LJUBLJANSKI ZVON
Mesečnik za književnost in prosveto
XLIII. letnik                              1923                                   3. številka
^llllllllliill! Illllllll IIM Illllll llilll! II! III! III! Illllllllll III 1111 i 111111111111111 II! Illllll III! Illllllllll II! illlllll III HI lil IIHIM 11,1 lil llllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllL
=                                                                                                                                      =
|       T^ne   19. svečana  se  je   prekinilo   eno   najdragocenejših       |
|       *-^   slovenskih  življenj.   —   «Ljubljanski  Zvon*  je  izgubil       §
|       svojega  soustanovitelja, mnogoletnega  urednika  in  enega       §
|       svojih najzvestejših  in  najodličnejših sotrudnikov, pisatelja       §
(     drja. Ivana Tavčarja - Emila Leona,     |
Vse tradicije «Ljubljanskega Zvona* so nerazdružljivo spo-
|       jene s  pokojnikovim imenom.   Izhajajoč  iz  generacije,  ki       \
|       je stvariteljsko prerodila slovenstvo kulturno in  politično,       1
je   pokojnik   od  novele   «Otok  in  struga»,  ki  jo  je   kot       1
|       tridesetleten mož objavil v prvem letniku «Zvona* malone       \
|       pol stoletja vse tja do «Visoške kronike*, ki jo je sfabu-       1
|       liral v zreli in sveži modjj^ti svojih sedemdesetih let, stal       1
|       listu ob  strani s preredko  ljubeznijo   in   idealnim  pojmo-       1
|       vanjem  njegovega  namena in  pomena.  On  sam je segal       §
|       v naš  moderni  čas   —   ne  kot  anahronizem, marveč kot       \
|       živa, tvorna energija, fluidna, harmonična  osebnost, gibek,       |
|       nezlomljiv  duh,   neostarel v starosti,  kot  človek  blažjega       1
|       srca  nego  besede  ter  neizprosno   dosleden   sebi  in zvest       1
|       domu — zdravo, sočno deblo, z vsemi koreninami v svoji       |
|       prsti in  svoji  dobi.  —  Ce  se pravi živeti gibati se in je
|       namen in zmisel življenja tvoriti in vstvarjati, je on, tvorec-       |
|        borec,   tvorec-umetnik,   borec-politik,   živel   življenje   v       |
|       pravem   pomenu  te   besede.   Zato  ni   smrti  zanj.   Stotero       |
|       življenj  sta  živela v  njem  njegova  doba  in   njegov rod;       |
|       genij  njegov pa je vtisnil dobi svoj znak in obudil v ne-       |
|       smrtnost davnine rodu. Živel je življenja vredno življenje —
|       svetal   in   neminljiv bodi  med  nami  nanj  spomin!       |
nlllllllll.....Illllllll.......Illllllll......llllil......m......milil......i.......nuni.....i......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.........illlllllllllllll illlllllllllll^
129
?99999999999999999999999999999999999?