Stev. 256 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V TMa, v soboto, 19. 1917 Letnik XIII. praznikih« Izhaja vsak dan, tudi ob nedelja* In ob 5 zjutraj. m Uredmfttvo Ulici S/. FrčnttSu Asiikega jI 20, L nadstr. — V4 dt-pisi naj se poSiljajo uređaiftvu lista. Nefcank rana pisnu se n% sprejemajo in rokopisi se ne vračajo l** j Jate!) hi odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik k on -ordj k* f .Edinost' - Tt-ik v« srne .Edinosti*, vpisane zadruge a m efenirn pnroirratn * Tr«ta. ulica St FraneHka AoSkcga it 20 Telefon uieOnlStva ia aprav« kts. 1147. N a roi n i aa t n s la : Za celo leto.......1(31*30 Zrn po} leta.............., . , 15130 t* tn mesece..........• • • • • . 7*M ta aadaljsko ladajo za M pol leta....... fasiziia« Številke .Edinosti" aa prodajjdo po t vtnarteK zastarala Mevilkc jm 10 vin»)ev. Oglasi se nimajo na ali 1 metre v Srok osti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vl» Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 \ t% Oglasi v tekst« Usta dn pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. Mad oglasi po 4 vinarja beseda, najmanj p* 40 vinarjev. sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina reklamacije sa pošiljajo upravi Usta. Platuje se Izključno la ■pravi .Edinosti* — Plača ln toii se v Trstu. la lan ratni odddsfc se nahajala v nlld Sv. PrsnUJfcs faCnn It '41.453. Zi'szna Grmnđnn poročila.; AVSTRIJSKO. DUNAJ, U »Kor.) Uradno se razglaša: j 14. sept »tt.pre 1917. Italija;;* k o b o ji s če. — Na severnem pooJČju Sv. so bili odbiti trije mo:*j napadi Italijanov. - Sicer na noht.ni fr3;iti nič postnega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. »4. (Kor.) Ver ki glavni stan, ! I. septembra J9I7. Z a p a i n o bojišče. — Armada kraljevića Ruprehta: V Flandriji je od opoidr.e med gozdom Houthouisiom in prekopom Comines—Ypern srditi topov-ski boj naraste! in se razvil zvečer in zgodaj zimraj severno Frezenberga v bobna-joč o^erl. Angleški napadi niso sledili. V roči od 12. na 13. t. m. so virtensberške stotrsije vrgie sovražnika iz dela gozda severno Langemarka. Mnogo Angležev je bilo ujetih. V Artoisu in severno S[L Oueniina već naših uspešnih izvidnih lekcij. Privedli smo ujetnike in precej ple-— Armada nemškega cesarjeviča: Zapadno Guignicourta ob Aisni so west-islske in hanzeatske napadne čete vdrle v drugo trcncccko črto, prizadejale sovražnik.t težke izgube in Se vrnile z ujetniki. V Ščmpanji in pred Verdunorn je topov-sko delovanje le v po-amičnih odsekih narastlo do večje sile. Vzhodnobojišče. — Med Vzhodnim in Ornim morjem nobenega važnega bojnega dejanja. Macedonska fronta. — Ob Ohridskem jezeru je položaj neizpre-inenjen. BEROLIN, 14. (Kor.) Veliki glavni stan, 14. septembra, zvečer. Živahna topovska b'tka v nekaterih odsekih severovzhodno Verduna. Prvi generalni Kvartirrnojsters d'1. I udendorff. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 14. septembra. — Ob vsej fronti ;e bilo delovanje vsled izredno močnega deževja jako ovirano. Rusko poročilo. 12. septembra. — Zapadna fronta: V smeri Rige so se naši poizvedovalni oddelki ponovno vzdržali na Črti Inzupe— Zjgenhof — Pauske — Malyn — Sege-waid — Lepšala — Paear. Pri Jakobovu s.reijanje poizvedovalnih oddelkov. 2i-\ ahni topovski dvoboj pri Svencanih, kjer naše baterije obstreljevale več točk sovražnih postojank. V vasi Germanove Tuzna so povzročile naše baterije več eksplozij. — Romunska fronta: V okolišu južno Rauavca so se polastili naši oddelki višine južno Solke, odbili sovražni protinapad in ujeli dve sovražni stotniji. med njimi nad 400 Avstrijcev in 12 oficirjev in uplenili 12 strojnic. V okolišu Ocne so zavzeli ruski oddelki neko višino severo-zapadno Ocne, a so jo morali vsled srditih protinapadov in zapornega ognja zopet opustiti. ____ DOGODKI NA MORJU. BEROL1N, 14. (Kor.) WoIffov urad poroča: V Sredozemskem morju je bilo potopljenih zopet 49.(JIM) ton. Med njimi: francoska parnika »Parano« (6246) s četami za Solun in »Admiral Obry« (5767 ton) na potu v Aleksandrijo in neki globoko otovorjeni parnik s kurzom v Solun. Te tri parnike je kapitan Marschall izstrelil v EgejsKern morju iz iste skupine z močnim kritjem, med njimi dva parnika tekom ponočnega napada. S tem je Mar-schall potopil v zadnjem času 4 sovražne prevozne parnike. Revoluclia v Rušili. KtRENSKU - GENERALISS1MUS. PETROGRAD. 12. (Kor.) Provizorična \ lada je imenovala Kerenskega za gene-ralissima in Aleksejeva za načelnika generalnega štaba. Kerenskii proti vsaki poravnavL STOCKHOLM, 13. (Kor.) Finski časopisi poročajo o notranjih bojih v Rusiji sledeče: Po daljši seji vlade v pondeljek je ministrski predsednik Kerenskij globoko ganjen izjavit da je vsaka misel na mirno rešitev krize popolnoma izključena. Istočasno je pričel Kornilov prodirati pro-ri Petrogradu s 6 mohamedanskimi polki. Prvi spopad se je vršil ponoči. Po petro-grajskih časopisih razpolaga Kornilov z dvema divizijama baterij, 2 pehotnima divizijama, '4 konjeniškimi polki. 2 kozaškima polkoma, enim lovskim bataljonom in ločenimi vojaškimi oddelki. Obrambne priprave v Petrogradu. PETROGRAD, 13. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Proces Suhornlinov je bil začasno odgoden. — V delavskih okrajih Pe-trograda z mrzlično naglico vežbajo delavske oddelke za obrambo proti Korni-lovu. Aretacije se nadaljujejo, posebno med častniki. Med drugimi je bil aretiran tudi predsednik vojaške cenzurne komi-s je. Generalissimus Klembovskij je zopet odstavljen in imenovan na njegovo mesto general Boručevič. Ententni poslaniki ponudili posredovanje. AMSTERDAM. 13. (Kor.) Po poročilih iz Petrograda so diplomatični zastopniki ententnih vlasti objavili sporočilo, v katerem naznanjajo, da so ponudili v sedanji krizi svoje posredovanje, da preprečijo prelivanje krvi. Delavski minister je izjavil. da se je aventura Kornilova že izjalovila in da se je njegov glavni stan predal. Novi mornariški minister. PETROGRAD, 13. (Kor.) Admiral Ver-derevskij, bivši poveljnik baltiškega bro-dovja, je bil imenovan za mornariškega ministra. Puriškjevič aretiran. STOCKHOLM, 13. (Kor.) »Arto-nbladet« poroča iz Haparande: Član dume Puriškjevič je bil v Petrogradu aretiran. Glasom istega lista od 10. septembra ni ori-spel iz Moskve v Petrograd noben vlak. Položai vlade jako trden. AMSTERDAM, 14. (Kor.) »Daily i&aiU poroča iz Petrograda* da so poročila iz raznih gubernij zadovoljiva. Provizorična vlada je močnejša, kakor je sama pričakovala. Velika večina prebivalstva je na njeni strani. Vlada od pričetka revolucije še nikdar ni razpolagala s tako močio kakor sedaj. Ona stranka, ki zamore vzpostaviti red v deželi in preskrbeti prebivalstvo z živežem, zamore računati na vsako podporo. Kapitulacija Kornilova. RIM, 13. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Londona: Kornilov je ponudil svojo predajo, pri čemer je stavil nekaj pogojev. Vlada zahteva brezpogojno predajo. Glavni stan se je predal. LONDON, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: General Kalodin je aretiral vse člane delavsko-vojaškega sveta v Rostovu ob Donu. Nekrasov je izjavil časnikarjem, da bo upor takoj zatrt. Francozi za Kornilova. BERN, 14. (Kor.) Iz razmotrivanj francoskega časopisja je razvidno, da žele Kornilovu vso srečo, da bi si orilasti! vso oblast. Kerenskij da je dokazal, da ^se obotavlja. nastopiti ostro proti ekstremistom, ki so vzrok vse nesreče. Demisija Nekrasov a. PETROGRAD. 13. (Kor.) Finančni minister in podpredsednik ministrskega sveta Nekrasov je odstopil. Minister za vna-nje stvari Tereščenko postane podpredsednik novega kabineta. Vlada je odposlala v glavni stan poseben odbor, da poizveduje o zaroti Kornilova. General Alefcsejev, novi načelnik generalnega štaba, je odpotoval v glavni stan. Nova poveljniška imenovanja. PETROGRAD, 13. (Kor.) Organ dela v;»ko-vojaškega sveta »Izvestija« poroča, da sta Kornilov in načelnik njegovega generalnega štaba, general Lubovskij, izjavila, da sta pripravljena nastopiti pred PO i M iS HHfiQnar9 ki le izgi^pf. Roman. Francoski spisal h v gen Chavett*. Hanibal je predobro i^oznal vestnost, s katero je Colard izpolnjeval svoje dolžno-sii. da bi se mu zdel ta odgovor neverjeten. Govoreč s Colardom. pa je Hanibal mehanično stopil še korak dalje in je nenadoma začutil neki pritisk proti svojemu kolenu. Posvetil je, da bi videl, kaj ga tišči. — A j, aj! — je dejal nato, — ali spiš tako trdno, da si se moral privezati, da ne bi v spanju padel po stopnjicah? Pri teh besedah je Hanibal pokazal močno nit. ki jo je na enem koncu imel Co-iard privezano okoli zapestja, na drugem koncu pa na kljuko vrat v Briehetovo stanovanje. Colard se je posmejal in vprašal brez zadrege: — Ali naj vam povem, gospod kapitan, kaj pomeni ta nit? — Nisem ravno radoveden, toda to bi pa le rad vedel. — O, stvar ie čisto enostavna. Ker se mi rado drema, sein si to nit navezal okoli roke in jo potem nategnil preko stopnjic. Ko bi vaši gostje odhajali, bi se zadeli ob nit in bi me tako zbudili. Tako se mi ni bilo treba bati. da bi jih zamudil, in bi jili lepo spremil do vrat. — Glej, glej, to je pa res pametno, — je menil Colard. — Prav dobro si napravil to. dragi moj Colard. —Kakor vidite, je stvar čisto enostavna. — Da, prav pametna in enostavna____ kot vse velike iznajdbe, dragi moj. Tvoj domislek je tem imenitnejši, ker se da porabiti na dve strani. — Katera bi pa bila druga stran? — je vprašal hišnik zelo naivno. revolucijskim sodiščem glede organizira-( nja upora. General Ruskij je bit imenovan za poveljnika severne fronte. General Klembovskij je bil odstavljen. General Dragomirc** je bil imenovan za poveljnika armad jugozapadne fronte na mesto generala Denikina. ki }e bil aretiran in pride radi veleizdaje pred revolucijsiko sodišče. Narod na strani vlade. PETROGRAD, 14. (Kor.) Popolno iz- jalovljenje upora Kornilova proti začasni vladi je izzvalo celo ploJio sklepov in izjav po vsej Rusiji, ki izražajo vladi zaupanje in vdanost demokratičnih ustanov, garnizfj in drugih četnih delov. Peirograj-ski časopisi so poltni poročil nešrcvilnih javnih korporacij, ki zagotavljajo vlado zvestobe, zahtevajo obsodbo Kornilova in izpopolnujejo tako sliko poloma njegove aventure. PETROGRAD, 14. (Kor.) Paralelno s številnimi manifestacijami za provizolično vlado prihajajo pismena in brzojavna zagotovila zvestobe in vdanosti povodom popolnega potlačenja upora Kornilova, Seja delavsko-vojaškega in kmečkega sovjeta. LONDON, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: IzvrševaJni odbori delavsko-vojaških in kmečkih sovjetov so imeli sejo, na kateri so razpravljali o zaroti Kornilova. Delavski minister je naznanil, da se je upor ponesrečil in da se je glavni stan predal. V kratkem bo iz-prt nenjena vsa armad-na uprava. Vlada je postopala v popolnem sporazumu z re-voiueijonarno demokracijo m tudi zmagala, vendar pa mora biti kljub temu previdna; izvršeni bodo namreč še novi proti revolucionarni poizkusi. Obstoia[o namreč dokazi o nevarni gonji kozaškega hct-mana Kaledma. Nova vlada je očiščena elementov, ki so bili v kaki zvezi s Kor-nilovom. Minister za notranje stvari je izjavil, da so bile ruske fronte vsled upora Kornilova tri dni brez obrambnih sredstev in poveljstva. Kornilov mora biti težko kaznovan. Ceretelij je zahteval razpust četrte dume. ARGENTINSKO - NEMŠKI KONFLIKT. LONDON, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča: »Daily Cronicle« javlja iz Buenos Ayresa: Grof Luxburg je dobiJ 24 ur časa. da zapusti deželo in odpotuje v Cile. PARIZ. 14. (Kor.) Agence Ha vas poroča iz Buenos Ayresa: Vsled objave uradne potrditve poročila grofa Luxburga vznemirjenje vedno narašča. Ognjegasci in številno moštvo ščiti nemško poslopje, nemško poslaništvo, konzulat in nemški klub. Več trgovin je bilo oplenjenih. Mase so napadle tudi prostore časopisu »Union«. Na zborovanjih so zahtevali govorniki prekinjenje odnošajev z Nemčijo. Ministrski svet je sklenil, da počaka na razvoj stvari v Stockholmu, Berolmu Ln \Vashingtonu. Pri demonstracijah so bili zažgani prostori »Gazete di Espagoc«. iri gostilne in več nemških trgovin in gostiln. STOCKHOLM, 13. (Kor.) »Central Ne\vs« poroča, da so se vršile v Buenos Ayresu protinemške demonstracije. Množica je zažgala poslopja nemških klubov. Nemško poslaništvo je bilo obmetano s kamenjem. ________ Neresnične vesti o mirovni ponudb! Anglije. DUNAJ, 14. (Kor.) V več listih iz rajha so se iekotn zadnjih dni pojavila poročila o dozdevni mirovni ponudbi Anglije Nemčiji. Mimcheiier Neueste Nachrichten so popravile to vest v smislu, da angleška ponudba ni bila izročena v Berolinu. ampak na Dunaju. Kakor poročajo Irsti z me-rodaine strani, te vesti nikakor ie odgovarjajo dejstvu in so brez vsake podlage. Italijanski ministrski svet LUG AN O. 13. (Kor) Včeraj se je vršil v Rimu daljši ministrski svet, ki je razmo-trival o vprašanju vzdržanja reda in vojnega duha. Danes se bo zopet vršil ministrski svet, ki se bo pečal z velikimi političnimi vprašanji v zvezi s predlogom o poslancev glede pospešenja otvoritve parlamenta. — Kako? Kai si ne moreš misliti? — Ne, gospod kapitan. — Potemtakem je b;i res le slučaj---- zgodilo se je torej čisto brez namena, da si drugi konec niti privezal na kljuko Bri-chetovih vrat? — je odgovoril Hanibal, vsako besedo porogljivo poudarjajoč. — Čisto brez namena, kakor pravite. Porabil sem prvo v stran štrlečo stvar.... in slučajno je bila ta kljuka prva, ki sem jo videl, — je odgovoril mirno hišnik. — Čakaj prekajenec! Delaš se prene-umnega; nočeš se izdati, — si je mislil Hanibal. Glasno pa je odgovoril: — AH res? Ali nisi pomislil, da se ta vrata odpirajo na znotraj in da bi tedaj, če bi jih odprl kdo. potegnil za nit in tako tudi tebe za zapestje, da bi se prebudil in moral videti, kdo odhaja? — Na to nisem niti mislil, — je dejal Colard. — Kdo bi pa tudi ponoći odhajal iz gospodarje vili sob? LUG ANO. 14. (Kor.) Poročila italijanskih listov o italijanski ministrski krizi so popolnoma neutemeljena. Pašić odpotoval iz Rima. BERN, 14. (Kor.) Listi poročajo z italijanske meje, da je, kakor se dozdeva, pozitivni uspeh pogajanj Pašiča z italijansko vlado jako majhen. Posojilo Italije v Ameriki. RIM. 13. (Kor.) Agenzia Štefani naznanja najetje 55 milijonskega posojila v Severnih Združenih državah. Rajhstag. BEROLIN, 14. (Kor.) Prihodnja seia državnega zbora se bo vršila 26. septembra ob 3 popoldne. II Mm Novo šolsko leto se pričenja. Prepričani smo, da se je večina slovenskih starše\ itak že odločila, kam, v katero šolo naj vpiše svojo deco, in prav tako smo tudi prepričani, da slovenski starši pri tej odločitvi niso pozabili tis:ega načela, katero jim more biti edino vodilo za pametno in smotreno vzgojo in izobrazbo njihove deee, namreč načela, da naj se otrok vzgaja in izobrazuje na podlagi svojega materinega jezika, slovenski otrok torej na podlagi svojega slovenskega jezika, v slovenski šoli. Vpisovanja v ljudske šole se zaključijo danes ifli prav tako tudi vpisovanje v edino slovensko meščansko šolo Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu. Opozarjamo torej starše, ki žele, da bi se njihovi sinovi posvetili praktičnim poklicem, predvsem obrtu ali trgovini, da jih vpišejo v meščansko šolo CMD pri Sv. Jakobu. To velja prav tako za dečke, ki so dovršili peti razred ljudske šole na šolah CMD, kot za one, ki so ga dovršili na mestnih šolah. Meščanska šola ie za take poklice najboljša podlaga in obenem šolanje tudi ni predrago, tako da je šola lahko dostopna tudi neimovitim slojem. Slovenski mladini, ki že ima zahtevano prctlizobrazbo, prav toplo priporočamo našo slovensko trgovsko šolo, katera ji uaje priliko, da se povsem zadovoljivo pripravi za trgvski poklic, kateremu se po končani vojni gotovo odpre kar najlepši in naipridobitnejši delokrog. Za učiteljski naraščaj obeh spolov skrbe zaposlovalni tečaji goriških slo-veiskih učiteljišč, ki se nahajajo tudi v Trstu. Vpisovanje se bo vršilo v ponedeljek. 17. t. m., od 8 do 12 dopoldne. Slovenska tržaška in okoličanska mladina, kr se žeLi posvetiti učiteljskemu stanu, ima torej za to priliko na svojih domačih tleh, brez tistih stroškov, ki jih je prej zahtevalo bivanje izven domačega kraja. Naj jo pa zato tudi izrabi! Starše, ki žele svojim otrokom srednješolske in višješolske izobrazbe, opt>-zarjamo ponovno na dejstvo, da imajo sedaj priliko, da se njihova deca lahko izobrazuje tudi v srednji šoli na podlagi svojega slovenskega materinega jezika. Zaposlovalni tečaji slovenske zor. gimnazije so v Trstu in tudi ostanejo tu, oziroma se izpopolnijo v popolno gimnazijo. Zakaj bi torej siliti slovensko mladino v nemške šole, kjer ji dober napredek ovirajo naj-raznovrstnejše težave, predvsem jezi-ko\ne, cTočim pa ji je, ob splošni njeni nadarjenosti, na slovenskem zavodu dober napredek ne samo znatno olajšan, temveč takorekoč iaravnost zagotovljen. Z dobrim uspehom dovršeni četrti razred slovenske ljudske šole zadostuje za spreje.-n v slovensko gimnazijo, peti razred pa daje gotovo še boljšo podlago. Zato svetujemo naravnost slovenskim staršem, ki žele svojim sinovom srednješolske in morda pozneje tudi višješolske izobrazbe, da jih vpišejo v zaposlovalue tečaje goriške gimnazije. Vpisovanje v I. razred se bo vršilo v ponedeljek, 17. t in., od 9 do 12 do p. v šolskih prostorih v ulici Sanita št. 25, prvo nadstropje. Tistim, ki so se že vpisali ob koncu prošlega šolskega leta in so že napravili sprejemni izpit, se ni treba ponovno vpisati. V torek, 18. t. m., p J 8 -lo 12 do p. sprejemanje učencev od II. do VIII. razreda, na kar opozarjamo tudi slovenske učence drugih srednjih šol, kateri bi želeli prestopiti na slovenski z.i-vod, kjer jim je vsled slovenskega učnega jezika uk gotovo lažji kof pa na drugo-jezičnem zavodu. Slovenski, domaČ zavod imamo: ali bi ne bilo naravnost neodpustijivo, da bi naša mladina iskala tuje izobrazbe na litjih zavodih?! Slovenski starši imajo sedaj pač res vsestransko priložnost, da svoji deci zagoto-ve vzgojo in izobrazbo v njenem slovenskem materinem jeziku. Naj porabijo :o priložnost in naj store torej, kar je edino le prav, kar je tudi njihova dolžnost, sv -ta dolžnost kot staršev in Slovencev: sh^ vensko mladino v slovensko šolo! In še eno: Kar se je morda v tem / i- ~reši!o nevede in nehote, se da šs lah!'o popraviti, saj je še čas, sai še vedno lahko prekiičete vpis Svojega otroka na neslovenskem zavodu In ea vpišete tja, kamv-r edino spada, v — slovensko šolal — No, da.... na primer Bricliet sam. Colard se je zopet posmejal. — O. zaradi tega ste pa lahko popolnoma miren, — je dejal, — gospod se ni niti genil uacoj. Lahko vas zagotovim, da se ta vrata niso odprla, odkar čakam vaših gostov tukaj. — In odklej si tu? — Od polnoči. Ta odgovor je zelo zadovoljil kapitana. De Lozeril ni mogel pobegniti Dred eno zrutraj. Ker Colard ni videl nikogar, da bi odhajal, je potemtakem že moral biti pri Brichetu. Hanibal >e zato dobrohotno nadaljeval: — Le pojdi sedaj spat, starina. Bedenje po noči je v tvojih letih vedno težka stvar ... in danes bi bilo sploh nepotrebno. ker se mojim gostom zasedaj še prav nič ne ljubi domov. Imamo šc precej ste* klenic, ki jih hočemo še izprazniti, in stvar bo trajala prav gotovo do jutra. navodila juncem. Dunaj, 11. sept. Na tisoče je naših beguncev, ki ne dobivajo podpore, ali se jim gode druge K ovice. Iz svoje posredovalne prakse se..» se prepričal, da je temu kriva največkrat nevednost beguncev, ki si ne znajo i magati. Niso sami temu krivi, da niso dovolj poučeni. — Po prislovici »bolje pozno, nego nikoli«, naj podam tu nekoliko migljajev beguncem, ki naj se po niili ravnajo. 1. Begunec je vsakdo, ki je moral vslt. kakoršnihkoli vojnih dogodkov, ali vsled oblastvenih odredb zapustiti svoje sta'ir> bivališče. — Brez pomena te. ali se /j potein naselil v sosednji vasi. ali v kaki drugi deželi. — V takem slučaju hrta pravico vsaka nepremožna oseba do državne podpore po 2 K na dan. — Samostojna osebe, ki so nezmožne za kak zaslužek (starost, bolezen), morajo dobivati po 4 K na dan. 2. Pravica do podpore preneha, ako je begunčevo redno bivališče zopet odpno za splošno povrnitev, in sicer 60 dni po povrnitvi v domačijo, ako ni bil v io uradno naznanjen kak drugi rok, najmanj pa 30 dni. 3. Podpora začenja z dnevom prijave. Zato bodi prva skrb beguncev, da se prijavijo takoj prvi dan ob dohodu na svoje novo bivališče. — Zglaševališea so navadno okrajna glavarstva. Na Dunaju pa je v to odločena »Zentralstelle iiir Fliieht-iingsiiirsorge, II. okraj, Zirkusgasse št. 5, kjer se je zglasiti v 4. nadstropju soba št. 10. Podporo pa izplačujejo v Romersaal v Pratru zraven obrovskega kolesa. — Ako se begunec preseli, naj to naznani tam, kjer se je zglasiti v 4. nadstropju, soba St. brišejo in mu to potrde. S tem se prijavi zopet na novem bivališču, kar delo okrajša in je izključeno vsako prekinjenje v prejemanju podpore. 4. Ako mora kdo šele odslej zapustiti svoj dom, se ne more več naseliti kjerkoli če namreč hoče prejemati državno podporo. Od 1. avgusta dalje so izključene n. pr. nekatera glavna mesta, kopališča, letovišča itd. — Kdor se je n. pr. šele po 1. avgustu preselil na Dunaj, nima pravice do podpore. — Ako je pa prišel semkaj vsled kakega j>osebnega razloga (ker ima tu kakega sorodnika ali znanca, ki ga je vzel pod streho, ker se hoče tu šolati itd.), mora narediti kratko prošnjo na c. kr. ministrstvo, za notranje stvari, ki bo opravičene razloge uvaževalo in dovoli podporo. (K. k. Ministerium des Innern, Fluchtlingsabteilung, Wien L, Hoher Markt No. 5). 5. Kdor hoče svojo pravico do podpore utemeljiti v svoji vlogi, naj se sklicuje ua naredbi ministrstva za notranje stvari z dne 23. julija 1. 1917. št. 45.249. 6. avg. 1917. št. 50.368. — Ti dve naredbi nadomeščate zakonski načrt, ki ga je poslanska zbornica sprejela v seji 12. julija t. I. 5. Begunci imajo pravico do brezplačn« vožnje za-se in za vse blago, ki ga morejo vzeti seboj. — Dogaja pa se, da železnice ob izročitvi blaga zahtevajo plačilo voznih Kapitan je nato krenil zopet navzgor po stopnjicah in ponovil: — Le pojdi spat, starina. O, tega pa mi ni treba velevati dvakrat; lahko noč torej in lepa hvala, gospod ka-pjtaru — je odgovoril Colard in krenil po stopnjicah navzdol. Ko je prišel Fouquier še v svojo sobo, je zaprl za seboj vrata tako hrupno, da je moral slišati stvar tudi hišnik. Obenem pa je tudi ugasnil svečo, stopil potihoma zopet na stopnjišče in se prisluškavajoče naslonil preko .ograje na stopnjicah. Glas Colardovih korakov je hipoma prenehal, namesto da bi se bil polagoma izgubljal v daljavi. Takoj nato pa je zaslišal prežajoči Hanibal vedno bolj se bližajoče in vedno razločnejše prasketanje potihoma drsajočih korakov. — Saj sem si mislil! — je dejal Hanibal sam pri sebi. — Starec prihaja zopet gori na stražo pred Brichetovimi vrati. Kaj je neki pičilo tega norca nocoj? Mran IL .EDINOST" šiev. J "iS. V 'i rstu, dne 15. septembra 191>. troškcv. To se dogaja posebno rado ia-krai. ko uid: južna železnica udeležena. — \ takem slučaju ne pomaga nič. upirati se plačilu. Doslej je bilo že nešteto slučajev, ko so ljudje tudi plačali, a... si dalje ne vedo pomagati. Pritožbe na železniško ravnateljstvo so brezuspešne. — V takih slučajih ie treba pnJati na gori označeni nas-ov ministrstva za notranje stvari ki\ vlogo, p-iložiti vozni list in prositi — povračilo voznih troškov. Na tak način je iiuv.no d'biti povrnjen ves vplačan' znesek. — K k»r ima v rokah dokazila o VJ ih troških. pa naj je to bilo kedarkoli. na*' ne zamudi prilike in naj prosi povračili. — Obljubili so. da bodo take prošnje ii, /ali! Poskusite!! 6. Begunci, ki so se naselili kje na Grškem, ne morejo računati na begunšKr podporo, dokler žive tamkaj. Med obema drž ivnima polovicama je bila sicer sklenjena neka pogodba, ki pa — nič ne drži. Naša oblastva bi sama rada videla, da b se begunci naseljevali na Ogrskem, kjer je živeža mnogo več, ali so brez moči. Ogri celo premožne Avstrijce izganjajo in bi brez milosti izgnali begunce, ki bi se oglasil- za podporo. — Kdor živi na Ogrskem in meni, da brez podpore ne bo mogel živeti, naj se raje čim prej predeli v naše kraje. 7. Za podporo nai se oglašajo tudi učitelji (aktivni in v pokoju), upokojeni nižji uradniku orožniki in finančni stražniki, katerih plače ali pokojnine ne dosegajo dvakratnega zneska begunske podpore. N. pr. rodbina 5 oseb bi morala dobivati 10 K na dan. Za begunsko podporo se torej morejo oglasiti rodbine, katerih dnevni dohod! i ne dosegajo 20 K. — V zakonu te določbe sicer ni, marveč je to le vladni: odredba, ki jo je treba za zdaj upoštevati — Prejemki nad 10 K se po polovici od-Šteleio od begunske dnevne podpore. Akc ima torej poglavar take rodbine 5 oseb na dan 12 K posebnega dohodka, se odšteje polov ica od presežka 2 kron, torej 1 K od podpore 10 K. tako da znaša za tako rodbino dnevna begunska podpora po 9 K. — Po tem merilu morejo dobivati to podporo skoro vse učiteljske in srednje uradniške rodbine. 8. Na Dunaju je tudi še pomožni odbor ra begunce z juga; ta deli podpore v sili in izredni potrebi. — Recimo: dijak-vi-sokošolec ima kake izredne potrebe, a gotovine nima. Oglasi nai se pri dunajski sekciji tega odbora v I. okraju, Ballgasst 6. drugo nadstropje, najbolje okoli poldneva. To sekcijo vodi kraški naš rojak, profesor dr. Maks Fat'ani, ki po možnosti pomaga. — Doslej se je le malo Slovencev oglašalo za podpore, vsak dan pa veliko Lahov. 9. Učitelji in učiteljice, ki imajo volji poučevati v begunskih taborih, naj st ogla e na gori označeni naslov v ministrstvu za notranje st\ ari. Kdor je tam v evidenci, pride v slučaju potrebe poprej na vrsto. 10. Vojaški vzdrževalni prispevek gre rodbinam vroklicancev -brezpogojno in se n^č ne up.>števa. — Begunci, ki so že doma dobivali to podporo, naj pazijo na svoje plačilne po'e in jih pri begu vzamem seboj. — Kamor pridejo, naj se poten, takoj zglase pri deželni komisiji ra Nižjer«; Avstrijskem pri: Unterhalts-Landes-Kommission (Nebenstelle). IX. okraj. Tiirkenstrasse št. .3, I. nadstropje, leve stopnice, vrata št. 7.), kjer jim plačilne pol. prepišejo brez novih poizvedb. Kdoi ( glasi brez teh pol. bo moral čakali pr več tednov, tudi mesecev, predno bode poizvedbe dovršene. 11. Kdor se hoče preseliti iz begunskega taborišča kam na kmete, kjer najde zavetja in dela. mora priJobiti pied vsei: potrdilo občine, da je dobil v njej stanovanje in delo; nato se mora zglasiti pr' glavarstvu, da mu izdajo dovoljenje za prihod v okraj. — Na tej podlagi ga vodstvo taborišča mora izpustiti. Iz vir mu mora izjavo, na podlagi katere do^ jegi'-nec pri glavarstvu potni list (s si.ko ni. mehkem papirju) in potem tudi nakaznicc za brezplačno vožnjo po železnici. — Kdor ni si ni dobil dovoljenja glavarstva, morr vo Istvo taborišča uradno \ prašaii dot'čn« glavarstvo, če begunec sme priti v okraj, ali ne? To so vsi glavni migljaji za naše begunce. Naj sl ravnajo po njih! Razne položne vesti* Naša pot je začrtana! »Slovenec« piše v uvodniku svojega izdanja od minolt srede (ki smo ga pa še'e sinoči dobili, đr-eim ur;ii Slov. Narod sploh ni došel) soglasno z zaključnimi izvajanji našega uvodnika pod gornjim naslovom: Pri nai-na Slovenskem živi, hva'a Bogu, stremljenje po združitvi Jugoslovanov takr močno v srcu naroda, da je med nami z? vse večne čase nemogoč tudi oni, ki bi st drznil le dvomiti, da ne dosežemo naše jugoslovanske skupnosti, koc smo jo za črtali v deklaraciji našega Kluba.... Ti ni nikakega kolebanja in nihanja, nikake dezorijentacije. Močni smo, iasni in močn* zremo smelo novemu burnemu parlamentarnemu delu nasproti. Težka naloga čaka našo delegacijo, to vemo vsi. Toda. ljudje močnih src in jasnih pogledov, ki imajc ljudstvo za seboj, ne obupavaio in ne omagujejo pri delu. Rim ni bil prvi dan sezidan in le redka je ona trdnjava, ki pade Kar čez noč. Očistiti AvgijeV hlev, ki je nastlan z nemškim biro' atlzmom, za to je treba Herkulovega in Herkulovih sil. Niti sami ne opažamo, kako natančno, sm&treno in dosledno se preko Koroške in Gorenjske z nemškimi uradniki in nemško industrijo gra ?i nen-ški most do Adrije Tu bo treba energije, dela, da to mreže presekamo. Vsaka narodna izguba naj manjšega našega človeka na mejah naše domovine Domeni občuten in močan udarec naši domovini. Naša politika ne pozna koiebauja in nihanja. Močni smo in iasni. edini in močni zremo parlamentarnemu delu nasproti. Zvezda vodnica. ki nas vodi. plameuica. ki gre s svojo iarko lučjo pred nami, pa je naša živllen-ska zahteva po naši jugoslovanski držav-io-pravni skupnosti, v svobodni državnopravni obliki pod habsburškim žezlom. Proti »vojevithn govorom« priobčuje nadjarski list »Magvarorszag« nastopna za beleženja vredna izvajanja: Ponavljano samo svoje že večkrat izraženo mne-iie, ko prav imo, da vsak dogodek vojne motrimo s stališča miru. Kajti mi želimo miru — miru, ki ga je človeštvo po grozotah triletne vojne resnično zaslužilo. In •ni Aladjari imamo v resnici prav, ako od nadaljevanja vojne pričakujemo le žrtve, grenkobe, bedo in tudi zlo, ki izžarja tudi / bodoče življenje, kajti davno že smo jrehiteli tiste bleščeče iluzije, ki so jih / začetku vojevita razpoloženja spajala z v*ojno. In ker motrimo in presojamo Krvave bitke izključno le s stališča miru. kakor tudi heroično samožrtvovanje, ofenzive in defenzive na vseli frontah, se ne noremo radovati niti na zmagah, kajti /idimo, da zmage ne skrajšujejo vojne in Ja ne pomenjajo za na-s božanja miru. — Pravimo naravnost in iskreno, da se ne noremo navduševati za vojni nagovor teniškega ccsaria, ki ga jc naslovil dne 6. septembra na čete, ki so se borile pri Rigi. V tem govoru ni nobene besede o miru; lasprotno, poživlja k nadaljevanju boja. Le proti sovražniku, veselega srca in železne volje, da premagate vsakega sovražnika Nemčije«. Kake strašne vojne perspektive nudi nemški cesar po miru irepenečemu, vzdihujočemu, in za mir pro-ečemu svetu, ko hoče premagati vse so-.ražnike Nemčije? Francijo, Rusijo, Anglijo, Ameriko, Japonsko, Kitajsko in vse 1rugc — hoče premagati! Kako daleč so ta plapolajoča, plameneča stremljenja od nisli ustvaritve miru? Nemška zmaga je )!je v ogenj, je izzivanje strasti sovraštva ;:>ri vseh sovražnikih. »Le proti sovražniku, veselega srca in železne volje — naj pride še kar-koli, kolikor dolgo naj traja!« — Veselega srca! Mi naj bi danes, v če-rtem vojnem letu. še vedno veselega sr-za nadaljevali brezsmotreno razdevanje, mičevanje drugih narodov, ter prelivali svojo lastno kri! Mi se ne moremo raz-nemati za to. Glejte, na eni strani igra teirrški cesar, na drugi pa Lloyd Oeorge Droroka nadaljevanja vojne in oba povojem padca Rige, zmage nemškega orožja! Llcyd George obljublja zrušenje Nemcev, cesar Viljem navdušuje svojo vojsko k -joražeiiju vseh sovražnikov Nemcev! In ni stojimo v sredi, trpimo, se mučimo, krvavimo, se borimo in hrepenimo v tem-lem obupu po miru, ki naj nas reši pred uničenjem. Cesar Viljem naglasa nemški enačaj Rige ter govori s ponosno slavo o »osvoboditvi nemškega mesta iz dolgo-raj !ega hlapčevstva«. To more pomeniati vrse — samo ne miru brez aneksij. Jugoslovan? in državno-financHelna vpra-šcn'a. V nekem dopisu iz Ljubljane se bavi zagrebški »Ta-gblatt« z drž.-financijelnimi vprašanji, pred katerimi bomo stali v Avstriji po vojni. Državni dolg je naraste! ia 57—nS m'lijard. Vprašanje je, ali bo mo^lo ljudsko premoženje 90 milijard, sprejemati še nadaljna bremena? Posebno ■e, ko je že sedaj računati s potrebo na-laljnih 20 milijard za že danes neporavnane obveze, za poškodbe, odškodnine in-alfdom in drugo. Ali je možno državne prihranke, potisnjene že na okroglo 4 milja rde, še podvojiti, da, potroiiti v tej voj-li bedi in v prvih letih miru? Kdo more u prevzeti odgovornost za bodočnost? ru bo celo vladnim strankam težko, slepo glasovali za državni proračun in vse kre-lite. Resne stranke pa morajo misliti na oJočnost, oziraje se na nosilno zmožnost iudskega premoženja. Za opozicije pa, za »arode, ki te vojne niso hoteli in je noče-o, ki so direktno prizadeti po njej ne le o ogromnih krvnih žrtvah, ampak tudi ot c ž je vojno obn?o*je — za narode, ki ri vojni niso nič zaslužili in se jih je vr-u tega brezobzirno odklanjalo z njih naj-lementarnejimi zahtevami — za take na-ode je tem težje, da bi zmagovali nedo-rledne žrtve in da bi v parlamentu glaso-ali zanje. Posebno morajo Jugoslovan e premisliti, da je bila njih financijeln? noč itak že pred voino šibka. Zanemarja n skozi stoletja, niso mogli priti do in enzivnejega gospodarstva. Zato se jih jc zseljevalo na stotisoče in so z denarnim jošiljatvami iz Amerike boljšali ljudskt bilanco. Po brezobzirnih rekvizicijah, k o se deloma neopravičeno, deloma pa rc ativno slabeje plačevale nego v središči Iržave, po pomankljivi preskrbi z živili e ljudska moč šc dalie neznansko slabela VI? morejo po vsem tem nositi še novi* rtev? Ali ne bi bilo umestno ravno na protno: d? bi se jim olajšala bremena z' obo nekoliko let v teh nesrečnih ozem?j:' noocrhiie?! Jugoslovani bodo moral )rcd vsem zahtevati popolne jasnosti ( Iržavnih financah Avstrije in prciskat: la-Ii jc njih ljudska »noč še v stanu odgo /arjati nadaljnjim financijelnim zahtevam? lzprožiti bodo morali nadalje spe jijelno vprašanje, da-li so v deklaracija! »d 3'1. rnaia imenovani ljudje sposobni zi prenašanje novih bremen in bodo-li inogl sploh zmagovati dosedanje davke in da iatve, ki so dosegle že nesluteno višino> Zahtevali bodo od vlade in vojnih strani-:asnega finančnega načrta za bodočnost Ako saniranje ni možno, potem moraj< zaiitevati od parlamenta, da se takoj izve dejo iz tega vse konsekvence, da se n€ "•'ogreznemo šc globlje v prepad. Naj st le vlaJa namenoma izogiblje narodni} »prašani, ali skozi vsa vrata, pri vsaken n najprej pri financijelnem vprašanju sil e!iki usodnostni problem monarhije zo pet na dnevni red. Prodaja oilja. V prihodnjih dnevih se bo prodajalo ; oglje. Pravico do nabave imajo sledeče številke (in sicer rdeče izkaznice). Na vsako izkaznico se dobi po 10 kg. Cena je 50 vin. kg. Izvršena oddaja premoga se zaznamuje s tem, da se napravi luknja štev. 1 izkaznice. Mestni okraj Sv. Vit: štev. 661—77 dne 17. 9. pri A. Rttpcna, ulica dei Fabbri 3, (od 8 do 12 dop. in Z do 6 pop.), štev. 771—880 dne 17. 9. pri A. Vada rich, ulica Cavazzeni 3, (od 8 do 12 dep ki 2 do 6 pop.). Mestni okraj Novo mesto: štev. 771— 88C dne 17. 9. pri A. Siruckel, ulica Boro-cvić 51, (od 8 do 12 in 2 do 6 pop.). Mestni okraj Barriera nuova: štev 1781—1890 dne 19. 9. pri J. Miceu, ulica S. Cilino 2, (od 8 do 12 dop. in 2 do 5 pop.) Vprašanje. Iz trgovskih krogov smo prejeii: Za dovoz raznega blaga v Trst zahtevajo dotične tovarne potrdilo od strani pristojne politične oblasti. Ta bi bila c. kr. namestništveni svetnik v ulici nadvojvode Josipa št. 7. Dobivši tak poziv od tovarne Schicht, sem se podal na rečeni urad, da bi dobil zahtevano potrdilo. Gospod conte v 11. nadstropju pa mi je odgovoril, da ne more dati podpisa, ker taka politična oblast obstoji sicer v Trstu, ali — ne posluje še. Poslovala da bo na magistratu, čim bo tam ustanovljen urad. Vprašamo: Kdaj? In kam naj hodimo dotlej po omenjene podpise? Kajti, trgovina v velikem trgovskem mestu ne more mirovati le zato, ker ni še kakega — političnega urada! Trgovina v Trstu itak žc — izvzemši mal odstotek trgovskega sloja — neznansko trpi vsled sedanjih dogodkov, tako, da je že velik del prodaialen sploh zaprtih, dočim drugi životarijo in počasi — umirajo! Zato vprašamo opravičeno, ali bi ne bilo v takih časih, državnim oblastim v dolžnost, da tistim, ki še dihajo, gredo na roko, da se reši vsaj to, kar se sploh še reški da?! »Trg cesarja in kralja Karla« v Matu-tjali. Cesar je na prošnjo upravnega odbora občine Kastav dovolil, da se trg v Matuljah, na katerem so se 3. junija t. 1. prebivalci kastavske občine poklonili Njegovemu Veličanstvu, imenuje »Trg cesarja in kralja Karla«. pciavi, ki se zde neverjetni v sedanjih časih. V svobodni luki se nahajata dva oddelka finančne straže — šesti m sedmi. Služba pri teh dveh oddelkih bi se morala vršiti povsem analogno. Temu pa. ni tako. Pri VII. mora viši respicijent nositi v službi puško in patrone, kar je proti predpisom. Pri VI. pa celo tudi pazniki vrše službo povsem komodno — brez puške in brez patronov. Zakaf ta razlika? Takoj bomo čuli. Pri poslednjem oddelku so večinoma — Nemci, ali nemškutarji! To pojasnjuje vse. Evo dokazov Ce vidi viši komisar Kienzl, da kdo čita > Edinost«, ga že grdo gleda in je pri njem črno zapisan. Viši respicijent MandI se je pa ob neki priliki povzpel še do hujšega: do trditve, ja je med Slovenci še 90 od sto Izdajalcev! Revident Berze pa vedno zasmehuje slovenski jezik ter rabi zaničljive izraze o našem Narodnem domu, da-si hodi tja pit pivo tudi — g. Berze! Prepuščamo slavnemu finančnemu ravnateljstvu, naj ono presodi, ali so taki pojavi med njegovimi organi dostojni državnih fnkcijonar-jev v deželi, v kateri so zasmehovanci domače ljudstvo, ki tvori večino prebivalstva. Ali je »Ivan« slovenski? Pred kratkim ie »Slovenec« citiral »Marburger Zei-tung-, ki podlo napada ministra dr. Žol-^erja zaradi njegovega imena Ivan. Dopisnik »Marburgerice« mora biti v naro-iopisnem znanju temeljito podkovan, ker rdi, da je ime Ivan povzaprav izključno -usko nazivanje. Dejstvo pa je, da se v iajstarejših slovenskih literarnih doku-nentih nahaja ime Ivan, enako v staro-slovenski liturgiji. Več krajev na sloven-.ki zemlji nosi ime Sv. Ivan, St. Ivan okrajšano Štivan), tako St. Ivan na No-ranjskem v župniji Slavina, Sv. Ivan pri Trstu. Stivan pri Devinu (naš uradni jezik »a pozna seveda le pod italijanskim nazi-om San Giovanni, dasi je kraj slovenski, var ga je) i. dr. Pri mnogih hišah na J ovan« ali »Juvau« se je glasil prvotno Ivan«, kar pričajo naše stare matice. — van je torej mnogo starejši kot Janez in e pristno slovenski. Da je tudi ruski, ne noremo nič pomagati. Dopisniku »Mar-mrgerice« pa kličemo: »Si tacuisses .. — Ivan. Predlog za zvišanje pristojbin ujeti?: ficirjev in moštva v razmerju z Rusijo . ojno ministrstvo je potom ministrstva zr nanje stvari vnovič predlagalo ruski ar-nadtii upravi, da naj s 1. novembrom 917 na podlagi obojestranosii plače ujetih >ficirje>v zvišajo na način, ki bo odgovar-al od pričetka vojne v obeh deželah na-tali draginji in omogočil oficirjem pri-nerno eksistenco. Dalje so bili izročeni uski vladi predlogi glede izplačevanja ednih vojaških plač ujetim podčastnikom n vojakom vseh stopinj. Pričakovati je. la bo ruska vlada že v interesu ruskih ijetnikov v Avstro-Ogrski opustila dosc-'anje svoje odklanjajoče stališče. O podrobnostih se radi pogajanj zaenkrat še ne nore poročati, pač pa se zgodi to takoj. :o bo tozadevno sklenjen dogovor. V posnemanje i V vojaški službi naha-ajoči se predsednik šentjakobske CM •odru ž niče, g. Josip šorn. nabira tudi v „ebriugu z vso vnemo med slovanskimi ojaki za vzdrževanje otroškega vricapri ->v. Jakobu. Ravnokar nam je nakazal 30 am se HAL! OGLASI računajo po A stat. b«s«do i nn ? t □□ »stao ti»kaa« boeede so rašu-najc fc-ts at reĆ. — Najmanji* je pričel. Naj bi vsi vpoklicani odborniki Ciril-Metodovih podružnic vzpodbujali svoje rojake k prispevanju za našo šolsko družbo! Vsakemu slovenskemu vojaku, ki je poleg svoje vojaške dolžnosti storil kaj tudi za naše kulturne namene, bodo otroci vračali za ta trud in požrtvovalnost. To bo najlepša nagrada in najviše zadoščenje, ko bo — povrnivši se domov— čul iz ust otrok, koliko sadu šole so uživali tudi v času vojne ... po zaslugi narodnih dobrotnikov! Kr. pomorska akademija in navtična šola v Bakru. Ker se je v tem poletju par-krat dogodilo, da so nas našinci prosili informacij o tem hrvatskem zavodu, opozarjamo, da se šolsko leto prične dne 1. oktobra. Vpisovanje bo v dneh 29. in 30. septembra. Na navtični šol", sta dva pripravljalna in pet navtičnih razredov. Začenši s tem letom se ima ta zavod postopno preosnovati v kr. navtično šolo in kr. pomorsko akademijo, Ima šest letnikov, prva dva pripravljalna, ostali štirje so strokovni (tehnični). V prvi pripravljalni razred se more vpisati le s spričevalom dovršenega 2. razreda realne gimnazije, gimnazije, ali kakega temu izenačenega zavoda. Po nadaljna pojasnila je priti osebno k ravnateljstvu. Šolnino je vplačati povodom vpisa. Ravnateljstvo opozarja posebno: Ob moderni tehniki ladjedelstva, navigatorski teoriji in praksi je nedisciplinirana posadka na ladji bolj nevarna tej poslednji, nego li sam besni morski element. Zato se opozarjajo učenci s slabo klasisikacijo vedenja, posebno radi neposlušnosti, kljubovanja in grobega odgovarjanja, naj opuste pot do navtične-ga zavoda! Navadni pisemski poštni promet s poštnimi uradi Rus. Banilla, Sadagora, in Storozvnetz, kakor tudi brzojavni promet z poštnimi uradi Dorna Kandreny, Dorna VVatra in Jakobenv je zopet dovoljen. Slovenski fantje, ki so ostali živi od 11. soške bitke, pošiljajo srčne pozdrave slovenskim dekletom Trsta in Sv. Ivana: če-tovodja Viktor Heine, desetnik Pavel Klanšek, Filip Tome, Ciril Lindič. Karel Pire, Joško Kolar; poddesetniki: Stanko Sršen, Emil Mally, Fran Jazbec; strelci: Joško Kocjan, Joško Prime, Joško Stare, Danilo Cok, Janko Lavrenčič, Janko Friškovič, Janko Prebilj, Egidii Zlebmk, Janko Kramar. Živeli Slovenci! Na svidenje! Pogreša se družina Ferlan iz Sv. Križa pri Trstu. Kdor kaj ve, naj sporoči na naslov: Leonard Furlan, Čevljarska zadruga, Mozirje, Spodnje Štajersko. K, ki jih je nabral med Slovenci, nahaja-jočimi se v c. in kr. bolnišnici v Lebringu. Vojaki, večinoma invalidi, ali bolni in nesposobni za strelske jarke, z veseljem prispevajo svoj darček za Ciril-Metodovo,™ — družbo in so ponosni na to, da tudi oni po-1 [ULJ |: pritojbioa »aaia 40 «otmtc magajo za take narodno-kulturne namene.' Polagajo »domu na oltar« z željo, da bi njihovi otroci doživeli boljše čase in da bi kot Slovenci uživali sadove blagodejnega miru. G. Šorn pa bodi uverjen. da so mu rojaki v okrožju Sv. Jakoba hvaležni za delo njegovo in da žele. da bi se skoro povrnil med nje in nadaljeval delo, k* je GD □□ Sode vinske 3<«0 - 700 litrov, v dobrem s aijii kupuje Kuret, Settefontane 1 l4-rjt f^?Ytfirf?ri1ff zmožua sl° o-.siie^a, italijan-ViJjjjUulUlU skejja iu nem keg:i e/ika in st> • jepisj.i i>če službe v pisarni. Ponudbe pod L radnica* ua L'is O'ld Edioos i. nOS7 t(!37D 1:iv°neve veJe ivrsićkei pl čam kg po JvĆZiC 5'» vin.; kupim ot 10» kg in već vsaki dan Plačilo takoj. VI ca Carin »ia 'J J Trst nvnHfflfl ffl domači zajci, belgijske pa me rlUIlUjU M* Kdor jih želi Vu^iti n^j 30 b e na Edvard ^cheimerja B 4-«7 Hrltjlilfff PemoŽQe ure za VSt> predmete Ulr.l&IJiLU ljudskih sloven-kih in nemških šol. kakor tudi z glasovir. Naslov pove In^er. odd. Edinosti. 1448 Dr. Emtwl fmmi Specija ist za kožne in spolne bolezni se je za ^^ stalno ^^ vrnil v Trst in ordinira v ulici S. Prlmo od 1'/, do 3 in od 5 do 7 pop. (za gospe od 5 do 6). j Sposobne sodorle išče - pod ugodnimi pogoji — istrsko podjetje, pri katerem se lahko dobi tudi stanovanje in hrano. — Predstaviti se osebno v Trstu pri tvrdki Fratelll Stock & Coni p. ulica Lazzaretto vecchio 24 od 9 do 12 predp. in od 3 do 6 pop. ZDRAVNIK M. Dr. M Perničlc ' stanuje v Trstu, uL Giulla 76 III. n. (zraven | Dreherjeve pivovarne) in ordinira ▼ ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. ia i notranja« nervozna in otroSH« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) [ __t DAROVI. Na račun posiac-hljaja neimenovane osebe dne 7. t. m. in male veselice 9. t. m., ki se je vršila na domu g. Miklavža Pisjanc, iaruie ta poslednji za moško podružnico CMI) K 160'—. To je v inalo dneh že dru-%\ izdaten dar, ki ga je ta priprosti mož naklonil v kulturne svrhe svojega naroda. Taki pojavi narodne požrtvovalnosti :n jubezni so zares tolažilni. Narod, ki ima v svojih širokih plasteh take sinove — ne propade. Hvala darovalcu! Denar hrani uprava. Vrtnarica pri Sv. M. Magdaleni Zgornji i-n Spodnji je nabrala 33 K 10 v za tamošnji otroški vrtec. Darovali so stariši. Prisrčna hvala darovateljem! Blagajnik. Šentjakobski podružnici CMD je poslal njen pri vojakih se nahajajoči predsednik l. Josip Sorn K 30, ki so jih darovali sledeči gg.: Vaso Samec iz Ljubljane K 10, Josip Sorn od Sv. Jakoba v Trstu K 6, Martin Antolič, četovodja, K 5, Stanko Beaković iz Trsta K 4, Ivan Marc iz Skorklie v Trstu K 2, Jakob Celarec iz Trsta K 2, Viktor Vrisk K 1. Darovalci pošiljajo pozdrave iz proslulega Lebringa vsem tržaškim Slovencem in Slovenkam. Darovi, došli vladnemu komisarju. An-;on D' Agostinis K 20 ter Virginija in Jurij Brocchi K 100 za vdove in sirote padlih Tržačanov. immm rakka Trst, Via Cassa dš Risparmio 5 (Lastno poslopja) Kapital In rezerva K 13,293.099.- FILIJALE E: DuaaJ Tegethofsti asse 7-9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, enik, Za d*-. VLOGE NA KNJIŽICE 1 0 = 2 O = 3 od <3n»*va vloge do dneva vzdiga, kentni davek p aiuie ba;ik.i svojega Obrekovanje vlojr na tekočem in žiror;ičunu dogovoru - Akre lati i Čeki in nakaznice na vsa tu-io inozemska tržišča. KUPUJE IN PRODAJA : vrednostne papirjr, ren'e, oblisracije, zastavna pisma, prijoritee delnire. srečke, valute devi e. promese itd Duje PREDUJME na vreduoarue papirje in b ležeče v javnih skladišč h. SAFfi DEPOSTTS PROMESE. — Prod ja ar-Čk razredna lote rje Zavarovanje vsakovrstnih paprjev proti kurzni izgubi, revizija žret> nja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kre lit, rembours krediri. Bor'na naročila. — In!:adu zaspal. Pogreb dragega pokojnika 5e bo vršil v nedeljo, 16. t. m., ob 4 i opoldne, iz mrtvaške pri sv. Ivanu (Frenocomio). TRST, 14. septembra 1917. Novo pogrebno podjetje Coreo 47. ftTjfŽ^i Trst - Olo Stadion 10 - Trst Odprt od S^zue^naprsi Vstopnina K Z KONJAK destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-kočah je iz vina destiliran star konja!k že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 pollitrskifi steklenicah pošljem franko za 48 K, mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice 40 K. Vino od 56 litrov naprej. Bcl; rizling in rdeči burgunder per !. K 4.20. BENEDIKT HERTL, veleposestnik graščina Goliče pri Konjicah, Štajersko. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerirtdk »Trstu, ul. Poste vecch>e vogal ulice clelle Pos>a. Izdiranje zobov brez M bolečine. s-s s-: Plombiranje. :: UMETNI ZOBJE