John  T. Irvvin in Francis Russell 
Hart.
Članki v d rugi številki se z raz­
ličnih stališč lotevajo razmerij, ki 
jih  nakazuje naslov Literature/His- 
tory/Social Action. H ans Ulrich 
G um brech t (For a History o f Spa- 
nish Literature »Against the Grain«) 
zastavlja ob p r im eru  španske lite­
ra tu re  p rob lem  pisanja zgodovine 
»proti toku« v skladu z zahtevo 
VValterja Benjam ina, čeprav  ne p ri­
s taja povsem  n a  Benjam inove teze.
V razpravi Petra Szondija (Tableau 
and Coup de Theatre: On the Social 
Psychology o f Diderot's Bourgeois 
Tragedy) je  analizirana D iderotova 
m eščanska tragedija; tekst želi do ­
ločiti n jeno bistvo v p rem iku  od 
d ram atskega  dogodka do statične 
slike, kar  u streza  novem u pom enu  
zaprte  m eščanske p a tria rha lne  
d ružine  v tej d ram atik i in m estu, ki 
ga imajo v tej d ružin i m eščanske 
kreposti. Objavljeni so še teksti Ka-
zimierza Bartoszynskega, R ichar­
d a  O hm anna, F erenca Feherja, R. 
H ow arda  Blocha, Jam esa H. Bun- 
na, K arlheinza S tierleja in Hayde- 
na  Whita.
Letnik zaključuje številka z na ­
slovom On Narrative and  Narrati- 
ves. Razprave objavljajo Claude 
B rem ond, M ichael H olquist in 
W alter Reed, Felix M artinez-Bona- 
ti, Lucien Dallenbach, Anette Ko- 
lodny, Alexander Gelley, V ictor 
B rom bert, P eter Brooks, Claud 
DuVerlie (intervju z Alainom Rob- 
be-Grilletom  ob njegovem rom anu  
La belle captive) in S tephen  G. Ni- 
chols. K akor v n eka te rih  prejšnjih  
številkah je  tud i tu  d o d an a  diskusi­
ja ob  objavljenih razpravah, le da 
je tu  precej obsežnejša. Poleg nek a ­
te rih  že om enjen ih  avtorjev sode­
lujejo tu  še R ichard  Harvey 
Brovvn, Je rom e Beaty in Angel Me­
dina.
Igor Zabel
OBISK DR. EV E K U SH N E R
V začetku decem b ra  1981 je 
n a  povabilo D ruštva za p rim erja l­
no  književnost SRS prišla  na  dvo­
dnevni obisk v Ljubljano p red se d ­
n ica M ednarodne  zveze za p r im e r ­
ja lno  književnost (ICLA) in p ro fe ­
sorica McGill University, dr. Eva 
K ushner. O dejavnosti d ru štva  se 
je pogovarjala s p redsedn ikom  dr. 
Evaldom  K orenom , o organizaciji 
in u sm erjenosti š tudija p rim erja l­
ne književnosti s p redsto jn ikom  
oddelka za prim erja lno  književ­
nost in literarno  teorijo  n a  filozof­
ski fakulteti ljubljanske univerze 
dr. Jankom  Kosom, o delu  sekcije 
za li te rarno  teorijo  v In štitu tu  za 
slovensko lite ra tu ro  in literarne  
vede SAZU, zlasti o karto tečnem  
gradivu in L ite rarnem  leksikonu, 
pa  s sodelavci sekcije. Zanim ala jo 
je tu d i vsebinska zasnova, zaledje 
sodelavcev in način financiranja 
revije P rim erjalna književnost, 
sam a pa je vzporedno  pojasnjeva­
la, kako potekajo študij, raziskoval­
no delo in publiciranje v kanadski 
kom parativistiki. M arsikaj je  pove­
dala tud i o p rip ravah  na  X. kon ­
gres ICLA, ki bo  letos avgusta v 
New Yorku, in spodbuja la k u d e ­
ležbi in sodelovanju.
2. decem b ra  je na filozofski fa­
kulteti predavala  o transform aciji 
an tičnega m ita v m odern i dram i. 
P redavanje je  iz francoščine p reva­
ja la  v slovenščino mag. M etka Zu­
pančič.
D E SE T O  ZASEDANJE  
PLENUMA KULTURNIH  
DELAVCEV OF
O upodob itvah  NOB in revo ­
lucije v različnih um etnostn ih  p a ­
nogah je p ri nas slišati dovolj po ­
gosto -  p redvsem  takrat, ko prvič 
pridejo  p red  javnost, p a  tud i ob 
d rug ih  priložnostih, npr. na  s tro ­
kovnih srečanjih  literarn ih  zgodo­
vinarjev in v red n ih  poročilih  sode ­
KRONIKA
lavcev skupin, ki znanstveno siste­
m atično  raziskujejo to  obm očje 
slovenske litera ture . Ne glede na  
to  je  bila p riložnost za pregled  ce ­
lo tne ustvarjalnosti n a  tem atiko  
našega narodnoosvobod ilnega 
boja, ponu jena  n a  le tošn jem  p le­
n u m u  k u ltu rn ih  delavcev O svobo­
dilne fronte, očitno  zaželena in do ­
b ro  izbrana. P lenum a se je  udeleži­
lo lepo število referen tov  s p ri­
spevki, ki niso  zbujali sam o vtis, da  
so tem eljito pripravljeni, am pak  
tudi, da  so nap isan i z globljo oseb ­
no prizadetostjo . Povedano je bilo 
m arsikaj novega in n a  novo p re ­
tehtanega, zlasti zanimiva p a  so 
bila širše zastavljena ak tua lna  in 
teo re tična  razmišljanja.
P redsedn ik  ku ltu rn išk ih  zbo­
rovanj O svobodilne fron te Josip 
V id m a rje  p lenum  u vodom a n ap o ­
til h kritični p resoji vsega, k a r  je na  
tem o NOB nastalo  v slovenski glas­
bi, filmu, literaturi, likovni, plesno- 
bale tn i in gledališki um etnosti, in 
razložil svoje stališče o dosedanjih  
dosežkih in prim anjkljajih, p re d ­
vsem  o tem , d a  na  u strezne re p re ­
zenta tivne upodob itve  te  velike 
tem e še vedno čakam o.
K ritičnosti in raznovrstne  po ­
lem ičnosti nato  res  ni manjkalo. V 
prvi v rsti je veljala današn jim  n ra ­
vem  in vrednotam , ki so zdrknile 
daleč od tistih, ki so prevladovale 
m ed NOB (B. Štih, M. Kmecl), ka ­
zala pa  se je  tu d i v analizah partij­
ske k u ltu rn e  politike -  m anj v p ri­
kazu njene kon tinu irane  osnovne 
sm eri (F. Sali), bolj v razčlem bi n e ­
katerih  n jen ih  d ilem  (D. Rupel).
O sami tem atik i NOB je bilo 
najprej slišati m nenje, da to »v so­
d obn i slovenski um etnosti ni n ika­
k ršn a  posebna, nenavadna  ali iz­
je m n a  tem atika« (B. Štih), am pak  
je načelno  enaka vsaki, ki u m e tn i­
ka sp o d b u d i k ustvarjalnosti. Real­
na  ocena  njenega položaja p a  se je 
sp rem en ila  z ugotovitvijo, d a  »je 
tem atika  NOB so d o b n a  in pereča, 
vseprisotna« (tudi B. Štih), torej
vsaj v našem  času  vendarle  v o- 
sp red ju  zanimanja.
V različnih zvezah in form ula ­
cijah se je n am reč  ponavljala oce­
na, d a  je tem atika  NOB za obliko­
vanje m edvojne in povojne sloven­
ske književnosti izrednega po m e­
na. P rav ob njej je  m arsikateri slo­
venski ustvarjalec dosegel višjo 
um etn iško  raven kako r v svojih si­
ceršn jih  delih, n aša  li te ra tu ra  je  ob 
njej razvila »polifonijo tem , indivi­
dualn ih  doživetij, različnih zorn ih  
kotov, različnih stilov in zvrsti« 
(Vojan Rus).
K akor je  um etn iško  u p o d ab ­
ljanje NOB nastajalo  in še vedno 
nastaja  iz n enavadno  m očnega d o ­
življanja, takp tu d i občinstvo še 
vedno sp rejem a te upodobitve 
zelo občutljivo. M noge b u rn e  reak ­
cije so posledica težke sprejem lji­
vosti dejstva, da  je  bilo čustveno 
dojem anje, pa  tud i razum evanje 
vojne in revolucije bolj zapleteno 
in bolj raznovrstno, kako r se zdi 
m arsikom u, ki je  v NOB sam  sode ­
loval in im a svoja stališča za edino 
m ožna in n esp o rn o  veljavna. Gle­
de  n a  to  je  bilo vse prej kakor od ­
več ponovno opozarjanje n a  teo re ­
tično že davno ugotovljene b istve­
ne  razlike m ed  zgodovinskim opi­
sovanjem  rea lnega dogajanja, ki 
teži k en o u m n em u  d o k u m en tira ­
n em u  prikazu njegove enkratnosti, 
in njegovo osebno, večpom ensko 
lite rarno  upodobitvijo, ki iz posa ­
m ičnih dogodkov in doživetij lušči 
sim bolne podobe. Gotovo nam reč 
drži, d a  s e je  tem atika  NOB »skozi 
skoraj štiri desetletja  svojega po ­
vojnega obsta janja oh ran ila  v knji­
ževnosti živa prav  zato, ker  je bila 
zm ožna sp rem em b, g lobinskih m e­
njav v vsebini in izrazu« (B. P ater­
nu).
V rsta referatov  je bila v celoti, 
delom a ali v izvlečkih objavljena v 
Delu (21. in 22. m aja 1982) te r  v 
majskih in junijskih  števikah Knji­
ževnih listov in Naših razgledov.
M ajda S tanovnik