Razmišljanja  ob  spreminjanju slovenske ustave
Pred nami je delovni osnutek amandmajev k ustavi SR Slovenije. Kaže, da smo do tega osnutka prišli v Jugoslaviji zadnji, saj so ponekod spremembe repu-bliške ustave že sprejeli, drugod pa so že tik pred sprejetjem. Pričakovati bi bilo torej, da bo ta delovni osnutek prinesel dodelana spoznanja, kj naj bi bila sinteza pripomb, ki so bile dane v dokaj široki in pestri javni razpravi ob spreminjanju zvezne ustave. Vendar smo prav v tem pričakovanju ostali prikraj-šani.
Najprej pade v oči, da je komisija za ustavna vpra-šanja v predloženi delovni osnutek povezala pred-vsem besedila amandmajev k zvezni ustavi, ki jih je le delno prilagodila pogojem v SR Sloveniji. Splošni občutek je, da ta delovni osnutek ne prinaša bistve-nih novitet in predstavlja torej le izvedbo prilagoditve oziroma usklajevanja republiške ustave z določili zvezne ustave. Stvar je torej postavljena na glavo in daje tako prav tistim razpravljalcem, ki so že ob razpravah o spremembi zvezne ustave zagovarjali načelo, da bi bilo potrebno najprej spremeniti repu-bliške ustave in na osnovi teh sprememb sprejeti spremembe zvezne ustave. Kljub temu pa ne moremo mimo tega, da so spremembe zvezne ustave sprejete in jih moramo sprejeti kot danost. Glede na to, da smo se odločili za sprejem teh amandmajev k ustavi kot pogoj za izvedbo godpodarske reforme in le delno političnega sistema, nam sedaj res ne preosta-ja drugega, da jih sprejmemo v teh okvirih, celotno renovacijo ustave pa opravimo vpostopku sprejema-nja nove, sodobne ustave. Vsak drugi pristop k razre-šitvi problema ni racionalen in je zunaj okvirov realne danosti.
Kljub izraženim pripombam pa, po mojem mnenju, predstavlja delovni osnutek amandmajev k ustavi SR Slovenije korak naprej k oblikovanju novih odnosov in razmerij v družbi, ki so v snovanju. V prehodnem obdobju, do sprejetja nove ustave so minimalni po-goj za izpeljavo teh reform.
Do sprejetja teh amandmajev pa bi bilo vendar treba razmisliti in se odločiti o nekaterih vprašanjih, ki so prisotna v vseh razpravah in so o posameznih med njimi že sprejeta politična stališča. Med te so-dijo:
- Sprememba temeljnih načel v delu kjer daje zvezi komunistov položaj vodilne idejne in politične sile. Zveza komunistov se po svojih lastnih programskih usmeritvah odreka takega, z ustavo določenega po-ložaja tako v državi kot v SZDL. Tak položajjo postav-Ija v neenakopraven položaj do vseh drugih družbe-nopolitičnih organizacij in jo postavlja vsakodnevno v vlogo »dežurnega krivca« za vse, kar se v državi dogaja. Hkrati pa je ohranjanje take vloge zveze ko-munistov negacija samoupravnega sistema in dose-žene stopnje demokratizacije naše družbe. Zaradi navedenega je nujno, da se v temeljnih načelih opusti drugi odstavek X. točke in črta vrinjeni stavek v 4. odstavku iste točke »zveza komunistov kot vodilna idejna in politična f/7a«.
- Prav tako je potrebno v isti točki na novo oprede-
liti položaj in vlogo sindikatov in na novo nastalih zvez znotraj socialistične zveze in s tem odpraviti dvome predvsem o ustavnosti novo nastajajočih sub-jektov političnega pluralizma.
- Podpiramo spremembo 2. odstavka 1. člena usta-ve v besedilu kot je predložen. Poudarek na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega narda do samoodloč-be je glede na samovoljna tolmačenja, ki se pojavlja-jo, imperativen.
- Amandma o himni je sicer simpatičen, vendar je le potrebno razmisliti ali sestavlja himno vseh 9 kitic Prešernove Zdravljice ali samo nekatere izmed njih.
- V XIX. amandmaju je 4. točka nerazumljiva. Deli-tev dobička, ki ga doseže zadruga se mora razporeja-ti na del, ki ga člani dosegajo glede na svoj prispevek in na del, ki se vnese v sklade zadruge. Kaj naj bi predstavljal del za druge potrebe ni obrazloženo. Takšna dikcija dopušča manipulacije, ki niso pred-vidljive. Zacadi tega je treba iz besedila izpustiti tretji del.
-  V XXIX. amandmaju je potrebno doseči enotne kriterije za delegiranje delegatov v posamezne zbore skupščine. Pri tem se ne spuščam v presojo sestava skupščin, ki ga bomo morali dosledneje opredeliti v novi ustavi (število zborov in podobno). Razmisliti pa bi veljalo o odpravi monopola socialistične zveze v kandidacijskem postopku. Ponovna uvedba zborov volilcev pod neposrednim nadzorom državnih volil-nih komisij, bi omogočila neposredno kandidiranje s strani državljanov in tudi neposredno odločanje o kandidatih. Družbenopolitične organizacije in zve-ze bi v tem primeru lahko nastopale s predlogi kandi-datov, ki bi morali imeti z zakonom določeno podpo-ro. Le o takem kandidatu bi lahko zbori volilcev kvalificirano razpravljali in odločali.
- VXXXII. amandmaju bi moral kot varianto predlo-žiti možnost ustanavljanja mestnih občin v mestih, ki imajo na primer več kot 100 tisoč preblvalcev. Ker so večja mesta specifična skupnost, bi moral v takih urbanističnih skupnostih predvideti posebno obliko občine, ki bi lahko imela tudi širše pristojnosti. To je v svetu običajno, pri nas pa se je organiziranost občin povsem pospložila in veljajo na primer ista načela za povsem ruralno okolje kot tudi za mestno. To je dovedlo v cepitve interesov v okviru posamez-nega mesta in do umetne delitve komunalne pa tudi prostorske problematike razvoja mest. Problem je pereč predvsem v Ljubljani in Mariboru in bi zaradi tega morali poleg skupnosti občin predvideti tudi možnost ustanavljanja mestnih občin.
Glede na dane okvire možnosti sprememb veljavne ustave, je razumljivo, da vkratkem času, kije na voljo (če hočemo amandmaje sprejeti do jeseni), ne more-mo doseči spremembe ustave v vseh točkah, kot bi to želeli. S teml spremembami moramo doseči pred-vsem to, da odpravimo ustavne zavore, ki bi lahko preprečile najnujnejše reforme usmehtve. To je pa istočasno tudi pogoj za takojšen strokovni pristop k tvorbi nove sodobne ustave, ki bo vsebinsko boljša, manj regulativna in s tem tudi trajnejša. Ivo Bernard