Poštnina plačana v gotovini.
Oh* U<- Hr
Spedlz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-7* Uprav*: Trst, ulica S. Amastasio 1-c - tel. 1-10-11 Goriško uredništvo: Gorica, Biva Plajsrutta št. II, CENA: posamezna številka L 28. — Naročnina mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstv-mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni fiekovB' račun: Trst štev. 11-7223.
zDožična beseda 1956
Krščanstvo obhaja letošnje božične praznike pod vtisom zgodovinskih dogodkov, ki za stoletja rišejo pet človeškemu življenju in nehanju. Prav v teh dneh je .ves svet živa priča strašnih bojev, ki jih, za Poljaki, bojuje madžarsko ljudstvo za boljše življenje, za dostojanstvo človeka, za svobodo. Berlin, Poznanj, Varšava, Budapesi in sedaj še Stetin — to so milijoni in milijoni delavcev, kmetov, izobražencev, mladincev, ki pa-\ dajo na barikadah pod tankiMn topovi.
Odpor je vzbrstel iz vrst organiziranih delavcev, onih delavcev, ki so bili steber komunizma, so trdno verjeli v njegovo mesijanstvo o svobodi, o enakosti, o socialni pravičnosti. Pa so se končno prevarani in razočarani dvignili prati njemu in ga pred svetom razkrinkali kot krivi nduk, ki je po 40-letnem eksperimentiranju ne samo ugonobil vse moralne vrednote človeštva, ampak je vse sloje človeške družbe — razen vladajoče oligarhije — pognal -na beraško palico, u stradanje in obup.
Pred dvema mesecema je bil komunizem še v ofenzivi, danes se u-mika pred svobodo in demokracijo.
Božič je simbol zmage svetlobe nad temo, dobrega nad zdim, a letošnji Božič je tudi praznik zmage resnice nad lažjo in prevaro. Na vzhodu se dela dan. Se bo trpljenja. Ali mesijamtvu komunizma je bil zadan smrten udarec. Z njim bo izginilo iz civiliziranega sveta suženjstvo, glad, nasilje. Človeštvo bo zaživelo v vseh svojih slojih novo življenje svobode in socialne pravice.
V tej nadi vsem ljudem, ki so dobre volje, posebno pa Slovencem, Hrvatom, Srbom, in ostalini Slovanom, kakor tudi našim sodržavljanom italijanske narodnosti — naša iskrena božična voščila!
Trst, za Božič 1956.
Dr. JOSIP AGNELETTO
Leto X. - Štev. 51
Trst - Gorica 21. decembra 1956	Izhaja	vsak	petek
ilaSa božična terjatev
s~7\ožični prazniki so po izro* V/1 Čilu posvečeni misli na ljubezen, družinsko srečo, na pr ere jan j e in notranje preči; ščenje. V teh dneh naj bi vsak, vsaj za ta čas, ne mislil predvsem nase, na svoje potrebe in koristi, temveč na druge.
Zato izbiramo in darujemo bor žična darila, simbol ljubezni, ki naj obdarovance razveselijo, jim dokažejo, da v življenju, v katerem tako radi potegnejo nepru jazni vetrovi, niso sami.
Tako smo delali vedno in ter mu smo, vsak pač po svojih mor čeh in v mejah razpoložljivih sredstev, ostali zvesti tudi letos. S tem smo z majhno žrtvijo, majhno odpovedjo počastili ta veliki praznik ljubezni, ki nas spominja na dogodek, ko je sam Bog Sin prišel med nas, da bi v človeški podobi z nami živel in za nas trpel ter nas z žrtvova-. njem samega sebe odkupil.
Njegov zgled nas vabi in uči, da moramo ne samo na Božič, temveč v vsem svojem življenju iskati srečo in zadovoljstvo pred= vsem v izpolnjevanju svojih dolžnosti, ne pa v službi svojim slabotnim, v izkazovanju uslug in dobrote drugim, ne pa v oseb* nem uživanju, ki tako rado za; pušča v usiih grenak okus in or staja duša ob njem prazna.
Največji užitek je dajanje, ne jemanje. Najvišje zadoščenje bomo imeli po zavestno doprb neseni žrtvi, ne pa po hlastanju z vsem, kar naj bi nam bilo po--tiebno za čim boljše počutje na» .šega telesa in nasičenje vseh nar ših nagonov in teženj ,od potrer be po hrani pa tja do volje za oblast.
Premislimo nekoliko in odgor vorimo si, vsaj sami Sčbi bodimo iskreni — ali smo ravnali tako? Ali smo v preteklem letu storili vsaj par dejanj, ki so v skladu s to zahtevo? In če nismo, če jih je bilo malo, potem sklenimo, da bomo v bodoče drugačni, boljši.
Prazniki, ki so pred nami, naj nam bodo dan obračuna, in vsem, katerim je to potrebno, začetek nove poiti.
5jt #	:>
Seveda ni dovolj, da izkazujer mo ljubezen samo svojim najož; jim sorodnikom, da žrtvujemo tu in tam nekaj samo v dobro svojih osebnih znancev. Če je kakšen povojni Božič pozival k širši, tako rekoč ves svet obsegar joči solidarnosti, potem je to prav gotovo letošnji Božič. Par sto kilometrov od nas, tam no severovzhodu, padajo obupani in svobode željni ljudje v borbi za dosego boljšega, človeka vrednega in po vseh božjih ter posvetnih postavah tudi človeku pripadajočega življenja. Nasilje ima na svoji strani orožje, nje--govim nosilcem ni do plemenito; sti, zato trenutno še dosegajo varljive zunanje zmage. Medtem pa je zavladalo v deželi pomanj; kanje, tisoče ljudi je odpeljanih v sužnost proti vzhodu, več kot sto tisoč se jih je že zateklo v zaščito Zahoda. Eni in drugi so potrebni pomoči.
Vzpodbujajoče je gledati, kako se je svet odzval njihovemu klicu. Morda celo grenko za po; dobne begunce, ki so iz sličnih razlogov zapuščali svoje domo; vine v prvih povojnih letih, pa so bili sprejeti hladno, s pridržki, obdajalo se jih je s sumom, niso bili redki primeri, da se jih je celo zavračalo. No, zdaj lahko rečemo, da je le prodrlo spozna; nje. Ni se uveljavilo samo v g la; vah odločujočih državnikov, ki še vedno računajo s hladnimi političnimi dejstvi, pač pa je po-polnoma prevzelo množice. Zbir; ke za pomoč madžarskim rodoljubom in beguncem so povsod dosegle presenetljive uspehe, jav;
('Nadaljevanje na 2. strani)
Ali misli država zaščititi našo manjšino po črkah ustave? - Slovenci pričakujejo jasen odgovor!
Narodnostne manjšine so danes pro-.blem, kateremu se moderna demokratična država ne more izogniti. Manjšina, ki je bila zaradi sprememb državnih mejž odtrgana od matične države ali svojega narodnega jedra, ima po osnovnih načelih mednarodnega, prava in mednarodnih obvez o narodnih manjšinah pravico do obstoja in razvoja. Država, pod katero se je znašla, mora zaščititi njen etični značaj, njen jezik, njen obstoj.
Pravice etične manjšine do obstoja so enotne in nedeljive prav tako kot pravica do svobode. Desettisočglava ali milijonska manjšina imata enako pravico do zaščite in obstoja. Totalitarne vladavine fašizma in hitlerizma, 'ki so gazile lo narodnostno necelo, 'so izginile prav tako, kakor bodo propadle totalitarne vladavine, ki gazijo pravico do svobode.
Tudi 'Italija ima v svojih mejah narodnostne manjšine. Med temi je slovenska manjšina. Koliko je Slovencev v Italiji? To ni važno; važno je, da so in še
posebno, da prebivajo tu od davnine.
Nova italijanska ustava, vsebuje določbe, ki jamčijo jezikovnim manjšinam državno zaščito. S .temi določbami se je povojna Italija uvrstila glede mednarodnih manjšin med napredne demokratične države. To je njej v čast in povišuje njen. mednarodni ugled.
Toda državni osnovni zakon ne sme ostajati mrtva črka. Dejstvo je, da se danes 'Slovenci v Italiji ne čutijo enakopravni državljani. Oblasti jim s tem nav-nenjem vsiljujejo vtis razlikovanja med njimi in med italijansko govorečimi državljani. Čutijo se zapostavljeni. Vkljub -temu, da italijanska ustava ščiti slovenski jezik in ima zato vsak Slovenec u-stavno pravico, de ta jezik javno govori, poizvedujejo in sprašuj-ejp državni in- občinski informativni organi, policijski sr genti in karabinjerji pri hišnikih in sosedih, ali se v tej ali oni družini govori po slovensko. Vkljub temu, da .so šole s slovenskim učnim jezikom javne držav-
ne šole z istimi pravicami kot italijanske šole, sprašujejo in poizvedujejo ti organi, ali ta ali ona družina pošilja otroke v slovenske šole. To se ni dogajalo samo, ko je šlo za opcije za ohranitev italijanskega državljanstva, ampak se to dogaja sistematično, dosledno, ko -gre za najne-vadnejše prošnje, kot za obrtno ali trgovinsko dovoljenje, za potni list, za otvoritev trgovine, za nakup nepremičnin, za sprejem v javno službo, za podporo itd.
-S tako sistematično jezikovno ločitvijo državljanov javne oblasti umetno vzdržujejo kitajski zid med Italijani in Slovenci. S tem ovirajo iz-gladi-tev narodnostnih naspratstev, zfoližamje, mirno, sožitje itn; medsebojno spoštovanje med Slovenci in Italijani. ‘Komu y korist?
T-o je diskriminacija Slovencev, In taka diskriminacija je ne samo protizakonita in krivična, ona je tudi z državnega stališča pc-litično protiproduktivna in predstavlja vgrobo žalitev Slovencev. -Slovenc so se -izkazali od 1. 1919 naprej pod
Italijo kot -marljivi delavci, pridni kmetovalci, vestni uradniki, podjetni obrtniki in trgovci ter -lojalni državljani. To so bili ce-lo takrat, ko je foi-1 fašizem napovedal njih nasilno iztrebitev. Slovenci so se borili- in -padali' -za Italijo po afriških peščenih puščavah, na Francoskem, v Grčiji, po ruskih stepah in močvirjih. Sele takrat, ko je fašizem z brutalno silo in cinično nesramnostjo začel svojo pospešeno raznarodovalno politiko, se je med Slovenci1 rodil odpor proti nasilju.
Ha tel in oni
PISMO IZ KAIRA
Osebno glasilo Naserjevega prijatelja Hejkala, »A-kbar el Jom«, je pred kratkim priobčilo karikaturo, na kateri je bil predočen nagrobnik. V ozadju se je dimnik) mesto Port 'Said z ostanki potopljenih ladij. Napis na nagrobniku se jc g'a-sil: »Tu počiva Britansko cesarstvo, roj. v Indiji, umrlo v 'Port Saldu.« Geneialnt tajnik OZN stoji pred nagrobnikom, zatopljen v. napis. -Zavaljen debelušnik z molkom v desnici in fesom na glavi, ki simbolizira Egipt, dopoveduje Hammar-skjoeldu: »Mi ga nismo ugonobili, napravilo je samomor.«
V resnici se bo Velika Britanija težko pokorila -za številne svoje pogreške, in sicer na najbolj občutljivem delu —■ na denarnici. Egiptovska vlada je že imenovala številne komisije za ugotavljanje vojne odškodnine. Najprej je zaplenila vse britansko, francosko in židovsko imetje. Iz objavljenih podatkov je mogoče izvedeti, kako obsežno je premoženje, ki sta ga Anglija in Francija vložili v Egiptu, in v kakšni izmeri sta sodelovali v gospodarskem življenju faraonske dežele.
Nafta
Zaplembe, ki jih je objavilo egiptovsko finančno ministrstvo, obsegajo vsa področja egiptovskega gospodarstva: banke in zavarovalnice, petrolejske vrelce in rudarstvo, -bombaievine, strokovnjake na borzah -bombaža in vrednostnih papirjev ter mogočno število trgovskih družb. V IKairu iin- Aleksandriji je poslovalo 94 -britanskih in francoskih zavarovalnic. Štiriintrideset računskih strokovnjakov — v -glavnem so bili to Angleži — je imelo popoln vpogled v najintimnejše, poslovanje egiptovskega gospodarstva.
»Shell Company of Egypt« je posedovala petrolejske vrelce na Sinaju in na zahodni obali Rdečega morja ter cevovode In rafinerije v ‘Suezu. »Anglo-Egyp-tian Oilfields« je prav tako vrtala za nafto na Sinaju, »Societč 'Egyptienne de Petrol« pa se je ukvarjala v glavnem z razdeljevanjem nafte in njenih derivatov. Egipčani so zapleni,1-i	12 paroplovnih
družb, prav -tako vrsto trgovskih hiš: O-rosdi Back, Scherula in Cicurel. Solastnica podjetja Cicurel je žena bivšega francoskega ministrskega predsednika Men-des - France-a.
Na borzah -bombaža je dovoljena samo uporaba arabskega jezika. Zdravnikom, odvetnikom, profesorjem, učiteljem, časnikarjem, ki so po poreklu Angleži,
Vsak pritisk rodi odpor. To je zakon narave. Tako je bito tudi v tem primeru.
Nihče ne more odrekati državi pravico, da se brani pred razkrajajočimi in, sovražnimi elementi. Ali njene oblasti prav tako nimajo pravice smatrati Slovence za prekucuške elemente, sovražnike države in ograževalce njenih, meja samo zato, ker pošiljajo svoje otroke- v slovenske šole in ker govore slovenski. -Prav tako nimajo pravice prikazovati vse Slovence kot komuniste, ki bi izpodkopavali demokracijo. ki je temelj državne ureditve nove Italije.
Pa se vendar najdejo neuravnoteženi ljudje, ki jim je narodnostna m-ržnja vsakdanji kruh; ljudje, -ki so prespali -razvoj zadnjih 50 let in ne razumejo novega časa. Taki ljudje se ne zavedajo današnje stvannosti, ki z odmevajočimi udarci trka na vrata Zahodne Evrope: ali združita* ali pogin. In taki .ljudje se še danes, v polovici XX. stoletja, pečajo z mislijo o asimiliranju 'Slovencev, delajo iz tega pogoj, v smislu katerega naj bi Slovenci samo za ceno poitalijančevanja postali zares, ne pa samo formalno enakopravni državljani.
Take ljudi srečamo tudi na odgovornih mes-tih in v javnih- službah. Oni se ne zavedajo, da državi, kateri služijo, s svojo miselnostjo ne delajo uslug, pač pa ji škodujejo. Petdesetmilijonska- Italija se nima ba,ti nekaj deset tisoč Slovencev v svojih mejah. Njih poitalijančevanje bi bilo za, narod, ki- se prirodno množi bolj kot kateri koli narod v Evropi, le kaplje v morje. Misel pa, da -bi z asimilacijo Slovencev mogli za vedno zavarovati vzhodno državno mejo, more biti seme plod preziranja zgodovinskih dejstev.
•Italijanstvu Trsta ne -grozi glavna nevarnost od slovanskega, pač pa od germanskega sveta, to dokazuje vsa dosedanja zgodovina teh krajev. V vsej sve-tvni zgodovini ,bi tudi zaman iskali u-spehe asimilacije narodnih manjšin od danes na jutri, v nekaj stoletjih pa naj bi (Nadaljevanje na 2. strani)
Pred petnajstimi leti so nacistične svinčenke votlile telesa slovenskih borcev za svobodo. Danes, v sredi miru, ob frfo-tanju mirovnih golobov in popevkah koeksistence, padajo v boiični noči deUtvci in dijaki v metežu komunističnih svinčenk. Tudi tega gorja naj nas reši Bog!
Francozi ali Iziaelci, je prepovedano izvrševanje njihovih poklicev. Na egiptovskih ladjah so bili vsi kapitani angleškega jezika odpuščeni.
iPri zaplenjenih podjetjih seveda ni š.'o za to, da bi obratovanje ustavili, pač pa nasprotno so dežele zaplenjenih obratov enostavno prevzeli Egipčani čisto po sovjetskih in Ijudskcdemokiatičnih zgledih.
Ugled
'Splošni vtis l.-udi, ki priznajo razmere na tem delu sveta je, da je Velike Britanija -tu in v ostalih arabskih državah po-poinom. zapravia svoj nekdanji ugled. Pr- tem pa so Angleži tudi ostalemu svobodnemu svetu izkazali 'zelo slabe usluge. Kremelj bi te-nega uspeha ne dosegel, pa -tudi, če bi razmetal še toliko dolarskih propagandnih milijonov, kakršnega je vtaknil v žep z angleško-francosko intervencijo. Ze leto in dan se Velika Britanija obnaša r.o- Bližnjem vzhodu uspešnejše kot najboljše plačani sovjetsik agitator. Ze leto in dam se ara-baki diplomati in politiki pritožujejo, da jih Anglija naganja v sovjetsko naročje.
■Določena zahodna propaganda je že pred časom zatrjevala, da je Egipt na 'tem, da postane lahek plen komunizma. Popolnoma -napačno pa je mnenje, da je Naser pripravljen svojo odvisnost od Zahoda -zamenjati s sovjetskim suženjstvom. 'Naserjeva politika je zasidrana na osi Beograd - Novi -Delhi. Tito in Nehru sta od kazal a Naserju pot v nevtralnost, ki sta jo imela že pred očmi »vafdista« Na-has paše in Šalah Eddin z« časa Faruka, 'ko sta odpovedala zavezniško pogodbo z Veliko Britanijo 1. 1951.
'Razumljivo pa je da so komunistični plačanci v Egiptu s sovjetsko diplomatsko in vohunsko službo izkoristili položaj, ki so ga na eni strani -u-stvarili Angleži, na drugi pa Naserjeva neomejena d i-k ta-torska čast: hi spnost.
Sovjetski lonček
Stalinovi dediči se zavedajo, da bo komunizem po voden el v tujini in doma. če bodo enkrat prenehali hrupni uspehi komunističnih diktatur. Ta železni zakon vseh diktatur je v skupno interesno povezavo spojil kremeljsko samovlado z Naserjevo novofašistovsko diktaturo po j-s-tem obrazcu, kakršen je 1. 1939 vezal Stalin« s (Hitlerjem. Kakor takrat, prav tako sta tudi sedaj oba partnerja prepričana, da »lužita vsak svojim koristim.
Leta 1939 je Stalin pošilja! Hitlerju b.i.r-cin in surovine, 1. 1955-56 je Hruščev zalagal 'Naserja z orožjem in municijo. Naserju je lebdela pred očmi šestdesetmili-jonska arabska država z v-semi ogromnimi petrolejskimi bogastvi, kateri bi on stal na čelu. Kremelj s svoje strani pa je že čuti! novega satelita <v žepu. Z njim bi odrezal Zahodni Evropi petrolej in raztegnil svojo oblast do Britanskega otočja p, vsej Severni Afriki.
Te sovjetske načrte je razkrila Sinajska puščava. 'Sinajski polotok so našle izraelske čete kot en sam orjaški erze.ral orožja in municije. Te ogromne zaloge ne -bi ‘zadostovale samo za izbris majhne) Palestine, pač pa so resno ograiale tudi ostale države tega področja.
Orjaški vojni plen
Kratka vožnja po ozemlju, ki so ga izraelske čete zasedle v štirih dneh svoje ofenzive in, ki meri kakih 60.000 kvadr. km, nazorno dokazuje obseg sovjetsko -egiptovskih ofenzivnih načrtov. Ogromn: kolone tankov in topov ter municijs-kih vozil se vlečejo proti -Palestini. Najmodernejši protitankovski topovi češke izdelave, dolge vrste sovjetskih tankov T 34. Vse vrste strojnic prevaža na ducate in ducate -težkih kamionov. Ob zasilnem kolovo7.u ležijo mogočne skladovnice zabojev s skrbno -naoljenim razstavljenim orožjem. To orožje očitno ni bilo namenjeno četam za .borbo -v puščavi.
•Municijski zaboji vsebujejo -granate za topove, ki jih egiptovske čete sploh še niso imele in so bile namenjene za druga 'zbirališča čet. Tri bencinska skladišča so po uradnih .navedbah vsebovala vsako po 2 Ln pol milijona litrov tekočega goriva. Nadalje so našli'50.000 novih uniform sovjetskega -kroja. Na nekem drugem mestu je bilo nakopičenih- 1.000.000 volnenih o-dej in 2,000.000 rjuh. Zaloge -zaplenjene municije so ocenili na 20.000 ton,. -Novi-h tovornih avtomobilov so Izraelci pobrali nad 1000. Na. podlagi teh zalog je Hruščev verjetno ponujal Naserju svoje »prostovoljce«.
Sedaj postaja tudi razumljiva kremeljska živčnost nad angleško-francoskim napadom. -Izraelci so se -poceni in v štirih dneh oborožili do -zoib.
Ta orjaški vojni plen pa ne zanima samo Izraelcev in niti ne samo vojaških, pač pa tudi politične (kroge. Ta plen je razrešil uganko, katere drugi del leži na sinajskem ozemlju. Komu je bilo name-(Nadaljevanje na 4. strani)
strani Sueškega prekopa
Parska strahoolada ni strla odpora
Na stavke odgovarja komunizem s puškami in tanki - Ali bodo Sovjeti popustili?
Tito in Was h ing to n
(Pretekli teden je pričel na Madžarskem v znamenju 48-urne starke, ki so jo sklicali delavski sveti. Vlada je na stavko odgovorila s proglasitvijo obsednega stanja, začela je loviti in zapirati člane delavskih svetov. Stavke pa ni mogla preprečiti. Na delavsko orožje, ki ga kornu-«isti na Zahodu tako zagovarjajo in tudi obsežno uporabljajo — oziroma so ga u-porabljali, dokler jim je delavstvo slepo sledilo — t. j. na stavko, so torej na Madžarskem prav komunistične oblasti odgovorile ' puškami, strojnicami, sovjetskimi tanki, naglimi sodišči in smrtnimi obsodbami. Lahko si mislimo, kaj bi se zgodilo, koliko bi bilo kričanja iai pisanja, če ibi si kaj takega, pa čeprav v veliko manjšem obsegu dovolila kakšna nekomunistična država!
■Med .stavko i-o po njej so poročali o velikih in dostikrat krvavih neredih in spopadih med demonstranti in vojaštvom ter policijo. Tako s© prišla poročila o spopadih v Szombateliju in Ege-rj-u, dalje v Nogradu in Miškolcu, kjer so usmrtili po prekem sodu prvega delavca, ki so ga dobili z orožjem v roki. V iPeču so delavci sesedli premogovnike, uranova ležišča pa so preplavili z vodo.
Pred silo in dejstvom, da morajo delavci pač -živeti, in če hočejo živeti, morajo prejemati plačo, seveda stavka ni mogla trajati v nedogled. Komunisti so premagali aktivni delavski odpor v bistvu na isti način, kakor so to delali kapitalisti v začetku industrijskega razvoja: na stavkujoče so nagnali policijo, tiste, ki so vztrajali, so izstradali. Kje je v tem socialni napredek, lahko vsakdo sam presodi.
Po aktivnem odporu je zopet pripadlo mesto pasivnemu odporu. Delavstvo se je sicer v večini vrnilo v tovarne, toda brez navdušenja, odločeno, da sabotira, vse dokler ne bo ugodeno njegovim upravičenim zahtevam. S tem sicer ni rečeno, da je vsaka oborožena akcija prenehala. Partizani — itadi to je komunistična zamisel, ki se sedaj obrača proti njim samim — iki jih baje vodi general Maleter, so se <zate*kli v gozdove in hribe, kjer jih Sovjeti preganjajo. Tako je madžarska vlada še vedno v velikih škripcih. Jasno ji je, da ni strla odpornega duha lastnega ljudstva, vidi in čuti, da ji ljudstvo ni naklonjeno. To vidijo tudi Sovjeti, to vidi ves svet. Tako ie celo predsednik indijske vlade, Nehru, -končno le brez pridržkov obsodil sovjetski napad na Madžarsko in jo priznal, da so madžarsko revolucijo v
Božični uvodnik
(Nadaljevanje s 1. strani)
no mnenje je prisililo države, da so začele naravnost tekmovati v odpiranju vrat novodošlecem, ki si z begom rešujejo golo živi j e-nje.
Toda na svetu ni samo ena Madžarska, na svetu je veliko dežel, kjer ljudje trpe enake muz ke, kjer ne uživajo svobode, kjer si razočarani nad tem, v kar so upali, v kar so verovali, za kar so se žrtvovali, ne morejo in ne vedo pomagati. Pomislimo ta Bo> Žič tudi nanje in sklenimo, da bomo po svojih močeh pomaga; //, če ne ravno njim, pa vsaj z našim sodelovanjem v domačih zadevah, da se čimprej zruši na* sil je, ki jih tlači, ki jim brani, da ne morejo delati in živeti kakor bi hoteli.
# *
»Mir ljudem na Zemlji, ki so dobre volje« oznanja božična blagovest. Kako je potrebna prav letos! Saj smo tako rekoč sredi vojne. Če ne bi omejili požara, ki je že začel, bi morda ta Božič že doživljali nov velik spopad. Napetost pa je ostala, nevarnost še ni popolnoma minula, kajti blagovest pravi »mir ljudem na Zemlji, ki so dobre volje«, na našem svetu pa je toliko ljudi, ki niso dobre volje. Zaslepile so jih strasti, pretirano zaupanje vase in v svoj prav, zagrizli so se v svoje verovanje, in bolj ko ga množice odklanjajo, krčevU tejše se ga oklepajo, skušajoč ga uveljaviti tam, kjer ljudje še nu so imeli prilike spoznati lažnive= ga leska njihovega nauka.
Naj bi jih Bog razsvetlil, tudi če ne verujejo vanj! Vse, ki mu zaupajo, pa naj bi navdihnil z modrostjo in potrpljenjem, da bi človeštvo srečno prebrodilo preizkušnjo in izpolnilo nelahko nalogo, pred katero ga postavlja; jo čas in razmere. Vse to pa z načinom, ki bo v skladu z načeli ljubezni, požrtvovanja, darova* nja, kakor to zahteva božična blagovest, ne pa z duhom so; vraštva, sebičnosti in napuha, ki prinaša samo nesrečo in trplje-' • * * *
bistvu izvedli delavci. Članice Atlantske skupnosti, zbrane na pariškem zasedanju, pa so pozvale Združene narode, naj pošljejo na Madžarsko svoje opazovalce in naj bodo v Vzhodni -Evropi vendar že enkrat dovoljene svobodne volitve, kakor je to bilo dogovorjeno v Jalti.
Nastaja torej vprašanje: ali bodo popustili Sovjeti ali bodo kaj dosegli Združeni nairodi?
Zaenkrat ni videti, da bi se zgodilo prvo. Sovjeti in Kadar dosledno stremijo za popolnim strtjem odpora madžarskega naroda. Vse domneve o izpremembah madžarske vlade v smislu njenega razširjenja z vključitvijo pripadnikov drugih strank, napovedi o zamenjavi Kadarja z umerjenejšo osebnostjo se vsaj do pretekle srede niso uresničile. Pač pa govore madžarske uradne vesti, še bolj pa nepo7 sredna poročila o pravem valu aretacij in številnih smrtnih obsodb. Domači madžarski komunisti hočejo ob podpori in najbrž tudi na zahtevo .Sovjetov uničiti vse nasprotnike, tako da bo madžarski primer ostal za strašilo vsem, ki morda še sanjajo, da bi se uprli sovjetski in komunistični nadvladi v izključno Kremlju pridržanem satelističnem vrtu, Sele potem bodo sledile morebitne koncesije. Pogoj zanje je brezpogojna .kapitulacija.
Takšno zadržanje sovjetskih in madžarskih oblasti postavlja v zelo neroden
Pretekli teden so v Parizu zaključili zasedanje Atlantskega sveta, najvišjega organa zahodne obrambne skupnosti, katere namen je »ščititi svobodo zavezniških narodov, njihovo skupno dediščino, njihovo omiko, slonečo na načelih svobode, demokracije in pravičnosti«. V skupnost je včlanjenih 13 držav zahodne in južne Evrope, pripadajo ji pa tudi Kanada in Združene države.
Po nevarnih razpokah, ki so se pokar zale ob anglo-francoskem posegu v Egip-<tu in po dobi uspavanja, v katero je aar padla po ženevskem sestanku »treh velikih«, lahko rečemo, da je Atlantska skupnost izšla s pariškega zasedanja enotnejša, močnejša in aktivnejša. 15 zunanjih ministrov, ki so predstavljali svoje države, jie na zasedanju obravnavalo vsa važnejša vprašanja v svetovni politiki in v zvezi z njimi tudi osnove svoje organizacije.
Tako so sklenili, da bodo okrepili vojaško sodelovanje in ga združili s političnim posvetovanjem. Združene države so s! sicer pridržale svobodo akcije v svetovni politiki, toda vsaj glede evropskih
Medtem ko se Madžar; z zadnjim obupnim naporom trudijo, da bi dosegli in rešili vsai drobtinico tega, v kar so prve dni svojega upora upali. Poljaki razmeroma mirno nadaljujejo svoj razvoj. V odložilnem trenutku so pač hladno pretehtali, kaj je v danih razmerah dosegljivo, in so se pri Um ustavili. Tako so si lahko celo privoščili, da so brez velikih posledic, posebno pa brez povračilnih u-krepov s sovjetske it rani, lahko celo demonstrirali za madžarsko ljudstvo in njegove pravice. V Lublinu so na primer študentje po ulicah zahtevali, naj Sovjeti prenehajo s strahovanjem Madžarov, v Sčečinu so demonstranti napadli sovjetski konzulat, v .Sopotu so demonstrirali
^Pridite na
SILVESTRDV9H1E SOD
v prostorih v ulici Machiavelli 22/II Začetek ob 21 uri Jgra jazz „QZino“
pred sovjetskimi vojašnicami. Ti in drugi protisovjetski izlivi množic pa niso spravili iz ravnotežja vlade, ki na eni shrani zagotavlja Sovjetom svojo lojalnost, na drugi se pa ne spozablja, da bi proti demonstrantom izvajala teroristične policijske ukrepa
V duhu realistične politike, ki odgovarja sedanjim poljskim koristim in splošnim okoliščinam, jn bil sestavljen in podpisan tudi dogovor o položaju sovjetskih čet, ki ostanejo v Poljski na temelju Varšavske pogodbe. Sovjetske čete1 v bodoče ne bodo smele več izvajati svojih premikov brez predhodnega dovoljenja varšavske vlade, te čete ne bodo smele z	|
ničemer posegati v poljsko noitnanjepoli-	I
tično življenje. Nastanjene .bodo pred-	I
vsem ob zahodnih mejah, da branijo polj-	I
položaj OZN. Ta je z veliko večino obsodila sovjetsko intervencijo na Madžarskem, zahtevala je odhod sovjetskih čet z madžarskega ozemlja in dovoljenje za prihod opazovalcev Združenih narodov na Madžarsko. Niti Kremelj, niti Madžarska se za to obsodbo -nista 'zmenila. Iz .tega izvajajo mnogi sklep, da si pač Kremelj -lahko -dovoli, da žali Združene narode, ker ve, da se Združeni narodi -z Združenimi državami na čelu boje vojne, in ker je gotov, da se -bodo vedno umaknili, čim bi se jim zdelo, da bi jo z ene-rgičnej-šim posegom utegnili sprožiti. Jasno pa je, da sei s takim postopanjem vojne nevarnosti, posebno pa totalitaristične poplave, ki grozi vsemu svetu, s tem ne zmanjšuje. Ce bodo Sovjeti še naprej delali na Madžarskem kar hočejo, če bo vse zgražanje svetovnega javnega mnenja samo pogrebna žalostinka madžarskim rodoljubom, potem- omenjena nevarnost kvečjemu samo narašča.
Po dotoku madžarskih beguncev, ki zopet raste, bi lahko sodili, da madžarski narod izgublja vero v. mednarodno pomoč in v uspeh svojega ftako požrtvovalnega odpora-. -Do preteklega .torka zjutraj je pribežalo v Avstrijo 151.000 Madžarov, ki so zapustili svojo domovino. 67.000 beguncev -je še vedno v Avstriji, ostali pa so že našli začasno al-i trajno za-vetišča v drugih deželah, med -njimi tudi v Italiji.
zadev so y bodoče izključene takšne nepričakovane poteze, kakor je bil anglo-francoski nastop v Egiptu, katerega posledice mora nato nositi vsa Evropa in deloma ves svet. Združene države so namreč poudarile, da je evropsko pozorišče samo eno izmed področij, na katerem so prizadeti tudi ameriški interesi, zato ne morejo n. pr. podrediti svoje azijske politike predhodni odobritvi evropskega posvetovalnega organa. To je razumljivo in so ostale članice Atlantske obrambne s-kupnosti sprejele to Dullesovo izjavo na znanje.
Članice Atlantske skupnosti so soglasno sklenile, da je -treba v okviru Združenih narodov začeti pogajanja za trajno ureditev uprave nad Sueškim prekopom na temelju šestih načel, ki j-ih je oktobra o-dobril Varnostni svet. Atlantski svet je nadalje pozval Združene narode, naj s podporo svetovnega javnega- mnenja pripravijo Sovjete do tega, da .umaknejo vsoje čete iz Madžarske in popravijo škodo, -ki so jo prizadejali madžarskemu ljudstvu. Ob tej priložnosti je Atlantski sve-t poudaril načelo, da imajo vsi narodi
sko ozemlje pred morebitnim novim nemškim iredentizmom. Število in namesti-rtev čet bosta sporazumno določali o-be vladi. Sovjetski vojaki in njihove družine bodo podvrženi poljskim zakonom v vseh primerih, ko bodo zunaj svojih oporišč. Sovjeti bodo nadalje povrnili Poljski vse stroške, ki jih bo la imela z vzdrževanjem rdeče vojske.
Do podpisa pogodbe je prišlo z veliko naglico, še isti dan, ko sta Sepilov in 2-u-kov prišla v Varšavo. Zukov je tujim časnikarjem izjavil, da je vesel, da je prišlo do itako hitrega sporazuma. Moskovski radio in tudi poljski vladni krogi so podčrtali dejstvo, da novi sporazum odgovarja. predvsem potrebam poljske var-noslti. Nemška mirovna pogodba še ni sestavljena, kje šele podpirana in zato ie treba zavarovati mejo na Labi. Tej nujnosti so se uklonili Poljaki, in to vkljub Umu, da ne skrivajo svojega protikomunističnega razpoloženja in nasprotovanja sovjetskemu vmešavanju v poljske zadeve.
Tito si je že pred leti prizadeval, da bi bil povabljen v Washington. Po obisku v Londonu bi <to bilo vendar največje priznanje, ki bi ga lahko dosegel jugoslovanski diktator v demokratičnem zahodnem svetu. Takrat do obiska ni prišlo in neika-teri vsevedni zahodni .politiki so že vedeli povedati, da naj bi to -bil vzrok njegovega ponovnega zbližanja s Sovjetsko zvezo, -ki je sledilo. Tu, na jugoslovanskih mejah, kjer bolje poznamo jugoslovansko politično stvarnost in resnične težnje njenih sedanjih voditeljev, smo seveda drugega mnenja.
No, zdaj je Tito zope.t v sporu z Moskvo i-n -tako je zopet primeren trenutek za :zbližanje z Zahodom, ki nej mu pomaga premostiti -težkoče, v katerih se je znašel. Videti je, da bo Zahod zopet verjel. Njegovi državniki si namreč še vedno predstavljajo, da se tudi komunistični voditelji ravnajo predvsem po hladnih interesih svojih držav in da so jim -razna ideološka načela samo zunanja navlaka. Kakor po Ženevi, po Titovem obisku v Londonu, po raznih Titovih obljubah med -drugo svetovno vojno, ,tako se bodo pač še enkrat lah-ko prepričali, da se v tem temeljito varajo. Naj mine sedanji proti-titovski vihar v kominformističnem svetu, pa 'bo Tito že zopet v tistem taboru, kamor edino spada in kamor ga vleče srce. Te naravne zakonitosti ne bodo spremenili ne milijoni, ne milijarde širokosrčne tvarne pomoči iz -sveta, ki je jugoslovanskim komunistom tuj, ki ni njihov.
To je treba povedati o-b vesteh o bližnjem Titovem obisku v Washington-u. Te vesti so se -začele širiti pretekli teden, v itorek jih je pa na- tiskovni konferenci -potrdil sam ameriški zunanji minister Fos-ter Dulles. Izjavil je, da je. naklonjen obisku maršala Tita- v Združenih državah. Pojasnil je sicer, da vabila, še niso
Vzhodne Evrope pravico, da izberejo vsak svojo vlado brez zunanjega pritiska in da sami odločajo o političnem in družabnem redu, ki ga hočejo imeti.
V zvezi z izkušnjami zadnjih mesecev in novonastalim položajem je razumljivo, da ie stopila v ospredje zahteva- po učinkoviti vojaški obrambni pripravljenosti. Odbor »treh modrih« je sicer podal temeljito poročilo o razširitvi atlantskega sodelovanja na -politično in -gospodarsko področje, .toda. z -izjemo že omenjenega bodočega medsebojnega političnega sodelovanja je posebno na Dullesovo -zahtevo prevladalo mnenje, da se zaenkrat ne sme s preveliko razširitvijo oslabiti te organizacije, katere glavna naloga je hitra- u-darnost, hitro povračilo vsakemu napadalcu, ki bi z napadom ogrozil svobodo in nedotakljivost katerekoli članice.
Združene države so ugodile zahtevi evropskih članic in so se obvezale, da jim bodo iz svojega skladišča dale na razpolago moderno taktično atomsko orožje. Na zasedanju je bil tudi sprejet sklep, da je v primeru hudega napada povračilo z atomskim orožjem najučinkovitejši odgovor.
Končno je zelo važno, da je bil za- novega glavnega tajnika Atlantske zveze izvoljen belgij-ski zunanji minister Spaak, znani neutrudni pobornik evropske skupnosti, ki ibo s svojimi velikimi sposobnostmi gotovo znal dati atlantskemu zavezništvu evropski -značaj, članicam pei vliti -duha tiste enotnosti, katere potrebo sr na pariškem zasedanju vsi govorniki tako poudarjali.
VSEM SVOJIM ČLANOM, PODPORNIKOM IN -PRIJATELJEM ZELI VESEL BOŽIC Slov. dobrodelno društvo v Trstu
MadžaFshi begunci tudi s Trstu
-Dva madžarska mornarja, vkrcana na ladjah »Beke« in »Bu-dapest«, ki sta že nekaj dni zasidrani v tržaškem pristanišču, sta pretekli itorek zaprosila policijs^c oblasti za politično zavetišče. Izjavila sta, da sta sklenila zbežati, ko sta zvedela, da so se njihovi -svojci zatekli najprej v Avstrijo in -nato v Milan.
-poslali, vendar to možnost v Woshingto-nu proučujejo, in to z veliko naklonjenostjo.
V današnjem sve-tu se res ničemur vee ne moremo čuditi. Demokratične države podpirajo in -zalagajo z zlatom razne fevdalne arabske vladarje, potegujejo se za naklonjenost raznih srednjeveških diktatorjev. V Moskvi sprejemajo na drugi strani prince in kralje iz držav Srednjega vzhoda. Naravnost groteskno je, da se prmerja -tota-litarca Tita z demokratom Nehrujem in, da se spravlja njun obisk v Washingtonu v ogično zvezo. Kje je še merilo? G-renko je to za narode, ki verujejo v načela, ki pričakujejo od zagovornikov in glasnikov načel rešitev, pa vidijo, da konec koncev odloča o vsem samo gol zunanjepolitični interes. Skozi to trdo šolo hodi že vsa- ta povojna leta tudi jugoslovanski narod, in kakor je videti, njegovim preizkušnjam in razočaranjem še ni konca.
Naša božična terjatev
(Nadaljevanje s 1. strani)
bile javne in nasilne kot jo je bil zamislil fašizem, ali pa skrbno maskirane, -tihe, sistematično pripravljene in z vsemi sredstvi podpirane, da ne padejo v oči in izpostavijo one, ki asimilirajo, obsodbi svetovne javnosti, v kolikor niso bile zvezane s pravim fizičnim uničenjem prizadetih manjšin — česar si danes nobena kulturna država- ne more dovoliti — so take asimilacije vedno propadle. Posledice so morali vedno nositi njihovi avtorji.
To je treba povedati ii& poudariti da- ■ nes, ko se na Tržaškem vidi, kako se premnogi odgovorni činitelji trudijo, da bi ustvarili razmere, v katerih naj bi bilo videti, kakor da bi se hoteli Slovenci sami, iz lastnega nagiba potujčiti in bojkotirati slovenske -šole. S prstom moramo pokazati na naslednje kričeče dejstvo' v šolskem letu 1947-4-8 je -bilo na osnovnih šolah v coni A 4019 slovenskih otrok, a leta 1956-57 jih je samo 1893.
Kje je vzrok za tak nevaren beg slovenskih otrok iz slovenskih osnovnih šol?
Te številke: govore in dokazujejo več kot v-sa poročila, več kot vsi nasprotni dokazi, kakšne so posledice narodnostne politike, ki se vodi na Tržaškem do slovenskega ljudstva.
Danes stojimo pred tem problemom ne samo Slovenci, ampak stoji pred njim vsa italijanska javnost in s tem italijanska država iz vso svojo avtoriteto.
Ali bo država zaščitila v smislu ustave slovensko narodno manjšino ali ne? To je vprašanje, preko katerega in mimo katerega se ne more.
.Na to vprašanje pričakuje slovensko ljudstvo z vso pravico jasen, odgovor.
Dr. JOSIP AGNELETTO
Ob dvestoletnici rofstva prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta in 167 let po prvi predstavi prve slovenske igre vabi
SLOVENSKI ODER vse -tržaške .Slovence na
Linhartov večer
ki bo V SOBOTO, dne 22. dec. 1956 V AVDITORIJU V TRSTU.
Na programu je:	Janez Prepeluh,
COJZOVO OMIZJE dramske slike iz slovenskega kulturnega življenja pred 200 leti.
Anton Tomaž Linhart, ZUPANOVA MICKA, veseloigra v dveh dejanjih. Sodelujeta: folklorna skupina Slov. kulturnega kluba - vodi Gracijan Simoniti, Mešani pevski zbor Slov. kulturnega kluba - vodi prof. Hum-bert Mamolo.
Režira: . . . prof. JOŽE PETERLIN Scena:............SERGIJ VESEL
Vstopnice se dobe v predprodaji v trg. Lupša (ul. Coroneo - Rismondo). ZAČETEK PREDSTAVE: ob 20.30.
Slovenci, spomnimo se rojstva slovenskega gledališča!
(flsem svojim članom, podpornikom in prijateljem želita vesel ^Sožič
UREDNIŠTVO 'IN UPRAVA »DEMOKRACIJE«
PO ZASEDANJU ATLANTSKEGA SVETA
Zahodna obrambna skupnost utrjena
Poljska nadaljuje svojo pot
tl
MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo:
Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPHEHOSLIIVIH CENAH I
DEŽNE PLAŠČE
POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN za dame, gospode in otroke
Obiš6ite nas in se prepričajte!
mHGRZZINI DEL CORSO
Lastniki FISCHBEIN
TRIESTE - Corso Italia I (ang. p. della Borsa); tel. 29043
Popolna zmaga lipe v Gorici
Slovenska lista je dobila 1801 glas, leta 1948 jih je bilo 1122, leta 1952 pa 1542 in ima tri svetovalce - Titovci so prejeli 989 glasov, leta 1952 so jih imeli 1523, v novi upravi so ostali na cedilu - Izvoljen je neodvisni g. Bratuš
Borba za 'goriške upravne volitve je končana. Neenaka volilna borba v vsakem pogledu.
Borba svobode in demokracije prot-i hinavskemu zapeljevanju množic e lažjo
, p- ■{ i
.X' i
Dr. AVGUST SFILIGOJ
in goljufijo za malikovanje zasužnjevanju in diktaturi. Ne diktaturi proletariata, pač pa hudobij« in zločina. Borba svobodne misli proti dogmam terorja. Borba prepričanja proti zaukazanim direktivam iz tujine. Borba požrtvovalnih, nesebičnih zagovornikov in pravnih naslednikov slovenske misli proti profesionalnim najemnikom in prekupčevalcem narodnih i,n socialnih svetinj. Borba samostojnih in neodvisnih Slovencev proti koristnikom in uživalcem delavskih in kmečkih žuljev. Borba revnih in zato svobodnih ■ljudi proti vojnim in revolucionarnim dobičkarjem, ki so jim na stežaj odprta vrata državnih blagajn. Borba Slovencev, ki bi jih sedanja matična vladavina potopila v žlici vode, če bi le mogla, proti privilegirancem in vzdrževa.ncem. Borba .značajnosti in političnega poštenja proti krivoprisežništvu in verolomnosti. Borba resnice proti lažem in klevetanju. Borba krščanske etike proti aziatski nemorali, spletkarjenju in lokavim potegavščinam. Borba prosvitljenosti proti srednjeveškemu nazadnjaštvu....
Nadaljevali bi lahko v neskončnost. V luči takih iprimerjavanj je zmaga lipove vejice v gor iške m mestu naravnost veličastna; posebno še, če pomislimo, da, sta fašizem in komunizem poskušala z vsemi sredstvi izkoreniniti vse tradicionalne vrednote te src naših ljudi z zanikanjem vsega, kar je bilo sveto in nedotakljivo našim slavnim prednikom.
'Slovensko demokratično gibanje se je tudi na Goriškem — kakor na Tržaškem — porodilo v srcih in dušah pol ducata mož, ki so v splošni komunistični poplavi pogumno obrnili čelo in prsa proti strahotnemu terorju in samopašnosti bolj-šev.iškega valja. Tistega, valja, ki je izkoristil vojno zmedo in sovražno okupacijo — ne da trpinčenemu ljudstvu prinese osvobojenje. demokratične svoboščine
Tdko je sanjaril štandreški Viljem o izidih goriških volitev — pa se je urezal . . .
in blaginjo — pač pa, da s še hujšim za-sužnjevanjem, terorjem in popolnim izropanjem zamenja krutega sovražnika. Slovensko demokratično gibanje je nastalo takrat, ,ko so tolpe nevoščljivcev, osebnih maščevalcev, v mnogih primerih tudi navadnih kriminalcev pobijale in morile množice Slovencev v domovini in tudi na našem ozemlju. Ko so naganjali na desettisoče Slovencev v zapore in v taborišča za prisilno delo in ko so tudi s tega ozemlja nasilno ugrabljali ljudi samo zato, ker niso bili soglasni s takim divjaštvom in ker niso dopuščali, da bi jim na ustih zamrla beseda protesta in odpora. To gibanje je nastalo proti volji komunističnih prodancev, ki so mu prerokovali smrt, in ker se to ni zgodilo, so ugrabili prvega urednika, »Demokracije«, oznainjevalke resnične svobode, resnične demokracije, narodne zavednosti in socialne pravičnosti. Ugrabili so urednika slovenskega glasila, ki je razkrivalo komunistične zločine im sproti razkrinkavalo njegove potegavščine in hinavščine.
Slavko Uršič, prvi urednik »Demokracije« in neumorni oenanjevalec svobode, demokracije in dostojanstva človeka, je moral prav tako na Kalvarijo mučeništva, kakor prvi podpredsednik SDZ v Trstu, g. Ferdo Kalin, in druge žrtve komuni-
stičnega političnega »tekmovanja« z u-grabljevanjem in podkupovanjem.
Trnjeva je pot zamisli in idealov za napredek in blaginjo lastnega neroda; tisočkrat trnjeva je ta pot. v današnjih časih, ko so uvožene zamisli v diktatorskih državah državni monopol z državno blagajno in izvršnimi partijskimi uslužbenci, tajno policijo in »ljudskim sodstvom«, ki vključuje partijo im njeno ideologijo v okvir kazenskega zakonika. Ta monopol pa se ne ustavlja na državnih mejah. V takem vzdušju, na takih tleh je bilo posejano seme svobode in demokracije. Bogato pognojena ljuljka in plevel sta dušili klice plemenitega semena, zadušili
Dr. ANTON KACIN
pa ga nista. To plemenito seme je pognalo in obrodilo obilen sad. Ne še povsod. Skozi džunglo je pot težavna.... Tudi gluhci bodo zaslišali in slepci bodo spregledali, to je tako gotovo, kakor sledi sonč-
no jutro mračni noči. Človek je vstal na Vzhodu in zmagal bo tam in tu.
* * *
Pri sedanjih upravnih volitvah ni šlo — kakor smo večkiat poudarjali — le za upravne, gospodarske, socialne krajevne potrebe, pač pa je šlo — spričo dogodkov na Vzhodu — za mnogo, mnogo pomembnejša vprašanja vsega današnjega in bodočega človeštva. Človeštvo je v zadnjih tednih dospelo na zgodovinsko križišče vsega svojega bodočega življenja. Ali bo izbralo pot svobode ali suženjstva? Na to vprašanje so odgovdlrili volivci in volivke, čeprav so se partijski plačanci z vsemi silami trudili, da bi to križišče, ki je na Poljskem in Madžarskem razgalilo do nedavnega z rožicami postlano pot komunizma, za, brezno smrti, spretno prikrili. Maska pa se jim je marsikje raztrgala, drugod pa se še bo....
Demokratična misel raste polagoma, zato po vztrajno raste
V Gorici je Slovenska lista z lipovo vejico prejela 1801 glas, titovska Lista, naprednih Slovencev samo 989 glasov.
Iz naslednje razpredelbe je razvidno napredovanje slovenskih demokratov in nazadovanje titovcev:
Občinske volitve
Lipa je prejela:
leta 1948 . »	1951	.
»	1952	.
»>	1956	.
Titovci: leta 1948 . »	1951	.
»	1952	.
»	1956	.
glasov
1122
1502
1542
1801
glasov 2004 »	1570
»	1523
989
Po neuradnih podatkih naj bi bili v mestni svet izvoljeni naslednji kandidati Slovenske liste; dr. Avgust Sfiligoj, dr. Anton Kacin, dr. Karel Birsa. Na titovski listi pa je zmagal neodvisnež g. Bratuš. Titovci so brez zastopstva.
Pokrajinske volitve
Pri pokrajinskih volitvah je Lipa prejela leta 1951 vsega skupaj 2477 glasov, leta 1956 pa 3047 glasov. Titovci so leta 1951 prejeli 2755 glasov, leita 1956 pa, so nastopili samo v štirih okrožjih in prejeli 1747 glasov.
Po neuradnih podatkih je bil za našo
' - ;
Dr. KAREL BIRSA
listo izvoljen dr. Avgust Sfiligoj.
V Doberdobu so leta 1951 naši prejeli 265 glasov, Tito - Togliattijevi komunisti pa skupaj 337 glasov. Leita- 1956 naši 300 glasov, združeni komunisti pa 413 glasov.
Nedeljski sestanek SDZ v Trstu
Preteklo nedeljo je SDZ v Trstu sklicala sestanek, na katerem je predsednik
dr. Josip 'Agneletto poreče,! o sedanjem gospodarskem položaju našega mesta in o delavnostih gospodarskih težav, ki se večajo iz dneva v dan. Posebno je omenjal napore Tržaške trgovske zbornice in vseh strank, ki so zastopane v mestnem svetu, da bi se končno v Rimu zganili in rešili Trst pred gospodarskim polomom.
V Rim je odpotovalo zastopstvo Trgovske zbornice, da predsedniku vlade pre-doči nujno rešitev cele vrste najnujnejših vprašanj, ki so naslednja;
1) Obnovitev tržaške mornarice na položaj, ki ga je imela, če že ne 1914. leta, vsaj v letu 1937;
2) Vzpostavitev proste cone na vsem Tržaškem ozemlju z odpravo carinskih o-mejitev;
3) Vzpostavitev zvez po kopnem med •zaledjem in Tržaškim ozemljem ter revizija železniških tarif, ki sedaj odvračajo promet od našega ozemlja;
4) Revizija, določb glede investicij tujega in zasebnega, kapitala za naše ozemlje;
5) Vzpostavitev deželne samouprave za Julijsko krajino.
Pri prvi točki, o vprašanju tržaškega ladjevja, omenja dr. J Agneletto, da je pod Avstrijo to ladjevje doseglo 630.000 ton. Pod Italijo leta 1921 so Trstu izročili 270 ladij s tomažo 862.000. Leta 1937 se je ta obseg znižal na 520.000 ton, 1954. leta pa kar na 81.000 ton. Temu je bila predvsem kriva 'politika zaveznikov, ker so izročili iz Marshallovega načrta italijanskim plovnim družbam 17 milijard 800 milijonov, medtem ko je Trst dobil za ERiP - podpore le eno milijardo lir in eno milijardo 800 milijonov lir za industrijske in gradbene potrebe. Do sedaj so 'Trstu vrnili le osem enot, zato moramo vztrajati pri rimski vladi, čeravno se ta hudo brani, da dobimo nazaj še ostale ladje in tako uspemo vzpostaviti za razvoj tržaške trgovine prepotrebne pomorske proge. Trst mora biti deležen posebnega postopka od strani, Italije, da bo mogel 'konkurirati •- ostalimi mesti. Predvsem je treba trgovsko mornarico vrniti na stanje i*z lete 1937. 'Industrija nikakor ne more nadomestiti v Trstu trgovine in za trgovino je potrebno ladjevje. Danes šteje tonaža našega ladjevja le 150.000 ton, 'Zato je potrebno, da se energično intervenira v .Rimu, ki mora prispevati k zvišanju te tona že.
Glede iproste cone omenja dr. J. Agneletto, da mora ta biti vzpostavljena, ker ■mora Trst zaživeti svoje lastno življenje in se morajo odstraniti metode, ki sicer veljajo v Italiji, a našemu pristanišču močno škodujejo. Potrebno je, da se v Trstu čuti 'Srednjo Evropo, in birokratizem je tu samo v škodo. Blago, ki prihaja. iz tujine v Trst, mora imeti prost dohod in ustvariti je treba, pogoje, da se zlasti trgovina; s kolonialnim blagom tu uveljavi in dobi svoja zastopstva v našem mestu. Ce bo blago prosto carine, bo to pripomoglo do občutnejšega zvišanja, prometa v našem mestu. Tudi valutne olajšave napram tujcem, ki bi plačevali pristojbine v svojih valutah, bi hik koristen
doprinos h gospodarskemu zboljšanju Trsta.
Pred časom je bila poslana iiz Rima komisija v Trst •> nalogo, da prouči tržaško gospodarstvo. Ta je bila usmerjena proti vzpostavitvi proste cone za Tržaško o-zemlje. V tem smislu je podala tudi svoje poročilo, toda rimsko ministrstvo ga. do sedaj, kljub raznim zahtevam še ni objavilo. V zadnjem času je opeiziti, da so ■se pod pritiskom javnega Tnnenja pridružili 'zahtevi po prosti coni tudi prej tej zamisli nenaklonjeni krogi, tako demokristjani in republikanci. Nasprotni so o-stali le misini in monarhisti, to pa iz političnih razlogov. Ce Trst dobi prosto cono, 'bo *vsa Srednja, Evropa težila na Trst; Benetke in Genova, bi bili prikrajšani, in tr, je eden glavnih vzrokov, da se rimska vlada tako trdovratno br&ni vzpostavitve proste cone.
Pri tretji točki je objasnil dr. Agneletto določbe o naložbah tujega kapitala. V Trstu je predvsem treba odstraniti vse težkoče, ki bi ovirale nalaganje tujega kapitala. Tako n. pr. so delnice še vedno poimenske, medtem ko bi delnice na pri-r.csitelja pripomogle do večjih investicij tujega kapitala. Tudi prevoene tarife bi morale favorizirati in O«' odvračati promet od Trsta.
Vzpostavitev deželne samouprave, ki bi vključevala tudi Videm in Gorico, bi tudi prispevala k hitrejšemu reševanju tržaške krize, ker bi 'bil tako Trst samostojnejši in ne več vezan izključno na Rim in na njegov birokratizem. Rimu pa konvenira centralizem, da tako vrši kontrolo nad vsem, kar se na Tržaškem dogaja. Do danes imajo v Italiji deželne samouprave: Siclija, Sardinija, Dolina Aoste in Tridentinska 'pokrajina.
To na škodo edinega slovenskega zdravnika, ki opravlja zdravniško službo v begunskih taboriščih nad šest let in p&l, že od samega začetka kot prvi in najstarejši zdravnik po letih službovanja. Ta zdravnik je prejel te dni obvestilo od podpre-fekta dr. Pensiera Macciotte, da je s prvim januarjem lj>57 odpuščen iz službe. To je za slovenskega zdravnika hud udarec, ker ima družino in se je vzdržaval izključno od plače te službe.
•Menimo, da je nujno potrebna intervencija pri oblasteh.
Nabrežina
Nova diskriminacija
Zdravniška zbornica v Trstu je bila te dni obveščena, da namerava generalni komisar v našem mest-u namestiti 10-12 it Jijanskih zdravnikov, ki prihajajo iz bivših italijanskih kolonij v Afriki, kjer so službovali kot državni zdravniki. Ti zdravniki bodo prevzeli delo v begunskih •taboriščih v mestu in okolici ter v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. To na škodo zdravnikov - domačinov, ki že mnogo let tam opravljajo zdravniško službo in bodo v tem slučaju odpuščeni.
Razumljivo je, da je nastal med njimi preplah, da izgubijo službo. Zato so se o-■brnili na Zdravniško zbornico, da prepreči namen generalnega komisarja. Ze pred enim letom in pol je uspelo Zdravniški zbornici, da ni prišlo do te diskriminacije. Zdravniki so se obrnili tudi na Poslansko zbornico, ki jim je obljubila svojo intervencijo.
O tej diskriminaciji generalnega komisarja bodo prizadeti zdravniki obvestili tudi občinske svetovalce raznih političnih strank, da se s to diskriminacijo za naše mesto se,znani tudi javnost.
Ti novodošli zdravniki so državni u-radniki s slano mesečno plačo, ne glede •kje živč v Italiji,. Poleg svoje plače bi prejemali še 3.000 lir dnevnice.
Dva zdravnika iz bivših italijanskih kolonij sta že začele z delom v taboriščih.
•Na zadnji občinski seji, ki se je vršila pretekli četrtek 13. t. m., so svetovalci nadaljevali z dnevnim redom.
Najprvo so določili, da, se bo nova de-vftstanovanjska hiša izgradila v Sesljan.u na križišču, kjer se odcepi cesta k morju. Mislili smo, da se bo tudi ta hiša zgradila v Nabrežini, kjer je stanovanjska kriza zelo velika, a določeno je bilo drugače ter bodo tako Sesljanci zadovoljni.
Dalje so svetovalci izvolili neve člane za razne konzorcije. Za »Kraški vdovod« so bili določeni: podžupan Albin S’krk, odbornik Antonič iz Cerovelj ter svetovalec Sušterčič iz Praprota. Svetovalci so nadalje pooblastili občinski odbor, da da v najem dva občinska kamnoloma.
'Slednjič so sprejeli resolucijo v zadevi izredno važnega vprašanja tržaškega gospodarstva. Rimska vlada Se ni še 'zganila, da bi pripravila primerne ukrepe. Resolucija poziva pokrajinski svet, da bi sklical širši sestanek, na katerem bi bili ■zastopniki vseh občin našega ozemlja,, kjer hi obravnavali to vprašanje ter bi skupno napravili vse potrebne korake pri vladnih krogih, da bi se to življenjsko važno vprašanje rešilo v smislu zahtev tržaškega prebivalstva.
Novi sedež pev. društva „9. Tanče"
Pevsko društvo »Avgust Tanče« v Nabrežini vabi vse svoje prijatelje k otvoritvi novega sedeža v Nabrežini na trgu pod občinsko knjižnico. Otvoritev bo v nedeljo 30. t. m. ob 16. uri. Na programu so pevske točke ter zanimivo gospodarsko predavanje.
V Sovodnjah so naši prejeli 1951. leta
386 glasov, Titovi in Togliattijevi komunisti pa 488 glasov. Letos 16. decembra so naši .prejeli 465, združeni komunisti pa 489 glasov. Naj omenimo, da je naš kandidat za pokrajinske-volitve v Sovodnjah prejel 478 glasov, Titov .pa 471 glasov.
V Števerjanu so naši prejeli 1951. leta 274, združeni komunisti 224 glasov. Letos so naši prejeli 229, komunisti pa, 215 glasov.
V Doberdobu bodo imeli nasprotniki 12 svetovalcev in tako tudi v Sovodnjah, naši pa po tri. V Števerjanu naši 12, nasprotniki pa tri.
Ce bi veljal proporcionalni sistem delitve mest v občinski svet, bi naši imeli-v Doberdobu 6, v .Sovodnjah 7, v Stever-janu 8; nasprotniki pa: v Doberdobu 9, v Sovodnjah 8, v Števerjanu 7 svetovalcev.
Titovski tisk je seveda zamolčal število glasov Slovenske lista Svojo polomi-a,do pa je pokril s črnogorsko modrostjo: »Nas in Rusov je 200 milijonov« z majhno varianto: Nas in komunistov je toliko tisoč. Morda 'bo črnogorska modrost pri gospodarjih vžgala, saj imajo Črnogorci v Titovi Jugoslaviji prvo besedo..,.
Zahvala
Prireditev
Slovenska osnovna šola na Opčinah priredi v nedeljo 23. t. m. ob .štirih pop. božičnico za otroke v dvorani Prosvetnega idoma na Opčinah.
AVTOTAKSI
Vodstvo Slovenske demokrat« ske zveze v Italiji se prav iskre« no zahvaljuje vsem, ki so kakor« koli pripomogli k novemu uspe« hu Slovenske liste z znakom li« pove vejice pri upravnih volitvah na Goriškem.
Zahvala gre vsem trem Kmet« skim delavskim zvezam na de« želi, vsem gg. kandidatinjam in kandidatom za prijazen in pogu« men nastop, podpisnikom trinaj« stih volilnih kandidatnih list in prijateljem, ki so pri vlaganju pomagali, kakor tudi vsem ti« stim, ki so že prispevali za kritje stroškov.
Vse priznanje gre tudi izdaja« teljem in uredništvoma »Demo« kracije« in »Katoliškega glasa« za obveščevanje slovenskih vo« livcev o nastopu Slovenskih list. in njih programov, kakor tudi za bodrenje volivcev k pametnemu in odločnemu nastopu.
Posebno toplo pa se vodstvo SDZ zahvaljuje še vsem tistim tisočem slovenskih volivcev, ki sc s svojim glasom izrekli pri« znanje Slovenski listi in s tem pripomogli k novim uspehom pri delu za zmago dobre stvari.
VODSTVO S DZ V GORICI
Voščila ZDZ
za Goriško
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 vošči vod« stvo Slovenske demokratske zve« ze v Gorici vsem bratom Slovem cem doma in po svetu.
Enako vošči vsem sodržavljan nom v Italiji in sploh vsem, ki so dobre volje.
Naj blagodejna luč svete noči razsvetli um odgovornim, da bo odpravljena, napetost v svetu in da zavlada povsod ljubi mir, kajti samo v miru je mogoče de« lovati za napredek človeštva na vseh področjih.
VODSTVO SDZ V GORICI
Večer češke glasbe
Večer češke glasbe bo v soboto 22. decembra ob 20.30 v Marijinem domu na ■Placuti št. 18-1.
Na sporedu je koncert violinista Karla Sancina in pianistke Mirce Sancinove. Program obsega skladbe Dvoraka, Suka, Drdle, Fibicha in Smetane.
Dvorana 'bo zakurjena. — Pobirajo se prostovoljni prispevki.
Marko Kovačič
GORICA - VIA A. HIANZONI 16 - TEL. 22-44
Se priporoča za preooz potnikov po Goriškem in v Jugoslavijo
leunesse doree - Zlata mladina
Dragoceno božično darilo zasužnjene vzhodnoevropske mladine vsemu svetu
Kdor zasleduje, dramatična poročila, ki prihajajo 5 Poljske in Madžarske - m ■kdo tega ne dela?; kdor prebira vesti o •junaški vstaji svobodoljubnih narodov proti nasilnim komunističnim zatiralcem, j,? presenečen nad okoliščino, da stoje na 'barikadah delavci in razumniki; da- napadajo sovjetske tanke 'komaj odrasli o-itroci; da požrtvovalni kmetje z živili zalagajo .borce in stradajoča mes.ta. Ničesar P9 ne sliši na raditi, niti ne prebira v časopisju o meščanih, p srednjem sloju, o razredu, ki je v svobodnih državah politično tako delaven i-c- vpliven. Kje so vendar ostali tisti, ki so bili še pred dobrimi sto leti duhovni nosilci in pionirji novih časov? Kaj so morda obležali v posteljah, čakajoči, kako se bodo stvari razvijale?
Ni treba, da si zapiramo oči pred re-šnico: na 'Poljskem in na Madžarskem ni več meščanstva! Meščanstvo kot socialno e.noto so 'komunisti, izbrisali, zadušili, pro-Jetariiziradi. Uničili so meščanstvo po vseh sovjetskih vzhodnoevropskih kolonijah in v Titovi Jugoslaviji. Individualnost meščanstva, njegova stremljenja po gospodarski in duhovni svobodi, vse to je puščalo preveč živih kali odpora proti diktaturi zlobe, pokvarjenosti in aziatskega barbarstva. Marksistični državni kapitalisti pa so pozabili na novo resnico, da namreč tudi delavec noče več biti proletarec, kakor nočeta biti več partijski po-hajač in priganjač, ki z gorečnostjo posnemata svoje zapravljive in gizdalinske gospodarje.
Meščanstvo j« aziatski boljševijeaj obsodilo na smrt. Kdor je doslej o tem še kaj dvomil, ima na Poljskem in na Madžarskem dokazov na pretek. To bi si morali zapisati za ušesa tisti gluhonemci med našim meščanstvom; kavarnarji, peki, trgovci, obrtniki, kmetje, uradniki, ki se radi spotikajo nad glasniki svobode in demokracije. Posebno pa. bi si morali to 'resnico ohraniti v stalno svežem spominu tisti prostodušni in lahkoverni ljudje-našega podeželja, ki tako radi naseda;:> poklicnim sopotniškim zvodnikom v dobri veri, da pomenijo ljudsko-fron.taška .skrpucala enotnost našega narod«, medtem ko so resnični cilji teh po-te.govalcev izgolj priprava za ustvarjanje takega stanja, kakršno je sprožilo poljski in mad-žanski upor.
* Janos Kadar in vsa njegova boljševi-ška zdruščin« je dala vsemu svetu poučno lekcijo, da je vsako sporazumevanje Z boljševizmom smrtna igra; da s hudičem ni mogoče paktiraiti. Tudi naš prido-'bitniški sloj bi se lahko poučil, da poštenjak ne misli vedno zgolj na dobičke za vsako ceno in s komerkoli....
To je ena stran medalje poljskega in madžarskega upora. Ta .upor pa na.s je poučil iie o nekem drugem problemu, o katerem velja razmišljati. Pri tem mislimo na čudovito politično zrelost poljske in madžarske mladine, ki je tako nenadoma in nepričakovano vzklila na dan.
Kdor se je v zadnjih letih razgovarjal /. vzgojitelji, ki opravljajo za železno zaveso svoj težak in nevarnosti poln poklic, je steinolahko poslušal iste pritožbe, iste zle slutnje in iste skrbi. Mladina raste pod komunističnim vzgojnim pritiskom, ■ki jo odtujuje očetovi hiši. Prav tako kot pod fašizmom, morajo starši vsako politično razodetje trikrat pretehtati, da jih lastni otrok ne ovadi UDBI. Odrasli so še poznali zgodovinske resnice, vedeli so. kako je bilo nekoč. Kakšno spačeno, lažnivo in potvorjeno življenjsko sliko pa polaga komunistična vzgoja mladini v dušo! Starši in vestni vzgojitelji .pa morajo molčati in brez moči z grozo v srcih motriti, kako se njihovi otroci vzgajaj;) v duhu satansJce vere in kako živa mlada človeška bitja podržavljajo. kot bi .to bile živali, ki jih je treba- zdresirati. In nekega dne, tako so slutili vsi. ki se u-'kvarjajo z vzgojnimi vprašanji pod komunističnimi vladavinami, nekega dne ta mladina ne. bo vedela in znala ničesar drugega kot to, kar ji je vcepila komunistična šola. Njeni spomini preteklosti ne sežejo v tiste čase. ko še ni bilo komunistične dogmatike, in ji zato manjka vsako merilo, na katerem bi lahko ocenjevala vrednost in resničnost doživljajev.
Tako bo prišel čas, ko bo na duhu in duši posiljena mladina popolnoma in dokončno .zapadla boljševiški pošasti in bo ena sama laž izpopolnjevala celo pokole -nje, ne do bi se ta mladina zavedla, ke.ko so jo prcsleparili. Tedaj .bi šele udarila ura. ki bi pomenila popolno zmago komunizma, in bi bodočnost v resnici pripadala Leninu.
Vstaja poljske in madžarske mladine pa je pokazale nekaj čisto drugega. 'Kljub nasilni vzgoji je v tej zasužnjeni mladini ostalo v notranjosti nekaj živega, če-tfar verjetno ni mogoče nikoli iztrebiti, nfkoli 'zamoriti. Čeprav .tem šolarjem in dijakom ni nihče ničesar pripovedoval o demokratičnih pravicah In pravilih, so s čudovito zrelostjo in nepogrešljivim nagonom postavili prav tiste zahteve, ki so temelj vsake resnične in nepotvorjene demokracije.
Po vzorih Hitlerja in Mussolinija so praktični in dejavni komunistični vojni .hujskači y tako imenovanih predvojaških tečajih stiskali mladini v roke orožje z upanjem, da bo ta mladina branila svoje •lastne krvnike, roparje in oblastniške gizdaline, pa so se hudo urezali. Mladina je z orožjem delavskih in kmečkih žuljev .udarila po svojih zatiralcih, da so morali v svoji strahopetnosti poklicati na pomoč sovjetske tanke, ki jih je delavstvo izdelalo zato, da pobijajo delavstvo in »nladino.
Zaman ne označuje primitivno sovjet-
sko izrazoslovje, ki z nesramn m preo-obi-a-Čanjem človeških pojmovanj imenuje ‘komunizem demokracijo, demokracijo pa iašizem, ta krik po svobodi kot glas fašizma. Za Sovjeti ponavljajo .to zavestno in preračunano kleveto seveda tudi vse naše domače komunistične in titovske papige, ki so posebno glas.no kokcdaj-sale pred goriškimi voli>t\«mi.
Moderni dušeslovci govorijo i.n pišejo o prapodobah v človeški podzavesti, ki dremljejo globoko zakopani v ’ človeški duši skozi vse čase. Prav tako izgleda, da v političnem duhovnem življenju obstojajo vrednote i» predstave, ki jih noben sistem ne more izkoreniniti. Kakor v naravi, kljub križanju in plemenitenju, vedno na novo silijo na dan izvirne lastnosti in značilnosti, tako ob usodni uri vzklijejo iz ljudi prazapovedi, za katere so skozi -tisoč let trpali in umirali naši predniki.
Ko se je po padcu Robespierrea zbirala pariška mladina -k protirevoluciji, so jo. jakobinci nazivali »jeunesse doree«, zlato mladino. Danes zasluži to ime poznanj-ska, hudim.peštanska, sofijska, transilvanska, češka in slovaška mladina. Jutri ga bo zaslužila brez vsakega dvoma prav tako tudi jugoslovanska mladina. Zlati blesk te mladine je dožarel tudi med tržaško in goriško slovensko mladino. -Zbudil jo je iz a.patije in stresel iz dremavice, kljub godrnjanju nekaterih zelo redkih vzgojiteljev, 'ki jim je komunistična vzgojna sleparija še danes vodilo.
Trdno pričakujemo, da ti glasovi zasužnjene mladine iz sovjetskega vzhodnoevropskega kolonialneiga carstva ne bodo na naših tleh spet zamrli. Verujemo — in to je mladina na oni strani železne zavese tudi dokazala —, da je današnja mla-
dina drugačna in -boljša kot smo mislili. Spoznala je visoke cilje časa. V vseh podjarmljenih deželah r.a oni stiani železne zavese je mladina pripravljena, da prevzame odgovornosti. 'Nabita je mladih sil, da zagrabi za krmilo, zdiami svet in ga vodi k boljšemu življenju v bodočnosti. Mladina je opojnost brca vina. je zapel nekoč pesnik. Veselimo se v teh božičnih dneh te prekipevajoče opojnosti in povejmo v božični ncči tudi naši mladini, kako smo navdušeni nad božičnim darilom .njenih sovrstnikov na-. Poljskem, Madžarskem, na Češkem in Moravskem, v Bolgariji in Rom-un-ij-i. Božično darilo te mladine je darilo zgodovinske pomembnosti. Ta mladina je v naših srcih, v srcih vseh zasužnjenih in svobodnih ljudi prižgala -upanje* in vero v bodočnost.
Tudi mladina v Jugoslaviji ne more biti- drugačna.
NA VZHODU ČEBELE ROJIJO/
Božičrd mikupi...
Z burjo, ki ji zapoveduje koledar, pri-žvižga v deželo tudi .božični čas. In kakor je pust praznik hrupne razposajenosti, tako je Božič vedno praznik itihega veselja.
V resnici tudi ne more biti Božič drugačen, četudi spe* regljajo strojnice, padajo -tečaji delnic, usihajo bencinske črpalke in- je babica izgubila zobovje, ti-t-ovci pa živce.
Ze tedne in tedne pred prazniki, razsiplje božični čas svoje svetlobne pramene. V adventnem času živi ves svet v pričakovanju — na božična darila. Ta. pole-gajo, visijo ali pa kolebajo po razsvetljenih iizložbah v pričakovanju, da jih bo odnesel Božiček. Pri, tem bo nosil lažja ali težja bremena, kar je pač odvisno od tega. ali je tovor kak briljantni prstan ali pa koncertni klavir.
Medtem pa, ko naše gospodinje mešajo potice in pince, kuhajo svinjske -krače, mladi pesniki pa sesajo iz palcev božične novele, postajajo tudi izložbe poetične. Vendar -tu nekaj ne soglaša-. S cenami, ki visijo tna slehernem darilu, odvzemajo prodajalci darilom precejšen, kos božične skrivnosti. Višina cene postaja merilo za vrednost človeka, ki ga želimo obdariti.
Za koliko plemenitejša in iskrenejša bi bila darila, če bi na njih ne bile naznačene cene!
Za bogatejše je ta okoliščina še prav posebno neprijetna. Bogataši se le s težavo prilagodijo idili .božičnih dni. Hlev, seno in slema, vse to ne spada v njihov svet. Previdni med bogataši — kajti le z vzdržnostjo postane človek bogat — .sami sebe obdarujejo le s pristnimi- dragocenostmi. To načelo jim prihrani mnogo jeze in.. . .
Nasprotno pa se reveži naravnost harmonično uvrščajo v čase -božičnih dni.
Krvni pritisk - prazen strah
K vsakemu zdravniku prihaja od čaca
do časa bolnik 'Z bojaznijo na ustih; »Gospod doktor, zdi se mi, da imam previsok krvni prtisk.«
•»iZakaj pa se vam zdi tako?« sprašuje zdravnik. »iZato, ker se tako rad razburim, ker mi kri vedno sili v glavo....«
i»Ni), bomo -takoj videli,« meni zdravnik. Prinese pripravo za merjenje krvnega pritiska in pritrdi nad komolcem bolniku-krepko obvezo, ki je z gumijasto cevjo zvezana z merilno uro. Cez nekaj sekund naznani izid;
»Popolnoma normalno« — ali: »Res je, pritisk je nekoliko previsok!«
Včasih pa celo izjavi; »Nasprotno, pritisk je prej prenizek kot previsoki«
Ce zdravnik .ugotovi prenizek krvni pritisk, potem pač oceni bolnika kot človeka, ki se ne zna obvladati, ki je razdražljiv in nagnjen k utrujenosti. Tak bolnik je pogostokrat v zadnjem času shujšal kljub obilju hrane; je -neprespan kljub dolgotrajnemu spanju in je sploh stalno utrujen. Take zdravnikove domns-ve so največkrat tudi točne, ne pa tudi v vseh primerih. Človeški organizem je namreč izredno zamotan in samovoljen stroj, ki ne reagira vedno tako, kakor bi pričakovali po pravilih ki so jih postavile izkušnje.
Ce je krvni pritisk previsok, zdievni.-c tega ne smatra z« preveliko tragedijo vsaj v splošnem, in ima za to dovolj razlogov. Poleg treh razmeroma redkih o-blik previsokega pritiska, pri katerih izvira pritisk iz čisto določenih vzrokov (tak malih ledvic, določene poškodbe sečnih poti, določena obolenj« ledvic), obstoja tudi še četrta oblika previsokega pritiska k'i je sicer zelo razširjena, ki pr. ne opravičuje nobenega razloga za bo.o-zen.
Tudi ta ima lahko najrazličnejše vzroke. Po mnenju mnogih zdravnikov je visok krvni pritisk lahko -tudi prirojena zadeva. Povzroča5o ga lahko tudi labilnost vegetativnega živčnega ustroja, pa tudi nezadostna funkcija endokrinskih žlez in končno tudi poapnenje krvnih žil.
Mnogo je odvisno od razpoloženja
Kaj se pravi normalen, previsok in prenizek krvni pritisk? Pri odraslih ljudeh smatramo za normalen krvni pritisk tisti, ki dvigne živosrebrni stebriček r.a 120 do 130 mm visoko. V takih primerih pravimo, da je krvni pritisk 120. Normalnost pa ni norma, -ki bi veljala za vse ljudi in za vsako starost. V splošnem — in to resnično samo v splošnem — lahko rečemo, da- bi moral krvni pritisk odraslega človeka znašati čez sto toliko, kolikor je dotični'k star. To bi se reklo pri tridesetletnem naj bi bil normalen pritisk 130 pri štiridesetletnem 140, pri sedemdesetletnem 170.
Vrednosti, ki so znatno nižje od te norme, označujemo kot nispk krvni pritisk, tiste, ki so znatno višje, kot visok krvni pritisk. Iz tega je razvidno, da stremi krvni pritisk z nastopajočo starostjo v višino. Tudi trenutne vrednosti lahko močno menjajo, ker zavistjo tudi od zunanjih okoliščin n. pr. od prevelikega .uživanja hrane, alkoholnih pijač, kajenja ali tiudi od razburjenosti. Ob nenavadno težkih telesnih naporih ali duševnih preobremenitvah se krvni pritisk lahko dvigne celo do 300 mm, ne da bi to bilo vznemirljivo.
Mnogi ljudje imajo pogostokrat visok krvni pritisk, ne da bi o tem sploh kaj
vedeli. Ce pa s priložnostnim merjenjem zvedo, kako je z njihovim pritiskom, je z njihovo mirnostjo pri kraju. Tedaj pričenjajo opazovati na sebi razne neprijetne simptome, ki maj bi bili vsi posledica visokega pritiska. Takoj bombardirajo 'zdravnika, naj jim predpiše sredstvo za zmanjšanje pritiska. Zdravnik jim včasih tudi ustreže, včasih pa ne. stori inčesair. Zakaj? Nikoli ne 'bo zdravnik poskušal pri ibolnik-u, ki ga kuha vročina, vso svojo pozornost obrniti na 'zmanjšanje vročine, saj je vročina le s-imptom obolenja, ne pa obolenje kot tako. Prav tako je tudi 3 krvnim pritiskom.
Vse polno je ljudi, ki jih prevzame pravi paničen strah, ko zvedo, da se jim je krvni pritisk zvišal. Večkrat so slišali, da je povečanji krvnega pritiska znamenje povečanja poapnenja žil, in to poapnenje naznanja nevarnost srčne kapi. V prejšnjih časih so bili tega mnenja .tudi mnogi zdravniki. Medtem pa se je izkazalo, da je ta vera kriva vera. Prav tako je zmotno mnenje, da je povečani krvni pritisk znak ostarelosti. Povečani krvni pritisk opazujemo včasih celo pri dora-ščajoči mladini, res pa je, da se pojavlja ob petdesetletnici.
Da imajo arteriosklerotiki največkrat povečani krvni pritisk, je brez dvoma čista resnica.
'S tem prihajamo k naziranju, 'ki označuje povečani krvni pritisk kot psihološko potrebni pridržek, nekaj torej, kar ni nujno, da je 'bolezenski pojav. -Zakaj ima arteriosklerotik povečan krvni pritisk? Zato, -ker so se njegove krvne žile zožile -in mora zato srčna črpalka opravljati težje delo, da potrebne količine 'krvi v potrebnem času črpa po ožilju. To se pravi, da se je srce prilagodilo novim zahtevnem organizma, da je potemtakem povečani krvni pritisk kompenzacijski pojav, k: organizmu ne škoduje, pač pa mu koristi. Prav zato so že v starih časih govorili in pisali; Vsakdo ima tak krvni pritisk kakršnega potrebuje. To je tudi vzrok, da v splošnem ničesar ne podvze-mamo, da bi ga znižali.
Kolumbijsko vseučilišče, -ki se je specializiralo v raziskovanjih krvnega pritiska, je prav gotovo izreklo veliko resnico z naslednjo ugotovitvijo: Visok krvni pritisk je sam na sebi brez velikega pomena. To pomeni, da v največ slučajih ta pojav ni obolenje, pač pa stanje, ki ni nujno bolezenskega značaja.
Pred izložbami se visoke vrednosti revežem izgubljajo v nedosegljivost, da. za
njih sploh ne prihajajo v poštev. Kar sani 5 po- sebi se dragocenosti izločijo in z njimi izgine tudi vsaka zapeljivost.
IPerzijanci, orjaške krače, košare steklenk služi.jo- zgoij še za pogled v obljub-ljetn-o deželo, kjer stoje ideali hudo visoko, izpolnitve pa tako nizko. Ce pri tem revni otročiči pritiskajo svoje nosove na izložbene šipe. se ustvarja božična elegija, ki je tako .priljubljena pri fotoreporterjih velikih, ilustracij.
Ce se že skozi vse leto briše razlika med revnim in bogatim in nastaja, iz te-
OJoščila S g) <777
Slovenska prosvetna matica na Tržaškem želi vsem Slovencem prav prijetne božične praznike in uspeha polno novo leto 1957 ter jih vzpodbuja-, naj ostanejo, kakor vedno, zvesti svobodni slovenski prosveti, omiki in kulturi.
ga kemično-socialna spojina, se o Božiču nujino pojavlja kar precejšnja razpoka.
'V božičnih dneh postajajo ljudje nemirni kot pred potresom. Mlado in staro, imoviti in revni se navijajo v klopčič in prerivajo po razkošno razsvetljenih ulicah ;n cestah. Pred razstavljenimi darili pa se ne ločijo samo duhovi, pač pa tudi la-zredi.
.S stricem Mihaelom, ki ima v banki obilen, račun, ne vem koliko trgovin in visokih hiš, vsako leto postopava po središču mesta. V njegovera ozkem krogu želji pa- je že vse napolnjeno. Tako opazuje on izložbe samo zatto, da preizkuša svojo brezželnos-t. Pri tem izgledajo njegove oči, kakor da bi bile napravljene na. zadrgo, na zaslonko. To za vsak primer, če bi ga enkrat le hotela premotiti iz-kušnjava za nakup.
Vendar tudi tu se stric Mihael obnaša kot vsi .značajni ljudje. Njega, ne spravi iz duhovnega ravnotežja niti čar božične svečke, niti blesk angelskih lask. On ne ve ničesar o .tem, da ima slaboten človek več od življenja. Njegovo resnično veselje je v tem, da je na svetu toliko stvari, ■ki jih on ne potrebuje.
No, proti vsakemu pričakovanju je zavil v veliko trgovino na korz-u. Kaj se bo res ,zgodil čudež, da ga premamijo čustva? Skozi vse oddelke drvi.
Ali stric Mihael je tudi na letošnji Božič ostal zvest farnemu sebi. Seveda je nakupoval, vendar samo stvari, ki bi jih prav tako lahko nakupil na pepelnično sredo ali za -Binkošti, namreč dva para vložkov -za čevlje, eno zobno .kremo in štiri hrenovke....
Božični prazniki delijo ljudi v revne -bogataše in bogate reveže. Stricu Mihaelu božični čas ne 'bo nikoli razkril svojih čudežev, kajti on tudi te praznike i-menuje »praznike potrate«.
S D D OBVEŠČA JAVNOST NA
VI. veliki dobrodelni ples
ki bo v predpustnem času v veliki dvorani v središču mesta.
Ha iei in oni strani Suešhega prekopa
(Nadaljevanje s 1. strani)
njeno sinajsko in sirijsko orožje? Pri odgovoru na to vprašanje ne smemo prezreti še nekaterih sinajskih podrobnosti. -Na enem samem mestu, so v podzemlju n«šli 200 najmodernejše opremljenih Lol-niških ambulant. Prav tako tudi kompletno britansko radarsko postajo, ki so jo Egipčani iz sueškega področja premestiti na ‘Simaj.
Voj. iki krogi clgovarjajo na zagonetko sinajske orožarne z načrtom, ki je 1-mel za cilj cgražanje južnega boka atlantske ebiambs. Tako bi bi'a Turčija v precepu med Sovjetijo in .fcolševiizirun') Sirijo. Bagdadski in Balkanski pakt pa bi bila razcepljena. Turčija nadzira vhod v Cnno morje. Kdor zavlada .nad Sueškim prekopom in severnoafriško obalo, istočasno pa nadzira arabska petrolejska le-fcilča, nima v rokah samo Sredozemlja, pač pa vso Evropo.
'Bitko na Sinaju ni izgubil le Egipt, izgubila jo je -tudi Sov jetija. Kremelj je pričakoval tudi iz Egipta podoben krik, kakršnega je izustil Kadar na Madžarskem. V Egiptu so kremeljski načrti odpovedali. — Ali pa bodo tudi v Siriji?
Svetovni komunizem nujno potrebuje tako za zunanji svet kot za domače potrebe hitrih in bučnih uspehov. Ce jih ne bo, bo zašel v tiho likvidacijo. Zahod ,naj pravočasno poskrbi, da se bodo tudi v bodoče taki uspehi izjalovili. Združene države morajo pri tem odigrati odločilno vlogo. Naj bi jim bila sreča v Novem letu naklonjena!
• * •
.Ko zasledujemo dogodke na Srednjem vzhodu, radi pozabljamo, da so se tu leta 1918 odigrali podobni dogodki kot v Srednji Evropi. Polom avstro-ogrske monarhije in njen razpad na štiri oziroma šest držav nam je še v svežem spominu. Verjetno prav zato pozabljamo, da je polomu avstro-ogrske monarhije sledil istočasni zlom turškega cesarstva. Kakor se je Avstrija Iz cesarstva preoblikovat a. v republiko, je to storila tudi Turčija. Tur-
čija se je po prvi svetovni vojni omejila na svoja narodnostna področja v Mali A-ziji, kjer pa prebivajo .poleg Turkov tudi še Kurdi, Lelezi, Armenci, Grki. ki pri-paidajo razm.im veram in narodnostim. Ptav tako. kakor je podonavska skupnost pretrgala svoje vezi z Avstrijo, je is storil s Turčijo ves prednjeazijski prostor.
'Srednja Evropa je preživljala po 'zlomu avstro ogrske monarhije pomembne notranje težknče. Prav take težke-če pa so vladale tudi v Sprednji Aziji. Nove državne tvorbe nosijo vedno na sebi klije nekake izumetn:čer»05ti. Pri tem so ca teh področjih tudi državne meje le približne. Zaradi puščavske prirode teh področij je meje tudi težko potegniti.
.Današnja politična slika Sprednje A-zije je nekoliko podobna sliki avstro-ogrske monarhije z Bosno. Avstro-Ogrska je z Bosno merila 686.000 kv. kilometrov. Turško cesarstvo je samo v Evropi obsegalo ozemlja kakih 300.000 kv. kilometrov in skoraj štiri milijone kv. kilometrov v Aziji. Pa oglejmo si. kako se je ta azijski prostor porazdelil:
	kv. km	prebivalcev
Turči 'tx	770.000	21,000.000
Irak	430.000	5,000.000
Sirija	170.000	3,000,000
Libanon	10.000	1,300.000
Izrael	20.000	1,160.000
Jordanija	100.000	1,360.000
Saudi Arabija	2,000.000	6,500.000
Jemen	200.000	4,500.000
Skupaj	3,700.000	43,820.000
Torej vsega osem držav. Od teh sta bili Kaudijeva Arabija in Jemne že v turških časih je zelo rahlo povezani s turškim cesarstvom. Niti ena od vseh teh držav, pa četudi se še tako postavljajo, ne razpolaga s čvrsto notranjepolitično in vojaško organizacijo.
Poleg tega ne smemo pozabljati, da poseduje Anglija na arabskih tleh zelo vai-
nt kolonialne posesti. To so Kuvajt. Bab-rein, Katar in Aden. Medtem ko je Aden zgolj pomorsko oporišče v Rdečem morju, so ostale tri kolonije zelo važne zaradi proizvodnje nalte. Velika S9.ud.0va Arabija pio.zvaja letno ‘10,000.000 ton na te, Lak 28,000.000 ton, m^li Kuva.: poln.h 43.000.000 ton, Katar 4,000.000 ton in Bahrein 1,500.000 ton nalte. Ze sam ta pregled nam kaže, kako velike so britanske koristi na teh področjih. Angleško gospodarstvo — lahko rečemo — stoji in pade z bogastvom nalte na arabskih tleh. Angležem se godi približno t..ko kot starim Spaio-em, katerih veličino so predstavljali zemeljski -zakladi dragocenih kovin v Južni Ameriki in Mehiki.
Angleži so spoznali pomen tega bogastva že v prvi svetovni vojni, čeprav ta vojna še ni bila vojna za nafto. V prvi in drugi svetovni vojni so bili A.rgleži do Egipčanov precej popustljivi, ker jim je Egipt s Sticškim prekopom posredoval hitre zveze s središči proizvodnje nafte. V trenutku pa, ko si je egiptovska vlada prisvojila izključno izkoriščanje in nadzorstvo nad Sueškim prekopom, so bili petrolejski vrelci Vel. Britanije nevarno o-graženi. Skrb za ohranitev teh vezi je tudi glavni razlog, da je Ciper pridobil za Anglijo tako veliko važnost. Sueški prekop ie sedaj blokiran. Egipčani so potopih' veliko število ladij in nekaj so morda k temu pripomogli tudi britanski letalci. Glavna skrb za očiščenje prekopa leži sedaj na Ameriki. To je tudi vzrok, da se Američani bolj zanimajo za to področje kot pa za tragične dogodke na Madžarskem.
V bitki za Suez nista zmagali -Anglija im Francija. Kakšne bodo poslcdice tega stanja, je težko napovedati. Na vsak način sta obe evropski zaveznici med arabskim svetom mnogo izgubili. Anglija na Srednjem vzhodu, Franci1« v Severni A friki. Nameravani udor Sovjetov so najbrž zopet zamašili Američani.
Koristi, ki se na tem področju križajo, so postavile v senco minoga srednjeevropska vprašanja.
Kreposti in vrline
komunizma Sn rdečih tiranov
„Naprednosti“ in „idealizmi“ zgrajenih komunistov * Pogled o raj, s katerim bi nam radi postregli Vidali, Stoka in sopotniki
Se danes nihče ne ve, kdo je v torek, 23 oktobra, okrog polnoči izstrelil prvo puško na Stalinovem 'trgu v Budimpešti. Prav tako, kdo izmed deset-tisoč študentov je prvi izustil vžigani klic in s tem sprožil val ogorčenje proti sovjetskim zatiralcem ter s tem dvignil na noge oboroženo vstajo. Verjetno tega tudi nikoli _n? -bomo izvedeli. Tudi ni važno. Ena stvar pa je gotova: madžarska revolucija Ista 1958 ni pričele s strelom na Stalinovem trgu v 'Budimpešti in tudi ne z razvijanjem starih madžarskih zastav in tudi ne z nastopom sovjetskih tankov.
Madžarsko revolucijo je prižgala — ženska. Prvič v zgodovini praktičnega komunizma je zgrajena komunistka razgrnila pred delom svetovnega tiska letos, dne 5. oktobra zvečer, vse podlosti in cinična zaničevanja človeka, ned katerimi se napaja aziatski boljševizem in katerega je navdahnil Jože Stalin.
Zgodovina madžarske revolucije iz letu 1956 bo pričela z besedami komunistke: »Zgrabili so mene in mojega moža 30. maja 1949. Bilo je v zgodnjih jutranjih urah. (Pobrali so naju iz postelje, in ker je zaporno povelje glasilo tudi na •mojega sina, so tudi tega izvlekli i-z zibelke. Star je bil štiri mesece. Policaj mi ga je odnesel izpred oči in videla sem ga spet šele pet let kasneje, ko so me izpustili. IZ možem sva tega jutra spregovorila zadnje besede. Vrgli so' me v temnico budimpeštanske glavne jetnišnice. Vse. kar sem tu slišala, so bile edino stopnje stražnika. Po štirih mesecih in pol sem vsekakor poslušala še marsikaj drugega! Okno moje celice je -bilo obrnjeno na majhno dvorišče jetnišnice. Dvorišče je služilo za morišče.
Neko noč sem začula- na dvorišču rezka povelja. Potem je -bilo nekaj čas«; vse tiho. Tišino je pretrgalo glasno povelje: »Geza, storite, da bo pravici zadoščeno!« Zaropotalo je, kot da bi se prekucnili klopiea. Nato je spet zavladala tišina. Kmalu nato sem zaslišala globok glas jet-niške.ga zdravnika: »Nastopila je smrt!« Nekaj ur kasneje sem izvedela, da je bil •obešenec moj mož. Se petdesetkrat sem poslušala skozi ves mesec iste besede, i-s-ta znamenja. Krvnik Geza je bil polno zaposlen.«
Gos.pa Julija -Rajk, pionirka komunističnih idej. zakonska že-na Laszla Rajka, starega komunista, do aretacije madžarskega zunanjega ministra, je svoje zgodbo pripovedovala ne kot begunka na Dunaju. v 'Parizu ali Washingtonu, niti na kaki tajni seji komunističnih funkcionarjev, pr.č pa v Budimpešti.
To se do sedaj še ni zgodilo. Maršalu Rokoscvskemu poljskemu vojnemu ministru, ki so ga pred kratkim pognali, in sedanjemu vojnemu podministru Sovjeti-j-e, so sicer ob času Tuhačevske čistke v Lubjanki izbili vse izobe. Leta in lete je presedel v sibirskih kazenskih taboriščih, vendar nikdar se ni slišalo, da bi se kdaj javno pritožil nad trpinčenjem, ki -ga je prestal. Tudi sedanjemu sovjetskemu gau-iajterju ne Madžarskem, Radarju, je polkovnik tajne policije, Farkaš, s kleščami poril vse nohte na levici.
(Sleherni komunist, ki je doslej odnesel, čeprav hudo ustrojeno, vendar še živo kožo iz raznih čistk in so ga spet postavili na kakršno koli oblastniško mesto, ;e mclial -kot grob o vseh krivicah in- niti črhnil ni o krvoločnih justičnih metodah boljše viške histerije. Zaničevanje človeka spada namreč med osnovna načela komunistične prakse. 'Ta načela napadati bi pomenilo podvomiti nad komunizmom. Gospa Rajkova ]e to -storila. Morda s? -niti ni zavedala kaj s tem počenja. Rajkova vdova pa ni obtoževala morda »po-grešk posameznikov«. Govorila je o oblikah zaničevanja -človeka, o lažeh, krivicah in nesramnostih boljševizma kot celote.
Nekaj tednov potem, ko je prisluškovala množičnim obešanjem pod svojim oknom, so jo prvič vlekli na zasliševanje. To se je zgodilo samo jato, da so ji uradno sporočili, da so njenega moža kot Titovega agenta, veleizdajalca, vohuna in saboterja ugonobili.
;»Za,kaj?« je zakričala Julija Rajkova. »Zakaj?« — »'Zato!« ji je odgovoril komisar in ji izročil sveže natiskano modro knjigo madžarske komunistične vlade z obtožnico in celotnim gradivom o procesu proti Laszlu Rajku in tovarišem. »Pojdite nazaj v ječo in natančno prečrtajte knjigo, kajti tudi vas -bomo postavili pred sodišče in t-udi vi boste obsojeni!«
Julija Rajkova je odšla. Odprla je modro knjigo in iz grozo v srcu je prebirala strahotne laži.
Obtožnica
»Budimpeatansko državno tožilstvo 1949 aue Rr. 85.166-2. X kazens-ki zadevi proti Laszlu Rajku in -tovarišem, obtoženim zločina proti demokratičnemu državnemu redu in drugih kazenskih dejanj, izročam spise preiskave in prilagam nasledin-jo obtožnico. Obtožujem 1. Laszla Rajka, rojenega 8. marca 1909 v Szekelvudvarhe-ljrj-u, srednješolskega profesorja, bivšega zunanjega ministra, poročenega z Julijo Poedli, stanujoč v Budimpešti . . .«
Julija Rajkova je osupnila:	»Laszlo
Rajk, rojen 8. marca-?« Tiskovna pogreška, je pomislila. Z nezaupanjem je pre-
listala nadaljnjih 26 strani, kjer je -bil natisnjen zapisnik o prvi glavni razpravi.
Cltala je in -ugotovila; vse je točno in formalno pravilno. Potem pa je sledilo: »Predsednik sodišča pokliče obtoženca Rajka: .Kdaj ste rojeni?- —-	,8. marca
1909 v . . .«
Vdova- Rajkova je planila pokonci. To vendar ni res. Njen mož naj -bi dejai, da je rojen 8. marca 1909. -Dejansko pa je rojen 8. maja! Kako je mogoče, da se mož ne spominja svojega rojstnega dneva? Zrkaj izreka napačni podatek rojstva? To je isti pogrešeni datum, ki stoji tudi v obtožnici. Tedaj ji je šinilo v glavo: Ta -laž nekaj pomeni! To je znamenje -njene-ga moža tistim, ki ga- poznajo: Glejte, tako neumne, tako potvorjene, tako lažnive so vse obtožbe obtožnice, kakor je lažniv datum mojega rojstva!
Rajkova vdova, ki se je v podzemlju komunistične partije borila za Staline, ki je skupno ,s svojim možem nastopala v Španiji in ki je bila naj-usluznejša izvr-ševalka Stalinovih ukazov, je z -grozo v očeh prebirala: njen mož »je priznal«, da je bil od svojega 18. leta starosti dalje fašistični vohun. agent nemške tajne policije, vohun francoske špijonaže, agent a-meriškega vohunskega omrežja in jugoslovanskega- -notranjega ministrstva . . .
»Laži! Same laži!« je zakričala Julija Rajkova in -udarjala s pestjo po vratih celice. Pritekel je stražnik. Skozi ključavnico je zahtevala, naj jo zaslišijo. Stražnik je zbežal in čez -četrt ure se je spet prikazal: »Pojdite z menoj!«
Komunistični preiskovalec je s .posmehljivim obrazom sedel za pisalno mzo. »Nd, ali ste vse prebrali?« je dejal. Tedaj je iz Julije vzkipelo. Zagnala je -modro knjižico na mizo, boljševiškemu trinogu pa je vrgla v obraz potvorjeni datum rojstva svojega moža. Izbruhnila je iz sebe vse tisto, o čemer je mislila. Mislila pa je samo eno: »Lažniva -banda! Mojega moža ste prisilili, da je lagal!« Preiskovalec ie odgovoril tako, ikot odgovarjajo vsi preiskovalci:	»Odvedite	jo!
Vam bomo ie pokazali, kaj je laž!«
Leta 1948 se je veliki partizan in huj-f
skač proti Stalinu, Josip Broz Tito, uprl rdečemu papežu v Kremlju.
Titov*« raz-kolništvo je krvavi oče vseh komunistov, Stalin, izkoriščal za zverinska iztrebi je vanja vsakega odpora ,po vseh sovjetskih kolonijah Vzhodne Evrope. Samo zato _ so usmrtili Laszla Rajka na Madžarskem, Traj-ka Rostova v Bolgariji in Rudolfa Slanskyja v Pragi. Druge stare komuniste, kot n, pr. G-omul-ko na Poljskem, so zaprli. Sopotnike, kot n. pr. Jana Masaryka, so treščili iz tretjega .nadstropja na dvorišče. Takrat je kar deževalo obtožb zaradi ti-tovstva. Vse stare komuniste, ki so mislili z lastno glavo, so drugega za drugim izročali krvniku, S tem so hoteli Stalinovi podrepniki že vnaprej preprečiti, da bi kateri izmed teh zgrajenih -boljševikov zašel v skušnjavo razlikovanja med koristmi svoje lastne domovine in koristmi Sovjetije. Kdor je •to počenjal, so ga razglašali za izdajalca, za kapitalističnega agenta, vohuna in morilca.
Izmed tisoč in -tisoč vzgledov komunistične sadistične justice je Rajkov proces en sam utrinek peklenskega komunističnega- sodnega ustroja. Prisluhnimo za trenutek rdeči inkviziciji: »Spoštovano ljudsko sodišče! 'Ta proces je izredne važnost: za ves komunistični svet. Brez vaškega pretiravanja lahko rečem: Ta proces je mednarodne važnosti . . . -Na obtožni klopi tu ne sedijo samo Rajk in tovariši, pač pa sedi tu mednarodna gospoda, njeni imperialistični podžigovalci v Beogradu in Washingtonu.«
Lju-dski tožilec dr. Alapy je pogledal s svojega rokopisa in se oddahnil. Ni pogledal na vrsto osmih obtožencev, ki so sedeli v bahavi marmornati dvorani bu-dimpeštanskih sindikatov pred njim, vsak obtoženec v spremstvu dveh rdečih vojakov. Njegov pogled se tudi ni ustavil med tistimi 300 poslušalci, ki s-o jih trikrat pre-s-eja-li, ko so jih izbirali med- lastnimi hlapci. Njegov pogled se je zapičil v vrsto časnikarjev, ki so že šesti dan prisostvovali i-n poslušali to največjo tragikomedijo svetovne zgodovine, ki jo lahko uprizarjajo samo najpodlejši izmečki človeške družbe. Med časnikarji niso -bili vsi ikomunisti!
Dr. 'Alapy se je s pogledom obrnil na predsednika Ljudskega sodišča, ki je sedel kot stoloravnatelj kluba kvintalarjev za mizo. Ljudski tožilec je dvignil svoj glas: »Kaj je na tem procesu najznačilnejšega. spoštovamo sodišče? V prvi vrsti gotovo ne dejstvo, da na obtožni klopi sedijo zakleti sovražniki madžarske ljudske demokracije.... Laszlo -Rajk in njegovi pajdaši se razlikujejo od tistih sovražnikov ljudske republike, ki smo jih v preteklih letih poganjali na morišča, v tem, Hn niso nastopali kot odkrit! sovražniki,
Julijo Rajkovo s-o postavili pred sodišče in jo obsodili na pe-t let prisilnega dela pod obtožbo, da 'e polna enakih misli kot njen mož. Julija je sodniku še .zabrusila: »Sem stara komunistka, vedno sem s*- borila za komunizem!«
Odsedela je svojo kazen in 1. 1954, .poldrugo leto po Stalinovi smrti, so jo izpustili. Ukradli so ji celo njen priimek. Na osebni izkaznici, ki so ji jo izročili, je bilo napisano: Gyorki.
Izgubljeni sin
Sele lanskega oktobra so Rajkovi vdovi dovolili, da si je spet lahko nadela svoj stari priimek. Destalinizacija je sramežljivo posvetila v -brlog boljše viškega ra-z-bojniš-tva. J.u-lija Rajkova je smela iz podzemlja. Tudi zgodbo te vrnitve je pripovedovala časnikarjem. V -začetku januarja 1951 je njeno sestro obiskal rdeči vo--hač in jo vprašal, ali bi sprejela v rejo Rajkovega sina in -ga m lastnimi sredstvi tudi vzdrževala. Potrdila je. Nato je vo-bač izginil.
Naslednjega jutra so njeno sestro te-le-fonično poklicali in ji naročili, naj bo točno ob -trinajsti uri na vogalu Vacijeve ulice. Niti minuto -kasneje. Romaj je sestra dobro prispela na sesta-n-sk, je privozila črna limuzina z zastrtimi okni ob pločnik. Vrata avtomobila so se od-pria in malega dečka so neznanci pahnili na pločnik. Avto je izginil. Prestrašeni otrok je povedal, da se imenuje Istvan Kova-"S. Obrazne poteze pa so ga takoj izdale, da je Rajkov sin. Drugo, -kar je povedal, je bilo: »Lačen sem.«
Štiri leta in pol kasneje, 6. oktobra 1956, -so si tega otroka, ki ima sedaj že sedem let, ogledovali naročeni pogrebci partije in komunistične vlade, ko je stel s svojo materjo ob -zacinjeni krsti svojega 1. 1949 obešenega očeta. Laszla Rajka so »morilci rehabilitirali. Včerajšnji Titov vohun, veleizdajalec je -danes -madžarski narodni junak. 'Razbojniška lažniva banda je sama priznala, da je lagala, nesramne in nezaslišano lagala; lagala tako, ka-
pač pa so prežali v mračnih zasedah, se
vtihotapljali v vodilno partijo naše ljudske demokracije in v republiški aparat, od koder so imeli izvršiti s-plo-šeia napad. Stojimo pred sovražnikom, ki je podoben plazečim, zahrbtnim ikačam, ki so nevarnejše in vredne večjega sovraštva kot ka-rkoli na tem svetu.«
-Zopet jc dr. iAlapy obrnil glavo proti časnikarjem: »Tudi dosedanji razkrinkani in pobiti sovražniki naše madžarske ljudske -demokracije so spali pod isto ode-
v-,.v> v.
Hruščev: »Pri Marxovi in Leninovi Ltrudi ti prisegam, d cine bom več rehabilitiral komunistov, ki si jih li pobesil!«
jo .« tujimi imperialisti. Laszlo Rajk in njegova banda so bili prav -tako hlapci in služabniki tujih imperialistov. Njihovi posebni zločini pa so v tem, da so bili posredovalci glavnega agenta, udarna tolpa imperializma tiste jugoslovanske klike, ki si je danes podjarmila j-unaške narode Jugoslavije in se polastila oblasti v Jugoslaviji.«
Tito in njegova benda...
S tem je ljudski tožilec, spustil mačko iz vreče. »»Posebnost tega kazenskega procesa- je. da na zatožni klopi ne sedijo Laszlo Rajk in njegovi pajdaši, teč pa Tito in njegova banda.« Raj je s Titom in njegovo bando?
»Ponavljam, spoštovano sodišče, da so izjave, ki so bile podane ir.a glavni razpravi, v polnem obsegu tudi dokazane. Raj je bilo dokazanega? V prvi vrsti je neovrgljivo dokazano, da je bil Laszlo -Rajk že od leta 1931 policijski vohun. Dokazali smo Rajku, da je- pod Hortyjevim režimom več kot deset let dobavljal policiji komunistične žrtve, izdajal podzemeljsko delavsko gibanje.... Dokazano je, do ie bil v Španiji provokater.,.. Dokazano je, da je b'l v službi francoske vohunske službe. Dokazano je, da je bil v tesnih zvezah z nemško tajno policijo in da
kor lahko laže samo popolni izmeček človeške družbe . . .
Rajkovo truplo, oziroma tiste ostanke, -ki so od njega še ostali, so izkopali iz a-pnene jame na dvorišču jetnišnice in zacinili v dragoceno krsto. Izpostavili so jo na vhodu Ross-uthovega -mavzoleja na budimpeštanskem osrednjem pokopališču. Podpredsednik komunistične vlade, Apro. je z največjo hinavščino v srcu dejal: »Obžalujemo, da smo verjeli grdemu obrekovanju, ki. je vodilo Laszla Rajka in njegove tovariše v mučeniško smrt. Ta pogreb je zadnji korak k njihovi rehabilitaciji, v katero smo bili prisiljeni po volji našega ljudstva . . .«
Rajkova vdova je z okamenelim obrazom poslušala te besede. Deževalo je. Sinil je tesno pritiskale nase. Hinavski partijski funkcionarji, nekdanji zvesti lakaji Stalina in njegovih zločinov, so se drenjali okoli vdove in spuščali svoje krokodilske solze.
je po propasti tretjega rajha vohunil za a-meri-ško tajno službo.
Nadalje je dokazano, da- je bil kot visok funkcionar partije, kot zunanji in no-tianji minister čisto navaden špijon, o-rodj-e -tujih sil, zarotnik, ničvreden -bandit, prepričan fašist. Bil je jugoslovanski agent.... Ta- proces pa je razkrinkal predvsem Titove bandite, ki sestavljajo večino današnjih vladnih mož Jugoslavije. Ti -banditi, ki -so zavezniki ameriškega imperializma, so se razgalili kot na-jo-studnejši agenti imperialističnih vohuinr skih organizacij. Razprava je v polnem dokazala, da -zveze Titove klike z imperialisti ni postavila šele po znanih sklepih Informbiroja. pač pa že davno pred tem datumom. Proti steklim psom obstoja ena sama, metoda obrambe: potrebno jih je pobiti....«
Priznanja po tekočem traku
Tako pridemo do poglavja, ki je za normalne ljudi popolnoma nezapopadljivo: Rajk in njegovi tovariši so vse priznali! Priznavajo neomejeno, da, celo s pravo komunistično gorečnostjo. Sami so svoji najboljši obtoževalci. Rjer ljudski tožilec dr. Alapy na nekaj pozabi, prinašajo sami z največjim navdušenjem na svetlo nove obdolžitve. Pravi detektivi proti samemu sebi.
Madžarski -zunanji minister, armijski general, član centralnega komiteja KP, legaci-jski svetnik, policijski polkovnik, podpredsednik madžarskega radia — vsi sami zaslužni bojevniki za kremeljske koristi — sami sebe obdolžujejo in pokorno izjavljajo, da so bili agenti nacistične policije, da so bili v Titovi službi in da so delovali za priključitev Madžarske k Titovi Jugoslaviji, Hoteli so tudi pomoriti na-jboljše komuniste:	Farkaša.
Rakosija in Geroeja. Priznavajo, da so sabotirali gospodarsko življenje v državi in de- so stalno izdajali državne tajnosti....
Tu stoji črnolasi štiridesetletni Laszlo Rajk. Na obrazu se mu berejo značilne poteze revolucionarja in strastnega fanan tika. Pol svojega življenja je daroval komunistični partiji £ fanatizmom, inteligenco in dinamiko. Leta 1909 je -bil rojen na Sedmograškem kot čevljarjev sin. Rot dijak se je pridružil ikomunistični partiji in prvič je -bil aretiran leta 1932. -Po svo-i jem odpustu iz ječe je 1. 1933 organiziral -ilegalne mladinske skupine, zato so ga ponovno zaprli. Leta 1935 se je s svojo ženo pojavil v Pragi in Bratislavi. Leta 1936 je deloval v Franciji, Z ženo je odšel v Španijo. Postal je tajnik neke mednarodne brigade in politkomisar madžarskega bataljona prostovoljcev. Pred koncem meščanske vojne v SpaMiiji je bil ranjen.
Kasneje je bil interniran v francoskem
taborišču Vernte, od koder je pobegnil na,zaj na Madžarsko. Tu je poslal generalni tajnik ilegalne madžarske komuinii-Siične partije. Leta 1944 so ga spet aretirali in pognali v koncentracijsko taborišče Dachau.
Rajkova priznanja
Komunistični procesi za Rajka niso bili nič novega, Od! leta 1946 do 1. 1948 je bil v raznih kabinetih inotranji minister. Po njegovih ukazih je bilo na- deset-tisoče ljudi postreljenih, na stotisoče pa obsojenih. Proti kardinalu Mindszentyju je sam odprl n-ajnesramnejšo kampanjo. Avgusta 1949, ko so ga zaprli, je bil madžarski zunanji minister. ‘Poleg tega je bil tudi še predsednik -»Neodvisne ljudske fronte«, generalni -tajnik Ljudske fronte, nosilec liste za šopronjsko okrožje in član parlamenta. 2ivel ie -zelo razgibano življenje.
V njegovo nesrečo ni nikdar živel v Sov-jetij-i kot emigrant, po vzgledu Togliattija, Thore-za in številnih drugih zapečkarjev.
Ta vrhunski ikomunist je stal 16. septembra 1949 pred Ljudskim sodiščem in odgovarjal na predsednikova vprašan,ja. Prisluškujmo!
Preds.:	»Ste	razumeli	obtožbo?« —
Rajk: »Da!« — Pr,: »Ali se priznavate za krivega?« — Rajk: »Da!« — Pr.: »V vseh točkah obtožnice?« — Rajk: »V vseh točkah!« — Pr.: »Obrazložite nam torej vse podrobnosti dogodkov kar po vrsti. Pričnimo z letom 1931, ko ste stopili v službo Horthvjeve policije.«
Rajk, izkušeni bojevnik komunistične ilegale, je pri tem pripovedoval pravo pustolovsko -zgodbo: »Približal sem se komunistični zvezi mladine« — seveda po naročilu Hor-thyjeve policije. Denumcirai je vodilne člane, Sabotiral je propagandno delo. »Rer sem propagandne letake sam sestavljal in jih tudi razširjal, sem kaj lahko sabotiral razdeljevanje.« Organizira! je komunistične proglase — seveda po naročilu 'Horth.vjeve policije in samo v cilju, da bi povzročil .poseg policije v komunistična gnezda. Odšel je na Češko — seveda po naročilu policije, da b- izšpijoniral komunistično propagando; prejel je nalog — seveda spet od policije — naj odide v Španijo in naj se tam bori v internacionalni brigadi proti Fiancu.
Dobesedro je Rajk dejal: »Odpotoval sem v Spa.nijo u dvojnim naročilom. Na. eni strani naj bi uvede! 2» imena Rakosi-jevet» bataljona, na drugi strani bi moral z razkrojevalnim delom slabiti udarno silo Rakosijevega bataljona. Prva naloga je -bila -lah-ka. Drugo sem rešil tako, da sem leta 1938 postavil na -dnevni red neko disciplinsko zadevo z namero, da bi na ta način izzval politične razlike v -bataljonu. Dodajam, da sem poleg teh dejavnosti razširjal v bataljonu tudi trockistično propagando. Lete 1939 sem dezertiral iz Španije in zašel v francosko internacijsko taborišče.«
Uganka Jugoslovanke
S tem pričenja dejanska pustolovščina, na katero polaga dr, Alapy posebno pozornost. Rajk je namreč dejal: »V francoskem taboTišč-u sem bil skupaj tudi r. nekaterimi Jugoslovani. T-u je vladalo zelo močno trockistično politično delovanje. Glavni organizatorji in istočasno tudi izvršni organi so bili člani jugoslovanske skupine.... Bil sem v tesnih zvezah s te* mi Jugoslovani in sem skupno z njimi u-ganjal trockistično politiko.« Malega vražjega Tita je moral javni tožilec spraviti s Trockijem v isti lonec.
V francoskem taborišču pa so Rajka, po njegovi izpovedi, zasnubili tudi agenti francoske vohunske službe. To pa ga ni prav nič motilo, da ne bi priznal, d«, ga je istočasno pridobil tudi gestapovski major, »katerega imena se več ne spominjam«, za nacistično vohunsko službo.
Rajk: »Z jugoslovansko vohunsko službo sem se povezal šele v Opatiji (-poleti 1 1947). Tu so me vključili v jugoslovansko linijo, in tu mi je prvič postalo jasno, da ne- uganjajo trockistične politike (Nadaifevane na 6. strani)
Proces proti Laszlu Rajku
Vsi komunistični poglaoarji, osa tajna policija, celotno sodstoo z obtoženci ored, sami notorični lažnjioci in kriooprisežniki so se pred zgodovino člooeštoa razgalili do dna
Kreposti in vrline
komunizma in rdečili tiranov
(Nadaljevanje s 5. strani)
samo itariKovič (jugoslovanski notranji minister! ostali Jugoslovani, ki so bili v Španiji vsi povezani z ameriško vohunsko službo, pač pa tudi sam Tito. To lahko potrdim z naslednjimi dejstvi:	Med
mojim bivanjem v Opatiji me je v vili, kjer sem stanoval, obiskala tridesetletna blondintta. Govorila je madžarski in mi sporočila, da pride v kratkem sem tudi Ramkovič, ki želi govoriti z menoj. Razen nas treh pa nihče ne sme vedeti ničesar o .tem sestanku. Cez nekaj dni je v resnici prispel Rankovič. Blondinka je tolmačila. Rankovič mi je dejal, da mu je znano, da sem v zvezi z madžarsko policijo. Tito da je Rankoviča poslal v Opatijo, da bi mi sporočil naslednje: Ce ne bom v bodočnosti v vsakem primeru dosledno zastopal Titovega političnega naziramja in ga v vsakem oziru podpiral, me bodo Jugoslovani razkrinkali. Zanikal sem, da bi bil y zvezi z madžarsko policijo. Z Jugoslovani sodelujem ne zaradi pritiska, pač pa zato, ker je- moje prepričanje sorodno jugoslovanskemu.
Rankovič je na te moje pripombe izvlekel iz žepa. fotokopijo in mi jo je izročil. Takoj sem spoznal, da je to posnetek pismene izjave, ki sem jo dal 1. 1931 Hetenyju« (ta je bil za Horthyjevih časov prefekt v Budimpešti, nasproti kateremu naj bi se bil Rajk pismeno obvezal, da bo vohunil v vrstah madžarske komunistične partije).
Laži vrh laži,
Rajk je nadaljeval: »Vprašal sem Rankoviča, kako je prišel do fotokopije. Odgovoril mi je, da dokument ne izvira iz arhivov jugoslovanske fašistične policije, pač pa, da so mu ga dali Američani. Arhiv Horthyjeve policije so odnesli na Zahod in tako je padel v roke Američanom. Vprašal sem Rankoviča, iz kakšnih razlogov so mu Američani izročili fotokopijo. Dejal je, da nima nobenega smisla, da kupujemo mačko v vreči. Priznal mi je, da je v zvezi z Američani. Rankoviču da je .tudi znano, da sem vodil razgovore s Himmlerjem« (to je bil Američan Mar-ton Himmler, na procesu p>a so ga imenovali samo Himmler, da bi ljudstvo mislilo, da gre za nacisitčnega Himmlerja).
Rankovič naj 'bi mu bil tudi dejal, da odslej dalje ne bo prejemal navodil od Američanov, pač pa od Jugoslovanov. »V bodoče da bom prejemal vsa navodila od Tita, oziroma od Titovega pooblaščenca.... Ze kmalu px> mojem prvem srečanju z Rankovičem so prva navodila tudi prispela. Prinesel mi jih je Brankov (tretji obdolženec v Rajkovem procesu, ki je bil nekoč legacijski svetnik jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti). Po teh navodilih bi moral vsa vodilna mesta na policiji, kakor tudi v armadi zasesti z ljudmi ki odgovarjajo naši politiki. Ti ljudje bi morali biti nacionalistični, šovinistični, zagrizeni sovražniki Sovjetije in vdani maši politiki.«
S to izjavo se je zaključil orjaški krog tega roparskega romana: Tito in njegovi najožji sodelavci so bili v službi Američanov in so se trudili, da bi si osvojili evropski Jugovzhod v korist zahodnega imperializma, ki hoče uničiti komunistično partijo, izgnati Sovjete iz Balkana, pod jugoslovanski protektorat pa spraviti vse dežele ljudskih demokracij v obliki Balkanske federacije pod ameriškim vrhovnim vodstvom.
Vsega tega' pa ni izustil morda kak plačani komunistični čvekač, to je potrdil nekdanji zunanji in notranji minister Laszlo Rajk. Dr. Alapy se je z nasmehom zmagovalca oziral po klopek zahodnih časnikarjev: »No, kaj pravite sedaj? Je bila to zarota ali ne? Ali budnosti ljudstva se je treba zahvaliti, da ta zarota ni u-spela. V zadnji minuti je oko tajne policije odkrilo načrte.«
Kar je priznal Laszlo Rajk, so prizna-
li tudi ostali soobtoženci, sedem po številu. Ti so izpopolnili s kriminalističnimi podrobnostmi in delikatesami orjaško zaroto, ki je obsegala vse sovražne institucije zadnjih trideset let: hitlerjevsko Ge-stapo, francosko vohunsko službo, kapitaliste, fašiste, Horthyjeve vohune, Tita in (njegove pajdaše ter enega kardinala. To je bila orjaška stavba laži političnih, kriminalnosti v obsegu, ki je svetovna zgodovina ne pozne. To stavbo so lahko zgradili samo največji pokvarjenci, lažnivci in prevaranti. Taka družba gangsterjev se lahko uveljavlja in izživlja samo v mejah komunistične partije.
Sodba: smrtna kazen!
'Kljub najbolj nesmiselni obtožbi so vsi obtoženci svoje vloge igrali vse do grenkega konca. Vse do svojih zaključnih besed so obtoženci naravnost tekmovali s sainoabdolžitvami, z obžalovanjem in tudi samoobsojanjem. Vpili in kričali so kot histerični, naj jim prisodijo najtežje kazr.i, sami sebe so se zmerjali z vohuni, izdajalci, provc.katerji in ničvredneži. PLuvali so na svojo čast in proslavljali svoje lastne p>okončevalee. Z vso strastjo pa so vodili tudi sulico državnega .tožilca: koncentrični ogenj proti Titu.
Tedaj je dr. Tibor iSzoenyi glasno zaklical v dvorano: »Tito in njegova klika! (Pri razpravi z mami ste odvrgli svoie maske; odkrito ste priznali svoja prevratniška stremljenja za odpravo ljudskodemo-krabčnih vladavin in se pri tem niste strašili nobenega zločina. Spoštovani ljudski sodni dvor, tudi jaz sem stal v službi teh zločinskih načrtov. Moj zločin, v zrcalu deliktov glavnih zločincev sramotne Titove bande ni nič manjši.« Andras Sza-lai je v svoji zaključni besedi izjavil: »Bil sem sokrivec .tiste zločinske Titove klike, tistih vohunov, morilcev, izdajalcev.... Pričakujem težko obsodbo ljudskega sodišča.« In Milan Ognjenovič: »Titova .banda je moje materialne razmere izkoriščala in me povlekla v svoje vrste.«
Samo glavni obtoženec Laszlo Rajk je svoje samoobtožbe obdal z zaklavzulirani-mi ugotovitvami. Lahko si predstavljamo, kakšne borbe so imeli z njim komunistični izasliševalci in mučitelji. Kakor na glavini razpravi, tako je tudi v svoji zaključni besedi poudarjal, da je v polnem za vse sam odgovoren.
Končno pai je dr. Ala.pyju le storil u-slugo: »V tem oziru pa je gotovo, da sem bil brez dvoma v določeni meri tudi sredstvo Titove politike. Tistega Tita, ki je •sledil Hitlerjevim stopinjam in je na Balkanu in v Vzhodni Evropi nadaljeval s Hitlerjevo politiko. Z večino ugotovitev ljudskega tožilca sem popolnoma soglasen«
»Z večino«, je dejal Raik. Samo »z večino ugotovitev ljudskega tožilca« biti soglasen, to je bilo za komunistični vele-proces že precejšnja nezaslišanost. Vendar je gesta starega upornika Rajka končno le izzvenela v vdanost bedaste logike: »Prav zaradi tega izjavljam že vnaprej, da smatram obsodbo ljudskega sodišča za pravično.«
Človek bi moral te besede izgubljenca čitati s -posebnim razpoloženjem. Ne z zo-itr-ega kota .zahodne pravne gotovosti. Razumeti moramo da je bil Rajk komunist. Ce to vemo, potem odkrivajo te besede precejšnjo porcijo poguma in nam predvsem razodevajo, kaj se je skrivalo za njegovo vdanostjo.
Dne 15. oktobra 1949 so obesili Laszla Rajka, Tiborja Szornvpa in And rasa Sza-laija na dvorišču budimpeštanske glavne jetnišnice. Na oknu celice v prvem nadstropju je stala, onemela ženska in prisluškovala morilski proceduri. Krvnik Geza je opravljal svoje delo odlično. Tri vislice so stale druga zraven druge. Leseni drogovi z nosom na eni strani, čez katerega je visela vrv. Hudodelec je moral stopiti na malo klopico, ki jo je 'Geza
N EC C HI B. U. Supernova aiitomatica
je šivalni stroj, ki uživa popolno zaupanje in z neomejeno dobo jamstva. (Prodaja na 24-mesečna obročna odplačila in tudi z odkupom starih strojev katerekoli znamke. Z nakupom stroja si pridobite pravico na brezplačni
tečaj za veizanje.
NECCHI „ E 8 P E R I A “ v ormarici stane 62.000 lip
Siva, krpa in plete moderne vezenine.
rv
j
Konce s ioni rana trgovina:
TULLIO NATALE
TRST, ul. Battisti 12, tel. 365-33
TRZIC, Corso del Popolo 28, tel. 2772
MILJE, Calle .Tiepolo 6
CERVIGNANO, Piazza Unita 17, tel. 217
BELTRAM
UVOZ
UL. VALD TELEFON
RIVO št. 3 št. 36-991
IZVOZ
Odpremi]« hitro in po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge drkave
KOLESA . MOTORJE - VESPE . AVTOMOBILE . RADIE . FRIGIDA1RE VSE DRUGE HIŠNE POTREBSCI
IN VSE DRUGE HIŠNE POTREBŠČINE
na povelje: »Geza, pravici naj bo zadoščeno!« prevrnil z nogo. Na ta način obe-šenec ni padel globoko. Le redkokdaj se je zlomila hrbtenjača. Žrtve so umirale v največjem trpljenju. ‘Nogi sta se krčevito stresali in iskali opore na tleh.
Geza je pazljivo motril smrtno borbo. Ce je bil posebno milostljiv, se je obesil na telo žrtve in tako zlomil tilnik — za hitrejšo smrt. Pri Laszlu Rajku ni bil milostljiv.
To je ena izmed sto in slo tisoč zgodb komunističnega divjaštva po Rusiji in ljudskih demokracijah. To niso prizori podivjanih izmečkov človeške družbe, to je sistem, to so »pridobitve« komunističnega razbojništva.
Taki veri, takim apostolom veruje »prosvitljeni. svet« dvajsetega stoletja — in jim naseda,. Koliko časa še?
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v (Strada, di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V s o b o t o 22. decembra ob 20.30 na KONTOVELU
Robert Anderson
■v
Caj in simpatija
V nedeljo 23. dec. ob 16.30 v dvorani na stadionu ' »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7
Rade Pregare
Š AGR A
V torek 25. dec. ob 15. uri v SV. KRIŽU
Valentin Katajev
KffflDRflTURfl RROGfl
V sredo 26. dec. ob 16. uri na OPČINAH
Rade Pregare
ŠAGRA
lamtreHa ISO CD VFSte L D
A. M E R 0 L L I
GORICA ■ Ulica Garibaldi, 5 - Telef. 2723 PRODAJNA CENA Lit. 150.000
JOSIP KERŠEVANI
INIPORT - E X P O R T
GORICA - CORSO IT ALI A 24 - TEL. 26-43 TRST - VIA C0R0NE0 45
IZVOZ NADOMESTNIH DELOV ZA KOLESA, KOLES, RADIO APARATOV, ŠIVALNIH STROJEV IN DRUGIH PREDMETOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
TVRDKA  _____________________ _
r ze
OJam nudi iz svoje bogate zaloge
PEGI TRAJNO GOREČE NA PREMOG IN DRVA ZNAMENITIH ZNAMK »KREFFT« IN »BORNUM«
EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK N,A VSA GORIVA
POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, JEDILNICE, RESTAVRACIJE IZ NERJAVEČEGA EMAJLA (INOX.) JEKLA ITD.
ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI
DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA
LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUCI KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE
KERŽ E
TRST - Piazza S. Giovanni, I - Tel. 35019
Konfekcijska trgovina
PITflSSi
TRST- Korzo Italia 7
ter s podružnicami v Gorici, Vidmu in Pordenonu
Za praznike Vam nudi
NAJNOVEJŠE DOBAVE KONFECIJSKIH IZDELKOV NAJBOLJ ZNANIH IN SLOVITIH ZNAMK ZAJAMČENE PO KVALITETI IN OKUSU IN PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
OBLEKE = PLAŠČI = POVRŠNIKI . DEŽNI PLAŠČI = BLAGO ZA OBLEKE = PERILO
V IZREDNO BOGATI IZBIRI, ZA
DAMO IN GOSPODA
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE! POČASTITE NAS S SVOJIM OBISKOM IN SE BOSTE O VSEM LAHKO OSEBNO PREPRIČALI
NAKUPE LAHKO IZVRŠITE TUDI Z BONI:
Provvida (iF. S.) - Forever - INAM - AFRA - Ospedali di Trieste - Organ i zraz ione Vendite - TELVE - TNPS - Dreher - Lloyd Triestinn - Italia - Adriatica - Cantieri: S. Rocco, S. Andrea, Centrale, S. Marco, Arsenale, Dilfi, Felszegi - G IBS - 1EPOVA1R
Izid literarnega natečaja
Slovenske prosvetne matice
Mojo srčno kri škropite,«.
Slov. prosv. matica v Trstu je tudi za letošnji Božič razpisala nagradni literarni natečaj. Zamisel takih natečajev je bila zelo posrečena in je doslej rodila že veliko veselja, veliko zadoščenja. Čudno je, da je na Tržaškem in Goriškem S>PM ostala edina s to svojo pobudo — ako ne upoštevamo »Literarnih vaj«, ki pa se o-mejujejo na celoletno povest ali povesti po obsegu enakovreden spis. Kakšen, je bil odziv najnovejšemu razpisu SPM v Trstu? Prišle so štiri pošiljke proze in tri pošiljke pesmi. Zdelo ; bo komu, da je to pičel uspeh nagradnega literarnega natečaja. A poudariti moramo ,da so vsi prispevki, kar smo jih prejeli, godni za tisk. Kakor vedno doslej, bomo tudi tokrat razvrstili in ocenili poslano gradivo po vrednosti. Pričeli bomo z najboljšim in jenjali pri najšibkejšem. To merilo bo hkrati merodajno za podelitev nagrad.
IV.	R., Avstralija. — Vaša črtica »Rdet-če morje« in tri pesmi (»Pod tržaškim .svetilnikom«. »Pompejska Marija« in »Zlato sadje«) je literatura prve vrste. Prepričan sem, da bi se teh drobnih in umetniško dognanih stvarc nobena naša leposlovna revija ne; branila (razen če bi jo motile njih verske prvine). V suši in čudnem motrilu sodobne slovenske leposlovne ustvarjalnosti je Vaša drobcena, a do kraja dognana umetnost obljuba, ki je ni moč podcenjevait. Ne razočarajte nas z molkom — Vi, ki vnovič dokazujete, da raste prava umetnost le iz trpljenja. Bilo ibi škoda, če ne bi umetniško.u-podabljali svojih vtisov, doživetij in občutkov v daljni tuji deželi.
J. P., Doberdob. — Vaša črtica »Ostani!« kaže, da imate dar za pisanje. Svetujem Vam. da bolj in bolj •zgoščujete svoje izražanje. Glavno načelo Vam bodi. Nobena beseda ne sme biti odveč, s čim manj besedami je treba čim več povedati oz. nakazati!
SONJA. — Sličica iz vsakdanjega življenja »Njen, prihod« je napisana dokaj .spretno, le da je takih zgodbic že veliko — in ne le v naši književnosti. Ozrite se malo bolj na široko in zlasti globlje okoli se.be: našli boste izvirnejšo snov in večjo zapletenost.
MARKO. — »Božični večer na ,man-drji.(( _ 'zapisali ste spomine pradeda Jerneia — spada med mikavno folkloristično literaturo. Taki opisi niso leposlovje v ožjem pomenu besede, pač pa koristno in potrebno gradivo kulturnemu
Ostani m
Stala je na vzvišeni skeli vrh domačega grička. Pogled ji je, utonil v brezdanji globini obzorja. Tam se je svetlikal modri trak Timava in še dalje prgišče čistih pen: morje.
Vse to so moji domači kraji, do tja je Segal že slabotni pogled iz sanjavih otroških očesc.
Ah. vdahnila bi ta domači, topli zrak in. se zagrebla z rokami v te bregove, šumeče domače bregove in tu bi večno o-stala. Ostala,%
'Da, kdo meni jo more prisiliti, da se, vrne v tuji Milan, v udobno življenje pri prijazni teti, na vrveče ulice, kjer mrgoli ljudi, besed, sonca in nevšečne godbe prometa?
Ko je Nadji bilo sedem let, sedem svetlih let, preživelih ob ubogi materi vdovi, ob pesmi timavskih izvirov in smehu .belih ces-td Stivana, tedaj Je :l radostjo, m hrepenenjem stopila na vlak in mimogrede pomahala obupani materi v pozdrav. Privadila se je mestu in Milan je bil njen dom.
Presenetila jo je sedaj revščina m puščoba doma, suha in črno oblečena starka, o kateri so ji rekli, da je njena mati. Deset let dolga doba zabriše spomine.
Zdaj je v dolini, morda na, pobočju hriba in grabi suho steljo. To je njena mati. katero je obiskala mimogrede kot neznana potnic«, to je njen dom, kjer tičijo skriti nje prvi kriki in jecljanje.
Ostala bi, ostala, tu doma, med sovrst-nica-mi, ki se čutijo . ponižane pred njo, In bi jim rekla: Bodimo prijateljice kot nekdaj! Skupno bomo hodile v Tovarno. Kaj bi pohajala po Milanu!
Oklenila bi se rodnega krova... Kdo ji more kaj, če ostane? Tu je njen dom. Tu se sliši govorica, mila in domača, katero je pogrešala celih deset let. To je govorica sivih, plašnih golobčkov, ki se v trumah spreletavajo pred cerkvijo, to so pljuski, kapljic na domačem vodnjaku. Klic zvonov ob avemariji pa pričara med zeleno listje trt na dvorišču mir in počitek.
Tu bom ostala,, prepolna teh tihih, domačih .glasov; tu je ves svet eno samo prgišče lepote in življenje en som spev radostne pesnitve.
Zamižale je ob misli, da bi umrla, ko bi se vrnila v Milan. To je mislila že vse dni, odkar je doma. Sedaj, zadnji dan, je njeno srce še posebno priklenjeno na domačo grudo.
Spustile, se je. po pobočju navzdol. Mati si je ravnokar nadevala, težki jerbas in iz vdrtih jamic so Nado pogledale sivkaste oči.
»Ti si?«
Dolgo je premišljevala in korakala ob hJ«j.
»Mame,, rada bi ostala doma. Ne bom Se vrnil*.«
zgodovinarju ali zgodovinskemu pripovedniku.
PAJER. — Vaše štiri pesmi kažejo, da ste marljiv bralec Srečka Kosovela. Sicer pa — kdo nima Kosovela rad? Ce imate pesniški dar, potem le berite moderne .pesnike (pa ne le enega!), a, hkrati skušajte svoje občutke itd. povedati tako, kakor jih še nihče pred vami ni izrazil. Vaši verzi so prosti, rim tako rekoč ni — da, take so moderne pesmi. Toda beseda je kljub temu ohranila svojo vrednost, izbrana mora biti, na svojem mestu, z drugimi ubrana v zaokroženost razpoloženja. Vprašam Vas: ali je ta oblika, ki ste jo dali svojim šitirim doživetjem oz. razpoloženja, edina možna ali bi bila lahko drugačna?
Dr. J. G., New York. — Vaše priporo-ročilo »Očku - mamki« ie pesem samo po obliki -in- velja pač predvsem kmečkim gospodarjem, katerih modrost je tudi v reku »'Meni luč, tebi ključ«.
Izven natečaja je poslal Lojze »Božični doživljaj«. — Naj bi vsakdo, ki hoče kaj poslati uredništvu z namenom, da bi "bilo natisnjeno, piše samo po eni strani in naj pušča rob.
Se enkrat je gospa Laura nemirno pobrskala po veliki platneni torbi, ki jo je na ladji nosila ves čas s seboj, zavzdihnila in pogledala preko ograje in belih rešilnih čolnov, ki so bili trdno privezani ob ladjin bok.
V tem delu Rdečega morja je bilo popoldansko sonce zares v najbolj žarečem sijaju. Spuščalo se je proti valovom, široko in krvavo, voda pa je bila vser.ao-■koli skoro bel", kot bi se penila v brizgajočih grebenih. Nebo, peščeni trak a-friške obale, ladja, stara ribiška barka, — vse, kar je bilo poprej temne ali svetle barve, je postajalo zdaj žareče rumeno.
»Vročina kot v peklu! Se štiri dni . . . V Adenu bo pa najhuje . . .« Laurini kostanjevi lasje so vsi prilepljeni ob čelo. 'Njene čudne zelene oči so vedno tako nemirne. Skriva jih za, sončnimi očali, a nemira v vsej svoji pojavi: v hoji, govorici, vedenju — tega ne more, zakriti. Povedala mi je, da je doma z Reke, čuti se pa Italijanko. Obožuje glasbo, ob nekaterih delih ji zagori, iskra v očeh in tedaj po-
na to!«
»Noče me,« je grenko pomislila Nada. »Saj je moja mati. Cemu me je prodala, s sedmimi leti. otroka, v Milan k potujčeni teti?. Ce teita ni imela otrok, nisem jaz kriva. In sedaj me ne mara, on«, moja mati . . .«
Tedaj ie v duhu objela vso to domačo sončno dolino, v katero je zavzeto strmela s skale na gričku, in še huje ji je bilo pri srcu. Kaj je vse to morje' lepote ih spominov, ako ni nanje vezan niti s tanko nitko drobec materine ljubezni?
Tedaj se vrne . . .
Z bolečino v. srcu je pripravljala kovček in si ponavljala, da pač mora pozabiti ta košček raj«, mora pbjpbiti še tistih nekaj besed materine govorice, katerih se je naučila, odkar je tu, mora pohabiti pesem Timava in se morda- zadnjič zazreti v obraz izsušeni starki. Kako bi ji rada pomagala! A kaj, če mati nič na mara zanjo! Vseeno se ji je zasmilila, ko. je s trudnimi koraki stopala po hodniku !n jo opazovala z motnimi očmi.
V mraku se1 je .usula ploha in mati je bila sleherni hip zunaj.
»Dež je! Zmočila se boš, Nada!«
»Pa ne bom šla,« je trmoglavila.
»Pa ne boš šla,« je krotko ponovila mati. »Noč je in dežuje. Sla boš jutri,, navsezgodaj.«
Zakaj navsezgodaj? >Pa če bi ne šla. ne danes, ne' jutri in ne nikoli? Ostala bi. Zakaj, zakaj, mama, ne spregovoriš besedice, ene same besedice, ki jo z dvojno močjo vpije srce? Se dragi vrabčki so čez dan ščebetali na strehi: ostani, ostani. Cuj, mati, še to vetrno deževje trk« na polkna kot dragi prijatelj in kliče: ostani.
Tako so v noč vpile Nadine misli. Kako, da jih ni slišala, ne doumela mati, sicer tako krotka in razumeče? Ko je še na pol budno Nado že prevzemal omotični spanec, je mati stopila, plaho k njeni postelji in ji popravila odejo.
»Moj otrok!« je dahnila in se razjokale. Nadi se je zazdelo, da bo zdaj zdaj klecnila na 'tla.
Moj otrok! To je bila beseda, ki jo je pričakovala. 'Najmilejša beseda, topli dih materine ljubezni, ki je videla tam ležati hčer tujine in tujih ljudi. Vsemu se je odpovedala, ali temu vzdihu, temu srčnemu dihu pa ne.
Nada je v polsnu vse razumela: materino ljubezen in njeno težko, bridko odpoved, hrepenenje in osamljeno pričakovanje težkih desetih let. Ko je zažarelo sonce na vzhodu, je skočila iz postelje in s silo odprla 'kovček. To je bila nitk« prihodnosti. katero je pretrgala z odločitvijo, a nič zato. Ostala bo z materjo in doma pletla nitke, na katere bo nanizan« njena usoda. Sama si je izrekla odločitev: ostanem, kajti za meter je bila pretežka', - za mater, ki je rožljala z lonci v kuhinji in trpela ob misli na ločitev.
.TOMCA P'?r”0
Pod tržaškim svetilnikom
Izza belih ograd rahlo sanja veter preko slanih sipin.
Morje preliva se v živi sijaj zlatih iskric in lučk, zlatih kot en sam spomin.
Vse tiho. In vsi so odšli.
Nihče več večera ne čaka.
Ali iz pravljic, iz sanj srebrno zvoni? Je veter edini pianist, ki na školjke in duše igra?
V naročje je rumenkasti list pridrsel in bi hotel v sreč, v dno oči — pa ne more:
med prsti, ki skrivajo obraz, mi solza bridkosti polzi.
Pompejska Marija
Od vseh zlih noči zgoščena ena velika bolest.
Blesk sveče v lice posije, trudne mladosti povest.
Mrdik in tišina . . . molitev ... — Otrok pred Tabo drhtim:
Marija, trpljenje v sladki mir mi spreminjaš. Naj Tebi v naročje svoje drage, domovino, ljubezen in to pot v neznano izročim.
stane namah njen vsakdanji, 'neizraziti o-'braz čudno lep. Mešanica malomarnosti, duhovitosti, ciganskega hlepenja po življenju —• vse je začarano v njej. In Laurin mož je Bosanec S,piro, praktičen, rea len človek, s troho orientalske lenobe. Nerazumljiva dvojna, in še bolj čudna , v tej družbi osmerih narodnosti, kjer se prepletajo nravi, interesi, strasti . . . Tisoč sedem sto ljudi povezanih za trideset dni v eno skupnost pri jedi, ladijskih tečajih angleščine, večernih igrah, filmskih predstavah in plesu. Ena skupna misel: ugibanje o bodočnosti v Avstraliji.
Čutim, da se Laura 'bori. Ni samo ta neznosna vročina, ki ji veča nemir. 2eli si razgovora v beneški italijanščini, išče oddiha v njenih 'krepkih izrazih.
»Res ne vem, kaj mi ji, Odkar smo se vkrcali, mi je neznosno. S Spirom si postajava čedalje bolj t.uja.«
‘Premaknila je torbo.
»Saj ne vem, čemu vam to pripovedujem. A glejte, nimam sestre, nimam prir jatelje. iSpiro je orientalec, kar je meni ljubo, on ne pozna. Prej je bilo delo, skrb za življenje, naglica priprav za odhod — vse to mi je izpolnjevalo dneve. Zdaj pa je .toliko časa .. . Nečesa si želim, nekaj bi rada zadržala, z vso silo se 'borim — kaj? Da bi rešila ljubezen najinega skrhanega zakona? Vsa drhtim po nečem velikem. Je ta nemir le zavest, da sem zapravila svojo mladost in da sem zdaj privezana ob tujca?«
Moj Bog, kot puščavska sopara' težak je ta razgovor. Greš na dolgo pot, srečuješ ljudi, odkrivaš značaje. Vsakdo nosi svoje breme, vsakdo se bori pozabiti krivdo, usodo, preteklost. Kaj pa moremo pomagati drug drugemu? Ostajamo tujci.
Kdo bo mogel kdaj popolnoma razumeti sočloveka?
»Pojdiva. Gori v salonu je popoldanski koncert.«
'Se bova res raztresli, gospa Laura?
'Padla je noč. Kar tako, brez mraka, se nebo stemni. Naslanjam se na ograjo, ki je vsa mokra od sopare. Česarkoli se dotaknem, vse je spolzko in slano. Od a-•rabske obale se zdaj počasi pomika kot nekak veter. 'A to ni prijetna sapica. O-staja vedno isto soparno vzdušje, le da prinaša s seboj .iz nekega skritega zatišja nežno božanje, sipa zvoke puhtečega peska, žgočega sonca, puščave in puščavske: sončne ljubezni. Ljubezen . . .
Vsi potniki, vsak mornar, vsako bitje na tem omejenem prostoru sredi oceana, vsakdo ima svojo ljubezen. Ljubljeno bitje, domači kraj, domovina . . . Samo v romanih doživljajo ljudje nenadne, neverjetne dogodke. A življenje povprečnih ljudi je niz malih doživetij; sama na sebi so brez pomena, pa vendar tvorijo usodo. Navdušujemo se, razmetavamo z besedami, dvigamo in ranjujemo soljudi in pozabljamo. kakšna sreča je živeti z brati, j-oj jezik, biti doma.
'Pred petdesetimi leti se je izteklo življenje Simonu Gregorčiču — pesniku, ki se po priljubljenosti in nesmrtnosti edini lahko postavi ob stran velikemu (Pre-
eoiKfiAi. z Paipari '
šernu, Lire tolikih drugih pevcev naše preteklosti že davno ne zvenijo več ali pa njih brnenje komaj še seže do nas —
»Well, rohafs the mat ter with you?«
Stresla sem se. 'Pa saj to je Mr. Swan, avstralski učitelj angleščine. Prijazen človek je, rad ima družbo. Morda more Ie tako pozabljati, da je sam.
»Dober večer, Mr. -Swan. Mislim toliko stvari . . . Povejte, ali ni naravnost o-bupno naiporna taka služba, kot je to vaše nenehno romanje z emigrantskimi lar d.ami?«
»No, veste kaj . . .«
»Vem, ni ravno najprimerneje razgo-varjati se o tem. A hotela bi vedeti vaše mnenje. Si ne želite ustaljenja, obstanka?« -
■Ali vre iz mene lastna naveličanost? Mr. Swa.n pa rezume in vidim ga, kako išče primernih besed za svoje misli.
»Ali veste, da skoro čutim kot svojo dolžnost odgovoriti vam? Prepričan sem, d« le redkokdo od vseh ljudi živi v prepričanju, da opravlja najboljše, najprimernejše delo, ki bi ga mogel. Pozabljamo pač, da ie sreča v zavesti, da smo o-pravili svojo dolžnost, naj bo prijetna ali ne. Vidite. Avstralija je čudovita. Takoj ko se izkrcate, boste ugotovili. Oh, saj smo Avstralci kot vsi drugi ljudje. Samo vozimo na napačni strani ceste in pijemo čaj. Ne vedno. Samo pred zajtrkom, med zajtrkom, dopoldne', pri kosilu, popoldne, pri večerji, po večerji in preden gremo spat. In naše divje obale, svojstvene živali, ljubki koala-medvedki, ptice kooka-burra, črni labodi. . . Vzljubili jo boste.
Pridete jutri na naš tečaj? Ob desetih!«
»Seveda. Lahko noč. In oprostite.«
Nenadoma- mi je prešla vsa nervoznost. Preko blestečih valov so švigale drobne leteče ribice kot biserne kapljice. In ta divje lepa, žgoča noč mi je vzbujala eno samo željo, naj bi vsakogar ‘tako osrečevala kot mene.
Zekaj je vsako čudovito doživljanje prazno, če ni z nami bitja, ki ga ljubimo?
'Sredi krova čepi Mr. Swan. Krog njega so vsi pomešani, Jugoslovani in Av-
strijci in Italijani. Nekje daleč je slišati vrisk otrok. Med njimi je naš Rado. Komaj čaka, da zagleda Avstralijo. Tam je vse polno konj; morda pa le dobi enega? Mladi 'Bolgar se muči z izgovorom besede »Shlstle«. Nemogoča je. Svetlolasa Nemka pa govori o kemiji, o svojih načrtih in delu. Mr. Svvian posluša, se trudi, du-puje. Laura skuša uje;ti vsako misel, vsako besedo o novi deželi.
Avstralskemu učitelju žari obraz. Avstralija je čudovita.
Potem so se px>mikali dnevi in kot se je zgodba pričela v neapeljski cerkvi, se zdaj zaključuje v kapeli v Fremantlu. Tu smo vsi enaki: verni in brezbrižneži, vsi narodi in rase. Enaki v skrbi -za bodočnost in v zaupanju. Enaki v bedi in volji do dela. A ta zgodba nima konca. Novo življenje je razkropilo potnike, ne vemo drug za drugega, pa nas vendar veže misel na domovino, na domačo zemljo.
In si včasih za- hip zaželim spet videti gospo Lauro in poslušati Mr. Swana in pobožati Radu temne lase. Kot bi hotel« poslušati neko oddaljeno pesem in bi .rada, da ne izzveni.
Pa vem, da je ne’ .bom več slišala.
NEVA RUDOLF
predvsem px> zaslugi 'šolskih beril. Gregorčičeve strune so žive še' danes. Vedno nove izdaje njegovih pesmi prihajajo med ljudi: število njegovih ljubiteljev se ne 'krči. Spominski članki in predavanja ob polstoletnici smrti »goričkega slavčka« prihajajo iz srca, iz prepričanja, iz ljubezni.
Kje je vir tolike Gregorčičeve priljubljenosti?
Živel je v 2. polovici prejšnjega- stoletja, v času miru, reda, 'blagostanja — tak je vsaj bit itisti čas v primeri z današnjim. 'Narodi so se, prebujeni v vseh svojih plasteh, želeli otresti tujih gospodarjev in se združiti v svobodi. Tedaj st«, nastali Italija in Nemčija. Tudi naša narodna zavest je bila vedno močnejša, posebno na robovih domovine, in Gregorčič je bil njen najglasnejši buditelj. Gospodarsko, kulturno in politično smo rasli. Naše imei je postajalo vedno 'bolj znano: svet se je odpiral nam in mi smo se odpirali svetu.
Gregorčič je bil zvest duhovnik in zaveden spremljevalec svojega časa. Ljubil je domovino, svoje rojake, vse slovanstvo. 'Njegova pesniška-beseda je bila preprosta, blag«, prepojena s srčno burjo. Kot duhovnik je moral veliko prestati. Mnogi stanovski tovariši ga niso -razumeli, ker so premalo upoštevali njegovo mehko srce, tisto srce, ki mu je vse življenje prizadevalo tudi telesne -bolečine in končno v .pozni jeseni 1906. let« podleglo kapi.
Ko je dal narodu najboljše, kar je i-mel, svojo ljubezen, se mu je tudi narod oddolžil z ljubeznijo. Gregorčičeve pesmi niso papir, niso stvaritev volje in razuma, niso malikovanje oblike, temveč so kaplje njegove srčne krvi. 2e zgodaj u-glasbene so šle preko najbolj učenih- in najpreprostejših zborov do poslednje slovenske vasi in spregovorile besedo iskrenosti, prijateljstva in spodbude slehernemu slovenskemu človeku.
Pokopališče pri 'Sv. Lovrencu ob gornji ISoči -— pesnikov zadnji dom — ostaja romarski kraj slovenske mladine.
V.	BELICIC
Božični večer na ..mandrji1*
(Iz spominov na pradeda Jerneja)
Na »viljo« popoldan so mandrjarji odložili vsako ročno delo; vršile so se velike priprave za najvažnejši praznk v letu. — Babica Jerica je poste-vila kolovrat ob s-tran. Vsa hiša se- je razgibala. Vsi so hiteli za- svojimi opravili. Steza na dvorišče je -bila dvakrat taiko ut-rta in u-rejena. — Krušna peč je kar žarela od nenehnega kurjenja :in je vsa dišala- po po pravkar pečenem belem kruhu, 'ko so jo znova zabasali z -drvmi in zopet kurili, ker se je testo v koritih nagloma dvigalo.
Praded Jernej in ostali družinski glavarji so si ječe obuvali visoke škornje, ker so se jim noge poleti in jeseni -razširile kakor lopate. V škornje so vtaknili robove hlač. Babica, mama in tete so si oblekle krila, ki so jih potegovale ik skrinj; okrasile so si vratove z zlatimi in srebrnimi zaponkami.
Medtem so hlapci vpregli konje. Ko so se mandrjarji vozili v cerkev, so poslušali na vsej poti žvenkljamje kraguljčkov, kakor bi se izlivala skozi mrak, tja proti cerkvi, cela struja, žarečega bakra. Jasno ir čisto z-vonjenje škedenjskega stolp« se je tu pa tam oglašalo, kaikor bi prihajalo iz samega neba.
Lepa, praznično Okrašena cerkev se je dvigala vrhu belo zasneženega stopnišča. Večbarvna cerkvena okna so potniki občudovali vse tja do Sv. Ane in Zavej.
'Nenehno so prihajali v božji hram praznično oblečeni okoličani in žene z lepimi volnenimi 'rutami,
Tam v prvih klopeh so ie sedeli Kristjanovi iz Sv. M. Magdalene;'za njimi Kačunovi s Kolonkovca, Bordonov!, boter Zvan, Gregorjevi in šantel Joško s svojo številno družino.
Nad prisotnimi verniki je gorelo petero svečnikov, ki so osvetljevali stare i* mlade obraze, ozirajoče se tja proti oltarju, kjer je nad v emi bleščala v prelepih lučkah visoka, do stropa segajoča smreka.	'i’
Ko so utihnili zvonovi, številen in lepo uglašen zbor pevcev sc je od čas« d» časa 0-gla.šal v spremstvu orgel,
Nato je opolnoči gospod župnik Macarol govoril o veliki luči in zvezdi repatici, ki je obsijala vse narode. Zazdelo se
Doma je številna maadrjanska družin« sedla za dolgo mizo, da, uži-va zasluženo in prijetno večerjo.
Zrelo velike peči se je odprlo in iz njega je najprej prišlo na dan praženo kislo .zelje, za njim pa- rjavo ožgano svinjsko meso. ki so ga nenehno zalivali s pristnim domačim vinom s Turkovca in Sa-'botnjaka.
Večbarvno in lepo okrašeno božično drevesce, na katerem so visela jabolka i«. -bomboni a dolgimi papirnatimi trakovi, je osvetljevalo s svojimi svečami mlado in staro.
Ali, bolj kot luč razsvetljenega drevesca je združevala zbrane mandrjarje notranja radost. Sonce, ki jih je peklo poleti na vrtovih in poljih, je še svetilo v tisti temno zagoreli barvi 'na njihovih o-brazih.
Celo noč so bila razsvetljena okna o-koliških maodrjarskih kmetij. Nad vrtovi in snežnimi zameti se je dvigal sij mesečine. Od časa do časa se je oglašala stara znanka kraška burja. Ne stari I-strski cesti ni -bilo videti nobenega popotnike. Zvezdni obok in s snegom pokrite njive so se združili v eno samo svetlobo. Visoko nad dvoriščem so žarele brezštevilne zvezde ni tako ozaljšale lepoto svete noči.	MARKO
Mati je vzdihnila.
»Kaj govoriš?« In je nadaljevala. »Ne ■misli na to! Tam doli te čakajo. Ne misli
Neva 'Rudolf
Rdeče mori e
KOŠUTA (2095 m) -S KOROŠKE STRANI
TRGOVIN A ŽELEZNINE
Josip Terčon
teH vesel Božič in srečno novo leto!
NABREŽINA
TOVARNA
SODAVICE
FRANKOVIČ
teli vesel Božič in srečno novo leto’
Nabrežina
RESTAURANT BAR
€6 en
tebi vesel Božič in srečna novo leto!
SESjLJAN
PEKARNA	
IN GOSTILNA	
GRILANC	MARIJ
želi vesel Boiič in srečno novo leto!	
Nabrežina	Žavlje
KROJAČNICA
PETELIN j I VIKTOR
želi vesel Božič in srečno novo leto!
Nabrežina 145
NOVA TRGOVINA
Dorče Terčon
ŽELEZNINA . DROGERIJA
teli vesel Božič in srečno novo leto!
SESLJAN
STROJNO MIZARSTVO
MILIVOJ
PERTOT
želi vesel Božič in srečno novo leto!
BARKOVLJE BOVETO 12
Jvart JBupše
TRGOVINA „PRI SONCU“
Želi nesel Boži# in srečno novo leto'
TRST • ul. Rismondo vogal ul. Coroneo
Pertot Danilo
KAROSERIJA
Žali vesel Božič in srečno novo leto!
BARKOVLJE LU. Bo veto 5 . Tel. 29.121
ČOTAR ANDREJ
TRGOVINA S ČEVLJI
teli vesel Boiič in srečno novo leto!
Rašlel 34	GORICA
GOSTILNA
KOMEL
želi vesel Boiič in srečno novo leto!
GORICA Vi« Trleste 104
(Zfeje/ ^Bokič
g?,.—4»
Trfl Pon«ross°
.TRST*Utt“
in seečno novo /e/o
trgovina fesžvin v ^JDuvinu
Gruden (Josip
želi soo/im cenjenim odjemalcem, gostom in prija» teljem oesele božične praznike in srečno r odo leto}
PEKARNA IN PRODAJA KRUHA
EGIŠA MIRKO
---1	SESLJAN
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
3vari Gustinčič
T R S T - Ul. Udine 3 - Tel. 38734
OJesel ‘Sožič in srečno novo leto želi
Trgovina z obutvijo
TRIESTE - Largo Barriera (Ex piana Impere)
(J)ekarna in slaščičarna
v*
1 RO S T
tCrst - O/lica §innastica
SvojiM klientom in prijateljem želi srečna »e v o leto
Milan Ambrožič
AUTORIZ1RANI ELEKTR1CIST
TRST
VUle Miramare, 99 • Tal. 29-322
MEHANIČNA DELAVNICA
IN TRGOVINA RADIO • APARATOV
Šivalnih siiojev . dvokoles itd.
Tvrdka KNEZ WALTER
TELEFON 38.523
NABREŽINA
Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem Želi vesel Božič in srečno novo letol
OR are Jg na c
JESTVINE
TRST . Ul. S. Marco 10
TRGOVINA Z JESTVINAMI
Gregorič Marij
TRST »UL Torrebianca 41
A. Pertot
TRST- Ulica Gianastiea at. 22 - Tel. 95-998
TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN PODLOGAMI
želi vesele božične praznike in srečno nooo leto)
VELETRGOVINA
Z DEŽELNIMI PRIDELKI
VATOVEC JAKOB nasl.
TRST . UL. TORREBIANCA 19
PEKARNA - SLAŠČIČARNA IN TRGOVINA JESTVIN	
Zora	Cok
želi vesel Božič in srečno novo leto! OPČINE - Narodna ulica	
Želi svojim prijateljem in klientom	vesele božične praznike
in srečno novo leto I	
-Restavracija	7)aneu
OPČINE	NARODNA ULICA
MANUFAKTURA IN KRAMARIJA
ČEPAR PETER PAVEL
Vesele božične praznike In uspeha polno nooo teto
TRST * Ulica Udine št. 36
Antonija IBegiša por. ^Bravin
TRGOVINA JESTVIN
želi vesel Boiič in srečno novo leto!
DEVIN
želi vesel Božič in srečno novo leto!
URLANI EDVARD
• E M E N A IM KMETIJSKE POTREBŠČINE
TRST - Ulica Milano 18
PEKARNA - TRGOVINA JESTVIN
Sosič
TEL. 21-049
OPČINE - ProseŠka 10
Pekarna in slaščičarna
Jančar Ioan
TRST- Istrska ulica št. 21
TRGOVINA JESTVIN
lN
TOSIP ŠKABAR
želi svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem vesel Božič in srečno novo leto >
OPČINE * Narodna ulica