r H Na i Teč i i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. file largest Slovenian Daily in H* | the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. " TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered ab Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 47. — ŠTEV. 47. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 2S, 1925* — ČETRTEK, 2G. FEBRUARJA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII RUSKI SOVJETI IN SVETOVNA REVOLUCIJA Nemški poročevalec v Moskvi je potrdil poročilo, da hočejo na vsak način strmoglaviti Zinovje-* va. — Organ sovjetske stranke je uvide! polom rdečega gibanja. — Sovjetski voditelji se pečajo zaenkrat v glavnem z notranjimi zadevami. Poroča Samuel Spewack. BERLIN, Nemčija, 25. februarja. — Skrbno poročilo iz Moskve na Berliner Tageblatt, katero je sestavil Paul Schaeffer, poročevalec tega lista, potrjuje brzojavko, da je izbruhnila gonja proti Gri-goriju Zinovjevu. Kot znano, je bilo sklenjeno, da se bo vsaj začasno odpravilo svetovne revolucije, ker hoče Moskva n^ta natnn izposlovati priznanje velesil, predvsem Združenih držav. Številni znaki kažejo, — se glasi v tem poročilu, — da je pričela ruska sovjetska vlada z radikalno izpremembo v svoji politiki. Ta izprememba je zavzela obliko zmanjšanja revolucijonarnih delavnosti v inozemstvu, a mestu tega se bo koncentriralo vso pozornost na notranje probleme. Neki članek v Pravdi, glavnem sovjetskem organu, razodeva pravo paraliziranje komunistične delavnosti v centralni Evropi. Poročevalec izjavlja, da je revolucij ona rno gibanje vznemirilo F J Topo in Ameriko in da je bila sovjetska vlada prisiljena povesiti svoje revoluci-jonarne prapore. Poročevalec izjavlja nadalje, da se je Zinovjev z dogmatično trdovratnostjo oprijemal teorije, da more obstajati vlada le v Evropi, katero bi zavoje-val komunizem, da pa je bila ta ideja opuščena v zameno z manj romantičnim delom, da se potolaži nezadovljne kmete ter uveljavi normalne odnošaje z buržujskimi državami. — Ta korak, — piše poročevalec, — bo velikega mednarodnega pomena, ker bo dovoljeval prostost odnošajev med sovjetsko \ lado ter kapitalističnimi državami. Izjavil pa je, da ni Tretja internacijonala še pokopana, temveč da bo le začasno potisnjena na stran, obenem z Zinovjevom. V luči oficijelnega cenzorstva kaže brzojavka povratek zdrave pameti proti komunizmu Zinovjeva, a bitka še ni končana. WASHINGTON, D. C., 25. februarja. — Uradniki državnega departmenta ter drugi administra-cijski uradniki so prečitali včeraj z očividnim zanimanje poročilo Worlda iz Berlina, v katerem se je glasilo, da je vse pripravljeno za str mogla vi j en je Grigorija Zinovjeva, načelnika Tretje internacijo-nale, in sicer radi zadreg, katere povzročajo sovjetskim uradnikom njegova revolucijonarna delovanja. Ob več kot eni priliki je izdal državni department ugotovila, katera s£ je pripisovalo Zinovjevu in v katerih se je poživljalo narode sveta na revolucijo. V enem poročilu se je pozvalo ameriške komuniste, naj razobesijo na Beli hiši rdečo zastavo komunizma. Kljub zanikanjem sovjetskih uradnikov je državni tajnik Hughes vedno spravljal v stik sovjetsko vlado v Moskvi s Tretjo internacijonalo. Ameriški uradniki sicer niso hoteli razpravljati o možnih posledicah strmoglavljenja Zinovjeva, vendar pa prevladuje splošno mnenje, da bo njegov padec v veliki meri ugladil pot za zbližan je med Rusijo in Združenimi državami. Revolucijonarne delavnosti Zinovjeva pa niso edina stvar, katero navaja državni tajnik Hughes proti sovjetski vladi. Njegovo odstranjenje pa bi odstranilo vir vznemirjenja, ne le tukaj temveč tudi v glavnih mestih Evrope. Vspričo absolutne avtoritete, katero izvaja moskovska vlada nad Rusijo, so *v Washingtonu več kot enkrat dali izraza mnenju, da bi se sovjetski uradniki kaj lahko iznebili Zinovjeva, če bi dejanski ne podpirali njegovih revolucijonarnih doktrin ter naporov, da zaneti revolucijo po celem svetji- Pariz se je zavaroval pred vstajo. Velikanski državni dolgovi so spravili francoske reakcijonarje v mrko razpoloženje. — Ra-dikalec bo mogoče poslanik pri Vatikanu. — Senator de Monzer skuša preprečiti razkol. FORD IN IZNAJDITELJ EDISON PARIZ, Francija. 24. febr. — V Parizu so napravile velike do-biike zavarovalne družbe proti revoluciji. Izza prvega komuni-stičnejra strašila, ki je sledilo pogrebu Jaures-a v Panteouu. je zr\ vzelo to zavarovanje tak obseg, da je pričelo lib orano časopisje napadati zavarovalne družbe, ki ponujajo taka zavarovanja. Nove police so izstavljene proti izgredom, ljudskim gibanjem, državljanski vojni in revoluciji. Premije pa so skrajno nizke, kar tie očividno upapoino znamenje. Zavarovalne družbe pravijo v svojo obrambo, da le skušajo zadostiti splošni ljudski zahtevi. Resni zgodovinar Jacques Barn-ville. je primerjal sedanji položaj s položajem ob času Ludovi-ka XVI. Izjavil je: — Glavni vzrok padca Ludovi-ka XVT. so bili interesi na državni do'g, ki so porabili polovico državnih dohodkov, a danes požre državni dolg dve tretini dohodkov. RIM, Italija. 24. februarja. — Vse kaže, da je bil preprečen spor ' med Framciijo in Vatikanom. Senator de Monzic, ki j<* bil že več kot enkrat državni podtajnik. je vodil pogajanja za priznanje sovjetske Rusije in ki je od- j 'oč»n pristaš ministrskega p*ed- J tednika Ilerrnota se je mudil v j ^imu na obisku in ob istem času j dospel tudi pariški kardinal Dubois. I)o Monzie j<* or med levico in dr sme o v Nemčiji naravnost neznosen, se vodno pojavi "rdeča zastava". Že eelili devet let ob nastopu spomladi, krožijo v Nemčiji »rovoriee o pr<-kuciji in isvari se pred idam: marca. po slavnem vzgledu prijatelja rimskejra Cezarja.' V vsakem slučaju pride 1o -varilo iz konservativne, a drugače ! nezap* zanesljive Boers nzellung. ki dobiva svoja poročila iz tajnih virov ter izjavlja, da »o nemški ko« m itn isti v tesni zvezi z r:iskimi sovjeti. Članek glavnega urednika govori o preteči nevarnosti upora \ masah. po uzoren 1' rdeče vstaje leta 192:{. ki je dovedla do zadnjega veleizdajniškega proee^a v Lip-kem Icr do ohsodh«' pet na j-stfli komunistov. Poroča se tudi o resnem gibanju v Eithru. Prvi korak bo obstajal v oiImo-jvedi kontrakta zveze metalurgič-nih delavcov in delodajalcev. Železničarji bodo najbr/. sledili te-piu vzgledu L11 to bo najbrž do-vedlo do gospodarske kriz.« f>*i-splošne nezadovoljnosti v deželi. Aretiranih j" bilo 6G2 ki niso imele vukakih izkaznie. Li-t pravi v nadaljnem. da je komunistična centrala v Berlinn podrobno izdelala vse načrt1 za vstajo. Načelnik bojne organizacije komunistov ie baje neki Sko-blevski. a'ia^ Gorkev. sovjetski agent, preti kateremu se tu li vrši proces pred državnim sodiščem v I/ipskcm. Ta skrivnostni Rus CHICAGO, I!!.. 23. februarja. Predsednik industrijske oblasti ilržavi Indiana. Bvnuni, je skušal I »red kratkim napotiti predsednika Illinois Steel'Co.. Buffingtona. naj nastavi par sto nezaposlenih premogarjev. ker je 6ul. da potrebujejo jeklarske naprave mulalj-m delavce. Celili 1-"».(XX) potrebujejo baje v neki tovarni za izdelovanje cevi. a odgovor, katerega j • dobil od Buffingtona, ki je tovariš sodnika Gary-ja v jeklae--kem poslu, ni bil posebno razveseljiv. — Mi vzamemo dva. tri ali šest lenih unijskih preinogai-jt-v. — je rekel BuFfington, — in če s.- bodo t i vdelali v jiašo orga-r£:zaeije. jih bomo mogoče sprejeli štk več. a nikdar v namenu. •Jeklarski trust ima rajše Mehikance kot pa unijske premogarje. ker >■• dajo Mehikanci izkoriščati kot sužnji. Neka uvedena preiskava je do-gnala, da je oil 32.000 jn-emogaT-j-v v Indiani celih 17.000 neza-pe-.le.iiih in da bo zavlada še vec»-ja nezap> s!enost. ker ^e je več k»r« niog-aiv.kjh družb spojilo tet je bilo več rovov zaprtih. NEMCI GRADE VELIKANSKO ZRAČNO LADJO V AKRONU je baje ruski sovjetski general in . • 1 • , • '»ovala pet posrečilo se mu je naje zadns.:ti v krvi p rot i-sovjetsko vrtajo a Kronstadtu. Boersenzeitung trdi. da so komunisti pripravljeni na državni preobrat tekom prihodnjega meseca. Pershing v Venezueli. ...... ■........ - -■•■■- - --.....—-■- CARACAS. Venezuela. 23. feb. Ameriška bojna ladja " Ftali*'. ki ima na krovu ameriškega generala Pemhinsra iu njesrov štab, je dospela včeraj zjutraj v La Guevra. Poseben vlak je prevedel generala in njegov štab t Caracas3 .r. — - -_■ - ■ ■_:_ BERLIN. Nemčija. 24. febr. —. Dr. Kari Arnste::n. prejšnji glavni konštrukter Zeppelinskih na prav v Frie tudi velikanska zračna la-} dja. katero namerava zgraditi I Goodyear jZeppelin Co. v Akron. Ohio. - Ta zračna la lja ho najbrž vse milijonov kubičnih čevljev plina ter bo še enkrat tako velika ko* j--» '*!jos Angeles ki je ravnokar završil uspešno vožnjo na otok Bermudo in nazaj Arnstein pravi, da bo ta zračna ladja opremljena z motorji, ki bodo razvijali štiri tisoč konjskih ^il in da bo lahko izvršila potovanje med New Vojkom in Loti donom v osem in štiridesetih urah Dovršena bo baje tekom prihod njega M a. kjer je bil gost vlade. V-Caracas vlada živahno življenje; ker ravno praznujejo karneval ter je prišli od vseh strani v glavno mesto nebroj ljudi. __:___'______________ BERLIN, Nemčija, 25. februarja. — Bulletini, ki so bili objavljeni pozno včeraj zvečer, so kazali, da je predsednik nemške republike, Ebert, definitivno izven nevarnosti po hitri operaciji na slepiču, ki je bila izvršena včeraj zjutraj. Ta zadovoljiva izjava njegovih zdravnikov pa ni mogla odstraniti splošno prevladujočega utiša, da ne bo od sedaj naprej igral najbolj mogočni nemški republikanski voditelj nobene važnejše aktivne politične uloge. je Tudi če se bo vrnil na svoje mesto v teku par tednov, je njegovo zdravstveno stanje tako. da prepoveduje vsako naporno sovde-ležbo za kulisami in to je bil do-sedaj njegov glavni posel. Mest » p-» dse;l.»iika bo moral v T v . i j«knn • .'-eaju zapustiti dne l.jno zadovoljivo, junija. Z izjemo, da bi se njego- I Operacijo vo zdravstveno stanje izboljšalo na čudovit način, bo zna čil ta datum njegov dejanski izstop iz politike. Republikanci bodo izirubik enega svojih najbolj premetenih in praktičnih politikov. Zdravniki so izdali pozno zvečer huletin. v katerem >e glasi, da ie predsednik Ebert sicer iz nevarnosti. da pa je nj* g«»vo stanje še vedno kr'.ti'no. Vnetje, ki se je pojavilo, je razburilo njegove zdravnike, a ofieijelni bule i in je povdarjn.1 dejstvo, da ji; njegovo okrevanje gotova stvar. KEKLIN. Nemčija. 25. felir. — Dolžnosti predsednika Eberta je Prevzel kancelar, dr. Luther. Poklican je bil z nekega banketa, nrirejenega njemu na čast. da prevzame pre-lsedniške dolžnosti oob-g kaneelar.iral je kot ministrski predsednik 24. janu-?«r.ja in sledil mu je M. Sandler. On je ostal še vedno v kabinetu kot minister brez portfeja. Usodepolni izid bolezni IIjalmai*a Brantinga je bil posledica resnih komplikacij., ki so se razvile tekom zadnjih par dni, kajti pojavilo se je imetje jeter bas ob ca-mi, ko je njegova življenska sila že pojemala. Smrt Brantinga obžalujejo splošno ne le člani nje-liove lastne stranke, ki vključuje veliko večino organiziranega dela. temveč tudi voditelji in pristaši drugih političnih strank. Splošno je bil priznan kot najbolj odlična mednarodna postava Švedske. Osebno je bil skrajno prikupen člo-\ek, in tekom bolezni so prihajale v njegov dom neprestano shnpatijskc brzojavke iz vseh delov dežele. Posledica njegove «inrti pa bo, da se bo za vršil raz-V.ol v socijalistični stranki, katero je držala skupaj osebnost Brantinga. Najožja tovariša pokojnega ministrskega predsednika sta bila obrambni minister Hanssen in pre jšnji finančni minister Thorsson. Oba sta pripadala bolj konservativnemu elementu stranke, dočim sta sedanji ministrski predsednik Sandler in finančni minister Wig-fors znana kot radikalen. Smrt Hjalmara Brantinga, prejšnjega švedskega ministrskega predsednika in voditelja socijalistiene stranke, je povzročila največjo žalost v krogih Lige. Smatrajo j<«. •'a velik udarec, kajti ta ^vedski državnik je bil poleg lorda Ceeila, Nansena in dr. Bcneša, eden glavnih stebrov te organizacije. Poslujoči generalni tajnik Lige je izdal ugotovilo, vHict\In djfim * ta« »\hi} ° J c ' razrešen, ze so dospele na polici- jo druge prijave. Na kriminalni urad je prihitela gospodinja 'Društva za zaščito devojk' an prijavila. da je izginila- gojen k a zavoda. 19-letna Desanka Rajič. De-vojka se nekega- lepega večera sploh ni vrnila v zavod. Imela jc pri sebi samo 20 dinarjev. Ker je bilo dekle pridno in pošteno ter izginilo brez vsakega sledu, obstoja sum. da je postalo morda žrtev kupeevalcev z dekleti. Karakterističen in zanimiv je isto-tako slučaj delavca Vladimirja Jovičiča. ki je stanoval v Jove Ili-ča ulici. Odšel je pred dnevi k svojemu bratu v Prašnje pri Ki-eevu. da se dogovori radi razdelitve nekega podedovanega imeftja. Sicer je dospel k bratu, a v Beograd se ni vrnil. Izginil je brez sledu. Dalje je izginil 16-letni vajenec Vladimir Popovič. zaposlen pri tvrdki Radnovič. Nazadnje je izginil bree sledu 16-letni Anton Vroš. Tudi o njem ni sledu. Policija v Beogradu ima torej posla dovolj! Impresije s Cetinja. Beograjska "Politika" objavlja zanimiv dotpis s Cetinja. Dvorec dinastije Petrovičev je zaprt. V njem se.še nahajajo mnoge dragocenosti, počenši od pohištva do slik. orožja dn dvorske garderobe. Zaprta in zapuščena je tudi glasa vita "Biljarda", v karteri je vladika Bode pisal svoj "Gorski venec", a onkraj ceste je stari cetnijski samostan, v .katerem, se nahaja kot dragocenost prva i* fcite iMem ▼ stih in tudi po deželi plačujejo od $20.00 do $25.00 za tono premoga. Kdor nima novcev, da plača to ceno. naj zmrzne z družino vred, v božjem imenu! Zdaj se pa vprašajmo, kdo ustvarja boljševike v tej obljubljeni deželi? Nekje sem videl zapisano, da je neka visoka dama iznašla sredstvo, ki ugonobi vse boljše viške bacile. To sredstvo je menda ';paj" in pečene kokoši. Upam. da dotična dama bo že dobila po-voljno nagrado za svojo "iznajdbo", čisto nič upasnja pa nimam, da bo s to svojo iznajdbo nam kaj koristila. Kot so gospodje z nami tu naredili, ni nič več nič manj. k»t logičen korak v današnjem sistemu. Kruh nam reže in deli tisti del ljudi, kateri nimajo najmanjšega pojma, kaj vsega jc po* trebno, predno je hlebec pečen. nika zasačijo P" graftanju. je V Evropi ni bilo letos hude zime. Kljub temu je pa v Franciji še vedno precej ledeno. Baš včeraj se je spodrsnilo francoskemu franku in je nenavadno hudo padel. Ni vse dobro v sovjetski Rusiji. pa tudi tako slabo ni. kot nekateri pripovedujejo. Postave je treba strogo izpolnjevati. Kdor se pregreši proti nj>- jc občutno kaznovan. In postave so različne. Nekatere predpisujejo ostrejšo, nekatero milejšo kazen. Najhujša kazen jc za graftar-stvo. Ce kakega državnega tirad- Enako se pa vsi nahajamo v njih pesteh, bodisi industrijski delavec, farmer, ali umetnik, ko si beli lase pri umotvorih, kateri nam dajejo pravico, da imenujemo. da je človek krona stvarstva na planetu, imenovanem Uemlja. Iskren pozdrav' vsem čitateljem Glas Naroda, z obljubo, da vam brez vsakih cerinionij obsojen na smrt in ustreljen. To je najbrž tudi vzrok, zakaj nočejo Združene države uvesti diplomatičnih zvez s sovjetsko Rusijo. Kajti če bi bila v Ameriki ta- , . , ' ka postava, bi se ameriško prebi- sc prav v kratkem zopet poro- , .. „ , . . . Iva 1st v o v najkrajšem času znizalo cam kai novic. .... za par milijonov oseb. Marko Rupnik. katerem je opozarjal na izgubo, katero sta doživela Liga in človeštvo. A' krogih l-ige niso niti malo prikrivali vznemirjenja, ki ua občutijo v.^pričo smrti Brantinga baš ob času, ko se mora Liga lotiti važnega vprašanja, tikajo-eega se Nemčije. Čeprav na strani zaveznikov, se je Branting vedno Lavemal za stvar poraženih narodov ter trdil, da je bodočnost evropskega miru odvisna v večji meri od sprave kot pa od popolnega uničenja Nemčije. V krogih Lige so smatrali Brantinga za voditelja prizadevanj, da se spravi Nemčijo v Ligo in da se tudi uveljavi neke vrste sodelovanje med Rusijo in ostalimi evropskimi državami. D opis. Lawrence, Pa. Se pred sodu jim dnevom sem bil namenjen. da sporočam v "Glas Narodu", kako se nam tu godi. pa .-trah pred vesoljno sodbo me je primoral. da sem odložil pero. Sploh je pa bila težava (spraviti kako zanimivo novico na papir ravno pred koncem sveta, zato sem rajši počakal, da na lastne oč vidim, kako se ta puk-ljasti zlomek podere, da potem, v&aj kako resnično" zanimivo novico napišem. Da je solnce mrknilo dne 24. januarja, to že vsi veste. Da pa Takrat je bil rov zaprt enajst mesecev. V času velike premogar-stavke v letu 1922 je družba po vsej sili hotela, da se ta rov obratuje pod takozvanim "Open Shop" pogoji. Importirali so ske-be bogsigavedi odkod, ter jim plačali po $"10.00 dnevno, da so hodili v rov. češ. -da bo vsaj na videz izgledalo, da je Local Union broke, ter da rov normalno obratuje pod "Open-Shop". Premogarje. ki so še stanovali po kompanijskih liilšah. od časa, ko je bil rov »zaprt, je družba upala prisiliti s tem, da je jim ddia fje naš premogorov Montour, št. 4 ukaz: "Na delo, ali pa vas po« mrknil dne 14. februarja, pa še mečemo iz stanovanj!" mnogo rojakov ne ve. Ta rov jc last Pittsburgh premogove družbe. ter bil odprt v letih 1913—14. nakar je ae precej redno obratoval do Koncem avgunta leta 1921. Nato bo rov .zaprli za nedoločen dijqiki, ter so rajši pustili fegW, d* svoje Pa t a ča s se je družba se zmo-stila. Dasiravno se ljudje takrat niso nahajali v prijetnih gmotnih raz-, merah, se vseeno niao pustili pod premožen kmet Andrej Milj ur. \ noči od 3. na 4. februar ga je v njegovem stanovanju s sdkiro ubil cigan, ki je pri ujem prenočeval. Cigan je umoril tudi Miljurjevo ženo in 14-kitno hčerko Ljulic, iz-ropal potem celo stanovanje, odnesel tudi skupilo za prodani par volov ter pobegnil. Dosedaj ga še niso izsledili. Odlikovanja. Delegacija jeruzalemske patri-jarhije je ministrskemu predsedniku Pašiču in vnanjemu ministru dr. Nineiču izročila red sv. groba. Z istim redom druge vrste so bili odlikovani šef kabineta vna-njega ministrstva Vukčevič, šef kabineta ministrskega predsedstva Hristič. šef protokola v vna-ujem ministrstvu Novakovič in svetnik Antič. Izpremembe v diplomatski službi. Dosedanji konzul v Celovcu dr. N:ko MLrosevie je imenovan za tajnika jug. dunajskega poslaništva. dosedanji konzul v Zadru Vasa Protič pa za konzula v Celovcu. Nadalje so imenovani: Jev-rem Tadič v ministrstvu prvega političnega oddelka v ministrstvu vnanjih zadev, Radomir Luko vi č za generalnega konzula v Carigradu. Radomir Šumenkovič za konzula v Duesseldorfu. Miroslav Jankovič pa za odpravnika poslov v Madridu. Angleški kralj Juri je nevarno bolan. Zdraivniki ne dovole Lloyd George-u vrtati iz posteljo. Predsednik nemške republike Ebert se je moral podvreči težki operaciji. Etlinole kajzer se v Doornu dobro počuti. Skoda, da si ni svet z njegovim zdravjem in njegovo zadovolj-nostjo čisto n:,č na boljšem. Italijanska vlada izdala značilno n a red bo : "Po slovenskih pokopališčih v Julijski Benečiji ne sme biti nobenega slovenskega napisa na «po-menikih. Vsi napisi morajo biti italijanski oziroma latinski". Domače besed-e. ki so jih zapisali živi svojim mrtvim prednikom v spomin, bodo torej izbrisane. Nič zato. Živi naj zanaprej govore svojim živim potomcem besedo narodne zavesti ter naj jo vklešejo v njihova srca. Ako se bo sleherni naših ljudi v Primorju ravnal po tem svetean pravilu, bo tudi Italijanom po naših krajih enkrat odfclenkala zadnja ura. Seda j kot je Pašič zmagal v Jugoslaviji. mu ne more nihiče braniti, ako prepove uporabo slovenskega jezika po šolah in uradih v f! X Večkrat se pripeti, da matere ne morejo dojiti svojih otrok in vsled-tega jim je treba poiskati kako drugo hrano. Bordenovo Eagle Mleko je najboljše nadomestilo za materino mleko ter ga priporočajo zdravniki vsled njegove čistosti ter prebavnosti Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 1 Članek 113. POZORNOST IN II RAN J EX JE OTROKA. To je zgodba o ljubezni, o njenem spočetju in njenem koncu. Fant in punca sta se videla in njuna nasmeha sta se srebala. To jc trajalo par dni. Potem sta šla na izprehod 111 v tihi mesečini so se srečale njene ustnice. To je trajalo skoro vse poletje. Nekega Uvpega dne se je srečala njena duša z njegovo in njegova duša z njeno. •Naglo je bil storjen sklep, in danes sta že sedem let poročena, j Sedaj se vsak dan -sproti srečujeta njuna ostra dn zaničljiva pogleda. * srbski tiskarni na Obodu leta 1493. V tem samostanu počivajo tudi kosti pesnika. 'Gorskega venca'. ki čakajo, da jih tekom letošnjega leta prenesejo zopet na Lovčen. Tu se nahaja tudi veliki pečat 'gospodarja Zete. Ivana. Cr-nojeviča. V samostanu živi poseben menih, ki pohaja po celicah samostana in razmišlja o usodi stvari in ljudi. Grozen zločin v koprivniski okolici. Blizu Koprivnice ob železniški „ , , , . . . T . . . „ , w. .Pred dobrim letom je Lenin progi Koprivmca-Klostar lezi se- . , „ , , . ...,„, t * . , , . . . . i umrl. Pred kratkim je bil Trocki le v laislav, kjer je živel precej odstavljen BKKt^I S> Dojenje. Narava zahteva, tin se otrok doji J na prsih ; vsled tega je prsno mleko najboljša hrana za otroka. Mati j hi se morala vsekakor potruditi, da 1 doji svojega otroka in ne smela bi dojiti s steklenico dokler ni na vse načine poskušala dobiti dovolj svojega prsnega mleka za dojenj^ i otroka. Dojenji z steklenico. Kadar nimate dovolj prsnega mleka za dojenje, tedaj se je treba j poslužiti dojenja na steklenico. Da 1 je pravilno zagotovljena je potre-; bno velike raznih podrobnosti. Ako je katera stvar v vsem tem i važnejša od drugih je potrebno, da j je otročja hrana absolutna čista. Vsa posede za merjenje, ogrevanje, i mešanje in hranjenje mora biti omit a in prekuhana v vreli vodi, ' ravno predno se rabi. Važno j«' tu-! di. da se daje vedno pravo mero ; za dosego pravilno vrejene hrane. Ako se poslužite tu vam danih navedi!. si prihranite veliko sitnosti. Hrana mora biti čista, iuleko okusno, pravilno pripravljeno po stil rosi i otroka. Posla jeno konden-sirano mleko nudi izvrstno hrano i za otroke, ker je čisto pravilno pri-*>ravljen.jo. redilno. lahko prebavno in je treba le še primešati z vodo. Umrl je v SLsku knjigotržec in novinar Sloveniji. -Janko Dojatk. ki je eelifa 25 let( Tista pretežna večina zasle^-spretno urejeval tamkajšnje gla- 1 jenih Slovencev, ki je volila zanj, silo Samostojne demokrat, stran- mu j« dala to veliko oblast ks "S«8«$!g ___________mmmmmmmmmmmmmmm i-v • .''S..... Iz Slovenije. Umrli v Ljubljani. Fran Pavlic*, želez, poduradnik. 5:i let : Silvester Perk ». zavarovalni potnik. r>7 let; Fran Vrho-vec. ]iose>tnik. fi!) let: Fe'iks (jm-lier. rejenee. poldrugo leto. Sel-niar Kruhme. zeb«»tehnik. let; »litri Sti'rli.a-.'W bivši ruski irardni eastnik. 47 let; Marija Herton-eelj. žagarjeva vdova. •>!) let: Terezija Kapus, užitkariea. l"t. •b s pina Polcnšek. novorojenka. 1 dan; Amalija I'ebular. /ena lunirovljenega profesorja. let. Marija Kajš^lj. pos^stnikova žena, ~>1 Jet. Strašna nesreča pri Ptuju. Ni ti Strohmeh r. soproga vi varja in hišnega po> -ani' -treluo napravo proti vlomileem. ki so v ptujski okolici posebno p>» hišah vinogradih zelo agilni. Ko pa jej bila zadnjic v vinogradu, je pr» zabila pripravo zavarovati proti sebi. Ko je prišla zopet v vinograd in hre« vsake zle slutnje odprla vrata, se je priprava sprožila in gospa Strohmelerjeva je do-j bila težke poškodbe. Xesreenica ; priklicala 11a pomoč sosede, ki j so jo prenesli v hišo. Kmalu so prišli iz mesta zdravniki, ki so' nudili poškodovani prvo pomoč, j Poškodbe pa so bile tako težke, da je gospa Strobmeler že na-slednje-ga jutra umrla in so jo pokopali ob lepi udeležbi .sočutnega občinstva iz Ptuja in okolice. Kot je že zgoraj omenjeno se večkrat pripeti, da mali ne more dohiti dovolj svojega prsnega mleka za dojiti otroka, seveda v takem slučaju je potrebno preskrbeti drugo vrstno hrano. Dobro čisto kravje mleko, pravilno olilajemo, z do-voljno količino čistega sladkorja, zmešano s pravo količino vode. na-domešča hrano materinih prsi. Najboljše vrejeno in pripravljeno izbrano mleko in čisti slador dobite pod imenom Uorden's Eagle Ilrand Mleko. Že iri rodove so bile ameriške matere precej odvisne in se zanesle 11a to zanesljivo mleko. Vživano j»o navodilih je najboljše nadomestilo za materino mleko. Pomirjajoč sušilni tale powder je neobhodno potreben, da obvarujete občutno kožo vašega otroka .pred mokroto ;n raznimi malimi draženji, ki so za otroku neugodna. Colgate's IJaby Tale. je pripravljen posebno za otroke, soglasno z predpisom. ki ga je sestavil neki ugleden zdravnik, vodja neke bolnišnice za otroke. ("Isto Castile milo je tudi potrebno za vašega otroka. Colgate's liaby Castile milo je popolnoma čisto ter odgovor ja vsem zahtevani United States Pharmacopoeia. Izboljšanje železniškega prometa v Nemčiji. Generalni ravnatelj družbe državnih železnic Oeser v Berlinu jc sprejel pred kratkim novinarje in jim povedal zanimive podatke o reorganizaciji in izpopolnitvi železniškega prometa. Rekel je. da bo notranja oprema osebnih vagonov že letos popolnoma na predvojni višini in da bodo zopet taka komodiii, kakor pred desetimi teti. Citajte te članke vsak teden pazilo in jih shranite za bodoče potrebe. Vsi l)-vlaki dobe električno razsvetljavo. Poskuse z uvedbo telefoniranja v vlakih bodo v kratkem uvedli na progah Berlin-Hamburg, Berlin-Frankfurt a. M. in BerlinnKoesln. * Vsi vlaki -bodo v najkrajšem času vozili najmanj tako hitro kot pred vojno. Nova metoda operacije raka. Kakor poročajo iz Petrograda, jc sporočil »lavni ruMci zdravnilk prof. Molotkiov zdravniškemu društvu, da je našel nov način« operacije raka. Hkrati je predstavil zdravnikom razne bolnike,, ki jih je z uspehom operiral, ki so jih pa drugi .zdravnici že označili za neoadravljive, i kirti .-t---' m GLAS NARODA, 26. FEB. 1925. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Languig« Informatiki S*rvic«. — Jugoslav Buraau.) GLORIA SWANSON IN NJEN SOPROG MATI BOLJŠE SKRBI ZA DE CO KOT ZAVOD. Da more mati mnogo bolj ekonomično skrbeti za otroke nego vsi razni zavodi za deeo, izvira iz nekih podatkov v zadnjem letnem poročilu mestnega JBoard ot Child Welfare v New Yorku. Ta mestni urad za otroško oskrbo je 1. 1923. oskrbovat približno 23.000 otrok in 8.500 udov v njihovem lastnem domiu. Ta oskrba je stala nekaj četz štiri milijone in pol do- larjev. Nasproti temu je mesto plačalo nekoliko čez štiri milijone dolarjev za 13.690 otrok, oskrbovanih v zavodih. ,Z drugimi besedami, mesto New York je stal vsak otrok, nahajajočih se v oskr-bovališčih. po $28.40 na mesec, do čim otrok, ki ga sama mati nadzira doma. je stal le nekoliko čez 15 dolarjev na mesec. AMERIŠKE JAVNE KNJIŽNICE Javne ali ljudske knjižnice (Pu blic Libraries) v Ameriki so prosvetne ustanove, ki dopolnjujejo ljudske šole, in se kakor tc vzdržujejo iz javnih skladov. S pravico jih zovejo "ljudska Aseučili-šča/' ker nudijo vsakemu mogočnost izobrazbe na enaki stopnji, kot ono ki nudijo vseučilišča. Knjige, ki si jih lahko vsakdo iz-posuje iz knjižnic, pokrivajo vse polje znanosti in iz njih vsakdo z dobro voljo dobi ono znanje, ki ga želi. Vse, kar se zahteva od človeka, ki si hoče izposojevat.i knjige, jc to. da je odgovoren in vesten človek. Kdorkoli hoče vporabiti prostore knjižnice za u-itanje in učenje. ne potrebuje nikakega priporočilnega pisma niti ni treba, da se komurkoli predstavi. Knjižničarji pomagajo odraslim A" izbiranju čtiva in priporo-čujejo vrsto knjig, ki so najbolj enostavne za ta ali oni poduk. Oni tudi nasvetujejo, kakšne knjige naj kdo dobi, ako želi učiti se doma ali ako hočete kaj čitati za svojo zabavo ali ako hočete podariti komu kako primerno knjigo. Knjige se navadno izposujejo izven knjižnice navadno za dobo dveh tednov, a ta doba se more kasneje na zahtevo podaljšati za nadaljna dva tedna. Jako popularne knjige pa se navadno ne iz-posujejo za več od 14 dni. v nekaterih slučajih le za 8 dni. V knjižnici je tudi mnogo knjrg, ki se sploh ne izd a jejo za a-porabo iz- ven knjižnice; take knjige imenujejo "reference book-s.'* Med te spadajo zlasti enciklopedije, slovarji, itd. VfC-ina javnih knjižnic ima dva oddelka, za odrasle in za otroke. Za knjižničarsko delo za deco so nastavljeni posebno izvežbani u-radniki. V malih knjižnicah oddelek za deco morda obstoji iz malega kotička, ali a* A*elikih knjižnicah je to velik, popolnoma organiziran oddelek. . Aktivna in dobro organizirana knjižnica skuša ustrezati a'sem slo jem prebivalstva svojem okolišu. V to svrho poseduje dost?krat tudi knjige v jezikih priseljenceA*. ' nastanjenih v dotičnem mestu. Kjerkoli so take zbirke tujejeziČ-nih knjig, ona navadno rastejo po oni brzini, s katero ljudje posegajo po teh knjigah. Ako at taki knjižnici ni knjig v jeziku skupine, ki se nahaja v dot i črnem delu mesta, naj v takem slučaju pripadniki dotične narodnosti vložijo prošnjo, podpis&ne od čim mogoče A*ečjega šteAnla sorojakov. tako da ve že iz množice podpisov izka že potreba po knjigah v dotičnem jeziku. Je ni knjižnice v Ameriki, ki bi se ne ozirala na tako prošnjo. Dolžnost je vsakogar, da čim pogostejše obiskuje knjižnico v svojem okraju in a'idi, 'kaj je v njej in da poizve o delaA-nosti knjižnice in o tem, kaj mu ona nudi a* prometnem pogledu. NEKOLIKO ODGOVOROV NA VPRAŠANJA GLEDE DOHODNINSKEGA DAVKA. Kako je treba urediti vrt? Ker ima žena že po niravi zmi-[\-rt proti jugu ali jugovzhodu, .M«ITMI VIIW CO. WW tea. Pred kratkim se je znana amerška kinematografska igralka Gloria Swanson že vtretje poročila. Njen mož je francoski marki de la Falaize. Igralka je te dni smrtnonevarno zbolela. Zadnja poročila javljajo, da je izven nevarnosti. Ker se bliža dan 15. marca, do' vega dohodka. Vaš davek znaša katerega je treba prijaviti dobo- torej dva odsto od $600. kar je dek za leto 1924. in plačati dolžni ,$12, manj četrtino te svote, $3: dohodninski davek (income tax). 12 manj 3 je 9; torej morate pla-Ijudje Aeliko povprašujejo, koli-ičati $9 davka. Ta četrtma oziro-ko davka jim je treba plačati po »na 25 odsto. ki se odbije od od-novem davčnem zakonu. Sledeča I slot nine, je ena izmed -mrvotarij vprašanja in odgovori bodo na' novega davčnega zakona. Do te-najlažj: način rešili razne proble- ira odbitka so vpraA-ičeni vsi tame jmedincev. V njih vsak najde kozvani zasluženi dohodki (ear-nekaj. kar se tiče njegovega pro-jnied income). Vsak dohodek pod blema. Čitajte. jih i>azno in pri I a- $5.000 se smatra za zasluženi dogodite odgovor svojemu položa- j hodek. ju. Vprašanje: Jaz sem inozemec. Vprašanje: Jaz senu oženj en in nastanjen v Združenih Državah živim z ženo in dvema nedoletnim j in vzdržujem ženo in tri otroke otrokoma. Tekom leta 1924. za-1 pod 18. letom, živeče a- starem kra služil sem čistih $3.500. Koliko iu. Moj čisti dohodek je bil lani davka imam plačati? !$2.200. Koliko znaša moj davek? Odgovor : Vpravičen i ste naj- Odgovor: Ker ste sicer poročen, prej do o>Hbnega odbitka (perso-Jali ne živite skupaj z ženo, niste nal exemption) od $2.500, nadalje j vpravičen do osebnega odbitka do odbitka $400 za A-sakega otro- j $2.500. marveč le do $1.000, kakor ka. skupaj torej odbitje od zasiu- da bi bil samec. Niti ne'smete od- žka $3.300. Ostane torej za vas le $200 obdačljivega dohodka. Dav- biti $400 za ženo, pate pa po $400 za a-sakega otroka. Vpravičeni ste čni odstotek znaša dva odsto in 2; torej odbiti A-sega skupaj $2.200. odsto od $200 je $4. Od tega znes-1 Ker torej ne ostane nikakega ob- ka imate pravico odbiti nadalj-nih 25 odsto oziroma četrtino, torej $1. Ostane torej $3. 'ki ste jih dolžni plačati kot svoj davek. Vprašanje: Jaz sem samec, ali moram podpirati postarno mater v Jugoslaviji. Moj čisti zasAužek tekom leta 19924 je znašal $2.000. Koliko davka moram plačati? Odgovor: VI smete odbiti $1.000 za .sebe in $400 za svojo ma ter. Takozvani odbitek za odvisne osebe (credit for dependents) velja brez ozira na to, dali taka odvisna oseba živi skupaj z davkoplačevalcem ali ne, da li je z njim a- sorodstvu ali «e. Glavna stvaT je ta, da oseba, ki je a* glavnem odvisna od davkoplačevalče-ve podpore, nima še 18 let ali se drugače ne more nama vzdrževati radi telesne ali dnaevne nesposobnosti Ker ste zaslužili $2,000, o-6Ume xs vas torej $2.000 obdačlji- daeljivega zneska, nimate plačati nič davka, pač pa morate prijaAi-ti sA'oj dohodek (file an income tax return), kajti a-si samci oziroma oni. ki so obdačerti kot samci, morajo A-ložiti dohodninsko prijavo. ako a doseže \*rt res svoj pravi namen, mora izražati nekaj lastnega. mora kazati neko enotnost. Ko ga zasejamo, mu treba vdahniti nekak it.il, katerega pa pozneje ne smemo neumestno motiti. Zelo nespametno je zavidati soseda za to ali ono utico ali za mal gozdiček, ki ga potem šiloma zasadimo v svoj vrt. Nekateri mislijo. da mora biti \r vrtu polno utic, klopi, vedji'k. vodomei. kipi itd. Vidimo posebno nekatere male vi. tove tako preobložene, da spričo teli okraskov niti ne pride priro-da do izraza. Čim priprostejši je vrt. tem lepše vplivajo posamezne skupine, ki imajo namen celokupnost. Že a-rtovi starih Grkov in Rimljanov so dosegali visoko stopnjo umetnosti. Po razpadu rimskega cesarstva so se obnovili najprej v Italiji. Tako je kardinal D'Estr kjer ni izpostavljen ostrim seA'ei-nim A-etrovom. Ko smo izbrali prostor, se moramo prepričati, če je treba zemljo izboljšati. Premisliti moramo, kaj je vzrok ^labi zemlji; liapt-ljava boljše nove zemlje je namreč velik izdatek. Mnogokrat se zemlja sama izboljša črez zimo; mora pa biti v jeseni dobro prizkopana in pognojena, kar je treba izvršiti še pred prvim zimskim mrazom. Neverjetno je skoraj, kako postane rahlejša in rodovitejša. V vrtu je tudi velike važnosti zemlja. Zato si je treba omisliti vodnjak ali napeljavo vodovoda v vrt. še predno je načrt za vrt dokončan. Če je v vrtu vodnjak, je to obenem lahko predmet, ki naj ima namen krasiti vrt. Ce ima j lepe oblike, okrasek z brsijanom j ali dragimi rastlinami plezalkami. lično posodo za vodo. nam ao-dnjak gotovo ne bo neokusen krasiti predmet. Poleg dnno vrbo žalujko, ki sklanja je nad vodnjakom. Skratka: na ta ali oni način mora biti preskrbljeno. da je v vrtu voda. Zasledujino sedaj načrt, po katerem si imamo urediti vrt. Pred- vijejo. Ob krajih poti naj bo mnogo spremembe a- cveticah in grmi čkih. V vrtu je treba posebno paziti, kako se izpeljejo pota. Premnogo-krat se vidi odveč potov, ki so .brezmrselni in neokusni. Nič ni tako zopernega v vrtu. kot mnogo zvitih ozkih sitezic, ki se liki črvi vijejo drugi v drugega. To pač kaže, kako malo zmisila ima lastnik do lepote vrta. Stezice so v vrtu le zato. da lahko pridemo od lepe točke A*Tt;i do druge; nikakor pa ne sm^ biti vi-t labirint. V vrtu naj bo le malo potov, ki pa naj povsem odgovarjajo svojem namenu. Važno je tudi to] da so pota senčna. Hladna senca je pač prvi pogoj pravega vrta. Pred u-ticami naj se pot razširi v večji prostor tako. da lahko stoi tam ve<" ost ib. Tini i vse .one poti. ki vodijo mimo točk. ker se rado. u-stavlja več ljudi, naj bodo širše. () bršl janoin i m' stezice. ki vijejo. naj se skri- ve v lahnih vi juga h. ne pa v ozkih krogih ali polževkah. Pri takih po teh se smer prehitro menja in se na njega lahko vsa-jnara Pri h°ji vrti v plavh Širina iko. ki sklanja ve-'l)0*i zavisi od velikosti vrta. ven- hotel obuditi krasoto zapuščenih vsem si moramo izbrati prostor, vrtov cesarja Hadrijana in krrr-.lu kjer bo utica. Njen namen je. da so njegovi vrtovi svetovno zasloveli. Po njegovem zgledu so okušali pozneje francoski kralji čim- se v njej čloA-ek nekoliko odpočije o;l vsakdanjega dela in skrbi. Na vsa,k način bi bil zato ei'lj zgru- bolj olepšati svoje Arrtove. Pod šen. če bi postavili utico tako bli- vlfldo Ljudev.ita XIV. je slavni arhitekt Le Notre rzurnil poseben slog za vrtove in ga vdejstvil a-prekrasnih versaillskih vrtovih. Glavni značaj teh v rt o v je najstro žja simetrija, kot jo zahteva stavbarstvo. V njih zasledimo žive stene. zelene hodnike, vodomete, dolge ravne poti itd., vse strogo simetrično. To so vrtovi franco-?^kega štila. VrtoA-i v italijanskem slogu so jim prav podobni, le da so še ražkošneje okrašeni z različnimi poslopji in spomeniki. IIo-laiulnki vrtni štil kaže velikopote-odbitka. kajti zakonski stan, ki je znost francoskih vrtov v malem, obvladal zadnjega leta je bil me-j Ima vse polno gredic v if&jrazlič-rodajen za vse leto. Sedaj pa je "ejših oblikah, združenih v velik drugače. Vi ste bili samec tri me- Tu v rdimo zvezde, mnojroko- sece in poročen devet mesecev mi-nolega leta. Za ono dobo. ko ste bil saniec. znaša vaš osebni odbitek $250 (t. j. tri dvanajstine od $1.000) in za dobo. ko ste bili poročen /naša vaš osebni odbitek $1.S75 (tj. devet dvanajstink od $2,500» : skupaj ste torej upraviče ni odbiti $2.125. Odbivši to svoto o-.l vašega dohodka, ostane $475 nbdačljivega dohodka. 2 odstotkov od tega 'znesika znaša $9.50; odbivši četrtino tega zneska, ostane $7.13 kot davek, ki ste ga doN žn.i plačati. Vprašanje: Delam na farmi, sem samec in moja plača znaša $40 na mesee poleg hrane in stanovanja. Moram li prijaviti svoj dohodek? Odgovor; Ker je prosta hrana in stanovanje del plačila za vaše delo, morate prijaviti sA-oj dohodek. ako vrednost istega dodatno k plači v gotovini, znaša čez $1.000. Vprašanje: Jaz sem samec, ali podpiram postarnega očeta v starem kraju. Moram dokazati, da ga podpiram, predno smem odbiti $400 za njegovo vzdrževanje? Odgovor: Ne. ali je mogoče, da bo davčna oblast kasneje zahtevala od A as dokaze, ako dvomi o resničnosti vaše navedbe. -Vprašanje: Poročen sem in živim z žcaio in 15-letnim otrokom. Zasluzil sem $2,600. Moram li plačati kaj davka? Odgovor: Ker ste a-pravičen do osebnega odbitka $2.500 in do odbitka $400 za otroka ne ostane ničesar, za kar bi morali plačati daA-ka. POHABLJENI OTROCI. Po cenitvi ustanove "Mednarodno društvo za pohabljene otroke " (International Society for Crippled Children), ki je nedavno izdala knjižico pod naslovom '' Oskrba, zdravljenje in vzgoja pohabljenih otrok,!' je v Združenih Državah okolo 264.000 pohab- ljenih otrok. Izmed A-zrokov. ki so prOA-zroči-li pohabljenost. se navaja a* prvem redu otroška paraliza: tuber kuloza kosti zavzema drugo mesto in pohabljenost od rojstA-a tre tje mesto, d očim riketi (mehko-kožnost) stoje na četrtem mestu. tnike. kroge, pohimeseee itd , simetrično Taizdeljene v prostoru. Ozke stezice med posaniPtsnimi o-b likam i so posute z barvastimi kamenčki. Tudi na Angleškem so bili A-rtovi po vzorcu starorimskih vrtov sunetrični in so prevzeli popolnoma francoski slog. V 18. stoletju pa so nekateri znameniti angleški pokrajinski slikarji, kot Kent. Pope, Rapton začeli slikati velike pokrajine z gozdovi in travniki. Sirili so zmisol za naravno lepoto, pa so tako nastali veliki naravn/ vrtovi, takozvani angleški parki. Ti so doma pač le na Angleškem ter jih drugje le redko najdemo v taki lepoti. Vendar ima angleški park poleg prirodnega vrta a bližini hiše tudi cvetlični Art. Ta je včasih tako nakičen kot prav o-krašena torta. Preferasne pq so o-ne partije, ki \-odijo od cvetličnega vrta do pravega parka. Obsežni travniki, po njih raizlični ved-nozeleni grmi ter posamezne skupine gozdnih dreves. Tudi francoski slog zasledimo v angleškem parku- na pr. žive stene, zdiene hodnike. a-od omete. Na pripravnem kraju vidimo spomenik, majhen tempelj ali impozantno teraso, kar kaže primes italijanskega sloga. Angleški vrtnarji so okrasili lastno prirodo z aso lepoto iz francoskih vrtov in posneli impozam-nost bogatih italijanskih nasadov. V katerem štilu pa naj bo naš domači vrt ? To je težko določiti, ker zavisi A-fce od velikosti prostora in cd velikost: \Tta. Glede ureditve a-ob če ni mogoče navajati pravil; poselbno male a*rtove je treba vedno masajati tako. da so primerni hiši in prostoru. jZa Art je treba poprej naipraviti načrt, po katerem se potem nasadi in sploh uredi a-rt. Le redkokdiaj si lahko izbiramo zemljišče za vrt. Navadno je zre bila a-rtu zemlja odkazana. predno je prišel a- naše roke. Sicer pa zavisi lega vrta že od hiše, ker si skoraj vsak želi imeti vrt čim bliže poslopju, (kjer stanuje. Seveda je najboljša leiga ena, ki brani pro kil ceste, da jo a-sak mimoidoč vidi. Za utico moramo iskati prostorček, ločen od zunanjega sveta. Ce mislimo napraviti v vrtu steklen evetličnjak za zimo. ga moramo najprej začrtati, ker mu ne moremo spremeniti lege. Cvetli čnjak mora biti obrnjen z okni preti jugovzhodu in vse drugo se mora temu (prilagoditi, vendar se nikdar ne sme opaziti prisiljenost. Kako naj poraizdelimo nasade? T'esto vidimo, da pri nasajanju novega vrta izkopljejo vsa prejšnja drevesa in grme, češ. treba je popolnoma novega nasada. Tč) je docela napačno, zakaj pravi okus in zmisel za prirodno lepotff se pokaže v tem, da uporabimo že prej šnje grme in drevesa Kako so naravnost odurni aiovo nasajeni A-rtovi breE dreves, brez sence. Večkrat ne bi bilo tega potreba, ko bi znai4,ljudje izkoristiti in ceniti le dar pa morajo biti pota tudi v malih vrtovih vsaj toliko široka, da se leomodno pride do gred. nanaša voda m da lahko spel jemo sa mokolnico. ki je v vrtu vedno potrebna. Kad an urejamo vrt nanovo, je treba preračunati stroške nasa-janj in tudi izdatke za nadaljne vzdrževanje arta. Naveči izdatek je pač kopanje in naprava potov, kakor it ud i prekopavane onih pi-o-storov, ker potem sadimo rastline. Tudi nakuip cvetličnega semena. sadik od grmov in dreves je velik izdatnk. posebno če so lastniku všeč dražje ali redkejše ra-Mtfline v vrtu. Kot nasad in tudi za poznejšo oskrbo stanejo najmanj velike grede, posejane s (travo. Poti vodijo v poljubnih vijugali. Cvetice sadimo v skupinah med travo. Oblika teh skupin sledi i/, tesa. kako je začrtana pot : oval. krog. polumesee itd. a-edno blizu poti. Tako se cvetice lepo vidijo in jih z lahkoto negujemo. Večkrat sadijo cvetice tudi kot rob h gredam. Te travnate grede so le malo višje od poti,- trava mora 'biti nizko požeta tatko. da imamo vtis zelene preproge. Na te grede sadimo tuintam trajajoče rastline, a*t-tnice ali cvetoče grme v okusnih skupinah. Tak vrt se z lahkoto a*z- poto prejšnjih dreves. Kolfkoikrat držuje vse letne čase v lepi obli-vežejo najlepši spomini vso druži-P<>'eg tega ima vedno snažen no na emo samo veliko sadno dre-h*«* ter da primeroma malo dela. vo, in je morda baš to drevo bilo povod, da so tu nasadili vrt. V takih slučajih morajo biti predmeti sličnih spominov glavne točke vrta, katerega moramo tu posebno lepo okrasita. * Pri urejevanju vrta moramo tudi določiti, ali naj se a*es a-rt- porabi za cvetlice, a J i pa naj se v njem '►dkaže prositor tudi zelenjavi, sadnemu drevju, trtam itd. To zavisi seveda oni lastnika, tki si uraA-na vse po svojem zanimanju. Pri vrtu za zelenjavo je jako važna lega. Nikakor ni ''epo. da je zelenjava pred hišo; to ni okusno in nas tudi nehote spominja na težkoče vsakdanjega jedilnega lista. Prostor za zelenjavo treba a-eekrat prekopati, gnojiti in to gotovo ni primerno pred hišo. Zato pomaknemo zelenjadni vrt rajši ob stran hiše ali zadaj ter ga ločimo od eve t ličnega z drevesi in z grmovjem. V 'bližini hiše, utic. klopic, tam torej, kjer se nam odpre razgled a- daljavo, bomo pa nasadili in razvrstili cvetdce. Ne smemo pozabiti, kako lepo a-pliva a-elrka gre da. obrasla z zeleno travo, na kateri so v skupinah lepo cvetoči grmi ali manjša drevesa. Ta sveže rcelena trava celo povzdigne barve vseh c\*etic v a-rtu, Kako lepo a--pliva na pr. na zeletni gredi sadno drevo. Vedno je dekorativno, pa bodi posuto z nežnim cvetjem ali pa bogato obloženo s sadjem. Sploh moramo v vrt a-saditi a-sak grm, a-sako drevo, sploh a-se tako. da odgovarja estetičnemu namenu. Če je vrt majhen, je na pr. jako a-ažno, da sadimo a-se taTco, da se nam vidi a-rt čim večji. To se da doseči le s premišljenim sajenjem. Povsod skušaj, da ftirriješ vrtno mejo, na pr. z obraslo steno, z ograjo itd. Opustiti je treba daljše ravne poti; te naj .bodo kraj Tudi utice. kLopice se v take vrtove mnogo lepše .podajajo kot v komplicirane a-rtove po francoskem vzoren ali pa v. ponesrečene goste angl. parke, ki jih vidimo pri nekaterih hišah. Kadar sadiš cvetice, upoštevaj v prvi vrsti to. da bodo v vrtu eve fice ed zgodnje pomladi do pozne jeseni. V gredah sadimo najvišje eAetice proti sredi in na ven vedno nižje A-rste. Seznam cvetic jp težko -podati, zakaj ta zavisi od klime, zemlje, posebno pa od okusa. Sploh pa menja okus v cveticah kot v oblekah in skoraj da so podvržene ncikaki modi. čeravno ostanejo gotove, kot n. pr. vrtnice in na gel j i, a-cen o lepe. Pri sajenju dreves je treba sledeče upoštevati: Sadi naj se rajši redkeje kot preblizu; rastline se a-2—3 'letih ratzširijo in |x>tem jemljejo druga drugi ž i vi j enako silo. Skupine sadimo a- obliki trikotnika ali četverefkotnika. Tasko nastane večja oblikovana skupina. Upoštevati je tudi treba, kakšna bodi ta skupina: resna in temna ali prijazna in svetla. Temu primerno je tudi treba izbrati at s to drrves. Tudi za to a rsto nasada je treba gotovega ofkusa in zanimanja. V javnih nasadih nam je dana prilika zanimati se tudi za take skupine. Cvetoče grme pa sadimo vedno blizu cvetic. Kot konečno in glavno pravilo pa naj omenimo, da mora biti vrt vedno nkrbno oplet in pometen; za ves trud in skrb pa vzevote na-s»d v veselje in razvedrilo. ti vetrovom. Najbolje je,, da leži še, simetrične in naj se nekoliko ■ ■ -...... • , „ $ Samomor beograjskega odvetnika. V Indjiji, v Sremu. se je ustreli" beograpski odeA tnik Milan Ne-šič, zoper katerega se je te dni gospa Vidosava KosiČ podala tožbo, da ji je ugrabil njeno hčerko. __-■•*-.. .......^_- - -. - - - -- ._^_:__ GLAS NAHODA, 36, FEB. 1925. LJUBAYNA TRAGEDIJA Te dni šta se ustavila v nekein hotelu v Brnu mladenič in 20-le tno delde. Mladenič je navedel v zglasnici i»me Matej Švarc, obrtnik iz H ust opeče in Betty Dokša-lova, služkinja iz Brna. Zahtevala sta sobo. Dobila »ta sobo št. 13. V nedeljo zjutraj sta poklicala na* taka/rja in naročila zajutrek. Ob 10. dopoldne sta zopet pozvonila in zahtevala dve steklenici slivov-ke. Švarc je »izjavi! sobarici, da mu je slabo, da hoče spati in naj ga ne motijo. Nihče se ni zmenil za mladi par in šele opoklne. ko je prišel vratar na nočno službo, mu je sobarica rekla, naj pogleda v nabo št. 13., ker okšalova mrtva. iSvarc je držal v roki browning, na tleh so 'ležali trije prazni naboji. Bilo je očiviialno, da je Švarc \ spanju n^trelil svojo ljubico, na kar si je sara pognal kroglo v glavo. Prva krogla mu je prodrla prša, druga pa desno sence. Policija je našla na mizi odprto pismo, v katerem se mladi zaljubljeni p&redk poslavlja od tega sveta. Od življenja sta se ločila prostovoljno lin prosila, naj ju pokopljejo v skupni grob. Švarc je pripisal še znalčilni stavek: '*Naj peče vest za najino smrt vse one. ki so me spravili ob vse premoženje." Iz tega je razvidno, da je bil parček v hudi gmotni sliki. — Policijski zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrtt opoldne. Odredil je. naj trupli pripeljejo v mrtvašnico, kjer se. izvrši obdukcija. Knjigarna "Glas Naroda' Ljudska knjižnica: 70 Marjetica ........................ Mož 2 raztrgano dušo. Drama na mor ju. (Meško) .................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska .35 Narod ki izmira.................. .40 Naša Ančka ...................... .35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov......j..... .90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda ves. ... Naša leta, broširano ... Na Indijskih otokih .... Naseljenci ............ .66 .45 .50 .30 Novele in črtice...................90 Na Preriji Nihilist .. .30 .40 IZVRSTNA REKLAMA Pravijo, da j»? sicer izmišljena, vendar ne bi bilo slabo, ako bi si jo kak na trgovec vzel k srcu in se po njej ravnal. Zastopništvo neke velike vinske tvrdke v Londonu je dalo malo pred božičnimi prazniki objaviti v vseh listih inserat lastnika tvrdke s kontinenta, kjer razpisuje precejšnjo nagrado onemu, ki najde v stekeJnieah te tvrdke velik diamant. Lastnik tvrdke pravi, da je prstan z draguljem pa-del v steklenico, ko so jih polnib. Ko so zapazili, da se je izgubil zla tni kamen. ni bilo več mogoče, odpreti vseh že zaprtih steklenic, od katerih jih je bilo že mnogo na potu k podružnici v Londonu. Tvrdka prosi sefciaj. naj ji on». ki najde prstan z diamantom v steklenici vina. vrne dragoceni spomin na drago osebo. Dobil bo fea svojo poštenost veliko nagrado. Posledica je bila. da so London-can i pridno posegali po steklent-cah te vinske tvrdke, ker je imel vsak skrito upanje, da 1*7»»»»'......1.6O Rdeča kapica; pravljica a "^V-Ti .. 1.00 Seguljčica; pravljica a slikami____1.00 Trnoljčlca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: W^di nliicflf «75 Slike iz pravljic ...................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna s barvami in navodilom: ( Mlada greda....................$1.^- Mladi umetnik.................. 1.20 Otroški vrtec ................... L20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka.................1.20 IGRE .00 .25 .50 .b0 .80 .35 .35 .85 .50 Listki. .65 Spilmanove pripovedke: 2 zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 Pred nevihto .....................35 J Pravljice in pripovedke za mladino. 3- 2V- Marijina otroka, povest iz kav-1 zvezek.......................40 2. zvezek .....................40,4 Rešena uganka. Profesor jo razlagal; Stari Griči so gradili gledališča tako, da i teo. bili Te igralci pod streho, do- * čim so gledslci sedeli pod milim nebom. j Dijak: "Kaj pa so storili stari Grki, ako je med predstavo zače- * io deževati t" ^ Profesor snamp očala, jih počasi zbriše, polagoma, zopet na-t tak ne in odgovori: i ''Ako je začelo deževati med ; predstavo, potem so bili sta-ri Gr- Pegan in Lambergar...............70 Rabi ji, trda vez...................75 Razkrinkani HabsburSani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, i vsebuje 10 povesti.............601 Suneški invalid.....................36 { Sktzi širno Indijo.................50' kaških gora...................25 zv. Praški judek.................25 !30 {8. zv. Tri Indijanske povesti....... 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega.... ..... 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega............ 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji.............. 13. zv Boj in zmaga, povest . Sanjska knjiga, nova velika....... .90 14' Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska Sanjska knjiga, srednja .......... 35 Spake, humoreske, trda vez Strelec .....90 .... .30 Strahote vojne ....................50 Stezosledec ......................30 Sveta Genovefa...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Sisto Šesto, povest iz Abrucev..... .30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga .................. .35 Sredozimci, Sorosa Jezica (Bohnije) .30 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: zv. Poznava Boga .30 .25 .30 .30 .30 .30 16. 117. ia .30 1 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec ...................... .30 7. zv. Jagnje .................30 . 8. zv. Pirhi.................. .30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4- dej'., broš.105 str. ........ .................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno hI*, sjet izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št; 5. Fran Milčiaki: Gospod dolin Žolna in njegova družina,. veselomodre črtice L, 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak; Lftbongn-nost* Veseloigra v eem dejanju« popove« lftsihč Bradač, str., .25 .30 .30 .30 .30 povest.......... zv. Zlatokopi. Povest.......... zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo............. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev....................... 19. zv. Mlada mornarja. Povest Tatič, Bevk; trd. vez.............. .75 Tri povesti.......................35 Tunel, trda vez,..................1.00 Torki pred Dunajem..............$0 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................i.oo Vesele povesti ...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 }rdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi ..... .30 Vodnik svojemu narodu .......... .25 Zgodba NapeL huzarja vez.........1.50 Zmiael smrti ..................... Zadni dnevi nesrečnega kralja..... .60 Zadna pravda ................... Zmaj iz Bosne.................., && Zlatarjevo Zlato ................* 1.00 Zločin in kasen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za miljoni, j....... .55 Ženini naše Kopnele.............. .35 Zmote in konec gospodične Pavle .30 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbčrka .slovenskih povesti: Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................84 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedš&na. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 (Cyrano de Bergerac. Hoerična kome. dija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 če sta dva. Šala v enem dejanju .... .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez............. .45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetoma kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijan otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boš. tjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano.....................80 Bob za mladi zob, trda vez........ .40 L zv. Vojnomir ali poganstvo..... .30 2. zv. i8vzv. Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda ves.......... .60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in. drugih pesmi ..................... .40 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije.......................50 Vijolica. Pesmi za mladost.........60 Zvončki Zbirka pesnij.sa. slovensko mladino. Trdo vezano........ .90 Zlatorog, pravljica, trda ves....... .60 Z HOTAm: MEŠANI £N MOŠKI ZBORI: Frikinostne pesmi (Gram) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica..............1.00 Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) ........................ .45 10i jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 .45 1.25 .75 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica .... Nočne pesmi (Adamič) ............ Šest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matiea .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (I*aharnar) 2. zv. .. .4 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z • bariton soloni in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mlievanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-jufc) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....3U 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MiT.y. PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne.......15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 4. Pod oknom.................15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče /lonela.....15 Št. 8. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknvca ................15 Narodne pe^mi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančic).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 2. zvezek; Pri zibelki; Ceckvica; Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini ; Na bregu......'.........40 3. zvezek: Psaim 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 zvezek: Ujetega ptiča tožba; Za-kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ............... - - -40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo beti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, eolnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravic'e. L; Zdravice II.; Oče večni; Tone soince...........75 10 Evharističnih pesmi za mešan zb> (Foerster) ...................tO 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni- tori (Foerster) ...............60 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) ................ .50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (P. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl)* .....................40 10 obhajilttih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) . •.................... .40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj .......................60 NOTE ZA CITRE; Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan) ..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk ( ..........1.00 Na Gorenskem je fletno ...........1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. ,Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič).....50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) ....................... .40 Golden rain (Alctter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljnbavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki).............25 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo/ (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) ......................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... J25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.—. ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 CERKVENE F Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za rasne prilike eerkvenlega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Prorokovalne karte . $1.00 Naročilom je priložita denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekom andirajte pismom Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVBNIC PUBLISHING CO. GLAS NARODA. 26. FEB. 1925. V. M. Garšin. Nadežna Nikolajevna. (Nadaljevanje.) Ponos! Da, ni mi šla izpod peresa prazna beseda. Že tedaj sera mislil, da je prišla njena pogibel vsled tega, ker ni hotela kloniti. Mogoče, da se je v čem pregrešila, ko je hotela živeti kot vse ostale: biti interesantna gospodična z ..zagonetnimi očmi" in se nato orno-žiti, potem se pogrezniti v morje brezciljnega društvenega življenja ob strani svojega soproga, ki bi bil zaposlen z velevažnimi posli v kakem uradu. Ona bi se lepo na- '*ko samoljubje. je kot prikovana na svojem stolu, molčala in ni spustila iz oči Bez- sonova. — To je resnica, — odgovorim. — Uoljšega si ne morem želeti. Zelo sem hvaležen Nadeždi Niko-lajevni za njeno prijaznost. Medtem ko sem to govoril, potegnem od stene stojalo in ga postavim, kakor je bilo treba. — Lahko pogledate, — pravim. On zapiči svoje oči v sliko. Videl sem, da ga je presenetila, in to je prijetno dirnilo moje avtor- Nadežda Nikolajevna nagloma vstane. — Na svidenje. — reče zamolklo. Bezsonov se sunkoma obrne in. pravljala, prirejala jour - fixe, vzgajala deco (sina v gimnaziji, hčerko v ..penzijonatu"'). bavila bi se z dobrodelnimi prireditvami, in ko bi prehodila pot. pokazano jej po Gospodu, bi nudila svojemu | stopi nekoliko korakov proti njej. možu priliko, prepričati po njeni smrti v listu ..Novoje Vremja" svet o svoji ..globoki potrtosti'4. A vržena jc iz sedla. Kaj jo je prisililo, da je zašla z izvoženega kolovoza življenja poštene žene? Tega nisem vedel in sem se mučil, da bi razbral karkoli z njenega obraza. Alt bi je nepremičen in oči je v enomer enako upirala v isto točko. — Oddahnila sem se. Andrej Nikolajevič, — reče nenadoma in dvigne glavo. Vstanem, pogledam njo, potem platno in odgovorim: — Danes ne morem več delati, Nadežda Nikolajevna. — Pogledala me je, hotela nekaj — Kam pa, Nadežda Nikolajevna ? Ze tako dolgo vas nisem v P del. in ko sem vas zdaj skoro slučajno srečal tukaj, malo da ne bežite od mene. Počakajte malo. samo pet minut: lahko odideva skupaj in vas spremim. Nikakor vas nisem mogel najti. Na vašem prejšnjem stanovanju so mi povedali, da ste odšli iz mesta; vedel sem, da ni res. Povprašal sem potem na tema človekoma. Hotel sem Bez-sonova prekiniti v njegovem gorečem govoru o oportunizmu, ustaviti njegovo razlaganje prepira o tem, ali se bo v Rusiji razvil kapitalizem, ali ne, a vsakokrat mi je beseda obtičala v grlu. Povedal sem to Ilelfreichu. Odkril s£iu se mu: — Sam ne vem, kaj me ovira, da bi govoril o njej svobodno. Med njima je nekaj. Ne vem kaj —. Senieka, hodeč molče po sobi, pristopi k temnemu oknu in se zagleda v črno daljo ter odgovori: — A jaz vem. Preziral jo je, a sedaj jo začenja ljubiti. Zato, ker vidi--*— O, kako kruto. sebično m nevoščljivo sree ima ta človek, Andrej! — vzklikne, se obrne k meni iu me strese z obema rokama. — Čuvaj se. Andrej! — Nevoščljivo srce? Nevoščljivo.... kaj mi more zavidati / XI. (Iz Bezsonovega dnevnika). Včeraj sta me Lopat in in Ilelf-reieh srečala z Nado. Proti moji volji sta se seznanina ž njo. Danes zjutraj sem odšel k njemu in hotel prijavnem uradu, a tam še niso imeli vašega naslova. Še enkrat \ preprečiti to zbližanje, a nisem sem se hotel spraviti jutri tja v ! mogel narediti ničesar. Videla se upanju, da so medtem že dobili vaš j bosta, presedala dannadan po ne-naslov. Sedaj seveda tega ni tre- j koliko skupaj in že naprej vem, ba: zakaj sami mi poveste, kje sta- j kako se bo končalo, nujete; spremil vas bom. j Zaman se trudim, rešiti vpra- Govoril je hitro in z novim, me- šanje, zakaj sem se začel tako živo reel, a se zdržala in molče odšla iz j ni v njegovih ustih še neznanim, .udeleževati pri vsej stvari. Ali mi sobe, da se preobleče. Spominjam j prizvokom nežnosti. Kako malo ne more biti vseeno ? Poznam Lo se. kako sem se vrgel v naslonjač in si pokril obraz z rokami. Žalostno, meni samemu nerazumljivo čustvo se mi je vlilo v jtrsa: nejasno pričakovanje neznanega in strašnega, strastna želja, narediti nekaj, o čemur si sam nisem bil na jasnem, usmiljenje do tega nesrečnega, bitja, skupno s čustvom bojazni, ki mi ga je vcepila s svojo prisotnostjo — vse to se jc izlilo v eno samo dušeče razpoloženje. Ko sent prišel k sebi, je stala pred n;ano, odeta v svojo obleko. — Na svidenje! — Vstal sem in ji podal roko. — Počakajte malo.... Hotel bi samo nekaj povedati! — — Kaj ? — je vprašala vznemirjeno. — Mnogo, mnogo, Nadežda Nikolajevna.... Prisedite tu vsaj enkrat. za Boga. ne kot model. — — Ne kot modelA kaj vam morem biti drugega Ne daj Bog. da ne bi bila za vas model, ampak to, kar sem bila..... kar sem, — jc hitro popravila. — Zbogom. Ali boste kmalu gotovi s sliko, Andrej podoben je bil sedanji njegov ton onemu, v kakršnem je govoril Nadeždi Nikolajevni tisti večer, ko patina že mnogo let in menda iskreno simpatiziram s tem talentiranim mladeničem. Ne želel bi sva midva s Helfreichom naletela i mu zla, a zbližanje s padlo žensko. na njiju. — Ni potrebno, Serge j Vasilje- ki je šla skozi ogenj in vodo, to je — zlo. posebno za tako, od zla rc-vič, hvala vam, — odgovori Na-! dotaknjeno naturo, kot je on. To dežda Nikolajevna ; — prišla bom ; žensko poznam že razmeroma dol-tudi sama. Spremljevalcev ne potrebujem, a--z vami, — tiho konča, — nimam o čem govoriti.— On zamahne z roko, hoče nekaj reči, a iz prsi se mu iztrga le nek čuden glas. Videl sen> kako se je zadrževal--. Potem stopi nekoliko korakov po sobi, se obrne k njej in ji tilio reče: — Idite--. Ako vam nisem potreben, tem bolje za naju oba — mogoče tudi za vse tri —. Lahno mi ona stisne roko in odide; ostala sva sama. Kmalu pride Ilelfreich; jaz predlagam Bezso-novu, naj z nama obeduje. Zatopljen v neko misel, ne odgovori takoj, a se mahoma osvesti in reče: — Obedovati.' Prosim--že .... . _ . .zdavnaj me ni bilo pri vas. Danes Nikolajevie. — ie se vprašala med i • , . , . J 1 (bi se hotel porazgovoriti. — In v resnici se je razgovori!. V vrati. — Ne vem.... Se dva ali tri tedne bi vas prosil, da prihajate k meni. Ona je molčala, kakor da se ne bi mogla odločiti in mi povedati, kar je hotela. — Vi bi nekaj želeli. Nadežda Nikolajevna— — $ lorda bi bilo potrebno še komu ---izmed vaših prijateljev ---reče jeclja je. — Modela ? — jo prekinem. — Pobrigal se bom za to, prav gotovo se bom pobrigal, Nadežda Nikolajevna. — — Hvala vam. Zbogom.-- Nisem ji niti utegnil podati roke, ko jc že nekdo pozvonil. Ona pobledi in se spusti na stol. V sobo jc stopil Bezsonov. X. Vstopil je veselega in neprisiljenega obraza. Izprva se mi je zdelo, da je nekoliko shujšal v teh par dneh, kar se nismo videli; čez minuto sem pa pomislil, da se motim. Veselo me je pozdravil, se poklonil Nadeždi Nikolajevni, ki je ostala na svojem stolu, in izpre-govoril zelo živahno: — Prišel sem malo pogledat. Zelo me zanima vase delo. Hotel bi zaznati, če ste vsaj sedaj zares v stanu narediti nekaj, ko imate model, da si po mojem mnenju ne morete želeti boljšega. — Pri tem mulo pogleda na Na-deždo Nikolajevno. Sedela je .kot - JPtfilalrftwl awn,.da .ho nil n, začetku obeda je večinoma molčal, ali pa dajal kratke odgovore Se-nički, govorečemu brez prestanka o svojih mačkah, ki jih bo prav gotovo zavrgel, in o tem. da se je že slednjič treba poprijeti resnega dela; potem pa. mogoče vsled upli-va dveh kozarcev vina, preide Ilelfreicliova zgovornost tudi na njega, in moram reči, da ga še nikdar nisem videl tako živahnega in zgovornega, kot ta večer pri obedu. Na koncu je prevzel glavno besedo, nama govoril cele razprave o notranji in vnanji politiki; dvoletno pisanje uvodnih člankov ga je usposobilo govoriti povsem svobodno o takih stvareh, ki sva midva s Helfreichom, zaposlena z lastnimi študijami, vedela prav malo o njih. — Semjon Ivanič, — sem rekel po Bezsonovem odhodu — gotovo je Bezsonovu znano rodbinsko ime Nadpžde Nikolaj evne. — — Po čem sodiš to? — vpraša Helfreich. Povem mu o sceni, ki se je odigrala pred njegovim prihodom. — Pa zakaj ga nisi vprašal? Sicer pa razumem; bom že izvedel ---. Zakaj res nisem vprašal Bezso-nova? Še sedaj ne morem odgovoriti na to vprašanje. Tedaj še nisem vedel ničesar o njegovih odnosa jih do Nadež^e NikpUjevne. A že tedaj sem imsi temno sin o wficm nsnar t dnim te J* je moralo go. Priznati si moram, da je bila doba, ko ipe je obvladala slabost, in sem pritiran po njeni ne povsem navadni vnanjosti in izrednih duševnih svojstvih, mislil o njej boljše, kakor je bilo treba. A kmalu sem zmagal samega sebe. Vedel sem že davno, da gre lažje .,vel-blod skozi šivankino uho'1, kakor pa, da se ženska, ki je okusila ta strup, povrne v redno in pošten^ življenje. .Ko sem jo gledal, sem se prepričal, da ni v njej nobene nravstvene kali, ki bi mogla biti nekaka izjema splošnega pravila, in z bolestjo v duši sem se odločil, prepustiti jo usodi. A zato se nisem nič inanjkrat shajal z njo. Nikdar ,si ne bom mogel odpustiti pomote, ki sem jo napravil oni večer, ko je prišel Lopat in tožit o svojem neuspehu. Zarekel som se in mu povedal, da imam subjekt, ki bi bil menda primerem za model. Ne razumem, kako da mu ni že preje o njej izpregovoril Helf-reieh : pozna jo že prav tako dolgo kakor jaz. če ne dlje. Moja neprevidnost in hitra jeza sta danes pokvarili vse. Moral bi biti hladnokrvnejši; saj sem spravil tega mirnodušnega človeka čisto iz sebe. Zgrabil je neko kopje in ga zapičil v tla, da so zažven-ketala okna in sem moral oditi, ko sem videl, da je v najhujši meri razkačen. (Nadaljevanje prihodnjič.) Kašelj oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Poglavje o hvaležnosti. Na svetu je vedno manj hvaležnosti, včasih se pa klub temu pojavi slučaj, ki je v vsesh ozirih pomemben. Po petdesetih letih se je bogata Ame-rikanka spomnika zakonskega para, ki je rešil njeno mater. Starka je umrla od samega veselja. V Velikem Varaždinu. mestecu, ki lcM/v Rnmuniji. se je odigral dr-zodek, ki zdi naravnost nemozo,I\ a je resničen od začetka do konca. Leta 1S6S. je našel šef policije v Ve«ikem Varaždinu na lavnem trgu dete, katerega se je iurovo iznebila brezsrčna mati. Vzel je otro-ka k sebi in ga pozne-ie oddal v rejo slugi mestnega na' jevo vdovo in v uradu so ji sporo-eelnika v Velikem Varaždinu. j čili. da so zanjo na potu dolarji iz kmetskemu sinu Mihaelu Ketzelv- j Amerike. Stanka je bila vsa iz selil, ki je večkrat prihajal v službe-j he radi te novice. Šla je domov in Hčerka gospe Emilije, ki je že u-mrla, je vprašala varaždinsko me-:.tno občino, če sta Mihael Ketzelv in njegova žena še živa. Sporočila je. da je pripravljena moža in ženo. ki *>ta storila toliko dobrega njeni ma.teri, podpirati kakor se spodobi hvaležnemu človeku. Mestna občina je poslala po Ketzely- nih zadevah k šefu policije in je videl taj najdeno dete. Policijski *ef mu je res prepustil otroka. Ketzelv je vzel punčko s sabo in ie skrbel zanjo boljše ka'kor za lastno dete. Ker ga je podpiral pri fem tudi šef policije, je bila Emi-'ija. kakor so deklico krstili, dobro vzgojena in ko je bila stara 16 let. so jo prwdali v Budimpešto, kjer je dobila službo. V Budimpešti je lepa Emilija našla srečo. Neki bogat trgovec se je zaljubil vanjo in jo je poročil.. Zakonski oar se je pozneje preselil v Ameriko. kjer je zelo obogatel. Emilija ;e postala lastnica milijonskega iolairskega premoženja. Imela je 'lčeirko Marv, katero je vzgojila Vakor princezinjo. Emilija pa je >ila tudi hvaležna in ni nikoli po-abila na svoje dobrohotnike v Večikem Varaždinu. Neprestano ;im je ponujala tlenar. katerega >a niti Ketzelv, niti njegova žena nista hotela sprejeti. Izjavljala ta. da dela srečna že sama za vest. da sta lahko dekle vzgojila. Sleherno odškodnino pa sta odklanjala. Medtem je izbruhnila svetovna vojna in dopisivanje med Ketze-'vjem m bogato Emilijo se je pretrgalo. V 'tem časa je umrl stari Ketzelv. Njegova vdova je dočakala težke 'čase. Kot vdovi po madžarskem državnem nameščencu -o ji oblasti izplačale le malenkostno penzijo in za časa denarne inflacije je prišla reva ob svoje skro vne prihranke izza boljših časov. Sčasoma je tudi oglušela ter je morala iti prosjačit na ulico. Pred kratkim pa je prišlo v Veliki Varaždiin -pismo iz Amerike. drugi dati so jo našli mrtvo. Tisoč majnarjev vrženih na cesto. MARION, 111.. 24. februarja. — Danes je Peabody Coal Co., vrgla lia cesto tisoč .premogarjev. Kom-panija se izgovarja, da ima prenapolnjene zaloge ter da nima naročil. Vstaja v Kurdistanu. LONDON. Anglija. 25. febr. -Kurdski vstaši so .zavzeli Kargut, kar je Angliji okrajno neprijetno, ker ogroža njih vpliv v Mali Aziji. Izdal sem novi cenik Domačih Zdravi katere priporoča Msflr. Kneipp v Knjigi » DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. SEMENA V zalogi imam najonsjša vrtna, cvetlična in poljska Mfnena. Pišite po brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Novembra je tehtal 95 funtov. — Decembra pa 145 funtov. To se jo pripetilo tukaj živečemu John Howathu. ki jo bil že tri leta bolan. Jolm je bil zaposlen kot foreman v tovarn i za žveplenke, dokler ni tako zbolel, da ni mogel vee delati. Kljub temu j«- pa Se hodil naokoli pred sestimi meseci. Zatem je legel in sleherni je mislil, da ne bo nikdar ve<* vstal. Zdelo so je. da mu noben zdravnik ne more pomagati, kljub temu da so njegovi sorodniki storili vse, da ga spravijo na noge Nekoč orjaški mož, ki bi lahko zvijal železo, je postal tako bolan, da ni mogel vec jesti in je bil suh kot trska. Xekega dne je prišla iz stare domovine njegova sestra, ki je babica ter ima vsled tega dosti opravka z bolniki. Pogledala ga je in takoj naročila zdravilo zoper trakuljo, kajti vedel je. da trpi John na tej bolezni. In prav je imela. Kajti od Johna je odšla 45 čevljev dolga trakulja. grda. pošast, ki mu je odjedala življenje. In ko je odšla od njega se je postaran mož takoj izpre-menil v mladeniča. V enem mesecu je pridobil skoro 50 funtov na teži. Vsakdo se je čudil, posebno pa. njegova sestra ker zdravniki niso mogli pronjati tako navadne bolezni kot je ta. Dosti moških, žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, dočinrf je njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z veasnim ixpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice e praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. Vča-si se čuti neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek tudi čuti kot da bi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik Jako dosti pljuje, ima rmeno kožo, malo tehta in Ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez vinke volje, ni Jim mar delo, vedno so leni. To pošasti, ki včasih dosežejo dolžino 50 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. Pošljite $10.48 za polno zdravilo Laxta-na, to slavno današnje zdravilo proti trakulji. COO se ne pošilja Naznačite •starost. Če nimate trakulje. ni Škodljivo. Prodaja ga samo Laxal Co., K35 T-nxal Ridg., Box 963. Pittsburgh. Pa. Zi zavarovanje zavojčka 25c posebej. —B 7 —Adv-t Cough Balsam. Teši. razdražen je, čeprav i pič-; lost sluzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni. Cena 23 in ZZ cerior. 4 Naša želja je da Vas z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše ban-kovne -posle poslužujete našega posredovanja. ZA DENARNE NAK AZNICE v dolarjih, dinarjih in lirah, ZA V L O G E NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" katere obrestujemo na 4°/o na leto iin katere so sigurno naložene. ZA POTOVANJE V DOMOVINO iN POVRATEK kakor za vse ,druge bančne posle se s popolnim »upanjem na FBANK SAKSER STATE Električno prenosno orodje; Elektri'-na sila iu kurjava sta sedaj uveljavljeni skoraj v sleherni industriji. Električna sila je jako poeeni. Koncentrira se je laliko in uporablja v baš potrebni množini. Posebni motorji so odpravili težavno ravnanje. pasove in napeljave. Za vrtanje, dviganje. piljenje ali za obrat kateregakoli stroja, ni boljšo moči kot je električna. Varna je, pri_ pravna in uspešna. Električna vročina je najboljša za toplenje, vžigranje. kaljenje. steriliziran je. sušenje, peko. likanje, lotanje in za malo peči, ker jc čista, varna ter jo je lahko regulirati in kontrolirati. Ta družba ima stalno razstavo električnega prenosnega orodja in drugih električnih potrebščin v svojih izložbah 270 Canal Street. Naši industrijalni inženirji so Xa Vašo .službo. kadarkoli zahtevate. Izvežbani so v uporabi elektrike tako glede sile kot moči. lire/, vsakih obligacij ali stroškov jih lahko vprašate za svet. The New York. Edison Company -Va Vašo službo. Irving Place and Fifteenth Street "•mi ■ mummmt* NAZNANILO. 8 podrtim are cm naznanjam vsrm prijateljem in znancem prc-žalostno ve!st. tla je umrl nepozabni mož in oče VINCENT PIRNAT v Sacred Heart bolnici v Eau Clair, Wis.. 9. februarja. Pokopan je bil 11. februarja na katoliškem pokopališču v Eau Clair. Wis. Ranjki je bolehal že več let. in večkrat so mu zdravniki pomagali, ali žalibog topot ga ni bilo mogoče rešiti. V bolnici je bil samo 7 dni. Doma je bil iz .Zagorja ob Savi. Star je bil 54 let. Ranjki je bil jalko miroljubnega značaja. Priporočam ga vsem v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva in večna luč mu naj sveti! Žalujoči ostali: Agnes Pirn&t, soipraga. Marie, Rosi, Agrnes. Anna, Helen, hčerke. Edward, Vance, Roy, Frank, Johnie, Frederick, sinovi. Vsi v MLLlston, Wis. Alois Piraat, brat v Des Moines. Iowa. Brezplačna ilustrirana knjiga glede patentov in papir za Skiciranje se posije. Pišite zanjo danes v slov. Jeziku. BRYANT & LOWRY Registered Patent Attorneys 320 Victor Bldfl.. Washington, D. C. Kje je JOHN MALXAR. doma iz Okrovja 46, p. Plešce. star 38 let, ki je pred par dnevi odšel i 7. Shreveport. L a., proti New Vorku. Kdor bi vedel za njegovo sedanje bivališče, je naproxen. da nam ga naznani ali naj se nam pa saan oglasi. Frank Sakser State Bank, New York, N. Y. (3x 26, 27, 28) Iščem svojega soseda Frank KLEMENCA, doma iz pogojne, št. 41 na Notranjskem. Svoj •tis je bival na 300 Cole Ave.. Akron, O. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve, da mi naznani. ali naj se pa sam oglasi. Frank Mele, 724 Chestnut St.. Johnstown, Pa. ADVERTISE in GLiAS NARODA IJpwr vTCewkf W* -V« JOHN SIMONCICH KROJAČ 73 ANTHON AVENUE RIDGEW00D, N. Y. Rojakom v New Yorku se priporočam, da si ogledajo nwe vzorce za spomladansike obleke. Obleke Izdelam natanko po naročilu po najnižji ceni. Posebna ponudba našim čitateljum Prenovljen! pisalni stroj «0i™» <£20. B streiico n slovenske 6r* ke, č,i,i— $25.^ «QIiiyEB' PiaMiNI STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisat! na pisalni stroj ni nikaka umetnost, Takoj ltfi-ie **alr pil* Hitrost pisanja dobite i vajo, 9LOVEKIO PUBUSHmO dOKPAVT K«w York, I. V - GLAS NARODA, 26. FEB. 1925. RAST ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P. 20 (Nadaljevanje.) — Prav kot pravite, markij, Portugalsko še vet*. Naj vam za "trenutek pokažem drugo stran slike. tYaneoska administracija, navdana le z idejami* napredka, se zna priljubiti vsepovsod, kjer se ustanovi. Portugalki je to že znano. — vsaj enemu delu Portugalske. Administracija Som It a v Oporto se je tako priljubila ljudem, da je bil precejšen del pripravljen, seveda > privoljenjem Imperatorja, ponuditi mu kremo ter mirno živeti pod njegovo vlado. Imeli •smo tudi administracijo Junoita v Lizbojii. Vprašam vas: — Kedaj je bila Lizbona bolj še vladana? --- Titnu najsproti pa postavimo -sedanjo angleško admimstra-cijo, — ker je to dejanski administracija. — Pomislimo na trpke pritožbe, povzročene <>d te politike opustoševanja, na olro božanje iuilijono\ 1 juti i. k imorajo z lasti/.mi rokami podirati to, kar so vtilikim trudom postavili v tc*ku lit. Če more kaka ])olitika boljše služiti namenom Francije, jaz je ne poznam. Ljudje od tukaj pa do Heire bi morali sprejeti Francoze z odprtiimi rokami ter z veseljem po/jdravjfi svoje oproščenje izpod dragega in takega angleškega varilstva. Ali vidita, gospo-da, tkako napako v teh argumentih? Oba sta zmajalla z glavama. — Dobro, — je rcke-l portugalski lovski major. — Potem pridemo do enega ali dveh edino možnih zaključkov. Te govorice o politiki opustoševanja so ali popolnoma napačne kot domneva princ Esslingen, ali pa . . . — Na svojo lastno škodo vem, da so resnične, 'kot sem v a/m že povedal, — ga jc prekinil grof Samoval. — Ali pa tiči za tem, — je nadaljeval major. — kaka druga stvar, ki ni še očita in koje razkritje bo vrg!o luč lia. vse ostalo. Ker mi zagotavljate, gospod gref, da je politika lorda Wellingtona preko d voma. kot sporočeno gospodu maršalu, nam je troba le še najti skrivnost, ki tiči za tem. I3o .kakih sklepov ste prišli? Vi, grof, imate prav posebno dobro priliko za opazovanje, kot sem ilizvetlel. -- Bojim se. da niso bile moje prilike tako dzvanredne kot domnevate vi, — je odvrnil Samoval. »ki je zmajal z gOavo. — Nekoč sem stavljal velika upanja na Ladv O'Moy. Ona je bedakinja, ki ne uživa zaupanja svojega moža v oficijelnih -zadevah. Kar ve ona je znano tudi meni. Prišel pa sem do enega zaključka: — Welling ton pripravlja Massenovi armadi na Portugalskem past. — Past! Hm, — je rekel major ter zaničljivo namrdnil ustni ei. -- - Nobene pasi i ne more biti z dvema izhodoma. Massena h* stopil v Portugalsko pri AlmekH ter korakal proti Lizboni in od prteniu morju. Na. pohodu ga bodo mogoče zadrževali, a njegov cil. je gotov. Kje more potem tičati past ? Vaša teorija zahteva nepre magljivo oua-o, da ustavi Francoze, ko »bodo globoko v deželi ter velikanske sile. da odreže njih umikanje, kadar ibi dospeli do te baterije. Ta velika sila pa ne obstaja ter je ni mogoče ustvariti. Kai se pa tiče barijere je sploh nemogoče zgraditi tako, da. l>i je Francozi ne premagali. — Jaz bi ne bil tako trdno nverjeai o tem, — ga je posvaril Samoval. — Poleg tega pa ste še nekaj predrli. Major jc zrl na grofa s strogim »pogledom. Smatral ga je strategom in taktikom, kajti šolal se je pri Napoleonu ter je bil -preveč do •>er igrač, da bi progledal kako kretjo nasprotnika. — Ila, — je rekel zaničljivo. — naprimer? — Ta velika ,vila obstaja. — je rekel Samoval. — Kje pa je? Kedaj se jo je organiziralo? Če mislite združene angleške portugalske čete, si zapomnite, da se bodo umikale pred princem. Ne morejo biti pred Francozi in za. njimi. Hladna zaupljivost tega moža je razikačila »Samovala. — Ali iščite informacij, gospod, ali jih pa delite? — je vprašal. — Oprostite mi. gospod grof. Jaz seveda (iščem informacije. — Obstaja nadaljna sila poleg angleških in portugalskih čet. katero Me izpustili iz svojih kalkulacij. — In sicer? — je vprašal major, ironično. — Spomniti se morate, česar se Wellington vedno spominja, da jp francoska armada odvisna glede prehrane od dežele, na -katero je navalila. Rad i t eg a skuša Wellington izprazniti francosko črto prodiranja vseh stvani tako popolno kot. je prazna ta miza. Če upoštevamo tudi obstoj -barijere. — črte fertifikaci, — lahko tudi domnevamo, da bo lakota glavni faktor, ki bo odrezal francosko umikanje. Živahne oči majorja so blestele. Za trenutek je izgubil njegov obraz hladno samozavest in Samovalu se je nudila prilika smehljati se. Major pa se je hitro opomogel. Počasi je zmajal z glavo. — Nobene pravice nimatte domnevati, da obstaja nepremagljiva barijera. Nikakih utrdb ni. katerih bi ne mogli Francozi premagati. — Oprostite mi, major, a vi sami nimate pravice do svojih lastnih domnev. Zopet ste nekaj prezrli. Priznavam, da je to. kar pravite, tehnično resnično. Nikakih utrdb ni mogoče izgraditi, katerih bi ne bilo mogoče porušiti. — seveda, če se ima na razpolago pumi erne sile in treba je šele dokazati, -da jih bo Maslena imel, k?r ne ve. kaj ga čaka. — Sedaj razmišljamo o tem: - fortifikacije grade brez dvo ras in pokrajini Torres Ved ras in Wellington varuje tajnost tako ljubosumno, da ne poznajo niti Angleži, tukaj ali v Londonu, njih narave. Raditega je angleški kabinet prepričan, da se bodo angle ške čete vkrcale septembra meseca. Wellington ni zaupal svoje tajnosti niti vladi. Take vr*te možak je on. Te utrdbe grade izza zadnjega oktobra. Skoro osem mesecev se je porabilo za njih konstrukcijo. Nadaljni trije meseci pa bodo potdkli predno dospe Wcllingtona pravilno izvedlo, morajo poginiti. Vaša stvar, gospod major, je določiti, če morejo Francozi, kljub svojemu ženiju in junaštvu uničiti v par tednih, kar se jc z naporom gradilo celo leto. Major je -bil presenečen. Izpremeinil je barvo ter nepremično zrl na oba. M.nas je suho zakašljal ter porinil očala navnzgor, da si boljše ogleda majorja. • — Zdi se mi, da niste tega premislili. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE FRANCE 21. MARCA P A R I S — 28. MARCA HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 o*eb. Francoska kuhinja in pijača. NEW YORK 19 STATE STREET ——■— ALI LOKALNI AGENTJE RAZSlRJFiNO DELOVANJE FRENCH LINE Mrlič. Na visokem odru je .leža-lo tele- no obsodbo mlademu človeku in see mlade deklice, oblečeno v ro- ..X311 še hujši kot raibdj_ Porečem žasto oblekco; zdelo se je. da od ^. ti prkLna, dobra deklica, glave in rok doli sploh telo jenja ne more- postati 110 dekle in prazne gube teže na blazini. t>- mati, ne gospodinja, nobeno Iz-sta so bila odprta, zobje neanan-' med in velikih poklicov a sko vel .ki. temni, nosni odprtini življenju, na namesto vsega to le-povečami. oči so gledale polmiže izpod modrikasto prozornih trepalnic po telesu, ob čelu je bil o-braz čudno stisnjen. Ljudje so sedeli po klopeh in vzdihali. Konec sveče, postavljen v miren kozarec je gor«-l nemirno. Umetne cvetice, pritrjene na zelene veje iroženkravta, so pre čud no sijale v polmraku okna. ki je bilo zastrto z bellim prtom in svetimi podo'bami. Deklice so ji pletle venec, med zeleni ibršljan so vpletale vdlike uimetne rože iz rdečega in rumenega papirja. Ko sem videl to belo, izmučeno mumijo, ki ni bila več podobna človeku, is'ta me objela gnjus in žalost. Preletel sem vse obraze, vso resnično in navidezno žalost, vso mladost in starost; le pri dveh berač il za vrati, ki sta neprestano šepetala vsak svojo molite\. sem našel mrvico podobnosti. Stresnilo me ie . In koliko let (Dalje prihodnjič.) je imela da je postala starka? Sedela je med otroci v šoli smt hom v očeh. s črvom v prsih. Videl sem samo solncc. Ko jc nekoč za pokala sem spoznal, da se otroci odmika jo okI nje. Velikodušna gospa, ki b koncu postelje. Njen pogled je zopet polzel čoz vse vrste, poasi. preudarno, In ko je prišla drugič do konca, se je nasmehnila — s koščenim >mehom, stisnjenim med lične kosti in čeljusti. Spominski list . . . Ustnice so se razločno gibale, ko je brala ver-"Pojdi, hčorka, na pot, na življenja pot. varuj, hčerka, se ^mot ..." Njene oči so obstale in >braz tudi. Jaz sem trepetal, bal sem se njenega pogleda, njene besede, celo kretnje sem se l^al. Da ?ni seže tista roka v srce . . . Kako iije v njenih očeh! Ali je smrt ?— Položila je papirja na okno, molče, trudno in se ozrla. Gledala' "e v oelejo. Mr. F. LACHESNEZ HEUDE. Mr. F. Lachnesnez-lleude. eden "izmed potniških upraviteljev Francoske proge (Compagnie Generale Transatlantique) obiskuje njene ufa-de ob Pacificni obali. Spremlja ga Captain Bartheleny Aillet, generalni upravitelj Francoske črte za Pa-cifično obal. Posleelica tega potovanja bo imenovanje A. Fi-shera za generalnega potniškega agenta v San Francisco. Njegov aisstemt bo Henri Ruellen. Potniški oddelek v Seattle in Los Angeles bo v uradih General Steamship Com pan v, agentov za francosko progo. p^r obzorja — pijan, opotekajoč se. pišo"1. izvršujoč smrtne obsodbe nad seboj, nad ^totisočerimi . . . Predramil sem se iz misli .. . Ogenj topov počasi vžgal, mežikajoča svetloba raket se je razločila nad gorami. Mrlič je ležal miren, vse oelpus-čajoč, izsesan do bolečine naših pogledov. Nekdo je pričel moliti z visokim, jokajoči mglasom. ki je presunljivo padal v srce. Petdeset mrmraj oči h glasov je odgovarjalo počasi in večalo grozo, ki je bila v meni. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH REVMATI2EM Značilno domače zdravilo -da ga oni, ki ga ima. 'Ali jc prav?" je vprašala ma- Leta 1893 me je napadel nnskulaini i n podakutni revmatizem. Trpel sem več kot tri leta tako kot vedo ]e oni, ki ga imajo. Poskušal sem zdravila za zdravilom, toda vsa pomoč, ki sem jo dobil, je bila le začasna. Končno sem dobil zdravilo, ki me [je popolnoma ozdravilo in moje pomilovanja vredno .i. stanje se ni nikdar več vrni- Pokimaia je. Voščena roka se'lo. Dal sem ga številnim, ki je čudno izražala na beli odeji. so bili hudo. bolni, privezani -Samo enkrat še se nasmehni!"L^ posteljo, nekateri 70 dO 80 .kn nasmeh? Vso slast izsesamo'i j. i j- i -t - v, ilet stari, pa posledice so bile i.z človeka, da umrje za nas popol-U . i , - , ^ . noma, spremenimo ga v poetično |1Slerkot T ^ojem slueajn. bitje, obdano z glorijolo, vse radi L Zel^a Je> da vsak' nas, radi nas . . . Ona je dvignila kl trP1 na katerikoli vrsti ^uho, ODPLl'TJK) MARTHA WASHINGTON 14. apri'a Lepo potovanje. Kratka pot z železnico PHELPS BROS. & CO., 2 West. N. Y Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati * stari kraj, je potrebno, da je na tanfno poučen o potnih listili, prt ljagi In drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih camorem> dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo y korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v XII. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924. zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tadi delj tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni nnselniški komisar v Wash ington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi • New Yorku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa ramorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. StariSi in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortl&ndt St., New York Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zaloga. Cena s poštnino vred * 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročila koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENK! PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. C Suhe Kranjske klobase. ŽELODEC IN DOMA SUŠENO MESO POŠILJAM ŠIROM AMERIKE PO — 35<< FUNT PROTI EKSPRESXEMU PRE-VZETJU. JOHN KRAMER 5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MAIiI OGLASI v "OIa b Naroda" ZAKONSKI PAB brez otrok dobi službo; žena za hišna dela in mož, ki razume oskrbo jahalnih konj. Pre.sk r-bira opremljeno stanovanje, svetlobo, kurjavo, lirano in pJaea.m $75.00 na moče Pišite na: Guy R. Lingafelt, Hollidaysburg, Pa.,1 Pozor čitatelji. Opozorite trgovce In o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gla* Naroda", 8 tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRT7ŽENITT DRŽAVAII. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■DINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. Mej* dreka J« zdravljenj« akutnih In kronlCnlh bolccnl Jam •am ta zdravim nad 25 lat t»r Imam akuknja v vaah bo lažnih . In kar znam alovanako. zato vas moram popolnoma razumeti' In spozna«? bolsznl, da vas ozdravim In vrnem met In zdravje. Skozi S3 lat earn pridobil poeebno akuinjo pri ozdravljenju moftkfh bolezni. Zato se moreta popolnoma zanesti na mene. moja skrb pa J s, da vas popolnoma twin vim. Ne odlaiaJtS, ampak pridite tlmpreje. r^ ewr«. Jas ozdravim zastrupljeno kri. mazuljs In liee po Tilaau. bolezni v pri«, b. psdsnjs las, bolefcine v kosteh, stare rana. oslabelost, tlvCns In bolsznl v mehurju. ledleah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato tile, naduha Ita. Uradna ure: V ponedeljek, sredo in petek od t. • dopoldne do I ▼ torek. Mtrtek ta sobota od t dopoldne So fe. praznikih 60 1». dopoldne do L popoldne. popoldne: MUjtk ta