PoStnliis plačana т golovIoL
Leto XI., št. 67 a
LJubljana, petek ll. marca I930
Cena ? Din
Naročnina znaša mesečno 23.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št. 3122, 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št. 440 Celje: Koccnova ul 3 Telefon št 190.
Rokupisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif j
Upravniitvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Iaseratni oddelek: Ljubljana. Prešen nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podrnžnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 455. Podrnžnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241
Sofijske konvencije v Sobranju sprejete
Z veliko večino je Sobranje včeraj proti glasovom ma-kedoncev, liberalcev in agrarcev odobrilo konvencije -Ponovna intervencija velesil
Sofija, 20. marca s. Na današnji seji Sobranja je bila sprejeta z veliko večino jugoslovenska-bolgarska konvencija. Za koncencijo so glasovali socialisti, demokra« in radikali. Proti pa ag-rarci, makedonci in liberalci.
Pred jrlasnvaniem je imel minister řunanjih zadev Burov triurni govor, v ka^erprn »e dr^im izvajal, da zbli-žanje Bolgarije in Jugoslavije odgovarja interesom obeh narodov. Iz teh razlogov je potrebno, da živi Bolgarija z Jugoslavijo v najboljšem prijateljstvu. Federacija obeh držav pa je nedosegljiva iluzija. Bolgarija in Jugoslavija morata ostati neodvisni druga od druge in se medsebojno podpirati. V političnem življenju Evrope je želja po miru danes odločilni faktor. Zato si bo Bolgarija z miroljubno politiko Pridobila mnogoštevilne prijatelje v Evropi In s tem povečala varnost države.
Sofija, 20. marca. Angleški in francoski poslanik sta ponovno pošetila zunanjega ministra Burov a ter mu izročila
drugo demaršo svojih vlad. Anglija bi Francija izražata svoje začudenje nad tem, da bolgarska vlada kljub prijateljskim nasvetom velesil še vedno ni izvršila jugoslovenskih zahtev, nanašajočih se na onemogočenje nadalnjega ro-varenja proti jugoslovensko-bolgarske-mu sporazumu in na osiguranje miru na meji in na Balkanu sploh. Oba diplomata sta ob enem opozorila zunanjega ministra, da bi morale velesile, če bo bolgarska vlada zadevo še nadalje za. vlačevala. poseči po ostrejših ukrepih, ker ne morejo več dopustiti, da bi se Pod krinko neodgovornih elementov še nadalje ogrožal red in mir na Balkanu.
Tudi jugoslovenski poslanik Ljuba Nešič ie v tem smislu interveniral pri ministrskem predsedniku Ljapčevu. Zunanji minister Burov je dal zagotovilo, da bo bolgarska vlada storila vse, kar smatra za potrebno ter da bo po izvršeni preiskavi in ukrepih obvestila o rezultatih vse zainteresirane države.
Preprečena kriza avstrijske vlade
Kritična nočna seja vlade -kancelarja Vaugoina -
Dunaj, 20. marca. d. Glede na napeto politično situacijo, ki je nastopila spričo odpora krščanskih socijalistov proti dr. Sedláku kot kandidatu zveznega kancelarja dr. Schobra za mesto generalnega direktorja Zveznih železnic, ]e bila včeraj zvečer ob 10. uri sklicana seia vlade, ki je trajala do ranih jutranjih ur. Na seji so zbrani ministri po poročilu kancelarja dr. Schobra obravnavali vsa vprašanja tičoča se Zveznih železnic 'er ugotovili, da ni povoda za razširjenje vesti o grozeči krizi vlade ter da bo mogoče doseči kompromisno rešitev v vseh spornih vprašanjih.
V političnih krogih zatrjujejo, da je skušal podkancelar Vaugoin za vsako ceno prepričati ministrski svet o potrebi imenovanja heimwehrovskega kandidata dr. Strafella za mesto generalnega direktorja Zveznih železnic. Kljub vsem svojim argumentom pa ni zamogel ovreči argumentov kancelarja dr. Schobra, ki je zahteval, da naj pride na to važno mesto mož, ki ne bo predstavnik samo kake gotove skuoi-ne. nego mož dela in samostojnega nastopa. Podkancelar Vaugoin, ki je znan kot sicer Človek nad vse močnih živcev, je bil po tej debati tako živčno
- Brezuspešni napori pod-Kompromisna rešitev
utrujen, da je predčasno zapustil sejo in se odpeljal na svoje stanovanje. Obširno pa se komentira tudi nastop ministra Šumija, ki je podprl stališče kancelarja dr. Schobra ter se izrekel v imenu Landbunda proti kandidaturi dr. Strafella.
Dunaj, 20. marca, g. Tekom današnjega dneva se je kriza v vladi bistveno omilila. Vprašanje zasedbe mesta generalnega ravnatelja zveznih železnic je bilo začasno rešeno tako, da bo dosedanji obratni ravnatelj inž. Hans Sedlák vodil posle generalnega direktorja do definitivnega imenovanja tega funkcijonarja. Zaradi obolelosti pod-kancelarja Vaugoina je bilo tudi vprašanje imenovanje Strafella odgodeno na prihodnji teden. Kakor up.ijo, bo do tedaj ozdravil podkancelar ter zopet kot zastopnik krščanske socialne stranke zavzel stališče glede tega .menovarvi. Med današnjo sejo parlamenta so se vršili razgovori med strankami glede sprejetja zakona proti terorju. Glavni spreminjevalni predlogi bodo oni, ki jih je izdelala delavska zbornica.
Dunaj, 20. marca. AA. Parlament je v drugem čitanju sprejel zakon, ki pooblašča vlado, da najame investicijsko posojilo.
Youngov načrt pred francosko zbornico
Nujna potreba nagle ratifikacije reparacijskega načrta Zbližanje med Nemčijo in Francijo
Pariz, 20. marca, s. Ob otvoritvi današnje seje poslanske zbornice je predložil pravosodni minister Perčt zakonski osnutek za ratifikacijo haaških dogovorov in Youngovega reparacijskega načrta.
Predsednik zunanjepolitične zbornične komisije Pavel Bomcour je naglašal z ozirom na OKolnoet, da pogodbe niso samo financiielnega. temveč tudi političnega značaja, da bi se morala o njih razen finančne komisije posvetovati tudi zunenjepolitična komisija. Tej zahtevi se je odločno uprl ministrski predsednik Tardieu, ki ie sicer priznal, da imajo pogodbe tudi politično stran, vendar pa naglašal, da je financijelni pomen daleko večji. Položaj na finančnem trgu zahteva, da morajo biti obligacije izdane že tekom meseca maja. Ce se noče čakati do novembra, mora zbornico prositi, naj ratifikacijo sprejme najkasneje do 6. aprila. Zbornica je
nato sklenila, da bo imela od ponedeljka dalje dnevno po dve seji ter čimprej kot mogoče sprejela zakon o ratifikaciji haaških dogovorov ter nekaj drugih nujnih osnutkov.
Pariz, 20. marca, d. V zvezi z naglo predložitvijo Youngovega reparacijskega načrta francoski zbornici v ratifikacijo, se širijo med dobro informiranimi krogi vesti, da je pričakovati po francoski ratifikaciji Youngovega načrta in dovršeni izpraznitvi Porenja obnovitev nemško-francoskih pogajanj za sklenitev tesnejših gospodarskih in političnih odnošajev. V teh krogih se zatrjore, da so nemški socialisti in demokrati pripravljeni skleniti s Francijo prijateljsko in gospodarsko zvezo, ki bi omogočila obema državama kar najširši razvoj. Francija pa bi stavila v tem slučaju na razpolago Nemčiji večje zunanje posojilo in omogočila naseljevanje nemških delavcev v Franciji,
Zasedanje fašističnega velikega sveta
Proslava obletnice ustanovitve fašijev — Obširno Mussolinijevo poročilo o notranje in zunanje političnem položaju
Rim, 20. marca. AA. V palači Venezla je imel pod predsedstvom Mussolinija veliki fašistični svet prvo sejo marčnega zasedanja, na kateri je tajnik fašistične stranke Tura ti obširno poročal o položaju stranke. Svet je odobril poročila in sklenil, da bodo ob priliki proslave obletnice ustanovitve fašijev uživali vsi oni, ki so se vpisali v fašistično stranko leta 1919, časten prostor pri slavnostih. Nadalje je svet sklenil, da se dodelijo deželnim direktorjem zastopniki univerzitetnih skupin. Končno je veliki svet odobril predlog, da se dovoli vpis v stranko domačinom v bolzanski pokrajini, ki so doslužih vojaški rok.
Rim, 20. marca. AA. Na sinocnji seji velikega fašističnega sveta je Mussolini najprej poročal o mednarodnem položaju in o delu italijanskih delegatov na pomorski razorožitveni konferenci. Nato je podal Mussolini triurno poročilo o notranjem po-ožaju. Nocoj bo veliki fašistični svet nadaljeval razpravo o predmetih dnevnega eda.
Splošna stavka na Kubi
Habaoa, 20. marca. AA. 24-urina splo&na stavka, ki so jo proglasili delavski voditelji v protest proti brezposelnosti na КпЛэт, se je pričela opolnoči. Dozdaj ni bilo Mfcatóh neredov,
PRVA SEJA BANOVINSKEGA
ŠOLSKEGA ODBORA
Podban dr. Pirkmajer о nalogah banovinskega šolskega odbora — Ožji odbor — Važni sklepi za pospeševanje narodne prosvete
Ljubljana, 20. marca
Z novim zakonom o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. je bil uveden kot važen organ šolske uprave za vsako banovino poseben banovinski šolski odbor, ki ga tvorijo pomočnik bana kot predsednik, člani pa so načelniki prosvetnega oddelka, šefa odsekov za srednje in osnovno šolstvo, po en sanitetni, kmetijski in tehnični referent banske uprave, po rangu najstarejši direktor odnosno upravitelj učiteljišča, srednje, meščanske, narodne deške in narodne dekliške šole na sedežu banske uprave, zastopnik najvišjega finančnega obla-stva in pet državljanov, ki jih imenuje ban.
Sestava banovinskega šolskega odbora
Banovinski šolski odbor dravske banovine je sestavljen tako-le: predsednik podban dr. Pirkmajer, načelnik prosvetnega oddelka dr. Lončar, šef odseka za srednje šole dr. Pečovnik, šef odseka za osnovne šole dr. Kotnik, načelnik kmetijskega oddelka Anton Podgornik, načelnik sanitetnega oddelka dr. Dolšak, tehnični referent inž. Skaberne, direktor učiteljišča Anton Dokler, direktor realke dr. Mazi, upravitelj deške meščanske šole A. Novak, upravitelj deške osnovne šole Julij Slapšak. upravite-Ijica liceiske osnovne šole Marija Engelman in višji finančni inspektor Ivan Ditz, dočim so od bana imenovani župnika F. Finžgar in Ivo Baš, univ. prof. dr. Vidmar, gostilničar Anton Štrukelj in posestnik Alojzij Mi-helčič.
Naloge banovinskega šolskega odbora
Danes se je vršila pri banski upravi prva seja tega banovinskega šolskega odbora. Udeležili so se je vsi člani, vodil in otvoril pa jo je kot predsednik podban dr Otmar Pi'rkmaier, ki je pojasnil namen in naloge odbora v daljšem govoru, v katerem je med drugim izvajal:
Govor podbana dr. Pirkmajer]a
»Ko je z najvišjim kraljevim aktom od 6. januarja 1929 pričela nova ureditev naše države, je bilo treba vprašanju reforme naše uprave posvetiti posebno pažnjo. Ureditev notranje uprave ni problem čisto specifi-stične prirode za našo državo. Upravna politika je posebna veda, ki se je v teku časa dogradila v cel sistem, ki služi posameznim državam kot važno pomožno sredstvo za uspešno ureditev uprave. Tudi pri nas smo se poslužili deloma vede, ki se naslanja na prakso, v mnogem pa prakse same, ko smo gradili svoj novi upravni ustroj.
Zakon o notranji upravi velja kot temeljni zakon v pogledu upravne ureditve naše zemlje, ker predpisuje upravno organizacijo in določa osnovne principe upravnega delovanja. V njem je izražen glavni cilj uprave s posebno naglasitvijo, da mora ta cilj služiti kot vodnik vsega upravnega delovanja. Člen 65. zakona o notranji upravi veli, da so upravne oblasti poklicane, da čuvajo javne interese in da se brigajo za splošni dobrobit. V svojem delovanju so dolžne delovati vsikdar v soglasju z glavnim ciljem obče uprave: da služi razvoju in pospeševanju duhovne in materijalne kulture zemlje.
Tu je jasno izražena misel, da leži raison ď etre državne uprave v ekonomskem in kulturnem udejstvovanju. Logična posledica tega dejstva je, da se okoli državno-upravnih oblastev koncentrirajo vse naprave in funkcije javnih organov, ki služijo označenemu cilju državne uprave. Tako postaja upravna oblast središče kulturnega udejstvovanja za njeno področje. Smatram za potrebno to pri današnji priliki posebno poudariti, ker je s tem obenem naznačena pozicija banovinskega šolskega odbora glede na omenjeno funkcijo upravnih oblasti.
Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine od 4. oktobra 1929 je ostal zvest osnovnim smernicam započete upravne reforme. Baš z ozirom na ekonomsko-kulturni delokrog uprave in zaradi doslednjega izvajanja načela popolne združitve upravnih funkcij v eni oblasti, je moralo priti do določitve večjih upravnih področij z banovinami ter do popolne likvidacije dvotirnega upravnega sistema.
Proti spojitvi vseh upravnih funkcij v eni oblasti se je izražalo mnogo pomislekov s stališča poedinih strok in tudi v šolstvu se je pojavila težnja, da se v kolikor najbolj osamosvoji tako, da postane šola neodvisna od upravnih oblasti. Ako je bila ta težnja z ozirom na posebne prilike v naši državi, ki so vladale pred 6. januarjem, razumljiva, postaja ta težnja iluzorična in za razvoj šolstva gotovo škodljiva, čim smo došli do moderne ureditve uprave, ki je obeležena s svojo strokovnostjo ter neodvisnostjo od politično-strankarskih momentov. Depolitizirana uprava in pojačanje kvalifikacije upravnih funkcijonarjev so najboljša garancija za neodvisnost poedinih upravnih strok in za uspešnost upravnega delovanja v obče. Omenjena težnja pa je postala absurdna s tem momentom, ko je določen cilj uprave: Razvoj in pospeševanje duhovne in materijalne kulture. Ako se uprava izčrpava v tako izraženem cilju, potem je jasno, da šolstvo ne more stati izven obče uprave, temveč da postaja ponekod celo glavna skrb organov obče uprave.
V naši zemlji je taka reSitev šolsko-organizatornega vprašanja še posebno važna, ker imamo gotove dele države, kjer je
šolstvo na zelo nizki stopnji ter je treba intenzivnega upravnega delovanja in sistematične porabe vseh razpoložljivih upravnih sredstev, da se dezolatne šolske razmere čimprej urede ter osigura kulturni napredek tamkaj živečega naroda.
Povodom nove ureditve državne uprave je bilo treba zlasti z ozirom na odpravo dvotirnega upravnega sistema poskrbeti, da ostane uprava živa, da s svojim birokratskim aparatom ne okosteni, temveč da dobiva v kontaktu z življenjem naroda čim več impulza in potrebne neposrednje informacije iz naroda. Zaradi tega se obča uprava naslanja na občine kot najnižje samoupravne edinice, a špecijelno organizacija šolstva bazira v teh edinicah, ki so izgrajene celo v posebne šolske občine. V srezu kot obče-upravnem oblastvu I. stopnje je šolstvo poverjeno sreskemu načelstvu, v strokovnem pogledu pa šolskemu nadzorniku, ki kot sreski prosvetni referent vrši tudi obče-upravne funkcije, v kolikor se nanašajo na prosveto. Pri kraljevski banski upravi, ki je najvišja lokalna upravna instanca, obstoji poseben oddelek za prosveto z odsekoma za osnovno in srednje šolstvo. Poleg te, na avtokratičnem principu ustrojene ustanove imamo pri banski upravi še banovinski šolski odbor, katerega uvaja novi zakon o narodnih šolah ter mu odreja v skladu s splošno organizacijo uprave delokrog s pravicami predlaganja v konkretnih primerih in svetovanja v vseh zadevah, ki se nanašajo na banski prosvetni delokrog. Cilj ustanove banovinskega šolskega odbora je na eni strani pojačanje strokovnega vpliva v avtokratičnem reševanju šolskih zadev, na drugi strani pa sodelovanje zastopnikov in-teresiranega dela naroda, to je predvsem staršev šoloobveznih otrok, da bi na ta način šolsko-strokovna stran našla svojo korekturo v izraženih potrebah, ki jo čuti narod povodom izvajanja šolskih zakonov.
Vdanostne brzojavke
S prve seje banovinskega šolskega odbora dravske banovine se je odposlala uda-nostna brzojavka kralju in pozdravna brzojavka g. ministru prosvete.
Posli banovinskega šolskega odbora
Nato je podal šef za osnovno šolstvo g. dr. Fr. Kotnik poročilo o nalogah banovinskega šolskega odbora in poslovanja ožjega banovinskega šolskega odbora. Predvsem spadajo v njegovo področje nasledtnje naloge:
1.)	predlaganje v odobritev šolskih proračunov in računov;
2.)	nadzor o pravilnem upravljanju šolskega premoženja, šolskih fondov ter od-nosni predlogi za bansko upravo;
3.)	predlogi za osnovanje, spajanje in razdelitev šolskih občin ter predlogi o delitvi šolskega premoženja dotičnih občin;
4.)	odločbe glede izpolnjevanja šolskih knjižnic;
б.) materijalne podpore za znanstveno in pedagoško izpopolnjevanje učiteljstva;
6.)	podpore za potovanja učiteljev in učencev;
7.)	predlogi za materi'jalno podporo za gospodinjsko in gospodarsko-zadružne tečaje;
S.) skrb za zidanje novih šol in dosida-vanje starih, v njunih primerih tudi vse ostale zadeve proti naknadni odobritvi ekj širšem odboru.
Ožji odbor
Predsednik pomočnik bana g. Otmar
Pirkmajer, njegov namestnik načelnik prosvetnega oddelka g. dr. Dragotin Lončar referent šef odseka za osnovni pouk z. dr. Fr. Kotnik, člani pa so gg.: ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Ljubljani Anton Dokler, inž. Viktor Skabrne in posestnik Anton Štrukelj.
Prosvetni proračun
Ker ie banovinski proračun za prosveto že sestavljen, ga je banovinski šolski odbor vzel na znanje po predsednikovem poročilu, ki je pojasnil, da ga bo v bodoče izdelal banovinski šolski odbor, kar sedaj Щ bilo mogoče.
Gradnja novih šol
Glede zidanja novih oziroma razširjanja obstoječih šo! se je vzel naznanje postopek komisijonalnega odobravanja ter so se v glavnem označile one šole, kj so najbolj potrebne novih poslopij oziroma popravi. V vsej banovini bo treba v doglednem času ргеэкГЬей nad 150 šolam primerna šolska poslopja.
Glede pobijanja nepismenosti so se storili sklepi, da se bodo ustanovile t ako z vane ambulantne šole, kakor jih določa novi zakon.
Iz poročil, ki ga je podal šef za osnovno šolstvo dr. Kotnik, je razvidno, da imamo v banovini duševno in telesno zaostale dece
1959 in sicer 1085 dečkov ter 874 deklic. Od teh obiskuje pomožne šole v Mariboru in Ljubljani 169, gluhonemnico v Ljubljani 95 in zavod za slepe v Kočevju 18, skupaj 282 otrok; v osnovne šole hodi 975, a 702 sta brez vsakega šolskega pouka. V tem pogledu so se storili primerni sklepi.
Banovinska zaloga šolskih knjig
Nadalje so bili, storjeni sklepi, ki bodo omogočili izdatnejše podpiranje zidanja ш popravljanja šol. Za zalogo šolskih knjig se bo izdelal poseben pravilnik in se bo naprosilo ministrstvo prosvete, da dovoli izdajanje učnih knjig za dravsko banovino v tej zalogi. Iz banovinskega šolskega fonda se bodo podpirali tudi revni učenci s šolskimi knjigami in učili.
Prevzem okrajnih meščanskih šol
Za one meščanske šole, ki so jih doslej vzdržavali okrajni zastepi in okrajne blagajne, se je začasno preskrbelo v banovin-skem proračunu, končno pa se bo to vprašanje rešilo z novim zakonom za meščanske šole.
Nato je g. predsednik poročal o kmečkih nadaljevalnih Šolah in jih toplo priporoča*. Zanje je v banovin skem proračunu določena večja vsota.
Končno je poročal kot zastopnik Prek-murja z. župnik Baša o položaju verskih šol v Prekmurju. Seja je bila nato zaključena.
Priprave za pogreb dr. Matka Laginje
Pogreb bo danes popoldne ob 3. — Udeležila se ga bo velika množica pokojnikovih prijateljev in čestilcev z zastopnikom kralja in oblasti na čelu
Zagreb, 20. marca. Truplo pokojnega dr. Matka Laginje je od snoči na mrtvaškem odru v Umetniškem paviljonu, ki je ves v črnih draperijah in zastavah. Pri odru imajo častno stražo istrski akademiki. Tekom današnjega dne je prišlo mnogo ljudi iz bližnje in daljnje okolice, da so se poklonili velikemu pokojniku. Dopoldne je bila obveščena rodbina pokojnika, da bo na pogrebu zastopal Nj. Vel. kralja armijeki general Matic, predsednika ministrskega sveta ban savske banovine dr. Šilovič, osebno pa pride na pogreb tudi minister socijalne politike in narodnega zdravja dr. Mate Drinkovic.
Pogreb bo jutri popoldne ob 3. Na čelu sprevoda bodo korakali člani istrske kolonije v Zagrebu z vencem, ki ga bosta nosili dve Istranki v narodnih nošah, sledile bodo akademske organizacije, razne korporaci je in deputacije. Danes je prispel venec kralja, ki ima na traku napis »Banu Matku Lagi-nji — Aleksander I.c, in venec vlade z napisom »Kraljevska vlada — banu dr. Matku Laginjif. Iz paviljona bodo prenesli krsto na mrtvaški voz istrski akademiki. Blajio-slovil jo bo zagrebški nadškof dr. Bauer, pogrebni sprevod pa bo vodil od paviljona do »Zvezde-r zagrebški mestni župnik dr. Svetozar Rittig. od tu do Mirogoja pa istrski župnik Ivan Mandic. Za vozom in rodbino pokojnika in sorodstvom ее bodo uvrstili: zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik vlade ter osebni prijatelji dr. Laginje. V imenu mesta Zagreba bo imel poslovilni govor pred paviljonom zagrebški mestni načelnik dr. Srkulj, za Istro in Ietrane bo govoril istrski begunec šolski nadzornik v p. Ante Dukič ter v imenu pokojnikovih prijateljev dr. Kerubin Šegvic. Zalostinke bo pelo pevsko društvo »Kolo«. У sprevodu bo igralo
žalne koračnice dvoje godb. Na pokopališča bo govoril advokat dr. Franjo Brnčic v imenu Istre in Istranov, za njim bivši minister odvetnik dr. Živko Petričic kot predsednik Jugoslovenske Matice in končno v imenu istrske omladině akademik Ante Rojnik.
Split, 20. marca. п. V znak žalosti ob smrti bivšega hrvatskega bana dr. Matka La. ginje je splitska občina razobesila na vseh svojih poslopjih zastave na pol droga. Mestna občina splitska je zaprosila zagrebškega mestnega načelnika dr. Srkulja, naj zastopa mesto Split na pogrebu dr. Laginje».
Poljedelski filmi
Beograd, 20. marca. AA. Ob priliki prirejanja raznih poljedelskih tečajev po naši državi se je pojavila potreba po sredstvih, ki naj slušateljem tečajev ponazore bistvo in potek posameznih del v poljedelskem gospodarstvu. Zato je minister poljedelstva v sporazumu z ministrom za socialno" politiko in nar. zdravje sklenil, naj higijen-ski zavod v Zagrebu s sodelovanjem poljedelskega oddelka banske uprave savske banovine in z upravo srednje-poljedelske šole v Križevcih izgotovi film o poljedelskih delih, ki bo kasneje služil pri prirejanju in v izpopolnitev poljedelskih tečajev. Ti poučni filmi bodo naročeni v večjem številu in minister poljedelstva jih namerava razdeliti prirediteljem poljedelskih tečajev.
Likvidacija dalmatinskih Orlov
SpIM, 20. marca. n. Banska n prava primorske banovine je objavila, da sta se prostovoljno razšli organizaciji hrvatskih katoliških Orlov io hrvatskih katoliških Orlic v Droišu,

Briand zapustil London
Pomorska konferenca je na mrtvi točki — Fašistični veliki svet odobrava stališče italijanske delegacije
London, 20. marca, s. Zunanji minister Briand je danes dopoldne odpotoval v Pariz .Pripomnil je, da nima smisla sedeti v hotelu in gledati skozi okno, kakšno je vreme. Briand se bo vrnil, lio bo delo za njega.
London, 20. marca. AA. Jasno je, da skušajo angleški delegati s pomočjo ameriških delegatov premagati italijan-sko-francoski spor, ki zavlačuje pomorsko razorožitveno konferenco. Snoči so predsednik Macdonald, Alexander, Stimson in angleška strokovnjaka Crai-gie in Bellairs dve uri razpravljali o to-nažnih številkah, da bi našli kak izhod iz položaja, v katerega je zašla Konferenca. Danes nadaljujejo delegati svoje delo in nocoj se sestane Grandi z Macdonaldem. Obstoja upanje, da bo konec tedna olajša! situacijo.
Splošno priznavajo, da sedanje stanje ne more trajati večno in da bo, če bo hotela konferenca doseči nadaljnje rezultate, moralo priti do kakega razvoja koncem tedna.
Rim, 20. marca. A A. Fašistični veliki svet je soglasno odobril tíelo italijanske delegacije na pomorski razorožitveni
konferenci v Londonu, ki zahteva «a Italijo pomorsko pariteto z najmočnejšo kontinentalno državo.
Tokio, 20. marca, AA. V javnem mine-nju in v političnih krogih prevladuje naziranje, da Japonska ne bo mog.a sprejeti ameriških predlogov brez primernih izprememb. Iz vladnih krogov pa se zatrjuje, da vlada š: ni storila nikakih končnih sklepov in da bo padla odločitev šele na seji kabjneta 22. marca.
London, 20. marca. s. L<rd Ro пег t Cecil je izjavil včeraj v neke n govoru, da bo treba, če se ccstmír ■<> oborožitve, nadomestiti orož;e z d-»g:m sredstvom. Anglija ni v nepcsifdn nevar-nosti. da bi jo napadli sosedje, toda " številnih delih Evrope so razmere res tako strašne.
Na današnji seji spodnje zbornice je bil Macdonald ponovno naprošen, naj poda izjavo o položaju na <*azorožitve*M konferenci. Macdonald ie prošnjo odkloni! z utemeljitvijo, da ne bi bila izjava o poiožaju konference v sedanjem trenutku umestna.
Rumunska sodba o italijanskem imperijalizmu
V italijanskem vojnem proračunu se izraža mržnja proti lokarnskim
tendencam in politika rušenja miru
Beograd, 20. marca. M. Pod naslovom »Oboroževanje Italije« piše ru-munski list »Lupta«. da je bila zelo in-
teresantna in poučna debata o vojnem proračunu v italijanskem parlamenti.'. Italijanski govorniki radi uporabljajo izraz »proračun vojne«, pri čemer poudarjajo besedo »vojno«, zlasti pri proračunu za letalstvo. List pravi, da je znano, da predstavlja politika sedanjega režima v Italiji politiko mržnje proti
locamskim tendencam in forsiranja imperialističnih tendenc s političnimi resonancami. Spoštovanja vredne bi bile tendence, ki bi zasledovale samo namen obrambe in spoštovanja miru, toda v Italiji se goje zlasti tendence rušenja pogodb in glede na to tudi politike miru, kar se je v ostalem video iz vse debate o vojnem proračunu v italijanskem parlamentu.
Načelno povišanje agrarnih carin v ČSR
Po sporazumu med vladnimi strankami je v ČSR uvedena možnost posebnih carinskih dodatkov na žito in moko — Stanovanjski zakon in podpora brezposelnim — Gradba novih strategičnih železnic
Pri zakonu o zaščiti najemnikov so še diference glede višine najemnin, odn. dohodkov najemnikov, kjer neha zaščita. V ospredju stoji predlog, da bodo vsi, ki imajo več kakor 80.000 Kč letnega dohodka ali pa 2 milijona Kč premoženja izven zaščite.
Tkzv. krušni zakon vsebuje določbe o kvaliteti moke za peko kruha in predpise, ki naj zasigurajo, da se bo v državnih ustanovah in zavodih uporabljalo izključno in čim več domačih agrarnih produktov.
Današnja seja parlamenta se je vršila v znamenju sporazuma ter je potekla povsem mirno. Jutri bo zbornica razpravljala o stanovanjskem zakonu.
V proračunskem odboru je imel danes obrambni minister dr. Viškovskv daljši ekspoze, v katerem je napovedal nekatere zanimive stvari. Izjavil je med drugim, da protimilitarizem na Češkoslovaškem nima nobenih korenin. Široka javnost je splošno prepričana o nujnosti varstva imovine in moralične vrednosti armade. V na-daljnem je minister napovedal, da se bo gradilo več novih stategičnih prog. V glavnem gre za nekatere zveze med vzhodom in zapadom, še bolj pa za nove transverzalne proge na Slovaškem in v Podkarpat-ski Rusiji.
Praga, 20. marca. e. Med strankami vla-dine koalicije je po dolgih pogajanjih dosežen f porazům o važnih gospodarskih vprašanjih, glede katerih eo obstojala med agrar-ci in socijalisti kritična nasprotetva. Sestavljen je takozv. mali koalicijski program, ki obsega kompromis glede agrarnih -'arin, zakona o podpori brezposelnih, zakona o stanovanjski" zaščiti in takozv. krušnega zakona.
Kar se tiče agrarnih' carin je sklenjeno, da bo z novim carinskim zakonom vlada dobila pooblastilo uvesti maksimirane carinske dodatke na žito in moko, če pade cena na domačem trgu pod gotov minimum. Ta minimum znaša poprečno ceno žita odn. moke na domačem trgu manj 10%. Carinski dodatek, kj ga sme vlada v tem primeru uvesti na uvoz pšenice znaša 25 Kč, za rž 50, za oves 34, za ječmen 36 Kč, za moko brez razlike pa 75 Kč. Odipravo tako uvedenega carinskega dodatka mora skleniti parlament.
Za podporo brezposelnih je uveden takzv. gentskj sistem. Glede višine državnega prispevka še ni defini'tivnega sklepa, izgleda pa, da bo država prispevala mesto dosedanjih 12 Kč v bodoče 20 Kč.
Dr. Kosta Jovanovic proti beograjski občini
Beograd, 20. marca. p. Bivši podpredsednik beograjske občine dr. Kosta Jovanovic, ki se je nedavno moral zagovarjati pred sodiščem zaradi obtožbe beograjske občine po tiskovnem zakonu in ki je bil oproščen, je danes vložil na sodišču tožbo po tiskovnem zakonu proti predsedniku beograjske občine inž Savčiču in podpredsednikoma dr. Stojadinoviču ter inž. Zadjini zaradi žalitev v beograjskih listih, zlasti pa v ■»Občinskih novinah«. Za proccs vlada ve-. liko zanimanje v vseh krogih.
Konkurz velike beograjske tvrdke
Beograd, 20. marca. p. Beograjsko trgovsko sodišče je odpravilo konkurz na znano ťvrdko Juri'ja Janoševiča, кет so upniki sprejeti njeno ponudbo za poravnavo izven komkurza.
Samomor na grobu matere
Osjck, 20. marca. n. Hčerka gostilničarja Gj«ure Fišerja, 17-ietna Eva, je poizkusila izvršiti samomor na grobu svoje matere. Ustrelila se je z revolverjem kalibra 12 mm ter si še z edinim s:;e!om strahovito razmesarila prsni koš. Obu-panko so prepeljali v bolnico, a ni verjetno, da bi okrevala.
Poset grških letalcev v Beogradu
Atene, 20. marca. AA. Po poročilu s pristojnega mesta bo tekom letošnje pomladi več dese-tin grških letal obiskalo balkanske prestolnice, predvsem Beograd. Polet bo prirejen v proslavo 100-letnice osvobojen ja grškega naroda.
Snežni viharji nad Anglijo
London, 20. maca. AA. V Angliji je večinoma prevladovalo zimsko vreme z večjimi ali manjšimi snežnimi viharji. Zaradi snežnega viharja v Rokavskem prelivu je bil zračni promet ustavljen. Davi ni zapustilo letališče Crovdon nobeno letalo Dve letali, ki sta leteli iz Pariza v London nista mogli preko Rokavskega preliva in sta pristali v bližini francoske obale. Danes popoldne se je vreme malo razjasnilo. Vihar je tudi zakasni! pomorski promet. Z admiralskega pomola v Folkestonu so oddali več topovskih strelov, da so pokazali pot ladjam.
Konferenca za carinsko premirje
Ženeva, 20. marca. s. Francoski trgovinski minister Flandin je načeloma pristal, da se črta člen 6. iz mednarodne pogodbe o enoletni stabilizaciji evropskih carinskih tarif, o kateri se razpravlja. Kakor znano, določa ta člen dalekosežne izjeme v prepovedi, da se carine tekom enega leta ne smejo zviševati, niti uvajati nove carine. S francoske strani stavljena zahteva, ki so jo prevzele tudi nekatere druge delegacije. da se lahko carinske postavke v tako zvanem francoskem varnostnem zakonu vsak čas zvišajo, bo ostala vsekakor slej kot prej v veljavi.
Angleško-egiptska pogajanja
Kairo, 20. marca. AA. Ob odhodu egiptske delegacije, ki se Je napotila v London n.a po-gajanfa za novo agleško-egiptsko pogodbo, so dijaki priredili delegaciji in njenemu šeíu, predsedniku esrtertske vlade viharne ovacije.
Žrtve požara v kinu
London, 20. marca. AA. »Daily Express« poroča iz Tokia, da je tekom požara v kinu v mestecu Kirlnu v Mandžuriji zgorelo 76 oseb. 27 oseb pa še pogrešajo.
Turnir za šahovsko prvenstvo Ljubljane
Snoči se je vršilo IV. kolo turnirja. V angleški isrri med Kavečičem in Hrenom je prvi že v otvoritvi daleko nadigral svoje-ca nasprotnika. Hren .ie zašel v težak položaj. iz katerega se bo le težko rešil. V španski otvoritvi je Ciril Vidmar spravil Juliia Gabrovška v zadrego, dobil kmeta in s tem partijo. Cibic se je tudi proti mojstru Vogelniku spretno branil in stoji ob prekinjenju nekoliko bolje. Rupnik in Fur-lani sta si iz skandinavske otvoritve zgradila močni poziciji. Ker je ta partija posebno važna za končni plasma, sta oba igralca vložila v igro vse svoje sile. Če zmaga Rupnik. ie verjetno, da bo prvi. Lu-dovih Gabrovšek je z interesantno in lepo kombinacijo dobil dva kmeta in s tem partijo proti Ba.icu. Partiia Erker-Zimbrek še visi v enaki poziciji. Igra Milan Vidmar -Zidan je preložena.
Ljubljanski mestni proračun za L1930.
Celotni proračun izkazuje 85,465.775 Din izdatkov in 77,301.040 Din dohodkov - Primanjkljaj 8,164.735 Din
bo krit deloma s prihranki, deloma z najetjem posojila
Kakor smo že poročali, je finančni odsek ljubljanskega občinskega sveta sprejel proračun ljubljanske občine za 1. 1930 sporazumno. Prihodnji teden bo plenarna seja občinskega sveta, ki jma novi proračun končno odobriti, nakar bo predložen finančnemu ministrstvu v potrditev. Finančni odsek bo imel sicer danes še sejo, vendar pa ni pričakovati, da bo izvršil še kakšne znatneziiše izpremembe v predlojru proračuna. Letos je proračun ljubljanske mestne občine opremljen z obširnimi pojasnili, v katerih so točno do najmanjših podrobnosti specificirane posamezne postavke proračuna tako da je popolnoma mogoč natančen pregled mestnega občinskega gospodarstva.
Redni promet
Proračunski predlog izkazuje v rednem prometu naslednje postavke (številke v oklepajih predstavljajo postavke lanskega proračuna):
Potrebščine: splošna mestna uprava 8,583.154 Din (lani 8,255.788 Din), mestna poslopja in zemljišča 4,073.981 Din (4,169.759 Din), mestna podjetja in občinske davščine 6,348.476 Din (6 milijonov 871.575 Din), občinska posojila 4,836.840 Din (4,300.915 Din), ceste, ulice, trgi in vodne zgradbe 10,690.257 Din (7,653.157 Din), socialno skrbstvo 4 milijone 855.470 Din (4.673.957 Din), zdravstvo 1,446.624 Din (1.535.246 Din), šolstvo 4,125.143 Din (3,090.900 Dim), znanost, umetnost in prosveta 225.500 dinarjev (275.500 Din), prenesen delokrog 594.313 Din (582.247 Din), mestna delavska zavarovalnica 560.000 Din (530.000 Din), raznoterosti 2.102.640 dinarjev (1,447.744 Din); skupno 48 milijonov 442.398 Din (43.3S6.788 Din).
Pbkritje: splošna mestna uprava 2,062.499 Din (2,062.662 Din), mestna poslopja in zemljišča 3.072.432 Din (3,009.838 Din), hranilne vloge in vrednostni papirji 64.615 Din (89.155 D;n), mestna podjetja in občinske davščine 32,179.435 Din (28.993.614 Din), občinska posojila 2,459.454 Din (2,432.341 dinarjev), ceste, ulice, trgi in vodne zgradbe 4,581.450 Din (4.297.940 Din), socialno skrbstvo 1.115.000 Din (1 milijon 387.840 Din), zdravstvo 439.100 dinarjev (457.000 D iin), šolstvo 487.945 dinarjev (59S.180 Din), prenesen delokrog 300 Din (300 Din), mestna delavska zavarovalnica 560.000 Din (530.000 dinarjev), raznoterosti 281.000 Din (150.100 Din): Skupno 47,303.230 Din (44.008.970 Din).
Ker je torej v rednem prometu izdatkov 48,442.398 D;n. dohodkov Da 47 milijonov 330 230 Din, znaša primanjkljaj 1,139.168 Din.
Izredni promet
izkazuje potrebščin 37,023.377 Din. pokritje pa 29.997.810 Din in je torej primanjkljaja 7,025.567 Din, za katerega bi bilo treba najeti posojilo.
V	naslendnjem navajamo slavne postavke proračuna o rednem prometu.
Splošna mestna uprava
V	splošni mestni upravi znašajo osebne potrebščine: funkcijska pristojbina županu 96.000 Din (96.000 Din), plače in dravinjske doklade uslužbencem 4,875.062 Din (4 milijone 601.965 Din), pokojnine in pr oskrbnine 2,315.356 Din (2,336.062 Din), skupno 1o-rej 7.287.218 Din (7.П34.027 Din), stvarne potrebščine pa 1,295.936 Din (1,221.761 Din). Skupaj znašajo izdatki 8.5S3.154 Dia (8 milijonov 255.788 Din).
K pokritju prispevajo razna meslm podjetja in ustanove 2,020.249 Din (2.027.162 Din). Nadalje spada med dohodke povračilo voznil: stroškov 33.750 Din (30.000 Din), izkupilo za tiskovine in načrte 8000 Din (5000 Din), razni dohodki 500 Din (500 Din); skupaj je dohodkov 2.062.499 Din (2,062.662 Din).
Primanjkljaj znaša torej v splošni mestni upravi R,520.655 Din.
Mestna poslopja in mestna zemljišča
Izdatki vzdrževanja mestnih poslopij z.ia. šajo 4,017.150 Din (4.11S.013 Din), vzdrževanja mestni Ih zemljišč 29.000 Din (28 tisoč 975 Din), za poljskega čuvaja 12.831 Din (12.771 Din), za razne' stroške 15.000 Din (10.000 Din), skupno 4,073.981 Din (4 milijone 169-759 Din).
Dohodki so naslednji: najemnine od mestnih poslopij 2,579.932 Din (2,880.858 Din), donos mestnih zemljišč 137.000 Din (123 tisoč 500 Din), mestni lov 5000 Din (5000), priznavalnina 350.000 Din (0), razni diugi dohodki 500 Din (500 Din), skupno o mili. jone 72.432 Din (3.009.838 Din). Primanjkljaj znaša torej 1,001.549 Din
Hranilne vloge in vrednostni papirji
izkazuje prebitek 64.615 Din.
Mestna podjetja in občinske davščine
Izdatki go naslednji:: mestni dohodarstve-ni urad 4,668.345 Din (5,065.475 Din), prispevek k amortizačnemu fondu 6% obligacijskega posojila 1,637-325 Din (1,765.000 Din), poprave na sejmiščih 30.306 Din (28 tisoč 600 Din), naprava pasjih znamk 2500 Din (2500 Din), razni stroški 10.000 Din (10.000 Din); skupaj 6,348.476 Din (6 milijonov 871.575 Din).
Dobodki sc naslednji: prebitek mestne elektrarne 39.825 Din (201.065 Din), prebitek mestne klavnice 133-277 Dinarjev (0), prebitek mestne plinarne 0 (0), prebi-teik mestnega vodovoda 170.143 Din (0), prebitek mestnega pogrebnega zavoda 2232 Din (37.639 Din), prebitek mestnega loterijskega posojila 0 (422.192 Din); skupaj 345.477 Din (660.896 Din).
Občinske davščine: mestna trošarina in
uvoz.nina 18,526.0(J0 Din (16,481.437 Din), odškodnina za pobiranje državne trošarine 0 (310.508 Din), tehtarina 160.420 Din (130 tisoč Din), tržnina 1.200.000 Din ti.030.000 Din), tržna pristojbina 85.000 Din (105.000 Din), mestarina 10.000 Din (10.000 Din), gostaščina 2,612.000 Din (2.300.000 Din), kanalska pristojbina 720.000 Din (65.000 Din), porfalni davek 25.000 Din (30.tW0 Din), davščina na prenočišča 370.000 Din (554 tisoč 919 Din), stanovanjski davek 7000 Din (12.500 Din), prirastkarina 500.000 Din (500 tisoč Din), davščina na nezazidane pan-ele 0 (60.000 Din), davščina na listke električna cestne železnice 175.000 Din (370.000 Din), davščina na vozila 350.000 Din (400.000 Din), občinske takse 300.000 Din (350.000 Din), opominarnina 80.000 Din (50.000 Din): skupaj 25,129.420 Din (23-344.364 Din).
Občinska doklada na državne da\kc 6 milijonov 704.538 Din (4,988.354 Din).
Potrebščine znašajo skupno 6.348.476 Din. pokritje 32.179.435 Din in je torej prebitka 25,830.959 Din.
Občinska posojila
izkazujejo potrebščin 4,836.840 Din, pokritja 2,459 454 Din, torej primanjkljaja 2 milijona 377.386 Din.
Ceste, ulice in trgi
Izdatki: vzdrževanje 6,502.706 Din (4 milijone 344.649 Din), čiščenje mesta 2,641.826 Din (2,463.508 Din), regulacija Ljubljanice 805.525 Din (0), razsvetljava mesta 595.200 Din 650.000 Din), uslužbenski davek 0 (60 tisoč Din), prispevek mestni delavski zavarovalnici 125.000 Din (115.000 Din), razni stroški 20.000 Din (20.000 Din); skupaj 10 milijonov 690.257 Din (8.183.157 Din).
Dohodki: Povračilo za napravo hodnikov 30.000 Din (,30.000 Din), doneski za vzdrževanje cest 4.005.450 Din (4.062.940 Din), priznavalnina 350.000 Din (0), povračilo za izprazn.ievanie greznic 110.000 Din (100.000 Din), izkupila za orodje, drevesa, sadike 36.000 (40.000 Din), donos centralnega šolskega vrta 0 (15.000 Din), razni drugi dohodki 50.000 (50.000 Din); skupaj 4.581.450 Din (4.297.940 Din).
Primanjkljaj znaša 6,108.807 Din.
Socialno skrbstvo
Izdatki: socialno-političnj urad 215.781 Din (2)2.651 Din), davščina na nočni obisk gostiln in kavam 55.000 Din (73.000 Din), ustanove 20.075 Din (39.385 Din), starostna preskrba 2.997.414 Din (2.786.585 Din), mladinsko skrbstvo 932.200 Din (887.336 Din), delavsko skrbstvo 390.000 Din (390.000 Din), podpore na račun tujih občin 80.000 Din (90.000 Din), nabava socialne literature 5000 Din (5000 Din) Gortanov fond 20.000 Din (0). razne podpore 130.000 Din (130.000 Din), razni stroški 10.000 Din (10.000 Din): skupaj 4.855.470 Din (4,673.957 Din).
Dohodki: občinske davščine 770.000 Din (1.02S.840 Din), razni doneski 78.000 Din (82.000 Din), povračila podpor tujim 75.000 Din (85.000 Din), globe 190.000 Din (190.000 Din), razni dohodki 2000 Din (2000 Din); skupaj 1.115.000 Din (1.387 840 Din).
Priman.ikl.iaj znaša 3.740.470 Din.
Zdravstvo
Izdatki: mestni fizikat 377.364 Din (363.233 Din), reševalna postaja 380.260 Din (382.2S4 Din). zasilna bolnica 53.000 Din (48.231 Din), podpore tuberkuloznim bolnikom bolnikom 30.000 Din (30.000 Din), zdravljenje bolniko z nalezljivo boleznijo 50.000 Din
(75.000 Din). zdravljenje po specialistih 5000 Din (5000 Din), mestna posvetovalnica za šolsko mladino 20.000 Din (5.-350 Din), ljudska kopelj 192.000 Dm (153.945 Diu), letno kopališče ob Ljubljanici 107.000 Din (123.659 Din), kopališče na Taboru 48.000 Din (48.000 Din), kopališče v Mednem 50.000 Din (200.000 Din), javna stranišča 38.000 Din (44.540 Din), razni stroški 96.000 Din (56.000 Din), skupaj 1,446.624 Din (l,535.24č Din).
Dohodki: pristojbine za reševalne vozove in ogled mrličev 281.000 Din (241.000 Din), donos kopališč 129.000 Din (190.000 Din), zasilna bolnica 25.000 Din (25.000 Din), razni dohodki 4.100 Din (1000 Din): skupai 439.100 Din (457.000 Din).
Primanjkljaj znaša 1.007.524 Din.
Šolstvo
Izdatki: otroški vrtci 30.3-56 Din (25.072 Din). osnovno šolstvo 1,9/3.873 Din (1.092.327 Din), drugi učili zavodi 2,019.034 Din (1.889.979 Din), prosvetni oddelek 70.*8O Din (66.522 Din). krajevni šolski odbor 14.000 Din (12.000 Din), okrajna učiteljska knjižnica 7000 Din (5000 Din), proračunska rezerva 10.000 Din (0): skupaj 4.125.143 Din (3,090.900 Din).
Dohodki: ukovnina mestne ženske realne gimnazije in trgovskega tečaja 1U7.670 Din (103.480 Din), odškodnina za pisalne stroje 2.450 Din (2.300 Din) mestna gospodinjska šola 364.9Ö0 Din (4.58.400 Din), naiemnina od prostorov v šolskih dosIod.ííIi lil.925 Din (32.000 Din), razni dohodki 2.000 Din (2.000 Din); skupai 487.945 Din (59S.1S0 Din).
Primanjkljaj Znaša 3.637.198 Din.
Znanost, umetnost in prosveta
Izdatki: za umetniško galerijo 25.500 Din (25.500 Din), za podpore v znanstvene in kulturne namene 200.000 Din (250.000 Din); skiioai 225.500 Din (275.500 Din).
Primanjkljaj znaša 225.500 Din
Prenesen delokrog
Izdatki: vojaški urad 271.117 Din (260.S1S Din), posredovalni urad 37.210 Din (36.044 Din), prispevek za državno policijo 273.5.?6 Din (273.535 Din) podoora vojaškim obveznikom 5.000 Din (5.000 Din), odgonska postaja 6.950 Din (6.350 Din), razni stroški 500 Din (500 Din): skupaj 594.313 D i* (582.247 Din).
Dohodki: povračilo stroškov za odgon э 300 Din (300 Din).
Primanjkljaj znaša 594.013 Din.
Mestna delavska zavarovalnica
Izdatki: bolniško zavarovanje delavccv 332.000 Din (340.000 Din), starostno zavarovanje delavcev 228.000 Din (190.000 Din); skupai 560.000 Din (530.000 Din).
Dohodki: bolniško zavarovanie delavcev 332.000 Din (340.000 Din), starostno zavarovanje delavcev 228 000 Din (190.000 Din); skupaj 560.000 Din (530.000 Din)
Raznoterosti
Izdatki: poklicno gasilstvo 709.018 Din (489.304 Din), prostovoljno gasilno in reševalno društvo 36/.722 Din (160.140 Din), Zbornica za TOI 500 Din (500 Din), podpora pravoslavni cerkveni občini 30.000 Din (30.000 Din), doklada cerkovrikom in orga-nistom 98.400 Din (98.400 Din), vzdrževanje vojaških grobov 15.000 Din (15.000 Di.i) vzdrževanje javnih električni"] ur 8.000 Din (41.900 Din). tujski promet 100.000 Пја{ (100.000 Din), jamstveno zavarovanje 24.00® Din (0). proračunska rezerva 500.000 Dirt i362.500 Din). razni stroški 25П.ООО Din (150.000 Din): skupai 2,102.640 Din (1 milijon 447.744 Din).
Dohodki: podpora države za gasilstvo 35.000 Din (30.000 Din), zaslužek gasilcev profesionistov 100.000 Din (SO.OOn Din), donos voženj z avtom »Prasa- 120.000 Din (0), donos električnih ur 25.500 Din (39.600 Din), razni dohodki 500 Din (500 Din) skupaj 281.000 Din (150.100 Din).
Primanikljaj znaša 1.821.640 Din
Grozeče naraščanje rek in potokov v dravski
banovini
Zaradi deževja in naglega tajanja snega so v zadnjih dneh vse reke
in potoki naglo narasli — Nevarnosti večjih poplav zaenkrat ni Ljubljana, 20. marca, e. Lani osorej
je še pritiskal v naših krajih hud mraz; toplomer je kazal 3 do 8 stopinj Celzija pod ničlo, po letošnji izredno mili zimi pa je že zgodaj nastopilo pomladansko deževje. Večjih pomladanskih neviht sicer še ni bilo, toda skoraj ni dneva brez dežja. Ker se zaradi razmeroma toplega vremena na planinah naglo taje sneg, so začele v zadnjih dneh vode v dravski banovini, osobito Sava in Drava s pritoki naglo naraščati. Direktne nevarnosti večjih poplav zaenkrat sicer še ni, vendar pa lahko vsak večji naliv povzroči izliv rek in potokov preko obrežij. Vse reke so namreč že prekoračile normálo in narasle do-nekod kar za več metrov. Dasiravno se zaenkrat ni bati, da bi se ponovile katastrofalne poplave, ki so pred par leti tudi v naših krajih opustošile cele pokrajine, so oblasti vendarle odredile že vse potrebne korake, da se prepreči katastrofa. Po vesteh, ki smo jih prejeli tekom današnjega dne iz raznih krajev banovine, je splošen položaj v glavnem naslednji:
Ljubljanica s pritoki je davi močno na-rastla. Temnoriavkasta barva vode je znak. da so bili večji nalivi na logaški planoti, v horjulskem in polhovgrajskem kotu. Popoldne, ko je prenehalo deževali, je Ljubljanica zopet padla za 20 cm. Močno sta narastia tudi Gradaščica in Mali graben, toda nikjer še nista prestopila bregov.
Naglo narašča tudi Sava. Pri Kranju je Sava danes dosegla stanje, kakršno leto« še ni bi'o zabeleženo. Popoldne je pričela zo-zet padati. Pri Jež.ici je davi Sava nara-stla za 40 cm. Vodne mase se čudovito naglo odtekajo dalje proti Zacrebu. zato ni v gornjem toku Save zaenkrat nobene nevarnosti večje povodnii.
Vodomerska postaja v Litiii je včeraj zjutraj zabeležila na Savi 151 cm nad normálo, davi ob S. pa že 225 cm. Hitro naraščajoča Sava pa je tudi pri Litiji popoldne začela padati.
Pri Krškem je znašal vodostaj Save opoldne 135 cm nad normálo, ob 14. ie padla na 133 cm in ob 16. pa že na 130 cm. Od Krškega proti Brežicam ie bil danes močnejši naliv.
Pri Brežicah Sava huje narašča. Tam Je
bilo opoldne vodno stanje Save 3 m nad normálo. Za Brežice same ni nevarnosti poplave, ker so ob Savi zgrajeni močni nasipi. pač pa močno narastia Sava ograža kraje od Brežic dalje proti Dobovi, osobito Mostec. Trnje in Čatežke Toplice
Drava je v zadnjih dneh močno narastia in ie zlasti v spodnjem toku na Ptujskem Polju že dosegla kritično višino. Nižje Ormoža, kjer ie obrežje zelo nizko in teče zelo počasi, ie nevarnost prece.i velika. V mariborski okolici je najnevarnejša Pesnica, ki še ni povsem regulirana. Vsako letn spomladi Drestopi bregove in uničuje okoliška Polia. Po zadnjih nalivih je precej narastia, toda do sedaj ni še nikjer prestopila bregov. Po vesteh iz Prekmurja ie tudi Mura zelo narastia. Kalni valovi pričajo, da so bili na avstrijskem večji nalivi. Dravinja is sicer tudi precej narastia. vendar še ne grozi povoděni. Savinja je že precci deroča in kalna. Normálo ie prekoračila že pred nekai dnevi ter polagoma, vendar pa stalno narašča.	§
Naraščanje Save v Zagrebu
Zagreb. 20. marca n. Zaradi dabšega deževja te pričela davi Sava naglo naraščati Noooj je bila že 2.30 m nad normálo.
Toča v Medjimurju
Varaždin. 20. marca č. Po dališem leperii vremenu ie nastopilo danes v tukaišnii pokrajini slabo vreme s silnim dežiem ter re-redno debelo točo kakor sredi poletja.
Neurje v Saraievu
Sarajevo, 20. marca s. Snoči okoli IO. je ПЛ ... v Saraievu silen vihar, ki je na periferiji mesta razkril več hiš in pobil tudi mnogo šip. Neurje je bilo tako silno, da sa v barajevu ne pomnijo. Vihar ie novzročii mnogo škode.
Vihar na Jadranu
Dubrovnik, 20. marca č. Snoči ie nastala na morju nenadoma silovita nevihta, tako daje bilo zaradi velike plime celo pristanišče poplavljeno. Kulminacija nevihte ie btla ponoči, danes pa se ie morie že nrecei Pomirilo ______t
Nove vrste podmornice
Berlin, 20. marca. AA. Po poročilu 'ista »Vos-sisehe Zeitmg* je nemški profesor Oswald Папа iznašel nov tip podmornika.
Nadaljevanje brzojavnih vesti glej na -">- strani.