LAKOTA PO SVETU 
Lakota je bolj ali manj splošen pojav, saj le manjši del svetovnega prebivalstva 
ne trpi pomanjkanja hrane. Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) je obja-
vila, da kar 700 milijonov ljudi trpi lakoto. Njim je treba prišteti stotine mi l i jo-
nov ljudi, ki so na robu lakote. Zmotno je mnenje, da je lakota stvar le "nerazvi-
tega" dela sveta. V najboqatejši državi na svetu, v ZDA, je statistični urad leta 
1972 ocenil, da najmanj 10 do 12 milijonov Američanov strada, ker nimajo denarja 
za hrano. Iz poročil sredstev javnega obveščanja lahko sklepamo, da se stanje z 
gospodarsko krizo še zaostruje. 
Za državo in človeštvo pa postane lakota tragično dejstov, ko ljudje začno umirati. 
Po podatkih FAO zaradi pomanjkanja hrane vsak dan umre nko|i 90r0QQ ljudi, od 
tega skoraj polovica otrok; ali kakor smo lahko prebrali v časopisu: vsak dan za 
Hirošimo mrtvih zaradi lakote. 
Zaradi različnih vzrokov so podatki o žrtvah lakote približni in prihajajo v svet z 
zakasnitvijo. V Sahelu je v obdobju 1968-1972 od lakote umrlo od 150.000 do 
PROIZVODNJA HRANE IN TRGOVINA Z ?ITI V AFRIKI 
1966 68 70 72 T* 76 78 80 1982 
o o 
Ml S-
o 
PROIZVODNJA 
HRANE 
PROIZVODNJA 
HRANE 
NA PREB. 
6 
2 5 a 0 0 0 l j u d i . L e t a i ' / ? J n a j b i z a r a d i h<xJe iak<ste v E t i o p i j i g«srJo Mi m i l i j o n a 
l j u d i . L e t a ¡ 9 7 3 f e etiopski v l a d a < f w r o č i t a , d a m l i j j o n d r J a v i J ar*»/ y m i f » « o t-»v.>;».i.. 
L e t a m j ftt * l n « o o ^ - v * » ™ J 5 f i m i j j l p n f r / A t U t ^ v » 
l a č n i h ^ JO roiiijontw' tsi j i h l i i } ^ j A ' l i L J j a ••4 '^ i *••• ¿ ¡J . 
V p r e t e k l o s t i so se a a q a f a i e p o d a t » « * aH Se M * » » t r u d i l e , V t & M f l * * j « 
z a r a d i o o m a n j k a n j a k r o m p i r j a u m r l o o d U k s t « m l i f f e i n Mud i . m i l i ¿o?** j * 
p o b r a l a l a k o t a l e f a 1943 v I n d i j i I n h a K i t a j k a m . A H s m o p o * t * / M a f f 
d a n a i n i e t r a g e d i j a o h bok t i s t i m v fcllfnil a l ! d a l i n l p r a t e f c t a f f S , fca v e d n o z « « * * p o u -
d a r i a m o , d a ž i v i m o v dofcj a v t o m a t i z a c i j e , u o o r a b e a t o m * * e m r g i f a Je» v « o p a n t a 
v i n f o r m a c i j s k o d r t t f b e ? A H «a i a k n t a nada l ju j» - i n r e f o z a o s t r i « ¡ ' » H e m u 
t e h n o l o š k e m u n ^ j r e d k u I n v r t « 0 t o v i onsp r tde rv r» r » t l ? O d ^ o r ;«. i » : /,» <•»> 
s v e t a p o z i t i v e n , s a j so n a p r i m e r v A i r f f c l l a t a f / J i i l g r t ^ - i a i t te j R t t m d h UfJ niia-
< j r * m w h r a n e n a p r e b l v a i f . a . l e t a ¡ v • / . v / . - rS ram 
ferftffik* fcrtliBn» frfaria/tt h r a n e f e t j a k a j g a s a T f f a a n t r a . v s a h e i a k a m p # * > p a 
H a l o n a z a d u j e k i j u b i z r e d n o v a H C e m « n a r a v n e m u ¡ » » f i H T u p f « b M f * t * a -
n a r a « * d v a k r a t h i t r i»?» o d p r o i z v o d n j e hr -sv? V A f r i k i j e p o t o v i c e O d W d r f a v v 
r a ^ v o l u T t i s a m a n a m o r a j o p r e s a d i t i I n i * m o r » } « M n a & t t i n a r a a r l l i n e o b l i k a 
p o m o č i . 
T 
KRIVEC ZA LAKOTO: NARAVA ALI DRUŽBA? 
Pogosto se postavlja lažna dilema o vzrokih ali krivcih za lakoto: narava ali družba. 
Ce izhajamo iz človeka kot razumnega bit ja, ki ima vedno večje tehnične možnosti 
obvladovanja narave, potem je odgovor naslednji: človek je vedno manj odvisen od 
"muhavosti" narave in zato vedno manj občutljiv za izredne naravne pojave, ki pov-
zročajo človeku veliko škodo ("katastrofe"). 
Današnji razvoj (praksa) pa žal postavlja gornjo trditev (teorijo) povsem na glavo. 
Nekateri govorijo o dvajsetem stoletju kot "stolet ju katastrof". Najširše gledano 
lahko ugotovimo vsaj dvoje: da družbenj razvoj daleč zaostaja za tehnološkim ter 
da se je razbohotil vulgarni materializem (potrošniška miselnost) na račun celovite-
ga družbenega razvoja. 
Lakota, tako njeno vse pogostnejše pojavljanje kot vključevanje vedno večjih obmo-
čij, je - kot vse kaže - le sestavni del omenjenih nasprotij. Zato ni pravilno, če 
skušamo pojasniti lakoto na nekem območju z enim dejavnikom, saj gre za sooča-
nje celovitih družbenogospodarskih razmer z naravnogeografskimi razmerami. Vsebi-
na, biitvTo je torej e K o i o s K o . Apeiaoorn (.bchmiai-vvuHleh; W., IVI£>) je na primeru 
ljudstva hausa v severni Nigerij i ugotovil, da lakoto v veliko večji meri povzročajo 
družbene razmere kot pa sovisnost naravnih razmer in oblik izrabe zemlje. Za pr i -
bližno' BO-letno kolonialno obdobje je ugotovil, da lakota ne nastopi šele po večlet-
nem pomanjkanju padavin, pač pa že po enoletnem močnejšem pomanjkanju dežja. 
V obdobju 1890-1970 lakote ni bilo le v treh dokumentiranih sušah, pač pa v pov-
prečju vsaki dve ali t r i leta. Večina primerov lakote ie družbeno "naravnan^" kot 
posledica epidemij, povišanja davkov, prisilnega dela, padca cen tržnim kulturam, 
dviga cen življenjskim potrebščinam, izgubi zemlje, itd. Ce je nekaj navedenih de-
javnikov sovpadalo (lahko celo v povprečno namočenih let ih), je prišlo do lakote. 
8 
Lakota je torej le pogojno povezana ¿»¿J^RO» s a i £Uora družba upoštevati njeno labil-
nost kot stalno vrednost, ki se ji je tradicionalna družba prilagodila. Katastrofalne 
lakote so torej veliko bolj odraz počasnega zaostrovanja družbenogeografskeaa polo-
žaja prebivalstva knt pa posledica ekstremnih vrednosti v naravi (npr. v količini pa-
davin). 
Tabela 1: Indeks kmetijske proizvodnje na prebivalca (1% 9-1971 - 100) 
1968 1969 1970 1971 1972 1973 197A 1975 1976 1977 1978 1979 
Svet 101 99 100 101 99 102 103 103 103 10A 106 105 
Afr ika 98 100 100 100 99 93 97 9A 93 90 91 90 
Mavretanija 106 107 102 91 85 69 67 69 71 71 72 7A 
Senegal 101 110 83 107 70 8A 107 120 105 7A 107 9A 
Gambija 105 1 OA 98 97 97 8A 97 % 94 81 68 83 
Mali 97 103 100 % 80 71 81 93 9A 90 97 88 
Burkina Faso 1 OA 103 102 95 91 87 95 102 9A 9A 99 100 
Niger 99 111 96 93 86 63 75 68 88 85 90 90 
Cad 109 10A 97 98 89 85 91 9A 9A 92 93 90 
Vir: FAO Production Yearbook 1979. Roma 1980. 
Pogosto se za gospodarske težave v gospodarsko manj razvitih državah krivi_rri0Čan 
porast prebivalstva. Podrobnejše terenske raziskave, na primer v Maliju (Schmidt-
VVulffen, W., 1985), so pokazale, da dejansko ni pomanjkanja zemlje zaradi poveča-
nega števila prebivalstva, saj prihaja celo do sezonskega pomanjkanja delovne sile. 
Trditev, da pomenivel ik porast števila prebivalstva ^ nukn dp?°ln Mtastrnfn, jp 1P 
krinka za prikrivanje neučinkovitega družbenega razvoja. 
Predvsem v strokovnih krogih se je pred desetletjem izoblikovalo pocjobno. enostran-
sko gledanje na vzroke katastrofalnih lakot: zakrivil naj bi j ih "imperial ist ični sve-
tovni t rg". Usmeritev sahelskih držav v izvozne kulture in s tem oslabitev stabilno-
sti domaČega gospodarstva ni izključna posledica moči in pritiska svetovnega trga 
na sahelske države. Kljub vključevanju v svetovni trg ima vsaka država ogromno 
možnosti, da uravnava proizvodnjo za tuje trge in jo organsko vključi v svoje gospo-
darstvo. To problematiko lepo osvetljuje že navedeni Schmidt-VVulffen .na primeru 
Malija. Avtor opozarja na nevarnost posploševanja sodb. Trditev, ki so jo nekateri 
strokovnjaki zagovarjali na osnovi statističnih podatkov, češ da se je v Maliju ob 
rekordnem povečevanju proizvodnje izvoznih kultur strmo zniževala proizvodnja kultur 
za prehrano domačega prebivalstva, je dobila s podrobno terensko proučitvijo celo-
vitejšo podobo. 
Za Mali izkazuje statistika povečanje pridelave bombaža celo v sušnem obdobju 
T%8-1972. Leta 1972 je sušnost na območju notranje delte Nigra dosegla tako 
stopnjo, da je bilo treba preseliti proizvodnjo v južni, savanski del države. Statistič-
no gledano se je prozvodnja začela skoraj z ničelne vrednosti, zato je bil hiter po-
rast, izražen z indeksi, dejansko statistična fikci ja. Podobno je s pridelavo arašidov, 
ki so ob začetku suše obrodili zelo slabo. Naslednja leta je bil pridelek nekoliko 
boljši, tudi na račun selitve proizvodnje proti jugu; tudi v tem primeru moramo bi t i 
pozorni na nizko izhodišče. Razlaga statističnih podatkov brez temeljitejšega pozna-
vanja dejanskih razmer lahko pripelje do napačnih zaključkov in posploševanj. 
9 
Mali j e povezan s svetovnim trgom predvsem prek izvoza bombaža, ki prinaša državi 
613"% deviznega prihodka. Bombaž pridelujejo kmetje, ki morajo na majhnih kmetijah 
poleg bombaža pridelati dovolj hrane za preživljanje. Socialno-posestne razmere so 
torej tako zaostrene, da jih nit i družba (nizke cene bombaža, povečanje davkov itd.) 
nit i narava (suša) ne moreta poslabšati. Kmetje z dohodkom od prodaje bombaža 
krijejo denarne potrebe, ki so vedno večje. 
Pri samooskrbngm gospodarstvu je blagovna proizvodnja le tolikšna, da predvsem na 
0 osnovi zamenjave omogoča oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. V ta-
(<TFi pogojih je bila družina obremenjena z vsemi socialnimi funkcijami (prehranje-
vanje, vzgoja, izobraževanje, oskrba bolnih in ostarelih). ^Uvajanje tržnih kultur, ki 
j ih močno podpira država, je povzročilo vse močnejšo komercializacijo kmetijstva. 
Pgdružblianie socialnih dejavnosti (šolstvo,' zdravstvo), čeprav na sila skromni ravni, 
zahteva velika sredstva. S tem je močno statični model družbe, ki je slonel na sa-
mooskrbnem gospodarstvu, skoraj povsem odmrl. Na drugi strani se je sklenil zača-
rani krog vse hujše dirke za denarjem: država rabi denar, zato pritiska na kmeta; 
kmet mora plačevati davke ter vedno več potrošnih dobrin, zato skuša pridelati č im-
več tržnih kultur itd. Skratka, povečanje potreb sili k večji proizvodnji, povečan do-
hodek priteguje novo porabo itd. To pa za tradicionalno afriško družbo, ki živi na 
ekološko občutTjivih območjih, pomeni žaganje veje, na kateri sedi. » 
Glede primernosti za poljedelsko proizvodnjo v Maliju govorijo o dveh osnovnih ob-
močjih: severnih in južnih. Severna območja s povprečno 420-700 mm letnih pada-
vin in z veliko negotovostjo glede količine in razporeditve so zaradi lahkih, eroziji 
podvrženih tal, brez namakanja neprimerna za pridelavo bombaža. Povprečni letni 
donos prosa znaša od 350 do 500 kg. V južnih območjih z 900 do 1200 mm letnih 
padavin so na subtropskih rjavih tleh optimalni pogoji za pridelavo bombaža. Pov-
prečni hektarski donos prosa pa je skoraj dvakrat višji od tistega na severu (700-
900 kg). 
Z nastopom suše so domačini na severu morali povsem opustiti pridelavo bombaža. 
Kmalu tudi pridelek prosa ni zadoščal ni t i za seme, kaj šele za prehrano. V takem 
položaju so se velike množice odpravile iskat hrane proti jugu, predvsem v mesta. 
Na jugu je bila osnovna misel kmetov pridelati čimveč bombaža. Zmanjšan pride-
lek hrane so kmetje nadomestili z najnujnejšim nakupom hrane. Le- te je dobila 
država nekaj kot pomoč, vendar je večina ostala na jugu, tako da najbolj prizadeti 
prebivalci na severu skoraj niso bi l i deležni te pomoči. Zanimivo je, da je jug vse 
do šestdesetih let pridelal viške žita, naslednje desetletje pa je bombaž močno iz-
rinil pridelavo hrane. 
Kakor je pridelava bombaža kot vira zaslužka na prvi pogled zelo zanimiva, pa je 
bombaž dejansko spodrezal gospodarsko trdnost malijskega kmetijstva. Seveda za 
to niso krivi kmetje, najmanj pa bombaž. Od cene, ki jo doseže bombaž na svetov-
nem trgu, dobi kmet le 16%. Razumljivo je, da mora kmet zaradi tako sramotno 
nizko plačanega dela stremeti za tem, da ima kar največ površin posajenih z bomba-
žem. Poleg tega je vedno kmet t is t i , ki občuti nihanja cen na svetovnem trgu, saj 
se tako država kot prevozniki ali preprodajalci nočejo odpovedati svojemu dobičku. 
Prodaja bombaža sloni na razvejani organizaciji, ki je v bistvu podaljšana roka 
državnega upravnega aparata. Z devizami od prodaje bombaža država pokriva uvoz in 
polovico stroškov vzdrževanja državne uprave. Denar iz kmetijstva se ne vrača v 
proizvodnjo, pač pa se vlaga v izgradnjo glavnega mesta in nekaj regionalnih sre-
dišč. Obstoj državne birokracije je v odločilni meri odvisen od pridelave bombaža. 
t)dnos in odgovornost državne uprave do. osnovnih življenjskih potreb prebivalstva sta 
10 
razvidna tudi iz dejstva, da je bila ob koncu sušnega obdobja vrednost izvoženega 
bombaža večja od vrednosti uvožene hrane. 
Široko zasnovana raziskava je Schmidt-VVulffenu omogočila, da je precej ostro in 
jasno izpostavil vzroke za lakoto v Maliju, ki v osnovnih potezah veljajo za celoten 
Sahel. 
1. Lakota je posledica oslabitve socialnih sistemov. 
2. Oslabitev socialnih sistemov je posledica napredujočega uvajanja denarnega go-
spodarstva na vsa življenjska področja. Kolektivno varnost v okri l ju družine je 
zamenjala posamična, za katero "skrbi" država. 
3. Oblika uvajanja denarnega gospodarstva je tudi namenjanje pomembnega dela 
poljedelskih površin v okviru kmeti j izvozni proizvodnji. To pelje k poslabšanju 
oskrbe s hrano. Posamično življenjsko zavarovanje (osebni dohodek, nega v bo-
lezni in starosti) je zaradi vse manjšega dohodka - posebno v sušnih obdobjih -
vse bolj problematično. Podobno je s skupinsko (regionalno) socialno varnostjo: 
suša je pokazala, da izmenjava hrane med regijami ne deluje (z juga na sever 
na primer). Tako je bila prejšnja, dobro delujoča in učinkovita celično (družin-
sko) zasnovana socialna varnost porušena, ne da bi jo zamenjala vsaj toliko 
učinkovita varnost v drugačnem socialnem sistemu. 
A. Nosilec izvozne usmeritve v poljedelstvu je državna birokracija, ki se je izobli-
kovala že v kolonialnem obdobju in ki si prizadeva, da bi povečevali površine 
z izvoznimi kulturami. 
Nikakor pa prezreti tudi polit ičnih vzrokov za pojavljanje lakote. Znači-
len primer [d E t i o p i j i ki je z "lakoto stoletja11 prebudila svetovno javnost, da se 
je zavedla tragike množičnega umiranja zaradi pomanjkanja hrane. V enem letu je 
v Etiopiji umrlo zaradi lakote 300.000 ljud^, ogromno ljudi je bilo preseljenih s 
severnega dela države na jug, stotisoči pa so se zatekli v sosednji Sudan. Izrazito 
prg£pvje,tsko usmer jen^ Iada je želela zelo hitro rešiti revščino in zaostalost prebi-
valstva. Njeni radikalni ukrepi (na primer podržavljenje zemlje in organiziranje 
velikih državnih kmetijskih obratov) so bil i izrazito polit ični ¡¿i niso izhajali iz do-
mačih družbenih, gospodarskih in ekoloških razmer. Zaradi tuHh ukrepov so bil i 
ljudje odtrgani od zemlje; novi način kmetovanja ni zadosti upošteval naravnih mož-
nosti. Suša je tako zasnovani "kmetijski pol i t ik i " zadala milostni udarec, še sredi 
lakote je bila državna oblast tako neodgovorna, da je rajši preganjala upornike na 
severu, kot da bi poskrbela za stotisoče od lakote umirajočih državljanov, čeprav 
so uporniki ponudili premirje. Prav tako se je svet zgražal ob dejstvu, da je bila 
luka Asab nekaj mesecev zatrpana z ladjami, ki so dovažale vse potrebno za slavje 
ob 10. obletnici revolucije ter za 20. afriški vrh; le dve ladji s hrano za umirajoče 
prebivalstvo sta se v tem času uspeli prebiti do pomolov. Ofa lakoti v Ft^npiji se 
je drastično pokazala umazann^ jpnliHkp velesil. Obe velesili sta že dve leti vedeli, 
da se bliža katastrofalna lakota. Američani so čakali v upanju, da bo lakota osla-
bila in po možnosti spodnesla prosovjetski režim, Sovjetska zveza pa je z velikimi 
pošiljkami orožja poskrbela za moč novega režima. Tako ima Etiopija, _ki. J e druga 
najrevnejša država na svetu (za Čadom^, najmočnejšo vojsko v Af r ik i južno od Saha-
re in severno od Južnoafriške republike. Za vojsko država namenja tret j ino državne-
gra proračuna. Ob vsem tem pa je Sovjetska zveza poslala ogroženi državi le simbo-
lično pomoč v hrani, in še to v obliki riža, ki ni običajna hrana za Etiopce. Vidimo, 
d^J^koto na zelo neposreden način izkoriščajo v politične namene znotraj posamez-
nih držav in v mednarodnih odnosih. 
11 
SVETOVNA TRGOVINA S HRANO 
S/etovna trgovina s hrano je v zadnjih dvajsetih letih močno porasla. Večina trgo-
vine odpade na izvoz in uvoz hrane v gospodarsko razvitih državah. Opazno je hitro 
naraščanje uvoaa hrane v gospodarsko manj razvite države, posebno Tiste, ki imajo 
srednje visok narodni dohodek. Kljub temu, da se pogosto govori o hrani kot po-
membnem predmetu svetovne trgovine, pa morda presenečata dve dejstvi: da je 
večina držav zelo blizu samopreskrbi s hrano (izvažajo ali uvažajo zelo malo hrane 
a l f le občasno) ter diL.ie. pomembnejši h izvoznikov žit le pet. 
Pri tem moramo upoštevati, kaj uvrščamo med hrano. FAO ne prišteva k hrani 
čaja, kave, sladkorja itd., čeprav te proizvode uživamo. Upošteva le osnovno hrano, 
med katero so najpomembnejša žita (čeprav se uporabljajo tudi kot živinska krma). 
Po stopnji tržnosti prednjači pšenica. 
2e dolgo časa velja brana za "strateško blago", torej za tisto, s katerim je mo-
goče doseči še druge cil je, ne le trgovskih. Iz l i terature in pripovedovanj starejših 
vemo, da so v času gospodarskih kriz, posebno pa v času lakote, finančni mogočni-
ki kupovali cele kmetije za nekaj vreč moke. V velikem se je to preneslo na sve-
tovno trgovino, ko bogate države s pomočjo hrane izsiljujejo države, ki so v težavah, 
gredvsem za dosego polit ičnih ali ideoloških ciljev. Hrana, osnovni vir življenja, je 
v mednarodnih okvirih postala v veliki meri dejavnik političnega in gospodarskega 
podrejanja revnih držav bogatim. Pri tem bogate države skrbno pazijo na stabilnost 
notranjega trga s hrano, tudi z visokimi uvoznimi carinami, medtem ko z viški hrane 
ravnajo na svetovnem trgu izrazito špekulativno. 
Raziskave so pokazale (Tarrant, J., 1985) na velike razlike v dinamiki porasta po-
rabe hrane v bogatih in revnih državah. Ce dohodki pri najrevnejšem prebivalstvu 
porastejo, se skoraj za toliko povečajo" izdatki za hrano; torej gre skoraj vse pove-
čanje dohdoka za nakup hrane. Ta tako imenovana "dohodkovna elastičnost povpraše-
vanja po hrani" se za najrevnejše prebivalstvo v Indiji ceni na 0,80 v primerjavi z 
vrednostjo 0,15, ki velja za ZDA in VB. Omenjeni vrednosti pomenita, da od enote 
povečanega dohodka v prvem primeru prebivalci izdajo 80% za hrano, v drugem pa 
le 15%. Vzrok za tako velike razlike je več kot očiten: lačni morajo jesti, siti pa 
iščejo le še priboljške. V tem je tudi neke vrste ironija razvoja: ko se prebivalstvu 
dvigne dohodek (na primer z industrializacijo), hitro zmanjka hrane. Države se tako 
znajdejo v dvojnih kleščah: odplačevati morajo kredite za izpeljavo razvojnih (indu-
strijskih) programov, hkrati pa morajo začeti kupovati vedno večje količine hrane. 
Izredno presenetljiv, tako po količinah kot po vrsti hrane (prevlada "razkošne" 
hrane - mesa), je bil nenaden uvoz hrane v naftne države. Samo te države so z 
"naftnimi dolarj i" lahko kupile toliko hrane, kot so jo potrebovale, medtem ko osta-
le države v razvoju močno varčujejo tudi pri nakupu hrane. 
12 
Tabela 2: Uvoz hrane v Saudsko Arabijo 
žito 
(000 ton) 
govedo 
(000 glav) 
ovce 
(000 glav) 
1965 444 27 729 
1970 585 47 1 040 
1975 504 47 1 305 
1980 3 06 3 160' 5 26 0 
1982 5 584 152 6 251 
Vir: FAO trgovinski letopisi. 
Vrednost izvoza hrane iz ZDA je narasla s 4 mil i jard dolarjev leta 1965 na skoraj 
30 mil i jard dolarjev leta 1982. Približno dve tret j in i te vrednosti odpade na žita. 
Del povečanega izvoza gre na račgfl. dajanja pomoči v hrani z namenom, da država 
zadrži trg. Na ta način si ZDA zagotavljajo zanesljive in stalne odkupovalce hrane, 
kar je posebno pomembno za stabilnost ameriškega kmetijstva. ZDA si širijo trg 
tudi z razvijanjem okusa za izvozne vrste hrane v deželah, ki te hrane ne uživajo. 
Sri Lanka ne prideluje pšenice, vendar so se prebivalci ravno zaradi pomoči v hrani 
(pšenica) navadili na uživanje kruha. S tem pa je država pbstala uvoznica pšenice 
- leta 1980 jo je uvozila prek 700 000 ton. Čeprav del zelene revolucije (vzgoja 
visoka donosnih vrst riža) izhaja s Filipinov, pa država ni mogla doseči samooskrbe 
s hrano (čeprav jo je bila sposobna s pridelavo riža), ker so ZDA v poznih šestde-
setih let ih poslale na Filipine velike količine pšenice kot pomoč v hrani. S tem so 
del prebivalstva odvrnili od uživanja riža, tako da je leta 1982-žnašal uvoz pšenice 
skoraj mil i jon ton. 
13 
Pomoč v hrani predstavlja manj kot 10% svetovne trgovine s hrano. pfjmeru ZDA 
vidimo, da je ta pomoč načrtna in je sestavni del političnega in gospodarskega pr i -
tiska na države, ki so deležne pomoči. S tem pa pojem "dar" izgubi vsebino, saj 
dejansko pomeni vlaganje v razširitev izvoznih tržišč. 
Tabela 3: Spremembe v svetovni trgovini z žitom 
1934/38 1948/52 1960 1970 1980 1982 
Severna Amerika +5 . +23 +39 +56 + 131 + 126 
Latinska Amerika +9 +1 0 +4 - 10 -2 
Zahodna Evropa -24 -22 -25 -30 -16 -8 
Vzhodna Evropa,SZ +5 0 0 0 -45 -44 
Afr ika + 1 0 -5 -5 -15 -15 
Azija +2 -6 -17 -37 -63 -67 
Avstralija, Nova Zel. +3 +3 +12 + 19 + 19 + 15 
Opomba: znak + pomeni neto izvoz, znak - pa neto uvoz žit 
Vir: FAO trgovinski letopisi. 
Zaradi močno povečane porabe hrane v številnih državah so mnoge, prej tradicio-
nalne izvoznice hrane, postale uvoznice. Položaj se je " izčist i l" do take mere, da 
le nekaj držav obvladuje svetovni trg. V nasprotju z večino gospodarsko manj 
razvitih držav so naložbe v tehnološki razvoj ameriškega in evropskega kmetijstva 
omogočile hitrejše povečevanje proizvodnje hrane kot je bilo domače povpraševanje. 
Vsaka država si prizadeva, da bi kar največ hrane pridelala doma. Ta težnja se je 
močno povečala v let ih 1972-1974, ko se je cena žitu povečala za skoraj št i r ikrat. 
Zaradi velikih zadolžitev države niso mogle kupovati hrane v dotedanjih količinah, 
kar je občutilo kot lakoto ali vsaj podhranjenost najrevnejše prebivalstvo. Številne 
države so napele vse^ sile v povečano pridelavo hrane s cil jem, da bi se popolnoma 
osvobodili uvoza. IfSamooskrba^s hrano pa ne pomeni, da država pridela vso hrano 
doma, saj je to praktično nemogoče. Ločevati moramo meij uvjjzpjr^_jd i jejposledi-
i a nezadostnosti domače oskrbe s hrano ter med uvozom, ki pomeni pokrivanje ce-
lotnega spektra vrst hrane. Stopnja samooskrbe se običajno meri z neto trgovinskim 
položajem neke države. Kljub temu, da na primer Madžarska pridela veliko hrane 
in jo izvaža, pa mora tudi uvažati precej hrane, ker jo zaradi neustreznih k l imat-
skih pogojev ne more pridelati doma (južno sadje, riž, itd.). Boj] ko je država bo-
gata, širši spekter hrane lahko uvaža: poleg "osnovne" (žita) "dopolnilno" (meso, 
jufno sadje, itd.) in "razkošno". 
Pogosto se dogaja, da država izvaža hrano, čeprav prebivalstvo trpi zaradi podhra-
njenosti ali celo lakote. Tako stanje velja za večino držav, ki izvažajo plantažne 
JSiiJture. V nasprotju z idilično sliko države izvoznice hrane se lahko skrivajo veli-
ke tragedije njenega prebivalstva. Dokumentirane so okoliščine odvoza hrane iz 
države Wollo v Etiopij i leta 1973, medtem ko so umirale množice beguncev v ta-
boriščih vzdolž ceste. Lačno prebivalstvo je iskalo hrane v taboriščih, kjer je pa 
niso mogle kupiti, ker niso imele denarja. Pomanjkanje povpraševanja (zaradi po-
manjkanja denarja!) je pomenilo, da jr> bila cena Hrani precej nižja kot v drugih' 
(bogatejših) območjih, zato so hrano vozili tja. Istočasno je država izvažala hrano, 
saj je bilo celotno območje (tudi država Wollo) oskrbljeno s hrano - glede na pov-
praševanje. Da pa življenje ni formalizem, so občutili stotisoči, ki so umirali od 
lakote. Uvoz hrane v večini držav uvoznic odraža tržne potrebe po hrani (koliko jo 
prebivalci lahko kupijo), ne pa tudi prehranitvene. Ce bi se države ozirale na pre-
14 
hranitvene potrebe prebivalstva, bi se moral uvoz hrane povečati za nekajkrat. 
Očitno je, da so tržni, finančni učinki vodilo za usmerjenost kmetijske proizvodnje. 
Proizvodnja sladkornega trsa na severovzhodu Brazilije je sicer pomembno za državo, 
vendar je to hkrati območje, kjer je pomanjkanje hrane splošno, ljudje pa med naj-
revnejšimi na svetu. 
Čeprav je v Bangladešu, v nasprotju z veleposestno zemljiško strukturo na severo-
vzhodu Brazilije zemlja last kmetov, pa je kljub temu socialni položaj kmetov v 
Bangladešu skoraj enak položaju kmečkih delavcev v Braziliji. Na majhnih posest-
vih kmetje nihajo med večjim in manjšim deležem jute (tržna kultura) in riža (pre-
hrana domačega prebivalstva). Čeprav Bangladeš potrebuje več hrane, pa se mora 
proizvodnja le- te pogosto umikaU proizvodnji jute, ki dosega na svetovnem trgu 
sorazmerno ugodno ceno. 
Leta 1982 je uvoz hrane znašal 67 milijonov ton, po ocenah pa naj bi leta 1990 do-
segel 100 milijonov ton. To velja le za tržno povpraševanje, ki pa je pogosto daleč 
od dejanske potrebe po hrani. 
Gospodarsko razvite države so sposobne razliko zmanjšati. Zadnje desetletje so 10 
do 20% kmetijskih površin puščale neobdelane, da bi na ta način zagotavljale višjo 
ceno hrani. Čeprav je to najslabša kmetijska zemlja, pa kljub temu pomeni pomemb-
no proizvodno rezervo. Pri tem, prednjačijo ZDA. Možnost povečanja proizvodnje hra-
ne pri njih je razvidna iz podatka, da znaša 10% sedanje proizvodnje žit okrog 30 
milijonov ton. Tudi ostali veliki izvozniki žit imajo še nekaj možnosti za povečanje 
proizvodnje. 
Pomemben element pa predstavljata grevoz in raztovarjanje žita. Uspešno je to 
takrat, kadar: 
1. delo (prevoz) prinaša dobiček; 
2. kadar je to za uvoznika življenjskega pomena. 
V Etiopiji smo bil i priča zatrpanosti pristanišč; zaradi prepočasnega iztovarjanja 
pomoč ni imela pravega učinka. 
SZ pa je v letih 1982/83 uspela zaradi visoke učinkovitosti pretovoriti 44 milijonov 
ton uvoženega žita. 
Upoštevati pa moramo še različne sposobnosti za plačilo žita. Sedanje stanje in 
razvoj kažeta, da večina držav tega ne bo zmogla. To pomeni, da se bo zmanjšalo 
tržno povpraševanje, zato pa povečala lakota najrevnejšega prebivalstva v gospodar-
sko manj razvitih državah. Države uvoznice bodo morale posvetiti večjo pozornost do-
mači pridelavi hrane, nekatere pa bodo v še večji meri odvisne od pomoči. Dejan-
ski problem prehrane torej ne zadeva zmožnost proizvajanja hrane, pač pa sposobnost 
proizvajanja po ceni, ki jo porabnik lahko sprejme. 
r \ i v ¡»v i d / 
15 
JE JUG POSEBNO "OBDARJEN" Z NARAVNIMI NESREČAMI? 
Naravne nesreče oziroma visoka stopnja verjetnosti, da pride do njih (natural hazards) 
močno ali celo usodno vplivajo na prehranitvene možnosti prebivalstva. Bolj ali manj 
vsakodnevna poročila o žrtvah naravnih nesreč oblikujejo v ljudeh določene stereo-
tipe: da je v Af r ik i suša, da so v Indiji poplave, da so v Iranu potresi itd. S tem 
v zvezi pogosto slišimo, da usoda pač najbolj tepe reveže. 
Al i je res revnejši del sveta "deležen" večine naravnih nesreč? Doornkamp (1982) 
je opredelil območja gospodarsko manj razvitega sveta (Juga) glede na pojavljanje 
naravnih nesreč v zadnjih petdesetih letih, v katerih je izgubilo življenje vsaj 100 
Jjudi. Opredelil je pet osnovnih vrst naravnih nesreč (potresi, zemeljski plazovi, po-
plave, suše, tajfuni), izvzel je le vulkansko delovanje. Ce pogledamo kontinente, je 
Afr ika v zelo dobrem položaju. Poleg obsežnejšega sahelsko-somalijskega pasu, po-
?osto prizadetega s sušo, so z naravnimi nesrečami prizadeta le manjša območja atlaški .predel s poplavami in potresi). Močno je prizadeta Azija s tremi "težišči": 
indijsko podcelino (poplave, potresi, zemeljski plazovi), jugovzhodno Kitajsko (popla-
ve, potresi) in iransko-afganistansko območje (poplave, potresi). Poleg tega je ves 
vzhodni rob azijske celice z indonezijskim otočjem podvržen potresom ter deloma 
katastrofalnemu delovanju tajfunov. Latinska Amerika je ogrožena predvsem na 
vsem andskem območju (potresi, poplave, zemeljski plazovi) ter s poplavami ob bra-
zilski obali. Večino naštetih območij v Aziji in Latinski Ameriki prizadene več vrst 
naravnih nesreč. 
O nesreči govorimo takrat, kadar človekovo življenje ali imetje ogrožajo naravne 
sile. Človeška družba je sposobna vedno bolj spreminjati naravno okolje, hkrati pa 
se tudi varovati pred naravnimi nesrečami. Odrns družbe do narave v gospodarsko 
manj razvitem delu sveta je v dobršni meri se "ekstenziven". Zaradi nizke razvojne 
stopnje proizvajalnih sil in standarda so množice slabo zavarovane pred uničevalni-
mi učinki naravnih procesov. To nezavarovanost države "plačujejo" z desetinami, 
stotinami in celo desettisoči mrtvih. 
Gospodarsko razviti del sveta z močnejšimi posegi v okolje (gradnja nasipov, regu-
lacije rek, pogozdovanje itd.) lahko močno omili posledice naravnih nesreč. Posle-
dice so največkrat povsem nasprotne t ist im v revnih predelih sveta; v prvem prime-
ru je velika materialna škoda in malo človeških žrtev, v drugem primeru pa je ob 
sorazmerno majhni neposredni materialni škodi veliko umrlih ljudi. 
Naravni ekosistem v zmernih geografskih širinah je veliko stabilnejši kot v trop-
skem pasu. Poleg tega je človek na območjih zgostitve prebivalstva v gospodarsko 
razvitih državah poskrbel za zmanjšanje verjetnosti naravnih nesreč (gradnja nasi-
pov, zapornic, ustrezen način izrabe zemlje itd.). 
Zaradi boja za preživetje ali pridobitev osnovnega standarda človek v gospodarsko 
manj razvitih državah "sam sili v nesrečo". Ob že sila občutljivem (labilnem) na-
ravnem ekosistemu se prebivalstvo kopiči na ogroženih območjih (poplavna, potres-
na itd,), ne da bi poskrbelo za ustrezno zaščito. Tako se v državah v razvoju vse 
pogosteje pojavljajo "naravne nesreče", ki so posledica stihijskega družbenogospo-
16 
darskega razvoja. Vzrok za tak razvoj pa lahko iščemo na Severu (za nekatere je to 
preveč enostransko "določevanje" krivca), v "divjem plesu potrošništva". Človek na 
Jugu je izgubil orientacijo v odnosu do narave takrat, ko so ga zunanje sile potisni-
le v "kolesje svetovnega trga". Pred tem je pridelal hrane vsaj za preživetje (ob 
občasnem stradanju), sedaj pa ne more prehraniti sebe, ker mu je Sever "pomagal", 
da je prišlo do demografske eksplozije, hkrati pa zahteval, da pošilja hrano na "sve-
tovni t rg" . 
PAS LAKOTE 
V zadnjem času se je v geografski l i teratur i pojavil izraz "pas lakote" (Kunkel, G., 
1981). Tudi lakota je lahko predmet geografske obravnave, kadar zaradi povečane 
smrtnosti, manjše odpornosti proti boleznim in manjše delovne storilnosti odločilno 
vpliva na razvoj pokrajine. 
Območja lakote obsegajo v grobem precejšen del tropskega pasu, pri čemer so iz-
vzete nekatere bogate države. Po geografskih značilnostih so si posamezna območja 
med seboj zelo različna, saj poleg celotnega tropskega sušnega in polsušnega pasu 
segajo v vlažnotropski pas. V družbenogeografskem pogledu prizadeva lakota nasled-
nja območja: 
a) območja, kjer so se razvile pomembne svetovne kulture (na primer Indija), in 
tudi območja, ki so bila kolonizirana v zadnjem stoletju (dobršen del Brazilije, 
I t d ) ; 
b) območja, na katerih prevladuje živinoreja (Sahel), oziroma poljedelstvo (na pr i -
mer Bangladeš); 
c) celinska območja, in t ista, ki imajo naraven izhod na morje. 
Takih in podobnih nasprotij bi lahko našteli še več, na primer pri gostoti prebival-
stva, lastništvu zemlje, višini narodnega dohodka, razpolaganju z naravnimi viri. 
PAS LAKOTE 
Vsa območja, ki j ih ogroža lakota, lahko označimo kgt periferna in marginalna. Oba 
izraza se v zadnjem času pogosto uporabljata tudi v geografiji. Jasne pomenske raz-
like med njima sicer ni, vendar so na splošno periferna (robna) območja tista, ki 
• i OBMOČJA POGOSTE LAKOTE 
123 OBMOČJA OBČASNE LAKOTE 
18 
ležijo na robu osrednjih (osnovnih) pokrajinskih enot (pasov), ki so zelo primerna za 
poselitev. Med periferna območja bi lahko uvrstili polsušne in gorate predele, pa tudi 
območja tundre. 
Marginalna (obrobna) območja naj bi bila t ista, ki so na ob.robju širšega družbeno-
gospodarskega dogajanja. V globalnem pogledu lahko govorimo o območjih, ki so 
revna, brez prave moči vplivanja na svetovni trg in ki imajo velike probleme pri 
uvajanju sodobnega gospodarstva (industrije); za taka območja pogosto pravimo, da 
so vključena v periferni kapitalizem. 
19 
SAHEL 
To je območje, kjer vladajo surovi življenjski pogoji. Skoraj modno zanimanje "za-
hodnega človeka" za življenjske stiske prebivalstva v Sahelu pa ima vendarle tudi 
objektivno ozadje: čutimo, da je svet vse bolj usodno povezan v celoto, ki j i vla-
dajo ozki gospodarski zakoni. Skoraj ves svet se je vključil v dirko za "razvojem", 
ki se v življenju odraža kot pogosto prav vulgarno kopičenje potrošnih dobrin. Vpra-
šanje je, ali so pogoste lakote v zadnjem času v Sahelu tudi posledica širših družbe-
nih sprememb, ali so pa le odraz negostoljubnosti narave. Prispevek nima namena 
odgovarjati, pač pa opozoriti na naravne in družbene spremembe v, Sahelu v času 
dolgotrajne suše (lakote). 
Kaj je Sahel? "V geografski l i teraturi je ta beseda postala ime za prehodno ozem-
lje med južnim robom puščave Sahare in travnato savano na severnem robu vlažno-
suhih tropov". (Gams, I., 1975). Za omejitev Sahela se večkrat uporabljajo f j togeo-
grafski kr i ter i j i , po katerih se nahaja območje med severnima mejama uspevanja 
"trave"kram-kram in oljnega drevesa karita, kar približno ustreza izohijetama 150 in 
750 mm. Najpogosteje uporabljen kr i ter i j razmejitve Sahela pa je klimatski, pri ka-
terem se severna in južna meja omejujeta z izohijetami. Običajno se za ševerno 
mejo uporablja izohijeta 200 mm, za južno pa 600 mm. Seveda pa v l i teratur i sre-
čamo tudi drugačne vrednosti: od 100 do 250 mm za severno in od 400 do 75 u mm 
za južno mejo. V obdobju suše 1968-1973 se je meja Sahela pomaknila proti jugu za 
100 do 150 km ih je južna meja dosegla približno 1000 mm izohijeto. 
• 
K Sahelu prištevajo večji ali pomemben del naslednjih držav: Mavretanije, Senegala, 
Gambije, Malija, Nigra, Burkine Faso in Čada (Razvivajuščisja strani, 1983). Nekate-
ri prištevajo zraven še Sudan, po Gamsu (1975) pa sega od Atlantika do Rdečega 
morja. V prispevku se bomo omejil i na pas od Atlantika do države Sudan, torej na 
območje "klasičnega" Sahela. 
O klimatskih značilnostih Sahela je podrobneje pisal Gams (1975), zato navajamo 
le drobno klimatsko značilnost, povezano s sušnostjo. Leta 1972 je na meteorološki 
postaji Bol v Čadu s povprečno srednjo letno količino padavin 329 mm (35-letno 
opazovalno obdobje) padlo le 58 mm dežja. Podobnih primerov je bilo še več, celo-
vitejšo sliko pa onemogoča redka mreža meteoroloških postaj. 
Druge geografske značilnosti, posebno še v sušnem obdobju 1968-1973, pa so nasled-
nje. 
Več kot 80% vodnih virov Sahela imajo večje reke: Senegal, Niger, šari ter jezero 
Cad. Navedene reke tečejo večji del južneje, v območjih z več kot 1500 mm pov-
prečnih letnih padavin. Velika kolebanja vode v teh rekah povečuje alohtonost v 
sahelskem pasu. Vodni pretok Nigra v Kulikoru (zgornji tok reke na južnem robu 
Sahela) znaša v povprečju od 5,3 tisoč m ' / s septembra do 65 m 5 / s aprila. Podobno 
je s povprečnim mesečnim odtokom Senegala v Bakelu, saj niha od 3,3 tisoč m 5 /s 
septembra do 1 m' /s maja. Povprečni letni odtok velikih rek v Sahelu znaša 135 
mil i jard m 5 ; v sušnem letu 1972 je znašal le 75 mil i jard m ' , v vlažnem letu 1957 
pa 175 m ' . 
20 
Tabela 4: Letni vodni odtok rek v Sahelu 
letni odtok v mlrd m' pri 
vstopu v Sahel srednji letni odtok pri 
izstopu iz Sahela srednji 1. 1975 
Senegal 23,6 11,2 18 
Niger 67 29,2 31,2 
Logone/šari 46,2 18 38,5 
Vir: L'economie des pays du Sahel, 1976, v: G.F. Radčenko: Stran'i Sahelj'a, 
Moskva 1983. 
Gospodarstvo sušnih in polsušnih območij od nekdaj sloni v glavnem na različnih 
vrstah ekstenzivne živinoreje. V Sahelu je potrebnih 8 do 10 ha pašnih površin za 
prehranitev ene odrasle krave; marsikje je potrebna še večja površina, ker vsebuje-
jo trave malo proteinov. Razumljivo je, da je v takih pogojih možna le selilna 
živinoreja. Leta 1971 naj bi bilo po podatkih FAO v sedmih sahelskih državah na-
slednje število živine: 21,5 milijona govedi, 18,2 milijona ovac, 20,2 milijona koz, 
1,8 milijona oslov in 1,7 milijona kamel (Radčenko, 1983). Zaradi težav pri popi-
sovanju števila živine so tudi t i podatki (kot tudi iz drugih virov) le bolj ali manj 
točne ocene. 
Domača ljudstva so se morala močno prilagoditi naravnim pogoje, da so preživela; 
to so dosegla z. visoko stopnjo mobilnosti. Živinorejci si prizadevajo za kar največ 
živine - za preživljanje enega prebivalca pri tako nizki produktivnosti so potrebne 
t r i do št ir i krave. Poleg tega je potrebna živina za prodajo, da si prebivalci lahko 
kupijo osnovne življenjske potrebščine (pa tudi neveste), ne nazadnje pa ima lastni-
štvo večjega števila živine tudi prestižni pomen. 
Tradicionalna selilna živinoreja, ki se je oblikovala skozi mnoga stoletja, sloni na 
dobrem poznavanju ekoloških razmer in prilagajanju družbenega ustroja. 
Na južnem delu Sahela, nekako na območju izohijete 350-400 mm, se pojavijo prve 
oblike selilnega poljedelstva. Prehod od pretežno živinoreje k pretežno poljedelstvu 
sovpada v povprečju z izbhijeto 600 mm, torej z južno mejo Sahela. 
Tabela 5: Kmetijske površine v sahelskih državah (v mili jonih ha) 
M S G Ma BF N C 
Skupna površina 103,1 19,6 1,23 124 27,4 126,7 128,4 
Pašniki 20,2 12 0,4 37 16,2 29,1 35,9 
Za poljedelstvo 
2,1 19,8 primerne površine 6,3 6,3 14,2 8,9 10,8 
od tega na območjih 
z več kot 6 00 mm 
padavin 0 3,5 0,6 7,4 6,0 0,5 13,4 
njivske površine 0,3 2,4 0,2 2,0 2,7 .2,8 1,8 
od tega suho poljed. 0,2 2,32 0,2 1,85 2,7 2,78 1,69 
namakane površine 0,07 0,08 0,02 0,15 0,02 0,02 0,11 
Vir: L ' économie des pays du Sahel, 1976 v: G.F. Radčenko: Stran'i Sahelja, 
Moskva 1983 
21 
M - Mavretanija 
S - Senegal 
G - Gambija 
Ma - Mali 
BF - Burkina Faso 
N - Niger 
C - Cad 
Poljedelstvo se je, podobno kot živinoreja, močno prilagodilo naravnim razmeram z 
veliko ekstenzivnostjo proizvodnje, torej s čim manjšim poseganjem v krožni tok 
snovi in energije. Po nekajletnem obdelovanju je potrebna 15-20 letna praha. 
"Sahelska tragedija", kot so nekateri imenovali sušo, je poleg Sahela zajela še se-
verni del jsgdanske cone v zahodni Af r ik i , Sudan in Etiopijo jLer obsežna območja v 
Keniji in v Tanzaniji. Prizadetih je bilo več kot 5 milijonov km2 površin, na kate-
rih živi več kot 6 0 milijonov prebivalcev. Suša je prišla po sorazmerno ugodnem 
in namočenem obdobju 1947-1968. 2e leta 1967 je padlo nekaj manj padavin, ven-
dar še v okviru povprečja. Naslednje leto deficit padavin ni bil posebno velik, zato 
pa je bila sila neugodna njihova razporeditev. Na severu Nigra se je deževno obdo-
bje začelo neobičajno zgodaj - marca in aprila, maj je bil pa že suh. Naslednja 
leta so bila zelo sušna in so dosegla višek leta 1972. 
Mesto Kano v Nigeri j i je leta 1972 dobilo le 47% povprečne letne količine padavin, 
kar je najmanj, odkar merijo padavine. Tu začne vegetacija poganjati običajno v 
zadnjem tednu maja, leta 1972 pa se je začetek pomaknil na prvi teden v jul i ju, 
ker je prišlo do tolikšne zakasnitve padavin. Dež je ponekod ponehal že zgodaj avgu-
sta, tako da je bil pridelek skoraj popolnoma uničen. Položaj se je zaostril leta 1973, 
ko je dež prišel zgodaj in opogumil kmete k zgodnji setvi, vendar je kmalu ponehal 
in mlade rastlinice so odmrle. Razporeditev padavin je za kmetijsko izrabo oziroma 
za vegetacijo pomembnejša od količine. V Sokotu na severozahodu Nigerije, kjer zna-
ša povprečna letna količina padavin 675 mm, je bila dosežena ugodna žetev celo 
pri 400 mm padavin, vendar so bile le- te ugodno razporejene v vegetacijskem obdo-
bju. Nasprotno se je primerilo, da je pri 1000 mm letnih padavin grozila lakota, 
ker je zaradi neugodne razporeditve padavin pridelek skoraj izostal (Oguntoyinbo, 
J.S., 1981). 
Osušili so se številni vodni vir i , večji pa močno skrčili. Velike reke od Senegala, 
Nigra do šare so leta 1972 imele le 30% do 50% povprečnih letnih količin vode. V 
aluvialni ravnici Nigra so se namakane površine» ^krčile na nnlnvifq kljub temu, da 
je Niger od vseh rek ohranil še sorazmerno največ vode. Znižala se ie gladina talne 
vode^ kar je otežilo preskrbo prebivalstva in živine z vodo. Ker se je pečina pl i tvej-
ših vodnjakov osušila, so se ogromne črede živine zgostile okrog preostalih globokih 
vodnjakov. 
Produktivnost pašnikov se je močno znižala. Na območju Ferlo v Senegaliji, na pr i -
mer, se je znižala od ene tone suhe snovi z enega hektara v povprečnih letih na 
nič leta 1972. Tega leta se je začelo strašno pomanjkanje krme, zaradi česar je 
sredi leta 1973 število ovac in koz padlo za v povprečju naj bi v Sahelu pogi-
nilo 30-40% ovac in koz (na jugozahodu Mavretanije in na severovzhodu Malija pa 
kar 80-90%), vsaj toliko pa so j ih živinorejci odgnali proti jugu. 
22 
SUŠA V SAHELU 1 9 6 8 - 7 3 
x ALŽIRIJA LIBIJA i 
MAVRETANIJA 
NIGER 
SUDAN A D Z I B U T I 
NIGERIJA 
ETIOPIJA SIERR 
LEONE ' CENTR AE REP. 
.KAMERUN 
G. - GAHBIJA 
GB-GVINEJA BISSAU 0 500 1000 km ZAIRE S U G J KENIJA 
število 1. 1968 % 1. 1972-75 
govedo 50.648 -47 
ovce 16.659 -23 
koze 64.236 -20 
konji 6.066 -59 
osli 4.390 -32 
kamele 4.228 + 11 
Po nekaterih cenitvah je zaradi lakote trpelo v Sahelu okrog 6 milijonov ljudi, po-
sredno ali neposredno pa je bil prizadet obstoj 12 milijonov ljudi. Desettisoči živi-
norejcev, ki so ostali brez živine,__so se z družinami selili v mesta z upanjem, da 
bodoTam prišli do osnovne hrane. Spodobnim upanjem so bežali v mesta polje-
delci, ki j im je zmanjkalo žita celo za seme. Tako so še bolj kot pred tem mesta 
sedaj postala zbirališča revežev. 
Tabela 6: Spremembe števila živine v Zarmangandi, republika Niger 
OBMOČJE KI GA JE 
fciiia PRIZADELA SUŠA 
Vin Sidikou 1977, v: Oguntoyinbo, J.S., Climatic Variabil ity and Crop Production 
in West Africa. GeoJournal 5.2., 147. 
V času dolgotrajne suše so bil i porušeni vsi r i tmi , ki so se j ih živinorejci držali, 
da so lahko preživeli; tako so morali tudi opustiti sezonska premikanja z živino, ker 
so zaradi pomanjkanja paše izgubila svoj smisel. Pastirji so z ogromnimi čredami 
iskali zadnjo možnost preživetja, in to je pomenil pohod proti jugu. Tu pa je razu-
mljivo prišlo do zaostrjtve odnosov z domačini, stalno naseljenimi poljedelci. 
Opisana suša pa za Sahel ni nekaj novega ali izjemnega ne po učinkih, intenzivno-
sti in ne po obsegu območja, ki ga je prizadela. V zadnjih 400 let ih se omenja 
22 suš. V tem stoletju so bile izrazitejše suše v letih 1910-1915, 1940-1944 ter 
že obravnavana v obdobju 1968-1973. Suša v let ih 1910-1915 je znana po izrednem 
pomanjkanju padavin; izohijete so se pomaknile 200 do 35 0 km južneje od povpreč-
nega dolgoletnega poteka (leta 1972 so za izohijeto 200 mm ugotovili " le" 180 do 
200 km pomik proti jugu). V Senegalu in Nigru je bilo manj vode kot v sedemde-
setih letih, višina gladine Cadskega jezera je bila najnižja v vsem opazovanem obdo-
23 
bju, prav tako kot pretok Nila. Suša v let ih 1940-1944 je bila nekoliko manj huda. 
REKONSTRUKCIJA NIHANJA GLADINE ČADSKEGA JEZERA 
280-1 1 1 ( —h 1 1 1 1 1 — I J 
1570 80 90 1900 10 20 30 40 50 60 1970 
Zadnjih 2000 let naj bi se, po mnenju strokovnajkov OZN, podnebje sušnih in pol-
sušnih območij Afr ike ne spremenilo. Pravilnost oziroma nepravilnost pojavljanja 
sušnih obdobij še ni zadovoljivo razjasnjena. 
Za večkrat prav dramatičen položaj prebivalstva v Sahelu med zadnjo sušo ni krivo 
le pomanjkanje padavin in njihova neenakomerna porazdelitev prek leta, pač pa 
tudi (nekateri govorijo, da predvsem) družbeni dejavniki. Med osnovne dejavnike 
pogosto prištevajo demografsko ekspložfioT"V desetletju 195 0-1960 je znašala letna 
stopnja rasti prebivalstva pod 2%, v naslednjem desetletju pa je v povprečju dosegla 
2,3%. Se bolj se je povečalo število živine, po nekaterih virih celo za 70% v dvaj-
setih letih pred začetkom suše 1. 1968. 
Pritisk na zemljo se je povečal že v začetku stoletja. V predkolonialni dobi so v 
Sahelu prevladovali nomadi in polnomadi. Kolonialna oblast je v dobršni meri spre-
menila odnos sil v korist stalno naseljenih poljedelcev na škodo nomadov, to pa za-
radi intenzifikacije proizvodnje in težnje po lažjem obvladovanju in nadzorovanju do-
mačih ljudstev. 
24 
Tabela 7: Porast števila prebivalcev v sahelskih državah 196 0-1978 
štev. preb. v 000 povprečna letna rast 
v % 
1960-1978 1960 1978 
Mavretanija 970 1 540 2|6 
Senegal 3 110 5 380 3,1 
Gambija 284 570 3,9 
Mali 4 140 6 290 2,3 
Burkina Faso 4 340 6 550 2,3 
Niger 2 876 4 994 3,1 
Cad 3 070 4 309 1,9 
Vir: U.N. Population and Vital Statistics Report. New York, 1979. 
Poljedelci so zaradi povečanja številaprebivalstva začeli š i r i t i poljedelske površine 
tudi na pašniška območja. Uporabljali so tudi tisto vodo, ki je bila pred tem na-
menjena za napajanje živine. Poljedelci niso mogli več čakati skoraj 20 let, da bi 
zemlja obnovila hranljive snovi; raziskave so pokazale, da se je v Nigru samo v 
desetletju 1960-1970 doba prahe skrajšala na polovico. Zaradi zmanjšanja rodovitno-
sti prsti je bil pridelek vse manjši. Razumljivo je, da so prebivalci v takih kr i t ičnih 
razmerah odhajali proti severu v obdobjih, ko je bil ugoden padavinski režim. Pri 
iskanju hrane so poljedelci in živinorejci izjemne kratkotrajne naravne razmere iz-
korist i l i , kot da bi bile običajne, zato je z zmanjšanjem padavin prišlo do nezavi-
dljivega položaja. 
Do nedavna so bil i živinorejci in poljedelci povezani v enoten družbenogospodarski 
sistem (izmenjava blaga), sedaj pa so postali konkurenti pri borbi za vodo in kme-
tijske površine. Tako porušena tradicionalna organizacija prostora je imela za po-
sledico porušenje ekološkega ravnotežja. 
Marsikje so ob globokih vodnjakih uredili napajalnike, kar je povečalo število živine. 
Majhne skupine nomadov in polnomadov, ki so se pred tem stalno premikale po 
ustaljenih poteh in v ustaljenem ri tmu, ki je sledil spremembam v naravi, so se 
zaradi velike potrebe po vodi pojavile skupaj na majhnem prostoru. S tem so se 
močno oddaljile od krmne osnove, ki je bila v sušnem obdobju še revnejša (potreba 
po še večjih premikih čred!) kot običajno. Zaradi zgostitve nomadskih skupin s čre-
dami na ozkem prostoru le- te niso mogle nadzorovati svojih tradicionalnih pašnih 
območij. Stoletja veljavni t ih i , a zelo jasno opredeljeni dogovori- med nomadskimi 
skupinami o načinu izkoriščanja pašnikov, so se podrli. Prišlo je do prave anarhije 
pri izkoriščanju naravnih virov. V takih pogojih je zelo težko pričakovati, da se bo 
prejšnji sistem hitro obnovil; posebno še, ker je sodobni, družbenogospodarski razvoj 
izrazito nenaklonjen nomadskemu in polnomadskemu načinu življenja. 
Zaradi povečanega pritiska na zemljo naj bi bile, po ocenah nekaterih, sredi sušne-
ga območja na mnogih predelih Sahela nntimalne možnosti izrabe zemlje presežene 
dvakratno. Rastlinska odeja je posebno prizadeta v vlažnem obdobju, ko zaradi pre-
uranepase ne morejo dozoreti semena. 
Za veliko večino prebivalcev v Sahelu je les osnovni energetski vk , zato praviloma 
nekaj deset kilometrov okrog mest ni ve?T dreves. Kolikor je pojav zastrašujoč, pa 
je računsko povsem razumljiv, če vemo, da povprečna dnevna poraba drv na enega 
25 
prebivalca znaša 1,5 kg. V provinci Darfur v Sudanu so raziskovalci ugotovili, da 
ena družina "porabi" letno 50 dreves. To prav gotovo dodatno prispeva k degrada-
ci j i tal. 
Omenjene družbenogospodarske razmere vse močneje pospešujejo degradacijo tal in 
povečujejo moč vpdgi jr^eolskj eroziii. Obe vrsti erozije naj bi v Sahelu odnesli v 
povprečju 10 do 20 ton materiala z enega hektara. V posebnih pogojih se erozija 
precej poveča; tako so med zadnjo sušo satelitski posnetki pokazali izredno pove-
čanje "oblačnosti" prašnih delcev, ki so se spuščali v Atlant ik. 
Zaključimo lahko: 
1. obdobje 1% 8-1972 je bilo nadpovprečno sušno z razporeditvijo padavin, ki ni 
bila optimalna za rast vegetacije; 
2. domačini so v tem obdobju trpeli hudo lakoto in utrpeli veliko gospodarsko 
škodo. 
2e na osnovi močno posplošenega prikaza stanja in dogajanj med sušo je očitno, da 
je Q]pvni "krivpp" 7a takn stanjp Člnuolc. Narava ni (saj ne more bit i ) proti človeku. 
Pri iskanju vzrokov za škodo, ki jo je povzročila suša, pa je treba predvsem ugotoviti 
pomen vzrokov, ki so pogojeni v lokalnih razmerah, ter vzrokov, ki imajo svoj izvor 
izven prizadetega območja. Sahelska izkušnja kaže, da so poleg lokalnih vzrokov » 
pomembni tudi zunanji, ki se kažejo v družbenem in gospodarskem razvoju (prodor 
rfpnarnpn^i gospodarstva, ki pospeši socialno razslojitev, nekritično prevzemanje novih 
načinov gospodarjenja in življenja, med katerimi ima posebno mesto polit ični sistem 
i td ). Izjemni naravnogeografski dogodki (večji izostanek padavin ali njihovo preobi-
lje, potresi itd.) postavijo domače prebivalstvo v težko, a običajno kratkotrajno 
preizkušnjo. Stanje v Sahelu, ki traja že nekaj desetletij in ki mu ni videti konca, 
pa bi lahko označili kot latentno, kot stalno, bolj ali manj pr ikr i to grožnjo življenj-
skim razmeram zaradi celovitih družbenih sprememb, ki so zajele tudi sahelsko ob-
močje v obdobju kolonizacije ter se zaostrile v šestdesetih letih. 
26 
PRIZADEVANJA ZA POVEČEVANJEM PRIDELAVE HRANE 
V državah v razvoju si na dva načina prizadevajo povečati proizvodnjo hrane: s pr i -
dobivanjem novih površin za obdelavo (predvsem v Afr ik i in Latinski Ameriki)" ter 
z intenzifikacijo proizvodnje. Slednjo poznamo predvsem v treh različicah: knt "^g-
leno revolucijo", kot širjenje plantažnega poljedelstva ter kot namakanje kmet i j -
skih površin. 
Za prvi način se je kmalu pokazalo, da še zdaleč ne bo mogel pokrit i naraščajočih 
a» potreb po hrani. Vzrok je pomanjkanje kapitala. 
Kot realna možnost se je pokazala intepzjfikacija, torej povečevanje hektarskega 
donosa. Na usmerjenost intenzifikacije pa vplivajo družbene in naravne razmere. 
• * Močno obljudene dežele, predvsem azijske, si z vpeljavo, novih sort prizadevajo 
povečati donos (zelena revolucija). Dfjave. .v sušnin in oolsušnih območjih posodablja-
jo in gradijo nove namakalne naprave. Države pa, v katerih večina kmetijske proiz-
vodnje sloni na najbolj preprostih oblikah kmetijstva (na primer selilnega tipa), se 
močno zavzemajo za širjenje plantažnega poljedelstva. 
Zelena revolucija. Zelena revolucija je pnjces pospešenega tehničnega posodabljanja 
v kmetijstvu z uvajanjem visokodonosnih sort, predvsem pšenice in rižg (Rozucki, 
W., 1979). Nove sorte, ki so jih v 60. t ih letih razvili na Filipinih (riž) in že pred 
tem v Mehiki (pšenica), dajejo v ustreznih pogojih za nekaj deset odstotkov večji 
donos kot tradicionalne. 
Začetki raziskav pri iskanju novih sort žita segajo v leto 1943, ko so v Mehiki s 
pomočjo Rockefellerjevega fonda začeli z vzgojo novih sort pšenice. V 25 let ih so 
razvili 103 sorte, od katerih je bilo kar 82 primernih za pridelavo. Za te sorte je 
Borlaug dobil Nobelovo nagrado. S podobnimi raziskavami so leta 196 2 začeli na 
Filipinih, čez št i r i leta so že pridobili hibridno sorto riža, ki v ugodnih pogojih daje 
še enkrat večji pridelek kot tradicionalne sorte riža. V Indiji so se posebej ukvarja-
li s prilagajanjem novih sort indijskim pogojem ter v raziskave vključil i tudi koruzo 
in nekatere domače kulture. Z mehiškimi hibridi pšenice so dobili do 6 0% višji 
hektarski donos kot pri lokalnih sortah, vendar ob sorazmerno Yhnk' p n r i q h i umetnih 
•nojU. Pri najbolj gospodarni uporabi umetnih gnojil je le-teh potrebno še enkrat 
vec pri novih sortah kot pri domačih. Podobno velja tudi za riž. Nove sorte ob __ 
višjem p r i d eJJ< IL.Z a ht E v a j o intenzivno gnojenje, namakanje in zaš i t o pred boleznijTii.. 
Nasprotno pa so domače vrste riža mnogo bolj primerne talnim in vremenskim po-
gojem ter bolj odporne proti raznim boleznim. Stopnja prilagojenosti kmetijstva na-
ravnim razmeram osvetljuje dejstvo, da v Bangladešu poznajo 1200 vrst riža. 
Pri tradicionalnem kmetijstvu lahko govorimo o štpvilnih lpkglnih vrstah v_qasprotju 
eviinirni univerzalnimi, ld_jlh uporablja sodobno kmetijstvo. V prvem prime-
ru se j4 čjfiMek-prilagodil naravi, v drugem pa je mora? narayne noooie prilagoditi 
zahtevam kmetijskih kultur (pskrbovanje z vodo, dovajanje mineralnih gnojil, kemična 
zaščita pred boleznimi in škodljivci). 
Marsikje se domačini ne prehranjujejo radi z novimi vrstami riža, ker so, po njiho-
vem mnenju, manj okusne od tradicionalnih. 
Uspehi zelene revolucije so se marsikje pokazali zelo hitro, posebno v Indiji; ta se 
je v nekaj letih spremenila iz uvoznice hrane v državo, ki je sposobna sama prehra-
nit i prebivalstvo. Vendar pa so bil i usj£ghi zelene revolucije bolj zunanji kot dejanski. 
? 
27 
Nove sorte so lahko začeli uvajati kmetje, ki so imeli ustrezen kapital ter primer-
na zemljišča (namakane površine in dovolj veliko posest). Povečan pridelek so lahko 
prodali in se finančno še okrepili. Skratka, vJadi iL^e-Jf i- jasno pokazalo, da je zele-
na revolucija povzročila povečano socialno diferenciacijo j^a podeželju. Revni kmetje 
scTIe naprej ostajali revni (in lačni), saj so bil i prisiljeni vztrajati pri tradicional-
nem načinu kmetovanja, denarja za nakup hrane pa nimajo. Poleg bogatih kmetov 
se je z-zeleno revolucijo opomogla država, ki je izboljšala zunanjetrgovinsko bilanco. 
Poleg tega so <;p-gnupEalp pnuršiflP, kipr <;n rjnji l i <?nrtP, pnsphnn nŠPnirn. na račun 
tradicionalnih kul tur, ki so služile prehranjevanju domačega prebivalstva (predvsem 
sočivje in oljna semena). Na indijskem podkontinentu je v zadnjih dvajsetih let ih 
pridelek sotivja ostal bolj ali manj na enaki ravni, medtem ko se je pridelek pše-
nice močno dvignil. V Pakistanu se je proizvodnja sočivja zmanjšala celo za polovi-
co. Pšenica ima mnogo manj beljakovin kot sočivje, ki ga je nadomestila. S tem se 
kvaliteta prehrane močno zmanjša, čeprav je na zunaj količinska bilanca pridelane 
hrane ugodna. 
T Širjenje namakanih površin. Na prvi pogled se zdi, da je za učinkovito kmetijsko 
* ' "proizvodnjo v sušnih in polsušnih območjih potrebna le voda oziroma namakanje. 
1961 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 1983 
POVRŠINE IN DONOS PŠENICE IN STROČNIC V INDIJI 
PAKISTANU IN BANGLADEŠU 
POVRŠINE 
POVRŠINE 
Zadeva pa žal še zdaleč ni tako preprosta. Za namakanje večjih površin so potrebne 
velike zaloge vode, ker je med dvema deževnima dobama običajno dolgo sušno ob-
dpbie. UD velikin vodnih površinah je močno izhlapevanje in s tem izguba vode'. Za-
jezitvena kotanja se hitro zasipa, če niso obrežja ustrezno zavarovana proti erozijTT 
Težke prsti, ki so bolj občutljive na zasoljevanje kot peščene, najdemo v dnu de-
presij in v nižinah, torej tam, kjer so običajno urejeni namakalni sistemi in kjer je 
najieže uredit i zadosten odtok vode in preprečit i dvig podtalnice. Območja, ki j ih 
ogroža zasoljevanje, obsegajo v Iraku polovico namakanih površin, v Pakistanu če t r t i -
no, v Egiptu tret j ino. Zaradi povečanja pridelave bombaža so v Sirij i močno poveča-
li namakane površine, vendar se je njihov obseg kmalu zmanjšal za tret j ino, ker je 
prišlo do zasoljevanja prsti. V Egiptu je prehod k trajnemu namakanju pripeljal do 
28 
takšnega ctojfla talne vode, da je že krit ična za večino pridelkov. 
Dovajanje vode prstem v sušnih in polsušnih območjih pogosto povzroča nieugodne 
spremembe v strukturi prsti. Irnajo namreč le malo organske mase in so sfrúktur-
no precej nestabilne. Z namakanjem se njihov položaj poslabša, zato je pri obdela-
potrebna posebna pozornost. Severovzhodni- del Brazilije (porečje Sao Francisca) 
je ravno zaradi neugodnih lastnosti prsti neprimeren za namakanje. Gospodarska in 
socialna stran namakalnih sistemov je vsaj toliko pomembna kot tehnična; na pr i -
mer določitev površine parcel. Raziskave so pokazale, da je pri velikih namakalnih 
sistemih najprimernejša velikost namakane enote od 70 do 300 ha, celotnega siste-
ma pa od 3000 do 5000 ha. Zgornjo omejitev površine določuje [nočno izhlapevanje 
Praksa pa je pokazala še drugo plat velikih namakalnih sistemov. Zdi se, da je nji-
hova izgradnja bolj prestižnega pomena za domačo državo in tujino kot posledica 
dobro preudarjene gospodarnosti. Veliki namakalni sistemi zahtevajo velika sredstva 
za izgradnjo in vzdrževanje. Za gospodarno izrabo namakanih površin je potrebna 
izredno dobra organiziranost.* Do velikih težav in gospodarskih neuspehov pride v 
primeru, ko želimo kmete, navajene tradicionalnega kmetijstva, na hitro vkl jučit i v 
namakalno tehniko obdelovanja. To so spoznali tudi v Sudanu, ko so hoteli na na-
makalna območja preseliti nomadska in polnomadska ljudstva, ki so živela na ozem 
lju, ki ga je zalila voda Naserjevega jezu na Nilu. V nekaterih sahelskih državah 
(Mali. Seneoal. Čad) je prišlo do poskusa oblikovanja lokalnih namakalnih sistemov. 
To so le nekaj deset hektarov velike površine, ki ne zahtevajo velikih investicij, pri 
vzdrževanju pa sodeluje domače prebivalstvo^ Ju s e lahko bolj ali manj hitro pri la-
godi novim obdelovalnim možnostim, ne da bi se moralo povsem odreči tradicional-
nim oblikam kmetovanja. Kmetje na ta način bolj živijo s projektom, se čuti jo od-
govorne zanj in bolj gospodarno izkoriščajo namakane površine. 
Na primeru a§uanskega (Naserjevega) jezu lahko ugotovimo slabosti velikih nama-
kalnih sistemov."Po petnajstih letih "delovanja" je z uravnavanjem pretoka vode jez 
zagotovil Egiptu tr ikratno žetev na leto. Poleg tega daje polovico električne ener-
gije. 
Pa poglejmo še nekatere slabosti. Jez zadržuje rodovitno blato,-ki se nabira na 
dnu umetnega jezera in ga zasipava. Ker v ^spodnjerri toku Nila.f iol ja ne dobivajo 
več vsakoletne "pošil jke" rodovitnega blata,* morajo kmetje kupovati umetna gnoji-
ta, ki pa povečujejo slanost. Ker ni več rednega dotoka blata, se povečuje erozija 
rečnih bregov. Stanje se je v tem kratkem času tako poslabšalo, da strokovnjaki 
govorijo o resni ogroženosti obdelovalne zemlje v Egiptu. Tudi kulturi jez ne priza-
naša, saj naj bi npvečana vlažnost zraka v preteklih petnajstih let ih bolj poškodo-
vala freske v grobnicah in svetiščih kot puščavski zrak v št ir ih tisočletj ih. Ob vsem 
pa" ostaja stalna grožnja: kaj bi bilo, če bi jez popustil? 
Monokulturno poljedelstvo 
Monokulturno poljedelstvo je postalo sinonim za sodoben način kmetovanja, pri kate-
rem uporabljajo najrazličnejše agrotehnične ukrepe (uporaba kmetijske mehanizacije, 
umetnih gnojil, kemičnih zaščitnih sredstev i td.). Vendar gledanje, da je monokultur 
no poljedelstvo najbolj gospodarni način kmetovanja, praksa zavrača. Dobre strani 
takega poljedelstva so bolj ali manj znane - proizvodnja je naravnana takoj da daje 
maksimalne hektarske donose in s tem potencialno velik dohodek. Manj znane pa so 
nekatere slabosti monokulturnega poljedelstva, posebno še, ker so tovrstne raziskave 
precej redke in j ih domače oblasti ne sprejemajo z navdušenjem. Splošno znana so 
dejstva o nizkih in močno nihajočih cenah kmetijskih proizvodov na svetovnem trgu, 
kar državam uvoznicam prinaša izredno skromne finančne učinke; poleg tega pa je 
29 
delovna sila zelo slabo plačana. 
Monokulturni način kmetovanja je v osnovi nasproten naravnim pogojem v tropskem 
pasu. Izredno velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst v ekvatorialnem gozdu je 
odraz labilnosti in s tem velike občutljivosti naravnega ekosistema. Lahko rečemo, 
da se s plantažnim monokulturnim poljedelstvom človek kaže kot izrazit nasprotnik 
narave, '¿TKatero Je*žhačI!no ravnotežje med prirodnimi elementi. Monokulturni na-
padi šo močno občutljivi na kakršnokoli naravno nesrečo (škodljivci, bolezni, pozebe, 
Itd.). " 
Hitro izčrpane tropske prsti je potrebno gnojiti. Umetna gnojila pa so sestavljena 
pretežno ali skoraj izključno iz dveh, treh vrst hranljivih snovi: dušika, fosforja in 
kalija. Z gnojenjem (kar zvišuje proizvodne stroške) se sicer poveča hektarski donos, 
vendar "je dolgoročna produktivnost vprašljiva, ker je prizadeta struktura prsti. Po-
vedano v prispodobi je taka prst podobna človeku, ki ga zdravniki ohranjajo pri živ-
ljenju le s pomočjo aparatov. 
Plantažni nasadi so na najboljših kmetijskih površinah, (jj jdelki pa praktično izključno 
namenjeni izvozu. Zaradi tega se krčijo kmetijske površine, na katerih se prideluje 
hrana za domače prebivalstvo; vemo pa, da število prebivalstva hitro narašča. 
Delavci na plantažah so razlaščeni kmetje (oziroma pripadniki razlaščene družinske, 
plemenske ali etnične skupnosti) in ljudje, ki so zapustili družino zaradi iskanja za-
poslitve. Takšna proletarizacija domačinov povzroča precejšnje socialne probleme. 
Kako daleč sega človekova nespamet pri poseganju v naravo, je bilo nazorno pokaza-
no v televizijski oddaji o poteku kolonizacije ¿¡gndonije, ki obsega zahodni del t rop-
skega gozda v amazonskem nižavju. Proučevanja učinkovitosti raznih oblik kmetijstva 
v gozdnem tropskem pasu so pokazala, da_je najprimernejše polikulturno kmetijstvo 
(Igbozurike, U.M., 1978), in to ne le v e"kološkem pogledu, pač pa je tudi gospodar-
sko donosnejše od ostalih. Omogoča tudi bolj organski razvoj podeželja. Igbozurike 
je ugotovil za Nigerijo, da je kmetom'uspelo na zelo neboleč način vpeljati v t radi-
cionalno kmetijstvo tudi oblike tržne ("monokulturne") proizvodnje. Pojeg vsaj dvaj-
setih vrst tradicionalnih samooskrbnih kultur vpeljujejo tržne kulture, vendar največ 
na"'Fretjini površin. 
Zaradi velike "žeje" po devizah vlade na razne načine podpirajo razvoj plantažnega 
monokulturnega poljedelstva. Tudi vladajoči režimi v Nigerij i so v prvih petletnih 
razvojnih načrtih predvidevali velikopotezno širjenje plantažnega poljedelstva in ga 
izvajali deloma celo s silo. Nasprotovanja strokovnjakov in kmetov ter ne najboljši 
gospodarski učinki plantažnega kmetijstva so prisi l i l i režime, da so morali svoje na-
črte močno oklestit i. 
Iz kratke oznake problemov posodabljanja kmetijske proizvodnje v gospodarsko manj 
razvitih državah je povsem razvidno, da vse, kar je sodobno (tudi ali pa predvsem 
tehnika), ni koristno in uporabno. Dosedanja uporaba sodobne tehnike je pokazala, 
da narave ni mogoče "premagati" z velikopoteznimi posegi, pač pa z dovolj počasnim 
vključevanjem človekovih dejavnosti v naravni ekosistem. 
Tradicionalno kmetijstvo opredeljujejo nizki donosi, primitivna tehnika obdelave in 
tradicionalna družbena struktura. Ti elementi so medsebojno povezani in oblikujejo 
Kil tcno-proizvodno skladnost, ki zagotavlja stabilnost sistema. Elementi oziroma 
sistem pa so odraz reagiranja družbe na naravne pogoje. 
30 
SVET BREZ LAKOTE - MOŽNA RESNIČNOST ALI UTOPIJA? 
Ocene o tem, koliko hrane lahko pridela svet, so zelo različne. Nekateri menijo, da 
zemljiške rezerve, večinoma so v Af r ik i in v Latinski Ameriki, zadoščajo za stoletno 
oskrbo z žit i (Pulyarkin, V.A., 1979). Leta 2000 naj bi potrebovali približno 60% več 
hrane kot leta 1980; od teh potreb bi odpadlo pet šestin na države v razvoju. Praksa 
kaže, da je zaradi pomanjkanja denarja vključevanje novih površin v obdelavo zelo po-
časno in ne dosega nit i najbolj zmernih napovedi. Vgjika večina povečevanja proizvod-
nje hrane sloni na intenzifikacij i, ki jo je začela "zelena revolucija". 
Za intenzifikacijo smo ugotovili, da imamo poleg družbenogospodarskih tudi naravne 
nmpjitve. Agroekosistemi v tropskem pasu, kjer so največje možnosti intenzifikacije 
kmetijstva, so zelo občutljivi na zunanje vplive. Zaradi slabe kvalitete večine trop-
sk ih prstFje možno uvajati nove načine kmetovanja le zelo previdno in preudarno, 
če ne hitro pride do degradacije prsti. 
Lakota ter z njo povezane bolezni, podhranjenost in povečana smrtnost so značilno-
sti "pasu lakote", ki z redkimi izjemami obsega tropski pas. Precej držav v tem pasu 
je gosto poseljenih, nekatere pa so s slabim gospodarjenjem izčrpale naravne vire. 
Puščave in polpuščave so znane kot negostoljubna območja. Ljudje, ki si prizadevajo 
preživeti v takih razmerah, trpijo zaradi pomanjkanja vode in hrane. Kunkel (1981) 
se sprašuje, kako je mogoče, da ljudje umirajo zaradi lakote v gozdnatih območjih, 
saj vemo, da so gozdovi rodovitni, da dajejo zatočišče, vode je zadosti, številne 
rastline in živali pa živijo v prehranitveni verigi. Kunkel takoj daje vsaj delen odgo-
vor za Brazilijo: 0,5%, prebivalcev ima v lasti več kot 50% zemlje, 80% kmetov pa 
ima v lasti le 3% orne zemlje. 
Pri obravnavanju prehranitvenih možnosti strokovnjaki običajno izhajajo iz delnih 
ukrepov (intenzifikacija, vključevanje zemljiških rezerv, pridobivanje hrane iz morja, 
i td.), predvsem pa iz sedanjih družbenogospodarskih odnosov in načinov kmetijske 
proizvodnje. Več kot očitno je, da današnji razvoj pelje v negotovo (lačno) prihod-
nost. Prihodnost je negotova, če bo človeška družba še naprej pristajala na to, da 
jo usmerjata in podrejata kapital in tehnologija, posebno še v službi politike ali 
raznih ideologij. Rešitev je le v samozavedanju človeka in družbe, v iskanju nove 
družbene usmeritve, ki bo omogočala človeku razvijanje ustvarjalnih sposobnosti. Svet 
bi se moral postaviti "na noge". 
Današnja "družba" se je odločila za določene življenjske vzorce, ki j ih z močjo 
(finančno, tehnološko, politično, ideološko itd.) vzdržuje manjšina. Sestavni, ali celo 
osnovni del tega vzorca je oboroževanje, zastraševanje drug drugega. Ce bi se spre-
menila osnovna usmeritev družbenega razvoja, bi s sproščenim kapitalom (vključe-
vanje zemljiških rezerv v obdelavo, intenzifikacija kmetijstva, pridobivanje hrane iz 
morja itd.) ter pravičnejšo porazdelitvijo hrane zelo hitro odpravili lakoto. Ne da bi 
računali na iznajdljivost človeka, da poišče nove načine proizvodnje hrane, bi že se-
danji načini zlahka prehranili vse človeštvo. Zavedati se moramo dejstva, da za se-
danje stanje ni kriva Zemlja, ki je (navidezno) prenaseljena, pač pa človek, ki je za-
padel v močan egoizem, tako individualni kot skupinski. Usoda človeštva je v rokah 
njega samega, torej tudi vsakega izmed nas. 
31 
LITERATURA 
Gams, L, 1975, Suša 1970-1973 v Sahelu in vprašanje klimatskih sprememb, 
Geografski obzornik 22, 3-4. 
Igbozurike, U.M., 1978, Polyculture and Monoculture: Contrast and Analysis, 
GeoJournal 2.5, s. 443-449. 
Kunkel, G., 1981, The Use of the Useless, GeoJournal 5.2, s. 171-178. 
Oguntoyinbo, J.S., 1981, Climatic Variability and Food Crop Production in West 
Afr ica, GeoJournal 5.2, s. 139-150. 
Pulyarkin, V.A., 1981, Some Geographical Problems of Agricultural Intensification 
in the Developing Countries; v: Third World Geographical 
Problems of Development, Geographical Studies 141. 
Radčenko, G.F., 1983, Strani Sahelja, "Misl" Moskva. 
Razvivajuščisja strani. Osnovnie problemi ekonomičeskoj i social'noj geografii, 
"Misl" Moskva. 
Rozucki, W., 1979, Modernizacja rolnictwa tradycyjnego na przykadzie zielonej 
rewolucji w Indiach, Prace geograficzne 133. 
Schmidt-Wulffen, W., 1985, Dürre -und Hungerkatastrophen in Schwarz-afrika: 
das Fallbeispiel Mali, Geogr. Zeitschrift 73, 1, s. 46 -5 9. 
Tarrant, J., 1985, A Review of International Food Trade, Progress in Human 
Geography 9,2, s. 235 - 254. 
32