Bajiesvsi na spominsko svečanost v Bazovico! PRIMORSKI DNEVNIK K7777T—„ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^V^Stev. 207 (1895) TRST, nedelja 2. septembra 1951 Cena 25 lir ?jANKO BABIČ oorbi za enotnost ^ne bomo odpovedali vo*Tn° sm° dobili odgo-cev’ laknu° Sa nekai mese-mokrn' ■ acinia številka s ta t od 31 ■ M9U- dolHov,e-^laV!'ja uradni in San oa 'vLh t9°l°r’ POdPU nikov ^ treh predstav-SNS) (SDZ- SKSZ, nost 'za enntlJ“ vsa^° moi' vencen Ž en nastop Slo- vohu, £oaoiih občin-iauija -n istočasno ob-ihnkaD 7.frnokraciia» več na °nemoLZVSl usmer^ni ^elovanfn ie make9a nastova /JtnJn enotnega 0 obrambi^ hlh Sl0vencev nih J>rainr v lh nar°d-Sovora '„/a. trni j a od- Je prenn-icr, 0s^alih člankov k(lr^im dirh Z ozkim stTan-*tet>a objekt?™ 171 ne »ve-in ’eljp t kilvnega stanja T^ev%inTlTenja °’ askem d Sl0vencevna Skrito vov^1 iskren° ln lukvi0 kPr (lano’ da obia-*lMalisepri iih vre-lnterexi J ’ ozkostranski •MQ$ni ’nn^,°s^av^eni Pa kijub ?.r°dnj interesi. Mi pedali hne bomo od-& Slona ia enotnost v lncev . na Tr'a- *ir° vo%tenskih sil s cf Jpiko il protinarodno y°»orin 0 bomo tudi wSa «Dp™avse' s Zimer J fVati r^.?kraciia;' opra-jp enih tbimk0 politiko bomo same0a zaupa-tJ°V°rli Pri,wd-G- lTnavm 0 m vpraaa-2)*e(?e (,0rr,tVo'Je Pripombe, tol- ‘ radi formulacije ta n® ?» / ,"edeii- ce je si, ,V;U° formulirana itn/:evalo ln° merodajno Dnta sTQ*Ui skreneSa pri-in tr°*n0 J1 ce ie samo to to^Pa, vn? aa nam kd0 t£>vi1e¥T> smo takoj ti 0 izini taksno tor- Ss hoteij ■ °Pozoriti bi lit ie tudi^e «sodnike», *&<*««, ,)0 ‘s,aii Priprav-h' ®e. tal no sedaj za h.i)ctitpn? iziavo kadar ^ 0, do’ h6 #e 0d ? ^obi/ nefca:/ •»o?- 90Wo , £®m pa se [rj;' «bo/'/\ e bi odrekel VkVZlJeHtvi^ t. j. )o4iefia? 4r- Italiji, ki jo tir, “o - ‘‘sno .zatajil, da tjvnt r f.et Postavil na ku On p0 volitvah. Se bo? -a edin*?71611 Proglasa >Cfe?a Ja 57^“ resničnega in tudi kon-''oranja vPrušanje %Mih r:et -ernerja- od• %Mh JUVerner1a. od-con r„ n zdruiitev Kt0stavljatTr Vi nikjer \ t ^Hlnem U »Do? katerem t sP°razumu Og 9ra%. začrtali h^ nred ^ nn vara, J>i!a mirovnn P°tem ko i»Čk? veifi* Pogodba sto-tre>r-in*^ Mali v We- fi\^iriti "srn10 !>0 h b,.*‘0Uensfr. ir° «a o-»avu? Peklil* °zemlje, ki *?0h- da b! , ;10 fc CeU fc^fco ime« C *e >nn Nan’!o Sloven■ l^io p,SSSi7«*o &< °sto}„ nefc3'e rt til STO CeJ- * nJ° Vipave, U^kt^1h p?J}tali v srednip l0oe 0 ^•evropski katoliški federaciji, h kateri naj bi bila priključena tudi Slovenija (vkljucivsi se veda ozemlje STO). Ti predlogi bi se ne mogli uresničiti drugače kot z razbitjem Jugoslavije. Za enkrat nam zadostujeta ta dva primera, ki prav gotovo nista v skladu in v duhu s spredaj navedeno formulacijo. Kaj nam vse to pove? Pove nam, da neka formalna izjava $e nič ne pomeni, če ni izraz in rezultat neke stvarne borbe za cilje, ki jih ta izjava izrala. In ravno v tem se mi razlikujemo od naših nasprotnikov, namreč, da se vsa naša borba za resnično Svobodno triaSko ozemlje oslanja na realne pogoje, da upošteva vse nevarnosti in opozarja nanje ljudske množice, daje linijo, ki vsakodnevno konkretno krepi pozicije Triaškega ozemlja in ki edina lahko dovede do njegove stvarne realizacije. Medtem pa se vodstva ostalih slovenskih skupin zadovoljujejo le z nekimi zgolj formalnimi izjavami, s katerimi hočejo Špekulirati in poceni dobiti glasove na volitvah in s katerimi se skuSa konkretno opravičevati razbijaška politika med Slovenci. Ta dejstva nam torej jasno govore, da ni bilo to razlog — namreč ker nismo sprejeli navedene izjave — za odklonilen odgovor, ampak da je ta razlog samo izgovor, ker niso hoteli enotnosti. Židovski kongres ZDA bo pričal proti Artukoviču NEW YORK, 1. — Po aretaciji Artukoviča, ki je odgovoren za množične pokolje Srbov, Hrvatov in Židov, je ameriški židovki kcogres uradno zaprosil za dovoljenje, da bi pričal med dokaznim postopkom proti temu vojnemu zločincu. Ar-tukovič pride 10. decembra pred sodišče v Los Angelosu, kjer bodo razpravljali 0 njegovi izročitvi Jugoslaviji. lAtt gliv y?OJ*A*4 JLtcnAHJt %99lntm nmM/jš rr-rrjiam-vc. Aj M A c £NDA o iTAL-rJUCOSL, ntjA Tit JA sr o POZIV svetovalcev OF občine Dolina na enotnost vseh Slovencev Predstavniki Osvobodilne tro nte za dolinsko občino, zbrani v Dolini 30.VIII. t. 1., smo proučili vsa vprašanja v zvezi z bodočimi upravnimi volitvami tn še posebej potrebo po združitvi vseh dobromislečib občanov dolinske občine za skupen nastop pri volitvah. Zavedajoč se nevarnosti za naše gospodarstvo in narodni obstoj, nevarnosti, ki jo predstavlja italijanski imperializem in diskriminacijska politika, ki so jo vodili dosedanji kominformistični monopolisti v občinski upravi, s tem da so podrejali težnje, želje iu koristi dolinskih občanov svojim strankarskim interesom, POZIVAMO vse poštene delovne ljudi dolinske občine, da se združijo brez strankarskih predsodkov in teženj v obrambo skupnih koristi in pravic našega ljudstva na tem ozemlju in še poseb?J v naši občini. Zavedamo se, da bomo le s skupnim nastopom pri prihodnjih volitvah dosegli, da bodo upravljali našo občino prihodnja štiri leta pošteni in pravični mož j?, ki bodo znali upoštevati in spoštovati mišijenje in koristi v'4a občanov. Naš cilj mora biti, da upravljajo našo občino predvsem taki ljudje, ki bodo odločno in iskreno branili slovenske narodne pravice ter skupne gospodarske potrebe občanov in se čutili odgovorne za svoja dejanja pred vsemi vclivci naše občine. Pozdravljamo enotnost, ki so jo dosegli Slovenci raznih političnih skupin repentaborske občine za bodoče volitve. PREDSTAVNIKI OF ZA OBČINO DOLINO DEMARKAC/^SKA COiTAIt MEOCOnAflA ertocvA Kominformpvsko «Delo» je že dvakrat objavilo gornjo »karton — preko katere smo mi napisali naš odgovor — a ponatisnil jo je tudi (Lavoratoren. Karta naj bi predstavljala mejo Vi--dalijevega nbaratto infamen — vsa obalna mesta STO s Trstom vred Italiji. — Na tako mejo, ki je nastala v kominformovskih, zaradi volilne kampanje vnetih, možganih, pristanejo lahko samo norcil Kcminformisti pa bi hoteli z objavljanjem podobnih ulinijii prikriti svojo dejansko politiko priključitve STO k Italiji, t. j. politiko Vidal: jeve »BOLJŠE REŠITVE* in »DEBLOKIRANJA POLOŽAJA — IN NA TO SE BO VIDELO«, kar je Pajetta odkrito povedal v rimskem parlamentu, a pred dnevi potrdil Longo, ki Je pisal o potrebi razširitve Tržaškega ozemlja, ki naj bi se priključijo Italiji cel* vse do Pule. Nennijeva kominformista Teiner in Tolioy pa sta prav te dni povedala, cia zahtevata razširitev Italije vse do Wilsonove črte. Poudarjamo, da imajo Nennijevi kominforinisti z Všdalijem »pakt o skupni akciji«. Toda zaman so vsa prikrivanja kominformovskega Iredentizme! Naše ljudstvo zahteva isto, za kar se je vedno borilo: NE CONA A NE CONA B NE BOSTA NIKDAR VEC POD ITALIJO! «POLITIKA» O DE GAŠPER IJEVI IZ J AVI CLN RIM m&iA ARGUMENTOV Tudi De Gasperi bi hotel, da se v Istro in Trst vrnejo časi Habsburga in Mussolinija - V Ljubljani je začela obratovati nova livarna v Litostroju, pri otvoritvi je bil navzoč maršal Tito -19. t. m. bo obiskal Split britanski admiral Etelsten (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — «RIM NIMA ARGUMENTOV« je naslov članka, v katerem «Politika» nocoj piše, da rimska diplomacija s svojimi postopki glede tržaškega vprašanja resnično dokazuje, da ni argumentov. List omenja izjavo predsednika vlade De G^perija, ki jo je dal delegatom istrskega CLN, v kateri -- kot poroča rimski tisk — je med drugim rečeno: «Na-ša stvar bo tudi moja stvar. Pa čeprav bi se moral zaradi tega dati sežgati. Trst bo ostal vedno na prvem mestu vladne politike, ki ne bo niti za pedenj popustila*. «Ko De Gasperi v imenu vlade — piše «Politika» — daje svečane obljube članom neke družbe falsitikatorjev in prevarantov, ki ne govorijo y nobenem drugem imenu kot samo za svoj račun, potem si težko predstavljamo, da se zadržanje njega samega in njegove vlade tudi ob kakšni drugi priliki ne more vzeti niti malo pozitivno. Eno p? se De Gaspe-riju vendar lahko verjame, a to je, ko pjravi, da ie «stvar» imaginarnega odbora za osvoboditev Trsta tudi — njegova stvar. A kaj drugega je «stvar» tega CLN kot želja, da se ponovno uniči svoboda ljudstva Istre* in Trsta in da se njegova neodvisnost. kot v dobi Habsburga in Mussolinija, ponovno žrtvuje zaradi nenasitnih apetitov. Ko De Gasperi pravi, da je to tudi njegova «stvar», t. j. da tudi on to želi — potem se mu mora v resnici priznati, da je zelo Iskren. Toda težko je predpostaviti, da bodo takšne izjave in zadržanje italijanskih krogov glede tržaškega vprašanja kar koli doprinesle, da bo Italija v med-narodnih odnosih pridobila me-sito kakršno sd ga ždi. Nihče nt zahteva od Italije, da vsaj «za pedenj» — kot se je izrazil De Gasperi — popušča od tistega, kar je stvarno italijansko. Edino, kar je dolžna storiti je to, da se otrese starih zahtev po tuji zemlji in da po svojih močeh gleda na stvari realno*. Nato polemizira «Politika» s strupenim protijugoslovanskim pisanjem rimskega «Quotidia-no» in videmskega «Messaggero V eneto«. Prvi je namreg predlagal, da je prišla priložnost, da zavezniki z Jugoslavijo ne postopajo na «galanten način», temveč na-j jo ((izsiljujejo po mili volji«. V takšni oceni položaja torej italijanski krogi iščejo nekakšne svoje argumente v pogledu Trsta. Jutrišnja ((Borba« objavlja zelo obširen članek pod naslovom ((Slike iredentističnega terorja« ki ga je sipisal A. Ackovič, v katt ' opisuje znane dogodke v T. . iu na d'an 13. julija 1920. Objavljena je tudi slika Narodnega doma v plamenih. * * * Iz Ljubljani? poročajo, da je začela obratovati v Titovih zavodih Litostroj nova livarna jekla. Livarno so začeli graditi pred trema leti, električne peči so dobili iz reparacij. Pri svečani otvoritvi > bil navzoč maršal Tito v sipi bistvu Franca Leskoška, članu politbiroja KPJ, Ivana Regenta, članov vlade LR Slovenije in drugih uglednih osebnosti. Med delavci j, navzočnost maršala Tita vzbudila veliko navdušenje. Njihov predstavnik je maršala pozdravil s posebnim govorom in poudaril, da bo delovni kolektiv Litostroja tudli v bodoče stal v prvih vrstah v borbi za izvršitev plansikih nalog. * * * Najavljen je štiridnevni vljudnostni obisik britanske križarke «Liverpool», ki bo prispela predvidoma 19- t. m. v Split s poveljnikom britanske mornarice v Sredozemlju, admiralom Etelstenom. H. R. v ministrskem pretisedništvu Fatemi izjavil, da so perzijske petrolejske oblasti v Abadanu dobile navodila, naj sprejmejo vse zahteve, za sprejem v družbo, ki so jih do sedaj predložili tuji petrolejski strokovnjaki, in naj nadaljujejo prodajo petroleja vsem, ki so poslali svoja naročila. Fatemi je nato izjavil, da Velika Britanija ne more izvesti načrta za zaplembo ladij, ki prevažajo petrolej. S tem da je Velika Britanija sprejela načelo nacionalizacije petroleja, se je odpovedala vsaki pravici, ki bi j0 imela na podlagi razsodbe mednarodnega sodišča. Končno je Fatemi izjavil, da bo Mossadeghova vlada odstopila. ko bo izpolnila nalogo nacionalizacije petroleja. WELLINGTON. 1. — Pri da-na.šnjih volitvah v Novi Zelandiji je konservativna vlada zopet dobila večino in sicer še večjo, kakor je bila prejšnja. Konservativci so dobili 47 poslanskih mest. laburisti pa 33. Tako v resnici mislijo Devnokristjaiiski tedmik «PRORA» porcča, da je na zadinji tiskovni konferenci italijanske republikanske stranke tržaški kominfor-mov&ki prvatk Mario Pncor izjavil, da bi (ilisita bloka italijanskih nacionalnih strank avtomatično odrinila komuniste med protiitailijaine. To pa — je dejal Pacor — ni res, ker so komunisti v velikem delu Italijani in so sedaj samo zaradi posebnih okoliščin za Tržaško ozemlje, medtem ko bodo v nekem boljšem trenutku prav gotovo za povratek tega ozemlja k Italiji)) Brez komentarja, * * * Glavni urednik demakrL stjanskega popold nevnika, «Ultimb Notizie» piše o iredentističnem predvolilnem strahu v članku, ki ga je objavil ilustrirani tednik «0(7(ji» v štev. 36, med drugim tudi sledeče: #Hes, trenutek je težak: če se je hotelo dati volitvam plebiscitarni značaj, bi se bilo moralo morda upoštevati nasvet Vidalija, ki ga je skoraj slučajno omenil nekemu novinarju; proti skupnim nasprotnikom titovcem, indipendentistom in Angležem — naj se postavi skupna italijanska lista, ki bi obsegala tudi ko-minformiste; eno odborniško mesto enemu komunistu — ker je sila velika — vsekakor odtehta afirmacijo ita lijanske narodnostne liste z več kot 80% »lasov)). Tudi brez komentarja. Združeno poveljstvo zavrača nove otili TOKIO, 1. — Zvezni čas tnik OZN polkovnik Kšnney je danes sporočil nasprotnemu zveznemu častniku, da preteklo noč nj nobeno zavezniško letalo odvrglo bomb na bivališče generala Nam Ila v Kesongu, kakor trdijo Kitajci in Korejci. Zavezniški opazovalci, ki so šli v Kesong in so se udeležili preiskave, so izjavili, da so opazili dve luknji, globoki 70 centimetrov in široki 4 metre. Luknje so približno 6 km od kraja, kjer je bila konferenca. Danes popoldne so dopisnikom v Munsamu razdelili izjavo, ki zavrača vse dosedanje obtožbe o bombardiranju Ke-songa 22. avgusta. Prav tako zavrača izjava trditve o kršitvi nevtralnega področja. Glede obtožbe o raketi, ki naj bi jo zavezniško letalo spustilo 29. avgusta na Kesong, pravi poveljstvo OZN, da so letala onega dne v resnici odvrgla nekaj svetlobnih raket, toda 20 in 25 milj severno od Kesonga, t. j. izven nevtralnega področja. Voditelj delegacije OZN na Koreji je nocoj poslal Nam IIu noto, v kateri zavrača nasprotne obtožbe, da so zavezniške čete dvakrat prekršile nevtralno področje. Nocoj pa so v Munsonu javili, da je nek0 letalo, ki ie prišlo od severa, odvrglo nad zavezniškim taboriščem v Munsamu nekaj svetlobnih raket in je nato zopet izginilo proti severu. Niso še ugotovili pripadnosti letala. Kratke vesti H za pomoč FLRJ pred francosko skupščino PARIZ, 1. — Francoska vlada je predložila narodni skupščini načrt zakona, ki zahteva 5 milijard in pol frankov za gospodarsko pomoč Jugoslaviji. Te zneske bj dvignili iz proračuna za leto 1952 in bi krili francoski delež 12 odstotkov skupne angleško - francosko -ameriške pomoči Jugoslaviji. Ostalih 88 odstotkov bosta dali ZDA in Velika Britanija. VVASHINGTON, 1. — Državni departman je javil, da je odpravnik poslov bonnske vlade podpisal pri OZN torquajski do-govor. RIM, l. — Obveščevalna služba ministrskega predsedništva javlja, da je seja ministrskega sveta sklicana za sredo popoldne. O PARIZ, t. — Narodna skupščina je danes zaključila splošno razpravo preide k razpravljanju o posameznih členih. WASHINGTON, 1. — Ob priliki praznovanja «Labour Bay» sta Truman in Acheson objavila posebno poslanico na amerffiko ljudstvo. O NEW YORK, 1. — V bližini Long Islanda se je prevrnil ribiški čoln, v katerem je bilo od 50 do 70 oseb. D0 sedaj so rešili 18 oseb. Do sedaj je neka ribiška ladja rešila 18 oseb, ne ve se, koliko ponesrečencev so rešile druge ladje. Bojijo se, da je 36 o?eb utonilo. PBED KOAFEBEMCO V SAN FRANCISCU TLADA ZDA KRITIZIRA postopanje sovjetske vlad« Izjave indonezijskega zunanjega ministra - Podpis obrambne pogodbe med Z D A - Avstralijo in Novo Zelandijo m por senatu TEHERAN, 1. — Kljub po; novnim zahtevam ni ministrski predsednik Mossadegh prišel danes pred senat, da bi pojasnil vzroke prekinitve pogajanj z britansko delegacijo jn da bi obrazložil svoje namene glede bodočnosti. S svoje strani pa je podtajnik SAN FRANCISCO. 1. — Nekatere delegacije za konferenco o japonski mirovni pogodbi, ki se bo začela v torek zvečer, so že prišle v San Francisco. Sinoči je prišel s svojo delegacijo ameriški zunanji minister Dean Acheson. ki je ob prihodu izjavil, da je namen konference vrniti Japonski njeno suverenost in enakopravnost z ostalimi državami sveta. Pripomnil je: ((Prihodnje dni bomo videli, katere države hočejo res mir in katere ga hočejo samo z besedami«. Britanski državni minister Kenneth Younger je odpotoval iz Londona sinoči. Pred odhodom je med drugim izjavil: «Ni nam znano, kaj bodo Rusi predlagali na konferenci. Upam, da se ne bodo ustvarile nove tež-koče. Seveda ne nameravamo zavrniti niti enega od morebit-n|h konstruktivnih predlogov, ki jih bo sovjetska delegacija hotela postaviti; toda kakor predvidevano, bo mogoče te predloge vključiti v pogodbo šele po njenem podpisu. Na koncu je minister izjavil, da predvideva, da bo pogodba podpisana proti koncu prihodnjega tedna. Francoski zunanji minister Schuman pa je pred svojim odhodom iz Par»za izjavil: ((Odhajam z zaupanjem v koristnost tega potovanja kljub majhnim nevihtam, na katere bomo morda naleteli. Sicer pa brez tega ne bi bilo nobene zasluge«. Indonezijski zunanji minister pa je v zvezi s pogodbo danes suverenosti Japonske«; 3. naj se razjasni vprašanje reparacij, ki jih Japonska dolguje Indoneziji. Medtem je japonski zunanji minister danes zanikal vesti iz Washingtona, češ da je ameriška vlada pripravila načrt ločene mirovne pogodbe z Japonsko in nacionalistično Kitajsko. Predstavnik ministra je izjavil, da niso začeli nobenih uradnih ali poluradnih pogajanj s Tai-pehom in da se japonska vlada še ni odločila, s katero kitajsko . „ ULH> uctliea -c *** -------- • “ .----Vi izjavil: »Prišli smo v San Fran- vlado bo skušata pozneje skle-cisco z navodilom, da nadzoru-1 niti Pp?°dbo. Glede^ Koreje pa jemo razvoj konference in če bo dokončna pogodba ugodna za našo državo, naj jo podpišemo«. Indonezija bi hotela: 1. da bi pogodba določala razpis prebi-scita na Formozi in na drugih ozemljih, ki jih je treba odcepiti od Japonske, zato da se ugotovi, kakšna je v tem oziru volja prebivalstva teh ozemelj; 2. naj bi pogodba vsebovala več-je podrobnosti «o bodoči izjavljajo nekateri krogi, da bo skušala Južna Koreja skleniti z Japonsko ločeno mirovno pogodbo po konferenci v San Franciscu. Vendar pa se ne ve, kakšne pogoje namerava južno-korejska vlada postaviti. Danes so ZDA, Avstralija in Nova Zelandija podpisale pogodbo za obrambo južnega Pacifika. P-dpi s «pogodbe ANZUS« (Avstralija-Nova Ze landija-ZDA) sta Nova Zelandi- Spored: Dopoldne ob ll. uri na kraju u-smrtitve: komemoracija in polaganje vencev govorila bosta dr. Josip Kosovel in Boltar Edvard. Popoldne ob 15. uri na Gruntarje vem dvorišču: spominska svečanost s kultur nim sporedom. Nastopili bodo vsi pevski zbori SHPZ. Govorila bosta: dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio Vsi udeleženci naj si nabavijo SPOMINSKE ZNAČKE. Cisti dobiček ie namenjen odkritju spominske plošče padlim borcem na pokopališču v Bazovici. Opozarjamo udeležence, da bo po otvoritvi razstave «NASA BORBA ZA SVOBODO* vozil s stadiona «Prvi maju v Bazovico poseben avtobus. Urnik ODHODA AVTOBUSOV V BAZOVICO objavljamo na drugi strani. Danes dopoldne ob 9.30 svečana otvoritev JUBILEJNE RAZSTAVE OF Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje priredi ob KMetnici ustanovitve na stadionu BPrvi maj* v Trstu jubilejno razstavo NAŠA BORBA ZA SVOBODO Razstava bo odprta od 2. do 16. septembra 1951 ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 23. ure, ob nedeljah pa neprekinjeno od 9. do 23. ure. Vse dni razstave bodo na stadionu ob 20. uri filmske predstave z umetniškimi in dokumentarnimi filmi. VSTOP PROST ! VSTOP PROST 1 Naš tedenski pregled ja in Avstralija postavili kot pogoj za podpis japonske mirovne pogodbe, kakor so jo bili pripravili Američani. Ameriški državni tajnik Dean Acheson je izjavil, da danes podpisana pogodba potrjuje načelo, da je varnost posamezne države neizbežno povezana na varnost njenih zaveznikov. Dejal je tudi, da je ta pogodba popolnoma v skladu z načeli in s smotri Listine Združenih narodov, in da upa, da bodo iz nje napravili temelj miru na Pacifiku. Avstralski poslanik Spen-der pa je izjavil, da je ta pogodba prvi korak za zgraditev branikov svobode na Pacifiku in da ni naperjena proti nobeni državi. Nocoj je državni departman objavil poročilo, v katerem kritizira sovjetsko taktiko glede konference v San Franciscu in poudarja, da bo mirovna pogodba za Japonsko kljub sovjetskemu nasprotovanju pod. pisana po v.ečmi držav, ki niso voljne prenašati obstrukcije. Dalje pravi ' izjava, da ni dvoma, da je Japonska glavni cilj sovjetskega ekspanzionizma. Zato bi pogodba, ki bi pustila Japonsko neoboroženo, pomenila vabilo na napad, kakor kaže primer Koreje. Glede reparacij pravi izjava, da bi japonsko gospodarstvo tlačil primanjkljaj nad sto mi; lijard dolarjev, če bi hoteli upoštevati vse zahteve držav, ki jim ie Japonska povzročila škodo. Na koncu pravi izjava, da se vprašanja Daljnega vzhoda ne dajo rešiti brez miru z Japonsko. V torek s« bo v opernem gledališču v San Franciscu, začela konferenca za mirovno pogodbo z Japonsko. 400 delegatov iz 51 dežel prihaja v prestolnico zahodnoameriške obale ob Zlatih. vratih. Acheson se je odpeljal 2 letalom iz Washingtona, Groifi[ko z vlakom iz Ntv> Yor-ka preko Chicaga (sovjetska delegacija sploh ni šla preko Washingtona, da bi se izognila uradnemu sprejemu), Schuman se vozi z ladjo preko Atlantskega oceana. Edini Morrison je še napol na počitnicah v Severni Evropi; namesto njega je v San Francisco odpotoval Kenneth Younger, ki bo vodil britansko delegacijo do prihoda svojega šefa. Konferenca bo v opernem gledališču, v isti dvorani, v kateri je bila pred šestimi leti proglašena Listina Združenih narodov. Tudi takrat je bilo ozračje nad Daljnim vzhodom še oblačno: vojna z Japonsko še ni bila končana. Zdaj, ko bodo sklepali o sklenitvi miru z Japonsko, se vojna na Koreji še vrdno zavlačuje, brez velikih vojaških akcij sicer, a zavlačuje se. V zgodovini Združenih. narodov pomeni napad na Koreji važen mejnik: prvič se je konkretiziralo načelo kolektivne varnosti, prvič Se je OZN z vojaško silo postavila po robu napadalcu. To je široki okvir, v ka'erem bodo delegati sklepah o m:rcn>-ni popodbj z Japonska. Znotraj tega okvira pa mnogokaj škriplje. Predvsem so odnosi v V-hodni Aziji vse prej kot razčiščeni. Ne le. da ustvarja korejska vojna stalno ozračje negotovosti — to je nurda tudi glavni vzrok, da bo konferenca v San Franciscu taka, kot pa£ bo, to je, da bo bolj izraz prepričanja, da je treba položaj na Daljnem vzhedu vsaj kolikor toliko in na kakršen koli način stabilizirati, in bo zaradi tega nosila pečat nečesa trenutnemu dogajanju priK rejenega — temveč je tudi položaj glavnega japonskega soseda, LR Kitajske, še povsem nerazčiščen, korejski napad je to vprašanje svtno še bolj zapletel. Pa tudi druge azijske d iave ne gledajo preveč prijazno na načrt mirovne pogodbe, ki je bil sestavljen sporazumno med tremi velesilami, od katerih so pač ZDA imele glavno besedo. Burma, indonezijske združene države, predvsem pa Indija so odpovedale svojo udeležbo. Izjavile so sicer — in to je opozorilo sovjetski diplomaciji, na j si ne dela iluzij — da tudi kakšne druge pogodbe ne bodo podpisale, vendar je njihov ko. rak znak, da imajo azijski narodi drugačne poglede na azijske probleme kot zahodne velesile. Zlasti Indija poskuša voditi popolnoma samostojno azijsko politiko pod načelom vAzi-ja azijskim narodom». Pod< bna načela proglaša tudi Kitajska; ki hoče s svoje strani prevzeti vodilno vlogo v Aziji; ob tem prihaja nujno do trenj med Indijo in Pekingom, pa tudi med obema in Moskvo, ki ne v Aziji ne kje drugje ne dopušča «vodilnega naroda» razen ruškega, * * * Glavno zanimanje vetja za nastop sovjetske delegacije v San Franciscu; ob strani ji sto- je Poljaki in Cehoislomki. Kot smo že zadnjič poudarili, prevelikih možnosti sovjetska diplomacija nima; pravilnik za konferenco, ki strogo določa, koliko čas® sme vsakdo govoriti, njene možnosti zavlačevanja še bolj omejuje. Vendar bi si upali trditi, da jfe MiJtkva pol uspeha že dosegla.: že sam strah pred mož-nostjio njenih poskusov spletkarjenja in sabotiranja je narekoval sestavo takega pravilnika in razrie ameriške izjave, ki postavljajo demokratičnost, konference o Japonski v nekam čudno luč in ustvarjajo nerazpoložen je pri šte h-ilnih delegacijah. Reis. konferenca se zaradi tega ne bo razbila, toda Moskva si je skovala propagandistično orožje, podobno — čeprav v manjšem, obsegu — tistemu, ki ji ga je nskoč dajal Mac Arthur. Mcskm gre i) San Francisco brez upa zmage — glavni namen sovjetske delegacije je zbiranje čim več propagandnih argumentov in pa ustvarjanje nesoglasij v ne-sovjetskem d'elu sveta, ki ji bodo prišla prav, če ne danes, Pa jutri. Poglejmo vprašanje plovbe po Sueškem prekopu! Egipt je uvedel zaporo za prevoz blaga, name njinega Izraelu, skozi prekop. To je stara zgodba ki izvira iz vojne nied Izro&lotn in arabskimi državami. Stvar se je zaostrila, ker je Sueški prekop prav na sredi med ogromnimi petrolejskimi lerset na Srednjem uzhodu in med velikimi rafinerijami v Haifi; promet skoizi prekop je postal še važnejši, ker je bil zaradi vojnih dogodkov prekinjen cevovod od mosulskih petrolejski h poli do Haife. Ker je Hai-fa v Izraelu, je egiptovska prfpoved zadela, čeprav ne v celoti tudi ta promet, ki je za Zahod, zlasti pa za Anglijo, izredno važen. To so stare zgodbe, smo rekli, čemu jih torej ponavljati? Preprosto zaradi tega. ker o stvari zdaj razpravlja Varnostni svet in ker se je sovjetska delegacija, ki je doslej v arabsko-ži-dovskem sporu stala ob strani, začela vmešavati. To se pravi, vmešala sc je tik pred začetkom konference v San Franciscu, na katero gredo arabske države z ne preveč trdnim stali« ščem, ki ga majejo zlasti njihova nasprotja z Anglijo. Kremelj si gotovo ne dela utvar, da bo z morebitno podporo arabskih držav, ki bi si jo odkupil za ceno podpiranja a-rabskega stališča v sueškem sporu, spremenil potek mirovne konference o Japonski. Toda svoje stališče bo vendarle okrepil — in kar je najvažnejše ~ poglobil bo nasprotja na Srednjem vzhodu, na tem danes izredno občutljivem delu sveta (pomislimo na spor o iranski nafti, na vojno stanje med a-rabskimi državami in Izraelom, na številne kršitve premirja. na nekam negotov pdložaj v Jordaniji itd.). Se en dokaz več. da za Moskvo mirovna pogodba z Japonsko, čez katero je verjetno it napravila križ, v San Franciscu ni najvažnejša. Njen glavni namen je spletkarenje, ustvarjenje trenj, poglabljanje nasproti j izven njenega območja- (Nadaljevanje na 8. strani), TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Nedelja 2. septembra Stefan, Mileva Sonce vzioe ob 5.25, zatone ob 18.44. Dolžina dneva 13.19. Luna vzicie ob 6.16, zatone ob 19.00. Jutri, ponedeljek 3. septembra Darija, Lepa SJEjA GLAVNEGA SVETA ASIŽZ Vse demokratične žene bodo oddale svoj glas Ljudski fronti Predvčerajšnjim je billa izredna seja glavnega sveta ASlZZ. Sejo je otvorila tovarišica Škabar Marica ter pozdravila tovariša Lajuarentija. člana glavnega odbora Ljudske fronte, id je bil povabljen na sejo. Dnevni red seje je bil naslednji: poročilo o bližnjih volitvah, razpravljanje o volilnem programu in razpravljanje na splošno. Tovarišica Marica je tudi počastila spomin tovarišice Drage Podbršček, ki je umrla v času od zadnje seje glavnega sveta. Nato je spregovoril tov. Laurenti in pozdravil žene v imenu Slovansko /italijanske ljudske fronte. Najprej u «ne. nil važnost volitev, ki imajo, kijub temu da so upravne, velik političen pomen. Dejal je, da vlada med iredentisti v; lika zmeda in po-piah in da se fcivši pristaši iredentističnih strank ne zadovoljujejo več z abstraktnim kričanjem: Italia! Italia! marveč zahteyajo, da se rešujejo njihova konkretna življenjska vprašanja. Ljudstvo se odvrača ed iredentistov, ki so popolnoma razkrinkani. To zmedo pa hočejo izkoristiti keminforinisti, ki bi radj pritegnili ljudi s svojimi demago-škimi izjavami, čeprav jim ni do tega, da bi reševali konkretna vprašanja, saj so le agentura tuje sile. Prav zaradi te demagogije so kominformi-eti največja nevarnost, proti kateri se. mora demokratično delovno ljudstvo v Trstu boriti. Naša naloga je, da to peto kolono popolnoma razkrinkamo. Ljudska fronta meni, da ni glavno vprašanje prihod guvernerja. marveč uresničenje pogojev, ki bodo omogočili obstoj Tržaškega ozemlja. Ko-minformisti zahtevajo guvernerja, toda ne zahtevajo, da bi se uresničile določbe mirovne pogodb^ in da bi Italija vrnila Trstu njegovo premoženje. Hotel; bi le. da bi odšli jugoslovanski vojaki iz cone B, da bi petem laže priključili to ozemlje k Italiji. Zato je dolžnost nas vseh, da delovnemu ljudstvu nenehno pojasnjujemo dejansko stanje in da jim prikažemo vso prazno demagogijo komirrformistične propagande. Po govoru tov. Laurentija se je razvila živahna diskusija o raznih vprašanjih, o katerih so spregovorile med drugimi tovarišice Cok Tončka, Samsa Mara, Skahar Marica, Alma Reschitz. Končno je glavni svet ASI2Z sprejeli naslednji poziv in ga naslovil na vse diemofcratilčne žene; Glavni svet Antifašistične slovensko • italijanske ženske zveze se je 31. avgusta t. I. sestal na izredni seji in po poročilu o sedanjem položaju na Tržaškem ozemlju spričo bližnjih volitev izčrpno razpravljal o volilnem programu Slovensko - italijanske ljudske fronte. Upošteva.loč da je ASI2Z vključena v Ljudsko fronto, opo- svet članice ter vse | izvodih z navedbo oseb, ki od-slovenske in italijanske deroofcra-1 govarjajo za stvar tične žene cone A STO na nujnost, da se združijo okoli Ljudske fronte, ki je pristen izraz volje našega ljudstva, da bo živelo združeno in v bratstvu ne glede na narodnost, kateri pripada. Dolga in težka pretekla borba jamči, da se bodo zastopniki Ljud. ske fronte v občinah borili proti vsem poskusom imperialističnih sil in njihovih krajevnih agentur, da bi preprečili ljudstvu uresničenje njegovih pravičnih teženj. Cilj teh teženj je, ustvariti pogoje za dejansko demokratizacijo javnega življenja, za politično in gospodarsko neodvisnost STO, kar bo lahko zagotovilo mir in ' blagostanje tega ozemlja. Pozivamo vse demokratične žene, naj se združijo v skupnem naporu proti sovražnikom ljudskih teženj, pa naj so to razni italijanski in slovenski reakcionarni krogi ali pa zlasti voditelji krajevnega kominformizma, ki pod plaščem demokracije skrivajo njihovo resnično bistvo agen- 5. Predsedstvo cone prosi vse zainteresirane, da se strogo držijo navedenih pravil. SHPZ poziva vse pevske zbore, da se udeleže spominske svečanosti za bazoviškimi žrtvami ki bo danes 2. septembra v Bazovici. Pripravijo naj sledeče pesmi, ki bodo na sporedu pri popoldanski svečanosti: 1. Hej brigade. 2. M. Kozina: Naša vojska. 3. Rado Simoniti: Le vkup uboga gmajna. 4. Franc Venturini: V nove zarje. 5. M. Kozina: Partizanska. 6. K. Pahor: Na juriš. 7. F. Venturini: Bazoviška. Vpisovanje v nižjo industrijsko strokovno šolo v Trstu Ravnateljstvo šole obvešča vse prizadete, da se morajo vsi novi in dosedanji učenci, ki želijo v 1. 1951-1952 obiskovati pouk na tej šoli, zglasiti med 1. in 25. sep tembrom t. 1. pri tajništvu in izpolniti prošnjo oziroma prijavo za vpis v šolo. Novi učenci morajo za vpis v I. razred predložiti uradni rojstni PotrdUo o precepljenju koz, potrdilo o zdravih očeh, izpričevalo o dovršenem V. (petem) razredu osnovne šole, potrdilo s sliko o istovetnosti učenca in •vplačati pristojbino za zavarovanje proti morebitnim nezgodam pri pouku telovadbe. Natančnejša navodila so razvidna na oglasni deski v uradnih- šolskih prostorih v Rojanu Ul. Mon-torsino št. 8-III. Tajništvo posluje za stranke vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Enorna slovenska lista Repentabor vložila kandidatno listo V petek dne 31. avgusta sta predstavnika Enotne slovenske liste Repentabor ŠKABAR ŠTEFANIJA iz Velikega Repna in GUŠTIN KAREL iz Cola vložila v tajništvu občinskega urada v Repentaboru kandidatno listo Enotne slovenske liste, ki vsebuje naslednje kandidate, kakor smo že objavili v našem listu: 1. ŠKABAR Karel, kmet, Veliki Repen 23. — 2. GUŠTIN Ludvik, kamnosek, Col *. — 3. ŠKABAR Alfonz, kamnosek, Veliki Repen 45. — 4. GUŠTIN Emil, kamnosek, Veliki Repen 46. — 5. GUŠTIN Maks, kamnosek, Col 9. — 6. GUŠTIN Ivan, trg. pomočnik, Fernetiči. — 7. ŠKABAR Ladislav, mizar, Veliki Repen 38. — 8. ŠKABAR Karel, klesar, Veliki Repen 5. — 9. BIZJAK Josip, kmet, Col 10. — 10. ŠKABAR Emil, delavec, Veliki Repen 3. — H. ŠKABAR Silvester, mehanik, Veliki Repen 20. — 12. GUŠTIN Alfonz, kmet, Col 12. — 13. PURIC Ivan, krojač, Veliki Repen IS. — 14. FURLAN Vera, gostilničarka, Col 19. — 15. GUŠTIN Dušan, delavec, Veliki Repen 22. Nad 30 let zgodovine tržaških Slovencev v slikah in dokumentih na razstavi OF Danes bo za vse zavedne tržaške Slovence dan, ki bo ostal v spominu kot važen zgodovinski dogodek. Ob 9,30 bo’ na stadionu «Prvi maj» otvorjena jubilejna razstava ob desetletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Kljub temu da smo te dni o razstavi že pisali, smo v splošnem povedali le nekaj o zanimivosti razstave. Obiskovalci pq bodo danes sami bolje videli v slikah in predmetih razvoj in borbo tržaških Slovencev, ki obsega skoro 40 let naše zgodovine v Trstu. Vsakdo bo videl na razstavi to, kar ga bo zanimalo, kar mu bo obudilo vesele in žalostne spomine, kar mu bo povedalo nekaj novega, kar mu bo zbudilo občudovanje in ponos, da je član svobodoljubnega in plemenitega naroda, ki ga nj in ga ne bo uspela nobena sovražna sila podjarniti ali zatreti. Lahko trdimo, da je marlji vim in požrtvovalnim prirediteljem uspelo zajeti in prikazati na razstavi skoro vse važnejše dogodke, ki segajo v štiridesetletno preteklost, katera nobenem tov italijanskega imperializma. S tem, da bomo volile v tržaški in mi('ski občini za Ljudsko Jrocto in v drugih občinah tega področja za Osvcboflilno fronto in enotne slovenske li te bomo dokazale našo voljo, nadaljevati berbo za dejansko uresničenje resnično svobodnega in neodvisnega Tržaškega ozemlja in za izboljšanje življenjskih pogojev na tem ozemlja. Hkrati bomo s tem prispevale k okrepitvi bratstva tn živečih narodov. Pooblastila za maniiestacije Predsedstvo cone obvešča vse zainteresirane ustanove in osebe, da je treba prošnje za manifestacije predložiti na predsedstvo cone v sobi 35 sedem dni pred dnevom manifestacije v naslednjem številu izvodov: 1. razne manifestacije v zaprtih prostorih brez sodelovanja oseb izven področja, v enem izvodu; 2. če sodelujejo osebe Izven področja, v treh izvodih; 3. kolesarske in motorne dirke, oziroma vse športne manifestacije na javnih cestah, v štirih izvodih-; 4. prošnje za nabiranje denar- nih prispevkfly ali prodajo brošur po mestnih ulicah, v petih ZDRUŽITEV TSEH NAŠIH SIL in enoten nastop na volitvah /e zahteva večine našega ljudstva v podeželski h občinah (idilja pot tov. Ivanja 1)(ihtim Predvčerajšnjim je bil pogreb delavca tov. Franja Valetiča. mrtvašnice v Ul. Pieta do Ul. žica prijateljev in znancev, ki glavnega odbora SHPZ in Žičnih organizacij. Združena kar» in Marušiču pa sta zape zal, kako zelo je bil tov. požrtvovalnega posvetnega Na njegovi zadnji poti ga je iz Parmi spremljale, velika mno. bili so navzoči tudi pr ed stavni-prosvetnih društev ter mno-moška pevska zbora «l. Can-la žalostinko. Po bo nudil tud; vsakemu manj imovitemu Tržačanu možnost, da si 9gleda razstavo, ki je brezdvomno najbolj zanimiva in 0bšima od vseh onih, ki srno jih do danes videli v Trstu. Zahvala Matere iz Ul. Commerciale in Rojan Vernielis, katere so imele otroke v kolonijah v Siovem , zlasti v Polhovem Gradcu se toplo zahvaljujejo vsem tistim, ki so pripomogli da so se njihovi otroci vrnili zdravi, veseli in zadovoljni. Posebno se zahvaljujejo zdravnikoma dr. Sonji Mašeri in dr. Danevn. Vozni red avtobusov ki bodo vozili danes iz Trsta v Bazovico in obratno ODHODI IZ TRSTA: 8.30 10.00, 10.30 izredno do Bazovice, 11.00, 11.30 izredno do Bazovice, 12.30, 14.00 izredno do Bazovice, 14.30; od 14.30 do 17.00 vozi vsake 1/4 ure, 17.0«, 18.30, 20.30. ODHODI IZ BAZOVICE V TRST: 6.45, 9.30, 11.00, 12.00, 14.0«, 16.00, 18.00; od 18.00 dalje do 24.00 vozi vsake 1/4 ure. AVTOBUSI VOZIJO Z AVTOBUSNE POSTAJE V MESTU. DANES 2. t. m. ob 20. uri bo v okviru jubilejne razstave OF na STADIONU aPRVI MAJ» FILMSKA PREDSTAVA na prostem. Na sporedu sta filma «NA SVOJI ZEMLJI« in kPARTIZANSKI TISK« JUTRI V PONEDELJEK 3. septembra ob 20. uri itTO LJUDSTVO BO ŽIVELO« in »PARTIZANSKE BOLNICEb Razstava bo odprta ves dan do 23. ure. DAKO Vi IN Dveletni otrok utonil v vodnjaku Včeraj ob 1. uri so prepeljali v splošno bolnico dveletnega sinčka grških beguncev Pavaa Damianidisa, ki je bil skupno s svojimi starši nastan-jen v be. gunskem taborišču pri Sv. Savi. Pravzaprav so v bolnico pripeljali Damianidisa že mrtvega, zakaj vsi poskusi v taborišču kakor tudi med potjo do bolnice, da bi otroku rešili življenje z umetnim dihanjem, so se pokazali brezuspešni. Malega Pavaa so namreč pol ure prej potegnili iz plitkega vodnjaka bližini taborišča, v katerega je padel in utonil, ne da bi kdo vedel povedati, v kakšnih okoliščinah se je to pripetilo. Ob 12.30 je na trupelce naletela 42-letna Katarina Leitheim, ki je y spremstvu svojega 15-letnega sina šla mimo vodnjaka. In prav sin jo je opozoril, da nekaj plava v vodi, globoki okrog 1 meter, nakar je ženska brž potegnila Pavaa iz vode ter pričela klicati ljudi. Otroka so takoj prenesli v taboriščno ambulanto in zatem z reševalnim avtomobilom RK v bolnico, vendar, kakor smo že rekli, je bilo zdravniško posredovanje prekasno. kraja ter tako opravil delo brez drugačnih pripomočkov in izgube časa. Toda poskus ga je prevarii in sedaj si bo moral najmnj 10 dni zdraviti opečene ustnice, in poškodbe y ustni duplini. * * * Z reševalnim avtomobilom RK so včeraj popoldne prepeljali v splošno bolnico 49-let-nega težaka Mariana Borrinija iz Milj. ki je med delom padel s 31 metrov visoke lestve, si polomil desno roko in se pobil po obrazu. Zdraviti se bo moral okrog mesec dni. Pri padcu v stanovanju si je zlomila desno stegnenico 87-letna Marija Granduč iz Ul. Vespucci 29. Z reševalnim avtomobilom RK so jo prepeljali v bolnico, toda zdravniki se o njenem ozdravljenju še niso izrekli. Nesreče na delu in cesti Težja nesreča je včeraj predpoldne doletela y Ul. Setlefon-tane 20-letnega Sergia Bensija, ki stanuje na Furlanski cesti 51. Bensi sg je namreč peljal na zadnjem sedežu lahkega motocikla, ki ga je vozil njegov prijatelj 21-letni Gaetano Čat-tarini. Drvela sta navzdol po omenjeni ulici, ko sta se nenadno znašla pred tovornim av-tomobilotn, ki jima je iz prečne ulice zavil nasproti. Nesreče ni bilo mogoče preprečiti in «Vespa» je s silo trčila v prednji del avtomobila. Medtem ko je Cattarini ostal popolnoma nepoškodovan, je obležal Bensi z zlomljeno desno nogo na kraju nesreče, od koder so ga z reševalnim avtomobilom RK prepeljali y bolnico. Nogo ima zlomljeno na dveh mestih in se bo moral zdraviti najmanj dva meseca. Dober teden dni se bo morala zdraviti 39-letna Antonija Kreševič iz Ul. Campanelle 219. katero je včeraj zjutraj v Ul. Carducci podrl kolesar, pri padcu si je ponesrečenka poškodovala levo nogo in so jo morali z reševalnim avtomobilom RK prepeljati v bolnico. Na dokaj čuden način si je nevarno opekel usta 44-letni Florijan Pičulin iz Sv- Križa, ki je zaposlen pri Acegat. Včeraj zjutraj bi bil moral namreč pretočiti sodček tekoče kavstič-ne sode. pa se je neprevidnež v ta namen enostavno poslužil gumijaste cevi, kakor da ima opravka s kraško črni no. Bržkone je računal s tem, da bo pravočasno odstavil cev, še preden bo jedka tekočina pritekla do Tatovi in tatiči Včeraj okrog ene ponoči so neznani tatovi pobrali lep kup komaj opranega perila 50-letni Teresi Gallo iz Ul. Eremo 79. 2enska je namreč perilo, ki se je čez dan sušilo v vrtu, proti večeru pobrala ter ga zložila v jerbas, jerbas pa pustila v vrtu. Ponoči pa se ji je zazdelo, da se nekdo sprehaja po vrtu. Planila je na noge in takoj ugotovila, da ji je tat izpraznil košaro. Sicer je takoj poklicala policijo, vendar tudi takojšnja poizvedovanja niso mogla odkriti sledu za nepošte-njaki. Gallova je oškodovana za okrog 50.000 lir. Lopovski podvigi 31-letna Marija Brts-.c iz Ul. delle Mura 2, je včeraj dopoldne javila policiji, kako je neznan lopov pripravil ob zlato verižico njeno 5-letno hčerko Marijo Luizo. Okrog 11. ure je Brešacova poslala otroka v bližnjo trgovino. Ko se je dekletce vračalo, jo -je v veži hiše, kjer stanuje, ustavil mlajši moški 'in ji ponudil ilustriran otroški listič «Paperino». Medtem ko si je Marija Luiza ogledovala pisane podobe, pa ji je neznanec odpel zlato verižico z obeskom in izginil. Verižica je bila vredna 6000 lir. Dodelitev novih stanovanj Občina obvešča vse zainteresirane, ki so vložili prošnjo za dodelitev stanovanja na tržaško občino, da ZVU ni še do danes določila katera b0 pooblaščena ustanova, ki bo delila nova stanovanja. Vsi zainteresirani, ki želijo pojasnila zaradi svoj čas vloženih prošenj, naj se obrnejo v delavnikih od 10. do 12 ure. na urad na Trgu Verdi 1. Naknadno bo dano obvestilo o ustanovi, ki bo delila stanovanja in tozadevna pravila. 2 GORIŠKEGA Izpiti in vpisovanje na slovenskih srednjih šolah Popravni izpiti jesenskega roka (razen mature) se pričnejo 17. septembra ob 8.30 v vrstnem redu. ki je objavljen na raz-glasni deski vsake šole; jesenski rok za maturo na liceju in na učiteljišču pa se prične 1, oktobra. Za pripustitev k po. pravnim izpitom ni potrebna nikaka prošnja. Istočasno s popravnimi bodo tudi vsi ostah izpiti (sprejemni, vstopni, nižji tečajni itd.). Vpisovanje se je pričelo 1. septembra in se zaključi 25. septembra; samo za dijake, ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3, oktobra. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na tajništvu šole. Sovodenjci pri goriškem županu Kot smo že pisali, sq na zadnji seji sovodenjskega občinskega sveta razpravljali o predlogu. naj se končno uredi vprašanje povrnitve trošarine proste cone, ki jo je goriška obči-na protizakonito odvzela sovo-denjski občini. V ta namen se je h goriškemu županu odpravila iz Sovodenj delegacija, katero so sestavljali župan Jožei Ceščut. podžupan Andrej Tomšič in pa občinski tajnik. Z žu- panom sq se zadržali v daljšem razgovoru, med katerim je župan naglasil, da bo vso stvar predložil občinskemu zastopniku za prosto cono dr. Poterziju, da bi stvar na kak način uredili. vendar je dodal, da občina nima denarja. O tem bodo razpravljali tudi na prihodnji seji goriškega občinskega sveta. Poleg tega bo na prihodnji seji govora o sovodenjski cesti, glede katere je delegacija iz Sovo-denj predlagala, naj bi jo vzela v skrbstvo pokrajina. Dr. Ber-nardis se je pokazal temu predlogu naklonjen, kajti asfal-tirana cesta bi koristila tudi goriški občini, ker bi omogočila lažji prevoz turistov k vojaškim spomenikom na vrh Sv. Mihaela. (Vse drugo gre stjri« škemu županu prej po glavi, kot pa stvarne potrebe prebivalstva). Med ostalim so govorili tudi o trošarinski zadrugi. Razgovorom je prisostvoval tudi goriški občinski tajnih. Izlet v Benetke Zveza slovenskih žena v Italiji priredi v nedeljo 16. septembra izlet v Benetke. Vpisovanje v Ljudski čitalnici v Ul. Ascoll 1-1 do vključno sobote 8. t. m. Cena za vožnjo 950 lir za osebo. Odhod bo s Travnika z avtobusom ob 4. uri zjutraj. OF Množične organizacije I. okraja organizirajo 3-dnevni izlet na ogled velesejma v Zagreb dne 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19, ure na sedežu OF I. okraja_ v Ulici R. Manna 29 do vključno 13. septembra t. I. V Barkovljah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašič« Ul. Bo-vedo 43. Podrobnejše informacije dobite na navedenih krajih vpisovanja. * * * Okrajni odbor OF za II. o-kraj obvešča svoje člane in prijatelje, da b0 izlet r.-a zagrebški velesejem, zaradi tehničnih razlogov, le 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanja se sprejemajo za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolonja. VOM, Center mesta in Sv. Alojz dnevno na stadionu «Prvi maj« od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv. Just vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. ure v Ulici S. Vito 17 in za sektor Lonjer Katinara dnevno pri tov. Ma rici Cok - Gašparijevi v Lo-njerju. Skupna cena vožje, hrar.e in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir. Vpisovanje se zaključi 10. septembra. * # * OF III. okraja organizira 16. septembra 1951 enodnevni izlet v ŠKRBINO pri Komnu. Vpisovanje od ponedeljka 27. t. m-pri Cirilu, Ul. S. Marco 21 (go. stilna «La Speranza«) vsak dan od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure in se zaključi nepreklicno 5. septembra zvečer. * * * Odbor OF III. okraja priredi 3-dnevni izlet r.-a zagrebški velesejem 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje pri Cirilu, Ul. S. Marco 21, gostilna «La Speranza« vsak dan od 18. do 20.30 ure. * * * IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 22., 23. in 24. septembra, odhod z vlakom 22. septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri. Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu. Vse potrebne informacije se dobe pri vpisu. * % * Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet r.a velesejem v Zagreb za 22., 23. in 24. septembra z vlakom in motocikli v sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sar.cinu Marjanu, v Borštu pri tov. Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Frar.-cu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu. Vsa pojasnila dobite na navedenih mestih. Obvestilo Openski okraj OF obvešča, da bo danes 2. septembra vozil avtobus na komemoracijo bazoviških žrtev v Bazovico od 13. do 15. ure začenši s Proseka na Križadi, na Opčinah pred kinodvorano, nato preko Trebč in Padrič. Taborniki in brigadirji, pozor! Vse tabornike iz Ribna pri Bledu vabimo, da se udeležijo komemoracije bazoviških žrtev, ki bo danes 2. septembra t. 1. v Bazovici. Zberemo se na Ul. Fabio Se-vero št. 5 ob 9.30 uri. S seboj vzemite hrano za ves dan. Vodstvo Stab II. tržaške brigade vabi brigadirje, da se udeležijo spominske svečanosti za bazoviški, mi junaki, ki bo danes 2. septembra y Bazovici. Zborno mesto na stadionu «Prvi maj« ob 9. uri. Stab II, tržaške brigade Za zdravljenje Mazan A* so darovali: Gornik Emil. zovica št. 122, 500; družna^ gar. Bazovica št. 11. , bula Alojz 340, Družina H" Ul. Donadoni 34. 500; Fani 100; Anita Piščanec Mlač Angela 200; Lukač »f ja 350: Orel Marija 1<»-Marija 100, Kocman Mileo^1 Mozetič Marija 50: N. c-rof. Rauber Rado % Mafj* Maks 200- Brezavšček Ti*? 200; Lipovec M. 200; 200; Bolčič Milan 200; ^ 70; Stoka Slavko 200: Danilo 100; Regent Alt-, Skerlavaj Aniča 200; 200: Lapajne 100 in Cv Rado 500 lir. Za Dijaško Matico ..50 ,(-j vale Pernačič Viktorija^* Lidija in Rudež Cecilja : j Mozetič Miro. Trg 'fi stil, daruje za sirote Pa . Ic tizanov 500 in za Kulturni^ 500 ] ir. Izžrebane loterijske Planinsko društvo 9. septembra izlet r.a Sello Neveo z vzponom na Montaž. Vlš in Kanin. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 do 6. septembra. Partizanski tabor Okrajni odbor ZB NOV Sežana z ostalimi organizacijami priredi 15. in 16. septembra v Štanjelu na Krasu velik partizanski tabor združen s proslavo 4. obletnice priključitve Primorske k FLRJ in 8. obletnico ustanovitve XIX SNOUB Srečka Kosovela, s sledečim sporedom: 1. dne 15. zvečer partizanski pohodi iz okoliških vasi in predvajanje filma; 2. dne 16. ob 8. uri vojaški manever s sodelovanjem vseh enot izven armadne vzgoje in vojske; 3. ob 10. uri govori tov. I. Regenta, 5toke Franca in Bračič Mirka: po končanih govorih kulturni program. Nastopajo pevski zbori, folklorne skupine, recitacijski krožek iz Sežane in drugi. POPOLDANSKI SPORED: 1. bogat srečolov z glavnimi dobitki (telica, prašič, ovca, volneni jopiči itd.); 2. ples; 3. streljanje v tarčo, vlečenje vrvi in druge zabavne fizkul-turne točke. Za hrano in pijačo bo preskrbljeno. Vabljeni vsj borci brigade, svojci padlih borcev in ostali! Odhod iz Plavij v Bazovico Obveščamo, da bo odhod iz PLAVIJ V BAZOVICO za pevce in godbo ob 13.30. Odhod iz DOLINE v BAZOVICO bo z avtobusom ob 13.50 preko BOLJUNCA in BORŠTA. NABRE2INSKI OKRAJ Urnik avtobusov za proslavo v Bazovici Za prevoz delegacij: iz Sale-ža ob 10., jz Sempolaja ob 10.15, iz Nabrežine ob 10.30, iz Sv! Križa ob 10.45, iz Proseka ob 10.50 (preko Opčin tudi za Trebče in Padriče). Za prevoz udeležencev popol. danske proslave: iz Saleža ob 12.30, iz Sempolaja ob 12.45, iz Nabrežine ob 13.30, iz Sv. Križa ob 13.45. PROSVETNA DRUŠTVA BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 60 50 83 81 32 88 50 48 16 52 77 4 47 67 52 1 39 20 79 5 19 53 70 83 64 27 23 40 42 69 69 ** I« 6 * 9« * 34 ** NOČNA SLUŽBA LEKA11',. Al Cedro. Trg Picciola. Ul. Oriani 2; Alj*' p lute. Ul. Giulia 14; v Barkovljah in Nicoli v nju. ROJSTVA, SMRTI IN , Dne 1. septembra le: Trstu rodilo 8 otrok, umr*° oseb in porok je bilo p2f - “""Meri ‘ Civilne poroke: radiotehH^,r-?i lo Mosetti Grisettich. in uradnica Cerkvene poroke: kurjač^ji sto Buttignon in delavM• ^ Dellavedbva, mehanik F** Cf Dapiran in uradnica razzini, industrijski Carlo Bordari in učiteU,ca,pIii!' Maria Scoppini, mehanik * do Bravini in krznarka ? Lucchini, inštalater Steli®^ in trg. pomočnica Lucia mehanik Egiziano Iadrov p pomočnica Liliana Toma«' ^ji var Emilio Cupin in 2oS1 Stefania Mancinelli. Umrli so: 6-letna Iras ni, 7 mesecev stari Carl.o 21-letna Giuliana Bianchit^g ni Alcide Rasini, 76-letna Meneghini, 2 meseca Stara. 1? Cernievez in 86-letna An* dorovich roj. Fattori. "“'T ^ * Dne 30 avgusta gi’- * zaspala naša drag3 soproga in stara mati /Imeli ja Godina ro!<^p Zahvaljujemo se tfi so nam stali ob strani žalosti. Žalujoči soprog Al°)* (jr družine Godina, Bedr-'ar‘’ p šperšič, Panjek, D’AgoS ostali sorodniki Trst 1. septembra 1®®*' «TR2ASKI ZVON» je pričel z rednimi pevskimi vajami. Prosimo pevce da se vaj redne udeležujejo, kajti pred nami je več nastopov. Udeležili se bomo «Bazoviške proslave». Nastopili bomo 9. septembra t. 1. iia tradicionalnem koncertu v Senipolaju ter sodelovali na okrajni OF proslavi v Nabrežini, ki bo 16. septembra t. 1 Poleg tega pa je v načrtu dru štveni 'zlet, o katerem se je treba pogovoriti. m *= * Prosvetno društvo «Ivan Cankar«. Obveščamo pevce moškega zbora, da bo pevska vaja v torek 4. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Vabimo vse pevce in pevke, da se udeležijo današnje proslave bazoviških žrtev. # * * Barkovljansko prosvetno dru. štvo poziva vse pevke in pevce, da se udeležijo današnje j proslave bazoviških žrtev, ha kateri bodo nastopili združeni I pevski zbori. * * & umnimi MALI PRIDNO IN POŠTENO veščo domačih del z (» išče družina Mozetič M Garibaldi 11. POŠTENO ZENO, veščo “T del, išče slovenska drUz slov na upravi lista. \ --------------------- ZEMLJIŠČE v Padričah * Naslov na upravi lista. Prosvetno društvo «IgQ Gruden« v Nabrežini (pevski odsek) sporoča vsem ljubiteljem prelepe slovenske pesmi, da ^e vrše pevske vaje vsako sredo in petek ob 21. uri v knjižnici. Posebno vabimo mladino obojega spola, da se teh pevskih vaj udeleži v polnem števili. Glasbena šola v Trstu Vpisovanje v Glasbeno šolo bo od 3. do 8. septembra od 11. do 12. ure v Ulici Sv. Frančiška 22, I. Vpisati se morajo tudi gojenci iz Ba-rkovelj, Opčin in ostale okolice. Opozarjamo, da bo letos delni Pouk tudi v Skednju. Na Glasbeni šoli poučujejo klavir, solopetje, teoretične predmete ter vse orkestralne inštrumente (čelo, kontrabas, klarinet, trom-bento itd.). RAVNATELJSTVO ADEX- TRIDNEVNI 22., 23. in 24. v Poreč m Puli DVODNEVNI 22. in 23. sep«® pa d* Opatijo-Relio 29. in 30. sept®1 v Maribor« Cfila n* ENODNEVNI 23. septembra Rled m Škrhioo oa Kras*1 A 3 ^ Vpisovanje oa septembra. > OBVESTILO DVOLASTNIKOM Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča v Jugoslaviji in ki nameravajo sekati drva, da morajo vložiti prošr.-je do 20. septembra 1951. Za vse potrebne informacije ,laj se zglasijo pri «Kmečki zvezi« v Trstu, Ul. F. Filzi št. 10, I. Nove poštne tarife Od 1, septembra dalje bodo v veljavi naslednje poštne tarife za inozemstvo: pisma 60, razglednice 12, rokopisi 60, tiskovine 12, expresl 85, priporočila 65, zavarovanja 70, boni odgovor 120, poštna nakazila 45, poštni boni 85 Ur. ADEX-IZ& ZagreDšKi velesejem z avtopu,rna'' od 20. do 23. jn z od 22. do 24. s«p ^ Vpisovanje Pjl' Express», Ul. ' g. s 5 b . tel. 29243 do tembra. ^$ ŠTIRIDNEVNI tet*'* od 24. do 27. »»'V* vzdolž da bi si ustvarilo 8 tn° svobodno življe-ple 'n blagostanje. °gnbna m nevarna politika blokov ogroža ton* na vsem svetu in ^nemogoča svobodno tvljenje in gospodar-8 1 napredek narodov j* držav, prav v tej politiki je osnovni vzrok, da ra tržaško prebivalstvo še danes prenašati okupa-A)8 i režim. Ta politika je kriva, da nimamo Tržačani lastnih občinskih uprav tudi osnovne demukratič-gj pravice, da si postavimo tudi lastno vlado. . ^ansko-itahjanska ljudska fronta smatra, da se tržaški* • ^tvo le z borbo za neodvisnost lahko osvobodi d* karjenja zunanjih imperialističnih sil in njihovih ^mačih agencij ter vzpostavi na tem ozemlju normah stanje m zagotovi mir, ki sta nujno potrebna za Rogovo blagostanje in svobodo. DfitVna ov*ra za dejansko uresničenje ekonomske in _ tene neodvisnosti Tržaškega ozemlja so današnji r?0P°Kzatorji gospodarstva, politike in javne uprave rstu ter sile in stranke, ki jih odkrito ali prikrito WPirajo. 7 i , Je uresničenje tega cilja mogoče le s sistematično ^ °? da se zrušijo te pozicije. ^^ko-italijanska ljudska fronta se sedanjega polp-4, v.zaveda in poziva tržaške ljudske množice, naj j° svije 8Be in se borijo za resnično svobodno ozemlje. Da bi se onemogočili sovražniki STO ^ a l>i se ustvarili v interesu delovnega ljudstva pogoji, ^ 80 potrebni za svobodno življenje in blagostanje, °Vail8ko-italijanska ljudska fronta zahteva: ^Ijai/ilev demokratičnih določb miroi/nt: pogodbe; l I ............................. '» »■ d? si tržaško ljudstvo izvoli vladno organe sleherno tuje vmešavanje, zlasti pa vme-.a,,|fi italijanske države ter si na ta način ustvari po- ^»nlje; vsok glavnik gospodarskih podjetij, da bi Hlij a *a način ustvaril močan nacionalizirani gospodar-ali««J!' *or, ki naj bo jamstvo resnične neodvisnosti Trža-+ Nacionalizirana podjetja naj upravlja delav- dnr’i. ,,r. bn čvrsta podlaga za demokratizacijo gospodar 'U 8,,K'a^n^1 odnosov; ^ah!i!,08,no enakopravnost in uresničenje mirnega in .^'gn sožitja med Slovenci in Italijani Tržaškega *ati» a,ora biti naše geslo: na tržaških tleh vse tiste sile, ki K* ll5?sPrc>tujejo neodvisnosti in svobodi ^ iškega ozemlja! iredentistične, šovinistične in reakcionarne Mv0 nlibove agenture kot je kominformistično vod-i 80 orodle italijanskega imperializma, sovraž-^Sn8^oS3ode in blagostanja Trsta I $V0u * lm° pogoje in osnove za dejansko neodvisno Tržaško ozemlje I lirska fronta poudarja, da je to edina pot za Volile nic?nje osnovnih teženj tržaškega ljudstva in poziva fotlje’ p"'!. borijo za takšno tržaško občino, ki ne bo QfŽa^er/a * ’ ^ ,B sovražna svobodi in neodvisnosti $-ton°n\nn !]zn.mlia temveč, ki naj postano v okviru svoje - l°kiti tu ,rkonn orodje za zadostitev potreb in zahtev fzuskih ljudskih množic. ^iiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiliililiiinlliilillillilliliiilllllllllllllllllliillllllllllllllllllllillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllli. VOLILKI Z V \ K LJUDSKE FRONTE Dr. JOŽE DEKLEVA — -ffur - ■ BORTOLO PETRONIO mm EDOARDO BOLTAH ANTONIJA COK GIOVANNI CUCCOH 1. BORTOLO. PETRONIO pomorščak 2. Dr. JOŽE DEKLEVA. odvetnik 3. Boltar Edoardo, obrtnik k Čok Antonija, učiteljica 5. Cuccoll Oiovanni. delavec 6. Or. Daneu Anton, zdravnik 7. Drassich Carlo, delavec 8. Gerdol Ivan, učitelj 9. Giosafatto Giuseppina, nor. Slu- ga. gospodinja 10. Gregor! Antonio, delavec 11. Gruntar Karel, upokojenec 12. Hrovat Ladislav, trgovec 13. Dr. Kosovel Jože. profesor 1*». Košuta Egidij. kmet 15. Krajner Valerija vd. Kocjančič, gospodinja 16. Larisch Giordano, delavec 17. Laurenti Eugenio. delavec 18. Luxa Giordano, delavke 19. Maglizza Mario, delavec 20. Mesesnel Silvan, uradnik 21. Molinari Giuseppe, črkostavec 22. Novak Ivan, delavec 23. Pernarčič Ludvik, pristaniški delavec 2k. Reschitz Alma, uradnica 25. Sigulin Emilija por. Tigliani. gospodinja 26. Sorta Giordano, delavec 27. Štoka Franc, delavec 28. Ukmar Anton, delavec 29. Zerial Ermanno, delavec 30. Žnidarčič Friderik, delavec Dr. ANTON DANEU CARLO DRASSICH IVAN GERDOL ■ ANTONIO GREGOR I KAREL GRUNTAR LADISLAV HROVAT illllllllllllllllllllllllillllllllltllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IllllillllllllllllllllllllllllllCIllllllllllllllllllllllllllllir (Slike ostalih kandidatov bomo ob j f.vili po abecednem, redu c prihodnjih številkah). a u UIUUI MIDI UEtllE OSCIIE Med najnujnejšimi konkretnimi vprašanji, ki čakajo rešitve v okviru tržaške občine, se bodo predstavniki Ljudske fronte v občinski upravi borili: Stanovanja - Javne naprave Občinski svet. ki naj predstavlja in deluje v interesu tržaškega ljudstva, mora videti v stanovanjskem vprašanju in v vprašanju javnih naprav sploh neodložljivo socialno nujnost, ki Je rešljiva. Vsaka tržaška družina mora imeti primerno stanovanje! Vodstvo občine bo moralo takoj začeti z reševanjem teh vprašanj in izdelati gra beni načrt za primerna ljudska stanovanja ter dodeliti razpoložljiva stano-vanja predvsem Tržačanom- Občina bo morala sama prevzeti upravo ljudskih ms ter uskladiti in nadzorovati vse tozadevne pobude. ... Javne usluge morajo ustrezati modernim življenjskim potrebam: upravljati jih mora občina, a protidajatev naj oo takšna, da ne bo predstavljala preve-. likega bremena za delavce in njih družine. Za naraščajoče potrebe prebivalstva v predmestjih In na deželi je potrebno javne prometne naprave čim bolj izpopolniti ter tako vpzostaviti popolno in lahko povezavo med mestom m okolico. Ubčingko socialno skrbstvo, pokojnine - pomoč - bolnice Občinsko politiko glede teh vprašanj je treba voditi po organskih vidikih tako, da bo imelo mesto ln občani, delavci in upokojenci, bolniki in pomoči potrebni, mladina in matere — taksne socialno-skrbstvene ln podporne ustanove, ki bodo ustrezale potrebam dostojnega življenja. Demokratična občinska uprava mora v vsakem pogledu načeti vprašanje zboljšanja javne zdravstvene službe, javnega skrbstva, razvoja otroških vrtcev in kolonij« ustanavljanja ambulant v vseh mestnih okrajih, enakega in pravičnega postopanja pri dodeljevanju pokojnin in pudpor upokojencem in starim delavcem. Javno skrbstvo naj organizira obi lna po najmodernejših vidikih, a otroci naj imajo v šolah, v vrtcih kakor tudi v ambulantah in kolonijah primerno okolje, učinkovito postrežbo in udobne prostore. Demokratična ljudska uprava tržaške občine bo morala v svojem delovanju posvetili posebni! pažnjo vprašanjem žene in malere, da oi se odpravil položaj manjvrednosti, v katerem se dejansko nahajajo v ort meri z moškimi tudi v okviru občinske uprave. Tržaški mladini, katere vprašanje povzroča resno zaskrbljenost, mora ob-činska uprava posvetiti posebno skrb za njeno vzgojo, strokovno izobrazbo ln zaposlitev. V Sola, kultura, ljudski šport . Občinska uprava, za kakršno se zavzema Ljudska fronta, naj se bori za to, da bi šola imela izključno vzgojni značaj in da bi bila dostopna v vseh stopnjah vsej mladini. Na kulturnem polju se mora spoštovati narodna enakopravnost in odstraniti sleherna diskriminacija tako, da bo šola svobodna in brez tujih vplivov na njeno vzgojno delovanje. Občina bo morala ukreniti, da bodo gledališča, športna igrišča, telovadnice ln vsi drugi prostori namenjeni za razvoj ljudske kulture in telesne vzgoje na raz polago po zahtevah in potrebah tako slovenskih kakor italijanskih občanov. Davčna politika Davčna politika občine se mora voditi na podlagi naprednih načel. Davčna bremena naj bodo razdeljena med prebivalce na podlagi njihovih dejanskih dohodkov. Posredni davki naj bodo znižani na najmanjši) meru. Družinski davek naj ne obremenjuje nujno potrebnih dohodkov za dostojno življenje- Demokratična občina mora črpati sredstva za svoje finance s tem da daje pobudo ln da Je soudeležena pri pobudah trgovske, industrijske in turistične de javnosti. Občina naj ima poleg tega najširšo svobodo pri razpolaganju nakazanih finančnih sredstev Po drugi strani si bo morala občina prizadevati za ostvaritev gibčnejšega in modernejšega upravnega ustroja. Slovansko-italijanska ljudska fronta je prepričana, da tolmači s svojim programom za tržaško občino glavne in najbolj pereče zahteve velike večine tržaškega prebivalstva /ato poziva vse tržaško volivce, naj podprejo s svojo borbo in glasom program Slov. ital. ljudske fronte in tako izvolijo občinske predstavnike, ki so bodo borili za njegovo uresničenje. — 4 — 2, septejnbra Oi tiudti ft^ae Cankatieveafr ikfaaneaa deta iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiij uiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiHtijiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiii^^ IVAN CAMAR A IZPREHODU Mesto je ležalo za mane; samo par temnih hiš s skoro ravnimi strehami in majhnimi okni je samevalo tu pa tam po klancih in nizkih holmih. Naokrog se je razprostirala tiha istrska krajina. To ie čudovita tišina, ki objemi j e dušo polagoma in nečutno, kakor lega na zemljo večerni mrak. Zdi se ti, da je zaspalo tvoje srce, da so tvoja usta onemela; gledaš in poslušaš kakor v sanjah, — brez misli in brez zanimanja. Daleč naokoli, do obzorja, samo nizko grmičevje nedoločne, zelenkastorumene barve. Ob cesti so se vile zaprašene robide, a jagode so bile trde in brez okusa,. Kakor beli nagrobni spomeniki so se dvigali med grmovjem visoki kamni, ožgani od sonca. Oglasilo se je od nekod zaspano čiričanje murnovo, a utihnilo je še tisti hip. Pot je vodila navzgor. Na majhnem oslu je prijahala naproti stara ženska z zarjavelim, obrazom in sključenim životom. Osel je povešal glavo ter suho telo v enakomernem, počasnem teku; ob straneh mu je cincalo dvoje lesenih posod. V dolini pred menoj je ležala vas, — to je kakih detet nizkih hiš, podobnih rjavi m kockam. Na d-esni se js razprostiral precej velik vinograd., a vmes so stala poredkoma figova drevesa s svojim širokim zelenim pelje m in skoro dozorelimij sado-vi. Par psov je lajalo hripavo za ograjami; človeka ni bilo nikjer nikogar; le iz nekega okna je pogledal teman, širok obraz. Vas se je skrila Za holmom in krajina je ostala tiha. in pusta. Najmanjšega glasu, od nikoder. Sončni žarki so ležali v zraku, vroči in mirni; kakor velikanska plošča iz razbeljenega svinca se je razpenjalo nebo nad obzorjem. Tam nekje se je pasla čreda ovac. Mlad pastir v jopiču iz težkega rjavega sukna in v belih, hlačah, od kolena dol tesno zapetih, je sedel na kamrui in pel dolgo, monotono pesem... Ali ste slišali kdaj istrske pesmi? V zrasle so iz valovite, tihe zemlje, — iz peščenih holmov, iz skritih pozabljenih, vasi; v teh glasovih ječi mirna, v trpljenju rojena duša, — enostavna kakor trpljenje samo, brez sladkih a-kordov, brez ljubeznivih melodij... , Čutil sem se precej utrujenega, ko sem prišel naposled v Dinjan. To je precej veliko mestece s starodavno cerkvijo in visokim stolpom, od koder se vidi daleč po Istri in po odprtem morju; kadar je nebo jasno in zrak čist, — prav do Benetk. Stopnice do vrha so jako slabe. Stopil sem v gostilno. Suha ženska s čemernim obrazom in umazanim predpasnikom mi je prinesla vina... Rad bi napisal na, tem mestu navdu-šen slavospev kipečemu istra-nu, — toda manjka mi besed, iz katerih bi gorelo vsaj pol toliko ognja in cvetelo vsaj pol tolike poezije kakor iz one divne črne kaplje, — iz teh duhtečih in bleščečih črnih diamantov, V gostilni je sedel samo še en gost, — majhen, droben človek v precej čedni obleki, s šilastim nekako oblizanim o-brazom in finimi belimi rokami. Pozdravil me je z naravnost frizersko vljudnostjo; čez par trenutkov pa je vzel svoj kozarec, poklonil se globoko ter prisedel k nveni. Niti danes ne vem, kdo da je bil; pravil i« sicer, da je učitelj, jaz ne vem kje, — toda govoril je s takim glaspm, kakor bi mj hotel namigniti sam, naj mu nikar nič ne verjamem... Govorila sva o Istri. Meni so bile nekako zoprne njegove besede, četudi ni pravil nobenih posebnih neumnosti. Jaz sam bi govoril morda prav tako, če bi sedel pred mano kdo drug, — ne ta mehki, brezbarvni, vodeni človek, ki se mi je zdel nekak simbol ne-značajnosti in potuhnjene ponižnosti... Cemu je govoril ravno o Istri? Zakaj ne o politiki, o literaturi, o filozofiji? O teh stvareh govori lahko vsak bedak... «Jaz res ne vem, kako morajo živeti ti ljudje?... Od kamenja? Od grmovja? Od osata... Fej, to so vam kraji...« V sobo je stopil prileten Cič. Oblečen je bil, kakor so oblečeni vsi istrski kmetje. Njegov obraz je bil nenavadno krepko m pravilno črtan, kar ni v Istri nič nenavadnega. Toliko lepih moških obrazov se vidi malokje drugod. Sel je k peči in zdelo se je, kakor da se ne briga za naju. Njegove velike, temnorjave oči so bile mirne in hladne, Črtica se nanaša na Cankarjevo bivanje v Pulju, kjer je živel od začetka julija do •rede oktobra 1898 pri svojih sorodnikih. tenke, energično valovite ustne se niso zganile. «— In to imenujejo domovino!... Zdaj torej lahko jasno spoznate sm-ešnost tega pojma in posebno še brezmiselnost tako zvane domovinske ljubezni! — Ko je Napoleon —» Resnično, govoril je o Napoleonu! «Ko je šel Napoleon skozi dolgočasno in neinteresantno Poljsko, vzel je v roko pest prsti ter zaklical ironično, In to imenujejo domovino! -— Kaj bi rekel, da je bil prišel v Istro!a Meni je presedalo čedalje bolj. Ali ne vidite poezije, — da, ali ne vidite te samotne, melanholične poezije, — ali ne vidite teh pridržanih solza — ne slišite tega poldušenega ječanja — ?». Sramoval sem se sam svojih besed; stari istrski kmet me je pogledal izza svoje mize tako fino ironično, njegove ustne so se zakiivUe v tako lahnem, neizmernem zabavljivem drgetu, da mi je šinila vročina v lica. Ta čudoviti zasmeh, — vreden bi bil MittervrurzerjaJ «Prosim vosu, hotel je reči, «prosim vas, dragi moj, ne bodite neslani. Samo neslani ne! Vaš sosed je bedak po naravi in, kar je naravno, to se še prenese za silo. A spolzka neslanost ne...». M i« ■m šmi ■ > • m m f 'mm Cankarjevih izbrana nove Pomemben dogodek v sloven- J počastila obletnico slovenske skem kulturnem življenju pomeni izid prve knjige Cankarjevega izbranega dela. Okusno opremljena v temno-rdeče platno vezana knjiga z zlatim napisom, odličnim papirjem, in lepim tiskom vzbuja pri ljubiteljih lepe knjige splošno pozornost pa tudi veliko notranje zadovoljstvo. Tako je Cankarjeva založba, ki se je namenila izdati Cankarjevo izbrano delo j v desetih knjigah, res dostojno knjige, kateri je celotna izdaja tudi posvečena. Prva knjiga vsebuje izbor Cankarjevih pesmi in izbor iz njegove pripovedne proze do leta 1900. Jedro pesemskega dela zbirke tvorijo pesmi iz Erotike, edine Cankarjeve pesniške zbirke. .Črtice in novele pa se enako kot pesmi vrste po času nastanka. Prozo zaključuje daljši tekst Popotovanje Nikolaja Nikiča. Nekako v sredo pa j kar smo jih dobili po vojni. je urednik uvrstil Vinjete. Na koncu je 90 strani temeljitih opomb k delom objavljenih v knjigi ter urednikova beseda o zasnovi celotnega izbranega dela Ivana Cankarja. V tej spremni besedi pravi urednik Boris Merhar, da se po osvoboditvi nikako še nismo dovolj oddolžili največjemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju, zlasti še ker je izdaja njegovega zbranega dela že davno razprodana. Zato zasluži odločitev Cankarjeve založbe, da izda izbrano delo Cankarja v desetih knjigah res vse priznanje. Seveda je imela založba zlasti pa urednik pri tem težavno nalogo, kajti ni bilo lahko pripraviti Cankarjevo delo, ki je precej obsežno, v desetih knjigah, ne da bi pri tem bile zabrisane bistvene poteze Cankarjevega ustvarjanja. Urednik si je pri tem pomagal tako, da je izpustil vsa tista dela, ki se bodisi po motiviki ali idejnosti ponavljajo in pa dela, ki so zaradi simbolike manj umljiva. Večji poudarek je dal tudi dramam in kritičnim ter polemičnim spisom, ki bodo v izdaji sorazmerno močneje zastopani kakor pa pripovedni spisi. Bo pa celotna zbirka urejena kronološko tako, da bodo pesmim sledile črtice in povesti, tem pa drame, kritični in polemični spisi. Seveda bo izdaja prirejena tako, da bo razumljiva in dostopna najširšemu krogu bralcev. Besedilo spisov je vzeto iz zadnje pisateljeve redakcije. Jezik je sicer nekoliko moderniziran, ni pa v celoti izravnan s sedanjim pravopisom, kajti urednika je vodilo prepričanje, da je treba ohraniti ne le vse značilnosti Cankarjevega jezika v besedju in slogu, ritmu in sintaksi, temveč — in to zadeva zlasti pričujoči prvi zvezek — tudi redke začetne pomanjkljivosti njegovega pisanja, ki jih je pozneje sam domala opustil. Tako bo nudila izdaja tudi pregled nad razvojem Cankarjevega umetniškega jezika, omenjene jezikovne pege pa bodo v komentarju k tekstom pojasnjene ob posameznih značilnejših primerih. Vsa zbirka po izšla v nakladi 8.000 izvodov in bo ena najobsežnejših, obenem pa po literarno umetniški strani ena najpomembnejših knjižnih izdaj, PKIMOIISKI UVItSItl NAPISI 57 Bralci naše rubrike so že kar preveč navajeni na Kras. Vsi dobro vemo, da se tam še zmerom kaj najde, pa če povsod drugod »zmanjka« napisov. Vendar bi ne bilo pošteno, zanemarjati ostale zahodne slovenske pokrajine na račun kraš-kega «bogastva». Res so stari napisi na Krasu nekako bolj pri vrhu in morda laže dostopni, a zato moramo biti samo še pozornejši, kaj vse se skriva drugod. Kraševec, ki piše te vrste, bi bil presrečen, če bi mogel’ za delj časa pustiti Kras pri miru in če bi današnji dragoceni napis bil le uvod v nova pomembnejša odkritja zunaj Krasa 117. napis Preselimo se v gornjo Soško dolino. Pol ure zahodno od Kobarida leži vas S u ž i d. Po severnih pobočjih Matajurja teče v dolino več drobnih potokov. Dva od njih si je iznajdljiv Sužidec približno pred 200 leti podredil in prisilil, da sta mu gonila dva kamna in stopo-Z dveh vzporednih potočkov je napeljal vodo v umetno jezer-ce, podenj pa je postavil majhen mlin, kjer je vrezana v kamen letnica 1763. Mlin je tačas nastal ali vsaj dobil sedanjo zunanjo podobo; vse od takrat do danes pa je last družine Ohojak — po domače Hajakovi — Su-žid, stara ln nova štev. 33. Na zahodni strani mlina, levo od vrat, so vzidani trije kamni, ki jih je nepoznan Hajakov prednik popisal leta 1787. Ko je prišla julija meseca letos raziskovat v okolico Kobarida ekipa Etnografskega muzeja iz Ljubljane, so jo domačini takoj opozorili na to, da je v Ha-jakovem mlinu nekakšen »testament« v kamnu. Dr. S. Vilfan, ki si je med prvimi ogledal’čudni napis, ga je skoraj v celoti prebral in seve ugotovil, da to ni nobena oporoka. Kmalu zatem pa je M. M, posnel napis na Hajakovem mlinu kakor sledi. ROBU BENEŠKE SLOVENI® Na čelnj strani kamna nepravilne oblike, vel. 4 x 31 (mere povedo samo največjo višino in širino), je vrezano: E h-& JUGOSLOVANI v SODOBNI AVSTRIJSKI KNJIŽEVNOSTI Na knjižnem trgu sosednje Avstrije je po zadnji vojni izšlo več del, ki opisujejo, ali bolje, 2 literarno-umetniške platj osvetljujejo Jugoslovane. Tu mislimo predvsem Theodora Csokora in Oskarja Maurosa Fontano. Oba namreč izhajata po svojih prednikih iz naših dežela. Poleg nekaterih manj pomembnih pisateljev in pesnikov bi mogli k našemu prispevku avstrijskemu, oziroma nemškemu leposlovju šteti tudi zelo znano in slavno, nedavno u-mrlo književnico Pavlo Pre-radovič. Menim, da je zgoščen časopisni sestavek, ki sno ga brali ob njeni smrti, premalo, o pesnici bi bilo nedvomno spregovoriti kaj več. Manj časti nam dela Mirko Jelušič. Rojen je bil menda na Hrvat-skem, živ; pa že desetletja na Dunaju. Znan je bil kot vnet sopotnik, če že ne kar avantgardist Rossenbergovega in Goebbelsovega «heroičnega realizma«, v Avstriji. Kakor je slišati, se je po brodolomu rjave ladje potuhnil, da je nevihta zdrvela mimo, brez posebnih posledic zanj. In ker veje zadnje čase v Avstriji za take sorte svate nekam znosen veter, se je spet oglasil, baje s kar zajetno knjigo. Toda nas zanimata predvsem Csokor in Fontana «Kot civilist v partizanski vojni na Balkanu« je naslov zbirke skoraj tridesetih črtic in literarno pomembnih reportaž, ki jih je napisal Franz Tiieodor Csokor. Csokor, znan kot bohem po mišljenju in značaju, je danes nedvomno eden najvidnejših avstrijskih avstrijskega pls&teljS Torija književnikov, -pisal je Se pred prvo vojno, zaslovel pa predvsem po njej kot pisatelj, ki spomladi 1941 odšel v Sremske Karlovce, rojstni kraj pisateljevih prednikov, od tu pa ga vodi pot skozi zahodno Srbijo, Bosno in s partizani preko Dalmacije na otok Korčulo, od koder tnu vendar uspe' da se po dolgem romanju reši V mesto Bari na oni strani Ja- Medsebojno vrednot je sredstev za spoznavanje kulturnih eno najučinkovitejših zbližanje med narodi ni dosegel le najvišje mesto v I dranskega morja. Vso to dol- klrem clrcnvoe i nni -mn i „ •_> j. _• avstrijskem ekspresionizmu, temveč je šel po mnenju kritikov še dalje in dosegel skrajne možnosti v tistih letih hudo modernem stilu. Pisal je predvsem drame. Ljubi nenavadne znake za svoje junake, pa tudi v vsem okolju in dogodkih se prepletajo močni utrinki realnosti g simtoolič-nostjo, ki ga nerazdružljivo spremlja. Epidemija «nad> ijtudmi« je pi satelja kot dunajskega Žida 1. 1938 pregnala na Poljsko, od tu v; Romunijo in slednjič v Jugoslavijo. Komaj je prestopil mejo, že se mu rodi na poti v Beograd nekaj prav močnih opisov, ki jih, kakor v vseh naslednjih, preveva topla simpatija do naših narodov. Iz opustošenega Beograda je / NOVE C r Neposredno povezana z jubilejem slovenske knjige je knjiga, ki nosi naslov Cvetnik naše reformacijske misli, uredil jo j e Bogomil Gerlanc izdala pa jo Je Državna založa Slovenije. Knjigo je prvotno Republiški odbor-za proslavo štiristoletnice slovenske knjige nameraval izdati kot brošuro, ki naj bi vsebovala najrazličnejše gradivo, potrebno prirediteljem proslav ob jubileju slovenske knjige. Toda ko je bilo gradivo abrano, se je pokazalo, da bo bolj koristno izdati knjigo v takem obsegu, s tako vsebino in v taki obliki, kakor jo imamo sedaj na našem knjižnem trgu. Je to odlično opremljena knjiga s 170 stranmi, s tehtnim uvodom ln opombami in bogato vsebino. Glede na to ima knjiga tri dele. Prvi del vsebuje odlomke iz razprav naših znanstvenikov o Trubarju, o protestantskih pisateljih ter o -dobi reformacije, z odlomki iz svoji[i del so zastopani dr. Kidrič, dr. Prijatelj, Edvard Kardelj, dr. Mirko Rupel ter še nekateri drugi proučevalci dobe reformacije pri Slovencih. Drugi del knjige vsebuje nekaj najbolj značilnih odlomkov iz del naših protestantskih pisateljev. Tretji del Cvetnika pa obsega odlomke iz nekaterih leposlovnih del naših pisateljev, odlomke, ki obravnavajo dobe reformacije na slovenskem ozemlju. Tako so objavljeni odlomki iz pripovednih spisov Jurčiča, Tavfiarja, Preglja in drugih. Na začetku knjige je uvod dr. Antona Slodnjaka, na koncu pa urednikove opombe. Cvetnik naše reformacijske misli predstavlja res lepo izdajo, primerno jubileja slovenske knjige. Skromna slovenska biografska literatura, ki šteje dosedaj samo troje romanov, je obogatena z novim biografskim romanom o Josipu Jurčiču, ki smo ga te dni dobili na naš knjižni trg. Avtor romana je naš znani pripovednik Jože Pahor, ki je romanu o Jurčiču nadel naslov Pot desetega brata. Josip Jurčič, ki je ustvaril temelj slovenski pripovedni umetnosti je naš največji pripovednik starejše generacije. Pri Cankarjevi založbi so v zajetnem zvezku izšla izbrana dela francoskega klasika . materialista 18. stoletja Denisa Diderota. S to knjigo je skušala Cankarjeva založba z najboljšimi deli predstaviti tega velikega francoskega duha 18. stoletja, Denisa Diderota kot pisatelja In kot filozofa. Vsa objavljena dela sodijo med poglavitna Diderotova filozofska dela; v njih je avtor živahno, bogato in zanimivo očrtal osnove materialistične filozofije. Prav tako dajejo objavljena leposlovna dela vpogled v francosko družbo 18, stoletja Knjigi Je dodan uvod srbskega književnika Elija Fin-cija, ki uvaja bralca v pisateljev svet, njegovo dobo in njegov pomen. S- R> go in nevarno pot opisuje zgovorno v svojih črticah, ki jih ne odlikuje samo presenetljivo znanje in pripovednikova razgledanost, ampak tudi njegov izbrušeni način pisanja. Sprva se ti vsiljuje misel, da pisatelj kar nekam skopari z besedami in opisi. Toda že po nekaj odstavkih ti je očito, da besede niso zgolj opisni izrazi ali slučajne misli, temveč mojstrsko zlite v bogato celoto. Podobno kakor močan žaromet ti osvetlijo ne samo opisovalčeva osebna občutja, ampak veliko več: v rahlih obrisih zaživi pred teboj vsa slikovitost opisanih krajev, prepletanja zapado in vzhoda, divje neizprosno sovraštvo, pa tudi otroško vdana ljubezen njenih ljudi do svoje domovine. Bil je priča razsula stafe vojske in nastajanja nove. Bil je priča Golgote, skozi katero smo šli. Poln je hvale in občudovanja, pa tud j napak ne spregleda za kar si bodi, kar domači pisatelji pogosto store, čeprav razvoj partizanstva bolje poznajo. Poleg omenjene zbirke je Csokor napisal iz našega narodnoosvobodilnega boja še eno delo, in sicer dramo ((Izgubljeni sin«, ki obravnava partizanstvo na otoku Korčuli. Zdi pa se, da ni po tem motivu segel s tako posrečeno roko — delu bi mogli marsikaj oporekati. Pisatelj tudi v najtežjih trenutkih r»e pozabi na smeh in dobro voljo — četudi včasih malce podsmehljivo. Se češče opazuje življenje nekam zviška in kakor smela ptica navidezno neprizadeto motri svet pod seboj. V resnici pa skrivoma čustvuje z vsem in ne bo pretirana trditev, da je tudi on ponosen na težak, a neizbrisen kos poti v svojem življenju, ki ga je naredil skupaj z našimi ljudmi. Drugi pisatelj Oskar Maurus Fontana je prav tako kakor Franz Theodor Csokor znan predvsem kot dramatik, vendar mu ne bi mogli odrekati pomena, ki ga ima kot predhodnik cvetočega ekspresionizma za avstrijsko novelo in roman. Na Fontano, ki je po očetu Dalmatinec iz Knina, nas vežejo še posebna čustva. Na žalost Je bil vzgojen, kakor še več drugih, nemško, zato čuti in piše nemško. Kljub temu pa je razveseljivo, da je ohranil kar najprisrčnejše odnose do naših narodov. In ne samo to. Tudi poglablja jih. Pripovednik Fonlana je bil n« dolgo od tega v naši slovenski prestolnici na kratkem obisku, pa tudi drugače je vnet zagovornik prijateljstva med Avstrijci in Jugoslovani. Svežemu, vljudnemu in u- glajenemu šestdesetletniku, na obrazu bereš, da mu južnjaške živahnosti in svojskega izraza ni dalo mesto ob Donavi, ampak je moralo nastati nekje ob Jadranu. V tem‘Zgolj obvestilnem sestavku ne moremo našteti vseh njegovih del. Naj zadostuje, če povemo, da je prejel leta 1928 literarno nagrado mesta Dunaja za vse svoje književniško udejstvovanje. Fontanov zadnji roman je «Stolpi bega Begovjeviča«. Kakor v drugih delih, sega tudi tu po motivih iz Dalmacije ali Srbije. Tu in tam je sicer čuliti, da so mu mnoge potankosti in značilnosti u-šle. Mestoma si skuša pomagati z orientalsko navdahnjeno eksotičnostjo, s katero približuje v romanu srbski dom, pravzaprav dvorec in ljudi z gospodarjem Begovjevičem na čelu. Izmed vseh oseb je najmočneje prikazan prav on, kljub svoji razvratnosti še vedno prvinsko slikovita podoba srbskega podeželskega bogataša pred prvo svetovno vojno. Njegova strast so žer> ske in žito, katerega ima nič koliko nagomiljenega v svojih sedmerih stolpih, vidnih ostankih nekdanjih turških u-trdb in gospostva. Tačas, ko ljudstvo v deželi zaradi slabe letine strada, on mrzlično pričakuje nemške kupce ter si skuša čustveno osvojiti mlado, pravkar kupljeno krasotico. Tisoči sestra da ncev, ki so se navreli iz vseh koncev in VLADO HABJAN krajev, pa v okoliških gozdovih preže pohlepno, ko volkovi} da bi v ugodnem trenutku oplenili bogata skladišča. Posreči se jim, da pridr-že nemške trgovce jo na poti pobijejo Begovjevičevega starejšega sina, ki prav tako sovraži starega in hlepi živalsko divje in strastno po očetovem bogastvu, medtem ko se njegov mlajši brat speča z očetovo priležnico. Slednjič je glad le prignal množico pred stolne. Peščica Begovje-vičevih hlapcev se tej sili ni mogla upirati. Gospodarjev pobratim, dotlej sluga na dvorcu, ge pridruži plenilcem in iz maščevanja za vse pre-stano gorje ustreli starega izkoriščevalca, pohotraeža in nasilnika. Jezik je mestoma precej naturalističen. Privlačijo silno razgibane slike, ki pa jih večkrat moti odmaknjeno in romantično pripoved-,Vanje, ki se kaj pogosto konča s presenetljivimi, a učinkovitimi zaključki. Vsak od naštetih pisateljev bi zaslužil obširneje študije, in to ne le po kulturnem poslanstvu, ampak tudi po tem da so nam blizu, mnogo bliže, kot smo morda vedeli doslej. P fe-m o my-Dv Ce to prenesemo V današnji črkopis, beremo: 1787. Blikokrad ie mlinar na-dužno žmagan. Ga ni blu n ga tla bo mlinaria, db mogu celinu Kamunu prou slu -------- V knjižnem jeziku pa: "CCL- ?C;. ,V V, 1787. Velikokrat Je mlinar po nedolžnem obrekovan. Ga ni bilo in ga ne bo mlinarja, da bi mogel celi občini prav slu(žiti). Na prednji strani drugega kamna — 27 x 31,5 — piše: >. \ m • Lj-KJ! .CA* •Vi To je v današnjem črkopisu: Po prabicj se ni treba bati ne sl(u)Ola inu ne boga; taistih Idi pa, k ne bido kai dilaio n ki govorio, se teku boim, de me serce boli, Ke čas bogu nei bo use, kar------ Ali knjižno: Po pravici se ni treba bati ne zlodja in ne boga; tistih ljudi pa, ki ne vedo, kaj delajo in kaj govorijo, se tako bojim, da me srce boli. K čast bogu naj bo vse, kar------- Tretji kamen, najmanjši, 14 x 19, je žal razbit in napisa za zdaj ne moremo obnoviti. Ta kamen je najbližji vratom, ki so bila predelana pod sedanjim gospodarjem. Ce ne prej, je bil napis poškodovan ob tej priložnosti, vendar so odbite odlomke zelo verjetno spet potak-nlli v zid, V upanju, da ob morebitnem popravljanju mlina pride še kaj na dan. prinašamo v posnetku to, kar Je danes dostopno: Prebrati je mogoče samo posamezne besede brez prave zveze: tako n. pr. v 4. vrsti «do-bro», čisto na dnu pa «dilali tudi mi«. Po obsegu je sužiški napis iz 1. 1787 med najdaljšimi, kar smo jih dozdaj sploh obravna- vali. Pred sabo imamo narečno besedilo, ki bi terjalo posebne jezikovne analize kje drugje; tu le mimogrede nekaj opazk. Pisec si je najbrž prizadeval pisati bolje, nevsakdanje, tako kakor je morda videl v knjigi. To kaže n. pr. »mlinar« za nav. malnar«, potem «inu», neskraj-šani nedoločnik («bati») in še kaj. Kljub temu je napis kot celota še zmerom. zaokrožen lepo po domače. Namesto knjižnega v beremo dosledno b : bii-• kokrad, po prabici, bfdo. Povsod seveda ni doslednosti: če se je pisec za hip zbral in segel n. pr. po knjižni obliki «kaj»_ se takoj nato spet spozablja in piše po domače «ki» (kai dilaio n ki govorio). Podobno je s pisanjem veznika in (inu -n), Čudno se mi zdi. od kod 1 za e v primerih kakor: «bido» (vedo), diiajo«, «dilati» (delajo. - li). Besedni zaklad je zelo čist, razen dveh izporojenk: ital. «kamnu» in nem. «žmagati»; ta zadnji glagol živi še danes (poleg sest, «za-žmagovati») v pomenu zaničevati, zmerjati, po ustih vlačiti ipd. Leta 1787 veljavnega knjižnega črkopisa sužiški pisec ni obvladal. Poleg bohoričice (na-dushno, sludia) srečujemo na pr. oblike «celmu», «po prabici«. »serce«; na prvi pogled bi človek mislil, da so iz gajice in bi skoraj podvomil, če ni napis morda za dobrega pol stoletja mlajši. Vendar nam zveza «ke cass bogu« (k čast bogu) potrjuje, da črka c velja tudi za glas č, pač pod italijanskim vplivom, ki je v teto krajih razumljiv. Zato pa se mi letnica 1787 zdi vseeno pristna. V pisavi sami je posebnost črka g. ki je enaka številki 8. Pike so v WATTEAU - prvi slikar rokokoja VVatteau je preživljal svojo mladost v času španske nasledstvene vojne. Nizozemska, njegova domovina, je bila prizorišče pestrega vojnega življenja in tako predstavljajo njegove slike iz prve dobe predvsem vojaško življenje. Poleg teh pa zasledimo v tej dobi tudi slike iz kmečkega življenja. Iz tega slikarja kmečkih ljudi pa se polagoma razvije slikar graclje, miline francoske pokrajine; tršate flamske postave postanejo graciozne in plemenite, le ozadje s svojimi kanali in gradovi je še v stilu mestnih prospektov Jana van der Heydna. Medtem ko kažejo te slike kljub rokokojsklm oblekam še flamsko težo, je Wateau s sliko, ki jo je leta 1717 podaril pariški Akademiji pretrgal vse vezi z domovino. To je vidno že v sliki «Vkrcanje na otok ljubezni«.., Mlade gospe in gospodje z okrašenimi pastirskimi palicami čakajo na barko, da jih popelje na bregov« ljubezni. In ko barka odrine proti začaranemu otoku, tedaj Je svet pozabljen, Obda jih čutno ozračje, vrtnice dehtijo, golobje grulijo in izmed zelenega vejevja se blešči marmorni kip Afrodite. Te vrste ljudem ustvarja Wat-teau tudi primerno naravo, ki Je zopet daleč od prozaične resničnosti: nič oblakov, nobenih strmih skal; stara drevesa., marmorni kipi amoretov, Venere, satirov, ninf. Tudi barve niso take kot na naše zemlji. V svojih prvih slikah posnema VVatteau stare klasične mftjstre, tako uporablja svetlo barvo Rubensa ali topli žar Tiziana, toda odkar je naslikal «Vkrcanje na Cythero» je tudi v barvah samostojen. Motna bolestno razležena barva od- govarja eterični ljubkosti njegovih figur; zlasti sončni zahod je njegov priljubljen motiv. Snovno in barvno je vtisnil pečat umetnosti svoje dobe. Kako je prišlo do tega, da je vprav VVatteau postal prvi slikar rokokoja in da je prvi prikazoval pariško eleganco? Med njegovo umetnostjo in njegovim življenjem je pravo nasprotje, kajti bil ni niti Francoz niti ljubljenec boginj. Saj je bil 10. okt. 1684 rojen v Valencienne-su, ki Je bilo vendar flamsko mesto. Njegov oče je bil krovec. Določen je bil za zidarja, vendar mu je uspelo, da je obiskoval delavnico nekega vaškega slikarja. Tedaj pa se je odločil, da poišče svojo srečo v Parizu. Tam riše kopije po nizozemskih slikah, kasneje postane dekorativni slikar. Kako je postal slikar boginj. Mnogo je pripomoglo k temu, ker je bil tujec in da Je z večjo pozornostjo opazoval pariško življenje, ki mu je s svojim duhom 18. stoletja nudilo nvnoga navdihnjenja. Obenem je imel priliko, da se Je seznanil z najbolj razkošnim pariškim življenjem. Drugi vzrok, da je postal sli. kar boginj. VVatteau je bil grd in zagrenjen človek. Neozdravljivo trpljenje ga je napravilo boječega in nedružabnega. Njegovi biografi ga označujejo kot žalostnega, trpkega, nerodnega. Najrajši je živel v samoti in odpotoval je tudi v London, samo da bi ga nihče ne opazoval. Ko se vrne, naslika še izvesno tablo za prodajalca umetnin Gersainta. Kmalu na to 36 let star umre in sicer 18. julija 1721. Wateaujevo ustvarjanje je bilo veliko hrepenenje bolnega po uživanju in osamljenega po ljubezni. starih napisih znak za razi vanje besed, tu pa z re' izjemami ločijo posamezne zi«. Na vprašanje, kdo je p P«, tri kamne pred Hajakovim ^ nom, za zdaj še ni ®oci voriti. Da je bil mlin“ Hajakove hiše, ni dvoma, imena mu ne vemo. Ma knjige v kobariškem L skem arhivu ne segajo taKO leč nazaj; za čas pred l«v^, letjem bi bilo treba Poizv®fL| ti v Čedadu, NajstareJSJ imenu znani gospodar mlj® Jakob Ohojak. (1786-1856)^ je imel ob nastanku na2l» maj eno leto. Pisec bi ti njegov oče, še verjetne!*^ njegov ded. Iz besedila ? « namreč življenjska izkusn^gj, modrost, ki bi pri mlade® ^ veku težko našla izraza v j obliki. Spomnimo se, da J' ^ mlinski poklic od slabem glasu, kakor Pri*-aj;e p vilni pregovori in bavljice. Kdor je tako 111 ^ val, se je moral brez titi varnega pred obrekova to se pravi, da je bil & ^ Drugače bi prav gotovo fl* # gel javno deliti nauke «c ( kamunu« niti ne »ljudem, * j, vedo, kaj delajo in kaj l jo«! V samotnem mlinu minut nad vasjo Suž»> ^ gozdnatim pobočjem M* 0 kamor si v zimskem če ni upal iz strahu Pre |k0(i)i no» (zverinami, zlasti ,v° , toe je delal človek, ki se Di j( zlodeja in ne boga«. ™ p dobro, saj še dandanašnji / in melje njegov rod 3" ali šesti od takrat! Ustno y čilo pravi k temu, da so\ Hajaki tudi veseli ljudj^ ^ in godci. Po trije, štirJf jj sin in še kak stric) iz m ^ godli po okoliških vas®“■ lir sih so jo mahnili čez L1’ ., ( di na ono stran Matajurja ^ Benečijo. Tu in tam se J* ^ pripetilo celo kaj smešnega, pa ne spada več sem. ^ | Ne da bi se še naprej US ;, o avtorju sužiškega naP-S3'^. človeku vendarle čudno 1 $ ko je mogel biti pismen , nar v takile zakotni vaSlCLen> času malone splošne nepis"j $ sti. Samo za en zadovolJ1 j govor bi vedel: da je 1)11 v(jl nadarjen samouk. O kaKi ^ s tedanjem slovenskim Knoriti. nim gibanjem ni moči } Na Kranjskem je res že ‘ ^ jala živahno preporodno nost vrsta gorečih uomoU p kakor: Pohlin, Kumff^Lji, pelj, Linhart, V lik in _^ ji V osemdesetih Itub je rj^i baron Coiz začel zbira k sebe cvet slovenskega •* pc ženstva. A v obrobne sloh|j^ krajine so vplivi iz prodirali zelo počasi. Ko Igp žiški mlinar «objavil» nom svoja modrovanja. ni poznal' ne Pohlinove fZptf ske gramatike« ne Vo«n ^ KraJ$ ga «Zadovolnega Kvečjemi prišla v ‘ iigj-mu je morila^ 3fc . ko pa nepoznani »avtor* n ^ dal ne na desno ne na si ampak je pisal tako, kanjeJ°. je zdelo prav njemu in ^ vim (tačas najbrž redkjny p cem: v domačeip obsošUe^ rečju. jjjpi* V naši zbirkj zavzema jjj iz Sužida četrto mesto $ 1733, 1774, 1787) in Je v „(() desetih letih 18. stol. 5e )eliJ vrstnika: v devetdeseti*’ mu sledijo le še štirje, jj, smemo reči, da vseh °5, # dem napisov izpred daleč zaostaja za su tu#1? samo po dolžini, ampak izvirnosti vsebine. SaI% f sužiškega mlinarja se 1111111<11 jo . ,!g . merjati le z odrezavo»j S| J zovskega gospodarja, *i sjJ 1827 postavil «pil» na s jK’ ■ n od tam zabavljal c. , V mu n« (gl. naš 82. naF19 tednik št. 230, 8.9.1950)-Kakor smo videli, 05 $ prta v zvezi z na!>isonlrj$iil"J! jakovem mlinu važna VP ki jih polagamo na s to11"],) čim (in širše: vSenlteKI (■ viti pisca. Hišno izr^ravi> j Hajakovih v Sužidu so bili po starem v sor0®; # mlinarjem «pri Ble''*,'?tirali skem. Tam menda s YtT£ tj/ stare papirje, kjer so , ^ Ohojaki (drugod v b’ .nrda ,*•’ ci tega priimka ni)- ^J,raii, ‘ji Blevkovih listin ra,z5,r*"nrl .le bil 1, št. 33 v Sužidu. 1787 gospodar PjiiS, ■užidu. Dalje- ., v , bil tudi^. p°Pisa hh ceio večji od i#V gre glas, da je bil ^ pr. tranjščini mlina P°P' v Vendar sva z mladim ^ Jem, sinom sedanjeg1 Bstei,,y ja, zastonj «pretipaia*LnjII f načela omet na ‘i3 nisv>/ jih. Iskanega napisa ne f * šla, kar pa seveda se x0p ni, da ga ni; srečnejs ( morda uspela! JtJ/, Napis na Hajakovem^ bil do nedavnega - «ian> ,r noma zakrit. Komaj . >,ij*y J> grafskt' družine iz W ,jj, V ^ omet pravilno odstra hodnje bo napis v, (nil<> /J varstvu če se bodo j ^ f [> na zmerom- zavedal', j, t-^ i Jo kulturno drago('('ndi! tty jim prišlo do tega, „j l (( t rali mlin odstraniti ,reiiU' pl1® je začelo razpadati ,ti nevarnosti ni!), P°. ^ treba napisne kamne vas in jih- vzidati n 33. ,(o sto v pročelje hiše • iv.ffl Mnenja smo, na jj,, ij kulturnih sponien1« podeželju uspešno * (o> , bodo cele vasi in repr^ niki poučeni ln. Le „ tem, da so še dr vre<*1“ f>f n* niki poučeni .5e“‘"re-,a Primimo navadnih 0 ral^pS1. splošno zavest bi 41 , lica, da n« da ca da ime slov«15 ((S'utiot^ Z' ‘ dreti resnica, da »e m- ■, ca da ime sloveč ^0 ^ hramovju« ali, WATTEAU: Detajl iz slikp «nred trgovino umetnin Gersaintn vse, da so P°1^, itd. številne a težko določiti nia negt. m nost, vendar, im«®, n»Vr trajnejšo veljavo ilJ* vrednost«. To so ‘ jKi. ni kulturni spo*116 primorski dnevnik obči-voKtLu na Prihodnjih ry»h nastopali enotno, tičn! de na različna polito? Prepričanja. Casi so šJtodiiiL''6- Vsako cepliellie vTaj‘J‘y° m pomaga so-l^kom, ki bi hoteIj sii,!1 r‘aš narod. Zla-Vor' „ei vel^a. star prego-«ač'i». ga Jaci* nesloga |aj se tega zavedajo vsi Politix^ie vniki raznih ,rlf lh skupin, ki pra- blao’0,t a ■ 31111 pri srcu 8»e in napredek ‘»venskega ljudstva! žegnln P® se bojijo kot vrag stični 6- ^°^e’ kominformi- ski' voriH r • ’ vidal‘iev- sWadra1) l ’ • r/zni < Potreb-Stiri ®r‘V oWo korist? tiranje ]0ne lir za asfalta Zanrl ??•* v Boljur.cu Tri £S?.Vltl vsak norec, jsrišče kfne za športno 01 Drei le»- sk?raj tako s°lze 1 niso mačje ®der? milijonov! S Praviti j?.. !9 ze nekaj na-lahko • ^ nf. Ir, še bi °arodne nJ ?ll! In naše ?aše šolp , ,Ce’ naš jezik-2uPan F ie skrbel ob lha' teko da je ?°m-iu zataji nov? žole v Jezik! Jl1 SV°J materin 2brisanP bl ,iallko naštevali, fleotvoric, venske napise, Pristanpu e otroške vrtce, "H’e bil na znane Pajet- I* Prišlo®-Ud' itd' Pa bo ko ve>i.P se na vrsto, ua , - VsalrH , na vrsto, aa 0 na i °bveščen in si Vež dvorna”6!”' Da ne bo *8odo r? komu zaupati „.lMitnogreedpobeine- kil! na-> še orne-u» j° lepo so «uspe-lVnlilni 'se je udeležilo 23 Y"* j«= uueie^iio to ^°mju 24, v Borštu ti Na co.t ,J. M' v Bors ®°hiju tankih v Dolini in kot ri Je biI° več tuj-- Kot domačinov. ODAGA Na n . >a SDn°mVMSico se 5e L°-J bližal , sele zdai- ko dagLedat.° če sm *' - Pr-Še- ?€ ? bi siJ*-J° se Z1V1 in u°Ve> ie £nd*>U naše Sla- ^olikr. Pred dnevi začeli pelje \7 poPravIjati pot, ki 'pni g vasi v polje proti ?et,f>v n v:0rda okrog sto ^°raie P7°f!- Priti pa so ^ sedanj i6, da se je to. »n,- zuPan spomnil i'5t°i iarii poPravljajo ob-,»eni_ _ k ln postavljajo l P°navli5! cestni tlak. !f občiri da bi mora-Sa0raVitj tt0. že zdavnaj flovoa Ji kakor tudi vo-»“'aviio se čakamo in ^ °Vriha rugih cest-?a ^ornn ,na^ si ne misli, V°l®*leSa rir?dl teea pred‘ n0,'*1 botrini voliIi zanj. !?aJboij kot se nam zdi a r.e metno, nikakoi visi sredi na-r, Rodovin Plav SOtOVo Šel dalo ?’ ker je pravo strine. Vč^Thnf°rmOVSke ^n°as ctl ?,Slh Je na svoj ?'adina u 'a r-'aša vaška j^ila v članke in se i Zlku materinem P,a je stp°. resoluciji I. U. Vst“Žas in85 XSie drugo kot vasi v -,ela sramoto K v ,ckrat opazimo n°*j toEo5i ltalijar.-ščini, še rt? 'Janšku a Pa izrezke vSe°Si sten aas “^avoratoras. C* prenas ?• ’ kaJ mora saterja ati. Službo jila-Narn ^1 občinski ce-vaVobčani „a s? zdi- da Ra trn 2a to h 'ei mo P>ače-Ja m°. nai ” in mu sve-Vzdrževi rajsi boli skrbi ženili ]e cest- Te dni lista *ra stenčas prvo Ji? !»'i “ tsssoz 'S&SS?, SiS itd. Večina ih?aidisiil„.r-'ajnovejši pro iznajdbi kom-?eii. ke.e- centrale le Sivi “ tako bedasta U °teij Ki em. W°balo Ttavd vso r-'a* ‘ak zemi-’ zato Prina-VftL 0 «^ rid in čve-je bodo kač rjenju»- Pa Itali- Om?. kraje v.kdar več v i(>vi zemr an so v’-iLS, da L ldl' Borili da he vse r.as®m ^do pri-5vo& ustvaripnPravice in >s.i S.oi resnično )•* Ujo ?dno ozpmr° resn naši -mlJe. Ce fIta.'ijo £l?f0rmisti pa že- F»or nau ““J1 ze‘ ^3lh srep ’? Sredo ka-.6a nai v'eče S vp ‘e» v1 člr*eesraateri Vzame’ ‘•nu /. Uh hran?iCe in <!11 tl ill I £11 i I| II11 il III11 i 111! !.i; lil t II! j| I tl i III ill is' II i i >! I tl iK! il I li 11111 tl IIIIIII lit i U :li il li III lil lil I [II Ulil I IS I tl IHI lili llllll lllllll PRIPRAVIMO SE NA TRGATEV... Obložene trte so najlepše plačilo za vinogradnikov trud Da bo trgatev dobro izpadla in kolikor mogoče visoko poplačala celoletni trud in skrb ter dolgo čakanje, ni dovolj da imamo na trtah lepo in zdravo grozdje, marveč ga moramo tudi pravočasno in pravilno potrgati in sptaviti v kipelno posodo, oziroma v klet. Tam se nam bo grozdje s pravilnim postopkom pretvorilo najprej v sladek mošt in potem v poživljajočo ter bodrilno vinsko kapljo. POSKRBIMO ZA ZADOSTNO IN ZDRAVO POSODO Ze pet tednov pred tem opravilom si mora predvsem dobro ogledati vinograd in izračunati vsaj približno, kqliko belega in koliko črnega grozdja bo natrgal, ko bo to popolnoma dozorelo. Stopajoč od vrste do vrste trt si mora zabeležiti na papir, koliko kg grozdja mu bo dala približno vsaka vrsta. Vsota' mu pove približno za koliko kg, odnosno stotov belega in za koliko stotov črnega grozdja mora pripraviti kipelnih kadi. KMETOVALEC V SEPTEMBRU POLJEDELSTVO Ce nismo že v avgustu krompirja izkopali, ga moramo v septembru; izkopanega pustimo nekaj dni na skednju, šele potem ga preberemo in znosimo y shrambo. Ta mesec se navadno pojavijo na koruzi kot pest velike bule (ali pa še večje), ki so spi va rdečkastobele in trde, potem pa se spremeni njih notranjost v temnorjav prah (snet-ljaj). Rjavi prah ni nič drugega kot velika množina trosov, ki predstavljajo kal za novo snet Kdor pušča te bule na koruzi, pospešuje širjenje sneti in si s tem zmanjšuje pridelek. Ponekod jih trgajo in pomečejo na tla s tem pa niso nuč na boljšem, ker se trosi sneti neovirano širijo. Pravilno je, da koruzo, ki jo je napadla snet, izrujemo in zažgemo. S tem se popolnoma ali vsaj v veliki meri zavarujemo proti širjenju sneti. Komur pa se zdi škoda uničiti rastlino in z njo vred tudi klas, naj sneti ne razmetuje po njivi, ampak naj jo zažge. Mnogokrat predčasno trgamo listje krmske pese, kar zelo škoduje razvoju in rašči, pese. Poizkusi, so dokazali, da je pridelek in redilnost pese, kater: trgamo listje, manjši kot pri pesi, ki ji takoi ne odtrgamo listov. V tem mesecu pričenjamo pripravljati zemljo za jesensko setev- Ne pozabimo, da je glo- boko izorana in dobro pripravljena njiva prvi pogoj za u. spešno rast posevkov. Posej le zdravo, čisto, prav kaiivo, debelo, težko, polno in zrelo zrnje; ker le od takega smeš pričakovati dober pridelek Okopavajmo in plejnio zelje, in korenje. Plevel moramo več. krat odstraniti iz zemlje, ako hočemo imeti dober pridelek. ŽIVINOREJA Kdor še ni prebelil in razkužil hlevov, naj to stori še sedaj, ip sicer v času, ko gre živina še na.paso. Ce bomo začeli krmiti živino s suho krmo, pazimo, da bomo prešli od zelenega krmljenja (paše) polagoma in ne prehitro. Nagli pre-hod od zeleiip krme na suho in obratno zelo škoduje prebavi in povzroča lahko razne bolezni. Oskrbuj in krmi primerno močno breje krave in svinje, da se izogneš izvrženju. Ne po-kladaj jim pokvarjene in težko prebavljive krme. Krmi živino previdno in s takšno krmo, ki ne povzroča napenjanja. Judi prašiči so dobivali do sedaj večinoma le zelenjavo. V septembru začnemo zmanjševati mr.ozmo zelene krme in dajati prašičem vedno več močnih krmil. Zdaj, ko menjavajo j‘h dofero krmi v? • . tednov. Naše co- sponinje naj dobro pire^itajo članek «Perutn;na ge goli » ki smo ga objavili pretekio nedeljo v našem listu. SADJARSTVO Sadja ne smemo nikdar zanemarjati. Ce rodi ali ne, oskrbovati ga moramo vseeno! Prekopljimo zemljišče okoli sadnega drevja in posejmo in-karnatko ali lupino za poznejše zeleno gnojenje (podoravanje). Ne pozabimo na gnojenje v tem času. Dokler so rastline (podla- fe) še sočne cepimo v «oko». regledujmo stebla in veje, če se ni v njih razvil drevesni črv (Cossus ligniperda), ki dolbe v notranjosti in uničuje drevesa. Tega škodljivca uničujemo neposredno tako, da vtaknemo v rove debelo žico. Drugo učinkovito sredstvo je ogljikov žveple. nec ali pa bencin. V luknjo, ki jo je izdolbel črv, vtaknemo nekaj bombaža, katerega smo namočili v ogljikovem žveplecu ali pa bencinu; luknjo nato zamašimo z ilovico ali kakim drugim mazilom. Plin, ki se pri tem razvije, un.iči škodljivce. Izpod dreves odstranimo vse odpadke in jih zažgemo. Hruške in jablane, ki jih je škelup (flu sicladiutn) močno napadel, škropimo z modro galico. travnistvo Tudi lelos nam je suša pobrala vso otavo. Kjer n.j pašnikov in je morala biti živina vse poletje v hlevu, jo pust mo na pašo vsaj sedaj, in sicer na travnike. V septembru začnemo z je- senskim gnojenjem travnikov. Naši trajniki so močno izčrpani. Ce bo seveda suša še trajala, bomo z gnojenjem še potrpeli, da travno rušo namoči pr. vi dež. Tudi na brananje ne smemo pozabiti. ČEBELARSTVO V tem mesecu se začne jesenska paša na ajdi. Ko se ta konča, je čebelarstvo za letos zaključeno. Čebelar mora začetj, misliti že na prezimovanje, poskrbeti mora, da bodo imele čebele v panju dovolj medu za zimo. Čebelar mora pregledati vse panje in natančno ugotoviti njih stanje. Brezmatične družine in slabiče nemudoma združimo. Nesmiselno je, da držimo take panje čez zimo, ker od njih ni nobene koristi. Ce združuješ brezmatično družino z matično, storiš to lahko brez skrbi, da bi tuje čebele ubile matico. Ce pa združuješ dva Slabiča, ki imata oba matice, pa je dobro, da matico zapreš v kletko. S tem jo obvaruješ, da je morda rne napadejo pridružene čebele. Pred združitvijo poškropi čebele z oslajeno vodo in jih nekoliko zadimi. V septembru je veliko 05 in sršenov, ki silijo v panje. Zato je prav, da vhod nekoliko zožiš. V tem mesecu je zelo oriporočljivo umetoo pitanje. Z njim pospešiš zMego in dosežeš veliko mladih čebel, ki bodo izvrstno prezimile. Pri pitanju pa moramo biti zelo previdni, da ne privabimo roparic. Če pomnoži te vsote s številom 0.7 (iz 100 kg grozdja dobimo približno 70 litrov mošta, kar je odvisno predvsem od kakovosti grozdja), tedaj bo vinogradnik tudi že v naprej vedel, koliko vinske posode mu je treba za belo in koliko za črno vino. Na podlagi teh številk si torej pripravi potrebne kipelne kadi in potrebne sode še pred trgatvijo. Tako ne bo treba potem ob sami trgatvi tekati okrog in iskati kadi ali bednje za spravljanje grozdja. Umen vinogradnik in gospodar tudi ne sme iskati potrebne vinske posode šele tedaj, ko že mošt kipi v kadeh in ga je skoraj treba pretočiti v sode• Seveda mora biti vsa ta posoda v dobrem stanju in zdrava. Predvsem moramo paziti, da ne bo posoda puščala, da je sveža in čista in da nima slabega duha. Tako mošt, kakor tudi vino se navzameta prav hitro duha iz posode in tudi iz zraka. OČISTIMO IN RAZKUŽIMO KLET Zaradi tega moramo tudi skrbeti, da bodo prostori, kjer bomo imeli opravilo z grozdjem in z moštom ter naposled z vi« nom, sveži in popolnoma brez duha ali kvečjemu z duhom po dobrem vinu. Tako kipelno, kakor tudi vinsko klet moramo še pred trgatvijo dobro očistiti, prepleskati ali pobeliti in prezračiti. Klet prepleskamo najenostavnejše s škropilnico, Tei jo rabimo tudi za škropljenje trt. Kot tekočina za prepleskanje odgovarja prav dobro 1/2 odst. bordoška brozga, kateri dodamo lahko precej več apna kot za škropljenje trt• Na ta način klet tudi razkužimo proti različnim glivicam in ples-nobi. Ako imamo kak dvom, da posoda, zlasti vinska ni zdrava, tedaj je najbolje, da pokažemo posodo znancu, ki je izvež-ban v kletarstvu in nam. bo lahko pomagal s koristnim nasvetom. PRIPRAVIMO SI POTREBNE STROJE Kadar smo si preskrbeli vso potrebno kipelno in vinsko posodo, ter smo tudi uredili klet, tedaj moramo misliti na pripravo strojev, ki jih bomo pri trgatvi morebiti potrebovali. Najbolj koristen stroj ob trgatvi, oziroma v kip eltni kleti je givzdna ali vinska stiskalnica. C e je še nimamo, si jo moramo pravočasno naročiti, seveda če nam to dopuščajo denarne razmere. Poleg grozdne stiskalnice je priporočljiv tudi robkalnik, ki je istočasno tudi grozdni mlin, ki mečka grozdje. Sicer pa se nam zdi tu umestno pripomniti, da je bilo opravljenih že nešteto trgatev in napravljenega ogromno dobrega vina brez kletarskih strojev, dočim si ne moremo zamisliti dobrega vina brez dobre kleti in dobre vinske posode. Ko smo Vne io uredili in si pripravili za trgatev, tedaj ne smemo pozabiti na potrebno posodo za prenašanje in prevažanje natrganega grozdja iz vinograda v klet. K pripravi za trgatev spada tudi popravilo poti za olajšanje dostopa v vinograd in za prevažanje grozdja, da se nam to po poti ne prevrne ter da ne mudimo pri trgatvi ljudi in živine ZA TRGATEV JE TREBA TUDI USTREZNIH LJUDI Poleg vsega tega pa si moramo pravočasno zagotoviti tudi ustrezno število ljudi za trgatev. Za težka dela, kot so prenašanje grozdja v vinograde, razkladanje istega v kipelne kadi in sploh za vsa nadaljna opravila v kleti je treba dobrih moških. Samo trganje, oziroma rezanje grozdja pa opravijo prav lahko ženske in mladina. Poslušnost in vestnost ter potrpežljivost so neobhodno potrebne, zlasti kadar moramo trgati mnogo slabega, zaradi pokvarjenega grozdja, katerega moramo skrbno odbirati in čistiti, da ne pokvarimo vinskega pridelka. Otroci niso za trgatev, ker nimajo razumevanja in potrpljenja za tako de. lo, ter morajo biti pod stalnim nadzorstvom odraslih. Zato jih raje pustimo, da se nazobljejo grozdja na kraju vinograda in igrajo s svojimi sovrstniki. Preden začnemo trgati, pa se moramo še uv er iti, če je grozdje dozorelo, kajti grozdje, ki ni še dozorelo nam daje siabše vino in tudi manj, kot grozdje, ki je najbolje, da se poslužimo mere «Babo». S to mero določimo nekaj dni zaporedoma, kadar se nam zdi, da je grozdje dozorele, ob lepem vremenu odstotek sladkorja v soku grozdja. Kadar ta odstotek ne narašča več znatno in ostane skoraj stalen, ko je dosegel že približno 20 odst. sladkorja, tedaj je grozdje dozorelo za trganje. Brez mostne mere pa poznamo praktično, da je grozdje dozorelo in godno za trganje, kadar začnejo reclji ali repki grozdov in jagod leseneti in listi trt ve• nejo, kljub zadostni vlagi v zemlji in v zraku. Tedaj začne tudi grozdje veneti in če bi ga pustili še na trti, bi ob lepem vremenu postale iz njega rozine ali cibibe, ob slabem pa. bi nam zgnilo. Zaradi tega ga tedaj potržemo, ker vsebuje največ sladkega soka. Trgatev samo pa. pričnimo ob lepem vre. menu, A. C. bilo ne hrane_ ne dihanja, me parnega stroja — kajti pre-mog predstavlja le spremenjeno drevje — ne železnic in. končno tudi ne človeškega in živalskega življenja, za katez rega obstoj je klorofil neob-hodtno potreben. Švicarski farmakolog Buer* gi je bil prvi. ki je znanstveno proučil zdravilma svojstva listnega zelenila. -— Ljudsko zdravstvo je pa že od davnih časov uporabljalo z uspehom klorofil v obliki zelenega rast* linsikega soka. Zdravilno moč klorofila so preizkusili zdravniki pri različnih boleznih. Profesor Buer-gi je predvsem ugotovil, da krepi klorofil človeški organizem, kar je najbrž v zvezi z njegovo kemično sestavo, ki je podobna krvnemu barvilu ali hemoglobinu. Ker klorofil tudi ugodno vpliva na boJe« zenske motnje, ki nastanejo pri poapnenju žil in je tudi pri zauživanju večjih količin popolnoma neškodljiv, je razumljivo, da ga uporabljajo kot naravno ojačevalno sredi stvo pri starih ljudeh. Moderni tonikumi (tako imenujemo zdravila, ki naj bi ojačila oslabljen organizem) vsebujejo poleg drugih sestavin tudi klorofil. Najbolj pogosto se pa uporablja daitdanes klorofil za zdravljenje ran in kot sredstvo za odstranjevanje neprijetnega duha. Najbolj trdovratni čiri in krači, ki kiju-bujejo vsakemu zdravljenju, se pri zdravljenju z listnim zelenilom hitro zboljšajo, rane so kaj kmalu sveže gnojenje preneha, duh po gnilobi izgine in čir se polagoma popolnoma zaceli. Klorofilovi preparati se uporabljajo bodisi v vodni raztopini za obkladke ali pa v obliki mazil. Tudi klorofilno mazilo proti hemoroidom je že. marsikoga rSšilo trdovratne nadloge. Ce zaužijemo nekaj miligramov klorofila v kroglicah, opazimo, da izginejo v najkrajšem času neprijetni duhovi, ki prihajajo bodisi iz ust ali pa so posledica prekomernega potenja. Klorofil ne pri. krije le duhov, kakor se to dogaja v večji ali manjši meri pri raznih kozmetičnih sredstvih, temveč uniči neposredno njih nastajanje. Razumljivo je torej, da je uporaba klorofila kot sredstva proti neprijetnemu duhu mnogostran-ska: ljudje na primer, ki jim stalno smrdi iz ust in ki niso mogli izvrševati določenih pet klicov, so tako releni tega zla. Prav tako so tega blagodejnega delovanja klorofil/a veseli bolniki s paradentozo in s raznimi organskimi boleznimi, ki jih spremlja neznosen smrad. Pa tudi kadilcem in pivcem ne smrdi iz ust, če zaužijejo nekaj kroglic klorofila. Dr. S. S. KLETARSTVO Bliža se trgatev. Klet naj bo pripravljena, 4a sprejme novo vino. Iz nje moramo odstraniti vso staro šaro, krompir, peso, repo itd. Čistoča je prvi pogoj kletarstva. Sodi, čebri, grozdni mlin, stiskalnica in sploh vsi pripomočki za trgatev morajo biti čisti in razkuženi. Ko je klet enkrat dobro prečiščena, jo moramo še zažveplati. nakar jo prezračimo. Ce je klet premrzla, jo moramo prezračiti le ob toplih urah. Posebno na snago sodov moramo paziti. Odi čepov &e ne sme cediti vino. ki se na zraku pretvarja v cvet Se marsikdo ima navado, da ovije čep s starimi cunjami. Cunja je pravo leglo ocetnih glivic, ki kvarijo vino. Torej proč s cunjami okoli veh in čepov, če hočemo, da nam vino ne cikne! Kakor na zunanjost, tako moramo paziti na notranjost sodov. V nesnažnem, znotraj plesnivem sodu dobi vino duh po plesnobi. VINOGRADNIŠTVO Najboljše trte, od katerih bomo pravočasno vzeli cepiče, mo. ramo zaznamovati .dokler je še grozdje na njih'. Prav tako si zaznamujemo one trte, ki jih bomo precepili. Počakajmo a tr. gatvijo, dokler ni grozdje že popolnoma dozorelo Po trgatvi moramo ugotoviti s sladkornim merilcem, koliko sladkorja ima mošt. Ako pomnožimo odstotek sladkorja z 0.6, dobimo odstotek alkohola, ki ga bo imelo vino. ko bo sladkor prevre^. 1 li111i1111111111111iIiIHi , : 1''!>:i1111:1!i;!<111111111111!11!1111!1111111111111:' ' '!,lliM:iMllllllllllll||l|ll||||||!l|l!l|||||||l||!l|||l!|l!l|||||||i|!|||||||||||||||||!.!i:):i||!||||!!ll|l|||l|||!|||||||||l!|l|llimillllll1llll!llll|llllllllllllllllll!!linillllllll||||l||l||lll EEKLIMSKI CURKU NEKOČ NA POVELJE HITLERJA Sredi prejšnjega meseca so podružnice sovjetske kcminfor-mi&tične centrale priredile v Berlinu «111, svetovni mlad viski festival.* Tudi tržaška podružnica moskovske mladinske centrale je za ta festival izvajala v Trstu posebno propagando s pomočjo letakov in celo poslala v Berlin nekakšno mladinsko delegacijo, ki se je morala "prebijati skozi sovražna in okupirana ozemlja preko Trsta skozi Avstrijo» dokler ni končno prispela na «svobodni zrak sovjetskega pašaluka na Češkoslovaškem». (Tako so sami opisali svojo pot.) T.ukaj se ne bomo ustavljali pri ugotavljanju dejstva, da tržaški kcrmmfarmcrvci stiskajo denar iz žepov revnega zapeljanega delavstva za paradiranje na raznih podobnih manifestacijah kot je bila berlinska, pač pa si bomo le nekoliko ogledali, kakšen je bil ta berlinski festival. Nekateri berlinski listi poročajo. da je one dni gostoval v Berlinu velik cirkus, ki se je odlikoval po klovnskih in atraikcijskih nastopih. Dostavljajo pa, da je "svetovni mladinski festival» p sovjetski režiji prekosil omenjeni cirkus. Na Aleksandrovem trgu, ki je bil središče dogajanja in na glavni poti do njega si lahko na 17 velikih ogromnih slikah spoznal Stalina in vse njegove vrline od mladih let naprej. Manjkala je samo slika Stalina v otroškem vozičku z du- do. Na vsakih 50 m je bila v Stalinovi, ulici velikanska slika iz ZSSR. Teden dni prej pa so posebne skupine nemške mladinske organizacije preganjale lastnike hiš, ki niso okrasili svojih oken itd. Na glavnem trgu sta bi Iv, dva neizbežna velikanska bela goloba in pod njima je paradirala nemška "demokratična* mladina v vojaškem maršu, ki je Berlinčane spominjal na militaristične parade Hitler-jugen-da. Za ta dan je bil vzhodni sektor posebno dobro izoliran od zapadnega sektorja. Od 187 prelazov za avtomobile so jih 155 zaprli. Skozi ostale prehode pa se je dalo priti le s posebnim dovoljenjem. Oči vidno so se organizatorji tega cirku- M. l rv ZNAMKE NA ZNAMKAH Med mnog mi motivi, ki nam jih znamke prikazujejo, sc tudi lastne upodobitve; «Lastna hvala — cena mala« pravi sUr pregovor, a znamke nimajo tako majhne cene in če so še lično izdelane, ima zbiralec poleg go ove denarne vrednosti tudi užitek, ko gleda pred seboj te miniaturne umetnine, katere Je skrbni umetnik skušal kar najbolje izdelati. Preidimo kar k prvemu izmed teh treh glavnih vzrokov za prikazovanje znamk — na znamkah Po mnogih državah prirejajo vsa. ko leto poseben «Dar, znamke«. Nekatere poštne uprave izdajo v ta namen posebne znamke ali pa filatelistične bloke, druge Pa dovolijo samo poseben žig. Izmed teh, ki izdajajo posebne znamke naj omenimo le Nemčijo, Avstrijo ln Francijo. r- „ Leta 1941 je ; nemška poštna '■ uprava ob prili-: ki tega dne izdala spominsko znamko, na kateri je prikazan kočijaž s poštnim i rogom, nasled-; njega leta pa je spominska znam-1 ka prikazovala filatelista - zbiralca, ki si ogleduje s povečevalnim steklom znamke razporejene v albumu, poleg katerega Je postavljen zemeljski globus. Francija izdaj^ od leta 1944 vsako leto po etio znamko na čast temu dnevu, ki je potem pretiskana v vseh francoskih kolonijah. Letošnja znamka nam prikazuje notranjost poštnega vagona. Na avstrijski znamki ob priliki »Dneva znamke 1949» vidimo prikazana kar tri pisma z znamko Iz leta 1933 ob priliki filatelističnega kongresa VV1PA. Ta znamka je zelo lično izdelana — kot vse avstrijske znamke — in predstavlja sama zase pravo umetnino, Avstrijska znamka iz leta 1950 pa je podobna nemški znamki iz leta 1943. Tudi tu Imamo filatelista — zbiralca s povečevalnim steklom, ki sl ogleduje znamke, v ozadju pa stoji mesto globusa zemljepisna karta Evrope. PrfmorsHi Ml Prva država, ki je prikazala na znamki svojo prvo znamko je bila Portugalska leta 1935 ob priliki filatelistične razstave v Lizboni; na tej znamki je naslikana v naravni velikosti prva portugalska znamka iz leta 1853. Sledi ji Bolgarija leta 1940, ob priliki 100-letnice prvih angleških znamk, dočim se Angilja ni spomnila tega dogodka, Švica je leta 1*M3 Izdala po dolgovato znam-££)' ko kiei\ sta v Na Primorskem so se pionirji prav posebno odlikovali. V vsaki vasi sl našel pionirsko četo ali pionirski odbor. V odboru alj pa v četi je imel vsak svoje določeno delo od kurirja in obveščevalca do komandanta in polit. komisarja. Ko je pokojni komandant 31. divizije, Iztok, prihajal v vas na Krasu, je pred njimi vedno defilirala četa pionirjev in poveljnik mu je poročal. Nato pa je Iztok dal pionirjem svoje kor.je in konje svojih spremljevalcev. Večjega veselja ni moglo biti. Mnogo orožja so zbrali pionirji na Primorskem. Ce je tuji ali domači sovražnik potresel ceste s svojimi lažnivimi letaki, so jih pionirji naglo znosilj na kup in zažgali. Bolj ko so sovražniki odstranjevali r.aše napise, bolj so jih pionirji pisali, navadno z rdečo barvo, ki je ni mogoče zbrisati. Kresove, ki gorijo ob slavnostnih dneh, so tudi med vojno priprav- ljali pionirji, ki so med seboj tekmovali, kdo bo napravil večjega irj lepšega. Na Goriškem so pionirji naredili tako velik kres, «da ga je videj Tito čez hribe«. Vse to mi prihaja v spomin prav sedaj ko imamo v Trstu spominsko razstavo narodnoosvobodilne borbe. TONČEK lliimo Jrtiv Očka nas je šel v Gorico — kaj pa je od tam prinesel? Jožku barko “ jadrnico, toda barka nima vesel. Jožek siblco odreže, nanjo barčico priveže ~ in če jambor mu ne poči in krmilo ven ne skoči, plul bo čez vodice bistre zdaj iz Trsta mimo Istre; te bo veter pihal v jadra, pride morda se do Zadra, a nikdar do Šibenika k svoji dragi daljni strini: suša je le prevelika in na kalit v Nabrežini — jojmene! — od dne do dne vedno manj in manj vode .... Najvažnejša notranja vodna pota na svatn sa bali. da ne bi mladine, ki sc jo navlekli od vseh strani, za- IMIROVNA GESLA OB ZVOKIH MILITARISTIČNIH KORAČNICI mikal kapitalistični zapndni "tadini'........................... sektor. Mladinski listi vzhodnega sektorja so prinašali velike naslove s Stalinovimi imeni, v povorkah so nosili Stalinove slike, skratka Stalin je bil bog nad bogovi in celo tisoči belih golobov so se porazgubili v množici štrlečih brk "modrega*. In tuji delegati so bili «navdušeni,» kajti videli so Stalina na slikah, slišali so Stalinovo ime. slišali so o Stalinovem miru in občudovali militarizem nove nemške «demokratične* mladine sovjetskega področja in Nemčije sploh. Točki udarjeni s slepoto niso videli in tudi niso hoteli videti v novi militaristični uzgojf nemške mladine sovjetskega področja poosebljenje «sovjetskega miru«. Iz množice izrečenih mirovnih fraz niso mogli in hoteli izluščiti napadalnega jedra Moskve, ki se poslužuje vseh mogočih sredtotev, tudi mladine, za poglabljanje svetovnega razdora, za podži-ganje vojaških instinktov onih, ki v Nemčiji «P danes sanjajo o velikem maščevanju. I Berlinski mladinski festival I je bil samo še ena krinka ozna-| nievalcev novega reda iz Mo-| skve in prikaz žalostne vteg". ki jo je morala sprejeti ne s« mlad-Jnn. ki so jo vpregli v militaristični voz sovjetske zunanje politike v vzhodnem Berlinu, okrog 2000 vzhodnonemških mladincev izkoristilo obisk v zapahnem Berlinu in zaprosilo oblasti za politični azil. Zapadnonemške oblasti pa so la a2ll dovolile le 130 mladincem. O vsem tem seveda propagatorji ((moskovskega miru« trdovratno molčijo. * * * Francoska mladina, ki je letos delala na različnih gradbiščih po Jugoslaviji, je v svojem glasilu aha brigade« objavila zahtevo, da zapad izroči Jugoslaviji vojna 'zločinca Paveliča In Artukoviča, ki sta v zadnji vojni prizadejala jugoslovanskim narodom toliko gorja. V' DANES NA POVELJE fAH*1 (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Naše mlade bralce bo gotovo zanimalo, čs nadaljujemo s popisom vodnih poti na svetu in preidemo na najvažnejše evrop. ske prekope in končno na podobne naprave v Jugoslaviji. Znanje podatkov Iz gospodarskega zemljepisa je vsakogar, zlasti za mladega človeka koristno. Naj omenimo najprej naj. važnejše evropske prekope: V Nemčiji: Kielskl prekop, ki spaja Severno jn Baltiško morje. Osrednji (Mittelland-ka-nal), ki povprek veže glavne nemške reke od Odre do Emse, in prekop Ren-,S-everno morje. Na Holandskem: Severni holandski prekop, največji v slavnem sistemu holandskih prekopov; ta preseka Ren povprek. ZA BISTRE GLAVE iiiiii11 Ot.llllllllllillllllllllll llIlillllllllllllliliillliilMili.IllIltllllllillllllllflliUlllil »i IViiznnhd VODORAVNO: 1. alkoholna pijača — mešanec belih in črnih staršev — 2. zavarovan zoper nalezljive bolezni — vrsta črk — 3. časovni veznik ■— naslov grških popisov bojnih pohodov — pesem junaške vsebine — 4. uradni spis - mesto v Ukrajini, izvozna luka za žito — Itev-nik — 5. naplačllo, nadev — reka v Severni Italiji, pritok reke Po — število — 6. osebni zaimek — srbohrvatskl kazalni zaimek — 7. jezero v etiopskem višavju v Afriki — zarota, vstaja — 8. bikoborec, prvak — 9. potomec Karla Velikega (IX. st.) — prebivalec evropske države, ki je obstajala za čaša Napoleona (dvoj.). NAVPIČNO: A) pokrajina v Jugoslaviji B) reka v Rusiji — C) oziralni zaimek — žuželka — D) žensko ime — gorovje v Vietnamu v Aziji — E) ovčja koža, tudi krzno —■ letopis — F) upanje — koralni otok — G) siromaštvo — ljubkovalno ime za očeta — H) pasma, pleme — vojaška operacija — I) modrica — pomoč — J) reka v Jugoslaviji — kožni izpuščaj — K) prislov, s katerim pozivamo — državna blagajna — L) nedoločni zaimek — M) ulita Črka. Hv&itev 1) dve, ako, par, las; 2) povok, egida; 3) lo, evo, gar, V. D. (Vladimir Levstik); 4) Solčava; 5) sila, rjava, Kras; 6) anima, Eka, vloga; 7) kamela, klobuk; 8) lega, slab; 9) solina, ogaben; 10) Kraja, ars, asino; 11) ikra, enota, Amor; 12) pragozd; 13) In, lan, mir, as; 14) Kreta, ajuto; 15) oko, | sak, nov. sin. nos, kam, Nin. a) Dol, sak, ski, llo; b) ožina, orkar; c) ep, Llm, lar, ko; č) Amelija; d) Ares, Alera, plen; e) Kovor, aga, Erato; f) okolje ananas; g) čaka, krog; h) pegava, Stomak; 1) agava, KLO (Krajevni Ljud. odbor) Azija; j) Rlza, vlaga, drum; k) klobasa: 1) la, rob, bim, On; m) vragu, enota; n) sol, V Franciji: prekop Selne- Loire, imenovan Debriard: tega sn zgradili že v prvi polovici 17. stoletja: dalje kanal de Mi. di, ki veže Sredozemsko morje z Garono ln preko nje z Atlantskim oceanom, polem prekop Rhone-Ren in nazadnje prekop Marseille-Rhone, ki je svoje, vrstna zanimivost, ker teče del prekopa v dolžini 7200 metrov poč' zemljo “ Po predoru. Ta kc se .le znamenito morsko pristanišče Marseille šele v novej. ši dobi (i'cta 1927) zvezalo z mrežo notranjih vodnih poti. Obstaja tudi notranja vodna pet, ki seka Vso Evropo in spaja Severno morje s Črnim morjem, in sicer preko Rena, Maine in Donave. Vendar je prekop, ki veže Donavo z Mal-no (Ludvikov kanal, dovršen 1840. leta), zgrajen tako, da ne morejo po njem pluti normalne donavske ladje in zato dejansko ni neposredne zverc med: omenjenima morjem«. Da bi se ta zveza ustvarila, je začela Nemčija v razdobju med svetovnima vojnama graditi veliko vodno pot med Re. nom in Donavo, po kateri bi mogle pluti ladje do 1200 ton nosilnosti in z dnom do 2.3 metra, Po načrtu je predvideno kanaliziranje Maine od Ascha-fenburga do Bamberga, izgraditev prekopa od Bamberga do Kelhfeima ob Donavi in kanali, zibanje Donave do Passaua. Izmed teh del je končala leta 1927. pri Kaliletu nad Passsucm Izgraditev prvega jeza na Donavi in doslej edine električrve centrale, ki izrablja vedno silo Donave. Ta centrala Izkorišča okrog 45.000 konjskih sil, medtem ko lahko diaja Donava po splošni oceni in pri sedanjih tehničnih možnostih okrog tri milijone konjskih sil. Nemčija je nameravala poleg te zveze zgraditi Še nov prekop Donava — Neckar — Ren. Razen tega so nameravali z novim sistemom prekopov zvezati Donavo ln Crno morje z Labo, Odro in Vislo, to se pravi, zvezati Severno in Baltiško morje. Jasno Je, da je bil glavni razlog za ostvarltev teh del nemška želja, da gospodarsko ln politično zagospodari nad srednjo in južnovzhodno Evropo. Kemično demokratična mladina pa ni ona, ki vpije svoja mirovna gesla ob zvokih voj" ških koračnic po berUn-kth budlmpeštanskih, praških in drugih ulicah vač po ona. ki dela za mir z utrjevanjem brat stva med mladimi ljudmi pr vsem svetu v pmolni svobodi in brez pokroviteljstva «m--drega vodstva». ki si Ui-t< m"-tmpol nad mirom za*o. da lahko vse, kar ni v njegovem območju označi za vojtiohujsk". ško. itd. 1» EPA fUie- .1 uri o pokoljih, da se vidi, česa zmožni so sinovi rimskih mater. Prav te slike in raztreseni grobovi Med vrstami: CeihUjg compagno Radich! Zdaj L bodi oriden in nazi. da bodi priden in pazi, VJKJUl Ul 1UCI1 žil iJOlIkI, f r.e oboliš! Drugače se «'«. ko zgodi, da boš šei Juco draga! Človek danes se vendar lahko tolaži s tem, da laški šovinizem sc na lastni masti praži. pa so nam najboljše priče za dolgove in krivice. Zdaj nastane le vprašanje če je svetu do resnice — Dokler smo samo Slovenci jim očitali napake, so se v pest smejali. Danes besni pulijo sl dlake, kdo bo plačal! Kdaj bo plačal! Nam je to docela jasno; kdor je kriv! Samo čimpreje da ne bo morda prekasnol Mladina pa svetu N« mladinski progi Banjaluka -Doboj se je doslej naučilo pisati in Čitati 1020 mladincev. Dvomesečne tečaje za polpismene pa je obiskovalo 1314 mladincev. # * * Londonski list «limes» poroča, da je ob priliki kom-lnformlsttč-nega propagandnega «svetovnega mladinskega festivala«, ki je bil ker za njihova nedela so seznali tuji listi ter jim v člankih objektivnih črne tipljejo obisti. Vse ostalo, kakor vidiš, krenilo na pot je pravo, kajti umna zgodovina ve, kaj dela Jura zdravo! Uti Atili «11 Giornale di Trieste« sam ne ve, kaj bi napisal, da bi pred angleškim bralcem vsaj nekoliko zabrisal vtise Crosmama na Rabu, kjer je gledal mrtve priče grozodejstev laških rabljev. '"Zdaj poznajo te hudiče **** Kominforrriistično zdravje. Iz listov posnemamo, da se je compagno Ernesto Radich srečno vrnil v Trst. Bij je dlje časa v nekem sanatoriju na Ogrskem, kjer se je zdravil. njič na «zdravljenje» v skvo. 'S * # 4< Tolažba. Pod naslovom *-jj bojte se« (Non preoccUj>**j, se je v listu «Giornal* Trleste« spet oglasil naš * ri znanec Diego De C3*, Tolaži tržaške šoviniste. %j da ne bo nič hudega; * j,-De Gasperi ne more z3?11 o ti Trsta in ozemlja. ^et j. drugače njegova vlada P la, a Zapadnjaki ne i®°r . zapustiti De Gasperija. * bi drugače Italija krenil* levo. Svoj prepričevalno lažilen članek začer.ja s temle stavkom: «NaP* je, ko zatrjuje nasprotno sopisje, da med tržaškimi lijanskimi strankami v strah«. v rji Med vrstami: Prav L Diego De Castro. To ni to je panika! 1 tutfT v Angliji, a v kratkem~ bodo bržkone spoznali v »vetu doprinos kulture rimske tudi vsi ostali. Tui BRKACEVA simfonija (Nadaljevanje sledi) PODOBNO, tocU% i*e#tdob cUug-ače Skrajni čas, Jucina moja, da se javnosti odkrije sodrgo, ki svet slepari s polnim gobcem baharije. Ali se lahko kralj ln tekač upirata nasprotnemu kralju In trem vezanim kmetom? Običajno da. En primer... Postavite bele figure; kralja na 82 In tekača na e7. Crne pa: kralja na g4 in kmete na (4, g5, h4, Crni je na potezi ln doseže remi. J f3 + ; 2. Kf2, Kf4; 3. Ld8. h3; 4. Lc7+ (ne 4. L:g5+ zaradi Kg4! in črni dobi)... Kg4; 5. Lg3 ln remi. Ali na 1 Kh5, 2. Ld8 (da prepreči g4) ali 1.... Kf5, 2. Ld8 In remi, V povsem podobni situaciji, le če Je tekač na slabšem polju, črni partijo dobi. Vse ostane Isto, le beli se prtseli na fl, Zmago doseže tako; 1 Kf9; 2. LaS, g4; 3. Ld8, h3+; 4. Kh2, Ke4; 5. Lb6, Kf3; 8. Lc7, Ke3; 7. Lb8, f3; 8. Kgl, Ke2; 9. Lg3, 1-.2+; 10. K:h2 f2: U. L:f2, K;f2; 12. Khl, Kg3; In črni dobi. To počne že desetletju. Saj je že po prvi vojni trobila na vse vetrove o junaški bojni slavi kljub usmrajenim bragešam (se non erro: centomila), ki samo pri Kobaridu jih je ta svojat pustila. Da ne govorim o frontah v Afriki in Ukrajini, v Grčiji in na Balkanu, kjer so šobasti alpinl kljub pomanjkanju pomade rajši mazali podplate nego preče, le da urno so rešili se zagate. O, herojstva te armade vsi poznamo, saj so klali starce ln otroke. Svojcem slike so potem poslali, 4 Tako sš tolmači sovjetsko mirovno politiko švlc*fskl list nAIlgemeine Volks Zeitung«. At Sl.; U zaporedju nasli-; kani prvi kantonalni znamki Zuerlcha za 4 in 6 santlmov. Leta 1946 je So- vjetska zveza izdala ob priliki 25-Ietnir.e sovjetskih znamk podolgovato znam. ko, na kateri je prikazanih okrog dvajset različnih sovjetskih znamk. Leta 1947 Je republika San Marino Izdala znamko, v sredini katere Je naslikana prva ameriška znamka iz leta 1847. Ob straneh znamke je naslikan Titan — simbol San Ma. rlna — in kip Svobode v Nevv Vorku. Od evropskih držav, ki so prikazale svoje prve znamke na novih znamkah naj omenimo le letošnje Snanske (stoletnica prve Ipanske znamke), Italijanske (stoletnica prve toskanske znamke) In avstrijske (stoletnica prvP avstrijske znamke). Na čast raznih filatelističnih kongre ov ln razstav Izdajajo po večini filatelistične bloke In posebne znamke, pa se tud| zgodi, da je ta dogodek počaščen le s posebnim Žigon, ali spominskim ovitkom. Od posebnih znamk naj omenimo v prvi vrsti šest tržaških (AMG-FTT) iz leta 1948 ob priliki filatelističnega kongresa, nato jugoslovanski blok iz leta 1937 (ZEFIH) ter dve znamki za filatelistično razstavo v Zagrebu leta 1941. Poleg teh tudi znamko ln spominski blok ZEFIZ ob priliki filatelistične razstave v Zagrebu 16. junija tega leta. Od znamk drugih držav na) omenimo švicarski blok. Iz leta 1934 (NABA), že Imenovano avstrijsko znamko Iz leta 1933 (WlPAl, In lichtenštelnskl blok Iz leta 1036; MARK TWAIN -op- PudtolmScim Ililstriral Bogdan Grom XVII. ki k T ‘X 4 Ob osmih zvečer je bila šola sijajno razsvetljena in okrašena. Učitelj je kraljeval na svojem velikem stolu na odru. BU je zmerno v rožicah. Na vsa- ki strani od njega so bile tri vrste klopi, pred njim pa 6 vrst. v njih so sedeli odličniki ln starši učencev. Na njegovi levi pa je bil zgrajen oder, kjer so sedeli učenci, ki bo. do ta večer delali izpite. Najprej so sedeli mali dečki in deklice, nato vrste štor-kljastlh velikih dečkov. Izpiti so se začeli. V ospredje je zdaj Tom Sawyer z prišel domišljavo gotovostjo ln začel deklamirati pesem «0 dajte mi svobodo ali smrt«. Z navdušenimi in divjimi kretnjami se je u-stavil prav na sredi Strašna trema gp je obšla, noge so mu zatrepetale in toliko, da se ni zrušil. Nastopila je tišina in učitelj je mršil obrvi, Tom Se je nekaj ča9a lovil, potem je popolnoma po. ražen odšel. Nato so recitirali še drugi deč. ki in deklice, dokler se ni pojavila temnopolta ir; črnolasa mlada gospodična. 2 tr8gi' Nadela si )e čen izraz in, Icl* injo1’’ z vznesenim L. P svojo «Vlzljo». bil moreč zpK poln melanhollčn® j»l denostl, ki je s HM'.n I ... ,,, „ „nklf/fi , uničujočim rohni* ^ j proti vsem Jfi -a deset rokopisnih ,’n 1 ni Ir; se kom. Zanj ie prvo nagrado. župan pod«1** zL/Cfti jo je tople n«*, p in ji dejal ča Ljlč njen sestavek «najbolj ganljAJ vseh, kar j*h ‘ slišal.« Zdaj je učitelj, ki je bil okajen do genialnosti, obmli hrbet poslušalstvu in začel risati na tablo zemljevid Amerike, da bo lahko Izpraševal zemljepis. Toda s svojo ne-»Igurno roko jo je slabo narisal in pritajeno hihitanje je valo. vilo po razredu. Vedel je, kaj to pomeni; lotil se je popravljanja, toda risbo je še bolj pokvaril. Končno se mu je zdelo, da se je risba posrečila. Hihitanje pa se je nadaljevalo. Zdaj še očitno narastlo n| čuda, da je , 4 le ie in n Nad sobo je bilo podstrešje in prav nad učiteljevo glavo Je bila odprtina. Skozi to odprtino je privezana na vrvi priplavala mačka. Ko je na vrvi polagoma prihajala niže, se je zvijala in grabila po zraku. Zdaj ci ie bila tik nad učiteljevo glavo in svoje obupane kremplje je zasadila v njegovo lasuljo, se je oprijela in bila z njo še isti trenutek spet potegnje na v odprtino. Tako ie bilo zborovanje kon čano. Dečki so bili maščevani. Počitnice sn prišle. 5 Tom se je priključil novemu redu Kadetov — Abstinentov, ker ga je privlačil njih bleščeči kroj. Tom bi se rad pokazal že prvi dan v svojem novem kroju in je upal. da se mu bo ta prilika nudila ob smrti starega sodnika Fra-zerja. V navdušenju sj ,*e Tom Pree*aV pWl svetovni vojni in trpljenje mi-ftoveka J J dotakr.ilo. Dobila je globoki čut za Se S v dui' 3egOVO sorje in za njegovo pravico. Tako so 0 tej stn™ ^zavestno porajala vprašanja, ki bi jih sicer mislih. l' so imela resen narod-no-obrambni značaj. Jjh Zazri,, t SC, Pano9«? kulture in športa. Mladina se je v J^ii l. n]a'a s tem, kar so veliki svetovni misleci pri-j^^erri ?apredku človeštva. Ni je bilo vasice na Pri-T^tev. i arnor bi ne segel vpliv mladinsko-prosvetnih r ^9ntt- Se VB^' P~cdlil- neznatno redki so bili, ki so ^Ue_ iC) 1 temu vplivu. Nedeljo za nedeljo so bile pri-i®4 Vas i 'r n* vdelovala le dramatična družina, temveč tih0 ,,JSn °koliš. Narodna homogenost, ki se je J* Je prjJJ' &1. je imela prodorni pomen za čase ki, nam P^hom '”J Rim, Ko so nastopili, je z enim samim riV(li U P° °beh narodno-obrambnih vozliščih: ^teu Mskih društev v Trstu in Zvezi kih °r*°^ Takrat je bilo treba zariti Oost, Jani prosvetnih se v rove »v, 0fe in”"1 !n tam P°stati minerji novih dni. Zaradi v 3e bila CVrstine omrežja mladinskih prosvetnih društev t. l'as isu !a stvar razmeroma lahka. Organizator je šel *a tu Zaa Primernega človeka, ga našel in taka j sta Od t r°3ko še druga dva, zanesljiva in predana kot ^r}^,vira množičen splošnoprimorski značaj or-'-'R, ki je z veliko kulturno i>• moralno de-0^0^a^insko-prosvetnih društev nadaljevala v ranibni in z drugačnimi sredstvi naš narodno- °silje tržaškem je ta boj dobil zelo oslre oblike. jjrieste)> e Slovenci je tu prekipevalo in «Popoio di .^čje. y ‘rez prestanka bruhal svoj srd m zastrupljal !Je TIq^ njem je nastala Borba, tržaška veja organiza-n kakor so bila dejanja in ^lj-'\Ka^r so bila dejanja borbovcev umstveno c-Do«-., a in nedognana, so bila krik bolečine vsega aa narodu nedo ffn,eu kriv '‘ar0a<1 na Primorskim in v Trstu. 3 le so jjt8a^ot), k'lC- *U °0°rienje šeststetsočev Slovencev in ^ s° hote;; 3e dalija obsodila na narodno smrt. Oni "»ic0 ..CM narod živeti, ker so kot narod tudi imeli n prav t', z,vlJenja_ - i„ l,„ fpj izpovedi vsega naroda k: faJc, 'ue !« Trstu v Slovenskem Pri- i n }e veličina B‘dovčeve, Marušičeve, Milo- lv ° ^’s- Zato so Pinko Tomažič, Simon Kos, je ' ^®to j ' JVan Radmil in Viktor Bobek šli njihovo isiezfa, * to Pof r>a tisoče mladine, ko je krvavi tt!* Prari- C6Z ^ras; 2 novimi družbenimi dognanji so bo nas r Za -V°^ narod, za vse zatirane in teptane. rn°' Afr»-„ ' n ^niškem jo iščemo še danes, toda našli jo an|o jo najti. MARA SAMSA DABJES SE Mtm MA STADIOMU «PMI JUB1LEJMA RAZSTA1/A USVUBUDILHE FRONTE NAŠA BORBA ZA SVOBODO RAZSTAVA BO ODPRTA DO 16. SEPTEMBRA lili! ^ * m.. m m&m. Po d veji uspelih gostovanjih v Veliki Britaniji bo Državni ansambel narodnih pesmi in plesov Makedonije odpotoval 15. septembra tretjič v inozemstvo. Makedonci bodo to pot od. šli v Italijo, kj'er bodo nastopili v Rimu, Milanu in Genovi. Po dogovorih bi gostovanje trajalo dvajset dni; lahko pa se ta dogovor spremeni in bo ansambel ostal v Italiji dlje časa in bi obiskal še več mest. Makedonci se za gostovanje zelo resno pripravljajo, ker bod0 v Italiji nastopili s splošno jugoslovanskim programom, lorej ne samo z makedonskimi plesi in pesmimi. * * » Ljubljanska opera bo gostovala sredi tega meseca v Skopju. V 14 dneh bo predvajala »Desetega brata«, «Luizo», «Don Kihota«, «Don Juana« in bal’et «DSnina». * * * «Milclovo Zalo> na zgodovinskih tleh bodo uprizoriU Korošci. Dejanje se bo odigravalo v Svatnah. * * * Operna sezona na Reki se bo pričela z opero Ivana Zajca «Nikolaj Subič-Zrinjskii«; med eramami pa bo prva na vrsti dramatizacija Senoinega romana ((Zlatarjevo zlato«. Hrvata ska drama bo v sezoni izvedla 12 premier, opera 3. italijanska drama pa 9. V reško dramo bo prišel za novega režiserja Ferdo Delak. Mar smo manj vredni kakor Nemci in Avstrijci? Tudi Zidom v Trstu je ZVU vrnila državljanske in imo-vinske pravice; le tržaški Slovenci smo edini na vsem evropskem ozemlju, ki ga imajo še zasedenega zavez« niki, da nam ni povrnjena po fašistih povzročena škoda (Včerajšnja številka «Gospodarstva» je objavila spodnji članek, ki ga zaradi važnosti obravnavanega predmeta ponatiskujemo). Rana, ki so jo {ašisti prizadeli s tem, da so tržaškim Slovencem za začetek požgali Narodni dom in potem kar po vrsti uničili zelo številne gospodarske ustanove, med njimi več denarnih zavodov in pomembnih gospodarskih za- drug, ali pa jim onemogočili nadaljnji obstoj, se pač ne bo zacelila in krivice ne bodo pozabljene, dokler ne bodo popravljene. Naš klic po popravi krivic in za vrnitvijo ugrabljenega premoženja v novejši zgodovini ni osamljen. Bilo je enakih in podobnih nasilij vsepovsod, koder so fašisti in nacisti zavladali. Znani so pogromi na Jude, poskusi nasilne asimilacije narodnih manjšin, kakor koroških Slovencev, nemških Poljakov, lu-žlških Srbov, Francozov in Dancev, združeni z zaplembo premoženja, znani pregoni fašizmu in nacizmu nasprotnih strank in njihovih pripadnikov. Po vojni so se zavezniške države, ki sta jih bili zasedli Nemčija in Italija, obnovile; vsaka je upostavila na svojem ozemlju red. Tudi Avstrija se je med prvimi svojimi ukrepi spomnila preganjanih in izdala več repa-racijsklh, posebej še restitucij-skih zakonov, ki omogočajo in deloma celo nalagajo vrnitev premoženja preganjanim osebam, ustanovam in organizacijam. ZVU Trsiu, ki je po nalogu zavezniških vlad prevzela v Trstu vso oblast, je vrnila Zidom državljanske in imovinske pravice, ki so jih bili izgubili na podlagi raznih protižidovskih zakonov, in tudi v sami Zahodni Nemčiji so zavezniki, predvsem Britanci in Američani, uredili to vprašanje po-voljno za preganjance. Ni naš namen, da bi raziskovali. zakaj ZVU in njej nadrejeni niso uveljavili enakih načel tudi glede tržaških Slovencev, in tudi ne, zakaj prav od tistih tržaških italijanskih strank, ki se najbolj ustijo, da so protifašistične, ui slišati besede v prid vrnitve odvzetega premoženja Slovepcem. Vsakemu vzroku, vsakemu izgovoru pa postavljamo nasproti DEJSTVO, DA SMO THZASKI SLOVENCI NA VSEM EVROPSKEM OZEMLJU, KI GA IMAJO ZAVEZNIKI SE ZASEDENEGA, EDINI, KI SE NISMO DELEŽNI ZAKONOV, KI BI NAM OLAJŠALI PRIBORITEV NAŠIH U-PRAVICENIH POVRAČILNIH ZAHTEVKOV. Z največjo natančnostjo, in zdi se nam, da tudi z najširšim upoštevanjem vseb mogočih oblik, ki jih je zadobilo preganjanje v Nemčiji, so zavezniki reševali to vprašanje prav v Zahodni Nemčiji. Po ustreznih zakonih ameriške in britanske vojaške uprave iz leta 1947 oziroma 1949 se mora na zahtevo prizadetih vrniti premoženje vsem tistim, ki jim je bilo v času nacistične vlade, t. j. od 30.1.1933 do dne premirja 8.V. 1945, neupravičeno odvzeto zaradi plemenske, verske ali narodne pripadnosti ali pa zaradi političnega prepričanja ali zatrdi nasprotovanja nacizmu. Ni važno ali je moral prizadeti odstopiti premoženje s pogodbo ali pa mu je bilo zaplenjeno ali zaseženo na podlagi takrat veljavnih zakonov ali pa s siceršnjimi naredba-mi bodisi upravne oblasti ali sodišča ali nacistične stranice ali njenih formacij. Važno je namreč samo eno: da je bil pravni posel (pogodba) posledica pregona ali pa akt oblasti sam prega-njalni akt zaradi plemenske, verske, narodne ali politične pripadnosti prizadetega. V večini primerov je vseeno, ali je premoženje prešlo pozneje na osebo, ki ni nič vedela za preganjalno dejanje. Vrniti mora premoženje v naravi tisti, ki danes z njim razpolaga, in sicer brez odškodnine. Kdor zahteva vrnitev, je dolžan izročiti samo tisto, kar je za premoženje morda prejel; kdor pa mora vračati, se sme regresirati pri svojih posestnih prednikih. Toda v mnogih primerih tistega, ki bi imel pravico na vrnitev, več ni... Družbe, organizacije, ki so bile lastnice odvzetega — francoski povračiini zakon za Zahodno Nemčijo pravi kar uuro-panegan (geraubt) — premoženja, so bile razpuščene. Tudi na1 take primere sta mislila britanska in ameriška vojaška uprava, a sta vprašanje uredili vsaka po svoje. Za obe zasedbeni področji velja, da sme pri razpuščenih trgovinskih družbah zahtevati vrnitev vsak takratni družabnik, toda z učinkom za vse družabnike, ki jim gre enak zahtevek. Za vse druge družbe (n. pr. društva in organizacije) velja na ameriškem področju načelo, da sme zahtevati vrnitev «nas!edstvena organizacija«. ki ji prizna tak značaj a-meriška vojaška uprava, ali pa sedaj bolje ameriški visoki komisar. , Kaj pa, če bi bik) odvzeto premoženje obremenjeno, poslabšano ali izboljšano? Za zmanjšano vrednost ima prizadeti pravico na odškodnino, prav tako kakor takrat, če predmeta več ni. Nova bremena mora upravičenec prevzeti do »obremenitvene meje«, to se pravi, samo do višine, ki je obstajala v trenutku odvzema. Izboljšanje objekta (n. pr. podjetja) je pravno važno samo, če zanj niso bila uporabljena sredstva podjetja samega. O povračilnih zahtevkih razsojajo posebni senati rednih nemških sodišč. Vendar so si zavezniki pridržali vrhovno sodstvo in tudi vrhovno nadzorstvo nad izvajanjem povračilnih zakonov s tem, da so ustanovili posebna lastna sodišča (Britanci uBoard od Review», Američani nCourt of Restitution Appealsu), ki sodijo v zadnji instanci in katerih odločbe so, kolikor se nanašajo na razlago povračilnih zakonov, obvezne za vsa nemška sodišča in za vse nemške oblasti. Iz obeh restitucijskih zakonov, iz določb, ki smo jih omenili, in iz mnogih drugih, diha prizadevanje, da se vsi tisti, ki so bili na svojem premoženju zaradi te vrste preganjanja oškodovani, res pravično in tudi kar najhitreje odškodujejo. Zato nam je nerazumljivo, da istih načel ne uveljavijo tudi v Trstu glede vseh preganjanih, zlasti pa tudi glede tržaških Slovencev, ki so bili na tem ozemlju izmed vseh preganjanih še najbolj prizadeti. Pretekla gledališka sezona v Kopru Pogled nazaj pred pričetkom novega dela BEMTABILM INDUSTRIJA V prvi polovici letošnjega leta so britanske tovarne, ki izdelujejo motorna kolesa in kolesa, prekosile svoj izvozni rekord za več kot 4 milijone funtov šterlingov. V prvi polovici leta je namreč dosegel izvoz vrednost 19,700000 funtov šterlingov. Od poviška odpade 3 milijone funtov šterlingov na kolesa. PREJELI SMO Organizacijski vestnik Osvobodilne fronte Slovenije. Glasilo IOOF Slovenije za aktiviste OF. Letnik VII., št. 11. Ljubljana. Japonska sest S*, Ovitke) K g«1 Problem ja-Ski-Kn Po?it^arskesa- social-Xb«U deloCneKa živ|jer.'ia k? ih ie‘o T«, ln hrano za približno & S^ l ljudi, tVSaA t k'* ,s„e -ie rodnost ldJu8 milijon bi glogov, iz poli- 1 kila m ni mogoča; ‘‘Natf „^°Roča, bi mo-Iju- ameriški siril' ?a''*'or Sr^V'1' Thomp-Vn raziskl)Van^PS0Ve Us,a' S‘%faiašanj P°Pulacij- >is£° n<^ ostat i 1950 ^ So zrižJaponski toru^irh 0(*nost • 2at* svojo il tevi!?eren JI, Poskrbeti da S domače ■t' siveti' ",0S°ča. bi soX!*» kotJmanj 4-500 arrer; n -«= 'ti 'V. „"! ameriške' na . «„* ‘.'r-denca6 ^alst-vo' MŽSpODARS S^Člo^ktura ^iov^^eti^aTa8 ap,>n''k( Wr*. >-». . Jskf» ,, ■ ,K ot)- M i bila • Iruga nnl^ J,sa polo- Najemniki pa so obdelovali leta 1941 2,688.000 cKo zemlje, leta 1947 pa 1,981.000 cho. Zmanjšanje površin zemlje v obeh lupinah je pripisovati efejstvu, da so se kmetijske površine od 1941 do 1947 sploh zmanjšale in da je torej narastel delež zemlje, ki jo obdelujejo lastniki sami. To spremembo agrarne Strukture je pripisovati ameriški a-grarni politiki; kajti že decembra 1945 je tetfanji vrhovni poveljnik general Mac Arthur odredil razdelitev veleposestev. Od tedaj pa do konca decembra 1949. ko je bila ta agrarna reforma v glavnem končana, je vlada kupila od 2,440.000 zemljiških veleposestnikov 4.65 milijona akrov zemlje, od katerih jih je 4.57 milijona prodala dotedanjim najemnikom (aker meri približno 0.405 heptarja). Po neuradnih virih je sedaj samo še 9% zemlje obdelovane po najemnikih. Po uradnih ameriških virih je bilo 1945 54% kmetijske površine obdelane po lastnikih. 46% pa po najemnikih leta 1949 pa je bil odstotek lastnikov, ki so sami obde-lcvali zemljo, 89%, odstotek najemnikov pa 9e je zmanjšal na 1 1 O/ 1 1 /O. Nadalje so Amerikanci spremenili prejšnja, od vlade kontrolirana kmetijska združenja na vasi v kmetijske zadruge demokratičnega tipa in sedaj je let po porazu vred sklenitvijo miru na Japonskem okoli 33.000 kmetijskih zadrug z okoli 8.2 milijona članov; te zadruge se ba-vijo 3 kmetijskim kreditom, prodajo in nabavo ter storitvami v skoro vsaki japonski vasi. Na polju industrijske organizacije so bile izveden« daljnosežne reforme. Japonska plutokracija, ki sp jo tvorile tako imenovane «Zaibatsu», to je maloštevilne družine, j’e obvladala večino japonskih rudnikov, industrije, trgovine in bank ter je imela tudi izredno močan politični in socialni vpliv. Najbolj znanih je bilo 8 družin, med katerimi so bila svetovno znana in velikanska podjetja, ki so se lahko merila z velikimi ameriškimi trusti'. Mitsui in Mi-subishi. Samo zasebno premo ženje barona Mitsui so cenili na poldrugo milijardo jenov in to premoženje je le malo zaostajalo za lastnino japonskega cesarja, ki je bil največji bogataš v državi. Tem družinam so leta 1945 in 1946 zasegli vrednostne papirja, s katerimi so biji udeleženi pri raznih podjetjih, nadalje so omejili nji-hovp, udeležbo pri raznih podjetjih. Na ta natin je bil0 del- no razlaščeno premoženje 11 družin, in sicer 57 članov teh družin. 35% zaplenjenih vrednostnih papirjev in aktiv je/bilo prodanih nameščencem, domačinom v krajih, kjer so te čružbe delale, in na splošno publiki. Zadnje čase je prodaja teh papirjev in udeležb nekoliko počasnejša zaradi finančnih težav na splošno. Poleg tega so Amerikanci razpustili vse tako imenovan« «holding» družbe, katerih je bilo prvotno namenjenih za likvidacijo 32, kasneje pa je bila izvedena likvidacija sam0 28 družb. Nadalje so razpustili vse monopolistične trgovske družbe, ki so zlasti prevladovale v japonski zunanji trgovini. To sta bili predvsem rv,™Ui ‘n . Mitsubishi Trading Company, ki sta imeli pred voj- n?„ v,,rokah 70% japonske zunanje trgovine. Nac-alje je bilo razpuščenih še več družb družine Sumitomo. tako da je bilo ri,3h° Mraz«nih 710 takih diuzb. Namesto dveh omenjenih največjih družb posluje sedaj 240 novih družb, ki so prevzele večino posla in uslužben- cev starih dveh družb. Nadalje so izdali zakon proti preveliki koncentraciji gospodarske moči Po katerem so velike poslovne družbe razdelili na manjša podjetja. Končno so razpustili tu-d'i številne vsedržavne in lokalne kartele, katerih je bilo okoli 25.000 in ki so obvladovali obenem z velikimi družbami vse japonsko življenje. V. POLITIČNE SPREMEMBE Leta 1946 je dobila Japonska novo ustavo, po kateri izvira suvereniteta iz ljudstva in je bil s tem odpravljen izredni položaj, ki ga je imel cesar v japonskem političnem življenju. Njegove funkcije so postale čisto ceremonialne in se je šam odpovedal v radijskem govoru na koncu leta 1945 izrecno svojim božanskim atributom, ki so mu jih pripisovali običaji in tudi preprosto ljudstvo. Cesarsko dostojanstvo je ostalo dedno. Vendar cesar ne poopisuje nobenega zakona, sod'be se ne izrekajo v njegovem imenu. DRAGO POTOČNIK (Nadaljevanje sledi) Ce pomislimo, da se je v sezoni 1950-51 razvrstilo na odru koprskega gledališča nad' 90 prireditev, vidimo, da je ta ustanova dobro opravljala svoje poslanstvo: služila je kulturi vseh narodov Istre. Da je bilo kulturno življenje v Kopru tako razgibano, se moramo zahvaliti predvsem SNG iz Trsta, ki je s svojimi kvalitetnimi prireditvami veliko pripomoglo k temu. Tako. je u-prizorilo v 15 nastopih osem novitet in med njimi celo er.o premiero, in sicer Moliere: ((Namišljeni bolnik«, kar je bila tudi posebnost za koprsko gledališko občinstvo. V začetku sezone se je predstavilo z Goldonijevimi ((Primorskimi zdrahami«, dalje z c, Lenardi Ivan 100, Race Ludvik 100, Hrovatin Rudi 100, Košuta Ivani 200, Cassarin Giuseppe 100. Skupaj ... V. 51.735.-= Prejšnji znesek » 4.704.543 —i Lir 4.756.278- lllllllllllllllllllllllllll vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej Na obroke 50 Ur dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znam-ke^ Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Sfaroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 nam i i i i i i i i ■ Franc '"i ✓ 111 v n s t ^ tli. F. Crispi 15 I \ ! Telefon 95214 n i | i im MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE TRST Ul. Polonio 3 Ihli TTTTTTI hp’tvjtrnitt fii(2nV> •tltfi dela po mjothiih cenah ^l(§ TrdlL G iPi&§ehfhrtnje inontuzu Mufi tiltnli Itn'i(fiv, htt d/f f( 'm ih m ni'it ut Trst, Ul O. Vasari 10 Dospela nam je nova pošiljka spomladan skih čevljev za ženske in moške OGLEJTE) nase izložbe i TRM/SANI ■ m ■ i i ■ Obrobni pojavi vremenskih 11 U L KA L motenj, ki so se koncentrirale f iVLlVlL nac* ^rancjj°» bodo verjetno vplivali na vreme tudi pri nas in povzročali spremenljivo oblačnost z možnostjo rahlih padavin. — Včeraj je v Trstu bila naj-Sfišja temperatura 27.2. najnižja pa 21.3 stopinj. STKAN 8 ŠPORTNA POROČILA 2. SEPTEMBRA 1951 mrm i*::::: • BI eiissifffiagiiiii JUGOSLAVIJA-ITALIJA 12:8 v boksu na beograjskem stadionu Italijani so nekoliko razočarali - Šovljanski najpopolnejši boksač v Evropi Zmago so proti pričakovanju odločile v jugoslovansko korist težje kategorije fOd našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Beograd še nj. videl na boksarski prireditvi take množice kot danes — več kot 30.000 ljudi je ria stadionu «Partizana» prisostvovalo drugi veliki afermaciji jugoslovan. skega športa v zadnjem času. Najprej fantastični uspeh jugoslovanskih lahkoatletov proti Angliji, danes zmaga boksarjev nad Italijo. Cez nekaj ur tudi zmaea v nogometu proti Švedski? Italnani so nekoliko razočarani. Ekipa evropskih prvakov nj izpolnila pričakovanj. Sicer pa je zelo težko določiti mejo, kje se neha zasluga domačih in kje začenja nezasluga Italijanov. Medtem ko je ravnovesje v lažjih kategorijah bila znana stvar, nihče ni upal na uspešni odpor domačinov v težjih kategorijah. In ravno te so prinesle Jugoslovanom nepričakovano, čeprav popolnoma zasluženo Zmago. Zjutraj smo pri tehtanju govorili a trenerjem italijanske ekipe Reom. Njegova prognoza 5e bila: 12:8 ali 13:7, seveda v korist njegovih. Po matchu je bil obupan. S težavo in s sol Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 1, strani) In vendar se nam zdi, da Kremelj le še ni pokopal vseh upov, da, iz japonske mirovne pogodbe izvleče nekaj zasg — oziroma. da pusti stvar še vedno nerešeno, podobno kot mirovno pogodbo z Nemčijo, o kateri sploh ni govora, ali pogodbo z Avstrijo, ki je po več sto sejah zaspala spanje pravičnega. To nam govori Koreja. Bolj kot se bliža dan začetka v San Franciscu, bolj se množe »incidenti« okoli Kesonga, bolj se zdi neverjetno, da, bi se kdaj še obnovila pogajanja. Ta neverjetnost je sicer prav zaradi oasa, v katerem se to dogaja, in prozornih želj, ki se za dogodki skrivajo, bolj navidezna kot resnična. Kljub vsem številnim «inddentom» — zdaj bomba r-diranje, pa rakete, pa spet bomr be in še drugega polno — Severnokorejci in Kitajci dobro pazijo, da ne bi govorili o dokončnem polomu pogajanj. Toda «incidenti» se množijo. Vsak dan jih je več. Zadnji je ponovno «bombardiranje)) Kesonga — spet komaj nekaj sto metrov od kraja pogajanj, to je, od rezidence generala Nam ]la. Pa ne, da bi ga spet hoteli ubiti? Vse to pomeni, da se bo konferenca v San Franciscu začela. ko bodo pogajanja na Koreji še vedno prekinjena, se •pravi, o urejevanju položaja na Daljnem vzhodu bodo začeli govoriti v času, ko je položaj tam vse prej kot urejen. Sovjetski pritisk na konferenco? Zelo verjetno. Najdejo pa se tudi ljudje, ki dokazujejo, da sedanji meflo dobrega obetajoči položaj na Koreji ne godi preveč sovjetski diplomaciji, skratka, da so Kitajci tisti, ki proti sovjetski volji zavlačujejo kescmško zadevo, da bi izsilili, ne le od Zahoda, temveč predvsem od Moskve ugodnosti zase. Zakulisna dogajanja onkraj 38. vzporednika so na vsak način skrajno zapletena in res je težko izreči kakršno koli sodbo o njih. Vsekakor pa verjetno drži »odija nekega komentatorja, ki vidi v dogodkih na Koreji neko čudno mešanico med hladno in vročo vojno in ki pravi, da bo konferenca v San Franciscu odigrala vlogo pozitivnega katalizatorja, kot se temu reče v kemiji. zami v očeh je jecljal, da je igrivostjo je zmagal s krutim poraz nezaslužen. Vež ni zmo- ‘ gel. Boksarji so bili jasnejši. Dejali so vsi pQ vrsti, da jim jugoslovanski način borbe ne prija. Navajeni so na tehnično, na oko prijetno «plesanje», njihovi udarci s0 lepi, a ne močni niti čisti. Radi se borijo na skrčeno razdaljo. Rravi kontrast so domačini. Ti s0 rojeni borci e le težko odpraivil malega Paljiča, Nadmočen je bil šele v tretji rundi, pa še to le neznatno, (mušja teža). * * * Razliko v točkah je izravnal SrdanovK. Bii je močnejši, nevarnejši, njegovi udarci so bili čistejši, (bantam). * * * Edini knock out večera nam je serviral Redi. V začetku je bil celo nekaj v zadregi, na sredi prve runde pa je ujel ugodni trenutek. Spravil je Italijana Gianninija ob vrvi in serijo udarcev zaključi) z efekt, nim levim krošejem, ki Je nasprotnika vrgel enostavno iz ringa. Poteklo je nekaj minut, pr e dno se je Giannini zavedel, (peresna). * * * Evropski prvak Visintin je s Danes Jugoslavija - Švedska Jugoslovanska reprezentanca še ni znana Sverii so optimisti, pa ne preveč (Od našega poseb. dopisnika) BEOGRAD 1. — Gruča ljudi se suče okrog 15 mladeničev, a do pogovora ne pride in ne more priti. Mladeniči govore samo švedsko, beograjski {portski novinarji pa ne premorejo nobeni ga, ki bi razumel skandinavske jezike. Na um prihajajo vse mogoč'€ rešitve. Nekdo omeni prevajalce švedskega poslaništva, drugi neka j drugega itd. Končno odkrijemo, da eden ipned igralcev govori angleško. Vsi visijo na njegovih ustih, ko da bi iz njih govorilo delfijsko proročišče. Povedal seveda ni nič posetmega, razen običajnih fraz: Smo v dobri formi, vendar ne upamo preveč na zmago. Nekoliko bolj se je odpel Kotk, menažer švedskega ■moštva, Nekaj točk iz njegov/e skoraj službene izjave; 1. Švedska je oslabljena zor nudi odhoda nekaterih igralcev med profesionalce. 2. Vendar je med mladimi mnogo talentov, ki pa jim še manjka praksa.' 3. Jugoslovanski nogomet zelo ceni. Občudoval ga je v Londonu in v. Riu. Najboljša igra jugoslovanskega moštva je bila po njegovem finalna tekma proti Švedski na londonski olimpiadi, 4. Zal mu je, da ne bo igral Čajkovski, po njegovem eden izmed najboljših igralcev sveto. Jugoslovanski zvezni kapetan Arsenijevtč pravi, da je jugoslovanska enajsterica že sestavljena, noče pa povedati imen. Radovednost je zato strašna. Okoli prodajalca večernih časopisov se kot muhe okoli medu tare množica. Prodajale^ stoodstoten Srb, kriči: «Velike vesti, fantastične vesti, bogati! pa čak i imena juge-slovenske reprezentacijev. Potem se mu nekoga prekleli vsi po vrsti. V športni rubriki je bila objavljena verjetna posta, va, stara že nekaj dni, ki jo je objavil tudi naš dnevnik. Kaj hočete, da vam še rečemo? Ne vemo nič. V. M. LAHKA ATLETIKA Nemčija-Italija 58:46 STUTTGART, 1. — Po prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja Zahodna Nemčija — Italija vodiijo Nemci s 58 piroti 4t> točkami. Nemci so pokazali, cto so mnogo boljši od Italijanov, ki so zmagali samo v troskoku in v metu diska, po sre- či pa tudi y štafeti 4x400 m, kjer se bili Nemci diskvalificirani. Glavni rezultati: troskok- 1. Bertacca (It.) 14.42. Disk: 1. Consolini (It.) 53,83. 110 ovire: 1. Ztpernick (N.) 14,8, 2. Alba. nese (It.) 14,9. 100 m; Zant (N.) 10.6, 2. Kraus (N.) 10.7, 3. Leccese (It.) 10.9, 400 m: 1. Haas (N.) 47.6, 2 Huppertz (N.) 48, 3. Dani (It.) 50.3. 800 m: 1, Cie ve (N.) 1:52.4. 2. Ubsheimer (N.) 1:52.6 3 Lanzi (It.) 1:55.8. 10.000 m; i Kru-zyeki (N.) 31:13.6, 2. Eberlein (N.) 31:58.0, 3. Peppicel:i (It.) 32:33,6. Skok v daljino 1. Glein (N.) 7.02, 2. Druetto (It.) 6.97. Kladivo: 1. Wolf (N.) 55.81, 2. Tackfia (It) 55.59 tehnično nadmočnostjo premagal Stefanoviča, ki pa se je z dobrim refleksom odlično izogibati nevarnim udarcem. V tretji rundi sta bila oba nasprotnika že zelo utrujena, tako da nobeden ni zmogel zaključnega udarca, (lahka). * * e Nato Šovljanski. Pozzija bi hoteli videti proti drugemu nasprotniku, da bi lahko o njem izrekli sodbo. Danes je bila pač njegova največja zasluga. da je ostal na nogah, (pohvelter). * * * Ruggeri - Koenig. Jugoslovan je bit v drugi in tretji rundi boljši in je zaslužno zmagal na točke. (welter). * * * V borbi Dal Piaz - Stojnov so sodniki odvzeli Jugoslovanu zmago. Bil Je inteligentnejši: našel je Dal Piazovo Ahilovo peto in ga vse tri runde z lepimi levimi direkti zadeval v polno Pametno se je izogibal borbi iz bližine, ki jo je poskušal forsirati Italijan. Sklep sodnikov je sprejelo petminutno žvižganje občinstva. Zdelo se Je, da se bo podrl stadion. Nekaj takega v Jugoslaviji ne pomnijo, (pc!sred«ja). * * » Sivka je s poškodovano roko po drugi rundi predal borbo, potem ko je bil poprej že dvakrat knock down. (srednja). * * * Zadnji dve točki programa -dve veliki presenečenji: Alfonserti je po pojavi rojen boksar. Po precej izenačeni borbi so sodniki vendarle prisodili Nikoliču zmago na točke. Njun boks ni bil preveč zanimiv. (poltežka kategorija). * * * Ob splošnem veselju ie Kriz-manič odpravil Cavicchla, nevrednega namestnika Di Segnl-ja. (težka kategorija). * * * S tem je bila nekako podrta teza. da Jugoslavija v težjih kategorijah nima borcev za mednarodno areno. MITJA VOLCIC Milili II * liiliiiiiiiliill BSHHšiiHHi Eden izmed dveh največjih dogodkov na nedavnem lahkoatletskem dvoboju Jugoslavija -Anglija: Ottenheimer vodi na 1500 m pred Angležem Bannistrom, največjim favoritom za prihodnje olimpijske igre. Ottenheimer je dosegel 3:47.0, letošnji najboljši čas na svetu. GHIDINI PRVI AMATER DANES PROFESIONALCI BREZ COPPIJA Ufa cilj je v strnjeni skupini prišlo dvajset tekmovalcev - Drugi je Benedetti, tretji Holandec Plantaž VARESE, 1. — Danes so tekmovali amaterji za svetovno kolesarsko cestno prvenstvo. Tekli so po znanem krogu okoli Varese; prevoziti so morali 172,200 km.. Po zanimivi tekmi, v kateri so se izmenjavali na vodstvu razni tekmovalci, zadnji Italijan Nencini, ki je v predzadnjem krogu vozil še več kot z minuto naskoka, je prišlo na cilj v strnjeni skupini 20 dirkačev V končnem sprintu si Je prvo mesto pridobil Italijan Giarvni Ghidlni. Drugi je bil Italijan Benedetti, tretji Holandec Plantaž, četrti Švicar Pianezzi, nato pa so se zvrstili ostali tekmovalci, ki so prišli na cilj v prvi skupini. Med njimi so Holandec Van Roon, Francoza Bastianelli in Da-quay, Belgijca Noyelle in Za- ZADNJA POROČILA VARNOSTNI SVET OBSODIL blokado Sueškega prekopa /a resolucijo je glasovalo osem delegatov • Vzdržali so se sovjetski, indijski in kuomintaški delegat - Presenečenje nad sovjetskim postopa njem Najbolj so presenečeni v Egiptu, kjer so upali na sovjetsko podporo gers, Švicarja VVinterberg, Schellengerg in Hutmacher, Italijan Ciancola, Sved Lundh, Danec Rasmussen in drugi. Čas zmagovalca je 4:44.22, povprečna brzina 36,623 km. V nedeljo bo glavna prireditev svetovnega kolesarskega prvenstva — cestna dirka profesionalcev, na kateri bodo nastopili vsi asi: Švicarja Kuebler in Kobiet, Francoz Bobet. Italijani Bartali, Bevilacqua in Magni, Belgijca Rik Steenber-gen in Brick Schotte in drugi. Manjkal bo edino Fausto Cop-pi, ki je bil danes popoldne v postelji z vročino nekaj čez 38 stopinj. Namesto njega bo star-tal Pasotti. ki se mu je vendarle nasmehnila sreča. Včeraj je bil namreč izključen iz moštva, ker so na njegovo mesto, postavili Bevilacquo. Venanzi svetovni prvak v drsanju na 5000 metrov TR2TIC, 1. — V okviru svetovnega prvenstva v drsanju na koleščkih je bila danes tekma na 5000 m. Zmagal, je Tržačan Venanzi v 10 21”3/5. Drugi je bil Italijan Fasana, tretji Wajnerm (Belgija). PO CENI IN VARNO pošlješ svojim dragim v Jugoslaviji in drugod po Evropi DARILNI PAKET PO TVRDKI 0. WASCHL Provveditaria marittima Trst - P.zza Tommaseo 2 Tel. 60-62 FLUSHING MEADOVS, 1. — Varnostni svet je danes pozval .cigipt, naj odpravi omejitve za plovbo pieko Sueškega prekopa, ki jih izvaja proti petrolejskim ladjam, ki preko prekopa plovejo v Izrael. Sklep je bil sprejet kmalu po začetku seje, ki se je začela ob 16. uri pod piedsedstvcm jugoslovanskega delegata Aleša Beblerja. Ko je Bebler vprašal, ali želi kdo govoriti, ni nihče dvignil roke in tedaj je angleški delegat Gladwin Jebb predlagal, naj Varnostni svet takoj glasuje o francosko-ameriško. angleški resoluciji, ki obsoja blokado. Vsi so bili presenečeni nad dejstvom, da sovjetski delegat Carapkin, ki je v sredo zahteval dvodnevno odložitev seje ter je celo žugal z vetom, ni danes spregovoril niti besede in je ves čas molčal. Za resolucijo so glasovale Velika Britanija, Francija, Nizozemska, ZDA, Turčija, Brazilija, Ekvador in Jugoslavija. Vzdržale so se Sovjetska zveza, Indija in nacionalistična Kitajska. Noben delegat ni glasoval proti. Egipt, ki se je odločno uprl lej resoluciji, ni zastopan v Varnostnem svetu. Do glasovanja je prišlo samo tri minute po otvoritvi seje. Molk sovjetskega delegata je končno razblinil vse domneve, da bo Rusija postavila veto in da bo predlagala konferenco podpisnikov carigrajske konvencije iz leta 1888. Diplomatje izjavljajo, da si n« znajo tolmačiti sovjetskega postopanja. Carapkinov naslop preteklo sredo so tolmačili kot začetek prave sovjetske diplomatske ofenzive na Bližnjem vzhodu. Najbolj presenečeni pa so bili danes egiptovski dele-satje, ki so upali na moskovsko podporo. Glasilo egiptovske vladne stranke «A1 Mtsri« je danes celo pisalo o nekakem zavezništvu s Sovjetsko zvezo, če bi bili ukrepi proti Veliki Britaniji in Franciji nezadostni. «Priti moramo do tega, da sklenemo zavezništva Z državami, ki podpirajo naše stališče, kar ne pomeni, da bomo sprejeli njihovo ideologijo«, piše list. Nato predlaga list sledeče ukrepe: tclmeti moramo britan- ske sile na področju Sueza kot sovražne sile, voditi proti njim gverilske akcije, prepreč-ti jim oskrbovanje z vodo, ukiniti jim prodajanje živil in ukazati egiptovskim delavcem, naj prekinejo dela za račun Angležev«. Sprejeta resolucija izjavlja, da blokada Sueškega prekopa ni v. skladu z določbami premirja. Prav tako kršijo omejitve in sankcije, ki jih je u» vedla egiptovska vlada, pravico držav do plovbe Po morju in do svobodnih trgovinskih odno. sov z vsemi državami, vštevši arabske države in Izrael. Predstavnik izraelskega zunanjega niministrstva je izrazil zadovoljstvo nad sklepom Varnostnega sveta in je izjavil, da ta skleip krepi mir in varnost na Srednjem vzhodu Predstavnik egiptovske vla-die pa je izjavil, da ima vlada resolucijo Varnostnega Sveta le kot enostavno priporočilo in je ne namerava izvajati. Egiptovska vlada razmišlja o umestnosti sklicanja konference' podpisnikov konvencije iz leta 1888 o Sueškem prekopu. KIIIECKAIIIOBRTIIISSA POSOJILNICA v NABREŽINI ZADRLGA Z ISEOMLJETSIM JAMSllOM Uraduje vsak četrtek od 15. do 18. ure in vsako nedeljo od 9. do 12. ure Daje posojila na osebni kredit in na vknjižbo pod ugodnimi pogoji. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po najvišje možni meri. NOVE SLOVENSKE KNJIGE LIKOVNI SVET, polusnje Stankovič: NEČISTA KRI, platno , . . Bi halji Oto: OKTOBRA NASVIDENJE, p;. . IVto: GRADITEV NOVE JUGOSLAVIJE, III. del, polplatno . . JELENČEK ZLATOGOREC, broširano 4000— lir 660,— » 880.— » 800,— » 260,— » DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI RADIO Opozarjamo vas r.a sledeče oddaje: Jugoslovanska cona Trsta: 9.00: Baletna glasba; 13.45: Glasba po željah; 20.30: Prijetne . melodije. — Slovenija: 10.00: Dopoldanski konce slovenskih avtorjev : 19.30: Musorgski: Hovansc — Trst II.: 14.30: Popoldan v operi; 19.00: Bee verj: Koncert za violino in orkester v ’ 23.00: Debussy: Dva nokturna. — Trst I.: lo.W-poletanske pesmi. KINO V TRSTU Excelsior. 15.30: «Neptunova hči« E. VVilliams. Nazionale. 15.30: »Dijakinja Peg-gyeva» D. Lynn, Ch. Coburn. Fenice. 15,30: »Detektivova zgodba« J. Scott, S. Emmett. Arcobaleno. 14.30: «E1 paso» G. Russell, J. Payne. Astra Rojan. 15.30: «Totd-šejk». Alabarda. 14.30: «Mestni ključ« C. Gable, L. Young. Azzurro. 14.30: «Bronasta polt«, M. 0’Hara, M. Carey. Belvedere, 14.30: «Otok zakladov«. Garibaldi, 15.00: «Vljuden tolovaj« D. Brian, M. Reymond. Ideale. 14.30: «Jutri bo prepozno« V. De Sica, A. M. Pierangeli. Impero. 15.30: «Prost izhod«, C. Croccolo, N. Taranto. Viale. 14.30: «Narobe družina« A. Sheridan, V. Mature. Italia. 14.30: «Molče£i Smith* Al-lan Ladd. Kino ob morju. 16.30: «Zazidana vrata« Pierre Blanchar. Marconi. 16.30: «Kako sem postal oče« B. Hope, L. Bali. Massimo. 14.30: »Fantastična podmornica« M. Toren, R, Douglas. Novo Cine. 14.00 »Se vihra zastava« E. Flynn, A. Sheridan. Ocieon. 14.00: «Na snežnih planinah bom tvoja« S. Hennie, J. Payne. Savona. 14.00 «To moje noro srce« Vittorio Veneto. 14.15: «Vitezi časti« W. Holden, W. Bendix. POLETNI KINO: Javni vrt. 20.30: »Lepa nespamet-nica«. F. Severo. 20.30: «Burja v puščavi«. Rojan. 19,45 in 21.45: «Rdeče Suknje«. Brocchetta. 20.00: «Otočje v plamenih«. Skoljet. 20.30: «Upornica z Juga«. Ginnastica. 20.30: «Na Karaibskenv morju«. Vittoria. 20 in 22: »Noč in dan«. RADIO JUIrONLOVANMKE CO K K T K STA NEDELJA 2.9.1951. Oddaja v slovenščini: Poročila ob 8.00, 13.30, 19.30, 23.05 — 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Baletna glasba. 9.30 Mladinska Oaprimo veliki zeml eviO■ , Veseli zvoki. 10.15 Gitf iB1# daja za Bujščino: Korsakov. 13.45 Glasba P?»jp[ 16.30 Operetni napevi. poldanski koncert L ^ iv. Grozdje zori. 18.00 šega juga. 19.00 15’ tani • Glasba za lahko not-Oddaja v italijanščini: 12.00 Slavni instrun^jJj, 12.45 Zabavne pesmi-mezzo. 20.00 Glasba >2 20.30 Prijetne melodije. H Ii O V B «1 7.15 Zabavna glasba. » der nedeljski spored. =■ ranski kres (literarno * £,.* oddaja). 9.40 SiovenslM£> dele pesmi. 10.00 Popust poldanski koncert del avtorjev. 11.15 45 minut W v besedi in glasbi. $ ske umetne in narodne vfM je Komorni zbor R3**« fr na. 12.40 Zabavna Pol ure za pionirje 13.30 Želeli ste - P ska oddaja. 9.30 na harmoniki. 9.45 kan,iffl|0# 11.15 Copland: Kratka 11.30 Aktualnosti. V'’ Vdr nald: Saga MississippiJ^.jj melodije do melodije. *■_ jjij 13.00 Glasba P« jjOf oldan v ope^ ^ li ritmi. 14.30 Popoldan . „0 .. kester David Rose. 1®-” ^ S mladinskega zbora na Koroškem. 16.30 g^ba. 17.00 To, kar v posluša. 18,00 Plesna gtF 18.30 Slavni solisti. 1?.» a ven: Koncert za * ster v D-duru. 19.39 BtfjjjS nuet iz Faustovega 20.00 Slovenski zbori, kvarteti. 20,35 Pestra gl" Jt' Priljubljene melodije. ^ pj Brahms: Simfonija & 53OO' ru. 22.38 Plesna glasba. bussy: Dva nokturna M 23.35 Polnočna glasba. T H S T *• ^ 8.45 Operna glasba, ^ jjur raški zbor. 11.30 Lahka '.ijS1 pesmi. 12.10 Vaš sPor.e kester pesmi. 14.00 . J.j 16.00 Napoletanske PSt*. Verdijeva opera Plesna glasba. 19.10 kester. 21.03 Opera «Sev“' vec« nato plesna glasba. KINO NA OPČINAH predvaja DANES V NEDELJO s pricetko® ob 16.00 ari P f v o v r s t n i\ t 1 “PRVI UPORNI# M. to je zgodovinski roman iz ameriške prvi uboj za svObodo v okviru ljubezer.-skih z*j,v Ijajev in težkoč za združitev dveh src. ' tr nih vlogah svetovno znani igralci. Ob 19& daljujejo predstave na prostem. PRIDlT®^y PRIDITE VSI ! r~ GBliitiie 15.-30. SEPTEMBRA 1951 E UI HI I MEDNARODNI VELESE^ V FLRJ . ji* Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU bo vilo proizvajalcev in izvoznikov razstavljalo veliko 1 blaga, tako da bodo hkrati lahko sklepali pogodbe * ^ 2emskimi razstavljalci. Tako bo letos na zagrebški ^ sejmu večja možnost sklepanja kupčij kakor Pre^ t!a(t' Za vse potnike bo 70 odstotkov železniškega /V sta in 30 odstotkov popusta na letalskih progah, P° ga dobe brezplačni tranzitni vizum. p Razstavljalci se morajo prijaviti Upravi velesejma grebu čimprej. p Za reklamne oglase v katalogu zagrebškega vele>e^(fi Za naročilo kataloga, obrnite se na OGLASNI z ./ HRVATSKE, Zagreb, Trg Republike 5, za vpis v * e/ razstavljalcev in blaga pa na Upravo zagrebškega Uprava zagrebškega vele*# Zagreb - Savska cesta „ii"' 43. Sam s svojimi mislimi in z nebro-jem muh, ki so tekale po mizi, srkale polito vino, letale okoli Smuka, mu sedale na nos in mu silile v usta. Kaj bi Smuk z muhami! Ali naj muham pripoveduje, kako je bolan ležal v mestu, ki mu pravijo onč — Zagreb? Brigajo ga muhe! Za družino so mu torej ostajale le se mislL Pa komaj je pričel misliti, že je stresel glavo in si z novim požirkom poplaknil grlo In možgane: svoje misli — nak! Skoraj so mu muhe bolj všec. Zagledal se je vanje, ki so srebale opojno lužo. Kako >.o zamaknjene v pijačo! Dregneš jo s prstom — kmalu, da se ne prestopi! Diši jim, mr-cinam. Muha je nespamet-na stvar, ve pa le, kaj ;e dobro. — Hardun! nalezle se ga bodo. Glej jo, onole, kako sl bru. sl noge! Ali se na ples ravna? Ali na boj? Pa se daj- mo! Nemara bi še klobuk «Larei sem kupil ji kilo treščila ob tla, če bi ga ime-la, kakor se spodobi pijancu, ha! — in na glas zavriskala, kanacija. «Ji ji ji ji!* Hudika: Razlegel se Je vrisk. Pa ni treba misliti, da je dobri Smuk tudi le za hipec sodil, da je zavrisnila muha — o, Smuk je bil prepameten mož! Harmonike pa so tudi pele poleg vriska in harmonik, ne, harmonik muha ni imela. Ozrl se je skoz okno. Ha! Rabuza je! Sredi ceste koraka, s klobukom na primoj-duš, za klobukom solnčno rožo, veliko kakor pehar, go. lorok — in vleče in tlači brenčeč meh. Smuk mu je s pestjo pobunkal po oknu, z glavo mu pomigal. Rabuza ga je spoznal; z vojaškim okretom je krenil s ceste in z donečo glasbo prikorakal v hišo. [kofeta letos pa hoče cel’ga teleta. Kje bom jemal, da bom babam dajal! se je dri in se Končal je s hreščečim akordom, kakor da se je spopadlo krdelo mačk, in postavil svoj orkester na mizo. Rekel ni ne bev ne mev, ampak si natočil Smukovega vina, ga izpil v dušku in prazni kozarec trdo postavil na mizo. Z visečih brk sl je otresel kaplje, potem si je spet oprtal meh. «Mudi se mi.» Smuk je ugovarjal: «Kam se ti mudi? Todle sedi in pij! Hardun, vroče je — kam bos hodil! Pasje vroče, hardun! kakor takrat, ko so me dali od soldatov in sem bil bolan kakor cucek. — Pij, Rabuza, cem, da si žejen! — Ob kozolcu sem ležal, hardun, solnce je žgalo, jaz pa zadet z vojaškim plaščem, se mu reče bandura, in me je zeblo, da sem kar pokal.» GOSPODIČNA MICI spremljal. fNAPTsATlRAN MILČINSKI - FRIDOLIN ŽOLNA1 iHm flkor* _ — Rabuza je zvrnil drugi ko-zareč vase in praznega lo-putnil po mizi. Fff je puh. nil kaplje z brk Smuku v lice, to mu je bilo v zahvalo. «Mudi se ml, krščen Matiček! Danes je sveta Ana, baba Je prišla domov, da dobi za god batine. Jo grem ve-zovat. Ji ji ji ji! «4na podgana, “upanova Mi, bi se rada molila, pa dote [nit nit, je zapel in zagodel in brez slovesa odvriskal skoz duri. Zopet je bil sam dobri Smuk. Potočil je ostanek in ga pocedil v&se. — Preklicani Rabuza! — Preudaril je Rabuzo, moža in njegovo po. četje, in tudi ni zamolčal cilja in konca svojega preudarka: «Ha!» se je zasme- jal kratko, kakor da se mu je zaletela kost, in «Har-dun!» je rekel in «Nak!j> Ta. ko je razodel posledek svojega preudarka in še glavo je zmajal in prepeljal klobuk na drugo uho in pljunil pod mizo. In bi bil razodel in povedal še marsikaj lepega in vrednega, da se zabeleži in natisne v prid poznej. Sim rodovom, pa je začutil zunaj v veži krčmarja. Poklical ga je: «Sipelj! Si. pelj!» «0 jeja!» se je slišal vzdih in prišvepal je v sobo kislega obraza Sipelj. «Jeja!» je postokal, vzel z mize prazni polič in spet od*vepal. Cim se Je vrnil, mu Je Smuk napil. «Pij, Sipelj, in na dobro zdravje! Mene je tudi imelo, mene! On6 sem mislil — ne boš več trave tlačil. To je bilo takrat, ko so me od soldatov poslali. Vse recnije sem preizkusil, pa ni bilo tistih, da bi ml pomagale. Za kozolcem sem ležal — poslušaj me, Sipelj, doli sedi, doli sedi! — in zeblo me je, da so mi zobje peli...> Krčmar Je dvignil čašo, to. liko da si je zamočii ustni. «Joj joj! > je rekel in ni za. stokal nad vinom — kaj še! — ampak nad palcem desne noge, in se je obrnil zopet ven in spotom godel: «Sit-nost sitna!* in ni sitnost ve. ljala Smuku, kaj Se! — Si. pelj je bil preollkan, da bi žalil gosta, petičnega ali vsaj kreditnega — veljala je Žerjavu, ki se je zopet oglašal pred hišo in se ga ni bilo moc otresti. Dobri Smuk pa je zopet sameval. Hardun! in o pri-moj! — sameval Cisto sam sredi že omenjenega nebroja muh, ki so se pasle po mizi, rojile po sobi, brenčale ob šipah in nagajale Smuku okoli nosa. Sam je bil, grelo ga je, parilo se je razlito vino in dehtelo, muhe so šu. mele, od daleč mu je bila ob uho enakomerna pesem cep. cev ta-ta-ta-ta ta-ta-ta-ta, ta-ta-ta-ta, ta-ta-ta-ta, ta-ta-U ta-ta-U brez konca in kraja in Smuk bi bil nemara za-kinkal. Morebiti je celo zakinkal — reč je čudna — in more. biti — le sanja. Sanja, da stoji ženska prikazen v durih. Zenska, kakršnih ni v Kosezah, In baš zato je Smuk sodil, da sanja. Odpiral Je oči, da se mu je gubalo čelo, in zijal tja v duri. Hardun! Niso sanje. Zen. ska je, iz mesa in krvi, In mlada Je — belo, pikasto jo- pico ima, višnjevo krilo in odprt rdeč sončnik — suče glavo, obrača oči po kotih in zdajci jo začudeni Smuk ču-je: «Ali ni nikogar doma?» in mu je zvenelo po ušesih, kakor da je že prej dvakrat vprašala enako. Nenadna in nevajena je bila ta prikazen. Zlasti Je Smuka bodel v oči rdeti sončnik. Takih marel ob le-pem vremenu ne nosijo ljud. je, če niso nemara prav visokega rodu. Zapustila sta ga samozavest in zgovornost in ni zmogel daljšega odgovora nego: «Nikogar.» Sitno se mu Je zdelo, počasi si Je nalil, počasi je pil in počasi dotakal; obširno se je odkašljeval, važno sukal klobuk in se praskal po gla- vi — vse to, da zopet ulovi Izgubljeno ravnotežje duha, pa tudi zato, da bi vznemirljiva prikazen z rdečim sonč. nikom videla, izprevldela in upoštevala, koliko ima on opravila, in ga ne bi več motila in spravlja1*^, go z ogovori l*1 v" j/i Zenska je stala v f\ robcem si pahU®‘VV zariplo lice in kanilo še kaj » ga bilo. Glasno J® «h!> pa je P v sobo in sedla o ) i k^P kraj mize,« f nasprotnem k°‘ # Smuk- . Sedč Je zaprl* » y ga položila P°leffmji*I,1M ^ sala si je z m »J $4 močenim robcei» vrat, dala zopet ^ 5i ^ po — h! — pol z razprostrtim* P J>. zamežala, 0il,a 1 nazaj, iz ust P° P J , V tej veledrania1, ^ j £ ostala pet bog ni mogla " ,jfl* t k: so domisli* da je iz ust <>; slaščica nalaSi; P zanje. Se par ogl0' sl je toliko opje.> vzdihnila: «^r \ (Nadalj*t>a URFDNISTVO' ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 ln 94-638. — Poštni predal 502, — UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA *t 20 — Telefonska St 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 In od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finanCno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaikl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din, FLRJ: izvod 6, nieSei£eg» Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozetn , 'f Ljubljana T.vrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska P-