ruto fttMJ »» M «jc«pt SuftdsT« *** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur»d nitki In uprarnllkt prodori: 2657 8. Uwnd»U A v*. Offio* of Publicstlon: 2657 South LsendsU A v* TeUphont, Rockwoll 4904 -TKAB XX VIL Časa 1UU J® 16-00 IlSi^rr ^Tci^r ^^r,^: Chicago, I11M torek, 27. marca (March 27), 1934. STEV.—NUMBER 61 Komentarji m -tUj — Goldman, anarhistič- M je zadnji teden po Sih obiskala Chicago. "petnajstimi leti jo je ame-ida d^rtirala v sovjet-guaijo, kjer je njen rojstni Si bila dolgo tam. Le- UbCMl inpo^12e i po Akandinavskih dd&e- Anfliji in Kanadi. Končno ameriška vlada dovolila, rte obišče Združene drža-pogojem, da ne bo napadale • «e je torej vrnila in teden je rekla v Chicagu, Amerika najsvobodnejša najvetu. Krtačila je so-in fašizem v Nemčiji ter i, rekod, da med Rusijo, Sijo in Italijo ni danes no-nilike. dor se omeji na krtačenje vikov, Hitlerja in Muaso-in pusti ameriški režim uiru — bo res imel precej kode. • • • ie kaže, da je zdaj Španija mti v skoku v fašizem. Ta [ bo najbrž tako ali še bolj iv kakor v Avstriji. Vse, je na Španskem reakcionar-i — klerikalci, monarhisti, inki propadlega plemstva, ve-aestniki in meščanska bur-tiji — se združuje v faši-nem taboru. lelavci v Španiji imajo moč-politično in strokovno soci-lično organizacijo. Socialisti ii\\ vodilna sila v prevratu, e itrmoglavil kralja in poro-demokratično republiko; ta-t so sodelovali razni liberalni lenti. Danes so brez male« wi ti elementi nasprotniki »listov. Na drugi strani ■sko delavstvo ni enotno. wb temu socialisti upajo, da (obe na svojo stran razkolne »vske organizacije, če pride tivilne vojne. lil Robles, vodja katoliških i»tov, je izjavil pred nekaj uri. da njegova stranke ne na nobene demokracije, do-r bo dihal zadnji marksist v aiji. Španski delodajalci od-o mobilizirajo fašistične sun-ne dete po vzgledu Hitlerje-"šturmarjev" in avstrijskih javerovcev". Odločilni kon- * je neizogiben. » » « ^atrijska klerofašistična „ ^ *ačela s "krščansko ak-r- da privede Avstrijo "na-h krščanstvu". Vse svobodne šole so zaprte in otro ^ličnih staršev »e morajo 1,1 *'ti krščanskega nauka; »voMomi^ini in mark.si. »tisk je uničen; krematori-•"Pri., češ^vsi oni, ki se ho-f srfgat, bodo imeli "dolenja v peklu" Zr Jertu,li "M "čistiti" »■o na Dunaju. Vsi jSdov-tebrezverski zdravniki mo- Ca! '1"1 m°ra biti fo m«. UfUM ^n.ka, Ascsptanc* tor malllng at »ptial raU of posta— provid«! for in Mctlon 1108, Act of 0«t. «, 1917, suthoriisd on Jum 14, 1918. dovolj. Co hoče ,M> Avstrija žare« ■ tedaj mora oživeti n U on, Avstrijci, ki se 2 morajo biti ms >de«lno krščanska. • * ^ L«* bo da je Rooaevelt . * zmagal v »nduMtriji; ■P0rrW ki U, lM Iv. fcft - d; ^»(JlPI V kMn w » «Mlovoljna, bo m sporu vse druge " Izpustile. Gr(H?n - zadovoljen z rezul-n *vtni baroni 1 (v» zadovoljni! tudi i* * i K drJe ' "korda ,, "fcfk — Ustniki bon. Prejeli $r>90,- *ar je okrog Ut 9 , ff JtBi ko pred le-• r rekord v Preiti. VELIKE DEIOR STRACIJE AVT NIN STAVKARJEV Sedem tisoč v puiadi proti Sea man Body korporadji. Hoan navduševal stavkarje na boj do Emage_ Milwaukee. — Sedem tisoč avtnih delavcev pri Seaman 8o> dy Corp. in Nash Motor Co., ki bo v stavki v tem mestu in Kacinu že nad en mesec, je zadnji teden demonstriralo pred tovarno Seaman Body. Zaključile so se z velikim shodom, na katerem sta govorila socialistična župana Hoan iz Milwaukeeja in Baxter te West AlliBa ter več drugih vodilnih socialistov. Seaman Body dela avtna ogrodja za Nash Motor družbo in tudi za nekatere michiganske firme. $tavka s« vrši za priznanje unije in zvišanje plač pod vodstvom "nepatriotične" in "neameriške" Ameriške delavske federacije. "1800 stavkarjev je bilo aretiranih v Philadelphiji v enem samem dnevu", je rekel Hoan tisočerim delavcem na shodu. "Kaj takega se ne more in se ne bc zgodilo v tem mestu. "Vi imate pravico, da se organizirate in izvajate vašo kolektivno moč pri pogajanjih z vašimi delodajalci. Delodajalci so dobili to pravico z odstranitvijo antitrustnih zakonov in se je poslužujejo v polni meri. Ampak kadar se delavci skušajo organizirati, tedaj vam pravijo, da ste neameriški. "Vzrok depresije je ta, ker delavci in farmarji ne prejmejo dovolj za avoje delo in pridelke da bi mogli pokupiti velikanske množine potrebščin, katere bru hajo iz sebe visoko mehanizirane tovarne. __ "Velebiznis je pograbil vse Sprejel je verigo tukaj, sprejel je verigo tam in vkoval v avoje verige tudi delavstvo. Posledice tega so, da nas davi preobilica vsega, na drugi strani pa delavstvo strada. In- dokler delav-stvo ne dobi polne vrednosti svo. jega dela, je balanca nemogoča. "V preteklih revolucijah smo naših bregov pognali politične kralje. Sedaj smo pa v pesteh industrijskih kraljev, ki izvaja-jo nad nami moč življenja in smrti. Teh verig se lahko otrese-me la z organiziranjem in masno industrijsko akcijo. "Avtni magnatje napadajo A-meriško delavsko federacijo, češ. da je neameriška, ker grozi z veliko stavko za enforsiranje pra vic ameriškega delavstva. Delodajalci mislijo, da imajo 'pravi-co' do kupičenja profitov iz zaslužka, ki bi moral iti delavcem To je njih ideja o amerikaniz-( mu. "Ameriška delavska federacija ima drugačno idejo — idejo A-brahama Lincolna: 'priboriti vaa-kemu delavcu polno vrednost njegovega dela'." V paradi so delavci imeli flote in velike napise, s katerimi so v karikaturah zbijali šale in grizli avtne barone ter njih trgov-«ko zbornico, ki vodi silno kampanjo proti avtni uniji in Ameriški delavnki federaciji. i Priprave za demonatrarije proti ukinitvi CWA Chicago. — Na pobudo Chi-cago Worker« Committee on Un emp)oyment je Cikaška delav ska federacija sklicala konferenco vaeh pridruženih unij v svrho aranžiranja demonstracij proti ukinitvi CWA in uvedbi novega atradalnega sistema vladne pomoči. Inicijativo za demonstracije je pod vzela organizacija brezposelnih. Vršiti bi se imele 1. aprila po vaej državi. Ker ae je akciji sedaj pridružila tudi Cikaška delavska federacija in je upanje, da bo isto storila tudi državna federacija, se bodo demonstracije vritie kadar ho a' ranima gotov, vsekakor pa prve dni aprila. Stric Sam je "glodalec nad vsemi glodalci99 List kritizira vlado radi svoje politike napram uslužbencem New York. — (FP) — "Nai večji delodajalec dežele je naj-zakrknjenejši sovražnik NRA. Grehi Weira in Budda so v primeri z grehi strica Sama malenkost" S temi besedami karafctarizi-ra New York Evening Post v u-vodniku vladno politiko napram uslužbencem in brezposelnim. List, ki izpoveduje vero v NRA, kritizira vlado radi redukcije plač, odslovitve 26,000 poštnih uslužbencev in premestitve 4,-000,000 delavcev CWA v krušne linije s prvim aprilom. "Prijatelji administracije stoje preseneči nad bestijalnim nesoglasjem njenih pridig in kar izvaja v praksi. Da vlada ne more stalno uposlevati 4,000,000 brezposelnih, je jasno, jasno je pa tudi, da dokler bo sipala milijarde v naročje Wall streeta, ima lahko na plačilni listi te delavce vsaj nekaj mesecev dalj," zaključuje Evening Post Avstrijska ustava temelji na "božjem prava" Diktator Dollfuas, avtor nove u stave, je šel v srednji vek po vladno formo in dekretlraU da "vsa oblast prihaja od Boga Dunaj, 26. marca.--Osnutek nove avstrijske ustave, ki je objavljen v uradnem glasilu vlade, se glasi, da "vsa oblast v državi izvira od Boga". To znači, da Dollfussova Avstrija mora biti klerikalno-fašistična država, kateri (bo katoliška cerkev državna in privilegirana cerkev. Avstrija dobi "državni kulturni koncil", ki bo pod vodstvom katoliške duhovščine. Besede "republika" ni v ustavi, je pa določen predsednik, ki bo imel takšno oblast, kakršno je imel cesar Franc Jožef, ko je brez malega pred 90 leti «tri revolucijo na Dunaju. Pregsednik imenuje vlado, ki je samo njemu odgovorna in lahko sam spreminja ustavo in diktira zakone. Zakonodaj stvo bo v rokah štirih odborov, ki pa bodo imeli le posvetovalni glas. Vlada lahke razpiše volitve kadar hoče, toda te volitve bodo svetovalnega značaja—kakor Mussolinijeve volitve v Italiji! — in ljudstvo ne sme imeti noben« iniciative. Vse seje državnih svetov ali koncilov bodo tajne. Določena je najstrožja cenzura tiska, odra, radia in filmov, ki bo pod vodstvom duhovščine! Kdo ibo nasledil "prezidenta", o tem ustava molči. Točka v stari ustavi, ki je določala, da se člani habsburške dinastije m* smejo več vrniti v Avstrijo, je izpuščena v novi ustavi. To pomeni, da se Habsburžani lahko vsak čas vrnejo in Habsburžan lahko postane prezident" . . . NEWY0R$KI 'SLO-|V ROKAH BOGATINOV Pet bogatih družin ima 67,000 starinskih hiš; I* Guardla zahteva "moderniziranje" sta* novanj Ali je Roesevelt poravnal spor v avtni Williaiti Green, predsednik Ameriške delavske federacije, pravi, da je zadovoljen z načinom Rooseveltovega "socialnega inženiratva.*' Magnatje avtov ao tudi zadovoljni! Najmanj je zadovoljna delavska maaa v avtni industriji Dobili skrajšanje delovnlka in zvišanje plač ,— Boonton, N. J. — Dvesto delavcev pri E. P. Crew Co., ki izdeluje rastlinsko olje, in delavci pri Techart Plastic Co., ki izdeluje sodo za pomivanje, so s stavko dosegli zvišanje plač in 40 ur dela na teden. Izdelovalci srajc v VVorches ter, Mass., pa so v 12 tovarnah izvojevali .15-urni todnik in večje plače. Na atavki so bili tri tedne. New York. — Trije požari v famoznem si umskem predelu New Yorka, ki so v zadnjih par tednih zahtevali življenje nad ducat oseb, ao prisilili mestne oblasti, da so pričele z akcijo proti "požarnim pastem". Tudi javnost (časopisje) so ti požari in izguba človeških življenj opozorili na tragično stanovanjske razmere revnih slojev na vzhodni strani mesta. Mestna administracija je odredila, da morajo lastniki tene-mentov "•modernizirati" stanovanja, to je instalirati požarne izhode iz vaeh stanovanj ali jih bo pa zaprla. Lastniki, pet bogatih družin, ki posedujejo 67,-000 tenementov na vzhodni strani, v katerih živi nad milijon najrevnejših proletarcev, ao odgovorili, da bi izboljšave pomenile prevelike stroške oziroma zvišanje stanarine, na kar pa ni mogoče misliti. Tisoče tenementskih stanovanj je bilo že pred desetletji po oblasteh spoznanih za človeške pasti. V smislu zakona bi taka stanovanja morali izprazniti in jih podreti ali pa jih pred požarom napraviti varna. Ker se vlada nI zanimala za izboljšanje stanovanjskih razmer, je vsa leta pri tem ostalo in se razmera faktično poslabševale "Iz leta v leto. Situacija je sedaj ta, da Šivi nad milijon ljudi v pasteh in luknjah, od katerih ao mnoga "stanovanja" celo brez stra nišč, elektrike in brez plina. Prinašajo pa milijone letne stanarine petim najbogatejšim družinam v New Yorku — Winthropu, Astorju, Wendelu, Goeletu in Chandlerju. Največji posestnik tenementov je Winthropova družina. Poleg teh družin je v New Yorku več drugih bogatinov, ki so prišli do velikanskih premoženj na račun bednih stanovalcev na East Sideju. Vse te družine apadajo v mul-timilijonarski krožek "400" v Peti aveniji. Plutokrati tega krožka ne vedo, kako bi zapravili čas in denar. Presedajo jim tudi milijonske "partije" in blasfemične potrate in razkoš-nostl. In ko jim je La Guardia ukazal, da morajo pri tenementih napraviti varnostne naprave, so mu odgovorili, da jih raje zabi-jejo, župan pa naj skrbi, kam bo preselil stanovalce. I A! Astor je v mestu ponudil .'18 tenementov za ceno, "kakršno je pripravljeno plačati." Njegovemu pozivu, naj mu drugi landlordi slede, se ni nihče odzval." Fašisti v Italiji izvolili samomorilno "zbornloo" Devetdeset odstotkov "volilcev" odobrilo listo Mussollnljovlh 400 poslancev Izgredi proti fašistom v Franciji Pariz, 26. marra.—Včeraj so bili krvavi izgredi med levičarji in fašisti v Toulonu, Toursu in drugih francoskih mestih. Okrog :*0 o*«4> je bilo ranjenih. V Toulonu je 800 levičarjev rszbilo fašistični shod. — V Parizu Je zborovala organizacija vojnih veteranov, ki šteje tri In pol mi-lijona članov. Zastopniki te organizacije so odglasovali, da ve-terani stopijo kot "samostojni blok" v politično akcijo in da Iz-vojujejo 'Vetrto francosko republiko". Podjetniki niso dobili (njunkcijr San Frnacisco.—Okrajni sodnik ni hotel izdati injunkcij«, za Gibanje za občinske elektrarne katero so zaprosili lastniki pe- t W4«. kam proti razvaževalcem kru Madlson, Wls. — Pri volitvah ha. katerim je arbitracijski od- z. aprila bo 10 mest in dve vasi bor NRA prisodil večje plač* in glasovalo o gradnji skupne dl-krajši delovnlk. Podjetniki te- »triktne elektrarne, kar jim o-ga odloka niso hoteli sprejeti, mogoča novi zakon. 12 občin je ker pa niso dobili prepovedi pro- pa pričelo s proresom pred dr ti stavki, ki bi sledila, so se kon ^ tavno Public Krnice komisijo čno podali. ' i z*^revzetje privatnih elektrarn Rim, 26. marca. — Mussoli-ni jeva Italija je včeraj zadnjikrat "volila". Okrog 90 odstotkov takozvanih "volilcev" je o-dobrilo fašistično listo "poslancev", 400 po Številu, katere je Mussollni sam izbral in ki imajo nalogo, da se snidejo, odobrijo nov režim "cehovskega sveta" in potom odglasujejo za smrt Zbornice. Vsak "volilec" je dobil dve glasovnici: ena je bila "za" in druga "ne". Koliko glasovnic je bilo oddanih z "ne", še ne poročajo. Katoliška duhovščina Je bila zelo aktivna pri "volitvah" in prispevala Je zelo veliko glasov za poalansko listo. Zanimiv incident ae je dogodil v Pontinu, kjer ao volilni uradniki pozabili na 25,000 delavcev, ki izauševajo močvirje. Ko ao se spomnili nanje, je bilo že prepozno, da 1)1 jih poklicali na volišče. Tedaj je eden sam "zastopnik" teh delavcev glaaoval za vseh 26,000 . . . Pollolja^pozdravila" pošta« idiikiN Aretirala je voditelje konvencije poštnih nadomestnlkov Chicago. — (FP) — Konvencija unije poštnih nadomestnlkov, ki se je vršila zadnji teden v Chicagu, ni bila brez policijskega nadzorstva. Pri demonstracijah v Grant parku proti tiranski politiki i>oštnega de-partmenta napram uslužbencem je policija aretirala vse voditelje brez kakšnega povoda in jih držala v zaporu dve uri. Aretiran je bil tudi tajnik Civil Li-berties unije Tom McKenna. Za demonstracijo so imeli policijsko dovoljenje. . Namen teh reprisalij je bil, da z njimi demoralizirajo konvencijo in poženejo strah v de-speratru* nadomestnike, ki so prišli do zaključka, da je pet dolarjev tedenske plače bolje ko nič. Oblasti so najbrž dirni-li tudi napisi demonstrantov, od katerih se je eden glasil: "Ali Farley lahko živi a petimi dolarji na teden?" Ko je policija mislila, da so se v dvorano vračajoči poštni k i že razšli vsled aretacije voditeljev konvencije, Je slednje po dveh urah zapora izpustila, prav tako McKenna. Konvencije eno leto stare u-nije so si« udeležili zastopniki iz .'17 mest, kjer ima unija po-stojsnke. V resoluciji pravijo, če bi na pošti ne bilo toliko prl-ganjsAtva, ampak bi s« delo vršilo v normslnern tempu, j« dovolj dela za vseh 25,000 nado-mestnikov. Polovica teh Je pa bila zadnje čas<« odslovljena za nedoločen (•*s. Konvencija je zahtevala konec priganjaštvu in vzpostavitev normalnih delovnih razmer in starih plač. Apanitk* vlada l/puntl novraJ.nl* ke republike Madrid, 26. marca. — Apan-•ka vlada namerava na 14. aprila, ko bo obletnica Arpsriske republike, |x«ora v avtni industriji poudarja, da vlada ne priznava nobene posebne unije, ki naj predstavlja delavce; to Je zadeva delavcev samih, da si unijo izberejo. Ampak vlada zahteva, da delodajalci priznajo to pravico delavcem, da al lahko izvolijo za zastopnike pri kolektivnem pogajanju kogar hočejo in pri tirni izbiranju zastopnikov ne sme biti s strani družb nobenih diskriminacij. . - Arbitražni odbor Ima nalogo, da bo pazil, da rte bo krivice z m/bene strani. Ts odbor, ki bo odgovoren le Rooaeveltu, ims oblast, da razsoja, kollVo Je kate-ra delavska unija upravičena zastopati delavce pri kolektlynom pogajanju, V ta namen sme zahtevati od unije imenik članov in prav tako sme zahtevati od družin« imenik upoolonlh delavcev. Vse pritožbe delavcev zara di diskriminscij se rešujejo pred tem odborom, čigsr si»dež bo v Detroitu. Kskor poročajo Iz Michlgsns. niso delavci posebno zadovoljni s tom rezultatom s|sirs. Unija ni direktno priznsns in oatano še nsdslje njih privatna zadeva. Avtni dHsvri v Flintu, Mich . sploh niso hoteli čsksti izida po-gsjanj hi so sklenili, da zsatav-ksjo v pondeljek zjutraj. Voditelji avtne unije so nato telegrs-flčno iz Wa*Mnftona preklicali stavko In zahtevali, da delavci nsdsljujejo z delom. IMA mrtvih ns Jsponakrm Tokio, 26. msres. — fttovllo mrtvih pri potsrnl. katsatrofl v priataniščnem mestu Hakodatu Je paraslo na 1556 oseb. ^^ pomeni, da bodo vsi monarhlatl in ostali reskrlonsrjl ns desnici izpuščeni iz zsporov. pVofttm TOREK, 27. rPmOSVETA THE EN LICHTENIlBIfT IUMU) IN LASTNINA M4BOOMB rODrOBKl JBDNOTK •f hU _l UnikH 4rtov« (!«»• CM- ta >f----M-M m M*. IM* M M mm, fl M M uui. U**; f» Ckim— ta OUm* flM m mu UU. MU « H KUl l. t- M M. ralaa: for tlM U»IU4 ŠUtm imam Ckimmt m4 C*—* HM i--- CUUM« *u4 »•» rw •Matri« H- M *«•»«"•■ »rttajo A4*«rt»la« »Ui •cripU vili n«t ta HmIm h w, ta m htt • IMmi PBU8VKTA _____ H4T4I S*. Uital« A**-. ftaW. Wta^< MKMUKB Or TH* rTDBBATEO POKSS- Datum v n* primer (K«b. Ml. 19941, polr* v str« k Imvtia n« •aftlovu potim iatlBTT rtftftt Mroinlna PtMMvlU |>H»»ar let videli, da se socialistične demonstracije udelefi po deset tisoč ljudi ali več. ter da so oni v o-grrmni manjšini. Toda nam. sto t gu skušajo razbiti socialistične vrste s tem. da pošiljajo svoje printuAe na seje raznih podpor» nih društev in strokovnih organizacij ter z zahrbtnim delovanjem skušajo preprečiti, da M] su članstvo udeležilo scciaMstič-ne proslave. par let se je pripetilo, da so komunisti sklicali za časa so. cialistične povorke shod v Hed Arrow parku sredi mesta, kjer so potom svojih strupenih it1 ru» hov najtadali socialistično stranko. poftebm pa še naše vodilne sodruge. To Imenujejo M fan«. tikl razredni boj Medtem pa kri čijo o »notni fr<>ntl proletariata! Dovod k I v Nemčiji in Av«tri. jt ao tali komunistom povod, da ka na napaki* socialdemokrat« v v teh dveh deielah. katere Moci^tali širom sveta priznavajo. kakor jih priznavajo sami veditelji v N mčtjl in Avstri I Toda katero gibanje, zasnovan«" na tako »iroki podlari, je bilo še ktiai br>« naimfc* Kjt pa ie bile i dol!'nih ret ali- ij milijonov •^♦nških kt munUlov na ran Ta-šittlčnega pokolja v Nemčiji? Pred polomom so metali social- demokratom polena pod noge. Dokler je bil še čas za to, so odklonili vsako sodelovanje, vsake solidarnost s socialdemokrati, toda, ko je bilo ie vse izgubljeno, so hoteli proglasiti generalne stavko. Sodaldemokrati so jih pozivali, naj delujejo z njimi za ohranitev tega, kar si je delavstvo pridobilo potom tako težkih bojev. Njih namen je bil, da si na podlagi te svobode, kolikor so je uživali pod republlčansko vlado, pridobijo še več svobode in še boljše postave, toda komunisti so hoteli imeti vse naenkrat in so zgubili vse naenkrat Tudi na Dunaju ni bilo komu-nistpv nikjer, ko so socialdemokrati umirali na barikadah, ka kor jih sedaj ni nikjer, ko se tisti socialdemokrati borijo z orja škimi silami za zopetno pridobi tev izgubljene svobode, katero jim je nudila prejšnja republi čanska vlada. Komunisti so kričali glede napak angleške delavske stranke in baš ta stranka stoji sedaj pred končno, odločilno zmago. Napadali so in še napadajo škandinavske socialdemokrate kateri ao deloma že izvojevali svoje zmage in stojijo skoro že nu vrhuncu moči, toda ne upoštevajo pa dejstva, da so bili bal komunisti tista sila, ki je preprečila v skandinavskih deželah še večje delavske zmage in to potom svojega radikalnega delovanja. Komunisti vidijo vse napake samo ne one svojih sodrugov na Madžarskem, v Italiji, Bolgariji in drugod, kjer so v vsakem slučaju baš oni omogočili zmago tiranije in povzročili razmere, v katerih je vsako de!avsko gibanje nemogoče. Komunisti so kakor Burbonci — ničesar se ne nauče In ničesar ne pozabijo. Njih pojmovanje razrednega boja sestoji iz zmesi teoretičnih fraz, praktičnega udejstvovanja pa ne znajo in ne bodo nikdar znali upoštevati, predvsem pa so ne bodo nikdar naučili razumevati dejstva, da taktika, ki je mogoče dobra za Rusijo in bi bila dobra Ali u-mestna za balkanske dežele, ni uporabJjiva v mode rnih kapitalističnih državah s trdno organi-' zirano in do zob oboroženo bur-žuazijo.—Fr. Novak (16). Vabilo na shod We»t Allla, Wls.—Mnogo je šf< ugibanja, kdaj bomo delavci dosegli enakopravnost. Nekateri menijo, da smo delavci enakopravni v volilni koči, ko naši glasovi prav toliko štejejo ko glasovi drugih. Dogajalo se je in se še dogaja, da volilcl oddajo svoje glasove tistemu, ki največ obljubi in pri tem so dostikrat prevarani. Spominjamo se Še, da so volil-ci drveli za pok. predsednikom VVilsonom, ko je obljuboval, da bo razbil truste, vemo pa tudi da tega ni storil. Dalje je obljuboval, da se Amerika ne bo udeležila krvavega klanja v svetovni vojni, če bo ponovno izvoljen zgodilo pa ne je ravno obratno in posledice "nevtralnosti" so š( danes vidne. Prišel je' Coolidge, ki je dal dober zgled drugim s svojo molčečnostjo. Pokazal je, da se dt narediti mnogo dobrega za deželo, Če predsednik molči. Za njim smo dobili Hoovra, ki je govoril da so Združene države na take trdni podlagi, da je govorjenje o slabih časih nesmiselno, kajti I to vse je le domišljija nezadovoljnih socialistov in drugih prek ucu hov. Sedaj je na krmilu ameriške vlade predsednik Roosevelt, k? nam je dal "new deal". R. Can-non, demokratski kongresnik, je nedavno rekel, da je Roosevelt izmed vseh predsednikov, ki jih je imela republika, najslavnejši in njegova moč je večja od Stalinove in Mussolinljeve. Menda zato, ker ima Roosevelt diktatorsko oblast, da je določil de-lavcem minimalno plačo 40 centov na uro v severnih driavah, v južnih pa celo 28 centov. Sedaj ko vidi, da delavci pri beraških plačah stradajo, pa apelira na delodajalce, naj jih zvišajo. Na obljube se ni zanaSati, kaj-ti pri vseh obljubah delavstve še ve, da se te zabave udeleže v velikem številu. Film bo nedvomno zanimal vsakega, ker nam bo pokazal domače kraje, katere smo zapustili pred leti. Na svidenje na prireditvi pevskega društva Jadran!—F. Staničak, član." LISTNICA TR^DNISTVA Chisholm, Minn., Naročnica. — Potreben je popolen podpis. Pred nedavnim je bil priobčen v Ameriški Domovini dopis neke rojakinje, ki sliši na ime Rose Zupančič in ki je v tem svojem dopisu protestirala proti temu, da bi na nam podeljeno fliko sveta v Rockefellerjevem parku postavili soho Ivana Cankarja, ter se je ogrevala za to, da bi tjakaj postavili kip škofa Friderika Barage in po možnosti še kak ducat "bolj zaslužnih" Slovencev kot je bil Cankar. Ob ta dopis, ki je nedvomno dobil blagoslov šenklerskega papeža brez tiare Lojzeta in sploh cele črne garde, se je spotaknil v Enakopravnosti neki Janko Bambič, ki je vse skupaj temeljito osmešil. To naši črni gardi seveda ni bilo niti malo všeč in urednik Lojze je v njenem imenu glasno protestiral v dveh uredniških člankih, s katerima je ponovno potrdil našo trditev, da vlada v gornjem nadstropju uredništva A. D. popoln bankrot. Lajze je v svoji sveti razka-čenosti, ki mu je popolnoma skrhala uma svetli meč, srdito mlatil po Enakopravnosti in njenih dopisnikih predvsem zaradi tega, ker pišejo samostalnik "bog" z malo začetnico, kar je po njegovem mnenju strašen zločin, blasfemija in ne vem kaj še. U-redniku Lojzetu je sicer gotovo vseeno, kakšno začetnico kdo rabi pri pisanju "boga", toda on misli, da bo na ta način lahko nahujskal slovenskemu Rimu vdane ovčice proti našemu naprednemu elementu, kar seveda ni lepo niti pošteno, temveč hudobno in podlo; no, Lojze se ne briga za etiko ' in poštenost v žurnalizmu, njemu je glavno, da doseže svoj namen, pa če so sredstva za dosego tega namena še bolj nečedna. * Vendar pa je to pot izbral zelo slabo orožje, katero je poleg tega sukal tako nerodno in bedasto, da se mu morajo smejati tudi tiste ovči ce, katerim je fašistični Vatikan pustil vsaj še trohico sposobnosti za mišljenje. Stvar, ki je prav tako bedasta kakor je namen zloben, vzbuja v človeku nehote vprašanje, kako je mogoče, da se najdejo med nami ljudje, ki so pripravljeni požirati in odobravati take perverz ne izrodke bolnih m ožgan, ka kršnih človek no bi pričakoval niti od bolnikov v umobolnici? prednjaki se nočejo brij idejo "kulturnega vrt*" po zatrdilu samega komedija. Jožetovim ugotovitve sproti je treba postaviti ugotovitve: zadeva "JUgu skega kulturnega vrta" vse od svojega početka na* farsa in večina ljudi, ki zavzela za uresničenje te je to storila iz golih stičnih nagibov in i«^ njih iskrenosti bi bii0 b^ no delo; napredni element slutil, zato se je držal r« rano, in danes ve, da 4 niso slepile. Govoričenje < rodu" in njegovi "izbiri" j tanje peska v oči; dejstvo reč je, da imamo skupino stavnikov klerikalizma, ki nuje sama sebe "narod" ij ni, da bi moral narod vzet ko njeno izbiro za svojo, i Barage: postavite ga tja, 1 čete, saj vam nihče ne Napravite še eno božjo p< vam bo imenitno služila ko pagandno sredstvo tudi v ni politiki koritarstva! j Cankarja ugotavljam, da kar res ne spada na prosti je zavit v meglo hinavstvi iskrenosti in koristolovstii stavite tja kogarkoli, le 1 ne, ki je v svojem življenju verno ljubil svoj majhni, | ževani in teptani narod, d bolje ni mogel in ki je taki izprosno sovražil pijavke naroda kmetov in delavce živi v s#ncl Triglava, Grii cev, Gorjancev, Nanosa in horskih vrhuncev! Njemu 1 bilo prijetno tamkaj — na zaplati sveta v Rockefellerj* parku. Bolje je, da ga in nam, da mi njegovi sohi n mo primernejšo mesto. Ti pravite — saj mislim, dji bo storili z velikim veseljem, soha ubogega Cankarja vi vsem videzu hudo peče — pa mirno nadaljujte svojo medijo s /'kulturnim vr brez njega. Kaj bi se spotikali obeu se norčevali iz njega, ki m niti ne more! Ivan Jontez-Podgoričan, Pripis:—Ker že naši klel ci na vsak način hočejo škofe v "kult. vrtu", jim a jem, da vpoštevajjo tudi Tomaža Hrena, ki se je pi vil pred zgodovino s ten je uničeval na grmadah slovenske knjige, kar je dvomno bilo jako "kulti delo in naši kulturi v -'ko —I. J. P. O vprašanju "kulturnega vrta" je te dni spregovoril tudi znani fanatični črnogardist Jože Grdina, ki je v svojem dopisu v A. D. z dne 21. t. m. povda ril tole: soho Ivana Cankarja so nam poslali, ne da bi narod zanjo vprašal; "narod ni izbiral, naroda se ni vprašalo," ali hoče Cankarja ali na pr. škofa Barago, ki je po Jožetovem mnenju storil za slovenski narod precej več kot Cankar; Hrvati in Srbi bodo postavili v "Jugoslovanskem kulturnem vrtu" spomenika dveh škofov in Slovenci se veda ne smemo napraviti na ameriško javnost vtisa, da nimamo nobenega škofa v svoji zgodovini; Baraga spada v "kulturni vrt" in Jože je grozno vnet zagovornik te ideje; naši na- Zmaga krojaške or| zacije v Clevelani Velika neunijska firma se la po enem letu boja Cleveland, O. — Velika 1 ška firma Joseph & Feisi pri kateri dela nad 1600 ( cev, je po kratki pa milit stavki kapitulirala prul An mated Clothing Worker» d To družbo je unija »mJ vala več let in od zadnjega] ja vodila intenzivno kam| za organiziranje. V pn kampanji pred nekaj « družba zaprla tovarno u 11 sece in uspela v svojem pi nijskem boju. Tudi v 1 kampanji je zagrozila. mestila tovarno iz rVveU T: ga b'ufa sicer ni izvodu, dar pa je odslovil« ve * J radi unijskih aktivnosti. I pr~d par tedni odslovili J Melba, so delavci zastal*" odstotno. - Na posredovanje pokW" ga delavskega odbora * « i pristala na refer n'l«» . I izpadel 1216 glasov z« j unijo in 402 fi«'™' w ' sko unijo. Amalgama' j »odai lotila Richman H^ i med zadnjimi antiu^J* ' njavami v Uj indu^tnj^ Irke* odpovedal pooojMo ..j Mil Wa«hingtnn. — f k fllllBUfca ne*re*a prt lhitoaqueju. lowa. IKa /rlemi»ka delavca *ta izgubila življenji nik Ick( n! odp^ zrc moč vesela in garala za- \r in kjer »ta mogla. Nju-^tvice J« P,t 0 da bi lahko živela druž- pa sta hodila tudi k tnejšim kmetom delat, da j zaslužila. Ponavadi sta rila tako, da je ostala že-i. ko je Sel mož delat ali ktno. Ce pa je žena delala je od časa do časa domov pogledat, kako je 1 , je bilo tudi v soboto 3 Mož je odšel delat v vi I posestnika Smrekarja x je delala blizu hiše. Vsa-ure je šla žena pogledat , Dopoldne je prišel en idi oče z Vinograda domov kom ter se malo pozaba-ijimi, nato pa spet odše' fena je videla moža, da je U, pa je počakala kakšno ikar je šla spet gledat v ;0 je prišla do hiše, pa se idila, da je vse tako tiho BO. ii j«, da so otroci zaspali je odprla vrata, je planil tfrupen dim, ki ga je bila iko polna, da ni razločila 5tov. Naglo je odprla ok-to pa skočila k zibelki, v j« položila Mimico in Ton-ba sta ležala nepremično i mrtva. Najstarejši otrok ežal v postelji, kjer se je lejo skrival pred dimom. L je ležal zdaj nepremično, je vsa obupana znosila o-?en tčr začela klicati na Prihitel je mož in prihi drugi delavci iz vinogra-r skušali obuditi otroke k ju. Hčerkica je bila že mr-Bčkoma pa je še utripalo ! drgnjenjem in umetnim «n so poizkušali obuditi i je Tončku kmalu utih-ee, najstarejši Franček pa parkrat odprl oči ter po-•taršejn tudi umrl v njih o je prišlo do te strašne Nad močno zakurjeno »o se sušile mokre plenice. Nle na peč ter začele tle-fcnadoma je bila vsa soba dima. Franček se je skupiti dima s tem, da h* il pod odejp, a dim je pro-li do njega. Vse se je zgo-Pfcli uri od očetovega od-materinega prihoda. V Knih staršev, ki ho se ta-trudili za svoje tri t* otroke, so stale na mr-P odru tri majhne krste: pinica. ob straneh fantka P «n Tonček. **** timetntokega dela ' 'h"* Vere. - Članica dramskega gleda-a V.-ra j raznoj« le-n,c" no cra odrskega tr 10.'etnico, kar na-'J^jaji-kem odru. V tvaf>|g like, ka-*i\eli š; dolge u da «" • Nji nu pot ka. \suj» po ni"'I kalami in t /K se j 3 bi I» ih* ženskih rnlp , nt n «1r|:f*. Miš! a x iaU« ta ir »•Urtla I ! ""f ''•ločila \ ll 'J 't Ifp n«m je izje« eljala te JagOsUftJ*) svojo namero: igralka hočem biti. Ravnatelj ni vedel, kaj naj počne z njo, poklical je ravnatelja dramatične Šole na dunajski akademiji. Marija Vera je bila sprejeta v šolo, dobri dunajski profesor pa ji je rekel: "Mnogo vztrajnosti bo treba, če hočete postati, tujka, tragedinja v našem jeziku. In če se zgodi, bo to zame čudež. In potem, če u-apeš, boš pripeta na kri t našega poklica". Marija Vera je napravila čudež. Dovršila je šolo in bila takoj angažirana v Curih in njena prva vloga je bila Ivana Orleanska. V Curihu se je tudi omožila z nekim baronom. Potem je bila angažirana v Mann heim, od tam je prišla v Berlin, kjer je igrala z Moissijem, We-generjem in Ressermannom, svetovno znanimi gledališkimi u« metniki. Odtod je gostovala raznih evropskih mestih, gostovala je tudi v Petrogradu. Vojno je preživela v Gdanskem, potem se je vrnila za nekaj časa v Švico, nakar se je vrnila kot zrela i-gralka z velikim repertoarjem v domovino, bila nekaj časa igralka v Belgradu, pred desetimi leti pa je prišla v Ljubljano ter je od takrat ena prvih naših dramskih igralk. V teh desetih letih njenega dela med nami je ustva rila celo vrsto ženskih vlog, pa naj si je bila katera še tako neznatna, Marija Vera jo je dvignila. Udejstvovala se je tudi kot režiserka in to predvsem v Ibse novih dramah, ki obravnavajo ženske like. Dne 3. t. m. je Udru-ženje gledaliških igralcev priredilo proslavni večer Mariji Veri. Jubilantka pa je za to priliko sama dramatizirala ter zrežirala Tavčarjevo "Visoško kroniko ter igrala v nji glavno žensko vlogo. Gledališče je bilo nabito polno, prišla je publika in prišl so zastopniki raznih ustanov in korporacij. Pred predstavo so na odru pozdravili jubilantko zastopniki raznih ustanov, prebra li so pozdravne brzojavke z vseh strani ter poklonili jubilantk polno šopkov in vencev. Publika je jubilantko iskreno pozdravljala. Umrl je v Mariboru 63 letn kaznilnidki zdravnik dr. Franc Jankovič, po rodu iz Vitanj. Kot zdravnik je služboval v Ljubljani, na Dunaju, v Konjicah in nato v Kozjem. Tam se je priče politično udejstvovati ter je bi poslanec štajerskega deželnega zbora, L 1911 je bil izvoljen tudi v državni dunajski zbor. Po pre-vratu je bil klerikalni poslanec v Belgradu in 1. 1920 tudi mini ster vere. Potem se je umakn iz političnega življenja ter postal kaznilniški zdravnik v Mariboru. Dne 2. marca je zadet od kapi umrl. Izseljenske milijarde. — Izseljenske organizacije so imele 4. t. m. občni zbor v Zagrebu. Kaj vse so govorili na občnem zboru, vas ne bo zanimalo, zanimalo pa vas bo, kar so govorili o prihrankih izseljencev, ki so izgubljeni, bodisi v tujih bodisi v domačih denarnih zavodih. Izseljenci so težke milijone prihra njenega denarja zgubili v ameriških 4pnkah, zaprta pa jim je tudi pot do denarja, ki so ga pošiljali dolgo vrsto let jugoslovanskim denarnim zavodom. Take so izgubili izseljenci po podatkih izseljenskih uradov in organizacij nad 25 milijard dinarjev svo-l jih prihrankov. V jugoMlovan-| ske denarne zavode so poslali i* sel jene I v zadnjih 15 letih okrog I 15 do 20 miMjard. kar pomeni | Ua je prejela nato država od njih trikrat Vač zlata, kakor pa od raznih zunanjih posojil. "Jutro" ki poroča o trm občnem zboru, ji napisalo dobeicdno takole: "izseljenske dcnlrne pošlljitve dvignile vrtdnoil na*? valut« ter pokrivale mnctfc plačilne bi/ lanre. S p~šil anj m In vlaga nJem toMklh vsot s j pokazali iz feljenci od vsega začetka najv-7.4 upa njo v domovino, kar pt so izkoriščal! pri mnogih ci mar nih za v od IV rrznl fpikulani Prihrank* »o vlagnll izielje:ci * denarne ravo e v trdnm nam nu. Ha fin ne bHo dvigali bie? prospeh svojih eksistenc, ki sc si jih ustvarili- v tujini, v še večji meri pa za podpiranje svojcev v domovini. Baš, ko so se >ričele v. tujini rušiti z velikim trudom in žrtvami pridobljene eksistence, izseljencem denar vložen v denarnih zavodih, nI bil več na razpolago. Zakon o izplačilih izseljenskih vlog pri bankah, ki so prišle v plačilne težave, je prinesel korist in pomoč e nekaterim izseljencem-vlaga-«ljem in še vedno ni uveljav-jen v polni meri. Izseljenci zaradi tega upravičeno zahtevajo popolno zaščito svojih denarnih vlog in sploh uvedbo sistema, da pri denarnih zavodih ne bodo i-meli več glavne besede akcionar-, ii, ki so napram vlagateljem dali relativno le male prispevke v ob-iki akcijskega kapitala." — Tako piše "Jutro" o tem občnem zboru in njegovem razpravljanju o izseljenskih prihrankih *rotesti na tem bančnem zboru »roti bančnemu sistemu pač ne >odo pomagali nič. Značilnost )ank je, da poslujejo s tujim kapitalom. Umor v Tuhinjski dolini V soboto 3. marca so našli kmetje v vasi Buč v Tuhinjski dolini ob gozdni poti nekega mladega moškega mrtvega, ustreljenega. Ležal je v mlaki krvi, tiščal roke v žepe, kar dokazuje, da je bil človek ustreljen iz zasede, nepričakovano. Nekdo ga je pričakal skrit za drevesom ter ga od zadaj ustrelil. Fant se je zgrudil mrtev na tla. Sele v pondeljek 5. t. m. so u-gotovili, da gre za 29 letnega Filipa Gerbca iz vasi Pšajnovice v občini zlato polje. Ustreljeni Gerv bec je bil znan kot pretepač in sirov človek, ki so ga mnogi sovražili. Zaradi tega domnevajo, da ga je ustrelil kdo iz maščevanja. Ker je vedel, da se bo vračal ponoči skozi gozd v do-mašo vasico, ga je pričakal in u-strelil. Morilca doslej še niso mogli izslediti in ni nobenega suma, kdo bi bil. Samomor služkinje V soboto 3 t. m. zvečer je neka gospa na Ambroževem trgu ob Ljubljanici začela klicati na pomoč. Klici so prihajali iz struge Ljubljanice, po kateri se je tisti dan valila umazana voda ker je mnogo deževalo In so morali odpreti jezove, da je tekla voda skozi mesto. Opazila je v črna Ii*H irMga kliro-fašizma V imenu božje pravičnosti, v imenu stanovske države, v imenu pa peskih enctkllk in v znamenju križa — je avstrijski kle-rikalizem in klerofaštzem: , napadel svobodo in demokracijo, ustavne pravice in svobod-ščine avstrijskega ljudstva v ce* loti in delavstva še prav posebej; je dal proti borcem za vse te človečanske pravice streljati s puškami, topovi, havbicami, spuščati proti njim strupene pline, metati vanje granate in mine; je dal streljati na stanovanjske hiše polne otrok in žena s topovi brez ozira koliko smrtnih žrtev je to zahtevalo; je dal pognati klerikalni rabelj Fey v zrak dve stanovanjski hiši polni delavskih žena in otrok; je obesil težko ranjenega borca za pravice Muenichreiterja; je gonila klerikalna vojska pred seboj delavsko deco in žene, da bi mogla izza njih strelja ti na za svobode se boreče delav ske može in očete; delujejo v klerikalni Avstriji izredna sodišča in gospodarijo vislice v znamenju smrtne ka zni, ki jo je uvedla ponovno avstrijska klerikalna vlada v obrambo svojega klerikalnega de la, Avstrija pod vodstvom in vplivom socializma sploh ni po trebovata niti poznala smrtne ka zni; dobiva klerikalni rabelj te naj. višje avstrijsko odlikovanje za morijo borcev za svobodo; se onečaščajo spohiini borcev za svobodno avstrijsko republiko; se razpisujejo nagrade na glave borcev za svobodo, da se "u-trdi" morala klerikalnih manj-vrednežev; se kradejo delavstvu domovi, tiskarne, banke, listi ter se poklanjajo onim, ki so z nasiljem porazili borpe za svobodo; se kršijo vsa katoliški cerkvi in papeškim enciklikam najsvetejša načela zasfebne lastnine; se gonijo rodbine brez hrani-teljev, s hranitelji-junaki, padlimi za svobodo in s hranitelji-ju-naki, ki trpe v zaporih — vdove in sirote iz hiš, ki jih je postavila njihova laBtna, svobodno izvoljena občina, na cesto; | odlikuje tudi nad vse katoliš živali la it ka) chez pa je odgovoril nekoč na « MlitaraHT domaČi vprašanje, kaj naredi, če se ga w r**1 B oti prehlad: "Prav nič. Ležem v posteljo" — kar je menda res še najboljša metoda. Seveda pa se bo človeški duh vedno trudil, da bi našel kaj zanesljivejšega tudi proti tem bo-eznim. Med veliko epidemijo hripe 1. 1918. so n. pr. ugotovili, da se bolezen skoraj ni lotila de-\vcev, ki so delali v tovarnah, katerih trak je bil prepojen s klo-rom. Na tej podlagi sta si dva ameriška vojaška zdravnika 1. 1924. izmislila zdravljenje prehlada i rahlo mešanico klorovega plina. Tudi predsednik Coo-lidge je poskusil s tem zdravljenjem in uspeh je bila njegova izjava, da se rajši desetkrat prehladi, nego da bi samo še enkrat hotel dihati klorov plin.. Nekaj časa so si obetali veliko od obsevanja z umetnim višinskim soncem. Propaganda za to obsevanje je bila velika, toda potem se je Izkazalo, da se Človek z ultravioltstnlmi žarki prav nič ne obvaruje teh bolezni — kvečjemu da si hoče malo utrdi zo-per prepih. • Ce kakšnih dvanajst let poskušajo dobiti kakšno cepivo, ki bi zaleglo zoper nahod, hripo in druge podobne bolezni. Povzroči teljev teh bolezni ni videl sicer še nihče, vendar so zdravniki trdno prepričani, da so zanje posebne kužne glivice. To bo tudi .resnica. A če je resnica, potem bi se dal izdelati tudi serum zoper te glivice. Baš pod vodstvom že omenjenega ameriškega zdravnika in kemika dr. Docheza se vrši v tem pogledu Že od 1. Ift24. žilavo eksperimentiranje na Kolumbijskem vseučilišču. Cepiv na podlagi teh eksperi mentov uspeha doslej ni nilo. pravega uspeha doslej ni bilo. Tako cepi newyor*ka telefonska družba že več let kakšnih 1000 svojih nameščencev s takšnim cepivom. 50 odstotkov cepljencev trdi, da jim pomaga, 40 odstotkov ne priznava nobenega učinka, 10 odstotkov pa Ntrdi, da jim je cepljenje bolezen naravnost povzročilo. Metoda je torej ze-lo nezanesljiva. Toda v zadnjem času so baje našli cepivo, ki daje boljše rezultate. Koliko resnice je v tej trditvi, bo treba št videti. Ljubljanici po vsem videzu mlado žensko, ki so jo valovi nesli s sabo. Na mostu čez Ljubljanico se je zbralo mnogo ponočnih pasantov, a rešiti utapljajoče ni mogel nobeden. Kdo je samomorilka? Najbrže 21 letna služkinja Marija Šint-lerjeva, ki je služila pri Dejako-vi družini na Vidovdanski cesti. Ta je naila naslednji dan zjutraj na kuhinjski mizi listek, ki ga je napisala služkinja in kjer pravi: "Ne žalujte za menoj. Grem k svoji dragi mamici, ker mi ni več živeti. Mimica Sintlerjeva." Gospodinja je stvar sporočila policiji ter povedala, da je bila njena služkinja zadnje čase vsa potrta, to pa zaradi smrti matere in zaradi težkih domačih razmer. Doma je bila služkinja v Ravnah. Trupla utopljenke še niso na Šli. Gotovo ga je Ljubljanica od plavila v Savo in ga bo reka naplavila kje niže na breg. Potem bodo tudi lahko ugotovili, ali je utopljenka res Sintlerjeva. ka Madžarska avstrijskega rab-Ija Feya z najvišjim madžarskim odlikovanjem v čast klerikaliz-ma; blagoslavlja in vodi avstrijski kardinal pogreb onih, ki so morili borce za svobodo, njih žene in deco; : dobiva avstrijski visliški kan-celar blagoslov od namestnika sv. Petra in se veseli svoje "zmage" ves reakcionarni svet. Vse v znamenju ljubezni do bližnjega! X- Cepljenje proti prehlade Proti prehladnem boleznim je nešteto pripomočkov, p katerih so njihovi očetje vedno'trdili, da pomagajo brezpogojno. Resnica je pa ta, da nimamo nobene zdravilne metode, ki bi bila v tem pogledu zveličavna. Neki stari zdravniški nek pravi: "Prehlad traja 14 dni, če ga zdravimo, in dva tedna, če ga ne zdravimo." Znani ameriški zdravnik dr. Do- Kdo Jokdo« Oklu Bogastvo je v rokah par tisoč bogatih družin Columbus, O. — Posebna dr žavna komisija, ki preiskuje kdo je kdo v Ohlu, je objavila sle dečo senzacionalno v<»st, nanaša joča se na koncentracijo boga-stva: "75 odstotkov vsega produk tivnega bogastva v državi j« i rokah petih odstotkov davkopla čevalcev" poroča komisij«. "10 odstotkov davkoplačevalcev — davkoplačevalcev, zapomnite — pobaAe 83 odstotkov vseh letnih dohodkov in manj ko dva odstotka davkoplačevalcev poba še nad 60 odstotkov letnih do hodkov." Z drugo besedo: par tisoč dru Žin pobafte več kakor vsi ostal Ohijčanl skupaj. To poročilo po kazuje Še večjo koncentracijo bo gastva v Ohlu kakor velja za de želo na splošno. Najbrž zato, ker je bazirano na podlagi števila davkoplačevalcev. Na splošno je situacija v Ohlu najbrž sllčna ko j>0 vseh drugih državah. vam« Kot lovski plen naletimo na divjega konja, prabivola in divjo kozo že na jamskih slikarijah stare kamenite dobe, najstarejša domača žival pa je pes, ki je postal to bolj sain po sebi nego po človeški pomoči. Njegova prednika volk in šakal stlčeta še danes za odpadki okrog nomadskih taborišč in človeških bivališč ter svarita človeka s svojim \ulenjem pred nevarnostjo. To je bil tudi vzrok, da se je začel človek zanimati zanju in ♦ sredll iz njiju prve pasme psa, ki jih najdemo v Evropi že 7000 do 5000 1. pred Kr. Ena izmed teh pasem, volku podobna doga. se je razširila preko Evrope in Sprednje Asije (Mesopotanilje) do Egipta in je v prvotni obliki izumrla, živi pa še danes v neki podobi bernardinca in turkestan-skega ovčarja; druga pasma, neka vrsta špica, se je razširila do Julne Afrike in jo dobimo še danes. Is šakala je v Egiptu nastala neka pasma hrta, ki živi še danes v podobi iblza na Ka-narih. Sam |h) sobi se je udomačil tudi prašič, kije v staromesopo-tamsklh mestih Imel vlogo Čistilca cest. Najstarejšo upodobitev najdemo na slikah skrivnostne kulture Mohendža Dar« ob Indusu iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Udomačenega prablvoln najdemo upodobljenega že n« mozaičnem frlzu svetišča E1 Ub«ld pri Uru (4000 let pred n. št.) In sicer v zvezi s pravilnim mlekarstvom, zebuja pa najdemo že v Mohendžu Daru. Ovco n«letimo v močno različnih pasmah že 3000 In več let pred n. št. Udomačili so najprvo ovco brez volne, ki Je Imela obsežno pradavnlno med Sredozemskim morjem, Bajkalsklm Jezt-rom in Indom. Nordijski mostlft-čarji so udomačili tudi že pasmo volno. Koso, ki je nastopal« vedno v zvezi z ovco, najdemo u-podobljeno kot domaČo žival Že v Uru (3000 let pred n. št.) Konj Izvira 1« srednjeazljsklh step, kjer rabita njegovo meso ln mleko nomadskim ljudstvom še danes za hrano. Udomačili so ga najprvo v zupadni Aziji in južni Rusiji, kjer je njegova pr-votna, divja oblika, tarp«n, Izumrla šele v preteklem stoletju. KakAnih 5000 let Je star relitf iz Tel Halafa, ki kaže konj«, ki Je v prožen v bojni voz. V Uru so istočasno upodobili tudi že mulo, ki predstavlja križ#njo med konjem ln oslom. Konja so prvotno uporabljali mend« UkljuČ-no kot vprežno žival za bojne vozove, šele pozneje za druge vozove ln za Jeio. Za poljedelske svrhe pa ga niso. uporabljali v Vsem st«rem veku. fw*r le Voditelji mroglh denar 'V |5tt se rs 7r.\ -o ra \ n/.n i vi Intcm in vloge v pr stavil* nri 'lekarn h M skcionar« . Svoje pr' bankah so iz »eljenci krvavo potrebovali1 "HMRtNI ŽARKI" PROTJ MRfjSHlJ Njih uporaba v praktičnem Živ« I JenJu Iz Moskve poročajo o zanimivih poskusih z znanimi "smrtnimi žarki", ki bi Jih neki Izumi-telji tako spremenili v najsll-nejšl pripomoček za vojne n«rn«-ne. Kakor Je razvidno Iz moskovskih poročil, teua smotr« vojni tehniki A« ne bodo tako krnslu dosegli, pač pa dajo smrtni i žarki že prav izdatno uporabiti J v boju proti rnKiSU. V vrt, ki »o ga napi. d le gi»senlc(, so postavili na vlAje mcitoJI, pr> 1 rllnik za te žarke In že po dveh {sekundah so opazoval!, da padajo gosenice in drug« golazen z nntlin mrtve na tla. Večjih ŽU-;*e k žarki sicer nl*<> ubijali. P«^ pa so Jim bili zelo nepHjctnl ln ■o se pre I njimi raJAl umakni'« drugam. Zanimivo up« ral?o o na*ll tem žarkom z« odpravo mrčesa Iz i — oblek, ('m se is rede uši v o-bitko, Jih Je kar U»žko spraviti \t nje In te skoraj camo z upo-4 robo vre!? , zaradi katere pa trpi oiilerka Sni lnl žarki pa sn I v nekoliko nfffcumlah umorili grdi mrče«, in bi«*" jih pri Um "i 'oviralo. Pri nekem p<»*kumi so poitavili na iM*«< jro/ei»l<«, a /Miki bo Jo ubili i dv#h sekun-Idah. _ NirotiU najboljši Mladinski lial. W*—esede, so zdaj dolžili Hestro. Psovke ho kri(*li za njo. Svojega moža je pognala v smrt. Prejemala je sramotilna pisma. Zavedajoč ne se krivde, je ključavničar strmel arepo naravnost predse, kadar je zjutraj ali zvečer prečil dvoriiča. Tudi zgoraj so govorili Mamo najpotrebnejte. Že- na je opravljala preden se preko svoje delo. Tedni minejo, takega žalostnega dogodka znajde življenje spet v svojem običajnem toku. Kmalu i> se sostanovalci spet pozdravljali s ključavničarjem na stopnicah, in sestri so samo le ob izrednih prilikah očitali, kaktna je. Na primer takrat, kadar se je hotela poslužiti svoje pravice do pralnice, katere uporaba je bila že stalen povod za pričkanje med strankami. Dalj je trajal boj med obema fantoma in vso ostalo otrolko tropo. Vsajc dan po večkrat sta se z njimi stepla, braneč svojo mater pred paovko, s katero so ju zmerjali iz vseh kotov in vrat: "Tvoja mati je koruznica!" • Ana je stala pred odprtim predalom. Ležala je na divanu, nevede vstala, tla k predalu in je stala zdaj tu, strmela v predal in ni vedela, zakaj. Sele ko je orumenelo dopisnico, na kateri je bila vojalka oblast pred itfrimi leti sporočila, da je Rihard padel, držala že v rokah, jo je spreletel vroč udarec skozi vso telo. Njene oči ao brale. Toda — saj mora vendar vsak hip stopiti skozi vrata, je pomislila v nenadni zgrozitvi sreče. "Veste nemara tudi, kaj sem doživela pred svojo poroko, kot mla dekle in kot otrok?" Ah tako, to je bilo takrat! ... Da, vedel je vse. Več kot kdorkoli na vratu, več kot je ve-* d t'I h ona sama o sebi. Pač zato, ker jo je imel tako zelo rad. Samo njega hoče, vse svoje žive dni samo le njega. Kaj drugega sploh nI bilo mogoče, na kaj drugega sploh ni mogla niti misliti. Tu je bilo nekaj pred mnogimi leti, mnogimi leti, v daljni preteklosti. "Padel dne 4. septembra 1914." In od tistega je ostalo le tole. Tale dopisnica. Je bilo to res tako? Toda — saj je vendar rekel, da se vojalka oblast moti ... V čem se neki moti? V čem? Da je on njen mož? Ali v čem drugem? Nenadoma je bila tako trudna v glavi in udih, da se je morala opirati na robove pohi-Itva, da je lahko prilla do divana. Padla je in takoj zaspala. Udarilo je testo in sedmo uro. Spala je globoko in brez sanj, vse milice in udje so bili sprolčeni. Pismonoia pred vrati je prijel medeninasto zaklopko in porinil pismo skozi raz-porek. V tej stotinki .sekunde se je sen začel, planil je v sprolčenje, kakor udari prvo grmenje v tilino. Prevzeta od strahu je planila Kvi-Iku, !la k vratom. Na tleh je ležalo pismo, Hihardovo pismo. Ni ga mogla dvigniti, ker je bilo s Itirimi žebljički pribito na tla. Potemtakem ga sploh ne morem brati. To je dobro. Ne brati. Sam naj odpre pismo. Saj mora vsak čas priti . . . Toda potem je vendar vse zgubljeno, če ga bo bral. Kako stralno! Vse, vse proč! Sla je po kleftče, pokleknila, izruvala tri žeblje in Ae tri dolge žeblje. Zmerom so tičali Itirje žeblji v pismu. To je dobro. Živa duia ne more odpreti pisma. Pomirjena je legla da bi spala dalje, in se prebudila. Saj to so bile samo sanje, da je pismo pribito. Tam na tleh je ležalo. Samo sanjalo ae mi je. Samo dvigniti mi ga je treba. Sla je spet k vratom, pogledala dol na pismo in hkrati zagledala Riharda, ki je iznenadoma stal pred nevidno, do neba segajočo svetlobno steno. "To Je stena, ki je ni," je rekla. Rihard je bil brez glave, pogledal jo je z očmi, kijih ni bilo, in rekel z usti, ki jih ni bilo: "I)aj mi vilice." Andre* Vldrich (Johnstown): Garkiiiko jezero in •krika Slivnica je sedaj najvitja gora zelo zožene Notranjske, ki je po vojni zgubila nitd polovico svojega ozemlja s divno Postojno, VIjmivo, Idrijo in Ilirsko Iii-Mtrllo vred. Ako prištejemo Ae Primorsko, sosedno latro ter Gorilko, tedaj im* Me zavemo, da je slovenski rod izgubil naj-I ni| j Ai del svojega lavedncga ljudstva. Zabarajitali so ga tie-smožni srbski diplomatje na mirovni konferenci, na katero so imeli edini izmed Jugoslovanov dostop. Njih svet* dollnost je bila do skrajnosti in krepko zagovarjati to osemlje, ki bi bilo za Jugoslavijo sedaj največjega llvljenskega pomena. Niti \Vil-aonove mej«, katera bi biln o-hranila Reko, de) Istre in skoro vso Notranjsko, niso hoteli dovolj podpirati. Ko je bilo vpra-Aanje glede tega oaemlja na dnevnem redu. Je bil odjrovor srbske diplomacije: "Naj gospodje urede po svoje, ker oni najbolje vedo, kako Im prav.** Tako ao vsaj poročali ameriiki časopisi za časa mirovne konference Italijanski diplomatje SO tako dobili "tkarje in sukno" in v rapallaki pogodbi ao sare lait daleč i«ven Wileonove me J*, v notranjost slovenskega sr- ca. Srbija je bila zadovoljna s par pulčavami v Macedoniji in s tisoči hajdukov zaostalima balkanskega ljudstva, ki ji sedaj povzročajo sive lase. V svoji nezmožnosti so s tem ustvarili " I r reden to" kar na dveh straneh. Upravičeno se sodi, da so se srbski diplomatje bali združenja z zavednim . ljudstvom. Uali so se, da bi izgubili nadvlado nad kulturnimi Slovenci in Hrvati. Mojemu tovaritu, ki me spremlja in je tudj sin nekdanje Notranjske, se utrne solza, ker preko vrhov, dasi nI velike daljave. ne more videti avoje rojstne \asi, a domov si ne upa. On teli, da si ogledava le ostale zanimivosti in krasote. Po par minutah hoda že sto-Jlva na "Kadtelici", na senoAetl, ki ae vzpenja po strmini doli proti vsul Martin Jak. Krasen razgled se nama nudi na vso ravnino. Jezero, vasi in obAir-no, pisano polje leiti pred nama kakor na kretniku. Tik pred nama vidiva veliko, liroko in nekdaj jako razuplto brezdno, okrog katerega so se v davnih ča«ih baje zbirale "čarovnice** iz vseh delov tedanje Slovenije. Tu so menda imele svoj večerni •eetanek, ko so prijeadlle po zraku na svojih metlah od veeh strani. Vrag jih je noail celo It Štajerske in Komike Gorje lenski % tedanji dobi, če je bila obtoirna čarov nlltva! Mariika- (Dalj« prihodnjič.) Protestne demonstracije 3000 poštnih nameščencev v New Yorku proti vladni p,,i,t vanja plač in odstavljanja delavcev. tera je storila mučenliko smrt na grmadi, če ni imela dovolj obrambe pri tedanjem babjever-nem ljudstvu. SodiAČa niso poznala usmiljenja z žrtvijo. Tedaj na duhovlčina bi te grozne zmote lahko preprečila, a jih je le podpihovala, če jim je bila žrtev na poti. (Poleg drugih omenja to brezdno tudi dr. Ivan Tavčar v zvezi z nekim procesom, ki se je vrlil v Skofji Loki, v svoji "Vlsolkl kroniki".) Nekoliko nižje je "GradUfce", planota z obrisom v polkrogu. Oster rob ne more biti priroden pojav. Pravijo, da je bila tu obrambna rimljanska postojanka in opazovalnica za zapad-no-severno stran. Sledove "prečne poti", ki vodi od studenca Marije Magdalene na to planoto, Je le dobro poznati. Neki človek,, ki Je iskal "tac", je v več krajih kopal in prilel do »tarega zidovja kak meter globoko. SUH ljudje ao vedno Aepetall o ogromnem bogastvu, ki se nahaja v obokanih shrambah pod zemljo in katere ao nedostopne radi pazljivosti nevidnih duhov. Kot otroci smo se hoteli o tem prepričati, zato smo tolkli po zemlji s debelimi koli in kamenjem in ree je odmevalo kot bi bila votlina pod nami. Pod "Cvingarjem" je skalna ta stena, na kateri Je kakih 20 kvadratnih metrov ravnine. To je bil signalni prostor v turlkih Časih, kjer so zažigali kresove, katerih svit je bil viden daleč po osrednji Notranjski. Kresovi so opozarjali ljudi, da se bliža nevarnost, da naj se poskrijejo in reiijo kar morejo. Oznanje-vali so prihod turlkih ropaželj-nlh kohort, ki so pomenile smrt ln uničenje že itak bornega obstanka naših pradedov. Se dandanes zažigajo kresove na tem mestu na kresni večer, v spomin na nekdanje čase. Po stezi preko "Kroga" do-spemo po pol uri hoda v dolino. Šumenje in ropotanje mlinov in žag ter velika skladišča raznovrstnega lesa nas že od daleč opozarjajo, da se ljudstvo poleg poljedelstva in male domače obrti povečini bavi z lesno trgovino. S hriba opazimo velike kamenite stavbe in zidovje ta-kozvanlh taborov, ki obdajajo veliko cerkev z ogromnim zvonikom na vzvišenem holmu, o-krog katerega so na gosto posejana stara kmetska poslopja. Nekatera poslopja so skozi več-stoletno dobo ohranila svojo prvotno obliko. To je Cerknica, nekdanji "Cir cinum", trg, ki je imel po ljudskem štetju pred svetovno vojno nad 1600 prebivalcev. V dobi turških vpadov je trg nudil zavetje prestrašenemu prebival stvu. Ropaželj ni Turki, ki so večkrat navalili na Cerknico, so mnogokrat odšli z razbitimi glavami. Oglejmo si nekoliko starinske spomenike, ki so si jih zgradili naši pradedje sami v svojo lastno obrambo, ker jim država v tedanji dobi s svojim vojaštvom sploh ni nudila nika-ke zaščite. Preko mosta zavijemo na desno po takozvani "Mali gasi" navzgor. Tu občudujemo celo vrsto hiš z debelim zidovjem in še večinoma s slamo kritih. Sto* je ob precej strmem obronku tesno druga ob drugi. Med njimi ni niti toliko prostora, da bi se posamezen človek mogel preriniti skozi. V ozadju so živinski hlevi in druga gospodarska poslopja, ki pa so težko dostopna z nasprotne strani. Hiše imajo obširne obokane veže, skozi katere se pride v razne čumnate in do hlevov. Čeprav ni manjkalo ravne zemlje, so ljudje postavljali svoje domove po obronkih tesno skupaj, ker so bili v vednem strahu pred napadi. Mnogokrat so hiše zažgale maščevalne turške čete, a niso pa pogorele do tal. Ko je nevarnost minila in so ljudje prilli iz svojih zavetij in skrivališč, so si z medsebojno pomočjo v kratkem spet uredili svoje domove. Le strehe in njih ogrodja so nova, zidovje teh hiš pa je staro več stoletij. (Dalj« prihodnji*.) 'L O H E N G H I N" Elisabeth Rethberg, zgoraj; Artur Bodansky, sredi; Maria Olazewska, spodaj. — Kadarkoli pojem Elso v Wagnerjevem "Lohengrinu" — pravi Elisabeth Rethberg — se vedno spomnim svojega prvega nastopa na odru. Nastopila sem v "Lohengrinu" v Kraljevi operi v Draždanih. Tedaj seveda nisem pela Else; Imela sem vlogo dvorjanice. Bila serti tako razburjena in nervozna, da se mi je zdelo kot da bi bila vsa moja karijera odvisna od tega nastopa. — Tedaj mi še ni bilo vdajset let. Živela sem pri stariših ter se učila petja. — Pela sem pri domaČih zabavah ter včasi v cerkvi. Nekoč me je slišal kapelnik Franz Rei-ner in me angažiral za opero. — Nihče ne more opisati mojega veselja. Niti stariši mi niso verjeli, dokler ni oče v mojem imenu podpisal poogdbe. Bila sem namreč premlada, da bi jo smela sama podpisati. Opera, ki je bila broadcastana v soboto iz Metropolitan Opera House pod pokroviteljstvom iz- delovalcev Lucky Striki ima tri dejanja. Začne se s preludij« eno najkrasnejših del jevega ienija. V drugem dejanju ska scena v Ortrud-Te duet Else in Ortrud ter na procesija v cerkev. V tretjem dejanju je nejša "Poročna koračni« sno je tudi slovo Lohei neveste. Značilno je, da je bil grin" prvič predvajan maru leta 1850, njegov telj Wagner ga je pa leta 1861, kajti ves tiat bil politično izgnan iz Poleg Elisabeth Reth je pela vlogo Else, so Lauritz Melchior, Lol Gustav Schuetzendorf, mund; Haria 0l8zewska, Emanuele List, kralj George Cehanowsky, Hei Artur Bodansky je i Zmage golov Dva Spanca sta se i Posledica: dvoboj. Dogo* se, da se pomerita zunaj da. Drugi dan se sluča Čata na postaji, kjer sU povala vozni listek, da j Ijeta na kraj dvoboji. I pi listek za tja in nata, pa samo enojnega. "Caramba!" zakolne "Kaj se sploh ne mislit« Jaz imam navado, da i kupim tudi listek za m "Jaz pa nikoli," odgo gi. "Nazaj se vselej pelj< stkom svojega naspr OFFICE OF C0UNTT OF COOK COUNTV, tU OOUNTY OF C 0 0 K | STATB OF ILLINOIS H V smislu pravil 34 N volitev zakon« države Illinota, tom lijavljam, da bo papir,! ae bo rabilo za primarn« fl priznanih »trank za prima« ki ae bodo obdržale v oknj zunaj ven iz mest Berwy«,i in Chicago H