i " V-l Posamezna številka Lir 25»— Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-84-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464. Poštnina plačana v gotovini NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru. Spedizione in abb. postale I. gr. ŠTEV. I. TRST, ČETRTEK 27. MAJA 1954 LET. III. Zakaj, ,Itovi lU£_ 2 »Novi list« pravzaprav ni nov. Izhajal je že pod fašisti, to se pravi v najbolj temni dobi zgodovine primorskih Slovencev. Ustanovljen je bil leta 1929, potem ko so fašistovski oblastniki zadali smrtni udarec vsemu slovenskemu in lirvatskemu tisku v naših krajih. Čez noč so zatrli vse, kar smo imeli: dnevnik »Edinost«, tednike »Goriško Stražo«, »Mali list«, »Novice«, »Istarsko ri-ječ« in »Pučkega prijatelja«, mesečnike »Gospodarski list«, »Gospodarski vestnik«, »Naš čolnič«, »Ženski svet«, »Jaselee«, »Pravni vestnik«, »Zbornik svečenikov sv. Pavla«, »Vez«, »Naš glas« in »Staničev vestnik«. Grozila je nevarnost, da nad pol milijona Slovencev in Hrvatov ostane brez tiskane besede ter se pogrezne v mrak nepismenega ljudstva. Tedaj se je takratni državni poslanec dr. Besednjak obrnil na Mussolinija, ki je končno dovolil, da smejo Hrvati izdajati en tednik, Slovenci enega in povrhu mesečnik »Družino«. Tako je nastal »Novi lisi«. Prepoved lista Tednik se je zavedal, da je edino glasilo primorskih Slovencev, zato se je trudil dajati izraza predvsem skupnim težnjam trpečega, težko preganjanega naroda. V ljudstvu se je tako ukoreninil, da je .dosegel naklado, kakor je ni imel še noben slovenski list ne prej ne pozneje v naših krajih. Da bi se ohranil, se je strogo držal zakonskih predpisov, a odločno odklanjal, da bi mu fašistovski diktatorji dajali katerakoli politična navodila. Ostal je čist, svoboden, neodvisen! S sodnijo ni imel nikoli opravka, a nič ni pomagalo: narodna nestrpnost fašistov je bila tolika, da so videli že v samem obstoju slovenskega lista — žalitev Italije. Toliko časa so hujskali Mussolinija, dokler ni 4. novembra 1930. ukazal poslati prefektu Sergiju Dompieriju naslednjo brzojavko : »St. 32637 Stroga, zaupno! Prefektu, Gorica. Na povelje Njegove Ekscelence načelnika vlade prosim Vašo Eksce. lenco: poskrbite, da periodično glasilo Novi list preneha izhajati. Potrdite! Za notranjega ministra: Arpinati 4. XI. 1930,". Tako so ugonobili poslednji slovenski list v Julijski Krajini. Na našo domačijo je legla neizbrisna kulturna sramota : narod, ki so ga šteli med najbolj pismene v Evropi, je ostal skoro poldrugo desetletje brez svoje tiskane besede. Kakor da smo nerazvito, zaostalo pleme v osrednji Afriki! Pri tem zločinu je sodeloval marsikdo, ki se danes sprehaja po naših ulicah. K si j hočemo ? Ko po skoro 24 letih stopa Novi list spet pred slovensko ljudstvo, izjavlja, da se hoče držati istih načel, ki so ga vodila ob njegovem rojstvu in zaradi katerih so ga uničili. Dvigal ho slovenski narodni ponos in se boril neustrašno za našo enakopravnost na vseh področjih javnega življenja. Iz tega ne sledi, da bomo Italijane sovražili. Nasprotno! Izkazovali jim bomo spoštovanje, ki ga sami zase od njih zahtevamo. Do Jugoslovanov bomo pa gojili ljubezen, ker so naši krvni bratje, čeprav vlada danes v Jugoslaviji režim, katerega idejno odklanjamo. Novi list se bo v prvi vrsti zavzemal za socialno zatirane in prezirane, za revnega, delovnega človeka, ki tvori večino in jedro našega naroda. Smatramo, da mora poštenje veljati ne samo v zasebnem, temveč tudi v javnem življenju. Predvsem tu naj ge izvajajo načela krščanske morale! Nikdar niso ljudje, morda tudi časnikarji in politiki, toliko lagali kakor v našem času. Novi list se bo tej poplavi laži uprl/in dosledno branil resnico. Ljudstvo srčno želi miru. Do grla je sito medsebojnih prepirov, obrekovanja in prerekanja po časopisih. To željo ljudstva bomo upoštevali in se po njej ravnali. Sprejemamo pa vodilo Janeza Evangelista Kreka, ki je rekel: »Kar je res in kar je pravično, to mora odsevati iz človeških besedi in dejanj, četudi je ves svet proti temu ! « NOVICE SPOPAD NA JADRANU Spet se je zgodilo, da so se italijanski ribiči pri lovu na ribe preveč približali dalmatinski obali in trčili na jugoslovanske pomorske izvidnice. Jugoslovani so že bili zaplenili čolne in jih spremljali proti Šibeniku, ko je v bližini prežeča italijanska vojm ladja posegla vmes, čolne osvobodila in odpeljala povrhu več jugoslovanskih mornarjev v Ancono. Iz tega bi lahko nastal prav resen spor med Italijo in Jugoslavijo. Italijansko časopisje je zagnalo krik, označilo Jugoslovane za morske roparje. Bolj pametno bi pa bilo, da rimska vlada obnovi sporazum o ribolovu z Jugoslavijo. Desettisoči italijanskih družin žive lahko samo od rib v dalmatinskih vodah, ker jih je v italijanskih premalo. Že leta zahtevajo, naj se sporazum vendarle obnovi, da jim ne bo treba krasti ter prihajati v neprestane spore z jugoslovanskimi oblastvi. Je vse zaman! Rimu je prvo politika. VREME IN VODIKOVA BOMBA Vodja znanstvene vremenske postaje v To-kiju prof. Araki je ugotovil, da so ameriški poskusi z vodikovo bombo povzročili velike spremembe v podnebju Japonske. Nastali so vali mrzlega zraka, ki lahko resno ogrozijo žetev. Sličen pojav kakor pri izbruhih ognjenikov: v velikih višinah nastane prah, nakar temperatura iznenada pade. Tako je bilo na Japonskem leta 1902. SCELBOV GOVOR Ko je bil naš politični pregled »Kaj bo s Svobodnim tržaškim ozemljem?« že tiskan, smo zvedeli za Scelbov govor v Palermu. V njem je zahteval za Italijo področji A in B češ da se Rim ne more odpovedati marčni izjavi ter sprejeti »novih žrtev«. Govor potrjuje domneve našega lista, da je sporazum za sedaj nemogoč. GROZOTNO RAZDEJANJE V Združenih državah Amerike so pred par meseci preizkusili novo vodikovo bombo. Učinek je bil strašen. Otok Eniwetok, kjer so naredili poskus, se je ob eksploziji razsul in izginil. Pogoltnil ga je Tihi ocean. Moč nove bombe je 30 do 40 krat večja od navadne atomske. Že ta je usmrtila na de-settisoče ljudi, ko so spustili eno samo na japonsko mesto Hirošimo za časa zadnje vojne. Zares krasna bo tretja svetovna vojna, ki jo pripravljajo in nekateri brezvestneži žele! LADJEDELNICA GRDA V TRŽIČU je dajala nekoč kruha 14.000 delavcem in nameščencem. Danes jih zaposluje le še okoli 8.800. Kozulič pravi, da je tega kriva tuja konkurenca. In res izdelujejo v inozemstvu ladje in drugo* za 18, za 25 in celo za 35 od sto ceneje ko v Italiji. Zelo hudo konkurenco dela prebujajoča se Nemčija. ŽALOSTNO PRVENSTVO V goriški deželi, ki šteje 135.000 prebivalcev, je približno 13.000 brezposelnih. Težko so udarjene Sovodnje. Od delazmožnih ljudi jih je več ko 30 od sto brez službe. Najhuje je v Gradežu, kjer je vsak tretji na cesti. Glede brezposelnosti stoji Goriška na prvem mestu v vsej Italiji. LEP NAPREDEK Ljubljana je dobila svoj zverinjak. V njem vidiš 2 medvedka, ki se imenujeta Jaka in Metka ; sta zelo ljubka, a tudi zelo huda. Umorila sta svoje mladiče, odgriznila prst več vsiljivim gledalcem. V živalskem vrtu so lisice, volk, divje svinje, srne, ponosni jelen, dihurji, podlasice, kune, sokoli, prijateljsko združeni z orli in drugimi pticami roparicami. Vse te živali so se rodile v Sloveniji. Manjkajo še lev, tiger, velblod, žirafa in krokodil. Vsekakor lep napredek. Napredni Trst nima takega živalskega vrta, a zato lep političen zverinjak. NAJVECJA NESREČA kar jih pomni vojna mornarica Združenih držav v dobi miru, se je pripetila včeraj. Povzročil jo je nenadni požar na 38.000-tonski bojni ladji Bennington. Od 2900 mož posadke je bilo čez 100 ubitih, več ko 200 ranjenih. Ranjene prevažajo v bolnico na letalih. Nesreča je globoko pretresla javno mnenje vsega sveta. I LET PREKO ŽELEZNE ZAVESE Iz živalskega vrta v Moskvi je zbežala ptica, se vzdignila v višave, preletela vso Evropo in dospela do Rima. V okolici večnega mesta je 75-letni starec Amadei naperil nanjo puško in jo sestrelil. Kako se je začudil, ko je na desni nogi ptiča zapazil železen obroček s tablico, na kateri je bilo napisano: Moskva 275187 E. Gre za redek primer ptice, nekoliko večje od goloba. Kljun je silno dolg in ukrivljen, trebuh brezmadežno bel, hrbet siv. Koliko ljudi bi bilo srečnih, če hi se moglo tako dvigniti v zrak, poiskati svobode, a bi jih nihče ne sestrelil. DRUŠTVO LAŽNIVCEV \ mestu Putten v Belgiji so ustanovili društvo lažnikov. Član, ki se najbolj izkaže v laganju, dobi v dar volneno jopo z veliko črko L. Gre glas, da se tako društvo snuje tudi med tržaškimi in goriškimi Slovenci. Prošnje za sprejem so vložili številni rojaki iz mesta in z dežele, med njimi ženske, več od. vetnikov in drugih veljakov. Pripravljalni odbor s častnim predsedstvom bomo pravočasno objavili. ANALFABETIZEM Mednarodna organizacija za kulturno zbli-žanje narodov (UNESCO) je preiskala, kje je najvišji odstotek ljudi, ki ne znajo čitati in pisati (analfabeti). Dognala je, da so to osrednje pokrajine Azije in Afrike, kjer je ®9% nepismenih. V Evropi je najnižja izobrazba na Portugalskem; tam je 49% analfabetov. Najmanj jih je pri severnih narodih. Na Finskem jih je samo 1%. V Italiji je danes 11% analfabetov. Še pred 1900 jih je pa bilo nad 65%. Med Slovenci je nepismenih nekaj več ko 2%, torej petkrat manj ko med Italijani. SLOVENSKI SOLNIKI V prostorih nove šole pri Sv. Ivanu je bil 16. maja prvi redni občni zbor Sindikata slovenskih šolnikov na STO. Za predsednika je bil izvoljen dr. Vladimir Deško. Sindikat izdaja lastno glasilo »Slogo«. Doslej so izšle 3 številke. KAM GRE LJUDSKI DENAR V Italiji je bilo precej državnih nameščencev, ki so prejemali plačo, a niso hodili v službo. Vlada jim je dovolila, da delajo namesto tega v svojih strokovnih organizacijah. Samo v Rimu je bilo takih 439, za katere je plačevala država, to se pravi davkoplačevalci, 211 milijonov na leto. Eden prvih Scelbovih ukrepov je bil, da je to odpravil. 2. maja so se ti uradniki morali vrniti na svoja službena mesta. »KRISTUS DELAVEC« V Benetkah je tamošnji kardinal dne 1. maja posvetil novo cerkev »Kristusa delavca«. Ta je prva na svetu pod tem naslovom. PRISPELI, PREDEN ODPOTOVALI : Iz prestolnice Japonske vozijo potnike na otok Honolulu z velikansko brzino. V letalo se zaganjajo silni vetrovi, ki dosežejo do 12 tisoč kilometrov na uro. Sredi oceana se spremeni štetje časa, uro premaknejo približno za en dan nazaj. Ker potrebujejo potniki do cilja manj ko en dan, prispejo na Honolulu par ur prej, kakor so uradno odpotovali iz Tokia. PIJ X. NA OLTAR Kot je znano, bo v soboto 29. maja papež Pij X. proglašen za svetnika. K slovesnosti se je prijavilo veliko romarjev, ki pojdejo v Rim s posebnimi vlaki iz Italije in inozemstva. NEPOZNANI NARODI Čudno se sliši, da bi bili še kod na svetu ljudje, ki jih zemljepisci in narodoslovci ^etnograf i ) ne bi poznali. In vendar je tako! Toda taka neznana ljudstva niso več v Afriki, ki je že vsa odkrita, ampak v Južni Ameriki. Brazilska vlada je namreč dognala, da je v pragozdovi]^ južno od veletoka Amazo-nas, še precej indijanskih rodov, do katerih Leli raziskovalci še niso prodrli. Teh je menda okoli milijon. Žive v divjem stanju v nepredirnih goščah in čim zaslutijo, da se jim od daleč kdo približuje, popustijo bivališča in se skrijejo na stotine kilometrov drugje. Zdaj jih pa išči na prostranstvu, ki je nad polovico večje od Evrope! TRŽAŠKA IZUMITELJA Albin Gombač in dr. Sosič sta iznašla važno novost za avtomobile, po kateri se tudi pri avtomobilih srednje velikosti lahko namestijo Diesel-motorji in mesto bencina uporablja mnogo cenejša nafta. Na 100 kilometrov gre 5 litrov goriva. Prihranek je precejšen. Izum sta patentirala tudi v tujini. Čestitamo! 24 ZAKLANIH ZARADI BRILJANTA Kmetovalcu v Illinoisu je med delom v kokošnjaku izpadel dragulj iz prstana. Hotel ga je za vsako ceno spet dobiti. Ne bodi len, je začel po vrsti klati. Šele ko je bila odsekana 24. glava, med njimi je bilo 6 lepih puranov, je našel briljant v želodcu neke kure. MAC CARTHY je ameriški senator, znan po svojem pretiranem strahu pred komunizmom. Sumljiv mu je že človek, ki nosi rdečo ovratnico. Kot predsednik senatnega odbora za borbo proti komunizmu ima veliko oblast, seje strah med državnimi nameščenci. Poslednji čas je začel sumničiti filokomunizma celo generale in častnike. Pretirancu se je sedaj uprl sam Eisenhower, kar vsi trezni ljudje odobravajo. Makartizem je nalezljiva bolezen, ki je okužila tudi nekatere naše rojake. CIPER je otok na vzhodnem Sredozemskem morju. Štiri petine prebivalstva tvorijo Grki, eno petino Turki, otoku pa vladajo Angleži. Predsednik grške vlade maršal Papagos Je te dni izjavil: »Nobena grška vlada ne more reči, da je vprašanje Cipra ne zanima, torej tudi ne moja«. Zahteval je, naj se otok mir. nim potom zedini z Grčijo. Za sedaj naj Angleži dajo otoku ustavno samovlado, najkasneje v 3 letih naj pa ljudstvo samo z glasovanjem odloči o svoji usodi. Tako vre med narodi po vsem svetu: vsak hoče biti na »svoji zemlji svoj gospod«. 39 LET POD VODO Leta 1915 je bila v Tržaškem zalivu potopljena italijanska podmornica »Jalea«. Moštvo se je na dnu morja zadušilo. Sedaj šele so povlekli na dan trupla in jih svečano pokopali. Kdo si je mogel misliti, da bodo šele po ponovni svetovni vojni našli pokojniki počitek v domači zemlji. DEBELA GOSPA V Pontechiasso so cariniki pregledovali prtljago gospe, ki je hotela v Švico. Vse je bilo v redu, le ženska se jim je zdela sumljivo debela. Ko so jo pretipali, so odkrili, da je od vratu do nog ovita s švicarskimi bankovci v vrednosti 50 milijonov lir. Debelo botro so naznanili oblastvom. VEDNO VEČ Po zadnji statistiki ONU ( = Zveze združenih narodov) je bilo 1. 1953 na svetu 2450 milijonov ljudi. To število se pa neprestano množi! Računajo, da človeštvo narašča vsako leto za 1% ali 25 milijonov. Ta odstotek bo pa 1. 1955 znašal že 40 milijonov letnega prirastka. Bo pa zmanjkalo kruha? Na to vprašanje odgovarjajo učenjaki, da naša mati zemlja pri sedanji plodovitosti lahko prehrani 5 do 6 milijard ljudi. Potemtakem ni še strahu za lakoto, če bodo dobrine pravično porazdeljene. KULTURNA DEŽELA Leta 1920 je Belgija vključila v svoje meje nemško manjšino, ki prebiva v pokrajini Eupen-Malmedy. Vlada je proglasila nemščino za uradni jezik, povsem enakopraven francoščini in flamščini. Sedaj se je v vojaških edinieah, kjer služijo Nemci, vpeljala nemščina celo kot jezik poveljevanja. Primerjajmo to z razmerami v naših krajih! Po dejanjih treba soditi, kje je doma omika, kje narodna nestrpnost in krivičnost. KARAVANA SLEPCEV 150 slepcev se je odpravilo peš na 300 km dolgo pot iz Firenc do Rima. Tem so se na poti pridružili še drugi, tako da jih je bilo skupaj 440. S seboj so nosili napise: Tudi mi imamo pravico- živeti! Preden je žalosten sprevod prišel do Rima, so ti nesrečneži morali prestati nečloveške muke in mnogi so od utrujenosti in vročine obnemogli. S tem groznim protestom skušajo doseči, da jim država zviša mesečno podporo, ki js sramotno nizka, na 15.000 lir. To se je dogodilo pred tedni, ne morda v srednjem veku. Pod pritiskom te demonstracije je parlament sprejel zakonski načrt, po katerem se bo njihova zahteva upoštevala. DOLGO POTOVANJE Angleška kraljica Elizabeta se je te dni vrnila s svojega šestmesečnega potovanja v London. Kraljica je odpotovala iz Londona 23. novembra in je prepotovala 60.000 km. Na dolgem potovanju sta jo vozila dva parnika, na desetine zrakoplovov in na stotine vlakov. Angleži pripisujejo temu potovanju veliko važnost, češ da je utrdilo vez med najrazličnejšimi ljudstvi, ki so sicer neodvisna, a jih druži angleška krona. VPRAŠANJA IN ODGOVORI bo poseben kotiček v našem listu. Kdor želi nasveta v pravnih, zdravniških ali gospodarskih zadevah, se lahko obrne z vprašanjem na uredništvo. Izjave, ki jih je maršal Tito dal dopisniku New York Timesa Sulzbergerju, in številni članki v italijanskem tisku o tržaškem vprašanju so zelo vznemirili našo javnost. Nekateri tuji listi vedo že točno povedati, kako bo tržaško vprašanje rešeno : Jugoslaviji bo pripadla cona B, Italija dobi Trst in skoro celo cono A. Od našega področja da bo odcepljena in priključena Jugoslaviji le Bazovica in Hrovatini. Drugi namigujejo, da pridejo pod Jugoslavijo morda še druge slovenske vasi. V nadomestilo za izgubljeni Trst bodo s pomočjo zapadnih zaveznikov izgradili v coni B moderno pristanišče v korist Jugoslavije in potegnili direktno železniško progo do Ljubljane. Pri tem poudarjajo, da bo vse to urejeno v najkrajšem času. Sporazum glede Trsta stoji baje pred vrati, bo v kratkem podpisan. Nihče naj se torej ne čudi, da je ljudstvo vznemirjeno. »Kaj bo z nami,« — se sprašujejo kmetje in delavci — »če bomo čez noč odrezani^od Trsta ? Kam bomo prodajali svoje pridelke, kje našli zaslužka, a ko n c bomo mogli več 'r mesto na delo?« Stvar gre ljudem v živo, saj gre za obstanek in bodočnost sleherne naše družine! Razumljivo je, da hočejo zato vedeti, pri čem so, vedeti, kaj je resnica in kaj politična propaganda. Najprej je treba podčrtati, da se razgovori o Trstu vodijo med Jugoslavijo, Veliko Britanijo in Ameriko v najstrožji tajnosti, da so se stranke obvezale o poteku pogajanj molčati. Novinarji ne morejo torej vedeti nič zanesljivo točnega. Ker so diplomati pač ljudje, se lahko zgodi, da jim uteče kaka neprevidna beseda, po kateri planejo časnikarji kakor jastrebi. Toda boa vedi, ali so jo pravilno razumeli ?. Edino, na kar se človek lahko zanese, so izjave odgovornih državnikov. SDeliteo ‘JTO-ja Te nam pa v našem slučaju popolnoma zadostujejo : iz njih izhaja, da se v razgovorih med Jugoslavijo in zapadnjaki hoče rešiti naše vprašanje na ta način, da se Svobodno tržaško ozemlje razdeli, tako da bi en kos, seveda mastnejši, dobila Italija, drugega Jugoslavija. C e hočemo biti resnicoljubni, moramo povedati. da je taka rešitev v nasprotju z željami in koristmi tržaških Slovencev. Delitev pomeni, da se Italija vrne v Trst. Vsaka naša družina čuti še na svoji koži posledice narodnega in socialnega zatiranja, ki ga je prinesla Italija v naše kraje. Tega so vrgli iz službe, drugi je bil interniran, ta v ječi, oni se je moral klatiti leta v tujini, temu je šlo posestvo na boben, drugemu so vzeli trgovino, naš jezik je bil preziran, Slovenec je bil tujec na lastni zemlji. Namesto da bi krščansko-demokratski oblastniki po vojni politiko do slovenskih podeželanov temeljito spremenili ter dokazali, da znajo kot kristjani biti z nami pravični, so se dali voditi od ozkosrčnega in slepega protislovenskega šovinizma, ki je ravno tako strasten, kakor je bil fašistovski, čeprav se poslužujejo milejših, a zato silno zahrbtnih sredstev. Slovence mrzijo, zapostavljajo, jih smatrajo za manjvreden narod, njihovo zemljo naseljujejo s tujimi kolonisti. Kdo naj se potem čudi, da se ljudstvo pri- I hoda Italije naravnost boji, da se krčevito oklepa Svobodnega tržaškega ozemlja ? Ko bere, da se bo ozemlje razdelilo ter da pride Italija v Trst, ga spreletijo mravljinci. Za to nosijo zgodovinsko odgovornost Bartoli, Palatali in njihovi podporniki v Rimu. Nihče ni toliko škodoval ugledu Italije med našim prebivalstvom kakor ti gospodje! Misleč, da odločno branijo interese Italije, so s svojo protikrščansko politiko dejansko moralno rušili Italijo v dušah Slovencev. SgG3«IIG 'sole G Kaj sedaj ? Se bo sporazum podpisal in ozemlje razdelilo ali se ne bo? V politiki je nevarno prerokovati. Nepričakovani dogodki te lahko čez noč postavijo na laž. Toda ker ljudje pričakujejo, da izrazimo svoje mnenje, povemo, da se sporazum o delitvi po našem ne bo podpisal. Zakaj ne? Zato, ker se Scelbova vlada ne more uradno odpovedati coni B ter izročiti tamkajšnje Italijane Titu. Scelbova predhodnika De Ga-speri in Fella sta vodila v tržaškem vprašanju politiko, ki veže sedanjemu predsedniku italijanske vlade roke in noge. De Gasp eri je poskrbel, da sta poslanska zbornica in senat sprejela sklep, ki nalaga vladi, da se sme pogajati z Jugoslavijo samo na podlagi znane izjave od 20. marca 1948. po kateri naj se izroči Italiji celo svobod- l no ozemlje. Katera koli druga politika je vladi prepovedana. De Gasperi je gledal z zadoščenjem, da zahtevajo obe področji tudi komunisti, Nennijevci, fašisti, republikanci in ostale opozicijonalne stranke. Menil je, da je ta njegova politika zelo pametna in prebrisana : zapadnim velesilam lahko reče, da je glede tržaškega vprašanja Italija edina kot en mož. Če zapad ne ugodi De Ga-speriju, bo njegova vlada padla, na oblast pride Togliatti, ki bo zahteval isto. Bolje je torej popustiti D c Gasperiju, kakor di zavlada v Italiji komunizem. De Gasperijeva taktika je nekaj časa zelo dobro uspevala. V Trstu je Italija izvoje-vala uspeh za uspehom, končno so ji zavezniki z londonskim sporazumom izročili domala vso upravo našega področja. Ko je Pel-la prišel na vlado, je De Gasperijevo politiko še zaostril. Dne 6. oktobra preteklega leta je dal izglasovati od parlamenta resolucijo, v kateri za Italijo zahteva iznova obe coni. Resolucijo so sprejeli vsi poslanci od komunistov do fašistov z gromovitim ploskali jem in navdušenjem. Prvič po vojni je italijanski parlament sprejel sklep s o g 1 a s -n o. Polla je izgledal na zunaj kot velik zmagovalec in državnik, ki je znal zbrati flit oli sebe ves italijanski narod. Da bi dal večjega poudarka svoji zmagoviti politiki, je poslal na jugoslovansko mejo svoje oklepno divizije. VELIKO RAZOČARANJE Izgledalo je, da je Fella v svojih računih popolnoma uspel. Angleži in Amerikanci so bili sklenili, da izroče cono A Italiji in 8. oktobra naj bi italijanska vojska vkorakala v Trst. Sedaj — je mislil Fella — sem na konju. Trst in cona A sta v mojih rokah. Vse drugače se bom lahko odslej pogajal z Jugoslavijo. V borbi za cono B se bom postavil vse drugače kakor doslej, ko je bil Trst angleško-ameriško področje. Tedaj je pa Tito s svojim nastopom presenetil ves svet. V trenutku, ko stoni prvi italijanski vojak v cono A, — je rekel, — vkoraka v cono A tudi moia vojska. Pellovi politična zgradba se je zrušila v nrah. Tako je bilo stanje, ko je S ceiba prevzel Pellovo dediščino. Mož je sprevidel, da se je bil Pella zaletel, in začel gledati na razmere bolj trezno. Tito ga je javno pohvalil in rekel, da je S ceiba mož. ki je realist, s katerim se je mogoče sporazumevati. Toda nacionalistično ozračje, ki ga je v teku let bil ustvaril De Gasneri v Italiii. j = bilo močnejše od Scelbe. NI egov zunanji minister Piccioni je bil prisilien izjaviti, da j-1 za rimsko vlado še vedno obvezen sklep parlamenta od 6. oktobra preteklega leta, to sa pravi, da Italija še vedno zahteva obe pod. ročji Svobodnega tržaškega ozemlja zase. Iz tega sledi, da sé Italija za nobeno ceno ne sme odpovedati coni B in tamkajšnjim Italijanom. Kako naj se na taki podlagi sklene sporazum med Italijo in Jugoslavijo ? Nemogoče! Če bi se. pa Scèiba kljub temu odrekel coni B, bi njegova vlada takoj padla. Proti se- ščansko demokracijo, ne le organizacije ezulov, raztresenih po vseh mestih Italije, temveč tudi precejšnje število lastnih poslancev, nahujskanih od dolgoletne De Gasperijevo nacionalistične propagande. Scelba bi ostal pred parlamentom v manjšini in bi moral odstopiti. Saj se njegova vlada oslanja le na večino deseterice ali petnajsterice poslancev! Ker se pa nobena vlada na svetu ne more spuščati v politiko, ki jo vrže z oblasti, je jasno, da se tudi Scelbova ne bo, in zato je sporazum na podlagi delitve Svobodnega o-zemlja nemogoč. 'Titova ponittM'u Zdi se, da je Tito razumel težave, v katerih se Scelba nahaja. Sklenil je, da mu pn-maga, zato je izjavil, da ne zahteva, naj bi se Italija odpovedala coni B in tamkajšnjim Italijanom. Dodal pa je, da bi se v tem primeru seveda tudi Jugoslavija ne odpovedala Trstu in Slovencem, bivajočim v coni A. Vprašanje, komu pripada Svobodno ozemlje. bi ostalo odprto, o njem bi odločala bodočnost. Vendar ie Tito stavil še važen pogoj : zapadne velesile bi se morale obvezati, da v bodoče ne bodo podpirale niti Jugoslavije niti Ttaliie v njunem stremljenju, da si prilaste Tržaško. To ne pomeni nič drugega, ko da Velika Britanija, Združene države in Francija nrekličeio izjavo od 20. marca 1948 ter umaknejo Italiji dosedanjo politično podporo. Ali Scelba lahko sprejme tak poffoi ? Po našem ga ne more sprejeti. Marčna izjava j s največji diplomatski usneli, ki ga je Italija bi ne bi imela le Bartolija in vso tržaško Kr- I dosegla po vojni na Jadranu. Le pomislimo : po izgubljeni vojni, ko bi radi velikih grehov iz dobe fašizma mogi a biti najstrože kaznovana, se Italiji posreči, da jo zapad prizna za zaveznico ter ji povrhu obljubi Trst in obe coni, katerima se je bila v mirovni pogodbi že končnoveljavno odrekla. Sijajna zmaga De Gasperijeve politike! Sedaj naj se Italija vsemu temu odpove, naj zgubi sleherno diplomatsko oporo Amerike, Velike Britanije in Francije, naj ostane sama s Titom na Jadranu. Zdi se, da je maršal že vedel, kaj dela. Pred Italijo —• si je mislil — se bom že znal sam braniti, vazno je le, da je zapad ne podpira. Scelba Titove ponudbe ne more sprejeti, ker bi se mu uprl parlament in nacionalistično javno mnenje v državi. Očitali bi mu, da je pognal Italijo v osamljenost, uničil največje uspehe De Gasperijeve zunanje politike. V lada bi gotovo padla. Ker bi bilo nespametno pričakovati, da bo Scelba pomagal samega sebe vreči z oblasti, je sporazum med Italijo in Jugoslavijo tudi na tej podlagi nemogoč. prišel bliže. Takoj pa moramo pripomniti, da je bilo napravljene zlasti za obe predstavi v Trstni vse premalo reklame, tako da mnogi, ki ne berejo redno »Primorskega dnevnika«, sploh niso pravočasno zvedeli za predstavi. Film nam je dokazal, da je slovenska filmska proizvodnja že zelo napredovala in se po kvaliteti že lahko meri s filmskimi izdelki mnogo večjih narodov, četudj ga seveda še ne moremo primerjati z najboljšimi italijanskimi, francoskimi, angleškimi ali ameriškimi filmi, ki jih lahko vjdimo v Trstu. Dosega ali celo presega pa povprečje, ki smo ga navajeni pri filmih iz teh in drugih držav. »Vesna« je tipična filmska komedija brez vsakega poizkusa kake ideološke propagande ali slikanja kakega določenega socialnega okolja, kakor smo to vajeni pri italijanskih ali francoskih filmskih komedijah. V tem je dobra, pa tudi slaba stran »Vesne«. Dobra zaradi tega, ker se je slovenski film tako sprostil in se rešil izrazitega ideološko-propa-gandnega balasta, ki ga je doslej težil in mu ni dal, da bi se umetnjško svobodno razvijal. Slaba pa zaradi tega, ker se je hkrati z ideološko barvo znebil tudi nekaterih značilnosti, ki bi jih slovenski film moral imeti in ki jih v »Vesni« pogrešajmo. Film je sicer zelo poetičen in zabaven, tako da je zlasti naša mladina zelo uživala ob posrečenih prizorih, toda dejanje se vendarle dogaja nekam preveč v zraku, to je, preveč je iztrgano iz slovenskega življenja, kakor ga poznamo in kakor ga zares živi slovenska študentarija v Ljubljani in drugod. Dogodivščine in značaj maturantov v »Vesni« bi prej prisodil sinovom in hčeram kakih staršev v Ameriki ali recimo v Nemčiji kakor pa resničnim slovenskim osmošolcem in osmošolkam. Tako se nam zdi, da se je slovenski film iz ene skrajnosti kar takoj zaletel v drugo, želimo mu, da bi čimprej našel zlato srednjo pot. Morda je krivo takega vtisa dejstvo, da je bil režiser František Čap tujec, četudi nam je kot Čeh precej blizu. A nedvomno bi bil slovenski režiser lahko zajel v film več podob resničnega slovenskega življenja in občutja, v kolikor seveda m šel mimo tega že Borov scenarij. Tehnično pa je film zelo dobro izdelan, le ozvočenje je ponekod še rahlo pomanjkljivo. A. BAJNI SO ZASLUŽKI italijanskih filmskih igralcev. Pravijo, da zahtevajo Lollobrigida, Mangano, Rascel in Bergman za vsak nastop v glavni vlogi približno 50 milijonov lir, Totò in Fabrizi 40, Pampanini, Ferzetti, Rossi Drago, Chiari 30, Cervi, Loren in drugi 10 do 15 milijonov. Filmski režiserji so manj zahtevni. De Sica, Blasetti, Rossellini in Gallone dobe po 25 milijonov za en film, drugi okrog 15. Te bajne nagrade so privedle italijanski film v gmotno krizo. NOV SLOVENSKI ROMAN Te dni je v Trstu izšla knjiga znanega pisatelja Alojzija Rebule »Devinski sholar«. Izvod stane 350 lir in je v prodaji v slovenskih knjigarnah. Oceno objavimo v eni prihodnjih številk. Najdražje, kar imamo na svetu, so naši otroci. Za nje živimo in se trudimo, da jih vzgojimo v dobre in poštene člane človeške družbe. Vzgoja mladine pa je posebno v sedanjem času v resnici ena največjih in najtežjih umetnosti. Prav zato smo se namenili, da bomo v našem Vzgojnem kotičku prinašali razne vzgojne nasvete, opozarjali starše na njih zgrešeno dosedanje postopanje, jih vodili k razmišljanju in tudi k izboljšanju domače vzgoje. Razen tega pa bo naš kotiček služil tudi kot vzgojni svetovalec. Starši, ki bi želeli kak vzgojni nasvet, se bodo lahko pismeno obrnili na uredništvo lista in bodo že v naslednji številki dobili pojasnilo. Tako upamo, da bomo tudi v tem oziru najbolje ustregli našim bralcem. Kdaj je otrok zrel za vstop v srednjo šolo ICo otrok dovrši štiri ali pet razredov osnovne šole, se morajo starši odločiti za njegov nadaljnji razvoj. Odgovoriti si morajo na vprašanje, ali naj otrok še nadalje po-seča višjo osnovno šolo ali pa prestopi na nižjo srednjo, oziroma strokovno šolo. Za otrokovo nadaljnje šolanje so važni naslednji činitelji : inteligentnost, pridnost, zdravje in gospodarski položaj staršev. Otrokovo inteligentnost najlaže presodi učitelj osnovne šole, ki je otroka vodil oa prvega do četrtega ali petega razreda. Ta v V okviru italijanskega nogometnega prvenstva je domača »Triestina« z zmago nad Novaro prišla na »varno« ter si s tem zagotovila obstanek v najvišji italijanski ligi. Skoro gotovo pa bo letošnje prvenstvo zopet izvojeval »Inter« iz Milana. To nedeljo bodo odigrali zadnje kolo in to bo tudi odločilo, kdo roma nazaj v B ligo. Angleški nogomet je komaj teden dni po porazu v Beogradu in Ljubljani doživel še silovitejšega v Budimpešti. Angleži so izgubili proti Madžarom kar s 7:1. To je pač zanje klavrno izpričevalo za prihodnje svetovno nogometno prvenstvo, ki bo meseca junija v Svici. Tudi dvakratni svetovni nogometni prvak »Uruguay« ni kaj veliko pokazal v prijateljski tekmi z reprezentanco Svice, ko je dosegel komaj neodločen izid 3:3. »Bogata« kolesarska dirka po Italiji se je pričela in po četrti etapi vodi mladi italijanski vozač Minardi. Plavalka reškega »Primorja« Eša Ligono je 23. V. v Beogradu dosegla na 200 m hrbtno rezultat svetovne vrednosti. Plavala je v času 2:49,2. V Sloveniji pa so smučarji zaključili svojo sezono s tradicionalnim veleslalomom pod Jalovcem. Tekmovali so poleg domačih še Avstrijci, Nemci in Italijani. Pri moških je zmagal Ili j a (Jugoslavija) pred Mulejem, Krmeljem in drugimi. Prvi inozemec je dosegel peto mesto. Pri ženskah je zmagata Maria (Nemčija). lahko svetuje staršem, na katero šolo naj vpišejo otroka. Na splošno pa velja naslednje pravilo : povprečno nadarjen otrok bo s primerno pridnostjo lahko brez težav končal nižjo in višjo srednjo šolo. Važno je tudi otrokovo zdravje, kakor tudi njegova splošna telesna konstitucija in stopnja njegove telesne razvitosti. • Če je otrok slaboten, nervozen ali živčno ne popolnoma zdrav, je bolje, da ostane še eno leto na osnovni šoli. Starši pa naj poskrbijo, da se otrok med tem časom telesno in duševno okrepi. Kar se tiče premoženjskih razmer, pa moramo resnici na ljubo povedati, da so naši slovenski starši glede šolanja otrok večkrai občudovanja vredni. Sami živijo v tesnih razmerah, le da otroka lahko šolajo. Naša slovenska domovina bi poznala dosti manj slavnih imen. če bi ne imeli naši otroci v preteklosti tako požrtvovalnih staršev. In tako naj bo tudi v bodoče. Nekaj o lepem vedenju Kdo je olikan? Lepo vedenje je vedno naraven sad notranje srčne omike in dušne lepote. Motijo se tisti, ki mislijo, da so olikani, če se znajo pravilno klanjati in govoriti vjudne besede, nimajo pa srčne kulture. Vsak kreposten človek je olikan, četudi je preprost in nešolan. Mlad človek naj si zapomni naslednje besede: Lepo vedenje je najboljše priporočilno pismo za življenje. VZGOJNI KOTIČEK lAAAAAAAAAAAAANVvA/vAAAAAA\AAAAN\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/V LVAAAAAAAAAAAAVv/AAAAAAA/AAAAAAAAAAVvAAAA/AAAAAA/A^AAAA/WVAAAAA» Spomini iz starega Trsta Če gledaš zvečer z openskega hriba ali Ka-tinare, kako mogočno se ti zdi morje lučic, ki migotajo preko tržaškega velemesta! Se pred dobrimi pet sto leti pa je bil Trst majhno srednjeveško pristanišče sredi kmečke okolice. Po tedanjem načinu je bil obzidan (v 14. stoletju) s srednjeveškim obzidjem. Obzidje je šlo v smeri od Svetega Justa proti morju. Spodaj je imelo pet in zgoraj sedem čevljev debeline ter zobčaste nazidke. V presledkih je kipelo kvišku pet mogočnih stolpov (Triborgo, Donota, Tor Grande, S. Michele in Cavana). Zunaj obzidja, kot predstraži, sta stala Torre Bianca, približno tam, kjer je cerkev sv. Antona Novega, in Pendola na današnjem trgu Goldoni. Vrh zidov so korakale straže, ki so morale na vsak udarec zvona zavpiti, v znak da so čuječe. V obzidje in stolpe so bila vzidana posebna »smolna okenca«, skozi katera so ob sovražnem napadu vlivali vrelo smolo in živo apno na naskakovalca. V ulici Cavana so imeli meščani shranjene v »arsenalu« metalne stroje, zažigalne smolne vence, loke, puščice, sekire, dolge meče »spathae« ir. krajše »enses« ter vso potrebno brambno pripravo. Zanimivo je, da so tiste stare stolpe šele v novejšem času podrli, zadnjega komaj 1. 1842. Brž ob spodnjem koncu obzidja, okoli današnje ulice Geppa in na ono stran pri Sv. Andreju, so imeli meščani svoje soline. Te so zasuli šele pod Karlom VI., očetom Marije Terezije, 1. 1732, da so dobili' prostora za novo mesto. Ko se je mesto še bolj razvijalo, so morali zasipati ali pokriti tudi številne potoke, ki so tekli mimo mesta. Največji je drl po današnji Valdirivo in je gonil tudi precej mlinov. Vseh potokov, ki so danes pokriti pod mestnimi ulicami, je bilo kakih devet. Vsa mestna okolica je bila lepo obraščena z oljko (zlasti okrog Štivana), trto, granatnimi jabolki in — z likviricijo. To je ukazal že frankovski vladar Karel Veliki saditi, češ da je imenitno zdravilo za otroške želodce. Murve so takrat bile bolj redke, ker se je zopet gosposka bala, da bi se ljudje v svilenih oblekah ne prevzemali. Obilo je bilo tudi sadja. Poseben ukaz iz 14. stoletja zabičuje postavljenim paznikom, saltuari so jim pravili, naj pazijo, da si po bregovih ne ubere kdo več kakor tri grozde ali deset fig ali sto črešenj. Za več je bila ka- j zen. Večina meščanov je bila pol kmetska; svoje njive in brežine so imeli okoli Trsta. Kako pa v mestu Videli smo že, da je imelo mesto v 14. stoletju obliko ozkega trikotnika od Sv. Justa nekako do Borznega trga in na drugo stran tja za Lloydovo palačo (ul. Beccherie). Delilo se je v štiri okraje. Patriciji in plemiči so imeli palače v okrajih Riborgo in Cavana; ljudstvo nižjih slojev pa Castello in Mercato. Prav gotovo vas bo zanimalo, da so ulici Riborgo pravili »grisa«. Griža pomeni v slovenščini kup sodra. Sami italijanski zgodovinarji (Caprin) pišejo, da pomeni ta beseda debelo nasut ali tlakovan prostor. Torej je bil že pred pol tisočletjem slovenski izraz za tržaško ulico. Hiše patri-cijev so imele stolpe, obokane )'prtone« z »jertami« in pred hišo kamnite klopi. Arhitektonsko so pa imele puščobna in prazna pročelja. Hiše preprostih ljudi so pa bile zvečine lesene; da so prihranili prostor, so bila zgornja nadstropja na tramovih pomaknjena navzven. Z ulice $e je komaj videl košček neba. V takem mestu so bili požari pogosti. Urejene požarne hrambe še niso poznali. Če je zaplapolal kje v ozkih in krivih ulicah rdeči petelin, je čuvaj na gradu zatrobil v rog in priteči so morali »brentari« z brentami ter gasiti, kolikor se je dalo. Nato jim je mestni sodnik odmeril plačo. Taki Valuta . tuji denar Dne 26. maja si dal di dobil za ameriški dolar 626—629 lir kanadski dolar 631—633 lir funt šterling 1620—1640 lir 100 francoskih frankov 170—173 lir švicarski frank 146—147 lir 100 dinarjev 107—110 lir avstrijski šiling 23,75—24,75 lir \J.aiimo- citatela, da, mm hJ/iOKOcijO, kaj. fim v Udu. ni vleč iu a u^em dve Itevilki fialilpam-o m ag.led z ielfo, da. U. bilo. cim vec mAocmlcov. Potrebščine za krojače in šivilje A. Perici TRST- ULICA GINNASTICA 22 Velika izbira vsakovrstnih podlog Blago za moške obleke Vse po konkurenčnih cenah ! ukrepi so le malo izdali, saj je 1. 1441 polovica Trsta pogorela. Še slabše je bilo poskrbljeno za čistočo. Stranišč niso poznali. Okoli 1. 1300 je mestna gosposka prepovedala metati skozi okna .. . Tudi cest niso pometali. V 15. stoletju so šele dajali po 10 soldov mestnemu pometaču, da je za praznik sv. Justa in na Te-lovo pometel cestno nesnago. Dosti si pa revež ni mogel pomagati, ker je bilo vsakemu meščanu dovoljeno imeti gnojišče pred hišo. Dolgo časa so tudi prašiči tekali po mestnih ulicah, dokler niso mestni očetje sprehode krulcev omejili na čas od vseh svetih do prve postne nedelje. Posebno pravico je imela bratovščina sv. Antona, ki je še 1. 1550 smela spuščati na ceste po dva prašiča. Nosili sta en uhelj preklan, drugi pa odrezan, da ju je čuvaj spoznal, kdo sta ta dva odlikovanca. Pa se temu nič preveč ne čudite, saj je bilo po vseh srednjeveških mestih podobno. Čez dan je bilo kaj živahno po mestnih ulicah. Proti večeru so prihajali v mesto glumači, plesalci po vrveli, medvedarji in staro in mlado se je drenjalo okoli njih. Ob avemariji so zaprli trgovine, obrtniki pa svoje delavnice. Tudi ženske so po stari navadi prišle iz hiš, posedale po kamnitih klopeh, pletle in opravljale. Ko se je bolj znočilo, so morali na tri udarce zvona vsi v hiše. Patriarhalno življenje v mestu je prenehalo. Mesto se je zavilo v temo. Le kak pozni trgovec je smel z laterno na ulico. Mornarjem je kazal pot v pristan ogenj pred staro mestno hišo in še na dveh krajih pri obali. Sred. njeveški Trst je utihnil v mirnem pokoju. RADIO TRST II Nedelja, 30. maja: 8.45: Kmetijska oddaja. 9.30: Vera in naš čas. 13.00: Glasba po željah. 16.00: Malo za šalo — malo zares. 17.00: Koncert pevskega zbora iz Lonjerja-Katinare. 18.30: Koncert pianistke prof. Mirce Sancinove. 19.00 : Novice iz delavskega sveta. 21.00: Donizetti: DON PA- SQUALE, opera v 3 dej. Ponedeljek, 31. maja: 19.00: Mamica pripoveduje. 20.15 : Moški zbor Ivan Cankar. 20.45 : Dvorakovi slovanski plesi. 21.15: Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester. 22.00 : Književnost in umetnost. Torek, 1.junija: 13.00: Glasba po željah. 19.00: šola in vzgoja. 21.00: Radijski orkester — Oscar Wilde: PAHLJAČA GOSPE WINDERMERE, igra v 4 dej. 22.45: Rapsodije in fantazije. Sreda, 2. junija: 10,45: Uroš Krek: Koncert za violino in orkester. 11.23: Vaški kvintet in pevski duet. 16.00 : Dramatizirana- zgodba — Slavko Ru-per: SLOVO. 17.00: Slovenski motivi. 18.40: Koncert sopranistke Ersilie Downing. 21.00: Aktualnosti. 22.15: Mendelssohn: Simfonija st. 3. Četrtek, 3. junija: 19.00: Mamičina povestica. 20,05: Zbor Slovenske filharmonije. 21.00: Dramatizirana zgodba. 23.00: Slovenski samospevi. Petek, 4. junija: 13.00: Glasba po željah. 18.00: Bozet: Simfonija v C-Duru. 21.00: Tržaški kulturni razgledi. 21.15: Matetič-Rongov : Roženice. 22.15: Iz angleških koncertnih dvoran. Sobota, 5. junija: 14.00: L. M. Škerjanc: Concertino za klavir in orkester. 16.00: Oddaja za nai-mlajše. 16.30: Slovenski motivi. 19.00: Pogovor z ženo. 20.05: Vokalni oktet iz Ljubljane. 21.00: Malo za šalo — malo zares. 22.00: Paganini: Koncert št. 1. Izdaja Konzorcij Novega lista z dovoljenjem A.I.S. -Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477