ISSN 0351-6407 i^k n±a Dežela polnih in votlih strahov /ža dowačew ^1 NT.SK r I - V JI—' B .'h: ‘ o: o n"n'; CREDITANSIALT Banka uspešnih M. Sotx>ta, LenOavskall, tel.; 2t7S0 Ki ladinski ' Grvis pomurski študentski servis M. Sobota, Štefana Kovača 30 (v soboškem kinu), tet, fax: 069 21 038 VREME J h' PjJSJcooK-^Si-:? IJ i .J n Os XI [4 T^ovi senior evangelieanske fekve tš PtramidiA ? ina^bti f^adofcJec Murska Sobota, 15. junija 1995, leto XLVII, st. 24, cena 150 SIT : mobitel o uLS * *M.£9i9ia '■‘I . a 1’1 biti Vestnikov vlak 1995: 24 ur na železni cesti Gaiy Cooper, konjski tatovi • J • ll in cestni ii' H I roparji Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme, možne so plohe ali nevihte. Vestnikov koledar 16. lenll, Četrtek. ReŠale telo 18. Junij, petek. Beno 17. junU. sobota, firepor 18. leaU. Hdella. Bogdu IB. lunll, poBedtllok. JelUau 20. luni), torak, Botidar Zl.lml], sreda, Uolzln Pregovor (lbkresl(Z1.|aB||i)*edai obed. Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! Informacije: 061/264 382 F I' II I Vestna VLAH VLAK - Prejšnjo soboto je na pot krenil tradicionalni Fotografija: J, Z, ' ''V bral —’ Gorico in okolico popeljal več kot ^jtlaij' tednika. Tokratno potovanje je bilo od dosedanjih J ^®Sleit P®*’ I*® Času, sp] smo bili zdoma skoraj 24 ur. Jie Ha 13. Stranj Pthanje in kopanje v vročih dneh prijetnejše, sta pripravila Ali kolpQ>sQn ^Mjsko prodajo IsCi l'’Shh^ ; prsnih kabin - masažnih topaijijšiih I I I .1 i •2 V omaric nižje 15% 1' i -A'/' :a plačilom še dodatnih 5 % keramiko in kopalniško f ploščice in sanitar- i ''ranuka l EB popustom in 5 % dodatnim Sotovmsko plačilo. popus- Js I I, Ugodna prodaja <>u» as no j3?ji^iJA! Varstroj pod taktirko novega direktorja Stroj, ki ne pozna ljudi 1'1 K CD EUROTN FOND Pol stoletja čebelar Letošnji 16. junijje za slovensko srednje šoEtvo la tudi končanje srednje šole za trste, ki študija ne prav gotovo zgodovinski datum. To je namreč prvi nameravajo nadaljevati. Zaključni izpit pa je neko- dan mature - preskus znanja ob koncu štiriletnega izobraževanja. Ta izraz doslej Še nikoli ni bil uraden in zapisan na spričevalih ali kakšnih drugih šolskih dokumentih, čeprav smo običajno govorili o maturantih, kadar smo Jih na primer videvali, ko so ob koncu šolskega leta korakali po ulicah, prepevali tisto znano dijaško pesem Gaudea-mus igitur..., nosili transparente in si od veselja na razne načine dajali duška. liko lažja oblika končanja srednje šole, saj se opravlja le iz štirih predmetov, obvezen pa Je le slovenski Jezik, medtem ko lahko dijak izbira med matematiko in tujim jezikom ter si izbere še dva druga predmeta ali namesto enega izbirnega predmeta pripravi seminarsko nalogo. Izpraševalci na zaključnem izpitu so učitelji šole, ki jo Je dijak obiskoval. To je torej le notranje preverjanje znanja, kakršno smo poznati že doslej, in je bilo Dijaki, ki v tem šolskem letu končujejo srednjo nekaj let ukinjeno v času tako imenovanega usme- šolo, jo bodo lahko pravzaprav dokončali na dva načina: z maturo ali zaključnim izpitom. Z prvem primeru jih čaka zunanji izpit, ki Je enak za vse rjenega izobraževanja. Ko smo te dni poklicati vse pomurske srednje šole in povprašati, kako bo pri njih z maturo, smo Matum je tu kandidate. Opraviti ga bo potrebno iz petih predmetov, od katerih so trije obvezni, in sicer slovenski Jezik in književnost (namesto tega lahko tudi madžarščina ali italijanščina za dijake »narodno-stnihešol, kakršna je tudi Srednja dvojezična šola Lendava), matematika in tuji jezik (prvi) ter še dva izbirna predmeta, ki sta bila v predmetniku najmanj 280 ur. Preverjanje znanja maturitetnih predmetov bo pretežno v pisni obliki, pri nekaterih predmetih pa še ustno. Ocenjevanje bo eksterno, to pomeni, da bodo pri tem sodelovali zunanji ocenjevalci, ne pa recimo profesorji, ki so dijake poučevali maturitetni predmet. Zato bo matura obenem tudi kvalifikacijski izpit, s katerim bodo univerze ali druge visokošoEke ustanove ugotavljale usposobljenost kandidatov za študij. Maturantom torej ne bo potrebno opravljati nobenih dodatnih izpitov, razen tam. kjer bo kot pogoj za vključitev preskus določene posebne nadarjenosti (npr. umetniške) ali psihofizične sposobnosti (npr. šport). Uspešno opravljena matura pa bo pomeni- dobili odgovor, da so povsod pripravljeni na to po- : membno dejanje in da se bo v petek lahko nemoteno začela. Število (pravih) maturantov pa bo 320. Kot je bilo pričakovati, so se za maturo odločili skoraj vsi gimnazijci v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi, v drugih 4-letnih programih pa Je več tistih, ki se nameravajo zadovoljiti le z zaključnim izpitom. Če bodo hoteli nadaljevati izobraževanje, se bodo iakko vpisali le na strokovne višje ali visoke šole, ki jih je zaenkrat v Sloveniji bolj malo. Z maturo in zaključnim izpitom smo tako naposled uvedli v naš šolski sistem razlikovanje izobraževalnih ciljev na štiriletnih srednjih šotah. Dosedanje načeto je bilo, da mora biti znanje srednješolcev hkrati namenjeno za nadaljnje šolanje ali za takojšnjo vključitev v delo, odslej pa si dijak sam izbere svoj cilj, s tem da se odloči za maturo alt zaključni izpit, in od njega se ne pričakuje več, da bi moral hkrati obvladovati temeljna in vusme-rjenae znanja. Tako pa je najbrž tudi edino pravi- Ino. JOŽE GRAJ nr/pnnnnniT? \ u L-|l \ U \ 2 vestnik, 15.junija aktualno okoli nas I PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na volilni skupščini predstavila 31 kandidatov za svoje redne, izredne in dopisne člane. Na tajnih volitvah so bili izvoljeni vsi, razen dr, Jožeta Toporišiča, kar je edinstven primer v zgodovini te naše najvišje znanstvene in umetniške ustanove. ■ OTOČEC - Za zaprtimi vrati sta se neuradno sešla predsednika hrvaške in slovenske vlade Nikica Valentič in dr. Janez Drnovšek. V krajši izjavi za javnost sta premiera poudarila, da sta se o vseh vprašanjih pogovarjala zelo korektno. UsUajeno naj bi bilo 98 do 99 odstotkov državne meje, kar je velik napredek. Govor je bil tudi o drugih temah, kot so dolgovi Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem, krška nuklearka in slovenski počitniški domovi na Hrvaškem. ■ LJUBLJANA - Slovenski obrambni minister Jelko Kacin se je pogovarjal z madžarskim kolegom Gyorgyjem Ke leti jem. Posebno pozornost sta namenila skupnemu izobraževanju vojaških starešin in pripravam na skupne slovensko-madžarske vojaške vaje. ■ LJUBELJ - Ob so. obletnici osvoboditve koncentracijskih taborišč so v soboto pod Ljubeljem, kjer je bila med drago svetovno vojno podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen, pripravili spominsko slovesnost. Na njej je spregovoril tudi predsednik države Milan Kučan, ■ LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Jožef Školč je sprejel iranskega veleposlanika Mchdija Mohtashamija. Pogovarjala sta se o aktualnih političnih vprašanjih meddržavnih odnosov. K čemu se nagiba pni moz svetovne organizacije? 'IT PO SVETLI Po mnenju prvega moža svetovne organizacije Butrosa Galija so v tem trenutku možne le različne mirovne operacije, ki bi vzpostavljale mir oziroma v spor vpletene strani prisilile, da spoštujejo sklepe varnostnega sveta. Za to namreč OZN nima niti dovolj sil, kaj šele moči. Nerešeno je tudi vprašahje financiranja. Samo na račun mirovnih operacij dolgujejo države Članice svetovni organizaciji približno 1,4 milijarde dolarjev. Zanimiva je tudi ugotovitev generalnega sekretarja OZN, da je sistem sankcij, s katerimi je poskušal varnostni svet v zadnjih letih čedalje pogosteje kaznovati države, ki so prekršile osnovne norme mednarodnega prava, v bistvu škodljiv. Po hjegovem mnenju so namreč tudi v nasprotju s členi ustanovne listine OZN, ki govorijo o pravici do hitrejšega razvoja. Vse to govori v prid trditvi, da se generalni sekretar OZN Butros Gali čedalje bolj nagiba k temu, da bi bile sankcije čim redkeje uporabljene, ker imajo veliko stranskih in negativnih učinkov. Izhajati je treba iz spoznanja, da so svetovni organizaciji neposredno po koncu hladne vojne ter po zgladitvi glavnih nasprotij med Vzhodom in Zahodom obetali veliko prihodnost. Marsikaj so Združeni narodi izpolnili, saj so se izkazali primerne za organiziranje dialoga med velikimi in majhnimi državami, za pomoč beguncem kjerkoli po svetu, za izboljšanje zdravstvenega položaja na svetu, kot tamponska cona med dvema sprtima stranema in podobno, Zelo malo uspeha pa so imeli pri vzpostavljanju miru na kriznih območjih in ohranjanju tako vzpostavljenega miru. Za večjo učinkovitost na tem področju je generalni sekretar OZN Butros Gali predlagal vzpostavitev vojaške enote za takojšnje vojaške posege pod zastavo Združenih naroJt* Nič ne bi bilo nevarnejše rovno akcijo, pravi prvi -svetovne organizacije, kot It’ od sil OZN zahtevali vojs®' akcijo brez ustrezne obotohir in logistične podpore. Glede h izkušnje modrih čelad v So®* liji in BiH je Butros Gali nja, da kaže realno oceniti pr 1 kaže realno oceni« j pričakovanja od posel 1 veli ka p, ivhau , mijur ■ . Združenih narodov na triE”’ J območjih. , Že leta 1992 je Butros C* predlagal, da bi sestavili*®^., OZN. ki bi bila ves čas P'’: orožjem, da bi, če bi bil« PJ trebno, zagotovila mir nkl' vojaško silo. Po mnenju ' valcev niso za neučinko’f>^ pri ohranjanju miru na kfid* območjih krive le prizade^ ganizacije, temveč razlike'^ :c razil*-"' j. poklican* P J ■ ANKARA - Slovenski predsednik Milan Kučan je bil na prvem uradnem obisku v Turčiji. Sprejeli so ga najvišji predstavniki države: predsednik Sulejman Demirel, premierka Tansu Cil-ler in predsednik parlamenta Husamettin Cindoruk. Obljubili so vso podporo v slovenskih prizadevanjih za vključitev v Nato in Evropsko unijo. Ugotovili so, da Turčija in Slovenija lahko pomembno prispevata k trajni rešitvi bosanske krize. ■ KUEV - Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je za 28, junij razpisal referendum, na katerem se bodo volivci odločali, komu bolj zaupajo, njemu ali parlamentu. ■ KAIRO - Ameriški zunanji minister Warren Christopher je bil že trinajstič na Bližnjem vzhodu, kjer je skušal spraviti k pameti zlasti Sirijo in Izrael, ki naj bi pristala na nadaljevanje pogajanj. Najtrši oreh med državama je meja. ■ WASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je v kongresu prvič uporabil pravico veta, in sicer pri sprejemanju zakona, s katerim naj bi za 16,4 milijarde dolarjev zmanjšali izdatke v tekočem proračunskem letu. NEW YORK - V prostorih stalne misije Republike Slovenije pri OZN sta veleposlanik Savdske Arabije pri OZN Gafar Al- lagany in slovenski veleposlanik Danilo Turk podpisala protokol o navezavi diplomatskih odnosov med državama. ■ BRUSELJ - Obiainb.nj ministri zveze Nato so enoglasno podprli oblikovanje mednarodnih enot 13 hltrp posredovanje v Bosni. ■ LONDON - Pospešena in učinkovita integracija Slovenije v Evropsko unijo, njeno sodelovanje v Partnerstvu za mir, kriza v Bosni, delitev zapuščine nekdanje Jugoslavije in dvostranski odnosi so bili v ospredju pogovorov slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja z britanskim sekretarjem za zunanje zadeve Douglasom Hurdom, Britanija je znova poudarila, da podpira prizadevanja Slovenije za čimprejšnjo ureditev pridruženega članstva v Evropski uniji. ■ GDANSK - Napočil je zadnji čas, da ustavimo ofenzivo po-stkomunistov, je dejal poljski predsednik Lech Walensa na 7, kongresu neodvisnega sindikata Solidarnost. V Solidarnosti, ki jo je nekoč vodil, dokler ni postal predsednik države, zdaj očitno išče zaveznika v kampanji za predsedniške volitve. ■ BUDŽUMBURA - Državljanska vojna v afriški državi Burundi zahteva vedno več žrtev. Vladni vojaki so med očiščevalno akcijo pobili 40 ljudi, med žrtvami so bili tudi otroci, ■ SARAJEVO - Poveljstvo južnega krila Nata je sporočilo, da je intervencijska enota ameriških marincev rešila ameriškega lovskega pilota kapitana Scotta F, O'Gradyja, ki so ga bosanski Srbi sestrelili pred tednom dni. Operacijo je izpeljalo štirideset marincev z amfibijske desantne ladje Kearsarge na dveh helikopterjih v spremstvu štiridesetih Natovih lovskih letal, helikopterjev in letečih radarjev. ■ NEW YORK - Slovenska pogajalska ekipa pod vodstvom dr. Mojmira Mraka in mednarodni koordinacijski komite (ICC), ki mu predseduje Chemical bank, sta sklenila prvi, okvirni sporazum, s katerim naj bi naša država prevzela 18 odstotkov skupnega dolga nekdanje SFRJ. Slovenija bo plačala 710 milijonov dolarjev. ■ BRUSELJ - Nekdanji švedski premier Carl Bildt je bil izvoljen za novega posrednika Evropske unije pri reševanju krize v nekdanji Jugoslaviji. Zamenjal je lorda Davida Owna. MJ i ■ I liščih vlad, ki so p«, -vzeti odgovornost za pre^ ne ukrepe. I' Butros Gali očita dri*’ VESTNIK Izdaja Podjetje za informlraide Murska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedernjak. Štefan Ci-gut, Zlatko Ertih, mag. Dalibor Geder. Cilka Jaketj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. UredDiitvo; Inna Benko {direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik KovaC (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko. Jože Graj, Majda Horvat. Milan JerJe, Feri Maučec. Štefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Nataia Julmov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica). . Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. Sl: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, St. telefaksa 32 173. NenaroZenib rokopisov in fotografij ne vraCaino. Naročnina za U. trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS zaPPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tbk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje it. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se iteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne i te v ilke 3. za katere sc plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Pavlova hiša v Potmi Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je, kakor piše v njegovem podnaslovu, »znanstveno društvo prijateljev za uveljavitev, uresničevanje in pospeševanje medčloveških, kulturnih in šolskih pravic in dej-stvovanj državljanov slovenskega jezika na Štajerskem, kakor SO navedene v 7. členu državne pogodbe iz leta 195S«. V njem so torej združeni avstrijski štajerski Slovenci, : Društvo je svojim članom pred dnevi poslalo okrožnico, v kateri obvešča, da ima od 3. aprila letos lastno pisarno, v katero lahko kadarkoli pokličejo po telefonu ali pošljejo sporočilo po telefaksu. Pisarna je v Gradcu, na Prankergasse 27, poštna številka Gradca je 8020, telefon in telefaks pa imata številko 0316 97 13 83, Ob torkih in petkih je v pisarni novi znanstveni tajnik društva mag. fil. Christian Promitzer. Sporočajo tudi, da je sosvet slovenske manjšine v Avstriji lansko leto decembra soglasno sklenil, da bo zveznemu kanclerjevemu uradu priporočal, naj vanj sprejme tudi zastopnike Kulturnega društva člen 7, in da že potekajo ustrezne aktivnosti. Pet članov društva je v Potr-ni kupilo domačijo s hišno številko sedem, po domače Pavlovo hišo, ki je na voljo društvu. V njej bo dvojezični kulturni dom z dvorano za shode in knjižnico. Ob hiši je 40 arov travnika in sadovnjak. 24. junija nameravajo v njej sklicati izredni zbor članov, da bi jih seznanili z začasnim delom, financami in nameni pri njenen prenavljanju in preurejanju. Zanimivo bi lahko bilo, pišejo, da bodo takrat brezplačno razdelili nekaj slovenskih kaset za otroke s pravljicami in glasbo. Predsednik društva Branko Lenart člane obvešča, da se je preteklo jesen z deželnim šolskim svetom pogovarjal o tem, kako bi znova »pognali« pouk slovenščine kot fakultativnega predmeta v šolah vzdolž štajer-sko-slovenskc meje. Okrožni šolski inšpektorji so poizvedovali, koliko učencev bi želelo obiskovati pouk slovenščine, in so prišli do tehle številk: na osnovni šoli v avstrijski Radgoni se je prijavilo 29 učencev, v Ehrenhausnu okrog 50 in v Ei- biswaldu okrog 70. Zdaj se slovenščino uradno poučuje samo na šolah v Gamlitzu in Arnfclsu. To so dobre vesti o Kutur-nem društvu člen 7 za avstrijsko Štajersko. Slabih ni v njihovem poročilu - če izvzamemo oglašanje v pozivu članom, naj r Iz Zagi^ba piše darujejo za svojce atentata v Oberwartu. Čisto razločno slaba pa je ta, ki smo jo slišali prav med pisanjem tega povzetka, Avstrijske oblasti pozivajo državljane, naj bodo pri odpiranju pisem previdni, ker se zopet napovedujejo bombni atentati na pripadnike manjšin. Lansko leto je tako poši^ko že dobila članica društva mag. Andreja Zemljič - Haberl iz av-■ strijske Radgone. Ssm I članicam, da ne dajo svet^' organizaciji na voljo dovcjl plomatsko izšolanega kadr^ bi prevzel posredniške ali organiziral volitve in deljevanje humanitarne či. Večjo učinkovitost pf' , kujejo od predlagane reFdf ' Združenih narodov, za k4'^i sc ogreva vedno več držav, , nic svetovne organizacije- MILAN Dežela polnih in votlih strahov manjšino. To spreminjanje je bilo dokaj hnif no, z obtožbami Srbov, da so glavni krivci hrvaške nesreče v jugoslovanski ječi nesrbski« I Mostu čeZ Sivo ined staro in Bosansko Gradiško se je približevala kolona iraktCfjsv in osebnih vozil iz zahodne Slavonije, potem pa ji je močna eksplozija prekinila pot. S hrvaške strani je strela udarila v most in ga razdejala, slavonski Srbi pa so sc morali vrniti na domove, ki sojih zapuščali, »Morda si bo kdo premislil in ostal,« je ob prisilni vrnitvi nagovoril prestrašene Srbe pomočnik hrvaškega notranjega ministra Josip Morič, ki mu zaradi močne policijske ekipe ni mogoče očitati truda, da bi v zahodni Slavoniji ostal tamkajšnji srbski živelj. »Toda strahu pred maščevanjem ni mogoče premagati čez noč, na žalost pa tudi ni votel,« meni politični vodja slavonskih Srbov Veljko Dža-kula. »Hrvaška je po prvem maju zares dobila zahodno Slavonijo, toda brez ljudi, zato so meje med zmagovalci in poraženci zabrisane!« Nekoč se je reklo, da tragedije odpirajo oči, v hrvaško-srbskih odnosih pa ni tako, kajti ob dosedanjih sc pojavljajo nove, od katerih tudi lahko prej pričakujemo, da se bodo nadaljevale v novih, celo nepredvidenih. Tako kot je v čudnih okoliščinah nastala in se razvijala hr-vaško-srbska vojna, tudi dobršen del njenih posledic ni mogoče zaslediti v literaturi registriranih vojn, kajti v vsaki so veljala nekakšna pravila, po katerih je bilo mogoče odgovoriti vsaj na vprašanje: čemu in zakaj?! Že res, da je vsaj v podmeni krvavega razpada nekdanje Jugoslavije nora zamisel o veliki Srbiji in da so konec koncev vse, razen osvobodilnih vojn, nesmiselne, a tudi v tem primera ni mogoče podati črno-bclega odgovora. V bistvu celotna stavba hr-vaško-srbske vojne, bolj ali manj polvojnih razmer, sloni na poteptanih medsosedskih odnosih, v katerih je sosed, lahko tudi njegov najboljši prijatelj, čez noč postal njegov krvnik; žrtev je pravzaprav imela srečo, če je bila prisiljena, da vse premoženje stlači v plastično vrečko in se odpravi na pot v neznano, V zahodni Slavoniji seje prej nepričakovano kot pričakovano Hrvaški ponudila priložnost, da ustvari nekakšen model ureditve razmer. Toda napake niso bile storjene le pred vojno, ko nihče ni niti p oskušal prepričati Srbe, da lahko povsem normalno živijo v Tudmanovi državi, ampak sojih v manj kot dveh mesecih vladanja, ob koncu julija 1990, v ustavi izbrisali kot državotvorni narod in jih naredili za navadno narodov, da omenimo le to. Zdaj, na sam letošnji praznik dela, pa so prehitevali čas in se lotili osvobajanja zahodne Slavonije po mnen^ 1.^ nekaterih tujih diplomatov samo zategadelj'’ bi se lahko na vojaški paradi, ki sojo načrlh''^ Ul Sv InllJvU 11A 'UJ-Cldn.l ^aldUl) A-l J\J 114*'*''*^ U za dan državnosti 30. maja, ponašali s pometi bnim uspehom ali uspehi na bojiščih. »Hrvaška vojska in policija sta se lotili bajanja avtoceste po zahodni Slavoniji uro pr* I I I uradno otvoritvijo, tako se je namreč zapisi'' v sporazum, ki smo ga dosegli s krajinskii"' Srbi,« pravi posebni odposlanec OZN Jas*”. AkaŠi. Zato po njegovem mnenju slavonski St®' niso ponudili nikakršnega pdpora Tudmanč*' vojski, ki se je tako rekoč v 31 urah sprehoJ'T na površini 560 kvadratnih kilometrov zaho*' ne Slavonije, problem pa je v tem, ker sojuz®® od Pakraca domala vsi Srbi zapustili svoje d®" move, po teh stopinjah pa stopajo tudi pakra^ Srbi. Njihovo preselitev je pravzaprav prekii”" la nenavadna nesreča, ki smo jo uvodoma oih* nili, ko je strela udarila v most čez Savo in nat® s podtaknjenimi minami onesposobila napra^®' prek katere je organizirano zapustilo svoje n®' move več kot 2000 pakraSkih Srbov. V Jasenovcu sta ostali dve srbski družini, pt®* toliko v Stari Gradiški, nekoliko več jih j* * Okučanih, po zadnjih podatkih parlamenta^’., SNS (Srbske narodne stranke) gre za kakih 1 Srbov ali za desetino dosedanjega prebivalstva- Nekateri so še uspeli zamenjati svoje dud”’’ ve in imetje s Hrvati z banjaluškega obmo*^ Srema, Baranje ali zasedenega dela vzhoJ'* Slavonije, Toda po znanem balkanskem mo*^ lu podiranja domin se pobegli Srbi iz zahod)* ' Slavonije v režiji Karadžičevih Srbov maščuj*!® Hrvatom v okolici Banjaluke, ki jih izganjajd^ njihovih domov, za mnogimi seje izgubila c6‘ vsakršna sled. »Zločini so bili na eni in dra^ strani, naša skupna tragedija pa je, da sosed sosedu prepoznava povzročitelja nesreče, pa gre za Srbe ali Hrvate,« pravi Veljko Džak«i^ ki si tudi ne more predstavljati, kdaj naj bi d , osvobojenem delu zahodne Slavonije življ*)}-^ postalo povsem varno, strpno, še manj pa. I naj bi zavladal mir na celotnem ozemlju r*lN 1 bilke Hrvaške. Dejstvo je, da se je slavon^ model normalizacije hrvaško-srbskih odno^ sesul kot hiša iz kart in da bo poslej dosti karkoli spremeniti na bolje. - PETER POTOCN*'" I I I I I I I I 2 15. junija 1995 J aktualno doma iJfH ajf j>* (e’ jSt* ■iii< ltH| It* * iali I (Ji g« l<^ »(* Ji' 2 e» 1/ 4 t 1,' 1* iff iflf trf ilf ip-' sl I 1 I 1 I 1 i » Velik dogodek v Gornjih Slavečih Novi senior je Svečana božja služba, številni gostje, geti njimi tudi Milan Kučan i V nedstjn je bila v Gornjih laštetectia predsedstva f^angeiiianrte Cerkve. Dose-dnje®. leniorjB Ludvika Novaka K tuntnjal 43-leini domači duhovnik Geza domaizTeJjinftvce Teologijo j« študiral v Bratisi««' «—"*• ErniSa, sicer - - J*' Muttiral v Bratislavi, v Gornjih Slavečih pa »lutbuje od l -breuja 1979, Nori senior evan-Sttitioiake Cerkve je pred duhovniki te velikim številom augsbUrške vernikov pri- segel in v govoru poudaril, da sc bo zavzemal za strpnost ter skrbel za dobro sodelovanje z državo in njenimi inštitucijami, cerkvami ter z vsemi državljani doma in v tujini. Potrdili so tudi inšpektorja senioija Aleksandra Kerčmarja iz Gornjih Petrovče, ki ima enake pristojonosti in odgovornosti kot senior. Skupaj pa predstavljata vodstvo Cerkve, Slovesnosti ob ustoličenju vodstva slovenskih evangeliča- g. seniorja Geze Erniše z* Vestnik: » katmrnji, easU; p« vessl sem lega zau- J« «tJ sn tJbjsfl« vf^tvei vseh evangeUianskih cerkve-J > ShjK/rffi Predvsem pa je maja nalaga koordinira ozhipjtta' deJprunju evangeličanske Gerfcve aa Slovenskem. J’”**' kgVemanje za ihoUre odnose z drugimi Cerkvami doma e driavo-r komentar Geza Emiša K W-, -X. -X 2.^ Slovesnosti ob ustoličenju (^ze Eruiše, novega seniorja evangeličarr-ske Cerkve na Slovenskem, in inšpektorja le Cerkve Aleksandra Kerčmarja se je udeležil tudi predsednik R Slovenije Milan Kučan. Sedlarjevo srečanje v Radencih ■ ^aton ali vzpon urejanja - Fotografija: Vaq|a JUHNOV nov so sc poleg predsednika države Milana Kučana in soproge Štefke udeležili še tajnik Svetovne luteranske zveze iz Ženeve Tibor Goeroeg, avstrijski škof ter cerkveni dostojanstveniki iz Hrvaške. Madžarske in Slovaške. Tako so torej slovenski evangeličanski verniki, ki so organizirani v 13 evangeličanskih občinah oziroma gmajnah - vseh je okoli 20 tisoč - dobili novo vodstvo Cerkve, ki bo na tem položa- ju šest let. NATAŠA BRULC prostora? V^^anisti so na sre- ______________ A«.«* or'-' Čanju v Radencih Mveč časa nameni-h taztielitvi pristojnosti pri urejanju prostora v žo« . dr- občino Petev i se je 1®- *- “^'teoistov i zbral« 213 okolja in turizem « *"Woška zavest rednem let- nem Sedlarjevem srečanju. Del« so imeli razdeljeno na dopoldanska plenarna zasedanja in popoldansko razprav^auje po sekcijah, le za ekskurzijo po Pomurju, ko naj bi si ogledali pereče urbanistične probleme, je bilo premalo zanimaiua. Rdeča nit dvodnevnega srečanja je bila razmejitev pristojnosti pri urejanju prostora med državo in občinami, zato je bila očitna odsotnost predstavnikov občin in lokalnih upravnih enot, saj so govorili le zagovorniki državnega nadzora nad urejanjem prostora. V petek so bili na dnevnem redu zanimivi referati, in sicer Slovenija in Evropski prostor. Težnje pri urejanju prostora v Veliki Britaniji in Češki republiki. Urejanje prostora med naročnikom in izvajalcem. Stroka in njene metode. Koliko prostora javnosti. Smotrna raba zemljišč v pogojih mešane lastnine in drugo. Sobotno dopoldne je zapolnilo predavanje svetovalca vlade Tomaža M. Jegliča z naslovom Ureditev nujnih vsebin v predpisih o urejanju prostora in graditvi. Od domačih udeležencev je z razpravo sodeloval le Aleksander S. Ostan, ki je predstavil rezultate odmevne arhitektu rno-urba ni stične delavnice v Gornji Radgoni. Zaradi neuresničevanja raznih občinskih, regionalnih in republiških planov, prevelikega vpliva poUtike in dopuščanja vplivanja trenutnih interesov se je |1 gostiteljev in gostov 1'1 11 k 1 1^ I Skitih Ji vartivo okob* PomunltitiintBft in gostilne? S po-h nekatere 'm )e uinriB'** htispevkov, ki jih botno 'tejavljaii v poletnih mesecih. W'wlt dve leti 1993 bili razglašeni leto 1995 pa je evropsko leto stva okolja; tudi zato smo Pokukati na področje ckoloftii' tei pomuiskih hotelih in ®®h. fjlatjij f ■ *^dlnčilj za to, * mtiiek tacajta« ...J vvmembt ---’ ^Piav okoljevantvtnoei hotelov te teravilišč ni le odsev ekološke ^aveeti zano*'—" «V.' ‘«rein po- smo obiska- ^«•1« }c zunliDivu in 1994 leto turizma. var- Pri ekol. smo želeli le ... gostil-®^log. da smo se ^^Paje dejstvo, daje -Sijn v turizmu že ielo pomembna. Prav- ... IV OUS« ______ tu vodstva: 1» varstvo okolja je zelo po-s »»*—' ’»rstv< Ih, “■ * tržen!.”'^”*j® f-s pnu'"'' “•^eljcvar-P”**!« DOUriflriai i ’’f'‘PaKa^*^T poudarjajo v l> .1' kv ;...»wnaiih. ob ^’“^anju dejavnik pri Poveia “sme-. I SOSDodar-- gospodar- I' I -“JCltl r. . —— * ^'‘sol^®’wanjem tako da naba-r“^dip^J*J"^tokmalo fri«nje nk LT »voae npr. hotela. s cim povratno cm- Porabo '‘favtalro pozna- Tbdi skrb za energije, vode do- so (bodo) nceko- loški izdelki (tudi embalaža in odpadki) bolj obdavčeni, končno pa bodo zaradi vseh »ekoloških« prednosti prejeli ustrezne certifikate in s tem možnost, da imajo temu primerne cene storitev. Tako naj bi bilo oziroma tako je v tujini. V Sloveniji še ni izdelanih kriterijev, niti ustreznih obdavčitev in cen. Torej smo Ve-stnikovci zaorali ledino: z vprašalnikom na 12 straneh, ki nam ga je v nemškem jeziku poslal rojak Jožef Kerčmar (ki je razglašen za najbolj ekološkega gostilničarja na Bavarskem v Nemčiji) smo anketirali odgovorne v pomurskih hotelih in zdraviliščih. Prvo najbolj obsežno poglavje je bilo Izogibanje odvečnim odpadkom in njihova ponovna uporaba, kjer smo spraševali, na kakšen način ponujajo živila gostom (zajtrki, pijače), kakšni in kako pakirani so izdelki za sanitarije in kopalnice, kakšne prtičke in toaletni papir uporabljajo, kakšen je drugi pisarniški papir in material, katere odpadke zbirajo točeno in kaj počnejo z odpadnim oljem. Zanimive odgovore smo dobili pri vprašanjih s področja Varčevanja z energijo, kjer nas je zanimal način ogrevanja, zaščita pred izgubo energije in druge izboljšave, prav tako presenetljivi pa so bili odgovori s področja Okolju prijazno pranje in čiščenje ter varčevanje z vodo (s kakšnimi čistilnimi sre- dstvi čistijo, kako pogosto menjavajo posteljnino in brisače in drugo) ter pri vprašanjih s področja Varstvo okolja pri gradnji, oprem-Ijauju In zunanjih površinah; prav tu smo ugotovili, da se marsikje zavedajo pomena varovanja okolja, zato pri obnovah vgrajujejo okolju prijazne materiale. Zadnji dve poglavji sta Varstvo okolja pri transportu In prometu ter Osveščanje sodelavce in gostov. Slednje je za ekološko usmeritev hotela ali gostilne zelo pomembno; prav vsi zaposleni, od čistilke in kurjača do kuharja in direktorja, morajo pri svojem delu skrbeti za vardVanje okolja. Pri tem pa ne bo pravega učinka, če njihovih prizadevanj ne bodo pravilno razumeli in cenili gostje. Zato je potrebno oboje pravilno obvestili, jih pripraviti. Zanimivo je. da so gospodje in gospe, s katerimi smo se pogovarjali. vedeli, da bo skrb za okolje kmalu še kako pomembna pri označevanju, ocenjevanju in prihodnosti gostinsko-iurističnih obratov. Toda doslej seje o vsem tem le pisalo in govorilo na splošno, ne stanovske organizacije in ne država še nimajo izdelanih kriterijev oziroma pogojev. Zato so bili pravzaprav veseli, da smo se pojavili pri njih z vprašalnikom, saj so bila vprašanja zanje hkrati tudi pomembne informacije, na katerih področjih bodo morali poskrbeti za izboljšanje. V poletnih mesecih boste torej lahko v Vestniku spremljali prispevke o tem. kako skrbijo (ali bodo) za varstvo okolja pomorski hoteli in gostilne. BERNARDA B. PEČEK delo urbanistov v preteklosti zelo izničilo. Posledica je, da se urbanizem kot stroka ni razvijal pa tudi za izobraževanje na tem področju je bilo čedalje manj zanimanja. Danes ugotavljajo, da Slovenija pravzaprav nima primemo usposobljenih strokovnjakov za prostorsko planiranje. Direktor Urada za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor Jože Novak je v razpravi opozoril, daje razlog za »zaton« v njih samih, če bodo kot strokovnjaki znali opravičiti svoje delo ter dokazati koristnost v družbi; v tržnih razmerah gospodarstva in zasebne lastnine bo potrebno delati drugače kot doslej, pomembno bo analitsko delo, zato tudi pogreša neko osnovno koncepcijo, predlaga pa tudi, da bi se kot ceh zaščitili z izdajanjem licenc, saj bi s tem dosegli večjo etičnost in strokovnost pri urbanističnem delu. Urejanje prostora na državni ravni bo potrebno čim prej uresničiti tudi zaradi priključevanja Slovenije Evropski uniji. Kakor je povedal dr. Boris GaberšČik. bomo pri tem morali tesneje sodelovati s sosednjimi državami, predvsem z Avstrijo, potrebno pa je vedeti, da bodo »močnejši« imeli svoje predstave, ki ne bodo vedno naše. Vsekakor je pred Slovenijo velika odločitev, ki je povezana tudi z urejanjem prostora; centraliacija s podaljški (planske regije) ali regionalizacija z združevanjem občin. BERNARDA B. PECEK Muke po Šuštarju in radost po Emiši Krščanska božja milost je tačas, tak« se zdi, na evangeličanski strani. V tej državi, kjer se je značilni luteranski fatalizem in oportunizm pokazal kot najboljše dnevnopolitično vodilo, pa zagotovo. Najnovejša zgodovina slovenske rimskokatoliške Cerkve je ena sama historia calamitatum, čisto dogodevanje nadlog. Nedavno je za stigmatizirano boleznijo umrl prekmurski župnik, za boleznijo, ki bi, tako je ljudsko mnenje, smela najmanj doleteti tiste, ki živijo v celibatu. Čeprav ni po logiki javnomnenjskega odzivanja, da bi sc javno mnenje obračalo proti tistemu, ki je za kaj prikrajšan, ne glede na to za kakšno obliko prikrajšanja gre, se slovenski rimskokatoliški Cerkvi dogaja prav to. V državi, kjer to isto javno mnenje simpatizira celo s črnograditelji in sploh vsemi, ki so si ne gleda na način pridobili kakršne koli ugodnosti, se nanjo gleda kot na zahrbtnega bogatina in celo kot na ekspozituro tuje politične rile. Poslanski par Jelinčič - Dobrajc je s spretno manipulacijo, da bo po izvedeni denacionalizaciji največji lastnik slovenskih gozdov rimski papež, ustavi! vračanje gozdov Cerkvi, Njeno vodstvo pa kot v priznavanje občutka krivde sporoča, da se je pripravljeno o nadaljevanju vračanja z državo pogajati, kar seveda pri ljudeh še povečuje občutek, da se je s tem vračanjem počelo nekaj nepotrebnega. Nedavno proslavljanje 5Qobletnice konca druge svetovne vojne se je tako imenovalo samo v opozicijskih medijih in v cerkvenih krogih, medtem ko je druga stran, ki tačas pooseblja državo, govorila o praznovanju zmage nad fašizmom. Na državnih proslavah pa cerkvenih predstavnikov ni bilo, kar seveda sugerira latentn« fašistoidnost Cerkve, oziroma vsaj pritrjuje njeni stereotipni podobi, izdelani v prejšnjem režimu, da je bila med drugo svetovno vojno kolaboracionalistična. Ko je slovenska oblast pred kratkim zavrnila napovedani obisk srbskega pravoslavnega patriarha, seje slovenska Cerkev, sodeč po njeni drži, ki jo ilustrira izrek qui tacet, consentire videtur, da kdor molči, kaže, kot da bi sc strinjal, tej zavrnitvi pridružila in s tem izgubila še nekaj več priljubljenosti. Ob vseh teh mukah so tiste, ki jih s kako novo okrožnico svojemu božjemu ljudstvu primakne sedanji tradicionalistični papež in ki na globalni ravni zmanjšujejo priljubljenost Cerkev, v slovenskih farah zanemarljive. A obstoječe. Evangeličanom gre veliko bolje. V majhni Sloveniji je maloštevilna verska skupnost skoraj nekaj takega kot nacionalni |jnb|jeiiček. Majhnim so še manjši od njih simpatični; nekaj zato, ker bi radi, da se tudi njim med večjimi godi enako, nekaj pa zato, ker bi radi vsaj do nekoga k^-li domaninantno strpnost in naklonjenost. Luterani so nadalje povšeči aspirantom kulturnega ekskluzivizma, nekako tako, kakor so mnogim intelektualcem ljubi Židje. Tj slednji veljajo za intelektualno močnejše od vsakokratnega okolja, v katerem živijo, protestanti pa za bolj delavne, skratka za nosilce tistega odnosa do kapitalskih vrednot, ki ga pov- j* s r/ ■ *“ . j zema Webrov izraz »protestantska etika«. Na intenzivnosti te simaptije se nič ne pozna, če tukajšnji protestanti po nekem čudnem spletu okoliščin te protestantske etike ne manifestirajo prav posebej. Evangeličanov tudi nihče ne dolži kolaboracionalizma med drugo svetovno vojno, kar je še posebej zanimivo, ker med partizani ni bilo nobenega evangeličanskega duhovnika, dejstvo pa je, da so vsi evangeličanski dušni pastirji v Prekmurju madžarski okupacijski oblasti izrekli lojalnost in ji lojalni tudi bili. Za kolaboracionahstično duhovščino pa velja rimskokatoliška, predvsem dolenjska. Evageličanov menda nihče ni vprašal, sami pa se k besedi tudi niso silili, kaj mislijo o obisku srbskega patriarha, zato se v tej zadevi niso nikomur postavili počez; s celibatom se jim ni potrebno trapiti; gozdovi, ki so jih sicer že vse dobili vrnjene, niso nikomur bruna v očesu, čeprav gre seveda za manjše površine kot pri »papincih«; kohabitaclje s prejšnjim režimom jim nihče ne očita, rimskokatoliške bolj ali manj tihe opozicije proti njemu pa nihče ne honorira. Vrhu vsega tega so se slovenski rimski katoliki pregrešili tudi zoper Teden turizma v Dobrovniku Bukovniško jezero posfaj;i vedno večji turistični center in kraj, kamor se hodijo ljudje zlasti ob kuncu tedna sprostit in naužit narave, Ta konce tedna pa bo še posebno pestro in zabavno. ¥ četrtek, IS, junija, se bo v Dobrovniku začel teden turizma, ki ga pripravlja turistično društvo Dobrovnik. Prireditev se bo začela z razstavo Turistična fotografija iz KS Dobrovnik, ki jo bodo odprli ob 19.30. še isti večer pa bo premiera gjedališke predstave kulte Dobrovnik Tdvetevok (Iskanje izgubljene i^e). V sobot«, 17. .junija, bo tekmovanje v Športnem ribolovu, ob 10, se bo začel turnir v malem nogometu na igrišču nogometnega Huba Dobrovnik, ob 15. uri se bodo predstavili taborniki »Zelenega griča« iz dobrovniške osnovne Sole, pripravili pa bodo tudi vožnjo s fijakerjem ob Bukov- niškem jezeru. Ob 17. uri bo kros okoli Bukovniškega jezera, Ob 18.30 bo razglasitev rezultatov tekmovanj in podditev priznanj, ob 18.55 pa Se prelet jadralca z motornim padalom. V kulturnem programu, ki sc bo začel ob 18. uri, pa bodo so-delovaligostje iz Porabja, citrarji in folklorna skupina, pevski zbor iz Zitkovec ter mnogi drugi. V nedeljo pa bo sklepna prireditev z Vidovim proščenjem In družinskim piknikom ob Bukovniškem jezeru. ekumenizem. Bodonski evangeličanski župnik Jošar je na slovesnosti konec minulega tedna, ob imenovanju novega seniorja evangeličanske Cerkve v Sloveniji (Jeze Emiše, obžaloval, ker povabljenega ljubljanskega nadškofa Šuštarja ni bilo in katolike zbodel z upanjem, da metropolitova čreda z evangeličanskim slavjem vseeno čustvuje. Predsednik države Kučan je bil na evangeličanskem cerkvenem občnem zboru, ki se je celebriral kot maša, Šuštar pa je nemara prav zavoljo njega manjkal, kajti neekumenskosti mu pač ne bi smeli očitati, pač pa ga pekU, da Kučan rimskokatoliških obredov ne obiskuje, pri maši v spomin na 50 let konca druge svetovne vojne (oziroma zmage nad fašizmom) ga ni bilo, bil pa je pri anglikanski maši v Londonu na tamkajšnji proslavi istega dogodka. Katolikom ostaja upanje, da božja milost in božja ljubezen ne sijeta skupaj. Kogar namreč Bog tepe, tega ljubi. ŠTEFAN SMEJ i 4 vestnik, 15. junija 1995 Diana obnavlja restavracije Nova oprema in ponudba Diana v Murski Soboti bo v slabem mesecu obnovila in povečala hotelsko restavracijo in bife pri avtobusni postaji, priljubljeno zbirališče mladih. Celostna obnova restavracije je bila več kot nujna, saj so že kmalu ugotovili, da zgolj lepšalne obnove niso dovolj. Prav tako je bil nepraktičen in neestetski gostinski obrat pri avtobusni postaji, saj je bil pozimi prehladen, poleti pa brez ustreznega zračenja, V Diani, družbi z omejeno odgovornostjo, ki spada v p,o. Radenska, so se zato odločili za celostno obnovo restavracijskega dela objekta. Po natečaju in tehtnem premisleku so se odločili za predlagane načrte Tehno-Arta iz Maribora, in sicer je načrte izdelal Iztok Vodušek, nam je v pogovoru povedala direktorica Helena Pintarič. Celotna prenova bo stala okrog 65 milijonov tolarjev, v ta znesek pa jc vključen tudi nakup drobnega inventarja Oedilni pribor, kozarci, krožniki in drugo), prtičkov, vozičkov in drugega, kar bo stalo okrog 100 tisoč mark. Zaradi ugodnih uvoznih pogojev (le 5-od-stotni davek) bodo ves inventar uvozili iz Nemčije, prav tako pa je iz raznih sosednjih držav drugi material, ki ga potrebujejo pri obnovi. Pri tokratni obnovi se niso odločili za enega izvajalca, ki bi potem najel podizvajalce, ampak so sami sklenili kar 16 izvajalskih pogodb - delo naj bi tako potekalo hitreje in natančneje. Nadzor je tudi tokrat prevzel g, Radule Staševič, Čeprav so vsi gradbeni materiali tuji, so izvajalci predsem domači (Gidos, Blisk), le gradnjo zimskopoletnega vrta je prevzelo specializirano avstrijsko podjetje AHSA iz Bad Glcichenbcrga, Z deli so začeli maja, končali pa naj bi jih do začetka turistične prireditve - Soboških dnevov. Restavracija hotela bo dobila dodatnih 40 sedežev, tako da bo del prijetnih prostorov s 140 sedeži namenjen tudi zunanjim in ne le hotelskim gostom. Prijetno presenečenje za mladino pa pripravljajo v nekdanjem bifeju ob avtobusni postaji. Ne le da bodo zanemarjene prostore spremeniti v lepo okrepčevalnico v lesu in granitu, temveč bodo izboljšati tudi ponudbo; poleg pic bodo imeli tudi pestro izbiro mesnih in brezmesnih solat. Bernarda B. Peček I gospodarstvo Stečaj po stečaju Analiza slovenskih stečajev, ki je bila objavljena v začetku lanskega leta, ima naslov Planirani stečaji. Pokazala je namreč, da je bila večina stečajev v prvih devetdesetih letih načrtovana z namenom, da se podjetja na ta način otresejo presežnih delavcev ter z upniki potem v prisilni poravnavi pobarantajo o dolgovih. Da so pri tem skoraj praviloma potegnili krajšo delavci in mali upniki ter daljši konec veliki, pa je itak znano. Stečaji so se potem, ko je Peterletova vlada sprejela moratorij zarje, nekoliko umirili, čeprav je raslo število podjetij, ki so po določenih kazalcih poslovanja zorela za stečaj. Pričakovanja, da bodo stečaji spet izbili na dan po sprejetju novega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, pa se le niso uresničila. V stečaj je svoja podjetja številčneje prijavljal le še Koržetov sklad. In sedaj, ko so podjetja napisala lastninske programe, so stečaji spet pred vrati. Lastniijeiije samo ni krivo za to, ampak stečaji so Še vedno najprej posledica in razmerje med upniki in dolžnikom. Kajti znano lastništvo zavoženega podjetja je kaj malo vredno, prav tako biti do podjetja ali pa ga bo odkupil s svojim denarjem, To seje v stečajih v začetku devetdesetih let dogodilo le redko, saj so iz družbenih podjetij po stečaju prav tako nastajala podjetja, kjer je večina premoženja ostala v družbeni lasti, Tu svežega denarja za odkup ni bilo treba prinesti, ampak opraviti samo preknjižbo premoženja. Sedanji stečaji so drugačni od tistih prvih tudi po tem, da so takrat že ob samem stečaju raCik nali na to, da bodo delavci, h ostajajo v podjetju, vanj prinesi* tudi denar z Zavoda za zaposlo vanje. Večina jih je denarno nado mestilo v enkratnem znesluvM la v novonastalo podjetje. In to je bil popolnoma Čist denar, brez vsakršnih obveznosti. Na kaj take ga sedaj najbrž ne kaže računati, kajti delavci svojega denarja v podjetje ne bodo prinesli vse dat lej, dokler ne bodo vedeti, ali jih* { I I I je zaposlitev v novi družbi res M' gotovljena ter kdo bo večinski lastnik novonastalega podjetp- j Delavci, ki so zaradi stečaja J upnik takemu podjetju. Sicer pa, v čem sc sploh prvi stečaj na primer Tehnostroja in Panonije razlikuje od zdajšnjega, ki jc bil uveden za novonastali podjetji? Bistvena razlika je v tem, da se sedaj za podjetje ob stečaju opravi tudi lastninjenje. Za obe podjetji se bo stečajni postopek lahko končal le tako, da bo družbeno premoženje dobilo znanega lastnika, S stečajem se torej ne bodo izplačali samo upniki in podjetje ne bo zaživelo na novo z »zdravim« jedrom, ampak bo dobilo tudi znanega lastnika, zaposleni to ne bodo, bodisi da bo v lastništvo spremenil svoje teijatve - Delavci so prinesti po prvem stečaju Tehnostroja proti štirimi leti v novonastalo podjetje $ skupinsko kapitalizacijo za 13 miiOan&v WS ISsog totaoev denarnih r^gmestH, indivi' dualnib vložitev pa je bilo v vrednosti nek^j čez 310 tisočakov. Skupaj je prineslo denarno nadomestilo v podjette 113 dela- m ' - VPan-agro je 180 delavcev vložilo 17 miEjon1 MAJDA HORVAT 'j J' Gospodarstveniki med seboj . Brez izvoza ni gospodarske rasti Zadnja seja odbora območne gospodarske zbornice v tem mandatu____________ Na svoji zadnji seji v tem mandatu seje v prostorih podjetjn Lj^ tomerčan v Ljutomeru sešel odbor Območne gospodarske nice za Pomurje, Beseda je stekla o tem, kakšen je položaj v venskem, predvsem pa obmurskem gospodarstvu, in kaj je Storiti, da bi se izboljšal. . Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar v uvodu opozoril na visoko ceno, ki jo plačuje naše gospodarstv^ »Preveč enostavno je gledati na stvari od leta do leta, potreben r namreč pregled daljšega časovnega obdobja, saj le na tak potem nekatere stvari tudi razumemo. V tem trenutku se mo zato vprašati, kakšen je položaj našega gospodarstva v; šifieri’ kontekstu, . Kot da smo pozabili na kruto dejstvo, da so vse stvari, ki zgodile ob koncu prejšnjega in v začetku tega desetletja, na narodnogospodarski ravni stale najmanj 2 bruto proizvoda, kar pomeni najmanj 25 milijard dolarjev,« Veliko govornih ljudi v parlamentu in vladi pa tega noče razvrb od' Največjo ceno pri tem pa plačuje prav gospodarstvo, ., Po mnenju predsednika Gospodarske zbornice SlovenO® največji problemi gospodarstva v tem trenutku naslednji: den položaj izvoznikov, velika državna poraba, prevelike ob in tudi brute plače, težave z zaposlovanjem in premalo »In zakaj se zbornica bori za izvoznike? Ce bi hotela špeku ti, bi mogoče razmislila, če se mora boriti za 20 % svojih ob tem ko jih ima ostalih 80 % drugačne interese. Toda uej j c, da Slovenija nima možnosti za gospodarsko rast brez vel* povečanja izvoza. Slovenska gospodarska politika mora spodbujati izvoz, n* kot dela danes, da ga kaznuje. In to ne samo zaradi izvozn) ampak gospodarstva in države kot celote.« In kakšne so značilnosti pomurskega gospodarstva? J« da so nekateri lanskoletni kazalci nekoliko ugodnejši od pr skih, toda položaj prav gotovo Se vedno ni rožnat, saj je po velikosti na osmem in po številu prebivalcev na petem ta v državi in po družbenem proizvodu na prebivalca na zadnjot”' 13. mestu med slovenskimi regijami. . Gospodarstveniki iz dežele ob Muri so samokritično da obstaja še nekaj rezerv tudi v podjetjih, ki premalo £? razvoj (svetli točki pri tem sta le Mura in Radenska, ki sta 13 naložbe namenili 1,2 oziroma 1,4 milijarde tolarjev). Vel* blem dežele ob Muri pa so tudi kadri. Zaradi pomanjkanju sobnih ljudi je marsikatero podjetje zašlo v težave, nekatera p morala celo v stečaj. Silva iS ■ ■ i '1 I J I I 'J I ! 15, junija 1995 5 I j ii 1 gospodarstvo V Moravskih Toplicah uvedli vsestransko uporabne čipkartice Stroj, ki ne pozna ljudi Prekmursko zdravilišče je kot tretje v Sloveniji uvedlo čipkartice, s katerimi f^ionalizirajo dejavnost gajo, saj bodo zaradi pretirane skrbi za urejenost in večjo ekonomsko učinkovitost morebiti izgubili domače goste, ki se bodo preusmerili na druga kopališča (Banovske toplice imajo obno- so v Sloveniji novost. Nekaj več smo ......«. i»cK.a] vec smo o ajih slišali na portoroških ce-stilskih dnevih, ko so jih predstavljali z name«''’^ *■’ n^enom. da bi jih - ..»lucnom. da bi jih uve-® na cestninskih postajah. Tidra- jih prehitela. Čatcškim - JU. ^iciuieia. cateškim in Atomskim toplicam se jc 37^--ffiaprila pridružilo tudi prekmur-Eko zdravilišče Moravske Topli-s tem da je obseg uporabe či-Pkaitice v Moravcih mnogo večji. * Moravcih f « .-C se jc sre- Kakor je povedal direktor Zdravilišča Moravske Toplic« •^ašan Bencik, so o lej novosti račeu laimifii-*-' ’ • " '“^sijati že lani, —«iusijaii že lani, uvedli SO jo letos aprila. Kartice so ftancoske, uvažala oziroma po-iitdnjeta pa jih dve slovenski Iir-za tehnični (Turboin-druga f —»sj druga (Rugelj) ra. vsebinski del. Sam projekt kot tak ni tial veliko, zamenjati so morali ^olj opremo pri vhodih v kopališča in parkirišča, je pa draga vsaka kartica posebej, saj stanc čd 15 mark. Ravno zato je sistem 'stejtn tako, da ob izstopu »pož-te« kartico, natančnejši pa bodo korali biti pri vračanju kartic aotelskih gostov. Tako kot v Ca-tišl^ in Atomskih toplicah bo v J^vikih Toplicah odsi«i Kda pri vstopu n« kopališče. «*ia v Ajdi in Termalu ni več. stal ‘‘^Ca in 1’ ....:..T; Namesto klasičnih vstopnic lahko odslej vstopate na kopališče v Mmavskih Toplicah s sodobno čipkartico. Potrebujete jo tudi za izstop. vse kartice se morajo kupiti pri blagajni pred vhodom v kopališče. Na vprašanje, ali poleti tam ne bo prevelike gneče, jc direktor Dušan Bencik odgovoril, da te bojazni ni, saj bodo lahko dnevni gostje kupili tudi kartice za 10- ali 30-kratno kopanje s popustom. Paket s kopanjem in kosilom ter paket s kopanjem in fizioterapijo že vsebuje dvakratni vstop. Prav vstopanje in izstopanje iz kopališča po lastni želji jc tisto, kar najbolj moti dosedanje dnevne (domače) goste, V Moravskih Toplicah se zavedajo, da po eni strani tudi veliko tve- vljene bazene, Radenci bodo imeli že prihodnje leto sodoben rekreativni center itd,). Vseeno pa je uspešnost projekta nedvomna, kar se tiče racionalizacije in obvladljivosti hotelskih gostov. Pri vhodih na kopališča in parkirne prostore je sedaj manj zaposlenih. Z isto čipkartico lahko hotelski gost zapelje avto na varovane parkirne prostore, vstopa v prostore kopališča in terapije ter plačuje račune znotraj zdravilišča. Naslednja poteza bo zamenjava klasičnih ključavnic ter odpiranje vrat hotelskih sob z isto Čipkartico. Energija je del življenja Gostje, ki stanujejo v vasi, doblio pet- ali sedemdnevno kartico. s katero lahko neomejeno prihajajo in odhajajo na kopališče v določenih dnevih. Vsi, ki bi radi v enem dnevu dvakrat vstopali v kopališče, bodo morali kupiti posebno kartico za hkraten vstop, ki stane 50 odstotkov več kot normalna vstopnica. Moravske Toplice postajajo pač mondeno zdravilišče, kjer ni prostora za domačega gosta, ki si prinese s sabo na kopanje tudi kosilo. Upajmo, da bodo imeli sodobno tudi gostinsko ponudbo, ki bi morala biti hitra, kakovostna in s primemo ceno. BERNARDA B. PEČEK FOTO; JURE ZAUNEKER Da se je strategija o učinkoviti porabi energije končno znašla v parlamentarnih klopeh, kaže, kakšen pomen pripisujejo temu področju. Če bo ta pomemben dokument sprejet v državnem zboru, kar naj bi sc po zagotovilih odgovornih dejavnikov zgodilo Se pred poletnimi počitnicami, potem se lahko nadejamo korenitih sprememb pri učinkoviti izrabi energije, predvsem seveda električne in drugih virov, Še letos naj bi razpravljali tudi o zakonu o oskrbi z energijo, pred kratkim pa je bil govor o varčevanju z energijo. Vse to pa bo seveda dobra osnova za pripravo nacionalnega programa, ki zajema tudi stabilno oskrbo z energijo. In kaj kažejo nekatere ugotovitve? Predvsem to, da se je v zadnjih delnic lat^^ esEssr;* ' V Večer in Vestnik je 181 konec maja objavijen ja-vni poziv za prodajo delnic Radenske v javnem odkupu v vlšt-)ti 34 % družbenega kapitala po otvrultvcni bilanci podjetja-Skupna nominalna vrednost celotne izdaje delnic la javno prodajo aiaša 5.061.856.000,00 SEL, od tega je za javno prodajo namenjenih 1.721 ,Q31.000.00 SIT, kar predstavlja 34 % vrednosti dn^heaega bipitaia. Po^raiesaia Iti^c v javrd prodaji MSko n^vc? 51^ delnic, pri ^merzna^nomln^na vrednost delnice LOCKI,00 %TT AM^AltVA V«w4w4wif «V9 l lil AA CFIT Sn*, prodajna vrednost pa 1.310,00 SIT. Z javmim pozivom se torej začenja Se zadrO^ oblikatetnin- skep preoblkavanja Saiteoske, Id traja od L jnnlja - skisaj .3QdM. - VpUn« nusta $o v Radencih,, v Siatinskem domu« šoba ik 32. v Murski Soboti v hotelu Diana, hotelu Zvezda ter LB Pomurski banki, v Ljutomeru v hotelu Jeruzalem, v Lendavi v zdravilišču Terme Lendava ter v prodajnem centru Radenske v Vpisna mestu so odprta vsak delovni dan, ra- zen sc^ote, med In 14. tuo, Sl ^^MILANVERDEV desetih letih precej povečala poraba tekočih goriv v primerjavi s plinom in trdnimi gorivi. Tako so v industriji lani porabili 34 odstotkov vse razpoložljive energije, v prometu pa 30 odstotkov. Če omenimo podatek, da je bilo 50 odstotkov porabe pokrite s tekočimi gorivi, četrtina z električno energijo, preostalo pa z drugimi viri energije, je podoba popolnejša. Glede naložbene poBtike pa je treba posebej omeniti, da.se je polovico denarja namensko predvidenih virov doslej porabilo ravno za projekte učinkovite izrabe energije, preostali delež pa je odpadel zlasti na obnovljive vire, pri čemer so imeU prednost projekti za gradnjo malih hidroelektrarn, Kot predvidevajo energijski strokovnjaki, se bo letos poraba energije povečala za 4,1 odstotka. Ob večji porabi energije pa je manj spodbuden podatek, po katerem se bodo povečali stroški za energijo pa tudi vpliv na onesnaževanje okolja bo večji. Kljub temu pa nekateri kazalci v dosedanji energijski politiki vendarle dokazujejo, da si na tem področju lahko obetamo koristne spremembe. Po zadnjih podatkih, ki jih je sporočilo slovensko elektrogospodarstvo, je bila rast družbenega bruto proizvoda večja od rasti energije, in sicer v razmerju 5:4 odstotkom. Sicer pa je dokument o strategiji učinkovite izrabe energije pri nas usklajen s programom Phare, s pogodbo o evropski energijski listini, ki smo jo podpisali 17. decembra lani, in protokolom o energijski učinkovitosti. S tem se vključujejo v evropski energijski sistem, kar je bila že davna želja odgovornih za energijsko politiko pri nas. Zato o koristnosti takega načina vključevanja v evropske energijske tokove ne bi smeli več dvomiti. MILAN JERSE j^giy Cooper, konjski tatovi in cestni roparji in nrleski noslanci v državnem zboru so se v VJUCllil hVl vj Jv UpiUTlVvJla, gvedi, kakšni so to »obstoječi predvideni tokovin;njim, »pomurskim poslancemn, »vsa ta dejstva zado-stujejon - po teh dejstvih se po in prleški poslanci v državnem zboru so se v i^^slejSnjih mandatih naučili, da se je po avtocesti bolje po domačih kolovozih. pledoaeja in panegirika sem se pravzaprav, kot zdajle ugotavljam, oportunistično motal tam nekje med tisto v zadregi molčečo javnostjo, ki ji jc žal, da ni šlo to trpljenje zemlje zaradi 6*^ *** raoremo šteti za notraujepolitičenl zunujparlainentar- 7^. Po Itrajev volilne baze v parlament ne pelje prava avto-itakor **,**Mio peljejo samo, če gredo še dalje proč od rodne /"'ojaprilnT ,EP^)Pogosto sicer - od Ljubljane proti morju ali na sanm atisliah v tujini, Ker so toliko na poti, jih seveda 1^' Nji])Q^ cilji pa ne, da o domačih krajih niti ne govori- Pismu, avtoceste, ki so jo te diti priobčili v De- P i^, L***’ naslovom Malce zlahka vzeto, zato spomiuja o avtomobilizmu rekel ameriški filmski igralec '•oble, moremo gledati samo s slab« plati, saj ima Korošec, stališču ministra 5rrc;zA t lem J, as- 'f > čedalje manj konjskih tatov! *nwsft!. .■ -4 ministra pa so v tem povozili politično digni- ujraeinjtorarnost Mphow tratkanje je relikti« * škandalozno, implikacije «J> staliSč ta krute. Hudič ho, J ie iyihqn,- politični program * del« --- •■ ttiM lita. delu hiihovih mandS" na manda- jf^^oviinp In«,. In nera-f*** s® liu®'^ek. Se ra f^Pi tmisono na- svetniki lokalih Si 1**»»^ v na,r''"^iki lokalih <^f»2henT*’."?P«Pr«isU- -'“'^cvaici vlteriE i?strank, ^nh dobrih dogo- vomih časov«, ko sc v takratni skupščini niso prepirali, temveč »delali« in mislili po posebnem postopku, ki se je imenoval pluralizem samoupravnih interesov, kar pomeni, da so mislili namesto državljanov, so lahko pomirjeni. Prekmursko-prleŠka poslanka četica koraka strumno, ker so hoče voziti lagodno. Malo jim jc mar, kaj si o avtocesti mislijo Prekmurci in Prleki Mogoče celo ne vedo, da se je splošno mnenje iz njega dni, ko je bila vsa izjavljajoča javnost za avtoceste in se je zdelo politično samomorilsko nastopati proti, razdelila in spremešala. Mnogi kmetje, ki so bili nekdaj proti avtocesti, so zdaj sicer zanjo, ker so izračunali, da dobjjo za prodajo zemlje več kot jim bi prinašala dolgovečna renta, toda še veliko več jc tistih, ki so bili prej javno za avtocesto, zdaj pa so prav tako javno proti. Številčno naraščajoči del javnosti sc tudi zaveda, kako nadležno je graditi avtoceste v času relativno razgibane ekološke zavesti, ki napoveduje različne scenarije prihodnosti cestnega prometa, obenem pa isti del javnosti uživa v mobilnosti, ki jo daje avtomobilizem in jo Nk;r4 r- K- « P * 4-t privlačijo možnosti za demonstracijo prestiža, ki jih odpira. Taki so raje tiho in žalujejo, da se gradnja avtoceste ni zgodila že prej, brez praskanja po njihovi vesti. Javno menje se spreminja, poslanki in poslancem pa je vse jasno: promet narašča in bo še naprej, čez ta del sveta bodo na vzhod peljali trije prometni kori-dorji, ki so sestavljeni iz avtoceste in železnice. Evropska banka za obnovo in razvoj je »preštela kilometre, primerjala je ceno naložbe in upoštevala obstoječe predvidene tokoven ter sklenila, daje - - J*?« disjunkciji v dvotirnosti kori-dorja, če bi se, kar sc bo najbrž prej ali slej pokazalo, da je mogoče in smiselno graditi ah' eno ali drugo. Potem bi se seveda moralo graditi žaleznico, ker potrebuje mnogo manj prostora in je izdatnejša. Toda poslanka in poslanci vzdrgetavajo ob sladki avtomobilistični viziji, železnica v koridorju je zanje nekaj dejan- _ sko Sporadičnega in jo omenjajo zgolj po načelu sit venia verbo -K v koridorju je pač napisano »av-tocesta in železnica«, zato jo oni ' dodajajo kartako. Zategadelj me skrbi, ker domnevam, da bi se H poslanka in poslanci, če bi jih investitorji in državni uradniki M postavili pred dilemo, ali cesta ali železica, odločati za prvo, pa še to ob kakršnih koti predposta- H vkah, j »Po dveh železniških tirih se M prepelje v eni uri enako število ljudi kot po 16 pasovih avtoceste, pri tem pa potrebuje le 15-metr-ski pas (avtocesta približno 122-W metrskega)«, piše Lowe v eseju letu 2010 lahko srečni nadejamo, da bo po avtocesti huškalo mimo nas »prek J6.000 vozit na dane. Takšnega neskrupoloznega, bodrilnega in shrljivega slavljenja avtoceste že dolgo nismo brati. 16.000 vozil na dan! Kako naj se veselimo take avtoceste? Ko bi bili vsaj odšteli tista tovorna vozila, ki bodo napotena na oprtne vlake, saj poudarjajo, »da vsak koridor predstavljata avtocesta in glavna Železniška progar. Ne bom se delal fundamentalista in ne bom rekel, da zame vožitja po avtocesti ni lagodnej-ša. Do branja tega poslanskega avtoceste že zdavnaj mimo takrat, ko se njim ne bi bilo potrebno zaradi tega čutiti krive. In odgovorne. Ob tem vriskanju avocesti v pozdrav - kot nekdaj v pozdrav vsakemu dimniku in mrliški vežici! - me postaja strah, kakšni bodo kriteriji za njeno zgraditev. Pri moji uveri, ti ljudje bodo naravno okolje Čisto pozabiti! O avtocesti pripovedujejo, kot da bi ne prinesla nobene druge nadloge razen morebitnih cestnih roparjev! Nobene večje naklonjenosti železnici kot avtocesti, nič o kaki izključujoči Ponovno odkrita železnica, ki je izšel v poročilu Zemlja 1*W3. Ne bom zanikal, da se v balkanizirani železničarski kulturi, ki je tačas tukaj doma, tudi sam nerad odločam za železnico, a ne morem mimo dejstev - v upanju, da se bo železnica preure<^a, če že ne evTOpeizirala. Ta poslanski pevski zbor bo potrebno kontrapunktirati. Ko »tujo vsi v en rog« so grdo nevarni. Primorati jih bo treba, da se bodo učili svojih viž od osveščene in zaskrbljene javnosti, in jih naučiti, da se pluralno politično zastopanje interesov regije dogaja na način, sociološko rečeno, »homogenizacije heterogena«, ne pa z jurišnim komunizmom za »napredek« brez ozirov. ŠTEFAN SMEJ I 6 vestnik, 15. Gospodarska gibanja v Sloveniji Industrijska proizvodnja narašča Zaposlenost v industriji se rahlo zmanjšuje, pa se v državni upravi Ekonomski odnosi s htjino sc še naprej spodbudno krepijo. K skupni rasti blagovne menjave sta v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta največ prispevali menjava reprodukcijskega materiala in opreme. V celoti gledano lahko ugotovimo po podatkih Zavoda za makroekonomske analize in razvoj, da kljub zniževanju dohodkovne privlačnosti izvoz še vedno narašča. Za države nekdanje Jugoslavije so bili pomembnejši blagovni izvozni tokovi, medtem ko strukturni delež uvoza še vedno pada. Če pri blagovni menjavi upoštevamo popravljena medvaiutna razmerja glede na tečaj dolarja in lire, je izvoz porasel za 21,6 %, uvoz pa za 24 %. Na kapitalsko finančnem področju je porastel obseg tujih neposrednih naložb na 61,1 mlhona dolarjev, kar predstavlja 91 % vseh lanskih celoletnih tujih naložb v Sloveniji. Cenovna gibaiOa so se dokaj umirila. Negativna inflacijska stopnja aprila {- 0,1 %) je predvsem sezonska. Povprečna inflacijska stopnja do konca leta bo vendarle višja od aprilske in marčevske. Najbolj so se podražih hrana, življenjske potrebščine in storitve. Gibanje industrijske proizvodnje še naprej spodbuja proizvodnja investicijskega blaga. Sezonsko višje stopnje rasti proizvodrne blaga za splošno porabo lahko pričakujemo junija pred turistično sezono in konec leta. Znižujejo se zaloge blaga za splošno porabo pa tudi stroški zalog reprodukcijskega materiala. Blagovni izvoz še vedno narašča in kaže na povečanje gospodarske aktivnosti v industriji. Industrijska proizvodnja je v prvih štirih mesecih glede na enako obdobje lani porasla za 6,9 %. Večina izvozno usmerjenih industrijskih podjetij je zadovoljna z novimi naročili iz tujine.in tudi domača naročila se izboljšujejo. Kljub temu se nadaljujejo težave delovno intenzivnih panog tekstilne in usnjarske industrije, kar spremlja tudi sosednjo Avstrijo, V prvem četrtletju je obseg turistične dejavnosti glede na povečano število prenočitev predvsem tujih gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani realno porastel za 4,7 K, Devizni priliv iz turizma je porastel za 30,4 %. Hkrati je tako ugodno gibanje spremljalo povečanje cen gostinskih storitev, ki so se v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 31,5 X, kar bo postopno zniževalo privlačnost slovenskega turizma. ------------------------------ Konjunktura v slovenski industriji Saldo ocen podjetij o stanju naročil aktualno Pomurska banka ostaja osrednja banka na tem območju Skrb za gospodarski razvoj pokrajine Še naprej v okviru sistema Nove Ljubljanske banke Po bilančni vsoti se Pomurska banka med 33 slovenskimi bankami uvršča na 8., po kapitalu pa celo na 7. mesto. Čeprav je tudi v Pomurju konkurenčnost med bankami vedno večja, ost^a Pomurska banka še naprej domicilna na tem območju, 17-odstotna realna rast bilančne vsote v lanskem letu pa kaže na ustrezno zaupanje komitentov, V letu 1994 se je bilančna vsota povečala na 33,7 milijarde tolarjev in je bila za 35 odstotkov večja kot v letu pred tem. K]jub nekaterim težavam so s poslovatjem v lanskem letu zadovoljni in t^šno mnerje je prevladalo tudi na zboru delničarjev te banke, na katerem so potrdili poslovno poročilo in zaključni račtm za leto 1994. l 30 25 '^20 015 m O o 10 5 ; o ' (rt -5 ca 5 (Z ' nj < 0. * - U. S < S < S > LIJ T T < m O 6 K 3 lu CD z Q O) 5 u. s X a. < Po besedah dircktoija Pomurske banke Viktorja Šbula je bil eden od ciljev banke v lanskem letu, da doseže dobiček ter tako omogoči izplačilo dividend svojim delničarjem, Ta cilj je bil dosežen, saj je banka poslovno leto 1994 dohodkovno uspešno sklenila in ustvarila 34,3 milijona tolarjev dobička. Po predlogu upravnega odbora so za izplačilo dividend namenili 20 milijonov tolarjev, na nominalno vrednost delnice 1,000 tolarjev se izplača dividenda 62,30 tolarja. Poslovni rezultat pa bi bU veliko ugodnejši, če ne bi bilo nekaterih težav, na katere v banki niso mogli vplivati. V Pomurski banki so sicer z velikim olajšanjem dočakali sprejem zakona za izplačane devizne vloge varčevalcem, saj so jim to pokrili z obveznicami na 20 let, vendar ima to za banko tudi nekatere neugodne posledice. Vse banke so se namreč morale med drugim odpove- dati pravici za pridobitev nadomestil po protokolu s finančnim ministrstvom o odkupu deviz po višjem tečaju v letu 1991, to pa je za Pomursko banko izguba čez 150 milijonov tolarjev. Pa tudi sicer je imelo devizno poslovanje v tej banki neugodne posledice, saj je območje, ki ga pokriva Pomurska banka, izvozno intenzivno, zato je prihajalo do presežka deviz. Zaradi neusklajene rasti tečaja tujih valut in rasti drobno-prodajnih cen in zaradi reševanja tolarske likvidnosti so presežek deviz tudi za ceno izgube prodajali na sekundarnem trgu, pri 110 milijonih mark suficita pa so tako lani v Pomurski banki izgubili za 12 milijonov mark revalorizacijskih prihodkov. Ob takšnem gibanju tečaja pa se s podobnimi težavami srečujejo tudi letos, V bilančni vsoti banke imajo še naprej največji delež sredstva občanov, saj ta predstavljajo 43 odstotkov bilančne vsote, medtem ko sredstva gospodarstva in negospodarskih dejavnosti predstavljajo 31-odstotni delež. Iz tega je mogoče razbrati, da ima Pomurska banka veliko varčevalcev, kljub nekaterim slabim izkušnjam v preteklosti pa še vedno prevladuje devizno varčevanje, saj je 75 odstotkov sredstev v devizah. Se pa v zadnjem času povečuje tolarsko varčevanje, ki je za občane donosnejše. Najbolj množični način varčevanja je prek tekočega računa, v Pomurski banki pa si prizadevajo, da bi čim več varčevalcev vključili v skupino, ki izdaja kombinirano plačilno kartico Aktiva - Euro-card, na tekoči račun pa je vezano tudi poslovanje z bankomatom. Nasploh je eden od ciljev, da bi uvedli kar največ samopostrežnega načina bančnega poslovanja, ki se je v svetu že uveljavilo. Servisiranje občanov in gospodarstva je seveda osnovna naloga Pomurske banke, ki je s svojim poslovartjem vpeta v to regijo ter skrbi za njen razvoj in gospodarsko rast. Kreditna aktivnost banke je bila v lanskem letu usmerjena k vsem gospodarskim subjektom, pri čemer so seveda upoštevali varnost in donosnost naložb. Kar 88.4 odstotka vseh komitentov banke je razvrščenih v bonitetni razred A, v B 3.1 odstotka in le 2.5 odstotka komitentov v bonitetne razrede od C do E. Pomurska banka je namenila lani za naložbe pravnim osebam 16 milijard tolarjev, 2,3 milijarde tolarjev pa je dala tudi za kreditiranje občanov. Aktivno so se vključili v kreditiranje po takšnih pogojih, da so pravni subj lahko od države pridobili cije in regresirartje obresti' so prek Pomurske območje pridobili za 47,i na tolarjev subvencij zal darstvo, za kmetijstvo je dobljenih 111 miUjonov cij obresti in za malo stvo 15 milijonov tolarje* siranj. Aktivno je bilo tuai lovanje v Slovensko družbo in tako je bilo i» močje pod ugodnimi ■ dobljenih 559 milijonov posojil. Banka pa je lovala tudi z nekdanjimi o mi in s skupnimi močmi tovili ugodne plasmanev^J^f gospodarstvo. V to so lam' * 109 milijonov tolarjev. Sicer pa so v PomursB ves čas vodili poslovno skladu z vsemi ukrepi politike. S 5.3 milijard« (zahteva se najmanj 43 tolarjev) jamstvenega kap banka izpolnila pogoje z* | vij a nje vseh bančnih pesi^ pomeni, da v njenem pn®*,, ne bo omejitev. Nič menilo tudi pri lastnini, •kr j delničarji Pomurske ban' letu 1993 odločili. daos*S naprej v sklopu sistema Lj ske banke. Na tem novno podaljšali delovanju z Novo banko, od katere nekaj čez 5 odstotkov Preostale prednostne so v lasti NLB. se nile v redne delnice. bljanska banka pa bo ni deležnik v Pomurski b*’ LUDVTKK^ Tujh i&injsM pr&ECvodri^ I I [>OTTB^ naroči 1 I - Dom Lukavci -10 1 -15 ' -Vir ZaiAd za slatisl RS in ZMAR Vixi»k Soodan število zaposlenih v industriji se je marca ponovno zmanjšalo za 0,4 %, v družbenih dejavnostih je stagniralo, v državni upravi pa se je povečalo za 2,5 %, Začasno povpraševanje po delavcih je opazno v gradbeništvu, trgovini, kmetijstvu, gozdarstvu, gostinstvu in obrti. Pri plačah je aktualen Dogovor o politiki plač v letošnjem letu. Če bo mogoče vzdržati pritiske na povečanje plač v negospodarstvu kot posledico zdajšnje rasti plač v gospodarstvu, bo imela tudi dohodkovna politika več možnosti za uresničitev postavljenih ciljev, kot je 3 % realna rast plač na zaposlenega, rast zaposlenosti in umirjanje rasti inflacije. V štirih mesecih so se povečali javni fmančni prihodki za 22,4 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, realno pa so nižji od tistih decembra 1994, Ugodna bančna likvidnost in gospodarska rast sta terjala hitro naraščanje posojil za potrebe gospodarstva v prvih štirih mesecih letos. Od januarja realno naraščajo tako kratkoročna kot dolgoročna bančna posojila gospodarstvu. Realni porast teh posojil je dosegel 16 %. Plačilna sposobnost podjetij se ponovno slabša. Aprila je bilo blokiranih 52 milijard tolarjev v podjetjih, ki zaposlujejo 120.156 delavcev. V prvih štirih mesecih so tolarske hranilne vloge realno porasle za 23 % in devizne za 4,5 %. Aprila so se najbolj povečale dolgoročne devizne vloge prebivalstva. Bogdan Vunjak Skupine se predstavijo Vrata so odprta, le vstopiti je treba Skupine za samopomoč so v osmih letih osvojile Slovenijo, saj delujejo od Primorske, kjer so bile najprej ustanovljene, pa vse tja do lendavskega konca. Ne! Bolj prav bo, če rečemo: ljudje so sprejeli skupine za samopomoč, saj so v njih našli nekaj, česar sami niso imeli in česar jim ni dala (niti jim nikoli ne bi mogla dati) država. Zato je projekt, imenovan Skupine starih za samopomoč, že sedaj postal pri nas najuspešnejši doslej, kajti veliko potrebo in željo ljudi, da bi nekje in nekomu pripadali, da ne bi na stara leta samo še zrli v prazno, je znal ogrniti s plaščem strokovnega vodenja ter organizacije. »Ljudje ne moremo živeti sami. Potrebujemo stike z drugimi, dobro besedo, spodbudo, nasmeh, stisk roke ...To lahko da- mo in dobimo v skupini za samopomoč,« so ob vabilu za sodelovanje v skupinah starih za samopomoč, ki jih ustanavljajo v krajevni skupnosti Ljutomer, zapisali strokovni delavci ljutomerskega centra za socialno delo. Sporočajo Se: v skupinah je dogajanje pestro, predvsem pa se pogovarjamo o različnih temah, ki jih ponudijo sami člani, tudi zapojemo, gremo skupaj na sprehod, tudi na krajši izlet, srečujemo se z drugimi skupinami, skupaj praznujemo rojstne, dneve... Skupine starih za samopomoč obujajo torej v ljutomerski krajevni skupnosti, v Lendavi skupina deluje že več kot leto dni. Kar osem skupin pa je živih v posebnem socialnem zavodu Lukavci. Prav te pa so že tudi vabile na predstavitev svojega dela. Gostje doma v Lukavcih so slišali o delu skupine Marjetice pa o Klopotcih in Optimistih. V znamenju Maijctic, Mačic in Marijinih solzic se zbirajo člani naslednjih treh skupin, okoli psa in skrbi zanj pa so se srečali člani skupine Moj pes. Le ena skupina je skupina starih, v preostalih se srečajo mladi ljudje, ki pa imajo vno socialno delo, zadovoljstva in ustvar^,, bogati in uči. Dr. vodja projekta o vodited^ji pin. pravi: »Vsi ti ljudje opravljajo še naprej, teh nekaj letih naredili, z® zatrjujejo, strokovno z« , kot prej. To pa rezerve zakopane tam, vek birokratko uničuje okolico. Če sprostiš tist gijo, kjer strokovni delU”^, 1 ia!n I K! D* kratsko uničujejo co, ostane več kot pol tisto, kjer lahko civilni samopomoč. Hkrati je tf , oblika poklicne higiene V soboški občini ne prepuščajo obnove cest naključju Prednost ima odsek Murska Sobota-Bakovci Denar iz soboškega občinskega proračuna za naložbe v gradnjo občinskih in lokalnih cest ter vodovodnega omrežja in komunalnih objektov je natančno opredeljen z merili v odloku letošpjega proračuna. Pri tem se opirajo na zdajšnjo naložbeno politiko, ki vnaša nekaj novosti tudi na tem področju. To velja v prvi vrsti za krajevne skupnosti, ki bodo morale zagotoviti več denaija za posege na njihovem območju. Krajevne skupnosti, kjer se bodo gradile občinske ceste, morajo z lastnimi sredstvi zagotoviti ustrezen delež. Ta znaša po novem najmanj 5 odstotkov predračunske vrednosti celotne naložbe. Glede gradnje vaških cest pa so krajevne skupnosti upravičene do sofinanciranja, če zagotovijo najmanj 70 odstotkov denarja za predračunsko ovrednotena dela, V določenih posebnih primerih pa lahko mestni svet to udeležbo krajevnih skupnosti tudi spremeni. Vsi uporabniki občinskega proračuna pa so dolžni naložbena in vzdrževalna dela ter storitve oddajati s pogodbo, ki mora biti usklajena s predpisi na državni ravni. Tako je za obnovo cest zunaj mesta Murska Sobota predvideno skupno 52 milijonov proračunskega denarja. Največji delež, in sicer 34 milijonov, odpade na sofinanciranje obnove cestnega odseka Murska Sobota-Bakovci. Pri tem računajo tudi na sofinanciranje Avtobusnega prometa, Pomgrada in krajevne skupnosti. Za obnovo lokalnih cest in pločnikov v krajevnih skupnostih mestne občine Murska Sobota pa je predvidenih 18 milijonov tolarjev. Podrobnejša razdelitev sredstev pa bo opravljena po uskladitvi s programi del v posameznih krajevnih skupnostih. M, JERŠE I I Ir L ii'-, r I zaradi duševne bolezni ali stanja posebne potrebe. Strokovni delavci v domu, ki so tudi voditelji posameznih skupin, vabijo zunanje sodelavce, vse, ki bi bili pripravleni prihajati k njim in ob srečanjih živeti s skupino in domom, Predsodki o domu namreč lahko skopnijo le tako, če bodo vanj prihajali tudi drugi. Ni dovolj, da je dom za okolje odprl vrata, kajti skoznje mora nekdo tudi vstopiti. Zato vabijo. Delo v skupinah ni samo nekaj dobrega za člane, ni samo zdravilo zoper osamljenost, ampak prinaša svežino tudi v stroko- tologizaciji teh poklic'’^ lajo z ljudmi in za ljudi. tski sindrom je eden ' oblik poklicne patolo6d^(( in r n:’l Najboljši Avstrijci v nasprotju s prejšnjimi leti je bil letošnji sejem Vino že junija, novost pa so tudi precej strožji kriteriji ocenjevanja. Tudi tokratno ocenjevanje je potekalo pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za vino in trto iz Pariza, pet mednarodnih komisij pa je že pred sejmom (med 22. in 27. majem) ocenilo 1.483 vzorcev vin iz 28 držav. Novost letošnjega vinskega sejma v Ljubljani je tudi, da so poostrili kriterije ocenjevanja, saj SO medalje lahko podelili le 30 odstotkom poslanih vzorcev vin. Med vzorci so seveda prevladovala slovenska vina, saj so jih družbene in zasebne kleti poslale v ocenitev kar 822, Zapje so slovenski kletarji prejeli eno veliko zlato medaljo, 51 zlatih in 189 srebrnih medalj. Na letošnjem sejmu so bili ponovno najuspešnejši avstrijski vinogradniki, ki so osvojili kar dva šampionska naslova in štiri velike zlate medalje. S šampionom se letos ponaša še eno čilsko vino, velika zlata medalja pa je pripadla še enemu slovenskemu in enemu nemškemu vinu. Med slovenskimi vini se tako letos z veliko zlato medaljo ponaša traminec, izbor, letnik 1993 iz Vinagove kleti v Mariboru. ... A Tl LE OCrAHES KC3A- VELIKA ŽLATA 1 A 1 > t/ I 1 tl. it Najprej sc je pojavilo na Hrvaškem - domače šareno, od tu pa je prodiralo v severno Bosno in Bosansko Posavino. Nekako v istem Času se je začelo širiti v Prekmurje in Vojvodino. V posameznih deželah je nastajalo lisasto govedo delno s čis-topasemsko rejo uvoženih simentalcev, predvsem pa s križanjem avtohtonih tipov goveda z uvoženimi biki iz Švice in drugih populacij lisastih goved. Pri nastanku in razvoju tipa goveda v Pomurju v zgodnejši dobi so značilni tisti vplivi in okoliščine, ki veljajo za oblikovanje tipov goveda v Panonski nižini. V Panonski nižini živeči Slovani so imeli pred prihodom Madžarov (do leta 896) povsem drugačen tip goveda, kot so ga z vzhoda s seboj privedli Madžari. To govedo je imelo poleg pozneje pripeljanih tipov z zahoda močan vpliv na oblikovalce poznejših tipov goveda v Panonski nižini. Slovani so že spravljali suho krmo za zimo, govedoreja je bila pri njih dokaj razvita. V dokaz so se ohranili določeni izrazi, grablje (gereblje), kosa (kasza), seno (szena) ..., ki so jih Madžari prevzeli od Slovanov. Na podlagi arheoloških izkopanin skeletov iz te dobe so v Panonski nižini živeči slovanski narodi redili majhno govedo z višino vihra 90-110 cm v brahicemem tipu, Madžari kot nomadi pa so s seboj pripeljali večje govedo v pri-migenem tipu. Madžari kot nomadsko pleme so na svojih pohodih v letih 896-970 prišli na jugu do Bizanca, na zahodu do Pirenejev in Holandije, na jugozahodu pa do Južne Italije. S svojih pohodov so med drugim pripeljali ogromno živine, in sicer z Balkana brahicemi tip, iz Italije primigeni tip, iz Švice in Nemčije pa t, i, »alcmann« tip goveda. Že zelo zgodaj je prišlo do križanja brahicernega tipa govedi, ki so ga prvotno redili slovanski narodi, stepskega goveda, ki so ga s seboj pripeljali Madžari ob prihodu v Panonsko nižino, in zahodnim tipom goveda, ki so ga Madžari pripeljali s svojih pohodov. V fevdalizmu se način življenja kmetov skozi stoletja ni menjal, prav tako ne sistem kmetijstva. Prehrana živali je bila v glavnem odvisna od naravnih razmer reje; poleti paše, pozimi pa skromne prehrane z osnovno krmo. Tip živali so v glavnem narekovale naravne rejske razmere. Tudi fevdalna posestva so imela zaradi pravice do izkoriščanja kmetov kot delovne sile malo živine, ki je bila slabo proizvodna. Vendar pa je kljub temu podatek, da so od sredine 16. pa vse do začetka 18, stoletja iz Panonske nižine prodajali klavno govedo v Moravsko, na Dunaj, v Iwl|jo (Trst, Benetke) in tržišča v Nemčiji. Hitrejši napredek v živinoreji sc je začel v 19. stoletju. Pogojevale so ga družbenoekonomske spremembe, ki so nastale po revoluciji 1848. leta, ko so sc kmetje osvobodili obvezne tlake in naturalnih dajatev fevdalcem. Veleposestniki, ki so Imeli do takrat malo živine, so začeli bolj skrbeti za razvoj živinoreje. Z razvojem industrije, prometa in drugih družbenoekonomskih sprememb je naraslo število mestnega prebivalstva. Z naraščajočim številom mestnega prebivalstva so narasle potrebe in tudi cene po živalskih proizvodih, cene žita pa so zaradi uvoza iz čezmorskih držav padle. Za napredek živinoreje jC zelo pomembno intenziviranje poljedelske proizvodnje z uvajanjem novih kultur, predvsem detelj in korenovk. Začelo seje izboljševanje travnikov z organizirano oskrbo s semeni detelj io trav ter povečano uporabo mineralnih gnojil. 1856. leta je Arenstein opisal goveje in druge pasme na območju avstrijskega cesarstva in naredi! nekaj skic. Na podlagi statistike iz 1855, leta navaja, da seje na območju Železne županije, kateri jc takrat pripadalo območje nekdanje oWine Murska Sobota, že našlo švicarsko govedo. Po navedbah iz 1884. leta so na območje Panonske nižine med Donavo, Dravo in Muro v letih 1881 in 1882 pripeljali 26 simentalskih krav iz Švice. Za obdobje od 1851 -1894 navajajo, da so v drugi polovici 19. stoletja na celotnem območju Panonske nižine poleg domačega goveda redili tudi govedo raznih pasem z zahoda in njihove križance z domačim govedom. Uvoženega goveda je bilo največ na veleposestvih. Pirkner (1896) omenja, da so se vtem času na posameznih območjih že oblikovali določeni tipi goved kot npr. »bonyhadski« in »vasmegyci« tip rdeče lisastega goveda na območju Panonske nižine med Donavo, Dravo in Muro. Tak razvoj jc potekal brez vsakega vmešavanja oblasti, čeprav so uvažali veleposestniki z zahoda veliko goved. Oblasti so skušate vplivati na hitrejši razvoj živinoreje šele z zakonskimi predpisi izleta 1894, s katerimi so posamezna območja rajonizirale, v okviru tega določile pasme bikov, ki sojih lahko redili, rejo plemenskih bikov pa so povezali s predhodnimi dovoljenji. S temi predpisi je bila za območja Prekmurja, Burgenlanda ter predela med Donavo in Dravo obvezna reja svetlo lisastih bikov. S predpisi o pospeševanju živinoreje iz leta 1908 so tedanje oblasti za nakup plemenjakov določile tudi subvencije v višini 10-20 % od nakupne cene in plačila nabavnih stroškov. Predpisi so določali obvezno zavarovanje plemenjakov, dolgoročna posojila za nakup ženskega plemenskega materiala, državno podporo za vzdrževanje plemenjakov, finančna sredstva za ureditev in vzdrževanje sejmišč za plemensko živino, za ustanavljanje mlekarskih zadrug itd Do začetka 1, svetovne vojne so uvozili veliko živine predvsem simentalske, pinegavske in rjave pasme. Zlasti na območju Žalske in Železne županije, katerima je pripadalo Prekmurje, kjer so govedo uporabljali kot vprežno živino, so redili odpornejši in večji tip lisastega goveda. Cselko (1908) pa trdi, da je bonyhadski tip goveda pa tudi črede posameznih gospodarstev že lahko Šteti za simentalski tip, ne pa za prehodne pasme, kot navaja Schmidt. Madžarska enciklopedija v zvezku Železne županije iz leta 1898 omenja, da je družina grofov Batthyanyi na svoje rahoncko veleposestvo uvozila rdeče lisasto govedo že leta 1838. Omenja tudi, da je bila govedoreja v Železni županiji na najvišji stopnji razvoja. Na grofovskih veleposestvih je bilo konec 19. stol, žc zelo razvito pridelovanje lucerne, detelje in sladkorne pese. Ta posestva so redila večinoma čistokrvno simentalsko govedo, manj pa tudi bernsko in domače govedo ali križance teh pasem s čistokrvnimi simentalci.Tako je imelo posestvo Kalmana Szella v Porabju na pristavah Ratot in Herchaz vzhodno od Monoštra Čredo 200 Čistokrvnih simentalskih krav, V Prekmuije so prihajali plemenski biki prav s tega posestva. Na grofovskih posestvih v Prekmurju so redili pretežno čistokrvno simentalsko govedo ter križance domačega goveda s simentalskimi biki. S teh posestev se je to govedo širi- lo tudi v kmečko rejo. (nadaljevanje prihodnjč) 8 vestnik, 15. j unija Nacionalni program socialnega varstva Glejmo pod prste tistim, ki ga pišejo Za prvo branje v slovenskem parlamentu je pripravljen Nacionalni program socialnega varstva do leta 2900, ki naj bi bil najpomembnejši dokument in okviru dejavnosti države na področjih, ki Jih določa Zakon o socialnem varstvu. Boris Šunko, direktor ljutomerskega centra za socialno delo, o njem pravi; »Z izoblikovanim in sprejetim na-donalnim programom bomo vsaj videli, kaj je tisto, kar si država določa kot svoje oziroma za kaj bo skrbela in kaj bo financirala. Drugo vprašanje pa je, ali bo res prinesel vse to, kar mi pričakujemo. Bojim se, da marsičesa od tega ne bo, saj Je preveč odprtih vprašanj, »a katere nimamo odgovora, Ta dokument jih namreč ne rešile.« Lahko se strinjamo z mnenjem, daje dokument samo ogrodje sistema ter podrobnosti vanj ne sodijo, kar Jih bodo zapisali v dokumentih, ki bodo sledili temu. Toda zapisane in predstavljene bi morale biti že sedaj, ko se nacionalni program sestavlja ter se daje v parlamentarno sprejemanje. Standardi in normativi na področju socialnega varstva niso dodelani, odprto je tudi vprašanje podeljevanja koncesij zasebnikom. V sociali tudi nimajo evidence vseh storitev, ki bi Jih lahko uporabljali kot osnovo za načrtovanje mreže izvajalcev socialnovarstvenih storitev ter bi lahko bila podlaga za plačilo storitev. Statistični podatki o delu in storitvah, kijih opravljajo po centrih za socialno delo, kot ugotavljajo sami, že dolgo niso uporabni prav zaradi neenotne evidence storitev. Čemu so potem sploh pisana merila za določitev mreže javne službe v nacionalnem programu, na primer en strokovni delavec za storitve prve socialne pomoči na dva in pol tisoč prebivalcev, če še ni popolnoma jasno, kaj ta storitev sploh obsega. Ob zapisanem nacionalnem programu socialnega varstva se moramo ustaviti tudi ob tem, da država kani za manj razvita območja izvajati dodatne ukrepe. Že sama merila za ugotavljanje manjrazvi-tosti, kot sojih zapisali v nacionalnem programu, so splošna in zato nepopolna ter bi jih bilo treba dopolniti z merili, ki bi izmerila tudi socialne razmere. »Eno so podatki razvitosti, ki imajo prav gotovo določeno korelacijo s socialno problematiko. Vedno pa ni tako. Sprejemljivejši bi bili kriteriji, ki bi upoštevali socialno problematiko in bi se potem na osnovi tega pripravljali neki korektivi,« je rekel Boris Šunko. Dodal je Se: »Mislim, da si moramo z ukrepi za manj razvita območja izboriti to, da bi storitve bolj približali ljudem. Dostopnost do storitev je pri nas zagotovo drugačna kot v urbanih centrih.« Njegove besede lahko beremo tudi kot opozorilo. Mreža Javnih služb bo dograjeva-na in v njej bo do konca obdobja, kot napovedujejo, delalo 40 odstotkov več strokovnih delavcev. In pomemben del od tega je treba odrezati za našo pokrajino, ljudi. Prav to mora biti pomemben ukrep za manj razvite, ^jti lahko se zgodi, da se bo mreža izpopolnila spet le v centrih. MH sociala, šolstvo, zdravstvo Gradbenik Lendava stanovanje je stanovanje... ... obveznica pa še ni denar Po dolgem premlevanju je Agencija za vrednostne papirje Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije dovolila izdajo obveznic, s katerimi bo mogoče prvič plačati tudi del kupnine za stanovaiye. Ob obveznicah je namreč Stanovanjski sklad pripravil tudi ugodno posojilo za nakup le-teh in z nekaterimi slovenskimi gradbenimi podjetji podpisat pogodbo o tem, da bo del kupnine za stanovanje mogoče plačati z obveznicami. Posojilne možnosti z nekaj manj kot sedemodstotno obrestno mero so za nakup stanovanja ali kreditojemalca zelo ugodne. Tudi z vidika nacionalne stanovanjske politike in reševanja stanovanjskih problemov je ta poteza Stanovanjskega sklada zelo dobra. Kateri konec pa bodo pri tem potegnili graditelji stanovanj, investitorji? Glede na število podjetij in stanovanj, ki so jih podjetja ponudi- la v možen odkup za obveznice sklada, lahko rečemo, da je ponudba sprejemljiva tudi zanje, predvsem če jo osvetlimo z razmerami na trgu stanovaiy. Potrebe po stanovanjih so, toda stanovanja ter posojila za nakup so zelo draga. Stanovanj predvsem v lokacijsko manj zanimivih krajih zato vendar ni tako lahko prodati. Obveznica pa še ni likvidni denar. Dolga in zavita bo lahko še pot, ko jo bo mogoče prodati ali vnovčiti. Kolikšna bo njena vrednost takrat, je sedaj še neznanka. Obveznica nosi torej v sebi negotovost, podjetja pa so se ob podpisu pogodbe s skladom odločala potem, ko so se vprašala, kje bodo manj izgubila. Gradbenik Lendava je s Stanovanjskim skladom podpisal pogodbo o prodaji na obveznice za enajst stanovanj, To je pet vrstnih hiš ter šest stanovanj, štiri dvosobna in dve garsonjeri v novem poslovno-stanovanj-skem objektu. O tem, zakaj so se odločili za podpis pogodbe s Stanovanjskim skladom, je direktor Gradbenika Anton Bensa povedal; »Mi ta stanovanja prodajamo tudi na prostem trgu in nobenega razloga ni, da ga kupcu, ki ga je pripravljen plačati v celoti, ne bi prodali za gotovino ali ugodneje. Vendar moram reči, da SO v Lendavi razmere take, da potrebe po stanovanjih sicer so, vendar je kupcev, ki bi se lahko odločili za nakup novega stanovanja, malo. Mi smo sed^j testirali tržišče za prodajo vrstnih hiš, ki smo jih zgradili do tretje faze, in moram reči, da zanimanja, vsaj do sedaj, ni bilo dovolj. Smo pa tudi v sklepni etapni gradnje poslovno-sta-novanjskega objekta, v katerem je sedem stanovanj. Kar se tiče poslovnih prostorov, jih je prodanih nekaj več kot polovica, stanovanja pa so Se vedno* voljo. V ta razpis smo vključiD^ stanovanja, ki jih sedaj v novem stanovanjskem odP Pomembno Je torej sploh najti, in če ga bodo,W vendar vsaj del kupnine ni poravnati z gotovino. Tiso 1 pec, ki lahko obremeni s Kr i teko le stanovanje, ki ga kuP^ ’ bo z obveznicami lahko le polovico vrednosti s« vanja. Več bodo z obveztoC^ lahko plačali tisti, ki b>»f ko s hipoteko obremeniBk ro drugo svojo nepretoi^^/ Kdaj bodo investitorji d® . denar za preostali del kup* »V pogodbi s Stanovanj skladom je zapisano, da W veznice najpozneje v secih mogoče prodati na mi** vrednostnih papirjev, to . čunamo, da bomo te l ponudili na trgu vredno® j papirjev. Tako pri^^kcujert^ ’ * V Gornji Radgoni so že pred 60 leti odprli otroški vrtec Pomembno poslanstvo Zanimiva ideja profesorjev športne vzgoje na Gimnaziji M. Sobota Za telovadbo Predsednika Slovenije Milana Kučana ni bilo, prišla pa je njegova žena Štefka in kot več drugih tudi sama stopila pred mikrofon tudi kolesa Tetovadnica, ki jo imata skupaj na voljo Gimnazija ter Srednja stro> na in tekstilna šola Murska Sobota, je prav gotovo ena največjih rakavih ran teh dveh srednješolskih ustanov (pred nekaj leti še skupnega Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve). Kr [ r d ’ 'k ,1' - -*'■ »Naše« kolo za zdravo telo soboških gimnazijcev. Nikakor namreč ne omogoča, da bi v njej lahko organizirali in izvajali pouk telesne vzgoje za blizu 1800 dijakov obeh Sol, Kako, vsaj omiliti ta problem? Gimnazijski profesorji športne vzgoje Marjan Horvat, Janko Hochstiidter in Franc Hauko so se med drugim domislili, da bi vključiti v pouk tudi kolesarjenje. V ta namen bi potrebovali približno 18 koles (za eno skupino fantov ali deklet), ki pa jih Šola seveda ne more kupiti. Zato so z dopisi ali osebno poprosili razna podjetja in organizacije, če so jim pripravljeni pomagati pri nakupu koles. Odziv Je bil 1 proti pričakovanju dokaj dober, tako da vse kaže, da jim bo namera uspela. Eno kolo jim je podarilo tudi naše Podjetje za informiranje in ob tej priložnosti Je nastat tale posnetek (Franček Štefanec izroča kolo Vestnika in Murskega vala soboškim gimnazijcem). Tako so lahko »naše« kolo že vključili tudi v dvodnevne programe športne vzgoje za 2. letnike, ki se bodo začeli to soboto na Va-neči. Poleg kolesarjenja imajo na urniku tudi lokostrelstvo, postavljanje tabornih ognjev in spust po reki Muri. J. GRAJ Ob začetku pomembnejše proslave, kakršna Je bila tudi počastitev 60-lctnicc Vzgojno-varstvene organizacije Manka Golarja Gornja Radgona (minuli petek v gornjeradgonskem kulturnem domu), bi po ustaljeni navadi pričakovali, da se začne z nagovorom koga od vodilnih in s pozdravljanjem najuglednješih gostov. Namesto tega pa je prva stopila na oder vzgojiteljica Alenka RegorŠek ter ob glasbeni spremljavi pripovedovala in vmes tudi pela pravljico o dedku in vnučku. To je bilo za udeležence proslave prijetno presenečenje. In potem so nastopili še malčki iz vrtca, ki so prav tako navdušili občinstvo. Šele nato je sledil uradni del proslave, in sicer je najprej spregovorila o jubileju ravnateljica vrtca Breda Forjauič. Poudarila je, da so bili v tako dolgem časovnem obdobju priča številnim izzivom, ki so v organizirani predšolski vzgoji pustili določene sledi. Upoštevali pa so, da je življenjski utrip vrtca odvisen od vrednot, ki Jih le-ta razvija, ob tem pa odnos do otrok ni samo predmet takšne ali drugačne obravnave, ampak je odvisen od vzgojitelja kot osebnosti. Obenem pa ne gre prezreti vloge staršev, ki jih v zadnjih letih Se posebno aktivno vključujejo v delo vrtca. Zgodovinski oris oziroma dosedanji razvoj vzgoj-no-varstvenega zavoda pa je podal pomočnik ravnateljice Vinko Rons (na kratko smo ga že povzeli, ko smo poročati s tiskovne konference pred jubilejem), ki je ob tej priložnosti pohvalil tudi podjetja Mura, Avtoradgona in Kmetijski kom- prej je Radgončanom čestitala ob tako visokem jubileju, potem pa večino svojih besed namenila skrbi za otroke in družino ter položaju žensk v naši družbi. Med drugim je dejala, da so vrtci nastali iz potrebe in da opravljajo izredno pomembno dejavnost. Mladim družinam pa je v prvi vrsti potrebno zagotoviti pravico do dela, saj je to osnovni pogoj, da se bodo odločale za otroke. Ob tem pa jim je potrebno zagotoviti tudi možnost, da bodo lahko otroke kam dale med zaposlitvijo. Naša družba pa bi morala bolje izkoristiti tudi znanje in sposobnosti žensk. Ko so imeli besedo gostje, je prišla na oder tudi Štefka Kučan, ki je prav tako čestitala radgonskemu vrtcu ob tako viso- bomo prišli prej do sredstev, kot če bi čakah, j* = lahko obveznice vnovči F Stanovanjskem skladu. S Šnim diskontom pa bo to goče izpeljati na borzi stnih papirjev, sedaj ne J’ povedati,« je povedal A Bensa. Stanovanjski skladje P” jm jih razpisih za najem P®® za nakup stanovanja dno postavljal pogoj, koliko novanje ali kvadratni if novanja sme stati, PostavU torej še sprejemljivo cen® kvadratni meter, posojitoJ" k ci pa so ii meter, posojn^j k morali dokazov^;'. sta>‘ ne kupujejo dražjega -vanja. Je tokrat z doio«.^ ceno za kvadratni meter tudi podjetja, ki so stano ponudila v odkup? »Oblikovanje cene (vanj* stran* binat Gornja Radgona (Kmetijstvo Črnci in Gozdarstvo), ker so ob praznovanju 50-letncga ju- Nastop malčkov ob 604eti*lci vrtca v Gornji Radgoni. (Fotogra^ja: J. G.) bileja prevzela pokroviteljstvo nad vrtci v Gornji Radgoni, Čre-Snjevcih, Apačah in Stogovcih. Leta 1979 pa so kot prvi v Sloveniji uredili posebne prostore za oddelek, namenjen otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, za kar Je imela največ zaslug tedanja predsednica Društva za pomoč duševno prizadetim osebam gornjerad-gonske občine Cilka Žerdin -Dimeč. Leta 1989 pa sogomje-radgonski vrtec poimenovali po slovenskem pesniku, pisatelju ter prosvetnem in kulturnem delavcu Manku Golarju in zdi se jim, da si niso mogli izbrati boljšega imena. Slavnostna govornica je bila Mateja Kožuh - Novak, podsekretarka republiškega odbora za delo, družino in socialno politiko ter poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, Naj- kem jubileju in namenila nekaj besed skrbi za otroka. Metka Malus, podsekretarka v Ministrstvu Republike Slovenije za šolstvo in šport, pa je Radgončanom izročila kot darilo ob jubileju 100,000 tolarjev za nakup igrač ali česa drugega, kar v vrtcu najbolj potrebujejo. Slovesnost so nadaljevali s podelitvijo priznanj zaposlenim v vzgojno-varstvenem zavodu, zunaitjim sodelavcem oziroma zaslužnim posameznikom in organizacijam za pomoč v dosedanjem razvoju pa tudi medijem (med dobitniki je tudi Vestnik) za korektno poročanje o njihovem delu. Potem pa je poldrugo uro nastopala Beltinska banda z Vladom Kreslinom. Tudi to je bilo za večino prijetno presenečenje. JOŽE GRAJ dratni meter je bilo s j« dajalcev popolnoma ni bilo nobenih Anton Bensa, Njihova 1950 mark za kvadratni stanovanja, medtem k° povedat direktor <2 stanovanja, mearem v t nudbi vseh podjetij giW J 1750 pa vse tja do ® |, 1 / pa kj« 'JV -- - p za stanovanja v temu je treba dodati se P jj tek. da v ponudbi stanov^, jiti je mogoče kupiti z cami, niso povsod saipo »Mi imamo I pod Pt^***, J>F' 5 Sl**' predpogodbe za nakup ® vanj, ali bo prišlo do P® - “ vetoi^ _________________' daj prva nova stanovanj • povpraševanja po njib dajna cena za kvadratni n je znana in določena, i torji Gradbenik,_uft taža in občina pa se bo fji rali Se dogovarjati o bodo morda ponudili Se nakupne možnosti pt^ pi?- pogobe, pa Se ne rekel Anton Bensa letih so tako v Lendavi tistim, ki bodo stano’ čali z gotovino. MAJDA /Si h I. I 01 e* TOM pri 1 & c I junija 1995 9 JI I i Slovensko-madžarski knjižničarski dan kulturna obzorja Sodelovanje ob meji 'a knjižničarji sodelujemo v dobro in obeh narodnosti - slovenske v Porabju in madžarske pri 1^_. ; - siovensKevroraojuinmaozarsKepn ’ M desetletja. Prvi stiki med takratno Studi^ko knjižnico (SronUi i** županijsko knjižnico Berzsenji Daniel v Sombotelu (Stombath71yj so se namreč začeli vzpostavljati na začetku 60. let. prejšnji mesec (26. maja) v središču Porabja - v Monoštru. Na tem drugem so z naše strani z referati sodelovali dr. Albina Nečak - Liik, kije na osnovi najnovejše dela, za načelo vzajemnosti. ,... so še) naslednja; zamenjava knjig, periodičnega tiska in arugega neknjižnega gradiva, medbibliotečna izposoja in sodelovanje na strokovnem področju, ki pa obsega več oblik (strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev, zamenjava razstav, delo pri domoznanskih zbirkah). Seveda je od omenjenih področij za duhovno rast obeh narodnosti najpomembnejše prvo, ki vsebuje po-nadbo literature v maternem ieziku, v slovenskem za porabske Slovence in madžarskem za prek-murske Madžare. ' Pia. v: ' so bila (in iznega gradiva. — izposoja in sode-strokovnem področju, rature v maternem - ,..«uta:e. Da bi knjižničarji z obeh rtra-m meje to didgoietno in uspešno sodelovanje prikazali tudi širši iavnosti, smo se odločili, da ga bomo proslavili z dvema sloven-sko-madžaiskima knjižničarskima dnevoma, z dvema strokovni' ma posvetoma. Le-ta naj ne bi opozorila samo na že prehojeno pot. temveč naj bi prispevala svoje k še boljšim odnosom, _ ilvsem pa naj bi vsaj nekaj malega pripomogla k ohianiatii" e'*', venskega ži'" . pre- )n ^aši dve - — ohranjanju slo-J' Madžarskem v Sloveniji, Zato uve Srpfi. ,, i-mu bili le v «OQft __ —»vivvaii vrotju knjižničarstva.. temveč smo pritegnili tudi drug® strokovniake in „ - - -' M— ■ na po- ln knjige, Poznavalce pro- POD FOTO: Od leve proti desni stojijo, brez meje vmes: Valerija Pergar, svetovalka za slovenski jezik v Porabju; Irena Barber, prevajalka na srečapju; Marta Toldi, ravnateljica županijske knjižnice iz Sombotela, Jože Vugrinec, ravnatelj Študijske knjižnice v M. Soboti in monošterski župan Karolj Bauer. Prvo tako srečanje, na katerem smo govorili o sodelovanju na področju knjižničarstva (Mik-los Takacs, Nikica Brumen, Jože Vugrinec), širše na kulturnem in informativnem (Franc Obal, Jože Vild, Branko Žunec, Ernest Ružič), na gospodarskem področju (Koloman Cigut), o sosedstvu s Porabjem (dr. Vanek Šiftar), o narodnostnem šolstvu v Porabju (Valerija Perger) in o položaju pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji (Sandor Varga), je bilo lansko leto oktobra v Murski Soboti, drugo pa raziskave Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani govorila o slovenščini v Porabju, dr. Anton Vratuša, kije pripravil prispevek z naslovom Narodne manjšine - dejavnik sodelovanja med narodi, in Ladislav Vdrdš s predstavitvijo večdesetletne navzočnosti madžarske glasbe na mednarodnem festivalu v Radencih, Madžarska Stranje na spomladanskem srečanju sodelovala s štirimi prispevki, vseh referatov na obeh simpozijih pa je bilo osemnajst. Marjja Kozar - Mukič Dri-/.* prostoru Muzeja Radenske odprli razstavo ■ umetnika Tisnikar pmc v VoinufU' petek. 9 junija, »o v Razsta-prostorji Mw.ela Radenske razstavo sliV’-'-• ^fikatja ir prvič predstavlja ljubiteljem umetnosti v severovzhodni Sloveniji. Umetnostni zgodovinar Janez Balažič je ob otvoritvi povedal: k' iz Jožeta Ti- Grarici v; Mgei imajo svojo usodo M‘«ščijr 2„.__-knjig, potrebujejo, je odgovoril: »Potrebujemo ktiii»'’^ “ Slovenia^T zberete«. Člani fondacije Open Society knjitr.im ■ 7“'^ odprto družbo - Slovenija) lato ilbtnijo kmalu odprli v Sarajevu. ■>jo, člana Zavoda za odprto družbo iz Sa- u ‘■"se t^vod za odprto družbo - Slovenija) im o ® ^'talnico, ki jo bodo kmalu odprli v Sarajevu. s Podr predvsem visokošolsko literaturo, knjige in Ča- humanistike in družboslovja ter druge kakovostne poštar, lis-podarjene knjige bodo prepeljali v Split, od tam pa ^*’*^*’ prevzeli sodelavci sarajevskega Zavoda. Podjetja, J Hk*cii f J “ ki nameravajo podariti manjšo količino Lizvodov), jih lahko pošljejo na naslov Open 1?^ >tai Mi?.- Miklošičeva 13, Ljubljana. Darovalci večjih 7^ 1S9. po telefonu 061 302 912, 312 175 ali po faksu 061 Oseba neV » ’****^ '’™- Z-adnjič smo slišali, da je neka ugle- v knjige iz svoje knfrtnirp » ni Hiin mor y>Če prisluhnem Tisnikarjevim podobam in njih govorim prevedem p neko širšo umetnosinozgodovin-sko shemo, potlej je nujno dodati, da gre ea ikonografijo, povednost, ki rezultira kode našega zgodo-viškega spomina. Občega,- seveda pa le toliko, kolikor so motivi spoznani, denimo mrtvecev, križanj, sprevodov in drugih v smislu tradicionalne krščanske ikonografije. Tu gre za svojevrstne, v našo zavest naseljene likovne obrazce, kijih dojemamo skozi znamenja nečesa tragičnega, osamljenega, neizpove-dljivega, celo nedopovedljivega. Toda, ko bi šlo zgolj za tako kodirana sporočila, bi jih bržkone razumeli kot znak in kakor grafične simbole za določeno stanje duha. Tisnikar pa govori globlje, saj se ves čas giblje po robu, po ozki črti tistih stanj človeškega duha, ki nas v našem običajnem življenju zaznamujejo le nekajkrat. Mi vmes živimo številna druga, raz-položanjsko vsakdanja življenja. Mojster pa ostaja v samosvojem pogovoru z že zdavnaj odsotnimi, v neko drugo stvarnost, če hočete onostranstvo, zamaknjenimi človeškimi usodami, stanji duha. Zares: kot da se ne bi zavedali, da je vse minljive, ničevo in vprašljivo, ko iščemo smisel lastne izpolnitve. Bržkone bi bil krivičen, če bi v mojstrovih ekspresivnih podobah razbiral zgolj minljivost, ničevost našega človeškega življenja. Tam v teminah Tisnikarjevih podob biva tudi upanje, svetloba. Za zdaj nam je sicer dano, da upanje, svetlobo spoznamo v razsežnostih, ki jih slutljivo odkriva mojster, toda očitno je pot, je lam za mejami smrti še prostor dnigačnega bivanja, Morda smo tu na tem svetu zato, da to spoznamo, in ko to spoznamo, bo tudi za nas nedou-mljeno postalo stvarnost.« Razstava Jožeta Tisnikarja bo la v ®tope IZ svoje knjižnice, za katere ji ni bilo več mar. šsm na ogled do 10. julija. BBP a Je v obeh jezikih prebrala svoj referat z naslovom Skupne poteze slovenske in madžarske ljudske kulture v obmejnih pokrajinah (na primeru skupnih elementov ene od ljudskih pravljic), o knjižničarstvu in narodnih manjšinah na Madžarskem je govoril Laszlo Soron v poročilu Knjiž-ničarska oskrba narodnih in jezi-kovnih manjšin, mestno knjiž-nico v Monoštru je predstavil Boldižar Gašpar, o madžarsko-slovenskih duhovnih in manjšinskih stikih pa je dokaj polemično in enkrat ali dvakrat do neke mere tudi pristransko razpravljal Andras Ber-talan Szekely. Škoda, da po končanih referatih ni bilo časa za morebitno razpravo oziroma pripombe na posredovano. Pred dopoldanskim strokovnim srečanjem je bila v monoštr-skem gledališču tudi razstava z naslovom Založniška dejavnost v Prekmurju, ki jo je postavila murskosoboška knjižnica kot sprem-IJajočoo prireditev, hkrati pa kot odgovor sombotelski županijski knjižnici na njeno razstavo Knjižne založbe v Železni županiji danes, postavljene ob lanskoletnem posvetu v Soboti. Pora-bskim Slovencem in monoštr-skim šolarjem skuša razstava, ki sta jo pripravila bibliotekarja Andrej Pavlič in Jožef Papp, prikazati izbor knjig in drugega gradiva, ki izhaja v naši pokrajini, in pa seveda same založbe, ustanove oziroma podjetja, ki to gradivo zalagajo in izdajajo (npr. Pomurska založba Murska Sobota, Založba Franc Franc, Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava itd.). Ob razstavi je v 200 izvodih izšel tudi ličen katalog, ki v obeh jezikih prinaša kratke zgodovinske prikaze tistih, ki se na našem območju kakorkoli ukvarjajo z izdajanjem knjig, brošur, katalogov, grafičnih listov in drugega, a hkrati ugotavlja, da morebiti založniška dejavnost v deželici ob Muri po obsegu ni tako močna kot tista v Železni županiji, a kljub temu dovolj plodovita in trdoživa, da odseva ustvarjalnost, delo in probleme ljudi, ki v tej pokrajini živijo. Po odprtju razstave in pred strokovnim dopoldanskim delom je bila še krajša slovestnost, na kateri so naši gostitelji izkazali posebno pozornost nekdanji ravnateljici murskosoboške knjižnice Nikici Brumen, ko so seji s priložnostnim darilom zahvalili za njeno dolgoletno dobro sodelovanje z njimi na področju knjižničarstva in knjige in za njeno prijateljstvo. Slovensko skupino na mono-štrskem srečanju, ki so jo sestavljali prekmurski knjižničarji, naši referenti z obeh srečanj, nekaj novinarjev in nekaj drugih ljudi, ki Jih je obravnavana tematika zanimala, vodil pa jo je ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Jože Vugrinec, so porabski in sombotelski knjižničarji popoldne popeljali še na krajšo ekskurzijo na Gornji Senik in v Ronok. Po obeh posvetih - jesenskem v Murski Soboti in spomladanskem v Monoštru - imajo prekmurski in železnožupanijsVi knjižničarji, med katere sodijo tudi porabski, dvoje nalog: . oboji moramo na področju knjige še odgovorneje delati v dobro obeh narodnosti, k čemur naj po svoje prispeva tudi dvojezični zbornik razprav z obeh srečanj, izdajo katerega načrtujemo v oktobru letošnjega leta, in več narediti za to, da se čim-prej povežemo tudi računalniško; soboška knjižnica je Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije že dala pobudo, da bi zagotovilo ustrezno računalniško opremo mestni knjižnici v Monoštru, to toliko bolj, ker se v nekem programu opremljanja knjižnic omenjajo knjižnice v Trstu in Celovcu. Porabje pa Je ostalo zopet pozabljeno ... Ko- Karolina Kolmanič Za zeleno mizo... je bila matura (11) Cankar, za božjo voljo, kaj si moral toliko napisati! In kdo je iznašel kopico besednih vrst in stavčnih členov. Zunaj pa je pomlad! Budilka zvoni ob treh zjutraj! Obrneš se v postelji in rečeš; »Bom že! Marija, utišaj budilko’ Zabriši jo na balkon! Pošast hreščečo!« Težišče mature so seveda napovedane klavzume naloge; štiri ume: v ponedeljek slovenska z nadihom pedagogike, v torek matematična in v sredo ruska. Šele če so vse pozitivne, lahko pristopiš k ustnemu delu, oddrdraS zgodovino, ustavo z zemljepisom in pedagoške predmete, če ne, se srečaš šele jeseni. Ponedeljek, ura je sedem. Gnetemo se pred risalnico, Tu je na vratih napisan sedežni red. Najdem se med dvema sošolcema; oba sta bolj ali manj sprta s spisjem. »Glej, da boš tokrat pisala z dostojno velikimi črkami,« meje opomnil prvi. Drugi pa: »Se razume, Če boš hotela jutri kaj matematike od naju,« Ker sta bila oba dobra matematika, je bila naša sedežna namestitev pravi blagoslov za jutri. Zato sc je moj koncept naloge pridno sprehajal po mizi, čeprav ne vem, ali je komu kaj korisEl. Da bo naslednji dan v novi učilnici nov sedežni red, smo izvedeli šele naslednje jutro. Našla sem se v zadnji klopi, sama. Sploh smo sedeli zelo razkošno, vsak je dobil svojo mizo. Seveda se je moj adrenalin povzpel, čeprav sem se med izobraževanjem matematično dovolj osvestila. Le zaupanja vase ni bilo dovolj. Sošolci so v stiski hodili ven. Nadzorni organ - profesor je beležil vsako minuto, na hodniku pa je čakal že drugi z beležnico v roki. Sama si nisem privoščila izleta na hodnik, ker sem tedaj ugotovila, da se mi računi celo izidejo. Matematika je imela zares svojo težo in strogi nadzor. Pri pisanju jezika smo si v sredo dijaki in profesorji oddahnili. Vedre zgodbice o Prijatelju in medvedu ter Prepelici in prepeličkah, ki smo jih prevajali, res niso iztisnile potu iz nas. Slovnico s sklanjatvami in izjemami smo kar obvladali. Stroga profesorska sita so naše vrste kar malce zredčila, se pravi, nekateri sošolci so bili zdaj prosti. Nam pa so se mešale letnice in členi ustave in pedagogika in psihologija in antični in klasični ter živi in pokojni literati po nabitih možganih. Zasedali so naše najskrivnejše kotičke in izrinili mladostno človeško pravico - ljubezen. In ker se je moj takratni prijatelj ob istem času znojil, se še srečati nisva mogla ali sva se pogovarjala le o maturi. Nedelja popoldan. Prostovoljci na plan! Prijavila sem se s pogumnimi, Čeprav to sploh nisem bila. Ampak prijava je veljala le v nedeljo, od ponedeljka je bil že ustaljen abecedni red. Ura je nekaj pred tretjo. Živci napeti kot struna. Dekleta me spremljajo do šole. In tu obstanem, »Ne grem! Strah meje!« sem priznala, »Nihče te ni silil. Kaj pa si se javila? Zdaj bi tako nestrpno čakala do konca kot jaz,« mi je nagajivo zagodla sošolka in mi zares kazala vrsto belih zob. Komisija sedi za mizo, pokrito z debelim temno zelenim preginja-lom. Mehka tkanina in prijazni obrazi. Še tisti profesorji, ki so sc med letom redko odtajali in nam podarili kak nasmešek, so nas, mislim, da smo bili štirje, spodbudno nagovorili. Slovesne obleke, kdo ve, kjer sojih našli ali sijih sposodili, so obrazom sicer nadele nekaj hladnega, glasovi pa so zveneli toplo. Roka po navodilu drhte seže po kupčku skrbno zloženih listkov. Vzamem prvega. Zbrano se zazrem vanj. Srečam se z razrednikovimi očmi. Opazuje me. Prikimam. Oddahneva si oba, tudi izpraševalec. In tako vse lepo po vrsti. Prsti se nič ne zapletejo, ker sem pri prvem srečno izbrala, sem pri vseh predmetih vzela prvega, celo matematiko sem tako tvegala. Pogled vmes zaplava na bujno zeleni drevored in me za hip odtrga od resnega stanja, ki pa se mi ni zdelo več ne težko ne naporno. Ta dan je vse nagrmadeno znanje dobilo samosvoj prazničen nadih; vse od bledih sten, mračnih oken, vse je odslikavalo nekaj lepega; tudi obrazi pro- fesoqev so se pomladili in ozaljšali. kulturni koledar likič že?! J, Vugrinec {nadaljevanje prihodnjič) RAZSTAVE MURSKA SOBOTA; V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Sokoli in Orli na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. Razstava je odprta do konca junija vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 10. do 12., ob četrtkih tudi od 16. do 18. ure. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane je na ogled razstava Ernesta Bransbergeija z naslovom Soboški grad z uro. Odprta bo do 16. junija. LENDAVA: V galeriji gradu razstavlja kipar Miha!y Ne-meth. RADENCI: V galeriji Medikoss razstavlja Milan Razboršek. MURSKA SOBOTA: V Galeriji je razstava Likovna ustvarjalnost mladih. MURSKA SOBOTA: V avli študijskega oddelka Pokrajinske in Studijske knjižnice je na ogled razstava Slovenski pripovednik Janez Trdina (ob 165-letn)ci Trdinovega rojstva in 90-Ietnici njegove smrti). PRIREDITVE LJUTOMER: Zavod za kulturo in izobraževanje ter OE Muzej in Galerija Anteja Trstenjaka vabita na otvoritev 3. razstave del članov Društva likovnih umetnikov. Prekmurja in Prlekije v četrtek, 15. junija, ob 19. uri v galeriji. DOBROVNIK: V kulturnem domu bo v četrtek, 15. junija, ob 19,30 otvoritev razstave fotografij TD Dobrovnik. MURSKA SOBOTA; Od 30. junija do 18. septembra bo v Galeriji 12. mednarodni bienale male plastike. BELTINCI: Beltinska banda s Kreslinom, Paktregarji, beltinski tamburaši in morda celo tudi Marko banda bodo imeli v Beltincih koncert, katerega izkupiček bo šel za gradnjo kulturnega doma. Tega se je spomnil V. Kreslin, Se preden mu je kdo očital, zakaj se ne poroča v Beltincih. Dogodek šteje za začetek resnega delovanja za kulturni dom. ŽIŽKE V petek, 16. 6., ob 20. uri bo v gostilni Horvat predstavitev knjige Cilke Dimeč - Žerdin Leto upanja in ljubezni. DOBROVNIK: Od četrtka, 15. junija, do nedelje, 18, junija, bo v Dobrovniku teden turizma. V soboto od 18. ure bo pri Bukovniškem jezeru kulturniški del programa. 10 vestnik, 15. junija i I $ I zvezde vam kažejo I ne zgodi se vsak dan OVEN Ona: Nehote se boš znašla v zelo kočljivem položaju, vendar se boš kaj hitro ponovno posta- „ ^^.1 vila na noge. Sicer pa ne bo vse tako črno, kajti VJT / spoznala boš tudi svojega princa iz sanj... On: Poklicala te bo stara prijateljica in ti predlagala nekaj, česar ne boš pričakoval. Toda kaj hitro se boš uspel otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako, kot boš načrtoval. BIK Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo G h, odkril tvoje realne možnosti pri nekom, ki ti nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj, ampak mu pokaži predvsem svoje dobre lastno-p sti, slabe pa pusti za drugič. On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, kar te bo privedlo do osupljivih rezultatov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še topla. Nekdo sc bo opekel, toda to zanesljivo ne boš ti. DVOJČKA Ona: Neka zadeva ti bo najprej spodletela, ko pa boš poskusila znova, boš dosega prav neverjeten uspeh, ki te bo spravil v odlično razpoloženje, ncusp^ch iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen. On: Čeprav se ti bo sprva dozdevalo, da si zašel v slepo uhco, se bo kmalu pokazalo, da ni tako. Pri poslovni strategiji, za katero si se odločil, pa še ne bo kakšnih večjih rezultatov. RAK Ona; Sicer si boš prizadevala slediti dobremu nasvetu, a boš že po prvih težavah vse skupaj I opustila. Ali ne bi bilo bolje, če bi imela malo več potrpljenja in bi bila zadovoljna tudi z majhnim uspehom? On: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati o pravilnem poteku. Le tako ti bo uspelo še naprej imeti vodilno vlogo v poslu. Sicer pa sc obeta prav prijeten konec tedna, ki ti bo še dolgo buril duhove. LEV Ona: Dogovor s partncijem ti bo končno odprl oči in te postavil na realna tla. Le kako si mogla biti tako naivna, saj bo to sedaj popolnoma očit-ho. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje ... On: Predolgo si sc zanaš^ na svojo srečo, sedaj pa boš okusil tudi malo grenkejše življenje. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presenečenja. DEVICA Ona; Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda ti previdnost ne bo škodila. On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšat neprijeten položaj, vendar ostajaš še naprej slep in zaverovan v nel^J, kar ne obstaja. Iz poslovnih načrtov lahko kaj hitro nastane prava polomija. TEHTNICA Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala ponaisliti na karkoli več. On: Nikar se ne oziraj na dogodke, ki te posku- šajo speljati na slepo pot. Vse skupaj je le dobro zrežirana slika, ki ti jo skuša vsiliti nekdo, ki si sc mu pošteno zameril. Raje zaupaj svojemu partnerju - ne bo ti žal. ŠKORPIJON Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko ponudi precej več, kot so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. Naj te ne skrbi za posle, saj jim tvoja kratka odsotnost pač ne more kdo ve kako škoditi. In nikar se ne zagovori. STRELEC Ona: Kaj hitro sehoš prenaglila z besedami, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli odtrgati od tvoje fiksne ideje, boš še naprej vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče ti bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse skupaj narobe... KOZOROG Ona: Opletanje z Jezikom te bo pripeljalo v dokaj nenavaden položaj, ki pa ga boš kaj hitro izko- ristiJa v svoj prid. Konec tedna boS preživela z ose- bo, la tl je sc nekaj vei km Ic dober prijatelj. On: Vse boš postavil na kocko in čakal, kako se Japonski Titanic Japonci gradijo novo ladjo Titanic, ki bo povsem podobna originalni, ki seje potopila pred več kot 80 leti.Gradijo jo namreč po originalnih načrtih, vendar tega Titanica ne čaka tako kruta usoda, kot je doletela prvega. Ni bojazni, da bi se nova ladja zaletela v kakšno ledeno goro, kajti nikamor ne bo plula. V resnici gre za plavajoči hotel in zabavišče. Strojnice pa novi Titanic nima. Kupcev več kot draguljev Na nedavni dražbi nakita tn drugih dragocenosti v Ljubljani je bil izkupiček bolj pičel, povsem drugače pa je bilo v New Yorku, v sloviti avkcijski hiši Sothcbys, kjer je bilo kupcev več kot ponujenih draguljev. Nakit, ki si ga je samo za to priložnost lahko nadela ena od uslužbenk avkcijske hiše, je vreden več kot deset milijonov dolarjev. Največ zanimanja je bilo za prstan z 52-karatnim diamantom, ki ga dekle nosi na sredincu. Novi lastnik je zanj odštel več kot štiri milijone dolarjev. asMmvntfiift bOa zelo presenečena, ko sta zmtdi py«5iii6e zitea^a žmsko. KraitseBEid posnetti 30 aamreč Saje žsisEa oosSa v a^ mitraga oUoka!^ Kea Je pomdal igea shi, je teU zanosila, ven- dar m FodSa, ker je slod lu^. Vendar^ m spl^riia, ostid je kar T SSssomaje poKsem ženska te^ tic ho r^oli žve^a, festHi hda zatOo ' p0«n*iDi- «* i* jp bll>7U BBdnU-HlaO TtbinJ* prejlrijl l±U&rB>9- ■niflj v T^Wjn^ j-« p* -tlUll bajDq ^dn-nmlrKi imdVri *Virw> 95** Na soboškon senji je bilou puno lUjdi vsej okoliški krajof, Hrvaške P« 8 Slovenije, z Avstrije, na vinskon z Vogrske, senji z 3 V Sloveniji pa lekar ne j bilou samo Prekmnrcof. Ali 50 ji ne j povabili ali so pa ocenjevalci najboukša meli. senja vina vin za z naši krajof nej pravega žmaja Nekaj til Beleki ne štima* v Sloveniji Ešče z vaakšoga 50 kakše medalje t naš kraj prnesli, zdaj s toga pa naj ne bi niedne? Tou je nej mogouče, tii nekaj ne klapa* Hogouče so se pa naši vinogradniki odloučili ka nedo več tekinovali. što boukša Aamila pouvle? Začetek prejšnjega tjedna pijsani. Nej zadosta. je rejsan biiu jako k ka je biiu te den risauaki pondejlek, biiu je tQdi mednarodni de n ekologije. Bela pravi, ka so samo zatou naslednji den sprijali sklep, ka se benzin podrakša, ka naj bi se men j e vozili, pa menje luft kvarili, Nej ka bi što mislo, ka so 3 ten ščeli rejšiti državno blagajno, štera je že prlš prazna, kak so sploj kaj notri djali. Prie kak Sto kaj v njou dene, razvodeni, pa odide zgoraj odi. Sš dol k na vse kraje. ae že raiplini ali Liki samo tan ne prijde* zavolo jezika. pe jnez, Vijdite, eni nan na nižiši nivo, skoro nika tak edni pa ni kan nikan ne pri j demo ne prijdo zavolo kak napriliko gospoud Toporišič, ka edini nej buu izvoljeni za Bela pravi, ka tak njemi trbej. je izrednoga člana SAZU. zakoj si je pa sprouti zmiaiavo nouve reči slovenakoga jezika, V prekmurščini toga nega, ka bi si eden zmiSlavo, Vsi ali pa nišCe. "Tou te bujel Ti spadnešl" Srat Džouži Prosim, da me ne nadlegujete... Vi ste pa zelo živčni Plačeval sem račun za porabljeno elektriko, bilje dre».^ spet ne takšen, da bi morali viseti drug na drugem. Tip noj vzame denarnico iz žepa, dobim prvi sunek v rebra, škij denar: en jur, drugi udarec, dva jurja, tretji udarec, trije četrti udarec ... Obrnem se k tipu in mu milo rečem: da nehate šteti denar na menUtt »Kaj vam pa Je, saj vam nič nočem, še dotaknil se vas tarna tip. vSamo to vas prosim, da ne štejete denarja na monolog, kako sO nem se z letaloitt, .t mu ponovim prošnjo. Za hrbtom Še slišim i_____ dje neučakani, kako so živčni itd. Peljal sem se z letalom, .. sem na službeni poti v B., bilo Je še v prejšnji državi. Udobt^ sem se namestil na svojem sedežu, nakar smo poleteli, individum poleg mene na desni ugotovil, da sedi njegov nnivOP prijatelj pred menoj. Nagnil se Je na mojo stran in prijatelja. Menil sem, da bosta izmenjala stavek dva, se bo vrnil na svoj sedež, kajti med pogovorom je sedel na svojt^ sedežu, glavo in gornji del telesa pa je imel tako rekoč r mol zračnem prostoru. Lebdel je pred menoj, tako da nisem mo^ niti odpreti časopisa, kaj šele, da bi ga bral. Očitneje all^ pomemben mož, ki se je tega tudi zavedat. Kak politik ok P velik poslovnež. Ko se je tako s prijateljem pogovarjal ze šnih deset minut, bila sta namreč kot enojajčna dvojČkč, raj nerazdrvzljiva, sem ga potrepljal po rami in rekel: ruj fterudriif udiijtru, acfft pv rurrif trt /ervc*. . češe vrnete na svoj sedež, tega Je plačalo moje podjetje.’ r^. dal me Je, kakor pogledajo nadrejeni podrejene, poletu rekel z glasom, kot se obračajo šeji svojim nižjim uslužbetU^ vVi ste pa zelo živčen človek.e vda, sem rekel, zelo živčen, n* pa sem prav zaradi ljudi, kakšni ste vi in vam podobni, rte 'i sem spoznal take ljudi, kot ste vi, nisem bil niti najmanj Živet • BilJe tako užaljen, da se med preostankom poleta ni niti več obrnil k svojemu najboljšemu prijatelju. Verjemite mi, rcu- rv orv/crraK nujuvtjDC^frtu pr^Pč tudi natančnejše P žnavanjeteh bolezni, sodob-nZ. ‘^®"0®tične možnosti in zadnje tudi večja medijska pozornost, ki letija. spremlja ta obo- I ■I I l I I.' li I I II. I 'I ( ( T ( I I r' I t riiskp virusne bakte- J Ke m parazitske bolezni. Pri horif klopi vrste ’‘OQes ncimie -j ncinus. Aktivni so od abrika,. -—-o, zsMivni SO OO ko ie 1^ oziroma v času, 'C M tal viSja od 5 dovih j® v listnatih goz-Prehran '^^^ itmovju. «h ‘ “P'"'"- in grmovju. so miši in drugi Od teh se tudi Lvnisto povzroča 25 j® i^hto nM klopov. Bolezen Približ^®obdobjih. mašj“«i.kisepostopi Pri srbi ali iKilnikih se v Se drugi o utrujenost, glavo- ®aEiri, bol, vročina, bolečine v mišicah. Izpuščaj je sicer za bolezen značilen, vendar se ne pojavi vedno, pogosto pa nanj niti nismo pozorni. Težave in spremembe na koži minejo tudi brez zdravljenja in za večino se s tem bolezen konča. Pri nekaterih pa ostane povzročitelj še vedno v telesu in obstaja nevarnost, da se pojavijo okvare zlasti sklepov in živčevja več mesecev ali let pozneje. Zato je pomembno, da bolezen pravočasno spoznamo in zdravimo. Na voljo imamo krvne preiskave in vrsto antibiotikov za uspešno terapijo. Cepiva za zdaj še ni. Druga pri nas pogosta bolezen, povezana s klopi, je virusni meningitis. Bolezen poteka večinoma v obliki nekajdnevnega vročinskega stanja, ki ga ne ločimo od pogostih virusnih prehladnih obolenj. Najhujša oblika pa je vnetje možganskih ovojnic, ki se ponavadi konča brez posledic. Za to bolezen je na voljo učinkovito cepivo. Najprimernejši čas cepljenja je pozimi, tako da dosežemo odpornost Še pred prvim stikom s klopi. Še vedno pa ostaja najpomembnejše preprečevanje stika s klopi, Preden se odpravimo v gozd, poskrbimo najprej za primemo obleko. Telo naj bo čim bolj pokrito, odkrite dele pa zavarujemo z zaščitnimi sredstvi ali z njimi prepojimo tkanino. Takoj ko se vrnemo domov, se skrbno pregledamo, predvsem kožne gube, kjer se klopi najraje zadržujejo. Najbolje je, da se stuširamo, saj traja kar nekaj časa, da se klopi prisesajo na kožo, in jih enostavno speremo. Pozorni moramo biti tudi na obleko, kjer se ti majhni zajedalei pogosto skrivajo. Ce najdemo klopa, ga čim-prej odstranimo. Premažemo ga z oljem, alkoholom ali podobno snovjo in pustimo nekaj minut. Klop največkrat sam odpade ali ga odstranimo s pinceto. Previdni moramo biti, da pri tem ne ostane glava klopa v koži. Na mestu vboda lahko ostane dan ali dva rdečina, ki pa ni posledica okužbe, temveč vnetne reakcije, zato je strah pri tem odveč. Obisk pri dežurnem zdravniku sredi noči zaradi pika klopa zato vsekakor ni umesten. Zdravnik nima nobenega čarobnega sredstva za odstranitev klopa, ima le več potrpljenja. Posvet s svojim zdravnikom pa je potreben, če se pojavijo na koži opisane spremembe ali druge težave, ki bi opozaijale na okužbo. Da bi se zaradi strahu pred klopi odpovedali gibanju v naravi, je nesmiselno in večkrat nemogoče. Obstajajo čedalje boljše možnosti pri odkrivanju in zdravljenju teh bolezni ter večje možnosti zaščite s cepljenjem. Vedno paje dobro poznati načine zaščite, ki so ne samo najcenejši, ampak tudi naj preprostejši, Zavedati se namreč moramo, da lahko za svoje zdravje naredimo največ predvsem sami, ALENKA BENKOVIČ Kvašeno masleno testo . /■ : i 5 l ■ ■! 'i ■g-reHMA d d. MARIBOR PRODAJHI CENTER tedhI MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 phodaja orodja olack a decker ir iskra t 5 '**^liktnWBtiiito|. bkibi, ban iB Un ter š« li iu.. - dobre aloioBB ZHfU TimilU ZVESTOBE ŠE 5% POPUSTA! Veselimo se vašega obiskal TiOcIhl Rednem Take - Tammy Wynette A Sting Elton John Ssjs^ TUtlt -Pl 'Va^irb In The Slaughterhouse glasbe ser Andrej Šifrer s' M' Oto Pestner in Man« '.Na - Obvezna smer Oto Pestner in Mana Zore smer - Božo A. KoJerič te: MAb Cemafar I. J Ml’ n Rad - Slapovi Ans. Nika Zajca i' Pulover, ki je obleka . *^JSKE GOBE ^4« ks.Hbl — - Ans. Joieu Ekarta "kllektt Junij* 1M9S, di naslov: Murstl vil, 13» 69000 Murski Soboti, 21 (lisbene lestrlee. ^Upoji st 24 *ma________ la skladbo: domači IR ‘"Vodnoiabavoa,., ■'•»Ul Ib Priimek ter naslov: I 'i s'l i -S Ir ■fe se »i: Bombažno predivo je za poletje zelo prijetno, saj dobro prenaša vročino in še posebej potenje, zato so puloverji iz tankega bombaža zelo p ri 1 j u b 1 j e-ni,Tokrat vam jih ponujamo kot samostojna oblačila - nekoliko daljši so, da pokrijejo boke in zadnjico. Nosijo se kot mini obleka. Rokavi SO poljudno dolgi, pletenje pa je rahlo in luknjičasto. Ovratniki so v obliki črke V ati okrogli, barve pa najpogosteje bela, bež in rjavosiva. Za posebno rahla peciva - za kvašene kolače, večje rogljiče z nadevi (orehi, mak, marmelada) Cesto uporabljamo kvašeno listnato masleno testo. Zanj uporabimo; 50 dag ostre moke, 25 dag masla ali margarine, 4 dag kvasa, 10 dag sladkorne moke, 5 rumenjakov, približno 6 del mleka, sol, jajce za mazanje peciva. Pri sobni temperaturi pogrejemo moko. Kvas vzhaja z delom sladkorja in 3-4 žlicami toplega mleka. Iz moke, toplega mleka, rumenjakov in preostalega sladkorja ter vzhajanega kvasa zgnetemo testo. Dobro zgnetenemu primesiroo še 8 dag raztopljenega mlačnega masla ali margarine (ta maščoba ni zajeta v količini 25 dag maščobe, navedene zgoraj). Testo ponovno dobro zgnetemo in ga v posodi pustimo vzhajati 30 do 40 minut. Vzhajano razvaljamo v na prst debelo testeno krpo, Razdelimojo na približno 3 enake dele, a ne razrežemo. Na sredinski del naložimo pribUžno 12 dag masla, narezanega na tanke liste, eno stran testa zapognemo čez lističe masla, tako da jih pokrijemo. Na ta del narežemo preostanek masla in pokrijemo z drugo stranjo testa. Testo rahlo potolčemo z dlanmi, da se sprime z maslom in ploščo prepognemo čez polovico. Dobro pokrijemo z zloženo krpo in ga pustimo na hladnem počivati 25 minut. Zdaj testo rahlo razvaljamo in ga ponovno prepognemo, To prepogibanjc z vmesnim valjanjem ponovimo še dvakrat. Pazimo, da testo prepogibamo v istem zaporedju kot prvič. Iz ponovno vzhajanega oblikujemo različno pecivo z nadevi ali brez njih, Malo vzhajano premažemo z jajcem in spečemo v vroči pečici. Cilka Sukič RADIH MV - MURSKI VAL - VKV 94,6 MHz (ilopoldnB tudi SV 648 kHz) ZkkkV Čebele znajo tudi šteti Domače čebele svojim vrstnicam znajo pokazati smer vira nektarja, na poti do nektarja pa očitno znajo tudi šteti bolj opazne orientacijske točke v naravi. Raziskovalca Lars Chit-tka in Karel Geiger z berlinske univerze sta to odkrita s poskusi. Čebeljo družino sta v panju postavila na veliko jaso, 250 metrov proč pa sta položila hrano za čebele. Potem sta postavila orientacijske točke, za kar sta uporabila šotore. Ti so stali v ravni vrsti vse do vira nektarja. V prvem poskusu je bila hrana med tretjim in četrtim šotorom. Potem ko so čebele odkrile hrano, sta raziskovalca dala novo posodo tirane med drugi in tretji šotor. Skoraj vse čebele so letele k prvemu viru nektarja. Potem sta znanstveirika spremiitjala število in razporeditev Šotorov, ki so bili za čebele orientacijske točke. Večina čebel si je zapomnila, da je prvi vir hrane za tretjim šotorom, in so letele tja, ne glede na to, kako daleč je bil od njihovega panja. Znanstvenika pravita: Čebele se odzivajo tudi na orientacijske točke, manj pa na oddaljenost. To pomeni, da očitno znajo nekako Šteti, V naravnih okoliščinah najbrž štetejo grme, drevesa ali stavbe. Že Nobelov nagrajenec Karl von Frisch je odkril, da čebele vrstnice obvestijo o viru hrane s posebnim »plesom*. Kako pa sporočajo število orientacijskih točk, je še uganka. : Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSiini, nemtčini in madžaiitSni-7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 EAopoldtte na MV - 8.30 Mali oglasi - 9,15 Zamurjenci (kabaret) - 10,30 Kino ventilator - 10,00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 rOežumi novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Mitrskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,30 PotoSla - 17.00 Ob koncu tedna -17.30» Si pli mi «-22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemSčini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne rta MV - 9,15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Solx)tni gost - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na M V - 14.30 Evropa v enem lednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja -8.00 Začenjamo nov dan-8.05 Horoskop - 8,15 Panonski odmevi -8.50 Zamurjenci (kabaret) -9.15 Misel in čas -9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 lilfotmacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon. cekton pa z marelof- IS. 15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Potočila - 10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi - 12 OO Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Potočila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo RarJio Slovenila Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.0(1 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvr^o nismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV-11.15 V živo... - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednirre - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15-30 Ekogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 t^oroCila - 17-00 V stiski - 17,30 Srebrne niti - 18.00 Najlep^ ielje s Čestitkami in pozdravi - JQ.OO Dnevnik Radia Slovenija - 19-30 Mur^ko-moTski val - 22,0(1 Vkliučujcmo Radio Slovenija četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.(H) Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,40 Svetuje kmetijski strokovnjak-8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-9.15 Sedem veličastnih - 1(1-00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Potočila BBC - 12.30 Dežurni novinat v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13-30 Poročila - 15.30 Dog(xlki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.3(1 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 Najlepfc želje s čestitkami in pozdravi - 19.(N) Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija SESTAVI UADffl NAPAST SLCMTA RUSKA BALEFBr«. *AHAJ OfiZAVMK, CESAAJ^ BIVŠI famcosh ZUNANJ MINISTER UKRAJN-SKA DRSALKA BAJUL UALU5K0 BODALO 2 DOLGIM REZILOM SaEN HAEIEK. IREN lAA. lERIALNI DELEC beseda Z NAOtASOM VAPREOZAO SBI ZLOGU KLADA ZA SEKANJE m DOEADKI PRnRE& UENJU stopnja, saven OPORIŠČE ZOA VPAORKU SAMICA flOVEOA JAKA VESEUA-SKO, LAHfflIMO PESMISIVO DOJMI, iMpflEsue LOMASTENJE REKA RA UONSOISKI MEJI JLfOOVSkl KRALJ LOKAL S^ zvinom POGVi VEtIKA POSOOA ZA KOPALI ! JEZERO ' : V _SXtfU , noRteSka ' LUKA TFm IF TUJE IŠKO I HOŠKO lUE NOVO-ZELANDSN PTIC IN SAOeZ PfM UITOLOSM LHAIK II Tisr _KBLOV IGRALNA i MLEČNI IZDELEK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: JuUana, Urugvaj, žitnica, Nero, in, Alor, ST, P, Varta, ogenj, lect, KA, ol, skol, blatnik, legvani, ar, Opel. 12 vestnik, 15. jun^^ podlistki Osem pogledov 6 Opis sveta na pragu tretjega tisočletja I Jerneja Katona Drago Pintarič | mp oTOVANJ E 8- -J 1 1 I 1 i Metafizika kot veda o nadčutnem, nadčloveškem smislu vsega postane nepotrebna; svet kot tak pa tudi vsaka stvar v njem se kaže samo še po človeških potrebah, sc kot tak postavlja, meri in razlaga. Najprimernejša oznaka za duhovnozgodovinski položaj novega veka je torej razsulo metafizike, To stanje je sicer res lastnost tistih prej opisanih tihih (duhovnih) pokrajin, vendar ljudje vse preradi lahkomiselno verjamemo, da vetrovi z njih ne zapihajo v »življenje« in se zato premalo zavedamo, da se naše najbolj vitalne korenine napajajo prav tam, Antropologizem kot nov, nemetafizični temelj vsega novoveškega sveta je več kot samo razvojna stopnja filozofske misli. Je zaznamovanje novodobnega sveta v celoti. S tem, ko je na mesto metafizike stopila vednost o človekovih potrebah in iz teh potreb vznikajočih vrednotah, so bile dane možnosti, da tudi zunanja, manj poglobljena in (zato) našim očem bližja slika sveta spremeni svojo podobo. Opazujmo to npr. kar ob (bazičnem) pojmu vrednosti, kije izrazito postmetafizičen. Če vsebuje metafizično mišljenje vrednostno dimenzijo, je ta implicitna, zato je namesto pojma vrednosti v antiki prevladovala raba pojmov dobrega in dobrine (to agathon - dobro - iz Aristotel- Nikomahove etike zdajšnji sodobniki razume(va)mo kot vrednost, vrednoto; podobno lat, bonum), to pomeni, da gre za bistveno drugačnost in razEčnost govoric dveh civilizacij. Novodobni pojem vrednosti je prvenstveno nastal v zvezi z razvojem evropske ekonomike od 17. stol, dalje, iz katere tudi izvira in se je najprej izoblikoval v politični ekonomiji, od tod šele pa je prodrl v moralo, religijo, filozofijo. Takšna je pot kaplje in sprejmimo jo v tej metafori, saj bi bilo tukaj odveč obnavljati starodavno vprašanje, ali filozofija le išče resnico sveta ali jo sooblikuje in soustvarja, hrani. Zveza med ekonomskim izvorom pojma vrednosti in antropologiz-mom novoveškega mišljenja se namreč kaže še na drugi, veliko odločilnejši in tudi očitnejši ravni; osrednja vloga človeške subjektivnosti in njenih potreb se realizira predvsem kot ekonomizacija sveta. Ostaja vprašanje, ali je ta ekonomizacija v nasprotju z ekonomsko prakso prejšnjih dob ali jo presega in povzema vase ter tako v pojmu vrednosti ohranja tudi prvotno zamisel dobrine in dobrega- S tem vprašanjem se nakazuje najgloblje razhajanje novoveške filozofije, saj se ta cepi prav ob vprašanju vrednosti. Precej na dolgo opisana vloga tega pojma torej ni obrobnega ali zgolj ilustrativnega pomena, Z ene strani je pojem vrednosti po svoje problematiziralo Heideggeijevo mišljenje biti, ko ga je včlenilo v svoje razlage razvoja evropske metafizike (z njegovo terminologijo zgodovine biti), in to tiste odločilne stopnje, na kateri se razkriva nihilistično bistvo metafizike, kakršno dosega eno svojih izpolnitev zlasti v ideji o vrednosti. Heidegger je nasprotoval predvsem Nietzschejevemu pojmovanju vrednosti, pri katerem se ta uveljavlja kot pogoj za voljo do moči. Nietzsche je namreč skrivno bistvo evropske metafizike domislil kot absolutno voljo do moči, s tega stališča pa dobiva vse, kar je, status vrednosti: svet kot celota, celo bog. Vrednostno mišljenje se zato Heideggerju izkaže za nekakšno sprevrženost. Eksplicitno zanikanje vrednostnega mišljenja ter dvom o njegovi možnosti in utemeljenosti sta v miselnem razvoju Evrope dovolj močna, saj seje Heideggeiju pridružila tudi nova levica. Druga negacija vrednostnega mišljenja je torej neomarksistična, zaostrena v Marcusejevo misel, porodila pa seje iz prepričanja, da so vrednostni pojmi izraz postvarjenega in odtujenega sveta. Ob vsem tem pa obstaja še struja, ki je z Maxom Webrom razglasila v družbenih znanostih vrednostni nevtralizem in je predvsem značilna za pozitivizem in scientizem. Podobno kot za pojem vrednosti velja tudi za druge historične forme podescartovskega časa, s pomočjo katerih mislimo tako poljudno kot tudi na naj višji filozofski ravni: to so pojmi zavest, psiha, jaz, dualizem : materija - ideja, za katere pa bržkone velja,da je nemogoče ugotoviti, do katerega historičnega preloma bodo mišljenjsko nujni. Kako pa je z vprašanjem »totalitete«, človeško potrebo po njej ali možnostjo za njeno uresničenje? Kaj sploh pomeni? Razmislek sega najprej v filozofsko antropologijo, iz te pa v ontologijo, kjer ga je šele mogoče zadostno formulirati, To še posebaj velja za materialistično antropologijo oz, ontologijo, ki sta s tem pojmom skušali nadomestiti idejo o popolnosti (teleion, perfectio), tako bistveno za antiko, srednjeveško sholastično filozofijo, zaznamovala pa Je tudi še začetke novoveškega mišljenja (npr, pri Descartesu, Spinozi in Leibnizu), Vzporedno s sestopanjem z metafizične popolnosti v materialistično totaliteto je pojem zaznamovala sočasna poglabljajoča se stiska človeške biti, Onto-loško-antropološke dileme so jo artikulirale kot problem odtujitve. Odtujitev kot najbolj negativna filozofska razsežnost človeške eksistence ima to časovno lastnost, da je nastala v določenem zgodovinskem obdobju in Je zato tudi historično ukinlji-va, njen filozofski vidik pa se uresničuje s tem, da se kaže kot nosilka občutka nepopolnosti človeškega bitja. Problem odtujitve torej zelo zaznamuje idejo totalitete, vendar zgolj ta razsežnost človeške eksistence ni edina njena nosilka. (Nadaljevanje prihodnjič) Ti avtobusi, moram priznati, pa so po udobnosti prekašali ameriške Grayhound. Imeli so celo televizijske sprejemnike in ne boste verjeli, kakšen film je bil na sporedu. Trikrat lahko ugibate, mislim pa, da tudi sedmič ne bi ugotovili. Najbolj presenečena sva bila midva s Petrom, saj sva že nič kolikokrat videla Romy Schneider v vlogi avstrijske cesarice Sisy, ki je tokrat govorila špansko. Asfaltna dvopasovnica seje vila ob obali Pacifika. Pokrajna je bila v odtenkih boU rjave barve, enoličnost le-te pa so prekinjale razbitine avtomobilov, ki so nam bile mogoče v opomin ali pa so opozarjale na slabo vozniško kulturo Mehičanov. Pogled na to pločevino je bU nenavaden in zanjo nobeden ni našel pametne razlage. Občudovali smo igro sonca v morju ob njegovem zatonu in v večernih urah prispeli na cilj. Avtobus ni imel zamude. Ves čas potovanja smo družno prenašali prtljago, v kateri je bil tudi šotor, ki ni bil v običajni miniizvedbi, primerni za prenašanje, nasprotno, za nošenje je bi! skrajno neprimeren z metrskimi aluminijskimi palicami. Cha-tyjina zamisel je bila namreč, da bomo spali na obaii Pacifika pod šotorom. Pa iz tega ni bilo nič, ker so nam to odsvetovali zaradi nočnih tolp, ki se potepajo po obali in ropajo. Prespali smo v čumnatah za 5 dolarjev po osebi, in to smo dosegli z barantanjem. Večerjo smo si poiskali v eni od tisočerih mehiških restavracij, družbo pa so nam delali potujoči glasbeniki s kitarami, ki so znali biti kar nadležni, saj so za vsako odpeto pesem zahtevali denar. Rešili smo se jih tako, da smo za vsak posnetek s fotografskim aparatom tudi mi zahtevali denar. Disko se nam je zdel predrag, zato smo si naredili zabavo kar sami. Kartali smo se vse do jutranjih ur, ko nas je premagal spanec. Naslednji dan so fantje nadaljevali potovanje v notranjost južne Amerike, medve pa sva se vrnili v San Diego, Tokrat sva šotor prenašali sami. Ob ponovnem vstopu v ZDA je carinikom postal zanimiv moj potni list, seve- da pa niso imeli pojma, kje je Slovenija. Utrujeni in prepoteni sva popoldan preživeli v hladni vodi in valovih Pacifika. Chaty si je takoj ogledala obalo in povedala, da jo v marsičem spominja na domačo. Moj komentar je bil seveda drugačen, saj nisem vajena peščenih obal, mrzle vode in visokih valov, primernih bolj za deskanje kot plavanje. Na peščenih sipinah sem se skoraj zgubila. Ko sem že mislila, da bom morala prek celega mesta samo v kopalni obleki, saj prtljage sredi peska ni bilo nikjer najti, se Je od nekod prikazala rdečelasa glava moje prijateljice in zraven moj nahrbtnik. Preden sva prispeli do postelje, pa je Chaty številnemu občinstvu na avtobusni postaji razložila, da kenguruji v Avstraliji ne skačejo vsepovsod in ne ovirajo avtomobilskega prometa. So pa velikokrat povoženi. Za pre-davnje je požela aplavz. Pota usode so zelo čudna. Tudi medve s Chaty se nisva poslovili, vedeli pa sva, kje se bova gibali v naslednjih 10 dnevih. Chatyje odšla oborožena z mojimi izkušnjami o Grand Canionu v nasprotno smer, obe pa nisva videli narodnega parka na severu države Kalifornije - Vosemite. Morda se bova srečali spet tam! Moj naslednji cilj je bil obisk San Francisca. Še preden pa pa sem prispela do njega, sem nekoliko skrenila s poti številka 1-5 in sem obiskala domovanje družine Carrington v Santa Barbari. Vožnja z avtobusom je bila nekoliko drugačna, saj je sicer mirno vožnjo prekinila policijska racija, ki je nenadoma ustavila avtobus, prosila navzoče potnike za dokumente in iz avtobusa odpeljala Štiri vklenjene Mehičane, ki so ilegalno prestopili mejo. Komentar sosede je bil le, da smo imeli srečo, da niso streljali in da nismo ranjeni. Ozračje je bilo res napeto, saj sem občasno pozabila dihati. Bilo je kot v filmu. Še bolj pa me je začudila gesta policije, ki se je na koncu opravičila, da je motila vožnjo. Čeprav seje september nagibal h koncu, je bilo še vedno precej vroče in obala je vabila na ko- panje. Kljub obilici lepihJ’^ mov junakov maratonsh*^ Santa Barbara nisem naS"-’ pa sem nove sopotniKe.’’ mlad par iz severne Nemčije Majhno mesto, ki je misijona kot vsa druga obali Pacifika, Je stisnjf^ vznožje hriba z imenom’' Vnez in je v Ameriki rojstno mesto Ronalda H* ter mesto za oddih oziNi"* neetedensko pribežališče Ji lirf taše Los Angelesa. Svoj"^ sijaj je dobilo po leta. Zgrajeno pa je v stilu sr arhitekture. V njem najd«^ drugo najstarejšo stavbo' niji, El Cuartel. staro več let. Obalo krasi najsura|[J pomol v državi iz leta 13'* na plaža pa je odlično is*^ odbojko, id je v tem Rtsedtonalni šport, saj slovi univerzitetna ekipa daleč V zaledju mesta, natah^'^ dolini Santa Ynez, it* hribov rastejo vinogradi-tu dozori sicer ob vendar s pomočjo nainsl*^ vino nima drugačnega cW’b meni kot nepoznavalci , tako, kot vsa druga vina p' rdeče barve. j Zanimiv je tudi obisk imenom Solvang, Že . zveni nekako skandinavski; novila ga je skupina linavsltf| a i ime" < 1911 z željo, da bi imen < šolo. Celotna zasnova kraj’^ m posnetek danskih me®^' ki ga lahko kupiš v lično “ trgovinah, ima videz s kih izdelkov, vendar je Hongkogu ali na Kitajske^. M stavracijah si lahko naroči’ ' dansko hrano, nasplo" vonj po Danski oziroma I pi, počutiš se skoraj kot oo^ | prav tako turistično mesto. obiskano med dela prostin".^ Nedaleč od tod je veliK*’ Chachuma s prostorom t* j ranje, hkrati pa je rezervo*' za Santa Barbaro. t Naslednja postaja busaGrayhoundjebilSan ji SCO. , J (Nadaljevanje prib< Ferdo Godina NADA 5 /// VRNI SE 59 Tudi strma Treza je podobno doživljala jesensko jutro, ki smo ga omenili. Pokojna Romana, katere prah je hranila v omari, jo je sicer vsako jutro prežela z žgočo bolečino. Jutro je bilo podobno jutru v tem, tša se je skoraj vedno prve trenutke, ko se je zbudila, borila, da jo obdrži živo pri sebi. Preostali del dneva je potem samo še v spominih preživljala Romanino navzočnost v mnogih malenkostih, ki so ji ostale žive iz njene mladosti, ko je bila še doma, ttsak tak spomin je bil boleč zato, ker se je z njim dosledno za vedno končala Romanina pot. Nikoli več vrnitve. Treza je ponavadi zjutraj odprla omaro, gledala posodo z Romani-nim prahom in ni mogla, da ne bi pokleknila. Ta njen obred je bil ob času, ko je bila hiša še mirna in se v njej še ni nič premaknilo. To je Trezo vsak dan na novo prečistilo in jo potegriilo v čuden, do Romaninega prihoda nepoznan svet. Ob tem je čutila Romano živo. S čudno govorico sta se tu zbližali in ob tem so v Trezi utrinki iz Romanine mladosti mogočno oživeli. Iz mladosti pravim. Prav zato je bil Trezin Oče naš še tisti, ki so ga po domače molili, ko so bili vsi v družini še doma. Kmalu pa so odrinili vsak po svoji poti. Po najbolj nesrečni je šla Romana, in to zaradi velike ljubezni, ki je bila ljubezen mlajseta. Zdaj je spet tu; Romana se je vrnila. Čeprav molči, ji vendar toliko pove. In Treza v napetosti začne ponavadi z molitvijo. Z domačo molitvijo, ki je prišla sama od sebe. “Oča naš, kij si vu nebesaj, sveti se ime tvoje, prijeli k nan v kralestvo tvoje, bojdi vola tvoja, kak na nebi, tak na zemli. Daj nam ges naš vsakdenešnji kruj, odpusti nan duge naše, kak mij odpuščamo dužnijkon svojin; ne vpelaj nas v skušnjavu, rejši nas sega hu“oga. Amen.« A njen stari Oča naš je postajal hladen, prestar, da bi se pogovarjala 2 Romano in Bogom, kakor bi rada. Z njim ni prišla daleč. Pred Romano se je morala po svoje pogovarjati z Bogom, mu sama potožiti svoje bridkosti, kar z Oča našem ne more; sama mora po svoje Bogu očitati, da je njej in posebno Romani naložil prevelika bremena, ki jih nista zaslužili- Zato je bil OČa nas preveč prazen, kajti sililo je iz nje: »Vzemi k sebi našo Romano, moj Jezus, ve pa znaš, da je nej mejla v živleji nikaj dobroga. Ona je mejla zlato srce, ve pa tou tij znaš, dobri Bouk, zato ka poznaš vsakuga človeka, vsako dušo- Dobro-volno je nosila svoj krijž, ki si juj ga naložu- Naložu pa si juj pretežko breme. Zakoj si tak napravu? Zakoj si dopusto, da jo je svejt tak sramotiu in zaničavau, za norca meu. Zakoj si joj nej dau tnočij, ka bi se branila? Ka bi se una branila, ci je pa bijla ena sama ponijžnost in dobrouta! Zemi jo k sebi. Zemi k sebi tudi mene, kda pri j de moj čas. Veselijli se bouvi vkup v nebesaj. Obej bouvi poplačani za vse, kar svi mogli prestati v živleji, Zemi jo k sebi!« Bili so včasih trenutki, ko ni mogla zadržati solz. Jokala je s tako globoko bridkostjo, da jo je povsem utrudila. Drugič spet se je z Romano samo pogovarjala. Celo nekako umirjena je bila ob Roma-nini navzočnosti. Skušala je trezno razmišljati, a v tem razmišljanju je vendar ostala sama. Nihče ni stal ob njej, da bi jo razumel. Odprla je včasih čez dan omaro in zrla na malo kovinasto posodo, ki je stala v napol temnem predalu, ob katerem so v drugi polovici ofnare visela krila, plašč in obleke. Strina nikoli ni zaznala, da so polni duha po vlagi in trohnobi. Zvonko, Romanin mož, ji ni poslal vsega prahu. Ostal je z Romano do konca neizprosno trd, saj tudi njene poslednje želje ni maral izpolniti. Pisal je Trezi, da mora Romana ostati tudi pri njem in je ne more vse poslati domov Brez Romane, je pisal Trezi po sinu, bi bilo njegovo življenje prazno in bridko. Kako bi ga rada zavrnila, da je Romano mučil in jo nazadnje uničil, A se je premislila, Romane s tem ne bi obudila, Zvonko pa ne bi pustil več otrok k njej v domovino, 'Vnuki pa so tudi njena kri. Bila je prisiljena, da se pred Zvonkom hlini. Ni mu smela oponesti njegove lažne navezanosti in tudi krivde za Romanino usodo. Treba je bilo zbrati moč. Romana je ljubila Zvonka do zadnjega trenutka, kar je morala Treza na neki način spoštovati. Ali je med njima ostal delček odkrite ljubezni in govori Zvonko resnico, če pravi, da brez Romane ne more? Tega ni mogla razumeti. Pen . ■ jsl Privajala se je samo na občutek, da je Romana pri njej v njeni bližini še v grobu. Počakala bo, da ju bodo skupaj z**'’? To ji je ostalo edina tolažba, s katero mora živeti dalje. □ominkovemu Danijelu Romane ni več omenjala. Zaka] vlačila naprej gingavo mladost, čas je pač vse spremenil. D*' ji kazal, da mu je kaj do spomina na Romano, zato je Trezin® a popustila. V začetku jo je to sicer prizadelo, potem pa je 11*^7 razumela. Vendar ji je tisto jesensko jutro, ki smo ga že prej omenili. Sd4 ei 1 Lpi*b c(S Ifi ■ 1 povsem novo vznemirjenje. Začelo se je že zgodaj, ko se je ’ ! Z muko je namreč v sanjah skuš .jl ala kričati. Redko je tako živo sanjala o Romani, odkar sO k j njen prah iz Kanade, kakor prav to jutro. Romana je podstenju z dojačo v roki in se materi smehljala, ko je ta hiše. ,Saj ti še živiš! Nisi med pokojnimi!* ,Mama, pomolzla bom krave,' ji je rekla Romana, .Mleko nesli v zbirališče. Jaz se ne bi rada ljudem pokazala.' ,Ti nisi nič kriva. Kriv je samo Zvonko.' , Brž ko je Treza omenila Zvonka, se je Romana nasmehnil* y začela oddaljevati. Oddaljevala se je, kakor da bi tonila v ograd, nato do gozda za ogradom, in potem je ni bilo več-z vso močjo, ki jo je zmogla, kričala in jo skušala zadržati- ■ ■\i ko jo je klicala, se je prepotena prebudila. Srce ji je razbijal'* ^]); se je prebudila, se ji je zdelo, da bo Romano le zadržala. Pot® bila prva misel njen prah v omari- Ta je bil neizprosen dokaZ> bile sanje prevara. 2ive Romane ne bo nikoli več. p Trezo je vsak dan šele delo iztrgalo iz njenih stisk, Tako 1*^ tudi zdaj. Saj seje obetal lep dan in jo je čakalo dosti skrbi. ki se je sušil na gumnu, bo treba znositi v pivnico, da ne zelen, saj luna raste in sveti skoraj vso noč, Nada ji ga bo po-'"^J znositi. Se bolj se ji mudi popražiti zemljo, kjer je imela kroiOP^jJ tam posejati pšenico. Nada ji bo zorala in posejala. Tudi komo peso prihajala čas, ko jo bo treba s strojem pospt*‘'j^| odpeljati na zbirališče v zadrugo. Nada ji bo tudi to opra'uil^p/' ima posejeno pol orala ajde, ki že zori. Treba jo bo s komi* požeti. Nada jo bo. Nada, Nada, samo Nada, , |ji/ In sonce se že pelje visoko po čistem nebu, čistem, kakor umil z vodo iz starega studenca. Vzšlo je na hebo veselo, a v y jesenskem veselju priganja pridne roke, naj skrbijo in zima ne bo potrpela in počakala. Listje na sadnem drevjt*^* gozdovih je porumenelo in se preliva v živo rdečo barvo- Ti' * s katerimi je Bog poslikal naravo, je poslikal v radost Člov6 'jpl' njegovi volji bo kmalu odpadlo in bo zemljo pokril sneg, jesensko sonce prinaša sicer trpljenje, a tudi blagoslov božji- Strina Treza pa ni slutila, da v tem jutru nove stvari -r ’ | Orlovšček. Dala je svinjam jesti, vrgla je malo več kravi; i imela v hlevu. Šla je h Kreslinovim k Nadi ■ Med potjo pa od soseda zve novico: »Nado je na veliki cesti pri Jula marofu povozil avto.« Strina ga je samo nemo gledala in ni mogla priti k sebi. »Kaj je počela pri Jula marofu?« , »Pravijo, da je bila s kolesom in da je šla sama pod drveči .rf' a" I ■ ^^stnik, 15. junija 1995 13 reportaža ^[Vestnikov vlak 1995 Ih' 24 ur na železni cesti d»if —________________________________________ Kdove, kdaj smo vestnikovci - bilo nas 5 kot 700 - v soboto vstali, saj je j^.^viak krenil s postaje ob 3.45, in kdaj smo šli spat, ko pa smo se domov Rtaf Vrnili okrog 2.30, torej po skoraj 24 Urah n i L v- z,-t 'S ’ ^'^Sledali smo si to in ono, a največ prebili v jekleni »kači«, ki je sestavljena iz 15 vagonov in seje B I n< d«’ trt* ud' , 0’ ijeH' I ihH 4 i^i 1 b .isf ii ;on ■I I« iK' f iH' 5 -! i p i 'I po železni cesti. B s® Ul i: 'J ■■'41 it I r I - “Iti i 4.^ .1. Il 1 S Prekmurcem, Prlekom, Šta- I jercem in drugim bi v letu nekaj ' I manjkalo, če bi naenkrat preki-j nili tradicijo Vestnikovega vla-E ka, ki že več kot 20 let vozi t križemkražem po naši domovi-I ni. Prejšnjo soboto smo navsez-I godaj krenili na menda doslej I najdaljšo pot - v mlado in obmej-f no mesto v Novo Gorico. Tja i smo se peljali skoraj sedem ur. I Seveda bi bilo potovanje mono-I tono, če si ga ne bi popestrili z I veselo družbo. K razpoloženju I so prispevali tudi glasba in - kaj I bi slepomišili - pijača, ki so jo I nekateri ponesli s seboj na vlak, drugi so se sukali v vlakovni I okrepčevalnici, tretji pa so na I natakarico počakali kar v svojih I kupejih. Organizacijo Vestnikovega izleta smo zaupali mladi soboški agenciji, a se je izkazalo, da je bila za začetnika le prevelik zalogaj. Je pa tudi res, da imamo posamezniki že z nekaj gosti hude težave, te kako jih ne bi bilo (smelo biti), ko se naenkrat »usuje« več kot 700 obiskovalcev. Naneslo je torej, da je za nekaj deset izletnikov zmanjalo kosila, a lačen vendarle nihče ni ostal, saj jih je Vestnikova direktorica popevala v bližnji hotel. Zgodilo se je tudi, daje imel gostitelj ““l® »kelnaijev«, a le za trenutek, saj so se vanje hitro spremenili Vestnikov! sodelavci. PosedftTr^ ™ 0114(1 * arioinise Im se z njimi po serpentina .a ti je strah lezel v kosti) zape^ali na Sveto ^c|jo. I znamenito romarsko cerkev, I so jo sezidali 1544. leta in tako izpolnili Maje ’*^®*^*® prikazala pastirici ‘ n želela, dana tem mestu postav^ ^Ži> hram. N* leal takrat liln Irnf i? škafa in da ia hiln lehn temno, zato smo hili Drikraišani za razaled "**J6DHiv4«T * '■*■«*** piMMiM« |pi»jaiaa^a ii aov-Bvnoop aa«a »fc-aa* aaa^K^au iz škafa in daje bUo lebo temno, zato smo bili prikrajšani za razgled ' Od tam se menda vidi celo morje! I i iK’ (vF O Po fcti i lu, '‘kledu(,A “v*^ vinske kleti, igralnice in tako napre’ ii^/*hoyali v Športno halo v Ajdovščini na običajno f* Ei> Miit . ™«no(. -- • znani ansambel Royai Flash. Ni bilo tnalo bili utn^eni {ali pa ravno zato, Četudi se “teloiing Ansambel je igral tako zabavne kot na- ’ *tka: univerzalno, pa je tako ustregel prav vsem. Thdr**™" Nlpetini ’ ranem jutru po skor^ 24 urah po- postajo V MuTsko Soboto. Medtem till t?* P*’o*etiL ds motike v realizaciji izleta, to pa se- 'tkh* g* p. ^"Matorji nismo samokritični in bomo sto-Če hi odimv«a.r ’**P®*‘®b)i da bo prihodnji izlet brezhiben. •Vamo, da tudi naši bralci ne, kajti Č^^-Seneod h*L ; •‘•lo tri«n/i " *■ 'Vmno, da t ' popotovanja, potem bi v letu Človeku t 1 Ls. r" ■JTiI I l ■Tl- i I • 1 • Fotografije: JURE ZiVNEKElt Besedilo: ŠTEFAN SOBOČAN T' < ■VI' *d //j 'iM' J.' {i Vreme je bilo res muhasto, kajti kmalu potem, ko smo se spustili s Svete gore, se je zjasnilo in nam tako vlilo upanje, da bo izlet prijetnejši. Res je bilo tako in kmalu zatem smo pristali pred vinskimi kletmi Goriških brd v Dobrovi. Prišli smo ob pravem času. Tam je bil praznik češeiti. Mnogi vestnikovci sojih kupili, najbrž pa ni bilo nikogar, ki ne bi pokusil vinske kapljice. Z zanimanjem smo si ogledali seveda tudi vinske kleti, kjer pa nimajo le sodobnih »rosfraj« cistern, ampak pravo vinsko posodo - lesene sode. Murska Sobota - Nova Gorica v nasprotju s Sveto goro, ki je naravnana v onostranstvo, je Hitova igralnica Perla v Novi Gorici, saj je prostm tostranstva in -»uživaStva«. Znašli smo se v zemeljskih »nebesih«. Tisti, ki smo mislili, da v ta »posvečeni« prostor smejo prid le milijonarji, smo bili v zmoti: po plačilu ustrezne vstopnine lahko vstopi vsakdo, od njegove volje in denarnih zmožnosti pa je odvisno, koliko bo porabil. Res pa je vendarle: 95 odstotkov prometa ustvarijo Italijani. Hitova igralnica, v kateri se dnevno »obme« 2.000 ljudi, daje kruh Očitno so časi, ko so na določenih železniških postajah pričakali vestnikovce krajevni veljaki in zaželeli dobrodošlico, minili. Je pa dobro, da je ostalo sodelovatue med pokrajinskimi časopisi. V Kranju so nas pričakali predstavniki Gorenjskega glasa in nas založili z njihovo (lansko) posebno izdajo. Kmalu zatem smo se pripeljali v Novo Gorico, ki pa žal tokrat ni bila s soncem obsijana, ampak - v nasprotju z vremensko napovedjo - vsa deževna. Vestnikovcev dežne kaplje niso presenetile, saj so s seboj ponesli »marele«. Za vsak primer! M Vestnikovci smo si šli ogledat tudi grobnico nekdanjih francoskih kraljev, katerih kosti so ostale v naših krajih. Nekateri so se zapeljali do muzeja, posvečenega soški fronti, bi povsod, kamorkoli smo prišli, smo bili radovedni obiskovalci, pri čemer pa starost ni »igrala« posebne vloge. Na tejle sliki je v ospredju sicer nekaj starejših izletnikov, spodbudno pa je, da je bilo letos veliko mlajši potnikov. Pa kaj bi o letih, glavno je, da je človek po srcu mlad. Tak je tudi Vestnik, čeravno gre Abrahamu naproti. 14 vestnik. 15,jun^. iz naših krajev Sl L (Prleški fUčke c Ka te zaj čaprdinkate po totojjunijskoj dežovid, ta kak negda Trbulekove reče v zajzi - to je tan, ge je gnes do amena zapiiSe-no Blagfiško jezero; mujmo kerega bujknejo tudi žabe. Ribe pa, dglib smo s Hrvati zaj jkuper scimprali pre nekši sporazum za ribidjo, F Blagiišken jezeri tak morejo pre plavati že z gasmaska-mi. Hja, tristo zelenih tUtekof, prleška naravna bogastva Je treba lepo pistiti pri miru, naj se soma sebe doj vničijo! Lovite/ rib / krvašken morji, kero je bilo negda na sveti našo, pa Prleka/ tak ali tak nič ne briga, ka mojo, hk, ka mojo pje svojih rib pje več kak preveč, hk! Ja, hk, Prlekija je tote dneve en veki vinski sejem! Ce je vinski sejem v LOblani gor o/na son presvetli naš laneman Kučana/ Milan kak ti precednik države, pa so tan mogli skSsiti tožni na petsto različnih vinskih vzorca/ iz osenodvajsli držo/ te še je to tak ne nič velenovega! Prleki mojo /šoki den vinski sejem, a skusijo/saki den več kak tožnt petsto vzorco/. Hk! Hja, ta najtabojša pa je šmarnica pa brajdovača! Gda je Milan Kučan na sejmi reka, ka našo vino vzdrži svetovna konkurenco, te je to za gvišno misla prleško vina. Hk,ja, pa ka si fc vi rajtale; ka si te mislite, zakoj mojo po sveti tak dobra vina ?! Ja, zato, ka svoja vina mešajo s prleškin. Te pa jih pošlejo na vinske sejme pa so te lehko prvi. Če ne vervlete, ka so prleška vina na najvišjoj višini, te lepo ite v London, pa se tan z ii/ton zapelajte gor/trijesti ali sedenotrijesti Štok/Pštnen turmipa te vidli, ka mojo ttidi tan prleško vino. Toto vino F LondoniJe pje tak žmahno. ka se liden veselo vrti. Pa ne samo to! Prleško vino, kerega tan pijejo, je tak žmahno no dobro, ka se vrti celi Štok z aknami vred ta kak na kugiogarih pje! Prleki mojo tudi enega mohara, ker deta piceke. Ja, toke moške, kak jih f pornogra/skih /Umih tiste JunJjule /a/ajo no žvečejo. Te pa bole Jih žvečejo, vekši so. Toti prleški lončarski mohar pa ne ve delati tokših. No, ovi den sta prišli/Prlekijo dve iz tistega Filmnetovega/Uma; te po so Jima pje na sank postavili dvo lončarska piceka, puna vina. He, deklini pa sta pje mislili, ka mojo Prleki toki program, ka moreš na šanki piceka po/a/ati. Ja, mislili sta, ka so to umetni piceki, se vete, pripomočki za »gema lustike. Te pa sta se pje nad šank zračili pa sta vjidovali pa žvekali, ta ka sta pune lape črpoj meli. Te pa Jima Je te oštaijoS reka; »Ja, zdignita piceka, pa ga vujgnika viistaN Pa sta ga te bogati - he, te pa Je pje tak nobt omamno vUn priteklo, ka sta zajuckali, tak Je špricnilo v gut - prleško vino ali. Pa sta /časi obečati, ka ta pre driigič rajši tote lončarske piceke žvekali/pornogra/skih filmih na RTL pa Filmneti, ka pre denok anštendig kaj vun priteče. Hehehehehe! Fsoka ta prova Prtečka pa reče: vEeee, toti lončo-rovi piceki so bogi pa jako moli, premoli so! Gda je ženska resen anštendig žedna, te jo kume odžeja puna ročka ali vrč.e Če sen van prle guča ot picekov, te van naj zaJ poven, ka sodnija ne bi lotmerškega Tehnostroja ovi den šuknila/stečoj, če bi tan proizvojali lončarske piceke, pune vina. Haha,Ja, samo te zaj tudi ne bi bilo stoedenopeteset delo/co/ na Čokaji na borzi deta. Naj se malo grejo rashladit v najvekši slovenski stiirenec na Dor-vsko polje! Hk, pa te naj potit gučijo! Črešjov pozdrofi MIROS Nove poštne znamke Od S. junija je možno pri poštnih okencih kupiti nove priložnostne znamke. Le-tc so namenjene naslednjim temam; živalstvu Slovenije, železnici, planinstvu in mestu Radovljica. Na temo živalstvo Slovenije so oblikovali štiri znamke v vrednosti 13, 60, 70 in 215 tolarjev. Na njih so prikazane najbolj ogrožene vrste ptic pri nas, in sicer južna postovka, zlatovranka, čmo-beli srakoper in čmoglavi strnad. Naslednja znamka v vrednosti 70 tolarjev je posvečena 125. obletnici proge Ljubljana-Jcse-nice-(Trbiz), prikazan pa je motiv triosne parne lokomotive št. 37, imenovane Podnart. Planinska znamka za lOOSITje tokrat posvečena 100-letnici Aljaževega stolpa na Triglavu. Zadnja priložnostna znamka pa je posvečena 500-letnici mesta Radovljica. Znamka stane 44 tolarjev. MJ Človek in njegov konjiček Pol stoletja čebelar 'I Zakaj je Jože Pflegar iz Serdice prejel Janševo priznanje? Čebelaiji z območja čebelarske družine Rogašovci imajo tačas 350 naseljenih čebeljih panjev, nekoč pa sojih imeli dvakrat več. Jože Pflegar je navedel dva vzroka za »propad« čebelarstva: čebelje bolezni in maitl medoDosnih rastlin oziroma drevja. »Svojčas smo pri čebelah poznali majsko bolezen in navadno grižo, ki pa sta po nekiu dneh minili; zdaj pa jc pri čebelah že več kot deset bolezni, od katei^ je po mojem mneiiiu n^ujša gniloba čebelje zalege. Če hočeš obdržali čebele, moraš poznati vse ujihove bolezni in jih znati zdraviti. Nekoč čebelarjem tudi ni bilo treba kupovati sladkorja zaradi prehrane čebel, saj so same nabrale dovolj ustreznega medu; sedanje vrste gozdnega meda pa niso primerne za zimsko prehrano čebel.« Kdaj itt kako ste postali čebelar? ] »Natančno se spominjam da- turna: začelo se je 28. junija a 1948. leta, ko mi je sosed Karel Šinko podaril panj sistema kranjič na gibljivo satje. Česar sem bil seveda zelo vesel. Kot samouk sem se začel poglabljati v skrivnost čcbclaijenja, saj nasveti drugih niso bili uporabni, ko pa so prave skrivnosti čuvali zase. Ni mi žal, da sem šel svojo pot, kajti sčasoma sem se uvedel v Čebelarstvo. Tudi število panjev sem povečeval; drugo leto sem imel 3, leta 1945 pa že 15 čebeljih družin. Tedaj sem moral za 6 mesecev k vojakom in čebele so bile tisti čas prepuščene same sebi, kar me je seveda skrbelo, a se k sreči ni zgodilo nič hudega.« K vojakom ste pozneje še »raj-Žalie? »Znova so me vpoklicali 1948. leta, in sicer za leto dni. Tačas je nad čebelami bdel sosed Karel sem tudi pozneje, ko sem delal v tujini, skrbel za čebelji zarod. Leta 1988 sem imel kar 120 Čebeljih družin, zdaj pa jih je še 100. Zadnjih 10 let čebele ostajajo doma, prej pa sem jih skupaj s čebelarjema Karlom Kikcem od Sv, Jurija in Jurijem Hajdinjakom iz Rogašovec vozil nabirat akacijev med v Satahovce. Melince in Pctanjce ter na Po- ladek, zato so bili pobud#^ novitve čebelarskih osnovnih šolah v Roš*-Kuzmi. Prizadevanj^^ ostalo brez odmeva: larskih družin Sloveniifi’^ PUcgarja odllkovalat^ Antone Janše I. stopnja JI zložitvi je skromno .| »Za posebne zasluge venskega čebelarstva.« J Morda še tole: Jože Pflegar s čcbelaO’^ obogatel. Zgodilo seje(Sj p b/; i ■ ■ J ■I ■I; "Sl 3 j ■ £ Šinko mlajši, sicer bi čebele v t' ' _____1__1 _V_1_ n_i_i_ I.*- tem obdobju obubožale. Sploh sem si prizadeval, da zaradi moje odsotnosti ne bi šlo v nič moje čebelarsko prizadevanje. Tako ■ MURSKA SOBOTA - V pomurskem središču naj bi kmalu ustanovili javni zavod za opravljanje športne dejavnosti v mestni občini, kar je priporočilo ministrstva za šolstvo in šport, S tem bi zagotovili nemoteno izvajanje športnih programov in celostno usmerjanje športa, z zavodom pa bo dobil šport racionalno upravljalsko mrežo, ki bo namenjena izvajanju nacionalnega pr^rama. Za ustanovitev omenjenega zavoda so se zavzeli tudi na nedavni seji Iz Občine Gornji Petrovci Na prvem mestu so ceste Na območju nove Občine Gontp Petrovci so se odločili, da bodo pre- slanci, župani in z vodstvom cej svojih moči in denarja usmerili v obdnske ceste. V ta namen je občin- upravne enote v Murski Soboti, ski svet že sprejel prednostni vrstni red gradi^ občinskih cest v občini Gorpji Petrovci. Prvi bo na vrsti 1,7 kilometra dolg odsek od Boreče do Šulinec, sledili pa mu bodo cestni odseki Križevci-Križevci (nafta) v dolžini 1,9 kilometra, v Staqjevcih 1,6 kilometra in v Šnlincifa približno kjer naj bi razjasnili vsa vprašanja. Na ravni lokalne organiziranosti si prizadevajo, da bi v zado- 600 metrov. Doslej so že opravljena začetna deta v vasi Boreča, za kar voljstvo svojih občanov čimprej so poskrbeli delavci Cestnega podjetja Mtrrska Sobota. Ker gre za velik finančni zalogaj, sami pa nimajo dovolj denarja za vse obsežne naložbe, pričakujejo, da bodo dobili ustrezni delež tudi iz državne blagajne za demografsko ogrožena in obmejna območja. Na ta način bi lahko v celoti izvedli program del, še posebno zato, ker so pri načrtovanju obnove in asfaltiranja občinskih cest vedno naleteli na ugoden odmev v sleherni od krajevnih skupnosti in vasi, ki zdaj spadajo v Občino Gornji Petrovci. Prav tako predvidevajo čimprejšnjo preplastitev republiške ceste med Gornjimi Petrovci in Stanjevci v dolžini 800 metrov. Poseben problem pa jc tudi telefonija. Kljub dolgotrajnim prizadevanjem širša akcija za gradnjo telefonskega omrežja še vedno ni stekla. Vkrajevnih skupnostih Gornji Petrovci in Šulinci premoreje trenutno le okrog 50 telefonskih priključkov, že zdaj pa imajo evidentiranih približno 350 novih naročnikov. Pri tem so izrazili velike potrebe po telefonskih zvezah številni podjetniki in obrtniki, telefonski priključek pa si obetajo tudi v marsikaterem gospodinjstvu. Menijo namreč, da telefon ni več luksuz, ampak vsakodnevna potreba. Da bi uresničili projekt širitve telefonskega omrežja na tem območju, pripravljajo večji sestanek z odgovornimi predstavniki slovenskega Telekoma, po- opraviU vrsto uspešnih akcij. MILAN JERŠE Jože Pflegar iz Serdice se s čebelarstvom ukvarja že več kot 50 let. Kakega posebnega čehelnl^^ | sru ima pai^, ki imajo odprtine zgoraj. Izd jih je seveda sam, tako kol marsikak drug čebd*'^। moček. - Fotografija: S. S. mestnega sveta, kjer so navedli podatek, da je v športno dejav- hoije, kjtr so medili smreka, kostanj in hoja.« Kakšne vrste panjev pa imate? vZačel sem s panjem sistema imel v kakem letu kot dohodkov. Potožil je zaradi j škropljenja po *?; nost vključenih kar 80 klubov kranjič, pozneje pa sem sam izde- in društev, šolskih športnih društev in ustreznih strokovnih zvez, ki omogočajo bogato športno ponudbo. MJ ■ MLAJ IINCI - Pred kratkim so v lem kraju izvedli dokaj uspešno akcijo čiščenja okolja. Na pobudo obči- lal,nakladne' panje sistema LR oziroma vlangStrot«. Menim namreč, daje z njimi delo lažje, saj imajo odprtino zgoraj, res pa je. da je zanje treba več prostora. Kot vidite, jih je vsenaokoli veliko. Imam pa seveda tudi čebelnjak. Le-ta je po sistemu du- SKropijenja po drevju, pa zaradi u*'’®, J*, ki naj bi bila kriva, uspeva več, zato tudi uj ■ uspeva vec, zaio iuw‘ - j,(f vega medu. Tudi Čedalje manj. Mar te 1 .1_______b^iRli-inli ■ SO pred slovenskin*' hudi dnevi? Navrgel sem le nek tem so ji! ne Moravske Toplice, kamor najčan, po domače »najzar«, od spadajo, so zbrali precej stare- Žnidaršičevih panjev pa se raz* ga papirja in železa. V akciji so Ukuje le po tem, da ima toplo sta- se izkazali zlasti mladi šolarji, in sicer pri odlaganju starega železa na deponijo, od koder so ga odpeljali na Dinos, pri tem vbo.« Od staroste slovenskega čebelarstva Jožeta Pflegarja sem še zvedel, da ima rogašovska čebe- pa so jim pomagali tudi drugi larska družina, katere predsednik vaščam. MJ jc od 1988. leta, 20 članov, Čebe- ŠULINCI - Prav zdaj larji si prizadevajo tudi za podm- W teka asfaltiranje 2,5 metra dolgega odseka republiške ceste Sulinci-Ženavlje-Martinje, Dela, katerih vrednost ocenjujejo na okrog 60 milijonov tolarjev, opravlja SGP Pomgrad. Potreben denar so zagotovili iz državnega proračuna, saj je bila obnova tega cestnega odseka predvidena že prej, zataknilo pa se je zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. MJ Kam s papiijem? Nekoč so bile v lendavski občini akcDe zbiranja starega papirja. s katerimi so predvsem mladi želeti prispevati k ohraiOanju gozdov. Danes pa je vse drugače, starega papirja, kot kaže, nihče več ne zbira, ljudje ga odmetavajo hkrati z drugimi smetmi, ki komunalno podjetje odvaža na smetišča. Pri DINOSU dobite za papir le miloščino, 6 tolarjev za kilogram časopisnega papirja in 2 tolarja za kartonski papir. Za ta denar pa se ne splača več zbirati niti tistim redldm Romom, ki so se s tem ukvarjatl.VLendavi bo kmalu organizirano zhi-mnje smeti drugače kot doslej, smeti se bodo sortirale In rale v posebnih zabojnifcili, Mogoče bo to rešilo prdjlem zbiranja starega papirja. Kakor koli že. neknj bo potrebno narediti. saj je vedno več papirnatih smeti na nepravem mestu. skratka, smeti je povsod preveč. /aru Čebelarji prav tudi, ko so se sešli P®* j-*)* čcbclarsk®^ ^rl'i območja garju na । Njegova doma^O® njem koncu vasi, drevje, tudi gozd zato mu ni p-'*-’'"« * potrebno B' li hodo č«*"® v skrbeh, ali bodo kje nabirati med. Obnove cest ne prepuščajo naključju Prednost ima odsek , Murska Sobota—BakovC, Denar iz soboškega občinskega proračuna za naložbe v komunal* skih in lokalnih cest ter vodovodnega omrežja in je natančno opredeljen z merili v odloku letošruega se oinnOo na zdgjsiuo naložbeno politiko, ki vnaša nek^ tem področju. To velja v prvi vrsti za kn^vne skupnosti, hi zagotoviti več denarja za posege na njihovem območju. Krajevne skupnosti, kjer se bodo gradile občinske ceste, morajo z lastnimi sredstvi zagotoviti ustrezen delež. Ta znaša po novem najmanj 5 odstotkov predračunske vrednosti celotne naložbe. Glede gradnje vaških cest pa so krajevne skupnosti upravičene dosofmanciranja, če zagotovijo najmanj 70 odstotkov denarja za predračunsko ovrednotena dela. V določenih posebnih primerih pa lahko mestni svet to udeležbo tudi spremeni. Vsi uporabniki občinskega proračuna pa so dolžni naložbena in vzdrževalna dela ter storitve oddajati s pogodbo, ki mora biti usklajena s predpisi na 5 državni ravni. Tako Muf' f* cest zunaj mesta predvideno skupne , proračunskega delež, in sicer 34 f financiranje obnove seka Murska Sobota^^^i^j^j^ tem računajo tudi na Avtobusnega prom® ' in krajevne skupnosf' Za obnovo lokal’^^(isli**^i ______ nikov v krajBvnih f- sme občine Murska predvidenih 18 Podrobnejša razdeld^jpr«^ opravljena po del v nostih. ijciid pu posameznih kr^.^ J* I 15. junija 1995 _75 iz naših krajev bJ (K I Na kolo za zdravo telo Kolo nenehni spremljevalec •ir-f I* (* (k is l1 <4 ■^ože Vaupotič z Janževega Vrha dnevno prevozi s kolesom od 20 J X ------- T XXBM. T XXV v T LJ _2 kilometrov. Kaj ga spodbuja h kolesarjenju? Rodil se je 1923. leta in ob srečanju z Abrahamom *^dar spet ne tako, da bi se lahko i M veliko načrtov in idej. Zdravljenje je bilo k sre« se^' (Gornja Radgona. V mariborski bol-močjo vključil v delo kot skupinovodja na Mšreval in začel se je ukvarjati z rekreativnim “Bulci so mu svetovali čim več gibanja. Nasvete je . dežuje sneži, naj sta mraz ali vročina, kelesarjcnjem. Vse od 1974. leta je Jože Vaupotič na. H Baevno porabi tri are za rekreacijo, saj kolesari od S. do T , •- TSO lože ima vedno na kolesu tor-no. V njej so;- ' __________- 9omestna zračnica ter razni ključi. Ct bi se torej zračnica izpraznita, bijojajnenjal znovn *” zračna tlačilka in na- prispevala v tolarski protivrednosti 500 mark. Računajo tudi na druge dobrotnike, ki denar lahko nakažejo na žiroračun Župnijskega pastoralnega sveta Gabe-rje, številka 51900-620-203 (05) 1342118-3008/10. »Bog plati!« (J- Ž.) ■ LJUTOMER - Leta 1990 je vse kazalo, da bodo dom počitka zgradili tudi v Ljutomeru, a se to ni zgodilo, ker so republiški denar tedaj nameniti za enak dom v Lendavi, Ideja po domu v Ljutomeru pa še naprej tli. Stal naj bi v bližini zdravstvenega doma. Mirko Lebarič, predstavnik društva upokojencev j Ljutomer, je povedal, da so anketirali 400 upokojencev in kar 250 Ih Sl l r 4 K fl f 1 k 1 ______________________axij/fcO4»lfl4^» w jo zamenjal z novo. Sicer pa tudi kolo ni večno; zaradi vsakodnevni voženj mora vsaka tri leta kupiti novo. Dnevno prevozi od 20 9o 50 kilometrov. Ni kraja v oko-Vn«l— • ■ - - -r iU4k . - J 'A ---- M in nekoliko oddaljenega. < iMega se ne bi zapeljal. Izo&ba po se prometnejšim cestam, kjer preži na kolesarje nevarnost rvnst«' ®el srečo, sij m aozi je pa bilo že »kritično' Tako Jože V a Vega Vrba, Sedaj rdravega;žlvi--_________________ ®ktbi a rifojt tdfuvje. Ga bo kdo posnemal? , v ka- pa - nevarnost. Doslej je saj ni doživel nesreče. I«, Vaupotič 2 Janže- sa počuti še kar zmerno in tudi tako F- KLEMENČIČ 'rji jih je bflo za gradnjo doma. Nov Jožeta Vaupotiča zanima le kolo, avti so mu le ovira. Posneli smo ga v G. Radgoni, v katero je seveda prikolesaril. - Fotografija: F. KI. ^aj v Lendavi nova ^^encinska črpalka? , Pred oekai i„« . . leti je bilo veliko govora o gradnji nove bencin* T, — - JV uuu »eiuto govura o giauini nove h**staje y Lendavi, Vse kaže, da se je Petrol, ki naj hi jo gradu, premislil. Določena je bila že lokacija in odkupljeno m!?**"® zemliiš^t. j- — Nafta je grai^ ni prišlo. Tudi ^jetje "O™ bencinsko črpalko »...i n^hti cesti Lendava-Mursko sredice, vendar so tudi ob it °P*ice fil? • Lenaava-MursKo sreoce, venaar so ^0 dni j® podjetje zabredlo v velike težave. ® ^rgovint/ aktualni pogovori o gradnji bencinske č^alke ** ^“1^0 BlfejEtn na že znani lokaciji. Naftarji menijo, da <(ilq Ir razvoju občine, črpalka pa bi lahko kori- hii„. KI M peljejo prek Slovenije na Hrvaško, saj bi bila tok« prehoda v Petišovcih, Upati je, ■ - . razpravljanje prešlo v začetek gradnje, saj je ared - načrti, zemljišče in sredstva. Jani da bo vse IttKOKBNVKaAP ► Dtago 3weš s Tišine ie strasten ilhli že pet-najst Vel, letos pa se mn je sreča nasmehila te dvakrat, 1. aprila (pa to ni prvoaprilska not egov šilna) Je iz Vamoznice v Gradišču potegnil Id-kilog-tamskega krapa (na lotograflVl), to pa Je ludlnajtetjkiap, ki i® bilkdi^ ujet v rin 'J?. 27. le iz ‘kilog- PrelcBni, • »J t ■■ ] "»slteE, U. ‘**‘Era- oarjg luski- 20-klloi Foto: Berden ^^^čanje Bili $0 dijaki Srečanje po pol stolelja Dlje Časa je dela tiha želja po srečanju nekdanjih dijakov nižje gimnazije, ki smo šolo obiskovali na gradu v Gornji Radgoni v medvojnih letih 1941-45. Ker smo sc razšli širom po domovini in po svetu, je bilo »iskanje in zasledovanje« posameznikov precej težavno. Pa vendarle nam je uspelo in 25, maja smo se sešli na turistični kmetiji v Spodnji Ščav- Pristavski Mak upokojencev v Andreictti y vaškem domu 'irejcih je bilo pred kra-iktm uspešno srečanje upokojencev,ki ga ie nri* jo bilo v An- pravilo DnSt J^"cev ''O upoko-Sobota, ''•Anillt?“r'V'Sobo- Toni? V” ^orav-salsi ^'“^'^oobar- *’®''skeRa "r^^anega S’«'’,?’'’«««"-!-Wie i Murske terim so n ® Ira- Srečan^P^® ® Pridružili "“"•r »etie Fokovci. sre- ■tirno obar- ■^nje. Pridružili MJ Turistično društvo Mak Pristava se je tudi zares lotilo dela in nalog, ki sojih zastavili na ustanovnem občnem zboru marca letos. Večino doslej predvidenih nalog so skupaj z domačim športnim in gasilskim društvom (povsod so aktivni člani večinoma eni in isti) realizirali. Tako so že izdali članske izkaznice in razglednico vasi, organizirali očiščevalno akcijo (skupaj s KS), udeležili so se srečanja oldtimerjev v Ljutomeru in se predstavili z nekateri-riti domačimi dobrotami, te dni pa so imela precej dela s pripravo na prireditev Podokonica, ki jo bodo izvedli jutri popoldne (16. junija) v sodelovanju Nedeljskim dnevnikom. Za to priložnost pripravljajo enourni program. Izdelali so tudi posebne krajevne turistične table. Medtem se je spremenila tudi okolica vaško-gasilskega doma, kjer so uspeli asfaltirati Športno igrišče in urediti okolico. Če bo šlo tako rtaprej, potem bo Makova potica zares bogata. J. G. KANČEVCI - V Kančevcih pa so se sešli tudi katoliški duhovniki dekanij Lendava, Murska Sobota in Ljutomer. Po maši so si ogledali evangeličanski cerkvi v Križevcih in Domanjše-vcih ter kapele i" Prosenjakovcih, Motvaijevcih in (rotundo) v Selu ter cerkev v Andrejcih. Srečanje so sklenili v Kančevcih s pogovorom o utijevanju oziroma poglabljanju vere. (J. Ž.) ■ LOVREČIČA - V »radgonskem« počitniškem domu v Lovrečiči v Istri bo med 23. in 28, junijem taborilo 120 gasilcev - osnovnošolcev iz občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij Videm ob Ščavnici. Gre za tradicionalno bivanje v naravi, ki pa je tudi koristno za gasilsko dejavnost, saj se bodo mladi ne le rekreirali, ampak se tudi urili v gasilskih veščinah, To, da se bo vse dogajalo ob morju, pa je še poseben »magnet«. (F. KI.) ■ ČRENŠOVCI - Za regresiranje semen vrtnin za tržno pridelavo so v proračunu Občine Črenšovci namenili 113.495.000 tolarjev. Znani so tudi prejemniki: kmetijska zadruga Črenšovci za pridelavo paprike, Avgust Antolin iz Črenšo-vec in Martin Hren s Srednje Bistrice za pridelavo krmnega gra-ha, Jože Gabor iz Male Polane za solato, papriko in zelje, Ivan Jaklin iz Velike Polane za če-bulček in druga zelenjavna semena, Jožica Gorza s Srednje Bistrice je dobila regres za korenček, Jože Cigan iz istega kraja pa za pridelavo paradižnika. Regres znaša 50 odstotkov od drobno-prodtjne cene semen. (J, Z.) ■ GORNJA RADGONA - Društvo upokojencev Gornja Radgona deluje že 45 let in ima 1.824 članov. Posebne slovesnosti ob jubileju ne načrtujejo, pač pa so pred kratkim pripravili razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo 10 članov. Med 90 razstavljenimi' predmeti je bilo največ vezenin, pletenin in podobnih »ženskih« izdelkov, moški upokojenci pa so predstavili izdelke iz lesa. Razstavo bi si ogledalo še več ljudi, če bi jo imeli v večjem prostoru. Tokrat je bila v upokojenski okrepčevalnici. (L. Kr.) GABERJE - Vaščani so se ____ odločili, da bodo ne le obnovili pred 71 leti zgrajeno vaško kapelico, posvečeno karmelski Materi božji, ampak jo bodo s preureditvijo povečali, tako da bo lahko sprejela 200 ljudi. Gradnja naj bi v denarju stala 2.000.000 tolarjev, posamezna družina pa naj bi v več obrokih dom pa ne bi bil konkurenca domu v Lukavcih, saj gre tam za posebni zavod, v katerem je 295 postelj, kar pa je glede na potrebe še vedno premalo. (F. KI.) ■ BELTINCI - Na seji Ob- činskega sveta Beltinci so potrdili mandat trem novim članom: dr. Ivanu Carju. Marku Balažiču in Alojzu Rošu, Vsi prihajajo iz stranke SKD. Ker proračuna občine še niso mogli sprejeli, so za zdaj sprejeli odlok o začasnem financiranju. Med odhodki so namenili 6.000.000 tolarjev za sofinanciranje izdelave načrta za kanalizacijsko omrežje Brationci-Lipovci-Ganča-ni. Strinjali so se tudi, da bodo iz občinske blagajne dali 200,000 tolarjev za ponatis prekmursko-slovenskega slovaga. Izdatnejša pa bo pomoč občine za sofmaci-ranje nakupa orgel za cerkev sv, Ladislava v Beltincih: 2.500.000 tolarjev. Beltinski svetniki so sprejeli še lokacijski načrt za vodovodno omrežje Bletinci-Me-linci-lžakovci. (J. Ž.) ■ CANKOVA - Letošnje srečanje upokojencev canko-vskega poverjeništva je bilo v gostišču Pančor v Domajincih. Udeležilo se gaje 120 članov. Prevladovalo je sicer družabno razpoloženje, to pa ne pomeni, da upokojenci ne bi spregovorili o svojih problemih, zlasti o pokojninah, ki jih imajo nekateri resnično nizke. Sicer pa je to »stara pesem«, zato so upokojenci toliko pozorneje prisluhnili resničnim pesmim, ki sojih peli člani gostujočega mešanega pevskega zbora iz Dokle-zovja. (F, Ku.) Vestnik z vami in za vas! - r L/ j. -r Oh, kako hitro minevajo leta; še »včeraj« so bili dijaki, danes pa že zreli žene in možje. Po 50 letih so si imeli nekdanji radgonski gimnazijci toliko vsega povedati, da jih je bilo zanimivo poslušati. V spomin na srečanje so se še slikali. niči, Srečanje je bilo nadvse prisrčno in tudi ganljivo, saj se po tolikih letih vsi niti nismo poznali. Prišlo je 16 »deklet« in 8 »fantov«, V pogovoru in obujanju spominov smo preživeli prijetne trenutke, tudi zato, ker je srečanje popestril harmonikar. Na koncu je bil izrečen predlog, da bi se seslajab vsako leto. A. KLEMENČIČ LJUTOMER - Mladi gasilci iz ljutomerske občine bodo med 16. in 21. julijem taborili v Radoslavcih, veščine in delovne moči pa si bodo nabirali v bližnjem termalnem kopališču Moravci v Slovenskih goricah. Ker se jim bodo pridružili Še mladi gasilci iz občine Sv. Jurij Videm ob Ščavnici, bo na taborjenju kar 120 tabornikov. Pa še dve gasilski napovedi! Gasilci iz Logarovec bodo v soboto, 17. junija, slovesno prevzeli obnovljeno gasilsko vozilo, na Grlavi pa bo v nedeljo, 18. junija, prav tako veliki dan, kajti iz Nemčije so dobili gasilsko vozilo, zato bo večja gasilska slovesnost. (F, KI.) ■ ČENllBA - Društvo vinogradnikov iz Čentibe je pred kratkim pripravilo ocenjevanje vin, nato pa še podelitev odličij. Vino je prineslo na ocenjevanje kar 126 kletarjev, ki so jim podelili 86 zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Na slovesnosti ob podelitvi je govoril predsednik društva Bela Cimerman. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Čeprav že lep čas obljubljajo, da bodo na Meleh pri Gornji Radgoni zgradili nov bencinski servis, sc še vedno ne dogaja nič, po čemer bi bilo mogoče sklepati, da se bo to kmalu zares zgodilo. Pred sedanjo Petrolovo črpalko v Gornji Radgoni torej še naprej nastajajo prometni zamaški, zaradi katerih tudi ni mogoče priti do lokalov. Doklej bo tako?Radgončanom in okličanom sporočam, da nisem jaz napisal članka o veroučnih učilnicah, saj se ne vmešavam v sakralne zadeve in nočem žaliti razpoloženja vernikov. Nekdo si je pač »sposodil« inicialki mojega imena in priimka, kar se ni zgodilo prvič. Človek, podpiši se s pravim imenom, da ne bo nesporazumov! (Jože Kaučič) KANČEVCI - Na drugem benediškem družinskem popoldnevu v domu duhovnosti v Kančevcih je tokrat govorila dr. Metka Klevišar o družinski bolezni, invalidnosti, umiranju in žalovanju. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke, saj so se v družbi skavtov igrali v spretnosth igrah. VB v. v '■') ZASILNA OBNOVA MAGISTRALE - Nedavni protestni shod stanovalcev Cankarjeve ulice v Murski Soboti, ki so se jim pridružili tudi učenci in učitelji prve in druge osemletke, je očitno zalegel. Ministrsto za promet in zveze je namreč Cestnemu podjetju Murska Sobota naročilo, naj v čim krajšem času temeljito popravi vozišče na omenjeni magistrali. Tako bodo z dela cestišča temeljito postrgali ves uničen asfalt ter ga znova strojno ali ročno asfaltirali. Hkrati bodo del cestišča v celoti preplastili z novo asfaltno prevleko, popravili pa bodo tudi vse kanalizacijske jaške, ki so jih težki tovornjaki potisnili pod raven ceste. M. JERŠE, fotografija: J, ZAUNEKER vestnik, 15. junija 16 Druga državna nogometna liga Nafta dosegla cilj 9 Turnišče in Beltrans razočarala V minulem tekmovanju v drugi državni nogometni Ugi je imelo Pomoije tri predstavnike: Nafto iz Lendave, Turnišče in Beltrans B Veržeja. Željeni cilj jc dosegla fe lendavskla Nafta, ki je zasedla drugo mesto in se uvrstila r kvalifikacije za vstop med deseterico ^e ^avne lige, medtem ko sta Tnmišče in Beltrans izpadla iz lige in razočarala ter bosta v novi tekmovalni sezoni sodelovala v tretji državni ligi vzhod. Nogometaši Nafte, ki so imeli pred začetkom prvenstva nekaj težav, so pripravili prijetno presenečenje. S 43 točkami so zaradi zanje ugodnejšega srečanja z Zagorjem zasedli drugo mesto. Len-davčani so si ta uspeh priigrali v pomladnem delu prvenstva, ko so osvojili 23 točk. Zlasti je Nafta dobro igrala na domačem igrišču, saj je doživela le en poraz v jesenskem delu prvenstva s trboveljskim Rudarjem, Zanimivo pa je, da Lendavčani v jesenskem delu prvenstva na gostovanjih niso izgubili niti ene tekme. Uspeš-m* so bili tudi na srečapjih s pomurskima ligašema, saj so v igri s Turniščem osvojili 4, z Beltran-som pa 3 točke. Najpomembnejšo tekmo pa je Nafta odigrala v radnjem kolu z Zagorjem vTrbo- vljah in st z neodločenim izidom priigrala drugo mesto, Najboljši strelci v moštvu so bUi Hranilovič z 12 goli ter Vickovič in Sabjan, ki sta dala po 11 golov. Poleg igralcev imata za uspeh Nafte zasluge tudi trener Vogrinec in vodstvo kluba na čelu s predsednikom Magyarom, Če pa bi Lendavčani uspeli v kvalifikacijah, bi bil to zares velik uspeh. Nogometaši Turnišča, ki so v prejšnji tekmovalni sezoni trkali na vrata prve državne nogometne lige, so v pravkar končanem prvenstvu s 27 točkami zasedli enajsto mesto in morajo zapustiti drugo ligo. Vzrok za slabšo uvrstitev, kot so jo pričakovali, gre predvsem pripisati nesporazumom v klubu ter spremembi trenerskega in igralskega kadra med tekmovanjem. Sicer pa je bila že v jesenskem delu prvenstva bera točk Turnišča skromna, sju so na domačem igr^u kw trikrat izgubili z Rudarjem, Šmartnim in Beltransom. Zlasti Je bil presenetljiv poraz z Veržejčani tako v Turnišču kot Veržeju. Zanimivo Je, da Turnišče ni osvojilo niti točke v igri s pomurskima ligašema. Moštvo ni imelo izrazitega strelca, najboljša pa sta bila Zver in Novak, ki sta dala po 6 golov. Zaradi slabših iger se je v Turnišču tudi zelo zmanjšalo zanimanje za nogomet. Sicer pa ni L SLN i9e*/as ■ I S 3 T 1:1 I 1:1 4 9 2:2 ■ 4:0 I e I r , S 9 2:1 I 3X) ' IrZ NAFTA 3 ZAOOAIE BUDAAfT) 1:1 1:2 1:1 1:0 T? Ol 1:0 1:h 23 1O 1O 2.1 : 20 5 6 DRAVA l-1> T hENOEš 6 2 DOMŽALE 10 te-EZMČAR 11 12 bRAvfrdJA 13 SLOVAN mltrans 15 STBtLAR 16 ON M) i. 01 fIW:. 1:3 I IM I Srl 1:1 1:1 [ 1:1 j ero 2:2 II 1« 1;1 1:1 M tx> i 1:4 1:2 0:4 0:1 Cbl I 0:2 1:2 : 1:1 22 ±22. 0:3 ' 1;1 1O 0:3 0:1 1O 0:1 I 1:0 24) ! 0-1 I l-t 21 : 22 21 1:3 0:1 0:1 . l:l I 1:1 02 I 0:1 šport tragedija, če bodo TumišČani kakšno leto tekmovali v tretji državni ligi, saj je tekmovanje v drugi ligi tudi zelo drago, in se v ustreznejših razmerah zopet vrnejo med drugoligaše, kjer so tekmovali štiri leta. Zaradi dolgoletne tradicije bi si Turnišče vsekakor zaslužilo, da ima drugoligaša. Nogometaši Beltransa iz Veržeja so z 19 točkami pristali na štirinajstem mestu in prav tako izpadli iz druge lige. Za Ver-žejčane je bil prav gotovo usoden odhod dveh najboljših igralcev Milana Osterca in Erika Cirk-venčiča k beltinskemu prvoligašu, medtem ko primerne zamenjave niso našli. Sicer pa je Beltrans izgubil status drugoligaša predvsem spomladi, ko je osvojil le osem točk, Veržejčani so na domačem igrišču spomladi le dvakrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno. Doma so zmagali Ic z Radečami in Turniščem, neodločeno pa s Piranom in Dravinjo. Na gostovanjih pa v drugem delu prvenstva niso niti enkrat zmagali, Ic dvakrat so igrali neodločeno v Trbovljah in Novem mestu. Najboljša strelca v moštvu sta bila Ropoša in Stojko, Id sta dala po 7 golov. Če bi Nafta uspela v kvalifikacijah, potem Pomurje v novi tekmovalni sezoni ne bo imelo niti enega predstavnika v drugi državni ligi, sicer pa samo enega. Zato bo veliko močnejše zastopstvo pomurskih ligašev v tretji državni ligi, zlasti se, če bo katera od ekip Renkovec, Rakičana ali Odranec uspela v kvalifikacijah, ob pomoči katerih se bosta v tretjo Ugo vzhod uvrstili dve moštvi. Feri Maučec 10 I " 'Z; 42 ; 3:2 I 1:1 Cr3 i1 1:0 I ItO I 20 I IM 21 + 13 14 1<> 19 20 2:1 I 2:1 0:0 I 0:0 10 2:0 9fl 24) I 34) I 44) , 2:1 141 i 14) I 3« 1 1:3 14)' t Ifl : 24) ' 14) ' 1:0 I IM i IM ' 1:1 ! 1:3 3:i OO 1:1 1:3 T 1:1 IM I OO ■ 12 5:3 I 1:0 1:0 1:9 2:1 + I 0:0 I 0:0 I lO 34) S4) 0:0 j 23 I Bi I 5:1 I BO , 4S> J 1:1 3'.2 i 5:2 20 . 1:3 J 50 I I 1 0.2 'l~o:i ~ri-o~F' iiš r 4« CM IM (M 1:2 0:0 2:1 1:9 1:2 2:4 20 2:3 1:3 0:1 0:0 , J 3:1 22 : 12 I 0:1 0:2 Ck1 0:4 OO 12 1:1 0:1 0:0 - J 3:5 1-1 : 3:1 02 I 0:1 0:1 £1 M 1:2 0:1 i IM 3:2 : o® 30 , ai 31 341 oo : O1 OO 14) 4.'0 I 6:1 3:1 0.3 04) 2:0 0:0 2:3 1 1O 0:1 I 1:3,. CKO 1 IM Oi > tl , OcO I 03 0:1 I 0:0 ■ 06 0:1 , 0:2 i 0:0 1:4 I 0:0 1:3 I Mi 2:3 1:1 I 0:1 I 2X) 3:t 1O 32 1O IM J 1:2 0:1 0» 21 (M 0:4 02 0:1 6:2 0:3 1« , 3A 14) 341 4:3 I 4:3 0:3 0:1 0:1 1 3:1 OO 3:1 : 2:1 ! 0:4 । 0:3 0:2 I 0:0 I O« 0:6 I 1:0 1:2 aJ 0^ 0:1 : M 1-2 0:2 0:3 Cts ■ T 1« S:1 I OO I 1:3 ' 13 1« M i 0:0 1:3 I 4:0 > 2^ i;i I M 0:0 1:2 31> 01 M 1:5 4:0 L 0:0 0:0 2:0 O« 0:0 3:0 0:4 0:3 M 1O 2:1 I 2:2 3J5 1 3:2 I 1:2 24 I 1:0 I 3:1 | 4« 341 2 >4 9:1 "l:3 (M 3:3 0:3 ^2 I T:1 i 1:d W> 1:0 60 Ž1 I 2:2 7:0 M 0:3 1:2 2:2 , 0X^ I 53 0:0 2:1 4:2 14 1O 1:1 2:1 1:S : 1:2 ■ 0.3 3:1 4. 2:0 I M 2:l 00 M 0-0 1;T_ 2C ero 9:1 1:3 1 i 2:1 1 1 i 0:2 1 I 3« 2 : 1:1 lil 1:3 3:1 Pred povratno Onalno pokalno nogometao tekmo v Murski Soboti med Muro in Publikumom je uredništvo Ekipe podelilo pokale najboljšim v minuli pnoligaški nogometni sezoni. Le^ so izbrat ci bralci športnih tednikov Ekipa in Ekipa nogomet. Stoj^ od leve: Pero Nadoveza (Beltinci), naj... trener, Stefan Skaper (Beltinci), naj... igralec, Kliton Bozgo (Olimpija), naj... tuji igralec, Milan Osterc (Beltinci), naj... mladi igralec, in Branko Zupam (Publikum), naj— vratar. , • kV St*. I C' Jubilej r EKajsetletnica NK Les Ižakovci; Preteklo nedeljo so proslavili 20-letnico Nogometnega kluba Les Ižakovci. Po krajši slovesnosti in pozdravnih nagovorih so podelili Štefanu Verešu in Jožetu Srešu za dvajsetletno igranje in delo posebni priznapji. Na sporedu sta bili tudi prijateljski nogometni tekmi. Najprej so veterani Ižakovec premah Melince z 1:0, Golje dosegel Kuzma, Zatem pa sta se reprezentanci MNZ Murska Sobota in Ižakovci razšli z neodločenim izidom 2:2. Gole so dosegli: Brunec 2 za Ižakovce ter Vinkovič in Novak za reprezentanco MNZ MS. I Nogometni klub je bil v Iža-kovcih ustanovljen leta 1975 na pobudo mladih. Čeprav niso imeli nogometnega igrišča, so se istega leta vključili v tekmovanje Občinske nogometne lige Murska Sobota, Tekme so igrali v Dokležovju in Beltincih, Leta 1979 so se lotili zgraditve novega nogometnega igrišča, leta 1988 pa so zgradili še klubske prostore. Po desetih letih tekmovanja v občinski nogometni ligi so se uvrstrili v prvo medobčinsko nogometno hgo Murska Sobota, kjer so tekmovali šti-rileta.Leta 1989 so postaU prvak v prvi medobčinski nogometni ligi in se uvrstili v Pomursko nogometno ligo Murska Sobota, Po treh letih so postali prvak v Pomurski nogometni ligi Murska Sobota in leta 1992 igrali kvalifikacije za vstop y drugo slovensko nogometno ligo. Uspešno so preskočili prvo oviro Stonjce (2:0 Mali nogomet Travnata A-liga Nemčavci 2215 1 6 74:43 31 Bakovci 2213 4 5 68:33 30 Četnelavci 2210 7 5 46:29 29 Pros. vas 2213 O 9 58:34 26 Borejci 2210 3 9 42:39 23 Mladinec 22 9 5 8 38:44 23 Pečarovci 22 9 4 9 42:38 22 Kmjna 22 7 7 8 39:48 21 Predanovci 22 8 5 9 33:43 21 Gradišče 22 4 612 23:53 14 Panonska (»1)224711 32:67 14 Polana 22 3 514 27:51 11 Travnata B-liga Oldboys 2216 2 4 82:27 34 Sebeborci 2214 4 4 49:27 32 Domajinci 2212 5 5 49:35 29 Puževci Izvir Noršinci Ledava 2212 3 7 58:33 27 22 7 8 7 40:35 22 22 9 310 47:45 21 22 8 5 9 39:45 21 Šaiamenci 22 9 310 62:60 21 Otovci kupšinci Sotina 22 8 410 55:57 20 22 7 510 40:46 19 22 7 213 30:54 16 Satabovci 22 0 220 20:97 2 I I Nogometaši Ižakovec ob 20-letnici kluba. Stojijo od L U wr Kil«’ k 9^ |uq fcr; kode flje Fjil illugumvuKil iziuLuvec up .£v-ieauci Kiuna. aroirio va * (pokrovitelj), Zadravec (predsednik kluba), Poredoš (predsednBt^ Zver, Vučko, Kuzma, Nedeljko, S. Smodiš, Kreslin, Sreš (teEj^ Vereš (trener) in Kuzma (^m. trenerja); čepijo: Brunec, P®* Sebjan, F. Smodiš, Vorl, Pozderec, Vohar, Vereš in Marič- in 2:2), nato pa za las izgubili z Ero Šmartno (3:2 in 0:2), Ker je vsako moštvo po enkrat zmagalo, so o novem članu druge državne lige odločale enajstmetrovke, Kjer so bili boljši nogometaši iz Šmartnega. Ižakovci pa so tako v tekmovalni sezoni 1992/93 prvič tekmovali v tretji državni nogometni ligi ter zasedli šesto mesto med Štirinajstimi moštvi, kar je bil največji uspeh kluba v pjegovi zgodovini. Nogometaši iz Ižakovec so v tretji državni ligi tekmovali še naslednjo tekmovalno sezono pod imenom Tigotrans, zasedli dvanajsto mesto in morali odigrati kvalifikacijski tekmi za obstanek v tretji Travnata C-liga Meteor Asfalt 2216 2 4 93:29 34 2214 6 2 46:20 34 Dokležovje 2212 4 6 71:44 28 Dobel Evropa Slaveči Tišina Radove! 2211 5 6 46:38 27 22 8 7 7 64:38 23 22 9 5 8 55:54 23 22 9 4 9 45:29 22 22 9 112 65:60 19 Moščanc) 22 9 112 55:73 19 Dolina Perioda Zenkovci 22 8 1 13 54:93 17 22 5 215 49:89 12 22 3 019 30:106 6 Travnata D-liga Bodočnost 2216 3 3 76:27 35 Manekeni 2214 6 2 68:27 34 VeČeslavci 2214 4 4 56:24 32 Geriinci Vadarci 2212 4 6 56:36 28 2211 2 9 53:49 24 MisterBaby22 9 310 48:47 21 Jezero(“1)22 8 5 9 37:38 20 Krašče 21 0 4 9 47:52 20 Stanjevci 22 5 413 42:66 14 Mačkovci(-1)225314 47:76 12 VGomila 21 4 31440:56 11 Mlajtinci 22 4 117 33:105 9 S ir, T eres m iTiw ’ Fotogra^ja: Jure Zao” '• ligi s Pobrežjem iz Maribo^ tekmi sta se končali ker pa so Mariborčani v t 1 a dosegli več zadetkov, so t tašiTreotransaizIžakoi^^ taši Tigotransa iz Ižakovc*-^ iz lige. Tako so v minuli ni sezoni nogometaši i7 pod imenom Les tekmovali f P medobčinski nogometni li?^ ska Sobota in zasedli F*® v tem času je NogometC'^ Les iz Ižakovec lepo z ograjo ter klubske jgraju icr uiuosfcc v*”" * Ob dvajsetletnem jubdtj klub izdal posebno prikazuje razvoj in dosezK kovskih nogometašev. „ Feri Travnata E-liga Bodonci Stihi Lemerje Beznovci Inter Ivanci Veščica Kasaške dirke v Ljubljani Tri zmage Marka Slaviča Na hipodromu v Stožicah pri Ljubljani so bile kasaške dirke, ki so bile tudi kvalifikacija za slovenski derbi. Najuspešnejši tekmovalec je bU letošnji udeleženec evropskega prvenstva Marko Slavič mlajši iz KJjuČarovec, saj je v vseh svojih treh nastopih zmagal. Marko je zmagal v prvi dirki na 1600mza2-letne kasače z Iro MS 1:27,8, v četrti dirki na 2100 m z Dory Lobel- lom 1:18,9 in v šesti dirki na 2100 m, ki je bila kvaitTrkacija za derbi z Albatrosom 1:21,4, Vpeti dirki na 2100 m je zmagal Lex (Jureš) 1:23,3. Druga mesta so zasedli: Lord Lobell (Jureš) v prvi dirki med dveletnimi kasači, Anihila (Sa. gaj)v6du'ki, kijebila kvalifikacija ( J l ( P tl li F v ji !■ h k k. - : 1 2 44:19 1\ 12 8 2 2 46:2' 1’ if 12 7 2 3 65:2^ 12 6 1 5 50;3-12 5 2 5 36:31 12 9 1 12 2 1 9 29:82 12 O 111 I. OMNL Lendava Bistrica Nafta Hotiza Crenšovci Dobrovnik Kobilje čentiba Nerielica Polana Odranci Panonija Olimpija Renkovci Mostje 26 23 1 2 26 21 2 3 26 20 3 3 2619 3 4 26 13 2 11 2613 1 IZ 2613 D 13 13 U N 1 K tuja atiat ^hIe 191:21 J .iProi 156:29 J 117:34 145:29 ^1 Hi, 89:1^5 C 26 12 0 14 . 26 8 3 15 54: 9’ 26 9 O 17 7B:V n 26 6 3 17 49: ’’ p^u 26 5 3 18 ^9: 1 ,j rejj 26 fi 1 19 431J‘ ( ttiB, tl Ifl 26 6 1 19 S trte. 26 3 O 23 Mu Pre Ua (»■5’ L”. za derbi, in Call a Truce l - ,, v osmi dirki na 2100 m- sta pa so zasedli: Polonca U i i V okviru akcije agencije Zvon Vozniki pozor - tudi počasi se daleč pride Je preteklo soboto v Murski Soboti šiartal z 1,20 metra visokim monoeiklom in se podal na 600 km dolgo pot po Sloveniji 26-letni Jože Voroš iz Murske Sobote. Akcija je potekala od 10. do 16. junija od Murske Sobote do Portoroža z vmesnimi postajami v Mariboru, Celju, Dolenjskih Toplicah, Ljubljani in Postojni. Jože Vorčš je že lani pripravil velik podvig, saj je prevozil na 3 metre visokem monociklu po Pomurju 50 km in 390 m v 7 urah in 21 minutah. S tem je postavil svetovni rekord, ki je zabeležen v Guinnessovi knjigi rekordov. Tokratna vožnja Jožeta VčrOša po Sloveniji je promocija, hkrati pa priprava na naskovanje svetovnega rekorda na 2000 km od Portoroža do Rima, ki naj bi ga opravil jeseni, Jožeta je v Murski Soboti na pot po Sloveniji pospremil s pozdravnim nagovorom župan Andrej Gerenčer. Fotografija: Feri Maučec i Vič) v prvi dirki med 1*’ I Danaja (Kukolj) v drugi C O 1 nn n-i i« ttAni^>T«in n. L ik. llOOminBenjaminG.L«®^^ jj ter)vosmidirkina2100n’J^^ f na slovenskem kasaškem | si zagotovili: Albatros, L ' Žiga. Dirli Hill, Alija B. ' Smoki B in Slak B. 'te do nUjI*’ V Morskih Toplicah Je bil tudi letos olimpijski tek, ki Je 400 tekačev, kar je precej več kot lani. Najštevilčnejši so bili f bg sekcije Radenske. Čeprav soii«dtekačlprevladovalimladi,jebllo*'^ ))f Lr starejših udeležencev, ki se ukvarjajo s tekom. Pozdravil j« ravsl^ TopUc Franc Opot, nato pa se sam pridružil tekačem. Na 1^ $!> JnE t I k 1«™. Sob gi, dolgi 3t® (11 ■ pTri pritikl*^ i’ ■ . M t, I, Murske David b S"'' .r«. S Kmetičih FotogrsiU*'" Maučec Mu Mu Mt) A I 77 Šport ^lalstvo f Rakičanu prvo državno prvenstvo / akrobatskem letenju * Murska Sobota t:- - Slovenije orga- ?°^lovanju s tovarno rrrotomih pi-kssIr®tskemletenju Ak-1^ od 14 letališču v Rakiča-avgusta 1995. fraiiiost2si?™-7"^"stvo irilay prvo odprto Rih iti "I *■svrnfiftUk j_T -'^ospkih držav. Vabila so poslali v deset držav. Da je prvo tovrstno tekmovanje prav na letališču v Rakičanu, ni naključje, saj je bil soboški letalski klub organizator prvega prvenstva v padalstvu, evropskega prvenstva toplozražnih balonov ter številnih drugih tekmovanj in prireditev, med njimi tudi že tradicionalne letalske razstave, ki bo letos v času tekmovanja. Želja organizatorjev je, da bi na tekmovanje pritegnili čim več pilotov. J j ^RiRjaijev "I Gajser državni prvak Han Steržaj - vrhunski kegljač Dvakratni državni prvak Glavni pokrovitelj tekmovanja je obrambni minister Jelko Kacin. Akrobatsko letenje je eden najbolj atraktivnih športov, zato si prizadevajo, da bi ga v Sloveniji čim bolj razvili. Z letošnjo prireditvijo pa naj bi zbrali tudi potrebna sredstva za nakup akrobatskega letala pri leulskem klubu v Murski Soboti. Ob tej privlačni Športni prireditvi naj bi zagledal luč sveta tudi učbenik o akr-bobatskem letenju z naslovom Umetnostno letenje, ki je prevod najboljšega učbenika s to tematiko na svetu, pripravil pa ga je član organizacijskega odbora prireditve Danilo Antič. Seveda pa je izid te knjige predvsem odvisen od pokroviteljev. V slovenskem prostoru je tak učbenik zelo potreben, saj je odlična teoretična osnova za kakovosten razvoj akrobatskega letenja. Direktor prvega odprtega državnega prvenstva motornih pilotov v akrobatskem letenju v Rakičanu bo Martin Burjan. bi I -M*!- 'f i' Petintridesetletni Hary Steržaj iz Ljutomera, član mariborskega Kontruktorja, uspešno nadaljuje pot svojega očeta Mira, saj sodi med vrhunske kegljače. Že od leta 1981 je stalni član državne članske rep reze n- tance. Med drugim je sodeloval na treh svetovnih Sako pa si zadovoljen z letošnjo tekmovalno sezono? »Zame je bila ena najuspešnejših, čeprav smo zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov z ekipo Kontruktorja na državnem prvenstvu zasedli dm-go mesto (brez kegljišča). Na svetovnem pokalu v Celju smo bili tretji, bil pa sem daleč najboljši tekmovalec, saj sem podrl 952 in 1004 keglje, V državnem prvenstvu pa sem letos dosegel največ, saj sem osvojil dva naslova državnega prvaka med posamezniki in v dvojicah skupaj s Kirbišem.« Kaj še pričakuješ od letošnje tekmovalne sezone? Pričakujem, da bomo s Kontruktorjem postali državni prvaki. Kot državni prvak med posamezniki bom sodeloval na svetovnem pokalu na Češkem in pričakujem dobro urvstitev. Sicer pa sem bom začel pripravljati na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Pragi, kjer bi želel postati svetovni prvak. Letos bom sodeloval tudi ne več mednarodnih srečanjih, kjer se prav tako želim uveljaviti,* Kakšni pa so dolgoročni načrti? »Dolgoročne cilje je ob družini in službi težko napovedovati. Vsekakor bi si želel sodelovati na olimpijskih igrah, če bo leta 2000 ta panoga uvede- prvenstvih v Insbrucku, Bratislavi in Ludvigshof-nu ter osvojil dva naslova ekipnega svetovnega prvaka, enkrat pa tretje mesto. Bronasto kolajno pa je tudi osvojil na svetovnem prvenstvu v Bratislavi med posamezniki. Z ekipo mariborskega Konstruktorja je enkrat zasedel prvo mesto na svetovnem pokalu, enkrat pa tretje mesto. Sicer pa je bil s Kontruktorjem v samostojni Sloveniji trikrat državni ekipni prvak, enkrat pa drugi. Med posamezniki je bil enkrat državni prvak, enkrat pa drugi med posamezniki, kar štirikrat zapored pa je bil s klubskim kolegom Kirbišem državni prvak v dvojicah. V ft V' j” tretje državno prvenstvo v lelcojn Z 63 je organiziral soboški letalski klub. Lep pj tekmovalcev iz 6 klubov. naslov dr^vl "dosegli pomurski zmajarji. Prvo mesto in I« t I ^davai 5 loF j® zasedel Tomaž Oajicr (Mavnea, tl ^^36točv točkami pred Jožetom GajEenEin (Prlek) .1 : v ' ^reclr n T /\»k a1 1 ...v . I ■■* na.« Feri Maučec f I *^otOck XV *'••*“<* pjcu ^U£cLUin utfj&c^ijcin 1' ?' Sesti \qii p Lorbek (Murska Sobota) je bil z 25 J9 tocka- ,f- ll z s Feri Maučec Pred veliko konjeniško prireditvijo I t 1 I i (MavSV« Mirko Lebar Petnajsti točkami prvo je bilo 'ipoju z UH ??prvenstvov letali, tekmo-l?bilo tekmn lUr b, W r, ‘’«novanif> ? v Rakičanu dobra ' ^^'»67Sfr’‘“SoboU) S'’mesto ^zasedel dru- zasedel dru- I fotografija: JZ) Kol !®®»rstvo ^^ton Ajda v .Sj* .l: -,y - s. 1 i mednarodna udeležba cm. Sicer pa bodo na tekmovanju sodelovali kakovostni konji in tekmovalci iz tujine ter vsa slovenska elita na čelu z Matjažem Čikom, ki je pred kratkim na evropskem turnirju v Varšavi zasedel odlično 7, mesto v najtežjem parkurju. Najboljši bodo prejeh lepe denarne nagrade. Or- ^oravskih TopUcah I' "uno-retr* ‘v ;J’^>jai99S,ob tek- enci ho- do 45 in nad 45 let, kategorija žensk in kategorija z gorskimi kolesi. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji in najboljši v absolutni kategoriji bodo nagrajeni. Najboljši bodo tudi oblekli rumene majice maratona, vsak udeleženec pa prejme spominsko majico maratona in ima prost vstop v bazene hotela Termal. Startnina na dan prireditve je 1000 SIT, v predpripravi pa 800 SIT, Prijave je treba poslati na naslov: Zdravilišče Moravske Toplice, Kranjčeva 12, Martjanci s pripisom dZa maraton Ajda*. Letošnji kolesarski maraton Ajda sodi v okvir prireditev Športne unije Slovenije in akcije Brazde vzdržljivosti, zato organizatorji vabijo na prireditev čim več kolesarjev. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 48 210 (Karoli) in 46 375 (Titan). Skupni fond nagrad je 10.000 DEM. j^Port od tu in tam Konjeniški klub Murska Sobota grad Rakičan bo od petka do nedejje organizator 4. tradicionalnega mednarodnega jahalnega turnirja v preskakovanju ovir Rakičan Volvo 95, ki šteje tudi za točke pokala Slovenije, Na tekmovanju, ki bo na travnatem parkurju v osrednjem delu rakičanskega parka s sodobnimi ovirami, bo sodelovalo 120 konj z 90 tekmovalci iz šestih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Glavni pokrovitelj je Revoz Volvo, pokrovitelji tekmovalnih dni pa so Radenska, Pinos in Pliva. Številčno udeležbo so napovedali tudi gostitelji. Tako bosta v članski konkurenci sodelovala Katja Šajnovič (Laie Beltrans) in Jože Štiftar (Melody Beltrans), v mladinski pa Katja Bogataj (Juran Beltrans), Marjanca Zrim (Hal-lak Beltrans), Mojca Horvat {Lucky Boy Beltrans). Maja Vohat (Black Berry Beltrans) in Sandra Cerpnjak (Marcian Bel- Pl I? M; ttnCS^MK'' * ., V bil Prvo Prettia, e_ >1 . 3 IP J- . I' 'thortn^l^rto prvon ^^uj* Irilo 'Nb* ^lovemk^V? ^overo-Sode tl^^rtrostnem n7'r>ajve^j'’2tek. ?*Ooj5«'»r..T=fcSA'>- severo- so pro- ■tl 3?* bili tek^J^*’; l^ajuspc-''ia??eht'2.valciizMur- I žtnaol®- Med posa- db Sorice. Med v svojih ka- lovič s Murske k;ii" o? eLj Ureat,,' “r (rboški od Murska ■h) i Sobota r študentov - V Murski --.J turnir 'tearr KI Eo trikrat I nad 21 Sobolji Soboti je bil četrti mednarodni rally veteranov avtomobilistov in motoristov, ki gaje pripravil Moto klub veterani iz Murske Sobote. Sodelovalo je 98 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Tekmovali so z motorji in avtomobili, ki so bili starejši od 25 let. Pri motoristih je zmagal Straj-ner (Domžale), med prikoličatji Štefan in Olga Ružič (Murska Sobota), med avtomobilisti pa Kunc (Ljutomer). Šah - Na tradicionalnem šahovskem dvoboju med šahisti Volana iz Zataegerszega in Lendave so zmagali Madžari z 8,5 ; 5,5 točke. Točke za Lendavo so dosegli: Vučko. Hozjan, Lazar in Jerebic, remizirali pa so Gaber. Toplak in Varga. Strelstvo - Na tradicionalnem športnem srečanju uprav za notranje zadeve Maribor, Murska Sobota, Čakovec in Varaždin, ki je bilo v Čakovcu, so bili najuspešnejši Mariborčani, ki so z 90 točkami zasedli prvo mesto pred Varaždinom, 75, Čakovcem, 70, in Mursko Soboto, 65 točk. Sobočani so bili najboljši v streljanju s pištolo in zasedli prvo mesto. Kegljapje - V Salzburgu v Avstriji je bil mednarodni zenski ke- gljaški turnir. Med 16 ekipami iz petih držav je sodelovala tudi ekipa celjskega Miroteksa in z novim rekordom kegljišča (2638 podtih kegljev) zasedla prvo mesto. To je že šesta zmaga Celjank na tovrstnem tumiiju. Med posameznicami je Marika Kardinar iz Dobrovnika podrla 451 kegljev in zasedla drugo mesto za klubsko kolegico Biserko Petak (453 podrljh kegljev). Streljaitie na glinaste golobe -V Brnu je bilo mednarodno tekmovanje Grand prix v streljanju na glinaste golobe. Med 70 tekmovalci iz petih držav je sodelovala tudi ekipa SD Štefana Kovača iz Murske Sobote, ki je zastopala Slovenijo in s 305 zadetki zasedla solidno tretje mesto za reprezentancama Češke, 337, in Slovaške, 310 zadetkov. Med posamezniki je bil Jože Pojbič s 106 zadetki deseti, Boštjan Maček s 101 zadetkom šestnajsti in Franc Vidonja z 98 zadetki enaindvajseti. Preskakovanje ovir - V Mariboru je bilo tekmovanje v preskakovanju ovir, ki so se ga udeležili tudi člani in članice Konjeniškega kluba Murska Sobota grad Rakičan in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. V parkurju A 1 (1,00 m) je Marjanca Zrim (Hallag Beltrans) končala tekmovanje s 4,5 kazenske točke, Sandra Čerpnjak (Marcian Beltrans) pa z 12 kaz. točkami. V parkurju A 2 (1,10 m) je Maja Vohar ((Black 6arry Beltrans) zasedla sedmo, Katja Šajnovič (Laie Beltrans) deveto. Maja Vohar (Los Lagos Beltrans) petnajsto, Mojca Horvat (Lucky Boy Beltrans) enaindvajseto in Marjanca Zrim devetinštiridesto mesto. V parku-iju L (1,20 m) je Mojca Horvat zasedla dvanajsto, Maja Vohar dvajseto in Katja Šajnovič štiriindvajseto mesto. Nogomet - V Lakošu je bilo prijateljsko mednarodno srečanje nogometnih sodnikov Lendave in Medžimuija. Zmagali so Lenda-včani s 3:2, Strelca za Lendavo sta bila Pintarič 2 in Hozjan, (FB) tis ifl trans). Pričakovati je, da se bodo izkazati domači tekmovalci, saj so v letošnji tekmovalni sezoni že dosegli nekaj izvrstnih rezultatov, To še posebej velja za Katjo Šajnovič, ki je zmagala v Turnišču pri Ptuju v preskakovanju barier na višini 160 cm, in Majo Vohar, ki je bila tretja na tekmovanju v Ljubljani v parkurju 110 ganizatorji tudi pričakujejo dober obisk, za gostinski del bo poskrbela soboška Diana, v velikem šotoru pa bodo pripravili tudi ples. Skratka, organizatorji so se dobro pripravili na to veliko konjeniško prireditev, ki je ljubitelji konj ne bi smeli zamuditi. Feri Maučec Motokros Državno prvenstvo v Mačkovcih Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote organi-ziravnedcijo, 18. junija 1995, ob 14. uri na 1216 m dolgi progi v Mačkovcih dirko za državno prvenstvo v motokrosu. Pričakujejo 64 dirkačev, ki bodo tekmovali v treh razredih 80,125 in 250 cera. Po dveh dirkah v razredu 80 cem vodi Sebastjan Kem (Lemberg) z 80 točkami, Tadej Korošak (Radenci) je z 49 točkami na četrtem mestu. V razredu 125 cem je na prvi dirki zmagal Sašo Kragelj (Sl, Konjice), Kitz Sieg-frid (Goričko. Prosečkavas)jez 28 točkami na tretjem mestu, Marko Jaušovec (Radenci) pa je z 22 točkami peti. V Mačkovcih bo predvidoma nastopil z novim motorjem v razredu 125 cem tudi Leon Lang (Radenci), V razredu 250 cem Pomurje nima svojega predstavnika. Organiza- ' toiji so povsem prenovili progo v I Mačkovcih, tako da ima sedaj J osem skakalnic, kar bo gotovo I prispevalo k privlačnosti dirke. J Tonček Gider M 1 i *Jt tt 1’ Nogometaši Bratonec, člani 1. MNL Murska Sobota. Stojko od leve: Gabor (trener), VorbS (predsednik), Fras, Vogrin, Zorko, Marič, Cor, Vlnkovič, Plej, Balažič, Ratkal (teh. vodja); čepijo: Mlinarič, Roth, Kuzma, Oršoš, Horvat, Sraka, Luk in Lopert; manjkajo Mertiik, Klemenčič, Marič in Žalig. Fotografija: Franc Bobovec J v vestnik, odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Najprej odgovor na 37, vprašanje: Zbadljivi kratki pesmi, napisu ali puščici rečemo z eno besedo epigram. Večina pa vas je o d govorila, da je to satira, kije sicer nekaj podobnega (zbadljiva šala ali šaljiva bodica). KUPON št, 39 - ALI VESTE Ali veste, kdo je bil vojskovodja, ki Je do leta 323 pred našim štetjem s svojimi vojščaki osvojil večino tedaj znanega sveta in ustanovil imperij, ki je segal od Turčije do Indije in delno tudi na afriška rZu.^ Odgovore pošljite najkasneje do 21. junija in k našemu naslovu (Podjetje za informiranje. Ulica arh. Novaka 13,69000 M. Sobota) pripišite tudi geslo ALI VESTE. Specialna olimpiada Pustite me zmagati, cepa ne morem, naj bom vsaj pogumen v svojem poskusu/ Ta verz sem prebrala na vabilu za specialno olimpiado podravske in pomurske regije v atletiki. Bila je 26. maja v Ljutomeru. Bil je lep sončen dan in učenci našega razreda smo se skupaj z razredničarko s kolesi odpravili tja. V športnem centru jc bilo že nekaj gledalcev, otrok in odraslih. Tekmovalci in sodniki pa so ravno takrat slovesno korakali okrog stadiona. Športne ekipe so sestavljali učenci osnovnih šol s prilagojenim programom ter otroci in mladostriiki iz oddelkov za delovno usposabljanje. Napovedovalec je predstavil vse ekipe in povedal, v katerih Športnih ^sciplinah se bodo pomerile. Ko so se vse ekipe zbrale na enem mestu, so učenci OŠ Cvetka Golarja deklamirali in zapeli nekaj pesmi, nastopala je godba in prestavila se je plesna skupina OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Večkrat so nas presenetili trije zmaji, ki so krožili nad stadionom in tekmovalcem metali bombone. Najlepše pa je bilo, ko je padalec z višine 1500 metrov nesel olimpijsko zastavo. Vsi smo bili navdušeni in smo mu ploskali. Pristal je točno na sredini stadiona. Tekmovalci so dvignili zastavo na drc% poleg slovenske zastave. Nato je vse navzoče pozdravil župan ljutomerske občine in tekmovanje se je začelo. Mi smo gledali samo teke, potem pa smo se morali vrniti v šolo. Bili pa smo veseli, da smo videli slavnostni začetek te posebne olimpiade, saj je bila v Ljutomeru najbrž pr- vič. TJASA GAUBE, 4. raz. OS Cezanjevci Nisem ubogal Pod jablani) i Nekega dne, ko sem bil doma, sem si zaželel, da bi Šel k Roku. Vprašal sem mamo, če lahko grem. Ona mi ni dovolila, jaz pa sem vseeno odšel. Pri njem sva se igrala. Ura je hitro tekla... Ko sem sc vrnil domov, sem opazil, da je mama zelo bleda in jezna. Bil sem tepen in moral sem v svojo sobo ter se učiti. Priznam, da sem si to kazen zaslužil, saj slovenski pregovor pravi: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. JERNEJ FERENČAK 4, raz. OŠ Odranci Č>A koncu šolskega leta Novice od tu ••• če želite imeti knjigo o skupin Pop design skoraj zastonj, morate pisati na njihov naslov: Pop design, Mala čolnarska 2c, 61000 Ljubljana. Plačati boste morali še 350 tolarjev poštnine. Knjiga obsega 130 strani, na katerih piše vse o skupini, natiskana so besedila njihovih skladb in note. Simona Weiss je izjavila, daje sedaj spremenila svoj stil »v modernejšega«. Preusmerila se je v rave, glasba pa je bolj sli manj nespremenjena. Zgodaj spomladi seffl sadovnjak. Ustavila sem E’ jablano. Sedla sem na trato«) opazovala. Kmalu tl I nekega velikega metulja, kP| t tal okrog kroStyc. Pri^^’ 4 Čebela. Nato jc zapiha! t* i| vetrič. Pogled sc mi j® prvem cvetu. Bil je sem od navdušenja t trate in zaplesala okoli J*^| n Zagledala me je soseda u ' n »Kako lepo.plcšešl* Vt*! K sem stekla domov. - ' Medtem so se iz h razvila zelena jabolkS' « —. . d čakam, da bodo dozpi^. n, oa Douo ; 11 SIMONA KOČAR'-_^ 1 oSi** Bliža se konec šolskega leta in vsi učenci se zelo trudimo, * naše ocene v spričevalih kar najboljše. Upamo tudi, da ne bo n k o n n D navijal razreda- Bili smo že na sklepni ekskurziji, na kateri i dali višji panonski svet. Pogovarjamo se o lepem vedenju, na dogodke z ekskurzije... Želimo si, da bi nas ob koncu obiskala pevka Simona Weiss. V dopisniškem krožku pa me na predstavo z naslovom Pika nogavička. Vem, da se bo naša družina med počitnicami odpravita nsti ■ bomo tudi v planine in k reki Krki Ob koncu šolskega leta ne bom razočarana, saj sem se zato uspeh ne more izostati. SIMONA c zetoif^ iJj" * E 4 3 t T n Zadnji dnevi Konec se bliža, hiti, šolsko leto od nas beži. Veseli skozi vrata hitimo in se strašno veselimo. Toda zadnje dni, te najhujše dni, s strahom komaj preživimo. Zato se res veselimo dni brez zvonca in neprespanih noči. NATALUALOPERT, 7, a OŠ Bakovci je lepo V petek smo postali mladi Člani Rdečega križa. Učiteljica Marija je s svojimi učenci pripravila sprejem. Program je bil lep in zanimiv. Poskušali bomo uresničiti našo zaobljubo. Bili smo zelo ponosni, ker smo postali člani RK MELANIJA MARKOVIČ, I, b OŠ Križevci J Naš Čas v tej šoli se počasi izteka. Niti pomisliti si ne “St trenutek. Zdi se nu, kol da bi morala umreti. Najraje bi zaj®^^ bi se zasmilila učiteljem in bi mi dovolili ostati Se naprej v4®*^ življenje gre svojo pot in se ne ozira na nas, ki nemalokda) ob tej poti, 1 V osnovni Soli, ki je bila 8 let naš drugi dom, bodo f nutki. Vanje bodo vtkane tudi solze, ki pa so zdaj že poiabU-klo^h in zidovih bodo ostale kratice in grafiti o naših zdaj se zavedam, kako prijazni in potrpežljivi so bili z f Resda smo se kdaj skregali, toda hitro smo vse pozabili. W razočaranje, srečo, radost, uspehe... Veliko smo sc naučili še posebej od razredničark, saj so nam stale ob strani i® koraku in nas usmerjale popravi poti skozi težka križišča. smo se sprli s sošolci, toda ti spori so bili hitro pozabljeru- -ne bi želela drugih sošolcev in prijateljev, kot so bili moji katvko^ 1 r ii Sl d Sl $< Sl ••s In tam Si lahko predstvljate, da bosta Slash in Michael Jackson sodelovala na glasbenem področju. Skupi^ bosta posnela skladbo skupine The Beatles Come Together. Da bi kateri od njiju zaradi tega spremenil svoj imidž, ne poročajo. Nemški heavymetalci Helotre-oi so zaradi bolezni pevca Andija Derisa morali odpovedati evropsko in japonsko turnejo. Virus, ki je napadel And^ja, je tako močan, da ne bo mogel peti tri mesece. M Courtn^ Love Vprašanje je, zakaj je Courtney . popularnejša, ali zaradi svoje glasbe ali ker je bila Kurtova žena. I Kakor koli, zadnje dni s svojo skupino Holc koncertira po Evropi. Vendar tisti, ki so na njenih kon- I certih že bili, pravijo, da zna ta I ena najslavnejših vdov tudi peti in I igrati btaro. Da je na odru vedno I polna energije, da zna poskrbeti I za razpoloženje in da jo jemlje publika kot glasbenico čedalje re- I sneje. Vrhunec njihovih koncer- i tov je skladba Asking For It | Skupino Hole sta leta 1990 | ustanovila kitarist Erič Eriandson I in Courtner Love. Kasneje pa sta I se pridružili še basistka Kristan I Pfaff in bobnarka Pat^ SebemoL I Lani je njihova basistka umrla 1 zaradi prevelike doze mamil, na- I domes^apajojcMelissaAufDer I Maor. I Smrt Kurta in Kristen pa seje I zgodila nekako po izidu njihovega albuma Live Through This, zato so skladbe s tega albuma na njihovih koncertih zaigrane s posebnim »feetingom«. V k V- Rubriko pripravka: ALEKSANDRA NANA RTTUPEB ****^^!^ Ko bo zvonec zadnjič zazvonil, se bomo vsi razveselili. A mislim, bom šolo tudi pogrešala, zlasti pa sošolce, saj sem z veliko prijetnih stvari. Toda kaj bi se Žalostila, so/ bomo septe'”^^ ' prišli skupaj. TANJA n P 1 It E b 1 h ll f' ■ !5f^ Neverjetno, kako hitro beži čas in s kako hitrimi koraki s® težko pričakovane počitnice! iefu ifl>i Ko sem pred osmimi leti prvič prestopila šolski prag« 5^ občutek, kot da stopam nekam v prihodnost. In resje bim w - ................. ^i n c. r li 'ti U-J P o d 6 v k n o C li jc postala del mene in jaz del nj®- Osem let, ki sem jih Pv' pnt s sošolci, jc nepozabnih. Ko obiskuješ zadnje leto s^znaš, kako lepo ti jc bilo v resnici v tej šoli. In ko nikoli več ne bomo sedeli skupaj v enem razredu, postane®. (Jd Zdaj z eno nogo žc vstopamo skozi druga vrata prihod®^ cilj je, da bi uspešno končala srednjo Solo, opravila maturu ® li usposobila za poklic kriminalistke, Rada bi namreč v stiski, raziskovala razne nesreče, umore, vlome in po*^ poklic me zelo veseli, knjti zelo rada sem v stikih z ljudnu- Sombotel Festival alternativne rock glasbe I Do sedaj seje na večje koncer- I te hodilo v glavnem v Avstrijo in I morda Nemčijo, sedaj pa si tudi I na Madžarskem prizadevajo, da I bi privabili mladino in vse, ki si I želijo open air koncertov. Založba I Ludi Magni Savana iz Sombote-I la letos že tretjič organizira tradi-I cionalni festival alternativne rock I glasbe LMS Rock Festival, Festi-I valbood 13. do 16, julija 1995 v I rekreacijskem parku v Sombotela I Do sedaj je bil to madžarski I festival, letos pa so se prireditelji odločili, da povabijo tudi skupine iz tujine. Tako bodo med dru- I gim v petek, 14, julija, nastopili I Američani Cap SbootCop, v soboto, 15. julija, angleška skupina I Senser. Skupini, ki sta se že po- zitivno uveljavili pri publiki in kritikih. Nastopile bodo še skupine iz Avstrije, Slovaške in tudi Slovenije (Psycho-Path) ter seveda najbolj znane skupine iz Madžarske. Sombotelski festival se od »evropskih« razlikuje tudi po ceni, in to bistveno. Cena dvodnevne vstopnice je manj kot 20 DM in vsi s to vstopnico bodo lahko tudi na tonski generalki, kinoprojek-cijah, vključeno je tudi šotoijenje in še kaj. Tisti, ki bi želeli prespati v postelji, pa se bodo po koncertu lahko premestili v dijaške domove. Prenočitev stane okrog 5 DEM. Vse dni pa bo na voljo tudi topla hrana in pijača. Zaenkrat o koncertu toliko, o podrobnejših informacijah bomo Sc pisali, tudi o natančnem programu. VALERIJA Mursko- . morska lesM^^ 1, Alka Vujiča 2. Alen VitasoviČ - 'iiD : 3,Latino-Nctražiffl-4. Sandi - Kad srce ka^ 5. Charlie - Žene Jt Predlog: Davor kflO U*” Tvoje ime k*” AUDIO-VIDEO -C*’ eAAAA Uiirekfl 9^^ 69000 Murska -SlomškovaJ^^S: TELEFON, TEUEF* 069/32-46» d 3 ll r, t ( I t 1 ir 1 J ( I t t t c t i i I S t t t 1 i l c t c t s t I 19 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi bralke ia farakl, M ^»Stilih naniripv , I ct, trgu Tte- . y papirjev zajemalo ob-torkam. **“> 12. S. 1995, <*. 6., in to- te eno prednostno dei- "Ko prednostno dcli oznaka ALDP) I Osnovni 3 l^b^dnih'" j® razdeljen na i o* “ ■ **®Prinosniv*”^**^”P®lt'ih delnic ni,,,. ,'*®’"ltaVSkUDni nnminal. 1,2 milijar- 9 nominalni la^ vrednost posa- ■ “ivrettan?*- I, navedeni v regi-«c'?^M?‘^DUS,d,o.o.,i _ ______nakapital- I ^^5.4;i;’^j.^DUS,d,o.o.,i nlli Suar? P'’ "‘P Sn". Da- 'notacij Li delnice ia A - tečaj porasel na 103,9 ob 191,5 mio tolaijev prometa. 7, junija je bil z obveznico RSL 8 sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 151 tisoč tolarjev po tečaju 84,9 (-•■ 0,4 odstotne točke), v ponedeljek paje njen enotni tečaj padel na 84,0, ko je bilo za kar 160,9 mio tolarjev prometa, Z obveznico RSL 11 je bil v vrednosti 1,1 mio tolarjev sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 91,0. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je v sredo porasel z 98,0 na 98,2, ko je bilo za 438 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne na 98,4 ob prometu 482 tisoč tolaijev, v petek pa na 98,6 (1,5 mio tolaijev), Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno olajšavo se je trgovalo šele v ponedeljek, in sicer po nespremenjenem tečaju 102,0, prometa pa je bilo za 169 tisoč tolaijev. Za 0,2-odstotne točke na 97,7 je v sredo porasel enotni tečaj obveznice SKB 1, ko je bilo za 1 mJo tolaijev prometa, naslednjega dne zdrsnil na 96,7 ob 4,9 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa porasel na 97,3 (542 tisoč tolaijev prometa). Borzna kotacija B -redne delnice LEKa je po ena- s po “‘“cnjaia la- I ”o«:a,vp“'V®^aja2a4,96od-stitiaHjj. Mjerahlopora- H tolaijev^ ‘^P^ctu 242 ti- zamenjala la- I J ?? lorkovi i' tl ta), i I V IL a f * redne ddnice mio to n? mio rf “k prometa, 69,3-.p Porasel ^eliek pa na prome- Enotni tečaj fpjcbiioza4,9 v pone-"• 14344 ob „ j , ”/58 na 20332, 5,®'g'"“sledi^ J‘°lwJev pro- (2,2 mio to- Vt^^o^eta) tla •'^toeta n?? "”0 ti> (2H*^,‘ V četrtek n'® p.S !">otolSty® na 31068 njen .-L P^MJi^a). V v "“o t' ' " nilotnU ftol mio tolarjev "“o tolarjev pa na prome- iJklJii vsre- posel ■ne po toinjii pa prav uko v** P® prav teko 1 Padrl 7 no obvez-te 19 PV™ 99.2, tolarjev Po??'‘larjcv Prometu 31,9 mio tolarjev "jega dne na Nekoliko je v sredo porasel enotni tečaj redne delnice BTBR-ja, in sicer z 11246 na 11288, ko je bilo za 418 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne pa padel na 11547 ob 12,3 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 11500, ko je bilo za skromnih 58 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 11550 ob prometu 69 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice Dadas je padel v torek s 117634 na 1 16875, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 116688 ob 10.4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 114725 (16,8 mio tolaijev prometa), V petek je njen enotni tečaj porasel na 116513, ko je bilo za 13,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 115725 (3,5 mio tolarjev). S 14167 na 14200 je v torek porasel enotni tečaj delnice Fin-media, ko je bilo za skromnih 57 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 14269 ob prometu 200 tisoč tolarjev, v Četrtek pa na 14302 (1,9 mio tolarjev prometa). V ponedeljek je bil v vrednosti 1,5 mio tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 14160. V sredo je enotni tečaj redne delnice Gradbenega podjetja Grosuplje porasel z 21038 na 21500, prometa pa je bilo za 108 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice MK Založba je v sredo neznatno porasel z 8970 na 8972, ko je bilo za 2,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 9021 ob 1.8 mio tolarjev prometa, V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 9049, ko je bilo za 1,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 9013 ob 3 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečuj redne delnice Cj?^'Slsfe« ’^SL 2 Ob 227"*^. P« porasel y^eta. mio tolarjev Mm • * r w o PO enakem v '‘l^acijski mi. ■ Sofc nega dušnega pastirja in še posebej zaradi povsem , je brod na Muri. nepotrebne negativne publicitete tega dogodka, odločno protestiram proti vsebini in načinu poročanja o tem dogodku. Menim, da se je ob smrti vsakega človeka treba obnašati pietetno in spoštovati njegovo dostojanstvo, neponovljivost, enkratnost, torej človekovo veličastnost. Smrt je v človekovem življenju dokončno in zadnje dejanje na njegovi življenjski poti in vsi bi se morali pokloniti njegovemu spominu in izkazati spoštovanje do človeka, ki je sklenil svojo življenjsko pot. Vsem faranom dob rov niške župnije izrekam svoje sočutje ob nevščenostih, ki so Jih doživeli. sem cenim in si vedno prizadevam, da bijč pretiral na najboljši možni način,- tako k* ob vabilu na Buraške dneve glasno razm‘ ' kako bi se dalo koncert tehnično izvesti v . nem in za koncert tako nenavadnem okolji- i ,1^1' V dolgih letih koncentriranja sem srečal ogromno ljubiteljskih organizatorje^r ditev, ki jim je najvažnejše, da lahko objavifi^ gram, ki bo pritegnil množico obiskovalce'^ program pa gotovo nima dosti zveze z po giimlihr, brodi h, mlinih in »žetvenih Žal Je takim organizatorjem najveČJa I Maria Pozsonec, poslanka madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru Mnogo hrupa za nič Časopisne polemike so mi bite sicer vedno tuje, vendar Je g. Mlinarič v svojem pismu natresel toliko neresnic in insinuacij, da se preprosto čutim dolžnega odgovoriti. 2al mi je, da organizator Biiraških dnevov ni razumel najinega pogovora -ati pa ga nalašč napačno interpretira? število poslušalcev, ne pa kakovostno jvretiss^.^ glasba. Verjamem, da g. Mlinarič ne poslušalcev, ampak se kot neglasbenik zaveda, kako pomembna Je dobra izvedbo, P gre za klasično, rock ali narodno glasbo Kakorkoli že, najin pogovor se Je koncah den sva dorekla način izvedbe koncerta ' Biiraških dnevov bom namreč odsoten, Mlinariču tudi jasno povedal. To Je tudi ^'2^ vi razlog zakaj na prireditvi ne bom na^i^r druga namigovanja so smešna in brez Biiraških dnevov sem se kot gledalec s udeležil že dvakrat in zelo sem vesel, da fh • ,71 dobne prireditve oživljajo stare ljudske _ s tem ohranjajo narodovo bit, za kar si P' vam tudi sam. , Btiraškim dnevom želim še naprej uspeha in dobre glasbe. S spoštovanjem J Vlado t I t Ig, 15, junija 1995 21 I vestnik K J Moja domača banka 1 mjf lOUl H* ii' i4 0,1 ref a# Ot olf ifr !' h 1? d 'J <1 v fr' if r ■'.'i e I .1 J*’ I I !l I I ll / d ,1 I I I I I VBINH OJ ZA uuichf, 32 313, VW»A ij ■UUji (maJi ]T5 d I; ll II i 1^; Pomurska banka d.d. C PRIJAVNICA: Naslov lastnika; Po domače: Murska Sobota, Adriatic zavarovalna družba d.d. Kmetijo prijavijam, ker je: a) starejša, dobro ohranjena b) nova, s krajini prilagojeno arhitekturo c) ima lep koniziuak I Če imate ali poznate kmetijo, ki se s svojo arhitekturo spaja p z goričko, ravensko, obmursko ali slovenskogoriško kraji' no, na kateri kmetiuejo vzorno in okolju prijazno, spoštujejo I in ohranjajo tradicijo, kjer so doma rože in prijazni ljudje... i jo kar prijavite za 5. Vestnikovo ocenjevanje v akciji Naj... E kmetija 95. ' Prijave zbiramo do sobote, 17, junija 1995, na t naslov; VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, J 69000 Murska Sobota. Vsak četrtek oglašujte v Vestniku! J B [L o g (g program notranjih VRAT: j J q t u 't 'Vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo GLADKA VRATA - hrast, mahagoni, - belo pleskana VRATA •STIL" In "KLASIK" - hrast naiFsvetlobo ali brez - gladki ali stilni. - globine podbojev: 10,12,15, 22 in 28 cm -za suho montažo vam ponujamo tudi slepe podboje Miji iiiiTtrrii iiofitiiii , ,?otrania vratna tudi trobite v drsni izvedbi '^rnirana vratna krila Podboil so lahko I 1 Q[5>@ in , v lakirani 3li luženi izvedbi „ UGnnutii'™^ponujamo^ lSf,£ENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS .^JELOVICA iridnetri;.. izLj-r. ______ . '''‘^ustrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel. :(064)61.30, faks;634-261 prodajna mesta: sobota, Cankarjeva 25, diskom?*.-.?’ telefaks: (069) 22 921 UNIVERZAL, KRIŽEVCI pri Ljutomeru /CStMMT 6i L NAJ..« kmetijo'^ ZAVAROVALNICA r SLOVENIKA seje zaradi prostorske stiske minuli teden preselila v nove poslovne prostore v stavbo SOBOČANKA v Lendavski 22 v Murski Soboti, Večji prostori in posodobitev zavarovalniškega dela bodo kakovost dela ZAVAROVALNICE SLOVENIKA še povečali. OPTIKA - FOTO, P.O., Maribor POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA NA TRŽNICI OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO POSLOVODJE v OPTIKI. Delovno mesto se v PE Murska Sobota razpisuje za NEDOLOČEN ČAS Z DVOMESEČNIM POSKUSNIM DELOM. POGOJI ZA ZAPOSLITEV SO; POKLIC EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK ALI TRGOVINSKI POSLOVODJA PO NADALJEVALNEM IZOBRAŽEVALNEM PROGRAMU IN NAJMANJ 2 LETI DELOVNIH IZKH^SMi POSLOVODJA V TRGOViNi NA DROBNO Z NEŽIVILI. Začetek dela; 1.7.1995, rok za prijavo: 8 dni od objave. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno POSLATI na naslov: ABA optika, Gosposka 27, 62000 Maribor z oznako »za objavo«. Dodatne informacije po telefonu: 062 223 661 ALI 226 682, I ' I J!\'. 1 .Li i J w .. B UOVENiCA A k i 7 hi . ■il 1!: ■j:- * rf- —■ IŠČEMO POSLOVNEGA PARTNERJA Zutopatvo tujih Nrm lxvot'ijvot, d.d. Ljubljen*, VplRjAkova t tehnounion iz Ljubljane, zastopnik tujih firm, išče na vašem območju partnerja za prodajo atraktivnih nemških pomi- i vglnih korit BLANCO in vrhunskih gospodinjskih aparatov nemškega proizvajalca Mlele . Od partnerja pričakujemo, da ima primeren prodajni salon bele tehnike ali kuhinjskega pohištva. Ponudbe s fotografijo objekta in notranjosti pošljite v 14 dneh na naslov: TEHNOUNION, d.d,, LJUBLJANA Vošnjakova 2, 61000 Ljubljana, za ga. Danico Bivec tel.: 061 320 855 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. RS, ŠL 72/93, 7/94 in^33/941 jo Gucinska volilna komisija občino . šalovci sestavila naslednji SEZNAM KANDIDATUR ZA NADOMESTNE VOLITVE ČLANA OBČINSKEGA SVETA V 2. VOLILNI ENOTI OBČINE HODOŠ - ŠALOVCI, ki bodo 25. junija 1995 v seznam kandidatur so vpisani naslednji kandidati: VOLILNA ENOTA 2 obsega območje krajevne skupnosti Šalovci 1.KAREL BEDIČ, roj. 17. 12, 1928, Dolenci 77, kmet, predlagatelj Drago ZORJAN, Slovenski krščanski demokrati - krajevna organizacija SKD Dolenci 2. ERNEST MATUŠ, roj. 23. 11. 1953, Šalovci 127, šofer, avtobusni šofer, predlagatelj Jožef ŠOMENEK, Socialdemokratska stranka Slovenije - občinski odbor Hodoš - Šalovci 3.ANTON KNAUS, roj. 06. 02. 1963, Dolenci 19, ekonomski tehnik, brez zaposlitve, predlagatelj Ludvik LEPOŠA, Slovenska ljudska stranka -podružnica Šalovci 4.IZTOK FARTEK, roj. 11. 10,1964, Šalovci Št. 129, poštni tehnik, PTT-promefnik, predlagatelj Emil BALEK, zbor občanov 2. volilne enote V tej volilni enoti se voli 1 član občinskega sveta. številka; 008-95/NV-5 Datum; 03. 06. 1995 Predsednik občinske volilne komisije občine Hodoš - Šalovci Stanko LEBAR, dipl. prav. ^FHpts; Gornji seznam kandidatur bi moral biti objavljen v Vestrdku, dne 8.6. 1995. Ker je kandidatura po naši krtvdi izostala, jo objaMiamo v štieMIkl z u^jatmo-sigo od 8; 8.1935,2s napako se opravlčujemi) Ukedniš^l mednarodni turnir v preskakovanju ovir RAKIČAN VOLVO 95 Glavni pakrovitelj: vouvo , 16. junija 1995 od 13. do 20. uro V parku 17, junija 1995 od 9. do 20. ur« ob Gradu RAKIČAN 18. Junija 199S od 9. do 20. ur« Pakrovitelji tekmovalnih dnevov; PINUS PLIVA I 1 22 vestnik, 15. junija Ijjš televizijski spored od 16. do 22» junija I I UJ < r 2CC §£ ZUl =t?e -□« ZfiC GP lU 3 lU o 2!ii ŠO ■^flu < aS iS =5z < pQ =□« I 1 ;3S! ; Z»- I :3UJ 53 S Vi < Z LU > g (0 < Z LJJ > O (n < z UJ > g 2 3 ■z. UJ > g co p: < Z LL > 9 if) < Z LU > O co š " -s H a g £ ‘š ' « 1 5 fi E , 1 _ Oufieas.o£-- i Ji H'S! 5-'* 7.a*.g Es-^S^ .« S £ 8o2jv5 s . „ - g g ■Ji p c o p o IS i rt "P ?Ss57 ’ «« _J N ■» :5 ---------------7^ 00 I J. A e o i '•a^ 1 «4š ' -S 4.' 3 ?£ ¥-5 .8 b- -L' I > g Ž A 5 š A . A*;2.s-s§t' ”“2 £=cjil^«aA7:;i s g:“5$ ■ ■' I I O O e 'A « -k O ., C rt — 9 3 ~ r , J StS*® « „ s c 7 '3 S J g '5 - g « I s5 5= s 5 < ' § £"7 ■ 3 S »N * d Sii v, -S ---.J S '2 3 « S I S ■ .^3 s 1 -a g 7 “ 5:« rt(jts'>Crt_H-, -So*^ Tl O O 2 $ rua CL-UJ ' XJ 71 J 5 ,w rt c - ■= g i ' a ® " s P > C G rM 2j E X«L 4i O »N I w ' V3 C rt 9 S p X E E = ■=: o ' 2 S ® - — « VI -o = c . ■3 ’ “ ® o s ' S^SilS^g-T^^gf «»::§.■’3^:;-s s=a -PCb aSnoiE« .aaMja^o I M u N r< n 'S £2 O<. .! o^ s Irt N • 'hJ c «9 -. O.UQ . .g i 2 ' :J-2i*«-žsAgt.!S4, I žhl 3»2 - ;s-^o37 T P o fiu *s G >G 'S'® K “ v« IsS A ’g Gi « £ *S so a 5 A S S :± ' o S 7 > — 2 rt ^1 * 5 1 s J, 5 £ '3' . rt = 5 u — P 3 Sii.^ g S 5 S v g o |.| S 01:1^ d|2:|s.rt — v iSbtp 1 , z ai E c J 2 3 VI v. g Pc“ 2”<®— usibS«” — p.iS'CiMip — Q-..pe .............. rt rt ■o ' -a _ . ® e “ ■3 o J, * “ — 00 p JV E pJ “ O rt Q ■S E ‘c s .1 S = £ g “■ _ SMaA at © i5 = Q-c'p;JŽ«7O?- «*5’O&Grt^ .-.“A ,©-ci!r5> , o2X**? rt^£iAi £;=»» — ’S?*^ ai<^ sO — k>3C rt »o jSd O 4> rt d “ I ” " ' £ £ 82 ’ * I , 3g o- rt •<* 1= r-: 2 ►5^ * li ? * n_ J n rt o £ trt o GL'* c rt s o ob *- N V f 9. < DC HŽ"|2; s o I |_i “ Ul (S >. , |37:£.s-g.e-a,_„ .. 9 t iS^S^RJrjt sarinu. rt’rtdc _ rt z *i o I s "g as 1^3.2 - - F? s S'A ” “-i ' a £Ž;5 'C 5 o -■' a ** sC r: O b & C “3 « M . y A V rtt '“OpgSv^ Ck 9^2 3d ieX'^t': goo2® R O-E^.sa.’^ 00 3 , rt 2; fr-".' S_; u S p Ig ■-rt^a^GtSrtC « e:= O * rt "5 c.2 2 (0 cc < •N O < 2 p S-S-S g J:^_2 &• — S^ ' ^JŽ^rtO-^ l p a«:2S:|Ao:2 rt^«a os rtrt Cp , > GS rt X O I I 'P ' O »O z: O J. rt rt p c O -^r Ti rt « — ■prt t 9 O A * s Oi-8 a 6.= :£ 2 -1 ?- p ■“ L-e'r.-s - ' VI 5® e..e:gK3'ig’“ I “ — i- « 2 WH c — rt "O o * Bi - P ’S r Ž $ <» p 'bi £ A E S-S o « P rt N i ** rt W SO lI^So^-^Ss: “ I c 1 cu , c ll« «g^-£2?-7lQ.ši^^s2|; I 2 ■"■ — s;2tX5®p'SB ■02'3 o M <0 Š “ c L o a „ o; s c 'O a o - g "H -s a, IS s 1-7 ® rt Ni t ^§i:g I: 2 '■(nSm ciS oj- sf-sa Za“’w“^3 iSPSrt !£>§ 'SrtPg^-^rt rtrt«i;‘2®“— OL; ’^pl S-E2P g^«a«-p 2® o.® omp,.S-=(^ Ev ipZ i cj«—'SEf^l ! O O ■= fci 5 O < u u rt I iZ I C 'fS rt rt ;S2-:;^g 5 § 1 oe -S ** - ■“ £E r ” * • Sirf?š s -= a A ff e o ■-’&5!lhs IO>- -SUI I * SP ® o oe o> ■g-A 3 1 I 3 p “ «2 i* ! ‘i! HiiOihL u u -3 6 S -=> 'iL ' .E Ss^ e.3 e 2.^5 Jo £.5w-.p3x:m£ .s E v, -. X 5 d I p « g * » A • o A '*i »M X * M ¥A >—I rt ' s i ■ iH >■ ** d p e , Otzs'^49*^ o rt_«n i2S??5ž"’?s VtsstsSš?'' - 2 .M c S « rS “ .'5 -2 .c .0 G gc^ §?af-3-"2 2i5g I t £ f ® *^o v A d ..jor. o ,1^ It —'iOrt'-'- 5n(’'i - = , o-p i'2-^S<^2=’'i-c”Si o MJ.S s a a s (S B o G V u S w I? q ■ ■‘' = p z 2Q 2 g i 0X3^ *g.£‘3 57E^®^'^ ^32. . £ £ ?7S^" = f ž .5 s £ g ' j? o S « 8 2 “ č .E.M ' 00 c 3 ''’ 'Ž fl ■“ “ ■="’A'£'*'3“I3"S dlU^-^^ClCP' " S " « rt To v £ 'e’ ” tt> tfa . rt t^ rt -3 ' — s? d - IT! 9 d S S^ o rt o = I .G O G '57 ■O .a « rS rt S 22 2 “-f O eo N < LU 5 ■?. cu of « « »A o c ta, » o -J rt v p X i S H . 36 O »A u-i o rt o I rtJ>Q^ •i• •*Sšss5i rt *2 o 5 * P C fiu X ’ • X2 l|;Sg|31s|^ o|^g27“«S.«?2 -^"■ .PŽli7s2 o O V 3 P rt O 'M ^s = . ” -a c i O\ rt rt »A ;O , o »rt v ■l rq >«Q > o 9.0 *£ O * 9 3o rt rt» C * :a-H Sč , rC ’3 o fL 2 n 2 Vi cc .5 c:] 5 P 1 e ci ES *c ' i.£S.‘^'™p, Os rtjtf Cp gbc"* • pip S^Tc^iA* #1 H ? Š “ E axs3-£ _r E. _■ p ■ tJ ® S «0; g , Ra 2 _ xe s 4: I ! |3š 2= |«•^E2’^€7s 7 ',b:2o2 ,«žšI ■a-3-3 2 g g'2 ■§3'2 ^2on2 lOgSSfj hh^sS®; ipš ;!.Si • ¥ "S^ £ « * 3 s S ’S*^ - ' ” I -a 5 21 I 2 s^w£-££?3* s »n^AO ^00 * ti ■ o O O c *A -S:^t.^^S!a7ž < (rt ■ g s s E o.“7 .“p ^fz3| o: opJ^iiipJ- >= -° o " g ’2 I I—Ort s ’ (rt lij S. .2, t 2 *rt ( gp '2So£"5®'-^±-ia^ »7 sSf 2x11=^17 E-|-^g =•■sI«:g•? 2 2«2ža£2 -ioai d »n O in o 4> S^ rt I G rt >fl »rt :3 9 *“ S '^•g’3» E M « z ’ 4 2 i ‘ S — rt ** o rt) ■« .s q .20 N p « ■SM SviSiriV -So SS “ . ’ -5 o 3 .B <7« ■ ul " 'e I 2-2 a “ ' jx v 8 2? ? § w »; 2 a 2, .?h77iš'g M dl rt o l . rt A t> ,S d > — ,Ad >tQ .S -9 d « s A •■ < e 4» I v L a rt 9 Vi - SS-E ® I IM .q iš2 g I 8.0 (E-c "? s, c o >- 4^ 0h,)«3C r eoG — — drt X 2 . _ , v, o 'o O £ "1 — 8. z g 2 “ I F« o. ^SS^S-SSCSlts^lB^oS. 2^ « S(^ i” S B V''atOm300'0^ o s p™=!® .2.0 s * S-E— P B Ji S ? «S? p ® " o rt »tl ) ž;-2^ -H . .«1 rt ?Q o rt &><,O M o eSS ■ c »N ■-' — c 71^20 I gA O I rt 4> ,4* a i S C rt"8 ?S o StS^^lgtelE^ I VI 1 M-a S Q t: ” C-—ciOrtOt-tg« £ = r4,I3 aSl-J® 7 — =J “r8v.''5> « g a p g 2-7 g « — P* .-I o ' rt" 2 2 rt‘ 2 2-: ” — 5 =§ o o e rj - ~ C4 S; :3 p d d s? rt be * rt N o • S- ^SS-9 ' .2.3O3gg.g ; g-j 5 ao.ši■§ Si0-3 s^s|3|-S?2'p| TSS^'! rt^“a- gJ g '.^-5 i=iinl|'i^q “.Vrt MO’g.--c.= -3i - s o. rt 5. P s v G M o a^&K s; iSJ-p 3a?K S"« vr|“ a £ 5.' SS kII § ' sl ? — OTg >2*^'3 I A VI o I 'C O O C ilv-lsssf ® ;,-e5 ' gLU Esi s 5 I i® Ig ur.. _ < £E «. h . -»L! o« t "S rt s §=£ G rt >4 rt © sl 11" <» 3 a 'g «-a s:^—r* .-I-F^O OgortAuS nEO— ' ■3d*’§TGM*AG*^'S rt G rt » 5 3 I *A ’p»O ,. os . _c □a9^1i,S2*Svi I • I c I ? . k!2 g t S.g^č I- « « s § :3oc:a . "S®« pits ' I -"g« i5Q-3-Sij®CS«f-£, £“nZ 2’SS®’o=*' s c C ? ;■ *5 Ll!|l|ž!SlpIi.|7s 57 rt O O ž«š Ssgg’ rt rt s t« ■■ ■" 4J — rt ^3 C G rt’ ■ rt “ -8 CQ rt 2 « ? > rt E □ ' E ' s s 2 < £ 5 rt > a m « *2 ♦- 5 R 9 ■? -5 $ & O G< *-< I ® 2? d d r« s i- 5 K .t£ 9» 9« rt dcg»-5R**^'’ —u "rt — 2_ — I T"—gjCJ**^ rtj3 3 6vi« '■e®’«KSo Sl^2sX7a“-^ ^2'7 ' g *tS sI"^ I||S1=Š S J p, — ““,«0 *:al-2 W z3iS£2Ž£5^l o »rt 3 — C *rt rt 2 Vi cc ■S o 2 oz-g ' 2 S .S ' t*'— " £ ? 3 « ’ SŠ^il-ŠS^šM •a|«p£.g |x ' !gs|§A2;j(3! |g:§apSci| ,2st = .sb|lsŽ.^^.Sg °ag7HiS:23:2^ I^S v*! oe 2^š = ■a “5 lit" Ž ‘ sla sfia I o “rt »rt p 5 !=•'“ “ .s A ■”' c c — — N TM I ■ — s ž X = O «1 , o3||s ® SiS n.S5« «3 gf-SS^n q, a £ ,5 b 'I-- n —I o SiS £ft>C!:goe ,na^i "®=Ililb2Š^ 1 v 26 ' a 6 :a ‘ ± ‘ G^artrto A rt 5:21;?’^ 27 = S! 4 č ' * * " 2 t . • A c X-g 8 S 5 2 5 I .c ■” ^s£ S'” S XS^ c o 5 EtU 2 Jp - -s;7 8-s*-§7 S 'nous--3:e2oa.2 = s 7 I tn 3 *P o * bu c .D « ' r^ia S.S « S “.^p-oUv-nS i -* 5^^0602^ s’ O 3 £ * "ti' * A ss □ ^» w c >y“Pdo.;3 dai WŽ'ae--i®g I s -^£s e rt rt I ' A S VI J o K--J ® J .3 « ” "S 6 — .S > S. rt “■ g^K t tfi.; S > rt S .2. - s 5 5 § Ji i3 w ■ .S -S 2 «Se®^-S ._• s — Gm *A 8S:až*;g5«2 .|S5^7sgg7^ ^sp^vi-s l^<'^ <5--S 9l-S2,^l s rt C u2 ' ’ *<■ * c i = f"1^-==°?26 •n J '*■« O ® « ,8 'O I 9 o O O rt _j« 'a« — SjtSrtE&rt S^s^loSS-.olaf i S-B-SS-f-TnSS^a ^k2®x:£j*>S7 is-3 i_1.'®Om®uTo«2 £ a S “ -S-;:; ® c "Z p ~ o, ' c ft « , P “ - D1.5 ’ rt r o o « 2 p« Kos fi š T • JM *- ' O-fl 2 o |S I S c rt ' «> O " -O t A I & rt c rt P o :-<š rt O 013 E E« “ ' o"^ ' .j ■*"i3.s'S e« t o (U*-SOT-flVvft ® 2.^ 2 s Vi X .5 O < 2 »u 2 O • s J? 5 2 > Q = - g « “Al a7?^=S = "S »tiaT^g 3 . 5 « 't 7 e c o a I 0^ I ■2, I rt 35 s o b S rt o«5=> ie s o (rt o < Z3 p Vi 3 - « o rt _^ ,-S "S 6 --I r; Um ^3^171 •c * 2 f! C£ « :27 g«SS g|Sg233^ gl ,I i s.g®- ^^Ra-Šgt-E -sa .E i-.5=!5 ;o |ž ■§■5« g g ■rfS 7 ?3" ” >rt tA ' 'A * —. s* :S| as? _ _T S r^ §^?16Š * ig f O 5?"S C » " m 43 2 rt *■ o i * o. ® bJ as • o^ e . a J « — 3 -3 S 2 -t : S S S. rt p & s rt »n rt i>A e 1 p Ss Ba"? ® 7 = W^i •c2s «S 8 “OS a S.-3 “2**9 O*A _g 2 S S £ O /r N «7 |S7i^"^ ". "^S ovb 151110 “' p^ u S rt 3 rt = ■3.^ i rt 5 ” '§ "S " » N trt u liih rt frt O ” o £ cJL^vi 17 B7 S ' 73« P 'P 'ftr*V^-7?rtd rt _ rt p 'O L “''==-gS'E“5 ■ »v e C “ c K M c 3? rt C O E rt ' X rt *-* o •a..ceo •2 > S-^a« a, 4t “i^. c-^ c * «i 2 o 7 B >rt i • C rt oe .G £ ss7-«^TS5> ' 73 = “ ^ g 3 Tji ■=■ ^r'eŠO-f!aS ® Sl« 1 i -«I,' 8 »-»s §|“i q12 C T P rt 9 ♦ "i —“ “ S sl?« s7«§3' vi*^a ,4 ‘S^TJa-a , a» Poe o-ni a? S2 IZi * S- rt ■'-'o ■§ s s:^s=3i£ ZS §'A 27S:2||g1-g-^| =-^ rHh; t, c .- s ? (M g ' 6 .£ 3 5 ’ ilish^p T ' s gg *-gi s’ .» 6, A ‘C Sss .u »ra H V' 4> 5 =1 'S -■■ :9 d ?»A _ -u -. — p c d .. ?I§S £Na-.= 3 oo p o . o>Sdo oS-« S-" lT , *a o^ < 22 CC 7«.r3E ■»"^2 S I 11- p > rt XI " o £ .114 ^M3*n ■ > i g-^ • — *n «dd^®fi6,,x^rt5 '«-Si t?*;;a2u,g.^i ?? rt.. _ I — TiMnd^fi rt O I 1 .a« ’-al , S® I7 g-lf *»-V3IM - rt '=1,3 ■- rt , 3 c s ellg^llža Oi n s p ’' ~ ■* 9 d B [3 Ti Vr O JIj ** O £ I ee cio" •1 i - J BrtC — rt 7 s ■ 3 2 5 *s s ii|5 !o ii«7i i«p^«oioPd»SiS> SJ3S0-2^ » iffl •§£2:^7 rt c S p* «i 41 «7^ 5^ HI ,S,c.a®c=4s. . atcc-, I ’ “ B -230“^ O — 1^ »vu v rt s .2 « s* S ^2 §-š||*e a g|5^ in «■ v " Sl oo rt ^s 32 "S p « “a — £ > « j,'’i^p’S6S.,Xg^Eg5,g2 'TT e ' S"“*^—3; rtuSu-Sz^tS 5i-g s ;222 g?i i.ss «33 « ' s; d ° - R c .4 s " I Wq’« s ’p rt 4^2^ O -p d X 6 si rt oa N - . sS« II > c = 72 ES s I S G - S 'S a ■= ^ 2 g > c: o " 3 "S ^TVcjI 2 s "> a« c »of-S^ e t «g^Oz:'".^.S-g s .So c.^ -□ uJr 5 o co K 72; ' EP F? cc 1 .-■5 22-='S«==|'S=^.. ■S c “ c i V5 ' _ rtCi,OC>*f^rt5 5 P=?5 Sf-^Sg.Š- B «“« pM—,-; t? S^^viO ^.S “ I >c. ’—:x®FQ.g.2o 'p 'S ,5 p o — t — j5 E3H Cd«sl;0li » . E .2 3« :' ■ £ § s ž * **■£ c a7 £ “35 d lT” 2 iS b5 * *^O G« o - S O P ‘" rt £ ■h o2.§^s ^2i=ž- i S-ft. “.2«a ®S«™ £v. '««a.?S'OZ I PJ _E o c 05 Mft. O 3 3 3 «7^5 gg^^52.§|£ s. 1 SgS3 £.01^ "š£-s7'9^b?® 9 S iM J rt 9 S !■ .-7 Gm o *i «0 o 1 rt C rt 2 0 e O ' >^2 CJ s , I g < ± č ■ -g • ;a A $ - |®5 2 J-£ |"£ |“77Ž|^^-?ir. S, 1^ rt O 3 I='š:^3^=^|7 O®u'272'«|.S g £^:o J .7-,: « 7o«®s=>*“= a ? ■ - ŽE p , 5£> ££?—»£ O w S> -* 1^ y Om rt c „ »n rt D *" S. p o p o rt :a Ž $ o p tu “ ■ »P •M rt ' as' ■š = «3 Ej oit^ž I-e-e □ •Sj-U^cSb 3EogKs“| — i:: — « 2 o , ^§7^7-2=! ■.= r7 i c “ .2 £ J 3 ,H ' n I » .± J £3^ g SP £7®^ = 0 ? Z’’” -=^2 S *« , o © -M s š ■“ p > 3 c »9- s rt“ Up A < cc "bEIeT. > “ E ESaag’>’^u^S-a ■^-^ ■ 2^’ - ° s 2 2 b-N o g rt * N rt d M = O O iS M rt jg ■ » . ' c o '9 rt »A Ji5ii |o*Š-7Ss.Š c o o, I N rt o « d Jb ' .ivt * G p ž Vi cc ■fi o < 2 B* g:: '^ *!? ' < 'T I Z « — O r9 -S 2 ep,0 ' s-"^ e-lEl;i7 E = * S ■ :;s š« S 13 .8' 1 £ S I ° L- N , ;is c £- r. ** 2 * ' S -HI “ 5 ® S S 'v - §“^3 |77:2«7 .sag ■ ' o U 4> .li^ t3 o: I d .gl o d c G ' O) § 7^-4^ in^ 7s^^l o p 4> a <« — o rt 9 e 8 Sij - O ris S 2 Z J= 5 " E a; s I .= c"!^ « i H =. - tn a B,'” =• o -a M > c S G — d o (-1'C rt rt A c« _„_ (=(S I Q«e. §i^gea-^ cj 2 .. c 'A^fco^rtO^O* > n»OSSiJ - 583 J* S « E J fi -t S -1 h 11.",“ — — wSi2?« — EtorMSSSiS 9 d e £ 3 s £- 5 -5 N 9 a S N PO rt .»no s « 3 rt rt 9 9 )U rt rt — u 9 g ■=”:’l O d |2(§7 5 « Si ' 53 "‘2? b|x!: S-^S J- o *a * •S • t* 6 "S s ! =:■ c’:2 §<:; ■o -a — M ® g z I g e .i 3 5?: ------£ £ ge 2 s 4> rt c^ g rt »s rt *S 5^ - .i* i« 3 a !i Sf JA 4> * ■ G 3> Kj rt — “ 7-§"7i.i5'ao 5?2 «g ’ SSs-eo®«| jaggNQ£ s n , s > * 5 S3o.a,s,?«g® = 53>«S5^§‘‘^'mZQ g c-^ip g i :oo S®ee£'C’“ «ui 3?^ . 9 r^ J.JS58S ® «’Š 7 •c 2, g I ,2 I '-J K Q ,E I S v -7^-” * |3 ' i ' :=2 -» s ‘•a t' jsj-i^so ^sa «2wo4c7s j v 1 5 c " S g ■isailfOl '28 ^■■oto.S^SN :,^S22^:3p-i •0,5 B-32=='5-S« 7 “ “•=7^:iS^S S B-gBPt.itESSj* o p lu — E O O O A O 7^||Jl = E^l v.: ;e?J^ . =ais?j48?ž ® I 2 :E P I £ -s = 1.hlh'*- 1 rt I I A r? ?£ • I I O A -i A J5 :»K«'^0Rr<:2 —. — K£'cS « — vi8(si u , i-a^s^^i^SiE 0 0 0^1 A c o —d rt ,S O • s -- v " ':7|B 5rtIZ*c'“Lrtli — S? * *—b L-h.^4>AMrtP ■J .-^r"o 2"a “š ’”O3t "t * — - “ £•=£ iS £ 27^ . SS-. _r o “ s? 1 * rt , d .3®3-S BL »£ - B-Si “pNSaaftpRlfS ±2 a_ kA 44 .*> rt O rt ® o ee )V3 ?2 P » Tj o Tj * £z E 5 e rt rt ..“=rt^O rt s 4> T c = »-S 2 .— d rt “ 9 « J- -O 4« K t rt 4> ' ;= I c *2^»p i -i ® £ X;|^SZ e I “ "S S S rt ® < ~7> CC «9 X» se,?' 2 ■? “ rf “ ~ "i -« c B. gi^OJVJCo**'*^^^-. e »A’— G9/-1 “ ’A*5>irt f5»noOTi > gP - „ O rt m O v lO ku( e P fi5^rt*Tkdoe5’C rt^l^-G Oj« ib Ž'-- ! “S — 9 ”" = 2 G »H > Q « .§ ■« lAi tfTS »rt Srt« o Š o »n 'O ,3 o J 2pAoR£ aoSit.'^2:«77 2 ® - 5 • i s « "" ' « 3;^’’ ' t-< »tA ,g JV s >■ ., „ — JI a a “ £ -ši o--o :S O I S ? ■0(3 »0 43 _ -J — .— « 4K 12 G I 5 I ” StU? v J ■s 35; c:: •£ 2 5 o 3 i> <«-'7 SŠ2® d egs^oii^sJaTa 5i=7^žiSII "2 “ ?5 qZ c s* ž Vi cc o Š ■ 7 I « P.S 1 rt*A a rt , M»: rt B I "O “2 c " " O..S , s «s9:£ = g '5-£ . f Sl s 31 k vj * n rt o VI I ? :?Ž Š §”2^ Š2« oN^iŽ 2g-ggs? .^2 «s2:ge so-S O 'd d o: ’ o ~, " « ' -v "■ .E ° « C I .0 "* • ? ' o Os rt X — c K.rtPZ:a 2 , -5 šz * I J vestnik, 15, junija 1995 23 v v vestnik I ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE IN kolesarski klub TROPOVCI organizirata v nedeljo, 18. junija 1995 ob 9.00 V Novi Gorici, živahnem mestecu ob meji z Italijo, smo razrili prepoznavno turistično ponudbo, privlačno za domačine in tujce. Srce te ponudbe je poleg Hitovega hotela Park tudi Hitov igralniško-zabaviščni center Perla, ki slovi po prepletu različnih zvrsti te ponudbe, edinstvenem v Slovenci. Konferenčna | I KOLESARSKI MMANN (horana PERLA rfr HOTEL CASINO PERLA Nova Gorica I /IjdIK ★ ★ ★ ★ ^izpred Hoteia AJDA-^pred Hotelom AJDA do 15. ure I I l-l f'" " Af'K ',A. <..1 Srn ) ‘h I ^11? I I I t' ^jdve in inlormacije; zdravilišče moravske toplice (069) 48-210,21-428 ali kolesarski klub TROPOVCI (069) 46-375 Na dan maratona do 55 Kolesarski maraton Ajda spada v sklop prireditev . BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI - KAVEUC-KORENINA "n CENTER • AVTOTRGOVINA 1 Pernica. Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel,: (062) 640 540 PRori ponedeljek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure AJA novih AVTOMOBILOV LADA F- '■? I - posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 8,5 % - lada Samara 1300, 3 vrata, samo 999.000 SIT - mesečni obrok samo 26.000 SIT - najugodnejši lizing za kmetovalce in podjetnike - sistem: STARO ZA NOVO POOBLAŠČENI PRODAJALEC Tezervnidell SERVISER ETTKIA -raAmr*! lA • vulkanizerstvo 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodic J 5^^ s ž ^AVTOBUSNI PBOMET • Murska Sobota d.o.o. TOJE PEUGEOT . 806 ŽELITE NEKAJ VEČ? J I VEČ PROSTORA? UDOBJA? VEČ MOTORNE MOČI? F£Č ELEGANCE? !*Z ^Sledate avtobusni postaji v Murski Soboti, kjer si vozilo lahko ' P°'^**cete nas lahko tudi po telefonu št.: 069 31 282. Del te ponudbe (poleg igralniško-zabaviščne, hotelske, kulinarične, športnorekreacijske in trgovinske) je tudi KONFERENČNA DVORANA, ki v elegantno oblikovanem zelenomodrem '—. ambientu omogoča prirejanje sest^ov, novinarskih konferenc, posvetov, KS predaval^, seminarjev in ■ podobnih IR konferenčnih oblik srečaitj. POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV, d. d. 49000 MURSKA SOBOTA, KOCUEVA 14a, Ml.: (069) 32 897, Ml.Faki: (069) 32 898 Z4 DOBRO NALOŽBO VAŠEGA CERTIFIKATA! Povečan razpisan osnovni kapital (za 30 %) Pomurske investicijske dnjžbe 2, d.d., se vpisuje ŠE 29 DNI - POHITITE! Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah Ljubljanske banke Pomurske banke, d.d., M. Sobota. POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2, d.d. I 24 vestnik, 15. junija vestnik Šport od tu in tam Ritmična gimnastika - V Ljubljani je bila zadnja tekma za državno prvenstvo v športnoritmični gimnastiki za ml. deklice in deklice. Med 26 deklicami so sodelovale tudi članice ŠRG Murska Sobota Tamara Temlin (3, mesto). Tamara Nešič (osmo mesto) in Nuša Caf (dvanajsto mesto). V selekciji ml. deklic je bila ena najmlajših Ana Praprotnik, ki je zasedla dvanajsto mesto. Mlade Sobočanke se že vneto pripravljajo na velik turnir, ki bo v Varaždinu. Atletika - V Mislinji je bil gozdni tek. ki se gaje udeležila tudi družina Perme iz Lendave in dosegla enega največjih uspehov. Branko Perme je v malem maratonu med veterani zasedel prvo mesto, v skupni razvrstitvi pa je bil četrti. Prvi mesti sla zasedli tudi Maja Perme pri st. deklicah in Anita Perme med ciciban kami. Daniel Perme pa je bil v teku na 10 km deveti. (GG) Namizni tenis - V Ljubljani je bil prvi državni turnir TOP 12 za mlajše kadete, na katerem sta dosegla lep uspeh igralca Moravskih Toplic Sobote Jure Zavec in Peter Horvat, V drugi skupini je bil Zavec drugi, Horvat pa tretji, kar je njuna najboljša uvrstitev. (MU) Nogomet - Nogometni klub Rotunda iz Sela je organiziral prvi nogometni turnir za memorial Štela na Ci-guta, dolgoletnega nogometaša in predsednika kluba. Sodelovalo je 6 moštev. Zmagali so nogometaši Pro- senjakovec pred Rotundo in Kobiljem. Prva tri moštva so dobila pokale v trajno last, zmagovalna ekipa pa Še prehodni pokal. Atletika - V Velenju je bil finale Atletskega pokata Slovenije za osnovne šole. Sodelovali so tudi mladi atleti iz Pomurja in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najuspešnejši je bil Davorin Čeleš (OŠ 1. MS), saj je zmagal v skoku v višini s IS7 cm med mlajšimi dečki. Kristjan Rac (OŠ Ra- denci) pa je s 161 cm zasedel drugo mesto. Pri st. deklicah je Danijela Žalik (OŠ 111. MS) s 153 cm zasedla tretje mesto, V teku na 60 m Je bil Danan Gomboši (OŠ MS) tretji. inan Gt Sah-Š - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo hitroptezna turnirja za dečke in deklice ter mladince za mesec junij. Med mladinci je zmagala Lea Števa-nec s 3 točkami pred Mihom Gombo Cern, 2, in Mitjo Kovačem, I točka. r POČITNIŠKA OSNOVNA ŠOLA STOGOVCI Stogovci 33 69253 APAČE razpisuje prosta delovna mesta - UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1995, Pogoj; visoka ah višja izobrazba ustrezne smeri. - UČITELJA MATEMATIKE, FIZIKE IN RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1, 9, 1995. Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole r IS, dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. Po pooblastilu LB Pomurske banke. Murska Sobota, d.d., FENIKS Murska Sobota, d.o.o.. Murska Sobota, Štefana Kovača 12 objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB Prodajamo: 1. Poslovno stavbo s površino pribl. 41,00 ara na pare. St, 1531/9 in poslovno stavbo s površino 2,92 ara ter dvorišče s površino 2.05 ara na pare, št, 1531/14, vpisani pri vi. št. 3503 k. o. Murska Sobota. Poslovno stavbo s površino 9,10 ara in dvorišče s površino 8,67 ara na pare. št. 1521/1, vpisani pri vL št. 3599 k. o. Murska Sobota za ceno 1,600.000,00 DEM. Možnost plačila na obroke. 2. Halo s površino 1,375 m2 za ceno 520.000,00 DEM. Možnost plačila na obroke. 3, Enosobno stanovanje v Ljutomeru, Ormoška 3, površina 28,94 m2. 4. Peskalno komoro za 63.000 DEM in stružnico PF 16. Ponudbe pošljite na podjetje FENIKS, Murska Sobota, d.o.o., Štefana Kovača 12 z oznako »Zbiranje ponudb« do 30. 6. 1995, Ponudniki so lahko podjetja s sedežem v Sloveniji, fizične osebe pa državljani R Slovenije, Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške pri prenosu nepremičnine plača kupec. Pogodba bo sklenjena po načelu videno - kupljeno. Podrobnejše informacije po tel. št. (069) 32 710 pri g. Bojanu Žuniču. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno. ZLATA HARMONIKA UUBEČNE GAJŠEVCI95 Harmonikarje, ki igrajo na diatonično harmoniko, vabimo, da se prijavijo na srečanje in tekmovanje za polfinalno in finalno nagrado za Zlato harmoniko Ljubečne, ki bo 8., 9. in 10. septembra na Območno srečanje, ki ga organizira Murski val, bo 9. julija ob 14.00 v G^ševcih. Harmonikarji se lahko prijavijo do 31. junija na naslov: Murski val. Ulica arh. Novaka 13, 69000 M. Sobota, ali po telefonu 069 33 015. Sporočite naslova dveh skladb, s katerima boste tekmovali (ena mora biti narodna), svoj naslov, telefonsko številko in leto rojstva. Veselimo se srečanja z vami 9, julija ob 14.00 v Gajševcih. /IMV JtKtiDJbriki nJ »,fXt OVNA KOLON IJ A NA GOMCKEM Zveza za razvoj kulture mladih organizira v Domu duhovnosti v Kančevcih likovno kolonijo za mlade od 10, do 15, leta starosti. Namenjena je vsem tistim, kijih zanimajo risanje, slikanje in modeliranje iz gline. Svoje ustvaijalne potencia- le bodo mladi lahko razvijali pod strokovnim vodstvom akademskih slikarjev, za prosti čas in animacijo pa bodo poskrbeli psihologi in učitelji. Pri dečkih in deklicah pa stt» najboljša Maja Vučko in lar s po 4 točkami pred Sama« Hodoščkom, Borutom Krpi^" Dušanom Kozicem s po 3 Namizni tenis - V Murski je bil tretji mladinski selekcifsla nir SVR, Izkazali so se igralci. V prvi skupini je Cig#^ del tretje, Zver četrto, Gyw“^ Koščak šesto in Sbiil sedmo drugi skupini je zmagal Puha®-žic je bil šesti. V tretji pričakovano zmagal Horvat. (Radgona) je bil drugi, Gidef^ij Zavec šesti. V četrti a'^'‘P'?','Ln| Gorčan peti, B. Sbul pa osmi. ( Rokomet - Na dnevu rokoia^, Crenšovcih je sodelovalo K ml. deklicami so CrenšovciP^ Turnišče s 14:13. Veterani so premagali Zalasentgrot B žatske s 27:23. Na mednarodo^ nirju kadetinj pa je medštiriim mi zmagala Olimpija, rii'' premagala Crenšovce s LIKOVNA KOLONIJA JE ODLIČNA PRILOŽNOST MLADIH ZA USTVARJALNO DRUŽENJE, REKREACIJO (plavanje, jahanje, izleti) IN VELIKO RAZVEDRILA, HKRATI PA TUDI PRILOŽNOST ZA SPOZNAVANJE LEPOT IDILIČNEGA PREKMURJA IN NJEGOVIH ZGODOVIN-SKO-ETNOLOŠKIH ZNAMENITOSTI, - - tretje mesto pa je Ptuj prem’®" Sigme iz Čakovca z 19:11. Vlečenj« vrvi - V Bakovatilj^, četrto kolo državnega vlečenju vrvi. Med 5 ekipaiM^f, gali Rokovnjači iz Lukovi«^ „ reniaki iz BaJcovec, Bivoli izr^ gl er iz Veržeja in Celjski grči» Nogomet - Prestopni tok z’ „ metaše se bo začel 26. trajal do 4. julija. Klubi ne registracijske materiale d" . pristojnim komisijam najp«^ 5. julija 1995. Prvenstvo v p^ it»* a’ PROGRAM: 1 .dan: seznanitev z udeleženci likovne akademije, predstavitev programa in oblikovanje skupin 2 .dan: študij risbe in modeliranje iz gline 3 .dan: risanje in slikanje na prostem, modeliranje iz gline 4,dan: slikanje na prostem 5,dan: ponavljanje in modeliranje iz gline 6 .dan: slikanje na prostem, navajanje na samostojno likovno osmislitev 7,dan: pregled likovnih del, ki so nastala, kritičen odnos do likovnega dela ter vrednotenje tega skozi znanje, ki so ga pridobili Likovna kolonija bo organizirana dvakrat: 15.-22. julija 7.-14. avgusta PRIJAVE SPREJEMAJO NA NASLOV: ZVEZA ZA RAZVOJ KULTURE MLADIH, p.p. 197, MURSKA SOBOTA Podrobnejše informacije osebno po pošti ali telefonu: 31 000 (od 10. do 13. ure) 54 138 TCj• if J - "Aji.i, MVMIM MJUVUM-A -»M (jOSVt VOJNO V LF i:ll Knjiga je avtorjev pretresljiv opis usode prisilno mobiliziranega tfioif** lanta vredno nemško vojsko 19Š1 - 19Š5. Predgovor drugi, dopclnf^^^^ spomirov Alojzija Žiberta je napisal nadškof in metropolit dr. Alojzi Naročile jo lahko po telefonu 064/223-111 ali s lo naročilnico (knjiga 30. jonija 1995 prejeli po pošti): NAROČILNICA Naročam .... iivod(ov) knjiS® , ■POO MARIJINIM VARSTVOM- po ceni 3.800 SIT. ki jo bom plačaHid ■ v enem obroku 3.800 SIT ■ v dveh obrokih po 1.900 SIT (ustrezno obkroži!) Ime in priimek;............................. Ulica. NSna 51., pošla:..................... Pošljite na: GORENJSKI GLAS. Zoisova 1,64000 Kranj, tel. 064/223-111, fan: 064/222-917 ,i!» I L junija 1995 25 JS I vestnik ■b M , 1»' Ki ti IK jlf ptj W' ii' m H tlovek in njegova usoda Mladostna kri v dedkovih morali dati iz svojih hlevov vso živino, razen ene kravice, da bi še šli živinorejo v skupnih hlevih in prepustiti »kadeze« vse površine, le □hišnico SO smeli obdržati. In potem so za svoje delo, tako imenovane »trudadnevev, dobivali denar, predvsem pa bone, s katerimi so si lahko nekaj malega kupili v trgovini. Zgodilo pa se je, da so plačilo If *l 1*1 a •1 4'. * P IČ r fj p ti ,i Tl J* ,1 fr Itf I it Si i ut f llf' t* (j 2. I, I ll I I' I I 4 Zakaj je zdaj 95-letni dedek pred manj ^20 leti ubežal smrti? Itti>»^**f “ Lukav« pri kf *'*eeinbra “ikta **** *br«g leto-praznoval 95, rojstni ai^h kL??"" bi si jo HeiliiiliM^rne živi v h PARSriARSrVO I jk*koziCpi+-ie*ee i tofto polaganj« In bruš«p|« PARKETOV, LADIJSKIH PODOV, VSEH VRST TALNIH OBLOG IZ PLASTIČNIH MAS, TOPLIH PODOV, ITISONOV, PLUTE, VINFLEKSA... ZANESLJIVO HUJŠANJE OB NORMALNI PREHRANI tel.OS1 571B76 V" tat aT/m»ig 0097^-6656-1688 i ZAHVALA V 85, letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in tašča I Terezija Bukovec iz Kobilja Ob boleči izgubi se iskreno z^valjujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi Domu starejših občanov Lendava za nego in pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi ujetii y življenju le skrb in delo ste poznali, a zdaj trdno sle zaspali. Odšli ste tja. kjer ni več bolečin, a na vas večno bo ostal spomin. ZAHVNLK Po kratki bolezni nas je tiho in nepričakovano v 78. letu za vedno zapustila draga teta Katarina Toth roj, Zver iz Murske Sobote Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za sv, maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala g, župniku Režonji za pogrebni obred, bratonskim pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki so kakorkoli pomagali ob slovesu. Žalujoča nečakiitja Anica z družino I I I I GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA obvešča, da bo sprejemni preizkus za vpis v 1. letnik v ponedeljek, 19. junija 1995, od 8.00 do ll.OOinod 14.00do 17.00. EXPORT - IMPORT FtnonEni ingnniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplamanitita svof titnarpo zato ugoOni obrattni marl In krattroroina pramoalttvena posolila. P. E. MURSKA SOBOTA Arbttekta Novaka 4 Tel. - teMake: (0e9) 32848 V 66, letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Ob boleči izgubi I I I I AtrTOBITSKI PROMET MORSKA SOBOTA d,0.0. BAKOVSKA 29A 69000 MURSKA SOBOTA Obveščamo potnike, da bomo od 24,junija vozili po počitniških voznih redih. Prosimo vas, da se s podrobnostmi seznanile na avtobusnih postajah v Murski Soboti, Lendavi in Gornji Radgoni ali po telefonu, št. je 21 515. Želim« vam prijetno in predvsem varno vožnjo z našimi avtobusi tudi med počitnicami! V življenju le skrb in delo si spoznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate bo ostal spomin. ZAHVALA Geza Seči iz Gančanov se iskreno zah valj ujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke, sveče ter za svete maše in cerkvene orgle, Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti od blizu in daleč. Posebna hvala g, kaplanu Ediju, g, župniku Ratniku, g. župniku Karliju za pogrebni obred, govorniku, pevcem in pevkam. Vsem še enkrat iskrena hvala! Gančani, 3. 6. 1995 Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Dedi, pogrešamo te! Tvoji vnuki Damjan, Darko, Danek in Simon ZAHVALA V 94. letuje tiho in mimo zaspala naša draga mama, krušna mama, babica in prababica Karolina Bako iz Strukovec Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,- prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter darovali za humane namene. Iskrena hvala gospodu duhovniku Ludviku Jošarju za tople in tolažilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Vsi njeni žali^oči Bolečina da se skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le tebe, dragi mož in očka, nam ne more nihče več vrniti. ZAHVALA V 46. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož. očka, sin in brat Franc Kolarič Iz Beltuiec til. Že leto dni te zemlja krije, a v mislih z nami vedno si, umirilo se Je zlato in trudno srce, mirno naj počivajo tvoje skrbne toke. v SPOMIN 16. junija mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Alojz Saboti iz lljaševec 37 Čas hitro mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le še s cvetjem, plameni sveč in spominom nate. Tvoji najdražji I Ob boleči izgubi se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter za svete maše. Posebna hvala g, župnih za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Farkašu za besede slovesa. Hvala sindikatu in sodelavcem Mure, Dušanovim sodelavcem in sošolcem, Matejinim prijateljicam ter Danijelinim sošolcem. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi 1 '' =** A a Srce tvoje veČ ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 78, letu starosti nas je mirno id tiho po dolgi bolezni zapustil id zatisnil svoje trudne oči naš dragi jflHI oče, tast, dedek, pradedek, brat, stric in boter Vendel Hadler iz Boreče 50 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in vsem, ki ste ga m«d njegovo boleznijo obiskovali, nam pa v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše. . Posebej hvala g, duhovniku Camplinu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in PogrebniStvu Banfi iz Veščice za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Boreča, 4. 6. 1995 V tihi žalosti vsi ujegovi, ki smo ga imeli radi I I, ,1 I I 1 J" Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenji-bolezen Je bila močnejša od tvojega življenja. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draP mama, babica in prababica- Helena Gomboc Fartekova mama iz Štefana Kovača ulica 6 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujejemo vsem sorodni»"^ dobrim sosedom, upokojencem, znancem in prijateljem. hvala kolektivoma Pomurskih mlekarn in hotela Diana ut ki ste darovali vence, šopke, sveče, za izrečena sožalja aP pospremili na njeni zadpji poti. Posebna hvala dr. Savlovi m Kološev!. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za o žalostinke in ponebništvu Komunale M. Sobota. Tiha bolečina in Glej, zemlja si je vzela, kar je a kar ni njeno, nam ne more In so, kar Je neskončno dragocen je večno in nikdar ne more vzeH- spomin na 16. junij 1994. ko n je mnogo prezgodaj za zapustila naša draga žena, ma ' •grel lojof i vsi njeni V SPOMIN žalost spret^l^ sestra, svakinja in teta Magdalena Laco s Hodoša 58 . Minile skupne so poti, ostal nam je samo spomi/J* skupne srečne dni, Hvala vsem, ki ste jo ohrani lepem spominu, ki ji poklanjate rože in prižigat« s Žalujoči vsi njeni 1 g 15. junija 1995 ^27 Kikoje hiša prazna, odkar te ni. ^ej bila tako prijazna, tdui otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA 78. letuje odšla od nas naša draga mama, babica, sestra in teta Marija Globoi^ek iz Križevec pri Liutoineru Dri- izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali vitrajih trenutkih, pospremili našo mamo na njeni poti, darovali cvetje, sveče in v druge namene, se zahvaljujemo tudi osebju bolnice v nesebično pomoč med boleznijo. 8- Dragu Rakušu za besede sa, pevkam za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino, Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 28, maja nas je v 59. letu za vedno zapustil naš dobri mož, oče in dedi Štefan Mitnjek iz Jakobovega naselja 93 v M. Soboti Ob boleči izgubi-se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, za svete maše, sveče in dobrodelne namene. Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS za ganljive besede slovesa ter g. Marušiču za odigrano Tišino. Vsem Še enkrat lepa hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji L ZAHVALA Po težki in kruti bolezni nas je star komaj 51 let mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, svak in ujec r življenju le delo na zemlji si poznal, sedaj od vse^a truden si zaspal. Od&el si tja, kjer ni veČ bolečin, a nate večni bo ostal spomin. Ivan Pucko iz Velike Polane 188 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence, sveče, svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala sosedom, sorodnikom, botrini, kolektivu Industrije konfekcije Velika Polana, g, duhovniku, pevcem in vsem znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji I »Nikoli ni; SPONON Horvat ■ Pubi Beltinci 16. 6. 1994 •Msino slutili, da bo za tabo ostala taka praznina. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 69. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče in njta Prisrčna hvala Jože Porjanič iz Pertoče 23 Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA V 74, letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, sestra, tašča in stara mama Rozalija Farič iz Kupšinec vsem, ki mu prižigate svečke in z rožami krasite njegov grob. Vsi njegovi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na v teh težkem trenutku priskočili na pomoč. Posebna hvala dr. Murnu in medicinski sestri Danici ter osebju internega oddelka v Murski Soboti za njihovo požrtvovalnost. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem darovalcem cvetja, sveč in sv. maš. Pertoča, 8. 6. 1995 Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g, kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča in babica Vilma Gubič iz Trdkove Gb j , ^^'■odnikoni iskreno zahvaljujemo vsem tervseiu sosedom, prijateljem in znancem ^®Pke, svgL . *'* oam izrekli sožalje, darovali vence, Zadnji pot jo pospremili na njeni • Posebej hvala gospodoma župnikoma Izaiju za pogrebni obred in pevcem za ^^dtiit Hvala odpete žalostinke. It in^rncga oddelka soboške bolnišnice in 1 ooijevi ter Pogrebništvu Banfi, ^sem še enkrat V cvetu mladostne moči je zadnji življenjski tek sklenil Bojan Dražnik 17. 8.1971-27. 5. 1995 Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, sina in brata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami, nam izrazili sožalje ali poslali pisna sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo namenjamo Upravi za notranje zadeve M, Sobota, sodelavcem OKC-ja, Policijskemu sindikatu, Združenju Sever, godbi, pevcem, g. Konradu in g. Tdmarju za poslovilne besede, zdravstvenemu osebju v Radencih in Rakičanu, bojanovim sošolcem in prijateljem, sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste Bojana pospremili v mnogo prerani grob. Žalujoči: žena Vesna, hčerkica Tjaša, oče Ljubo, mama Anica, sestra Mateja in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage stare mame Gizele Glavač roj. Šipoš iz Beltince se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, v dobrodelne namene in mi izrekli sožalje. Hvala dr, Jožetu Zadravcu za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, g, župniku Jožetu Hozjanu za ganljiv pogrebni obred in moškemu pevskemu zboru iz Beltince za čutno odpete žalostinke. Hvala tudi Pogrebništvu M, Juriča za organizac^o pogrebne svečanosti in Cvetličarstvu Marije Ferenčak. Ne morem n^ti dovolj primernih besed, s katerimi bi sc zahvalil družini Forjan in Juliški Šipoš za dolgoletno skrb in nego moje stare mame ter za vse tople in bodrilne besede, s katerimi so mi ves čas stali ob strani. Vsem skupaj in vsakomur posebej Še enkrat iskrena hvala! Vnuk Benjamin ' iskrena hvala! Stanko, Štefan In Janez z družinami, Ki/ vnuki Štefan, Klavdija, Nina, Nives in Anamarija ^iJCTi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 65 letu nas je zapustila jajcmo vsem sorodnikom, sosedom, Helena Kranjec .^®ho se zahval- • Sebeborec 87a Jancem in sorodnikom, sosedom, in Vsem darovano cvetje, - Posebej hvaliJ pospremili na njeni zadnji poti. Pa 2a . ®ybovniku za pogrebni obred, Hotela r>i Lepa hvala govorniku ne. Vsem še enkrat lepa hvala! 8- duhovniku za pogrebni obred Vsi njeni ZAHVALA V 89. letu nas je tiho zapustila naša draga V življenju le skrb in delo si poznala, a zdaj trudno si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Marija Banko roj. Žibrik iz Sebeborec 120 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku, darovali vence, cvetje in sveče, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter sočustvovali z nami. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču in pevcem za pogrebni obred, godbi na pihala iz Bakovec in GD Sebeborci. Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Zaman je bil tvaj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHMAIA Po kratki bolezni nas je v 83. letu zapustila draga mama, sestra, tašča in babica Marija Horvat roj. Jeneš iz Gasilske 19 v Odrancih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Kozarju za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Mariji Marič za ganljive besede slovesa. Hvala vsem zaposlenim v Zdravstvenem domu Črenšovci. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči sin Ignac z ženo Marijo, vnuka Darko in Matej ter sestra Terezija z družino J r* \ 1- 11- . M VI Vili Žižek - Zizi, ki se je že pred časom srečno vrnil s safarija po Latinski Ameriki, je v Zeleno jezerce v soboškem parku pustil krvoločnega krokodila, ki ga je dobil s križanjem čilske in kubanske vrste. Čilski geni v tem morilskem stroju so ga opremili z antikomunizmom, kubanski pa z antiklerikalizmom. »Krokodila bomo krmib s pravično mešanico tistih, ki pravijo, da so zeleni dali v parku zgraditi odlagališče odpadkov,« je izjavil Zizi. n Andrej Gerenčer • Broker je pred kratkim obiskal znani lepotni studio Venus v M. Soboti in si dal narediti podočnjake. Žalosten pogled dobi vedno, ko vidi režečega se čaponeja, tako da je v takih trenutkih že čisto podoben Kučanu - Se-zoncu. Štefka ju še ločuje, Brokerjeva tajnica Cica pa je že začela pisati knjigo z naslovom »Kučan in jaz«. ie ir Jožef Kocon jr. - Nikoli Dragi Lendavski se je zapletel v spor z znanim lendavskim umetnikom. Oba bi rada izkopala osamosvojitveno lipo na trgu in na tistem mestu postavila: župan kapelico v čast (svetemu) Nikolaju, Umetnik svoj kip. Slovenska manjšina se bo zatekla v vatikanske gozdove. * * * Direktor Potrošnika Jože Kovač - Hanunersmith je odločen, da bo postopek (ie-markizacjie svoje trgovske mreže izpeljal do konca. Najprej je prenehal podpirati markovski nogomet, zdaj je novemu diskontnemu centru dal ime »Bauta« namesto »Bunta«. Na zadnjem zletu soboške triglavske zavarovalnice je Rudi Cipot-Džekson zavarovalnim agentom prikazal nekaj posebnih prijemov za pridobivanje novih zavarovancev iz rodu štirinožcev, »Tem cenjenim klientom se jc potrebno približati na njihovem nivoju.« Ljutomerski župan Liid-wig Bratuscha - Aaron je šolskim ravnateljem poslal okrožnico, v kateri jim naroča, naj se pouk v prihodnje izvaja v ptujskem narečju. pri zgodovini pa naj se poudarja, da so turški vpadi udaijali na Prlekijo iz prekmurske smeri. Pri zadevnem ministrstvu je že zahteval, da se Prlekija podredi ptujski šolski nadoblasti. KESBBgl KONJ Dolgo zamolčani škandal Ljutomerski čmo-beli so trinajstega maja na Žalah v velikem sijaju praznovali zmago nad sovragom, To so storili temeljito in v skladu z domačo tradicijo svojo zmago tudi temeljito zalili. Kot se je nižalo vino, tako so rastla domoljubna čustva, ki so jih izražali čedalje glasneje. Njihov avtobus je v veselem ritmu vozil ' proti domačim krajem. Gostilna ■ ------------ Pod klancem je bila ravno pravšnja za postanek. Opraviti je bilo treba najnujnejša kmečka opravila, podojiti, skidati gnoj, nahraniti in napojiti živino. Vse je bilo tako lepo, da lepše ne bi moglo biti. Vendar zlodej nikoli ne počiva, dela nadure in še čez. In jim jc poslal nesrečo, ne- TOKI glavi rdečega barona, ta jo je brcal v gleženj. Dva rdečelasca sta se pod mizami valjala in objemala, kot bi sc ljubila. V kotu je debeluh poskušal mahati okrog sebe kar na slepo, vendar je bila zmeda pretepajočih se teles pregosta in ni prišel do pravega zamaha. Kmalu ni bilo I Lendavski peiva Če bi vas, dragi moji nekdanji prebivalci stare Občine va, vprašal, kam pojdete f nedeljo dopoldne, bi mnogi odgoitin H: »K Vidu, na proščenje!« Minili so časi, ko so na romarske de hodile le stare »mamce«, saj F zadnjih nekaj letih prihaji^l^ tisti, ki prej zaradi rdečih (pa ne molitvenih) knjižic niso prihajn^ Noja, k Vidu v katastrski občini Strehovci, kjer je znameniti fl bilo fveganoj^rtll. denček z vodo, ki zdravi oči, sicer že prej ni. „. .. . pa bi se lahko na partijskem sestanku opravičil, da si samo^' tu ffUrtlJčiK^Cfft Jc5furlKU upruFfCuj uu J# -vinograd. Izgovor bi bil utemeljen - prepocr_ mimo na poti F »„.„6,^..., r - j- kajti »rdečim« ni bilo prepovedano pitje alkohola. Prej tiormk radi so ga »cuknilie in marsikdo je imel tudi rdeči nos! V nedeljo se torej vidimo pri Vidu kjer bo za pijačo trebosd^ veda plačati. V »ban kaše pa ne bo treba seči, če se bomo ustitit'. ob znančevi vinski kleti in nas bo povabil na vkupicoe vina. pa se, da se na to ne kaže preveč zanašati, ko pa izkušnje k šnjih let kažejo, da imajo »dobrotnikie v času proščenja 'It' 1 mogoče prepoznati, kdo se s kom tepe, tako da so dvoboji počasi izgubljali politično vsebino in sc končali na osebni ravni. Dva rdeča sta zapletena v ostrem boju kričala: *Ti si mojo Trezo! Ti si pa mojo Ivanko!« Ob lem sta srdito mlatila drug po drugem, Poleg njiju je črni držal za vrat svojega strankarskega kolega in hropel vanj: »Ti si nam jajca kradel, ti bom zdaj pokazal.« Junaški boj je bil čedalje srditejši in lahko bi se slabo končalo, če ne bi v prte. Tako je bilo v nedeljo tudi pri Sv. trojici v cahl Zdaj, ko jih na to opozarjam, »šimfame, imajo ce, Iti - da se popravijo. Po drugi strani pa vidim spet gostince, imeli pri Vidu »šankee: žugajo mi, ker Jim z namigi na skih kleli odganjam goste. Kaj storiti, da bo volk sit in kozatdt^,^ Ko bi človek mislil na vse posledice svojega ravnanja, . prišel nikamurl V Lendavi, denimo, smo se ’,a ravnanj<^> i dolgo drenjait>j mestni bencinski črpalki. Potem ko so zgradili sodoben ski servis f Dolnjem Lakošu, smo mislili, da bomo lahko la bomo katerem od srečo v obliki še enega avtobusa. Iz njega je donela vesela partizanska pesem, ki pa je naglo zamrla, ko so se ven usuli ljutomerski barvni in se iz oči v oči srečali s svojimi najdražjimi znanci in prijatelji iz domačega kraja. Na poti v glavno mesto na praznovanje velike zmage so si spotoma dajali ritem z nagibanjem pletenk in drugih podobnih inštrumentov. Narava jih je prisilila, da so izbrali to prijazno gostilno za biokmetijska opravila. Oboji so se napravili, kot da se ne poznajo, in se v še kar velikem prostoru namestili ločeno, kolikor se je dalo. Skrbno so pazili, da niso naročali enakih jedi. Eni so vzeli kompletna kosila, drugi so jedli obare in golaže. Pri pijači si pa niso dovolili vmešavanja politike in so demokratično pili vsejx>čez. Napetost v lokalu je rasla, bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo počilo. Muha je sedla na nos in začela mimo jesti ostanke hrane. Lastnik nosu je zamahnil, sosed je mislil, pravzaprav nič ni mislil, pač pa takoj udaril. In izbruhnil je prečudovit vsesplošen pretep. Natakarji so poskusili reševati vaze in krožnike, pa je bilo že prepozno, Cma Marija je s torbico nabijala po hrup zarezala policijska piščalka. Tudi najbolj srboritim se je milo storilo, kot da bi zažgolel slavček. V trenutku so bili vsi najbolj vljudni ljudje, pomagali so drug drugemu na noge, se opravičevali in drug drugemu Z obleke stepali prah. Policist je strogo gledal zdaj tega, zdaj onega in z gromkim glasom vprašal: »Kaj se tu dogaja?« »Nnnič,« je zajecljal nekdo. »Gospod je padci, pa sem mu pomagal na noge.« »Aa tako,« je odleglo policistu, obrnil se je k točilni mizi in naročil malo pivo. Za njegovim hrbtom so si nekateri še pokazali osle, vendar so se kmalu tudi ti pomirili. »Zdaj je pa že čas, da gremo dalje,« jc svoje pozvala Črna Marija. »Tudi mi smo že pozni,« so odvrnili z druge strani. Lepo složno so počasi v mešanih parih zapuščali gostilno, se spotoma pomenkovali in samo kak strgan žep, pomečkan suknjič ali skuštrana frizura so dali vedeti, da je tu bilo malo prej še zelo živahno. Šoferja sta še potrobila drug drugemu in odpeljali so se vsak na svojo stran. Tako se je v Ljutomeru končala druga svetovna vojna ter se je začel čas sprave in razumevanja. hitro »natankali«, kot to lahko sicer storimo v katerem ou ■— novih gostinskih lokalov, »kaflčev«, ki so odgnali goste rede^f oštarijam, a smo se zmotili: tudi f Lakošu Je treba stati * !i kot pri velikonočni spovedi. Vzrok: »navalili« so madžard^^ 1 hrvaški avtomobilisti. Končno so se pri Petrolu zganili in po toliko sestankih - napovedujejo gradnjo sodobne lokaciji ob Črncu, kjer je za zdaj »deponija« Gradbenika. da zaradi bližnjega potoka ne bo f bencinu neljubih primesi l J jih ne bo smelo biti, sicer bomo oddirjali na Naftino jo kani zgraditi blizu »fasz« čarde f Trimlinih, seveda, i bodo »zasedli« Medžimurei. Ostajata še dve drugi f/iOFp »tankanje« na črpalki f Odrancih, ki je tik pred otvoritvijo, »pumpi« na ffotizi, ki bo edina (če se peljemo iz Murske v Lendavo) na levi strani ceste. Takol Včasih smo rekli, da človek živi od kruha. naneslo tako, da živimo predvsem od tekočin, ko pa nato v^' orog ponujajo vino in - bencin. Še sreča, da ni več m nam j .id Turnišče: cene pujskov Za prejšnji sejemski četrtek v Turnišču bi skorajda j jci priP®^' pisali, daje bil letos rekorden. Nanj so namreč rejci kar 92 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih oJ .^4 20 kilogramov. Povpraševanje seveda ni bilo tolikšno, Hi J lastnike zamenjalo Ic 40 živali. Za par je bilo potrebno ti od 12,000 do 15,000 tolaijev. v NEDELJO, 18. JUNIJA 1995, OB 14.00 V MAČKOVCIH MOTOCROS DRŽAVNO PRVENSTVO V RAZREDU 80,125 IN 250 CCM. SODELUJEJO TUDI KOROŠAK, JAUŠEVEC IN LANG IZ RADENCEV. VABI AMD ŠTEFANA KOVAČA IZ MURSKE SOBOTE Tudi pse masirajo V Nemčiji se jc razpasla moda alternativnih živin o zdravnikov. Masaža psov, lajšanje konjskih bolečin z elektronskimi napravami in predpisovanje peteršiljevih kapljic domačim ljubljencem. Neka ženska iz Bad Homburga na veliko oglaša svoje čudežne zdravilne sposobnosti: ukvarja se namreč z masažo reUeksnib con na stopalih, terapija pa je zlasti učinkovita pri govedu, konjih, papagajih in perutnini. Živali je v Nemčiji veliko: 300.000 konj, 16 milijonov govedi, 26 milijonov prašičev ter 10 milijonov psov in mačk, zato ne preseneča, da si alternativci na vse kriplje prizadevajo, da bi obvladali ta velikanski trg. Sejem rabljenih avtomobilov Ponudba rabljeiuh avtomobilov na sejmišču pri soboškem Agroser-visu je bila minulo nedeljo nekoliko manjša, saj so prodajalci po-nnjali le 39 vozil, prodali pa štiri. Znamka Letnik Prev, km Cena Moja domača banka ZO Pomurska banka [. .'J Murska Sol*®** Meoialniikl tečal Pomuiske banke z dne, 13. juniji 1995, od 14.06.1995 od «0.00 duOe. i 12. junija 1995 od «0.00 dalje. ikezdne^ 13Jiuii)fl i Srednji tce*i Banke SlorenlK | Dfiava Avatr^ Francka NcmčQa .ItaUJa Švlta ZDA Enota l»0 100 100 190 19« 1 Banka Slorenije 1.156,4872 2,314,2757 8.132,8217 «3893 9.849,<604 114,2911 Naknf pr«^*^ Cene sadja in zelenjave Titilci Titriu Munka Bmli SuMi lliiiiN UAbbt diMkt IM hmmt« 1M 1.135,00 2.276,00 8.080,00 «,70 9.688,00 112,90 Ll?!^ 1,31^ 9JII Obvestilo lastnikom »starih« nemških mark Cenjene varčevalce obveščamo, da po 30. juniju 1995 »stare« nemške marke ne bodo veljale kot plačilno sredshfO' Zastava 101 Zastava 101 Golf J Škoda Favorit Mercedes 190 E Mercedes 200 D Mercedes 20« D Renault S Lada Samara 130« Fiat Uno SIE Opel Vectra 1,6 Jugo 55 Koral Škoda Favorit Renault 4 GTL 1990 1989 1983 1990 1985 1979 1982 1993 1993 1991 1990 1990 1993 1986 53.000 69.000 160.000 73,»0» 127.000 260.000 160.00« 24.0«0 37.000 55.00« 69.«0« 64.000 37.000 83.000 320.000 SIT 3.400 DEM 2.700 DEM 6.500 DEM 17.500 DEM 5.00« DEM 8.000 DEM 10.500 DEM 9.500 DEM 10.300 DEM 16.800 DEM 4.000 DEM 10.500 DEM 2.000 DEM bim UUIM BTMbn HtflllM Klil JigiKi Cubil« IM 200 450 4U 240 240 OSO PandlžnUi 2DII fiirllta 310 čebuli, (tira IH Čibdi. uliliZH KMMrt Lrtufet »n lU L KfMpIr.nliUBO 100 110 140 KO 4H 4M 300 320 300 200 ISO KO ton IH 4H 430 320 400 3U 1H LB Pomurska banka bo »stare« nemške marke zamenjaval^ do četrtka, 22. junija 1995 vrazmerju 1:1, potem datumu pa bo ob zamenjavi obračunavalo 1 % provizijo. I IH 100 KO KO IH IM 2(11 110 tu IH Varčevalcem svetujemo, da »stare« nemške marke položijo na hranilno knjižico ali jih pravočasno zamenjajo v menjalni^*' Na ta način se boste znebili nepotrebnih skrbi in stroškov.