionih radova za uredjenje privatne i uredske apoteke Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Pre-radovičeva ul. 44.
Licitiraju se i izdače se svi radovi zajedno.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom »Ponuda za adapcione radove privatne i uredske apoteke Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu«.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mo-gu se dobiti dnevno kod Tehničkog ot-sjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu za vrijeme uredovnih sati, uz naplatu od Din 50’—.
U Zagrebu, dne 3 juna 1939.
Središnji ured za osiguranje radnika.
Razne objave
1731
Objava.
Izgubila sem poselsko knjižico, ki mi jo je izdala bivša občina Rogaška Slatina - okolica dne 29. maja 1935. pod štev. 29 in jo proglašam za neveljavno.
Cenerešek Hedviga s. r., Krška vas.
*
1735
Objava.
Izgubil sem »vojničko ispravo«, ki mi je bila izdana od 2. čete 1. bataljona
3.	peh. polka v Caribrodu na ime: Celak Štefana Lajoš iz Lemerja. Proglašam jo za neveljavno.
Čelak Lajoš s. r.
Objava.
Ukraden mi je bil potni list štev. 326/192., izdan leta 1922. od uprave mesta Beograda na ime: Pečnik Karl.
Proglašam ga za neveljavnega.
Pečnik Karl s. r.
*
1737
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo evid. štev. tablice 18254—5 in jo proglašam za neveljavno.
Pirih Jakob s. r.
Davča štev. 30.
*
1716
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. ljudske šole v St. Juriju pod Kumom iz 1.1914., št. 28 in jo proglašam za neveljavno.
Videmšek Ivan s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravake banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska la zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.