novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČHDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70^o • Tednik / settimanale • Cena 700 lir št. 46 (356) «Čedad, četrtk 4. decembra 1986 Ancora sulla tragedia nel golfo di Trieste A dieci giorni dal tragico incidente nel golfo di Trieste il presidente delTUnione culturale economica slovena Boris Race ha espresso in un articolo di fondo, pubblicato sul quotidiano Primorski dnevnik di domenica, la preoccupazione che il ricorso alle armi da parte di una motovedetta jugoslava nel golfo di Trieste abbia delle ripercussioni sui rapporti italo-jugoslavi e di conseguenza sulla comunità nazionale slovena in Italia. Nel valutare le dure reazioni del consiglio regionale, di quelli provinciali di Trieste e Gorizia e del consiglio comunale di Trieste, mitigate in parte dalle mozioni unitarie, il presidente dell’UCES esprime apprensioni per la decisione, presa da parte italiana, di sospendere la partecipazione a iniziative all’estero con la Jugoslavia, decisione presa in parte come segno di lutto, per lo più però in segno di protesta. La comunità nazionale slovena, scrive ancora Boris Race, .è a questo punto seriamente preoccupata per la situazione creatasi essendo la sua esistenza in stretto rapporto con le relazioni che intercorrono tra i due Paesi. In particolare, rileva Race, siamo colpiti dalle dimensioni che il tragico evento nel golfo sta assumendo e che ci sorprendono visti i buoni rapporti instaurati tra Italia e Jugoslavia. La sospensione poi di incontri e rapporti bilaterali cancella infatti ogni possibilità di dialogo e crea notevoli difficoltà per una possibile soluzione e in particolare per una soluzione immediata delle questioni aperte. Gli sloveni in Italia sono rimasti inoltre molto colpiti dalla decisione del consiglio provinciale di Gorizia di sospendere la mostra su Primož Trubar e la rassegna dei primi libri sloveni. Colpiti, in quanto, così facendo, le sanzioni che riguardano solo i due Paesi, vengono a infierire direttamente sulla comunità slovena, trasformata di fatto in ostaggio. In primo luogo infatti le si impedisce di poter offrire ai cittadini italiani la possibilità di documentarsi sulle radici del linguaggio letterario sloveno. Sempre secondo il presidente dell’UCES Boris Race il consiglio provinciale di Gorizia ha di fatto, con la sospensione delta mostra, esteso il boicottaggio anche al mondo culturale, un mondo che dovrebbe rappre- Beneški študijski center Nediža Biblioteca comunale Assessorato all’Istruzione del Comune di S. Pietro Predstavitev knjige Otroški most Razstavljal bo izvirne ilustracije slikar STÉPÀN ZAVREL V Beneški galeriji v Spetru dne. 13. decembra I9S6 ob 16. uri Prisoten bo slikar Zavfel Bomo razstavili otroške slikanice vseh dežel in naše zadnje izdaje za beneške otroke sentore anche nei momenti più difficili, un punto di incontro e collaborazione. Che lo stato delle cose sia difficile, prosegue Boris Race, lo confermano anche le dichiarazioni espresse dal rappresentante del governo in Parlamento. Tuttavia è una situazione che va risolta al più presto e dall’atteggiamento preso dalle due parti, secondo Race, è possibile intravedere due posizioni comuni che potrebbero servire come punti di partenza per concreti colloqui e cioè la preoccupazione, espressa da tutte e due le parti, che il tragico evento non pregiudichi i buoni rapporti così faticosamente instaurati e inoltre che tutte le questioni vadano risolte in un clima di amicizia e collaborazione. Solo in tale clima, sottolinea Boris Race, è infatti possibile auspicare che si arrivi ad un accordo sul regime che dovrebbe valere sul confine tra due nazioni amiche. Lo stesso stato d’animo è inoltre necessario per l’accordo sulla pesca, un accordo che soddisfi entrambe le parti e che per entrambe sia vincolante. Un clima di amicizia e buon vicinato sono inoltre necessari per valutare tutti gli accordi italo-jugoslavi, il livello della loro attuazione, la possibilità per un loro miglioramento. Come comunità nazionale slovena, conclude il suo articolo Boris Race, dobbiamo anche in questo caso, ed essendo stati direttamente coinvolti, mettere in evidenza la questione della legge di tutela globale, parte integrante degli accordi tra Italia e Jugoslavia. ODLOŽENA GORSKA SKUPNOST NED1ŠKIH DOLIN Sprejeta odstavka izvoljene komisije in odobren proračun O preureditvi uprave bo skupščina razpravljala v kratkem Odstavka svetovalca iz grmiške občine Iellina, ki je bil že lani imenovan v skupščino gorske skupnosti, glasovanje zaključnega proračuna za leto 1985, imenovanje komisij in sprejem vrste pravilnikov med temi tudi tistega, ki predvideva preureditev uprave oziroma osebja. Ta so bila glavna vprašanja o katerih je prejšnji teden razpravljala skupščina gorske skupnosti Nadiških dolin, ki je torej bila v glavnem posvečena lastnemu delovanju. 2e pri prvi točki se je razvila debata, ki je hitro postala precej živahna. Uvodoma je predsednik Chiabudini dejal, da smo v Grmeku in torej v skupščini gorske skupnosti priča določeni anomalji in da je zaradi odsotnosti predstavnika opozicije iz tiste občine skupščina okrnjena. Nato se je začelo razčiščevanje - zahtevali so ga komunisti in neodvisni - glede vprašanja, kdo je pristojen, da sprejme odstavko ali občina ali gorska skupnost. V drugem primeru je pomanjkljivost slednje, če se je ta problem toliko časa zavlačeval - odstavka je bila dana lani oktobra -in ni torej korektno sta poudarila Bla- setig in Namor pripisati zamudo Grmeku. Problem ni bil jasno rešen, vsekakor je svetovalec Specogna poudaril, da gre za vprašanje politične narave, za pravico manjšine imenovati svojega predstavnika, medtem ko je načelnik socialistov Marinig dodal, da je tudi moralni problem, ki se je pojavil že pred Grmekom v nekaterih občinskih svetih v Nadiških dolinah-Kakorkali že je bila odstavka sprejeta z vzdržanjem neodvisnih. Glede proračuna za prejšnje leto velja poudariti, da se je zaključil s preko 365 milijonov ostartka. To je izredno visoko vsota, so vsi poudarili, kar potrjuje težave gorske skupnosti pri upravljanju. V tem pogledu, da bi vsaj delno rešili problem, sta potrebna okrepitev osebja in dobro delovanje komisij. Po statutu lahko delujejo v okviru gorske skupnosti tri komisije in vsaka ima po 9 članov. Novo vodstvo seje pri pogramskih izjavah obvezalo, da bo to vprašanje rešeno čimprej. Jasno je, da imenovanje članov in predsednikov sledi dogovoru med strankami in političnimi silami. Tako je bilo sklenieno, da bodo imeli po enega predsednika demokristjani, socialdemokrati in opozicija. Mimo je že šest mesecev odkar je bilo izvoljeno vodstvo, v tem času je bilo več srečanj med načelniki svetovalskih skupin in je bilo torej pričakovati, da ko bo vprašanje na dnevnem redu skupščine bo vse teklo kakor po olju. Ni pa bilo tako, saj so se še med skupščino načelniki sestali večkrat, ker očitno ni bilo soglasja-potem ko je bil že izvoljen demokristjan Luciano Laurencig za predsednika prve komisije-glede imena predsednika tretje komisije, ki bo sledila vprašanju kulture in manjšinski problematiki. V drugo komisijo je bil nato izvoljen Renzo Rudi, medtem ko bo predsedoval tretji socialdemokrat Giuseppe Cudicio. Na koncu je skupščina začela razpravljati o preureditvi uprave in osebja. Glede tega vprašanja ni vodstvo doseglo soglasja z uzlužbenci in sindikalnimi predstavniki, kljub temu pa je predstavilo svoj načrt preustroja. Zaradi tega in pozne ure je bila skupščina na zahtevo svetovalca KD Specogna odložena na drug datum. ECCO LE COMMISSIONI 1 " Commissione: Affari generali, Finanza, Rapporti con enti, Industria, Artigianato, Agricoltura, Economia montana, Foreste, Programmazione: presidente Laurencig Luciano, Clinz Giovanni, Duriavig Gianni, Sidar Francesco, Onesti Lorenzo, Golop Mario, Borgnolo Luigi, Petricig Pasquale, Blasetig Giuseppe. 2a Commissione: Commercio, Turismo, Urbanistica, Lavori pubblici, Trasporti: presidente Renzo Rudi, Tomasetig Ugo, Laurencig Luciano, Bledig Amedeo, Cencig Vito, Strazzolini Mario, Drecogna Claudio, Rudi Renzo, Nadalutti Elio, Sidar Francesco. 3“ Commissione Istruzione, Cultura, Problemi etnici-linguistici, Sport, Tempo libero, Igiene e Sanità, Assistenza, Emigrazione, Ecologia: presidente Cudicio Giuseppe, Tomasetig Paolo, Crisetig Augusto, Cantarutti Luigino, Trusgnach Ferdinando, Canalaz Paolo, Bergnach Mario, Bonini Fabio, Nadalutti Elio, NA VABILO TO SKGZ Srečanje z duhovniki Prizadevanja slovenskih duhovnikov, da bi ohranili in razvijali pri ljudeh narodno zavest, težke okoliščine v katerih so se zaradi tega znašli v preteklosti, razmere v katerih danes živijo in delujejo, potreba po poglabljanju in krepitvi medsedbojne-ga povezovanja in sodelovanaja. Taka in podobna vprašanja so bila v sredo prejšnjega tedna v središču pozornosti na srečanju s slovenskimi in furlanskimi duhovniki, ki delujejo na slovenskem področju v videmski pokrajini in njihovimi sobrati iz obmejnega pasu Slovenije, ki ga je priredil teritorialni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze za videmsko pokrajino. Pomembno srečanje, ki je bilo v prostorih kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu in se ga je udeležila skupina dvajsetih duhovnikov obmejnega področja od Kanalske doline in Rezije, preko Barda, Tipane, Nem do Nadiških dolin inJamlji ter župniki iz Kobarida, Drežnice, Idrije, Solkana in Podnanosa, je odprl predsednik TO/SKGZ Černo. Le-ta je spregovoril o pomenu srečanja, o današnji stvarnosti slovenske manjšine na Videmskem, o vlogi, ki jo je Cerkev imela in jo danes ima v tem okviru. Bogata razprava, ki je nato sledila je nudila zanimiv prerez naše povojne zgodovine in trezno analizo sedanjega stanja. Prišle pa so do izraza tudi grenke ugotovitve o raznarodovalni politiki in v tem pogledu o obnašanju Cerkve, oziroma nekaterih njenih delov. Nad vsetn pa je prevladala volja po nadaljevanju dialoga tako med slovenskimi in furlanskimi duhovniki, kot s sobrati iz sosednje republike Slovenije. Vsi so v tem pogledu poudarili pomen oživitve obreda poljubljanja križev v Vi-skorši, kjer se srečujeta in ujemata sporočilo Evangelija in slovenska verska tradicija. Gre za srečanje, ki je preraslo okvire tipanske občine, je bilo rečeno, in združuje ljudi in vernike istega naroda ne glede na meja. Po tej poti, so na sredinem srečanju poudarili duhovniki, bomo nadaljevali v duhu Evangelija, drugega koncila in v spoštovanju človeka v njegovi celovitosti in v boju za njegovo osvobajanje. Srečanje se je zaključilo z zadolžitvijo duhovnika iz Barda Renza Cal-ligara, naj povezuje duhovnike z obeh strani meje in z obljubo po poglabljanju že utečenih medsebojnih stikov i m, Uti nuovo legame con il Belgio Si stanno intensificando in questi ultimi tempi i contatti tra la Comunità montana delle Valli del Natisone ed il comune belga di Sambreville. Due settimane fa sono stati nostri ospiti il vi-cesindaco della cittadina belga, accompagnato da alcuni collaboratori, in questi giorni sono a Sambreville il presidente della Comunità montana Giuseppe Chiabudini e l’assessore Dante Specogna. Nell’ambito del ricco programma di manifestazioni organizzate a Sambreville dall’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia, venerdì 5 dicembre verrà firmato un protocollo di amicizia e di collaborazione culturale tra i due enti che dovrebbe sfociare poi in un gemellaggio. Il significato di questa iniziativa è stato illustrato dal presidente Chiabudini anche nel corso dell’ultima assemblea della Comunità montana e dovrebbe tra l’altro rappresentare un omaggio simbolico a tutti i nostri emigranti che hanno perso la salute e spesso anche la vita nelle miniere del Belgio. Il Patronato INAC di Cividale organizza una ASSEMBLEA INFORMATIVA che si svolgerà sabato 6 dicembre, alle ore 10 nella Sala della Società operaia a Cividale Sarà presente Lucien Charlier, Stran 2 4. decembra NA POBUDO ZVEZE SLOVIENSKIH IZSELJENCEV Od četrtka do nedieje an kos Benečije v Belgiji Zveza slovienskih izseljencev, s pomočjo dežele Furlanije-Julijske krajine, je organizala tri dni kulturnih ma-nifestacjonah v Belgiji, v krajih, kjer žive beneški emigranti. Manifestacjon bo potiekala pod pokroviteljstvom občine Sambreville an tuole je zlo važno tudi če se pomisli, de tela občina se namerava pobratiti z Gorsko skupnostjo Nediških dolin. Bojo tri dni an tri vičera, ki parbli-žajo beneški kulturi ne samuo naše izseljence, ki žive v tistih krajih, pa tudi Belgijane, ki žive vrat ob vrat z našimi judmi. Tel je program: v petak 5. dičember-ja v prostorih «Centro Culturel de Sambreville» v Auvelaisu bo ob 17.30 uri predavanje o Beneški Sloveniji danes; ob 19. bo otvoritev razstave «Razgledi iz Nediških dolin», ob 20. zbor Trepetički iz Lies predstavi naše lepe narodne piesmi. Pieu bo tudi po fran-cuosko an laško. V saboto 6. dičemberja v Charleroi, v prostorih hotela Pim’s bo ob 9. zju-tra posvet o Beneški Sloveniji 10 Iiet po potresu. Zvičer ob 20. uri bojo predstavili knjigo «Fotoalbum izseljencev iz Benečje», ki so ga parpravili člani fotografskega krožka Rečana. Ob 20.30 v sali «Ancien Hotel de Ville» v Taminesu, za veseje vsieh naših emigrantov, pru za pru za vse tiste, ki bojo v dvorani bo ples z znanimi S.S.S. V nediejo 7. dičemberja v prostorih «Salle de la Croix Rouge» v Ougree ob 15.30 bo okrogla miza o rezultatih 3. deželne konference o emigracjonu in predstavitev gradiva. Ob 18. bo spet ples an ponovljen koncert Trepetičku, Checcha an SSS. Trepetilki s Kekam na njih zadnjem koncertu V SOBOTO V ŠPETRU Pregled delovanja ANPI naših dolin V restavraciji Belvedere v Špetru je bilo v soboto 29. novembra prijateljsko srečanje članov ANPI Nadiških dolin, ki ga je organiziral predsednik prof. Paolo Manzini. Shoda se je udeležilo čez 40 beneških Slovencev iz Nadiških dolin, Čedada in Vidma, s svojo navzočnostjo pa ga je počastil tudi župan špeterske občine prof. Firmino Marinig. Prisotni na srečanju so bili izredno zadovoljni žlahtnih zvokov slovenske «frajtonarce», ki jo je čudovito lepo raztegoval naš edinstveni beneški ljudski godec iz Petjaga, Elizej Jussa - Li-žo. Na srečanju pa smo močno pogrešali vselej zvesto članico Lojzko Bait in večletnega odličnega člana vodstva Izidorja Predana, oba na bolovanju. Po večerji je predsednik Manzini seznanil članstvo o delovanju sekcije. Govoril je o delgacijski udeležbi na raznih množičnih prireditvah v režiji videmske federacije ANPI; o prisotnosti naših predstavnikov v Križu na Tržaškem, kjer je tekla razprava o problematiki slovenske manjšine v Italiji in o globalnem zaščitnem zakonu o udeležbi 20 članske skupine ANPI v Bovcu na prijateljskem srečanju s tolminskimi tovariši Zveze borcev, ki so za to priložnost priredili izlet na Kanin, za kar se Benečani Tolmincem zahvaljujejo. ANPI Nadiških dolin je bil tudi na 13. kongresu v Vidmu, kjer je bil prof. Manzini izvoljen za delegata na vsedržavnem kongresu ANPÌ v Milanu, ki bo Predsednik ANPI Nadiških dolin Manzini s Predanom v decembru. Tu bo seznanil kongresi-ste tudi z našo manjšinsko problematiko in z našo zahtevo po globalni zaščiti. Prof. Manzini je nato povedal, da videmska federacija ANPI pripravlja za prihodno pomlad skupinski izlet v Sovjetsko Zvezo. Svoje izvajanje je pa zaključil s pozivom članstvu, naj se tudi v prihodnosti udeležuje delovanja sekcije ter se je vsem lepo zahvalil za njihov doprinos v dosedanjem delu. Anton Birtit Tečaji slovenskega knjižnega jezika ŠPETER Za odrasle vsak ponedeljek od 19.30. do 21.00. ure Za otroke pri pošolskih dejavnostih ČEDAD Za začetnike vsak ponedeljek od 20.00. do 22.00. ure Nadaljevalni tečaj vsak torek od 20.00. do 22.00. ure VIDEM 4. decembra ob 18. se je začel tečaj slovenščine v Vidmu na sedežu ARCI - ulica Manzini 42. Za informacije tel. 727490-731386 INTERPELLANZA DI BLASETIG No agli vandalici Il Consigliere provinciale del PCI Blasetig Giuseppe ha presentato al Presidente della Provincia di Udine una interpellanza per sapere se, di fronte al ripetersi di violenza ed atti vandalici perpetrati contro iniziative culturali ed esponenti della minoranza slovena delle Valli del Natisone, non intenda intervenire autorevolmente per richiamare i valori di democrazia e civile confronto con cui i temi e la problematica della minoranza slovena devono essere affrontati. Il consigliere Blasetig, primo firmatario anche di una mozione di sollecito al Parlamento per l’adozione di una legge di tutela, ha richiesto inoltre un intervento del Presidente della Provincia anche nei confronti delle autorità di polizia per una maggiore sorveglianza in occasione di iniziative e manifestazioni. Il consigliere comunista ha presentato alla Comunità montana Valli del Natisone una mozione sullo stesso argomento per sollecitare una precisa presa di posizione dell’assemblea comunitaria. PREPOTTO Contro Valcool I clubs degli alcoolisti in trattamento del cividalese si incontrano sabato 6 dicembre a Prepotto presso la sede municipale. L’incontro zonale avrà inizio alle ore 9 con il saluto delle autorità. Seguirà la presentazione dei dati sull'A-CAT del cividalese. Alle 9 e 30 i clubs si confronteranno sui problemi aperti come le ricadute, gli assenti, l’inserimento nella comunità locale. Successivamente è in programma la comunità terapeutica, mentre verso le 11 e 30 verranno assegnati gli attestati di astinenza. Delegacija iz Tipane na Tolminskem V ponedeljek 17. novembra je prvič bila na obisku v Tolminu delegacija občine Tipana, ki meji z Breginjskim kotom. Na srečanju je bil govor o možnosti za sodelovanje, ki naj bi se v začetku razvijalo bolj na neuradni ravni s prirejanjem skupnih kulturnih in športnih prireditev. Predstavniki obeh delegacij so načeli tudi vprašanje industrijskega sodelovanja. POSVET MEŠANIH ZBORNIC V PORTOROŽU Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo V Portorožu je bil prejšnji teden 53. skupen posvet članov Italijansko-jugoslovanske zbornice iz Milana ITALJUG in Jugoslovansko-italijanske zbornice iz Beograda JUGITAL. Posvet je trajal tri dni; najprej so bila na vrsti tradicionalna poročiia o dosedanjem razvoju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter med njunimi obmejnimi deželami oziroma republikami in o perspektivah za nadaljnje delo okrog problemov skupnega interesa — glavni poročili sta podala predsednik ITALJUG dr. Aldo Ro-moli in predsednik JUGITAL ing. Mi-lorad Bajič Nato so bila na vrsti ločena zasedanja področnih komisij za blagovno menjavo, za industrijsko-tehnično in za bančno-finančno sodelovanje. Posvet seje zaključil s plenarnim zasedanjem, na katerem so sprejeli predloge za nadaljnji razvoj sodelovanja na posameznih področjih. Predloge bosta zbornici kakor običajno predložili pristojnim vladnim organom v Rimu in Beogradu. Kaj sta pravzparav mešani gospodarski zbornici ITALJUG in JUGITAL in s čim se ukvarjata? Zbornici sta bili ustanovljeni leta 1955 ter sta lani slavili tridesetletnico. Ob tej priliki je bila posebna «jubilejna» seja v Milanu. Obe zbornici, tako milanska kakor beograjska, štejeta po več deset včlanjenih industrijskih in trgovskih podjetij, ki sodelujejo z gospodarskimi organizacijami iz sosedne dežele in ki se uveljavljajo tudi v tristranskih zvezah s podjetiji v tretjih deželah. Kakor že omenjeno, predseduje milanski zbornici ITALJUG dr. Aldro Romoli; ta zbornica pa ima tri delegacije — lahko bi jih imenovali tudi filiale —, in sicer eno, najstarejšo, v Trstu (predsednik Giulio Petrucco), eno v Vidmu (predsednik dr. Gianni Bravo) in eno, najmlajšo, saj se je «rodila» šele v lanskem letu, v Gorici (predsednik (Adrijan Koršič). V okviru teh delegacij, predvsem pa v okviru tržaške m goriške so zelo aktivni operaterji člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Mešani zbornici ITALJUG in J UG1-TAL se redno ukvarjata z vsemi problemi, ki zadevajo gospodarsko sodelovanje med sosednima državama in njunimi obmejnimi območji na podlagi obstoječih sporazumov o splošni gospodarski kooperaciji, o industrijsko-tehničnem sodelovanju, o blagovni menjavi po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško, v okviru «posebne sejemske operacije» Alpe-Adria, itd. Zbornici nadalje pobliže sledita nastajanju in razvijanju zahtevnejših oblik sodelovanja, kot so zlasti nastajanje mešanih podjetij, investicije kapitala v jugoslovanske organizacije združenega dela, joint-ventures in podobno. Posebno skrb namenjata zbornici tudi razvoju sodelovanja med italijanskimi in ju-goslavanskimi bankami in drugimi finančnimi ustanovami. (ef) ADO A SAVOGNA Come invec rimanendo giovani Venerdì 5 dicembre a Savogna presso il Bar Crisnaro, avrà luogo alle ore 20 un incontro con la popolazione per illustrare la realtà e gli scopi dell’Associazione Donatori Organi. Questo tema verrà svolto dal dott. Sergio Beltrame, presidente provinciale dell’associazione stessa. Ad esso seguirà una seconda relazione tenuta dal dott. Vittorio Rotolo, primario medico presso l’Ospedale Civile di Cividale, il quale affronterà il problema dell’invecchiamen- to umano. In modo particolare, il geriatra illustrerà le regole che le attuali conoscenze mediche consigliano di seguire, per raggiungere la vecchiaia ed arrivarci nel migliore dei modi. Alla riunione, organizzata dalla Sezione di S. Pietro al Natisone, parteciperanno anche il presidente Sereno Gigante, il dott. Franco Passoni consigliere regionale dell’ADO ed il dott. Edi Cudicio medico di base. Tutta la popolazione è invitata. Per gli operatori economici Gospodarstvenikom Zakon Visentini, davek na zdravje in še kaj Leto se počasi izteka, kljub temu pa ni še čas, da bi pripravili bilance. In vendar lahko mirne duše ocenjujemo vsaj na splošno gospodarske premike, ki so vplivali na večjo ali manjšo uspešnost delovanja. Vsak čas bomo stopili v tretje leto davčne reforme, ki jo poznamo pod imenom «zakon Visentini». Rečeno je bilo, da je odločitev, ki so jo morali sprejet gospodarstveniki, veljavna le tri leta torej bi morali vsi imeti možnost, da koncem prihodnjega leta spremenimo način poslovanja. Izkušnje so pokazale predvidevanja strokovnjakov, da so bili predpisi dokaj pomanjkljivi in da so nesorazmerno breminili nekatere kategorije, kar je imelo za posledico tudi zapiranje mnogih obratov. Upati je, da bo prišlo do sprememb in popravkov, ki bi pravičnejše porazdelili davčna bremena. 11 corrente anno si avvicina velocemente alla sua fine; ciò nonostante non possiamo ancora fare dei bilanci ma possiamo però — se non altro in generale — dare uno sguardo ai fatti che hanno caratterizzato lo sviluppo economico di quest’anno. Fra breve entreremo nel terzo anno di validità della riforma Visentini. Se ben ricordate tutti potevano scegliere un sistema di tassazione e la loro decisione sarebbe stata valida per tre anni. Dunque è il momento di pensare cosa decidere per il futuro e di prepararsi in tempo per eventuali cambiamenti. Le supposizioni degli esperti si sono dimostrate quasi sempre esatte e cioè che alcune categorie sono state penalizzate il che ha portato alla chiusura di vari esercizi. Dobbiamo dunque sperare che il legislatore provveda alle necessarie variazioni o correzioni onde suddividere equamente il prelievo fiscale. Sicer ne smemo in ne moremo pozabiti na vse obveznosti, ki nas čakajo do konca leta. Vsi že dobro vedo, da čaka prve dni v mesecu obračun davka IVA, za tiste ki pripravljajo mesečni obračun, do konca meseca bo pa zapadlo plačilo za razne občinske dajatve med katere vsekakor spada obračun stroškov za odvoz smeti, ki je bil letos obračunan dokaj pozno. Nonostante queste considerazioni non possiamo e non dobbiamo dimenticare le varie scadenze che ci aspettano entro la fine del mese. Fra queste citerei oggi solamente la scadenza della dichiarazione mensile IVA. Dovremo poi tener conto delle scadenze di varie tasse comunali fra le quali la tassa per l’asporto dei rifiuti. Gli importi sono stati quest’anno comunicati in ritardo ma dovranno essere liquidati in una unica soluzione. In končno bo 20. decembra zapadel rok za plačilo tako imenovanega davka na zdravje. To plačilo je bilo pred mesecem dni odloženo a sedaj je italijanski parlament potrdil obveznost. Ta dodatni davek je vsekakor nepravičen, saj se večajo obveznosti za socialno-zdravstveno oskrbo a usluge, ki jih brezplačno nudijo socialne ustanove se iz dneva v dan krčijo. Entro il 20. dicembre dovremmo liquidare la cosidetta «tassa salute» temporaneamente sospesa, ma che con l’approvazione del parlamento è diventata operante. Questa tassa aggiuntiva è comunque ingiustificata, poiché se da una parte crescono gli impegni finanziari degli operatori economici dall’altra invece constatiamo che i servizi offerti agli assicurati si riducono di giorno in giorno. (zk) Stran 3 4. decembra 12 - VIAGGIO NELLE TRADIZIONI POPOLARI Feste d’in A grandi passi e nonostante quest’anno il bel tempo si sia prolungato per larga parte dell’autunno si sta avvicinando l’inverno e con esso il periodo dell’anno più ricco di scadenze festive, quello più legato al fantastico che caratterizza la tradizione orale e i riti un tempo praticati lungo tutto il periodo della stagione fredda, presenti oggi principalmente nelle feste di fine e inizio anno e a Carnevale. L’odierno sviluppo economico e di costume ha privilegiato alcune feste in luogo di altre, prime fra tutte quelle di fine anno, da Natale a Capodanno, che combaciano con l’ufficialità della festa riconosciuta, con le vacanze per gli studenti e le ferie per i lavoratori, ma continuano a sopravvivere anche riti e feste meno ufficiali e meno riconosciute come ad esempio Carnevale. Un tempo questa stagione, morta per il lavoro, era caratterizzata dalla paura per le tenebre e le incognite per l’anno a venire. In una sorta di rito continuato di propiziazione si apriva con una mascherata e con una mascherata si chiudeva. È proprio la maschera l’elemento simbolico che meglio rappresenta questa parte dell’anno. Capendo le sue ragioni, le sue funzioni potremmo giustificare meglio la sua presenza. Da sempre legata al culto degli avi, degli spiriti dei defunti, indossarla in un periodo carico di significan-ze come l’inverno vuol dire far rivivere gli spiriti, buoni o cattivi che siano, materializzarli per rappresentare con loro quelle forze, quelle energie che l’uomo ha sempre voluto, mai riuscendovi, controllare. In altre parole rappresentando il bene o il male, l’istinto o la ragione l’uomo primitivo ha cercato originariamente di controllarne gli effetti che ha trasmesso fino ad oggi, attraverso queste sue pratiche, il desiderio di esercitare il proprio potere anche sull’impalpabile mondo spirituale. L’inquietante presenza del buio come fattore caratterizzante questa stagione completa il quadro di suggestioni che anticamente accompagnavano queste tradizioni. I tempi sono cambiati, sono cambiate nella funzione e nell’importanza anche molte scadenze calendaria-li, anche le feste riconosciute dall’ufficialità e da questa sostenute si sono gradualmente trasformate, mentre inevitabilmente destinate alla scomparsa sono quelle scadenze che non rientrano più nel calendario ufficiale, religioso o civile che sia. Delle mascherate di inizio ciclo non esistono che sparute testimonianze e forse un solo esempio ancora praticato: i «krampus» che la notte di san Nicolò appaiono in diversi centri del tarvisiano. Ma dei Krampus parleremo più diffusamente in un prossimo appuntamento. Particolarmente suggestiva e densa di significati a vari livelli, quindi meritevole d’essere segnalata, è la «devetica», la novena di Natale che dal 16 al 24 dicembre vede impegnate nove famiglie dello stesso paese ad ospitare ogni sera in una casa diversa un piccolo presepe, quasi a voler ricordare i nove mesi di gestazione e il peregrinare della Madonna prima della nascita di Gesù. Questo rituale ancora vivo in molti paesi delle Valli prelude ai grandi festeggiamenti natalizi: dalle messe alle sacre rappresentazioni, dalla cucina tradizionale specifica di questo periodo ai segni convenzionali (alberi, presepi, luci e altro) che storicamente si sono affermati come peculiari di questa ricorrenza. Natale apre poi quel ciclo così detto dei dodici giorni (o delle dodici notti) che porta attraverso il Capodanno fino all’Epifania. È un ristrettissimo periodo segnato quasi quotidianamente da ricorrenze e pratiche diffuse un po’ ovunque, che vedono tradizionalmente impegnati i giovani e i bambini. Questue e feste di coscrizione sono fra le più presenti a tutt’oggi. E proprio questi riti ci permettono di evidenziare altre due componenti fondamentali delle feste invernali: la pratica del dono, già presente con le figure di San Nicolò, Santa Lucia e Gesù Bambino, assume nelle questue di fine anno il suo più arcaico e corretto significato propiziatorio, e la nascita e il trapasso dall’anno vecchio a quello nuovo, già evidente col Natale (nascita) si espleta nella maniera più riconoscibile nel Capodanno, anche con il passaggio di consegne fra classi di coscritti, dove si usa ancora praticare la festa, si ripropone come rito di eliminazione nei fuochi epifanici per evidenziarsi ancora una volta, definitivamente, più tardi nel Carnevale. È proprio il Carnevale quell’ulti-ma mascherata cui facevamo cenno poco sopra che chiude il ciclo invernale ed apre ad una nuova stagione, ad un nuovo anno produttivo per l’economia agraria. Moltissime ancora potrebbero essere le note da aggiungere a quelle già stese, valgano però solo queste per far capire quanto ricco di tradizioni, credenze e superstizioni poteva essere l’inverno, cioè il periodo dell’anno più povero di attività lavorative. Valter Colle 2 SPETTACOLI DI MARIONETTE A S. PIETRO Grande ritorno a casa di Vittorio Podrecca Accolte con grande entusiasmo da grandi e piccini venerdì 28_novembre le marionette di Podrecca a S. Pietro al Natisone. Lo spettacolo, organizzato dalla Provincia con la collaborazione ed il coordinamento dell’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone, si è tenuto nella palestra della scuola media con due rappresentazioni. La prima, alle ore 9, per gli allievi delle magistrali, elementari e delle scuole materne, la seconda, alle ore 11, per i ragazzi della scuola media e dell’Istituto professionale. L’attenzione ed il divertimento del giovane pubblico ancora una volta hanno confermato la fama ed il successo mondiale delle marionette che a S. Pietro sono state accolte anche con l’orgoglio e l’affetto di un grande ritorno a casa. Oltre ad apprezzare la bellezza di uno spettacolo divertente, poeticamente armonico e tecnicamente perfetto, i nostri ragazzi, grazie all’esempio dell’illustre concittadino Podrecca, hanno indubbiamente avuto anche uno stimolo all’intraprendenza che, si sa, unita alla genialità porta al successo. Giusta, oltre che obbligata dalla mancanza di una struttura che ospiti un pubblico più numeroso, quindi la precedenza ai ragazzi, futuri artefici della sorte delle nostre Valli. Per questo ritorno di Podrecca al paese natale oltre alla preside delle scuole medie che ha ospitato la rappresentazione e gli insegnanti di tutte le scuole, si sono rese disponibili anche la Pro loco di S. Pietro al Natisone, il vigile e la biblioteca comunale. Bruna Dorbolò CONTINUA LA COLLETTIVA ALLA B G Invito a Sa Rimane aperta fino a domenica 7 dicembre la mostra collettiva allestita alla Beneška galerija a S. Pietro al Natisone. L’iniziativa è di notevole interesse in quanto offre uno spaccato della produzione artistica delle Valli e le nuove tendenze. Sono presenti con il loro lavoro anche ospiti importanti. Questi i settori ed i relativi espositori: Pittura: Antonella Bertagnin, Giancarlo Bravin, Eugenio Caracciolo, Giovanni Carlig, Roberto Coppola, Romano Cromaz, Claudia Raza Floreancig, Daniele Gasparinetti, Michela Gubana, Daniela Ronchi, Carmelo Vranich. Grafica: Paolo Petricig, Edi Žerjal. Disegno: Beppo Domeniš, Alvaro Petricig, Vasco Petricig, Bruno Pocovaz, Silvano Zompicchiatti. Fotografia: Renzo Rudi, Pierpaolo Sdraulig, Michele Vončini. Scultura: Paolo Manzini. Arazzo: Maria Rosa Crucil, Sandra Manzini, Antonella Pizzolongo. Ceramica: Flavia Braida, Darko, Brunetta di Lenardo, Giuseppina Livigni. Rame: Alberto Rosso. Občni zbor Slori Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) sklicuje na podlagi 6. člena pravil 12. redni občni zbor, ki bo dne 11. dec. t.l. ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red bo naslednji: 1. Poročilo upravnega odbora, 2. Obračun in proračun, 3. Poročilo nadzornega odbora, 4. Razno. TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Under 18 Valnatisone Una sconfìtta ed un successo delle giovanili del I RISULTATI 1“ Categoria Valnatisone-Spilimbergoi 0-0 2a Categoria Stella Azzurra-Audace 2-2 3a Categoria Pulfero-Chiavris 2-2 Under 18 Valnatisone-Bearzi 0-3 Esordienti Valnatisone-Azzurra Prem. 1-0 PROSSIMO TURNO la Categoria Valnatisone-Pro Aviano 2a Categoria Audace-Gaglianese 3a Categoria Alta Valtorre-Savognese Bearzi-Pulfero Under 18 T orreanese-Valnatisone GIOVANISSIMI Riprendono il campionato nel mese di gennaio ’87 1 MARCATORI 9 RETI: Cristiano Barbiani; 7 RETI: Carlo Liberale; 3 RETI: Roberto Sedi, Roberto Birtig, Walter Petricig, Faustino Caporale, Adriano Stulin. 2 RETI: Fiorenzo Birtig, Stefano Dugaro, Fabio Trinco, Adamo Marchig, Daniele Stacco, Flavio Mlinz, Mauro Clavora, Massimo Miano, Gabriele Becia, Michele Osgnach; 1 RETE: Luciano Macorig, Leonardo Crainich, Gabriele Vidic, Alessandro Bertossin, Massimiliano Campanella, Emiliano Dorbolò, Marco Marinig, Antonio Dugaro, Roberto Specogna, Žarko Rot, Marino Simonelig, Ezio Jussig, Mario Maiolino, Gianni Cosson. Valnatisone: era vittoria Pulfero ed Audace: che rimonta! Durante la cavalleresca prestazione delle due formazioni Valnatisone e Spi-limbergo, gli sportivi speravano di vedere all’opera un direttore di gara all’altezza della situazione. Così purtroppo non è stato ed anche dalle cronache dei quotidiani e delle emittenti locali si è messa in evidenza la rete annullata ingiustamente dal direttore di gara alla Valnatisone, a tre minuti dalla fine. Noi non vogliamo aggiungere altro. In seconda categoria l’Audace per due volte è costretta ad inseguire i padroni di casa di Attimis, ma alla fine con Adriano Stulin ottiene il meritato pareggio. Il Pulfero invece evita il clamoroso tonfo casalingo, 0-2 nei tre minuti iniziali, dovuto a due incertezze del proprio estremo difensore, come ci hanno riferito. Ma le reti di Fiorenzo Birtig e Gianni Cosson riportano la gara in parità. Nella speranza - domenica ad Udine -di fermare la capolista Bearzi, per gli arancione del presidente Carlo Birtig il campionato è ancora da giocare. Domenica prossima le altre formazioni delle Valli saranno impegnate due in casa, Valnatisone-Pro Aviano e Audace-Gaglianese, mentre la Savogne-se farà visita alla Alta Valtorre. MIGLIORE DIFESA 7 RETI: Under 18 Valnatisone; 8 RETI: A.S. Savognese; 9 RETI:. G.S.L. Audace; 11 RETI: Giovanissimi Valnatisone 12 RETI: U.S. Valnatisone; 20 RETI: Esordienti Audace; 22 RETI: Esordienti Valnatisone; Dopo il record di otto vittorie consecutive, la formazione degli Under 18 della Valnatisone è stata sconfitta in casa per 3-0 dagli azzurri del Bearzi, secondi in classifica. La formazione, allenata da Valter Barbiani, si è fatta sorprendere da due calci di punizione calciati dal limite dagli udinesi, ma ha avuto per due volte l’occasione di accorciare le distanze. Stavolta è andato tutto storto e nel tentativo di ottenere il pari nel secondo tempo al 44’ c’è stata la terza rete degli ospiti. Domenica prossima la Valnatisone si recherà a Torrea-no per il difficile derby. Secondo risultato utile consecutivo per gli Esordienti nella gara di recupe- ro Valnatisone-Azzurra che ha visto vincere meritatamente i nostri ragazzi. Per tutta la gara la Valnatisone era costantemente alla ricerca della rete della vittoria che è giunta ad un minuto dalla fine per merito di Luciano Macorig. Ma tutti i ragazzi in blocco vanno elogiati per il loro impegno. Alla fine della gara c’è stata una spaghettata offerta dai titolari della trattoria al Giardino a S. Pietro. 11 campionato ora è stato sospeso e riprenderà nel mese di marzo mentre i Giovanissimi lo riprenderanno il mese di gennaio. LE CLASSIFICHE la Categoria Spilimbergo 16, Torreanese 13, Civida-lese, Torre, Pro Fagagna 12; Codroi-po, Tamai, Julia 11; Valnatisone, Flu-mignano, Olimpia, 9; Tavagnàfelet, Pro Tolmezzo, Pro Aviano 8; Azzane-se 7; Spai 2. 2a Categoria Serenissima 15; Sangiorgina Udine 14; Lauzacco 12; Aurora L.Z., Dolegnano, Bressa 11; Asso, Natisone 9; Audace, Gaglianese, Corno 8; Union Nogaredo, Stella Azzurra, Paviese, Colloredo di Prato 6; Azzurra Premariacco 4. 3a Categoria Bearzi, Reanese 12; Alta Valtorre 10; Faedis 9; Pulfero, Togliano, Ciseriis, Tricesimo 8; Nimis 5; Chiavris, Fulgor 6; Savognese, Savorgnanese 3. Chiavris e Tricesimo una partita in più. UNDER 18 Valnatisone 16, Bearzi 12, Bressa 11, Torreanese, Olimpia 10, Forti & Liberi, Donatello 9, Aurora L.Z. 8, Stella Azzurra, Rizzi 6, Nuova Udine, Mar-tignacco, Chiavris 4, Comunale Faedis 1. GIOVANISSIMI S. Gottardo 18, Cussignacco 15, Aurora L.Z. 14, Valnatisone 10, Gaglianese, Donatello 9, Cividalese 6, Percoto 5, Lauzacco 4, Buttrio 2. ESORDIENTI Aurora L.Z. 17, Gaglianese, Manzane-se 14, Serenissima, Cividalese 11, Percoto 8, Buttrio 7, Valnatisone 5, Audace 2, Azzurra Premariacco 1. Siuram Federico, Esordienti Valnatisone Stran 4 novi matajur 4. decembra GRMEK SPETER Dvie vesele novice iz Kanade Četudi z nomalo zamude radi napišemo novico, ki nam je paršla iz Kanade, kjer 29. maja lietos je doktoriral v «Ingegneria civile» na Univerzi v Win-nipegu Marco Vogrig. Marco je mlajši sin Dora Peškulno-vega iz Platea an Elene Zabrieszach -Zanukne iz Tarčmuna, ki ku puno naših j udi so že mladi muorli iti po sviete dielat. V Kanadi so se rodili njih otroka: Marco an te narstariš Lucia. Tudi Lucia je doktorirala lieta nazaj. Ona je poročena an lietos je porodila lepo čiči-co, kateri so dal ime Erika. Marcu čestitamo, Lucii an nje liepi družini voščimo vse narbuoiše. Dora an E leno pa čakamo, de pridejo še kajšan krat obiskat njih rojstne kraje. Pot Hlocje-Petarnel kieki se gibje Ben nu, Novi Matajur le kieki pomaga rešit naše probleme. V zadnji številki našega časopisa smo napisal novico-blizu je bila tudi fotografija - de ciesta med Hlocjem an Petarnielom je, po dvieh lietih od kar jo je zadeu plaz, šele na pu pretargana. Hitro potle je pokrajinski konsilier, komunist Giuseppe Blasetig naredu no interogacjon pokrajinskemu odborniku (provincialnemu asesorju) za poti Enricu Bulfoneju, če vie o težavah v katerih se ušafajo domačini garmiškega an dreškega komuna zaradi te vederbane poti. Blasetig če tudi viedet, če so pomislili na rešitev tega problema. Uprašu je napisan odgovor. K interogacjonu je biu parložen tudi Novi Matakur s člankom. Troštamo se, de seda kieki se le zgane. Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska Trst / Trieste H snr Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n, 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADII» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročnina 600 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% Gorenj Bar nas Nediške doline jočejo smart mladega puoba Po vsieh naših dolinah se je naglo arzstresla žalostna novica, daje v inči-dentu blizu Klenja umaru mlad puob. Gianni Coren, takuo mu je bluo ime, je imeu samuo 25 liet. V žalost je pustu mlado ženo Denis, dva otročiča, Daniele an Alessandro, ki imajo kumi dno lieto an pu, mamo, tata, dva bra-tra, dvie sestre an vso drugo žlahto. Gianni je biu Marsinknove družine iz Podbarnasa, kar se je oženu je šu živet v Gorenji Barnas. Torak vičer je šu z ženo an z otrokam gledat mamo an tata. Tle od tuod je šu s te malim bra-tram, Bruno, pruot Čedadu. Subit po-tlè se je zgodila nesreča. Na pogrebu, ki je biu v Gorenjim Barnase v četartak 27. novemberja, puno judi se je stisinlo okuole žalostne družine. Valforest, tuole je ime nove kooperative, ki so jo ustanovil v Podboniescu. Nje člani so vsi iz telega kamuna, malomanj vsi so mladi an imajo za sabo vič liet diela ko emigranti posebno v Afriki an Bližnjemu vzhodu. Njih dielo bo potiekalo v hosti, mislijo pa se tudi ponuditi kamunam an gorski skupnosti za daržat čedne poti an za druge diela tele sort. Kooperativa se je predstavila v saboto popudan pri Škofu v Podbuniescu, kjer s° Mi povabljeni an krajevni politični predstavniki. Vsi so pozdravili an pohvalili iniciativo, ki v telem cajtu, ko je dost mladih brez diela, ima velik pomien an se tudi obvezal, de bojo u njih mocieh pomagal kooperativi. Še posebno za kar se tiče mehanizacije pa ji bo lahko pomagala tudi Dežela, ki je sprejela vič leču za pomagat zadrugam pa tudi zadnje cajte za «sfrutat» tisto veliko bogatijo, ki je lahko za nas host. PISE PETAR MA TA JUR U nebesih se je usednu ta na to svoje Kadar sta Kristus in Svet Petar, moj patron, hodila po svetu, sta jih provala useh sort. Videla sta lepe in garde reči. Videla sta bogatjio in ubuoštvo, presit ost in lakot. Razsko-šnost (lusso) in mizerjo. Poprovala sta bit žejna in lačna, tarpiela sta mraz in spiekalo jih je sonce, pa sta vsedno prehodila vas svet. In takuo sta paršla tudi u našo deželo. Bla je zima, rieke in potoki poledeni, drevesa po hosteh so ble bele od poledice, prav takuo so ble bele od slane vse njive. Na Matajurju je bluo tarkaj snega, da se je zdielo, da tiče vrh nebeška vrata. Pihou je hladan vietar, da je riezu do kosti. Dol par Muostu (Sv. Kvi-rin) sta se dva starca ustavla in stisnila h nekemu zidu. Kristus se je biu tresu od mraza, kot Sveti Petar, ker je imeu Peter na sebe ovčji kožuh. Mi se zdi, da je biu Petar zmeraj no malo buj modar, buj furbast kot Kristus. Kristusa so ložli še mladega na križ, Petra pa starega. Drugi pa pravijo, da če je biu Petar tak, je biu tak, ker mu je Kristus parpustu bit tak. Pa pustimo njih modruost in posebne dobruote na stran, naj drugi o tem premišljujejo. Mene me brigata sada samuo dva moža, ki trpita mraz dol par Muostu. Brade sta imela že biele od ledu in ledene s truce so jim ble zrasle do popa. Sveta moža sta bla že skor obupala, ko se parnese na konju mlad mož, je zvižgau in peu. Biu je že skor mimo njih, ko zagleda starca, Orologeria Oreficeria - Ottica Urarna Zlatarna - Optika URBANCIGH CIVIDALE - ČEDAD Via C. Alberto 10 Tel. 732280 Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp Singer Pokali ■ športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer ki ob zidu trepeta od mraza. Povar-ne se s konjam nazaj, sleče kažuh in ga vrže starčku v naročje: «Na, ogarni se, da ne zmarneš. Jest sem že skoraj doma». Pokaže z roko gor pruoti gradu, ki nam še današnji dan kaže zidišče, ko se peljemo iz Ažle proti Mostu al pa iz Čedada u Rečansko dolino. Mladi mož na konju je biu grof, gospodar tega gradu in legenda pravi, da je bla parva in zadnja dobruo-ta, ki jo je napravu človieku, ni pa viedeu, da jo je napravu Kristusu samemu. Kristus je hitro oblieku kožuh, se posmejau Sv. Petru in mu jau, da je njega buj gorak. Ljeta so šle tudi takrat naprej, kot gredo današnji dan. Še Buoh vie dost sveta sta prehodila Kristus in Sv. Petar prej ko sta šla u Nebesa. Ustaru se je tudi grof u gradu dol par Muo-ste in paršla ga je obiskat beta žena - smart in ga peljala na drugi svet. Tudi tam na drugem svetu je mož mi-slu, da si sam lahko zbere narljeuš kraje in prostore, kot je biu navajen na telem našem svetu, zatuo jo je smuknu naravnost pred nebeška vrata. Potuče in vrata se odprejo. «Kaj želite?» ga vpraša nebeški ključar, sv. Petar. «Pravijo, da je u nebesih lepuo, čjem iti notar!» «Kajšno je vaše ime?». Grof po vie ime in preimek. «Počakite, da pogledam u registre!» odgovori Sv. Petar, mu zaloputne nebeška vrata na šobe in gre do svojih registrov. Grof se je začel jezit. Dol na zem-ji ni biu navajen ponižanja in ni muo-ru čakat pred obednimi vrati. Vrata so se mu same odperjale in za njimi in pred njimi so se mu klanjali, spre- govali do tli udani hlapci. On je druge ponižavu. Zdaj, tle, pred nebeškimi vrati je bluo drugače. Za kajšne pou ure potle se je var-nu Sv. Petar, spet odparu vrata in poluožu roko na rame grofa. « Vigospuod, niste za nebesa!» mu je jau odriezano. «Kakuo, jest nisem za nebesa?» se je razjezu gospod grof, ki mu ni bluo u življenju nikdar nič prepovedano. «Ne, in vas prosim, da se poberete izpred vrat, ker nadlegujeta vhod tistim, ki so vredni dobrot nebeškega raja!» Zdaj je ratu grof majhan čisto majhan in po licu so se mu začele lit suze. «Če ne morem, če ne smiem u nebesa, manjku pokazajte mi, kajšne so!» je prosu Sv. Petra. «Se ne more!» odgovori resno nebeški vratar. «Nu, prosim vas, samuo a n ped in jih odprite, da pokukam notar, potem se poberem, vas ne bom vič na-dlegavu». Zdaj že joče, prosi. Svet Petar ni mogu nikdar videt suzi, zatuo so ga grofove kapljice na licu ganile, zgrozile. Odparu je za kajšnih 25 centimetrov vrata in jau grofu: «Nu, pogled na hitro»! Grof je na hitro spravu glavo skuoze vrata in z debelimi očmi gle-du in občudavu nebeške lepote. Naenkrat zagleda na tleh, na podu svoj kožuh, ki ga je biu dau omarz-nienemu starcu par Muoste puno liet od tega, pa ni viedeu, da ga je dau Kristusu. Prepoznu je svoj kožuh in pred nosom Svetega Petra razstegne vrata in jo smukne v nebesa. «Tle se odpočijem» je jau. (se nadaljuje) Vas pozdravja vaš Petar Matajurac )) Banca Agricola ) Kmečka banka Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31813 Telex 460412 AGRBAN AUTOFFICINA PEUGEOT TALBOT B0RGN0L0 & LESIZZA LOČ PONTE S QUIRINO CIVIDALE - tel.732520 . Per ogni tipo di riparazione Si effettuano anche le installazioni delle luci d’obbligo per macchine agricole Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak an petak ob 13.30. Pacuh: petak ob 13.00 Trinko: v torak an petak ob 14.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00 do 16.00 v sriedo an četartak od 11.00. do 12.00 v petak od 17.00. do 18.00. doh. Boscutti Giuliano Hlocje: v pandiejak od 16.00 do 17.00 v sriedo od 15.00 do 16.00 v saboto od 10.00 do 11.00 Lombaj: v torak an četartak ob 13.30. PODBUNIESAC doh. Filippo Bonanno Podbuniesac: od pandiejka do petka ob 9.30. do 12.30. popudan ob 15.30 do 17.30 Črnivarb: v saboto od 10.00. do 11.30 doh. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo an petak od 8.00 do 9,30 v četartak od 17.30 do 19.00 v saboto od 9.00 do 11.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: v pandiejak, torak an petak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.00 do 18.00 v četartak od 9.00 do 10.00. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, torak, četartak petak an saboto od 8.00 do 10.30 v sriedo od 8.00 do 9.00 in od 16.00 do 18.00 doh. Pietro Pellegrini Gor. Barnas: v četartak od 10.15. do 12.00 Špietar: v sriedo od 11.00 do 12.00. v petak od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00 do 12.00 v sriedo od 13.00 do 14.00. v petak od 9.00. do 10.00. v saboto od 10.00. do 11.00. Gor. Tarbi - Oblica: v sriedo ob 14.30. doh. Renato Trainiti Sriednje: v četartak od 14.00 do 15.00. Gor. Tarbi: v četartak od 15.00 do ' 16.00 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gor. Miersa:v pandiejak an torak od 17.00 do 18.00 v sriedo an četartak od 9.30 do 11.00 petak od 10.30 do 12.00 v saboto od 11.00 do 12.00 doh. Renato Trainiti Škratove: od pandiejka do sabote od 9.00 do 12.00. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 6. do 12. decembra Garmak tel. 725044 Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».