H.: : ¦ Fanika pa njen maček. \s----------1 |—-v. o sta dva: Fanika pa njen maček! V rs^ \ Fanika je enajstletna, za svojo starost srednja m /^« j/ deklica ^rnih las in črnih oči ter ogorelega obraza, WL $TX V nJen ma^e^ Pa Je — koliko let šteje, ne vemo — S(^%f^r vetik debeluhar. Barve je sive, le po trebuhu je tu- JjLtffsmBJt ^V 'n*am ^e'- Dolge mustače pod nosom ga delajo če- J Fanika pa njen maček! c-—j Skoro vedno sta skupaj. Pa bila bi še bolj, ko bi imelo leto same nedelje in četrtke. Ponoči v lesnici nista skupaj, ker spi Fanika v sobi, njen maček pa v kuhinji. Sanjata pa najbrž drug o drugem. Fanika o mačku, maček o Faniki. Kdo izmed njiju prej vstane, je težko reči. Ni se še zgodilo, da bi maček zalezel Faniko v postelji, pa da bi Fanika videla, kako se njen pri-jatelj preteguje, ko zapusti svoje ležišče tam pod pečjo. —>• 279 ¦ — Zajtrkujeta v kuhinji; da je zajtrk obema isti, se pri njunem prijateljstvu ni čuditi; oba dobita pa skledico mleka. Pa glej! Fanika mora vzeti prtiček krog vratu, da si ne pomaže obleke. Tega njenemu tovarišu ni treba, ker se ne pomaže kakor njegova Fanika. Če si pa le namoči svoje mustače, da se tnu pobesijo, sede in se podpre z eno sprednjih nog, dokler si jih ne uravna z drugo, kakor se spodobi. Dolgo je naša Fanika premišljala, kako bi naučila svojega mucka, da bi jedel kakor ona z žlico. Ko je pa le uvidela, da to ne pojde ne iziahka, ne iztežka, si je nekega dne umislila to-le: da bi jedla oba enako, je od-ložila žlico in jedla iz skledice, prav kakor je storil to njen prijatelj. Pa to ni šlo lahko; bilo ji je napoti zdaj čelo, zdaj nosek. K.ar ji pade rešilna misel v glavo. Mleko izlije na krožnik in ga začne srebati prav po mačje. In šlo je. Tatn v kotu pa je stala mati in se delala, kakor da bi ničesar ne videla. Tedaj pristopi in potisne Faniki vso glavo rahlo na krožnik. ,Joj!" vzklikne Fanika in si briše mleko, ki ji je kapalo s čela in noska. Tega je bilo Fanike jako sram, tako sram, da ni odslej nikdar več poizkušala posnemati svojega mačka v jedi.