Leto 1880.
223
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXV. — Izdan in razposlan dne 16. junija 1880.
01.
Razglas c. kr. vlade od 3. junija 1880,
o dogovora z Belgijo, sklenjenem dne 12. janavarja 1880 o vzajemni brambi trgovinskih znamk •	ali mark.
C. in kr. avstro-ogerska vlada sklenila je naslednjo domembo z Belgijo o vzajemni obrani trgovinskih znamk ali mark.
Déclaration.
Le gouvernement I. et R. d’Autriche-Hongrie et le gouvernement R. de Belgique désirant assurer une complète et efficace protection à l’industrie de leurs sujets respectifs, les Sousignés dûment autorisés a cet effet sont convenus des dispositions suivantes :
I.
Les sujets autrichiens ou hongrois en Belgique et les sujets belges en A.utriche-Hongrie jouiront de la même protection 'lüe les nationaux pour tout ce qui con-°erne les marques des marchandises ou
leurs emballages et les marques de fabrique et de commerce.
IL
Les sujets autrichiens ou hongrois T11' voudront s’assurer en Belgique la propriété d’une marque devront se con-•nier aux lois et réglements en vigueur
Belgique sur la matière.
Izrecilo.
Ker c. in kr. avstro-ogerska vlada in kr. belgijska vlada želita obrtnosti svojih obojostranskih podložnikov zagotoviti popolno in izdatno obrano, sta v to prav pooblaščena podpisanika dogovorila naslednja določila:
I.
Avstrijski ali ogerski podložniki bodo v Belgiji in belgijski podložniki na Avstro-Ogerskem v vsem, kar se tiče znamk od blaga ali njegovega ovoja, kakor tudi fabriškib in trgovinskih znamk, uživali isto obrano, kakor rojaki ali domači.
II.
Avstrijski ali-ogerski podložniki, kateri si hočejo v Belgiji zagotoviti pravico lasti do znamke kake, dolžni bodo izpolnjevati zakone in ukaze, kateri na to stran v Belgiji veljajo.
Réciproquement les sujets belges qui voudront s’assurer en Autriche-Hongrie la propriété d’une marque seront tenus de déposer les pièces exigées par les lois et règlements en vigueur en Autriche-Hougrie à la chambre de commerce de Vienne pour l’Autriche et à la chambre de commerce de Budapest pour la Hongrie.
III. .
Le présent arrangement aura force et vigueur de traité jusqu’à dénonciation semestrielle de part et d’autre.
En foi de quoi le Soussignés dûment autorisés ont dressé la présente déclaration et y ont apposé le sceau de leurs armes.
Fait en double expédition à Vienne, le 12. Janvier 1880.
Baron de Haymerle m. p.
Conte Jonghe d’Ardoye m. p.
Takisto bodo nasproti belgijski podložniki, ki si hočejo na Avstro-Oger-skem zagotoviti pravico lasti do katere znamke, imeli dolžnost, izkaze potrebne po zakonih in ukazih, ki veljajo na Avstro-Ogerskem, v shrambo dati za Avstrijsko pri trgovinski zbornici na Dunaji, a za Ogersko pri Budim-Peštanski trgovinski zbornici.
m.
Pričujoči dogovor bode imel moč in veljavo pogodbe dotle, dokler se z ene ali druge strani pol leta naprej ne od-pové.
V dokaz tega sta — kakor je v redu — pooblaščena podpisanika pričujoče izrecilo izdala in pritisnila mu vsak svoj pečat.
Storjeno v dvojnem izdatku na Dunaji, dne 12. januvarja 1880.
Baron llaymerle s. r.
Grof Jonglie d’Ardoye s. r.
Ta domemba deva se na temelji postave od 15. junija 1865 (Drž. zak. st. 45) v moč ter bode od dne razglašenja veljala za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaji, dne 3. junija 1880.
Taufte s. r.	Korb s. r.
03.
Ukaz niinistcrstcv za finance in trgovino od 25. maja 1880.
da se tek carinske črte (coine linije) na cesti od c. kr. Zanlske colnije do potoka Rosande
premeni.
Dogovorno s c. kr. trgovinskim ministerstvom, po tem s kralj, ogerskimi mi-nisterstvi za finance, poljedelstvo, obrtnost in trgovino ukreneno je, tek carinske črte med okolico Tržaškega svobodnega pristanišča in vkupno carinsko okolijo preložiti takö, da se kos avstrijske ceste od c. kr. carinskega urada (colnije) v Zaule do potoka Ilos.ande privzame v občno avstro-ogersko carinsko, okolijo.
Tanja določila in čas, kdaj začne veljati pričujoči ukaz, razglasé se po de-žolno-vladnem lista.
Krieg» Au s. r.
6:1.
Ukaz ministerstva za trgovino od 1. junija 1880,
da se za pomorsko-trgovinske ladje dalnje vožnje in velike obrežne vožnje v avstrijskem trgovinskem pomorstvu vvedejo mezdno-obračnnske in plačilne knjige.
§• 1-
Na vsaki pomorsko-trgovinski ladji daljne vožnje in velike obrežne vožnje naj ladjar (ali njegov namestnik) po vzorci A. piše mezdno-obračunsko knjigo (mezdno obraČunico).
§• 2.
V mezdno-obračunski knjige odpre se vsakemu mornarju poseben račun ali konto. Va-nj naj ladjar vpiše vsako plačilo, katero mornarju na mezdo (najem-ščino) opravi, ter naj ukaže, da mu ga prejemnik v dotičnem predelu precej potrdi.
Ako prejemnik ne zna pisati, naj pristavi svoje ročno znamenje in to znamenja naj potrdita dve priči (dva svedoka).
§. 3.
Vsak mornar dobi eno plačilno knjigo (plačilnico) po vzorci J5., v katero ladjar vsako na imeteljevo mezdo opravljeno plačilo, istodobno z dotično opomnjo v mezdni obračunici vpiše, svoj podpis pristavljaje.
Plačilnico brani imetelj.
§• 4.
Vsak prestop določil tega ukaza kazni se po disciplinarnem potu z globo do petdeset goldinarjev.
Globa teče v pomorstveno-podporni zalog.
Globe, ki jih od kazni zapadših ni moči iztrjati, naj se premené v zapor, računeč po en dan zapora za dest goldinarjev.
§•5.
Pričujoči ukaz pride v moč 1. dne decembra 1880.
Korb s. r.
A. Obrazec mezdne obracunice.
Stran 1.
Im«*, priimek, očetovo ime, domovinsko selisče: j*an, katerega je »topil na ladjo:
Mezda, za katero je najet, in druga povračila, na mesec:	. .
v kovanem novci : v papirji:	. . .
V'n, katerega stopi / ladje:
Dan, katerega se kdo vnovič najine:
Mezda in druga povračila, na mesce: Jan, katerega stopi z ladje: . ■ .
Izplačila.
Podpis prie, ce prejemnik nežna pisati
B. Obrazec knjige plačilnice.
Ime, priimek, očetovo ime: Domovinsko selišče: . . .
Okraj:..................
Kronovina:..............
Stran 1
Opomnju.
NB. Tu bodi tiskan ministerski ukaz o vvedenji mezdno-obračtinskih in plačilnih knjig.
Stran 2 in sledeče.
Ime ladje:	 Svojstvo mornarja:						
Mezda, za katero je najet, in druga povračila, na mesec:						
		v kovanem novci : .			
		v papirji: ....			
Prijemki.					
Kraj, kjer se plačilo opravi	Dan	1 m e plačilno	V tuji veljavščini	V avstr. v. prejeti ali preračunjeni, če je plačilo v tuji veljavi opravljeno	Podpis ladjarjev
					
«4.
Trgovinski dogovor mrd Avstro-Ogerskiin in cesarstvom
nemškim od 11. aprila 1880.
(Sklenen v Berlinu dne 11. aprila 1880. po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen v Dragi dne S. junija 1880 in v obojestranskih pritrdili!) izmenjan v Berlinu dne !). junija 1880.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; poknežeiii grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo s tem:
Ker je med Našo vlado in vlado Njegovega Veličanstva nemškega cesarja, kralja pruskega, v namenu, da se razmeri trgovstva in prometa med obojo-stranskimi ozemlji začasno uredijo, bil v Berlinu dne 11. aprila 1880, skle-nen iz 2 členov sestoječ dogovor, kateri slove od besede do beede tako:
Cesarsko in kraljevsko avstro-ogerska vlada in cesarsko-nemška vlada sta v oziru na to, da razprave med njima zarad domembe o novi trgovinski in carinski pogodbi začete doslej še niso mogle završiti se, niti dado nado, da bi se kmali dokončno dorazumenje doseglo, v to svrho, da se trgovinski in prometni razmeri med obema državama nadalje začasno uravnajo, sklenili naslednji dogovor:
Člen I.
Trgovinska pogodba od 16. decembra 1878 z dotičnim končnim zapisnikom vred naj za čas od 30. junija 1880 do 30. junija 1881 ostane v moči z naslednjimi določili:
1.	Določila v členu 6 pogodbe, po tem v končnem zapisniku k temu členu, lit. A in B, preklicana z izrecilom od 31. decembra 1879, in tako tudi podrobni propisi vzajemno priobčeni s pismoma od 16. decembra 1878 ostanejo tudi v bodoče brez veljavnosti.
2.	Domembe v odstavku 1 in 2 člena 10 pogodbe, v carinskem (colnem) kartelu, pridjanej tej pogodbi kot dodatek A in v dotičnih izrecilih končnega zapisnika naj se tudi v tečaji razdobja do 30. junija 1881 v toliko izvajajo, kolikor ne branijo veljavni zakoni.
3.	Določilo v drugem odstavku člena 15 pogodbe, o prepovedi in kaznovanji uporabe ne razglašenih tarif po železnicah bode tudi dalje neveljavno.
4.	Takisto ostane tudi odstavek člena 17 pogodbe, o prepovedi zasezanja železnocestnih vozil, še dalje neveljaven.
Člen II.
Pričujoči dogovor naj se z obeh strani predloži v Najvišjo pritrdbo in pritrdilni listini naj se izmenjata v Berlinu brž kakor se bode moglo.
V dokaz tega sta podpisana v imenu svojih vlad predstoječi dogovor v dvojnem izdatku podpisala in podpečatila.
Tako storjeno v Berlinu, dne 11. aprila 1880.
(L. S.)8zéfhéiiyi s. r.	(L. S.) v. Philipsborn s. r.
Smo, pretehlavši določila tega dogovora odobrili ga in potrdili ter obetamo tudi s Svojo cesarsko in kraljevsko besedo, da ga bodemo po vsi Hj^govi vsebini zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dali. V potrdo tega Smo pričujočo listino svojeročno podpisali in ukazali udariti na-njo Naš cesarski in
kraljevski pečat. Tako storjeno v Pragi petega dne meseca junija v letu Gospodujem tisoč osem sto osemdeset osmem, Našega eesarjevanja tridesetem drugem.
Franc Jožef s r.
It aro n Haymerle s. r.
Po Naj višjem povelji Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva Baron Vilhelm Konradsheim s. r., c. in kr. dvorni in ministerski svetovavoc.
To izrecilo se razglašuje s tem, ko sla obe zbornici državnega zbora privolili. Na D n naj i, dne 11. junija 1880.
Tauffe s. r.	Korb s. r.	Krieg» A.« s. r.
65.
Postava od 5. junija 1880,
s katero se vladi daje oblast, priredbeni promet z nemško carinsko okolijo ukazoma uravnati do
30. dne jnnija 1881 najdalje.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Vladi daje se oblast, ukazoma dozdanji priredbeni promet z nemško carinsko okolijo uravnati za čas do 30. junija 1881 in ne za dalje.
§. 2.
Zvršiti to postavo, katera pride v moč z dnem razglašenja, naročeno je Mojemu skupnemu ministerstvu.
V Pragi, dne 5.junija 1880.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	Streinayr s. r.	Hors! s. r.
Zieiuiatkow»ki s. r.	Fulkenhu.vii s. r. Kori» s. r.
Pražak s. r. t'onru<l-]tyl>e»feld s. r. Krieg» A.11 s. r.
66.
Ukaz vscskiipiiega ministerstva od 11. junija 1880.
s katerim se na temelji postave od 5. junija 1880 (Drž. zak. št. 65) in po dogovoru z vlado dežel ogerske krone priredbeni promet z nemško carinsko okolijo uravnuje do vštevno 30. dne
junija 1881.
Od 1. julija 1880 počenši naj obveljajo naslednja določila o carinsko-urad-nem (colnijskem) postopanji z blagom, katero se do 30. junija 1881 izvaža v nemško carinsko okolijo, da bode ondi podelovano.
§• 1.
Tkanine domačega dela, ki se izvažajo zarad pisanja (tiskanja), barvanja ali beljenja ter v propisanem roku pisane, barvane ali ubeljene vnovič vvažajo, so o povratku jdo meri njihove teže po priredbi podvržene carini (colu), in to:
a)	pisane ali barvane tkanine carini po 14 gld. v zlatu od 100 kilogramov;
b)	beljene tkanine carini po 4 gld. v zlatu od 100 kilogramov.
§. 2.
Proste v voznin pri vnovičnem wozu za dobo, dokler veljajo ta določila, so:
a)	tkanine domačega dela, ki se izvažajo za kako drugo v §. 1 ne imenovano podelovanje ali priredbo, ter podelane vnovič vvažajo;
b)	preja domačega dela, ki se zarad pranja, beljenja, barvanja, pisanja, vezenja in tkanja izvaža in po dokončanem delu nazaj v deželo pripravi ; takisto tudi preja (s primesjo k temu potrebno) v napravo čipek (špic) in pasarskega blaga;
c)	vsakovrstni uže rabljeni predmeti, ki se v popravo izvažajo in popravljeni vnovič vvažajo ;
d)	drugo blago in drugi predmeti domačega dela, ki se izvažajo, da bodo v mejnem okraji podelovani, ter se vnovič vvažajo, ne izpremenivši bitnega svojstva niti imena v trgovanji navadnega.
Ni dopuščeno, izvažati na priredbo prejo za potkanje in ob enem za barvanje ali tiskanje tkanine iz nje narejene, ali pa polst (klobučino).
§• 3.
Y ostalem bodo dalje veljala določila §§f0T 3—19 ukaza od 31. decembra 1879 (Drž. zak. od 1. 1880 št. 4) z naslednjimi premenami:
a)	Dopustni listi za priredbeni promet, izdani po §. 5, veljajo do 30. dne junija 1881 ter v to ni potreba vnovično prošnje.
b)	Na mesto mere v §. 7 obsežene, „da rok za vnovični vvoz tkanin, katere se izvažajo zarad pisanja ali barvanja, nikakor ne sme segati čez 30. dan septembra 1880“, naj stopi to določilo, da rok za vnovični vvoz tkanin, izvaža-nih zarad pisanja ali barvanja, nikakor ne sme segati čez 30. dan septembra 1881.
c)	Kot dodatek §fu 12 naj veljâ naslednje določilo :
Pri izvoznem odpravljanji tkanin v priredbo namenjenih naj carinski urad (colnija) zanesljivo in za gotovo ové, kakšna je tkanina, namreč če je sirova, beljena, barvana ali opisana, ter vpiše svoje najdenje v oba primerka vpovedi (deklaracije).
Taaiie s. r.	itremayr s. r.	Horst s. r.
Ziemialkowski s. r. Falkenhayn s. i. Korb s. r. Pražak s. r. Cloiirad-Itybesfeld s. r. Kriegs A« s. r.
Razglas fina ličnega ministerstva od 7. junija 1880,
da sta se postavili dve ekspozituri kralj, velike colnije v Brodu in to na kolodvoru v Buzudu in
pri paroplovstveni postaji v Sekovci.
Po priobčilu kralj, ogerskega finančnega ministerstva sta se v Bosni ustanovili dve podružnici ali ekspozituri kralj, velike colnije Brodske, in sicer ena na kolodvoru v Buzudu in druga pri paroplovstveni postaji v Sekovci.
Obe ekspozituri imata oblasti ocarinjevanja, kakoršne imeva mala colnija I. razreda, a Buzudska je vrh tega pooblaščena k nopovednemu postopanju pri železnocestnem prometu.
Ekspozitura Buzudska je začela delati 16. septembra 1879 a Sekovška dne 23. februvarja 1880.
Pražak s. r.