FU BUSHED ARB DISTRIBUTED UHO EE [Wo. 6M) AUTHORISED BY THE ACT OF OOTOBEE 6, 1817, OM FT^E AT THE POff OFFICE OF HEW YOKE, H. T. By Order bt the ftwt A. B. Največji slovenski dnevnik T Združenih državah. Velja sa vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 F. M. GLAS NARODA List slovenskih delavce? v AmerikL The largest Slovenian Daily In the Unit )d States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. EV 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Claas Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 211. — ŠTEV. 211. NEW YORK, FRIDAY, SEPTETKBER 9, 1921. — PETEK, 9. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. LENIN ZAUPA V NOVO POLITIKO KER PA SO bE ODPOVEDALI VEČINI SVOJIH TEORIJ. SO KOMUNISTI V VELIKIH STIS KAH. — DRŽI JIH SKUPAJ Lfi STRANKARSKA DISCIPLINA. Poroča Wat ter Duranty. Moskva, Rn^ija. J?, septembra. \*<«va ekonomska politika Leni na je spravila v velike stisk«? mnoge r-Ia»ie komunistične stranke. Ob istem pa nudi t tuli laičen vzgled. na kak na'in posluje stroga strankarski disciplina. Prav nir- r.i presenetljiv«, da je pretežna veČina stranke v v«.*-iiki meri razn-arana spričo te^;;. ker sp ji jr*li k' t strmogiavljen/e večine komunističnih teori j. T<» -ko stanuje najiriiner sedaj v moskovski hiši m gostp neki Vnglež po imenu Cnpihart, ki je bil pred revolucijo načelnik velike angleško - rusk«* bakrene kombinacija v pokrajini '>«!«. Po krivici aK pravici so dolži tega Angleža, posebno v Rusiji sami. da je bil glav-ni finančni ;*>«lpornik Kolčakp in Denikina. v i komuniste je on predstavljal zlobnega duha kapitalizma, a sedi j »a vidijo, kako se pogaja s sovjetsko vlado za koncesije in «ieer navidezne tudi povsem pri jat« U*ki. Taka p.i je komunistir-na lisci-plina, da ni "uri nobene druge besede kot one hvale in navdušenja spričo uveljavljene ekonom-ske izpremembe. Poskusi voditeljev. je sklenilo, da s** uvede izpremembo in opozirija jc izginil a. Dejstvo, da ne jp zgodilo to m« -seea marca, upravičuje tuk^j podano pojasnilo, da se ne mor no-ve i>oIitike pripisovati pan-ki. ki je bila posledica lakote, teoveč da je pomen jala posledica priče-tek uvel javi je ;ija Leninovega pro-grama. da se na novo zgradi ruski ekonomski sistem na temeljni katere je bil pripravil on. Sedr.j se glasi, da bi prišla izprememba ž« preje, ee bi ne bi'i sovjeti prisiljeni <"akati vsled neprestane::* vojevanja proti domačim in tujim sovražnikom. Sovjeti izjavljajo, da izpremen*-ba ne pomenj-i povratka h kapita listiencmu sistemu kot je uveljavljen v ostali Kvropi in Ameriki, kajti primerne odredbe bodo uveljavljene potom delavskih unij, da se prepreči izkoriščanje delavcev. Zadnje imenovana fraza jt postala dejanski formula, s katero označujejo mnogi komunist: komunizem v Rusiji. (V se bo d-»-Inveo zavarovalo . pred izkoriščanjem. ne bo nihče "proti privatn" lastnini ali pr»ti najemništvu ali proti prostos*i nrivatne trgovine. I>a je ta razlaga pravilna, je razvidno iz dejstva, da zapadejo vse koneesije zop«t državi po preteku dobe 2o ali 26 let. kar pomen ia zelo kratko dobo za tako neraz\i-to deželo kot ie Rusija. V naslednjih par mesecih al? letih se bo videlo, če bo odredba Lenina uspešna. Čeprav je nova ekonomska politika v polni meri uveljavljena. je treba še velijo podrobnosti, predno bo mogla poslovati. TRI NAJBOLJ ŽEJNE DRŽAVE Washington, D. C.. 8. sept. — Polovica opojnih pijač, katere so zaplenili vladni uradniki na tenm-lju prohihicijskih postav, nriha-jajo na temelju izjave komisarja za notranjo carino iz *ren držav, namreč New Yorka, Penn-ylva nije in Marylmda. Komisar HI tir pravi, da nima natančnih podatkov glede množice pijače, katero se je zaplenilo po celi deželi. Da se prihrani skladiščne stroške, se skušajo prohibicijski uradniki na druga-,čen način iznebiti zaplenjenih p: jač. (Med te načine spada tudi ta. da pijačo deloma sami zavži-jpJ0-) Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijsk:ti kronah se potom a ale banka Uvriujejo po nJxkl eenl, sanealjtro ia hitre |V4«raj so bile naia eene aleda&et JUGOS7.AVIJA; Karpo*J'ja mm sadnja poAte In laplačnje "Kr. poštni MčotsI »rad" in 4'Jadranska binka" v Ljubi jar L 300 kron......$ 1.95 1000 kron......$ 6.00 400 kron......$ 2.60 5000 kron......$30.00 500 kron......$ 3.25 10000 kron......$59.00 ITALIJA XH ZAflEDSNO OZKMUll BaspoAUja na sadnja poftU in kplačuj* 11 Jadranska banka" 9 Trste 50 100 300 !r lir lir $ 2.80 $ 5.20 $15.00 500 lir 1000 lir $24.00 $47.00 HZMiKA AVSTRIJA; maapoAfijtf mm B**njtf polti In IspUSnJ« ^AdriatW&a Bank" mm Doaaj«. 1,000 nemško-avstr. la-on $ 1.60 5,000 nemško-avstr. kron $ 6.50 10,000 nemško avitr, kron S13.00 50,000 nemško avstr. kron $60.00 Vrednost denarja seda} ni stalna, feienja te večkral nepričakovano ; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej Ml računamo po ceni istega dne ko nam poslani deftar doepi t roke Kot generalni sastopaiki "Jadranska Banka" In njenih podrui-nle imamo sajamčene isvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko rM sa one. ki se še ali se bodo poalnievali naie banka. tam j« podati aajb^j W Fmk Saksar Stat« Baak Order, aB pe 12 Mam stmt, mptfk AEROPLAN KOT AMBULANCA Pred kratkim je poletel v aeropl anu iz Londona v Pariz znani an gleški zdravnik Sir Douglas A. Shields ter privedel seboj bolnik t, majorja Ottleya, katerega je Še isti večer v Londonu uspešno operiral. Slik:i nam kaže zdravni kat ki nosi mijorja iz aeroplana. NOVA ARMADA PREMOGARJEV ARMADA, OBSTOJEČA IZ OSE MSTO PREMOGARJEV, JE IZ JAVILA, DA BO ODKORAKAL A V ELIZABUTHTOWN. — DE LEGACIJA PREMO GARJE V PRI GOVERNERJTJ. Elizabethtovn, 111. S. septembra. — Osemsto premoprarjev iz Eldorado in .--osednili premograr-skih l>olja tabori v razdalji trideset milj od tepra mesta in ta armada je priprj'.vlje.ia odkorakali proti temu mestu in proti K-os;-elare tekom jutrišnjega dneva. A" tem smislu io se izrazili voditelji premolarjev napram nekemu ei--nikarskemu poroeevaleu. ki je zasledil taborišč3 premoprarjev. Nadalje se je jrlasilo. da l»o t:-armada narasla na več kot tiso.": mož. ko bodo prišli v taboriš-",' nadaljni stavkajoči premogarji iz bližnjih krajev. Pomožni šerifi in privatni d«1-tektivi so se st>rijeli s prednjimi stražami premogarjev. ki s° te kom včerajšnjega dn,» ustavilo 2 tovfirna avtomobila in tri ljudi v bližini Hojr Thief. Promojrarji se umaknili in pustili štiri jetnike in tri avtomobile v rok di šerifov. Springfield. 111., septembra — Pri jrovernerjn Smalln se pozno včeraj popoldne oglasila delesraeija promojrarjev iz vznemirjenih premosrarskih okrajev in izjavila, da okrajne oblasti v druz bi kompanijskih uradnikov in najetih dotektivcv terorizirajo — premolar je. Delegaeiji je načeloval Ed Carbine. eden i^med podpredsednikov Illinois J'eder^tion of !^abor ter organizator Fluorspar premogarjev. Delegacija je naprosila governorja, naj uvede preiskavo glede razmer v Kosieh.re okraju. Governer Small je nato pred svojim odpotovali jem v Michigan. — kjer se mudi njegova družina, od-J redil vojaško preiskavo v ardin I okraju, katero bo najbrž vod.l ge-| neralni pribočnik Diekson. | Carbine je «'ekel. da je 98 ol jf. p0. ; slal predsednik« Hardingu dolgo ! pismo, v katerem z dokazi potr-i juje svojo trditev, da se pod no. j vo priselniško postavo godi na f Ellis Islandu ljudem velika kr;-' viea. Večkrat se dogajajo slučaji, da stariše puste v deželo, doeim otroke internirajo, oziroma jih pošljejo nazaj. Priseljeniški uradniki se izgovarjajo. da so nekateri ljudje zato zadržani, ker so s svojim prihodom prekoračili število, ki je določeno za državo, iz katere sr. prišli. To pa po mnenju poslanea Sie-gela ni pravilno. Take ljudi na.T bi pustili pod hondom v Ameriko ter jih prišteli k določeni kvoti prihodnjega meseca. — Na vsak način morate posredovati — je pisal predsedniku Hardingu — Icajti Ie od vas je odvisno, če se vzdrže ameriške tradicije glede priseljevanja. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T ZDS, DRŽAVAH. Charleston, W. Va. S. septembra. — Zvezne čete kampirajo np. mestu, ki j predstavljalo šr; prejšnji teden bojno polje in sile pre mogarjev ter braniteljev boine črte v Logan okraju so se razpršile, a kljub temu obstoja bolj o-boroženo premirje, kot pa resničen mir. Opazovalci soglAšajo. da bo prišlo kmalu do novega izbruha tr-r se razlikujejo ie v svojih cenitvah glede časa, ki bo potekel, da se bodo premoga rji zopet organizirali ter obnovili boj. Le majhen od-stotek onih. !;i so bili pretekli teden na bojnem polju, je oddalo svoje orožje. Ceni se. da se je mudilo na '•from i'' nekako šrst tisoč premogar.i"v in onih. ki sim-patizirajo ž njimi. Drugi so s« vdali neoborož^ni, kar pomeni soglasno z onimi, ki poznajo navade premogarjev. da so poskrili svoje orožje in municijo v neštetih dobrih skrivališčih v gorah. Splošno prevladuje nazi-anje. da ni bil odstranjen noben izmed vzrokov, ki so dovedli do invazije od strani premogarjev. Razpoložen je. ki obstoja spričo uvejjav-ljenja miru' . je še bolj trpko kdt je bilo kdaj poprej. Ljud.ie v prizadetih sekcijah so razdeljeni v dvoje sovražnih taborišč. — Eno obstoja :r. ljudi, ki simpatizi-rajo s premoga rji. drugo pa iz takih. ki nasprotujejo poskusom premogarjev, da unioniziraio vsa premogovna polja v West Virgi-niji. Governer Morgan je včeraj na odločen način izjavil, da bo država West Virginija v polni meri pripravljena. V bo prišlo do na-daljnega izbruha. Pozval je. naj se naloži težke kazni voditeljem upora tekom »adnjega tedna. — (Kaj pa je z oboroženimi lopovi kompanij, ki so vsega krivi in detektivskimi agent urami, ki dobavljajo to sodrgo!?) — Kar se je zgodilo v tej državi v zadnjem času. — je rekel governor. — je sramotno in jaz oseh-no čutim ponižan ie. da sem moral pozvati zvezno vlado, da pomaga pri vzdržanju postave in reda v tej državi. To je tretjič, da so'bi-le zvezne čete poklican*1 v državo, da zatro nemi'-e. Ce bo po mojem, se je zgodilo to zadnjikrat. — Governer je rekel, da je zakonodaja sprejela postavq. ki določr. ustvarjenje narodne milice, ki bo stopila na m^sto one, ki je bila poklicana v z**ezno službo, ko je Amerika stopila v vojno. General Bandholtz je rekel, da bo 26. infanterijski polk odpotoval v Camp T>ix. Del zveznih čet pa bo začasno ostal, dokler ne bo PARIZ NI ZADOVOLJEN S POGODBO PRAVI, DA SO VSLED POGOD BE MED AMERIKO IN NEMCI JO NEZAVAROVANE ŠTEVILN E PRAVICE ZAVEZNIKOV. — STALIŠČE W ASINGTONA. Pariz, Francija, 8. septembra. — V tukajšnjih diplomatičnih krogih je pričelo prevladovati vedno bolj naziranje, da bo treba skleniti in podpisati tretjo mednarodno pogodbo, da se likvidira vojno z Nemčijo ter uveljavi mir po vsem svetu na primerni postavni podlagi. To tretjo mirovno po godbo bodo morale skleniti ^dri: žene države ;n zavezniki. Potreba sklenitve tretje mirovne pogodbe leži baje v d°.jstvu, da so Združene države podpisale separaten mir z Nemčijo, ki ne priznava va/ nih pogojev versaillske mirovne pogodbe, ki jo bila podpisana ir odobrena od zaveznikov in Nemčije. Berlinska pogodba, sklenjeni meri Nemčijo in Združenimi dr žavami, naprimer ne priznava, da pripadata sedaj Alzaeija in Lo renska Franciji. Na drugi stran* pa zahteva mesto za Ameriko pn reparacijski k'misiji, da navedemo le eno določbo, katero morajo zavezniki najprvo odobriti. JSevr*-da je gotovo, da bodo zavezniki odobrili to določbo. Amerika j*1 prevelika in zavezniki so ji prevt • dolžni, da bi mogli storiti kaj drugega. Na drugi strani pa s< glasi, da je težko zanje sprejeti berlinsko pogodbo, ko namenoma zanemarja priznati stvari, ki so tako bistvene važnosti kot je zo-petna aneksija Alzaeije in Lorer,-ske. To pa so 1-? nekaf?r» izmed vprašanj, ki involvirajo mednarodno pravo. Ce se hoče rešiti to vprašanje separatno, bo treba to več let, tekom Katerih bodo vse prizadete dežele izpostavljene r<-ziku. da se prikazujejo v napačni luči in Francozi so mnenja, da bi jih pri tem Nemčija lahko prekanila. Čimbolj je francosko ministrstvo za zunanje zodeve proučevalo stvar, tembolj se mu je zdelo ne le zaželjivo. temveč eelo potrebno, da se sestavi in podpiše tretjo mirovno pogodbo, ki oo u- ravnala vse sporne točke, porajajoče se iz dveh separatnih mirovnih pogodb in ki bo dala živ Ijensko silo obema. Položaj, ki ga razumejo tukaj, v gotovih krogih, je naslednji: — fZa enkrat je sklenila Nen<-<"ija dve mirovni |>ogodbi. eno z zavezniki, drugo pa z Ameriko. Med skupino zaveznikov in Ameriko pa ne obstoja noben suojni člen in pravit* vsakega na temelju mirovne pogodbe se ne priznava od strani drugega. Slabost takega stališča se smatra za povsem očividno ter se domneva, da je sklenitev pogodbe, v kateri priznavata obe skupini medsebnji.e pravice, edina pot. kako uveljaviti, ojačiti in legalizirati položaj. Izjavlja se, da bi lahko taka pogodba obstojala le iz par sta\-kov, v katerih bi Amerika priznala pravice zaveznikov na temelju versaillske mirovne pogodb; . do-čim bi zavezniki priznali pravicc Amerike na temelju berlinske pogodbe. 61 LJUDI USMRČENIH V RUSIJI. Riga, Letska, 8. septembra. — Boljševiki so obsodili na smrt ter usmrtili 61 oseb. soglasno z ne kim poročilom, ki .ie prišlo \ zadnjem času semkaj. Imena usmrčenih so bila natisnjena v uradnem listu "Pravda '. Med usmrcenimi se nahajalo baje tudi šestnajst žensk, katere se je večinoma dolžilo, da 'šo od dajale zarotnikom sobe ali jih nastanile na kak drug način. Med usmrcenimi so se nahajal' nadalje prin=: Konstantin Tuma-nov, star 29 !et ter princ Sergij Thtomski, star '3"> let, ki je bil splošno znan kot kipar. Šest izmed usmrčendi se je označilo kot ameriške Špijone in med njimi se je nahajal tudi profesor Vladimir Tagancijev, star 31 let, ki je bil baje načelnik petrogradskih zarotnikov. Grof Sergij Schulen-berg je bil usmreen, ker je bafe pomagal nekemu ameriškemu ku rirju. 15 ODSTOTKOV MANJ PLAČE ZA LADJEDELCE. Washington, I). C.. 8. sept. — Mornariški urael je včeraj objavil, da se bo uveljavilo v vseh zveznih ladjedelnicah 15-odstotnc znižanje plače z ozirom na 08.000 civilnih uslužbencev. Nova plača bo znašala 4 cente na uro manj kot ona delavcev v železniških delavnicah ter pet centov na uro več kot znaša ona uslužbencev privatnih ladjedelnic. BOLJŠEVIKI NOČEJO NOBENIH ŠPIJONOV Značilni ukrep bolj še viške vlade. Kdor hoče pomagati, naj pomaga brez preiskave. Moskva, Rusija, 8. septembra. Pred kratkim je imenoval najvi-ši zavezniški svet mednarodno rusko pomožno komisijo Sedaj je ruska vlada sporočila tej komisiji. da ji ne bo dovolila prej pr< -iskati razmer v sovjetni Rusiji, predno bi se .otila pomožne ako:-je. Kdor hoče pomagati, naj pomaga, Rusija pa ne trpi nobenih špijonov. Tozadevni odlok je sporočil zu-jianji minister Cičerin Angliji, Italiji, Franc.ji in Belgiji. Pred seelnikom te komisije je bil ime onvan Francoz Joseph Noulen. Boljševiki pravijo, da se zavezniki norčujejo iz lakote v boljše-viški Rusiji, ker so imenovali tega moža v komisijo. On ie bil namreč vedno nnsprotnik sovjetske vlade. Boliševikom je nasprotoval, kjerkoli je mogel. Ta Cičerinova nota bo najbrže napravila konec delovanju.tega odbora. KONTROLA GRŠKE CERKVE V AMERIKI. Atene, Grška, 8 septembra. —-Oblasti grške pravoslavne cerkve imajo izključno avtoriteto pošiljati škofe in duhovnike v Ameriko, da oskrbujejo tamošnje grške cerkve. — Tako je izjavila sinoda ekumenskega patriarha ta. Sklep je bil storjen soglasno z dekretom sinoge leta lfH)3. Potni listi. državna milica toliko organizirana, da bodo zvezne čete lahko odšle. P« najnevejii odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo a seboj kako listino iz starega kraja, da je rarvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali to jaška knjižica, krstni list in doiuovnica. Navadna pismo ne zadostuj« vei. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstva ane občine, v kateTO je pristojen, po do-movnico, potem bo Sele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval r stari kraj, ako nima kaka gort "sunjene Krtine. Frank SakMr State Baak, 0S 0trtUn4t »t, Hew York, N. Y, ----i -* — GLAS NARODA. 9. SEPT. 1921 \ _v "GLAS NARODA" SLOVENIAN DAILY tU« ti_ i owned and Published by »».n^if SLOVEMC PIBUSHLNG COMPANY (a corporation) 'HANK SAK1ER, President LOUIS BENEDIK. Treasurer Place of Bualneee of the Corporation and Addresses of Above Offlclers: a Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "Glee Naroda** Uhaja vsaki dan Izvzemšl nedelj In praznikov. Za ee*o let« velja tlet ra Ameriko Za New York za celo leto In C s nad« »«.00 za pol leta Za pol leta _ »3.00 Za Inozemstvo za celo Vato Za četrt leta H .50 za pol leta •7.00 »3.50 »7.00 $3.50 ivat^r Q L A S NARODA (Voice «f the People) Every Day Except Sundays and Holiday«. Subscription yearly »6.00 Advertisements on Agreement. DopM br«s pndplse In oeebnortl ae ne priob«vjrjo. Denar naj wz tlagovoll po-•iijaU po Money Ordrr. I*rt «| remetnbl Kroja naročnikov proximo, da ae our tudl preJAnjo blvalif/« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA ■2 Cortlandt Street, Borouc^ of Manhattan. New York, N. Telephone: CoKtandt 2876 Y. BREZPOSELNOST. Industrija se oživlja. Št » vilo brezposelnih se z vsakim dnem manjša. Hudi «*a.si so bili, toda hvala Bogu, presta no je. Tako ritaino daiizadnem v tej ali oni obliki v časopisju. Kljub temu pa ne verjamemo tem novicam. In ne verjame jim tudi delavski urad ne\vyorške države, ki je te dni objavil, da se število brezposelnih ni znatno zmanjšalo. Zmanjšalo se je le za en procent. In zastran tega revnega procentka taki slavospevi, Edinole delavec ve. kaj in kak«>. One se ne briga za statistike in por«»čila. On občuti brezposelnost na svoji lastni koži. On jo pozna izza onega časa, ko je bil izročen na milost in nemilost kapitalistom. Neki nevvvorški list se je bil lotil podrobnega 00 dolarjev. Sklenjeno je bilo, da ne bo nobene politike v koloniji in nikakega vel ikomest nega trušča. Vlada pa ni hotela ničesar storiti, da pomaga tem pilgrimom :n vladni komitej za naseljevanje prekmorskih dežel je 'izjavil, da ne more prinesti načrt nikake trajne koristi za vdeleženee in da bo imel inojroče za posledieo resne težkoče. Kljub temu pa so se ekspedieiji pridružile ženske, ne meneč se za veliko umrljivost med evropskimi ženskami v Južnem morju in za naglo izgubo telesne lepote. Navdušenje pilgrimov pa je kmalu izginilo, ko je zašla ladja *'Medora"r, pod pjveljstvom kapitana Kerry-ja. ki je plul trinajstkrat krog rta Horn, v svoj prvi vihar. Sedaj pa hoče dobiti Mr. Disher dvanajst nadaljnih vdeležen-eev. kajti on hoče na vsak način izvesti svoj načrt. Od vsakega vde-leženca zahteva, da mora biti mirne krvi, zmeren, popustljiv, da ie pripravljen nositi lahko obleko. delati po dve ari na dan ter živeti od mleka, vode, sadežev, kokoši, jaje in rib. Izjavil je. da se je njegov poskusi izjalovil, ker niso hiteli ostali čakati na bolj ugodno vreme. Reke! je. da bo v par tednih zopet odpotoval in sieer mimo rta Verde. skozi Za pa dno Indijo ter Panamski prekop. Iz.;avil je, d a bo prvi oddelek ustanovil naselbino, ki bo kmalu štela tisoč duš ter živela zadovoljno in mimo življenje. Predvsem ne bo treba kolonistom nositi blaznih evropskih oblefc. — Oni misli jo. da sem norec. -1 jaz bom oni. ki se bo zadnji smejal. — je rekel. — Živeli bomo kot je namenjeno ljudem, — prosto, zadovoljno in brez skrbi. Mr. Disher je poročen ter ima dva otroka. Potoval je obilo, prav posebno v tropičnih deželah. On pravi..da ni nikaka finančna laeija zvezana s tem kolonizaeijskim načrtom in da je njegov cilj prosto in naravno življenje, kot je nemogoče v Londonu. On ue kadi in ne nije, a ne bo izključil iz svoje kolonije ljudi, ki pijejo ii kade. On ni hotel govoriti glede težkoe, kako najti tako idealno ko brnijo ter rekel, da se bodo vsi taki problemi sami nosebi rešili. Iz Slovenije. Preskrba za živinorejo. tem podan dokaz, da niso -zanje T . 4 I/ Maribora poročajo: Ne le namerodajni pošteni politični mo-jugo^ovenskeni Štajerju. tudi po menti. ampak le sovraštvo do 11a-sosednjih naših deželah je bilo le- še države. Posebno jas-no sr> je vse zelo malo kune in vsled seda- to pokazalo pri zadnjih volitvah, nje suše jo je manj pričakovati Znanih mi je veliko primerov, ko z otave. Neprimerno visoke cene so inozemci in +ujerodci pritiskali senu zdjtj v dobi sena pel rju jejo na ljudi na vse mogoče načine. To žalostno resico. Ravno tu na samo da l)i jih odvrnili od narod- ker vidimo, nih kandidatov. Zgodil«- so se celo t vari. da so ti ! L-?>+nrr.;u mnogo Peter Zgaga Poglavje o Revcrendu Strani, župniku brez hlač. Te dni sem -*ital v nekem eleve-landskem slovenskem listu naslednji oglas: Prv^ slovenska spiritualistična cerkev se zbere v nedeljo 4. septembra ob 7.30 zvečer. Vogal E. 72 St. in St. Clair Ave. 'severno od St. Clairja). Vsi. ki želijo zdravljenja, morajo priti od 7 do 7.30. Predaval bo Rev. Amy Silvius. Poročali: bosta Rev. Silvius, Rev. Marie Struna in drugi. Vsi dobro došli' H«v. Marie Struna, 1005 Adison Rd., župnik. Ta oglas mi je dal gradiva za te vrstice: Na Santkleru v Clevelandu strune župnik Struna ubira. Kranjce vabi k svojim sejam, pridiguje, kolektira. Kot sem Vam že enkrat pravil — -žu]>nik Stuna ni možasti, pač pa punea je dolenjska, ki lovi kaline v pasti. vemo, meji najbolj* kako s<- je naenkrat zavstavil do [tako gorostasne ur van. malih izjem ve* promet z živino j ljudje, od katerih je se Ne glede na to oglaša, da je ona župnik sveti. (Ne glede na pritikline, ki jih mora mož imeti.) / / Bog ve, kam se šla učit je bilje pet. hudiče klicat ! Morda je z -lohaneo v žlahti? t iid- »z sosednjih dežel (Hrvatske,'Slovencev gospodarsko odvisnih. j Žnjo hodila kri je švicat lianafa itd.). Naj nikogar ne moti,'poslednjim kratkomalo odjpoveda- da imamo kljub temu še danes ta- li najem zemljišča ali ko drago meso, ko sta vendar pre-!so volili nandno stranko. Ti ino-je pmnanjkanje sena in izvoza ta- zemei in tujerodci so se pri tem še ko silno vplivala tudi na cene me-j drznili odločno motivirati svojo sn. Dobiček v teh diferencah j odpoved z utemeljitvijo, ker so spravlja ne toliko naš kmet, ka-j''volili narodno stranko". Take-kor veliki mesarji po mestih. Se-,:an nasilju je treba narediti takoj posojila, če Bujnoprsna, rdečelična — ' prožni njeni so okreti. Vsak felčkajnar bi jo hotel \ kloštru za kaplana imeti. Najprej stika za dvorano. daj kmet še rabi svojo živino pri!konec! Odvzeti je tr«»ba tem Iju-'^° dvorano končno stakne, nastt lja. Zelo redki bodo živino-;mi! Odvzeto zemljo naj dofoe rejci, ki bodo iz svojega pridelka'potrebni kmetovalci našega 1 ■ tinoli ro/iimo .> ^ KI^ rl" . . 1_______ _ ! t- • 1 delu. zdaj svojo nedela vno mlado [dem vsekakor možnost takega pn-živino še lahko krmi na pa^i. Ali tiska ♦ Inozemcem se sploh od-cez par tednov se bo vne to jeclja- vzame zemlja. feredeem, ki sn lo. Živina bo morala a- hlev, rabila,*' naši državi. pa se naj vzame vsa se bo le š»- pri dobavi kuriva m ona zemlja, ki je ne obdelujejo sa- fodu! nogli večino uedelavne živine pre-|To odvzemanje zemlje naj b<> po-krmiti preko zime; pretežna veci-!po!noma m-odvisno od sedaj vena tudi boljših posestnikov bo : javni h določil agrarne reforme in pri mora na si nakupovati za tako se naj za ta primer napravijo po- ,-----r- -...... ~rnm. da ne bo iz-jsebni izjemni predpisi! Velik del j plačalo živino rediti preko najnuj- /end je. ki jo posedujejo dandanes Rf-či bodo morali inozemci in tnjerodei. leži sedaj po manj vrednem krmilu, «Ta.mi.;leobdelan. kar pomeni dbeutno listju itd. Toda s takim Krmi je-: narodnogospodarsko Škodo. Tz-11 jem uničimo svojo komaj na gleda sir-er. kakor da bi se Zgodila se pregarajo. Toda tragedije 5*VT , ^postavljeno ^ odv^tj.^n xemlje možicem in m - , - -- 1 • * \/lvmorejo. Zato treba, da vlada ze tujerodcem silna krivica. Tmla te- zivljenja noee razumeti dandanašnji sistem reda m po-L,daj pravočasno poskrbi, da .e'nui ni tako. Tz nenHi fondov, ki Stave. prepove a!i vsaj zdatno omeji iz-|.-o zbrani v drugih državah za'ro- <'e se "tako, tako živi'*, je znamenje, da zrastejo holMi otrobi v moške in ženske, ki nimajo dovolj moči za življenje in za podelitev življenja. Skupine delavcev duševno in telesno propadajo, S tem svojim odkritjem ni napravil dotieni list nobenega posebnega odkritja. Mi že zdavnaj poznamo ta dejstva, samo nekateri zato*izenri jih nočejo poznati in priznati. Poznamo pa tudi posledice teh dejstev. Najstrašnej-j ša posledica je slaba prehrana. Slaba prehrana moških J JJ^'^'j,'!,.^,. žensk, posebno pa otrok. Poročevalec je slišal, da ta ali ona družina ni imela'n-jše potrebe. že tedne in tedne nobenega dohodka. "Od česa pa živite T*, je vprašal. "O, živimo, živimo..", se je glasil odgovor. Seveda žive in c pripomočkov h krmljenju s; varen je proti naši državi.* d« ^be slahejši?r blagom: otrobi in tako-lnamreč inozemei in tujerodci ško-zvane "prge'* C ostanki bučnega J do desetkrat povrnjeno. Zato so mena ali lupin itd.). Obenem pa, nam ti inozemei in tujerodci v .... . , . !da se niše dežete pravočasno pre- škodo, in si<»er v dvojnem ozrru. venejo m umirajo — V svetu izobllice lil blaznega z živinsko sol jo, katero tre-1 Ker puščajo svojo zein'io razkošja. . - _ ve"m o- Moderni Pilgrimi. Še dol«;o pred no se seznanila s tropično malarijo, mrzlico «n moskili Juzne-ra morja, se je |>esčica "piljrrimov". ki je odpotovala z Anglije, da ustanovi novo kolonijo ter se na ta način izogne sitnostim civilizacije, vrnila domov ladi slabih želodcev. Ladja 4'Medora". vsebujoča lt>9 ton. zadela v bližini Southampton na slabo vreme, ko je pričela svoje d *>«t tisoč milj dolgo potovanje proti otokom Južnega morja. Ciujranjc in zibanje ladje je bilo preveč za pilgrime, ki so sklenili nositi obleko iz palmovih listov ter ob istem '"asu uiti nadležnemu davčnemu iztirjevalcu. Vsled te«»a plačujejo ti pilgrimi še vedno svoje davke in Rodes Disher. mlad izdelovalec kislih kumaric, ki je načeloval ekspediciji, išče ttedaj druge, ki bodo stanovali z njim na -'rajskem otoku". Potovanje je preloženo na nedoločen čas. ,'eprav ni načrt popolnoma npiiK<''«n. Mojroče bodo t»*dni pa meseci, ko bo ladja "Medora" zopet dvignila svoje sidro. To ekspertieijo je organiziral pred enim letom Mr. Rhodes FHsher. star let, k i si je v zadnjih desetih letih pridobil lepo pre moženje. V zadnjem času pa j«- izjavljal, da ti mogoče več vršiti trgovine v Angliji in vsled tefra Fe je hotel umakniti civilizaciji in njenim čarom. Prišel je na misel. r"a zasede neki otok na Marquesas skupini v .Južnem morju: kjer bo treba delati le po uro na dan. kjer bodo kolhnisti lahko nosili "pajamas'' in kopalno obleko ter živeli primitivno življenje. Dal je oglas v londonski "Times" ter dobil v^č kot tUoč odgovorov. Odposlana je bila delegacija, da obišče otok'1 vduše- |>ovest 1 o otokih, katere je proslavil pred enim stoletjem Herman Melville, ameriški mornar. Člani ekspedicije so kupili ladjo in petdeset pionirjev, možkiu ma neobdelano, trpimo v narodnogospodarskem oziru. ker pa rova-rijo tudi proti državi in našim narodnim interesom, nam škodujejo •»olitično in nacionalno. In ker potrebujemo pred vsem notranji ju zunanji mir. netijo med nami nezadovoljstvo, v tujini pa ščuvajo proti nam. V direktnih stikih ba uvažati. Le na ta način, in ako obenem naše kmetovalce opozarjamo na praktično izrabo raznih krmilnih pripomočkov (olupkov •>d sadja, prstenine). bo mogoče, da prestanemo letošnjo krizo. Kaj počenjajo tujerodci? A. -famnik. dipl. agr., piše v "Kmetijskem listu": V naši drža-J^o v tujih državah raznimi «>r-vi je še veliko p;tsesiti v rokah tu-{ganizaesiami. ki poznajo samo en jerodepv in celo i nožem cev. p:>uaj-!eil.j to je nasprotovanje naši drveč ob narodnih mejah, ki poj/avi in ubijanj« vsakega napredna vadi tudi državne meje. flotovo ?ra med nami. Me rod a jn a o-bla.-tva je. da si> nam inozemei večinoma naj imajo oči odprte in naj take doslecbio nasprotni. Nič l>oljši ni'delikte (drugače postopanja go-velik del tujerodcev. ki biva v na-Jtovih tujerodcev nač ne morem ši državi. Xe samo. da nimajo eni.imenovati) najstrožje kaznujejo kot drugi nobenega srca za naše l'red vsem pa naj se gleda na to ljudstvo, gredo v svoji zagrizeno- da se tem državi in ljudstvu ne-sti se dalje. Smelo dvigajo svoje varnim elementom odvzame vsaka glave in sistematično delajo proti j možnost, «la bi mogli z nasiljem državi. Kadar ne morejo tega sto-.pridobivati naš narod za svoje riti odkrito, tedaj poizkušajo vsšaj škoclljivo delovanje! Stvar ni ma- " —1 -----—— M***- 'jui ""»o- t Južnega Paeifika in ta delegacija se je vrnila v London z nav< nim poročilom. Pripovedovala je romantične i»ovesti o otokih da naše tnjerodei zatekajo v socialno de- severne meje. Zategadelj nast-opi-mokraeijo, kjer upajo pod firmo m o proti vsakomur; ki dela ob mternacionalnosti in repulblikan-jmeji proti nam! Severna meja je stva najti še največ možnosti za tako važna, da moramo imeti v izvedbo svojih antinacionaLnih in ljudski volji silen zid proti vsem protidržavnih misli. Tujerodci. ki nasprotnikom. Ker pa rnozemed in sestoje več-moma iz tvorničarjev.jtujerodci rušijo ta zid. zato jih trgovcev, ^veleposestnikov in seploh i zrušite tudi vi. ki ste določeni za socialno dobro stoječih slojev, go- to. da branite ftas narod! Se en-:ovo ne spadajo v razredno delav--krat: Ker je stvar važna, zaito ob-sko stranko. Oe sdijo vseeno med varujte še pravočasno državne in in žensk iz vseh „tanov se je pridružilo. Vsakdo teh je založil sto socialne demokrate, potem je s nacionalne interese! pridiguje poslušalcem, navsezadnje se zatmakne. ' - Takrat zlodjetf glas priplava u. neznanega kotička. Vsem na*mkrat štapa sapa. Punca kot je Mary Strunoa, ima Tselcj dva jezička: drigi v dir. ko prvi štapa. C! las je čuden, ves tresoč je ... 8 takim glasom je gotovo ^neler ob pogrebu stokal, ko so Kranjci pokopali reinšurenco njegovo. ' S takim glasom prav gotovo vrgel Si: a za iz grla vzklik je, ko je čital. d*i mu fara v -Joliet. Illinois, zapik je. r S takim glasom le Novače seda v trene po postajah, ko rojaki ne ^redo mu več na lirn in povedo mu, da* ni zanj v pitfsburških sajah ne profita, ne kredita, naj pobere si kopita in drugod na.j s kozli skače / Poslušalci nevrjetno odkimujejo z glavami. Nekam čudno jim je v duši z zlodjem, ker več niso sami. "To je švindri" — pravi Zima^ "saj hudiči ne živijo t z babami — le verjemite, jaz spoznam .se v eopernijo* "Tiho. tiho!" — pravi Strunca_ "roke skupaj iri kolena! jr To najvišja je zapoved špiritiskega sistema!" Ker drži se tega gesla, (to sem šele zadnjič zvedel) je dozdaj še ni nikoli kuštrasti hudič obsedel. Končno pride do kolekte. Vsak da, kolikor sam hoče. Samo doktor Žlindra vpraša, koliko bo dala moč-e. K Reji prišel le zato je, ker mu žeji^a nagaja, ter da je v oglasu čital, da na seji vse lepo je in se "spiritus" prodaja ... Httgnslmmttfika Ustanovljena 1, 1898 KatuL Srimnta Inkorporirana L 1900 GLAVJ« URAD v ELY, MINN, Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PEKI »AN. E. lSSifc St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS b A L. ANT, Hex lot}. Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSPIPH P1SHLER, EJj, Mluja. Blagajnik: GEO. L. BHOZICH, EJj, Minn. Blapnjnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEBX, 524 E. L'nd Ave., W. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, S13 E. Ohio St, N.S.. PittsburRh, Pa. Nadzor?.! odbor: MAX KERŽ1ŠMK, Bex S72, Roek Si)ria«s. Wyo. MOHOR MLADIC, ^o. Lawndale Ave., Cbicago, 111. FA AN K SKRABEC, 4S2i Washington St., Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SI.ABODNIE, Box 4SU, Klj. Miun. GREGOR J. PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 0217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 519 Meadow Ave.. Rotkdale. Juliet, 111. PAULINE ERMENC, 5.« — ,>rd Street. La Salle. 11L J(^»SII» STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street. Waukegan, 1IL --Jetlnotino uradno glasilo: "Glas Narcnla". __——-——- A'se stvari, tikajoCe se urao5ilja-tvo n^i se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse i>rit(»?.»ie naj st^ pc^ilja na predse«lnika inirotne^a odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pt«šilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jed not a m- prii»oroea vsem Jugoslovanom za obilen prist«jp. Kdor želi 1 »ostati član te orpanizarije, naj se zjjlasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J, Za ustanovitev novih drugtev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lal>ko vstauovi z 8 člani ali člank-ami. Malabarci so kronični ustaši. Malabar, pozorišee upora, pred- laturju in dvanajst let pozneje je stavi ja ozemlje rloveskih bojev, majhna tolpa teb fanatikov za-h drugaee ozemlje mirnih voila. vzela movno postojanko v nekem bujne vegetacije, krokodilov, ti- indijskem svetišču v Trikalurju. grov. leopardov in divjih slonov, iz katerega jo je bilo mogoee iztok tra Mopla izdala Narodna zemljepisna »lruž- razkropilo z ognjem havbic in ba z ozirom na okraj v Indiji, leta je bil HHJ mož tega ple- kjer skušajo angleške sile zatreti niena ustreljenih" v Manžeri, neki upor tot- zop<»t uveljaviti mir iu »osi. brojeei 4(XK) ljudi, red. j — Malabar predstavlja ozko — Pleme Mopla i/. Malabarja ravnino ob obali, dolgo 150 milj šteje približno en miljon ljudi. — se glasi v buletinu. — Večina tega plemena obstaja i/, potomcev arabskih trgovcev, ki so se iz-kreali na zapadni obali v devetnajstem stoletju, čeprav so ne kateri potomci Hindu-jev. ki so prestopili k mohamedanst vu in drugače potomci domačih moha-medanskih plemen. — Malabar ima še vedno precejšno trgovino, a velika inozemska trgovina se je preselila v pristanišča, kjer se parniki lahko varno zasidrajo ter- pristanejo ob 1 ti severa do juga, ineječo na Arabsko meje na evropski strani Indije. ozadju stoji pogorje (iats. visoko tri do osem tisoč črevljev ter 20 do tiO milj od obali. Edini prelaz v tem gorskem zidu s«* nahaja pri Palgat, sko/i katerega prihaja železnica v t«i dri;«.rače izolirano ozemlje. — Kavno v sedanjem letnem easu veje p" deželi južno za-iiudui monsum. ki prinaša težke iwdive ob obali. Malabar pred-sT.ivlja najbogatejši in najbolj rodovitni ( kraj Madras province. ,. ..i - t, i — Malabar ni nikdar poznal ponionh. Čeprav je dal kraj Ca- , , , . ... .. 1 ,, F. - 1- t 1 b-ko*" :n povodu 11 so zeli redko. Iicut ime ealieo-blagu < eenenenin ri. . . .. , . i. -ii- 1 ! ^g^vi.-i jo bila nekoč glavni i>o- blag^i 1/. bombaža). ie tkaine te-i , .. 1 , , sel 1<*ira ozemha ter so jo vr- ga blaga skoro popolnoma iz- , ... ..... 1 - ... , „ sili doinaeim s renreani. Zidie. mrlo m uvažanje bombažnega , ■ T>- ,- ■ ,, , .11- t.rki. Kimljaiii. pozneje s trgov- 1)1 aga spada meti najbolj važne , • - , ... . ... f, ^ 4 . skimi republikami 1 talne. 1'ortu- importe. , . ... ,, . „ I gaiei. Nizozemci m r raneozi. Ko- — Rodovitna polja Malabarja,nt,0no sf) si An„leži motovili s svojim« gozdovi kakosovih palm. monopol ll:)(1 trgovino s dišava-kt obrobljajo tu.ll obal 111 s svo- mi fer sanflel-Ieso,,i. Marata mor-jim bogastvom popra, kave. ''a-lski roparji, ki so vznemirjali obal, ja in drugh tropičnih pridelkov, so biH preiMgJini 0(1 Angležev nudijo sliko Onjenta onim. ki ne d0j?0 vrsto ,,.r predno jP Df,k. Vedo 11 česar o importih strojev. lanieija neodvisnosti odvrnla njih zeleznme. petroleja, ki predstav-1p020I.n0st od iztočnega sveta pro-ljajo moderno dobo. To malo j ti zapadni poluobli. • ozemlje, potisnjeno med visoke__ gore ter sinje morje, prepojeno z duhovi ter polni živil, je zadnje! Ekscelence čevljarji. ozemlje na svetu, k ier bi človek „ « , x ■, - _ -- 1____ 1 . * ,. . . V Gradeu se je ustanovila eev- pricakoval ustaje ali organizira- .. , , V1 ' . , nega upora Ijarska družba, ki obstoji iz pen- — Pleme Mopla. ki drago pro-j zij°niranih avstrijskih generalov, daja svoja življenja ter razvese polkovnikov, sodnih nadsvetn:-ljuje srea onih. ki hrepene po do-lkov- ^»všili štabnih oficirjev in živi ja jih. ki pa vznemirja polici- nekaj dam. njihovih žen. Novih jo in vojaštvo, se je zopet enkrat! čevljev ne bodo izdelovali, temveS zbralo pod zeleno zastavo, ka- j bodo opravljali popravila. Je Z2 tero so nekoč pristaši proroka tako! Ena obrt se preživi, če j.; ponesli na Špansko lor prav do pa £li»vek agilen, se poprime driv vrat Dunaja. Zopet in zopet so . j to ni nir. sramotnega, čt se uprli proti Indijcem ali Hin-; -!ovek dela samo ma]o Q go du in tako divji so v svojem fa-1 rif.eli, »Flikšuštarji" bodo do- natizmu, da ne opravijo 111c pro i . . «... , , .... .. , ..... 1 1 no zasluzili, ker letos veliko de- ti njim domači bajoneti. Lota . . * 1 H'p IdOO. dve leti pf» prihodu Vaseo < le Game na njegovem slavnem potovanju, ki j«' '•odprlo novo ti-- 1 IRSKA M0B A OSTATI PRI AN- govsko pot na iztok, je bila ne- GLIJI. ka portugalska tvorniea razde- i - jana od tega plemena in vsi. ki: London, Anglija, 8- septembra, so se nahajali v njej, so bili po- Kot se glasi, bo angleški ministr- morjeni. To je do vedlo do obstreljevanja od strani portugalskih bojnih ladij. (Ca licu ta se ne sme zamenjati za Kalkuto) ski predsednik pri konferenci z voditelji Sinnteincev stavil le er pogoj, od katerepra Anglija noč" odstopiti, da mora namreč ostati . .. .. . ■u.ii>/|/ni, mviu 11(11111 n. Un — »kozi približno eno stoletie t—i 1 -1 ... • vr 1 k 1 ; Irska v angleškem cesarstvu. je bil mir Malabarja moten od • časa do časa od teh fanatičnih Konferenci s Sinnfeinci se bo mohamedaneev. Od leta 1851 na-!™11" dne ^Ptembra-prej je/bil oddelek angleške in-j TnkfV P^«duje utis. da se fanterije nastanjen v Malapura-i bod" sinnfeinski voditelji zado-mu in napade, vprizorjene proti 7- obširno samoupravo. De tej postojanki, se je pred par dnevi zavrnilo. Leta 1873 so Mopla vprizorili resen izbruh v Ku- janski pa obsiaja v stranki močan element, ki zahteva popolno ločitev od Anglije, GLAS NARODA, 9. SEPT. 1921 »» Največje razočaranje. Italjannki spisal Govino Boy. "Xi res!" je ^arpila Bin 11 ca in nostih rešila življenje: če bi te z planila vehement no po koncu, gW*- nevarnostjo za lastno življenje re-daj«* v obraz 0"» tu, ki je zrl nanjo šila najgri ti to osebo zasačil na li-nierjenc na nevidnega, a močnega t-u mesta in če !»f bil ]H>tem ti ob-in blizu stoje.cga sovražnika. j dolžen storjene tatvine, bi li po-14 Ni r»-s. ti pravim. In kdor jo veda1 resnico, ali bi tudi v tem to rekel, je podlež in lažnjivee. .slučaju molčal?" "Kdo jc to rekel 1 Ampak to] "Ampak ti mi ^tavi« jako čud-trdijo vsi, nesrečnika! To trdijo na vprašanja, Bianea! .Jaz resuič-čttMopisi, in od policije dobljene no ne morem umeti, kam meriš s informacije gotovo niso krive." jlem!" "A jaz ti ponavljam, tla so vse. "Xa to merim, da ti povem, da same la/.i, laži, laži!" .se Ožbalt zato pustil obdolžuti te '«las ji je uprav kovinsko zve-jtatvhie, da plača svoj dolg iiva-nel, ko je izgovorila te poslednje i h-žnbst i!" besed«-. Ore jo je pogledal prese-j "Ti — ti torej ves za pravega nečeno po toliki ogn jevitua&i iuitatu?" gotovosti. Bila je bleda. >krajno . "Pravi tat je .Jul i j an Bruck-bl«la, a \ črnih očt-h jI jc goivlnfed, Ožbaltov rojak in prijatelj. nedobW-ljiv phi men. Celo se ji je ''n je, ki je bi! zaigral neko veli-bilo krčevito nagubalo, a roki stal k" svoto, je ukradel denar. Imel jej bili Htegnjeni ob životu, kakor'je mnogo dolgov in upniki so ga bi se upirali nevidni sili, hoteči jo Potiskali «kI vseh strani. Nekega upogniti, in sta m- ji obenem tresli, dne je bil ostal za par minut sam Zavladala je bila v dvorani za;v Ožbaltovem uradu, videl je de-iiekaj trenutkov tišina. Še 0 prvem brez-[tisočakov. Povrniv^i se v svojo so-nspešnein napadu skušata eden Je Ožbalt videl, kako je Juli-drugegn presenetiti z nenadnim *®1 Zardel in hitel skrivati denar, naskokom. Zatem je oče počasi Ožbalt sc je delal, kakor bi ne bil razvil neki časnik in ga -pomolil videl in ni nikomur nič pove-' hčeri. pokazavši ji s prstom, ne da ■ meni je povedal vse. Rekel bi pri tem kaj rekel, debelo t iskan®111' i'*> ila zaročila. Tudi Ožbalt .ie bil lep imade-nič, učen rn inteligenten, sin bogate in ugledne nemške rodbine. Potoval je že več let po svetu, a slednjič, naveličan takega nestalnega življenja. si je zaželel dela, da bi ne izgubljal več časa brez koristi. Za-1 ju bivši sc v ftalijo, je "bil doS>il potom posebnih priporočil službo blagajnika v banki barona Finaz-zija Zdelo se jc, da ne more nik- IT'S TOASTED ui se hotela nasmehniti, kakor iz;'*0VitnJa- Dovolj da niu je ja erujem v njegovo ned!*!™, brige za dogodek, ki so ga vsi na-!1''1 dar nič skaliti srečet Biance ter njene rodbine, ki je bila zadovoljna s to zvezo dveh mladih eksistenc, ki sta bili kakor ustvarjeni ena za drugo. A glej, kar hkratu se je od ust do ust kakor strela razširila nepričakovana, grozna, kruta vesit. Ožbalt je navaden, oziroma nenavaden pustolovec! Ni sin plemenite neruŠke. rodbine, ni bil bogat «aj obdolžijo njega, vsled česar ter Je ukravši svojemu da torej raje odide kam daleč pa -osPodarJu iz blagajne dvewtoti-bodisi tudi pod težo javnega zajii-l^ lir' lv>liciJa Jih J« izvedela lepili o njem. Bil je že večkrat pačilo tolmačili in o katerem na ljubim še bolj nego prej ....... boili ljubila vedno" — do nihče imel reisničnih podatkov. A nasmeh se jej ni posrečil: to, kar je hotelo biti nasmeh, ni brio drugega. nego krčevito stiskanje ustnic, ki je komaj zadrževalo potok hudih besedi, ki so jo tiščale v gi-lu, besedi ogorčenja proti onemu, ki je s tako lahkomwljenostjo dolžil človeka, ki ni bil storil nič hudega. Vsaj ona je bila uverjeua o tem in nihee bi jo ne bil prepričal o nasprotnem. "Saj sem vedela že vnaprej, da ga bodo dolžiLi". je rekla -potem z nekoiučno grenskim naglasom. vSedla je nato zopet in namignila očetu, naj stori isto. "Ti si /»• vedela.'" je vprašal OČe presenečeno. "Gotovo! ALi morem ti zagotoviti, da so vse te obdolžrtve krive in da se ti reveži varajo, kakor neizkušeni m neumni začetniki." "Ampak tj pretirujei, Bianea! Ti torej tako ljubi<š tega človeka, da ga smatraš nedolžnim vzlic vsem očividnim in naravnost 'kričečim dokazom, ki govore o njegovi krivdi?" "Jaas popolnoma nič ne pretiru-jein, oče moj., in sm<*š mi ver<»vat.i, da nima to moje trdno prepričanje prav nič opraviti z ljubeznijo, ki jo jjvz gojim do Ožbalta. Ljubim ga, da, 11» ne treba, da ti pravim, kako in koliko da ga ljubim. Ljubim ga in ljubila ga bom vedno, kakor se zna in more ljubiti prvi rn obenem zadnjikrat na svetu. A vendar smeš biti gotov, da. čeprav ga tako silno ljubim, vendar nima ta ljubezen toLiko oblasti nad mojim uniMu, da bi jaz r.e mogla spoznavati resnice. .Jaz vem, fca.i je zgodilo; jaz vem tudi, uaj govorč in kaj bodo še govorili ljudje, in ravno zato ti ponavljam, da vse to je le kup laži. Sedi torej ! Se lažje pomeniva." Bila se je nekoliko umirila, in tudi gla» ji ni 'bil ve*"* tako rezek. (>čc je sedej. Tudi nanj je bilo začelo učinkovati to trdno -prepričanje hčerino Vedel je. da je pre več inteligentna, razsodna in res na, da bi se pustiJa tako daltV* preslepiti od s-trasti. Kajti menil je da v ooijrled dejstvom se mora vpogniti in mora odjenjati tudi največja in naj iskren ejša ljuba v. "Da slišimo torej", je dejal, videči, da se Bianea ne more odločiti. «la 'bi govorila. *'Kaj mi imaš povedati?" "Evo' Ce bi tebi kaka oseba ob m ga smrt i Nepričakovan hreščeč očetov grohot .71 je prekinil besedo Ni^em verjel, da ljubav tako otemnuje duh človeku" "in ti. . . " Bsanea ga je presenečeno pogledala v oJ>raz. je rekel. obžalovanja radi take klepetavejv,*r»j«n v njegovo nedolžnost itraprt ropa "l tatvine. še nadalje ljubim. In jaz' ^ zaianea.1 mu Verujem sem 111-j nekaj!" je rekla "Mti besede o tem z nikomur. Ob-Ijubila sem njemu, da tega niko- "Ve,a hotela sem napraviti izjemo le glede tebe. (J le j da' ^ ne izdaš, kajti — pazi —H- temi mpu niti sama ne vem, kaj -bi vse '»ogla storiti, če bi ti komu. pa bodi tUdI najzvestejšemu prijatelju, povedal to, kar sem ti jaz seda i zaupala." (Konec prihodnjič.) Oh. ne! je odgovoril oč-e bridko. Bodi le gotova, da tega »e izve nihče. Bila bi preneun.no verjel, pa bodi tudi Ie za trenutek, take bajke." rinoJkiifl je za hip., kakor bi nekaj premišijal, potem je pa odločno stonrl nrx>ti hv:«.-; vn stopil protj hčeri, ki je bila stopila k oknu in je skozi gledala 11 a vrt, jo je prijel za lakt in jo stresel : "Ali ne umejoš. net?rečnica. da je vse to preneumno. absurdno? Ali ne umeješ. da je vse nemožno. kar ti je oni človek natvezel. da opere pred teboj?... XP misliš... " " ^ s-e zastonj. o<^e!" ga je prekinila mirno in hladno. "Rekla som ti in in ti ponavljam: Ožbalt je nedoižan! Ti si misli in veruj, kar ti jc bolj drago. Jaz sem ti vse povedal«. Če Že ne zato, da hi te prepričala pa vsaj za,to, da te opozorim pred javnim mnenjem in dozdevnostjo. Na vsak način ti pa moram povedati, da ljubim Ožbalta. da ga bora ved«o ljubila in da bo mene imel on. ali pa ni-kde. To ti pa zato povem, da bi ti posebnih in resnično groznih okol-|kakega lepega dne padlo v glavo, Zdravje pred 3800 leti. Kljub vsemu znanstvenemu napredku sveta. niso zdravstvene razmere danes niti slabše niti boljše kot so bile pred tri tiso" leti, soglasno z dr. Robertom Jau-res. ki je objavil uspehe preiskave številnih egipčanskih mumij, katere se je Izkopalo ob Nilu. Takrat niso Ie obstajale bolezni, katere pripisujemo sedaj mikrobom ali bacilom, temveč tudi take bolezni kot pohabljenost. angleška kostna bolezen ter ploš«r-nata noga. V nekaterih truplih je našel dr. •Taures povsem določene znake tuberkulozne »sli pljučne jetike, do-č:m so pokazala mrkroskopienr. raziskavanja okorelost,- obscese in kamene v jetrih. Mogoče najbolj zanimivo razkritje dr. Jaures-a pa je bilo. da so morali biti stari Egipčani veliko bolj varni na svojih nogah, kajti izmed tisoč preiskanih mumij ni bilo najti hiti enega sluča-ja zlomljene ndge. m* 52S I 11 um p jWSS T^JLS J^ttKM -.tfati 'S! Ameriško državljanstvi). Nedavno je Foreign Language Information Service dobil vprašanja z raznih strani, da-li se ose ha. rojer.a v Združenih državah, ki se preseli, ko je še mladoletna, v inozemstvo in tam odraste, — sme smatrati za ameriškega držav ljana ali ne. Mora-li taka oseba, ko se zopet povrne v Združene države in se tu nastane, preskrbeti si ameriško državljanstvo po redni proceduri ? Ta vprašanja so bila predložena na Department of State, ki je dal sledeča pojasnila : Oseba, rojena v Združenih državah in nastanjena v inozemstvu nikdar ne izgubi svojega ameriškega državljanstva, razen ako po dopolnjenem 21. letu zapriseže vernost kaki drugi državi. Oseba, rojena v Ameriki in nastanjena v inozemstvu, more — ako hoče — sprmeniti svoje držav Ijanstvo po dovršenem 21. letu starosti, ali. ako tega ne stori, ostane ameriški državljan brez ozira na to. kako dolgo stanuje izven jtirisdikcije Združenih dr žav. Glede dece ameriških državljanov. rojene v inozemstvu, zaken določa sledeče: "Vsi otroei, že rojeni ali ki se bodo vbodoče rodili izven mej in jurisdikeije Združenih držav, ko-jih očetje so bili za časa njih rojstva ameriški državljani, se proglašajo za državljane Združenih držav; ali državljansko pravo na prehaja na deeo, katere očetje ni so nastanjeni v Združenih državah. Daljne določbe zakona odreja jo, da otroei. nastanjeni v inozemstvu in ki so ameriški državljani. "mora jo v svrho; da uživajo zaščito te vlade, po dopolnjenem 18. letu starosti izjaviti pri ameriškem konzulatu svoj namen, tla postanejo stanovalci in ostanejo državljani Združenih držav, in morajo ua dalje po dosežen: polnoletnosti zapriseči vernost Združenim državam." V zvezi s tem bo umestno, nrj navedemo še sledeče določbe za konn. ki se tičejo spremembe državljanstva : Glede naturaliziranejra državljana, ki se j'* izselil iz .Združenih držav, pa zakon dolina sledeče: Ako se je isti ;zselil iz Združenih držav in stanuje dve le i v državi, odkoder j? prvotno p-išel. ali pet let v kaki drugi inozei. ski dr-žavfc predpostavlja se. da Je pre nehal biti ameriški državljiu, to domnevo pa more on izpodbiti s tem. da diplomatienim ali konzularnim zastopnikom Združenih držav predoči zadovoljujoča dokazila. Predpogoj pa je da se nn-beri ameriški državljan ne sme od reči svojemu državljanstvu, ako je domovina v vojnem stanjo. Inozemska žena, ki je postala ameriška državljanka potom poroke s kalcim Amerikancem, ostane Amerikanka tudi po konen za konskega razmerja (to je po so-progovi smrti ali razporoki). alco še nadalje ostane v Združenih državah, razen ako se formalno Odreče temu državljanstvu pred sodiščem. Ako je nastanjena v Inozemstvu, more obdržati svoje fertieriško državljanstvo, ako se tozadevno izjavi pred konzulom teko*m enega leta po koncu zakonskega razmerja. v Amerikanka pa. ki se poroei z inozemeem. prevzame ujegovo državljanstvo. TV> koncu zakonskega razmerja pa 'more nazaj dbbrti svoje ameriško državljanstvo s tem. da se tekom enega leta izrazi pred ameriškim konzulom, ce živi v inozemstvu, ako pa se vrne Angleška ekspedicija na Gauri-sankar. o kateri se je 'že poročalo. se je med tem na 50 angleških milj približala gorskemu velikanu. — Dne 31. maja t. 1. se je karavana s svojimi osli, mulami in konji iz Pharija podala na pot v tibet-sko ozemlje. Razmeroma z lahkoto — pravi poročilo — smo prehodili 15,200 Čevljev visoko gorsko sedlo Taugla. Po visoki planoti Tangpuensun smo ob silnem viharju dospeli v deset milj oddaljeno naselbino Tuna, kjer smo našli zaželjeno zatišje proti bes nečemu monsumu, ki redno vsak popoldan divja po tibetskih planotah. Na nadaljnem pohodu, vselej približno 14.000 čevljev visoko smo dospeli v Doclien. Opažali smo cele črede divjih himalajskih koza. ki se že v veliki daljavi sou-ščajo v beg. ko zagledajo človeka. Ob jezeru Damtso, v katerem s< v čudovitih barvah zrcalijo sosednji ledeniki, še je ekspedicija-vstavila. V tem kraju smo našb" niše vi ne velikega prastarega mesta, katerega domačini imenujejo Kheta. V t*m ozemlju je najti le redko kje vode. V prejšnih ča sih je uspevalo • tamkaj še žito. Kazali so nam kraje, kjer so d«, mačini polagali hrano črnim vranam. po katerih kričanju so pro-rokovali bodočnost. V Klieru smo se ustavili pri gostoljubnih no-mladih. Prehodili smo 16 milj dolgo planoto ter dospeli v Tatsamr. Temperatura se je znižala pohoči na 10 stopini pod ničlo. V Tj\sar\ni se nahaja samostan z ostriženimi nunami. Molitvena kolesa so tu v živahnem obratu. Naš naslednji cilj je Khampa-Dzong. odaljen od Tatsamra 2C milj. Na potu preko 17,000 čevljev visokega prelaza umrl je član naše ekspedicije dr. Ilellas. Pokopali smo ga v gorskem gnezdu Khampa Dzang pred gorskim* velikani Pawhuni. Kinchenjov.% Chomiomo in pred G a u risan k a r-jem. ki je bil cilj njegovega hrepenenja. V Khampa-Džongu je srečala ekspedicija angleško komisijo. ki je tamkaj merila teren. Domačini so nain kot tribut izročili nekoliko ovac in jajc. Dne 8. junija je ekspedicija zapustila Khampa-Džong: ostal pa je tamkaj ^lr. Harald Raueburn. k; je obolel. Prehodili smo IG milj ter dospeli do naselbine Lingga. odkoder se prvič jasno razloči Gaurisankar. Trinajst milj dalje .1« Tinki-Dzoner. slikovita staro nt rdba ob obrežju ogromnega rib-njaka. kjer ^o nas silne jate tiče v radovedno motrile. Prebival ci teh krajev — pravi kolone! Htvord-Bury — še niso videli 'Evropejca. V tej pokrajini smo naleteli na cvetoče naselbine in raz-sežne samostane. Žito zori na višini l^/000 čevljev. Ekspedicija j-* bila gostoljubno sprejeta ter je prejela kot tribut razna živila. Kn Se je ekspedicija pripravljala na odhod iz Tinki-Dzonga ponudili so jt domačini 45 mul in oslov za transport. Vsak pa je hotel za svojo žival najmanjše breme. Ker s? niso mogli sporazumeti, določil je njih glavar posameznikom breme za njihove živali. Prihod preko prelaza Tinki Cl7.000 čevljev) ni bil posebno težaven. Potem smo se spuščali \ dolino .Taru. Pri razvalinali starodavnega mesta Chusher Nan so smo počivali. V širini 80 vardov smo prebrodili tri čevlje globoko reko Yarn, pri čemer smo izgubili mnogo prtljage. Poslanik domačinov je spremil potem ekspe-dicijo do Pongonga. Deset milj smo korakali ob juž- nem bregu reke Yaru po pšeeeri dolini do sovodnja rek: Yaru in Arun. Zopet smo morali prebroditi reko Yaru. Tenak gost svižj katerega nam je veter pihal v o-' braz je znatno oviral na§ pohod, vendar 'smo še pred mrakom dospeli v bližnjo naselbino. Naslednje jutro smo v daljavi kakih "»0 milj na jugozapadu zagledali vrh Gaurisankarja — ponosno se dvigajoč v višavo, ločen od vseh ostalih vrhov! ADVERTISEMENTS. ADVERTISEMENTS. ^M ♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦ M ♦ M M ■> ;; Dospelo je novo - " suho grozdje. ; * MuStatel lelo sladke debele Ja-<. gode, boks& 50 funtov .. , ^ Clpar groxaje največje in naj- ^ sladkejše Jagode, boksa 50 fnn- t tov.......................$8.— x *' Malo črno grško grozdje, zelo ^ sladko, boksa bO funtov $7.— + o PoSljlte $3. na. rafun vnivke bokse J *" ki naroČite ln poslati bomo tak->l. T BALKAN IMPORTFNG CO. f *' 61-53 Cherry St.. New York. N. Y. T GROZDJE. Ker mi je več Ne\vyorčatiov naročilo. da jim pres-krbim dobrega nev, vr.rškega gn.ztlja, sem sklenil, da bom odpošiljal newyorsk«'. grozdje tudi v druge naselbine Iv dor torej hoče dobiti dobro new-voršlco grozdje j><» nizki ceni. naj se takoj oglasi. Rabim zanesljive posameznike <:!i tvrdke za zastopnike po raznil; naselbinah. JOSEPH VOORIČ, I8r» — lOtli Ave.. New York City. Telephone: Chelsea 9086. (8 9.10.1 H.15.17.18—9) NAZNANILO in PRIPOROČILO i " I Naš stalni zastopnik Mr. JAN I KO PL3ŠK0 pobira naročnine za Glas Naroda na 61C4 St. Olaii Ave , Clev*lan£, Obio, in daje vat druga pojasnila glede potovanjr- v stari i raj ali dobiti »vojee od tam, glede denarnih pešiljatev ix sploh v vseh drugih zadevah, Imč v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga Rojakom ga toplo priporočimo. TTpravniStvo Glasa Naroda Dr. Koler SLOA ENSK1 ZDRAVNIK 638 Poui Ave. Pittsburgh. Pa. Or. Kol ar k tu»J-irtarejll ■lorensU ■dravrlk Apecja-tl»t T nttrburaha. ki Ima, *t-U»tx» prekao t spravljanju vMit ■ iMilk MMDL B*atruplje-i]» krvi sdrarl • (U-Jorltem JOt. U n j« .»r. Krlich. C« Im&t* moxoij« aH m«tur-Skc «al*«u, t trlo. Upadanje 1m, fcole^lne ▼ ku^tk. pridite ln lx£!atli #ara bom kri Ne tekajn., kv ta ko--eien aa>ie. v»* tiioik« kolesni wlrrrlra po o-^rmjfcn. A«todI. I£>! or hitro cpaalt« * vam freraiiuja Jdiavjr, n« eakaj :«. twDT«e nr'.dlte in ids rwtm sa bow »opot povrnil. Fjrroaolo aH rrvlnc kilo o»3ravi™ * ««. urah ln aicnr Sum op«racUe. BclesiU n.«h»-rja, ki povaroča>o bo- foetne t kri tu a brb*n ln TCa^lh t»Ji vrtpnecanjn totf-!>»mo letf^L Nekateri dr««i xdfUrniki rabijo tol-maCe, Oa ras rasumejo. Jas snaa Is starega kraja, sato Tms lajIJ« rlrKTim, kev Tac razumen alovena*) 'J rad ne ur«: ob dol&vnlklk od •. dc I 3b nedeJJsk od : to H, Jesensko čiščenje. VaSe je.sensko či.Vt>iij<* hi-^t.' !>o veliko olaj.t;iii<». Co >e {(O-služujetc elcktriene-Vacuum čistilca. \'a>e vzame nmazj*iio.st iz|x«l jHivrši-ne prei>rt»g, draperij in tapet ter jo spravlja v žakelj. Oglasite se v naših izl'r?,liah ter si oglejte delovanje Vacuum 0istilisal E-Gaboriau- Prevedel za "Glas Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. 7 (Nadaljevanje.) t — Poglejte, visoke pete, podplat ozek in majhen. To je bi!,» brez dvoma obutalo skrbno negovane noge. Poglejte odtise po cesti. Našli jih boste dvakrat obnovljene. Tudi na vrtu boste našli iste sledove in ti vam dokazujejo, da ni potrkal tujec na vrata, temveč ra polkna oken, skozi katera je prihajal svit luči. V bližini uhoda na vrt je napravil dotični skok. ki je globlje vtisnjen v zemljo. Skočil je na razdaljo več kot dveh jardov z lahkoto, kar nam dokazuje, da je močan in vsled tega tudi mlad. Oče Tabaret je govoril pritajeno, da vendar razločno in prepričevalno. Njegove oči so švigale od enega do drugega ter opazoval«*, kakšen utis bodo napravile njegove izjave. — Ali vas mogoče preseneča klobuK. Gevrol— je nadaljeval oče Tabaret. — Poglejte ta krog na prahu, ki se je nabral na ološc' pisalne mize. Tjakaj je položil svoj klobuk. Tako pridemo do oblike in oblega krone. Morilec je posegel s svojima rokama do najvišjega predala omare, da pri'ie do stvari, ki so bile spravljene tam. t'e bi bil zelo visok človek, bi lahko videl te stvari, ne da bi se dotaknil predala. Če hi bil zelo majhen ali kratek, bi moral stopiti na stol. Vsled tega je moral biti malo nad srednjo višino. Mogoče vznemirjate radi dežnika ter cevke za smodko? To je zelo pripre-sta stvar. Ta kos zemlje je ohranil odličen utis. Kar se tiče smodke. som našel konec trabuke v pepelu. Ali se poznajo odtisi zob? Ne. Ali je čik oslinjen t Ne. Vsled tega je rabil kadilec cevko. Lekok ni mogel prikriti svojega navdušenja ter si mel roko. Komisar je izgledal kot poparjen, dočim je bil sodnik vzradoščen Obraz Gevrola pa se je vidno podaljšal. Kar se tiče stražmoštra, je bil naravnost prevzet. — Sedaj, — je nadaljeval stari mož, — mi sledite pazno. Sledili smo mlademu možu v hišo. Kako je pojasnil svojo navzočnost ob tej uri, tega ne vem. Toliko pa je gotovo, da je povedal vdovi, da še ni večerjal. Poštena ženska je cula to z veseljem ter se takoj lotila dela, da pripravi večerjo. Ta večerja ni bila namenjena za njo. Ostanke njene lastne večerje sem n&šel na polici. Jedla je ribe. Ra/-telesenje bo pokazalo resničnost te domneve. Ostanke lahko vidite sami. Na mizi pa je stala časa in nož. Kdo je bil ta mladi človek? Očividno se je ozirala vdova nanj kot na višjestoječega. Na polie' je najti namizni prt, ki je bil doboi zanjo samo, a ne dosti dober zr. njej»a. Zn svojega jjosta j«* pogrnila svež prt boljše vrste. Postavila je na mizo to fino čašo, brez dvoma dar, — in nož s slonokoščenim ročajem. — To je vse res, — je mrmral sodnik, — zelo res. — Mladi mož je sedel. Pričel je piti čašo vina, dočim se lotila ženska kuhanja. Ker mu pa je zmanjkalo poguma, je zahteval žganja ter požrl nekako p»-t malih čaš. Po notranjem boju. ki je traja! kakih deset minut. — kajti to je čas, ki je bil potreben, da so s--spekla jajca s šunko, — j«- mladi mož vstal ter se približal vdovi, ki se je sklanjala preko ognjišča. Zabodel jo je dvakrat v hrbet. Ni pa bila ubita na mestu. Dvignila se je napol ter prijela morilca za roki. On s«' je umaknil nazaj, jo prijel ter vrgel na mesto, kj-jr ste jo našli. — Ta kratki boj je razviden iz poziture telesa. Ranjena v hrbtu bi morala naravno pasti na hrbet. Orožje, katerega se je po-služil morilec, je bilo* ostro ter koničasto in če se ne motim, je predstavljalo konec rapirja. ki je bil odlomi jen in prioster. S tem, d* je obrisal orožje ob krilo svoje ž»-ive, nam je morilec pustil ta znal:. Ni pa bil ranjen v boju, čeprav ga je držala žrtev z vso silo smrtnega boja. Ker pa ni slekel svojih sivih rokavic... •— Rokavic! To je roman, — je vzkliknil Gevrol.. — Ali ste preiskali nohte mrtve ženske, gospod Gevrol? _ Ne. Storite to in mi povejte, če se motim ali ne. — Ker je ženska sedaj mrtva, se hočemo lotiti predmeta njenega umora. Kaj je hotel ta dobro oblečeni mladi gospod? Denar? Vrednostne predmet■■ Ne, stokrat ne. Iskal jo ter tudi naše! listine. dokumente, pisma, o katerih je vedel, da se nahajajo v pojesti te nesrečne ženske. Da jih najde, je preobrnil slehrno stvar,"razmetai vsebino predalov ter celo raztrgsl žimnico. -— Konečno je našel to, kar iskal. Kaj pa je storil na tr ? Pobegnil je ter onedsel s seboj vse, kar je našel dragocenega, da zmeša sled ter dovede detektive do naziranja, da je bil namen umora rop. Ko je zbral te dragocenosti, jih je zavil v prtič, ki je ležal n& mizi. Ugasnil je svečo, odšel, zaklenil vrata ter pozneje vrgel ključ v jarek, — To je moja ideja, o slučaju, gospod sodnik. — Gospod Tabaret, — je rekel sodnik, — vaša preiskava je bila občudovanja vredna. Prepričan sem, da so vaše navedbe pravilne. — Ah, — je vzkliknil Lekok. — Ali ni kolosalen, ta oče Ti-roklerf — Piramidalen, — je vzkliknil Gevrol ironično. — Bojim pa se, da je moral biti vaš dobro oblečeni mladi mož precej v zadregi, ko je moral nositi tako vidno culico. — On je ni nosil niti sto metrov, —je odvrnil oče Tabaret.__ Lahko mi vrjamete, da ni vzel omnibusa, da dospe na železniško po-Majo. Vrnil se je peš, po najkrajši poti, ob robu vode. Ni težko domnevati, da je vrgel euTico v vodo, ko j« dospel do Seine. — Ali vrjamete, to, oče Tirokler? — je vprašal Gevrol. — Stavim ne vem kaj. Najboljši dokaz mojega prepričanja pa je. da sem že odposlal tri može pod nadzorstvom enega orožnika, da preiščejo Seino na najbolj vrjetnem mestu. V slučaju uspeha sem jim obljubil nagrado. — Iz svojega lastnega žepa? — Da, iz svojega lastnega žepa. gospod Gevrol. — C'e bodo našli to culico... je mrmral sodhik. Prekinil pa ga je vstop orožnika. — Tukaj je. — je rekel, moker prtič, poln srebrnine in nakita. To so našli možje. Zahtevajo sto frankov nagrade kot obljubljeno. Oče Tabaret je vzel iz žepa listnico, potegnil iz nje bankovec za sto frankov ter ga izročil orožniku. — Sedaj, — je rekel proti sodniku ter pri tem popolnoma ignoriral Gevrola, — kaj misli gospod sodnik? — Vaši bistroumnosti se moramo zahvaliti Ni končal, kajti vstopil je zdravnik, da završi zdravniško post mortem preiskavo. Ta neprijetna naloga je le potrdila ugibanja in trditve "očeta Tabareta. Zdravnik je pojasnil tako kot on pozicijo telesa žrtve. Pc njegovem mnenju se je vršil kratek, a obupen boj. Pokazal je na mo- A A Nekaj o novi jugoslovanski izselniški postavi, Same dobrote. t Neopaženo in nevidno se vtihoiapi bolezen v človeški organizem. Z največjo slastjo se použije kozarec vode s pogubonosnim bacilom. .Ne vidiš ga. Moderni ljudje napravijo pri vodnjaku napis: Voda ni pitna. Zato pa vzamemo "moderni" ljudje vse polno druge hrane telesne in duševne brez kritike in pomislekov. To velja i za soeiahii organizem države, kjer sprejema "suvereno" ljudstvo brez kritike in spoznavanja ukaze absolutistov tako kakor so, brez preudarka, — kakšne posledice imajo. Dolžni smo napraviti analizo. Uradni list št. 83 iz leta 1921 razglaša urbi et orbi novo uredbo o izseljevanju, podpisano od ministra za socialno politiko dr. Kukov-ca. Ako se prečita te določbe, človek ne ve, ali jih je kompiliral minister policije ali oni za socialno politiko. Kakor zona nas spreleti pii čitanju teh določil ministra Bacha, in treba je posebej ugotoviti stoletje, v katerem je ta uredba izšla "Za izšeljenika se smatra oni državljan kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki se seli v prekomorske dežele zaradi zaslužka ter potuje v tretjem ali temu vstreznem razredu ali podpalubju. ki se seli k svojim sorodnikom, kateri so se prej izselili ob istih pogojih, ali ki ga smatrajo naša oblastva za izseljenika," pravi uredba. Z eno besedo so torej to jugoslovanski reveži, ki iščejo sreče preko morja široke ceste, se vozijo v tretjem razredu, da vsled brezposelnosti doma poskusijo z dolarji rešiti dom iz dolgov in deco gladu. Nato pridejo pogoji za izstavljanje (po uradnem jeziku se še vedno "izdaja") potnega lista. Da se zadosti vojaški in davčni dolžnosti, je samo ob sebi umljivo. Toda zakaj samo predpis za one, Id gredo za zaslužkom in potujejo v tretjem razredu? Sedaj pa pride — "maršruta" za one, ki nimajo drugega kot nebo nad «abo in up preko voda, kateremu sosed posodi ali sorodnik pošlje denar, da gre tja, kjer sta, kakor je Cankar povedal, dve tretjini domovine. LTredba določa: "S prodajo vozovnic tretjega razreda ali podpa-lubja za parnike se sme baviti le parobrodno podjetje in samo, če ga je za to pooblastil minister za socialno politiko. Inozemska parobrodna podjetja, ki dobijo takšno pooblastitev, morajo plačati državi letno pristojbino 100.000 dinarjev ali 400.000 kron. Po § 15 pa mora vsako tuje ali domače podjetje položiti pri Narodni banki 500.000 dinarjev ali 2 milijona kron. Po domače rečeno, nobena parobrodna družba se ne bo ojunačila prepeljati kakšnega izseljenca. • Potni listi veljajo izključno za pot iz domače luke, kamor se seli ter sme dopotovati v našo državo izključno s potnim listom, veljavnim iz luke one države, ki jo zapušča, za pot v domače luke. Potovanje preko inozemskih luk je prepovedano. Z drugimi besedami, samo s parobrodom, ki založi kavcije 2 milijona kron, kakršnih menda ne bo, se bo lahko vozil oni, ki gre za zaslužkom. Zato pa mora oni brodar še plačati pristojbino za vsako vozovnico tretjega razreda, tako da se po tej uredbi, lahko z gotovostjo rečemo, niti eden človek ne bo mogel izseliti in iti za zaslužkom. In to naj imenujemo socialno politiko! Pač pa oni, ki si uredi življenske razmere z 10 odstotno konkurz-no kvoto, lahko potuje s svojo soprogo v drugem razredu ali defrav-ilant uživat svoj "zaslužek". Socialna politika glede izseljevanja pač nosi drugo srce in lice. Takšne metode, prepoved izseljevanja, umetna povzdiga rojstev /. zgodovinskim zakonom itd., spadajo v zastarel inventar merkanti-listične dobe (Colbert v 17. stoletjuitd.) Že davno so mali ljudje spoznali, da je treba ustvariti produkcijske pogoje, dati kruha, doma odpravljati brezposelnost, dati osebne in politične svobode., ne pa policaje, rešiti agrarno reformo v korist nemaničev itd., itd., potem pa ni treba gorostasnih predpisov o izseljencih tretjega razreda. (Dr. R. v "Slovencu"). ADVERTISEMENTS. _ Vipavsko, 17. avgusta. Naše kmete na Vipavskem jc posebno hudo zadela naredba. da sme ostati neobdavčenega samo 1 hI vina na osebo in za eno leto, od vsakega drugega vina pa mora tir bogi vinogradnik plačati — hočeš nočeš — 15 :ir pri enem hI. Tu nihče ne vpraša* ali ti bo dotično vino ostalo v kleti, ali te je pridelovanje več r.talo kot je vino vredno, ali je dovolj 1 hI na osebo. Ne — država potrebuje denarja, in ko si že plačal davek od zemlje. — plačaj še od tistega pridelka, ki •*a sam zaužiješ, ali ti vsled razmer ostane neporabljen v kleti. Naj bi država kje drugje poiskala dohodkov, naj bi znižala število uradnikov, naj bi omejila luksus, ki se širi povsod med nje> nimi bogataši in oficirstvom. ki se vozi kot v zasmeh po naši deželi, kot prav pravi "Goriška i Straža" v zadnji številki. Že itak komaj dihamo pod novimi davki, zato ne bomo nikoli oozabili be sed nekega ministra v rimski zbor n'ci: — Edino v novih pokrajinah bi se še dalo naložiti kaj davkov. — Iz teh besed jasno razvidimo, na kakšen način se bližamo boljšim časom. Na ta način bodo našega človeka gospodarsko uničili kako naj se potem še vzdrži na rodnost? Pridelovanje vina je vsak dan dražje, konkurenca laških vin vedno hujša, izvoza ni, da nes pa še ta .d?vek na — nič. Sume dobrote. Naši ljudje ne vzdihujejo zaman: "Rapallo, Rapallo. kam si nas pripeljalo?" Druga posebna dobrota se še vedno kaže v posebnem načinu postopanja naših orožnikov, ki delajo z nami kot s kakimi oboroženimi mohamedanskimi uporniki v Tripolisu. Zadnji slučaj so Go-če pri Vipavi. Fantje so ae step!* gredoč s košnje domov. Dva far- kretanje parnikov Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka. LA SAVOtE )ROUNA ZELAND RYNDAM AQUITANIA PARIS KROONLAND N. A M STE.? A M LA TO U RA IN E ARABIC FRANCE BEr.ENQARIA OLYMPIC NOORDAM LAPLAND RE. d* ITALIA LAFAYETTE AMERICA ARGENTINA CANOPIC EMP. OF CHINA FINLAND LA LORRAINE G WASHINGTON AQUITANIA ADRIATIC PARIS CARMANIA ROTTERDAM Glede no cepL — Havre 10 meat. — Cherbourg 10 sept. — Cherbourg fO sept. — Boulogne FRANCE LA SAVOIE OLYMPIC PRES. WILSON Važnost pregleda krvi. "N aši najboljši ljudje ne smatrajo več za sramoto' da si dajo pregledati svojo kri", prAvi Dr F. F. Farbsworth, upravitelj ura-za venerične bolezni v West Vir-giniji. "Kot mano, da se infekcija more pripetiti na popolnoma nedolžen in nepričakovan način, je umestno, da doznamo svoje zdravstveno etanje." S to vzgojo občinstva, je West Virginia dosegla neprecenljive uspehe v svojem boju proti spolnim boleznim. Občistvo je spo znalo, da edini način, kako naj se prepreči razširjanje veneričnik bolezni, je, da se proti tem boleznim postopa na isti način, kakor proti tifusu in škrlatiei. jZdravstvene oblasti se povsod trn dijo, da podučujejo občinstvo, ki ne zna, o teh nalezljivih boleznih in da popravi poluneznanje, ki je ravnotoliko pogubno. Točen pregled, katerega važen del je pregled krvi (blood test), smatra se najjačjim orožjem proti poluzna-nju. Mnogi namreč mislijo, da se sifilis vedno Dokazuje v nedvomni obliki, ne znajo pa, da mala infekcija, premala, da bi obračala pozornost ob svojem začetku, more kasneje povzročiti veliko zlo. Uvidelo se je tudi, da je pregled krvi najboljše sredstvo, da se prepreči pretirani strah pred sifilis. Kontroliranje te pogubne bolezni postane še le tedaj mogoče ko znanstveno pregledanje postane tako splošna navada, da se br smatralo kot običajen del vsakega zdravniškega pregledovanja. ism drikast, komaj viden krog na vratu umorjene, vsled mogočnega oprijema morilca. Nato pa je izjavil, da je vdiva Leruž večerjala tri ure predno je bila umorjena. w _ ..... _ (Dalje prihod n jig.) GROZDJE JE DOZORELO in pričeli smo ga razpošiljati. Imamo na izbero vsake vrste in ga ne prodamo manj kot celo karo. Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike in kjer še nismo zastopani želimo pa stopiti v zvezo s zanesljivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene BAjnižje. Pišite Se danes za vsa tozadevna pojasnila na: W. L, PBEDOVTCH & COMPANY 224 California fruit Building Sacramento, Cal V odgovor. Ponovno naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirano moike in ienskno ure čisto zlato prstane, verižice, priveske in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SL0VKH2KE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki nud Vas slovenski večletni trgovec s slatntno IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pilite an po cenik; poflje ga Tam brezplačno. 13 sept. — Cherbourg ' ZEELAND 14 aept. — Havre RYNDAM 17 sept. — Cherbourg BERENGARIA 17 se p t. — Boulogne j K ROON:. AN D 17 aept. Havre LAFAYETTE 20 aept. — Genoa! K. AMSTERDAM 22 sept. — Havre j AQUITANIA 22 aept. — Cherbourg ; CRETIC 24 »ept. — Cherbourg i LAPLAND 24 supL — Boulogne LA LORRAINE 24 aept. — Cherb-urg ! NOORDAM t* aept. — Genoa BELVEDERE 26 sept. — Cherbourg'AMERICA 28 aept. — Cherbourg j ADRIATIC 28. sept. — Trst . PARIS 90 sep*. — Genoa | WASHINGTON 1 okt. — Cherbourg > ARABIC 1 okt. — Cherbourg' CARMANIA 1 okt. — Havre: FINLAND 4 ekt. — Cherbourg! LA TOURAlNE 4. okt — Cherbourg ZEELAND 5 oKt. — Che* bourq ARGENTINA 5 okt. — Havre PRES. WILSON 8 ckt. — Cherbourg ARGENTINA 8 okt. Boulogne. 12 okt. — Havre 12 okt. — Hjvro 15 okt. — Cherbourg 15 okt. — Trst 15 okt. — Cherbourg 15 okt. — Boulogne 20 Okt. — Cherbourg 22 okt. — Cherbourg 22 okt. — Havre 22 okL — Boulogne 25 okt. — Cherbourg 28 okt — Genoa 29 okt. — Cherbourg 29 OKt. — Havre 29 okt. — Boulogne 1 nov. — Trst 1 nov. — Cherbourg 2 nov. Ch-rbou.-? 2. nov. — Havre 3 nov — Cherbourg 3 nov. — Genoa 5 nov — Cherbourg 5 nov. — Cherbourg 1Š> r»3v. — • Havre 19 nov. — Cherbo^rq 19 nov. — Tr ^t 3 dec — Trjt 12 jan. — Trst cen za vo/ne listke in vse drug*1 pojasnili, obrnite se na tvrdkn-FRANK SAKSKK STATE BANK, «• tortlandt St.. New York Pozor potniki. New Jugoslovanski konzulat v Torku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, lahko dobe potne liste na podlagi kakega sta- j rega potnega lista, krstnega lista, dompvinske^a lista oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja. 2. Oni, ki nimajo no\>eneia takega dokumenta, se morajo obrni-1 ti na pristojne oblasti v starem! kraju ter jih od tam dobiti. Kdor; bo pri iskanju potnega lista pokazal enega h med gornjih dokumen-l tov, bo dobil potni l'st kmalo potem, ko se bo zglasil na konzulatu j 3. Oni naši državljani, ki žele takoj odpotovati -v stari kraj, pa nimajo pri roki liobenega gornjih dokumentov, morajo imeti potrdita z Goe sta bila poleg, a «;e pre-<*a naših podpornih društev, kate-! FRENCH LINET | Compagnie Generale Thansatlantique K txprcu f(«l*l Scr-rtc« DIREKTNA SLUŽBA V Jugoslavijo preko Havre z velikimi parnlkl na 2 In 3 vijake SAVOlč ............ 10. septembra TOURAlNE ........ 1/. septembra LEOPOLDINA ...... 17, septembra FRANCE .......... 21. septerr. lra S.S. PARIS •" 1.4. sept. Za družine nud'mo Izbora« ugodnosti tretjega razreda — kxhinn z dvema, etlriml, fiesttmi In <»«mlml r^stelj.-ni. Vsi taki potniki V>-Jo deležni !«»«» izborne nlnžVo In h»a-ne. vsled Katere je znana Franoošfca Crta. Za nadalje Informacije vpraisjte pri lokalnih apentih FRENCH LINE. tepa nista udeležila. Vendar so prišli orožniki zvečer in so iu hoteli aretirati. Lljudje so dejali, naj pridejo rez dan ponje, da ju v nočni temi ne bodo pretepali. (Našemu ljudstvu so metodi teli orožnikov že dobro z-.ianp^. Ko.; so prišli zjutraj, toda kaj se je zgodilo? Suvali so jih s puškinimi kopiti. Ljudstvo se je ogorčeno uprlo nroti temu. in orožniki so morali s streljanjem zbež*.-ti. Kaj se je potem zgodilo, vemo že iz podobnih slučajev. Vršilo so je obleganje vasi. mnoge aretacije, menda je zaprtih do 25 osel. ki se jim v zaporih ne godi bo«r-ve kako dobro, to lahko sami previdimo. In ee bodo morda vsaj mala hitreje zaslišani kot predniki v podobnih slučajih, se morajo zahvaliti le našim poslancem, ki so z uspehom intervenirali za tsi-kojšnjo zaslišbo in izpustitev zaprtih ljudi, ker je med njimi br«-? števila nedolžnih. Dobrot oi lahko našteli še in še, a bodi za enltrat dovolj! rih člani so. V potrdilih mora biti navedeno, da 50 resnično državljani kraljc7me Srbov, Hrvatov in Slovence^. V takih slučajih pa boi morda konzulat smatral za potreb-1 no, iskati posebnega dovoljenja odi ministrstva zunanjih zadev za danje potnega lista. To se posebno tiče onih oseb, o katenh se sa-i mi, da so Se državljani kake druge države. 4. Vsi oni državljani, ki so izdali prošnje ze potne liste, in potom katerih je bilo nanrošeno zunanje ministrstvo, da jih ie mogoče izdati, jih bodo dobili, kakor hitro se zglcse pri tem konzulatu To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta. 5. Ker v več slučajih naš: drž^.v- • ljani kupujejo šifkarte za parnike katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se na to, kakšni so ti parniki, kari plovejo, priporočamo, naj nihče ne krpi prej kart, dokTer o tem Ee poizvs pri t^rank Sakser Ftate Bank. o2 Cortland St., New York, N. Y. PESMI ZA NAŠE OTROKE. Spisal Oton Župančič. Zlato v Blatni vasi. Prišli trgovci z novci za šalo v Blatno vas zares, na trgii sredi blata pustili pisker zlata, potem naprej, liaha, zares, zares trgovci z novci. Prišli so slepci s cepci za šalo v Blatno vas zares, in pikapoka šlo je, brž lonec je nadvoje, potem naprej, haha, zares, zares da slepci s cepci. Prišli so norci s korci za šalo v Blatno vas zares, planili so po zlatu, raztresli ga po blatu, potem naprej, haha, zares, zares da norci s korci. Prišla je putka tutka za šalo v Blatno vas zares, vse blato potacala, zlato je pozo-bala, potem naprej, haha, zares, zares da prtka tutka. Tn Blatničani zbrani sklenili so v en glas zares: "Ta put a kokodajca bo nesla zlata jajca!" Potem pa pit, haha, zares, vsi Blatničani zbrani. GOSULICH GRTA Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA ............ 28. sept. PRES. WILSON .......... 15. okt. BELVEDERE ............ 1. nov. Cene za T'st In Reko so: Pres. Wilson $115 in $5 da>/ka. Argentina in Pelvedere $103 In davka. Potom listkov izdanih za vji kraje v Jugoslaviji in Srbiji. Razklane ugodnosti prvega, drugega in tretjegr. razredi. Potniki tretjega razreda, dobivajo Lrezplačno vino. PHELPS BROTHERS i Co. Passenger Department 2 West Street New York SOJ AKT. NAROČAJTE 8E HA "GLAS NAHODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-* ms T ZDS. DEŽAVASL V JUGOSLAVIJO Hitre zveze z vaeml točkami v Juga. slavijf. Dobra In zadostna hran^. Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vse u- %r^-?°bn0>t< moe,erne9a parnlka. R£i> Star tiwg Odplutje vsak leden Pomol 58-62 North River, New Yorlt KROONLAND / J £ ^t' LAPLAND > Cherbourg j FINLAND ) Antverpen t 9kL SAM LAN D ( Hamburg. ! C Libava, Gdansk C 15. okt. (Samo 3. rt. z red.) American Line MINNEKAHDA (v Hamourg In Gdansk) 22. Wpt. MANCHURIA (Hamburg In Gdansk preko Cherbourg) 6. o.-ka so na dva vijaka. RYNDAM ............ 10. sept. NIEUW A.MSTKKDAM 17. sept. NOORDAM .......... 24. sept. ROTTERDAM..........8. okt. Vsi parnlkl imajo za tretji rax- red »obe za 2. 4 in 6 wb. Cena za 3 razred Iz N»w Yorka do Ljubljane $100. do X*jrreba »101 U-r $5 vojnega devka. Za pojasnila in cene vpraiajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE 21-24 State Street New York PREDNO SE ODLOČITE M ®vo j o družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni liitek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik sam kapi, pLHte aaj-irvvo v tozadevna pojasnila na nano in zanesljivo tvrdko PRANK SAKSER STATU BANK £2 Cortlandt Street Nevr York HAMBURG naravnost do Gdantka in Varšave z novimi parniki ORBITA .......... 24. sept. OROPESA ........ 8. okt. ORDUNA .......... 22. okt. Zaprt« kabine za ženske ln otrok«. THE ROTAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York 117 W. Washington Street. Chicago all lokalni potnlAkl agentL Tšeem dva prijatelja KAROLA in AXTOXA BABUDER, donia iz Materije na Primorskem. Prosim cenjene rojake, f-e kdo ve, da mi javi njun naslov, ali naj se pa sama oglasita. Imam zanju pisma iz starega kraja. — Frank Granduš, 101. W. 38. Sr., New York. X. Y. (0-10—9) ŽENITNA PONUDBA. Vdovec 10 let starim sinom, tar 49 let, se želi seznaniti s »Slovenko, ki je že tudi bolj priletna in ima kaj premoženja. Jaz sem delavec in imam prihranjenih 1900 dolarjev ter v stanem kraju veliko farmo brez vsakega dolga. Katero veseli možiti se. naj piše na: Vdovec, e o (Jlas Xaroda. 82 Cortlandt St., New York, X. Y.