Iskra — TOZD Keramika Vižmarje
Krivulja ekonomike se dviga
O Iskri v Vižmarjah je bilo že veliko napi-sanega. Ta TOZD se že nekaj Iet otepa z iz-gubami in tudi sanacijski program, ki so ga sprejeli, ni obrodil sadov. Medtem so dvakrat zamenjali poslovodno vodstvo — in zadnji čas so se pokazala prva znamenja izbolj-šanja v proizvodnji, organizaciji in v ekono-miki poslovanja. Stanje v TOZD Keramika so skušali najprej rešiti sami v okviru do-mače DO IEZE, vendar ni šlo. Tako je bila potrebna zunanja pomoč. Po izgubah leta 1979 so leta 1980 sprejeli sanacijski program, ki pa ga niso izpolnjevali in je ostal brez učinka. Predvsem je ta program načrtoval dolgoročno investicijsko naložbo, izboljšanje organizacije dela, kadrovske ukrepe, izbolj-šanje kvalitete in ureditev dohodkovnih od-nosov. Vse to pa so nedosledno izvajali in tako uspeha ni bilo.
•     Zato     sta jim priskočili na pomoč SOZD Iskra in tudi občina Šiška. Predvsem so jim pomagali z družbenopolitično akcijo in  sodelovali pri  izdelavi realnejšega sana-cijskega načrta, ki je.bil tudi konkretnejši, čeprav je v bistvenih točkah ostal isti.
' • Tudi družbeni pravobranilec samo-upravljanja je ranogo pripomogel k hitrej-šemu urešničevanju sanacijskih ukrepov, saj je postavil vodstvo tovarne in kolektiv pred . dejstvo, da je treba konkretne naloge opra-viti v določenih rokih.
•  Tako so postavili konkretne zadolžitve in osebno odgovornost vodstva ostreje  de-finirali.   Dopotnitve   sanacijskega   programa so vsebovale tudi postavko o ureditvi siste-ma nagrajevanja, ki bo slonel na učinkovi-tera delu. Ena važnih novih postavk je bila tudi nalaga, naj se uvede učinkovito načrto-vanje proizvodnje, poslovanja in ckonomike tega poslovanja.
•  Tudi ljudje naj bi se zamenjali, zlasti na vodilnih mestih, kjer se je pokazalo, da so neučinkoviti. Poleg tega pa sta tako Iskra, k-ot   tudi   občioa   Ljubljana-Šiška   zagotovili učinkovito finančno pomoč, ki naj bi omo-gočila nemoteno delo in učinkovito  gospo-darjenje.
•   In koliko so  se  ti  načrti  uresničili? Uspešno so začeli  izvajati  pravilno  delitev dela med "proizvodnjo domače tovarne in to-varnama — finalistoma Upori v Šentjerneju in Keramični kondenzatorji v Žužemberku. Naredili so več kadrovskih premikov in za-menjav    znotraj    TOZD, povečali kontrolo uresničevanja nalog in uredili vrsto notra-njih nesoglasij.
•  Zlasti v ¦letošnjih prvih mesecih so tu-di močno izboljšali kvaliteto, kar hkrati po-meni, da so močno zmanjšali izmet. To pa so dosegli tudi z nekaterimi boljšimi  tehnolo-škimi rešitvami, kjer je sodeloval tudi Inšti-tut Jožef Stefan.
•   Fizični obseg proizvodnje letos  raste iz meseca v mesec, čeprav so zmanjšali šte-vilo zaposlenih tako, da so preostali del so delavcev  zaposlili  na  dodatnem -programu. Tako jim je uspelo narediti več in bolje kot Iani v prvih mesecih Ieta in to z manj za-
- pcfslenimi na osnovnem programu.
•  Ob vsem tem pa so naredili tudi pre-cej kadrovskih sprememb v družbenopolitič-nih   organizacijah.   Predvsem  pa   so   uvedli tekoče obveščanje preko delegatov, oglasne deske in celo z lastnim biltenom, ki sprot-no obvešča o gibanju proizvodnje, kvaliteti, prisotnosti  na"delu, organizacijskih spreniem-bah   in delu družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov. Tako je kolektiv postal  enotnejši,  našel  je  samega   sebe  in dobil zaupanje vase in okolico. Negotovosti ni več.
•   Uredili so tudi nov sistem nagrajeva-nja po delu, ki ima osnovo v količinskem in   kakovostnem  izpobijevanju  proizvodnih načrtov. Če plan ni dosežen, ima vsa skupi-
na,'ki opravlja določeno delo, nižjo stimula-cijo; če pa plan presežcjo, je lemu primer-na ludi višja stimulacija. V ta sistem nagra-jevanja so vključeni proizvodni delavci, vod-je, režijci, vzdrževalci in vsi tja do skladišč.
•  Uspch ni izostal.
•   Prvo letošnje trimesečje so po nekaj letih zaključili  s  pozitivno bilanco  in  tako počasi  začeli  normalizirati  položaj   tovarne znotraj  kolektiva, kot tudi navzven. Seveda se dobro zavedajo, da »ena laslovica ne pri-nese  pomladi«.  Zato  izpolnjujejo  dolgoroč-nejše naloge še naprej po začrtanem načrtu, zlasti tiste, ki naj zagotovijo dolgoročno pro-izvodno, tržno in ekonomsko stabilnost.
Pri tem so dali mnogo poudarka zlasti rekonstrukciji svojih naprav dn strojev. Delo teče; saj ni mogoče vsega postoriti naen-krat', pa tudi denarja ni dovolj za hitrejše in resnejše posege v tehnologijo.
•   Predvsem pa so uredili planiranje, ki je usklajeno s  tržnimi potrebami  tako  do-ma kot tudi za izvoz. Predvsem so uskladili polrebe finalistov, porabnikov njihove kera-mike z asortimanpm, dobavnimi roki in ta-ko tudi s tempom te proizvodnje.
Proizvodnja v vižmarski Iskri
•   Precej nalog pa je dolgoročnih in če-prav jih že izvajajo, sc bodo pokazali rezul-tati šele drugo leto in še pozneje. Tako je zlasti z vlaganji v rekonstrukcijo proizvod-nih zmogljivosti, kjer pričakujejo tudi gmot-no     pomoč     domače   delovne  organizacije Iskre -r- Industrije elementov oziroma nje-nih tozd. Te namreč že zdaj  solidarnostno združujejo sredstva za nemoteno poslovanje Keramike.
•   Dokončna  rešitev položaja  Keramike pa je v investiciji v novo tovarno, za katero že  pripravljajo  investicijski  elaborat.   Zdaj delajo  v  neustreznih  prostorih  z  zastarelo tehnologijo. V novi tovarni pa bodo uvedli nove tehnološke prijeme in najnovejša teh-nična dognanja. Vse to pa jim bo omogočalo mnogo všjo raven kakovosti, nekajkrat viš-jo produktivnost  in visoko  ekonomiko po-slovanja.
•  Možnosl novogradnje in predvsem vla-ganj v nove tehnološke naprave je vse re-alnejša. Na tem programu dela  Ludi Iskra in za sovlaganje se dogovarjajo tudi Ei Niš, ki je tudi zainteresirana za keramične izdel-ke iz Vižmarske Iskre.
Franc Kotar