Leto XV.
T Celju, dne 4. julija 1905. 1.
Stev. 52.

DOMOVINA
! Iretiništvo je v Schillerjevih nlicah št. 3. — Dopise blagovolit« frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja dvakrat a« teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor znaš* poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvn, plačuje 88 vnaprej.
Za, Inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbin« ter' 6d vsake petit-vrste p« 20 vinarjev m vsakokrat; za večj« inserate in mnogokratno inseriranje znaten ]
Današnji štev. „Domovine" smo priložili nakaznice vsem onim naročnikom, ki za letos še niso nobene naročnine plačali, oziroma katerim je z današnjim dnem naročnina potekla. Obračamo se s tem do naših cenj. naročnikov z vljudno prošnjo, da blagovolijo tekom 14 dni gotovo izpolniti svojo dolžnost, ker sicer smo primorani list ustaviti.
i
Slovenci v Zagrebu.
Zagrebški dnevniki se vrlo obširno in ljubeznivo spominjajo obiska celjskih Slovencev na njihovi' zemlji. Donašamo iz poročil posameznih listov odlomke.
,.Obzor", ki ni glasilo niene stranke, a zastopa načelo hrvatske opozicije, piše v svojem | lepem in obširnem referatu:
Vsprejem. Vest, da nas obiščejo bratje Slovenci, je razveselila vse prebivalstvo Zagreba, kar se je videlo najbolje pri sprejemu. V sredo popoldne okoli pol 4. ure so se pomikale na južni k lodvor velike množice občinstva. Vse je bilo oduševljeno, na licih vseh se je zrcalilo veselje, da nam bode zopet prilika, objeti mile brate Slovence. — Med tem se zasliši žvižg ■PfcTV ])<-)I;ltT~r ^TOflorrr
Čim so bili prosti vhodi, navali občinstvo na percn. Kmalu se pokaže iz vagona zastava ..Celjskega pevskega društva", na tisoče grl jo pozdravi z največjim oduševljenjem, a „Varaždin-fki klub" zapoje ..Naprej, zastava Slave". To je bil trenotek. kakršnega že zdavnaj nismo doživeli. Vse je bilo sladko razburjeno, in treba je bilo dosti dolgo, predno se je poleglo prvo odušev-ljenje. Na pozdrav se je zahvalil predsednik R. Mnrič. in nato so zapeli Slovenci: ,.Pozdravljen bod', hrvatski rod", specijelno skladbo za Zagreb njihovega pevovodje dr. Schvvaba. pj S posebnim navdušenjem so pozdravljene krasne Slovenke. Pravimo, krasne, ker so zares vzbudile pozornost s svojo lepoto. Iz hiš so bile obsipane s cvetjem.
f Koncert. Malo po 8. uri se začne koncer. s svečano ouverturo domobranske glasbe. Zatem nastopi pop rini zbor „Celjskega pevskega društva". Kakor hitro se prikažejo Slovenci na podiju, ;aori po celem, ogromnem vrtu „Zivile Slovenke, ivili Slovenci"! Ko se je občinstvo malo poleglo, ije mešan zbor Hajdrihovo ,.Hercegovsko", tiramo odkrito priznati, da kaj takšnega še nismo slišali. Mi imamo dftsti pevskih društev, ali kar se discipline in marljivosti tiče, naj so nam Slovenci vzor. Vsi se postavijo na svoja mesta, in niti glasa ni slišati, predno pevovodja le da znamenja, da začno. O samem petju moremo samo z največjo pohvalo govoriti. Sijajna grla pod vodstvom vrlo spretnega glasbenika dr. Schvvaba so tako divno pela, da je sledila vsaki točki prava burja odobravanja, in vedno morali dodati še kakšno točko. Zlasti so uične •Slovenke oduševile občinstvo. Nežna in čustvena slovenska pesem postane po njih še nežnejša, in moremo reči, da smo šele na tem koncertu slišali pravo slovensko pesem. Dosti je reči, da so z vsemi točkami navdušili tisoče ', slušateljev, a mislimo, da ne žalimo skromnosti pevovodje, g. dr. Schwaba, ako še posebej povdarimo njegovo skladbo ,,Vasovalec?" Sentimentalnost Gregorčičevega teksta je tako zvesto karakterizovana, da smo čutili, da oni šopek cvetja ni odtrgan na ljubinem oknu, temveč da je na ljubinem grobu ubran. Imenoma moramo pohvaliti soliste gdčne: Sernec (klavir), Kokalj (sopran), Šoti (alt), ter gg.: d.. Sernec (bariton), in Varensky (tenor).
Med posameznimi točkami je svirala domobranska glasba in tamburaški klub „Svačič". — Med odmorom so zapeli vsi prisotni zagrebški pevci pod vodstvom g. Falera Hajdrihovo ..Morje Adrijansko". Zbor od preko stotine pevcev je
dostojno izvedel to veličffnstveno kompozicijo. Potem so došli na podij Slofenci in zapeli ,.Liepa naša domovina", ki jo je občinstvo poslušalo stoje---—
„Hrvatstvo", glasilo! hrvatske katoliške stranke, piše:
,,Ob vsaki priliki, obr časih bodisi radosti, bodisi tuge hrvatskega naroda, pri vsakem noVem uspehu in vsaki novi pridobitvi bilo na političnem, bilo na prosvetnem polju, :;i so na žalost tako redke; pri vsakem pod vzet ju in naporu hrvatskega naroda, vedno se najde-s Hrvati, ramo ob rami, slovenski narod.
Za predlanskega narodnega pokreta, ki je nalik vihri objel vso Hrvatsko, se je najsijaj-nejše skazalo čnvstvo nesebične in požrtvovalne bratske solidarnosti slovenskega naroda n; nam, Hrvatom. Kadarkoli s£ nudi prilika, vedno zopet podajo Slovenci nove- sijajne dokaze svoje velike in brezmejne ljubezni napram celemu hrvatskemu narodu. Ta njilova bratska ljubezen do rtas dovedla jih je pfetl praznikom sv. Petra in Pavla v našo si edino. Prišli so k nam, da bi tako lepo negovano in tako lepo razkošateno steblo te naše uzajemne bratske ljubezni dobilo še globokejših korenik, da iz njih zamorejo eni in drugi, Slovenci in Hrvalii, črpati nove hrane, najti nove moči in novih pogojev svojemu življenju. Prišli so k nam, da bi ta ljubezen še jačje razvila svoja blaga krila nad nami, da bi nas še močnejše zakrilil i t zavarovala napram tr.yslll; pmrsffTe nam; aa "nas -oboare imosokole-v težki naši borbi za narodni obstanek.
Prihod Slovencev v našo sredino nam vselej napolni dušo in srce z novo radostjo, milino in življenjem. Glas o prihodu celjskih Slovencev je deloval vpraV s čarobno silo na rodoljubne kroge zagrebškega občinstva. Ko so še v živem spominu vzdihi in prošnje Slovencev, njihovi titanski narodni boji za šolo za njihovo deco v Celju, je razumljiva tudi požrtvovalnost celjskih Slovencev, s katero so se odzvali pozivu naših „Ciril-Meto-dijskih zidarjev",' da pridejo v našo sredino in doprinesejo žrtev za naš istrski narod, za ohra-njenje njegovega ognjišča.
Z veliko nestrpnostjo je pričakovalo občinstvo samega koncerta, da vidi in sliši petje naših bratov Slovencev. Istina, nebo se je na večer pooblačilo, in temni oblaki so zastrli obzorje, grmelo je in se bliskalo, no, vse to ni prestrašilo občinstva, da ne bi prisostvovalo temu dobro-tvornemu in narodnemu koncertu in slušalo glase milih Slovencev. Že pred napovedanim časom je hitelo občinstvo v velikem številu na zabavo in v kratkem času napolni veliki prostor. In kakor da bi se nebo usmililo naše bratske ljubezni, gledajoč, kako oduševljeno prihaja na ta dobro-tvorni koncert, da poda s tem svoj oboi za naše mukotrpne brate; ker nedolgo, in mračno nebo je dobilo lepo in čisto lice, gromenje je prenehalo, a na' nebu so se pokazale sijajne zvezde, kakor da hočejo s svojim sijajem poveličati in biti priča naše bratske slave. Koncert otvori naša domobranska glasba s slovensko himno „Naprej, zastava Slave", ki jo je občinstvo stoje in vrlo oduševljeno poslušalo. Odobravanja ni kraja, ni konca. Nato so se izvajale poedine točke programa, od katerih je vsaka vrlo precizno in čuvstveno, kakor to samo Slovenci znajo, bila izvedena.
Ni mogoče vsako točko programa posebej opisati, ker so naši bratje Slovenci res bili pravi mojstri počenši od prve do zadnje točke. Ona preciznost, ona umetnost se ne da opisati, ter mislimo, da se najboljše oddolžimo s tem, ako velimo, da takšnega ne sliši vsak dan naše občinstvo, in da je vsaka pesem globoko vtisnjena v naša srca in naše duše, teh pesmi se bomo spominjali vedno in kot uzor stavili drugim. Vrhunec navdušenja nastane, ko zapojo Slovenci ,. Liepa naša . . Burni klici, .mahanje s klobuki je kazalo, kakšno oduševljenje je zavladalo med brati Slovenci in Hrvati, tu se je v istini moglo reči, da je od miline hotel objeti brat brata. Dal Bog, da se kaj takšnega čim bolj
pogosto naulijemo, ker so to časi. .ko pozabljamo naše tožne in neznosne odnošaje. Kakor smo že opomnili, so izvajala tudi naša zagrebška društva zaeno z vseučiliščiiiki razne točke, da tudi oni pokažejo, kaj znajo, da se s slovansko pesmijo oddolže bratom Slovencem za njihovo dobroto in bratsko ljubezen. Razume se, da je ob tej priliki bilo oduševljenje nepopisno, Ki ga pero ne moie popisati.
Za odmora po petju raznih domačih društev se dvigne g. Krešič, da kot predsednik zveze hrv. pevskih društev nazdravi bratom Slovencem. Povdarja dobroto Slovencev, ki so se odzvali pozivu, da skupno s Hrvati pripomorejo, kar bi bilo nele v korist našega bližnjega spoznanja, ampak na korist naših trpečih bratov, ki brez svojih šol padejo v kremplje našim največjim sovražnikom. Obeta, da hočejo tudi Hrvatje vrniti Slovencem milo za drago, ter naposled poudarja slovansko vzajemnost v nadi. da nas. bodo tudi bratje Srci in Bolgari podpirali v borbi proti tujstvu, Govor je bil sprejet z velikim navdušenjem in dolgotrajnim klicanjem. In tako se bratski zabavajoč mine že polnoč, ko se opazi neko gibanje, neko nezadovoljstvo, ki se zdi. da je bilo vendar neumestno, ker ob takšnih priložnostih je treba, da naše strankarstvo potisnemo v kot, a da ne služi kakšni blamaži in kakšni senzaciji Neslovanom ki to izrabijo v svoje svrhe. — —-
Med glasbo, petjem in v bratskem razgovoru z milimi gosti je minul kratek čas, ki nam je bil ToloČenrtfa ga pravimo*Š~sloveiiskimf'brati, ker je prehitro napočil čas slovesa. Spremili smo brate na kolodvor. Mnogi solznih oči, v bratskem objemu, smo se poslovali od milih gostov pri odhodu v njihovo domovino, a z željo, da se zopet čimpreje vidimo.
Domače in druge vesti.
—	Na c. kr. samostojnih nemško-sloven-skili gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo učenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 15. julija ob 10. uri in 16. septembra od 8.—11. ure. Sprejemni izpit se začne 15. julija in 16. septembra ob 11. uri. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov in s seboj prinesti kistni Ust in pa šolska naznanila.,
—	Z združenimi močmi za Cirila in Metoda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja tukajšnjo možko in žensko podružnico na velike naloge, katere ima reševati družba v bližnji prihodnjosti. Tako se otvori že prihodnje leto novo šolske poslopje na Savi pri Jesenicah, nadalje se namerava ustanoviti ljudska šola v Mariboru in v Studenicah pri Mariboru, v Gradcu pa otroški vrtec. Končno je zelo potrebno več šol na Koroškem. Vse to bo stalo seveda obilo novcev, katere zajema družba iz svojih podružnic. Možka in ženska podružnica ,.Družbe sv. Cirila in Metoda" v Celju ste vsled tega poziva, svesti si svoje narodne dolžnosti, sklenili v skupni seji dne 26. junija t. 1. zastaviti vse svoje moči v zboljšanje družbenega financijelnega stanja. Ker podružnicama za sedaj ni mogoče prirediti večje veselice v prid družbi, se bodeta v prvi vrsti potrudili, pomnožiti število udov in podpornikov ter se obračata že danes do slavnega občinstva, da izvoli po možnosti prispevati v naroden namen. Ne bodi ga Celjana-Slovenca, ki bi ne bil član naših podružnic. Sprejmite tedaj bla-hotno požrtvovalna blagajnika, ko bodeta pobirala udnino.
—	Narodni kolek. ..Družba sv. Cirila in Metoda" je uvedla nov naroden kolek. Da se taisti kolikor mogoče hitro vpelje tudi pri nas,
sta sklenili tukajšni podružnici ,.Družbe sv. Cirila in Metoda"' pozvati vse celjske rodoljube, posebno tudi narodne trgovine in pisarne, da ko-lekujeje vse svoje listine, pisma in dopise z narodnim kolekom. Podružnici naznanjata-s tem svoj sklep slavnemu občinstvu z uljudno prošnjo, da se taisti upošteva od vsakega pravega narodnjaka.
— „Celjski Sokol". Sokolska društva so bila poklicana v življenje, da nam vzgajajo našo mladino v ljubezni do domovine, da se navadi naša mladina požrtvovalno delovati v prid naroda, da se ji tukaj utrdi in oplemeni telo in značaj. Tako je učil oče vsega „Sokolstva'1 dr. Miroslav Tyrš. S ponosom trdimo, da je ta nauk ,,Celjskemu Sokolu" vodilna misel pri vsem njegovemu delovanju. Vstrajnost in požrtvovalnost je imel priliko pokazati celjski in žalski „Sokol" v nedeljo na izletu v Braslovčah. Solnce je s pekočimi žarki razgrevaku zemljo, ko se je pripeljalo do Polzele 40 ,.Sokolov" celjskih in žalskih. Tukaj je pričakovala ,.Sokole" velika množica narodnih Polzelanov. Živio in Na zdar klici so zaorili „Sokolom" v pozdrav, Slovenski mladenič Vošnjak pa je z navdušenimi besedami pozdravil „Sokole". Brat podstarosta dr. Gvidon Sernec se je zahvalil za prisrčni sprejem, na kar so ,.Sokoli" odkorakali v Braslovče, v prijazen in diven slovenski trg. Vse hiše so bile okrašene z narodnimi zastavami. To svečano lice trga krasnega kraja pa je še povzdigoval veličasten slavolok, ki je bil postavljen v pozdrav ,.Sokolom". Tu je bila zbrana množita slovenskih rodoljubov, pričakujoča „Sokola". Nad vse prijetno je iznenadil „Sokole" nepričakovano prisrčen sprejem zastopnikov različnih korporacij. Podstarosta „Mozir-skega Sokola" brat Lipold je govoril v imenu „Mozirskega Sokola", gospod Anton Stergar v imenu „Pevskega društva" v Braslovčah, gospod Josip Omladič, načelnik krajnega šolskega sveta v imenu istega in gospod župan Vinko Brišnik v imenu slovenske občine Braslovče. Vsem se je z,ahvalil v vznešenem govoru brat podstarosta ,,Celjskega Sokola" dr. Gvidon Sernec, naglašajoč, da je „Sokolom" vkljub neznosni vročini njih naloga prijetna, kar se mora v prvi vrsti pripisovati prisrčnemu vzprejemu. Uspeh današnjega izleta pa bodo imenovali".,Sokoli", ako bo v bližnji bodočnosti nad ponosnim slovenskim trgom Bra-slovčami zaplapolala sokolska zastava. Na to so odkorakali „Sokoli" z godbo na čelu skoz trg, kjer jih je pozdravljala raz vsake hiše slovenska trobojnica, narodne dame pa so jih obsipale s cveticami. Na slavnostnem prostoru je zapelo „Braslovško pevsko društvo" več lepih zborov, ki so bili vsi z navdušenjem sprejeti. Ob 5. uri se je začela javna telovadba. Nastopilo je 32 telovadcev s prostimi vajami — 16 celjskih in 16 žalskih. Te proste vaje so bile določene za sokolski zlet na Dunaju, ki ga je vsem, posebno pa še slovanskim narodom enakopravična avstrijska vlada prepovedala. Telovadci so rešili svojo nalogo častno. Proste vaje so bile izvedene s čudovito natančnostjo in lahkoto vkljub temu( da so neravna tla ovirala obrate in nožne gibe. Na orodju: drog, bradlja, so nastopile tri vrste, ena žalska in dve celjski. Izvajale so se od lahkih do najtežjih vaj vse z veliko gotovostjo in ele1 ganco. Splošno pa se je hvalilo napredek žalskih „Sokolov". Po telovadbi so imeli ,,Sokoli" le še kratek odmor, potem pa so se poslovili od slovenskih Braslovč, trajno si ,v spominu obdržeči narodno zavednost- in ljubeznjivost tamošnjih Slovencev in Slovenk.
— Izlet našega pevskega društva v Zagreb daje časniškemu glasilu celjskih nemških pretepačev povod, da laže tako smrdljivo, kakor kdo drugi ne more, o tedanjih dogodkih v Zagrebu. Ljudje, ki so razbijali svetilke in cevi na celjskem „Nar. domu" in Slovence pobijali, ne morejo verjeti, da se more goditi kaka veselica brez pretepa. Pozna pa „D. W." svoje čitatelje, katere zanimajo samo novice, ki oživljajo zverinske nagone v njih. Tako tudi vedoma laže o zagrebškem izletu, da so bili Slovenci tam tepeni in namigava, kakor bi bil s surovo silo prijet gospod svetnik Gregorin, katerega prav nesramno imenuje med izletniki, kakor da bi bil kaj zakrivil s potovanjem v Zagreb. Seveda je vahterici prav, da je svetnik Kotzian načelnik društvu „Deutsches Studentenheim", ki je v resnici nemškonacijonalno politično društvo, ker ima namen in deluje v to,
da se vabijo in vzdržujejo nemški učenci celjski gimnaziji in se s tem zabranjuje poslovenjenje tega učilišča. O lomljenju priseg pri nemškem uradovanju s Slovenci danes molčimo. — Izlet naših pevcev v Zagreb je tamošnjemu prebivalstvu pokazal, da smo celjski Slovenci vkljub vsem zaprekam, ki se nam delajo, kulturno lepo se povzdignili. Da neka hrvatska stranka ni mogla trpeti proizvajanja prav nedolžnih srbskih pesmic, in da se je vsled tega koncert končal prej, ko je bilo določeno, to je nam neumljiv, pojav hrvatskega političnega življenja. Prav Hrvatje pravijo, da je o zadnjem bivanju cesarja v Zagrebu ban Khuen-Hedervary provzročil napade na Srbe in srbsko banko, da opraviči svojo kruto vlado in dobi otflast dalje tlačiti Hrvate. Hrvatje morajo torej znati, komu ustrezajo z dejanjskim sovraženjem Srbov — Madžarom, smrtnim vragom svojim! Tudi smradljivi izbruhi v ,.D. \V." kažejo, da se je z nastopom proti srbskim pesmim v Zagrebu ^>rav prijetno služilo proti-slovanskim težnjam. — Vahterica tudi piše, kakor bi se celjski Slovenci; bili Zagrebčanom vsiljevali, ko pa so nasprotno vabljeni bili. Ljudem pri „D. W." pač ni nič, pregrdo in preslabo v boju proti Slovencem. Dostojni niso bili nikoli in ne bodo, od prvega do zadnjega! ,
— Občinske volitve -v Ormožu. Po večletnem presledku so stopili ormoški Slovenci v četrtek in petek, zavedujoči se svoje velike naloge, na volišče. Zaostali so v prvem razredu le za dva, v tretjem pa za 49 glasov. Zmaga bi bila Slovencem gotova, ako bi nemčurji, ki se boje posebno za svojo ,.šparkaso" in s tem za svoj obstanek sploh, ne bili uporabljali najnasilnejših sredstev. Z grožnjami in obljubami so pripravili, celo vrsto nezavednežev v svoj tabor, ali pa jih prisilili, da so ostali doma. — Samoumevno so privlekli vse svoje, kar leze in gre, na volišče. Žene in otroci so zapisani kot posestniki malenkostnih parcelic samo radi tega, da imajo poseben glash Tudi lepa vrsta „častnih občanov" jim je pritekla na pomoč, med njimi c. kr. deželni šolski nadzornik Linhart. — Največja opora pa jim je bila nemško uradništvo, ki se je postavilo popolnoma v službo nemčurske stranke. Ne samo da ji je oddaloi samo sv^e glasove, razvijalo je tudi pri obrtnikih silno agitacijo. Pokazalo se je tudi, da je v katastru c. kr. davkarije obilica pomot, vse na škodo slovenske stranke. Tako so bila pri nekaterih shnenskih volilcih imena žen napačno zapisana, pri drugih zopet bivališče itd. Nemška volilna komisija je seveda glasove vseh teh volilcev, akoravno so občeznani posestniki, odklonila. Največje ogorčenje pa je c. kr. davkar Grejan vzbudil pri volitvi sami. Oddal je ostentativno svoj glas nemčurjem, ki so ga pri tem aklamirali z divjim hajlanjem in z raznimi, patrijotični čut, žalečimi klici. — Da je volilo z nasprotniki lepo število obrtnikov, ki so živeli dosedaj izključno le od slovenskih grošev, samoumevno. Da pa se v prihodnje ne bodo več redili od Slovencev, to jim damo s tem črno na belem. Njihova imena objavimo prihodnjič. Za danes objavimo izmed njih le slikarja Veseliča, ter kramarje Martinca, Janžekoviča, Hečlna in Brodarja, lectarja Sallega, pgka .Grazerja, usnjarja Senjkoviča in knjigoveza Zeinkota. Da so si pomagali nemčurji razven tega še tudi z raznimi goljufivimi manevri, je samoumevno. Gorostasen pa je njihov čin v prvem razredu. Večina je bila že Slovencem zagotovljena, a čez noč so po preteku reklamacijske dobe v imeniku prečrtali slovenskega volilca i n z a p i s al i n a n j 6 g o v o m e s to n e m š k e g a. Akoravno je bil prvotni spis pravilen, okrajno glavarstvo pritožbi ni ugodilo, češ, da p o 1 i-tični oblasti ne pri stoji izven reklamacijske dobe nadzorovanje volilnega postopanja. Kajpak so Slovenci vložili zoper celo volitev ugovore, in bomo o njih uspehu svoj čas poročali.
—	Odbor občine Št. Rupert nad Laškem je sklenil v svoji zadnji seji enoglasno za svoj uradni jezik edino slovenski jezik vpeljati, kar se je že mnogim c. kr. uradom v vpoštevanje naznanilo. Objavljamo to drugim slovenskim občinam, ki tega še niso sklenile, v posnemanje Kadar to store, šele potem si bodo smela nadevati častni naziv: slovenska občina.
—	V obmejni občini Ščavnici, v gornje-radgonskem okraju so bile v soboto dne 1. julija
občinske volitve. Sam Wratschko iz Orehovec je j prišel pomagat svojim pristašem kot častni občan. J Udeležba je bila jako velika. Slovenci so v vseli i treh razredih slavno zmagali. Bračkijanci, ki so j imeli skozi 6 let občino v rokah, pa so popol- j noma propadli. Veselje in navdušenje med Slo- 1 venci je velikansko! Ta zmaga je velepomenljiva. 1 Slava zavednim narodnjakom na Ščavnici!
—	„Celjsko pevsko društvo" prižge danes f zvečer ob 9. uri velik kres na Starem gradu v,l čast slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda.« Poleg kresa bo tudi umetalen ogenj. Po kresu jefl prijateljski sestanek v „Skalni kleti" kjer bode® prednašalo „Celjsko pevsko društvo" pod vodstvom! dr. Schwaba pevske točke. Pri kresu kakor tudi 1 v ,.Skalni kleti" sodeluje popolna „Nar. godba1 Udeležimo se torej kar največ mogoče, da pro- 1 slavimo dostojno god naših slovanskih apostolov, j
—	Pommer — zamorec s cilindrom. Vsemu j slovenskeftu svetu je že znano, da nastopa zadnji j čas v dunajskem parlamentu nek možic, ki je i menda pobegnil iz „Wurstelpratra" ter predstavlja 1 zamorca s cilindrom. V krohot in šumno veselje 1 služi vsem poslancem; če pa mu pogledajo v oči. 1 spoznajo na svoje nemalo začudenje v njem po- 1 slanca celjskih mamelukov, glasovitega Pommerja, j učenega „ahtunknacuka". Govoril je zadnjič v ] državnem zboru in še enkrat preklobasal svoje, i že zdavnaj prekuhane budalosti; popel se je celol do viška predrznosti in nadutosti ter ministrom J kategorično prepovedal, da ne smejo še misliti na j to, da bi ustanovili Slovencem univerzo. Nadalj« je spominjal na to, kar je rekel J. Glaser pred 1 36 timi leti, ko je bil sekcijski šef v naučnem jI ministrstvu, namreč, da slovenska univerza ne j
_odgovarja kulturnim potrebam. Da tako neresnico j govori ta mož, ki hoče biti resen, je znak, da je j zaslepljen od političnih strasti. Bil je tudi čas — ] še ni ravno predavno tega — ko je bil vsak omikan Italijan mnenja, da nemška univerza ne I odgovarja kulturnim potrebam, češ, da vsak, ki I hoče napraviti višje študije, najbolje stori, ako se j napoti v Bologno, Salerno ali Pariz. In ko se je pozneje ustanovila prva nenfška vseučiliška sto- , lica, so bili povsod v Nemčiji mnenja, da je to celo samo v kvar kulturi, ker mora to uničiti znanosti! Pommer bi vedel lahko, da vsak narod j napreduje, in da smo Slovenci tekom 36 let sto- • rili velikanske korake na polju kulture. Seveda njemu ni za resnico, temveč samo zato, da na. i polni z oslovskimi glasovi ušesa svojih spodnje, štajerskih podrepnikov.	<;j
t CTg? € clj sk i-U. m d i t j o, 4o- so zmea^Ja, in stekle inteligence, so v nedeljo zvečer pričakovali na celjskem kolodvoru vračajočih se ,.Sokolov" iz izleta v Braslovčah. Ko so stopili iz vlaka, so menili, da so med divjimi psi in lačnimi volkovi; takšno tuljenje jim'je udarilo nasproti. Celjska policija ni imela nič zoper to nečuveno provokacijo, zoper to besno in hripavo lajanje, ki se je razlegalo daleč v mesto ter rušilo nočni mir in pokoj. Ko pa je nek Slovenec odgovoril s krepkim „Živio" — hajlovcem je kar sapo zaprlo — že je ves zaripel .in rdeč kakor rak planil ta stoječi policaj k njemu, češ, da ga bo tako, aretiral, ako le črhne. Medtem pa so ,se hajlovci drli na vse pretege, seveda uho postave tega a" slišalo. — In kakšno kričanje je bilo v noči,/ so kurili celjski otročaji kres; takrat ni bi« nikjer nobenega redarja, ki bi se usmilil trui" meščanov, katere je budilo otročje vekanjfi a spanja.
—	Vročina je bila v Celju zadnje naravnost neznosna. V ponedeljek je kazal pol 2. popoldne toplomer na solncu 39 stopinj R. Popoldne okoli 3. ure je začelo deževati in ob grmenju od vseh strani je padal dež do 5. ure ter ohladil zrak do 18 stopinj R. Savinja se je zagrela do 22 stopinj R. — Kakor st nam poroča, je bila včeraj od Maribora proti Ogrskemu (vzhodu) toča, ki je na Pragarskem, ko je dunajski brzovlak tje došel, razsajala tako, da ljudje niso mogli izstopati in iti v vozove. Vlak je zato imel zamudo. — Celjsko vojaštvo je imelo 3. t. m. vajo pri Št. Jurju ob j. ž. in se vrnilo v Celje ob 11. uri dopoldne pustivši deset onemoglih na potu. Ti pa so vsi zopet okrevali.
—	Toča je včeraj okoli Št. Pavla v Savin-ski dolini in v Reki, občini v hribih od Št. Pavla pi;oti Trbovljam, grozno pobila. Padale se grude, kakor otročje pesti. — Na Kranjskem je pobila toča okoli Novega mesta.
—	„Ogorčenje in razburjenje" čutijo spod-nještajerska mesta, drugo za drugim, vsled nameravane ustanovitve slovenske univerze. Ptuj, Maribor in včeraj Celje — ta tri mesta, ki jih vzdržujejo Slovenci, so začutila sveto dolžnost nastopiti zoper slovensko kulturno zahtevo. „ Ogorčenje in razburjenje" je že doseglo tak višek, da pokajo revolverji v razgreti domišljiji naših posilinemcev, „ogorčenje in razburjenje" je že prikipelo tako visoko, kakor voda, ko zavre. Ali vkljub budalosti teh ljudi je to grozna infam-nost, da se vtikajo v stvar, ki jih pravzaprav nič ne briga. Kaj mar celjskemu kramarju Univerza v Ljubljani! — Ti ljudje nam zavidajo vse, vsak
zavod, ki bi nas dviguil zopet višje, ker hočejo imeti neizobraženo ljudstvo za svoje umazane namene. Ali mi jim vrnemo milo za drago —; pjej ali slej — dan se bliža! — Na celjskem protestnem shodu je imel znani Lah Negri prvo besedo; tudi „Jabornegg je pri kanonu stal"'. — Oslovski glas pa ne sega do nebes!
—	Nov ustanovnik „Drtištva slovenskih književnikov in časnikarjev-'. Ravnateljstvo banke „Slavije" je poslalo odboru ,.Društva slov. književnikov in časnikarjev" 200 K z željo, da se banka vpiše med ustanovnike. Odbor se kar najiskreneje zahvaljuje za ta plemeniti čin slavnemu ravnateljstvu in banki, ki je s tem znova pokazala, da je domači slovanski zavod, ki ve ceniti pomen in važnost našega društva. Nadejamo se, da bodo zgledu banke „Slavije" sledili tudi oni naši denarni zavodi, za katere si je steklo že toliko zaslug naše časopisje!
—	Imenovanje v finančni službi. Imenovan je davčni oficijal, J. Kuss," davčnim kontrolorjem v Celju, davkar F. Pichler in dav. kontrolor J. Eisenbach sta postala davkarja glavnega dav. urada,
—	Osebne \ esti. G. Maks Mihelčič in Viljem Lahn na Pragarskem sta pomaknjena v višji plačilni razred in imenovana želez, pristavom. Prvi Slovenec, drugi Čeh. G. Ivan Končan, železniški pristav na Pragarskem je imenovan postaje-načelnikom v Račje-Fram pri Mariboru. Pragarski Slovenci bodo tega moža narodnjaka pogrešali, ker se je on zmiraj in povsod vrlo potegoval za slovensko stvar. Tudi železniški delavci Pragerski ga bodo pogrešali, ker je on mnogim pripomogel, da so prišli do svojega kruha. Bil je med Pra-gerčani zelo priljubljen. Račjenom in Framčanom pa častitamo, da dobe Slovenca za postajenačel-nika.
—	Promocija. Dne 7. julija bo promoviran doktorjem modroslovja g. Josip R o ž m a n v slavnostni dvorani c. kr. dunajskega vseučilišča, Čestitamo!
—	Konjsko premiranje v Žalcu. V petek, dne 28. julija 1905 ob 8. uri dopoldne se vrši v Žalcu premovanje plemenskih kobil, tri in štiriletnih mladih kobil, ter eno in dveletnih žrebic srednje težkega plemena — za konjerejce celjskega, Vranskega, marenberškega, konjiškega, sev-niškega, gornjegrajskega, rogaškega, šoštanjskega, slovenjegraškega, šmarskega in laškega okraja. Razdelila se bodo naslednja darila: 1. 12 državnih daril v znesku 700 K, 2. 8 deželnih daril v znesku 400 K, 3. 10 daril celjskega okrajnega zastopa 200 K, 4. 5 daril Vranskega okrajnega zastopa 100 K, 5. 12 daril konjiškega okrajnega zastopa m\ K. 6. 2 darila sevniškega okrajnega zastopa 50 K, 7. 5 daril gornjegrajskega okrajnega zastopa 100 K. 8. 8 daril šmarskega okrajnega nastopa 160 K, 9. 8 daril laškega okrajnega zastopa 160 K, 10. 10 daril šoštanjskega okrajnega zastopa 200 K, 11. 4 darila slovenjegraškega okrajnega zastopa 80 K.
—	Posojilnica v Vojniku imela je v pryih šestih mesecih tega leta 162.950'09 K prometa (lani v istem času 150.07518 K). Vložilo se je 40.462'97 K (lani 47.98276 K), vzdignilo 30.448'32 K (lani 40.925'25 K; posojil se je dalo 27.395 K (lani 11.837 K), vrnili so 15.279 K (lani 8921 K). Novih udov je pristopilo 20 (lani 11). — Posojilnica uraduje v svoji hiši vsako sredo dopoldne. Hranilne vloge obrestujejo se po 41/2%> posojuje pa se na osebni kredit po 6°/0 ali 5 72% proti vknjižbi.
—	Posojilnica v Vojniku kupila je nekdaj Joštovo (sedaj Rakefovo) posestvo na najlepšem prostoru sredi trga za 15.000 K. — Tako prišla je žopec ena ,.nemška" hiša v naše roke.
—	Tatvina. V noči od 22. na 23. junija imili so dosedaj neznani tati v vojniški farovž r pobrali nekaj perila, pozlačeno srebrno kupico, operno kukalo itd.
—	Mozirje. Tukajšnjim nemčurjem še ni dovolj, da hočejo uničiti,vse, kar je slovenskega; ni jim dovolj, da hočejo slovenski jezik povsod izpodriniti, temveč oni postali so že tako predrzni, da delajo zgago ob procesiji na dan sv. Eeš. Telesa; okrasili so neko steno s hrastovimi vejami, na katerih je bilo vse polno plavic. Tako so tedaj to prelepo cerkveno slovesnost porabili t nemško demonstracijo. Ko so to ljudje videli, majali so z glavami ter so po vsej pravici hudo-vali in zgražali nad takimi izrodki. Nekaj mladih fantov pa je končno potrgalo veje s plavicami vred s stene ter so iste pometali za bližnji plot.
—	Iz Mozirja. Večje število Mozirjanov in okoličanov bodo pri Sv. Križu v sredo zvečer ob 9. uri žgali velik kres in umetni ogenj, kar bode oznanjalo velevažen dan sv. Cirila in Metoda. Drugi dan ob 7. uri slovesna sveta maša in potem skupen odhod. Odhod iz Mozirja v sredo popoldne ob 3. uri.
—	Laško. Pevci bralnega društva v Laškem trgu prirede prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m. popoldne ob lepem vremenu izlet v Št. Lenart. Ob tem času obljubili so svoj poset tjekaj tudi izletniki iz Jurkloštra. — Bralno društvo ima v kratkem veliko veselico z gledališko predstavo in
etjem. Dan vršitve in natančni spored se še pbjavi.
—	Zastrupil se je Franc Puntigam. viničar v Hrenci in po tridnevnih mučnih bolečinah umrl.
—	Posestvo Grič v Čatežu je kupila posojilnica. v Brežicah za 40.000 K od mokriške grajščine.
—	Čebelarjem. G. Jurančič priredi poučno predavanje o čebelarstvu dne 9. t. m. v šoli pri Mali Nedelji. Dotični govor se začne takoj po rani sv. maši. Domači in okoliški čebelarji so vabljeni k obilni udeležbi.
—	Statistika graških slovenskih akade-mičnili društev. Slovenska akademična društva v Gradcu štejejo ob sklepu letnega tečaja skupaj 122 članov, in sicer ,.Tabor" 58'(rednih) „Triglav" 36 in ,.Zarja" 18.
—	Volitev v okrajni šolski svet ormoški. Pri občnem zboru okrajnega zastopa ormoškega dne 27. junija t. 1. so bili v okrajni šolski svet enoglasno izvoljeni sledeči gospodje: Ivan Bohanec, župnik pri Svetinjah. Ivan Kočevar, dež. poslanec v Središču, dr. Kristan, okrožni zdravnik v Ormožu, dr. Omulec, odvetnik in okr. načelnik v Ormožu in Maks Robič, trgovec v Središču. Nem-škutarski zastopniki mesta Ornjož se niso udeležili volitve.
—	Velika narodna slavnost v Mariboru, ki se je vršila zadnjo nedeljo, se je imenitno obnesla. Udeležba je bila naravnost velikanska. Iz bližnje in daljne okolice so priromale cele vasi in fare. Število udeležencev se sme ceniti na 3000. Natančnejše poročilo prihodnjič.
Društveno gibanje.
—	Žalec. Pevsko društvo ,.Edinost" priredi dne 23. t. m. koncert in ljudsko veselico na vrtu g. Karla Janiča v Žalcu ter prosi druga narodna društva, naj se blagohotno ozirajo v slučaju prireditev na ta dan. Spored sledi.
—	Vabilo k izvanrednemu občnemu zborovanju I. štaj. skladišča za hmelj v Žalcu, katero se bode vršilo v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni Hausenbichler s sledečim sporedom: 1. Nabava bencin motora za h m el jamo. 2. Nasveti. Žalec, dne 1. julija 1905. Načelništvo.
—	Št. Pavel pri Preboldu. Vrtni koncert priredi šentpavelska diletantska godba na lok v gostilni „Pri Savinskem mostu" v nedeljo, dne 9. julija 1905. Začetek ob 5. uri popoldne.
—	Šaleško učiteljsko društvo zborovalo bode v nedeljo, dne 9. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v Šoštanju _po naslednjem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvena poročila. 3. Novodobno risanje- podava g. Armič, učitelj v Velenju. 4. Iz vprašalne Skrinjice. 5. Predlogi in nasveti. Ker se vrši isto nedeljo popoldne ob 3. uri velik koncert „Šoštanjske narodne godbe" na vrtu hotela „Avstrija", pričakovati je, da se tega zborovanja udeležijo člani polnoštevilno, upamo pa tudi, da nas počastijo tudi nekateri tovariši sosednjih okrajev. Ker odhajata ob pol 8. uri zvečer vlaka na obe.strani, imajo vsi sosedje prav ugodno zvezo. Torej na svidenje! Odbor.
—	Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi dne 9. julija veliki vrtni koncert, pri katerem sodeluje narodna godba in godbeni kružok na lok. Začetek ob 3. uri popoldne na senčnatem vrtu hotela „Avstrija". Vabijo se vsi rojaki sosedje iz Savinske, Mislinske doline k obilem obisku. Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v salonu hotela ,.Avstrije". Železnična zveza je jako ugodna od juga in severa. Na svidenje 9. julija v Šoštanju. Upamo, da nas Celjani zopet v obilnem številu posetijo. Srčni na zdar!
—	Učiteljsko društvo za konjiški okraj zboruje v nedeljo, dne 9. julija ob pol 11. uri dopoldne v okoliški šoli konjiški po običajnem sporedu. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
—	Vabilo v Trbovlje na Ciril - Metodovo slavnost, katero priredita moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico v prid družbi ob njeni 20 letnici v nedeljo, dne 9. julija t. 1. pri g. Žagarju (Volavšeku) v Trbovljah. Spored: 1. H. Volarič: .Slovan na dan"! Poje mešan zbor. 2. H. Vogrič: ,.Naša zastava". Koračnica. Udarjajo tamburaši. 3. J. Laharnar: »Pozdrav Solčavskim planinam". Poje moš. zbor. 4. Slavnostni govor. 5. J. pl. Hruza: „Savski valovi". Valček. Udarjajo tamburaši. 6. V. Parma: „Čolničku". Poje mešan zbor. 7. S. Gregorčič: Blagovestnikom. Deklamuje gospica Anica Kra-merjeva. 8. H. Vogrič: ,.Bogomilovo slovo". — Odlomek iz operete „Jamska Ivanka". — Udar-. jajo tamburaši. 9. A. Foerster: „Ljubica". Mešan zbor. 10. J. pl. Bozzotti: „Dinarskim hridinam". Valček. Tamburaši. 11. K. Mašek - Hladnik: „Strunam". Mešan zbor. 12. J. Sjepušin: „Našoj zviezdi". Polka fran^aise. Tamburaši. 13. J. Leban; »Večerna". Mešan zbor. Prosta zabava s šaljivo pošto itd. Žačetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. — Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Opomba: Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Odbora. Prijatelji naše šolske mladine! Pohitite na ta dan v prijazne Trbovlje. Tam se vam bode nudilo za mal
dar, katerega položite domu na altar, vsakovrstne in prijetne zabave.
Politični pregled.
—	Slovanske vzporednice v Šleziji. Nemci so pričeli odločno gonjo sploh proti slovanskim učiteljskim vzporednicam v Šleziji, dasi se pre-meste češke vzporednice iz Opave v Poljsko Ostravo. Nemci zahtevajo popolno odpravo slovanskih vzporednic v Šleziji.
—	Iz Rusije. Zarota gardnih častnikov. V Petrogradu so odkrili zaioto med gardnimi častniki. Zarotniki so nameravali pomoriti vse velike kneze. Velikega kneza Vladimirja so nameravali povabiti na pojedino, kjer bi ga bili umorili. Zaprli so veliko gardnih častnikov, ki spadajo med najvišje sloje. — Dogodki v Lodzu. Delavci so ustavili kočijo, v kateri se je peljal kozaški general Marmusov. Generala so potegnili iz kočije in ga zabodli na cesti. Napadalci so pobegnili. Marmusov je ukazal kozakom streljati na neoboroženo množico in pleniti. Na tisoče delavcev stavka na Rusko Poljskem. Načelnika besarabskega orožništva, generala Cernluckega so našli mrtvega v njegovem stanovanju.
—	Ustaje po ruskih mestih. V tem tednu je bilo v Rusiji mnogo krvi prelite. Najprej so nastali nemiri v Lodzu. Tam je prišlo do večih nemirov in spopadov med vojaštvom in ljudstvom. Na ulici je teklo obilo krvi, ker so vojaki streljali na ljudstvo in to je tudi streljalo na vojake. Lodz je največje industrijalno mesto zapadne poljske Rusije. Nemiri v tem mestu so neprestani, zato tudi tam toliko carskega vojaštva. 60.000 delavcev se je borilo proti šestim polkom. Pri nemirih so ubili 343 judov in 218 kristijanov, število ranjencev pa cenijo na 700 oseb. Na carjev ukaz je proglasil generalni guverner Maksimovič v Lodzu vojno stanje.
V	Varšavi je bilo tudi nemirov in tudi tam je vojaštvo rabilo orožje in več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Poskus delavskih voditeljev povzročiti splošno stavko se ni obnesel, dasi je delavstvo razburjeno.
Na južni obali ..usije ležeče trgovsko mesto Odesa je že nekaj let torišče nemirnih elementov. Odesa šteje 450.000 prebivalcev, med katerimi je 100.000 inozemcev. Mesto je že od nekdaj središče tajnih ruskih družb. Čudno torej nikakor ni, da je ravno tu vzbruhnila grozna vstaja. Vojaško posadko cenijo na 23.000 mož. Mesto je precej dobro utrjeno.
Oklopnica ,.Knjaz Potemkin Tavriceski", katere mornarji so se prvi uprli, spada med oklopnice prvega razreda. Ladja je bila spuščena na morje 1. 1900, obsega 12.582 ton in ima 10.600 konjskih moči. Oborožena je z 42 brzo-strelnimi topovi, štirimi mitralezami in šestimi cevmi za torpedovke. Posadka šteje 731 mož. Vzrok upora mornarjev je bil ta, ker je ustrelil poveljnik mornarja Omelčuka.
V sredo so se zbrali delavci — 2000 po številu — v predmestju Peresip in sklepali, ali naj vprizore splošen štrajk ali ne. Po bulvaru so primarširali vojaki z nasajenimi bodali. Delavci so sprejeli vojaštvo s kamenji. Stotnije so odgovarjale s puškami. Drugega dne so popustili delavci delo in se sprehajajo v velikih gručah po mestu.
Nenadoma pa pride pred Odeso velika ruska oklopnica ,.Potemkin" z rdečo zastavo; na tej ladji so bili sami uporni mornarji. Topovi iz oklopnice so bili naperjeni na mesto in signalizirala je, da bombardira mesto, ako se oblasti zoperstavijo mornarjem. Na ladji so bili poklani vsi častniki ladje ter vrženi v morje, le one so pustili, kateri so se izkazali sporazumni z mornarji. Proti večeru se je začela bitka po ulicah. Streljalo se je v enomer ker so delavci zažarali shrambe v luki in železnico.
Brzojavke poročajo, da so v luki pred Odeso grozna opustošenja. Štiri ruske ladje so zgorele. Več poslopij v mestu so vstaši zažgali. Patrulje hodijo po mestu. Pisarne, skladišča blaga in druge stavbe so vse požgane, oropane ter popolnoma uničene. Za več milijonov rubljev blaga je druhal odnesla. Kolodvore je zasedlo vojaštvo, ker uporniki groze, da jih bodo z dinamitom razstrelili v zrak.
Iz Sebastopola so odplule v Odeso 4 oklopnice, 1 križarica in več torpedovk. Vodil jih je admiral Krieger, da vjamejo ,,Potemkina" in uporne mornarje. Admiral pa ni hotel s silo kaznovati upornikov; zato ni streljal na ,.Potem-kina", ampak se vrnil v Sebastopol. Pri tem pa se mu je uprla celo ena štirih ladij ter prestopila k ustašem, namreč oklopnica „Pobiedonoscev". Mornarji so častnike poprej deloma pomorili, deloma povezali, in je poveljstvo na ladji prevzel eden mornarjev. „Potemkin" je odplul na ru-munsko -obalo, pred pomorsko mesto Konstanzo, kjer se je usidril. S seboj ima eno torpedovko.
V	Libavi je bila velika zarota mornarjev, katero so zdaj zadušili. Vstaški mornarji so poškodovali vojašnice ter pretepli častnike. Uradno poročajo iz Libave, da so se uprli vsi libavski mornarji. V boju je padlo 325 oseb.
Rusko-japonska vojna.
Poskus Rooseveltov, da bi se sklenilo premirje na bojišču, je menda brezuspešen. Rusija bi rada izčrpala sovražnikovo moč, predno bo zadovoljna plačati vojno odškodnino. V Moskvi mobilizirajo zopet 17.000 mož, tudi v drugih okrajih so pričeli z mobilizacijo, tako da bo na novo mobiliziranih 100.000 mož. Linevič poroča, da so 22. junija začeli Japonci zopet z ofenzivo. Japonski naval je bil hud in nagel. Namena Japoncev, da bi obkolili desno rusko krilo, se ni posrečila. Rusi so se v veliki nevarnosti umaknili. — Yla-divostoška posadka, ki šteje tri vojne kore, dobi vsak dan 1000 mož ojačenj iz Rusi-je. — Pred Vladivostoško luko se pogosto pokažejo japonske vojne ladje, znak, da v najkrajšem času začno obleganje mesta. — Japonci so se v Mandžuriji popolnoma udomačili. Deželo smatrajo popolnoma za svojo. Poštne in brzojavne zveze urejujejo.
Novosti iz bojišča ne prinašajo nobenih iz-prememb o položaju. Ali pride do nove odločilne bitke, je odvisno od vremena, ker je sedaj v deževni dobi nemogoča vsaka akcija z velikimi množinami vojakov.
V severni Koreji so se začeli boji gued Rusi in Japonci, ker prodirajo Rusi proti jugu, Japonci pa proti severu.
Na desnem ruskem krilu poleg meje Mongolije se bijejo vedno boji kavalerije. General Miščenko je s svojo konjico postavljen na skrajnem ruskem desnem krilu in brani Japoncem napredovanje s te strani, ker bi ruska armada dospela v veliko nevarnost, ako bi se Japoncem posrečilo obkoliti jo na desnem krilu in presekati vez z ozadjem (Sibirijo in Rusijo). Da se to ne zgodi, so Rusi silno ojačili svo.~e desno krilo.
General Linevič' poroča, da so Japonci na-pali Ruse 1. t. m. ob reki Gaj. Sprva so Rusi zapustili svoje pozicije, ko pa so dobili okrep-ljenja, so Japonce potisnili nazaj proti jugu. Istotako so pregnali japonske voje iz Našanča, Julangša in Vafegona.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, oz. očeta, gospoda
Jakoba Lomiyja
trgovca v Središču
kakor za časteče mnogobrojno spremstvo predragega pokojnika do kolodvora v Središču izrekamo tem potoip slavni požarni brambi, slavnemu veteranskemu društvu, oz. njega zastopnikom, slav. učiteljstvu. oz. njega zastopniku ter sploh vsem udeležencem iz Središča in okolice svojo najiskrenejšo zahvalo. Istotako se lepo zahvaljujemo onim gospodom in gospem, ki so popoldne pohiteli v Čakovec, kjer smo blagega pokojnika položili k večnemu počitku.
V Središču, 28. junija 1905.
(330) 1
Žalujoči ostali.
Zacinjenje in popravila vsake vrste
točno in ceno.
Detnetrij Glittnac, Hotlar
Celje, GrašKa cesta štel 28
se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v I barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovar-| nah za sveče in magarin itd., paro- in
,/s . vodovode v bakru in železu. njf	(238)
jVlebloVana soba
elegantno urejena, s separatnim vhodom, se odda s 15. julijem. — Teč pove upravništvo „Domovine".	(331) i
fJP se išče za dobo počitnic. — Ponudbe na upravništvo ,,Domovine" pod „Dr. O."
jMalo posestjo
v Rakovi stezi (po domače Poznjakova klet)
se takoj proda.
Natančneje pove NEŽA REBEVŠEK, Nova cerkev p. VOJNIK ali pa lastnik V. REBEVŠEK, Rabelj, Koroško. (3ii) 3
2 učenca
iz dobrih hiš, ki sta dovršila nekaj razredov srednje šole, se takoj sprejmeta
v trgovimo z mešanim blagom
M. OGOREVC, Konjice
(329)	ŠTAJERSKO.	2-1
"Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 1*95.'
1 prekrasno pozlačena, precizijska ura z verižico, natančno idoča. za kar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za gospode. 3 komadi ff. žepnih robcev. 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamn-om. 1 elegantna dam-ska broža. 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce. 1 usnjat moSnjiČek za denar. 1 žepni nožek s pripravo. 1 par manšet-nih gumbov. 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, pisalna priprava iz niklja, mičen album s prekrasnimi slikami. 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost. 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem. 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred. ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če se denar naprej pošlje,
Dunajska razpošiljalna tvrdka
P. L UST, Krakov štev. 512.
(328)
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
2—1
Napise za slavoloke
za sv. birmo
ima v zalogi Zvezna tiskarna v Celju.
Posebni ceniki strojev zastonj!
Vsakovrstne najboljše poljedelske Stroje, posebno pa
mlatilnice
za ročno rabo in na vitelj (gepelj) ter čistilnice priporoča
Trgovina z železnino JERHUR" P. MOJC, Celje.
Zaloga
omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in prešic za pripravljanje malino-vega soka.
Vrtni stoli in železno pohistVo.
.■■U«|M. ■■■ itUM	*	...
bakru in železu. {V-
!38) 50-16
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so '
JingerjcVi šiValni stroji
za domaČo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje —: tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	=
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih == modernega in umetnega vezenja
Singerjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. deliuška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -24
fjtalpascljinen
Singer Co. Nahmaschinen Aot.Ges.
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.