FIGURALNA APLIKA S HVARA BOJAN DJURIĆ Ljubljana V Celju je v privatni lastni hranjena m edeninasta aplika, najdena leta 1968 nekje v okolici vasi Vrbanj m ed Starim Gradom in Jelšo na otoku Hvaru. Polno lita aplika z malce konkavno zadnjo stranjo z ostankom trna, s katerim je bila p ritrjen a na nosilec, m eri 57 X 60 mm (sl. 1). Gre za moški obraz upo­ dobljen en face in obdan z listnim okvirom. Predm et je serijski izdelek, na kar opozarjajo različne pom anjkljivosti izdelave. Očitno se je model, po katerem so odlivali kopije, zaradi daljše uporabe na nekaterih m estih poško­ doval, sam ih odlitkov pa pozneje niso popravljali. Napaka, ki pri obravnava­ nem prim erku najbolj moti, je odebelitev na m eji m ed zgornjo ustno in nosom, k ar daje delu okoli u st precej grob izraz, ki povsem nasprotuje izra­ zu celote. Luknjici na levi in desni strani listnega okvira sta novi, patina je um etna. E dina opora ikonografski določitvi predm eta je listni okvir — venec, sestavljen iz listov in sadežev bršljana (Hedera helixJ.1 Iz bršljanove vitice spleten venec je tipični okras in atribut Dioniza, prav kot je lovor tipičen za Apolona.2 Resda je Dioniz včasih okrašen z vencem, spletenim iz vitic vinske trte, vendar je ta mnogo bolj značilen za Bakha, ki predstavlja izrazito eksta­ tično oz. origiastično-mistično stran Dioniza. Poleg tega dobi Dioniz kot atrib u t vitico vinske trte šele tedaj, ko je sprejet v prostor, ki pozna vinsko kulturo. Kakor koli že, likovne upodobitve Dioniza jasno izpričujejo, da je njegov atrib u t bršljanov venec. Skozi vse obdobje antike se v likovni um etnosti javljata dva upodobitvena tipa Dioniza, ki ju je izoblikovala grška um etnost in so jih poznejša obdobja le posnem ala. Prvi, starejši tip, ki se je razvil iz n ajstarejših kultnih podob v obliki stebra (npr. tebanski Dionysos Kadmos), je tip bradatega Dioniza, ki ga pozna tako črno- kot rdečefiguralno vazno slikarstvo in arhajska plastika. Drugi tip predstavlja mladega, brezbradega Dioniza. E. Curtius je konec prejšnjega stoletja postavil tezo o splošni »pomladitvi« grških bogov v 1. pol. 5. st. pred n. š.3 Tedaj naj bi nastal tudi tip m ladega Dioniza, njegovo prvo podobo pa naj bi izdelal Kalamis za Tanagro. Vendar je malo verjetno, da bi bil le eden um etnik odgovoren za nastanek novega vizualnega tipa nekega božanstva, posebej ker je bil m ladostni Dioniz znan v poeziji že mnogo pred tem časom. Antična likovna um etnost ni nikdar povsem zavrgla časovno starejši tip bradatega Dioniza in ga zam enjala z m lajšim brezbradim . Skozi vse obdobje od nastanka drugega tipa se oba pojavljata časovno vzporedno, vendar so upodobitve m ladostnega Dioniza od 4. st. pred n. š. naprej pogostejše. V he­ lenistični in rim ski um etnosti prevladuje lik m ladostnega Dioniza. V območju dekorativnih um etnosti pride bradati tip povsem iz mode, v vaznem slikar­ stvu ga redko najdem o, stensko slikarstvo Pompejev in H erkulana pa ga upodablja le izjemno. Ko se novoatiška um etnost nasloni na grško arhaiko, se v večjem številu pojavi zopet tip bradatega Dioniza, ki ga pozneje ponovno nadom esti oz. izpodrine m ladostni, brezbradi tip.4 Obravnavana aplika je sestavljena iz dveh delov: iz polno zmodeliranega m oškega obraza in venčnega okvira. Ta sega zgoraj nizko na čelo, spodaj pa raste izpod brade oz. ga brada delno prekriva. Čeprav je listni okvir v osnovi venec ( corona) in je tako tudi razum ljen, ga s tem im enom vseeno ne moremo imenovati. Tu im a nam reč dve funkciji: najprej je venec (corona) in nato okvir obraza. Kot okvir stopnjuje z značilnim razm erjem do obraza plastično občutje celote. če pogledamo, kako so v antični dekorativni um etnosti v reliefu upodab­ ljane z vencem okrašene glave, potem našem u predm etu ne najdem o analogij. Tako p ri upodobitvah en face kot pri upodobitvah v profilu, je venec p ri­ kazan le delno in nikdar v sklenjenem krogu. Pri upodobitvah en face je redno prikazan le tisti del venca, ki prekriva čelo in sencà in le delna izjema je npr. danes v Narodnem m uzeju v Beogradu hranjena glava Menade ( ?) iz Ko- stola,5 p ri kateri sega venec m alo pod ušesa. Brez izjeme so v antični deko­ rativni um etnosti upodobitve en face pojmovane kot segment polne plastike. Celo p ri najbolj pogostih antičnih upodobitvah en face, upodobitvah Gorgone oz. Meduze, ki jih je treba razum eti predvsem kot simbol, zelo redko vidimo sklenjen venec kač okoli obraza, pa še tak rat ko se pojavi, je upodobitev iz­ ključno dvodimenziolna.6 V prašanje časa nastanka obravnavane aplike je težko rešljivo. Glede na vizualni model ki ga predstavlja, bi jo le s težavo opredelili kot antični iz­ delek. Obenem govori tudi sam m aterial (m edenina) bolj proti takšni opre­ delitvi kot zanjo. Medenino uporabljajo in izdelujejo nam reč v večjih količinah šele Rimljani, vendar predvsem kot m aterial za izdelavo novcev, le redko pa jo uporabljajo tudi za izdelavo krasilnih predmetov, kakršen je npr. naša aplika.7 Dejstvo, da je najdena na Hvaru, v bližini antičnega najdišča, lahko sicer govori za neko odvisnost, prav tako pa lahko tudi zavaja. Menim, da je obravnavana figuralna aplika lahko nastala šele v novem veku oz. v času od renesanse naprej. Preciznejša časovna določitev je v tem trenutku izredno težka, če že ne nemogoča, saj bi bilo potrebno najprej raz­ iskati uporabno um etnost tega obdobja. 1 Tu upodobljeni listi bršljana so listi necvetočih poganjkov oz. tisti bršljanovi listi, ki se razvijajo pod neposredno sončno svetlobo. Za razliko od teh so listi, ki se razvijajo v senci bolj ali manj de­ ljeni. Morda bi lahko glede na srčasto listno dno govorili o vrsti Hedera colchi­ ca, ki raste na Kavkazu in v S. Anatoliji, vendar se nam to tu ne zdi pomembno. 2 Cf. RE, s. v. Dionysos. 3 E. Curtius, Archäologische Zeitung 41 (1883). 1 Figuralna aplika s Hvara. — Figurai aplique from Hvar 4 Cf. W. H. Roscher, Ausführliches Le­ xikon der griechischen und römischen Mythologie 1/1 (Leipzig 1884—86), s. v. Dionysos. 5 M. Veličković, Rimska sitna bron- zana plastika u Narodnom muzeju (Beo­ grad 1972) št. 124. 6 Npr. plošča z glavo Meduze iz 6. st. pred n. š. v Louvru, cf. S. Molard- Besques, Catalogue raissoné des figuri­ nes et reliefs en terre-cuite grecs, étrus- ques et romains I (Paris 1954) Pl. L/B 544. 7 Cf. R. J. Forbes, Studies in Ancient Technology 8 (Leiden 1964) 260—282. FIGURAL APPLIQUE FROM HVAR Summary The above discussed brazen applique was discoverd on the island Hvar near the vilage Vrbanj between Stari Grad and Jelsa in 1968 and is now in private property. On a fully cast applique with a slightly concave back side a part of a peg with which it was fixed on the basis is preserved (perforations in a leafy frame are recent). That the applique is a serial product is indicated by various imperfections in the construction, which are the result of the damage on the mould. The size of the applique is 57 mm X 60 mm (Fig. 1), the patina on it is artificial. The applique is iconographically determinated by the leafy frame (corona), com­ posed of leaves and fruits of ivy (Hedera helix), a typical characteristic of god Dionysus in the antique art. The antique art formed two visual models of the deity, which were imitated in the later periods. These are the types of the bearded Dionysus, originating from the first cult images in a form of a column, and the type of the beardless, youthful Dionysus which is, according to E. Curtius, a result of "rejuvenation” of the Greek gods in the first half of the 5th century B. C. This two visual models appeared during the Antiquity parallelly, nevertheless the repre­ sentations of the yourthful Dionysus are after 4th century B. C. more frequent. The discussed applique forms a fully cast en face representation of Dionysus. Formally it is composed of the face and the leafy frame — corona, which has here a double function: firstly it is a leafy frame which intensifies the feeling of plasticity, and secondly it is the gerland — corona. In comparison with the antique representations of the heads embellished with garlands, there are no analogies between those and our aplique. On en face representations as well as on representa­ tions in profile, the garland is only partially shown and never forms full circle. En face representations in the antique decorative art are without exceptions com­ prehended as a segment of full plastic. Even in the most frequent en face repre­ sentations, representations of Gorgona and Medusa, that function as a symbol, we find full circle of snakes round the face rarely, and even then such representa­ tions are twodimensional. The use of brass as a material, and the realization of the garland — corona round the face in a manner, unusual in the antique art, almost excludes the origin of our applique in the Greek and more or less in the Roman epoque.