Štajerski
Ptuj, četrtek, 4. marca 2004
letnik LVII . št. 9 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Državni zbor
Vredno pljuvalnika? Stran 5
Majšperk	Zetale
O črnih gradnjah, šoli ... Pol leta po neurju Stran 8	Stran 9
Kmetijstvo
Inšpektorji po svoje Stran 11
Nogomet
V soboto začetek 1. SNL Stran 24
Ormož . Objavili višino plač
Kar dve
direktorici v špici
Ta teden so podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) o vi{ini plač v javnem sektorju poskrbeli za precejšnje presenečenje: na listi najbolje plačanih v državi sta se znašli kar dve ormoški direktorici. Vsi podatki se nanašajo na december in so v bruto znesku.
Ker je občina Ormož po vseh razvojnih kazalcih bolj pri repu državnih razpredelnic in ker velik del zaposlenih prejema zelo nizke dohodke, smo zmotno mislili, da je to pravilo. Nemalo smo bili presenečeni, da je bila na četrtem mestu v državi s ponosnih 1.829.075 SIT plače direktorica ormoškega zdravstvenega doma Vesna Mele. Plače direktorjev zdravstvenih domov po Sloveniji se gibljejo okrog milijon tolarjev, zato njen znesek bistveno odskakuje. Za primerjavo - predsednik RS je decembra zaslužil 1.441.775 SIT, ministri pa okrog 1,2 milijona SIT. V krajšem pogovoru je Vesna Mele povedala, da je njena osnovna plača 865.374 SIT, ostalo pa so dodatki. Poleg direktorskega dela opravlja namreč še delo osebnega zdravnika za 1000 pacientov in zato mora opravljati tudi dežurstva. Dela tudi kot specialistka medicine dela na dispanzerju za medicino dela, promet in šport. V decembrski plači je bilo zajeto vse dodatno delo iz leta 2003 — analize, ki jih je opravila za nekatera podjetja in šole. Na pripombo, da ima dan 24 ur, je Meletova povedala, da toliko dela, ker kljub številnim razpisom ne uspejo dobiti zdravnikov. Na vprašanje, ali je res, da zaposleni v zobozdravstvu niso dobili primernega nadomestila za svoje preobsežno delo, pa je
direktorica povedala, da so bili plačani za vsako uro, da pa pri njih delajo vsi več, kot je po normativih.
Tudi direktorica Centra za socialno delo Marjeta Štampar je decembra prekoračila milijon, njena plača je znašala 1.029.058 tolarjev. V primerjavi z drugimi centri v Sloveniji kakšnih 300 tisočakov več.
Sicer pa ob tej priložnosti še malo prelistajmo seznam, ki zajema vse neposredne in posredne proračunske porabnike. Vodilni delavci v bolnišnicah so zaslužili okrog milijon (Psihiatrična bolnica Ormož 991.049 SIT), v lekarnah tudi krepko čez milijon (Lekarna Ormož 784.879 SIT), ravnatelji osnovnih in srednjih šol med 550.000 in 700.000 SIT, pri čemer pa so tudi zanimiva odstopanja. Na kmetijski in gospodinjski šoli v Šentjurju se da zaslužiti tudi 909.363 SIT. Z glasbo je mogoče zgledno zaslužiti, dokazuje podatek Glasbene šole Zagorje, kjer je ravnatelj decembra zaslužil 937.679 SIT. Z 2.344.230 pa je nedosegljiv šolniški zaslužek na Centru za permanentno izobraževanje Cene Štupar Ljubljana, čeprav tudi UPI LU Žalec visoko kotira z 1.131.696 SIT.
Sicer pa če vas zanima kaj več, podatki so vsem dostopni na www.ajpes.si. Morda bodo komu olajšali izbiro študija ...
vki
Tehnični pregledi
na terenu
Več na strani 30.
Dominko d.o.o., Zadmžni tig 8,2251 Phii
02 / 788 n 75
Sneg gor ali dol, na pomlad se je treba dobro pripraviti ....
Foto: Viki Kiemencic ivanuša
Ptuj . KPŠ-jeve finančne pomoči
Pomoč študentskim družinam
Potem ko je Klub ptujskih študentov (KPS) pričel lani jeseni podeljevati enkratne finančne pomoči socialno ogroženim študentom, se je vodstvo kluba odločilo, da naredi korak naprej.
Računalniki po odličnih cenah
www*coiiitraii*si
Va
V sodelovanju s Solidarnostnim skladom Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) bodo tako v prihodnjih petih mesecih vzporedno s podeljevanjem enkratnih finančnih pomoči razdelili tudi finančne pomoči mladim študentskim družinam.
Kot je povedal predsednik KPŠ Uroš Gojkovič, so se za ta korak odločili, ker poleg socialno šibkih študentov želi-
jo pomagati tudi mladim študentskim družinam. "Mislim, da si glede na to, da klub raz polaga s 40-milijonskim prora čunom, ne moremo privoščiti da ne bi pomagali tudi tistim ki so pomoči potrebni, se pra vi socialno ogroženim študen tom. KPŠ bo v Solidarnostni sklad za pomoč študentskim družinam, katerih starš je naš član, nakazal 500.000 tolarjev. Pomoči bo deležnih deset up-
ravičencev, kar pomeni, da bosta vsak mesec dve družini prejeli po 50 tisoč tolarjev. Če se bo izkazalo, da je potreb več, pa smo pripravljeni razmisliti tudi o povečanju sredstev. Razpis za podeljevanje finančnih pomoči mladim študentskim družinam bo izšel v marčevskem Informatorju KPŠ-ja, sredstva pa naj bi začeli podeljevati v aprilu," je pojasnil Gojkovič in dodal, da mo-
rajo biti kandidati, ki se bodo prijavljali na razpis, včlanjeni v KPŠ in morajo poleg vseh ostalih razpisnih pogojev - ki so enaki kot za podeljevanje enkratnih finančnih pomoči - priložiti tudi otrokov rojstni list. Postopke v zvezi s podeljevanjem sredstev bo vodila Komisija za socialno pomoč Solidarnostnega sklada ŠOUM.
Mojca Zemljarič
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Vabijo vas:
Radio Ptuj, Štajerski tednik, Slovenske železnice
RADIOPTUJ
84e'9e,e'i04,3
Več na strani 6.
TEDNIK	Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi viald Slovenskih železnic!
Doma
Izredna seja o SIB
Ljubljana - Državni zbor je na izredni seji, ki so jo zahtevali poslanci koalicije Slovenija in poslanca SMS, obravnaval poročila državnih institucij in nosilcev javnih funkcij v zvezi s prodajo Slovenske investicijske banke (SIB) in sprejel sklepe. Svoja stališča ter poglede na vprašanja in dileme, povezane s spornim poslovanjem banke SIB z družbama Orion in Pay Consulting so med drugim predstavile tudi poslanske skupine. Mnogi poslanci so na vlado naslovili več očitkov o neučinkovitosti in celo vpletenosti. Tako je Peter Levič (SMS) menil, da imajo vse afere v mandatu te in prejšnjih vlad podobno zgradbo, temeljile naj bi predvsem na politični podpori vladajočih strank, zaradi česar tudi ostajajo neodkrite in neraziskane. Jelko Kacin (LDS) pa je glede primera Orion dejal, da bi morali v Sloveniji v prihodnje nameniti večjo pozornost vprašanju verodostojnosti revizijskih institucij in spomnil na primer Enron. JanezJanša (SDS) je glede na obsežnost dokumentacije, ki so jo prejeli med sejo, menil, da bi jo morali prekiniti in jo nadaljevati šele po tem, ko bi gradivo preučili. Sicer pa se je po mnenju prvaka SDS od prve izredne seje državnega zbora o aferi SIB zgodilo zelo malo. Ce tudi po tej izredni seji ne bo rezultatov, pa Janša napoveduje, da bodo o tej temi zahtevali še eno izredno sejo, in sicer septembra, pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami.
NSi podpira interpelacijo zoper Bohinca
Ljubljana - Poslanska skupina NSi se je po pričakovanjih odločila podpreti interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve Rada Bohinca (ZLSD), so sporočili iz stranke. Interpelacijo je v petek vložila SDS, koalicijska partnerica Nove Slovenije, v NSi pa so se tako pridružili SNS, ki je interpelacijo podprla v ponedeljek. Opozicijske SDS, NSi in SNS imajo skupaj 25 poslancev, za "padec" ministra Bohinca pa bi morala opozicija zbrati podporo večine vseh poslancev, torej najmanj 46 parlamentarcev.
250. obletnica rojstva J. Vege
Ljubljana - Ob 250. obletnici rojstva svetovno priznanega matematika barona Jurija Vege bodo od 15. do 26. marca potekali Vegovi dnevi 2004. V okviru Vegovih dnevov se bodo po vsej državi zvrstili številni dogodki v spomin na velikega znanstvenika, katerega najpomembnejše delo so Logaritemske tablice. Osrednja državna slovesnost ob obletnici bo potekala v soboto 20. marca, v Zagorici, rojstnem kraju Jurija Vege, organizirali pa jo bosta občini Dol pri Ljubljani in Moravče. Slavnostni govornik bo predsednik države Janez Drnovšek, ki je tudi predsednik častnega odbora Vegovih dnevov.
Kokošje meso za Karitas
Maribor - Predstavniki Škofijske karitas Maribor (SKM) so popoldne na kmetiji Marije in Mirka Kaučiča v Gornjih Ivanjcih pri Negovi prevzeli sedem ton kokošjega mesa v vrednosti približno pet milijonov tolarjev. Kot je za STA povedal direktor SKM Branko Maček, bo donacija namenjena ljudem v hudi socialni stiski, ki si ne morejo privoščiti nakupa mesa. Po Mačkovih besedah bo ŠKM že v sredo podarjeno meso razdelila s pomočjo župnijskih karitas mariborske škofije.
Po svetu
Tožba proti Blairu zaradi zločinov v Iranu
London - Združenje britanskih pravnikov je napovedalo, da bo zaradi morebitnih zločinov v Iraku na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) vložilo tožbo proti britanskemu premieru Tonyju Blairu in trem njegovim ministrom. Kot so še sporočili, bodo predvsem tožili Blaira, ker je namenoma napadel Irak, vedoč, da bo to zahtevalo žrtve med civilisti. Tožba združenja Zakonita akcija proti vojni (Legal action against war) se bo ob Blairu nanašala še na obrambnega ministra Geoffa Hoona, zunanjega ministra Jac-ka Strawa in pravosodnega ministra Petra Goldsmitha.
Ruski premier Fradkov oblikuje novo vlado
Moskva - Mihail Fradkov, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin v ponedeljek presenetljivo imenoval za novega ruskega premiera, se je s poslanskimi skupinami v ruski dumi danes pogovarjal o oblikovanju nove vlade, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po pogovorih s poslanci je Fradkov dejal, da namerava za svojega prvega namestnika imenovati namestnika predsednika ruske dume in vodilnega člana prokremeljske Združene Rusije Aleksandra Zukova.
Brezposelnost v EU 8,8 odstotka
Luxembourg - Stopnja brezposelnosti je januarja v evroob-močju in celotni EU v primerjavi z decembrom lani ostala nespremenjena pri 8,8 odstotka oziroma 8,0 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Januarja je bilo tako v ev-roobmočju brezposelnih 12,3 milijona, v celotni EU pa 14,2 milijona ljudi. Velja omeniti, da stopnja brezposelnosti v 12 članicah Evropske gospodarske in denarne unije (EMU) in v celotni povezavi ostaja nespremenjena že od novembra lani.
Na Marsu je bilo dovolj vode
Washington - Ameriški vesoljski robot Opportunity, ki je konec januarja pristal na Marsu, je odkril jasne dokaze o tem, da je na rdečem planetu nekoč bilo dovolj vode za obstoj življenja, je sporočila ameriška vesoljska agencija (NASA). Kot je povedal znanstvenik Steve Squyres, na nekdanji obstoj vode na Marsu nakazujeta sestava in izgled ene od skal na planetu, ki jo je Opportunity natančno preučil. /STA/
Ptuj • S ptujskega okrožnega sodišča
Milijoni za zagovornike, sodnikov premalo
"Samo zagovornikom po uradni dolžnosti je bilo v lanskem letu izplačanih 52 milijonov tolarjev, letos je v plačilo zapadlo že novih 35 milijonov tolarjev, in če bo šlo tako naprej, nam bo dodeljenih sredstev za materialne stroške zmanjkalo že maja letos," je napovedal predsednik ptujskega okrožnega sodišča Andrej Žmavc.
V precej manjši meri, pa vendar ne zanemarljivo, bremeni proračun ptujskega okrožnega sodišča tudi plačilo najemnine za nove prostore okrajnega sodišča v Ormožu, ki pa naj bi jih prihodnje leto odkupilo ministrstvo za pravosodje. Največ so k povišanju materialnih stroškov, teh je za slabih 30 odstotkov več kot leto poprej, pripomogli višji stroški sodnih postopkov, ki so v primerjavi z letom 2001 porasli kar za dobrih 142 odstotkov.
Poleg težav z denarjem pa se na ptujskem okrožnem sodišču že dalj časa otepajo s kroničnim pomanjkanjem sodnikov. Trenutno je zaposlenih osem, glede na sistematizacijo delovnih mest bi jih lahko bilo deset, po besedah Žmavca pa bo v kratkem nujno potrebno zaposliti vsaj še enega sodnika, saj se zaradi uvedbe novega zakona o družinskih razmerjih pričakuje povečan obseg dela. Vendar pa se sodniki očitno neradi odločajo za delo na okrožnem sodišču. To dokazuje že peti razpis za okrožnega kazenskega sodnika, ki je potekel konec prejšnjega tedna.
"Eden od vzrokov za ne ravno velik interes je prav gotovo v premajhni stimulaciji za to delovno mesto, pri višini osebnega dohodka gre zgolj za preskok za en cenovni razred v primerjavi z okrajnim sodiščem, pritiski in zahtevnost dela pa so velikanski!"
Sicer pa je osem sodnikov okrožnega sodišča v lanskem letu, upoštevajoč republiška merila Sodnega sveta za ugotavljanje obsega sodnikovega dela, v povprečju preseglo ta obseg kar za 65 odstotkov. V številkah to pomeni, da so v letu 2003 rešili 4030 zadev, sprejeli 3970 novih zadev, ob koncu lanskega leta pa je ostalo 1464 nerešenih primerov, kar pomeni glede na leto poprej (konec leta 2002 je ostalo 1524 nerešenih primerov) skoraj 4-odstotno zmanjšanje.
Sodnih zaostankov in število nerešenih zadev bi bilo po mnenju vodje kazenskega oddelka in podpredsednice okrožnega sodišča Biserke Rojic še nekoliko manj, če se sodišče lani ne bi ukvarjalo z velikim sodnim procesom proti 27 osumljencem, s čimer je bila vse leto za-
Predsednik okrožnega sodišča Andrej Žmavc in podpredsednica Biserka Rojic sta predstavila delo sodi{~a v letu 2003
sedena ena od treh zaposlenih sodnic na kazenskem oddelku, kar je pomenilo dodatno obremenitev za ostala dva sodnika. Nekaj zadev pa ostaja nerazrešenih tudi zaradi vpletenih oseb iz drugih držav: "Naslovi teh oseb so sodišču pogosto neznani ali neizsledljivi, prisilni prihodi niso možni, zato je pričakovati, da bodo nekatere zadeve tudi zastarale," je v zvezi s tem povedala Rojiceva. Opozorila je tudi na mladoletniško kriminaliteto, ki se po teži de-
janj stopnjuje, saj so mladoletni storilci v vse večji meri povzročitelji hudih kaznivih dejanj, za katere kazensko pravo po polnoletnosti predvideva najvišje kazni.
Letos pa se je na ptujskem okrožnem sodišču povečalo tudi število stečajnih postopkov; lani je bilo prijavljenih 17 in rešenih 16 stečajev, letos v prvih dveh mesecih pa je v sodniški evidenci zabeleženih že 25 stečajnikov.
SM
Evropska unija in mi
"Evropejci" nenaklonjeni širitvi Unije
Do vstopa Slovenije in še devetih držav pristopnic v Evropsko unijo ostaja 57 dni. Medtem ko napetost v bodočih novih članicah EU narašča in se kopičijo vprašanja, kaj se bo zgodilo po 1. maju, se Evropa boji predvsem cenejše delovne sile z juga in vzhoda. Evropejci so tudi zato, kot potrjujejo zadnje javnomnenjske raziskave, manj naklonjeni širitvi petnajsterice, kot bi pričakovali.
V	kar petih od skupaj 15 držav članic Evropske unije širitvi povezave nasprotuje več državljanov, kot pa jo podpira, kaže na Evropski komisiji v Bruslju prejšnji teden objavljena Euro-barometrova javnomnenjska raziskava o odnosu državljanov EU in pristopnic do povezave, izvedena lansko jesen.
In kdo si ne želi "družbe" novih držav? Med peterico so kar tri največje članice povezave, in sicer Nemčija, kjer je proti širitvi 42 odstotkov ljudi, le 38 odstotkov pa za, Francija, kjer je proti kar 55 odstotkov, le 34 odstotkov pa je za, ter Velika Britanija, kjer je proti 40, za pa 38 odstotkov ljudi. Pridružujeta se jim še ena od ustanovnih članic EU, Belgija, kjer je za 43 odstotkov, 45 odstotkov pa proti, ter naša severna soseda Avstrija, kjer je za 41, proti pa 42 odstotkov ljudi.
V	povprečju je v petnajsterici sicer podpora širitvi še vedno večja od nasprotovanja temu procesu, ki je ena od osrednjih političnih prioritet EU zadnjih deset let. V zadnjem Eurobaro-
metru je širitev namreč podprlo 47 odstotkov ljudi, 38 odstotkov pa jih je bilo proti. Največja podpora širitvenemu procesu je bila sicer zabeležena v Grčiji, na Danskem in v Španiji (65, 62, 62 odstotkov).
Večja pričakovanja od širitve pa imajo sodeč po raziskavi prebivalci novih članic Unije. Med njimi 52 odstotkov državljanov meni, da je članstvo v EU nekaj dobrega, 29 odstotkov pa jih temu nasprotuje. Kaj menijo Slovenci? Slovenija je rahlo pod tem povprečjem, saj članstvo kot nekaj dobrega vidi 50 odstotkov prebivalcev, 37 odstotkov pa ne. V splošnem sicer državljani novink menijo, da bodo imele koristi od članstva predvsem njihove države, ne pa oni sami. Koristi za državo jih namreč pričakuje 57 odstotkov, 25 odstotkov pa ne, osebne koristi pa le 40 odstotkov, prav toliko pa tudi ne. Slovenci so v primerjavi z ostalimi nekoliko bolj optimistični - osebne koristi jih pričakuje 47 odstotkov, 42 pa ne, kar 72 odstotkov pa jih pričakuje koristi za državo, 16 pa ne, je še pokazala
zadnja Eurobarometrova javno-mnenjska raziskava. Za sedanje in prihodnje članice je bila sicer izvedena ločeno, oktobra in no-
vembra lani, na vzorcu 16 tisoč
ljudi za prve in 12 tisoč za druge.
Anemari Kekec
Delegacija Evropske komisije v Sloveniji je 20. februarja objavila razpis za program malih projektov, ki jih bo finančno podprla v okviru programa predpristopnepomoči Phare. Rok za oddajo prijav je 23. april2004. Komisija Evropske skupnosti, ki jo predstavlja Delegacija Evropske komisije v Republiki Sloveniji, išče predloge za izvajanje naslednjih dejavnosti na območju Slovenije: seminarji, konference, delavnice, strokovna srečanja, sejmi, informacijske kampanje, javni dogodki in drugo, ki jih bo finančno podprla v okviru programa Phare -Program malih projektov. Prijavljeni projekti se morajo predvsem nanašati na eno od naslednjih prednostnih področij: pomagajo občinam, podeželskim skupnostim, nevladnim organizacijam in civilni družbi v širšem smislu pri učinkoviti rabi podpornih programov EU in pri sodelovanju v evropskih platformah in mrežah približujejo Evropsko unijo javnosti preko spodbujanja javnih razprav o prihodnosti Slovenije kot nove članice Evropske unije. Do sredstev so upravičene neprofitne pravne osebe in organizacije, kot so: nevladne organizacije, javni sektor, lokalne oblasti, mednarodne (medvladne) organizacije. Navodila za prijavo in prijavnice za program so na voljo tudi na internetni strani http://www.evropska-unija.si ter v Centru Evropa, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. 10. marca 2004 ob 16. uri bo v Centru Evropa (Dalmatinova 4, Ljubljana) informativno srečanje, na katerem bo program podrobneje predstavljen.
Ptuj • Vpisanih manj, kot kažejo podatki
Na Olgi Meglic preveč, na Bregu premalo
Konec februarja je bil zaključen vpis v prvi razred tudi na ptujskih osnovnih šolah. Kot nam je dejal vodja oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Ptuj Ivan Vidovič, se nadejajo, da bodo rezultati vpisa takšni, kot so jih na mestni občini pričakovali (pogovarjali smo se pred dokončnimi podatki vpisa v prvi razred), torej, da bi Osnovna šola Mladika vpisala tri oddelke, Ljudski vrt dva (za več ni prostora), OŠ Olge Meglič enega, Breg dva oddelka in Grajena en oddelek.
Takšno razporeditev oziroma ukrepe je sprejela Mestna občina Ptuj sicer za eno {olsko leto na osnovi skupnega šolskega okoliša, ki je odobren, Mestni svet pa je potrdil tudi dolgoročne ukrepe, na osnovi katerih bo jasno, kakšna bo bodoča kapaciteta ptujskih osnovnih šol. Nekatere organizacijske in kadrovske težave se lahko na posameznih osnovnih šolah s temi spremembami pojavijo, kljub temu da ne bo na Ptuju manj oddelkov, bodo pa drugače razporejeni: več jih bo tam, kjer so proste kapacitete (na Mladiki), manj pa na OŠ Olge Meglič (rekonstrukci-
ja šole) in v Ljudskem vrtu.
Mestna občina je tudi osnovne probleme v zvezi z željami staršev glede vpisa otrok v šolo razrešila na sestanku na osnovni šoli Mladika. Takrat so nekoliko spremenili prvotne ukrepe za učence iz Nove vasi in Ki-carja, da se na OŠ Ljudski vrt lahko vpiše po osemindvajset učencev in ne triindvajset, kot je bilo določeno pred tem (56 prvošolcev se lahko vpiše v Ljudski vrt, vse, kar bo več, se mora vpisati v Mladiko). Tako je bilo najverjetneje omogočeno vsem tistim staršem, ki so izrazito želeli, da se učenci vpišejo na OŠ Ljudski vrt.
Po demografskih podatkih naj bi se letos vpisalo v prvi razred osnovne šole na Ptuju 205 učencev, vsakoletna praksa pa kaže, da se približno deset odstotkov otrok na vpiše iz najrazličnejših vzrokov.
Avgusta naj bi se pričela tudi dograditev osnovne šole Ljudski vrt, potrebno pa je še pridobiti soglasje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za finance. Država naj bi prispevala okrog 25 odstotkov sredstev, saj je delež občine tokrat nekoliko večji zaradi komunalne ureditve prostora.
Poklicali smo tudi ravnatelje
ptujskih osnovnih šol, ki so nam posredovali začasne podatke vpisov v prvi razred. Po teh naj bi se letos vpisalo v prvi razred osemletke na Ptuju 179 učencev, Mladiki kaže na dva oddelka, tudi Ljudskemu vrtu tako, dva oddelka dosega tudi šola Olge Meglič, ki pa naj bi po podatkih ptujske občine vpisovala učence iz drugih šolskih okolišev, kajti ti podatki kažejo, da teh učencev ne bi smelo biti več kot 28. Tudi na Bregu podatki zaenkrat kažejo na samo en oddelek, na Grajeni pa je tako bilo tudi predvideno.
Franc Lačen
Ormož • Veterani aktivni
Še vedno premalo prepoznavni
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZZVVS) Ormož šteje čez 150 članov. Lani se jim jih je pridružilo še 31, kljub temu pa ni včlanjena niti polovica udeležencev vojne.
Ta teden
Kam Y šolo
v Mestni občini Ptuj so štiri osnovne šole ter podružnična na Grajeni. Zaenkrat ne nudijo učencem vseh tistih pogojev, kot jih imajo v večini devetletk po Sloveniji. Stanje se vendarle izboljšuje in v naslednjih dveh, treh letih bo ustrezno poskrbljeno tudi za naše učence.
Največji prostorski in funkcionalni problemi so na šoli Olge Meglič, kjer se je rekonstrukcija in dozidava že pričela, in na Ljudskem vrtu, kjer naj bi prizidek pričeli graditi v avgustu. S skupnim šolskim okolišem želi Mestna občina Ptuj funkcionalno urediti vpis prvošolcev, da bi bili učenci razporejeni po šolah tako, kot to omogočajo prostorski pogoji, predvsem z razporeditvijo učencev v Mladiko, kjer prostori to omogočajo. Ob vsakoletnem vpisu učencev v prvi razred prihaja do problemov, trenj, saj imajo starši pri vpisu svoja videnja in hotenja, te pa imajo tudi šole in ustanovitelj, ki mora zagotavljati materialne pogoje za delovanje šol. Sprememba števila oddelkov na šolah nedvomno s seboj prinaša tudi organizacijske in kadrovske probleme. Iz racionalnega vidika bi bilo prav, da se število učencev ravna po obstoječih šolskih kapacitetah, pot v šolo tudi več ne bi smela biti problematična, Ptuj ni tako velik, da bi razdalja do katerekoli ptujske šole bila problematična, za vse bolj oddaljene pa je tako ali tako poskrbljeno, saj se v šolo pripeljejo s šolskimi avtobusi, ki jih financira ustanovitelj. Važna je kvaliteta šolanja otrok, ki se ob dobrem učitelju (ta je najvažnejši v procesu pouka) kaže tudi v opremljenosti in funkcionalnosti šole, v nadstandardnih programih (v Ptuju jih je minimalno) in drugih dejavnostih, ki jih šola organizira ali jih pa ne. Pomemben pa je seveda tudi čas pouka; na Ptuju še žal vsaj na šoli Ljudski vrt vztrajamo pri dvoizmenskem pouku. Vse šole organizirajo tudi šole v naravi, ki so za učence sila priljubljene in kreativne, za starše pa najverjetneje niso toliko priljubljene, saj običajno niso poceni, posebej ne šole smučanja. Pri tem so prispevki staršev lahko zelo različni, razlike gredo tudi do 20.000 tolarjev po učencu. Namreč ni vseeno, ali je smučarska šola na Voglu, Rogli, Kopah ali na Peci. Naša opevana brezplačna šola že dolgo ni to, kar naj bi bila.
Franc Lačen
Združenje deluje le s pomočjo članarine, obljubljene dotacije od občine namreč niso prejeli, vendar jih to ne ovira preveč pri njihovih načrtih in aktivnostih. Pred kratkim so si uredili lastno spletno stran www.zvvs.si/ormoz/, kjer so sedaj javnosti in članom na voljo vse pomembne informacije o njihovem delu.
Vzpostavili so uspešno sodelovanje z Zgodovinskim društvom Ormož, Društvom general Maister za Prlekijo in Kulturnim klubom Ormož. V okviru tega sodelovanja so že pripravili Maistrov večer in likovno razstavo. V letošnjem letu pa nameravajo izdati zbor-
nik o zgodovinskih dogodkih. Projekt so sicer načrtovali že lani, vendar jim organizacijske in finančne možnosti tega niso dopuščale. Že nekaj časa is želijo razviti tudi prapor, kar pa bo najverjetneje moralo še počakati. Lani so postavili spominsko obeležje na Gomili, letos pa ga nameravajo postaviti pri Sv. Tomažu. Občini Ormož so poslali pobudo za prestavitev spominskega obeležja v Ormožu, ki ima precej ponesrečeno lokacijo in je dobesedno v grmovju, vendar odgovora doslej niso prejeli. Enako se jim je zgodilo tudi s pobudo za poimenovanje kakšne ulice v spomin na do-
godke 1990/91 in udeležence osamosvojitvene vojne.
Vetrani so mnenja, da se jim ne namenja pozornost, ki so si jo zaslužili, na veliko mestih jih še vedno zamenjujejo z Zvezo slovenskih častnikov. Zato si prizadevajo, da bi zasluge in prizadevanja svojih članov vsaj sami ovrednotili in spoštovali. Zato so 18 pripadnikom Diverzantskega voda zagotovili bojni znak Ormož in priznanje šestim pripadnikom MSNZ. Od lani veterani delujejo v novih prostorih na stari komunali, Kerenčičev trg 12 a, kjer uradujejo vsako 1. sredo v mesecu med 18. in 20. uro.
vki
Ptuj • Novi izzivi obrtniškega izobraževanja
Sodelovanja prerasla v povezovanja
že tradicionalno dobro sodelovanje Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj in Območne obrtne zbornice Ptuj, programe obrtnega izobraževanja v glavnem načrtujejo skupaj, v sodelovanju s strokovnimi sekcijami, dobiva nove dimenzije v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj.
O tem so se v prejšnjem tednu v prostorih Obrtne zbornice na Ptuju pogovarjali sekretar Janez Rižnar, sekretar Sklada za izobraževanje delavcev pri s.p. Ptuj Vlado Petrovič in zunanja strokovna sodelavka in predavateljica na področju usposabljanja za računovodska-knjigovodska dela pri Ljudski univerzi na Ptuju Marija Magdalenc, ki je tudi predsednica komisije za preverjanje znanja bodočih računovodij pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Kandidati, ki obiskujejo tovrstno izobraževanje na Ptuju, so na preizkusih znanja vedno med najboljšimi. Vsako leto se jih zanje odloči več skupin. Posebej pa so pri Ljudski univerzi na Ptuju skupaj s predavateljico ponosni, da je iz tega okolja izšel prvi vodja računovodskih servisov na Štajerskem. S tem nazivom se ponaša Toni Lorenčič. Izobraževanje za vodjo računovodskega servisa, zaposlen je v računovodskem servisu Valerije Rižnar, ga je spodbudilo k nadaljevanju študija. Ker želi postati davčni svetovalec, se je odločil še za magistrski študij s področja davkov Znanja s področja računovodstva in knjigovodstva postajajo vedno pomembnejša. Dvostavno knjigovodstvo postaja realnost kot tudi certifikati za računovodska dela. Tovrstno izobraževanje
je podobno mojstrskemu izpitu, ki tudi postaja nujnost v sodobnih obrtnih obratovalnicah, obratovalnicah, ki se želijo enakovredno kosati z evropsko konkurenco. Za bodočega raču-novodjo se v okviru 250-umega izobraževanja usposobijo vsi, ki imajo najmanj srednjo šolo, veliko jih prihaja tudi s fakulteto, razveseljivo pa je, da se želijo v računovodstvu vse pogosteje izobraziti nosilci dejavnosti, obrtniki, podjetniki, ki se vse bolj zavedajo, da bilančni izkazi niso namenjeni zgolj davkariji, temveč v prvi vrsti njim samim, da jih seznanijo s poslovnim dogajanjem podjetja, obratovalnice. Gre za informacije, ki jih mora imeti vsak mesečno, če želi uspešno poslovati. V okviru Ljudske univerze Ptuj letno izobrazijo najmanj dve skupini bodočih računovodij. V sodelovanju z Območno obrtno zbornico Ptuj in Skladom za dopolnilno izobraževanje delavcev pri s.p. Ptuj želijo pridobiti nove kandidate v računovodsko izobraževanje, saj potreba po tovrstnem znanju narašča tudi zaradi vstopa v EU. Soočenje z novim večsto-milijonskim trgom zahteva bistveno kvalitetnejše informacije, ki bodo obrtnikom in podjetnikom v vsakem trenutku lahko v pomoč, da se bodo znali v kritič-
nih trenutkih pravilno odločati. Znati brati bilančne izkaze in obvladati osnove davkov so že taka področja. Vstop v EU se vse bolj pozna tudi pri odločanju za izobraževanje preko sklada, letos je poudarek na jezikovnem izobraževanju, nemščini in angleščini, vse več se jih odloča tudi za računalniško izobraževanje. Lani so za vse oblike izobraževanja v okviru sklada porabili 26 milijonov tolarjev Koristilo jih je 1177 delavcev od skupno 2300, kolikor jih je zaposlenih pri samostojnih podjetnikih na Ptujskem. Visokošolski študij obiskuje 15 delavcev, višješolskega 10, srednješolskega 21, za poklicno-strokovno izobraževanje se jih je odločilo 10, v mojstrsko izobraževanje jih je vključenih 13. Tečajev in seminarjev se jih je lani udeležilo 660, strokovnih ekskurzij pa 375. Eden obiskuje podiplomski študij. Na Ljudski univerzi, Območni obrtni zbornici Ptuj in v Skladu za dopolnilno izobraževanje delavcev pri s.p. Ptuj so prepričani, da lahko s skupnimi močmi spodbudijo še kakšno obliko izobraževanja, ki bo položaj podjetništva na Ptujskem in širše še bolj okrepilo, s tem pa pomembno prispevalo h kvalitetnejšemu razvoju tega okolja.
MG
4 Štajerski
Gospodatstvo, obrt, podjetništvo
četrtek • 4. marca 2004
Ptuj • O izvajanju in nadziranju velikih investicij
Gajke - primer dobrega gospodarjenja
Otvoritev novega centra za ravnanje z odpadki Gajke je bila 19. novembra lani, po zaključku 1A-faze. Investicija je primer dobrega gospodarjenja z javnimi sredstvi in izjemne učinkovitosti stroke, poudarjajo v mestni občini Ptuj.
V primerjavi s planom je bilo porabljenih dobrih sest milijonov tolarjev manj, hkrati pa so bila opravljena nekatera dela, ki so bila planirana v kasnejših fazah. Za izvedbo investicije je odgovorna Skupna občinska uprava, ki jo vodi Stanislav Napast.
"Osnova vsake investicije, ki se financira iz proračunskih sredstev, je obsežna investicijska dokumentacija. Za investitorja je najpomembnejši del investicijske dokumentacije ocena vseh stroškov za izvedbo investicije na eni strani in zagotovoljeni viri prihodkov na drugi strani. Zaključeni finančni konstrukciji sledi sprejem in potrditev investicijske dokumentacije, ki jo morajo potrditi vsaj tri institucije, v primeru Gajk so bili to mestni svet in ministrstvi za okolje in prostor ter finance. Sledijo postopki izbire najugodnejšega izvajalca. Sama izvedba investicije je bila razdeljena na tri samostojne etape. S posebnim računalniškim programom smo izdelali podroben terminski plan izvedbe, da bi dosegli pravočasno izvedbo posameznih etap, ki so se medsebojno prepletale. V terminski plan smo vključili tudi aktivnosti v zvezi s selitvijo bal in balirnice iz Brstja v Gajke. Izvajalce smo izbrali na javnem razpisu. Dovoljenje za obratovanje
smo pridobivali sproti, takoj po zaključku posamezne etape, da smo omogočili neprekinjeno izvajanje javne službe zbiranja komunalnih odpadkov brez prekinitve dela na terenu. Pri tako veliki investiciji, kot je CERO Gajke, je bistvenega pomena koordinacija med vsemi sodelujočimi, izvajalci, projektanti, nadzorom, raznimi komisijami in podobno. Dela je izvajala skupina treh izvajalcev, vsak od njih pa je imel še enega do štirih podizvajalcev," je o poteku vodenja investicije Gajke uvodoma povedal Stanislav Napast.
Trije nadzori gradnje
Nad investicijo CERO Gajke v bistvu bdijo trije nadzori. Ob gradbenem nadzoru, ki je obvezen, tudi supernadzor v okviru sedemčlanske komisije, ki jo je imenoval župan, izvaja pa t. i. strokovni in finančni super-nadzor nad izvajanjem celotne investicije. Njegovi člani so iz gradbene in finančne stroke. Skladno s predpisi, ki so začeli veljati v začetku leta 2003, pa je mestna občina Ptuj morala zagotoviti tudi strokovnjaka (koordinatorja) za varnost in zdravje pri delu v času izvajanja gradnje. V tem času je največja investitorjeva pozornost posvečena skrbi, da
Foto: Črtomir
Investicija v Gajkah poteka skladno s sprejetimi nacrti
se uporabljajo najkakovostnejši materiali, in da so dela tudi visoko kakovostno izvedena. To je tudi zagotovilo, da bo objekt kasneje brezhibno deloval. Zato mora investitor skladno s predpisi obvezno poskrbeti za strokovno usposobljen kader, ki opravlja gradbeni nadzor. Njegova naloga je tudi, da ves čas gradnje izvaja sprotno kontrolo kakovosti vgrajenih materialov ter kakovosti in količine izvedenih del. Če gradbeni nadzor ugotovi, da kakovst ne ustreza zahtevanim normativom iz projektne dokumentacije ali ta ni v skladu z našo zakonodajo, morajo izvajalci na svoje stroške napake takoj odpraviti. Že v prvem letu izvajanja investicije CERO Gajke se je nabralo dokumentacije za nekaj
metrov, vsa je arhivirana v prostorih mestne občine. Vsak podatek o vrsti, količini, kvaliteti in ceni izvedenih del je mogoče tudi preveriti, je še povedal Stanislav Napast, ko je govoril o delu in pomenu nadzora pri tako veliki investiciji, kot so Gajke.
Tomaž Pliberšek je asistent na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru; delo v komisiji, v katero ga je povabil župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan, je sprejel z veseljem, veliko motivacijo in priložnostjo za izziv. Izkušnje v projektiranju in zdajšnja zaposlitev mu že nekaj časa omogočajo vsakodnevni stik z gradbeno stroko. Sodelovanje v programski skupini in raziskovalno delo mu omogočajo obiskovanje mednarodnih kon-
gresov in dostop do strokovne literature. Okolje, v katerem dela, ga obkroža s strokovnjaki iz posameznih področij, katedre gradbene stroke in tudi s strokovnjaki iz različnih birojev ter podjetij, s katerimi fakulteta sodeluje. To mu omogoča, da se lahko v vsakem trenutku posvetuje s strokovnjaki s kateregakoli področja gradbeništva. "Moje delo v komisiji se nanaša na področja strokovnega svetovanja, internega nadzora in sledljivosti terminskim planom. Ugotavljal sem, ali so izvedena dela v skladu s projektno dokumentacijo, ali so prekoračitve obsega dela upravičene, ali so pomanjkljivosti projektne dokumentacije strokovno odpravljene, ali so vgrajeni materiali v skladu s projektno dokumentacijo in podobno. V primeru ugotovljene problematike sem se imel vedno možnost posvetovati z določeno skupino strokovnjakov ter po svojem tehtnem premisleku oblikovati strokovno mnenje."
S strani odbora za finance v komisiji za supernadzor sodeluje Milan Krajnc Pavlica. Tudi sicer ima s področja poklicnega življenja velike izkušnje z investicijami in terminskimi plani. O svojem delu je povedal: "V komisiji je bilo moje delo predvsem nadzor nad financami in termini. Skrbeli smo, da se je vse izvajalo
skladno s terminskim planom, da smo na določeni dan šli na gradbišče pogledat, če se planirana dela dejansko izvajajo. Če delo ni potekalo skladno s sprejetimi plani, smo nemudoma ukrepali, in odgovorne opozorili na odstopanja. Tako, kot smo spremljali termine, smo spremljali tudi porabo denarja. Bistvenih odstopanj ni bilo, mislim pa, da so hitre reakcije naše komisije tudi prispevale k temu, da so bile Gajke pravočasno zgrajene in da smo povrhu še prihranili nekaj denarja."
Nadzornik svoje delo pri vsaki investiciji izvaja skladno z zakonodajo, ki zahteva, da vodja nadzora skupaj z elektro in strojnim nadzorom ugotavlja skladnost izvedbe s projektno dokumentacijo in veljavno zakonodajo, ki velja na tem področju. Pri CERO Gajke izvaja gradbeni nadzor samostojni podjetnik Drago [trafela. ^"Vloga nadzora je, da ugotavlja kvaliteto vgrajenih oziroma atestiranih materialov, da se izvajajo vse meritve, izvedbe skladno s stroko in predpisi, da ugotavlja vgrajene količine, posebej pomembno pa je, da vsi izvajalci vse spremembe, ki se pojavljajo, dokumentirajo in kasneje v pravilni tehnični dokumentaciji predajo ob koncu gradnje objekta."
Pripravila: MG
Ptuj • s 15. seje sveta mestne občine
Po en oddelek v Olgici in na Grajeni
Ptujski mestni svetniki so večji del 15. seje sveta, ki je bila 26. februarja, porabili za razpravo o dveh točkah dnevnega reda, pobudah in vprašanjih ter o soglasju k cenam ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih je predložilo Čisto mesto Ptuj. Večino vprašanj so podali ustno, čeprav so se ob začetku mandata dogovorili, da jih bodo v glavnem posredovali v pisni obliki.
Največ jih je imela Marija Magdalene (ZLSD), devet. Zato, da bi preprečili propadanje objektov, zlasti še fasad v starem mestnem jedru, ki že ogrožajo sprehajalce mestnega jedra, je predlagala, da bi strokovne službe mestnega sveta pripravile odlok, ki bo lastnikom objektov naložil obveznost, da v določnem roku uredijo pročelja hiš. Sprejem takšnega odloka je pomemben tudi zaradi varnosti ljudi. V odloku naj bo tudi določilo, da bo po izteku tega roka pročelja uredila mestna občina iz sredstev proračuna, če tega ne bodo storili sami, za vrednost opravljenih del pa se bo vknjižila na njihovo premoženje. Županu je tudi predlagala, da imenuje komisijo, ki bo odločala o sofinanciranju stroškov bivanja v domu upokojencev, da se ne bo dogajalo, da bodoči oskrbovanci pred sprejemom v dom premoženje prodajo, njihova oskrba pa je zatem breme občine. Letno mestna občina Ptuj za sofinanciranje bivanja svojih občanov v domovih upokojencev prispeva okrog 60 milijonov tolarjev. V sodelovanju z ministrstvom za kulturo pa naj
bi strokovne službe mestne občine Ptuj v najkrajšem času pripravile vse potrebno za delovanje oziroma ustanovitev samostojne izpostave zavoda za spomeniško varstvo, je še predlagala Marija Magdalenc, ki se je zavzela tudi za sklic posebne seje o problematiki zdravstvenega doma Ptuj, vendar na nobeno pobudo oziroma vprašanje ni prejela odgovora. Na odgovor o delu svojih zahtev, ki so jih na zboru občanov, 20. januarja, postavili Podvinčani, tudi še ni odgovora. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan je svetnikom povedal, da zato, ker odgovor, ki so ga pripravili v strokovnih službah, ni vzdržal njegove recenzije, motijo ga hrvatizmi, zato ga mora prevesti še v slovenščino. Meta Puklavee (DeSus) pa je pričakovala, da bo župan izpolnil obljubo, da se bodo vse osnovne šole obnovile, preden bo zgrajen stadion, zato bi na 15. seji morali odločati že tudi o projektih za obnovo Mladike in OS Breg. Za Ljudski vrt so projekt identifikacije, prav tako za gradnjo tribun na mestnem stadionu, potrdili brez bistvenih pripomb kot tudi o zapiranju
odlagališča komunalnih odpadkov v Brstju, ki bo stalo okrog 61 milijonov tolarjev. Investicija bo predvidoma realizirana v obdobju od maja do julija 2004. Tudi predlog programa ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol v mestni občini Ptuj za šolsko leto 2004/2005 je bil sprejet brez pripomb. V tem šolskem letu bodo po dva oddelka prvega razreda osnovne šole lahko imeli na osnovnih šolah Breg in Ljudski vrt, v Grajeni in Olgi Meglič po enega, tri pa v osnovni šoli Mladika. Sole bodo lahko otroke v prve razrede vpisale samo do zmogljivosti šole. V primeru večjega števila otrok bodo zaradi racionalne izrabe zmogljivosti šol del otrok prerazporedili na šolo, ki še ima prosta mesta, zato naj bi starši v prijavi za vpis navedli prvo in drugo šolo, v katero želijo vpisati otroke. Vpis je zaključen z razporeditvijo otrok na posamezno šolo. Na 15. seji so ptujski svetniki sprejeli tudi dokument o identifikaciji investicijskega projekta za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki zajema rekonstrukcijo in tehnološko nadgra-
dnjo obstoječe čistilne naprave Ptuj, širitev in izboljšanje kanalizacijskega omrežja, ki gravitira na čistilno napravo Ptuj in graditev manjših lastnih kanalizacijskih sistemov. Vrednost investicije je 16,6 milijarde tolarjev, mestno občino Ptuj bo do leta 2007 stala okrog milijardo tolarjev.
Veliko preveč energije pa so ptujski mestni svetniki porabili za razpravo o višjih cenah odvoza smeti. Najbolj jih je zbodlo 16,49-odstotno povišanje cene zaradi novih tehnično-tehnoloških rešitev v kubičnem metru odpadkov, na povišanje veljavne cene za 6,2 odstotka, ki je posledica rasti cen industrijskih proizvodov, pa niso imeli pripomb. Če bi že od začetka imeli podatke, da gre pri novih tehnično-tehnoloških storitvah v bistvu za dodatna dela, ki ob načrtovanju nove deponije niso bila predvidena, verjetno tako široke razprave, kot so jo imeli prejšnji četrtek, ne bi vodili. V ta odstotek povišanja so vključeni stroški akcij zbiranja nevarnih odpadkov, ki so bile še do nedavnega breme občine, dvojni monitoring, eden za
staro, drugi za novo deponijo, odložene bale je potrebno po nekaj mesecih prekiriti in podobno. Cena ravnanja z odpadki v primeru 14-dnevnega odvoza pri 240-litrski posodi bo po novem brez takse in davka 2430,52 SIT, kar je za 16,43 odstotka več kot doslej. To pa je še vedno veliko manj, kot za odvoz odpadkov plačujejo v nekaterih sosednjih oziroma drugih občinah, kjer pa tudi ne izvajajo investicije. Seveda je vsaka podražitev neprijetna, vendar bo občanom potrebno jasno in argumentirano razložiti, da brez podražitve ne bo šlo. O novih cenah ravnanja z odpadka bodo
marca razpravljali na ostalih občinskih svetih, končno odločitev pa bo sprejelo ministrstvo za gospodarstvo. Nazadnje so mestni svetniki o povišanju cen komunalnih odpadkov razpravljali 21. decembra 2001. Nove cene naj bi vstopile v veljavo predvidoma maja letos. Z dnevnega reda 15. seje pa so umaknili odločanje o nepreklicnem odstopu predsednice in članice sveta Lokalne turistične organizacije Ptuj Anke Ostrman, ker so že v komisiji za volitve in imenovanja menili, da mora biti nekaj hudo narobe, če je odstop tako skopo opisan.
MG
Na 15. seji so svetniki izglasovali soglasje k imenovanju Darje Potočnik Benčič za direktorico JZ Lekarne Ptuj, imenovali pa so tudi podpredsednike nekaterih delovnih teles mestnega sveta: Petra Pribožica so imenovali za podpredsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Dejana Levanica za podpredsednika statutarno-pravne komisije, Konrada Rižnerja za podpredsednika odbora za finance, Mirana Sencarja za podpredsednika odbora za gospodarstvo, Janeza Rožmarina za podpredsednika odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo in Srecka Šnebergerja za podpredsednika odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo.
Državni zbor • Predlog novega zakona o dohodnini
Vredno pljuvalnika?
Predlog novega zakona o dohodnini, ki ga je decembra pripravila vlada, potem ko so poslanci v državnem zboru zavrnili najprej Pukšičevo, prejšnji teden pa se Drobničevo novelo zakona, je že pred glavnimi obravnavami naletel na številne kritike iz vseh strani.
Vlada je lepo število let vztrajno (in uspešno) zavračala vse poskuse spremembe zakona o dohodnini, ~eprav je ustavno sodišče že leta 1996 odločilo, da so določbe dela zakona, ki se nanašajo na posebne olajšave za zavezance, ki vzdržujejo družinske člane, v neskladju z ustavo. Gre za to, da iz obdavčitve niso bila izvzeta sredstva za preživljanje otrok, s katerimi naj bi se jim zagotavljal življenjski minimum. Čeprav se je Drobničeva novela zakona nanašala prav na to sporno točko, podprla jo je večina opozicijskih strank, ne pa tudi koalicijske, se je vlada, sicer zelo pozno, odločila, da je potrebna celovita prenova zakona o dohodnini.
Vladni predlog zakona pa očitno, če bo seveda sprejet v sedanji obliki, ne bo v korist velikim družinam, prej nasprotno. Sicer je res, da prinaša povečanje splošne olajšave (s sedanjih 11 na predlaganih 17,2 odstotka povprečnega osebnega dohodka), z 10 na 13,8 odstotka se povišuje tudi olajšava za prvega otroka, za vsakega naslednjega pa se bo povečala le za en odstotek. To pa pomeni, da bi družine z enim ali dvema otrokoma po sprejetju takega zakona plačevale nekoliko nižjo dohodnino kot doslej, družinam s tremi ali več otroki pa bi se znesek dohodnine bistveno povečal. O tem govori tudi podatek ministrstva za finance, po katerem je davčna olajšava za družino z, recimo, šestimi otroki leta 2002 znašala dobre 3,8 milijo-
na tolarjev, po novem zakonu pa bi bil ta znesek zmanjšan za več kot milijon, na 2,7 milijona tolarjev.
(Ne)predvidene
dolgoročne
posledice
Z novim zakonom vlada direktno in brez zadržkov jemlje denar staršem z več otroki. Družin s tremi ali več otroki je v Sloveniji več kot 38.000, kar sicer v primerjavi s številom manjših družin, ki naj bi jih bilo v državi okoli 210.000, morda za statistiko ni veliko, po drugi strani pa s takšno predlagano regulativo sproža dolgoročen niz posledic, ki jih bomo čutili vsi in na vseh področjih. Pri tem ne gre le za vprašanje ohranjanja števila prebivalstva, ki naj bi se po znanih podatkih o rodnosti (v povprečju 1,2 otroka) v naslednjih 30 letih že zmanjšalo s sedanjih nekaj manj kot dveh milijonov na 1,7 milijona Slovenk in Slovencev, pač pa bo s takimi ukrepi brez dvoma na hitro propadla tudi tako imenovana medgeneracijska pogodba, na kateri še vedno pretežno sloni pokojninska in zdravstvena blagajna. Po tej pogodbi, povedano enostavno, namreč danes zaposleni plačujejo pokojnine danes upokojenim, za njihove (torej naše) pokojnine pa naj bi poskrbele prihodnje generacije, ki pa bodo, kot kaže, števično (in posledično plačilno) precej bolj skromne. Delež starejših od 65 let naj bi se v prihodnjih treh desetletjih
Franc Pukšič: "Zakon je izredno slabo pripravljen!
prav tako povečal s sedanjih 14 na 24 odstotkov vsega prebivalstva, s predvidenim novim zakonom, ki ne stimulira večjih družin, se bo število otrok kvečjemu še zmanjševalo, to pa, v končni fazi, pomeni sesutje celotnega socialnega sistema v državi.
Pukšič:
"Za konkretne
olajšave!"
Pričakovati je, da bo vladni predlog, ki je šele na prvi stopnički delovne procedure, doživel kar precej amandmajskih napadov, tako s strani koalicije kot opozicije, vsekakor pa bi ga bilo treba sprejeti pred vstopom v EU (Slovenija je namreč s strani Evropske komisije že doživela kritiko zaradi zamujanja pri sprejemanju davč-
ne zakonodaje - gre za zakon o dohodnini in zakon o dohodku pravnih oseb -, sicer se zna zgoditi, da se bo zaradi neizpolnjevanja pravnega reda znašla na sodišču Evropskih skupnosti).
"Naša poslanska skupina bo prav gotovo vložila amandmaje na takšen zakon! Nesmiselno se nam namreč zdi polnjenje državne blagajne iz dohodkov ljudi z najnižjimi plačami. Zavzemamo se za drugačno davčno politiko, takšno, ki bo stimulirala številčnejše družine, jim zagotavljala olajšave v skladu z odločbo ustavnega sodišča, hkrati pa bo podpirala tudi mlade družine pri prvem reševanju stanovanjskih problemov. Pri teh družinah naj se ne obdavči tisti del denarja oziroma sredstev, ki jih vložijo v nakup stanovanja ali kakšno drugo obliko rešitve stanovanjske stiske. Prav tako bodo naši amandmaji šli v smeri spodbujanja skladnejšega regionalnega razvoja preko dohodninskega zakona, in sicer tako, da bi denar, ki ga ljudje na podeželju vlagajo v izgradnjo infrastrukture, bil prav tako izvzet iz obdavčitev oziroma bi ta znesek bil upoštevan kot direktna olajšava! Nasploh se bomo zavzemali za konkretne, direktne olajšave, ne pa za splošne, kot jih prinaša zakon. Splošna olajšava namreč popolnoma nič ne pomaga družini, ki ima iz meseca v mesec komaj za preživetje. Te družine bonitete splošne olajšave sploh ne morejo koristiti!"
SM
Ormož • V pomurski razvojni regiji
Razvojna, ne upravna regija
Na torkovi tiskovni konferenci je ormoški župan Vili Trofenik pojasnil svoje stališče do predloga Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Najprej je Trofenik opozoril, da gre pri predlogu zakona za razvojne in ne upravne regije. V čudnem kupčkanju, ki spremlja nastajanje regij, je izpostavil predvsem zagovarjanje interesov (osebnih, poslovnih) in ne toliko političnih. Napovedal pa je tudi, da bodo kmalu padle maske v podravskem rajonu. Povedal je, da Podravje kot edina regija nima razvojnega programa, čeprav je bilo zagotovljeno 140 milijonov za njegovo izdelavo. Zato je tudi onemogočeno sodelovanje na natečajih, kar bo pripeljalo do tega, da ne bo mogoče črpati evropskih sredstev do leta 2006, ki bi jih sicer lahko. Gre menda za spisek želja, ki je že presegel številko 1300 projektov "Za to se nihče ne počuti odgovoren, stanje je alarmantno," je bil odločen Vili Trofenik,
ki je še povedal, da se uradne reči dogajajo brez razpisov, sodelovanje je omogočeno po političnih vezah, ker je centrom politične moči tako ustrezalo.
Trofenik je povedal, da je zagovornik treh velikih regij, predvsem zaradi možnosti pridobivanja pomoči iz kohezijskih skladov. Opozarja tudi, da smo se z Evropo že dogovorili za 12 regij, sedaj pa jih nategujemo na 14.
O Pismu o nameri ustanovitve zveze občin Prlekije in Slovenskih goric je povedal, da so v UE Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož začutili, da je potrebno nekaj narediti za zaščito interesov svojega območja. Ko so za to izvedele, so se želele pridružiti še štiri lenaške občine. S tem so želeli seznaniti tudi predlagateljico zakona ministrico Kovačevo, na koncu se je z njo sestal le Vili Trofenik. Po
tem je ministrica predlagala le-narške občine v zgornjepodrav-sko in Ormož v pomursko regijo. Po vseh fleksibilnih pogojih za ustanovitev regije, ki veljajo pri nas, bi menda lahko celo zahtevali lastno regijo.
Z Ljutomerom si obeta tudi skupen nastop na področju kmetijstva. "Takšno povezovanje nikomur ne škodi. Gotovo pa ima takšna velika Prlekija večjo težo in moč v pomurski regiji," je povedal Trofenik. Ptuja pri njegovih prizadevanjih ne želijo ovirati, ne želijo pa biti za drobiž, oziroma za številke, "da bo regija stala". Povedal je še, da Ptuj kot upravno središče direktno odži-ra državne in druge službe in s tem delovna mesta Ormožu. Na Ptuj so se preselile že domala vse službe, nedavno je šlo za las tudi pri geodetski službi. S Ptu-
jem niso našli skupnega jezika za cesto, za gimnazijo, za dom upokojencev ...
Za konec je Vili Tofenik opozoril, da nihče ne skrbi za interese kraja oziroma regije, saj naj bi menda odbor za promet, turizem in regionalizem v Bruslju sprejel amadma o spremembi trase železniške povezave Lyon
-	Ljubljana - Kijev, in sicer namesto dosedanje trase Pragersko
-	Ormož - M. Sobota - Hodoš -Budimpešta novo traso Prager-sko - Maribor - Graz - Budimpešta. Tako bo v vodo padle projekt, ki samo v prvi fazi za modernizacijo signalizacije Pragersko
-	Ormož namenja 37,5 milijona evrov Zadeva sicer še ni dokončna, saj jo morajo potrditi še drugi organi, vendar ob tem menda v Ljubljani ni nihče niti trenil.
vki
Od tod in tam
Cerkvenjak • Svetniki o avtocesti
V	sredo, 25. februarja, so se cerkvenjaški svetniki sestali na 8. redni seji.
Najprej so se lotili sprejemanja odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v obćini Sv. Ana in o dodelitvi koncesije za to. Podrobno obrazložitev je podal Franc Knaus iz podjetja Saubermacher Sprejeli so tudi povišanje cen za odvoz odpadkov. Dosedanja cena je za 120-litrsko posodo znašala 1.625 tolarjev, nova pa 2.849 tolarjev. Razlog podražitve je uvedba spremenjenega sistema ravnanja z odpadki. Sprememba cen torej ne pomeni podražitve obstoječega obsega ravnanja z odpadki, temveć stroške novih dodatnih storitev in stroškov obdelave in izvoza ostanka odpadkov v tujino kot končno rešitev. V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o prodaji nepremičnega premoženja in načrt delovnih mest. Z dnevnega reda pa je župan umaknil točko o včlanitvi občine Cerkvenjak v Združenje občin Slovenije, saj je občina že članica Skupnosti občin Slovenije, in razmišlja, ali v tem primeru ne gre za podvajanje. S sklepom so potrdili cene socialno varstvenih storitev. Svetniki pa so se seznanili tudi s smernicami k pripravi državnega lokacijskega načrta za izgradnjo avtoceste na odseku Sp. Senarska — Cogetinci in s aktivnostmi na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja.
Zmago Šalamun
Veržej • Sredstva iz programa Sapard odobrena
Občina Veržej si je kot prioriteto v investicijskem planu za prihodnja leta zadala rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v naselju Veržej.
Celotna vrednost omenjene investicije znaša okrog 120 milijonov tolarjev, pri sprejemanju proračuna za leto 2004pa so že upoštevali, da bodo k investiciji pristopili, če bodo prejeli sredstva iz programa Sapard. V februarju je občina Veržej od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela odločbo, ki je potrdila uspešnost občine Veržej na razpisu Saparda ter si zagotovila 70 odstotkov potrebnega denarja. Člani občinskega sveta občine Veržej so tako morali na tretji izredni seji spremeniti odlok o proračunu za letošnje leto, govorili pa so tudi o sofinanciranju rekonstrukcije vodovodnega omrežja v naselju Veržej s strani gospodinjstev ter ostalih odjemalcev. "Pripravili smo že zbor občanov, po katerem je bil oblikovan sklep, s katerim bi za sofinanciranje prve faze rekonstrukcije vodovodnega omrežja v naselju Veržej bila obremenjena vsa gospodinjstva ter ostali odjemalci, ki bodo dobili priključke. Vsem bo dana možnost plačila na dvanajst mesecev, v teh dneh pa nam odjemalci vode že vračajo pogodbe, ki jih zavezujejo k pristopu sofinanciranja," je povedal župan občine Veržej Drago Legen. Ne glede na velikost vodomera bodo gospodinjstva prispevala po 120.000 tolarjev, ostali odjemalci (podjetja, ustanove) pa tudi do dva milijona tolarjev. Za zunanjo in notranjo hidrantno omrežje bo potrebno plačati od 300.000 do 500.000 tolarjev, člani občinskega sveta pa so še sprejeli sklep, da je prispevek, ki ga plača odjemalec vode, namenjen izključno za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja in mu druge dodatne ugodnosti na podlagi plačanega prispevka ne pripadajo ter jih ne more uveljavljati.
Miha Šoštarič
Sv. Ana • Sprejeli spremembe plana
V	četrtek, 26. februarja, so zasedali svetniki občine Sv. Ana.
Najprej so se lotili sprejemanja odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Sv. Ana in o dodelitvi koncesije za to. Sprejeli so tudi povišanje cen za odvoz odpadkov. Dosedanja cena je za 120-litrsko posodo znašala 1.625 tolarjev, nova pa 2.849 tolarjev. Vzrok podražitve je uvedba spremenjenega sistema ravnanja z odpadki. V nadaljevanju so sprejemali odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana za območje občine Sv. Ana. Podrobno obrazložitev je podala Janja Židanik iz mariborskega ZUM-a. Svetniki pa so se seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora o ugotovitvah notranje revizije zaključnega računa OŠ Sv. Ana za leto 2002, iz katerega je razvidno, da je vodstvo šole kršilo več predpisov, poslovne knjige in računovodska poročila pa ne izkazujejo resničnega in poštenega stanja. Svetniki so tudi soglašali s ceno socialnovarstvenih storitev, ob koncu seje pa imenovali člane komisije za priznanja in nagrade, ki jo sestavljajo: Feliks Berič, Silvo Slaček, Janez Zemljič in Nataša Dregarič.
Zmago Šalamun
Kidričevo • Sprejeli občinski proračun
Gospodarili z 1,2 milijarde tolarjev
Svetniki občine Kidričevo so na 11. redni seji po daljši, sicer že tretji obravnavi, sprejeli občinski proračun za letošnje leto z dobro miljardo in 250 milijonov tolarjev prihodka ter prav toliko odhodka.
Župan Zvonimir Holc je v uvodnem delu seje svetnikom med drugim zaupal, da se je v lastni režiji skupaj s predstavniki Foruma proti sežigalnici v Ljubljani udeležil posveta o strategiji ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji, ter da si ne dovoli kakršnegakoli podtikanja, da se je tja odpeljal z gasilskim avtomobilom.
Osrednji in najtehtnejši del razprave pa so tokrat namenili vsebini občinskega proračuna za leto 2004, pri čemer je župan spomnil, da je bilo od prvega branja osnutka tega proračuna do tokratne seje že veliko usklajevanj in dopolnjevanj, ki so jih skupaj s strokovnimi službami pretehtali in vstavili v proračun. Pred sejo so njegovo vsebino uskladili tudi na vseh političnih koordinacijah.
V letošnjem letu načrtujejo
1.258.267 tolarjev odhodkov, medtem ko se bodo za izenačitev na dohodkovni strani za dobrih 100 milijonov morali zadolžiti, pričakujejo pa še nekaj dodatnih prilivov. Letošnji proračun je naravnan investicijsko, saj načrtujejo skoraj polovico -blizu 600 milijonov - za občinske investicije. Med pomembnejšimi sta nadaljevanje izgradnje osnovne šole v Cirkovcah ter gradnja stanovanjsko-poslovnega objekta v Kidričevem.
Vprašanj svetnikov kljub županovemu pojasnilu ni bilo konca. Eno zanimivejših je bilo vprašanje svetnika Slavka Feguša, ki ga je zanimalo, kam so preusmerili 2,2 milijona tolarjev, ki so bili prvotno namenjeni za gradnjo igrišča v Njivercah. Izvedeli smo, da v Njivercah še niso zagotovljeni pogoji za gradnjo igrišča, zato so denar preusmerili za gradnjo
igrišča v Lovrencu.
Svetnika Zorana Žunka je motilo dejstvo, da naj bi bila občinska uprava razdeljena na dva dela, nekaj pripomb je bilo tudi na predvideno ocenitev delovnih mest v upravi, pomisleki pa so bili tudi glede prodaje stavbnih zemljišč. Svetnik Jože Leskovar je menil, da je 10,5 milijonov, ki so predvideni za športno dejavnost v občini, daleč premalo, saj je poleg šolskih športov kar nekaj uspešnih drugoligaških in celo prvoligaška ekipa. Svetnik Franc Planinšek pa je menil, da se mora bistveno povečani proračunski indeks 167 predvsem poznati tudi pri delu občinskega sveta in uprave ter da mora biti temu primerno višja tudi realizacija. Župan in še nekaj svetnikov so temu pritrdili ter izrazili prepričanje, da bodo s skupnimi močmi zmogli vse letošnje nalo-
Zupani Mestne občine Ptuj med svetovnima vojnama
Od Orniga do Remca
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Vladnemu komisarju je bil 18. februarja dodeljen sosvet (prej tudi mestni zastop), katerega dane je po mnenju okrajnega glavarja imenovalo Poverjenistvo za notranje zadeve Deželne vlade za Slovenijo. Prvi povojni občinski sosvet so setavljali: stavbenik Viljem Dengg, ravnatelj Dekliške meščanske šole Anton Kern, posestnik Anton Kersche, delavca Železniških delavnic Janez (Ivan) [egula in Franc Rozman, prejšnji podžupan, sodar Janez (Johann) Steudte, sodnik dr. Anton [tuhec ter gimnazijski ravnatelj Franjo Vajda. Zanimivo je, da je gerent dr. Jurtela kmalu odgovarjal vla-
di, zakaj tolikšno število nemških sosvetnikov z utemeljitvijo, da je sosvetu zagotovljeno "redno delovanje" in da ni "radikalnih elementov". Nemški radikalizem pa se bo tudi kaj hitro pokazal: prizadevanja po priključitvi k Nemški Avstriji so še ostala in strankarska nesoglasja so bila samo v prid nemškim sosvetnikom. Nemštvo se je le počasi umikalo: šele julija 1919 so za odhajajočimi nemškimi uradniki prihajali na Ptuj slovenski nameščenci. Ptujski občinski sosvet se je v novonastali jugoslovanski državi znašel v novih družbenoekonomskih pogojih.
Breme vojnih posojil ptujskega političnega okraja je zdaj slonelo na ptujski mestni občini. Ta se v
ge. To se je izkazalo tudi pri glasovanju, saj za takšen proračun glasovalo 14 od 16 prisotnih svetnic in svetnikov, 2 pa nista glasovala.
V nadaljevanju so po krajši obrazložitvi brez bistvenih pripomb soglašali s spremembami in dopolnitvami pravilnika o finančnih intervencijah, ter pridobivanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Potrdili so tudi obsežen dokument regionalnega projekta o zaščiti kakovosti podtalnice. V njem so predvideni skupni investicijski storški za dobrih 14,6 milijarde tolarjev, poleg mestne občine Ptuj pa so pri projektu zajete še občine Starše, Hajdina, Videm, Markov-ci, Gorišnica in Kidričevo, ki naj bi jo realizacija projekta veljala dobri 2,5 milijarde tolarjev.
M. Ozmec
Od tod in tam
Kidričevo • Ustanavljajo Stranko mladih Slovenije
Mladi v občini Kidičevo, ki želijo pokazati, da hočejo, znajo in zmorejo, so se odločili, da bodo združili vrstnike iz vseh 18 naselij občine Kiričevo. Kot je povedala predsednica iniciativnega odbora Silvestra Klemenčič, so v petek, 5. marca, ob 18. uri v prostore prosvetnega doma v Apačah povabili vse, ki so za napredek in razvoj, na ustanovni zbor lokalnega odbora stranke SMS (Stranke mladih Slovenije). S tem želijo združiti vse mlade in jih usmeriti v aktivno delovanje na vseh področjih ter se vključiti tudi v politično sfero in delovati za boljši jutri. Svojo udeležbo je že potrdil tudi predsednik stranke Dominik S. Cernjak. Po konstituiranju bodo izvolili svoje vodstvo in sprejeli programske usmeritve stranke pod motom: "Če danes ne ve, kaj bo počel jutri, bo pojutrišnjem prepozno!"
-OM
S. Bistrica • Enourna opozorilna stavka tudi v Impolu
Vseslovenski stavki so se v sredo, 25. februarja, pridružili tudi v največjem podjetju občine Slovenska Bistrica, Impolu. Predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije - SKEI v Impolu Anton Detiček je pred skoraj 300 zaposlenimi prebral stavkovna vprašanja upravi Impola (o investicijah v Impolu, pokrivanju izgub v Srbiji kupljenega Sevala, povprečni neto plači, projektnih dodatkih, zaposlovanju za določen čas...) Na vsa zastavljena vprašanja je prisotnim odgovoril predsednik uprave Jernej Čokl.
Nataša Pogorevc
bistvu v vsem obdobju med obema vojnama ni mogla dokopati do finančne stabilnosti inje finančni primanjkljaj pokrivala z občinskimi dokladami, trošarinami in najemninami, kar je bremenilo socialno šibke sloje in bilo nestimulativno tudi za industrijske obrate (npr. nespodbuden odnos do Lachnerjevega obrata poljedelskih strojev, telegrafskih in telefonskih aparatov "Panonija" leta 1922/23 ali nezadostno jamstvo naložbenega kapitala MO v tekstilno industrijo v letih 1927/35). Mestna podjetja (žaga, mizarna, klavnica, ekonomija) so bila premalo donosna.
Res je tudi, da je mestna občina leta 1919 sicer predvidela možnost razvoja ptujskega območja,
Dr. Matej Senear, gerent mestne občine v letih 1919-1921 in ptujski župan 1924-1927. (v lasti družine Planinsek)
toda ostala je brez podpore ustreznih oblastnih organov.
Možnosti industrializacije ob dani surovinski bazi ptujske okolice pa tudi po elektrifikaciji Ptuja niso bile izrabljene. Za Strnišče, kjer je hotel ptujski veleposestnik Franc Čuček spremeniti barakarsko naselje v gospodarski obrat, je npr. MO Ptuj leta 1921 ocenila,
da je kraj prometno nepovezan. Hkrati tudi ni mogoče prezreti okorele in konservativne rokodelske miselnosti, politične nena-klonjenostiposameznih občinskih struktur do novih objektov na Ptuju ter lagodnega, oportunisti-čnega odnosa do domačega nemškega kapitala. Za ponazoritev nam podatki povedo, da je bilo na Ptuju leta 1924 25 obrti (ok. 50% nemških) brez gostilniških obratov (teh leta 1930 34) — 3% mestnega prebivalstva je bilo obrtniškega. Okoli 7% prebivalcev se je ukvarjalo s trgovino (nad 60% trgovin v nemški lasti). Nazadovanje trgovske mreže v mestni občini je opozarjalo na gospodarsko stagnacijo Ptuja (1921. leta 62 trgovin, konec tridesetih let 51), ob tem pa je nelikvidnost denarnih zavodov samo še pospeševala nazadovanje mesta.
Ob doslej napisanem ne gre pozabiti, da so spremenjene tržne razmere z nastankom nove države prizadele ptujsko kmetijsko območje. Kriza na podeželju
(agrarna reforma, zadolženost, nizka produktivnost) seje odrazila tudi v življenju ptujske mestne občine. Porast življenjskih stroškov je prizadel najširše socialne plasti v okraju. Mestna občina Ptuj je bila leta 1920 prisiljena nameniti del svojih sredstev za "občinske ubožce" v vrednosti ok. 28000 K. Na naraščajočo draginjo in vse slabši materialni položaj delavstva v mestni občini v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji je Mestno upravo opozorila tudi Spomenica občinskih delavcev v oktobru leta 1919. Zanje se je v imenu Socialno demokratske organizacije zavzel Ivan [egula in zahteval zvišanje mezd.
V takih okoliščinah je 20. oktobra 1919 gerentstvo mestne občine do izvolitve župana v letu 1921 prevzel narodnjak in predvojni čitalničar dr. Matej Senčar, v tridesetih letih preteklega stoletja tudi predsednik moške podružnice CMD in banski svetnik.
Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Šuligoj
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
V SOBOTO, 22. MAJA 2004 Na Vlak zvestobe so povabljeni:
Vabijo vas:
Slovenske železnice	TEDNIK
RADIOPTUJ
89.8-98.2-l04,3
Branko Drevenšek Jože Premd Zdenka Slodnjak Marija Pšajd Marija Ivanuš Sonja Rižnar Marija Galun Silva Gajšek Vlado Toplak Maks Majcen Ivan Podhostnik Branko Vršič Katica Orlač Ivan Petek Ivan-UrškaSledič IvanBalažič Konrad Kristovič Irena Šešerko
Mihovce 48 Starošince 33 Domava 54 Drstelja 25 Formin 35/a Zamušani 46/a Stogovci14 Stogovci 21 Trnovska vas 43/b Podgorci 105 Gubčeva 30 Ribiška pot 9 Mariborska c. 5 Sp.Ključarovci 29/a Stoperce 23 Senik 17/a Stojnci 21 Senešci 2/a
2326 Cirkovce 2326 Cirkovce
2252	Domava
2253	Destmik 2272 Gorišnica
2272	Gorišnica 2323 Ptujska Gora 2323 Ptujska Gora
2254	Trnovska vas
2273	Podgorci 2251 Ptuj
2250	Ptuj
2251	Ptuj
2274	Velika Nedelja 2289 Stoperce 2258 Sv. Tomaž 2281 Markovci 2274 Velika Nedelja
Čestitamo! Nagrajeni bralci in poslušalci bodo vozovnice za vlak prejeli po pošti konec aprila. Vozovnice so prenosljive.
POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE Z VLAKOM ZVESTOBE!
Ptuj • Ministrstvo o ptujskem zdravstvu
Zdravstveni dom - osrednji izvajalec
Izhodišča za podeljevanje koncesij na primarni ravni, ki naj bi ga upoštevale vse občine, je ministrstvo za zdravje pripravilo že 20. februarja 2002. O tem na ponedeljkovem sindikalnem sestanku v ptujskem zdravstvenem domu ni govoril nihče.
Pri pripravi se je izhajalo iz nacionalnega programa zdravstvenega varstva Slovenije - zdravje za vse do leta 2004, zakona o zdravstveni dejavnosti in drugih predpisov. Bistveno pa je, da mora zdravstveni dom tudi v prihodnje ostati osrednji izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe,
saj predstavlja uspešen model izvajanja zdravstvene dejavnosti in predvsem organizacijske poveznosti vseh nosilcev javne zdravstvene službe na primarni ravni, poudarjajo v ministrstvu za zdravje. Edino občina lahko kot ustanoviteljica ZD in kot koncedent zagotovi, da bo zdravstveni dom tudi v razme-
rah uvajanja zasebnega dela s koncesijo ohranil dejavnosti, ki jih mora opravljati v skladu z 9. členom zakona in v obsegu, ki mu zagotavlja uspešno finančno poslovanje ter tudi organizacijo službe. Skladno s tem je ZD zavod, ki ima organizirano najmanj preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebival-
cev, nujno medicinsko pomoč, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, patronažno varstvo ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Na svojem območju zagotavlja tudi družinsko medicino, preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicino dela in fizioterapijo, če oprav-
ljanje teh dejavnosti ni drugače urejeno. Zagotavlja tudi reševalno službo, če ta ni organizirana v bolnišnici. Občina mora v vlogi koncedenta upoštevati, da javno zdravstveno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zavodi kot tudi druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije. Občina je tista,
ki mora zagotoviti razmere, ki bodo omogočale nemoteno delovanje javne zdravstvene službe, obveznosti pri izvajanju neprekinjenega zdravstvenega varstva pa se morajo enakomerno porazdeliti med vse nosilce javne zdravstvene službe.
MG
Ptuj • Sindikat v aktivnostih za ohranitev zdravstvenega doma
"Potrebe po reorganizaciji ni ...!"
Tako kot že januarja in februarja leta 2000, še prej pa oktobra leta 1999, je tudi zdajšnje aktivnosti za ohranitev JZ Zdravstveni dom spodbudil sindikat zdravstva in socialnega varstva v ZD Ptuj, ki ga vodi Anka Moro, tudi predsednica konference sindikata zdravstvenih domov Slovenije, ob podpori in sodelovanju sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki mu predseduje Nevenka Lekše.
Kot je uvodoma povedala Anka Moro, so bili do nedavnega pre-ričani, da so s svojimi aktivnostmi in pogajanji z ustanoviteljem (mestno občino Ptuj) v letu 2000 dolgoročno razrešili problematiko obstoja, organiziranosti in delovanja ZD Ptuj. Zdaj ugotavljajo, da je bila njihova ocena napačna ali pa so bili naivni, ko so verjeli, da so se razmere znotraj zdravstvenega doma Ptuj umirile ter da bo le-ta tudi v bodoče izvajal zdravstveno varstvo na podlagi zakonodaje. "Očitno ni bilo tako, saj so se ambicije posameznikov le začasno potuhnile, sedaj pa so ponovno z vso močjo izbruhnile na dan. Somišljenike in pomoč iščejo zunaj zdravstvenega doma Ptuj, predvsem pa pri županu mestne občine Ptuj," je med drugim poudarila Anka Moro.
Po burnih sestankih, takrat je koncesije želelo 16 zdravnikov, zdaj jih je sedem (dva šolska zdravnika in pet zobozdravnikov), se je podeljevanje ustavilo, dokler ne bo sprejeta strategija razvoja osnovnega zdravstva v mestni občini Ptuj, rešeno vprašanje ustanoviteljstva in delitvena bilanca med novonastalimi občinami na Ptujskem. Od leta 2000 se sicer dela na tem, vendar strategija še ni sprejeta, prav tako ni rešeno vprašanje ustano-viteljstva, po eni varianti naj bi pet občin želelo biti med ustanoviteljicami, po drugi enajst. O tem, da gre pri ptujskem zdravstvu za vzorčni primer nenadzorovane privatizacije, ni potrebno posebej poudarjati, saj ga različni republiški zdravstveni funkcionarji pogosto vlečejo na svetlo. Podatki kažejo, da je država, ki se od prejšnjega tedna zavzema za delno privatizacijo javnega zdravstva, kriva za polovico ptujske zdravstvne privatizacije, ki z 48 odstotki krepko presega republiško povprečje, ki znaša 21 odstotkov.
Vizija odvisna od ustanovitelja
Direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan je jasno povedala, da je vizija ZD odvisna od usta-
novitelja in da so njegove prednosti v ohranjanju programov, finančni stabilnosti, dostopnosti, ohranjanju delovnih mest, možnosti združevanja sredstev za nabavo dražjih apratur in podobno, pri podeljevanju novih koncesij pa prednosti za zdravstveni dom ni našla, saj bi posledično prišlo do krčenja programov, zmanjševanja prihodkov zavoda, izgube delovnih mest, drobljenja dejavnosti, izgube nosilcev dejavnosti in podobno. Koncesija je pravica, ustanovitelj pa je tisti, ki odloča, ali je ta pravica uresničljiva. Po trenutno veljavni zakonodaji je zdravstveni dom nosilec zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, Ptuj nujno potrebuje strategijo razvoja zdravstvenega varstva. "Če se mu dejavnost ruši, ne more biti zadovoljen noben direktor, zato ne pričakujte od mene, da bom podala mnenje, ali naj se koncesije podelijo ali ne. V obstoju ZD Ptuj ne vidim slabosti," je med drugim poudarila direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan je na ponedeljkovem članskem sestanku sindikata lahko podal le stališče v imenu mestne občine Ptuj, ker ostalih županov občin na Ptujskem, ki naj bi bile tudi soustanoviteljice ZD Ptuj, na sestanku zaradi tradicionalnega mesečnega kolegija županov,
ki jih na Ptuju sklicuje ptujski župan, ni bilo. Nič pa ne bi bilo narobe, če bi ponedeljkov kolegij začeli v zdravstvenem domu in nadaljevali v mestni hiši, saj je zdravstvo eno izmed zelo občutljivih področij, kjer lahko župani v skrbi za svoje občane samo še pridobijo.
Ptujski zdravstveni dom najboljši v Sloveniji
Ptujski župan se s pritiski za podeljevanje novih koncesij srečuje že dobro leto. Dokler bo on župan, klasičnega podeljevanja koncesij ne bo, čeprav se zaveda, da pa župani drugih občin zadevo vidijo malo drugače. "Mi, kot večinski lastniki, si želimo, da bi bil JZ ZD Ptuj eden vzorčnih in najboljših javnih zdravstvenih domov v Sloveniji. Znotraj zdravstvenega doma Ptuj pa bo potrebno najti kombinacijo med javnim in zasebnim, pri čemer ostaja javni zavod ključna pravna oseba." Do konca prvega polletja naj bi bil končan razvojni program mestne občine Ptuj, v okviru katerega bo zdravstvo eno od ključnih strateških usmeritev. Do takrat bi se tudi morali dogovoriti o bodoči organiziranosti zdravstvenega doma. Ni bojazni, da bi zdrastveni dom ukinjali, saj nam pomaga graditi
________
mhklalnëcavmsnm sldv£»j£
Foto: Črtomir Goznik
Anka Moro, predsednica sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva v ZD Ptuj, in Nevenka Lekše, predsednica sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije, sta članski sestanek zaključili z ugotovitvijo, da člani sindikata ZD Ptuj nasprotujejo vsakršnemu podeljevanju koncesij.
Foto: Črtomir Goznil<
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan se je vsem sodelavcem zahvalila za dobro delo v lanskem letu, prihodki so presegli izdatke za skoraj 18 milijonov tolarjev. Zupanu dr. Štefanu Celanu in vsem sodelavcem pa je jasno povedala, da ona kot direktorica ne bo predlagala podeljevanja novih koncesij.
pokrajino, sami sebi ne bomo kopali jame, ker je zdrastveni dom eden izmed pogojev za nastanek in delovanje mestne občine Ptuj in tudi bodočega regionalnega središča." Kljub temu, da sindikat ZD Ptuj nasprotuje vsakršnemu podeljevanju koncesij oziroma nadaljnji privatizaciji ZD, se je ptujski župan zavzel zato, da bi pripravili več alternativ bodoče organiziranosti, zatem pa izbrali najboljšo. Svojo vizijo imajo, to je ohranitev obstoječega zdravstvenega doma, takšno podpira tudi direktorica, naj jo pripravijo tisti, ki želijo spremembe, so med drugim povedali v sindikatu zdravstva in socialnega varstva ZD Ptuj. "Ne vidim smisla v skupnih sestankih, mnenje 180 ljudi je jasno," je poudarila Anka Moro. Ker stališča, ki so jih pripravili za člane sindikata zdravstva in socialnega varstva ter člane sindikata Fides, niso bila podpisana, se o njih tudi niso izrekali.
Nujno sodelovanje med javnim in zasebnim
Irena Škornik, ena izmed kandidatk za pridobitev koncesije, je anonimnost prebila, ko je dejala, da so vsi kandidati na sestanku prisotni, da je sodelo-
vanje in soglasje med vsemi zaposlenimi v ZD potrebno, saj se je potrebno zavedati, da vsi delajo v dobro pacientov. "Mislim, da je današnji sestanek zelo dobro izhodišče za nadaljnja pogajanja oziroma dogovore v smislu podeljevanja koncesij. Menim, da zasebno delo absolutno omogoča izboljšanje kvalitete naših storitev, zmanjšanje čakalnih dob kot zadovoljstvo pacientov Želela bi še povedati, da javni zavod, za katerega se absolutno zavzemamo, in ki mora pravzaprav ostati neokrnjen, podeljevanje koncesij nikakor ne ovira. Javni zavod je kombinacija dela zdravnikov, zaposlenih v zdravstvenem domu, in koncesionarjev Kot takšen uspešno funkcionira že vrsto let, od podeljevanja prvih koncesij. Dežurna služba, ki je pravzaprav kombinacija dela zasebnikov in zaposlenih v zdravstvenem domu Ptuj, absolutno ne bi mogla funkcionirati brez sodelovanja zasebnikov in zdravnikov v zdravstvenem domu. Nadaljnje podeljevanje koncesij ne pomeni rušenja zdravstvenega doma Ptuj, nasprotno pomeni izboljšanje storitev, zadovoljstvo pacientov, prilagajanje pacientom," pa je povedala Aleksandra Šoemen Einfalt, tudi kandidatka za pridobitev konesij.
V sindikatu zdravstva in socialnega varstva JZ ZD Ptuj glede na
sprejeta stališča pričakujejo, da bo mestna občina sprejela strategijo razvoja zdravstvenega varstva na območju mestne občine Ptuj, kot ji to nalaga nacionalni program zdravstvenega varstva, pri pripravi javne zdravstvene mreže na primarni ravni naj sodeluje tudi ministrstvo za zdravje, o problematiki JZ ZD Ptuj naj razpravljajo ob mestnem svetu tudi vsi ostali sveti občin na Ptujskem. Sprejmejo naj ustrezne sklepe. stališča in usmeritve za nadaljnji razvoj in obstoj ZD Ptuj, predvsem z vidika dostopnosti do osnovnega zdravstvenega varstva ne glede na socialni in materialni položaj ter zagotavljanje kvalitet zdravstvenih storitev, kot jih določata zdravstvena zakonodaja in ustava.
Kaj je klasična koncesija?
S ponedeljkovega sestanka sindikata zdravstva in socialnega varstva JZ Zdravstveni dom je šlo jasno sporočilo ptujskemu županu, da bo krepko premislil o tem, kakšna bo nadaljnja usoda zdravstvenega doma Ptuj, tudi o tem, kaj je želel povedati s klasično koncesijo, ker tega zakonodaja ne pozna, niti nacionalni program zdravstvenega varstva ne. Koncesija je ali pa je ni. Koncesija je le pravica, od konciden-ta, lastnika in ustanovitelja, pa je odvisno, ali bo koncesijo podelil oziroma se odločil, na kakšen način se bo zdravstvena dejavnost v določenem okolju izvajala. Četudi nekdo izpolnjuje pogoje za koncesijo, še ne pomeni, da jo bo avtomatično tudi dobil, med drugim pravi razsodba višjega upravnega sodišča. "Ne bi bila rada žaljiva, vendar bi morali tudi vodilni ljudje na občini dobro proučiti obstoječo zakonodajo in tudi prisluhniti strokovnim delavcem, zdravstvenim delavcem, ki vedo, kako se streže zdravstveni dejavnosti in v kakšnem okolju živimo vsi skupaj," je v ponedeljek na Ptuju med drugim povedala Neven-ka Lekše, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
MG
Majsperk • 13. seja sveta
O Črnih gradnjah, novi šoli ...
Svet občine Majšperk je na 13. redni seji v Četrtek, 26. februarja, razpravljal in sklepal o kar dvanajstih točkah, najdlje pa so se zadržali pri obravnavi prostorskega plana, saj so ugotovili, da je veliko objektov neevidentiranih ali celo zgrajenih na črno.
Uvodoma so za nedoločen čas podaljšali koncesiji obema krajevnima zdravnicama splošne medicine, Lilijani Jovanoic in Branki Skledar. Na vlogo enega od ob~anov so se strinjali s prodajo dveh ob~inskih parcel na Jan{kem Vrhu v skupni velikosti 180 kvadratnih metrov Za ~lana sveta Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča v Ptuju so imenovali Zofijo Topolovec in Andreja Tkalca ter jima zaupali, da bosta odslej zastopala interese občine Majšperk kot ene od ustanoviteljic. Po krajši raz-
pravi so se na predlog odbora za gospodarstvo strinjali tudi s predlogom, da postane občina Maj-šperk soustanoviteljica javnega zavoda Lekarne Ptuj.
Največ razprave pa so svetnice in svetniki namenili obravnavi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Majšperk za obdobje 1986 do 2000 ter srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986 do 1990, dopolnjenega v letu 2003. Po urbanističnem preverjanju podjetja Harmonija in posnetku dejan-
Najvecja letošnja občinska investicija je gradnja nove šole v Majšperku, za katero so temeljni kamen položili že lani.
skega stanja so namreč ugotovili, da je navedenih kar precej površin in objektov, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem ali podatki.
V	obrazložitvi smo slišali, da predvsem zato, ker še niso obdelane vse pobude iz javne razgrnitve. Prav zaradi nepopolnjenih dokumentov naj bi bilo več kot polovico vseh pobud in objektov evidentiranih drugače, kot je dejansko stanje, ali celo neevidentiranih, kar pomeni, da naj bi šlo za črne gradnje. Seveda so prepričani, da bo slika jasnejša in bistveno ugodnejša, ko bodo upoštevane vse spremembe, ki še niso vnešene v mape. Prav zaradi tega so po sicer dolgi razpravi in delni primerjavi podprli vse predloge, ki so po strokovnem mnenju urbanistov pozitivni in pogojno pozitivni.
V	nadaljevanju so potrdili predlog investicijskega programa za čistilno napravo v Majšperku, ki naj bi jo zgradili za 1000 populacijskih enot in naj bi veljala 108 milijonov. Od tega naj bi 44% prispevala občina Majšperk, 26% sredstev imajo zagotovljenih iz programa Phare, 29% pa je obljubilo še Ministrstvo za okolje in prostor. Nova čistilna naprava naj bi bila končana že oktobra letos, naslednje leto pa naj bi nanjo priključili tudi odplake iz
Trnovska vas • Seja občinskega sveta
Kdo bo kosil travo?
V četrtek, 26. februarja, so se trnovskovaški svetniki sestali na 12. redni seji.
Najprej se je zapletlo pri dnevnem redu, saj župan ni na sejo uvrstil točke o zastavljenih vprašanjih svetnika Potrča, na katera ta od župana še ni dobil odgovora. Župan je povedal, da pisma z vprašanji svetnika Potrča v občinski upravi niso prejeli, Potrč je trdil nasprotno.
Po sprejetju zapisnika so se lotili obravnave in sprejema predloga odloka o proračunu občine Trnovska vas. Razprava je potekala podobno kot pri obravnavi osnutka proračuna. Posamezni svetniki so trdili, da je proračun slabo pripravljen, več pa jih je menilo, da ima proračun nerealne postavke, saj je predvideno, da bodo zdravstveni dom prodali za 36 milijonov tolarjev, sočasno pa je župan podpisal najemno pogodbo za isto zgradbo. Ivan Lovrenčič je vprašal, zakaj niso nikjer posebej prikazana sredstva samoprispevka, saj se je ta iztekel v lanskem letu, večina denarja pa je namenjena za gradnjo šole. Zanimalo ga je, kje so omenjena sredstva, in menil, da ima proračun luknjo v višini 70 milijonov tolarjev.
Svetnik Potrč je županu in občinski upravi očital, da proračun ni pripravljen v skladu s priročnikom ministrstva. Kljub dolgi razpravi so svetniki s štirimi glasovi za sprejeli 260 milijonov tolarjev težek proračun, v katerem se pre-
dvideva tudi zadolževanje v višini 10 milijonov tolarjev. Vsa investicijska sredstva v proračunu so namenjena za izgradnjo šole, vrtca in telovadnice ter nakup parcele za te objekte. Del sredstev pa bo porabljenih za spremembo projektne dokumentacije kot posledica spremembe lokacije za gradnjo šole, vrtca in telovadnice.
V nadaljevanju so sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Pri tej točki je Franc Tašner predlagal, da bi točko za uporabo stavbnega zemljišča znižali z 1,1 na 0,80 tolarja. Župan Karl Vurcer je menil, da je točka tako nižja kot lani, zato je nima smisla spreminjati, saj bo plačevanje nadomestila ostalo na lanskoletni ravni. S predlogom so se strinjali tudi svetniki in sklenili, da se predlog svetnika Tašnerja upošteva pri pripravi proračuna za leto 2005, odlok pa sprejeli. Svetniki pa so se seznanili tudi s programom dela nadzornega odbora v letošnjem letu.
Med pobudami in vprašanji so obravnavali tudi vlogo župnijskega urada Sv. Bolfenk za dodelitev finančnih sredstev pri obnovi cerkve. Svetniki so se dogovorili, da se bodo v prihodnjih dneh sestali z župnikom Jožetom Rajnarjem. Ta občino prosi za sofinanciranje obnove cerkve, ki bo letos stala 3,6 milijona tolarjev, od občine
pa pričakuje tretjino potrebnih sredstev. Svetniki so menili, da se je potrebno povezati z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, saj se bojijo, da bo predvidena obnova stala več. Imenovali so tudi komisijo, ki se bo sestala s farnim župnikom.
Srečko Pukšič pa je županu očital, da je svetnike zavajal pri sprejetju sklepa o nakupu parcele za šolo, saj pri sprejetju sklepa o nakupu ni nihče govoril, da mora občina prodajalcu na njegovi parceli v Trnovski vasi kositi travo, narediti ograjo okrog parcele ter mu omogočiti brezplačni priklop na komunalno infrastrukturo. Povedal je, da se z nakupom 67 arov velike parcele za 100.000 evrov pod takšnimi pogoji ne strinja. Pogoji o košnji trave se svetniku Pukšiču zdijo nesramni. Moti ga tudi, da se župan Karl Vurcer vedno potuhnjeno izgovori na občinske svetnike, ti pa po Pukšičevem mnenju velikokrat sprejemajo sklepe, ki so v zapisniku zapisani drugače. Župan je očitke zavrnil in povedal, da se bo do zadnjega boril, da se na tej parceli postavi nova šola, ter dodal, da ga čez pet let več ne bo bolela glava, kdo bo avstrijskemu veleposlaniku v Beogradu dr. Hannesu Poriasu na parceli v Trnovski vasi kosil travo.
Zmago Šalamun
nove osnovne šole.
Ker je občina dolžna urediti zadeve na področju nadzora nad izvajanjem odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, so po krajši obrazložitvi in z nekaj dopolnili svetnikov soglašali tudi z vključitvijo občine Maj-šperk v skupno občinsko upravo Ptuj za področje inšpekcij. Strinjali so se z imenovanjem Darje Potočnik-Benčevič za direktorico ptujskih Lekarn. V dodatni točki so soglašali s predlogom županje mag. Darinke Fakin, da se osnovna sredstva enote vrtca v Maj-šperku, oziroma premoženje, ki ga vodi občina Majšperk, prenese na osnovno šolo Majšperk.
Pred koncem seje je županja mag. Darinka Fakin člane sveta obvestila, da so na ponovni razpis za gradnjo nove osnovne šole v Majšperku prejeli 8 ponudb, da je bila ena ponudba neveljavna ter da so razlike v ceni posameznih gradbenih podjetij zelo visoke. Interes za to največjo in-vesticjo v občini Majšperk je zelo velik, saj je dokumentacijo zanjo dvignilo kar 14 gradbenih podjetij. Po temeljiti preučitvi vseh ponudb so za izvajalca izbrali podjetje Rudis iz Trbovelj, vendar se še ni iztekel 10-dnevni pritožbeni rok.
M. Ozmec
Ljutomer
4. občni zbor pridelovalcev sladkorne pese
Za tono 44,92 evra
"Združenje je že na začetku lanskega leta izpogojevalo ceno za sladkorno peso v letu 2004. Tako cena sladkorne pese standardne kakovosti, ki jo bodo kmetovalci spravljali letošnjo jesen, znaša 44,92 evrov za tono, odškodnina za pesne rezance pa je en evro za tono čiste pese," je na četrtem občnem zboru pridelovalcev sladkorne pese območja Ljutomer dejal predsednik upravnega odbora Franc Jurša, tudi predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije.
Ljutomerski kmetovalci pridelajo več kot 10 odstotkov vse sladkorne pese v Sloveniji, na tokratnem zboru pa je bilo seveda največ govora o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Po besedah Franca Jurše so dobro pripravljeni na vstop v Evropsko unijo, nekoliko naj bi za ostalimi članicami unije zaostajali le po tehnologiji. Vodstvo združenja je sicer že pričelo pogajanja okrog odkupa ter cene sladkorne pese že za leto 2005, v letošnjem letu bodo utrjevali sodelovanje s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije ter Tovarno sladkorja Ormož, včlanili se bodo v evropsko združenje pridelovalcev sladkorne pese CIBE, v maju bodo organizirali ekskurzijo na Nizozemsko, konstruktivno bodo sodelovali pri notranji razdelitvi kvot med pridelovalci ter seveda pripravili tretje srečanje pridelovalcev v Gornji Radgoni.
Miha Šostarič
P0X1J»BA
RABUKMII
VOZIL
Znomko
RENAULT CLIO 1,4 RT ALFA ROMEO 145 1,6 L BMV 525 24v
FIAT STILO JTD DYNAMIC RENAULT SAFRANE RT 2,2 SI LANCIA KAPRA 2,0 TURBO ALFA ROMEO 156 2,4 JTD BMW 325 COUPE FIAT UNO 1,0 FIAT TEMPRA 1,6 KIASEPHIA1,5 SLX4V OPEL ASTRA 1,8 GT PEUGEOT 405 GL FIAT PUNTO 1,2 SX CITROEN XANTIA
IllIIPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
cz, ES, 5V El. paket, SV SV, CZ, srebrni DCZ, avt. klima 5V
SV, avt. klima SV, klima klima, ABS srebrne barve mentalna barva I ABS, prvi lastnik strešno okno bele barve servo, alarm 3, CZ, servo
1993 1995
1991 2002
1994 1999
1999
1993
2000
1994 1998
1992
1993 2001 1993
430.000 670.000 440.000 2,990.000 890.000 1,990.000 2,450.000 1,290.000 840.000 360.000 910.000 450.000 490.000 1,390.000 490.000
Ugoden boncni kredit - loosing Store zo novo - store zo store

Rabljena vozila
TIP
FIAT PUNTO 1,2 3VSX FORD MONDEO 1,8 KAR. KIA SPORTAGE 2,0 MRDi MEGANEAUT.C0NF1,6 16V ME6ANEAUT.C0NF1,9 dCi MEGANE AUT. CONF. 1,9 dCi R LAGUNA 1,9 dCi R LAGUNA 1,9 dCi R LAGUNA 1,9 dCi R LAGUNA EXP. 1,9 dCi
LETNIK CENA
2000 1994 1998 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2002
1.280.000 700.000 1.550.000 3.290.000 3.650.000 3.650.000 4.690.000 4.690.000 4.690.000 4.090.000
Testna vozila
LAGUNA GRA. PRIV.2,0 16V R KANGOG 1,5 65 KM MEGANE SEDAN 1,9 dCi CLIO DINAMIQUE 1,5/65 KM CLIO DINAMIQUE 1,5/80 KM
2002	4.400.000
2002	2.650.000
2003	4.010.000 2003	2.556.331 2003	2.470.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka aH popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
peugeot 406 2.0 œupe	2000	3.970.000	kov sv modra
opel vectra 1,6 igl	1992	340.000	bela
renaiii megane 1,6 ern	1996	940.000	bela
peugeot 306 1,6 xr	1994	570.000	rdeča
ford fiesta 1,25 flair	1996	700.000	rdeča
fiartip01,6lesx	1993	295.000	bela
fiat punto 1,2 sx	2002	1.520.000	kov modra
peugeot 106 1,0 xn	1998	790.000	rdeča
volkswagen passat 1,8 a karavan 1991		450.000	bela
renault r 5 five	1994	370.000	modra
ha pride 1,3	1998	640.000	/etena
fiatpuot01,2sx	2002	1.620.000	kov modra
fiattipoi,6ie	1994	530.000	bela
škoda eeucia 1,3 lxi	1996	520.000	zet,ena
opel astra 1,6 igls	1993	520.000	kov modra
ford fiesta 1,3 ambiente	2003	1.940.000	kov zelena
ford focus 1,6	1999	1.720.000	bela
volkswagen passat 1,9 tdi115 kar. 1999		2.560.000	kov srebrna
nasephial,8gs	1998	970.000	kovvtfola
renault cuo 1,2	2002	1.690.000	kov modra
volkswagen polo 45	1996	760.000	rdeča
ford fiesm 1,25 16v	1997	690.000	kov modra
citroen xsara 1,41 sx	1998	1.290.000	kov srebrna
kiasephia1,8	1998	970.000	kov peščena
škoda eavorttlxi	1994	190.000	bela
volkwagen caddy 1,6	1997	880.000	kov srebrna
fiat bravo 1,4 s	1998	1.020.000	rdeča
ford mondeo 1,8 glx	1995	940.000	kov siva
fiat brava 1,412v	1996	1.020.000	kov črna
suzuki baleno 1,3 gl	1996	690.000	kov rdeča
Zavrč • Proračunu majhen, dela veliko
Farna cerkev brez zvonika
župan občine Zavrč Miran Vuk je povedal, da je po petem letu županovanja zadovoljen, saj so kljub majhnim proračunskim sredstvom tudi lani storili zelo veliko.
Kot so načrtovali v občinskem planu, so preuredili in posodobili športno igrišče v Zavrču, kar daje še posebej mladim nove možnosti za razvoj športne dejavnosti. Poleg tega so krstili novo gasilsko vozilo. Na področju komunalne infrastrukture so jeseni modernizirali del ceste Dolane-Hrastovec, s pomočjo mednarodnih sredstev iz programa SAPARD pa tudi del tematske poti vinskih trgovcev na odseku Belski Vrh-Zeletina. Obe modernizaciji sta veljali prek 50 milijonov, pri čemer so svoj delež prispevali tudi občani s tega območja.
Tudi v letošnjem letu imajo
zastavljene obsežne cilje. Kot je povedal župan Miran Vuk, nameravajo že spomladi z nekaterimi manjšimi deli zaključiti dokončno ureditev športnega igrišča ter pridobiti gradbeno dovoljenje za ureditev objekta na igrišču. V tem obdobju naj bi pričeli tudi širiti pokopališče, kar naj bi jih veljalo okoli 20 milijonov tolarjev. Končno pa bodo lahko pričeli tudi obnovo kulturne dvorane, za kar imajo del sredstev zagotovljenih tudi iz državnega proračuna. Obnova bo potekala v fazah, odvisno od finančnih sredstev. Poleg tega pa nameravajo modernizirati še nekaj manjših odsekov cest in postoriti nekaj
Završka farna cerkev je te dni brez vrhnjega dela zvonika.
manjših del na področju komunalne infrastrukture.
Po svojih močeh bo tudi občina Zavrč pomagala pri ureditvi statusa in razširitvi mednarodnega mejnega prehoda Zavrč, skupaj z drugimi obmejnimi občinami pa si bodo prizadevali, da bi do vstopa v Evropsko unijo ustanovili turistično cono Haloze-Zagorje, o čemer je že podpisano pismo o nameri. Glede na vse, kar so si začrtali, in ob dejstvu, da bo v letošnjem letu v občinskem proračunu na voljo le dobrih 287 milijonov tolarjev, je župan Miran Vuk prepričan, da jim bo vse to uspelo le, če bodo delavni in dosledni. Pri tem še naprej pričakujejo veliko pomoč in podporo med občani, kakor je bilo že do sedaj.
Pogled na značilno veduto Za-vrča pa je te dni nekoliko drugačen, saj so že konec lanskega leta pričeli obnovo župnijske cerkve Sv. Miklavža, ki bo po besedah farnega župnika Jožeta Pasic-njaka veljala okoli 10 milijonov tolarjev. Ze nekaj tednov je cerkveni zvonik brez vrhnjega dela in ostrešja. Poleg lesenega dela so zamenjali tudi dotrajano pločevino in pri obnovi porabili 1,5 tone bakra.
-OM
Zamušani • 12. občni zbor MZ Ptuj
10 milijonov dobička članom
Ptujska mlekarska zadruga je v petek, 27. februarja, v Zamusanih pripravila občni zbor za svojih 690 članov, nanj pa povabila tudi vodstvo Pomurskih mlekarn, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in mnogo poslovnih partnerjev.
Foto: Laura
Dobitniki "zlatih" zvoncev za lanske rekorde v količini oddanega mleka z vodstvom mlekarske zadruge - predsednikom upravnega odbora Jožefom Lahom in direktorjem Dragom Zupaničem.
O delovanju zadruge v preteklem letu sta člane seznanila predsednik upravnega odbora Jožef Lah (od petka je znova izvoljen za 4-letno obdobje vodenja odbora) in direktor zadruge Drago Zupanič, oba pa sta izpostavila uspešno poslovanje zadruge, saj je ta lani ustvarila 16 milijonov SIT dobička. Na občnem zboru so sklenili, da bodo 10 milijonov razdelili kmetom v drugi polovici letošnjega leta.
Na zboru je vodstvo zadruge
proglasilo tri lanske najuspešnejše pridelovalce mleka, rekorderje, ki so v letu 2003 oddali v povprečju okrog 420 tisoč litrov mleka. Z največjo količino oddanega mleka (420.123 litrov) se lahko pohvali kmetija Skledar iz Apač, na drugem mestu je kmetija Arnuš iz Doliča s 419.673 litri in na tretje mesto se je uvrstila kmetija Pintarič iz Zamušanov s 419.297 litri.
Podelili so tudi nagrade trem najčistejšim zbiralnicam mleka v
letu 2003. Prejele so jih: Marija Janžekovič - zbiralnica Rucman-ci, Bernarda Kolar - zbiralnica Dobrina pri Zetalah in Marjetka Fras - zbiralnica Trnovska vas. Posebni nagradi sta prejela tudi dolgoletna člana upravnega in nadzornega odbora Ivan Ceh iz Sakušaka in Zvonko Korpič iz Dravcev, zadružniki pa so se za dobro sodelovanje v preteklosti posebej zahvali tudi direktorju zadruge Dragu Zupaniču.
Tatjana Mohorko
Zetaie • Pol leta po katastrofalnem neurju
škode za 44,5 milijona tolarjev
Po lanskem avgustovskem neurju, ki je v nekaj trenutkih pustilo za seboj zmaličeno podobo dela hribovite pokrajine, danes le Se pozornemu opazovalcu ne uidejo posledice razdivjane noči.
Luknjaste rolete na oknih nekaj hiš, tu in tam kakšna škrbasta streha, ki so jo lastniki zapustili, in koščki ostrešja, razmetani v gozdu ob cesti proti žetalskemu lovskemu domu. Pokopališče je že dobilo svojo prejšnjo podobo, zanj so poskrbeli kar domačini sami. Tudi njive, ki so jo najbolj skupile, so urejeno in spokojno ležale pod tenčico februarskega snega.
"Tiste noči pa ne bova nikoli pozabila," pravita zakonca Bele, Jože in Marija, medtem ko kažeta še vedno vlažne zidove in počasi se sušeče stropove svoje hiše v Zetalah 45. Prav njuna in pa še hiša družine Pulko nekoliko dalje, na hribu v Zetalah 58,
sta jo skupili najbolj. Orkanski veter jima je odnesel celotno ostrešje in ga raztresel dobrih 200 metrov naokoli, slapovi debele toče pa so pri Beletovih udrli na podstrešno stanovanje in nato po stopnišču preplavili vso hišo do kleti.
"Najprej sploh nisva vedela, za kaj gre, le strašno je bobnelo in se treslo. Ko sem šel v temi pogledat, kaj je, se je le malo mimo mene na notranje stopnišče vsul dimnik, kot bi bil iz papirja, za njim pa reka ledenih krogel. Spraševal sem se, od kje bi lahko bila toča v hiši, saj imamo vendar dobro streho, in šele takrat sem dojel, da je ni več. Vse se je dogajalo zelo hitro. Ko
se je noč umirila, pokazale so se celo zvezde, sva hotela z ženo ob sveči do stare domačije, da bi prenočila. Pravzaprav sva imela še veliko sreče, da se nisva potolkla med nagrmadenimi nevarnimi ostanki ostrešja, ki so ležali povsod. Ampak tudi stara hiša je bila podrta, nanjo se je zvalilo iz-ruvano drevo. Vsa sreča, da tisto noč ni bila doma vnukinja Iris, ki si je ravno na novo uredila podstrešno stanovanje. Danes bi bila lahko mrtva," pomislita Be-letova.
Sreča v veliki nesreči pa je bila tudi hitra pomoč vsem prizadetim, najprej seveda obema družinama, Beletovim in Pulkovim, ki sta ostali dobesedno brez stre-
he.
"Nisva še imela priložnosti, zato bi se zdaj rada od srca zahvalila vsem, ki so nam tako hitro pomagali. Clovek resnično v nesreči spozna prave prijatelje in zdaj vemo, da jih je v Zetalah, pa tudi drugod, veliko. Res še enkrat — hvala vsem!" Novo streho sta obe hiši dočakali že pred zimo, pri Beletovih pa so leseno strešno konstrukcijo ojačali celo s posebnimi železnimi vezji, da bi bilo ob morebitnem ponovnem neurju mansardno stanovanje, v katerega se bo kmalu preselila vnukinja Iris s partnerjem, res varno.
Občina Zetale je hitro po nesreči namenila obema najbolj pri-
zadetima družinama po 500.000 tolarjev, podjetje Tondach iz Kri-ževcev pri Ljutomeru pa je ponudilo 30-odstotni popust za strešno kritino. "To je, preračunano v denar, pomenilo približno milijon tolarjev," je pojasnil tajnik žetalskega občinskega urada Krivec. Denar pa je vsem prizadetim poslalo tudi 55 posameznikov, ki so skupaj zbrali 870.000 tolarjev; 639.500 za obnovo stanovanjskih površin in 230.500 za obnovo gospodarskih objektov.
Skoda, ki jo je povzročilo lansko nočno neurje, je po oceni regijske komisije za ocenjevanje škode velikanska, saj skupno znaša dobrih 44,5 milijona tolar-
jev. Največja je bila na kmetijskih kulturah, te je bilo po oceni za 14,4 milijona, ter na cestah za 14,2 milijona tolarjev, na omenjenih hišah ter na dveh najbolj poškodovanih gospodarskih objektih pa za skupno 8,6 milijona tolarjev. Za 6,8 milijonov tolarjev škode je neurje povzročilo na vseh strešnih kritinah, ograjah, opleskih, dimnikih itd. ostalih hiš. Za dobrih 615 tisoč tolarjev pa je bilo poškodovanega tudi kmetijskega orodja in strojev. Prizadeti bodo lahko, kot je povedal Krivec, škodo po neurju prijavljali skupaj s škodo po lanski suši.
SM
Foto SM
Hiša Beletovih pred neurjem ...
... in danes, po obnovi.
Tudi Pulkova domačija se ponaša z novo streho.
10 TEDNIK
Od tod in tam
četrtek • 4. marca 2004
Ptuj • Nezadovoljstvo med vojnimi invalidi
Jih drŽava ne mara?
V društvu vojnih invalidov Ptuj je povezanih 193 vojaških in mirnodobnih invalidov ter družinskih upravičencev z območja 14 občin upravnih enot Ptuj in Ormož. Svoje pravice uveljavljajo udeleženci različnih vojnih obdobij, od Maistrovih borcev in udeležencev nOb do tistih iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Kot je na letni konferenci društva vojnih invalidov Ptuj v soboto, 28. februarja, v mali dvorani restavracije Gastro povedal predsednik Boris Fras (prvi ranjenec v vojni za Slovenijo), s položajem invalidskih organizacij in njihovih članov niso zadovoljni. Po njegovem država vse slabše skrbi za vojaške in civilne invalide, zaradi česar je njihovo materialno stanje iz leta v leto slabše. Najbolj prepričljiv dokaz za to je podatek, de je zadnje čase vse več takih, ki so prisiljeni prositi za socialno pomoč, ker so na robu preživetja.
Predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Ivan Pivk je ob tem opozoril na dejstvo, da jim v primerjavi s humanitarnimi organizacijami grozi zmanjševanje državnih sredstev. Sedanje razmerje denarja, ki ga prejemajo od izkupička iger na srečo Loterije Slovenije, je 75:25 v korist invalidskih organizacij, zadnje čase pa si humanitarne organizacije prizadevajo, da bi odstotek državne pomoči povečale v svojo korist. To pa bi seveda pomenilo nadaljnje zniževanje sredstev, ki so namenjena za dejavnost 16 društev vojnih invalidov. Tem že sedaj kronično primanjkuje denarja, predvsem za zdraviliško rehabilitacijo svojih članov, saj lahko pridejo na vrsto zanjo le vsakih 4 do 5 let, nekateri celo nikoli. Sicer pa se država na to ne ozira, saj po Pivkovih bese-
Foto: M. Ozmec
Predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Ivan Pivk.
Foto: M. Ozmec
Boris Fras, predsednik dru{-tva vojnih invalidov Ptuj.
dah z vso močjo pritiska na ene in druge, zahteva vse večji nadzor nad sredstvi, ki jih namenjajo invalidskim in humanitarnim organizacijam, ter grozi še z nadaljnjim zniževanjem njim namenjenih sredstev.
Z delovanjem ptujskega društva vojaških invalidov je vodstvo sicer zadovoljno, saj so v celoti realizirali zastavljene naloge, po-
Zavrt • Konferenca OO SDS
Na dobri poti
Občinski odbor SDS Zavrč je v petek, 27. februarja, pripravil redno letno konferenco v baru Vese-lič v Turškem Vrhu.
Na konferenci so bili v ospredju poročilo predsednika OO SDS Dušana Rojka o delu odbora v lanskem letu in napoved nalog za letos ter razprava o aktualnem političnem položaju v državi. Po-
slanec Franc Pukšič je govoril o izbrisanih, zakonih o dohodnini, lokalni samoupravi in regionalizaciji. Spregovoril je tudi o dveh interpelacijah, omenil izredno sejo v parlamentu o SIB
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo je žrtev?
V Italiji je parlament (ob soglasju desnih in levih političnih opcij) pravkar uzakonil nov praznik. Deseti februar bo odslej vsako leto posvečen spominu na podpis Mirovne pogodbe kot dan nacionalnega žalovanja za vse "italijanske žrtve slovenskega nacionalizma" na Goriškem in Tržaškem, v Istri, Dalmaciji in Kvarnerju ob koncu druge svetovne vojne.
Seveda bi predvsem naša diplomacija morala nedvoumno opozoriti in zaznati, kaj takšno razglašanje novih praznikov v Italiji pomeni za Italijo, za nas in predvsem tudi za Evropo. Vendar pa se je za zdaj zunanji minister odzval le z medlo, dvoumno in od medijev izsiljeno izjavo. Veliko bolj jasen in odločen je bil predse-
mladili so tudi upravni odbor, ki je največ časa namenil za reševanje prošenj socialnih pomoči. Socialno pomoč so odobrili v obliki bonov, drv, premoga in kurilnega olja. Njihova socialna komisija tesno sodeluje tudi s centrom za socialno delo, ki jim nudi strokovno pomoč pri njihovih prizadevanjih in vlogah za pridobitev statusa invalidske organizacije.
Med društveno problematiko so izpostavili željo, da bi lahko v centru Ptuja uredili dostopnejšo društveno pisarno. Sedanja je namreč v drugem nadstropju stavbe na Prešernovi 29, kar povzroča težje mobilnim invalidom velike težave.
Da bi zagotovili boljše pogoje za delo, so se zavzeli za spremembo 12. člena društvenega statuta, kar bi jim omogočilo pridobitev statusa invalidske organizacije. Prek Zveze društev vojnih invalidov Slovenije si bodo prizadevali za uveljavitev pravic in strokovnih nasvetov ter za koriščenje cenejših uslug v raznih zdraviliščih, predvsem Dobrna in Topolščica, s katerimi je Zveza že sklenila pogodbo o sodelovanju. Skrbijo tudi za redno obveščanje svojih članov, saj prejemajo glasilo vojnih invalidov "Stičko", poleg tega pa sodelujejo tudi pri športnih in drugih stanovskih srečanjih.
M. Ozmec
banki in Orionu, pomen bližajočih se volitev, možnost oblikovanja volilnih okrajev v skladu z bodočimi regijami, referendum o izbrisanih in o novoustanovljenem Forumu bivšega predsednika Kučana.
Konferenca je minila v zelo prijetnem vzdušju in poglobljeni politični razpravi. Prisotni so bili soglasni, da je stranka na zelo dobri poti, kar kažejo tudi številne zadnje javnomnenjske raziskave.
DR
Ormož • Razstava ob 131. obletnici rojstva
Obsojen na pozabo
V avli občine Ormož je na ogled razstava o slovenskem kulturnem pedagogu, filozofu in psihologu prof. dr. Karlu Ozvaldu, rojaku iz Središča ob Dravi. Avtorja razstave sta Robert Belec in Željka Nardin Milovanovic iz Knjižnice F.K. Meška Ormož.
Razstava je nastala ob 131-letnici rojstva enega največjih in najpomembnejših pedagogov prve polovice minulega stoletja, prof. dr. Karla Ozvalda. Gre za nadgradnjo razstave, ki je bila že predstavljena aprila lani v avli KS Središče ob Dravi. Razstavljeno je obilje knjižnega in dokumentarnega gradiva o življenju in delu rojaka, katerega pomembnosti se v našem okolju skoraj ne zavedamo in ga ne poznamo. Njegovo pedagoško in filozofsko delo obsega 249 objavljenih in 55 še neobjavljenih bi-
bliografskih enot. V času svojega več kot sedem desetletij dolgega plodnega življenja je napisal 16 knjig. Med drugim je bil od 1922 redni profesor pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v letu 1927/28 pa celo dekan, v prihodnjem pa prodekan Filozofske fakultete.
Ozvald je bil cenjen, ker je "dosledno ravnal kot human, kulturno razgledan svetovljan, ki pedagogike ni le razglašal, temveč tudi živel." S svojim razmišljanjem, da se učimo vse življenje, tudi zunaj šole, pa se Ozvald uvr-
šča med pionirje vseživljenjskega učenja, je v knjižici, ki spremlja razstavo, zapisal Robret Belec.
Zaradi pokončne krščanske drže je bil Ozvald z nastopom nove oblasti proglašen za neprimernega, za dolgo časa pa je, zaradi očitka, da je nemška, bila na pozabo obsojena tudi njegova pedagogika. Zamenjala jo je pedagogika prilagojena utrditvi in negovanju idej komunistične revolucije.
Razstava bo odprta do sredine marca.
vki
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk
Nič v življenju ni samoumevno
Osmi marec, mednarodni dan žensk, se je rodil na prelomu stoletja, v ěasu industrijskega napredka in tudi velikih družbenih nemirov, kriz, naraščanjem prebivalstva. Je priložnost, ko lahko znova opozorimo na položaj žensk in se vprašamo, kako je z uresničevanjem njihovih pravic v vsakdanjem življenju.
Ženske so z geslom "kruh in rože" korakale skozi New York in zahtevale krajši delovni čas, boljšo plačo, volilno pravico in prepoved otroškega dela ... Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, rože pa boljšo kakovost življenja. In danes?
y zadnjih desetletjih so ženske napredovale pri vzpostavljanju enakopravnosti z moškimi. Povečalo seje število izobraženih žensk, poraslo je plačano zaposlovanje, vse več zakonov zagotavlja enakopravnost žensk in spoštovanje njihovih pravic. Vendar pa je resnična enakopravnost spolov na vseh področjih še zmerom daleč od zapisanega: ženske namreč predstavljajo večino od 1,3 milijarde revnih na svetu, tri četrtine žensk v Aziji in Afriki, starih nad 25 let, je nepismenih. Ženske povsod po svetu za enaka dela zaslužijo od 30 do 40 odstotkov manj kot moški. Žal je večina žrtev nasilja še zmerom ženskega spola.
Doslej smo ob teh dnevih izpostavljali predvsem primere diskriminacije žensk na trgu dela zaradi nosečnosti in materinstva, nizko zastopanost žensk v politiki ter razširjenost nasilja nad ženskami. Zgodba se tukaj še zdaleč ne konča. Naj omenim še nekaj kazalcev.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene od moških (diplomira jih več kot moških, vse več jih tudi magistrira in doktorira), njihovi potenciali niso dovolj izkoriščeni. Registrirana brezposelnost žensk znaša več kot 50% med registrirano brezposelnimi. Brezposelnost je še posebej visoka pri mlaj-
ših visoko izobraženih ženskah, ki predstavljajo skoraj tri četrtine brezposelnih v tej kategoriji.
Neizkoriščenost potencialov žensk se kaže tudi v njihovem deležu na vodstvenih in vodilnih položajih, ki je kljub visoki izobraženosti bistveno manjši od deleža moških. Med zakonodajalci, visokimi uradniki in menedžerji je žensk komaj četrtina. Tudi plače žensk so pri enaki stopnji strokovne usposobljenosti v povprečju nižje od moških.
Področje, kjer sta majhen vpliv in moč žensk še najbolj opazna, ostaja politika, in to kljub temu da je bilo na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljenih več žensk kot na prejšnjih in da je število žensk v vladi največje doslej. Za večjo udeležbo žensk na mestih odločanja so v mnogih evropskih državah z daljšo demokratično tradicijo, v skladu s politiko Evropske unije in Sveta Evrope, spodbujali in razvijali tudi začasne (pozitivne) ukrepe v korist tistega spola, ki je na določenem področju v slabšem položaju.
Ta teden je teden boja proti raku. Pri ženskah v Sloveniji sta med najpogostejšimi vrstami raka rak dojk in rak materničnega vratu. Za rakom dojk vsako leto zboli okoli 900 in umre okoli 350 žensk, za rakom na materničnem vratu, kjer je Slovenija po obolevnosti in umrljivosti v vrhu evropskih držav, pa zboli okoli 200 in umre okoli 65 žensk.
Ljudje se trudimo doseči ravnovesje v življenju, v polju tehtanja med čustvi in razumom, med odgovornostjo in lahkomiselnostjo, med egoizmom in altruizmom, med ženskami in moškimi. Skozi življenje se prekopicujemo, ga včasih preskočimo, ko nam je lepo, si želimo preprosto ustaviti čas. Zdi se samoumevno. A nič ni samoumevno! Kaj bo jutri? Kje bomo čez deset let? Kakšna bo vloga naših vnukinj? Tega ne vemo. Zato valovimo s tokom življenja; malo miru, malce nemira in ponovno mir in tako naprej skozi čas. A ko ste najbolj nemirni, se ustavite in si v mislih recite: Življenje je lepo!
Klavdija Markez, dipl. ekon. za Ženski forum OE Ptuj
dnik slovenske vlade Anton Rop na proslavi obletnice zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilenga sveta v Črnomlju, ko je opozoril, kdo je bil na kateri strani med drugo svetovno vojno, in poudaril, da bo Slovenija kot odgovor na kriminaliziranje Slovanov (in konkretno Slovencev) določila svoj praznik v spomin na žrtve (italijanskega) fašizma in na z mirovno pogodbo vzpostavljeno zahodno mejo z Italijo, ki je tudi formalno odpravila krivično Rapallsko mejo in Slovencem vrnila pretežen del Primorske ter nam zagotovila položaj pomorske države. Seveda je po svoje značilno tudi odzivanje slovenskih medijev na protestno izjavo slovenske Zveze združenj borcev v zvezi z
omenjenim italijanskim početjem in njeno podporo premieru Ropu: ali so jo objavili nepopolno (čeprav je obsegala le nekaj vrstic) ali pa je sploh niso omenili ...
Pravzaprav bi se morali tudi tokrat bolj kot o Italijanih spraševati o sebi. Zakaj se tako medlo, neorganizirano in nezainteresirano odzivamo na provokacije, ki imajo za očiten namen preurejanje zgodovine, kriminalizira-nje slovenskega narodnoosvobodilnega boja in prikrivanje nespornega (in pomembnega) sodelovanja v protifašističnem in protinacističnem zavezništvu? V zadnjih letih je bila slovenska borčevska organizacija pravzaprav edina, ki se je organizirano in angažirano (ter argumentirano) odzivala na različne ocene in napade, s katerimi smo bili soočeni glede dogajanj med drugo svetovno vojno, pred njo in po njej s strani Italije. Kot da bi šlo zgolj za nekakšno ozko in problematično borčevsko vprašanje.
V resnici pa gre za zadeve, ki imajo splošni nacionalni pomen in od katerih sta v marsičem odvisna naš siceršnji mednarodni položaj, naša kredibilnost v Evropi in po svetu, naša moč, prepoznavnost in ugled.
Seveda je po svoje razumljivo, da se v bran teh nacionalnih interesov ne morejo postavljati tiste domače politične opcije in sile, ki tudi same za posamezne notranjepolitične cilje in interese - podobno kot v sosednji Italiji - pačijo zgodovinska dejstva in ponujajo nove (skonstruirane) resnice. A to ne pomeni, da ne bi smeli razmišljati (in špekulirati), ali ne kaže morda tudi v takšnem domačem ravnanju iskati dodatnih spodbud za ofenzivno italijansko nastopanje in njihov napor, da bi relativizirali svojo krivdo in fašistične zločine ter za glavne krivce in zločince proglasili v bistvu svoje žrtve! Kako naj bi si sicer pojasnil vztrajne in nenehno ponavljajoče se poskuse napihovanja in
tendenčnega prikazovanja posameznih dogodkov in ekscesov.
Čeprav je nedavno avtoritativna, s strani italijanskega in slovenskega ministrstva za zunanje zadeve postavljena komisija slovenskih in italijanskih zgodovinarjev prišla do pomembnih (seveda tudi kompromisnih) ocen, tudi kar zadeva posamezne sporne dogodke iz novejše italijansko-slovenske zgodovine, na italijanski strani še naprej vztrajajo pri samovoljnem tolmačenju in dnevnopolitičnem konstruiranju tez o fojbah (kamor naj bi zmagovalci - partizani metali ubite fašiste Italijane), o ek-sodusu in genocidu nad italijanskim življem na območjih, ki so po mirovni pogodbi pripadla Jugoslaviji, o zločin-skosti antifašističnega gibanja in "prijaznosti" fašizma. Čeprav relevantni podatki italijanskih in slovenskih zgodovinarjev govorijo o nekaj več kot tisoč žrtvah v fojbah, politiki in drugi v Italiji to številko še vedno za deset-
krat ali celo stokrat povečujejo. Eden izmed italijanskih ministrov je nedavno govoril celo o milijonskih žrtvah fojb. Eksodus italijanskega prebivalstva z ozemelj, ki so pripadla Jugoslaviji, se prikazuje zgolj kot posledica nekakšnega nasilja jugoslovanskih oblasti, ne pa tudi kot posledica italijanske propagande in pozivov, naj se vrnejo "domov". Nihče ne omenja, da je Jugoslavija po vojni Združenim narodom prijavila preko 600 Italijanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov na tleh nekdanje Jugoslavije.
Upoštevaje vsa ta dejstv,a zagotovo ni nikakršne potrebe, da se Slovenija v soočanju s ponavljajočimi se italijanskimi očitki, napadi in zahtevami obnaša ponižno, kar naprej opravičujoče in defenzivno. Predvsem pa ne bi smeli dopustiti, da naši državni organi preprosto ne vedo, kaj se v resnici dogaja.
četrtek • 4. marca 2004
Kmetijstvo, podeželje
ŠtajerskiTEHaUK H
Govedoreja • Kontrola in selekcija vse pomembnejši
Prihodnost v plemenskih živalih
"V Evropi, kjer je prodaja mleka že omejena s kvotami, je prodaja plemenskih živali pomemben vir dohodka. Le živali, ki so vpisane v rodovno knjigo in jih spremlja dokument o poreklu in proizvodnji oziroma pedigre, se lahko prodajajo kot plemenske živali," pravi Dani Skaza, vodja območne selekcijske službe pri KGZ Ptuj.
"Rejce govedi želimo tudi opozoriti, da v Sloveniji rodovnike za govedo vodijo Kmetijsko-gozdarski zavodi. Centralni register govedi, ki ga vodi Služba za identifikacijo in registracijo pri kmetijskem ministrstvu, ni rodovna knjiga! Živali, ki jih označujejo veterinarji, niso vpisane v rodovno knjigo in zato ne morejo imeti statusa plemenske živali. Dokument o poreklu in proizvodnji (pedigre) lahko izda samo Govedorejska služba Slovenije."
Skaza pa opozarja tudi na nujnost in pomembnost ohranitve kvalitetnega domačega osemenjevalnega centra: ^"V okviru nase-ga zavoda deluje osemenjevalni center za lisasto pasmo, s katerim nasa služba tesno sodeluje. Biki v uporabi za osemenjevanje so potomci najboljših bikov lisaste pasme iz Nemčije, Avstrije in Švice, letos pa je vključenih v osemenjevanje tudi pet bikov, ki izvirajo iz rej na območju našega zavoda. Rejci se morajo zavedati, da je populacija lisaste pasme v državi ena sama in da je ločevanje na bike v centru ter krave
v domači reji nepravilno. Osemenjevalni center brez rejcev in njihovih čred ni potreben, rejci brez lastne selekcije, katere krona je ta center, pa lahko ostanejo le delovna sila, brez možnosti usmerjanja selekcijskega dela in uveljavljanja lastne volje in interesov To se je zgodilo v nekaterih tranzicijskih državah, kjer so centre pokupili tujci."
Kontrola prireje nujna za ocenitev plemenske vrednosti
Služba za kontrolo in selekcijo v govedoreji, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, pokriva 39 občin v Podravju. Osnovne naloge so kontrola proizvodnosti govedi, vodenje rodovnika in spremljanje reprodukcije v čredah. Na omenjenem območju je pri 880 rejcih v rodovniku zabeleženih več kot 30.000 krav, v kontrolo prireje mesa in mleka pa jih je vključena dobra polovica.
"Podatki, ki jih pridobivamo s kontrolo prireje, služijo za oceno plemenske vrednosti živali -
Dani Skaza: "Plemenske živali bodo za kmete vse pomembnejši vir dohodka."
plemenskih bikov in krav. S pomočjo teh podatkov lahko rejci nato izvajajo selekcijo v svojih čredah, torej izločijo ali ohranijo izbrane živali. S podatki prireje potomcev posameznega bika pa lahko ugotovimo, katere lastnosti prenaša bik v populacijo. Pravilna selekcija prinaša na kmetijo višji dohodek, s tem pa tudi napredek in razvoj."
Uvedba nove metode kontrole AT4
Z začetkom aprila bodo po vsej državi začeli uvajati novo t. i. AT4-metodo kontrole pri rejcih govedi, ki je priznana s strani ICAR (mednarodnega komiteja za spremljanje proizvodnosti v živinoreji): "Izvajanje kontrole v skladu s pravili ICAR pomeni,
da bodo naši pridobljeni podatki priznani tudi v drugih državah. Le pod temi pogoji bomo lahko prodajali našo plemensko živino in seme plemenskih bikov v tujino." Uvedba te metode konkretno pomeni, da bo kontrolor v čredi prisoten le pri eni molži, in sicer izmenično en mesec zjutraj, drugi mesec zvečer, ne pa več pri obeh dnevnih molžah kot doslej. Tako se zmanjšujejo stroški kontrole, hkrati pa se bo zaradi manjše kadrovske obremenjenosti lahko v sistem kontrole vključilo več krav, po oceni Skaze okoli 2000 na območju Podravja.
Še vedno brez priznane rejske organizacije
Ne glede na uvajanje vseh novosti in zahtev v smeri doseganja evropskih standardov, pri čemer stroški vse bolj bremenijo posamezne rejce, država pa si bolj ali manj elegantno umiva roke, pa se v slovenski govedoreji še vedno zatika pri oblikovanju priznane rejske organizacije. Razkol med Kmetijsko-gozdarsko zbor-
nico Slovenije na eni ter lani ustanovljeno Govedorejsko zadrugo na drugi strani namreč še vedno ni razrešen. Kot je znano, so Govedorejsko zadrugo ustanovile štiri pasemske zveze (Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, Društvo rejcev govedi črno-bele pasme Slovenije, Društvo rejcev govedi za meso in Društvo rejcev govedi za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji) z namenom, da pridobi status priznane rejske organizacije. Glavne naloge rejskih organizacij v govedorejo so - po vzoru iz članic EU- ohranitev domačega strokovnega znanja oziroma delovanje v dobrobit slovenske govedoreje, zagotovitev preživetja na kmetijah in ščitenje interesov rejcev.
Zadnjo potezo, ki jo bo potrebno povleči pred vstopom v EU, bo imelo kmetijsko ministrstvo. Priznana krovna govedo-rejska organizacija bo vsekakor potrebna, ministrstvo pa naj bi jo izbralo na podlagi programov razvoja, ki so jih poslale posamezne pasemske zveze.
SM
Kmetijstvo • Zaradi nejasne zakonodaje ob male sirarne
Inšpektorji po svoje, država molči
"že novembra lani smo na Veterinarsko upravo RS (VURS) pa tudi na pristojno kmetijsko ministrstvo ter ministra Buta osebno poslali dopis s prošnjo za uradno tolmačenje novega pravilnika za predelavo mleka, s katerim bi lahko rešili nejasnosti v zvezi z obstoječo zakonodajo in njeno različno interpretacijo, vendar odgovora vse do danes nismo dobili," pojasnjuje zadnje zaplete tajnica Združenja malih sirarjev Majda Tumpej.
"Posledice, seveda negativne, čutijo naši člani, saj so nekateri od njih z izdanimi odločbami izgubili status obrata manjše kapacitete in bili prekategorizirani v obrate kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, kar po sedanji zakonodaji omogoča izključno prodajo na domu," nadaljuje Majda Tumpej.
Zakonodaja za področje predelave mleka na kmetijah, ki jo je Slovenija dobila leta 1999, se od takrat dalje neprestano spreminja. Zato je, kot pravi predsednica Združenja malih sirarjev Slovenije Irena Orešnik, nepregledna, neusklajena med seboj
in celo znotraj istih pravilnikov. Zahteve za velike mlekarske industrijske obrate so sicer predpisane, olajšave za obrate manjše kapacitete pa le nakazane in nikjer natančno opredeljene. Zato se pač veterinarski inšpektorji ob izdaji odločb odločajo bolj kot ne po čisto lastni presoji, posledice pa so za majhne pridelovalce (lahko) katastrofalne. Enostavno povedano gre za to, da se pri nas določene zakonske zahteve, ki so celo višje, kot jih pozna evropska zakonodaja, prenašajo na majhne sirarne, čeprav so namenjene zgolj za velike industrijske obrate: "Takšen pri-
mer je, recimo, uvedba sistema HACCP (metoda za vrednotenje kritičnih kontrolnih točk, op. a.), ki z evropsko zakonodajo ni predpisan, pri nas pa ga inšpektorji zahtevajo tudi za male sirarne. V okviru Združenja smo VURS-u že predlagali, da bi namesto tega za majhne kmetije izdelali poseben sistem dobre higienske prakse, ki bi zagotavljal kontrolo proizvodnje in kritičnih kontrolnih točk, vendar nismo dobili nobenega odgovora," pravi Tumpejeva. Druga težava, s katero se srečujejo mali sirarji, je vprašanje deratizacije. Inšpektorji namreč zahtevajo, da
Majda Tumpej: "Mali sirarji so se znašli v nemogočih razmerah!"
kmetje sklenejo pogodbo z Zavodom za zdravstveno varstvo, ki bi potem izvrševal postopek deratizacije, to pa so seveda dodatni stroški za majhne pridelovalce. Vendar pa pravilnik hkrati omogoča, da kmetje opravijo deratizacijo tudi sami, če so za to strokovno usposobljeni, oziroma imajo opravljen ustrezni tečaj: "Žal pa je ta možnost, ki jo daje kmetom pravilnik, le teoretična, saj odločbe govorijo le o sklenitvi pogodbe z zavodom ali o potrdilu o usposobljenosti, nikjer pa ne piše, kakšne vrste usposobljenost se pravzaprav zahteva, niti doslej ni bilo organiziranega nobenega tečaja na to temo, na osnovi katerega bi kmetje lahko dobili potrdilo!" Med, milo rečeno, čudnimi zahtevami, s katerimi se srečujejo mali sirarji, je tudi ureditev posebnega prostora, pisarne za delo veterinarjev ob njihovem obisku na kmetiji.
"Kmetje so praktično že leta izpostavljeni bombardiranju vedno novih zahtev, ki pa niso vse utemeljene, tudi ne z evropsko zakonodajo. Kot primer lahko navedem kmetijo, ki je v lanskem letu zaključila Sapard projekt, dobila uporabno dovoljenje, začela normalno poslovati, v letošnjem januarju pa so prejeli sedem dodatnih zahtev za dopolnitev obrata, kar bi zahtevalo še 5 milijonov tolarjev naložbenih sredstev. Nonsenz takega dela je že v tem, da so projekt Sapard pred izvedbo potrdili vsi inšpektorji, vključno z veterinarskimi!"
Brez možnosti za prodajo izdelkov
Združenje malih sirarjev Slovenije, ustanovljeno je bilo leta 1998, vključuje 70 kmetij po državi. Obrati so bili od leta 1999 registrirani kot obrtni ali kmetijski, poudariti je treba željo kmetov, da delajo v registriranem obratu pod nadzorom. Z novima Pravilnikoma v letu 2002 in 2003 je bila potrebna preregistracija teh obratov v obrate manjše kapacitete in obrate, ki predelujejo živila živalskega izvora kot dopolnilna dejavnost na lastni kmetiji. Veliko kmetij so preregi-strirali v slednji obrat in takšna prekvalifikacija, ki je bila po našem mnenju dostikrat neosnovana, pa za naše člane pomeni, da bodo lahko svoje izdelke prodajali samo doma, kar za marsiko-
ga pomeni praktično prenehanje dejavnosti. Pravilnik namreč določa, da se izdelki iz dopolnilne dejavnosti lahko prodajajo samo neposredno doma, torej z njimi ne smejo niti na tržnico! Sicer tudi ta termin po evropski zakonodaji ni pravilen, saj neposredna prodaja pomeni prodajo končnemu potrošniku, ne omejuje pa mesta prodaje.
Zanimivo je tudi, da so odločbe, ki jih dobivajo kmetje, nemalokrat brez potrebne obrazložitve, še večkrat pa se razlaga nanaša na člene in zakone, ki veljajo za industrijske mlekarske objekte.
"Zahteve za ohranitev statusa obrata manjše kapacitete so pri nas postavljene zelo visoko, višje kot v ostalih evropskih državah. Ob že omenjenih nejasnostih v zakonih in pravilnikih, na katere smo opozorili vse pristojne institucije ter zaprosili za pojasnila, ki jih do danes še nismo dobili, pa smo v Združenju ponovno preučili evropsko zakonodajo in ugotovili, da naša država sploh ni zaprosila za zmanjšanje pogojev oziroma za olajšave za obrate manjše kapacitete, kar bi lahko storila!"
Združenje pa je, zaradi očitno gluhonemih državnih institucij za pomoč zaprosilo tudi evropsko komisijo v Dublinu, ki prav ta teden opravlja inšpekcijske oglede po kmetijah v Sloveniji. O rezultatih in dognanjih bomo še poročali.
Foto SM
Foto SM
Samobor • Potujoča razstava o fotografskih mojstrovinah B. Adamiča
Zven maske
Velikan slovenske kulture Bojan Adamič (1912-1995), skladatelj in dirigent, bi v letu 2002 praznoval 90. obletnico rojstva.
Velik jubilej vsestranskega kulturnega ustvarjalca je bil priložnost, da so se strokovnjaki zazrli v umetnikovo preteklost, da ponovno ovrednotijo njegovo življenje in delo ter seznanijo širšo slovensko in mednarodno javnost z novimi znanstvenimi odkritji in spoznanji. Med ta zagotovo sodi spoznanje, da mojster Bojan Adamič ni bil le vrhunski glasbeni ustvarjalec, ampak tudi odličen in samosvoj fotograf. Tako so leta 2003 pripravili Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj odmevno razstavo in monografijo o fotografskih mojstrovinah mask avtorja Bojana Adamiča, ki je bila premierno na ogled v Miheličevi galeriji od februarja do maja 2003. Ob izbranih fotografijah so predstavili še Adamičevo zbirko fotoaparatov, film o njegovem delu in življenju ter filmsko glasbo.
Z razstavo, ki je bila že od začetka oblikovana kot potujoča razstava, avtorji gostujejo v tistih krajih, ki so bodisi povezani z
delom in življenjem mojstra Bojana Adamiča bodisi s kraji, ki so poznani po pustnih in karnevalskih tradicijah. Tako so v letu 2003 gostovali v Koroškem muzeju Ravne na Koroškem, Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani in Cerkniškem muzeju v Cerknem. Februarja letos pa so gostovanje prenesli v Samobor na Hrvaškem, ki slavi po 178-letni tradiciji samoborskega fašenka.
Otvoritev razstave je bila 6. februarja v galeriji Prica, poimenovani po velikanu sodobne hrvaške umetnosti akademiku Zlatku Prici. Na slovesnosti je bil navzoč vrh občinskih struktur obeh mest. Za ptujsko delegacijo (podžupan mag. Miran Kerin, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra Ptuj, avtorja projekta doc. dr. Aleš Gačnik in Stanka Gačnik) so pripravili tudi sprejem pri županu Samobora Željku Adameku, kjer so se dogovarjali o nadaljnjem medinstitucionalnem in meddržavnem sodelovanju.
Foto: Marjan Varvoda
Sprejem dela ptujske delegacije pred Mestno hišo v Samoboru: podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj prof Aleš Arih, raziskovalec doc. dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra Ptuj, Peter Andrej Bekeš, veleposlanik RS na Hrvaškem, v ozadju podžupan mesta Samobor.
Tako je na letošnjem tradicionalnem samoborskem fašenku gostovala skupina korantov iz Lancove vasi, samoborska skupina mask pa se je udeležila ptujskega karnevala na pustno nedeljo. V juniju pa bodo v Mi-heličevi galeriji na Ptuju pripravili razstavo akademika Price ter številne vzporedne dogodke.
Razstava oz. projekt Zven maske - fotografske mojstrovine Bojana Adamiča se je pokazala kot imeniten ambasador dveh pomembnih ptujskih institucij, mesta Ptuj in države Slovenije. O pomembnosti nacionalnega do-
godka priča tudi dejstvo, da se je sprejema in odprtja razstave udeležil tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Peter Andrej Bekeš, ki je razstavo tudi odprl. Vse navzoče je navdušil z izjemno razgledanostjo in odličnim nagovorom, v katerem je opozoril na simbolično mesto kurenta v zgodovini in duši slovenskega naroda, hkrati pa opozoril tudi na nekatere njemu podobne like, zlasti na Sardiniji. V letu 2004 bo razstava gostovala še v nekaterih mestih, tako na Slovenskem kot v tujini.
Stanka Gačnik
Sv. Ana • Nepravilnosti v osnovni šoli
Gre za napake poslovodstva
Pri Sv. Ani se je že kar nekaj let govorilo o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale v tamkajnsnji soli.
Govorice so se umirile po odhodu bivše ravnateljice ob koncu leta 2002 in je vodenje prevzel novi ravnatelj Boris Mlakar. O nepravilnostih ni hotel javno spregovoriti nihče. O zadevi se je pričelo ponovno govoriti minuli teden, ko se je v gradivu za sejo občinskega sveta pojavila točka "Poročilo nadzornega odbora o ugotovitvah notranje revizije zaključnega računa JVZ in VVZ osnovna šola Sv. Ana".
Na osnovi sklepa Nadzornega odbora je bila sklenjena pogodba med občino Sv. Ana in Družbo za storitve J&M Ribič, d.o.o. Predmet pogodbe pa je bila notran-
ja revizija zaključnega računa OŠ Sv. Ana za leto 2002. Člani nadzornega odbora so v poročilo zapisali, da so v postopku notranje revizije v šoli za leto 2002 ugotovili številne kršitve predpisov, ki urejajo računovodstvo in razpolaganje s sredstvi javnih financ. Poslovne knjige in računovodska poročila ne izkazujejo resničnega in poštenega stanja sredstev, obveznosti do virov sredstev ter prihodkov in odhodkov. Zavod ni sprejemal finančnega načrta in ga ni usklajeval s proračunom občine in države. Pri razpolaganju s sredstvi javnih financ ne zagotavlja ustreznega sistema no-
Ptuj • Kolnkišta
Vesna Milek, nato Brez besed
Le redkokdo se ni slisal za enega največjih slovenskih bestsellerjev v zadnjih letih: za roman Kalipso izpod peresa Vesne Milek.
Skozi špranjo na rožnatih platnicah vstopamo v svet mlade nimfe, ki vihra skozi življenje in preko številnih erotičnih zvez, a na koncu vedno ostane sama, na poti pridobi morda le kakšno novo travmo.
Tako kot njena junakinja je neukalupljena tudi Vesna Milek, ki jo poznamo predvsem po njenih intervjujih v Sobotni prilogi Dela in kot kolumnistko Poleta (njene kolmune so bile pred kratkim zbrane v knjigi z naslovom
Brez filtra), pogosto pa jo v vlogi femme fatale slovenske kulturniške scene srečujemo v rumenem tisku in celo na jumbo plakatih.
Z Vesno Milek se bomo pogovarjali v petek, 5. marca, ob 19. uri v klubu Kolnkišta, večer pa bo zaključil trio Brez besed, ki bo divje kontrapunkte Kalipso pripeljal v bolj jazzy-funky vode. Oba dogodka organizira Klub ptujskih študentov. Vstopnine ni.
Jelka Ciglene~ki
Predsednik nadzornega odbora občine Sv. Ana Boštjan Irgolič pravi, da so na nepravilnosti opozarjali že v prejšnjem mandatu.
tranjih kontrol, zato so tveganja za negospodarno, nezakonito in nenamensko porabo javnih sredstev zelo velika. Preverjanje namenskih sredstev po dejavnosti in virih financiranja ni bilo možno, saj niso bili zagotovljeni osnovni pogoji za namensko porabo, to je finančni načrt po dejavnostih in ločene knjigovodske evidence.
Člani nadzornega odbora so v poročilu zapisali še, da je bila ne glede na opisano v notranji reviziji nesporno ugotovljena nenamenska poraba sredstev za financiranje dejavnosti predšolske vzgoje, ki so bila brez soglasja ustanovitelja, v znesku 3,68 milijona tolarjev, porabljena za pokritje primanjkljaja dejavnosti šole.
Poročilo nadzornega odbora je obrazložila državna notranja revizorka Marija Ribič, ki je povedala, da v šoli niso imeli sprejetih pravilnikov o organizaciji, sistematizaciji, o plačah, o izvajanju javnih naročil, v šoli se zakon o izvajanju javnih naročil ni
Foto: ZŠ
Poročilo o nadzoru je podala
državna notranja Marija Ribič.
revizorka
izvajal. Ugotovljeno je bilo tudi, da zaposleni v OŠ niso plačevali stroškov prehrane med delom, ki so se je posluževali v šolski kuhinji, računovodstvo ni zagotavljalo predpisanih evidenc o nabavi in porabi materiala, pa tudi ne pravilnih evidenc o nabavi opreme in sredstev, ki se financirajo z dotacijami iz občinskega in državnega proračuna. Ribičeva tudi meni, da so odkrite nepravilnosti posledica slabega poslovodenja.
Tudi svet zavoda je imel pripombe na zaključni račun, kar je razvidno iz zapisnikov. Sprejet je bil celo sklep, da morajo inventuro ponoviti in pojasniti nekatere stvari, ampak se je ta zahteva preprosto izgubila. Ribičeva je pohvalila še delo nadzornega odbora občine, da je zaznal nepravilnosti, podala pa je tudi priporočila za nadaljnje delo občini in zavodu.
Svetniki so se s poročilom seznanili in izrazili zadovoljstvo, da se je zadeva razjasnila. O tem, kaj bodo z omenjenim poročilom storili, pa niso odločali.
Zmago Šalamun
Tednikova knjigarnica
Da bi vedeli in spoštovali
Srh me spreletava, ko slišim iz slovenskega parlamenta o potrebi ostrejših prijemov proti Romom, češ da so taki pa taki in počnejo to pa to. Groza me je različnih referendumov o ljudeh, ki so jim kratene osnovne človeške pravice. Strah me je populi-stičnega političnega cinizma, ki so mu ekonomske in socialne neprilike večine prebivalstva odlična njiva za kaljenje nestrpnosti, diskriminacije, zloveščega izganjanja nebodijihtreba...
Žalosti me, kako malo modrih besed, se manj dejanj, zmore slovenska politika, ne glede na desnost ali levost opcije. Kakor bi peskali ljudske oći s prob-lematko, ki to ne bi smela biti, a bistveno za narod in državico tako skrivajo v tolmunih birokracije in politične onanije. Kaksna utvara demokracije! In kako bedno popotnico bodo dobili naši zanamci!
V globokem upanju, ki pa je le up malega človeka, premišljujem: pa menda ja ne bo, kakor je zgodovinsko že bilo, popotnica novim rodovom neka brezumna oblika ločevanja dobrih od zlih, neka tortura med ekonomskimi in verskimi silami v imenu občega reda in uravnoteženaga blagostanja. Kolesje zgodovine pač premaguje svoje poti in vedno znova se potrjuje pravilo, da se zgodovina ponavlja in nič ne nauči.
Zato da bi se spomnili, spoštovani bralci knjigar-nice, brezumnega pekla, ki ga je bila - in kakor uči zgodovina, daljna in bližnja, še vedno je — sposobna sproduciratipolitika, vam priporočam brezmejno odlično knjigo v dveh delih Arta Spiegelmana MAUS, s podnaslovom Zgodba o preživetju, ki je konec minulega leta izšla v Založbi ZRC SAZU (Znanstveno-raziskovalni center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti).
Avtor Art Spiegelman je v dveh knjigah, prva ima 160 strani, druga pa 136, prva je naslovljena Krvava zgodovina mojega očeta, druga pa In tu so se začele moje težave, na svojski način opisal in popisal skozi dialog z ostarelim očetom najtemnejšo in najgrozljivejšo stran druge svetovne vojne — koncentracijska taborišča in genocid evropskih Judov. Kakor pravi prevajalec Oto Luthar na zavihku platnic, je Maus v svetovnem merilu eden najuspešnejših uporov proti zaroti molka oziroma brezbrižnosti do iztrebljanja evropskih Judov. V prvem delu seže avtor od srede tridesetih let do zime 1944, v drugem pa od Mauschwitza do Catskilla in naprej.
Umberto Eco je dejal, da je Maus knjiga, ki je ne moreš odložiti, dokler je ne prebereš (zares, tudi sama in moji prijatelji smo jo prebrali na dušek v enem večeru). Ko dve miški govorita o ljubezni, si ganjen, ko trpita jočeš. V postopnem prebijanju skozi to drobno pripoved te prevzame jezik stare vzhodnoevropske družine, zaziblje te v nežni in hipnotični ritem, zaradi česar ti je hudo, ko na kocu zapustiš ta skrivnostni svet, še pravi Eco.
Maus je zgodba v zgodbi, ki je zopet zgodba: o med-generacijskih odnostih, o izgubljenem sinu, o bratu, ki je bil in ga nikoli ni bilo, o materi in njenem samomoru, o očetu in sinu, o veri in spoznanjih, o ljubezni in tovarištvu, o trgovanju, o brezmejni želji po življenju ... Maus je velika žalostna zgodba, ki pa je prepletena tudi s črnim humorjem in je napisana v obliki stripa, Judje so miši, Nemci so mačke, Poljaki so prašički...
Knjigo Maus priporočam bralcem od dvanajstega leta dalje, odlična bo pri zgodovini za osnovnošolce, dijake in študente. In priporočam jo vsem, ki niso bralni navdušenci, kajti branje knjige Maus je sicer lahko in enostavno.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Pravljične urice
Povabilo na pravljice z jogo
že je prvi četrtek v marcu 2004 in vabimo vas v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, Ptuj, kjer bo ob 17. uri začetek druženja z inštruktorico joge Sonjo Trplan in pravljičarko Liljano Klemenčič. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Prijazno vabljeni!
Tednikova knjigarnica
Pa brez zamere
Na juris
Afganistanske zgode in prigode
Prejšnji teden so nas sredstva javnega obveščanja razsvetlila z novico, da se je peščica slovenskih rambov po tem, ko je bil datum njihovega odhoda nekajkrat preložen, z vso svojo opremo (okoli štirideset ton) končno skobacala na ruskega antonova v lasti nemških soldatov ter se odpravila na drug konec sveta, v daljni Afganistan, delat red. Na znanje nam je bilo dano tudi to, da so s seboj na to avanturo vzeli tudi par džipov tipa Hummer, štirikolesni ponos slovenske vojske, kakopak drago kupljen (in ne podarjen, kakor bi kdo morda zmotno mislil) od naših prekolužnih prijateljev, podanikov Georgea Busha mlajšega.
Omemba dejstva, da so s seboj vzeli tudi humerčke, se v novicah oziroma izjavi za javnost nikakor ni pojavila brez vzroka in namena. Ti ameriški džipki so namreč, tako vsaj zatrjujejo proizvajalci, izredno dobro oklepljeni, kar nadalje pomeni tudi odlično zaščito tistih, ki v njih sedijo, ergo, naših soldatov. Tako naj bi bili stoprocentno odporni proti vsem izstrelkom iz ročnega orožja (beri: puške, pištole in podobne ropotije) ter proti vsej ostali podobni krami vse tja do protitankovske mine, če jo kdo slučajno nagazi. Ni kaj, impresivno. Sicer ne vem, kaj lahko človek naredi, če to vozilce vsem jamstvom navkljub ne vzdrži naleta na kako protitankovsko konzervo (opcija tožbe s strani sorodnikov preminulega — ker če humerček naleta ne vzdrži, vi pa ste v njem, to pomeni, da s precejšnjo verjetnostjo greste rakom žvižgat — najbrž ne pride v poštev).
A tako kot se v vsaki pogodbi nekje skriva hudič, ponavadi v drobnopisu, ima tudi humerček svojo pomanjkljivost. To čudo na štirih kolesih namreč ne nudi zaščite pred neke vrste ročno bazuko, ročnim metalcem raket ali nekaj podobnega — ta omenjeno škatlo baje preluknja kot zarjavel pleh. In stvar postane še bolj neprijetna, če upoštevamo podatek, da so te napravice najbolj razširjena orožarska priprava v Afganistanu. Pa kaj, porečete, saj so jih imeli že prej, saj jih niso nabavili šele zdaj, ko so tja prijurišali naši soldati; saj jih do zdaj tudi niso kaj pretirano uporabljali, še porečete. To je sicer vsekakor res, a neprijetnih zadev še ni konec. Pravzaprav najbolj kočljiva stvar nastopi šele sedaj. Na vseh vozilih tujih soldatov v Afganistanu morajo namreč biti nataknjene zastave države, ki jih je poslala tja delat red. In naša, slovenska, je skoraj kot jajce jajcu podobna ruski (tistega grba itak skoraj nihče ne vidi). Kot pa vsi vemo, so Rusi precej let tacali po Afganistanu z nič kaj prijateljskimi nameni.
In zdaj si predstavljajte, da od gneva nad Rusi še zdaj popolnoma zaripel Taliban kakega jutra uzre neke predrzne Ruse, kako se v svojem humerčku vozikajo okoli njegove bajte, ki so mu jo porušili prav oni, pri tem početju pa pod rušo poslali še pol njegove familije. V devetdesetih odstotkih primerov bo med sočnim preklinjanjem nemudoma skočil v klet po omenjeni raketomet, ki predstavlja obvezni del interierja skoraj vsake afganistanske domačije, ter pognal tiste Ruse skupaj z njihovo fensi škatlo, v kateri se prevažajo, kolektivno v zrak. Da bi si v svojem svetem besu vzel čas in prisluhnil argumentom ter pojasnilom, da pravzaprav ne strelja na Ruse, ampak meče v zrak tipe iz neke majhne eksotične državice na drugem koncu sveta, za katero še nikoli niti slišal ni, ki so prišli sem delat red in imajo zgolj zaradi nekega nesrečnega slučaja podobno zastavo kot Rusi, na te pobožne želje lahko kar pozabite.
Morda bi kazalo še enkrat zelo, zelo dobro razmisliti o spremembi zastave.
Gregor Attč
Raziskava G-ALFA
Pomen in vrednost BIOkibernetskega poligona CID
V Centru interesnih dejavnosti na Ptuju je v kletnih prostorih vzpostavljen BIOkibernetski poligon za javnost in seminarje. Označenih je 11 aktivnih ALFA življenjskih žarkov, ki so pripravljeni za uporabo BlOkibernetske metode zdravljenja, imenovane G-ALFA 1, 2, 3, 4, ki iz telesa, hrane, pijače, zdravil, kozmetike, kemikalij in predmetov odstranjuje škodljive BlOenergije, ki so vzrok vseh bolezni telesa in psihe.
Bistvena značilnost BIOkibernetskega poligona CID je, da na njem vlada BIOklima sedmih zdravilnih BIOenergij, v nasprotju z ve~ino stavb ter ustaljenih BIOenergetskih gajev v Sloveniji in svetu, kjer zaradi uporabe BETA smrtnih žarkov vlada škodljiva BIOklima štirih škodljivih BIOenergij, ki na telo v začetni fazi delujejo kot mamilo in bolečino pri nekaterih obiskovalcih resda za določen čas odpravijo, v resnici pa bolezen samo prikrijejo in problematiko zaostrijo. Pomen pravilno grajenega BIOkibernetske-ga poligona je, da obiskovalci poškodbe svojega telesa in psihe, nastale zaradi izpostavljenosti škodljivim BIOenergijam, lahko postopno sanirajo. Poligon CID je ob tem prav tako informativne narave, saj se obiskovalci lahko naučijo
metodo G-ALFA 1, 2, 3, 4 za osebno uporabo in preizkusijo delovanje žarkov in škodljiv vpliv napačno oblikovanih predmetov (npr. štiris-trana BIOenergetska piramida, ko-zmodisk, Atlantidski prstan) na telo in psiho ter delovanje BIOkibernet-ske zaščite.
Vse potrebne informacije o poligonu lahko dobite na telefonski številki 02 780 55 40 ali na spletni strani www.cid.si in med predstavitvenimi urami vsak petek med 16. in 18. ter soboto med 10. in 13. uro, vsa vprašanja v zvezi z raziskavo pa lahko pošljete na naslov raziskava@siol.com ali na Radio-Tednik G-ALFA, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Več informacij o BIOtehnologiji G-ALFA najdete na spletni strani www.ati-e-import.si.
MT
Ptuj • Aljoša Ozmec v CID-u
Prva samostojna razstava na Ptuju
Prejšnjo sredo je bilo v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju odprtje likovne razstave Aljoša Ozmeca, absolventa likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Skupaj s programskim sveto- Aljoša pa se predstavlja z risba-
Aljosa Ozmec (desno) v družbi Tomaža Plavca ob odprtju razstave v Centru interesnih dejavnosti.
valcem za likovno dejavnost pri Centru interesnih dejavnosti Tomažem Plavcem, akademskim slikarjem, sta tokratni likovni predstavitvi dala naziv Vaje,
mi, linorezi in jedkanicami.
Za popestritev odprtja razstave je poskrbel Samo Šala-mon s svojo kitaro.
Fl
Ptuj • Prvi certifikati za čebelarje
Ko trikrat zamenjaš poklic
V petek so na šolskem posestvu ptujske kmetijske šole na Grajenščaku podelili prve certifikate v okviru nacionalnega programa izobraževanja za poklic čebelar.
Predsednik komisije za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije je bil Dušan Meznarič, ki nam je povedal, da so usposabljanje za poklic čebelar izvedli v dveh rokih, izpit je opravilo štirinajst
kandidatov. V program so se lahko vključili tisti kandidati, ki so najmanj tri leta pred tem že čebelarili z najmanj petimi družinami.
Tokratnega preizkusa so se udeležili že izkušeni čebelarji,
Ravnatelj dr. Vladimir Korošec (na sliki) in Dusan Meznarič, predsednik komisije za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar, sta podelila certifikate znanja.
Ljutomer • Delavni kulturniki
V marcu vabijo na številne prireditve
Na podlagi strateškega načrta Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti deluje tudi območna izpostava tega sklada v Ljutomeru, ki je pod vodstvom Mire Rebernik Žižek pripravil bogat kulturni program v marcu.
To soboto, 6. marca, ob 11. uri bo na Cvenu prireditev v počastitev Dneva žena, dan pozneje bo ob 15. uri v Domu kulture Križevci pri Ljutomeru ob 15. uri komedija Prišparani jurij gledališke skupine KD Ivan Kaučič Ljutomer. V nedeljo, 14. marca, bodo v gostilni na Gmajni na Razkrižju kulturne sekcije Društva upokojencev Ljutomer pripravile kulturni program, v torek, 16. marca, bo ob 15. uri v prostorih OŠ Stročja vas otvoritev društvenih prostorov z razstavo kulturne dediščine in praktičnim prikazom izdelovanja ročnih del, v petek, 19. marca, bo od 10. ure naprej v
Domu kulture Ljutomer območno srečanje lutkovnih skupin, ta dan pa bo v večernih urah v ljutomerskem domu kulture še koncert Komornega zbora Orfej. Do konca meseca marca se bodo zvrstili še koncert ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Ljutomer v Luka-vcih (24. marec), območno srečanje plesnih skupin na Cvenu (25. marec), premiera komedije Iz novele v novelo v Križev-cih pri Ljutomeru (25. marec), koncert mešanega pevskega zbora Cven na Cvenu (27. marec), območno srečanje gledaliških skupin (30. in 31. marec).
Miha Šoštarič
ki čebelarijo že več let in z več družinami. Do sedaj poklica čebelar v Sloveniji sploh ni bilo mogoče pridobiti, naziv pa bo za opravljanje dejavnosti, prodajo medu na domu in za pridobitev določenih finančnih sredstev po čebeljih družinah potreben, posebej po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Trenutno ta program v Sloveniji izvajajo štirje izvajalci, ob Ptuju še v Mariboru, Rakičanu, Slovenska čebelarska zveza pa ga izvaja v Lukovici.
Tudi člani komisije so morali opraviti usposabljanje, pred tem pa so morali imeti seveda tudi znanje, ki se dobi pri študiju živinoreje, v Sloveniji pa je tudi nekaj čebelarskih mojstrov.
V novih prenovljenih programih kmetijskega šolanja na Ptuju je čebelarstvo ponujeno kot izbirni predmet in letos čebelarstvo poslušata kar dva
V spomin
razreda - kmetijski tehnik in kmetovalec, ki je triletni program. Na šoli imajo tudi čebelnjak.
Certifikate sta podelila predsednik komisije Dušan Mezna-rič in ravnatelj šole dr. Vladimir Korošec, ki je uvodoma govoril tudi o vpeljevanju sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki jih bodo na kmetijski šoli izvajali tudi za druge poklice, in poudaril, da se je današnji čas toliko spremenil, da bo marsikdo v svoji delovni karieri moral zamenjati tudi svoj poklic, kot je včasih menjal službo. Povprečno je človek do sedaj v svoji delovni dobi trikrat zamenjal službo, prihaja pa čas, ko bo tolikokrat spremenil poklic.
Dobitnikom certifikatov za čebelarja je k uspehu čestital tudi predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj Ivan Vojsk.
Franc Lačen
V dneh, ko se narava začenja počasi prebujati in oznanjati novo življenje, je slovensko skupnost v Frankfurtu ob Majni ter prijatelje in znance v rodni Štajerski pretresla novica, da se je za vedno ustavil neutrudljivi korak gospe Antonije Obreht — Tončke, kakor smo jo spoznali in poznali številni tukajšnji rojaki.
Še kot mlado dekle jo je življenje pripeljalo na Nemško, najprej v Baden-Wurtemberg, nato v Hessen. Z možem Marjanom sta si ustvarila družinico, kjer je bila vedno doma slovenska beseda in pesem. S pridnimi rokami sta ustvarila topel dom sinu Robertu in hčerkama Danijeli in Nataši, za mirne dni nekje v daljni prihodnosti pa je zrasla hiška v domači Spodnji Kungoti pri Mariboru.
A te načrte je nepreklicno prekrižala huda bolezen, kot bi nam hotela sporočiti: nikoli več ne bo Tončka zbrala okrog sebe ljubiteljev slovenskih narodnih plesov in pesmi, nikoli več ne bo pomagala z delom in nasvetom povsod, kjer se je kaj zataknilo in nismo vedeli naprej. Njena vedno močna volja in življenjski optimizem ji tokrat nista mogla pomagati čez zadnjo, nepremostljivo oviro. Zdaj lahko le rečemo: poznali smo jo, prijateljevali in sodelovali smo z njo, se skupaj veselili uspehov in skupaj premagovali težave, tudi v slovenskem društu Sava, kjer je bila dolga leta članica upravnega odbora in vodja folklorne skupine ter v Svetu staršev oddelkov slovenskega jezika, ki mu je predsedovala v letih 1996 do 1999.
Poznali smo jo mladi in stari, za vse je imela odprto srce in vzpodbuden nasmeh, pa tudi jasno in odkrito besedo. In čeprav je zadnje čase le od strani spremljala naša prizadevanja, se je s svojim dolgoletnim delom neizbrisno zapisala v kroniko slovenske skupnosti v Frankfurtu, pa tudi v srca številnih rojakov.
Žalujočim domačim izrekamo iskreno sožalje in upamo, da jim bodo skupni spomini vlili dovolj moči za prihodnje čase. Naj ji bo lahka slovenska zemlja—zemlja, ki jo je imela vedno rada in jo je spoštovala!
Upravni odbor društva Sava Folklorna skupina
Svet staršev oddelkov slovenskega jezika Frankfurt ob Majni
Foto: Fl
Videm • Občinske prostorske stiske
Da svetniki ne bodo več kot učenci ...
V lično urejeni videmski občinski stavbi po malem poka že po vseh šivih. Sejna soba, ki je bila namenjena sejam občinskega sveta, se je izkazala za premajhno, zato se svetniki srečujejo kar v poročni dvorani.
Darinka Ratajc pred fascikli z arhivskim gradivom, ki se zaradi pomanjkanja prostora zbirajo že na tleh.
To sicer ne bi bilo nič slabega, prej bi lahko rekli, da - s psihološkega vidika - namembnost te dvorane morda celo pozitivno vpliva na po~utje in razmišljanje odločilnih občinskih mož, vseeno pa je pogled na razpravljajoče "domače politike" za marsikoga lahko prav presenetljiv, če že ne nekoliko smešen. Šestnajst svetnikov je namreč postrojenih v pritrjenih klopeh kot v osnovnošolskem razredu, od prve do zadnje vrste, pred njimi, za "katedrom", pa sedi vodstvo občinske uprave. Da so trde lesene in ozke klopi, na katerih svetniki na sejah presedijo tudi po šest ur in več, zelo neudobne, ni potrebno posebej poudarjati. Neugodno pa je tudi razpravljanje in pogovori, saj se zbrani med seboj ne vidijo in pravzaprav govorijo drug drugemu v hrbet. Če kje, potem za videmske seje občinskega sveta res dobesedno velja tisti rek, da si "dihajo za ovratnik" ...
Težave zaradi neprimernega
fasadni sistemi notranji in zunanji ometi zaključni sloji za fasade gradbena lepila veziva
sanacijski sistemi malte za zidanje
colours of morej
eVMOtíOH
Baumit Gradbeni materiali d.o.o., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01 236 37 55, www.baumit.si
prostora in njegove ureditve, s katerim so svetniki že dalj časa upravičeno nezadovoljni, pa nameravajo v občini rešiti čimprej, po možnosti že letos. Kot so zagotovili tudi v vodstvu občinske uprave, bodo že obstoječo, a premajhno sejno dvorano razširili v sosednjo pisarno, vmesni zid pa podrli. Tako bo občinski svet dobil dovolj prostora in s tem normalne pogoje za delo, svetniki pa si ob srečanjih za ovalno konferenčno mizo na bodo več zvijali vratov med podajanjem pobud, mnenj in odgovorov, kot to počnejo v poročni dvorani.
Arhivsko gradivo sili na hodnik
S podobno, a še hujšo prostorsko stisko, se srečuje tudi občinski arhiv. Sobica, namenjena skladiščenju pomembne dokumentacije, ki meri komaj 6 kvadratnih metrov, je namreč že dolgo veliko premajhna za vse dokumente.
"Prostor, v katerem imamo zdaj spravljeno vso dokumentacijo, je absolutno premajhen, saj njegova kapaciteta zadostuje le za gradivo, ki se nabere v enem letu. Oteženo pa ni samo arhiviranje, ampak tudi dostop do iskanih dokumentov. Tako seveda ne moremo več delati, saj gre med drugim za izjemno pomembno dokumentacijo zaupne narave, določene dokumente pa moramo po predpisih hraniti tudi deset let in več. V sedanjem prostoru arhivski material zaradi prostorske stiske ni urejen po zahtevanih standardih in zakonu o arhivskem gradivu. Primerna nova lokacija za arhivske namene je v kletnih prostorih sosednjega poslovno-stanovanjskega centra, ki so precej večji in prazni," je povedala direktorica videm-ske občinske uprave Darinka Ratajc.
V omenjene kletne prostore naj bi arhiv preselili v roku dveh mesecev, saj gre, po mnenju Ra-tajčeve, za zadevo, ki je resnično nujna in ima prednost pred ostalimi, za ustrezno ureditev arhivskega materiala pa bodo zaprosili za pomoč tudi strokovnjake iz ptujskega arhiva.
Sicer pa se videmski občinski stavbi v kratkem obeta še ena majhna, a zelo pomembna pridobitev. To je klančina pred vhodom v zgradbo, s katero bodo poslej omogočili nemoten vstop tudi invalidom na invalidskih vozičkih. Izvedba del bo stala slabih 200 tisočakov, stroške pa bo občinska uprava pokrila iz lastnih sredstev za vzdrževanje.
Od tod in tam
Železne Dveri • Slovo od "fašenka"
Foto: Miha Šoštarič
Družina Belec iz Železnih Dverih v občini Ljutomer že vrsto let ob četrtkih po pustnem torku pripravljaja pokop oz. kurjenje "fašenka". Vsi žalujoči so se zbrali pred hišo Belče-vih ter se v žalnem sprevodu odpravili na bližnje parkirišče pred vinotočem Unikat, kjer je potekalo zadnje slovo od pusta. Družina Belec je tokrat kurjenje pripravila skupaj s so-krajani, prijatelji ter humoristično skupino radia Maxi Po treh koteh (na fotografiji). Preden pa so pusta sežgali, so pripravili dobro uro dolgo zanimivo predstavo, v kateri so se pusta spomnili po dobrem in slabem.
Miha Šoštarič
Ptuj • Zimovanje društva "Praha"
Društvo za aktivno preživljanje prostega časa "Praha" je letos že drugič zapovrstjo, s pomočjo Centra interesnih dejavnosti, organiziralo zimovanje za osnovnošolce. Na Ribniški koči je v času zimskih počitnic ustvarjalo, pridobivalo nova smučarska znanja in se predvsem zabavalo 44 otrok in 5 spremljevalcev. Zadovoljni obrazi otrok in staršev so dokaz, da je bilo zimovanje nadvse zabavno, športno-aktivno in poučno, zato mnogi med njimi zatrjujejo, da se prihodnje leto spet vidimo.
Društvo pa vabi odrasle ljubitelje zimske rekreacije, tudi začetnike, na snežni vikend na Ribniško kočo od 20. do 21. marca v Solo smučanja. Cena 16.000,00 SIT vključuje polni penzion s prenočiščem, dve dnevni karti in učitelja smučanja. Prijave sprejemajo na telefon 031666 783 (Vida) in 040 328153 (Silva).
DP
Breg • Prvi koncert MPZ
Do zadnjega sedeža zasedena dvorana Doma krajanov na Bregu je sredi februarja z bučnim aplavzom nagradila vsako od pesmi, ki jih je na svojem prvem koncertu pod taktirko Mitje Gobca zapel komaj leto dni delujoč Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivan Rudolf Breg. Na koncertu so nastopili tudi ljudska pesnica Olga Vidovič, Ljudski pevci KPD DU Stane Petrovič s Hajdine in Gmajnarice, pevke KD Valentina Žumra iz Hajdoš. Program sta domiselno povezovala Mitja Gobec in Nataša Stumberger.
Silvestra Brodnjak
Ormož • Tekmovanje mladih kmetovalcev
Kmetijska svetovalna služba Ormož in društvo podeželske mladine Ormož že vrsto let uspešno organizirata občinski kviz Mladi in kmetijstvo. Letošnji bo potekal jutri ob 19. uri na turistični kmetiji Kolarič v Vinskem Vrhu. Regijski kviz pa bo 12. marca ob 17. uri v gostišču Marta v Cvetkov-cih. Mladi bodo preizkusili svoje znanje, ki si ga pridobivajo doma na kmetijah in v strokovnih kmetijskih šolah.
vki
Foto SM
Ptuj • Zdravstveni dom Ptuj v letih 2003 in 2004
Začetek gradnje prostorov za nujno medicinsko pomoč
Leto 2003 v JZ Zdravstveni dom Ptuj je bilo leto velikih pridobitev. Posodobili so opremo, uvedli nove programe, ki pomenijo nadgradnjo obstoječih, veliko je bilo preventive, ki prav tako pomeni več zdravja, delavnice zdravega življenja so vse bolj obiskane, posodobili so vozni park, z župani občin na Ptujskem pa so že drugo leto zapored vodili pogovore o njihovi vključitvi v gradnjo prostorov za nujno medicinsko pomoč, nedokončana je se tudi zgodba o soustanoviteljstvu zdravstvenega doma Ptuj, v kateri se prvotno predvidenemu enemu soustanovitelju, tako se je predvidevalo vsaj ob podpisu delitvene bilance, pridružuje v tem trenutku se deset občin na Ptujskem.
Ob mestni občini so to se občine Destrnik, Gorisnica, Hajdina, Kidričevo, Markovci, Maj-šperk, Videm, Zavrč, Žetale in Trnovska vas. V preostalih občinah bodo odnos z zdravstvenim domom urejali pogodbeno, pri čemer pa bodo morale prav tako kot soustanoviteljice prispevati za tiste investicije, ki se bodo nanašale na dejavnost, ki jo zdravstveni dom opravlja za vse. Skupne naloge so v večjem delu patronažna služba, medicina dela, dispanzer za mentalno zdravje, večji del preventive za šolarje, nujni sanitetni in reševalni prevozi, zdravstvena vzgoja, zobozdravstvena služba. Razpis za oddajo del za gradnjo prostorov za nujno medicinsko pomoč bodo objavili takoj, ko bodo pridobili vso dokumentacijo za pričetek gradnje. Po neuradnih podatkih naj bi z odgovorom o vključitvi v projekt izgradnje za nujno medicinsko pomoč in nujne reševalne prevoze čakalo še šest občin. Skupni delež osmih občin (Dornave, Hajdine, Jur-šincev, Kidričevega, Svetega Andraža, Trnovske vasi, Zavrča in Žetal), ki so se poleg Ptuja že odločile za sofinanciranje, znaša nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev. Po projektantski oceni je vrednost investicije nekaj nad 80 milijonov tolarjev. Mestna občina Ptuj sodi po sklepu vlade Republike Slovenije med občine, ki se jim bo izgradnja prostorov za potrebe nujne medicinske po-
moči in nujne reševalne prevoze sofinancirala iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Država ji je za ta namen odobrila 14 milijonov tolarjev. Mestna občina Ptuj pa bo morala sama zagotoviti skoraj 24 milijonov tolarjev. Če se bodo za sofinanciranje določili se v šestih preostalih občinah, se bo temu ustrezno zmanjšal delež ZD Ptuj pri izgradnji, ki trenutno znaša okrog 23,5 milijona tolarjev.
V sodelovanju z mariborsko bolnišnico so ponovno odprli dermatološko ambulanto, za katero pa so že v kratkem času ugotovili, da dela s premajhnim obsegom, saj se že pojavljajo čakalne dobe. Ambulanta dela dvakrat tedensko. Svojo dejavnost so odprli še bolj navzven. Čeprav še niso pridobili dodatnega programa, so splošnega zdravnika za trikrat tedensko dodelili v ambulanto Videm, s čimer so dejavnost sicer približali tamkajšnjim občanom, čeprav še brez uradnega žegna. Prizadevajo si, da bi program čim prej pridobili, prav tako je želja, da bi za to območje pridobili tudi zobozdravnika.
Črni les prinesel upravni nadzor
Z nakupom novih aparatur so sledili napredku v stroki oziroma diagnostiki. Kupili so novi ultrazvok za potrebe ginekologije. Z novim sodobnim aparatom
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, direktorica ZJ ZD Ptuj: "Gradnja prostorov za nujno medicinsko pomo~ se bo letos le pri~ela. Priprave so v zaklju~ni fazi, v tem trenutku ~akamo na izdajo gradbenega dovoljenja."
za natančnejše posege so opremili kirurško ambulanto zobozdravstva, izpolnjujejo pa tudi načrtovane zamenjave samih zobozdravstvenih aparatov. V letu 2003 so pričeli načrtneje obnavljati tudi vozni park, kupili so dve sodobni reševalni vozili, enega za potrebe urgence in enega za sanitetne prevoze. Vse te obnove potekajo preko javnih razpisov. Z obnovo bodo nadaljevali tudi v letu 2004, v katerem naj bi kupili vsaj eno vozilo.
Zdravstveni dom Ptuj je zaradi afere Črni les doletel tudi izredni upravni nadzor s strani ministrstva za zdravje. Zapisnika še ni, zato o tem direktorica
JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec., še ne more povedati nič konkretnejšega. V afero so padli zato, ker je dejavnost v tem objektu opravljal zdravnik ZD Ptuj na lokaciji druge občine. Z zadevo se ukvarja tudi kriminalistična služba. "Zdravnik ni nikoli zaprosil za dovoljenje za delo v Črnem lesu, delati je pričel na lastno pest. Ko smo za to izvedeli, smo ukrepali skladno s predpisi," je na vprašanje o tem, ali je zdravnik delal v Črnem lesu z vednostjo ZD Ptuj ali ne, odgovoila direktorica ZD Ptuj. Predpisi so takšni, da mora imeti dovoljenje za delo v drugi zdravstveni usta-
Ptuj • V jubilejnem letu v rde~ih {tevilkah
Smelo po začrtani poti
V ptujski bolnišnici so bili več kot 10 let zgled drugim slovenskim bolnišnicam, saj v poslovanju kot edini niso izkazovali rdečih številk. V letu 2003 pa se zadeve niso izšle po pričakovanjih, na nekaterih oddelkih so programe močno presegli.
Nekdanje bolniško-oskrbne dneve oziroma po novem primere so presegli za 20 odstotkov. Če bi bili dosledni, plačilo namreč dobijo samo za dogovorjeni program, bi morali nekatere oddelke zapreti že oktobra, tega pa ni mogoče, saj je ljudi, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, potrebno primerno oskrbeti. Finančni izpad je bil tudi na di-alizi, zlasti še na dializi 1., novosti so tudi v delu transfuzijskega oddelka, saj po novem v Sloveniji delata le dva pregledovalna centra, na Ptuju se kri samo odvzema.
Malo manj ugoden finančni rezultat v poslovanju ptujske bolnišnice v lanskem letu pa ni vplival na vzdušje na vsakoletnem tradicionalnem srečanju upokojenih delavcev ptujske bolnišnice, ki je bilo 20. februarja. Ob tej priložnosti jih je direktor Lojze Arko nadvse prisrčno pozdravil, od 250 jih je prišlo 150, ter jih seznanil z rezultati poslovanja v letu 2003 in načrti v jubilejnem letu, ko ptujska bolnišnica praznuje
Direktor ptujske bolni{nice Lojze Arko je v petek, 20. februarja, pozdravil okrog 150 nekdanjih delavcev bolni{nice, med njimi sta tudi ugledna zdravnika dr. Jože Neudauer in prim. Mitja Mrgole, tudi ~astna ob~ana Ptuja.
130-letnico obstoja. Njen začetek sega v leto 1874, ko je pričela delo kot mestni špital. Do maja bodo končali obnovo prostorov nekdanje dialize, kjer bodo uredili prostore za nekaj specialističnih ambulant in študijsko knjižnico za potrebe izobraževanja. Po ustanovitvi Medicinske fakultete v Maribo-
ru, ki predstavlja velik napredek tudi za SV Slovenijo, prve diplomante bo dala okrog leta 2010, tudi ptujska bolnišnica oziroma mladi zdravniki pridobivajo možnosti za akademsko kariero, ki je doslej niso imeli. Junija bodo pripravili slovesnost ob 10. obletnici dela vrtca na otroškem oddelku bolnišni-
ce, v okviru strokovnega dela pa organizirali tudi prve Kuharje-ve dneve za specialiste kirurške stroke v spomin na primarija Kuharja. ob 130-letnici bodo izdali tudi zajeten zbornik, ki ga pripravljajo v sodelovanju z dr. Ljubico Suligoj. Postavili bodo tudi več razstav, od arheološke do slikarskih. Osrednje slovesnosti načrtujejo v oktobru. Sicer pa ptujska bolnišnica ostaja zgled vsem bolnikom prijazne bolnišnice; vlaganja v razvoj opreme, v ljudi in prostore so v prvi vrsti namenjena dvigu kakovosti oskrbe bolnikov, je na srečanju upokojenih delavcev bolnišnice zatrdil direktor Lojze Arko. Sledilo je nekaj zahvalnih besed iz vrst upokojencev, izrekla sta jih nekdanji bolnišnični sindikalist Marjan Stolfa in diabetologinja Lidija Trop, preoblečena v pustnega carja in pustno carico. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli tudi najmlajši folkloristi ptujske bolnišnice iz skupine Klopotec, ki jih vodi Cvetka Glatz.
MG
novi vsak zdravnik brez izjeme. Natančnih podatkov o tem, koliko zdravnikov si svoj standard izboljšuje drugje, v ZD Ptuj nimajo, ker kot pravi direktorica, ne more dati roke v ogenj, da se to, kljub temu, da jih po aferi Črni les še dodatno opozarjajo na to, da morajo imeti za vsako delo zunaj zavoda dovoljenje, več ne dogaja.
Zdravnikov ni in ni
Zdravnikov v ZD Ptuj ni dovolj. Razpise sicer redno objavljajo, a žal brez uspeha. Na delo na ptujsko lokacijo jih ne vleče, čeprav jim ponujajo tudi stanovanje. V tem trenutku bi lahko zaposlili tri zdravnike, dva v splošnih ambulantah, enega pa v urgentni službi. Službo pa lahko v tem trenutku dobita tudi dva zobozdravnika. Problem je v tem, ker v bistvu zdravnikov ni, ker se je podaljšal študij. Gre za problem, ki je v bistvu najakutnejši v osnovnem zdravstvu, s katerim se srečujejo v celi Sloveniji. Delno h kadrovskemu primanjkljaju prispeva nov način specializacij. Prej se je zdravnik po sekundari-ju že lahko zaposlil, zaradi specializacije je bil odsoten krajši čas, le en teden. Na svoje tri specia-lizantke lahko računajo šele čez tri leta. Zdravniki v splošnih ambulantah so zaradi tega zelo obremenjeni, čeprav bi lahko imeli za dvajset odstotkov več vpisanih pacientov, kot jih imajo trenutno. Če pa bi imel vsak zdravnik vpisanih 2250 pacientov, bi se čakalne dobe bistveno podaljšale. Najdaljše čakalne dobe so trenutno pri ortodontu, kjer si prizadevajo, da bi pridobili dodatni program. Zdaj jim je dovoljeno imeti 1,4 ortodonta ne glede na potrebe, ki so veliko večje.
Dežurstvo pediatrov ob sobotah in nedeljah je bila dobra od-
Krvodajalci
2. februar - Franc Vršič, Novinci 5; Janez Černivec, Podvinci 119; Anton Bezjak, Vitomarci 24; Tatjana Kos, Praprotnikova ul. 12, Ptuj; Frančiška Malek, Rjavci 22; Janez Arnuš, Novinci 19; Ivan Bra-ček, Hvaletinci 13; Milan Černel, Vitomarci 56; Branko Šenkiš, Gre-goričev dr. 5, Ptuj; Franc Berlak, Zupetinci 31, Cerkvenjak; Stanko Fras, Novinci 54; Janez Petrovič, Hvaletinci 9; Stanislav Čuš, Zamen-ci 12/a; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Olga Pavlas, Rjavci 17; David Šenkiš, Žabjak 15; Roman Mohor-ko, Ptujska Gora 20; Olga Malek, Rjavci 22; Darinka Pihler, Hvaletinci 10; Janez Rojs, Vitomarci 77.
5. februar - Igor Podplatnik, Obrež 1; Janko Arnuš, Orešje 116; Mirko Golob, Stari log 25; Milan Arnuš, Arbajterjeva 8, Ptuj; Miran Kramberger, Mestni Vrh 60; Katarina Verbošt, Hvaletinci 4; Emil Zadravec, Stanetinec 55; Jože Kolar, Starošince 12; Dušan Furek, Draženci 87/a; Terezija Bezjak, Markovci 51; Andreja Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj; Franc Trafela, Tržec 45; Vincenc Gorjup, Dragonja vas 12; Klavdija Selko, C. na Hajdino 32; Drago Kristovič, Spu-
ločitev, teče pa tudi že projekt, da bi se to dežurstvo povleklo tudi v nočni čas.
Bela knjiga še odprta knjiga
Bela knjiga je odprta. Osnovnemu zdravstvu naj bi prinesla nove dejavnosti, zlasti še na področju patronažne dejavnosti, ker se skrb za starejše prebivalce, ki jih je vedno več, pomika na dom. Na tem področju bo potrebno veliko narediti. Še vedno ni dorečena zgodba o tem, kaj bo z javnimi zavodi, po eni od razlag naj bi postali javna podjetja. Še vedno je tudi odprto vprašanje glede zasebniš-tva, oziroma koliko osnovnega zdravstva v okviru javnega zavoda, koliko v okviru zasebništva. Pritiski na nove koncesije so na Ptuju veliki. V zvezi s tem naj bi do srede marca izdelali poseben dokument, ki bo dal odgovor na to, koliko zasebnikov to območje še lahko prenese za normalen potek dejavnosti. V mestni občini Ptuj, pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan, se občutljivosti tega vprašanja zavedajo v največji meri. Mestna občina kot ustanoviteljica ZD ne more biti v nobenem primeru njegova ru-šiteljica, zato je potrebno najti tisto obliko, ki ne bo ogrozila njegovega obstoja. Tudi okrog ginekologije, ki naj bi v enem delu prešla na splošnega zdravnika, še ni vse jasno, prav tako je odprta knjiga tudi pediatrija, kar v osnovno zdravstvo, kjer je nedorečena tudi bodočnost zobozdravstva, vnaša nepotreben nemir. Po najnovejših izjavah ministra za zdravje se pediatri-ja, kjer je ta razvita, ne bi ukinjala, pediatri bi še vedno skrbeli za svoje male paciente, na družinskega zdravnika pa bi ta skrb prešla povsod tam, kjer je ni.
MG
hlja 135/a; Smiljana Muhič, Moška-njci 14; Bojan Brunčič, Juršovci 43; Branko Lorenčič, Dragovič 36/b; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici 1, Miklavž na Dr. polju; Bernarda Čuček, Župetinci 28; Erna Furek, Skorba 18; Srečko Kosec, Draženci 22; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Romana Jurič, Dornava 115; Helena Sok, Bukovci 92; Marija Tašner, Ločič 25; Robert Rojko, Sp. Velovlak 6.
9. februar - Branko Rajh, Savci 23; Robert Filipič, Sakušak 74; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Miran Matjašič, Borovci 6; Franc Lovren-čič, Krčevina pri Vurbergu; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Milan He-bar, Trubarjeva 11, Ptuj; Branko Ko-rez, Stogovci 22; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 24/a; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Dušan Gavez, Korenjak 11; Boris Vuk, Strmec 16/a; Anton Peklar, Borovci 32/a; Franjo Pučko, Cvetkov trg 3, Ptuj; Ernest Zavernik, Grajena 28; Marija Ogrizek, Trubarjeva 11, Ptuj; Jože Florjanič, Dornava 131/b; Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Robert Ciglar, Podvinci 113; Josip Vinter, Falinič Breg 197, Železniki; Ivan Ze-mljarič, Strmec pri Polenšaku; Franc Malek, Trubarjeva 13, Ptuj; Janko Janžekovič, Nova vas pri Markovcih; Jožef Bedrač, Bodkovci 32.
Ormož • Zanimiva prieška posebnost
Šaljivi grbi v knjigi
Na slovenski kulturni praznik smo dobili v Ormožu knjigo v elektronski obliki avtorja Franca Krnjaka, ki je pozabi iztrgal dediščino 83 šaljivih grbov, žlahtne prleške posebnosti. V teh dneh se že dogovarja za založbami za izdajo v tiskani obliki.
nonožci, deli živalskih teles, rastline in njihovi plodovi, orodja, naprave, jedi, pijače in podobno. Grbi se nana{ajo na naravne značilnosti kraja in jih predstavljajo na {aljiv na~in.
Ormožani ne poznajo svojega grba
Franc Krnjak je pri svojem delu ugotovil, da v Ormožu lju-
Knjiga nosi naslov O ljudskih grbih in {e kaj ... Drugi del naslova avtor utemeljuje: "Zazdelo se mi je pomembno in potrebno, da ob opisu in morebitnem nastanku {aljivega va{kega grba povem nekaj več o tej vasi in zaselku, o zanimivih dogodkih, ljudeh, zgodovinskih trenutkih in {e kaj. Začutil sem potrebo, da zapi{em tudi nekatere tak{ne nenapisane in neobjavljene zanimivosti, ki so sicer žive med ljudmi kot ljudsko izročilo. Zbal sem se, da bodo utonile v pozabo."
Knjiga je nastajala kar dve leti, večinoma na terenu, kjer je Krnjak zbiral podatke pri starej{ih prebivalcih. Zanimivo je, da so va{ke posebnosti v nekaterih krajih obnovili, svoje grbe so v obliki tabel celo postavili ob vstopu v vas. Zelo odgovorno do svojih {aljivih grbov so se obna{ali na Kogu, pri Sv. Tomažu in na Run-ču in tam je spomin nanje {e živ. V Sredi{ču ob Dravi je bilo nav-du{enje za grbe {e posebej veliko, saj je imela nekoč svoj grb domala vsaka hi{a.
Velikonedeljski športniki se kitijo z bikom iz svojega šaljivega grba.
"Posebno ob veselih dogodkih so se Prleki srčno zabavali ravno s temi šaljivimi grbi. Ti so nadomestili zastave ali prapore, da so z njimi poveličevali sebe in vesele dogodke. Navadno so jih prinesli s seboj povabljeni gostje iz različnih vasi, iz katerih so prihajali. Ob višku slavja so se z njimi na vse pretege zabavali in se šalili na drug račun, ob tem pa ljubosumno čuvali svojo 'svetinjo' pred krajo. Zgodilo se je, da je kdo kakšnega vaškega patrona ukradel, lastnik ali lastniki so zato morali, če so ga hoteli dobiti nazaj, seči globoko v denarnico. Navadno so ugrabljeni grb licitirali, nato pa sramoto izprali z vinom. [e eno navado so imeli ti navihani Prleki. Proti jutru so namreč fantje, dobro 'nasmojeni', v spremstvu kakšnega starejšega 'prefriganca' neopazno izginili s prizorišča gostije in se razkropili po sosednjih skednjih in kaščah. Skupaj so znosili razno kmečko orodje, celo kakšno domačo žival, ki so jo nato drugi dan iztržili lastnikom za velik znesek, seveda če je hotel lastnik dobiti svoje nazaj. Gotovino so navadno imeli za poznejše popivanje ali so denar izročili mladim zakoncem."
Ivanjkovci imajo v grbu muho na "lancu".
Avtor knjige Franc Krnjak je materiale zbiral kar dve leti.
V svoji predstavitvi ljudskih grbov je avtor vse grbe postavil na osnovno heraldično zakonitost -{čit - ter s tem dosegel enakost. Likovno podobo jim je dala or-mo{ka slikarka Vida Rajh, saj so obstajali le v spominu in le redki tudi v slikovni obliki. Zato je večina grbov plod njene domi{-ljije. Izdelovala jih je po pripovedih, razen tistih, ki temeljijo na starej{ih avtentičnih upodobitvah. Na grbih so upodobljne domače živali, bajeslovna - mitična bitja, označbe za pojme, liki iz resničnega sveta - divje živali, osebe, ptice, plazilci, ribe, čle-
dje sploh ne poznajo svojega {aljivega grba, saj je večji del prebivalstva priseljen. V anketi, ki jo je izvedel med starej{imi "avtohtonimi" Ormožani, ni nobeden vpra{ani sli{al za tak{en {aljivi grb. So pa za {aljivi grb {e kako dobro vedeli domači pesniki in pisatelji, o njem govori Ruda Jur-čec, Božidar Flegerič pa je v Pesmi od vesnic - pesem o grbih -napisal o Ormožu naslednje verze:
Nemškutarski Ormožani pridejo na dom, ki so po vsem svetu znani s svojim ričetom.
Ormo{ki {aljivi grb je aktualen {e danes - na mizi je ri~et.
Kak{en pomen imajo Flegeri-čevi verzi o ormo{kem grbu, ni mogoče razložiti. Takratne prebivalce je o{vrknil z nem{kutars-tvom, ričet pa je po Krnjakovem mnenju dobil domovinsko pravico od tukaj zaprtih jetnikov, ki so jih hranili s samim riče-tom.
Franc Krnjak je zbral kar 83 {aljivih grbov, brez njega sta ostala le vasi Strmec in Senčak, saj se niti najstarej{i prebivalci ne spomnijo, da bi kdaj imeli grb.
vki
V Sredi{cu ob Dravi imajo v grbu sloko pi{ce ali pa vislice, ki jih ne posojajo in uporabljajo "somi zose".
Gorišnica • 103 leta Marije Ribic
Kozarček kvintona in nič jeze
"Ljudje me velikokrat vprašajo, ali res še živim, in jaz jim odgovarjam, da še. Saj šele pri stotih letih res dobro veš, kaj je življenje," se pošali najstarejša krajanka Gorišnice Marija Ribič, ki je 26. februarja praznovala točno 103. rojstni dan.
A ženici, ki si na drobna ramena pogumno pripenja že enajsti križ življenja, preživetega stoletja ni videti. Dan najraje začenja z mlečnim zdrobom in belo kavo, njene roke so spletle nič koliko rožnih vencev iz posušenih roži-čevih semen, ki jih je podarila na vse konce in kraje, še vedno dobro vidi in prebira časopise ali knjige, ne izmuznejo pa se ji niti svetovni in domači dogodki, ki jih spremlja po televiziji.
"To, kar se je zgodilo 11. septembra v Ameriki, je pa res strašna katastrofa. Koliko nedolžnih ljudi je umrlo," zmaje z glavo in z nadaljnjim komentarjem povsem jasno pokaže, da se s starostno pozabljivostjo ni še niti približno srečala. Ne le da nima težav s spominom, Marija ima še vedno tudi zelo jasen pogled na svet in ljudi okoli sebe: ^"Veste kaj, za dobro in dolgo življenje mora človek v prvi vrsti govoriti resnico. Tako bo sebe in druge obvaroval marsičesa hudega. Druga stvar, ki jo vedno poudarjam, pa je izogibanje jezi. Jeziti se nima
pomena, jeza nič ne rešuje, ampak samo škoduje!"
Mariji bo že treba verjeti, saj to dokazuje s svojimi leti. Umirjeno življenje (kaj je že to?), ki ga priporoča Marija, si mora vsak ustvariti sam, ne glede na tegobe in težave, ki se rojevajo z vsakim jutrom. Tudi Mariji ni bilo lahko. Rodila se je v Mali vasi, v družini z desetimi otroki, ostala na kmetiji in pomagala staršema ter vzgojila nečakinjo, ki ji je mama (Marijina sestra, op. a.) umrla ob rojstvu. Dela ni zmanjkalo in dokler je šlo, je bilo Marijo videti povsod. Pa tudi potem, ko so ji moči že nekoliko opešale, se ni pustila kar tako. Kot odlična gospodinja se je po preselitvi na Ptuj, v zasebni dom za ostarele, smelo zasukala po kuhinji in vsak dan pripravila kaj domačega: "Poglejte, koliko lačnih ust me čaka," je bilo njeno geslo in kot pravijo, jih čez njeno specialiteto, flancate, res ni! Poleg domače kuhinje pa Marija še pove, da je najboljše zdravilo kozarec rdečega vina, najraje kvin-
Marija Ribič se je ob 103. rojstnem dnevu najbolj razveselila šopka.
tona, ki si ga še vedno privošči vsak dan: "Pa ne pozabite zlatega pravila: jezo stran, resnico na dan!"
Ob visokem jubileju je Marijo obiskala tudi delegacija občinskega vodstva iz Gorišnice in zvoki harmonike, ki so se v pozdrav razlegli po sobici v Aškerčevi ulici, kjer Marija stanuje zadnja leta, so ji kar zazibali ramena,
za širok nasmeh pa je poskrbel šopek, ki ji ga je s čestitko izročil župan Kokot. "Oj, ta šopek je pa tako lep, da naj kar doživi z menoj do konca," se je zahvalila Marija; najprej z besedami, nato pa je županu v zameno podarila še enega svojih znamenitih rožnih vencev, ki jih njene roke še vedno spletajo.
SM
Gorišnica
Zlati DA zakoncev Sok
Pustna sobota je bila že dvakrat usodna za Marijo in Ivana Sok iz Zamušanov 55.
Prvič pred petimi destletji, ko sta si ta dan izbrala za začetek skupne poti, in drugič letos, spet 21. februarja, ko sta z dvakratnim obredom, najprej civilnim, nato pa se cerkvenim - kot se spodobi - proslavila svoj zlati jubilej.
Tokrat jima ob strani nista stali le priči, ampak se stirje otroci, osem vnukov in dve pravnukin-ji. Ivan je vse do upokojitve svo-
jo družino preživljal kot delavec nekdanjega TGA, Marija pa je, kot se reče, podpirala tri hisne vogale in z ljubeznijo skrbela za moža in otroke.
Album njunega petdesetletnega skupnega življenja je poln veselih, pa tudi žalostnih slik, toda kot zakonca Sok pravita danes, trdna volja in prava ljubezen premaga vse!
SM
Marija in Ivan Sok sta na letošnjo pustno soboto postala zlatoporočenca
Slovenja vas • Pri 90-letniku Jožetu Markušu
Do 100 bo že šlo
V krogu prijateljev in nekdanjih sosedov je 18. februarja v Slovenji vasi pri družini Sijanec slavil svoj 90. rojstni dan Jože Markuš. Pripravili so mu prijetno presenečenje, slavljenec pa je obljubil, da bo za zdrav duh v zdravem telesu skrbel vsaj še do 100. rojstnega dneva.
Jože Markuš je pred leti z ženo živel v Slovenji vasi, svojo življenjsko pot pa je 17. februarja 1914 začel v Žikrcah. Nato je nekaj let živel v Mariboru, kjer je bil tudi zaposlen, 1977. pa sta se z zdaj že pokojno ženo preselila v Slovenjo vas. V vasi so ga dobro sprejeli in se danes, kljub temu da s prijateljico Stanko živi v Loki pri Zidanem mostu, z vsemi sosedi ohranj a dobre prijateljske vezi. Rad se vrača v kraj, kjer je pustil mnogo lepih spominov, Se posebej vesel pa je povabila Jožice in Alojza Šijan-ca, ki ga v družini sprejemata kot svojega očeta. Pri Šijančevih so slavljenca na njegov praznik pričakali s sopki, darili in veliko torto, na prijetno druženje pa jih bodo spominjale tudi fotografije.
90-letni Jože Markuš v družbi z Jožico Sijanec.
Za 90-letnika je Jože Markuš še izredno vitalen, zdrav, rad se z vlakom potepa po Sloveniji, blizu mu je vrtnarjenje, še najraje pa je v družbi s prijatelji. Zaupal
nam je, da je z "Gospodom tam zgoraj" naredil pogodbo za vsaj še 10 let in da se veseli vsakega novega dneva življenja.
TM
Kidričevo • Dve zlati poroki
Veselo je bilo pri PIskovih in Sakelškovih
V občini Kidričevo so v soboto, 28. februarja, slavili kar dve zlati poroki. Veselo je bilo pri Piškovih v Apačah in pri Sakelškovih v Kidričevem.
Nekaj pred poldnevom sta po 50 letih zakonskega življenja pred kidričevskim županom Zvo-nimirjem Holcem svoj zakonski DA potrdila Katarina in Feliks Pisek iz Apač 118. Zlata nevesta, z dekliškim priimkom Zajc, je
Foto. D. Klajnšek
Zlatoporočenca Katarina in Feliks Pišek iz Apač.
bila rojena 7. novembra 1934 v Popovcih in je bila gospodinja, zlati ženin Feliks pa je bil rojen 9. marca 1934 v Apačah, zaposlen je bil v kidričevskem Talumu, danes pa je aktiven v društvu upokojencev Lovrenc. Poročila sta se v Lešju, v zakonu so se jima rodili trije otroci, v veselje pa jima je 6 vnukov in pravnuk.
Popoldne ob 15. uri pa so opravili še obred zlate poroke zakoncev Antonije in Franca Sakelska iz Mladinske 6 v Kidričevem. Zlata nevesta Antonija, z dekliškim priimkom Sic, je bila rojena 18. aprila 1929 v Kicarju in je bila vse življenje gospodinja, ženin Franc pa se je rodil 15. septembra 1928 v Sturmovcih in je bil zaposlen v Talumu. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, imata pa kar 10 vnukov in 3 pra-vnuke. Zanimivo je, da sta se oba
Foto: D. Klajnšek
Po 50 letih sta zakon potrdila tudi Antonija in Franc Sakel-šek iz Kidričevega.
zlata para poročila 27. februarja 1954.
Vsem zlatim parom najlepše želje tudi iz uredništva Stajerske-ga tednika!
-OM
BajadaiaKiai.300g Krašconunerce, Novo mesto
na«-
Darilni set
[tekoči puder,	_
lakzanolite,iilečiloza ustnice, odstranjevalec očesnega ličila) Krka,Novnii
SSB-
Negovalno mleko za teto Body Cocoon L-OiBal.gubl|flna
Eko pomaranče, cena a kg
Akdjska ponudba vdjavvseh prodajalnah slmpineMelcalDriMf^^
od 3.3. do 14.3.2004 odroma do prodne 2alog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercaror, áA, Dunajska 107,1000 Ijubljana.
Brez dvoma
Mercator.
'najboljši sosed
Foto Laura
Slovenski turist v hotelu v Tuniziji naroći dunajski zrezek. Natakar ga vljudno opozori, da imajo v Tuniziji veliko boljše specialitete, na primer sveza opičja jajca. Gost se strinja, natakar pa ga povabi na lov, saj morajo biti jajca absolutno sveza. S sabo vzameta puško in psa. Ko na prvi palmi zagledata opico, potisne natakar gostu v roke puško in pravi: "Jaz bom sedaj splezal na palmo in jo pošteno stresel. Ko bo opica padla na tla, je pes streniran tako, da ji takoj odtrga jajca..' "In zakaj imam puško?' zanima gosta.
"To je samo za primer, da jaz padem s palme, potem morate takoj ustreliti psa," odvrne natakar resno.
***
Mali Gregor pride iz šole in mami pove, da je dobil ta dan kar tri negativne. "Kako to?' ga vpraša mama. "Pri matematiki sem dobil vprašanje, koliko je sedem krat osem, pa sem povedal da 56, ko pa me je prfoksa vprašala, koliko je osem krat sedem, sem rekel, da je to isti drek. Pa sem dobil cvek! Pri telovadbi smo morali stati na levi nogi, nato še na desni, pa sem vprašal, će naj stojimo sedaj na srednji nogi. Pa je spet padel cvek. Zadnjega sem dobil pri verouku, ki sem ga imel po šoli. Župnik je rekel, da je bog povsod in vse vidi, pa sem ga vprašal, če je tudi v naši kleti. Rekel je, daje tudi v naši kleti, zato sem na glas ugotovil, da zdaj vem, kdo nam krade jabolka. Pa sem
spet dobil cvek..'
***
Samotnemu beduinu Aliju se spunta kamelćek; noće naprej, noče nazaj, nič ne pomaga ... Spravi ga na kamela servis. Strokovnjak ga pregleda in naroči, naj ga spravijo na kanal. Vzame dve opeki in... tlesk ...po ka-melčkovem ponosu. Kamel-ček kot nor steče s servisa naravnost v puščavo. Vsi se čudijo, kako je to uspelo, beduin Ali pa vpraša: "Ej, samo, kako ga naj pa ujamem!?'
"Ni problema, " pravi serviser, 'kar na kanal stopi!'
Ptuj / Tradicionalna otroška maškarada
Levi na travniku s Pikami Nogavičkami
Na ponedeljkov popoldan, 23. februarja, je bila karnevalska dvorana rezervirana za najmlaj{e maske. Dru{tvo prijateljev mladine Ptuj, ptujski Center interesnih dejavnosti ter Lokalna turisti~na organizacija so poskrbeli, da se je okoli 2000 otrok in star{ev dve uri imelo noro.
Člani DPM so letos za pustno zabavo otrok poskrbeli že v petek in soboto, 20. in 21. februarja. V sodelovanju klovnov in star{ev so na mestnem trgu izdelovali klovne iz papirja.
Ponovno pa se je izkazalo, da je bila karnevalska dvorana skorajda premajhna za otroke in star{e, ki so si v družbi klovnov Dru{tva prijateljev mladine privo{čili osrednjo otro{ko pustno zabavo. Tokratna gostja, pevka in anima-torka Andreja Zupančič iz Metlike, je v sodelovanju s povezovalko programa klovneso Ur{ko Vučak iz Ptuja delo dobro opravila. Otroci so se zabavali, sladkali s krofi in bonboni ter se naučili pustnega plesa. V tradicionalnem izboru najbolj{ih družinskih in skupinskih mask je tokrat sodelovalo 16 družin in 5 skupinskih mask. S pomočjo sponzorjev so bile na-
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
grajene {tiri družine, tri skupine najbolj izvirna posamična maska - mala lukarica - in vse pikapolo nice. Buče, človeške ribice, levi cvetoči travnik, sneguljčica in pal čki v družbi živali, male čarov nice, pike nogavičke, čarovnice klovni, supermeni in mali kurenti so imeli na pustni ponedeljek za bavo v karnevalski dvorani. Član društva prijateljev mladine pa se zahvaljujejo Lokalni turistični or ganizaciji, da je omogočila ot roško maškarado, ter številnim sponzorjem.
Majda Fridi
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 9. marca, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjalčkov v 8. številki Štajerskega tednika je: Klemen Fradl, Grajena 10/c, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
Prireditev so omogočili:
GENERALNI SPONZOR: Otroške trgovine Pikapolonica
DRUGI SPONZORJI:
Terme Ptuj, Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., Digitalni studio Foto Langerholc, Lekarne Ptuj, Kager hi{a, Zasebna pediatri~na ambulanta, dr. Iris Zrili~, Era Petlja, Janko Gabrovec, s.p., Avto Prstec, d.o.o, Hairclub Fenos, Perutnina Ptuj.
KNJIZNI DISKONT
ZALOZBA KA-RAJJTAJJI.JA
^um ZŘ ^tm že?!
LUBUAITA: BTC, HALA A BTOVO MESTO: ETC ITOVO MESTO HOVA QOEIGA: DELPLHOVA 12
Zrcalni sliki se razlikujeta v osmih detajlih. Katerih?
Zanimivosti
Dunajski konji od poletja naprej v plenicah
Dunaj (STA/dpa) - Okrog 120 konjev, ki po Dunaju vlečejo znamenite kočije, bo od poletja naprej moralo nositi plenice, v katerih se bodo zbirali njihovi iztrebki. Dunajske mestne oblasti zelijo na ta način odpraviti umazanijo in nevšečnosti, ki motijo turiste, ovirajo udelezence v prometu in onesnazujejo okolje. Dnevno namreč ti konji 'proizvedejo" kar 2400 litrov urina in nešteto število "fig'. Lastniki kočij se z napovedanim ukrepom nikakor ne strinjajo. Menijo namreč, da bi bile za turiste plenice lahko celo bolj moteče od konjskih fig in urina na tleh, saj ne bi preprečile širjenja smradu. Poleg tega bi bila menjava plenic za kočijaze izjemno tezavna naloga, pri kateri bi se skoraj zagotovo vedno umazali.
Michael Jackson sumljiv, ker je nakupoval zamaskiran
Los Angeles (STA/dpa) - Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson je med nedavnim nakupovanjem v neki trgovini v ameriški zvezni drzavi Kolorado na obrazu nosil smučarsko masko, zato je postal sumljiv nekemu mimoidočemu, ki je poklical policijo in čudnega kupca prijavil. Do prihoda policistov je Jackson skupaj z varnostnikom ze zapustil nakupovalni center in se odpeljal v avtomobilu, vendar pa so ga kmalu izsledili ter vozilo ustavili. Ker je na zahtevo policije masko snel, nadaljnji ukrepi niso bili potrebni. Sicer pa 45-letni pevec, obtozen zlorabe otrok, v javnosti večkrat nosi zaščitno masko in se zadnje čase bolj ali manj zadrzuje na svojem ranču v Koloradu. Namigovanja, da naj bi se prijavil na rehabilitacijo v kliniko v smučarsko središče Aspen pa je njegova tiskovna predstavnica zavrnila.
Na Antarktiki odkrili dva nova primerka dinozavrov
Washington (STA/AFP) - Dve skupini ameri{kih paleontologov sta na Antarktiki pred kratkim odkrili ostanke vsaka svojega dinozavra. Prva skupina je na nekem otoku na{la fosilne ostanke mesojedega dinozavra, sorodnega tiranoza-vru, ki je živel pred več milijoni let. Predvidevajo, da ostankov tega dinozavra na drugih območjih planeta doslej niso odkrili zato, ker je bil najverjetneje pogosta tarča drugih plenilcev. Ostanke drugega dinozavra, zavropodu podobnega rastlinojedca, pa so skoraj sočasno na{li v goratem predelu Antarktike. Gre za približno en meter veliko medenico dinozavra, ki nakazuje, da bi dinozaver lahko dosegel velikost do 30 metrov.
Video telefoni, prilagojeni potrebam ljudi, ki varajo svoje partnerje
Hongkong (STA/dpa) - Izdelovalci novih video mobilnih telefonov posku{ajo najti pot, kako re{iti gre{ne može in žene, ki jih njihovi partnerji kličejo ob čudnih urah. Ce bo tehnologija uspe{na, bo lastnikom tak{nih telefonov omogočila, da si sami izberejo ozadje, preden se oglasijo na telefon. Preboj na področju novih tehnologij bo dovolil možem, ki popivajo v barih, da na telefonski klic odgovorijo s sliko svoje pisarne v ozadju. Žena, ki bo želela, da njen mož misli, da je doma, pa bo za ozadje lahko izbrala sliko njunega doma. Glede na to, da bo slika lastnika telefona živa, ozadje pa statično, bodo morali biti uporabniki posebej pazljivi, da na sliki ne bo zapadlih koledarjev. Vendar pa posku{ajo tudi ta problem re{iti, je zagotovila tiskovna predstavnica izdelovalcev telefonov Hutchison 3G, Max Wong.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Matya Filipič
laslov:
Vinski Vrh 58,8875 Miklavž pri Ormožu
ime in pkiimek
Jože Vaupotič
naslov:
Jablovec 81,8886 Podlehnik
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Ptuj • LTO brez predsednice sveta
Ko se vizije razhajajo
V začetku februarja je na Ptuju neprijetno odjeknil nepreklicen odstop Anke Ostrman kot članice in predsednice sveta Lokalne turisti~ne organizacije Ptuj. Njen odstop je nekatere {e toliko bolj "vznemiril", ker je v odstopni izjavi zapisala zgolj, da nepreklicno odstopa.
Na 15. seji sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 26. februarja, so to točko dnevnega reda sicer umaknili z dnevnega reda, kar zadeve ne spreminja, ker si Anka Ostrman, kot je povedala za Štajerski tednik, ne bo premislila, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je pozvala k čimprejšnji obravnavi razmer v turizmu na Ptuju in delovanja LTO.
Nekateri svetniki so prejšnji četrtek menili, da mora biti nekaj hudo narobe, če je odstop tako skopo opisan. Za umik nepreklicnega odstopa Anke Os-trman kot članice in predsednice LTO Ptuj je glasovalo 22 od 24 prisotnih članov mestnega sveta. Potem ko je prvotno menila, da je dovolj, če se je odločila za nepreklicen odstop brez obrazložitve, je za Štajerski tednik vendarle povedala nekaj več o razlogih, ki so jo vodili k tej odločitvi. Teh je dovolj, nobeden tudi ni odstranjen, da bi si premislila, poudarja. Tudi poskusov o tem, da bi jo kdo želel pregovoriti, doslej ni bilo.
"Razlogov je več, vendar nima smisla, da o njih podrobno govorim. Pred tremi oziroma štirimi leti smo na ptujskem mestnem svetu sprejeli strategijo razvoja turizma. V pripravo tega dokumenta je ob strokovnem delu tudi mestni svet vložil veliko truda. Vsi smo želeli, da bi Ptuj dobil neko osnovo, vizijo tudi za
Foto: Črtomir Goznik
Anka Ostrman: "Odstop ostaja nepreklicen ..."
razvoj Ptuja. Ni bilo svetnika, ki ne bi bil nekaj prispeval v oblikovanje tega dokumenta. Nato smo ustanovili LTO. Zdelo se mi je, da so s tem na nek način dani pogoji, da bo končno Ptuj začel svojo pot turističnega razcveta. Še vedno verjamem, da ima Ptuj vse možnosti za razvoj turizma, čeprav je to na nek način že izpeta zgodba.
Ko se je delo v LTO Ptuj začelo, si je neke načrte zadal tudi svet LTO. Pri tem
Nori, odbiti London (IV.)
Pojdimo v gledališče
če se vaš žep upira kupovanju kart za kakšnega od mjuziklov na West Endu, najnižje cene za karte se gibljejo okrog
UMAG, 1. maj
Sončkov klub, 3* app, veliko športa, koncert Oliverja Dragojevica
do2.573D/N Žeza6.900 ŽUSTERNA,Son£kovklub
3* Žusterna/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
5,12.3y2D/POL od 13.990 ROGAŠKA SLATINA
Sončkov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti
5.,12.3/2D/POL od 13.990
PORE^t 1. maj
Sončkov klub, 3* hoteli, šport brez meja, turnirji, prireditve...
27.4y5D/POL i.za22.500 RAFTING PO TARI
Budva, Sarajevo, Cetinje, pršut v Njeguših, rafting z vodnikom
1.474D/BUS 39.990 COSTA DE LA LUZ
4* Novo Santi Petri apartma, polet z Dunaja
5.377D/N	79.900
EGIPT, Hurgada
4* Flamenco Beach Resort, polet iz Gradca
13., 20, 27.3y7D/POL 99.900 KRIŽARJENJE PO NILU
5* hotel in 5* ladja, občudovali boste Kairo, Hurgado, Assuan...
i9.3y8D/POL+p 149.900
SONČEK
PTUJ,SloiiiikovaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00915
TUl potovalni center
25 funtov (približno 8500 SIT), v reviji Time Out, ki izzide vsak teden in vsebuje vse informacije o prireditvah v Londonu, preverite, kaj se dogaja v The Royal National Theatru, Barbican Centru (ki mene osebno zelo spominja na naš Cankarjev dom in v bližini katerega se nahaja The Museum of London, ki je več kot samo vreden ogleda) in, če nameravate London obiskati v poletnih mesecih, je priporočljivo, da si nekaj tednov vnaprej preko interneta rezervirate karto za katero od predstav v Shakespearjevem Globu (The Shakespearežs Globe), ki je svetovno znana avtentična replika renesančnega gledališča. Okrog Leicester Squara (izg. lester skuer) se je vredno ozreti tudi po sedežu The Reduced Shakespeare Company. Slišala sem, da je njihova predstava The Complete Works of William Shakespeare (abridged) (Zbrana dela Williama Shakespearja- okrajšano), ki so jo pred časom uprizarjali tudi na malem odru v ljubljanski Drami, fenomenalna. Preden pa se odpravite po karte za londonsko gledališko predsta-
smo se morali sprijazniti tudi z nekaterimi omejitvami, ki jih ima zaradi svoje narave kot zavod, druge so izvirale že iz preteklosti. Tu imam v mislih predvsem financiranje LTO. V proračunu mestne občine se sredstva za delovanje zavoda niso bistveno spremenila. Podrobnejši pregled postavk pokaže, da je zelo malo namenjeno za promocijo. Z dvema milijonoma tolarjev se neke promocije mesta ni mogoče iti. Sočasno pa se je ob LTO še neki denar za turizem ohranjal v oddelku za gospodarstvo mestne občine.
V času, ko sem bila predsednica sveta LTO, sicer nikoli ni bil problem sodelovanje z oddelkom. Vidim pa drugi problem: LTO sam s temi sredstvi ni mogel razpolagati, vedno se je moral dogovarjati z občino. To je po svoje dodatni napor, poleg tega da je direktor LTO vedno moral najprej na nek način dobiti soglasje, da lahko od tega denarja toliko in toliko porabi, namesto da bi že sam vnaprej pri vsakem dogovoru vedel, na primer, če se je dogovarjal za tiskanje prospekta, udeležbo na sejmu, za koledar prireditev, s kolikšnim denarjem razpolaga, in da bi samo z organi upravljanja vodil in razporejal ta denar. To se mi je vseskozi zdela omejitev, ki bi verjetno bila še večja, če ne bi bilo na oddelku nekaj ljudi, s katerimi se je res dalo pogovarjati in sodelovati. V tak-
vo, pa še nekaj nasvetov. Karte za posamezne gledališke predstave je mogoče kupiti na blagajni v gledališču pred predstavo ali pa pri eni izmed številnih agencij, ki na Leicester Squaru prodajajo karte po polovični ceni. Vendar pa je treba vedeti, da so karte, ki jih posredujejo agencije, v večini primerov karte višjega ranga, torej gre za karte v parterju in circlu (osrednjem balkonu). Pogosto se bolj splača kupiti cenejše karte za Upper Circle (zgornji osrednji balkon) v gledališču kot pa karte za dražje sedeže po polovični ceni pri agenciji. Nikoli pa se ne kupuje kart pri uličnih prodajalcih, ker je, prvič, nelegalno, drugič, dosti dražje in ker vas lahko naplahtajo in vam izročijo ponaredke. Verjemite mi, Londončani prepoznajo turista takoj, ko ga zagledajo. Tudi najcenejši sedeži ne bodo bistveno okrnili vašega užitka ob gledanju predstave. Akustika v londonskih gledališčih je, po mojih izkušnjah, zelo dobra. Za tiste, ki so še posebej natančni pri spremljanju mimike in vseh, še najmanj izrazitih gest igralcev, je priporočljivo, da s sabo vzamejo kukalo.
Nadaljevanje prihodnjit
Andreja Stajnko
šnih razmerah delovanja verjetno tudi moja pričakovanja niso bila povsem realna. LTO ni imel pogojev, da bi deloval tako, da bi lahko prišlo do turističnega razcveta," je povedala Anka Ostrman, ko je pojasnjevala svoje razloge za nepreklicni odstop.
Problem so tudi prostori LTO. Turisti-čnoinformativni center pozimi ne more delovati v Mestnem stolpu, že zaradi mraza, lokacija na Slovenskem trgu je prav tako neprimerna. Sredi vseh tistih tabel za trgovine in parkiranih avtomobilov najdeš neki "i" in vstopiš v neustrezne prostore. "Ne dajejo dovolj možnosti, da bi lahko na eni strani organizirali delo LTO, znotraj nje incomming organizacije, drugo potrebno dejavnost, ter dejavnost TlC-a. Ko se je davčna uprava preselila, smo videli idealno priložnost, da bi se LTO in TlC preselila na Mestni trg, v Mestno hišo, od koder je eno najlepših izhodišč za ogled Ptuja za vsakega gosta. Teh prostorov LTO ni dobil, ker ima občina z njimi drugačne načrte. Na nek način je LTO ostajal sam; s tistimi nekaj milijoni česa več od tekočih nalog (sejmi, kurentovanje) ni mogel opravljati. Predstavljala sem si tudi, da bi LTO postala organizacija, ki bi povezovala tudi druge občine, obrtno zbornico, druge gospodarske subjekte, ker Ptuja ne moremo tržiti samega, temveč v povezavi z
njegovim okoljem. Taka je bila naša vizija in jo je po predstavitvi direktorja na svetu zavoda svet tudi sprejel. To nam ni uspelo. LTO si vse doslej tudi ni pridobila avtoritete v tem prostoru kot osrednja organizacija, ki se ukvarja z razvojem turizma. Na Ptuju skratka ni pogojev, da bi takšna organizacija uspela. Ali pogoji še niso zreli ali jih mi ne vidimo ali pa ekipa, ki je bila zraven, nismo znali delati v pravi smeri. Ne vem. Strategija razvoja turizma, o kateri sem že govorila, je bila po moji oceni dobra. Ko pa sem ugotovila, da ima mestna občina čisto drugačno strategijo razvoja turizma na Ptuju, okolice in ponudbe, sem še dodatno ugotovila, da je čas, da potegnem črto, ker pravzaprav ne vem, kaj naj delam, ker je moja vizija drugačna," je še povedala Anka Ostrman.
Kakorkoli že, mesto bo, kot kaže, že drugič pogrnilo s svojo organizacijo turizma na lokalni ravni, prvič je šlo celo za vzorčni primer na državni ravni. Brez dvoma je bil za LTO slaba popotnica tudi Giz Poetovio vivat, ki še danes tli na pogorišču zgodovine. Nikomur se tudi ne zdi vredno, da bi javnost obvestil, kaj se na tem področju še dogaja. Neuradno je slišati, da bo, potem ko bodo znani uradni rezultati letošnjega kurentovan-ja, odstopil tudi direktor Tadej Bojnec.
MG
"Na planincah sonce sije ..." (glasbena ustvarjalnost v common room ali priro~ni kuhinji na{ega hostla)
Nagradno turistiCno vpra{anje
Prihodnji pust 72-urna zabava
V LTO Ptuj, ki je bil glavni organizator 44. Kurentovanja, pravijo, da so prve vsebinske in finanine ocene leto{nje pustne prireditve ugodne.
Izgube naj ne bi bilo, je povedal direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec. V karnevalskem {otoru seje zabavalo okrog 20 tisoč pustnih norčij željnih Ptujianov in drugih obiskovalcev. V celih enajstih dneh pa jih je bilo 90 tisoč. Po izdelavi podrobne ocene letošnje prireditve bo mogoče postaviti osnove za prireditev v letu 2005, ki se bo že zaradi tega, ker bo trajala le tri dni, razlikovala od dosedanjih: pripravili naj bi zabavo, ki bo trajala neprekinjeno 72 ur.
Foto: Črtomir Goznik
Skupina ra~k Kluba ptujskih {tudentov je bila ena redkih ptujskih karnevalskih skupin leto{njega kurentovanja. Karneval je nasploh {ibka to~ka vsakoletne prireditve.
Iz LTO prihaja tudi novica, da naj bi v začetku marca končno izšel dolgo načrtovan in obljubljen katalog turistične ponudbe Ptuja in okolice - najprej v slovenskem jeziku, nato pa {e v angle{ki, nem{ki, italijanski in tudi hrva{ki različici. Skupna naklada naj bi bila 50 tisoč izvodov.
Ptuj letos praznuje 1935-letnico. Ob tem visokem jubileju naj bi zasadili 1935 dreves, je na 14. seji sveta mestne občine Ptuj predlagala svetnica De-Sus Meta Puklavec. Za lokacije naj bi poskrbel mestni arhitekt, ki ima v svojih načrtih izdelane predloge za aleje, parke oziroma manj{e mestne vrtove. Svetnica je prepričana, da bi akcija samo pospešila načrtovano dejavnost, ki bi tudi iz ekološkega, zdravstvenega in estetskega vidika pomembno prispevala k boljšemu počutju ljudi. Ker v sprejetem proračunu za leto 2004 tega denarja ni, se bo izvajalo samo zasajevanje in obnova dreves v okviru možnosti. Pobuda je bila podana z namenom, da bi se na Ptuju kajpremak-nilo na tem področju, da bi se pričele širše aktivnosti za povečanje zelenih površin. Kot kaže, pa s tem ne bo nič, ker nikomur ni veliko mar, da bi Ptuj postal tudi bolj zeleno mesto.
Ptuj je letos star 1935 let, se glasi pravilni odgovor na zadnje vprašanje. Nagrado bo prejela Zdenka Nemec, Žiberci 48, Apače. Danes vprašujemo, katera po vrsti bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij. Odgovor pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 11. marca. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:

Vzajemni skladi
Vprašanje:
Potrebujem nasvet strokovnjaka glede financ. Zanima me, kako je z vzajemnimi skladi in ali se splaća vlagati vanje ter kateri so najbolj{i. Kako je z vzajemci glede pripravljenosti na evropski trg, kako bo z njimi po prvem maju 2004? In še za delnice, katere se splača kupovati na srednji rok glede na donosnost? Je mogoče Gorenje med njimi oz. katere mi vi predlagate? Odgovor: Vzajemni skladi so smiselna naložba za tiste ljudi, ki se odločijo, da se dolgoročno ne bodo finančno izobraževali. V določenih obdobjih se da z njimi narediti večji donos, kot ga dobite na banki, problem je le v tem, da investitorji nimamo nadzora nad donosi. Če vlagate v vzajemne sklade, morate le upati, da bo njihova vrednost rasla tudi takrat, ko boste vi potrebovali denar.
Najboljšega sklada ni, ker se lahko skladi med seboj primerjajo le po dobičkih iz preteklosti. Vlagati se splača v tiste, ki vlagajo na trge, ki imajo največjo potencialno možnost za rast (v države z visoko gospodarsko rastjo, kot je npr. Kitajska). Seveda je treba kapital ves čas spremljati in ga pravočasno tudi vzeti ven ter ga vložiti drugam, ko potenciala za rast ni več. Kako bo z domačimi vzajemci po 1.5. 2004, ne vem?! Odvisno od tega, kam bodo upravljalci plasirali svoj kapital oz. kakšne možnosti bodo imeli, da se ubranijo pred prevzemi tuje konkurence, ki že pogleduje na našo stran Alp.
Glede domačih delnic vam v tem trenutku ne priporočam nobene, ker je trg močno prenapet brez prave podlage v gospodarski rasti. To je lahko zelo zelo nevarno. Predvsem zato, ker na našo borzo — predvsem med Blue chipe - že dolgo dolgo časa ni vstopila nobena nova družba — npr. Perutnina Ptuj, ki o tej možnosti sploh ne razmišlja. Če omenim samo delnico Istrabenza: po izračunih naj bi ta delnica bila vredna okrog 8.500 SIT, na borzi pa jo lahko dobite le za okrog 11.000 SIT. Nasproti splošnemu pohlepu po donosih, pravi investitorji ravno sedaj vnovčujejo svoje dobičke, ko drugi na trg šele vstopajo. Komentar, zakaj je tako, ni potreben. To je eden izmed glavnih razlogov, da lahko — ker vzajemci premalo vlagajo na tuje trge — borzni indeks spremeni smer v depresijo. Pri tem malo pomaga tudi Banka Slovenije, ki zmanjšuje indeksno točko na obresti na vpogled oz. na to vpliva splošni upad obrestne mere. Vemo pa, da je na bankah še vedno preko bilijon SIT vezanih vlog. Nadaljnji komentar ni potreben.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Šifra: Kompas — CS
Naj se Vam najprej zahvalim za lepe želje
—	tudi jaz Vam želim predvsem zdravja in čim več osebnega ter poklicnega zadovoljstva. Napisali ste mi, da bi želeli analizo Vaše osebnosti, predvsem za poklicno področje.
Tukaj moram povedati, da nu-merološke analize ne posegajo specifično v posamezna področja človekovega življenja v smislu napovedovanja prihodnosti. Je pa res, da se pa da zelo lepo videti, kaj se trenutno s človekom dogaja na področju partnerstva, dela in seveda tudi zdravja. Zdravje ni samo po sebi dana dobrina, ampak je največkrat posledica tako odnosov človeka do samega sebe, do njegove okolice ter tudi do njegovega dela in ustvarjanja. Skratka, če smo urejeni sami s seboj, potem tudi nimamo težav z ljudmi okoli sebe in posledica je tudi dobro duševno in fizično počutje in zdravje. Pa poglejva, kako je pri vas: 21 + 18 = 39
Rojeni ste 7. v mesecu. To je energija, ki predstavlja dobroto, iskrenost, duhovnost, človekoljubje, zdraviteljstvo, prinaša pa tudi iluzije, prevare ter interes za okultno. V bistvu je to energija, ki kar kliče po duhovni rasti človeka in po delu na samem sebi. To je ena izmed pozitivnih energij, vendar je šibka, kar pomeni, da ne prinaša preveč stabilnosti.
Vaše ime (21) je energija, ki sama po sebi napoveduje uspeh
—	vendar šele v zrelem obdobju življenja. To je izrazito t. i. zemeljska energija, ki prinaša avtoriteto, ambicije, intuicijo predvsem pa zanimanje za vse, kar je povezano z zemljo ali vzeto iz zemlje (hiša, vrt, živali itn.). To je energija Vašega imena, ki je v velikem nasprotju z energijo Vašega datuma rojstva, saj je energija Vašega
rojstnega dneva izrazito kozmič-na ali bolje povedano duhovna vibracija, medtem ko je energija vašega datuma rojstva izrazito materialna vibracija.
Ljudje s takšno postavitvijo energij imajo velike težave na vseh področjih življenja: v odnosih, pri delu in posledično tudi z zdravjem. V takšnem primeru človek nima dobrega stika sam s sabo. Lahko ima na primer veliko izobrazbe, nima pa pravega dostopa do modrosti v sebi. Posledica pa so napačne presoje in temu primerne tudi odločitve.
Tudi ostale energije niso skladne z Vašim datumom rojstva, kar vam povzroča, da ne veste točno, česa si želite in česa ne. Velika sprememba pa bi nastala, če bi izločili iz Vašega uradnega imena črko »k« v priimek pa vstavili med »i« in »c« črko »n«.Tako bi dobili nekaj diametralno nasprotnega, a Vam zelo primernega: 19 + 23 = 42. To pa potem prinaša popolnoma drugačno življenje. In ne pozabite - sreča spremlja pogumne.
Šifra:
Kozoroginja
18 + 31 = 49
Rojeni ste 20. v mesecu. To je energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani ter občutljivost, navezanost in domišljijo po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z denarjem po tretji strani. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti ter delu na samem sebi, ker ljudem s takšno energijo često primanjkuje samozavesti in zaupanja vase. Ta energija mnogokrat pomeni tudi težavno otroštvo in mladost.
Vaše ime (18) je energija, ki je nagnjena k negiranju vsega, kar je duhovnega v človeku v prid materialnega. To je zelo močna energija, ki prinaša po ene strani družinske prepire, sovražnike,
Duševno zdravje
Agresiven otrok
Marija iz okolice Ptuja ima dva sina, starejši je star pet, mlajši pa dve leti. Čeprav se obema z možem posvečata po najboljših močeh, opažata pri mlajšem agresivnost v odnosu do starejšega. Če le more, ga udari, mu skrije igračo ali nagaja kako drugače. Kako ukrepati v takih primerih, da se odnosi ne poslabšajo?
Oba otroka sta v različnih razvojnih obdobjih, imata tudi različne interese in seveda možnosti njihovega uresničevanja. Starejši je verjetno že v VVZ, kar pomeni, da ima tam svoj krog vrstniških prijateljev inje že izven le domačega kroga, že izven zgolj družinskih medsebojnih odnosov. Mlajši se pa šele pripravlja na začetke osamosvojitve in odhoda v širni svet. Zanj je najoptimalnejše zgolj družinsko okolje in v tem terja čimveč pozornosti, ki mu jo nudita lahko le starša in starejši bratec, kateremu pa je mlajši večkrat odveč. Mlajši seveda še vedno uporablja vzorec takojšnje brezkompromisne zadovoljitve potreb, in če isti trenutek ne dobi pozornosti od starejšega bratca, potem postane do njega takšen, kot ga opisuje mama Marija iz okolice Ptuja.
Tako vedenje je tako razumljeno popolnoma normalno in pričakovano. Najboljše reakcije staršev v tem primeru ne smejo biti kazni, temveč pohvale mlajšega otroka in vedenja takrat, ko se ne vede tako, kot je opisano. Starša morata posvetiti največ pozornosti otroku takrat, ko je njegovo vedenje sprejemljivo in neogrožajoče za nikogar, za drugačno vedenje pa otroku ne smemo posvetiti nobene pozornosti.
Torej je nujno vzpodbujanje ustreznega vedenja otroka s pozornostjo in ukvarjanja z njim takrat, ko je takšen, in z ignoriranjem neustreznega vedenja. Starejšemu otroku pa je potrebno na nek način to tudi povedati in mu prepustiti delček odgovornost, da odloči, kdaj si bo vzel čas za bratca in kdaj ne.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
ločitve ter nasploh zakonske in pa tudi pravne težave, po drugi strani pa je to tudi energija, ki prinaša akcijo in tudi konflikt in naivnost ter smisel za resnico in pravičnost. Človek s to energijo je lahko mnogokrat na tleh, ampak se vedno pobere, kajti to je energija rojenih borcev.
Iz vaše analize je moč razbrati, da imate v datumu rojstva energijo, ki Vam ne prinaša umirjenosti in prevelike stabilnosti, ter energijo imena, ki sama po sebi ni najboljša vibracija, pa tudi v harmoniji ni z njim. Energija Vašega imena je izrazito materialna vibracija, medtem ko je vaša energija datuma rojstva izrazito duhovna sfera.
Energiji Vašega priimka in skupnega števila sta sicer skladni z Vašim rojstnim dnevom, vendar pa sta to vibraciji, ki prinašata tako delavnost kot vztrajnost, predvsem pa sta to energiji nena-
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE.
tel.: 02 771 07 68
dnih sprememb in ne omogočata mirne življenjske poti.
Trenutno v Vaši analizi prevladujejo energije podrejenosti, nestanovitnosti, materializma ter sprememb.To ni kombinacija, ki bi prinašala preveč zadovoljstva. Tam kjer imamo opraviti z nestabilno vibracijo datuma rojstva, je potrebno vstaviti močno energijo imena, da človeka umiri in mu da pravi pogled za prihodnost. V vašem primeru sta to vibraciji, ki se označujeta s številom 10 in
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vase osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako 'Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
19. Numerološko pa to izgleda takole: 19 + 23 = 42. Bo kar držalo, da je najpomebnejša beseda v našem življenju naše ime.
Dan Sovina
Kondicijska priprava v {portu
Vloga fitnesa pri preventivi pred osteoporozo
V odrasli dobi sta ob normalnih obremenitvah graditev in razgradnja kosti uravnovešena. S staranjem pa pride do postopne izgube organskih (kolagen) in anorganskih snovi (kalcij) v kosti. Starostna osteoporoza je bolezen, kjer zaradi drastičnega zmanjšanja kolagena in kostne mase kosti izgubijo svojo prožnost in postanejo lomljive. Kako vplivati preventivno na izgubo kostne gostote?
Kostno gostoto lahko s športom in ustrezno vadbo moči spodbudimo. Kost je živ organ, ki v primeru nezadostnih gravitacijskih obremenitev postopoma zakrni. Primer: bivanje v vesolju povzroča demineralizacijo kosti, ker je skeletni sistem v območju breztežnosti popolnoma razbremenjen. Dvigovalcem uteži se kost odebeli pri delih, ki prenašajo telesno težo (ledveni del hrbtenice, stegnenica). Obremenitve na kost (napetost, strižna sila, torzija, upogib) povzročajo t. i. piezo-električni efekt — to so električni potenciali, ki nastanejo, ko kolagen-ska vlakna ob obremenitvi kosti drsijo (relativno) ena proti drugi. Piezo-električni efekt vpliva na aktiviranje specialnih celic (osteo-blasti), ki izgrajujejo novo kostnino. Ustrezen trening moči odebeli notranji del, teki in skoki
pa odebelijo zunanji del kosti. Najbolj učinkovite so vaje, kjer je vključeno celo telo (dvigi, potegi, potisk s prsi). Pomembno je vedeti, da normalni napori in pravilni gibi v sklepih (fit-nes vadba, šport, gibanje) ugodno vplivajo na ohranjanje kostne mase.
Kostno maso je potrebno zgraditi v mladosti, ker se v starosti tega ne more nikoli več optimalno nadomestiti. Absorbcija kalcija se v starosti drastično poslabša. Velja princip, da se do 30. leta delajo zaloge kostne mase (kalcij), potem pa se na starost živi od teh zalog. Po 50. letu prihaja do vedno hitrejšega padca kostne mase, ki pa se lahko zaustavi z nekaterimi dejavniki, kot so: redno gibanje, prilagojene gimnastične vaje, ustrezna prehrana (kalcij, vitamin D), prenehanje kajenja in pretiranega uživanja alkohola in jemanje nekaterih zdravil, npr. umetni hormon estrogen (za ženske po menopavzi).
Pred pričetkom programa vadbe (za starejše) se je potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom, ki naj ugotovi zdravstveno stanje in možne kontraindikacije za vadbo. Pozanimajte se za zdravniški pregled gostote kosti. To je edini način za ocenitev tveganja oste-oporoze. Redna fitnes vadba ima pozitiven vpliv pri preventivi pred osteoporozo.
Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev -DKT Ptuj
Prejeli smo
Nisem ~lan Civilne iniciative
Komentar k članku v Štajerskem TEDNIKU z dne 30. decembra 2003 pod naslovom "Županovo podjetje brez uporabnega dovoljenja"
Minilo je že nekaj časa od objave članka, v katerem je vaš novinar g. Šalamun seznanil javnost tudi o kršenju zakonodaje lastnika ter direktorja podjetja s sedežem v Voličini, ki se hvali, da je med največjimi in kvalitetnimi izdelovalci plastičnih elementov. To podjetje, ki je decembra 2003 praznovalo svojo desetletnico delovanja, naj še 24. decembra 2003 ne bi imelo uporabnega dovoljenja, kot je razbrati iz zapisnika tržnega inšpektorja, ki je zaradi tega, predvsem pa zaradi pisma "Civilne iniciative", odredil zaprtje delovanje podjetja.
Bralec, ki ne pozna, kdo je direktor podjetja, ki dela že deset let tako rekoč na črno, bi dejal, da je novinar zopet našel eno izmed tolikih "odvrženih kosti" te države, preko katere si želi dvi-
gniti svoj novinarski ugled pred urednikom. Povsem druga zgodba tranzicije te države pa je, če je ta direktor tudi pomembna politična osebnost in še župan po vrhu. Župan, ki mu tudi veljavna zakonodaja, zraven gospodarstva tudi s področja kulture, šolstva, športa in še marsikje drugod, ne pomeni nikakršne ovire, da je ne bi po lastni volji kršil, kolikor se mu je zahoče. Vse v stilu naslova njegove novoletne poslanice, objavljene v prilogi Štajerskega tednika "Kronika 2003", izdani v decembru 2003: "Če hočemo biti svobodni, moramo tvegati." Kot na koncu članka zgleda, je tako imenovana "Civilna iniciativa" tvegala znatno preveč, celo toliko, da je še tako vase zaverovanemu in neomajno uspešnemu županu ter direktorju podjetja, kot je zase prepričan g. Ivan Vogrin, dvignilo tlak v telesu ter je vso jezo in bes za svoja nezakonita početja prevalil na njemu in njegovemu delu nenaklonjenim gospodom v Občini Lenart, ki se kot miške skrivajo za Civilno iniciativo. Mednje sodim tudi sam, saj me je z imenom in priimkom postavil kar na zavidljivo četrto mesto.
Dolgo časa sem razmišljal, a se je vredno sploh odzvati na takšno jasno in vnaprej prepričano sod-
bo tako uglednega in vsestransko uspešnega župana ter poslovneža. Saj si morda ta politična osebnost nemara na ta način celo gradi svojo politično, predvsem pa tržno prepoznavnost, da ne rečem celo, da si dela s tem reklamo. Ker pa velja pravilo, da če si tiho in nič ne rečeš na obtožbe, potrjuješ očitano, sem napisal ta komentar in se s tem ogradil do izrečenih obtožb.
Gospodu županu in direktorju njegovega uspešnega podjetja na črnem trgu slovenskega gospodarstva tako sporočam, da ne spadam med tiste, ki ne upajo javno in glasno povedati o slabostih vodenja podjetja in "podjetja z imenom Občina" zaradi izgube službe ali drugih privilegijev in ugodnosti, ki so jim s prikimavanjem k taki obliki vodenja zajamčeni. Vsa moja dosedanja dejanja sem vedno podpisal s polnim imenom in priimkom. Nenazadnje bi, če bi hotel ostati prikrit, "znesel" nad županom preko politične stranke v občini, ki ji predsedujem. Zato ga javno opominjam, da me v bodoče več ne omenja kot člana "civilne iniciative", če za to nima pravne podlage. Če pa bom postal član te skupine, pa ga bom pisno s podpisom o tem posebej obvestil.
Zg. Senarska, 13. 2. 2004 Drago Lipič
Info
Glasbene novice!
Vzgoja in učenje otrok o glasbi je nekaj povsem običajnega in se nadaljuje skozi vse življenje. Povzemanje glasbenih zvrsti po starših je večkrat pravilo kot izjema in enako velja za prevzemanje zvrsti od prijateljev, znancev, sošolcev... Glasbena osebnost se nam izoblikuje po najstniškem obdobju in se nam skozi življenje spreminja!
Britanski glasbeni biser je zagotovo pevka DIDO, ki je zvito prišla do uspeha, saj je posodila bas linijo svoje uspešnice Thank You Eminemu za njegovo najboljšo uspešnico Stan. Ob koncu lanskega leta smo dobili pravo glasbeno darilo od izvajalke v obliki drugega albuma Life For Rent. Pred 14 dnevi je pevka dobila tudi nagrado Brit za najboljši single leta z naslovom White Flag v Veliki Britaniji za leto 2003. Pozorno bo treba prisluhniti tudi njeni novi otožni pesmi DON'T LEAVE HOME (****), katere idejni oče je ponovno Rollo iz skupine Faithless.
NELLY FURTADO je kanadska pevka, ki vam počasi s svojo glasbo prihaja v uho. To je značilno za njen največji hit Im Like A Bird, prav tako pa tudi za njen aktualni hit Powerless. Talentirana glasbenica ima povsem prosto pot pri ustvarjanju svoje glasbe in še en kompliment si zasluži za neobremenjeno pop muziko s precej ambientalnimi vložki z naslovom TRY (***), ki jo najdete na njeni aktualni veliki plošči Folkrola.
Neil Tennant in Chris Lowe, oziroma PET SHOP BOYS, sta prava strupa svojega posla, saj sta v 24-letni karieri naredila že toliko hitov, da sta jih komaj spravila na aktualno kompilacijo Pop Art. Prava umetnika elektro pop glasbe sta ponovno v dobri formi, saj ponujata sproščujoč, a ne prezahteven komad FLAMBOYANT (***).
Irski vsestranski glasbenik VAN MORRISON je kariero začel v bandu Them, ki je leta 1964 oziroma 1965 napadal lestvice s hitoma Baby Please Don't Go in Here Comes The Night (na B-strani male plošče je bila legendarna uspešnica Gloria). Nato je zapustil band in takoj uspel s sedaj že klasičnim hitom Brown Eyed Girl. Stari maček je podobno kot vino vedno boljši ali pa glasbeno kvalitetnejši, kar dokazuje v skladbi EVENING INJUNE (***), v kateri se prepletajo zelo melodičen rock, blues in r&b!
Odkritje leta 2003 na rap sceni je 50 CENT, ki je prodal neverjetnih 10 milijonov primerkov zgoščenke Get Rich Or Die Tryin. Neverjetno je tudi dejstvo, da je bil lani kar 16 tednov na vrhu ameriške Billboardove lestvice malih plošč s komadoma In Da Club in 21 Question, prav tako pa je imel še hit PI.M.P Masivna medijska podpora daje upanje mlademu povezovalcu rim tudi v novem valujočem komadu IF I CAN'T (***), katerega producent je bil Dr. Dre.
Pomoč med glasbeniki je navadno podprta z različnimi interesi in tako je EMINEM sprejel lansko poletje zanimiv izziv, saj je moral opremit z glasbo film o življenju raperja 2 Paca z naslovom Ressu-rection. Ekipa mojstrov rapa je iz samplov sestavila skupaj že komad Runnirí, v katerem naklada še en pokojni as Notorious BIG. Še globlje se lahko spustite v mračnem komadu ONE DAY AT TIME (**), v katerem ni točno določen "leaded', oziroma vodja, in tako se med seboj tepejo rap sekvence Eminema, 2 Paca in Outlawza.
Slovenski pop idol za leto 2003 je PETER JANUŠ, ki si je za uvod v kariero sposodil klasiko Aleksandra Mežka z naslovom Julija. Mlad obetaven pevecpripravlja material za album in njegova nova prikupna srednje hitra popevka je naslovljena z ZATE (****) in jo je v glavnem produciral Martin Štibernik. Na slovenskih radijski postajah pa se je pred časom pojavil vzorno narejen rock'n'roll komad skupine ROKNBAND z naslovom MENIJE BILA VŠEČ (*****). Besedilo je prispeval Adi Smolar in v mesecu marcu lahko pričakujemo novo plato popularne slovenske skupine, ki bo naslovljena z Elvis je živ!
David Breznik
^ y A JÍUXIC - BritkBybDEàrsVX^V^ P^ZZlXdÍES night -AtPinic à-tA. N.
^ / / g^UFERSTAR-Jamelia \ 4. HEY YA - Dutkast ING - George RIBE - Nnrah Jones SaUT UP - Black Eyed Peas B^fEVES IN ME - Honan Keating BKDDDED WOMAN - Kylie Minogue ' ID. GOD IS A DJ - Pink
Vsab 5reào mfd in 20. ur^

Kdo je glavna igralka v filmu Preko vseh meja? Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Barbara Vrtič, Dornava 55b, 2252 Dornava. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Oágome pošljite do ponedeljla, 8. raarea, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčma B, 2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Brez dvoma odličen glasbeni prerez!
No Doubt - The Singles 1992-2003 (Interscope Records 2003), www.nodoubt.com
V ZDA ima večina glasbenih skupin sila podobno zgodbo do uspeha oziroma do zvezd. Pred 17 leti so začeli v garaži "bren-kati" in peti vokalistka Gwen Stefani (v zadnjem času prerašča v svobodni seks simbol), bas kitarist Tony Kanal, kitarist Tom Dumont, bobnar Adrian Young in klaviaturist Eric Stefani. Počasi so rinili naprej in prišli do prvega albuma in singla Trapped In The Box v začetku 90.let.
A zgodba o uspehu se začne šele z odhodom Erica Štefanija in z izidom velike plošče Tragic Kingdom, ki nas popelje v leto 1995. Glavnino uspeha kvarteta moramo strniti v osem sila delovnih in neverjetno uspešnih let. Prerez njihovega dela The Singles 1992—2003 vsebuje kar šestnajst pesmi, na katerih se na pozitiven ter precej inovativen način prepletajo prvine rocka, popa, skaja, regija in r&b-ja. Skratka, plošča za relaksacijo oziroma plošča z dovolj energije, da vas ogreje pred kakšno žurko. Ska ima navadno "pojačano" basovko linijo, kar je značilno za njihove prvi tri "na-spidirane" rockerske uspešnice Just A Girl, Sunday Morning
Filmski kotiček
in Spiderwerbs. Ena najlepših in najbolj žalostnih balad vseh časov Don't Speak je pri{la izpod peresa karizmatične vo-kalistke Gwen po razpadu dolgoletne ljubezenske zveze. In od tod množice poznajo skupino iz Phoenixa, ki se je z omenjeno balado vpisala v marsikatero srce ter v glasbeno zgodovino! Nepisano pravilo pravi, da izvajalci po uspešni formuli preveč kopirajo same sebe. Hvala bogu, da to ne velja za No Doubt. Brez dvoma so se odločili za glasbeni kontrast na tretji plošči Return Of Saturn. Najav-no uspešnico New je z nekaj več kitarskimi rifi opremil kot producent bivši član skupine Tal-
Preko vseh meja
Naivna in razvajena Američanka Sarah Jordan sredi 80. let udobno živi v Londonu. Njen svet pa se postavi na glavo, ko se dr. Nick Callahan pojavi na dobrodelni zabavi za pomoč otrokom, za katere skrbi v Afriki. Sarah, ki jo Nick neizmerno privlači, zapusti London in se odpravi v kruti vsakdan Afrike, Kampučije in Cečenije. Z Nic-kom delata z ramo ob rami in prej razvajena mladenka ponovno začuti ljubezen do življenja. Dobitnica oskarja za stransko vlogo in zvezdnica mednarodnih uspešnic Angelina Jolie je vložila vse moči, da bi scenarij tega filma ugledal luč sveta tudi na platnu. Zgodba se loteva številnih občutljivih in ganljivih tem — družine, države, življenja in ljubezni. Potem ko je prebrala scenarij, se je Angelina Jolie začela tudi zasebno zavzemati za dobrodelne akcije in postala ambasadorka dobre volje urada Združenih narodov za begunce. Ne preseneča, da je filmska zgodba igralko tako ganila, saj ob njej niso ostali hladni niti ljudje, ki se s tovrstno problematiko ukvarjajo že dalj časa. Richard Walden, ustanovitelj in predsednik dobrodelne organizacije Operation USA, pravi: "Film zelo
Preko vseh meja Beyond borders Režija: Martin Campbell Scenarij: Caspian Tredwell-Owen
Igralci: Angelina Jolie, Clive Owen, Teri Polo, Linus Roa-che, Noah Emmerich, Yorick van Wageningen
king Heads Jerry Harrison. Po neopredeljeni Ex—Girlfriend so si fantje in dekle ponovno zaslužili aplavz, saj so si v regi pesmi Hey Baby omislili posrečene rap pasaže kultnega Bountyja Killerja. V prehodu v leto 2002 pa smo doživeli novi šok oziroma najbolj obdelan album do sedaj - Rock Steady. Hiti z naslovi Hella God, Simple Kind Of Life in Running so kar deževali, a najbolj odmeven je naslovljen z Underneath It All. Posebnost omenjene pesmi je v lahkotnem ragga (mešanica regija in r&b-ja) ritmu in sodelovanju ene najpopularnejših jamajških pevk Lady Saw. Mlajši bralci oziroma poslušalci ste v članku mogoče iskali aktualno dinamično uspešnico It's My Life, ki si jo je skupina sposodila pri skupini Talk Talk in ji dodala fantastičen rock naboj! Gwen je izjavila, da je to njen moto v življenju in jo spominja na nore neobremenjene mladostne dni! Kvartet velja za odlično koncertno skupino in njihova specialiteta je, da v živo radi igrajo znane hite iz 80. let v stilu skupin Talk Talk, Du-ran Duran, Depeche Mode ...
V teh dneh skupina starta z novo aritmično skajevsko pesmijo Bathwater, ki ne vsebuje pretiranega komercialnega naboja, vendar vam bo všeč nenavadno in izzivalno besedilo!
Čeprav kompilacija The Singles 1992—2003 stilsko ni nič kaj lična, je v njeni knjižici obilica informacij in vsa besedila njihovih pesmi. Pohvalno! Enako pa velja tudi za njihovo brez dvoma zelo sprejemljivo in pestro glasbo, ki ob standardni rock strukturi prinaša tako želene pozitivne glasbene dodatke.
David Breznik
natančno predstavlja obup ljudi na obeh straneh enačbe — tistih, ki potrebujejo pomoč in tistih, ki jim skušajo pomagati." Glavni igralec Clive Owen dodaja: "Že zelo dolgo nisem prebral tako dobrega scenarija. Je čudovit ep o sorodnih dušah, ki se postavita po robu nekaterim najhujšim okoliščinam, ki jih najdemo v današnjem svetu. Všeč mi je bilo, kako so prikazani dogodki iz nedavne zgodovine in kako se ljubezenska zgodba razpreda skozi čas." Igralca sta prepričana, da bo humanitarna naravnanost v filmu ganila mednarodno javnost. Režiser Martin Campbell, ki se je proslavil s filmoma Vertical Limit in The Mask of Zorro, zatrjuje, da ta romantični triler
ruši meje svojega žanra. "Odpelje nas v predele, kamor nas ni odpeljal še noben film doslej. Pa ne le na eksotične lokacije, tudi v skrite predele srca."
O PRODUKCIJI
Filmska ekipa se je selila z lokacije na lokacijo, pri tem pa doživela hude spremembe okolja — od kanadskega ledu do afriških puščav. Posebno pozornost so posvetili taktnemu prikazovanju afriških domorodcev. Pri tem so na primer sestradane otroke prikazali s pomočjo računalniške obdelave posnetkov zdravih otrok. V Namibiji so vseh 2000 statistov zbrali iz tamkajšnjih plemen, večinoma iz oddaljenih, ruralnih predelov. Potem so postavili bolnišnice, najeli zdravstveno osebje in skrbeli za vse udeležence snemanja z enako skrbjo.
CID
Posebna ekipa je skrbela za kakovost vode, v katero so dodajali elektrolite, da so člani filmske ekipe zdržali ekstremne vremenske razmere. Po koncu snemanja so za sabo pustili več velikih in okoli 350 manjših šotorov, pisarniško pohištvo in generatorje, ki so jih podarili UNHCR-ju. Domačini, ki so pri snemanju sodelovali kot statisti, so zasluženi denar kasneje uporabili za izgradnjo nujno potrebnih objektov v domačih vaseh.
TM/DB
Sreda, 3- marec, ob 18. uri: potopisno predavanje z diapozitivi Primoža Pipana, Avstralija.
Petek, 5. marec, ob 20. uri: Kitarski večer - koncert udeležencev tečaja kitare pod vodstvom Marka Korošca in Sama Šalamona. Nastopajo~i so osnovnošolci, srednješolci, študentje in drugi, ki svoje znanje že izpopolnjujejo. Sobota, 6. marec, ob 10. uri: ustvarjalna delavnica Darilne šatuljice. Za vse, ki bi radi ob bližajočem se 8. marcu podarili nekaj, kar je narejeno z lastnimi rokami. Kotizacija je 500 SIT. Sreda, 10. marec, ob 18. uri: zvočno-vizualno-semantična predstavitev knjige Oda na manhatnski aveniji. Avtorski večer treh mladih Slovencev, ki so svoje bivanje v New Yorku obdelali v multimedijski izdelek.
Petek, 12. marec, ob 20. uri: jazz koncert Jure Pukl Quartet, featuring Primož Grašič.
NOVO! Ob ponedeljkih v CID aerobika — od 18.30 do 19.30.
Informacije o bioklimi in alfa tehnologiji ter preizkus poligona bioklime — Miha Tos, vsak petek od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure v CID. Center interesnih dejavnosti je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan na tel. 780 55 40 ali 041 604 778.
Kuharski nasveti
Omake
Zima se ne da in mogoče je lahko to tudi razlog, da si pripravimo kakšno jed, ki je že dolgo nismo pripravljali ali smo nanjo pozabili, lahko pa je razlog, da pogoste omake, ki ji pripravljate, zamenjate s kakšno omako, ki vam je manj znana.
Namig za darilo
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade In Vlada Pignarja. V dopolnjeni Izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
Omake pri pripravi zahtevajo veliko znanja, dobrega okusa in pazljivosti. Da so prvovrstne, moramo upo{tevati vse sestavine, ki jo plemenitijo in ji dajejo prijeten in poln okus. Francozom dolgujemo zahvalo za slovnico omak in s tem tudi za definicije, oziroma osnovno raz-vr{~anje omak. Razvr{~amo jih v skupine po osnovnih sestavinah, imena pa najpogosteje dobijo po glavnem nosilcu okusa, ki je lahko di{ava ali za~imba, dobro vino, zelenjava in podobno.
Vse dobre omake pa niso francoskega izvora, saj mednje sodijo tudi omake, ki nastanejo iz pe~enkinega soka, piknik omake, solatne omake in s kruhom zgo{~ene omake, paradižnikove omake in pikantne ter sadne omake. Pri nas najpogosteje govorimo o omakah, ki jih pripravljamo iz svetle osnove, temeljni omaki te skupine sta be{amel omaka in svetla tele~ja omaka, nato omake iz temne osnove, temeljna je osnovna rjava omaka, katere ime in okus spreminjamo z raznimi dodatki. Manj znana skupina so penaste omake, katerih osnova je holandska omaka, ki ji prav tako z raznimi dodatki spreminjamo okus in ime. Zanje je zna~ilno, da jih pripravljamo po naro~ilu oziroma sproti ali za takoj{no uporabo.
Zelo znana in pri nas priljubljena skupina omak so hladne omake, ki jih delimo na omake iz majoneze in omake z vinegret-sko osnovo. Zadnja skupina pa so navadne omake, ki so lahko hladne ali tople. Med hladnimi je
znana hrenova omaka, tople pa so paradižnikova, ~ebulna, vinska in podobne omake. In ravno ta skupina omak so omake nase domače kuhinje. Vsaka omaka, ne glede na to, v katero skupina spada, mora imeti naslednje lastnosti, oziroma mora ustrezati svoji temeljni značilnosti. To pomeni, da se mora krepka rjava
ni zelenjavni ali drugi narastek ali smo z omako zgostimo zelenjavo z veliko vode. Za vse hladne omake pa velja, da morajo biti gostejše od toplih.
Vsaka omaka dobi zadnji odločilni okus, ko jo začinimo. Pri začinjanju mislimo tudi na jed, h kateri jo ponudimo, da omaka ne prekrije, ampak le poudari okus jedi, h kateri jo ponudimo. Vse omake začinimo tudi tik pred serviranjem, da se le malo
Ostriž v omaki s porom in korenjem
omaka lesketati, šodo mora biti penast, majoneza precej mastna, okusi, mili ali pikantni, morajo biti koncentrirani ravno do prave stopnje, da harmonično dopolnijo jed.
Pri omakah je zelo pomembna konsistenca. Omake na osnovi žametne omake in bele maslene omake morajo jedi prevleči kot s tančico, prozorne omake se morajo rahlo lesketati, da dajejo mesnim jedem lesk, nekatere omake so tako goste, da jed prevlečejo, to so predvsem omake, ki jih pripravljamo za testenine, ter svetle in stepene omake za zelenjavo. Omaka ne sme biti lepljiva niti takrat, kadar z omako zgostimo določe-
Mokri smrček
Vprašanje: V Anini družini imajo več mačk. Najstarejša med njimi, ki je tudi "mama" kar štirih muc, ki so jih obdržali doma, se je v zadnji brejosti pričela čudno obnašati, brez vzroka napada vse druge muce, tega pa doslej ni počela. Ano zanima, kaj je vzrok te spremembe in kako jih odpraviti.
Odgovor: V vašem vprašanju se skriva tudi glavni vzrok za spremenjeno obnašanje (agresi-
jo) vaše muce. Kot sami ugotavljate, je muca ponovno breja. Ljudje poznamo dober prego-
pokuhajo. Omaka po dodajanju začimb tudi ne sme preveč pov-reti, saj je lahko zaradi tega tudi preveč začinjena. Pravzaprav nas začinjanja omak naučijo naše lastne izkušnje.
Omako pred serviranjem pogosto precedimo, pretlačimo, obogatimo z maslom ali jo pustimo, da na koncu štedilnika vre in s kuhanjem pridobi na prijetnem polnem okusu. Omake precedimo, da odstranimo trdne sestavine in da se tekoče sestavine bolje povežejo. Če omako pretlačimo, uporabljamo čim gostejše sito. Tako je omaka bolj gladka in pridobi na sijaju. Omaki lahko tik pred serviranjem primešamo manjši košček surovega
vor, ki ga včasih bolj ali manj zlonamerno uporabimo za koga, ki se "čudno" vede. Pravimo, da je siten kot "breja mačka".
Hormonske spremembe, ki se dogajajo v organizmu samic v času brejosti in po porodu (materinstvo, varovanje teritorija ...), imajo najverjetneje za posledico spremenjeno obnašanje vaše muce (različna stopnja agresije, napadalnost, uničevanje, zavračanje običajne hrane ...).
Na srečo je narava poskrbela, da se po porodu umiri tudi
masla, s čimer se omaka zgosti in dobi lesk ter svež okus po surovem maslu.
Pomembno je tudi, da omake pravilno serviramo. Praviloma lahko omake ponudimo na tri načine. Jed z omako lahko pre-vlečemo, omako lahko najprej podlijemo na pladenj ali krožnik in na omako naložimo jed ali jo ponudimo v omačnici. Izbira omake za posamezno jed pa prepuščena vam; včasih smo svetle in bele omake ponudili bolj k svetlim vrstam mesa, oziroma perutnini, belim ribam in teletini. Temne omake so dopolnjevale govedino, svinjino, divjačino. Večina kuharjev in gospodinj danes pogosto ob eni jedi ponudi dve omaki in s tem še dodatno obogati pripravljeno jed.
Manj znane, vendar vse pogostejše, so omake iz oreškov in sadne omake. Oreške lahko v omakah uporabljamo kot sredstvo za zgostitev ali kot dodatek za okus. Kako delujejo kot sredstvo za zgostitev, je odvisno od tega, kako drobno orehe sesekljamo. Če jih grobo sesekljamo, je omaka vedno nekoliko groba, zato je bolje, če so oreški fino sesekljani ali mleti. Mogoče so te omake pri nas še manj pogoste, vendar imamo s tujimi kuhinjami tudi priložnost, da jih poskusimo in celo po svoje izboljšamo. Tako so znane: mandljeva omak, orehova, ki jo ponudimo k testeninam, pečeni perutnini in teletini ter mladi svinjini, ara-šidna omaka, ki jo pripravimo k svinjini in perutnini, kokosovo omako pa ponudimo k pečenemu mesu. Vse omenjene omake so slane, pripravljene tudi z dodatkom čebule in česna, zalite z vinom in zgoščene.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
delovanje tistih hormonov, zaradi katerih se je vaša mačka spremenila. Tako bo po naravni poti prenehala tudi agresija, ki se trenutno pojavlja pri vaši muci.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Pustu ni uspelo pregnati zime
Koje suho in toplo pozno zimsko vreme ob valentinovem že obetalo zgodnjo pomlad, je pust omagal pri izgonu zime. Matija je s snegom in ohladitvami koncem februarja opomnil, da zima {e ni pregnana, vrtnarja pa na nadaljevanje vrtnih opravil, ki morajo biti opravljena, preden se narava prebudi iz zimskegapo~itka.
V SADNEM VRTU je {e ~as, da opravimo osnovno gnojenje z rudninskimi gnojili. Trosimo jih enakomerno v {ir{em kolobarju pod drevesno kro{njo pred dežjem, najugodneje pa po plitvi snežni odeji, da se bodo gnojila počasi topila in izpirala k drevesnim koreninam. V tem predpomladanskem času izberemo eno od kompleksnih gnojil z večjo vsebnostjo du{ika, ki ga bodo sadne rastline potrebovale kot hranilo za brstenje, cvetenje in kasneje za listanje. Na ar povr{ine potrosimo nitrofoskal NPK 15:15:15, povprečno 8 do 10 kg gnojila, starej{im in rodnej{im drevesom v nekoliko večjem odmerku, mlaj{im pa manj.
Ko se bo zemlja odcedila, mlademu sadnemu drevju in gr-movnicam odstranimo plevele, ki so na kolobarjih ali obdelovalnih pasovih prezimili in vzklili pozimi, zemljo pa plitvo okopljemo, zakopljemo gnojila in poravnamo.
Nadaljujemo z zimsko rezjo sadnega drevja, ki naj bo gle-
de na sadne vrste in starost dreves v najprimernej{em času, da drevesu ne povrzočimo motenj v rasti in rodnosti. Vinska trta mora biti obrezana, preden se prične prebujati iz zimskega mirovanja, breskve, nektarine in marelice pa režemo {ele v času brstenja do cvetenja.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo z zimsko rezjo okrasnih drevnin, grmovnic in trajnic. Zgodaj cvetočim forzicijam, nepozebnikom, japonskim kutinam, španskemu bezgu in podobnim porežemo le suhe in po{kodovane veje, vzgojno rez in redčenje pa opravimo šele po cvetenju. Hortenzijam ne smemo porezati vr{nih popkov na mladikah, ker se bodo na njih razvili cvetovi. Odrezati je potrebno le odcvetele poganjke do prvega dobro razvitega popka.
Trajnice zzelnatim steblom, ki so se jim nadzemni deli pozimi odmrli in posušili, porežemo pri tleh, odstranimo plevele in suho listje, zemljo med njimi pa pognojimo, plitvo okopljemo in poravnamo ter pokrijemo z lesnimi sekanci, s čimer preprečimo zapleveljenje.
Na kaljenje vložimo gomolje kan in gomoljastih begonij. Predpomladni čas je potrebno pognojiti vrtno trato z enim od posebej pripravljenih rudninskih gnojil za trate, nič pa ne bo napak, če potrosimo na ar tratne površine 3 do 5 kg mešanega gnojila NPK 15:15:15. Gnojenje vrtne trate je predvsem namenjeno pospeševanju rasti trav, ki zaradi zgodnejše vegetacije ovirajo kalitev in razraščanje širokolistnih plevelov.
V	ZELENJAVNEM VRTU v neugodnih vremenskih razmerah in prevlažni zemlji ne opravljamo nobenih priprav za spomladansko setev in sajenje vrtnin. Zemlja mora biti za obdelavo dovolj odcejena, za kalitev semen in presajenje sadik pa dovolj topla. Za obdelavo je primerna, če zgnetena kepa prsti pri prostem padcu z metra višine na trdna tla ponovno razpade v grudičasti zlog, podoben kritinovki, primerna za setev večine vrtnin pa je šele, ko doseže temperaturo 10 stopinj Celzija.
Ta čas izrabimo, da se oskrbimo s kakovostnimi semeni vrtnin, pri domačih in ostankih pa ugotovimo kaljivost in uporabnost.
Nadaljujemo z nego, pikiranjem in presajanjem sadik vrtnin v domačih razmerah.
Miran Glu{ič, ing. agr.
A-m.%.
4-četrtek	5-Petek è	6-Sobota #	7-Nedelja
8-Ponedeljek	9-Torek	10-Sreda	
ISLAMSKA DRŽAVA V AZIJI
ALEKSANDER (SKRAJŠANO)
TUJEC, PRISE-UENEC
AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD
FRANCOSKI ALPSKI SMUČAR (MICHEL)
SLIKARKA KASIMIR
IZPITJE NA DUŠEK
HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA MARGITIŮ
RJAV KONJ
KOMAD ČUKOV
PRIPOVEDNO PESNIŠTVO
KROMPIR DOMAČE SORTE
RAVNINA
DRAG KAMEN
SVOBODNJAK V FEVDALIZMU
KAREL ERBEN
KOMAD ADIJA SMOLARJA
KONČNI DEL SKLADBE
PRIPRAVA ZA PREGLED DANKE
VIKINŠKA LADJA
NAŠ DRAMATIK CANKAR
ŽELEZNIŠKA POSTAJA
MANEKENKA CAMPBELL
DEL VOZA, OJE
IGRA Z
ŽOGO
RIBIŠKA MREŽA
JAPONSKI MOTO-CIKLIST CTADAYUKI)
KITAJSKA POSODA
ZA KUHANJE
JANEZ ALBREHT
NOG. KLUB S ŠMARTNA
NAŠ PESNIK GRADNIK
ROSA POD ZMRZIŠČEM
ŽUPNIJA
OLIJEV PARTNER
SLAVKO FRAS
DANA ANDREWS
OČKA
AMERIŠKA TV NANIZANKA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA BARRETT
A
KATOLIŠKO VICE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: obravnava, prestopek, rastitev, ate, Srnec, Viduka, RI, vinar, nika, sila, bajta, LO, rokoko, Zabok, sistem, okovi, sin, sinoptika, buba, sto, tnala, ksi, Eli, atenej, Aat, stol, Ralston, sum, benlate, trafika, trs, srakar. Ugankarski slovarček: ALOHTON = tujec, priseljenec, ARAF = po Mohamedu kraj med nebesi in peklom, katoliške vice, KOSEZ = svobodnjak v fevdalizmu, MARAN = ameriška manekenka in filmska igralka (Josie, 1978-), NEK = vzdevek italijanskega pevca Filippa Nevianija (R. 1972-), OKADA = japonski motociklist (Tadayuki, 1967-), TORBERN = skandinavsko mško ime, VION = starejši francoski alpski smučar (Michael, 1959-).
Govori se .
IT/.; da je v Ptuju lepo biti pri koritu. [e zlasti, će je to korito iz prave stranke. Potem zate ne veljajo niti zakoni, ki jih je sprejela država, kar kaze zadnji sklep mestnih veljakov, objavljen v občinskem uradnem trobilu, po katerem bo javne zavode lahko barval mestni svetnik. Samo da bodo barve prave.
... da je beseda "mladi" zelo raztegljiva. V kidri-ćevski občini seže v po-
40. leta, će sodimo po članstvu v stranki mladih.
... da je prišla lestvica najvišjih plač v javnih zavodih ravno pravi čas: mladi se bodo veliko lažje odločili o svoji poklicni poti. "Mami, ko bom velika, bom direktorica v ormoškem zdravstvenem domu."
... da so zlobneži kidri-čevskemu županu očitali, da se je z gasilskim avtomobilom vozil na službe-
no pot. Pa se ni. Sedaj mu lahko drugi očitajo, kakšen župan je, če sploh ne ve, kakšen je gasilski avto odznotraj. Kdo bi ustregel vsem?!
Vidi se ...
... da je država mačeha. Eni ormoški direktorji javnih zavodov imajo mil-jonske pla~e, drugi pa si morjao {e sneg sami po~i-stiti pred svojimi institucijami.
Lujzek • Dober den vsoki den
Ju-hu-hu, mesec merc je tu, zima spravi se domu. Prej-šji tjeden pa smo prišli na svoj račun vsi tisti in še drugi, ki smo diplomirali iz lopatologije. Saj vete, to je tista znanstvena veda, ki ti pomaga tudi pri kidaji snega, štihaji na vrti, kopaji v gorici in drugih zemljorilskih disciplinah. Z Mico sma tak sneg metala, ke sma se sama sebi smilovala, poleg smejala, enega sneženega moža naredla, mu vejki nos montirala, ga z metlo opre-mla in mu tudi med nogami tiste zadeve zrihtala. To je delo moje Mice, kije dugo tisti kepici in klinček v rokah mučkala ...
Ja, človik pa na stora leta vse doživi, otroštvo, starost, veselje in norost, betege in zdrovje, rovna polja in bodičasto grmovje. Saj vete, kak provi tista živlenska resnica, da se na storega deda radi sprovijo vsi betegi, razen ženska. Podobno je seveda tudi pri ženskem spoli in tak te vena že more biti, pri glovi in riti, pri rokah in nogah, ki jih začne skleroza
moriti. Podobno je tudi z mog-žani in drugimi organi, tudi tistimi med nogami.
Tejko te o toti živlenski fizolo-fiji, pameti in noriji. Kak pa se kaj priprovlate na uradni skok v Evropsko unijo? Mija z Mico sma že štalinke poštrihala, plot poprovla, tunko napunla, pesi novi pesjak naredla, šajbe na hiši spucala, da boma lepše v Evropo gledala. Obadva še morema k zobozdravniki iti, da se bo dalo bojše jesti in piti. Evropska unija nas čoka prvega maja, ko si bomo drgoč, kak v storih cajtih zapeli - Živel 1. maj, ko bo tri dni fraj, ko bomo šli na veselice, si privošli tudi povitice, postavli majsko drevo in sami sebi lagali, da nam od te naprej bo bojše šlo. Bomo vidli, so rekli slepi in čuli, pro-vijo gluhi. Kaj se tiče vida in sluha, sen jaz tak nareti, da čujem samo dobre stvari, vidim lepote in voham dobrote...
Tejko te za gnes, radi se mejte do našega drugega srečaja pač po tistem storem načeli - Malo radi, malo kradi, a pošteno živi. Saj vidite, kaj delajo novodobni kapitalci, politiki in drugi menežerci. Sami naj žerejo sebe in ne mene in vas. Lepo vas podavljam.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 4. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (O delu babice - Marija Slodnjak). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
PETEK, 5. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
SOBOTA, 6. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT
in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). NEDELJA, 7. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIÎ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). PONEDELJEK, 8. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val).
TOREK, 9. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport.
13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Štajerski val).
SREDA, 10. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na delovnem mestu bodo mnogi v teh dneh preizkušali vaše potrpljenje. Ko se vam bo zdelo, da so pretiravali, naredite nekaj vaj za sproščanje in pojdite dalje. Ne zapravljajte preveč denarja.
BIK
Zadnje časa ste res veliko garali, zato si dejansko lahko privoščite kakšno nagradico. Pojdite tja, kamor si želite, ali pa si privoščite kaj bolj razkošnega. Vaša denarnica ne bo še tako kmalu prazna.
DVOJČKA
^^ Zaradi težav v službi bi naj-^ raje vsem pokazali hitet in f	začeli znova, a s tem bi
odkrižali le stare težave in si nakopali nove. V partnerski zvezi bo prišlo do malega nesoglasja. Bodite odkriti tudi do sebe in partnerja.
RAK
Na delovnem mestu boste v teh dneh zaradi narave dela miselno odsotni. Sodelavci si bodo to razlagali po svoje in zato bo prihajalo do nesporazumov. Upravičeno boste dvomili v prijateljičino iskrenost.
LEV
Vse preveč ste vložili v svoj projekt, da bi sedaj vse skupaj pustili in odnehali. Kmalu se bodo pokazali tudi dobri rezultati, s katerimi boste zadovoljni tako vi kot vaši nadrejeni.
DEVICA
Na delovnem mestu ne popuščajte osebi, ki je zapravila vsako priložnost, ki ste ji jo dali. Enostavno pre-slišite njena moledovanja, čeprav bo težko. Pazite se viroz, ki vam zlahka prekrižajo poslovne načrte.
TEHTNICA
Na delovnem mestu bodo vsi okoli vas hiteli, a poskušajte biti mirni in ne odkrijte vseh vaših kart. Začnite previdno pripravljati teren, potem napadite. Ne zahtevajte preveč od partnerja, saj je že čisto zmeden.
[KORPIJON
S tekmovalnostjo na poslovnih poteh ni nič narobe, ampak pazite, zaradi nje lahko nekega dne vaši zavezniki postanejo vaši sovražniki. V boju s stresom bo prišla pomoč. Sprejmite jo.
STRELEC
Nekdo vam skuša prikriti zelo pomembne poslovne informacije. Pojdite na vsa možna srečanja, da ne boste česa preslišali aH pa spregledali. Ne jejte toliko vitaminskih tablet, raje si privoščite sadni dan.
KOZOROG
Dobro se zavedate, da bo vsak, ki vas bo skušal ovirati pri uresničitvi vaših poslovnih načrtov, velik revež. Malo popustite, saj ni vedno dobro, da gremo na nož. V osebnem življenju pokažite, kaj čutite.
VODNAR
Glede novega projekta in vseh tegob in radosti, ki jih izvedba tega prinaša s seboj, boste zelo skeptični. Poslovni partneiji in sodelavci vas bodo presenetili. Na povabilo za izlet ob koncu tedna pa se le odzovite.
RIBI
V tem tednu se na poslovnih poteh ne lotevajte zahtevnih projektov, raje uresničite kratkotrajne cilje. Če vam nagaja hrbtenica, si privoščite vsaj kakšno uro plavanja na teden. Koristilo vam bo.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Sedaj gre zares!
To soboto se bo s tekmo Maribor PL - Gorica začel spomladanski del prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi, ki se po novem imenuje Liga Si.mobil Vodafone. Najprej bodo na sporedu štirje krogi »rednega« dela, nato pa se bodo ekipe razvrstile v dve skupini; prva šesterica se bo merila za naslov državnega prvaka, druga pa za obstanek med prvoligaši. Zadnja ekipa neposredno izpade v drugo ligo, predzadnja pa se bo v dveh tekmah pomerila z drugouvrščeno ekipo 2. SNL.
V pripravljalnem obdobju so se ekipe razkropile po pripravljalnih centrih od Slovenije, prek Hrvaške in BIH do Tur~ije, vsi pa so prepri~ani v uspešnost priprav. Poznavalci nogometne scene dajejo najve~ možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka Olimpiji, Mariboru, Muri in Gorici. Najboljše rezultate v prijateljskih tekmah so dosegali igralci Mure, kjer spet blesti tandem Obilinovič-Rakovič. Pri Ljubljančanih veliko pričakujejo od Cimerotiča, ki pa še vedno ni optimalno pripravljen. Mariborčane sta zapustila Karič in Filekovič, Pekič je poškodovan, a so še vedno močno moštvo za slovenske razmere.
Nas seveda najbolj zanima stanje v ptujskem prvoligašu, kjer so bili v zimskem premoru zelo aktivni, saj so se okrepili s petimi novimi igralci (Dabanovi~, Zili~, Berko, Selimovi~ in Grižonič) in trenerjem (Lušič). To seveda ni nobena garancija za uspeh oz. zagotovljen obstanek med prvoligaši, a je jasen znak, da je klubska uprava storila vse, kar je v njeni moči, sedaj pa je žogica na strani trenerjev in igralcev. Le-ti morajo na igrišču nadgraditi delo uprave in si najprej v štirih tekmah zagotoviti dobro izhodišče za kon~nico (Koper in Šmartno v gosteh, Primorje in Ljubljana doma), nato pa v dvobojih z neposrednimi tekmeci za obstanek pokazati dovolj znanja in želje, da si zagotovijo osnovni cilj - obstanek. Neposredna tekmeca Ptuj~anov sta Ljubljana in Dravograd, ki se tako kot Koper ubadata s precejšnjimi kadrovskimi in finan~nimi problemi, a seje že ve~krat izkazalo, da se finan~no stanje ne odraža nujno tudi na rezultatih kluba.
Katere so prednosti in katere slabosti zasedbe Kumha Drave se je delno že pokazalo na pripravljalnih tekmah, delo trenerja pa je, da skrije slabe strani in izkoristi dobre. Veliko se pričakuje predvsem od reprezentan~nega vratarja Mladena Dabanovi-ča, ki bi lahko bil pomemben člen stabilne obrambe, ki jo vodi Emil Šterbal. Drugi adut je napadalni dvojec Zili~-Majcen. Prvi je željan dokazovanja, drugi pa po slabšem jesenskem delu spet napoveduje vrnitev v staro formo, ko je bil najboljši strelec druge lige. Največja težava trenerja Lušiča tako ostaja zvezna vrsta, kjer bo potrebno z veliko tekanja in medsebojnega sodelovanja zakriti vrzeli.
Obeta se nam torej zanimiva nogometna pomlad. Z novim tekmovalnim ustrojem bo zanimivo do konca, saj se bodo med seboj vedno merili neposredni konkurenti za mesta na lestvici. Svoj del zgodbe bodo dodali še na NZS, kjer z novimi zahtevami v sistemu licenciranja klubov dodatno dvigujejo temperaturo. To pa je že tema za novo zgodbo.
Nogomet • NK Kumho Drava
Iz Novigrada v Koper po točke?
Obilne snežne padavine so naredile svoje tudi v nogometnih tekmovanjih, saj je zaradi njih vse prestavljeno za teden dni. To se je dogodilo že v 1. SNL, sedaj pa so vodstva tekmovanj v 2. SNL in 3. SNL - sever prav tako prestavila pricetek nadaljevanja prvenstva - pomlad 2004.
Nogometaši Kumha Drave bodo tako prvic stopili na igrišče v nedeljo, in sicer v Kopru, kjer bodo merili moči z domačo istoimensko ekipo. V soboto so nastopili v Rušah, kjer so se pomerili s Pohorjem, rezultat pa je bil 2:2. Dvakratni strelec za Ptujčane pa je bil Slaviša Jevdenič. Razmere za igranje pa so bile nemogoče, saj je bilo igrišče zelo slabo pripravljeno. To je dalo vedeti vodstvu ptujskega prvoligaša, da se bo na Štajerskem težko pripravljati, oziroma skorajda nemogoče. Odločili so se, da bodo prvo srečanje v spomladanskem delu prvenstva pričakali v Novigradu in od tam krenili na srečanje v Koper. V vsekakor boljših pogojih za delo bodo lahko pilili formo
;rtomir Goznik
S. Berko, NK Kumho Drava
Nogomet • Turnir »Rad igram nogomet«
Prvo mesto Ptuj~anom
Nogometna akademija Ptuj, ki deluje v okviru NK kumho Drava je v športni dvorani Center na Ptuju bila organizator turnirja v malem nogometu za najmlajše -Rad igram nogomet. Kot vedno, so tudi tokrat Ptuj~ani bili zelo dober organizator, tako, da so se
mladi nogometaši, bodo~i slovenski reprezentantje zelo dobro po-~utili v najstarejšem slovenskem mestu. Številni gledalci v ptujski športni dvorani so lahko uživali ob prikazanem nogometu. Seveda pa moramo ob tem pohvaliti vse, ki so pri tem projektu sodelo-
Zmagovalna ekipa NA Ptuj (U-10) s trenerjem Miranom Klaj-deričem
vali na ~elu z direktorjem ptujske nogometne akademije Boštjanom Majcnom.
V skupini A so prvo mesto osvojili mladi ptujski upi, ki so premagali Fužinar in Muro, ter remizirali z mariborskimi vrstniki. Tako so si mladi ptujski nogometaši (kategorija A) pridobili pravico nastopa v finalu tega tekmovanja.
REZULTATI - KATEGORIJA -A: Maribor - Mura 2:2, Fužinar -N.A. Ptuj 0:2, Maribor - Fužinar 0:0, Mura - N. A. Ptuj 0:1, Mura -Fužinar 0:1, N. A. Ptuj - Maribor 0:0.
KONČNI VRSTNI RED: Nogometna Akademija Ptuj 7, Fužinar 4, Maribor 3, Mura 1 točko.
REZULTATI - KATEGORIJA
-B: Maribor - Mura 1:1, Fužinar - N.A. Ptuj 0:0, Maribor - Fužinar 1:0, Mura - N.A. Ptuj 4:0, Mura -Fužinar 1:1, N. A. Ptuj - Maribor 0:0.
KONČNI VRSTNI RED: Maribor in Mura 5, Fužinar in Ptuj 2 točki.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik NK Kumho Drava Robert Furjan je svoje delo opravil, sedaj je na vrsti trener Srečko Lušič in njegovi varovanci.
in poizkušali razne taktične variante, kar bo potrebno, saj njihovi nedeljski domačini, kljub številnim težavam, računajo na gladko zmago.
Zmotno bi bilo razmišljanje, da se bodo Dravi točke kar same pripeljale in da je glede izida že vse jasno. Ekipi sta v različnih položajih, a oboji rabijo točke. Ver-
jamemo pa v varovance trenerja Lušiča, da bodo dali vse od sebe, da bi kar v prvem srečanju pričeli zbirati zlate točke obstanka.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Boris Sambolec, NK Aluminij
Vrnitev po petih mesecih
Jesenski del prvenstva v 2. SNL so nogometa{i Aluminija igrali brez svojega kapetana Borisa Sambolca.
Temu čvrstemu 23-letnemu fantu je popustilo levo koleno in poškodba križnih vezi in meniskusa je bila takšna, da ga je za dalj časa oddaljila od nogometnih površin.
"Seveda je lažje igrati kot gledati, vendar se tu nič ne more. Poškodba je poškodba in moral sem to opraviti. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vodstvu Aluminija, da smo vse to skupaj uspešno prebrodili. Ko smo pričeli s pripravami na drugi del prvenstva, sem si močno želel vrnitve. Po treh tednih se je pojavilo manjše vnetje, vendar je sedaj vse v redu," je o svoji poškodbi dejal Boris Sambolec.
Boris spada med izredno borbene nogometaše. Dobro ve, da bo lahko dobro igral samo takrat, ko bo dobro pripravljen. Zato pa tudi zelo marljivo dela na treningih. Kapetan Aluminija je o pripravah dejal naslednje: "Vsak začetek priprav je težak. Trenerji delajo po svojih programih, mi pa to izvršujemo, saj se nogometaši zavedamo, da samo dobro pripravljen lahko narediš tisto, kar od tebe zahtevajo, po drugi strani pa je potem veliko lažje. Letošnja zima nam jo je nogometašem lepo zagodla, saj so pogoji za delo v kontinentalnem delu Slovenije težavni. Veliko je snega, pa tudi igrišča so zato trda in poledenela. Neko-
Boris Sambolec, NK Aluminij
liko več prednosti pri tem imajo klubi s Primorske. Toda, ko se bo igralo, bodo pogoji za vse enaki, zraven tega pa bo sneg tudi hitro odšel."
Če dolgo ne igraš, potem je želja po igranju še toliko večja. Kakšno uvrstitev pa Boris Sam-bolec napoveduje za Aluminij v spomladanskem delu prvenstva: "Predvsem si želim, da bi vse minilo brez poškodb. Aluminij je na sredini prvenstvene razpredelnice. Dobro smo se pripravljali in upam, da bomo boljše nastopali na svojem igrišču, kjer smo si v prvem delu ob slabih rezultatih zapravili priložnost za zelo visoko uvrstitev. Mnenja sem, da bomo končali okrog četrtega, petega
mesta, kar bi tudi bil zelo lep uspeh naše mlade ekipe," je za zaključek pogovora dejal Boris Sambolec.
Danilo Klajnšek
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška ccsta 10, Kidričevo
Rokomet • 1. SRL (m, ž)
Veliki Nedelji uspelo zmagati po petih mesecih!
TERMO - VELIKA NEDELJA 24:25 (9:11)
VELIKA NEDELJA: Kisovec, Gotal 7, Mesarec, Trofenik, Gre-gorič, Pot očnjak, Kumer 1, Planine 4, Kokol, Stojinovič, Kukec 1, Šantl 7, Kozomara 5, Okreša.
Rokometaši Velike Nedelje so za nekatere nepričakovano slavili zmago v Škofji Loki, proti domačemu Termu, za druge pa je to pomenilo samo korak naprej od tistega, kar so pokazali proti Gorenju iz Velenja, ko so zares zelo dobro parirali renomiranim gostom. Želja po uspehu in nujno potrebnih točkah v borbi za obstanek je bila odločilnega pomena.
Že v prvem polčasu je bilo slutiti, kaj se lahko zgodil. Prvi del igre so dobili gostje iz Velike Nedelje z dvema zadetkoma prednosti.
Začetek drugega polčasa pa je dal jasno vedeti, da se bo to res zgodilo, saj so gostje v 45. minuti prišli do prednosti šestih zadetkov (20: l4). Seveda se je gostiteljem pričelo naenkrat muditi in so zmanjšali prednost na
Foto: Črtomir Goznik
Marko Gotal je v Škofji Loki dosegel sedem zadetkov. Veliko-nedeljani so tako dosegli drugo zmago v letošnjem prvenstvu, prvo so dosegli 26. 9. 2003 proti Inlesu.
samo zadetek zaostanka, vendar pa je bila končno enkrat končnica srečanja na strani gostov iz
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 14. KROGA: Termo - Velika Nedelja 24:25 (9:11), Celje Pivovarna Laško - Prule 67 31:23 (17:9), Gorenje - Inles Riko 33:24 (17:13), Trimo - Adria Krka 30:28 (13:15), Cimos Koper - Prevent 33:29 (16:17). Srečanje Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje je bilo odigrano sinoči.
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	14	13	1	0	27
2. GORENJE	14	11	1	2	23
3. PRULE 67	14	10	1	3	21
4. PREVENT	14	10	1	3	21
5. CIMOS KOPER	14	6	2	6	14
6. TERMO	14	7	1	7	15
7. RUDAR TRBOVLJE	13	6	0	7	12
8. TRIMO	14	4	2	8	10
9. ADRIA KRKA	14	4	1	9	9
10. JERUZALEM ORMO@	13	3	3	7	9
11. VELIKA NEDELJA	14	2	1	11	5
12. INLES RIKO	14	1	0	13	2
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE
Rezultati 15. kroga: Burja - Piran 24:40 (11:18), Škofja Loka - Mer-cator Tenzor Ptuj 30:25 (12:14), Olimpija PLK - Žalec 29:27 (17:12), Krim Eta Malizia - Celeia Celje 37:12 (18:8), Gramiz Kočevje - Izola Bori KMO 36:33 (17:15).
1. KRIM ETA MALIZIA	12	12	0	0	24
2. PIRAN	15	12	0	3	24
3. @ALEC	14	8	2	4	18
4. OLIMPIJA PLK	13	9	0	4	18
5. MERCATOR TENZOR PTUJ	14	7	0	7	14
6. BURJA	13	6	2	5	14
7. [KOFJA LOKA	13	6	1	6	13
8. CELEIA CELJE	15	4	1	10	9
9. GRAMIZ KO~EVJE	14	3	0	11	6
10. IZOLA BORI KMO	15	0	0	15	0
Strelstvo
DVOBOJ HRVA[KA -SLOVENIJA
V soboto je v Zagrebu potekal tradicionalni dvoboj med reprezentancami Slovenije in Hrvaške, v streljanju z zračnim orožjem, ki so ga dobili Hrvaški strelci s skupnim rezultatom 5:3.
Med člani je z odličnim rezultatom 579 krogov zmagal Bo{tjan Simoni~ iz SD Kidričevo.
Za reprezentanco Slovenije sta nastopila tudi dva mladinca iz SD Juršinci. V streljanju z zračno pištolo je Simon Simoni~ z rezultatom 562 krogov zasedel 2. mesto, Rok Pu~ko pa je z rezultatom 550 krogov zasedel 4. mesto.
Za mladinsko pištolsko ekipo je ponovno nastopila tudi strelka SK Ptuj, Mojca Lazar, ki se je odrezala zelo dobro in dosegla 350 krogov. Kot zanimivost velja omeniti, da je tekmovanje potekalo na modernih elektronskih tarčah.
REKREATIVNA LIGA S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO
V nedeljo je v organizaciji SK Ptuj na strelišču na Ptuju potekal 5. krog rekreativne lige s serijsko zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 21 posameznikov. Tekmovali pa so tudi v ekipni konkurenci, v kateri je nastopilo 7 ekip.
Velike Nedelje, ki so zasluženo osvojili dve točki.
LOKA KAVA -MERCATOR TENZOR PTUJ 30:25 (12:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lakič, Potočnjak 2, Šijanec 2, Pučko, Lazarev, Černe, Radek 11, Ramšak, Nojinovič 2, Brumen 2, Murko 4, Kelenc, Majnik, Rauko-vič 2. Trener: Vlado Hebar.
Ptujske rokometašice so gostovale v Škofji Loki, kjer so želele svojim gostiteljicam vrniti za poraz v prvem delu, ki so ga doživele na domačem parketu. Po igri v prvem polčasu je že izgledalo, kot da domačinke tokrat ne morejo zmagati. Gostje so znale izkoristiti odlične obrambe Lakičeve in dobro strelsko formo Radeko-ve ter hitro povedle z 8:2. Žal pa je bilo nekaj napak pri ptujskih rokometašicah dovolj, da so domačinke pred koncem polčasa močno znižale vodstvo.
Na začetku drugega polčasa je vodstvo kaj hitro skopnelo, saj so Škofjeločanke rezultat uspele izenačiti na 16:16. Dobre obrambe Lakičeve niso bile več dovolj, saj so domačinke uspele zaustaviti Radekovo. Slabih deset minut pred koncem so si rokometašice Loke kave priigrale prednost treh zadetkov, kar je bilo na koncu dovolj za zmago.
Danilo Klajnšek
Med posamezniki je bil najboljši strelec Ludvik P{ajd (SK Ptuj), ki je dosegel 179 krogov. Drugo mesto je zasedel Zvonko Mlakar (SD Mercator), ki je dosegel 177 krogov. Tretji pa je bil Albert Fr-~ec (SD Kidričevo), ki je prav tako dosegel 177 krogov, vendar s slabšo zadnjo serijo.
V ekipnem delu so slavili strelci SD Mercator (523 krogov), druga je bila ekipa SD Dornave (508 krogov), tretja je bila ekipa SD Kidričevo (501 krog) in četrta ekipa SK Ptuj (495 krogov).
Naslednji krog rekreativne lige bo v nedeljo, 21.marca 2004, do konca lige pa so še trije krogi. Vsi, ki vas zanima tekmovanje v tej ligi, vljudno vabljeni!
Simeon Gonc
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - moški
Težka zmaga Gorišnice
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 14. KROGA: Go-
rišnica - Chio Kranj 34:31, Črnomelj - Svi{ 30:31, Gold Club -Slovan 38:26. Srečanja Sevnica -Mokerc, Dol TKI Hrastnik - Mitol Sežana in Pekarna Grosuplje so preložena na kasnejši termin.
1.	GOLD CLUB 14
2.	SVIŠ	14
3.	GORIŠNICA 14
4.	GROSUPLJE 13
5.	GORICA LEASING 13
6.	SLOVAN	14
8
7. DOL TKI HRASTNIK 13 6
8.	MITOL SE@ANA
9.	CHIO KRANJ
10.	SEVNICA
11.	MOKERC
12.	ČRNOMELJ
13
14 13
13
14
14 0 11 0 8 2 8 0 8 0 0 1 1 2 2 0 0
GORIŠNICA - CHIO KRANJ 34:31 (15:16)
GORI[NICA: Valenko, Sok 2, Vajda 2, Korpar 1, I. Ivančič 2, Lo-zinšek, Buzeti 2, D. Ivančič 5(2), Sapač, Firbas 4, Kumer 9(4), Pisar 7, Štrbal, Klemenčič. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Gorišnice so v tem srečanju veljali za velike favorite za zmago. Do nje so sicer prišli, vendar veliko težje, kot so sami pričakovali. Še posebej v prvem polčasu je bila igra enakovredna, prav tako tudi rezultat. Gostje iz Kranja so na odmor odšli celo z zadetkom prednosti.
Pri domačih je po dolgem času zaradi sanacije poškodbe zaigral njihov najboljši strelec Dejan Ivan-čič. Toda tudi z njim ni šlo vse gladko. V 47. minuti so si doma-
14 11 2	1	24
14 11 2	1	24
14 10 0	4 20
1	5 17
2	5 16
14 8
7
čini priigrali prednost petih zadetkov (27:22) in jo s pametno igro zadržali do konca srečanja in prišli do pomembne zmage v borbi za drugo mesto na prvenstveni razpredelnici.
Danilo Klajnšek
2. SRL MOSKI
REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Šmartno 99 21:28, Cerklje -Atom Krško 35:28, Arcont Radgona - Dobova 35:35, Izola - Alples Železniki 29:24. Srečanji Grča Kočevje - Ajdovščina in Radovljica -Radeče sta bili odigrani sinoči.
1.	DOBOVA
2.	CERKLJE
3.	IZOLA
4.	ŠMARTNO 99
5.	ARCONT RADGONA 14
6.	ATOM KRŠKO 14 6 2 6 14
7.	RADOVLJICA 12 4 3 5 11
8.	GRČA KOČEVJE 13 4 2 7 10
9.	AJDOVŠČINA 13 4 0 9 8
10.	ALPLES ŽELEZNIKI 14 3 2 9 8
11.	DRAVA PTUJ 12 2 2 8 6
12.	RADEČE	12 0 2 10 2
DRAVA - [MARTNO 99 21:28 (9:13)
DRAVA: Klinc, Kelenc, G. Bra-čič, Predikaka, Skaza, Majcen 2, M. Bračič 4 (2), Kac 1, Štager, Horvat 5 (3), Luskovič, Selinšek 5 (4), Kotar 2, Alič 1. Trener M. Valenko.
Domačinom pred 100 gledalci ni uspelo nadigrati nasprotnika kljub temu, da so igrali 8 minut, gostje pa 16 minut z igralcem manj. Ekipi sta pričeli nervozno, izgubljale so se žoge in gostom je uspelo šele v 4. minuti prvič zatresti mrežo, nato pa so si hitro pridobili prednost.
V nadaljevanju so se domačini s tremi zaporednimi zadetki ponovno približali na zadetek zaostanka. Zbrani gostje so takrat onemogočili domače strelce in uspeli iz hitrih protinapadov priigrati 10 zadetkov prednosti, kar je zadostovalo za visoko zmago. Ob koncu so gostitelji z nekaj zadetki poraz omilili, kar pa ni opravičilo za nezbranost med igro.
anc
ARCONT RADGONA - DOBOVA 35:35 (19:14)
ARCONT RADGONA: L. Klun, Buzeti 4, Petraš 4, Hojs, Lovrec, Zorko 12, Kolmanko 5, Merica 2, Vereš, N. Klun 2, Krajnc, Žinkovič 6, Karnet, Pučko.
Gostitelji so celotno tekmo vodili, gostje pa so le dvakrat rezultat izenačili. Najprej na 1:1, nato še na končnih 35:35 tri sekunde pred koncem dvoboja, niti enkrat pa niso vodili.
Razlika je še v 53. minuti znašala šest zadetkov (33:27) in prav nihče izmed pristašev domačega kluba ni pomislil na izgubo točke. Gostje so v zadnjih minutah z zelo grobo igro na klop (pozneje pa celo v bolnišnico) spravili Zorka, Petraša in Žinkoviča. Za slednjega je sezona zaradi zloma prsta že končana. Sodnika sta grobo igro gostov dovoljevala, z vedno manjšim številom kvalitetnih rokometašev pa domačini niso uspeli zmagati.
MŠ
Atletika • Dvoransko DP za člane in pionirje
Sandi Kukovec je najhit-
■ v ■ ■ ■	■■■
rejši pionir v Sloveniji
S članskim dvoranskim državnim prvenstvom v Šempetru pri Novi Gorici se je v Sloveniji končala sezona dvoranski atletskih tekmovanj. Za najboljše slovenske atlete sledi vrhunec zimske sezone - dvoransko svetovno prvenstvo, ki bo prihodnji teden v madžarski prestolnici, kjer bomo stiskali pesti za naše tekmovalce, na čelu s svetovno rekorderko Jo-lando Čeplak.
Članskega prvenstva v Šempetru sta se iz Atletskega kluba Ptuj udeležila povratnik na atletske steze, skakalec v višino Davorin Sluga, pred dvema letoma udeleženec mladinskega svetovnega prvenstva na Jamajki, in skakalka v daljino Nina Kolarič. Davorin je po več kot enoletni odsotnosti iz atletskih aren na svojem prvem tekmovanju v skoku v višino dosegel tretje mesto s preskočenimi 205 centimetri, le drobec pa mu je zmanjkal na višini 208 centimetrov, s katerim bi zasedel drugo mesto za letos odličnim Rožletom Prezljem, ki je postavil slovenski državni rekord s preskočenimi 231 centimetri. Velika želja največjega upa ptujske atletike je poskusiti se v skoku v daljino, kjer je svoj talent izkazal že kot mladinec, ko je postavil ptujski rekord s 731 centimetri. Druga udeleženka na državnem prvenstvu Nina Ko-lari~, po mnenju njenega trenerja Gorazda Rajherja, ki je hkrati tudi Slugov trener, ni uspela se-
Sandi Kukovec, državni prvak med pionirji v teku na 60 metrov
staviti skoka, v katerem bi pokazala svojo pripravljenost, zato je končala na desetem mestu.
Največje presenečenje letošnje zimske sezone pa je Sandi Kukovec, ki je na državnem pionirskem prvenstvu v Ljubljani v teku na 60 metrov dosegel prvo mesto z odličnim časom za njegovo starostno kategorijo 7,45 sekunde. Najhitrejši je bil že v kvalifikacijah s 7,49 sekunde, kjer je nastopilo 40 mladih šprinterjev, v finalu pa je suvereno opravil s tekmeci, ki pozimi vadijo v precej boljših razmerah. Njegov trener Franc Ivan~i~ že pripravlja program vadbe za mladega atleta, s katerim bo poskušal obdržati primat najboljšega pionirja tudi na prostem. Ostalo
zastopstvo ptujskega atletskega kluba je doseglo skromnejše rezultate, kar gre pripisati mladosti, saj bodo imeli pravico nastopa na tem tekmovanju tudi prihodnja leta.
Za konec pa naj še omenimo, da se ptujski dvoranski atletiki obetajo boljši časi, saj naj bi v okviru obnove in razširitve tribun na mestnem stadionu zgradili pokrito atletsko stezo s pripadajočimi objekti, ki bodo omogočali kvalitetnejšo in kontinuirano vadbo skozi celo leto. Tako bodo ptujski atleti bolje pripravljeni na merjenje moči z drugimi slovenskimi atletskimi centri, ki pokrite objekte že posedujejo in jih s pridom izkoriščajo.
Uroš Esih
Foto: UE
Mali nogomet • 1. SLMN
Vodili s 3:0, na koncu pa lovili točko
1. SLMN
REZULTATI 15. KROGA: Vito-marci Petlja - GIP Beton 4:4 (2:0), Puntar Alpkomerc - Nazarje 5:5 (2:3), Svea Lesna Litija - Napoli Pernica 12:3 (5:1), Metropol - Kix Ajdovščina 3:5 (1:1), Mavi Brežice - Dobovec 5:8 (3:2).
1.	SVEA LESNA LITIJA 14 14 0 0 42
2.	PUNTAR ALPKOMERC 15 11 2 2 35
3.	AZARJE	15 7 3 5 24
4.	VITOMARCI PETLJA 15 6 3 6 21
5.	KIX AJDOVŠČINA 15 5 4 6 19
6.	ODOVEC	15 6 1 8 19
7.	GIP BETON	15 5 1 9 16
8.	ETMROPOL	15 4 3 8 15
9.	NAPOLI PERNICA 15 3 2 10 11
10.	MAVI BREŽICE 14 2 3 9 9
VITOMARCI-PETLJA - GIP BETON 4:4 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kamnešek (4), 2:0 Pukšič (16), 3:0 Pukšič (23), 3:1 Guček (25), 3:2 Adrinjek (3 3), 3:3 Bre~ko (37), 3:4 Bre~ko (38), 4:4 Vozelj (40 avtogol).
VITOMARCI-PETLJA: Kornik, Kraut, Kurnik, Kamnešek, Pukšič, Krampelj, Radamani, Pol{ak, Novak, Sprah. Trener: D. Križman.
Kolesarstvo
Malokateri od gledalcev (100) je pričakoval ob koncu takšen razpleta dogodkov, potem ko so domačini s prepričljivo igro v prvem delu nadigrali goste
V prvih minutah igre so gostje izpustili idealno priložnost za vodstvo, zatem pa je vratar gostov Martinčič nepravilno zaustavil domačega napadalca, sodnik je dosodil 6-metrovko, ki jo je Ka-menšek realiziral. Gostov vostvo ni zmedlo. Nekajkrat so z nevarnimi streli ogrozili domača vrata, toda vratar Kornik in obramba je delovala čvrsto in zbrano. Obe ekipi sta si ustvarjali priložnosti, a uspelo je le Pukšiču, da je vodstvo zvišal.
Po odmoru so v začetku dominirali domačini in v eni od najlepših akcij po dvojni podaji Kraut - Pukšič je slednji dosegel zadetek. Gostje niso popustili, napadi so postajali vse nevarnejši in uspeli so doseči zadetek, toda tako izkušenih igralcev Vitomarc to ne bi smelo zmesti. Delovali so nezbrano, nervozno, še zlasti,
Silvo Kornik (KMN Vitomarci Petlja).
ko je izkušeni igralec Kraut zaradi oklevanja zapravil tri idealne priložnosti, kar je v domače vrste vneslo negotovost. To so izkoristili gostje in v razmiku petih minut dosegli izenačenje in si dve minuti pred koncem priigrali celo vodstvo. Trenerju Križma-nu ni preostalo drugega, kot da je odličnega Kornika zamenjal s petim igralcem Sprahom in po nenehnem obleganju vrat gostov se je to obrestovalo. 14 sekund pred koncem je z desne strani Radamani močno streljal, žoga se je zapletla v nogah Vozlja, ki jo je nesrečno preusmeril v lastna vrata ter tako domačinom podaril dragoceno točko, ki jo potrebujejo. Toda žal so si s tem neodločenim rezultatom zmanj-
Spica "Po padlih mejah"
Kolesarsko društvo MTB Spica iz Ptuja obstaja že tretje leto, šteje približno 45 članov in je do sedaj organiziralo dva maratona v okolici Ptuja in več kot dvajset "fur", kot pravijo člani kolesarskim izletom. Prav tako je društvo sodelovalo pri načrtovanju kolesarske mreže za Spodnje Podravje, ukvarjajo pa se zgolj z rekreativno dejavnostjo. Letos, ko se Slovenija vključuje v evropske integralne tokove, pa pripravljajo poseben projekt. Ime projekta "Po padlih mejah" pomeni, da bodo v dveh dneh prekolesarili "padlo" avstrijsko, italijansko in madžarsko
mejo. Startali naj bi 29. aprila na Debelem rtiču, in nekoliko po Sloveniji, nekoliko pa izven države kolesarili do Lendave, dvodnevno kolesarjenje pa bi skozi Ljutomer, Ormož in Gorišnico zaključili pred mestno hišo na Ptuju proti večeru 30. aprila, torej dan pred "padcem" meje. Približno 15 kolesarjev bo v dveh dneh (kolesarili bodo le podnevi) prevozilo okrog 650 km. Vodja projekta Aljoša Đerič je ob tej priložnosti dejal: "Za Slovenijo in še nekatere države bo 1. maj dobil nov pomen. Za nas pomeni ta projekt nekakšno nostalgijo na preteklo
Kickboks • Nepogrešljivi 2004
Promocija mojstrov in članov KBV Ptuj
zaslužnih
V petek, 27. 2. 2004, je v KICK BOXING CENTRU PTUJ potekala promocija mojstrov borilnih veščin in zaslužnih članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali NEPOGRE-[lJIVI 04. Promocija je potekala letos drugič in bo tradicionalno vsak februar v tekočem letu. Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti člani tekom vseh let ostajali lojalni klubu in so vedno dvigovali ugled kluba. Kot so organizatorji poudarili, na prireditev niso bili povabljeni nekateri bivši člani in mojstri zato, ker s svojimi dejanji škodujejo ugledu kluba, zato niso nepogrešljivi. V centru se je zbralo veliko število članov od ustanovitve kluba 1975 pa vse do danes, tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Letos so bili prvič povabljeni tudi člani iz Kluba borilnih veščin Ormož, ki so bili v začetku sekcija ptujskega kluba. Po treningu, ki sta ga vodila svetovna prvaka Nadja in
Matej [ibila in na katerem so sodelovali zraven aktivnih članov kluba tudi nekateri stari člani -veterani - so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. Predsednik Kluba borilnih veščin Ptuj dr. Mi-
šali upe za osvojitev 3. mesta v prvenstvu.
anc
2. SLMN - vzhod
Rezultati 16. kroga: Bakara Maribor - Bioterme Mala Nedelja 4:7, Cerkvenjak Gostišče Anton -Tomaž 9:6, Sevnica - Slovenske gorice 6:3, Red Bat - Panda Maribor 4:11. Prosta je bila Pizzeria Vinska trta.
1. VNECA	14	12	0	2	36
2. RED BAT	14	10	0	4	30
3. TAM	14	8	1	5	25
4. ERKVENJAK	15	6	4	5	22
5. SLOVENSKE GORICE	14	7	0	7	21
6. PANDA MARIBOR	14	5	2	7	17
7. BIOTERME M. NED.	15	5	1	9	16
8. BAKARA MARIBOR	14	4	0	10	12
9. PIZZ. VINSKA TRTA	14	1	4	9	7 M[
obdobje, hkrati pa hočemo pokazati, da smo pripravljeni na vstop v novo okolje, da imamo moč in energijo, da sprejemamo nove izzive. In to počnemo z zdravim načinom življenja, saj kolesarjenje sem zagotovo spada. Veseli me, da je toliko članov društva vključenih v projekt, da imamo podporo mestne občine, Sportnega zavoda Ptuj in LTO ter lokalnega okolja, saj s tem dokazujemo, da smo na pravi poti. Vključijo se lahko tudi rekreativne kolesarke in kolesarji vseh starosti, saj bomo v zadnjem delu, od Ormoža do Ptuja, po poti "pobirali" vse, ki
Aljoša Đerič
radi sedejo na kolo. Verjamem, da bo na Ptuju 30. aprila veliko število kolesarjev - kot je že večkrat bilo."
ug
leta Zoltan in direktor Sportnega zavoda Ptuj prof. Simon Star~ek
sta pozdravila vse prisotne, nato je dobil besedo član Upravnega odbora kluba Francu Slodnjak, ki je v kratkih besedah orisal razvoj in uspehe kluba in pouda-
Nepogre{ljivi mojstri KBV Ptuj.
ril glavne dogodke v prejšnjem letu. Nato je predal besedo glavnemu inštruktorju kluba prof. Vladimirju Sitarju, ki je vodil prireditev do konca.
Na začetku so diplome o osvojitvi mojstrskega pasu 1. Dan dobili Jurček Horvat, Črt Zadravec in Marcel Fekonja. Nato je Vladimir Sitar glede na leta, v katerih so prisotni zaslužni člani trenirali, po vrsti klical le-te in vsi so dobili lepo priznanje.
Kot prvi je dobil priznanje ustanovitelj kluba Srečko Arnuš, za njim pa so sledili: Borut Košar, Srečko Zorčič, Mehmedalija Mu-janovič, Maks Bračič, Barbara Murat, Branko Breg, Branko Pečar, Drago Rus, Leon Kaučevič, Milan, Boštjan in Franc Brumec, Matej Serdinšek, Sebastjan in Zvonko Zinrajh, Branko Fidler, Maja, Franc in Majda Ozmec, Matej, Nadja, Marjan in Nada Sibila, Črt Zadravec, Edvard in Danilo Korotaj, Ivan Babič, Dušan Pavlica, Alojz Vidovič, Edvard Stegar, Kristjan Slodnjak ...
Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da ta prireditev postaja tradicionalna vsako leto med 20. in 27. februarjem in da se v naslednjem letu vidijo še v večjem številu.
Franc Blodnjak
Sportni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Maribor Pivovarna Laško - Gorica (sobota), Koper -Kumho Drava, Domžale - Dravograd, Ljubljana - CMC Publikum, Šmartno -Mura, Primorje - Olimpija (vse tekme v nedeljo ob 15.00)
ODBOJKA
1. SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI LIGA ZA PRVAKA: 1. KROG: Svit - Calcit Kamnik, Šoštanj Topolščica -Salonit Anhovo 1. SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA ŽENSKE LIGA ZA PRVAKA: 1. KROG: Benedikt - Nova KBM Branik, Sladki greh Ljubljana - HIT Nova Gorica.
LIGA ZA OBSTANEK: 1. KROG: Prevalje - Avto Prstec Ptuj, Luka Koper -Zavarovalnica Maribor Ljutomer, ZPV Novo mesto - Formis Bell Miklavž.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 15. KROGA: Velika Nedelja - Trimo, Gorenje - Jeruzalem Ormož (obe tekmi v soboto ob 19.00), Inles Riko - Termo, Adria Krka - Cimos Koper, Prevent - Celje Pivovarna Laško, Prule 67 - Rudar Trbovlje. 1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA ŽENSKE 15. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija (~etrtek, 4. 3., ob 18.30) PARI 16. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Gramiz Ko~evje (sobota ob 19.00), Celeia Celje - Olimpija, Žalec - Loka kava, Izola bori - Burja Škofije, Piran - Krim Eta Malizia.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 15. KROGA: Mokerc - Gorišnica, Mitol Sežana - Pekarna Grosuplje, Gorica Leasing - Črnomelj, Sviš - Gold club, Slovan - Sevnica, Dol TKI Hrastnik - CHIO Kranj.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 15. KROGA: Dobova - Drava Ptuj, Izola - Gr~a Ko~evje, Železniki -Cerklje, Krško - Arcont Radgona, Šmartno - Radovljica, Rade~e - Ajdovš~ina.
MALI NOGOMET
FINALNI TURNIR ZA NASLOV POKALNEGA PRVAKA SLOVENIJE
To soboto in nedeljo bo v Kobaridu potekal zaklju~ni turnir za naslov pokalnega prvaka v malem nogometu. Para polfinala sta: Vitomarci Petlja - Puntar Alpkomerc in Oplast Kobarid - Nazarje. 2. SLMN - VZHOD
PARI 17. KROGA (5. IN 6. MAREC): Tomaž - Red Bat, Slovenske gorice -Bakara Maribor, Bioterme Mala Nedelja - Pizzeria Vinska trta, Panda Maribor -Sevnica. Prost bo Cerkvenjak Gostiš~e Anton.
FINALNI TURNIR ZA NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA MED SREDNJEŠOLCI
Danes (~etrtek), s pri~etkom ob 10.30, bo v športni dvorani Center na Ptuju potekal finalni turnir za naslov državnega prvaka med srednješolci. Ptuj~ane bo zastopala ekonomska srednja šola.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO
Kolesarji profesionalne ekipe KK Perutnina Ptuj bodo nastopili ta konec tedna na treh dirkah. Prva ekipa šestih kolesarjev pod vodstvom Sre~ka Glivarja bo v soboto nastopila v Pore~u na dirki kategorije 1.5 UCI in v nedeljo na dirki kategorije 1.6 UCI v sosednji Italiji. Druga ekipa s sedmimi ~lani, v kateri nastopajo predvsem mlajši kolesarji, bo pod vodstvom Boštjana Arnuša odpotovala v Švico, kjer bodo nastopili prav tako na enodnevni dirki kategorije 1.5 UCI.
UG
Košarka
OMREZJE.NET & PARKL
Po tritedenskem premoru gre sedaj zares. Ekipe se bodo pomerile v razigravanju za končna mesta. Za prvaka se bodo pomerile ekipe po naslednjem sistemu: A4:B1; A3:B2; A2:B3; A1:B4.
Prva tekma se vedno igra na terenu slabše uvrščene ekipe posameznega para. Igra se na seštevek dveh tekem (doma in v gosteh). Naprej se uvrsti ekipa, ki bo v primeru 1:1 imela boljšo razliko v koših, možen je tudi neodločen rezultat tako na eni ali obeh tekmah. V tem primeru ali primeru enake koš razlike, se
na drugi tekmi igra podaljšek tako dolgo, dokler ni razlika boljša v korist ene izmed ekip.
Pari: (A4) Bar Holliday Neman (B1) KK Starše, (A3) KK Ljudski vrt (B2) Good guys, (B3) Veterani (A2) KK Rače, (B4) SD Cirkovce (a1) Orači
Za mesta od devet do dvanajst se bodo pomerile naslednje ekipe po enakem sistemu: (A6) Sd Destrnik : (B5) Sd Kidričevo, (B6) Sd Ptujska Gora : (A5) SD Majšperk.
Radko Hojak
Mali nogomet
ZLMN ORMOŽ
Končala se je sedma izdaja Zimske lige malega nogometa Ormož, katero organizira športno društvo Pušenci. V prvi ligi (tekmovanje so končali že pre dvema tednoma) so prvaki tretjič zapored postali igralci Belconta (Bedrač, Kralj, Školiber, Magdič, Kupčič, Kamenšek, Jambriško). Le drugo mesto, čeprav so končali prvenstvo brez poraza, je pripadlo Pušencem, tretji so bili malonogometaši Trsnice Žiher iz Bresnice (Matej Donaj je postal prvi strelec prve lige s 15 zadetki). Iz lige je presenetljivo izpadla Mladost iz Miklavža in pričakovano ekipa Petty. Ekipi Koga je pripadlo prvo mesto v fair-playu.
2. LIGA
V drugoligaški konkurenci je prvo mesto osvojil LDS, drugo Mi-hovci (Samo Krabonja je prvi strelec druge lige s 27 zadetki), pokal za fair-play je pripadel veteranom Pušencev.
Rezultati 11. kroga: Bambusi -Junior T. 1:5, Mladost II - Akcija S. 1:6, Podgorci - Mihovci 3:4, Carrera O. - Borec 5:4, Ormož ml. - Pu-šenci vet. 0:6, LDS - Joker I. 2:4.
1. LDS	11	8	1	2	25
2. MIHOVCI	11	8	0	3	24
3. JUNIOR T.	11	7	2	2	23
4. CARRERA O.	11	6	3	2	21
5. JOKER I.	11	6	2	3	20
6. PUŠENCI TV E	11	6	2	3	20
7. AKCIJA S.	11	6	0	5	18
8. PODGORCI	11	5	1	5	16
9. BAMBUSI	11	4	1	6	13
10. MLADOST M. II	11	3	0	8	9
11. BOREC	11	1	0	10	3
12. ORMOŽ ML.	11	0	0	11	3
Uro{ Krsti~
Foto: UG
Janko Bohak, prejemnik posebne nagrade MO Ptuj
Sah je njegovo življenje
Janko Bohak je dopolnil devet-inšestdeset let, to pa so že leta, ki tudi šahiste odrivajo v veltrske kategorije. Zanj to nikakor ne velja. Bohak je eno največjih imen slovenskega šaha v zadnjih desetletjih in Ptujčani se vse premalo zavedamo, kakšen privilegij je, da je šahiral med nami in za nas. Ko gledamo njegov šah, se nam ta sploh ne zdi nič posebnega. Skozi njegove nastope pa se vleče le ena stalnica - v večini primerov zmaga! Njegove partije so vodilo in navdih, predvsem pa dokaz velikega uma, ki se je v našo šahovsko zgodovino zapisal z zlatimi črkami. Je tudi vzor rodovom mladih šahistov, ki jih s svojim znanjem in kritično presojo uči, usmerja in bodri. Na letošnji prireditvi Izbira športnika leta 2003 je prejel posebno nagrado MO Ptuj za 50 let dela v Športu.
Nekaj generali), prosim.
"Rojen sem 17. novembra 1935 v Mariboru, član Šahovskega društva Ptuj od leta 1952, mednarodni mojster ICCF od leta 1983, mednarodni šahovski sodnik od leta 1981, predsednik odbora sodnikov ŠZ Slovenije in predsednik Sveta za dopisni šah ŠZ Slovenije ter delegat Slovenije v svetovni dopisni šahovskih federaciji ICCF.
Član šahovskega društva sem od leta 1952, od davnega leta 1953 sem bil do današnjih dni s presledki član upravnega odbora društva in od leta 1960 do 1963 tudi predsednik društva. Za domačo ekipo sem nastopal na številnih tekmovanjih od leta 1953 do leta 2003 v slovenski ligi v Celju, torej celih petdeset let. V Sloveniji sem bil poznan predvsem kot odličen moštveni igralec, saj sem na individualnih turnirjih, razen doma, redkeje nastopal. Leta 1965 sem bil prvak takratnega mariborskega okraja ter šestkrat prvak domačega društva (prvič leta 1968, zadnjič leta 1991).
Največje tekmovalne uspehe sem dosegel v dopisnem šahu, kjer sem večkrat sodeloval v ciklusih tekmovanj za svetovno prvenstvo in se enkrat uvrstil na turnir kandidatov, kjer sem bil šesti. Dobre rezultate sem dosegel tudi na dopisnih šahovskih olimpiadah za jugoslovansko reprezentanco,
Janko Bohak
za katero sem nastopil 64-krat. Večkrat sem nastopil na finalnih turnirjih za dopisno prvenstvo Jugoslavije in na številnih mednarodnih turnirjih, kjer še nastopam. Odigral sem več kot 900 dopisnih šahovskih partij. Leta 1983 sem osvojil naslov mednarodnega šahovskega mojstra ICCF. Bil sem stalni član ptujskega moštva v dopisnem šahu, ki je trikrat osvojilo prvo mesto na moštvenem prvenstvu Jugoslavije! Na teh tekmovanjih sem za ptujsko moštvo odigral 100 dopisnih partij ter dosegel 60 točk (45 zmag, 30 remijev, 25 porazov)."
Za šah pravijo, da je plemenita, kraljevska igra. Pravijo tudi, da so za šah potrebni velika koli~ina znanja, koncentracije, vztrajnosti in potrpežljivosti.
"Menda gre za igro. Za umetnost v obliki igre, ljubezen do neskončnosti, prestiž, ki pokoplje še takega vojskovodjo in cinično ugonobi človekovo naduto veličino, igro brez barv, vonja in okusa, ki ji tudi čas ali navada ne moreta odvzeti brezkončne pestrosti, kjer dvorni balet in plebejski razposajeni ulični ples hodita nevidno z roko v roki, kjer se pri dolgočasnem večurnem sedenju za leseno s črno-belimi polji pisano tablo ne zgodi praktično nič,
Košarka • 2. SKL
Končno osmo mesto
HALOZE PTUJ - LASTOVKA SMLEDNIK
87:95 (22:25, 25:26, 25:16, 15:28)
HALOZE PTUJ: Jagarinec 3, Goričan 12, Rojko 7, Marčič 2, Bien 10, Petrovič 6, Siračevski 22, Lovše 25
V	zadnjem, 18. krogu, so na Ptuju gostovali košarkarji Lastovke iz Domžal. V neposrednem obračunu tekmecev za šesto mesto so bili boljši gostje in se Ptuj-čanom oddolžili še za poraz, ki so ga doživeli v svoji dvorani.
V	dinamični tekmi so pobudo prevzeli Domžalčani in od prvega piska sodnika povečevali prednost, ki je sredi druge četrtine znašala že 12 točk. Haložani so s consko obrambo zmanjšali učinkovitost gostov, se ob kocu polčasa približali, po treh minutah igre v tretji četrtini pa so s košem Goričana povedli (56:55). Vodstvo
petih točk ob koncu tretje četrtine se je hitro spremenilo v pet točk zaostanka, v končnici tekme pa zmedena ekipa ni imela razpoloženega igralca, ki bi bil sposoben preobrniti rezultat v svojo korist. Verjetno so preveč energije porabili za prerekanje s sodniki, o katerih ne gre izgubljati besed. Gibanje rezultata je bilo močno povezano s skoki pod košema; v tem elementu igre so bili boljši Domžalčani. Najboljši domači igralec je bil center Mitko Si-račevski, ki je izstopal s številom košev, še bolj pa z natančnostjo metov.
Tako se Ptujčani v debitant-skem nastopu v višji ligi od publike poslavljajo z osmim mestom. Cilji kluba so bili pred sezono do-
a je uspeh ponavadi odvisen od vrhunske fizične kondicije, torej nekajurnega plavanja ali teka na dan, igra najenostavnejših oblik in zanemarljivo kratkih potovanj, nikoli daljših od koraka dveletnega otroka, ki je v jedilnici, okrašeni z rdečim žametom, v zanikrnem predmestnem bistroju, v bosanski kafani, irskem pubu ali domači gostilni enako neopazna, nikoli od nikoder preganjana, o kateri tudi iz najuglednejših enciklopedij ne bomo izvedeli, zakaj v resnici gre, s presenetljivo preprostimi pravili, ki v vsaki partiji posebej, vedno znova, zrcalno odslikavajo človekovo življenje na tem svetu."
Šahisti so kot umetniki, slikarji, ki isto stvar vidijo vsak po svoje. Vsak si naslika partijo v svojem slogu ^
"V šahovski partiji se temu pridruži še športni vidik. Vsak hoče drugemu vsiliti svoj slog. Včasih se sloga obeh tekmecev pomešata in iz tega se razvije še posebno zanimiva ali lepa partija. Ne znam razložiti lepote pri šahu. Lahko jo le občutim kot harmonijo, ki jo izžareva tudi kaotična postavitev. Ni mogoče reči, kaj imam raje: lepo partijo ali zmago. Oboje je pomembno, ne tekma, ampak skupna igra."
Ste vrhunski šahovski sodnik, ki opravlja častno dolžnost na prvenstvih najvišje mednarodne veljave in bil ste predsednik apelacijskega sodišča ICCF.
"Bil sem glavni sodnik na vseh pomembnejših šahovskih turnirjih koncem osemdesetih in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Sloveniji. Od leta 1987 do leta 2001 glavni sodnik na sedmih Vi-dmarjevih memorialih, ki se prireja v dvoletnih ciklusih, glavni sodnik na štirih mednarodnih turnirjih v Mariboru (1978, 1980, 1985 in 1989) ter na številnih ptujskih mednarodnih turnirjih.
Desetkrat sem bil glavni sodnik na šahovskih festivalih na Bledu (od leta 1982 do 1990 in leta 1995), bil sem glavni sodnik na odprtih turnirjih v Portorožu (1994 in 1996), petkrat na članskih in trikrat na ženskih prvenstvih Slovenije in moštve-nem prvenstvu Slovenije na Bledu (2001) in v Celju (2003).
Glavni sodnik sem bil na evropskem klubskem pokalu za moške - skupina Portorož (1993), finalu evropskega klubskega pokala za ženske v Novi Gorici (1999) ter na Mitropa cupu v Portorožu (1998).
Kot sodnik sem sodil na finalnem turnirju za evropski klubski pokal v Ljubljani (1995), Beogradu (1997), Bugojnu (1999) in Neumu (2000), na velikem mednarodnem turnirju ob tisočletnici Dunaja (1996) in na drugem evropskem prvenstvu za posameznike na Ohridu (2001) ter na 41. moštvenem prvenstvu Jugoslavije na Zlatiboru (1989).
Sodil sem na olimpiadah v Du-baju (1986), Solunu (1988), Novem Sadu (1990), kjer sem bil sektorski sodnik, v Moskvi (1994), Erevanu (1996), Elisti (1998), Istanbulu (2000) in na Bledu (2002), kjer sem bil glavni sodnik moškega dela olimpiade.
Štiri leta sem bil predsednik apelacijskega sodišča ICCF ter sem leta 2003 prejel za aktivno delo srebrno medaljo "Bertl von Massow", ki je najvišje priznanje te svetovne federacije."
Konec prihodnjič
Ivo Kornik
sti višji, kar je tudi realna kvaliteta obstoječe ekipe, to pa se je premalo pokazalo na samem parketu. Zmaga v zadnjem krogu in šesto mesto v prvenstvu bi sliko sezone veliko popravila, kaj pa to pomeni za upravo kluba, njihove cilje in ambicije v naslednji sezoni, pa bomo videli v naslednjih mesecih. Delo z mladimi za tako pomembno kontinuiteto, napre-
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Petrovič, KK Haloze-Ptuj
dovanje in stabilnost kluba so si dobro zastavili in upajmo, da bodo dobro delo nadaljevali tudi v prihodnje. Trener Branko Ver-šič je po tekmi povedal: "Razen v tretji četrtini smo igrali zelo slabo obrambo. Igralci so razmišljali le o svoji igri, pa še to samo v napadu. En cilj, obstanek v ligi, smo izpolnili, ostal je grenak priokus, saj smo si z dobrimi posamezniki pred sezono obetali več. Lahko že povem, da bomo do začetka nove sezone ekipo korenito spremenili, predvsem pomaldili."
Rezultati zadnjega, 18. kroga: Prebold - Janče 81:85, Lenart
-	Ilirija 84:95, Superga - Celjski 46:67, Ptuj - Lastovka 87:95, Ruše
-	Velenje 98:93.
1.	JANČE STZ 18 18 0 390 36
2.	ILIRIJA 18 15 3 202 33
3.	PREBOLD 18 11 7 240 29
4.VELENJE	18 10 8 51 28
5.	RU[E 18 9 9 -1 27
6.	LASTOVKA 18 9 9 -39 27
7.	CELJSKI KK 18 7 11 -55 25
8.	PTUJ HALOZE 18 7 11 -84 25
9.	LENART 18 2 16 -335 20
10.	S. GRADEC 18 2 16 -373 20
UG
Komentira: M. Soštarič
Svit in Benedikt v boju za naslov prvaka
Najboljše slovenske moške in ženske odbojkarske ekipe so z dvoboji osemnajstega kroga končale redni del prvenstva, že to soboto pa jih čakajo dvoboji v ligi za prvaka oz. v ligi za obstanek v družbi najboljših. V prvi državni moški odbojkarski ligi smo v našem Tedniku spremljali dvoboje Svita iz Slovenske Bistrice. Omenjena ekipa, ki jo vodi Mirsad Imširovi, je v osemnajstih krogih zabeležila štirinajst zmag in štiri poraze, zbrala je 40 točk ter končala redni del prvenstva kar na prvem mestu. Svit se bo sedaj skupaj s Salonitom iz Anhovega, Šoštanjem Topolšico in Calcitom iz Kamnika v ligi za prvaka potegoval za državni naslov, vendar bodo omenjeno ligo pričeli s tretjega mesta, saj se v ligi za prvaka upoštevajo le dvoboji rednega dela prvenstva med udeleženci te lige. Svit ima tako tri točke manj kot prvouvrščeni Calcit, glede na izenačenost ekip pa imajo enakovredne možnosti za naslov prvaka. Kakšna bo končna uvrstitev Svita, bo v veliki meri odvisno od odličnega Hrvata Maura Mileti a, ki sicer še vedno ni pozdravil vseh poškodb, organizatorja igre Aleksa Berdona ter reprezentanta Davida Slatinška.
V prvoligaški ženski odbojkarski ligi ste lahko v Štajerskem tedniku spremljali dogajanje na tekmah Benedikta, ljutomerske Zavarovalnice Maribor in ptujske ekipe Avto Prstec. Podobno kot lansko sezono so tudi tokrat v ospredju odbojkarice Benedikta, ki svoje domače tekme igrajo v Lenartu. Pod vodstvom Zorana Kolednika je Benedikt po rednem delu prvenstva zasedel visoko tretje mesto z enajstimi zmagami ter sedmimi porazi, osvojenih 34 točk pa ga je uvrstilo v ligo za prvaka. Ko-ledniku je v tej sezoni uspelo z mladimi domačimi igralkami, uveljavljeno Čehinjo s slovenskim potnim listom Jitko Stumper ter Američankama Brooke Coulter ter Caitlin Noonan zbrati veliko število zmag, kljub vsemu pa jim bo v boju z izvrstnima ekipama iz Ljubljane in Maribora najbrž usojen boj za končno tretje mesto, za katerega se bodo potegovale s Hitom iz Nove Gorice.
Povsem v skladu z napovedmi je po rednem delu prvenstva uvrstitev ljutomerske Zavarovalnice Maribor, ki je pred sezono ostala brez izkušene Andreje Drevenšek. S šestimi zmagami ter osvojenimi 20 točkami so si Ljutomerčanke verjetno že zagotovile obstanek v družbi najboljših, trenerju Bojanu Novaku pa je uspelo v tej sezoni v ospredje postaviti mlajše igralke, ki bodo v prihodnji sezoni zamenjale nekatere starejše, odhajajoče odbojkarice.
Po enoletnem igranju v prvi ligi pa se bodo verjetno v drugo državno žensko odbojkarsko ligo preselile odbojkarice s Ptuja, ki jim v osemnajstih dvobojih rednega dela prvenstva ni uspelo zmagati, še več - niso osvojile niti niza. Neuspešen nakup tuje igralke, menjave trenerja ter neizkušenost so Ptujčanke prikovale na začelje prvoligaške konkurence, v preostalih desetih dvobojih, ki jih še čakajo v ligi za obstanek, pa bodo imele priložnost, da ob svoji odlični igri ter slabem dnevu nasprotnic osvojijo svoj prvi prvoligaški niz oz. se celo dokopljejo do pre-mierne prvoligaške zmage. Kljub vsemu so si z igranjem v družbi najboljših nekatere mlade ptujske igralke pridobile določene izkušnje, kijih bodo potrebovale v drugoligaški konkurenci, ob dobrem nadaljnjem delu pa jih lahko v sezoni 2005/2006po-novno srečamo med najboljšimi.
Lestvica - Liga za prvaka (moški)
1. Calcit Kamnik	6 3 3 14:10 542:524 11
2. Salonit Anhovo	6	3	3	13:13	589:585	10
3. Svit Slovenska Bistrica 6		3	3	11:13	539:551	8
4. [o{tanj Topol{ica	6	3	3	11:13	548:558	7
Lestvica -	Liga	za	prvaka (ženske)			
1. Sladki greh Ljubljana 6		6	0	18:5	561:448	18
2. Nova KBM Branik	6	4	2	14:6	469:419	12
3. Benedikt	6	2	4	8:13	439:475	6
4. HIT Nova Gorica	6	0	6	2:18	376:503	0
Lestvica -	Liga	za	obstanek (ženske)			
1. TPV Novo mesto	18	9	9	31:32	1327:1346	27
2. Luka Koper	18	10	8	35:33	1489:1416	26
3. ZM Ljutomer	18	6	12	26:29	1290:1442	20
4. Formis Bell	18	6	12	27:42	1388:1486	18
5. Prevalje	18	3	5	12:45	1020:1365	10
6. Ptuj Avto Prstec	18	0	18	0:54	828:1350	0
Kegljanje
2. SKL VZHOD (@)
REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Radenska 6:2, Impol Slovenska Bistrica - Komcel 5:3, Fužinar - Korotan 2:6, Nafta Lendava- Miroteks 111. 2:6.
1.	KOROTAN	12 10 1 1 21
2.	IMPOL	12 9 0 3 18
3.	FU@INAR	12 5 2 5 12
4.	NAFTA	12 5 1 6 11
5.	MIROTEKS III. 12 5 0 7 10
6.	KOMCEL	12 5 0 7 10
7.	RADENSKA 12 4 1 7 9
8.	DRAVA	12 2 1 9 5
3. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 16. KROGA: Impol - Lokomotiva 6:2, Agroruše -Drava 7:1, Petrol - Fala 3:5, Žalec Rogaška - Piramida 3:5, Marles hiše - Fužinar 8:0.
1.	PETROL	16 12 1 3 25
2.	PIRAMIDA	16 11 0 5 22
3.	FU@INAR	16 8 1 7 17
4.	AGRORUiE 16 8 0 8 16
5.	IMPOL	16 7 1 8 15
6.	@ALEC ROGAÏKA 16 7 1 8 15
7.	MARLES HI[E 16 6 1 9 13
8.	DRAVA	16 6 1 9 13
9.	LOKOMOTIVA 16 6 0 10 12
10.	FALA	16 5 2 9 12
Juršinci • Projekt Hura, prosti čas
Najboljša droga je žoga
V Juršincih so s pridobitvijo nove športne dvorane ustvarili zelo dobre pogoje za športno aktivnost vseh prebivalcev te majhne slovenjegoriške občine, posebej pa za delo osnovnošolske mladine. Učenci te šole imajo možnost aktivnega sodelovanja v številnih športnih krožkih. Da pa bi še bolj obogatili delo in da bi učenci svoj prosti čas preživljali še bolj aktivno na športnih igriščih, so se na OŠ Juršinci odločili, da bodo kandidirali na razpis Zavoda za šolstvo in šport RS pod geslom Hura, prosti čas. Gre za dva pro-
jekta, in sicer za t. i. program novoletnih in zimskih počitnic, kar pomeni, da so učenci tudi v času počitnic obiskovali športne aktivnosti; drugi program pa je t. i. Vikend program, ko učenci ob vikendih (petek popoldan in soboto dopoldan), bogatijo znanje pri športnih aktivnostih. Teh programov se udeležuje lepo število učencev, z njimi pa delajo predvsem študentje fakultete za šport, katerih delo koordinira Stanko Pod-vršek, športni pedagog na tej šoli. Aktivnosti so popestrili tudi tako, da so v goste povabili OŠ Vi-
dem, NK Dravo, NK Dornavo in NK Aluminij. Pomembno je povedati, da je občina Juršinci dala športno dvorano v uporabo brezplačno, kar je eden izmed pogojev za realizacijo tega programa. Da pa bi staršem še bolj predstavili pomen dejavnosti, so na OŠ Juršinci ves projekt speljali pod geslom "NAJBOLJŠA DROGA JE ŽOGA", kar zgovorno priča o ciljih šole, ki je s tem projektom želela doseči cilj, ki ga z odzivom udeleženih in zadovoljnih otrok prav gotovo je.
Evelin Podvršek
Projekt Hura, prosti čas je tudi v Juršincih k sodelovanju pritegnil veliko mladih.
Judo
Pokal Lendave v Judu
Tekmovalci ptujske Drave so prvi in drugi dan tekmovanja za pokal Lendave v judu (21., 22. 2.) nastopili zelo uspešno in med 35 klubi iz šestih držav osvojili odlično skupno 6. mesto.
Na turnirju je sodelovalo 6 evropskih držav in skupaj nastopalo nekaj čez 400 tekmovalcev in tekmovalk, med katerimi je nastopal tudi Judo klub Drava iz Ptuja. Za naš klub so tekmovali najboljši tekmovalci v kategoriji mlajših in starejših dečkov in deklic, kadetov in kadetinj ter mladincev in mladink, ki so prikazali izjemno pripravljenost in z osmimi osvojenimi kolajnami veliko prispevali k odlični uvrstitvi našega kluba.
Rezultati posameznih tekmovalcev: Ml. in st. dečki: Tilen Vidovič 1. mesto, Matic Horvat 2. mesto, Blaž Peklič 7. mesto, Blaž Klajderič poraz prvo kolo, Matjaž Škerget poraz prvo kolo.
St. deklice: Urška Urek 2. mesto, Sanja Jerenko 5. mesto.
Kadeti in kadetinje: Rok Tajh-man kat. do 73 kg 1. mesto, Lea Murko kat. do 70 kg 1. mesto, Uroš Tajhman kat. do 66 kg 5. mesto. Mladinci in mladinke: Jure Šegula kat. do 90 kg 2. mesto, Lea Murko kat. do 70 kg 2. mesto, Rok Tajhman kat. do 73 kg 3. mesto, Rok Murko kat. do 73 kg 5. mesto, Mitja Horvat kat. do 66 kg izpad prvo kolo.
Naše tekmovalce in tekmovalke čakajo sedaj priprave na naslednja tekmovanja, na katerih bodo poskušali doseči najboljše
Solski šport
Ptujčani
zmagovalci prve polfinalne skupine, sedaj je na
vrsti finale
Nogometno moštvo Srednje ekonomske šole Ptuj je osvojilo naslov polfinalnega prvaka slovenskih srednjih {ol v skupini I. Ptujski srednješolci: Mario Lizzi, Robert Bratkovi~, Nikolaj Topolo-vec, Davorin Petruši~, Damir Za-goršek, Domen Bombek, Doris Kelenc, Peter Murko, Alen Kokot, Andrej Dugolin, Damir Cingesar in Peter Stanet so pod vodstvom Du{ana Majcenovi~a, prof., pokazali najboljšo igro v konkurenci štirih moštev. Ekonomci so bili zelo hitri, dobro so se držali v igri mož na moža, prikazali pa so tudi domiselnost in bili u~inkovi-ti.
Organizacija tekmovanja v domeni EŠ Ptuj je bila odli~na. Naj so bili športni boji še tako resni, so bili odigrani v sproš~enem
okolju, vse podelitve odli~ij pa so vedno minile s stoje~imi ova-cijami in v smehu, ki je spremljal modeliranje, zdaj že spretnih ptujskih gostiteljev.
Izidi tekmovanja: Ekonomska šola Ptuj : Srednja trgovska šola Ljubljana 2:0, Gimnazija Murska Sobota : Gimnazija Ravne na Koroškem 3:2, Ekonomska šola Ptuj : Gimnazija Ravne na Koroškem 0:0, Gimnazija Murska Sobota : Srednja trgovska šola Ljubljana 0:4, Ekonomska šola Ptuj : Gimnazija Murska Sobota 2:1, Gimnazija Ravne na Koroškem : Srednja trgovska šola Ljubljana 4:2.
Kon~ni vrstni red: 1. Ekonomska šola Ptuj, 2. Gimnazija Ravne na Koroškem, 3. Srednja trgovska šola Ljubljana, 4. Gimnazija Murska Sobota.
Vsi, ki imajo v sebi vsaj malo športnega duha, ne smejo zamuditi finala državnega srednješolskega prvenstva v malem nogometu, ki bo v četrtek, 4.
uvrstitve ter se tako kar najbolje pripraviti na domačo tekmo za Pokal Ptuja, ki bo 27. in 28. marca 2004 v Športni dvorani Center.
Marcel Ognjenovič In Tanja Žuran - Putora odlična na Dunaju
Na velikem mednarodnem turnirju Matsumatce cup v judu za člane in članice na Dunaju 21. in 22. februarja, je sodelovalo 18 evropskih reprezentanc, med katerimi je nastopal tudi Judo klub Drava iz Ptuja. Za naš klub sta tekmovala dva tekmovalca, ki sta prikazala izjemno pripravljenost.
Rezultati: kat. do 66 kg Marcel Ognjenovič 9. mesto, kat. nad 78 kg Tanja Žuran-Putora 4. mesto.
Sebi Kolednik
marca 2004, dopoldan v Športni dvorani Center na Ptuju.
IVO KORNIK
Gimnazija Ormož v finalu
Na polfinalnem rokometnem turnirju, ki ga je organizirala Gimnazija Ormož v Športni dvorani na Hardeku, so poleg domačinov nastopali še 1. Gimnazija v Celju, Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera in Poslovno ekonomska Šola Slovenj Gradec. Prikazan je bil odličen rokomet, v zelo napetih končnicah pa sta si finale zagotovili 1. Gimnazija iz Celja in Gimnazija Ormož.
Rezultati so bili naslednji: Gim. Ormož - 1'E. Sl. Gradec 21:20, Gim. F.M. Ljutomer - 1. Gim. Celje 26:6, Gim. Ormož - l.Gim Celje 13:14, Gim. F.M. Ljutomer - P.E. Sl.Gradec 14:34, Gim. Ormož - Gim. F.M. Ljutomer 32:8, l.Gim. Celje - 1'E.Sl. Gradec 21:21.
Zaključni turnir bo odigran v Ormožu in sicer v torek, 9. 2.
Uro{ Krsti~
Mali oglasi
KMETIJSTVO
FREZO za traktor Tomo Vinkovic prodam. Tel. 763-10-91.
DRVA, sekana, z dostavo, prodam. Tel. 751-29-71 ali 041/533-792.
NESNICE MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja. SORSAK, s.p., Podlože 1, Ptujska Gora.
VINOGRADNIKI POZOR! Prodajamo sidra, objemke, natezalnike po zelo ugodni ceni vsak dan celi dan. Kovinarstvo Slavica Metličar, s.p., Potrčeva ul. 28., 2250 Ptuj, tel. 02 771-28-61.
PRODAM GOSKE IN PEGATKE. Tel. 753-14-31. ali 041 546-676.
PRODAM ŽREBICO jahalnega tipa, staro 6 mesecev, in žrebca, starega 10 mesecev. Tel.: 753-14-31 ali 041 546-676.
Zaradi bolezni prodam teličko in odojke ter črno tele, kravo. Tel. 051 219 567._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
Nesnice, mlade jarkice, cepljene, rjave, stare 15 tednov, prodam, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Staro-since 39, tel. 792 35 71.
Prodam svinjo domače reje. Tel. 02 751 39 91._
ŠKROPILNICO, 330-litrsko, Metalna Rau prodam. Tel. 041 226 038.
PRODAM 230 l hidravlično stiskla-nico. Tel. 041 504-204.
PRAŠIČA DOMAČE REJE, težkega okrog 160 kg, prodam. Tel. 766-39-41._
PRODAM seno v okroglih balah, dvobrazni Oltov plug, visoki vrat in puhalnik Tajfun. Telefon: 041 645-875.
PRODAM vinogradniško kolje. Tel. 768-56-01.
PRODAM jedilni krompir. Tel. 719-83-21.
Prodam 300 l škropilnico, Oltovo sejalnico za pšenico in kupim brejo telico ali mlado kravo. Tel. 041 936 157.
PRODAM ODOJKE in menjam štiri oglate bale sena za luščeno koruzo. Tel. 02/753-15-51._
BUKOVA DRVA prodamo, tel. 031 623-356.
STORITVE
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Po zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Tel. 041 326-006.
PRODAM KRMO, oglate bale, tel. 753-36-41._
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, les@siol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD d.d.), tel. 02/748-14-56.

OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
TESARSTVO, BRUNARICE, KNA-UF, ADAPTACIJE - Silvester Šešerko, s.p., Senešči 2a, 2274 Velika Nedelja, GSM: 031 810 346.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Hasanagic, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinstalacije, meritve električnih instalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljsevanje las. Brigita Pusnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
Planinski kotiček
DOLINA DRAGONJE IN VZPON NA NANOS
Čas pomladi je na Primorskem nekaj posebnega. Obalni pas, ki je poleti suh in rjav, sedaj ozeleni in zacveti. Sonce, ki nas boža s svojimi žarki, pa je iz dneva v dan toplejše in za razliko od naših krajev že omogoča hojo v poletni opremi. Prijetnim vplivom mediteranske klime se bomo predajali tudi na našem tokratnem izletu.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 13. marca, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo odpeljali v dolino Dragonje. Pot nas bo vodila po čudoviti istrski pokrajini do Koštabone. Popoldan pa nas bo pot vodila z avtobusom do Lipice, od koder se bomo povzpeli na vrh Kokoši. Prenočili bomo v planinskem domu in zvečer občudovali mesto Trst, ki je lepo osvetljeno.
V nedeljo nas bo po zajtrku pot vodila v dolino, od koder se bomo z avtobusom odpeljali do Razdrtega. Sledil bo vzpon do Vojkove koče, od koder seže pogled vse do Julijskih Alp. Nanos je tudi obvezna točka Slovenske planinske poti, zato bomo odtisnili žig in se vrnili po lažji poti na prelaz. V Ptuj bomo prispeli do 19.30.
Opremite se planinsko za sredogorje in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, v planinski koči in med potjo v kakšni od istrskih gostiln. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, nočitev v planinski koči, čaj in organizacijo ter znaša za člane PD 6.300 SIT Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 9. 4. 2004, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27 oziroma do zasedbe 24 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič
Ključarovci / Gasilci šahirali
Minulo soboto je v gasilskem domu Ključarovci potekal tradicionalni šahovski turnir v okviru GZ Ormož. Svoje znanje je v treh kategorijah pomerilo 12 ekip, ki so prišle iz Koračic, Trnovcev, Savcev, Senešc, Središča ob Dravi, Hardeka in domačini iz Ključarovcev. Ekipe so štele po štiri člane.
Med pionirji so slavili šahisti PGD Trnovci. Najboljši mladinci so bili iz PGD Savci, med člani pa so se najbolj izkazali šahisti PGD Senešci. Organizatorji so bili z udeležbo zelo zadovoljni. (vki)
GUME TRAKTORSKE, gume za osebna in tovorna vozila, ALU PLATIŠČA ter vse vulkanizerske storitve nudi Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, tel. 788-81-70.
GUME za osebna in tovarna vozila, vse vulkanizerske storitve ter polnjenje AVTOKLIME nudi Vulka-nizerstvo Ivana Kolariča, s.p. PE Ptuj, Rajšpova 22. Tel. 749-38-38, 749-38-39.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., PE., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
PRODAM IN DOSTAVIM rezan les, brune, opaž (talni). Marko Pahernik, s. p. ,Dravinjska cesta 62, Poljčane, tel. 041 451-677, 070 451-677._
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
NEPREMIČNINE
Prodam trosobno stanovanje v Ptuju. Tel. 031 546 110._
POSLOVNI PROSTOR v Ptuju oddam v najem 120 m2 (možno 2 x 60) primeren za pisarne, predstavništvo ali storitveno dejanvost. Tel. 745-26-51._
NJIVO v velikost 34 arov prodam v Dolanah. Tel. 05/678 2273, zjutraj ali zvečer.
PRODAM DVE gradbeni parceli (po 10 arov) na Dornavski cesti. Tel. 041 644-634.
PRODAM STARO nevseljivo hišo s 106 ari zemlje v Spuhlji. Tel. 041 750-544.
VINOGRAD z manjšo hišo v Velikem Vrhu v Halozah prodam ali dam v najem. Tel. 766-10-31._
V	Termah Ptuj prodam apartma -68 m2. Telefon 041 603 928.
V	REPIŠČAH pri Leskovcu prodam vinograd s 500 trsi, z manjšim sadovnjakom, srednjo veliko leseno uto in lastnim vodovodom. Tel. 753-47-01.
HIŠO s 7700 m2 zemlje v Stano-šini 35 pri Podlehniku prodam. Tel. 04/25-51-014.
/V
m
ORTO MAX D.O.O., Trstenjakova 5, Ptuj, se ukvarja z upravljanjem nepremičnin, z upravljanjem kurilnic, s prefakturiranjem stroškov, z rednimi vzdrževalnimi deli na objektih, z realizacijo investicijskega vzdrževanja, s čiščenjem poslovih prostorov in urejanjem funkcionalnih zemljišč. Prepričajte se o naši konkurenčni ponudbi! Telefon: 02 771 03 07, GSM: 040 305 876.
DOM - STANOVANJE
V NAJEM DAM 90 m2 poslovnega prostora, možnost stanovanja. Tel. 031 623-079.
STANOVANJE DO 50 m2 kupim. Tel. 031 498-050._
TRISOBNO mansardno stanovanje na Ptuju prodam. Tel. 051 258-975.
RAZNO
Preklicujem avtobusno vozovnico za relacijo Ptuj-Majšperk, izdano na ime Vesna Gajser, Breg 1, Majšperk.
Opravičilo! Opravičujem se Simonu Korezu iz Nadol 17 za izrečene obtožbe 9. 12. 2003 v blagajni KZ Žetale. Jožica Lenart, Videm pri Ptuju 4/a.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
V
I/
J

Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomočnica odg. urednika:
Viki Klemenčič Ivanu{a Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89.8-98,e-l04T3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in icieparsid izdelid
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stensice in stropne obioge
-	laminati, iesene stopnice
Obnavljamo
l(omplet stanovanjsl(e tiiše, stanovanja, zidarsira dela, vodovod, keramiica, elektrika, pleskanje In ostalo. GSM: 041 227 419
Pristovnik Samo k.d. Gorlanova 2 Slovenska Bistrica
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©csnoa DBfl wiasfu" m [?w©
D[îOmD[f®(ô)[M][iJ@W
GOSTINSKI LOKAL
V DORNAVI -PRI SV. DOROTEJI
Tel: 02 755 21 01 Organiziramo siavja in hrano
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82335 Garancija: pokojnina, plaia, kartice...
Mensa d.o.o., Cankii{eva 21, Maribor
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
V MIARCU 2004
sobota. 6. marec ob 10.00 uri
Predstavliaio
se vam;
Malizia in Kleenex
Pestra paleta izdelkov blagovnih znamk Malizia in Kleenex vabi v svojo družbo.
ter
Mlekarna Celeia
Lahek...lažji...najlažji... jogurt iz IMIekarne Celeia! Zajtrk, malica, sladica ali večerja - zdrav in okusen mlečni obrok, ki čaka na vas. Poskusite ga in osvojil vas bo!
Čakajo vas praktične nagrade, ki si jih boste prislužili v nagradnih igrah, pa brhke plesalke in... seveda trenutno najbolj aktualni glasbeni par PLATINI Ne zamudite!
S fÊBiVBSarniyboljSi sosed
Mali oglasi
MOTORNA VOZILA
SAXO 1,0 I, letnik l997, 35.000 km prevoženih, prvi lastnik, prodam. Tel. 719-83-21.
DELO
Če želite biti za svoje učinkovito delo dobro nagrajeni, vam SLOVENSKE NOVICE in DELO ponujata sodelovanje kot zastopniku naročni{kega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe po{ljite v 8 dneh "Dialog", K mitreju 2, 2251 Ptuj.
REDNO ZAPOSLIMO PRODAJALKO ZA DELO na kombiju z znanimi strankami na območju 02, Trgovina Butler, Zdravko Kastelic, s.p., Pog Trško goro 49, 8000 Novo mesto. Tel. 07/3372-600 ali 041 643-766, Borut.
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121._
ŠPORT BAR, Jožefa Zajca, s.p. Šalovci 12, zaposlimo NATAKARICO, plača od 110.000 dalje. Zaposlim tudi dekle v skrajšanem delovnem času. Lahko je začetnica ali študentka. Ponudbe na 041 725-671, zvečer.
KUHARJA s predhodnimi izkušnjami za nedoločen čas zaposlimo. Tel. 031 597 349. Majda Pongrac, s.p., Zavrč 6.
Iščem dekle oziroma študentko za pomoč v strežbi v prijetnem ambi-entu. Tel. 031 597 349. Majda Pongrac, s.p., Zavrč 6.
Nudim odličen zaslužek za 36 ur tedenskega dela po že ustaljenem sistemu. Tel. 041 743 585. Založba Mladinska knjiga, d.d., Slovenska 29, Ljubljana.
GMG PETER ŽULA, d.o.o., Obrežna ulica 57, Maribor, zaposli KV zidarja z 5-letno prakso. Tel. 02/ 429 69 50.
ZAPOSLIMO KV KROVCA - KLEPARJA ali pomočnika krovca. Sašo Šabeder, s.p., Zg. Korena 4 a, tel. 041 698 889.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
Vsak četrtek ob 20.00 uri
7


7
O

1.	Ans. EKART - Skrila bi te na dnu srca
2.	Ans. I\/IARIJANA HERCEGA - Bel jasmin
3.	Ans. TONIJA SOTOŠKA - Muzikantov svet
4.	GREGORJI - Kaj bi vam pravil
5.	Ans. SREDENŠEK - Gremo na Triglav
6.	Ans. MODRIJANI - Neskončno zaljubljena
7.	NAVIHANKE - Miši se bojim
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: ŠTIRJE KOVAČI - Pol stoletja Še eno možnost v MARCU Imajo: Ans. EKART - Skrila bi te na dnu srca
Orfeičkove
SMS glasbene želje:
1.ŠPELA-Kaj	bo
2.	TULIPAN - Tiha zimska noč
3.	ALFI NIPIČ in NUŠA DERENDA - Viva la mušica
4.	DOLORES - Kje Si zdaj
5.	SLAPOVI-Bilo je v maju
6.	SAŠA LENDERO - Zate noč zame dan
7.	POP'n'DEKL-Zofi
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: BRENDI - Kal<o si lepa Še eno možnost v MARCU ima: ŠPELA - Kaj bo
Poskočnih 7
Glasujem za: _
041/818-666
Veličastnih 7
Glasujem z
e na dopisnicah na naslov:
i: Danica Voglar, Pristava 39 a, 2282 Cirkulane l	^Tl
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj. št. 5/2000) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj v letu 2004:
-	naziv »častni občan Občine Markovci«
-	plaketa Občine Markovci
-	listina Občine Markovci
I.
Občina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Naziv »častni občan Občine Markovci« se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine.
2.	Plaketa Občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
3.	Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino.
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.
Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do 5. marca 2004.
Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
Franc KEKEC Župan Občine Markovci
Prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 4. marec
17.00 Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, pravljica z jogo -	V gostilni pri Po{ti na Ptuju, na ogled razstava oljnih slik ptujske
slikarke Rozine [ebetič
Petek, 5. marec
17.00 Zavarovalnica Maribor, predstavni{tvo Ormož, odprtje razstave "Kaj izginja"
18.00 telovadnica OS Tomaž pri Ormožu, letni koncert zborov in folklore vrtca in OS Tomaž pri Ormožu 19.00 klub Kolnki{ta na Ptuju, pogovor z Vesno Milek in nastop tria Brez besed
19.00 Dom Svobode v Slovenski Bistrici, Werner Schwab: Predsednice,
predstava DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice 19.30 SNG MB, koncert Mariborske filharmonije, VelDvo 20.00 CID na Ptuju, Kitarski večer
22.00 v Kolnkišti na Ptuju, nastop ansambla trio Brez besed -	Od 5. do 14. marca, revija odraslih gledaliških skupin Občine
Slovenska Bistrica
Sobota, 6. marec
9.00 Mestno gledališče Ptuj, Marjetka, str. 89, za šole in izven 10.00 CID na Ptuju, ustvarjalna delavnica "Šatuljice" 11.30 Mestno gledališče Ptuj, Marjetka, str. 89, za šole in izven 19.00 dvorana TVI Majšperk, veseloigra "Ta veseli dan ali Matiček se
ženi", dramska skupina DPD Svoboda Majšperk 19.00 Žetale, Čaj za dve, predstava KUD Vitomarci 19.30 SNG MB, premiera Dobri človek iz Sečuana, StaDvo, za abonma
Drama premiera in izven 21.30 v Kolnkišti na Ptuju, koncert Igor Lumpert & Innertextures
Nedelja, 7. marec
15.00 Stoperce, komedija Dve nevesti, predstava gledališke skupine KD Skorba
17.00 Dornava, Avdicija, predstava gledališke skupine KD Videm
18.00 Skorba, Čaj za dve, predstava KUD Vitomarci
19.00 Narodni dom Maribor, 5. abonmajska predstava cikla "Komedija"
Ponedeljek, 8. marec
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Ljubezen v času pouka, za šole in izven 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Ljubezen v času pouka, za šole in izven 19.00 Steklarska delavnica na Ptuju, druženje s pisateljem Tonetom Partljičem
19.30 SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, StaDvo, za izven
Torek, 9. marec
18.30 Narodni dom Maribor, otvoritev fotografske razstave Nebojše Tejića
19.30 SNG MB, Dobri človek iz Sečuana, StaDvo, za abonmaje Drama torek 6, 7, 8, 9, 10 in izven
Sreda, 10. marec
18.00 CID na Ptuju, predstavitev knjige "Oda na Manhatnski aveniji" 19.30 SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, StaDvo, za abonma dijaški 24 in izven
KINO Ptuj
4., 5., 6. in 7. marec, 20.00, Kajmak in marmelada
5., 6. in 7. marec, 18.00, Trinajstletnici
9. in 10. marec, 20.00, Teksaški pokol z motorko
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Sprejem aktivnosti sindikata za ohranitev Javnega zavoda Zdravstvenega doma Ptuj. Uporaba biotehnologije G Alfa - odgovori na vprašanja. Novi prostori mladinskega sveta Občine Ptuj. Dom upokojencev Ptuj se predstavlja. Ptuj na križišču Evropskih kultur. Spoznajmo Fen Shui z Antonijo Krajnc. Ptujsko labodje jezero. Zgodovina Slovencev poljudna oddaja.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI
ECO OIL
TUDI NA 12 OBROKOV
NAROČILA OD 6. DO 20. URE
E0Cd.0.0.,TRŽAŠIU37A,MB
MARIBOR l)2/30'03'222 CEUE 03/49-02-440
VEC ENERGIJE ZA ISTO CENO
Razpored dežurstev zobozdravnikov
6. 3. 2004 Velimir Trifunac, dr. dent. med.
ZA Majsperk
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU
s sklepanjem zavarovan] Zavarovalnice Maribor, Triglav in Slovenlca, ter registracija,
se bodo Izvajali po naslednjem razporedu
DAN
DATUM URA(0d-d0) KRAJ
sobota	06.03.	8.00-12.00	CVETKOVCI - Mehanična delavnica Tomažič
ponedeljek	08.03.	8.00-12.00	GEREČJA VAS - Gasilski dom
torek	09.03.	8.00-12.00	DESTRNiK - Gasiiski dom
sreda	10.03.	8.00-12.00	iVIARKOVCI - Kmetijska zadruga
četrtek	11.03.	8.00-12.00	CiRKULANE - Gasiiski dom
petek	12.03.	8.00-12.00	STOJNCI - Gasiiski dom
ponedeljek	15.03.	8.00-12.00	iVIOŠKANJCI - Bencinski servis Žlher d.o.o.
torek	16.03.	8.00-12.00	iVIAJŠPERK - Gostiina Dolinca
sreda	17.03.	8.00-12.00	ŽETALE - Kmetijska zadruga
13.00-15.00	PODLEHNIK - Kmetijska zadruga
četrtek	18.03.	8.00-12.00	JUROVCi - Avtoeiektrlka Friderik Bračič
petek	19.03.	8.00-12.00	APAČE - Gasiiski dom
ponedeljek	22.03.	8.00-12.00	TRNOVSKA VAS - Kmetijska zadruga
torek	23.03.	8.00-12.00	DESENCI - Gasiiski dom
sreda	24.03.	8.00-12.00	GRAJENA - Gasiiski dom
četrtek	25.03.	8.00-12.00	GABRNiK - Gr.-km. trgovina HRGA d.o.o.
petek	26.03.	8.00-12.00	POLENŠAK - Gostiina Šegula Stanko
13.00-15.00	GRABŠINSKi BREG - Gasilski dom
ponedeljek	29.03.	8.00-12.00	VITOiVIARCI - Kmetijska zadruga
torek	30.03.	8.00-12.00	DORNAVA - Kmetijska zadruga
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Infbrmadje: Marjan Duh, telefon: 02 / 78811 68.
Se priporočamo, DOMINKO d.o.o., TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8,2251 PTUJ; TEL.: 02 / 788 11 75, 02 / 788 11 68
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
Sejem Dom Ljubljana v gradbenem mesecu tudi v Metalki Ptuj
od 1. do 10. marca 2004 za celoten program stavbnega pohištva JELOVICA
pri plačilu z gotovino
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Peu] Rogoiniška 7, tei: 02/749 18 00
mas
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljel( 8.3.2004
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ DORNAVA
-	ob 18.00 vpis pred OŠ POLENŠAK
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
šTARTd.o.o., PERŠ0N0VA1, PTUJ	Vabljeni!
Jože Voglar s.p.
Zabovcl 98,2281 Markove! Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
UGODNI KREDITI
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Praprotnik s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710955, GSM: 041/325 923
Srce in duša ve, kako boli, ko tebe med nami več ni.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega sina, brata, vnuka in strica
Bojana Jakovica
z DRAŽENSKE C. 32, PTUJ
roj. 1979 t2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv.
mašo, govornikoma Lojzeku Šeguli in Silvi Orovič za ganljive
besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi teti in stricu Černezelj, prijatelju Daniju Hvalcu, botru
in botri Sagadin, za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu
MIR.
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: ati, mamica, brat Boris z družino, stara mama, punca Tadeja in ostali sorodniki
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice
Gere Murko
IZ ZG. PRISTAVE 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebno zahvalo g. župniku, pogrebnemu podjetju MIR, nevrološkemu oddelku SB Maribor, pevcem noneta CERTUS. Iskrena hvala za poslovilne besede teti Francki Petrovič in govorniku g. Janku Kozelu.
Hvala tudi sodelavcem Albin Promotion in Certus PE Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Anton, hčerka Brigita z družino in sin Ivan z družino
Srce in duša ve, kako boli,
ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
Franca - Ljuba Vidovica
IZ JURČIČEVE 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Zahvaljujemo se tudi g. Tarziciju Kolenku, duhovniku župnije Sv. Petra in Pavla, za opravljen obred, pogrebnemu zavodu MIR ter godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: tvoji najdražji
Kje so tisti zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Vendar spomin nate še živi in sledov tvojih pridnih rok moč zbrisati ni. Solza žalosti in bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki nas zelo boli.
V SPOMIN Mojci Dominko
17. 4. 1981 "h 8. 3. 1997 IZ CVETKOVCEV
Žalostne in otožne misli nas spominjajo na 8. marec 1997, ko je na nebu zažarela nova zvezda. V naših srcih ljubezen in hrepenenje še vedno kipi le za tebe, a tvoje srce je daleč od nas. Pogrešamo te.
Tvoji: mama, ati, sestra in brata
www.radio-tednik.si

www.novaodskodnina.si
teJ.lil.U.WB
Ormoška c. 5,2250 Ptuj Tel.: 02/77110 08 GSM: (041) 456 703
Sle bili poškodovani v prometni nezgodi,
doma ali na delovnem mestu?
Želite primerno denarno odškodnino?
Pokličite nas na brezplačno tel. št:
9 080 20 21
Prišel je hladen zimski čas, ko vsa narava legla je k spokojnemu počitku... In ti, naša draga mama? Ti za večno si zaspala, a v mislih naših za vedno z nami boš ostala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre in tete
Justine Rodosek
24. 08. 1918 "h 27. 02. 2004 S POTRČEVE CESTE 42, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino.
Še posebej gre zahvala gospe Veri Kokol za molitev in za izrečene poslovilne besede. Zahvala podjetju MOM-TRADE, CIMOS-TAM Maribor, sodelavcem Komunalnega podjetja Ptuj in pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj.
Tvoji najdražji
Opravičilo
V prejšnji številki smo pri objavi osmrtnic za pokojna Nežko Bedrac s Po-brežja in Vinka Butolena iz Čermožiš pomotoma objavili isto fotografijo, zato obe osmrtnici danes ponovno objavljamo. Prizadetim sorodnikom se za napako iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
28. februarja 2004 minevajo štiri leta žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, atek, dedek, pradedek, brat in stric
Vinko Butolen
IZ ČERMOŽIŠ 23, ŽETALE
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu poklanjate rože in prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha nema je gomila, kjer počivaš ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Nežke Bedrač, roj. Mohorko
S POBREŽJA 99
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa ustno in pisno izrekli soža-lje.
Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Ptuj za nego, skrb in dobro počutje naše mame.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku g. Branku Mariniču in podjetjem Chip-tronic-Reha center, d.o.o., Perutnina Ptuj, d.d. - PC Vzdrževanje, Litje platišč Talum, d.d.
Žalujoči: mož, sin Ivan, sin Ludvik in h~erka Marica z družinami
Že dve leti v grobu spiš,
a v naših srcih še živiš,
ni ure, ne dneva, ne noči,
povsod si z nami v srcih ti,
saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki zelo, zelo boli.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 4. marec 2002, ko nas je za vedno zapustila naša draga mama, oma, sestra in tašča
Marija Loren~i~
Z GRAJENŠČAKA 48
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo.
Žalujoči: hčerka Zinka z družino in sin Joško z družino
Dolgo skupaj s tabo smo hodili, dolgo skupaj s tabo se življenja veselili. Dolgo skupaj s tabo se z boleznijo borili, in na koncu bitko izgubili ...
ZAHVALA
13. februarja smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Jožeta Slana
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 10
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način darovali ter ga s spoštovanjem spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da nehala bi trpeti.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mame, babice
Anice Kirbis
IZ DRAŽENCEV 42
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, sodelavkam bolnice Ptuj, posebej pa se iz srca zahvaljujem za vso pomoč gospe Angeli Mulec iz Ptuja, ki je ob vsakem trenutku stala mami ob strani, dokler ji je bilo to omogočeno! Hvala vsem za darovane sveče, cvetje in svete maše! Hvala sodelavcem nabavnega skladišča TALUM, bolnici Ptuj, g. župniku Feslu in g. Pucku, g. Dasku za odigrano Tišino, pevcem, govornici za besede slovesa, Društvu upokojencev Hajdina, pogrebnemu podjetju MIR. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev Ptuj in Soča-Ljubljana. Vsem še enkrat hvala!
Hčerka Pavla, vnuka Tomi, Andrej
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh med nami še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Marice Junger
IZ ŠTURMOVCA 28/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo internemu oddelku SB Ptuj, družinam Varnica, Zemljak, Pleskonjič, Kovač, cerkvenemu pevskemu zboru, moškemu pevskemu zboru iz Markovcev, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku, gospodom duhovnikom za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju MIR.
Žalujoči: mož in hčerke z družinami
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, z boleznijo si se borila, nazadnje se ji uklonila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Terezije Maroh
IZ ZABOVCEV 31
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, številne sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo govornicam, cerkvenim pevcem, zabovskim pevkam, gospe Ivanki za molitev. Iskrena hvala sosedom: Salihovič, Obran, Erbus, Kristovič, ki ste jo obiskovali na njenem domu. Vsem hvala!
Hčerki Silva in Tilčka z družinama ter sin Janez
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite...
SPOMIN
5. marca 2004 minevata dve leti, odkar nas je zapustil oče in dedek
Janez Fijan
ZABOVCI 10
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Usojeno ti ni bilo živeti.
Zakaj? Zakaj? Ne moreva razumeti.
Le kaj si komu naredila,
da tragično si smrt storila?
Odkar utihnil je tvoj glas,
praznina in bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
3. marca mineva 1 leto, odkar se je osul cvet mladosti in so se razblinile tvoje sanje,
Sabina Lovrec
Hvala vsem, ki se pomudite ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in sveče in se najine Sabine spominjate z lepo mislijo, ki boli.
Tvoja mami in ati
Prazen dom je in dvorišče... Odšla si tiho
tja, kjer ni trpljenja in gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice
Ane Predikaka
IZ DOKLEC
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter za iskrene izraze soža-lja.
Hvala tudi gospodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Videm za odpete pesmi, gospodu Hinku za odigrano Tišino, zastavonošema, pogrebnemu zavodu MIR, govorniku za izrečene poslovilne besede ter LD Majšperk.
Posebej hvala sosedu Jožetu Predikaki in družini Pišek za nesebično pomoč ob njeni tri leta trajajoči bolezni.
Žal
ujoči: vsi njeni
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi naše drage in ljubeče žene, mame, babice in prababice
Ivane Janžekovič
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam drago pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornikoma gospe Mariji Strelec in gospodu Janku Petroviču za čutno izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju za opravljene storitve. Hvala vsem in vsakomur posebej!
Žalujoči: njeni najdražji
Zetale • Ob svetovnem dnevu civilne zaščite
Naš sistem eden boljših v Evropi
Ob letošnjem 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, je bila osrednja regijska slovesnost v petek, 27. februarja, v gasilskem domu v Žetalah.
župan občine Žetale in poslanec v državnem zboru Anton Butolen je v slavnostnem nagovoru opozoril na dejstvo, da živimo v atomski dobi, dobi glo-balizacije, neslutenega razvoja tehnike ter napredka na vseh področjih, ko se včasih komu zazdi, da je človek dobil večno bitko za naravo. A občasne naravne katastrofe, kot so potresi, poplave, vihariji, plazovi, suše, žled in požari, nas opozarjajo, kako majhni in nemočni smo v bitki z naravnimi pojavi, kljub svoji navidezni moči.
Prav dejstvo, da človek ne samo da v večini primerov ne more preprečiti vseh naravnih katastrof, ampak jih s svojimi dejanji pogosto nehote celo vzpodbuja, pa nas zavezuje, da se na takšne neljube dogodke pripravimo in ustrezno organiziramo. V Sloveniji smo med tistimi državami, kjer so se zelo zgodaj zavedali potrebe po organizirani obliki varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj so se že v 17. stoletju predvsem na področju požarnega varstva pojavile prve oblike organizirane samo-
Foto: M. Ozmec
Priznanja civilne zaščite so letos prejeli (z leve): PGD Ptujska Gora, Daniel Polajžer, Območno združenje Rdečega križa Ptuj in štab CZ občine Žetale.
Foto: M. Ozmec
Anton Butolen: Naš sistem civilne zaščite in reševanja je eden boljših v Evropi.
pomoči, te pa so se z razvojem drugih oblik razvile v sistematsko obliko samozaščitnega delovanja. Civilna zaščita, ki je nastala v nekdanji skupni državi ob koncu šestdesetih let, je sprva delovala v skladu z vojaško doktrino splošnega ljudskega odpora, vendar se je predvsem v Sloveniji težišče njenega delovanja usmerilo na področje varstva pred naravnimi in drugimi civilizacijskimi nesrečami. In tako organizirana je civilna zaščita
odigrala svojo vlogo tudi med osamosvojitveno vojno.
Temeljna usmeritev organiziranega varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v današnji slovenski civilni zaščiti usmerjena predvsem v preventivo, težišče njenega delovanja pa je v lokalnih skupnostih. In brez pretiravanja lahko rečemo, je poudaril Butolen, da je tako zakonski kakor praktični organizacijski sistem zaščite in reševanja v Sloveniji eden boljših v Evropi.
Mala vas • Obiskali slavljenko
90. rojstni dan Ivane Roškar
Nadvse prazničen dan je bil 28. februarja, ko je Ivana Roškar iz Male vasi v občini Gorišnica v krogu svoje družine in prijateljev slavila 90. rojstni dan.
Slavljenka Ivana se je rodila pred 90 leti družini Bratušek v Muretincih. Svoje otroštvo je preživljala skupaj z dvema bratoma in tremi sestrami, potem se je leta 1936 poročila z Jožetom Roškarjem in skupaj sta si ustvarila topel dom. V zakonu je povila tri otroke, danes pa ji družbo dela šest vnukov in devet prav-nukov, na vse pa je zelo ponosna.
Vse življenje je pridno delala na kmetiji. Rada je pomagala tudi sosedom ob najrazličnejših kmečkih opravilih, v dolgih zimskih večeri pa si je čas najraje krajšala z raznimi ročnimi

Foto: Laura
Ivani Roškar je ob prazniku čestital tudi predsednik vaške skupnosti Mala vas Franc Domanjko.
deli, še posebej s pletenjem. Kljub visoki starosti še danes poskrbi in si pripravi vsakdanji topel obrok hrane, povedo njeni domači.
Čestitkam in lepim željam ob visokem prazniku Ivane Roškar so se konec minulega tedna pridružili tudi vaščani Male vasi, ki Dvoršakovi materi, tako ji pravijo po domače, želijo še mnogo zdravih let. Na njenem domu sta jo obiskala tudi predsednik vaške skupnosti Franc Domanjko in župnik v fari Sv. Marjeta niže Ptuja Ivan Holo-bar.
TM
Izberite modro svojo pot
2IVUENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijeva 3,2«7 IHaribor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, predvsem v severni Sloveniji, možne so rahle padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -5, najvišje dnevne od 0 do 6, na Primorskem do 8 oC.
Če na 40 mučenikov (10,) še 40 dni ne bo.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
Obeti
V petek bo zmerno do pretežno oblačno, vendar še suho. V soboto bo oblačna, v zahodni in osrednji Sloveniji se bodo pojavljale padavine, po nižinah kot rahel sneg. Proti večeru bodo padavine zajele tudi vzhodno Slovenijo. Na Primorskem bo začela pihati burja.
^IfRAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Ko je govoril o razmerah na področju zaščite in reševanja v občini žetale, je Butolen opozoril na lansko dolgo vroče poletje, ko je to območje Haloz poleg hude suše s pomanjkanjem vode še posebej prizadelo hudo neurje s točo in orkanskim vetrom. To je popolnoma uničilo dve ostrešji stanovanjskih hiš, huje poškodvalo še 19 drugih objektov, rušilo drevesa, telefonsko in elektro omrežje, uničilo pa tudi skoraj ves kmetijski pridelek. Za izkazano pomoč, ki so je bili deležni, se je posebej zahvalil ptujski izpostavi Uprave za zaščito in reševanje ter vsem drugim, ki so pri tem sodelovali.
Najzaslužnejšim, ki se vključujejo v dejavnosti civilne zaščite, so izročili posebna priznanja. Zlati znak CZ je letos prejelo Območno združenje Rdečega križa Ptuj, ki se je posebej izkazalo pri usposabljanju ekip prve pomoči ter vrhunskem usposabljanju tekmovalnih enot RK; srebrni znak CZ so izročili štabu CZ občine Žetale, ki se je še posebej izkazal s prevozi pitne vode ob lanski suši; bronasti znak CZ pa sta prejela Prostovoljno gasilsko društvo Ptujska Gora, ki letos praznuje 70-letnico, ter Daniel Polajžer iz Cirkulan, aktivist na področju gasilstva in civilne zaščite v občini Gorišnica. Priznanja sta podelila poveljnik regijskega štaba CZ za Podravje Drago Klobučar ter vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Jože Korban.
Slovesnosti v žetalah se je poleg predstavnikov Uprave za obrambo Maribor, ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje, regijskega štaba civilne zaščite za Podravje, nekaterih županov, policije, vojske in drugih komponent varnosti ter samozaščite udeležil tudi Milan Lampret z Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Prisrčen kulturni utrip so prispevali mladi recitatorji in pevski zbor iz OS žetale.
M. Ozmec
Osebna
kronika
Rodile so: Jerneja Vovk, Kunova 33, Sp. Ivanjci -Špelo; Ines Janžić, Šentilj-ska 9, Maribor - Anjo Vito; Helena Vehovec Pondelak, Zadrže 13, Šmarje pri Jelšah
-	Enejo; Petra Jutriša, Prnek 6, Rogaška Slatina - Tonjo; Dušanka Sakelšek, Volkmer-jeva 24, Ptuj - Evo; Ferdeze Veliu Memedi, Slomškova 14, Ptuj - Anida; Andrejka Horvat, Pobrežje 158/a, Videm - dečka; Marta Škrinjar, Savci 73, Sv. Tomaž - dečka; Mirjana Žlahtič, Barislo-vci 20, Videm pri Ptuju - Elo; Marjeta Petrovič, Zamušani 25, Gorišnica - Aljaža; Petra Marinič, Senešci 69, Ormož
-	Kiaro; Simona Ahlin, Pos-tružnikova 1, Ljutomer - Jureta.
Umrli so: Franc Fůršt, Loč-ki Vrh 31, umrl 17. februarja 2004; Marica Junger, rojena Rožmarić, Šturmovci 28/a, umrla 23. februarja 2004; Marija Ciglar, rojena Zemlja-rič, Zgornja Hajdina 45, umrla 19. februarja 2004; Ivan Jožef Kaisersberger, Zgornja Pristava 48/a, umrl 19. februarja 2004; Terezija Ma-roh, rojena Petek, Zabovci 31, umrla 21. februarja 2004; Viktor Drašak, Trotkova 31, umrl 21. februarja 2004; Ana Konig, rojena Kokol, Hrasto-vec 62, umrla 19. februarja 2004.
Crna
kronika
Vlomilec odnesel denar in dokumente
28. februarja med 18. in 22. uro je neznani storilec vlomil v hišo Na jasi 2 na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil denar in osebne dokumente stanovalcev. Nastala materialna škoda znaša 1.400.000 SIT.
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 teT'Ite^SSÎ 080 1 3 14
OKNA, VRATA, GARAŽNA JM VRATA PO MERI
JELOVICA!
svetovanje, strokovne izmere, montaža...
I^IAC p M _PODVINC115, PTUJ
IVIC19 b m	TEL 02 746 03 81
GSM 031 341 532


0-.
»TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA »VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85,2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812