Priznanja kulfllRNŠkoM KUD ZGAGA Kulturo rokenrol *e#6P ■egu i ni m **■ V 1» ’ ■; \\ l lili 'W^i" llil lH i. ^ ,A\v:, 'A ; 11 OPEL O mmm 5 K Xi: si: mm mmm mmm mmmmmmmmm * sili g* X. 1 mmm mmm :;x; AVTOSERVIS & AVTOSALON Mahkovic SPODNJI LOG 27 61282 SAVA PRI LITIJI TEL.: 061/874-112 PRI NAS LAHKO POD NAJUGODNEJŠIMI KREDITNIMI POGOJI KUPITE NOVI OPEL O , KAJTI MI VAM NE PONUJAMO MAČKA V ŽAKLJU (R+.„) CORSAECO l,2i (air bag, bočne ojačitve samozatezni varnostni pasovi, blokada motorja...) ASTRA SWIN G l,4i (air bag, bočne ojačitve, samozatezni varnostni pasovi, blokada motorja, avtoradio, po višini nastavljiv sedež, deljiva klop, centralno zaklepanje...) CENA: MINIM. POLOG: KREDIT: ALI VESTE: da ima OPF.L naj večji CENA: 17.900 DEM MINIM. POLOG: 5.370 DEM poudarek ' KREDIT: 36 obrokov po 420DEM na varnosti? •X-X-X\-X\X\-X\-X\-X-X-XvX-X -da so vozila 23.800 DEM 7.140 DEM 36 obrokov po 560DEM VECTRA l,6i GL OPEL \ povrerju (2x alr bag> A85- najbolj varen a . in ekološko llilllilii - da z vozilom OPEL nu)tn.HF (avforeverse, 4 izhodi, RDS, snemljiva plošča, loudness) N BODffFDOSEtjtfM KUPITE: mobitel PRODAIA IN MONTAŽA DELTA že za 165.000 SIT + p.d. FORTE že za 1 15.900 SIT + p.d. y RENT- A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, . AVTOVLEKA, AVTO LIČARSTVO, PRODAJA BARV : Glasom 1 i, t:l Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 SREDNJA I KNJIŽNICA I B iiiiiill • UVODNIK • Današnja vsebina še vedno diši po kulturnem prazniku. Toliko dogodkov se je te dni v imenu Prešerna zvrstilo v Zasavju, Litiji,... Včeraj smo si na Valentinovo zaželeli ljubezni, zvestobe in iskrenih besed... V prihajajočih dneh pa si le nadenite masko in zarajajte s pustom. Maškarada ni le za otroke. Prav lepo se je tu in tam sprostiti in pozabiti na skrbi, ki nam v vsakdanu ne dajo spati. Če pa se vendarle ne boste našemili, odprite prvim maskam, ki bodo pozvonile na vratih. Stari rek pravi, da prve maškare prinašajo srečo. Naj bo tale klovn na naši naslovnici prva maškara, ki vas je letos obiskala in vam prinesla ne le srečo, temveč tudi obilo zanimivega branja. NASLOVNICI: Mure prinašajo srečo foto* oblike Branko Klančar vanje: Slavko Garantini * ■ n ■ SSč¥::;:: lir ■1 »š I;r \ ■ 1 ■ Američan slovenskega rodu nezadovoljni šoferji Pustne zmede Rulturainrocknroll Priznanja kulturnikom Upokojenci protestirali flešizi mhvalakurcu fločni skok Računalniki v avtomobilizmu • POGOVOR: rtIPfln POIPC • št vtDfio živntinf B KOLEDAR DOGAJANJ 6. februarja - Ura v lesu nosi naslov razstava, ki jo v avli občinske zgradbe odpira likovni samouk Milan Lovše. Ob otvoritvijo pozdravijo člani pevskega zbora KUD Jevnica in recitatorji KUD Zgaga. To je poleg literarnega večera z ustvarjalcem Venom Tauferjem tudi osrednji kulturni dogodek v Litiji. 7. februarja - KS Zasavje, čeprav nima več svojega kulturnega doma pri Sušniku, pripravi proslavo. Če ni prostorskih zmogljivosti, še ne pomeni, da ni spomina nanaj večjega slovenskega pesnika. 8. februarja - Kaj je kultura? Na to vprašanje Severina Trošt - Šprogar ob predstavitvi svojih slik, ki so na ogled postavljene v avli doma Svobode, odgovori: "Toje prijaznost, preprostost, da ti nekdo na pozdrav odgovori s pozdravom." Mi pa si belimo glave z velikimi dogodki... 9. februarja - Še vedno smo v Trbovljah, kulturno. A ne zato, ker drugod ne bi bilo omembe vrednihdogodkov. Nasprotno. Precej bolj izvirni in domiselni so bili, na primer v Zagorju ali v Hrastniku, ampak literarni večer Radoživost z obiskom pesnika Ervina Fritza v domu Svobode, je res nekaj posebnega. Sam pesnik je navdušen, kako mladi gledališčniki sprejemajo njegove verze in jih nevsiljivo posredujejo poslušalcem. Najbolj pa preseneča, roko na srce, kdor se spozna na trboveljsko kulturo, daje dvorana tako rekoč polna. Pa ne le po številu, polnaje tudi odziva, saj se k pesniku obračajo mnoga vprašanja iz dvorane, česar ni pričakovati. Saj veste, navadno je tako, da bi vsi najraje po uradnem recitalu kar zbežali. Tokrat pesnik komajda najde dovolj odgovorov. 10. februarja - Po šolah potekajo športna tekmovanja, na primer v odbojki. Pa kaj bi telovadnice, vsi si želijo bele narave. Nekaterim se bodo želje izpolnile že v ponedeljek, ko se bodo odpeljali na Smučanje v Kranjsko Goro. 11. februarja - Ali pa, če si zimskih užitkov privoščimo v lastni režiji. Smučišča, tudi po Zasavju, so urejena in smuka je odlična. 12. februarja - Knjižnica v Svobodi je bolj kot ne zapuščena, čeprav še vedno odprta. Da se nekaj le dogaja, potrjuje tudi današnji prikaz knjižnih novosti, ki so poslej na voljo za izposojo v knjižnici. Mateja Grošelj Pust, pust, polnih usti foto: Jure Nagode B Američan slovenskega rodu Večkrat smo že prebrali in slišali, da dr. Edvard Gobec, vodja Slovenskega raziskovalnega središča v Clevelandu, ZDA, že dolga leta zbira podatke o pomembnih Američanih slovenskega rodu, ki so s svojim delom in znanjem mnogo prispevali ne le ZDA, pač pa tudi drugim narodom in človeštvu. Med temi pomembneži je v zadnjem času posebej zablestel poveljnik ameriške pacifiške flote, Slovenec, admiral (s 4 zvezdicami) Ronald J. Zlatoper. Na kratko naj ga predstavimo tudi v Zasavcu, glede na to, da se v njegovih žilah pretaka tudi trboveljska kri. Je potomec druge generacije Slovencev, česar nikoli ni skrival. Američani ga kličejo Zap, kar slovensko pomeni Zlato pero, kar sam dobro ve. Admiral Zlatoper se je oktobra lani udeležil zbora Slovencev v osrednjem slovenskem domu v Clevelandu. Ob tej priliki je namenil del pogovora tudi Jožetu Černetu, sodelavcu Družine in mu povedal dosti zanimivosti iz svojega življenja. Njegovi starši so na začetku stoletja prišli po očetovi strani iz Logatca, po mamini strani pa iz Trbovelj. Njegova starša sta bila že rojena v Ohio-u, kasneje pa sta živela v Clevelandu. Tuje bil Roland tudi rojen in preživel otroštvo. V mladih letih je govoril slovensko, kot njegovi starši govore še sedaj.Tuje obiskoval tudi župnijsko šolo Sv. Viljema, kije bila domala obdana s Slovenci in tudi v srednji šoli Sv. Jožefa je bilo veliko Slovencev. V pogovoru je omenil, da je nameraval že večkrat priti v Slovenijo, pa so mu družbene obveznosti to preprečevale. Prišel pa bo zagotovo. Morda se bo zglasil celo v Trbovljah, od kjer izhaja njegova stara mama. Admiral J. Zlatoper je poveljnik pacifiške flote. Nosi odgovornost za področje, ki se razteza od zahodne obale ZDA do vzhodne obale Afrike. To pa je področje, ki zajema 53 odstotkov zemeljske površine. Pod njegovim poveljstvom je 195 bojnih ladij, 1600 letal. 21.500 mornarjev in marincev. To je za nas kar nepredstavljiva ogromna bojna moč. Pred imenovanjem na to izredno pomembno poveljniško mesto je bil pilot v vietnamski vojni, že v času zalivske vojne je poveljeval 8.000 vojakom. V marsičemjepripomogel k hitri zmagi in koncu vojne na tem območju in njegove ocene in odločitve so bistveno vplivale na celoten potek dogodkov. Po poklicu je diplomirani matematik, magister podatkovnih sistemov.in magister poslovenga upravljanja. Je poročen in ima dva otroka, že študenta na virginijski univerzi. Njegov politehnični inštitut v Troyu ga je za pomembne dosežke nagradil s častnim doktoratom. Svojega slovenskega porekla ni skrivalnikoli. Pravi, da mu je odraščanje v slovenskem okolju pomagalo k spoznanju, da se poštenost in trdo delo obrestujeta. Sedaj je star 53 let. V času službovanja seje z družino preselil že dvajsetkrat, daje družina lahko ostala skupaj. Rad bere in posluša glasbo, igraklavirin pogosto zaigra slovenske polke in valčke. Želimo mu. da bi v skladu z njegovim prepričanjem in etično držo dobro opravljal svoje dolžnosti tudi vnaprej. Odkar vemo, da se v njegovih žilah pretaka slovenska kri. bomo njegovo delo in življenje spremljali še z večjim zanimanjem. Tine Lenarčič Drevesni spomeniki V urbanem in agrarnem okolju pomenijo posamezna drevesa, grmovnice in vzpenjalke nepogrešljiv element oblikovanja prostora, ki mu s svojo lego na dominantnih točkah dajejo identiteto in krajinsko-estetsko vrednost. Z doseženimi dimenzijami so tudi velike dendrološke, učno-vzgojne in simbolne vrednosti. Da bi se drevesa, ki so sto, dvesto ah več let živela v naših krajih, ohranila, je zanje potreben varstveni režim. Člani zagorskega občinskega sveta so na svoji zadnji seji s sprejetjem Odloka o razglasitvi dendroloških naravnih spomenikov tak varstveni režim tudi zagotovili. Zagorske tako imenovane drevesne spomenike pa predstavljajo lipa pri cerkvi na Cankarjevem trgu, sedem lip pri cerkvi v Šentgotardu, lipi nad Čemšenikom, lipa v Strmih njivah, lipa na Sveti gori, lipa pri Pavlinu, štiri lipe v Čsredku, dve lipi v Podkumu, lipa pri Brložniku, štirje puŠpani pri Vrtačniku, pušpan v strmih njivah, trije črni bori na Sveti gori, tepki v Ravenski vasi in pod Golčami, divjakostanjapri Knezu v Podkumu, bodikain divji kostanj na Kolku, bukev nad Boričami, jesen v Podkumu in trta v Hrastniku pri Trojanah. Varstveni režim prepoveduje sekanje, obsekavanje in nasilno uničevanje spomenikov, slabšanje rastiščnih pogojev, pritrjevanje tujih teles na debla, korenine ali veje in gradnjo večjih stalnih objektov na območju neposrednega rastišča. Imetniki spomenikov so dolžni površino pod krošnjo čistiti grmovne rasti in za izvajanje učno-vzgojnih, kulturnih ah raziskovalnih dejavnosti omogočiti dostop v območje spomenika. Občina Zagorje ob Savi je med prvimi slovenskimi občinami, ki skupaj z uveljavitvijo varstvenega režima lastnikom dendroloških spomenikov izplačala tudi odškodnine v skupni višini skoraj 1.400.000,00 tolarjev. Strokovni nadzor nad spomeniki bo predvidoma prevzel Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, kije tudi pripravil osnutek odloka. Upravni nadzor opravlja Nadzorna služba za varstvo okolja v Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi. Natalija Vidergar Z \ Denarja ni in ni Očitno so problemi v zvezi z nemogočo plačilno sposobnostjo velikega dela našega gospodarstva tako prekipeli, da jih bo potrebno čimprej odpraviti. V pogojih, ko se je število blokad žiro računov podjetij v manj kot petih letih povečalo za šestkrat, dnevni znesek le-teh pa za desetkrat, ni na mestu nobeno odlašanje ureditve teh vprašanj. Ni treba posebej omenjati, daje pri vsem tem soudeleženo tudi zasavsko gospodarstvo. Njegove blokade so visoke, bržčas bodo po ukinitvi slovenskih rudnikov rjavega premoga in z ustanovitvijo novega državnega podjetja Rudnik Trbovlje-Hrastnik in rudnikom Zagorje ob Savi v zapiranju malce manjše. To pa ne pomeni, da smo to zlo pri številnih drugih podjetjih odpravili. Hudič je ah bolje rečeno hči med drugim tudi v ugotovitvi, daje skorajda dve tretjini vpisanih podjetij v registru bodisi mrtvih, bodisi, kot pravijo "na zalogo". Pravijo, da imajo t.i. sumljivi podjetniki tudi po deset rezervnih podjetij za umik. Skrajni čas bi bil stvari postaviti na pravo mesto, tudi tako, da bo država bolj ščitila upnike, kot zdaj, ko ščiti predvsem dolžnike. V to kislo jabolko bo potrebno čimprej ugrizniti, če ne bo šlo drugače, pravijo na GZS, tudi z likvidacijo neaktivnih podjetij ah takih, ki so zgolj na papirju. Mirujočih, pravijo. Ne gre namreč pozabiti, da so vsa ta podjetja državi dolžna vsaj 10 milijard, pokojninskemu zavodu pa okroglo 4 milijarde tolarjev. Posebno poglavje predstavljajo t.i. zasebni izterjevalci. Bojda jihježe nekaj 100. ki se ne ustrašijo niti fizičnih posegov zoper dolžnike, kar je. milo rečeno, za pravno državo nedopustna in ponižujoča stvarnost. Skratka, najsi obračamo tako ah drugače: dopusti ti stvari take, kakršne so zdaj. bi bilo naj manj legalizacija zelo spornih navad, ki nam zagotovo niso in ne morejo biti v čast. Milan Vidic n Ob kulturnem prazniku Na OŠ Trbovlje so pripravili prijetno proslavo, skatero so po častili spomin na Franceta Prešerna. Na centralni šoli so se recitatorji prepletali z glasbenimi točkami, prireditev pa sta popestrila plesalca Robert Humar in Tamara Žibert, člana plesne šole Fredi, ki sta po svojih uspehih že znana širom Slovenije. Bilastažedržavnaprvaka plesnih šol, dvakrat sta osvojila 1. mesto na kvalifikacijskih turnirjih, trenutnopa se intenzivno pripravljata na državno prvenstvo. Na PE A. Hohkrautapaje bil rdečanitproslave kviz. Učenci so pokazali veliko znanja o pesnikih, pisateljih in njihovih delih. Vsaka oddelčna skupnost sej e pred stavi la z eno točko. Med udeleženci proslav je bilo kar precej učencev, ki so že osvojili bralno značko za letošnje šolsko leto. M. B. Načrti oddani Hrastnik - Do predvidoma petnajstegafebrurarjanaj bi (oziroma so že) vse hrastniške krajevne skupnosti oddale načrte del in predvidenih nalog za to leto. Ker je v občinskem proračunu prišlo do črtanja nekaterih postavk, se bodo o izvedbi določenih načrtov še dogovarjali. R.F. Parkirišče drugam Dol - V krajevni skupnosti Dol, katere predsednik je Martin Mlinar, potekajo priprave na prestavitev parkirišča ob tamkajšnjem pokopališču. Omenjeni prostor za parkiranje naj bi prestavili na nižjo lokacijo, s tem pa omogočili realizacijo predvidene razširitve prostora za pokopavanje. Omenjena prestavitev bo tudi glavni vzrok za izvedbo rekonstrukcije takoimeno-vanega Šoparjevega ovinka, saj naj bi bodoče parkirišče uredili prav na tem prostoru. R.F. Pripravljajo bilanco Čemšenik - V krajevni skupnosti Čemšenik v teh dneh zbirajo še zadnje podatke o lanskoletnem finančnem poslovanju skupnosti. Računajo, da bodo dokument pripravili do konca tega meseca, potem pa ga ponudili v razpravo krajevnemu svetu. Ta naj bi nato omenjeno bilanco potrdil in tako omogočil, da jo prejmejo tudi na zagorski občini, ah pa zastavil še kakšno vprašanje v zvezi s trošenjem sredstev in zahteval ustrezen odgovor. R.F. Občni zbor GD Čemšenik - Prejšnjo soboto je v dvorani Gasilskega društva Čemšenik potekal občni zbor tega društva. Udeležilo se ga je prek petdeset članov. Ugotovili so, daje v lanskem letu njihovo delovanje skoraj zamrlo.Ževjanuarju so nato temo sklicali problemsko konferenco, kjer so si zastavili nove cilje in naloge, ki so jih sedaj na V javni razpravi je proračun Trboveljski svetniki so se pretekli ponedeljek sestali na prvem delu 12. seje. Dve točki dnevnega reda sta povzročili največ razprav - občinski proračun, ki je bil pred svetom v prvi obravnavi in neodplačana odsvojitev sredstev za delo in opremo bivših medobčinskih organov. S proračunom bo potrebno med številneporabnike razdeliti milijardo in 97 milijonov tolarjev, kolikor naj bi bilo po predvidevanjih zbranih vseh prihodkov. V prvem predlogu so bila sredstva med šest vrst uporabnikov razdeljena takole: za družbene dejavnosti, kamor sodijo otroško varstvo, izobraževanje, kultura, šport in socialno varstvo, naj bi namenili 37,24 odstotkov proračuna, za splošno porabo - sem sodi občinska uprava, potrebna sredstva za obrambo, požarna varnost, pospeševanje kmetijstva in nekatere nove naloge, kot so delo društva proti mučenju Živah, razvoj podjetništva, obrti in malega gospodarstva ter delo študentskega kluba, vse to naj bi pomenilo 15,56 odstotkov proračuna. Večji delež pomeni še servisiranje obveznic, skupaj 22,68 odstotkov, ostale postavke pa so precej manjše. Od teh zavzema naj večji delež gospodarska infrastruktura(7,79%), sledijo stanovanjski sklad (6,90%), sklad stavbnih zemljišč (6,02%), razširjena reprodukcija v komunalno infrastrukturo (1,98%) in ekologija (1,83%). Da je občinski Žakelj preslabo napolnjen, je dokazaiaže predhodna razprava s posameznimi porabniki, ki so izražali vehko večje potrebe, kotpajimbo sredstev zagotovil sam proračun. Tudi na seji sveta je bila marsikatera predlagana postavka ocenj ena ko t prenizka. Tako j eV luko Medvešek iz SLS ocenil, da slabo razvito kmetij stvo ne privlači mlaj ših naslednikov kmetij, da bi nadaljevali s tovrstno proizvodnjo. Po mnenju Boža Marota iz ZLSD je premajhen delež sredstev za razvoj malega gospodarstva, čeprav je pohvahl to vključitev. Malo gospodarstvo naj bi bilo tisto, ki je sposobno odpirati nova delovna mesta. Kot vir za povečanje teh sredstev je predlagal vračilo anuitet drobnega gospodarstva in izterjavo vseh neplačanih najemnin za poslovne prostore. Postavili je še vprašanje osrednjega kulturnega centra, ki gaje potrebno revitalizirati. Opozoril pa je tudi na potrebo po zbiranju izvenproračunskih sredstev in podal kritiko, da občina na razpise ministrstev ni dovolj pripravljena. Republika namreč sofinancira projekte, za katere občina namenja lastna sredstva. Med obravnavanjem posameznih proračunskih postavk so svetniki postavljali številne pripombe in vprašanja, nato pa so osnutek tega akta posredovali v javno razpravo. Ta bo trajala do 20. februarja, proračun pa predvidevajo v Trbovljah sprejeti na seji 11. marca. Svetniki trboveljske občine so v ponedeljek sprejeli program sklada stavbnih zemljišč za to leto. Poleg nalog, ki jih ta sklad vsebuje, so predlagali še možnost vključitve urejanja najbolj problematične ulice skozi Kolonijo L maja in ureditve otrokom in stanovalcem nevarnega prometa na Kešetovem ter prenovo kanahzacije na istem območju. Po predvidevanjih se bo v tem skladu letos zbralo okoh 111 milijonov tolarjev. Določena je bila tudi vrednost točke za obračunavanj e pri spev-ka za uporabo stavbnih zemljišč. Za leto 1996 znaša 0,57 tolarja. Njena izhodiščna vrednost jeostala naravni lanske, kvartalno pa se bo povečevala v skladu z rastjo cen na drobno. Glede na to, da so v preteklosti obvezniki zelo slabo obravnavah obveznosti iz tega naslova, so svetniki zahtevah informacijo o plačihh za lansko leto, s tem bodo seznanjeni na naslednji seji. Precej razbutjenjajemed svetniki povzročil sklep o neodplačani odsvojitvi sredstev zadeloin opremo bivših medobčinskih organov. Menili so, da si država ne bi smela prilaščati stvari, ki so bile kupljene s sredstvi občine. Nesprejemljiva se jim je zdela tudi obrazložitev, da občina ne more zaračunati najemnine Upravni enoti v zgradbi trboveljske občine, pač pa državna institucija plačuje občini le sorazmerni del obratovalnih stroškov. Svetniki so opozorili na 51. člen Zakona o lokalni samoupravi, po katerem je odsvojitev delov premoženja občine dopustna le proti plačilu. Neodplačani prenos pa določajo zakon o upravi in še drugi zakoni. Svetniki sklepa niso sprejeli, to točko bodo ponovno obravnavah prihodnji ponedeljek, ko bodo prejeli vse zahtevane obrazložitve. Ob zaključku seje so sprejeh š? stališča glede trboveljske bohii šnice, ki ne sme izgubiti svoje sedanje vrednosti. Odgovor na omenjena stahšča, ki sojih sprejele občine od Litije do Radeč, bo verjetno znan že do konca tega tedna. Ivana Laharnar m B občnem zboru samo še potrdili. Sklenili so začeti s pripravami na dostojno počastitev petinšest-desetletnice njihovega delovanja. Odločili so se še okrepiti tako-imenovane gasilske desetine za tekmovanja. Nadalje načrtujejo tudi pridobitev novega gasilskega avtomobila s pomočjo občine ter prostovoljnih prispevkov krajanov. Mladi v Čemšeniku pa so izrazih željo po izobraževanju za izprašane gasilce. Predstavnik Gasilske zveze Zasavje Janez Groboljšek je za omenjeno izobraževanje tudi takoj obljubil ustrezne kadre. R.F. Seja krajevnega sveta Kotredež - Pretekli torek je zasedal svet krajevne skupnosti Kotredež. Svetniki so spregovorili o načrtovanih nalogah v tem letu. S pripravljenimi predlogi so se strinjali, so pa dodali še nekaj novih načrtov. Na novo se je namreč pojavila potreba po novem vodovodnem zajetju. Svet je ugotovil, da bi lahko adaptirali kar obstoječi rezervorar Priprav« na plin ta izvedbo tegit projekta pndabth še tehmčnodokumentatajo. Inče jim ne podlagr upli sc bodo tamkajšnji krajani odločili, ali želijo, daj im izvajalec napelje plinovodne vode neposredno v njihova stanovanja ali pa le v skupno kurilnico. Ob vsem potekajo pripravljalna dela tudi napodročju plinifikacije šole ter skupno kinodvorane, zdravstvenegadoma in okoli 45 .stanovanj. Pri slednjih bodočih porabnikih novega ogrevalnega .sredstva ............................................ način ogrevanja. Predvidevajo, da bodo v letošnjem letu uspeh plinovodno omrežje pripeljati do samega centra Dola in prebivalce tega območja s tem energentom tudi oskrbovali. ..... 7'.^ Napodoben on-tvU v pnivavlnic. tud, v ktajcvm ,kupno>li Steklarnami kie, krajani zc nestrpno pijejo šiud.jo o phuinkacip v njihovi*, pod Čebinami, s tem pa mu tudi povečali kapaciteto. Ta predlog so sicer vključili v načrt nalog za to leto, čeprav se zavedajo, da ga finančno prav kmalu verjetno ne bo mogoče izvesti. V načrtu je že od samega začetka tudi ureditev ceste v Zavine. Peščica tam živečih krajanov je na področju njene adaptacije zelo aktivna, kar bo gotovo zadosten razlog, da se bo občina odzvala in dala zeleno luč za začetek del. Hkrati v krajevni skupnosti predvidevajo, da bodo končno uredili problematiko vodooskrbe v Potoški vasi in kanalizacijo na Rovah. Predvsem kanalizacija bo za krajane velik zalogaj. Mnogo gospodinjstev je namreč izrazilo željo, da bi se priključilo na skupni kolektor, čigar dokončna ureditev pa bo zopet precej stala. Svet krajevne skupnosti je končno podal še namig za izgradnjo Popravek V prejšnji številki Zasavca smo v članku 'Zagorje dobilo podžupana' zapisali, da so člani zagorske SKD na seji glasovali proti njegovi izvoli tvi. Podatek ne drži. Na seji, ki se jo je udeležilo 23 od 25 svetnikov,je le en svetnik glasoval proti, štirje so se vzdržali, ostali pa so glasovali za izvolitev Branka Nimca za podžupana. (UR) V______________________:______ kabelske televizije v Kotredežu, saj bi na ta način občanom omogočili sprejem zagorske lokalne televizije. O možnem izvajalcu še niso govorih, kajti omenjeni načrt je vsaj zaenkrat označen kot dolgoročen. R.F. Podarili štiri milijone Lions Klub Trbovlje jena dobrodelni prireditvi, ki sojo člani kluba pripravili 3. februarja vDD Zagorje, zbral 411.138 tolarjev. Denar bo porabljen za zdravljenje zasavskih obolelih otrok v klimatskih zdraviliščih. 100.000 tolarjev je prispevala občina Zagorje. Lions klub Trbovlje pa je poleg dobrodelne prireditve za otroke, osebju bolnišniceTrbovije podaril čekza3.600.000 tolarjev. Denar bo porabljen za nakup mamografa. X___________________________ ________________________________/ Res ni parkirise? Problem parkiranja je v Zagorju že dolgo pereč. Pred leti so bila namreč parkirišča v mestu (kolikor jih je pač že bilo) za vso avtomobilsko pločevino premajhna. Zato so vozniki mimogrede napolnili tudi pločnike namenjene izključno pešcem. In potem seje zgodilo. Kar naenkrat se je v zagorski dolini pojavilo precej novih parkirnih površin. Tako bi lahko upravičeno pričakovali. da pločevinasta nesnaga ne bo več v napoto. Tisti, ki smo tako mislili, smo se zmotili .Tudi danes se moramo plaziti mimo vseh avtomobilskih škatel, ob tem pa paziti, da nas na pločniku slučajno ne preseneti še kakšen objesten voznik. Le kdaj bodo ti očitni kršilci prometnih predpisov, ki se ne zavedajo (nemara predvsem zaradi lastne brezobzirnosti in malomarnosti), da tudi pešci potrebujemo svoj prostor (po zakonu namje namenjen kar dober pol drugi meter), pridobili vsaj toliko prometne kulture, da se bomo lahko pošteno izognili tem nepogrešljivim prevoznim sredstvom? Kot kaže, bomo morah z nekohko bolj varnih pločnikov še vedno stopati na nevarno cesto, marsikdaj tudi s svojimi otroki. R.F. n , j ■ ■ ------------------------------------------------ Ribarnica kot se sika VIP, revija Zveze potrošnikov Slovenije, je v januarski številki objavila rezultate ocenjevanj dvajsetih ribarnic v večjih slovenskih mestih. Iz Zasavja sta bili to Ribarnica Charly v Zagorju ob Savi in Ribarnica Tomas iz Trbovelj. Ocenjevanje je potekalo ob finančni podpori ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter sodelovanjem Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave. Nadvse razveseljujoče paje bilo dejstvo, da sodi zagorska Ribarnica Charly med najbolj urejene ribarnice sploh. Karel Kotnik, lastnik Ribarnice Charly je povedal, da o ocenjevanju ni bil obveščen, tudi o rezultatih ne, trudil pa se bo, da nivo kvalitete ohranil, če ne še izboljšal. Komisija svojega dela ni napovedala. Očitno so brez vnaprejšnjega pripravljanja lažje ocenjevali. Kategorij ocenjevanja je bilo več in sicer: založenost, podoba prodajalne in kultura postrežbe. Po teh točkovanjih so se ribarnice uvrstile v določen kakovostni razred bodisi zelo dobre, dobre, zadovoljive, manj zadovoljive in nezadovoljive kakovosti. Ribarnica Charly si je prislužila dobro kakovost. Ribarnica Charly je v Zagorju že od januarja 1994. Menda so se srečevali s prostorskimi problemi, ko so obnovili kletne prostore na Cesti zmage 34. Kolje povedal Karel Kotnik ima ribarnico Tomas v Trbovljah že Dragičin, to je dekletov oče. Z dosti volje sta ustanovila svojo ribarnico. Tudi idejni načrt podobe ribarnice je njuna zamisel. Z novo tržnico v Zagorju se bosta sicer preselila v nove prostore, ker bo tamkajšnja lokacija ustreznejša. Tudi novo telefonsko številko imata, in sicer 0601/64-670. Njuno osnovno vodilo je, da kupcem ponudita sveže ribe, le-te s popustomdobavljata tudi gostilnam. Kvalitetnejše ribe kot so škarpina, kovač, zobatec, ribon, jastog kupci prej naročijo, navadnojih ni v vsakdanji prodaji. Med stalno ponudbo sodijo sardele, postrve, skuše, moli, lignji, raki, osliči, odvisno od ulova. Večinoma gre za hrvaške in atlantske sveže ribe, morske in sladkovodne ali mehkužce. Zagorjani so bili ribarnice veseli, menda lahko dobijo tudi recepte za pripravo rib. Zase si nrladenca najraje pripravita jadranskega osliča ali triljo. Pravijo, da si je vsake toliko potrebno privoščiti kakšno ribjo specialiteto ali kar navadnega osliča, saj so zdrava in lahka hrana. Gospodarsko bi menda ulov rib zadostoval za beljakovinske potrebe vsega človeštva. Sicer ribam pripisujejo mistični pomen, čeravno ribji svet poleg vsega vsebuje tudi nevarne in največje zobate pošasti med živalmi. Kerpa vseh ribolov ne zanima toliko, jedovolj vedeti, daje Ribarnica Chaxly v Zagorju vedno dobro založena. Petra Radovič O lastninjenju Združenje Manager, podružnica Zasavje je v hotelu Medijske toplice pripravilo posvet o lastninjenju podjetij. Lastninjenje podjetij je v nekaterih podjetnih že zaključeno. Ponekod pa je v polnem teku. Pri tem se postavlja vprašanje vloge managementa v lastninsko preoblikovanih podjetjih. Glavna tema posveta, na katerem so se 15. februarja zbrali člani tega združenja. je bila Mesto in vloga managementa v lastninsko preoblikovanih podjetjih in politika nagrajevanja managementa v lastninsko preoblikovanih podjetjih. Posveta sta se udeležila tudi Tone Krašovec, generalni sekretar združenja Manager Slovenije, in Branko Pavlin, direktor Družbe za upravljanje KBM Infond. J.N. Seminar Združenje podjetnikov Zasavje, pa je včeraj pripravilo seminar na katerem so govorili o sestavi davčne napovedi za leto 1995. Seminar.kije bil namenjen vsem zasavskim podjetnikom je vodila diplomirana ekonomistka Karmen Vovk. Na seminarju pa so spregovorili še o posebnostih pri trgovcih samostoj nih podjetnikih in o popisu sredstev, terjatev in obveznosti. Seminar je potekal v sejni sobi Zavarovalnice Triglav v Trbovljah. J.N. Predsednik Združenja podjetnikov Zasavje Slavko Stošicki Z X Uredništvo Zasavcaje bilo opozorjeno na napako, ki seje prikradla v tekst, kjer smo pisali o predstavitvi avtomobila megane v Litiji. V tekstu je zapisano, daje za predstavitev poskrbela avtohiša Laba & Laba. Pravilen naziv se glasi Avtosalon in servis Laba & Laba, družba z neomejeno odgovornostjo. Zalomilo pa se nam je tudi v kazalu, kjer smo zapisali namesto Renaultov megane, Malgajev megan. Vsem prizadetim se za neljubi napaki opravičujemo. Uredništvo V______________________________________________________________/ TMKESMLM TELEKOM SLOVENIJE PE TRBOVLJE NOTRANJI PROMET Cena impulza 3.91 SIT s prometnim davkom Čas močnega prometa od 7.00 do 19.00 Čas šibkega prometa od 19.00 do 7.00, ter ob nedeljah in praznikih ves dan KRAJEVNI IN MED KRAJEVNI TELEFONSKI POGOVORI 0BM0GE ČAS MOČNEGA PROMETA ČAS ŠIBKEGA PROMETA ČASOVNI INTERVAL CENA ZA 5/10 MINUTNI POGOVOR (SIT) I. območje 3,91 1,96 Lokalni potjo mi v območju isle končne in vozliščns centrale (cena, ki se obračuna za vsakih začetih 5/1 Ominut) 5/10 minut CENA ZA MINUTO POGOVORA (SIT) II. območje 3,91 1,96 60/120 sekund Pogovori med centralami različnih vozliščnih območij isle omrežne skupine CENA ZA MINUTO POGOVORA (SIT) III. območje 5,87 2,94 Pogovori med centralami različnih omrežnih skupin 40/80 sekund Primeri: 1. Telefonski pogovor v istem kraju (v isti obani) med 7 in 19 uro -10 minut= 7,82 SIT med 19 in 7 uro -10 minut= 3,91 SIT 2. Telefonski pogovor v isti omrežni skupini (v Posavju) med 7 in 19 uro -10 minut= 39,10 SIT med 19 in 7 uro-10 minut = 19,55 SIT 3. Telefonski pogovor med različnimi omrežnimi skupinami (v Sloveniji) med 7 in 19 uro -10 minut= 58,70 SIT med 19 in 7 uro -10 minut = 29,40 SIT pnrnvnpi n iavmc tci ccnuct/c munoii mi/c CENA ZA MINUTO POGOVORA (SIT) OBMOČJE ČAS MOČNEGA PROMETA ČAS ŠIBKEGA PROMETA I. območje 6,92 Pogovori znotraj iste omrežne skupine II. območje 10,39 5,20 Pogovor med različnimi omrežnimi skupinami nm imunu 7j iiviitrnunoiiuin CENAZEtONOV ZA JAVNE GOVORILNICE CENA (SIT) ŽETON . ŠTEVILO IMPULZOV 5 25 50 60,00 200,00 400,00 f pij ji f ID L/ADTI r 7A lAVMCrnVADHMIfC CENA CIP KARTIC ZA JAVNE GOVORILNICE ŠTEVILO IMPULZOV CENA (SIT) 50 100 400 750.00 1300.00 3750.00 MOBILNI RAOIOTELEFONSKIP060V0RI Pogovori iz fiksnega v mobilno omrežje CENA ZA MINUTNO POGOVORA (SIT) V času močnega prometa K času šibkega prometa 58,68 29,34 Cenam je priračunan 20 odstotni prometni davek. Cenik velja od 16.9.1995. MEDNARODNI PROMET Čas močnega prometa od 7.00 do 19.00 Čas šibkega prometa od 19.00 do 7.00, ter ob nedeljah in praznikih ves dan. CENA ZA MINUTNO POGOVORA (SIT) OBMOČJE ČASM0ČNEGAPR0META ČAS ŠIBKEGA PR0AAETA ČASOVNI INTERVAL I. območje 118,80 89,10 1,96 sekunde Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska, San Marino, Vatikan, Hrv. mobitel. II. območje 145,20 108,90 1,61 sekunde Albanija, Andora, Azori, Belgija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, danska, ferško otočje, Finska, Francija, Gibraltar, Grčija, Irska, Latvija, Luksemburg, Madeira, Makedonija, Molla, Monaco, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija, Severna Irska in IR Jugoslavija. III. območje 250,80 188,10 0,93 sekunde Alžirija, Aljaska, Armenija, Avstadija, Azerbajdžan, Ciper, Estonija, Francoskagvajana, Grenlandija, Guadelupe, Havaji, Islandija, Kanada, Kazahstan, Kirgizistan, Ubija, Morhhigue, Moldavija, Nova lelandija, Reunion, Rusija, St.Pierre in Miguelon, Tadžikistan, Tunizija, Turkmenistan, Uzbekistan, Idruženi arabski emirati, Idtužene države Amerike. IV. območje 349,80 262,35 0,66 sekunde Afganistan, Ameriška Samoa, Angola, Antigva in Barbuda, Argentina, Aruba, Ascension, Avslral. eks. Teril., Babami, Bangladeš, Barbados, Belize, Benin, Bermuda, Bocvana, Bolivija, Brazilija, Brunej, Burkina faso, Burundi, Cookovi otoki, Čad, Ole, Džiburi, Deviški otoki (Brit.), Deviški otoki (IDA), Diego Gardo, Dominika, Dominikanska Republika, Egipt, Ekvador, Ekvatonaina Gvineja, Eritreja, Etiopija, Falklandski otoki, Fidži, Filipini, Francoska Polinezija, Gabon, Gana, Grenada, Guam, Gvajana, Gvatemala, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Honduras, Hongkong, Indija, Indonezija, Irak, Iran, Izrael, Jamajka, Japonska, Jemen (Arab. Rep.), Jemen (NDR), Jordanija, Južna Koreja, Jožnoafriška republiko, Kajmenskiotoki, Kambodža, Kamerun, Kapverdski otoki, Kenija, Klribati, Kitajska, Kolumbija, Komori, Kongo, Koreja(DLR), Kostarika, Kuba, Kuvait, Laos, Lesoto, Libanon, Liberija, Macau, Madagaskar, Malovi, Maldivi, Malezija, Mali, Mariani, Maroko, Marshallovi otoki, Mauritius, Mavretanija, Mehika, Mikronezija, Mjanmar, Mongolija, Monsterral, Mozambik, Namibija, Nauru, Nepal, Niger, Nigerija, Nikaragva, Niue, Nizozemski Antili, Nova Kaledonija, Oman, Pakistan, Paiau, Panama, Papua Nova Gvineja, Paragvaj, Peru, Portoriko, Ruanda, Ryukyu, Salamonovi otoki, Salvador, Sao Tome in Principe, Saudska Arabija, Sejšeli, Senegal, Sierra Leone, Singapur, Sirijo, Slonokoščena obala, Somalija, Srednjeafriška republika, Sri Lanka, St. Helena, Sl.Kitls in Nevis, St. Licija. Sv. Vincent in Grenadine, Sudan, Surinam, Svazi, Tajska, Tajvan, Tanzanija, Togo, Tokeiau, Tonga, Trinidad in Tobago, Turksinčalois, Tuvaiu, Uganda, Urugvaj, Vanualu, Venezuela, Vietnam, Wallis in Futuno, Modna Samoa, lair, lambija, lanzibar, Imbabve. Cenam je priračunan 20 odstotni prometni davek. Cenik velja od 12.1.1996. CENE NEKATERIH DRUGIH STORITEV STORITEV CENA (SIT) Sklenitev naročniškega razmerja Prevzem priključka Ponovna vključitev (800 impulzov) Sprememba imena naročnika Informacija o ti naročnikih v drugih državah Stroški opominjanja Sprememba ft. številke na zahtevo naročnika Izpis odhodnih tf. klicev (za en mesec) Obvestilo na informacijah 988 (vsak klic) 102.958,80 8.502,65 2.738,40 1.735,55 78,24 210,00 Tl .268,08 3.441,90 19,56 Cenam je priračunan 20 odstotni prometni davek. ib 9oM|l Glavna problema, ki pestita šoferje pri Integralu-Kum Trbovlje sta prenizke plače in odnos, ki,ga ima direktor do njih. Šoferji se počutijo zaničevane, ničvredne. Pravijo, da je direktor zelo uspel v tem, da so delavci skregani med seboj, da so slabo plačani in da propadajo. Vedo, da imajo vsi avtobusni prevozniki v Sloveniji od 20 do 50 odstotkov višje plače. Dodatkov ni... Šofeiji so povedali, daje vkolektivni pogodbi določeno, da se postanki v voznem redu od 0 do 20 minut obračunajo kot efektiva. Vendar te nimajo plačane. Po Zakonu o temeljni varnosti cestnega prometa se za neprekinjeno vožnjo šteje tista, ko voznik ni imel najmanj polurnega počitka (30 minut prekinitve vožnje). Menijo, da bi kolektivna pogodba, kot podzakonski predpis, tako morala v efektivo šteti vsako prekinitev vožnje, ki je krajša od 30 minut. V kolektivni pogodbi iz leta 1994 so imeli tudi zagotovljen 15 odstotni dodatek za voznika samoinkasanta, v kolektivni pogodbi iz leta 1995 pa je ta dodatek izostal. Vožnja avtobusa vsekakor ni tako lahka, poleg tega pa mora voznik opravljati še dodatno delo - kasiranje in to brez plačila! Za kasiranje pa so tudi odgovorni, saj ima voznik opravka z denarjem in je za obračun, tudi materialno odgovoren, kar pomeni, da mora eventuelni manko kriti sam. V večini prevozniških podjetij v Sloveniji vozniki dobijo dodatek za kasiranje, prav tako tudi določen odstotek od kasiranega denarja, pri Integralu-Kum pa ničesar! Pravijo tudi, da jim vodstvo ne obračunava pravilno ure v mesecih, ko so prazniki dela prosti dnevi. Če delajo na praznik, dobijo plačane delovne ure plus 50 odstotkov. Če pa so na praznik prosti, ne dobijo plačano ničesar. Tudi na področju dnevnic in prehrane je po njihovem mnenju precej nereda. Voznik avtobusa, ki vozi v linijskem prometu ali lokalno izven kraja bivališča nima možnosti za urejeno prehrano in bi mu tako dodatek za prehrano pripadal drugače kot režijskim delavcem, ki to možnost imajo. Menijo, da bi voznik moral dobiti povišan dodatek za prehrano in sicer za čas cele odsotnosti in ne le vrednost bona za osem ur efektive. Vprašanje je tudi, ali jim pripada 10 odstotni dodatek za popoldansko delo, če delavec dela redno dopoldne in popoldne. Po kolektivni pogodbi se za izmensko delo šteje delo, pri katerem delavec dela redno tudi v popoldanski in nočni izmeni, dodatek za popoldansko delo pa ni posebej določen. Šoferji menijo, da bi z vsemi naštetimo dodatki njihova plača bila kar primerna, vendar je problem ravno v tem, ker teh dodatkov nimajo. Plače za polovico nižje Pred približno tremi leti je bilo pri Integralu-Kum več kot 100 zaposlenih, imeli so 14 tovornjakov, kombi in 38 avtobusov. Danes je pol manj zaposlenih, le še 26 avtobusov, tovornjakov pa nič več. Tudi plače so se drastično zmanjšale, saj so pred tremileti dobili večkot 100.000 tolarjev plače, danes pa prejmejo skoraj polovico manj. Septembra 1995 je povprečna plača vseh zaposlenih znašala 70.000 tolarjev, povprečna plača samo šoferjev pa 63.000 tolarjev in to z vsemi nadurami, z dodatki za nedeljsko, praznično in nočno delo. Šoferji se zavedajo, da so pomemben dohodek za podjetje predstavljali delavski prevozi, ki pa jih sedaj nič več ne opravljajo. Pravijo, da niso odgovorni zaposlovanje podjetja, in daje krivda na direktorjevi strani, da so izgubili vse delavske proge in tudi posebne prevoze. Trdijo, da se direktor ne zaveda, da obstaja konkurenca in da je zaradi slabega odnosa s strankami izgubil tudi vse posebne prevoze v Zasavju. Direktor jim pravi, da se jim ne splača peljati za manjše plačilo, saj bi bili s tem naizgubi. Šoferji pa menijo, da je izguba še večja, če sploh ne vozijo. Edino kar jim je še ostalo, so prevozi otrok iz okoliških hribov v šolo. Pri tem jih rešuje le to, da imajo (zaenkrat) edini za takšne proge primerna vozila. Prepričani pa so, da jim bo enkrat kakšen privatnik prevzel tudi te prevoze, saj bo ponudil nižjo ceno. Ne razumejo Šoferjipravijo, daje direktor do njih zelo pristranski, da dva delavca ne obravnava enako, da je glavni krivec za slabe odnose, da ustvarja spore med zaposlenimi. Pravijo, da se z njim ni mogoče pogovarjati. Pristranski je pri ocenjevanju kvalitete dela, saj le-ta niha od 90 do 120 odstotkov, tako da dva šoferja nista enako ocenjena. Tudi do upokojencev je krivičen, saj tisti, ki niso vložili certifikata v podjetje, ne dobijo brezplačnih celoletnih vozovnic. Tudi tega ne razumejo, kako lahko en šofer dobi predčasno izplačano odpravnino, drugi pa ne. Na splošno menijo, da se direktor premalo ukvarja s poslovanjem podjetja, preveč pa razmišlja o tem, kako bi čimbolj prizadel šoferje. Slabo poslovanje trpijo le šoferji, čeprav bi moral osnovno točko znižati vsem, ne le njim. Doslej so zamenjali že več kot deset direktorjev, vendar tako nezadovoljni še niso bili z nobenim direktorjem doslej. Vse je v skladu s pogodbo Direktor Integrala-Kum Trbovlje Jože Erjavec je povedal, da se v podjetju vse izvaja tako, kot je določeno v kolektivni pogodbi, vendar se šofeiji, po njegovem mnenju, očitno s tem ne sprijaznijo. Do sedaj pa še nihče ni prišel k njemu s kakšno pisno ali ustno pritožbo. Jože Erjavec pravi, daje podjetje v težkem položaju, saj še nikdar niso vozili manj kot sedaj. Vzrok za takšno stanj ejevtem.danipotrebpoprevozih. "Brezposelnost narašča, podjetja propadajo, nezaposlene delavce pa nimaš kam peljati," razlaga Jože Erjavec. Zavedase, daje obstoj podjetja zelo ogrožen, še posebej zaradi privatnikov, ki tudi opravljajo Imeli so 14 tovornjakov, kombi, 38 avtobusov— Danes je vse drugače, plače so skoraj polovico nižje. avtobusne prevoze. "Privatnikom enostavno ne moremo konkurirati, ker oni nimajo zaposlenih, ne plačujejo zemljišča, elektrike, nimajo garaž in zato lahko ponudijo dosti nižje cene," pravi, "tega si mi ne moremo privoščiti, ker je nesmiselno ponujati še nižjo ceno." Prepričanje, da jim sicer lahko konkurirajo s kvaliteto, saj imajo sodobnejše avtobuse, medtem ko privatniki vozijo z njihovimi odpisanimi avtobusi. Vendar potnike zanima cena in ne kvaliteta, kar po svoje razume. Poudarja še, da "to ni pravakonkurenca, to je ropanje." Meni, daje državazelo krivična, ker ne poseže v to problematiko, saj sami ne morejo nič ukrepati. Povedal je še, da vse, kar delajo, delajo pod ceno, zato je vesel, daplače še vseeno so. Ve, da so prenizke, vendar večje ne morejo biti. Podjetje posluje pozitivno, nimajo kreditov, nimajo terjatev. Kljub njegovim prizadevanjem in trudu, pa ni nikogar, ki bi rekel, da dela prav. Sam meni, da nezadovojstvo šoferjev ne izvira iz slabih plač, ampak iz povojne vzgoje. Trdi, da med ljudmi ni spoštovanja in dokler ne bodo šoferji spoštovali potnike, tudi potniki ne bodo njih. Pri izplačevanju plač se strogo držijo kolektivne pogodbe, kjer pa ni določeno, da se postanki od 0 do 20 minut štejejo v efektivo, določena tudi nista dodatka za kasiranje in za popoldansko delo. Pričakuje in boji pa se, da bo republiški sindikat v pogajanjih z GZ zahteval te in še druge dodatke, ker bo potem nastal problem izplačevanja. Denaija za plače bo toliko kot sedaj, tako da se bo zaradi dodatkov cena ure morala zmanjšati. Glede praznikov je povedal, da v primeru, če voznik ne dela, in če je v mesecu prost manj dni kot mu pripada, ima praznik plačan. Načelo je, daje praznik plačan zato, da delavec ni oškodovan. Če paje bil delavec prost kak drug dan namesto praznika, potem praznik nima plačan. Voznikom tudi ne pripadajo dnevnice, ker niso na službeni poti, ampak na delu. Povrnjene dobijo materialne stroške v obliki bona za prehrano, tako da imajo po njegovem mnenju stroške sigurno pokrite. Za konce: kdo Ima prav, kdo ima več problemov in kdo je bolj nrzadovojen? Očitno naj jim potniki ne zamerijo, če so slabe volje, sploh ob , .... .. , -plačilnih dm vili. Anita Cesar ramo 7 STANE HUDOLIN Glasbeno poslanstvo je svojevrstna pot v življenju posameznika. Stane Hudolin, ki ga je oče za igranje harmonike navdušil že kot petletnega fantiča, je to pot svojevrstno improviziral. Pravzaprav harmonika nekje niti ni bila najbolj uglašena, drugje spet so zaškripali drugi toni, a v vsem tem je nekako razpoznaval razpoloženjskost. Kajpak mu je bila v življenju najbolj v oporo lastna raznolika narava. Romantičnost in nekakšna energičnost namreč vseskozi iščeta harmonije, zato tudi najraje prisluhne bodisi Čajkovskemu ali Beethovnu. Zagorjanom je znan kot učitelj harmonike, malo pa jih ve, da izhaja iz Belgije. Tam je namreč preživel otroštvo, v Sloveniji pa se je dokaj let s harmoniko tudi preživljal. Čeravno se je udeleževal vsakršnih tekmovanj, požel več nagrad, je bilo tudi v njegovem življenju obdobje, ko je harmoniko odrinil v stranski kot. Kmalu seje namreč začel preživljati sam, delal je tudi v centralnem slovenskem zaporu. Tovrstne izkušnje so bile sicer bolj psihološke narave, tudi pretresljivih stvari ni manjkalo. Zaradi psihičnih pritiskov je od tam odšel. Vse bolj se milje dozdevalo, da bi morda le lahko prisluhnil talentu. Sicer je na glasbenem področju večidel deloval kot zborovodja ah pač na osnovnih šolah učil glasbeni pouk. Harmonika je bila vseskozi inštrument, s katerim je razveseljeval ljudi, le nekaj let je z ansamblom preživel po Avstriji in Švici. Kot muzikoterapevt, za kar je izučen, pa še ni delal. Zasavje mu je nekakšno simpatijo pomenilo že zato, ker je bil njegov oče knap, menil je tudi, da tukaj rajši odzvanjajo narodno-zabavne viže. Harmoniko nasplošno ne tre tirajo dlje od tega, še vedno ni priznan koncertni inštrument. Venomer se trudi, da zanimanje za glasbo ne bi ugasnilo, zato z veseljem sodeluje na vseh kulturnih prireditvah ali proslavah. Ugotovil je, da Zasavje, z izjemo trboveljskega Slavčka, ne premore odraslega mešanega pevskega zbora. Pač, tudi glasilke mora človek čuvati in uporabljati, zato ga sedaj glasbeno žinga z Ribniškim oktetom, da mu določene melodije ne uidejo povsem mimo ušes. 'Marsikdo ga pozna kol planinca, maratonca, tudi šahista. Nemara koga pritegne s svojim zanimanjem za alternativne vede, čeprav se vsega loteva s premislekom. Razen tega je človek, s katerim stežka zaideš v prepir. Vedno poskuša najti prijateljsko noto. Vsebolj je ponosen tudi na svoja otroka Jurija in Mojco, čeprav ju ni privabil v glasbene vode. Včasih se človek itak znajde na kakšni tonski lestvici. Petra Radovič 1 Borut Goste Šestletni Borut z Izlak bo zagotovo treniral nogomet. Te dni se, kadar je sam doma, podi za žogo kar v dnevni sobi. Prvi trije navihanci se vam že predstavljajo. Akcija Naj ciciban teče. Še vedno lahko pošljete fotografijo svojega nadebudneža, ki pa ne sme biti starejša od enega leta. Tudi glasovanje se je že začelo. S priloženim kuponom boste vsak teden lahko glasovali samo za tiste otroke, ki vam jih bomo tisti teden predstavili. Z glasovanjem bomo 12 finalistom, ki bodo prejeli največ vaših glasov, podelili nagrade. Nagrade bodo dobili tudi trije izžrebani bralci, ki bodo glasovali za svojega kandidata. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5, Trbovlje. Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon prilepite na dopisnico ali pa ga pošljite vkuverti 2 Sabina Strniša Štiriletna Sabina iz Hrastnika sporoča, da sta božič in novo leto praznika, ki razveseljujeta otroke vsega sveta. 3 Nejc Hiršel Trboveljčan Nejc bo šele 10. junija letos dopolnil leto dni. Je živahen in nagajiv. Prav vse ga zanima, pa tudi poziranje mu ne dela težav. s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne bomo upoštevali. Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 61410 Zagorje ob Savi. f OŠTIR da«. trgovina Jerebova 2, LITIJA tel.: 061/884 032 Partizanska 5, TRBOVLJE l ODPRTO: od 8.00 -19.00, sobota 8.00 -13. ure * otroška, ženska in moška konfekcija • OTROŠKI KOMPLETI ‘ŽENSKE BLUZE • OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE ■ LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Naj KVALITETA za NAJNIŽJE CENEI 'N y m „M Pustno veseljačenje bo nemara spet prepevalo: "Lan' sem bil krofov sit, letos pa zel'a." A maškaram tudi drobiž ne bo odgnal zabave. Nekoč še praznik bedakov, današnji pa svojevrstna hvalnica norosti, ko je vsak lahko vsaj miss in mister. Komu mar, če bodo pustne uročitve odgnale vsakršno puščobo in zagodle v vsakdan. Pust pohrusta skrbi, z zbijanjem šal sivino dni popestri. Ne mrk, ne pust, le z Iarfo si pustni promenadi kos. Zatorej, naj vas ne pretenta vsesplošni pustni bal, še p redno greste na karneval. Tekst in foto: Petra Radovič Zdravko Ključevšek, orodjar iz Radeč: "Pustnega veselja sem se večkrat udeležil. Napravljeni v črnce smo pred leti na neki pustni prireditvi celo zmagali. Letos bom pustovanje v gostilni sam organiziral, najboljša maska bo nagrajena. Udeležil se bom tudi pokopavanja pusta, kar je v Radečah tradicionalno in zelo obiskano. Takrat je največ smeha. Škoda, ker se ljudje vse manj zanimajo za pustovanje." Urška Šebat, učenka iz Radeč: "Vsako leto se udeležim pustovanja. Bila sem že čarovnica, zajček, miška, letos še ne vem, kaj bom. Pust je doživetje, kjer se vsi zelo zabavamo in smejimo. V razredu smo se lani preoblekli celo v poslance in bili najboljše maske. Tudi starši se kdaj udeležijo pustovanja, skupaj gremo na pustni karneval v Cerknico." Niko Hrstič, učenec z Dola pri Hrastniku: "Večkrat sem bil pustna šema. Napravil sem se v gusarja, policaja, Indijanca, letos pa ne bo nič s pustovanjem. S sošolci smo se zmenili, da nihče ne gre v maškare, ker pustovanje ni zanimivo. Tudi če bodo maškare zvonile pri vratih, jim ne bom odpiral." Damjan Vrtačnik, ključavničar z Dola pri Hrastniku: "Kot otroku mi je mati vsako leto sešila masko, da sem se udeležil pustovanja. S prijatelji smo se tudi pozneje kdaj našemili. Odkar imam punco, se mi ne ljubi pustovati. Če nas bodo maškare obiskale, bo mati spekla krofe in 'štraube', včasih pade tudi kakšen tolar." Gorazd Jager, dijak z Dola pri Hrastniku: "Pustovat hodim zato, ker po naravi nisem maškara. Mislim, da sem bil najboljša maska, ko sem bil klovn. Všeč mi je tudi pripravljanje na pustovanje, saj se veliko presmejimo. Če sem doma. se mi maškare, ki pozvonijo pri vratih, ne zdijo nadležne." Tomaž Drgan, dijak z Dola pri Hrastniku: "Maškare gremo vsako leto na pustovanje v kinodvorano na Dolu, kjer je tudi tekmovanje za najboljšo masko. Vsa leta se skupaj s prijatelji našemimo, nazadnje sem bil dohtar." Tibor Holešek, dijak z Dola pri Hrastniku: "Že od mladih nog hodim vsako leto pustovat. Včasih s prijatelji naredimo maske sami, včasih masko kupim. Najrajši se preoblačim v kakšne "fore" iz novejših filmov." Cveto Ivšek, študent iz Trbovelj: "Kot otrok sem hodil pustovat, zdaj pa ne. Dosti rajši si ogledam kakšne dobre maske, tudi TV-prenos s pustnih karnevalov spremljam. Nasplošno je ob pustnem času več smeha." vseeno, čeprav imajo le maske prost vstop. Mislim, daje nasplošno pustovanje bolj za otroke, saj se je v "odrasle" maske težje vživeti." Svetlana Kralj, dijakinja iz Litije: "Vse sorte larfa sem že bila. Odkar hodim v srednjo šolo, ne hodim v maškare. Rada pa si ogledam kakšne dobre maske, ki jih prinesejo iz Italije. Pustovat bom šla m Milan Vidic Čakajoč na pravico II Ste se že kdaj vprašali, koliko ljudi čaka na svojo pravico? Poznate tisti prastari pregovor, da božji mlini meljejo počasi, da pa že zelo, zelo dolgo, počasi in vse bolj počasi meljejo tudi številni drugi mlini: sodni, vzemimo, pa državni in kdove še kateri drugi. Gre za večno vprašanje o pravici, poteh in čereh do nje, polno zavitih ovinkov in stranpoti... Da nam ne bi kdorkoli očital, da govorimo o t. i. abstraktni pravici, lahko bi rekli tudi nekaj več o tem, kako in s kolikšno nejevoljo čakajo na svojo pravico nekateri lastniki zasebnih stavnovanjskih hiš v zagorski KS Franc Farčnik. Začelo se je tistega davnega leta, ko so prvi lastniki opazili razpoke na zidovih svojih starejših hiš; skraja skorajda neopazne, zatem pa vse bolj opazne, pa tudi vse večje in globlje. Ni dolgo trajalo, da so ugotovili od kod poškodbe, dolgo in odločno predolgo pa traja njihova pot do pravice, do odškodnine, sanacije ali kakorkoli se že tej stvari reče. Zelo dolgo, predolgo je trajalo, da so nekdanjem sozdu elektroenergetskega kombinata in kasneje rudnikov priznali, da gre za poškodovanje hiš zaradi rudarjenja. Krivca so iskali vsepovsod drugje, samov resda zelo počasnem, vendar vztrajnem posedanju tal, še zlasti po tem, ko so spet začeli pridobivati premog v Dolah, ne. Kaj vse so morali ukreniti prizadeti ljudje, v tem prispevku skorajda ni mogoče ponoviti ali vsaj opisati. Ve se, da so šli od Poncija do Pilata, vmes dostikrat rohneli na pristojnih mestih, pa še ni nič pomagalo. Še celo mediji niso bili kos problematiki, ker so jim na rudnikih poskušali zavezati jezike, češ, da še nimajo drugih opravil, naj ne iščejo senzacij. In ko prizadeti lastniki, vseh je 31, le niso prenehali z iskanjem svoje pravice, so slednjič pred leti le dosegli strokovno poročilo o tem, da je pripisati razpoke na zidovih in stenah rudarjenju pod hišami. In nato je spet preteklo kar dosti vode, dokler, da, dokler se prejšnji teden le niso srečali z najodgovornejšimi predstavniki rudnika v zapiranju. Tokrat so odšli narazen vsaj z majhnim upanjem in tolažbo, da se utegnejo stvari le premakniti. Ampak zagotovo to še ni, kajti vmes bo preteklo še kar nekaj časa, p redno bo vse na papirju, črno na belem, podpisano s člani komisij KS in premogovnika, pa uradnih cenilcev o obsegu in višini škode. Pa še ne bo vse končano. Končano bo, ko bodo vsi prizadeti dobili povrnjeno denarno odškodnino ali ko bodo utegnili sanirati storjeno škodo. In zato smo v uvodu zapisali: čakajoč napravico. Nič preveč ne bomo rekli, da bo čakanje bržčas še dolgo, toda prizadeti lastniki so tokrat trdno odločeni, da se ne bodo pustili vleči za nos in daje, kar je najvažnejše, pravica na njihovi strani, le izbojevati jo je treba. Tatjana Polanc Zainasldran in polnili ust Pust in Valentinovo sta si koledarsko blizu, kar gotovo ni zgolj naključje. V naključja resda ne verjamem. Verjamem pa v ljubezen in recimo tudi v zaljubljenost, čeprav sta si pojma različna kot dan in noč. V zaljubljenost verjamem, ker se hitro zaljubljam. Sem pač nečimrna, kaj hočem. Danes se zaljubim v obleko, jutri v potovanje okoli sveta in pojutrišnjem morda v čokoladno torto. Včasih se zaljubim tudi v kakšno idejo. Čuvam jo zase kot svet kristal, prepričana, da bi jo vsakdo, ki bi jo spoznal, mogel obrniti zoper mene. In to ni ljubezen, seveda ne. Je le slepa zaljubljenost, skrita za masko tisočerih nečimrnosti, strahov in domišljavosti. Je to moja zgodba ali zgodba Slehernika? V to, kar sem Zaljubljena, v to verjamem. In če mi upa nekdo reči, da se motim, pobesnim. Ozmerjam, ozka sem, prav nič prilagodljiva. Nobenih razlag, prosim, saj si bedak, ti boš meni pamet solil. Veš koliko jih je, ki verjamejo v to, v kar verjamem jaz, kdo si ti, da upaš verjeti drugače. Upam si. Verjamem v tisto, za kar čutim, da je prav. Z ljubeznijo (in ne maskirano zaljubljenostjo) skušam nadomestiti ljubosumje. Kaj je ljubosumje drugega kot strah, da bi izgubili nekaj, kar mislimo, da nam pripada. In kaj nam pripada? Ostanimo pri ideji. Zelo rada bi nekaj pojasnila. Morda se ne splača, kdo ve, a čutim, da se. Vzgojili so me kot kristjanko, hodila sem k maši, čeprav sem se tam vedno na smrt dolgočasila. Prebirala sem sveto pismo in potem, lej ga zlomka, mi nekaj ni šlo v betico. V svetem pismu je vse lepo napisano, a kaj ko se tistega večina ne držimo. Niti jaz se ne in zato se nimam več za kristjanko. In niti oni se ne, ki so se predBogom zaobljubili, da bodo oznanjali Njegovo besedo. Nečimrnost, domišljavost, razuzdanost so čisto človeške 'vrline', seveda. Tudi tole pisanje je plod domišljavosti, čisto človeško, bi rekla. Kdor molči, devetim odgovori, to je modrost. Ampak modrosti niso zrastle na drevesu. Posamezniki se vsak dan prebijamo do njih, če smo le dovolj pozorni na svoja dejanja in svoje misli. V tišini svojega duha lahko slišimo marsikaj, če le prisluhnemo in želimo slišati. In ko sva se midva "s tistim vrlim tam zgoraj" takole v tišini pogovorila, se spravila in si rekla, da bova zdaj vedno samo še prijatelja, mi ta vrli tam zgoraj nikoli ne pridiga, kako grdo da se vedem, ko ga takole mimogrede postavim gor, mu rečem vrli in potem dodam še bogvekdo. Res ne, vam rečem. Še hecno se mu zdi. Ker moj bog je duhovite narave, brezpogojno ljubeč in sploh nor na 'menjavanje plošč’, kakor sem se pred časom izrazila v uvodniku in kar so mi pozneje očitali. Moj bog se ne jezi, če ga pišem z malo začetnico, ker je konec koncev brez imena. Je pa res, da nima rad, kadar rečem kakšno čezdruge. 'Veruj v to, kar ti pravim inpusti drugim verjeti tisto, kar pravim njim,' to mi reče. Vsakega vodi po drugačni poti, ker želi, da bi vsak odkril svojo pot. In človek sije izmislil imena zanj. Mnogi zato rečejo, bog je denar. Človek si je tudi izmislil, da se ga je treba bati, da živi gor in je nad ljudmi. Če bi mu pustili dol, bi se tod okrog marsikaj spremenilo. Tako je s tem, tako čutim. Če bi živela v prejšnjem stoletju, bi me čarovnico zažgali na grmadi, a ne. Danes pa sem zelo 'človeško in domišljavo' povezala Valentinovo, ki opeva zaljubljenost, in pust, kije zamaskiran in zares polnih ust. SSSSS msm m m m Brane Kralj in Roman Tišljar sta tesno povezana z imenom KUD Zgaga. Starejšim generacijam to ime verjetno ne pomeni veliko. Mlajše generacije pa vedo, da KUD Zgaga skrbi za organizacijo rok koncertov v Litiji, ki so ena izmed redkih zabav mladine. Načrti so veliki. Prav tako kot težave, s katerima se pri organizaciji koncertov srečujeta Brane in Roman. Kako se je začelo? Zgaga je bila mišljena kot gledališka skupina. Delovala je od leta 1993 do poletja 1995. Dve leti smo vadili, študirali smo igre. Nato je šel folk študirat in v službe, zato smo prekinili z vajami. Midva pa sva začela delati koncerte. To je bilo leta 1995? Ja, poleti svaprišla naidejo, dabi delala koncerte. Do takrat smo enkrat letno delali Zarjavele trobente, žur litijskih starejših bendov. Da nebi bil samo enkrat letno takšen koncert, sva septembra začela organizirati koncerte v dvorani. Začela sva septembra in delava vse do sedaj, bolj ah manj uspešno. Torej je ostal samo koncertni del? Tako je. Mislim pa, da bo gledališka skupina jeseni spet zaživela. Prijateljem smo obljubili, da bomo naredili vsaj eno predstavo, pa naj se zgodi karkoli. Kakšnih šest, sedem nas bo naštudiralo kakšno komedijo. Vsi smo že včasih igrah, tudi želja je, da bi še igrah. Koliko vas jev KUD Zgaga? Trenutno sva sama. S tem, da so vsi člani, ki so bili pri Zgagi, vedno pripravljeni pomagati. Zgaga trenutno nekako miruj e, razen kar se tičekoncertov. Drugače pa Se vidimo, se dogovatjamo. Mishm, da nam bo jeseni uspelo spraviti pod streho gledališko igro, s tem se je pravzaprav vse skupaj začelo. Pa začetki Zgage. Začetki Zgage so bili v najemniškem stanovanju, ki sem ga imel. Stanovanje je merilo kakšnih 140 kvadratnih metrov, visoki stropi. Društvo je tam začelo delati. Potem je to rastlo, potrebe so bile vse večje. Zato smo zaprosih in dobili dvorano na Stavbah v uporabo enkrat tedensko. Ob petkih smo imeh gledahške vaje. Ko je gledahšče poleti nehalo delati, smo rekh, da bi namesto vaj, en petek mesečno imeh koncerte. Z dvorano so še težave? Večji del težav, ki jih imava, je pretep na drugem koncertu. Zgodil seje pred dvorano, kako in zakaj niti ne vem. V glavnem se je zgodilo v parku in zaradi tega so nastale težave. Baje so stanovalci nekega bloka blizu dvorane zbrali podpise, tako da ne moremo več uporabljati dvorane. Koliko koncertov sta organizirala v okviru KUD Zgaga? Pod Zgago sta bila organizirana dva koncerta zarjavelih trobent. Prvega sta pripravila dva prijatelja, potem pa sta to prepustila Zgagi, zaradi lažje izvedbe v okviru društva. Potem sva organizirala še pet koncertov na Stavbah in še en koncert skupine The Drinkers. Se pravi vsega skupaj osem koncertov. Kdo vama pomaga pri teh zadevah. Omenila sta prijatelje, še kdo? V bistvu je vsa mladina pripravljena pomagati. Na primer, ko je treba iz dvorane odstraniti stole, ah pa počistiti dvorano po koncertu. Prijatelji pomagajo nesebično. Preseneča me tudi, da nihče ne dela težav zaradi vstopnine. V Litiji je bil to vedno problem. Vsi vedo, da delava, da imava z vsakim koncertom precej stroškov. Vedo, da če ne bo denarja od kart, ne bo koncertov in zato plačujejo. Pa občina? Ne vem, ogromno nama je pomagal Marko Povše, ne vemkakšno funkcijo ima zdaj na občini. Ko sva začela s koncerti je uredil vse okoh dvorane, potrdil je datume do maja letos. Zdaj, ko so nastale težave, je pa prevzel zadevo v svoje roke občinski tajnik in se dogovarjava z njim. Mishm da Povše pri tem nima nobene besede več. So pa tudi pritiski takšni, da nama ne more pomagati. Mishm, da se jim bo le dalo dopovedati, da so ti koncerti edina zabava za mlade v Litiji, ki sploh je. Časopisi so pisali o primeru dveh samomorov, ki so bili delno povezani tudi z drogami. Mislita, da se lahko tudi s pripravo zabav mlade odvrne od drog? Mislinr, da lahko, ker smo proti trdim drogam. Fanta, ki sta umrla, sta bila naša prijatelja. In takšne stvari bohjo. Drugače pa vedo, da smo mi strogo proti temu. V načrtu imava koncert proti drogam, dobrodelni. Ves dobiček bomo namenih za pomoč zasvojencem z drogami. Mishm, da bomo tudi na občini naleteli na razumevanje. Ko izgubiš prijatelja zaradi drog, začneš misliti. Sponzorji? Sponzotje sva našla v začetku, da sva sploh Brane Kralj in Roman Tišljar m lahko začela delati. Dobila sva 30.000 tolaijev. Za Zarjavele trobente iščem sponzorje in vidim, daje v Litiji za takšno stvar izredno težko dobiti denar. Samo slišijo za kakšno glasbo gre, pa izgubijo zanimanje. Določeni ljudje so nama sponzorji vedno. Samo pridem in dajo denar. Eni nam pomagajo, na splošno pa ni interesa, tudi pri večjih litijskih firmah ne. Kaj pa ime KUD Zgaga, od kod to ime? Ko smo ustanavljali to društvo, v tistem podnajemniškem stanovanju, smo vsi napisali po eno ime. deset imen smo vrgli v kozarec in nato smo žrebali. Med desetimi imeni je prišlo ven KUD Zgaga. Bilo pa je še nekaj zanimivih imen, na primerLauferji, Komedijanti. Ko smo potegnili ime Zgaga, smo ga sprejeli brez debate. In Zgaga je ostala. Predsednica drušva Dunja Mantl je naredila znak, ki ga imamo na žigu. To naj bi bili dve zgagi, ki se gledata. Nama je pa naredil prijatelj zgago, ki sva jo mislila dati na vse koncertneplakate. Samo stroški tiska bi bili potem preveliki, zato ta znak še čaka na svojo premiero. In kaj počneta drugače? Brane: Sam se bavim z avtokozmetiko, čiščenjem avtomobilov, za preživetje je. Včasih sem se bavil še s prodajo tekstila. Roman: Pomagam prijatelju, ki ima dvabutika. On mi tudi pomaga okoli Zgage, da kakšen denar v reklamne zadeve. Pomagam mu, ko gre na dopustin takšne zadeve. Drugačepa nimavaredne službe. Zelja pa je, da se ukvarjam z glasbo in kulturo. Z rock'n'roll-om, tudi to je kultura. Občasno delam tudi kot Dee Jay. Finančno se vama ne pokrijejo vsi stroški okoli koncertov. Kako je s tem? Staše optimista? Optimista sva, gotovo. Vztrajala bova, samo če bova dobila dvorano in nama ne bodo metali polen pod noge. Že to naju bob, daimajo vsi, ki dvorano najamejo, čiščenje dvorane vključeno že v ceni. Midvapamorava čistiti sama. Vendar naju tudi to ne zmede, samo da dvorana je. Čeprav delava z izgubo upava, da bova do poletja prišla vsaj na nulo. Potem pa bova videla kako naprej. Dobro bi bilo, če bi z občino imela bolj trden dogovor glede dvorane. Zdaj imava vsak mesec težave. Včeraj sem petkrat iskal tajnika, pa ga nisem našel. Občina pa nima interesa, da bi vsaj moralno pomagala? Mislim, da ne veliko, glede na to, kar počnejo okoli tega. Ne more pa pet stanovalcev odločati o kulturi v Litiji. Konec koncev je tudi to kultura. V Litiji je ogromno mladih, ki imajo radi rok glasbo. Mislim, da bi čisto lahko bili ti koncerti vsaj enkrat mesečno. Se pa tudi midva vedno kaj novega naučiva. Osem koncertov sva organizirala, vsakega ki ga narediva, je boljši. Katere zanimive skupine vama je uspelo pripeljati v Litijo? Prvi koncert je bil s skupino Demolition Group. Taje bil mogoče eden izmed najboljših. Mogoče zaradi tega, ker so ljudje čakali nanj dva meseca in zato ker so Demolition Group res profesionalci. Res so redki bendi, ki so tako profesionalni. Šopa nekateri bendi v Litiji tudi presenetili. Na primer Razvaline, ki jih je publika res dobro sprejela. Tudi Peat Ambulance iz Velenja so prijetno presenetili. Zasenčili so celo glavno skupino večera. Za poletje pa načrtujeta malo večji koncert. Kakšne so sploh možnosti, da ga uresničita? Najprej misliva organizirati Zarjavele trobente 4. Te so tradicionalne, so brezplačnen žur za Liljane. Datum je 22. junij. Za peti in šesti julij pa pripravljava Open air festival Litija 96. Od finančnih zmožnosti je odvisno vse, vendar nameravavapripeljati v Litijo okoli 30 skupin. Od tega naj bi bilo 20 skupin v tekmovalnem delu, ko bi se skupine potegovale za naslov najobetavnej še mlade skupine. V sak večer pa bi imeli tudi po pel gostov. Več kot dvesto sodelujočih naj bi bilo. Po izračunih naj bi se zadeva finančno pokrila, če bi prišlo kakšnih 3000 ljudi. Pripeljali bomo goste tudi iz tujine. V mislih imamo Leb i sol iz Skopja in Psihomodo pop iz Zagreba. PašekakšneMajke, KUD Idioti, Zadruga bi se našli. Od naših bendov bomo povabili marsikoga; Orleke, Kreslina, Predina, Lovšina, Drinkersi bodo tu obvezno... Malo pa se spogledujeva tudi z legendami rockVrolla Nazareth In Black Sabbath. Po nekaterih govoricah ta benda nista niti tako draga. Prišli bi igrati za kakšen milijon tolarjev. Glede na to, da takšni znani bendi znajo zaračunati tudi po 100.000 nemških mark, to niti ni tako veliko. Bi pa takšen bend privabil veliko ljudi. Tekst in foto: Jure Nagode V februarju KUD Zgaga ni organiziralo koncerta. Razlog: okoliški stanovalci so zbrali podpise proti koncertu. Zaradi tega so jim odgovorni občine Litija dovolili uporabo dvorane do 22.00. ure, kar je za rock koncerte nesprejemljivo. The Drinkers in K sound XXX na koncertu, ki je potekal v organizaciji KUD Zgaga. T&m. m : l mm-i: Tako kot vsako leto so tudi letos ob slovenskem kulturnem prazniku prizadevnim kulturnim delavcem v Hrastniku in Zagorju, razen v Trbovljah, podelili priznanja. 8. februar Alenim Razpotnik, dobitnica priznanja 8. februar Vsi, ki poznajo Alenko Razpotnik, vedo, da ne govori rada ne o sebi ne o svojem delu. In vsi, ki jo poznajo, dobro vedo, s kakšno predanostjo in ustvarjalnim zanosom deluje na kulturnem področju nasploh, še posebej na področju zborovskega petja. Navedimo samo najvažnejše podatke: 15 let vodi otroški in mladinski pevski zbor ter skupino orfovega instrumentarija na OŠ na Dolu; 13 let je članica učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič Slovenije; 9 let je pela v ženskem pevskem zboru Svobode Dol pri Hrastniku; pri katerem je bila tudi korepetitor; nekaj let je vodila na Dolu dekliški komorni zbor MAK. Sedaj pa je že 5 let umetniški vodja priznanega ženskega kvarteta Plavica, v katerem tudi prepeva. Alenka Razpotnik je priznanje prejela na prireditvi na Dolu. Karli Plazar, dobitnik priznanja 8. feburar Življenje Karlija Plazarja je neločljivo povezano z zborovskim petjem, še posebej pa z moškim pevskim zborom Svoboda 2. Ker mu je bilo samo prepevanjepremalo, je dokončal dirigentsko šolo in kasneje prevzel vodenje zbora. Vedno je pripravljen pomagati vsakomur, ki ga prosi za pomoč. Čeprav je občasno oziroma krajši čas sodeloval tudi z drugimi zbori, na primer z zborom KLAS iz Turja, ostaja neomajno zvest Svobodi 2. Delo dirigenta opravlja zavzeto in predano, zaradi česar njegov zbor kljub visoki povprečni starosti članov ostaja v dobri kondiciji in na ustrezni kvalitetni ravni. Franc Tomc, dobitnik priznanja 8. februar Pri Francu Tomcu sprva ni kazalo, da bo z dušo in telesom zapisan petju, saj seje v mladih letih intenzivno ukvarjal s športom. Po končani športni poti pa se je prebudila želja in potreba po organiziranem zborovskem petju. Zato je bil med pobudniki in organizatorji oživitve delamoškega pevskega zbora Svobode 1, vseskozi njegov aktivni član, poznan in priznan solist, z eno besedo človek, ki živi in diha s svojim zborom. Matija Udovč, dobitnik priznanja 8. februar Matija Udovč se je v rudarsko godbo vključil kot mlad fant, danes, v svojih najboljših letih, pa se lahko pohvali s skoraj 4 desetletji neprekinjenega igranja. Marsikaj pri godbi je povezano z njegovim prizadevnim in uspešnim organizacijskim delom, zato ni naključje, daso ga godbeniki izvolili za podpredsednika godbe. Kljub mnogim zadolžitvam pa ni nikoli pozabil na svoj inštrument in tudi v prihodnje bo brez dvoma znal uskladiti obe plati delovanja v godbi. Željko Udovč, dobitnik priznanja 8. februar Željko Udovč seje v razmeroma kratkem obdobju igranja v rudarski godbi razvil v dobrega strokovnjaka na svoj em instrumentu in postal prvi klarinetist godbe. Zaveda se, da so tudi za razvoj godbe na pihala pomembne strokovne podlage, zato veliko svojega prostega časa namenja mentorskemu delu z mladimi godbeniki, kjer so že vidni prvi sadovi njegovega mentorstva. Fanči Moljk foto: Branko Klančar Grumovi nagrajenci Matija Strehar, dobitnik priznanja dr. Slavka Gruma Matija Strehar je diplomirani inženir, zaposlen v ETI Elektro-elementu. S kulturo se ljubiteljsko uk varj a več ko t poldru go d esetletj e. Kot kulturni animator v podjetju prispeva k dvigu kulturne ravni svojega kolektiva. Od 1986 do leta 1991 je vodil pevski zbor ETI Elektroelement. Od leta 1984 pa vodi tudi moški pevski zbor Lipa Vače. Anica Knez, dobitnica plakete dr. Slavka Gruma Anica Knez uči slovenski jezik na OŠ T. Okrogarja. Poleg rednega pouka pripravljakulturne prireditve v kraju, vodi šolske dramske in recitacij ske skupine, literarni krožek in pripravlja učence na tekmovanje iz slo venskega jezika. Tudi samaje 14 let aktivno sodelovala pri dramski skupini v Zagorju kot recitatorka, igralkaalipovezovalaka programov na številnih kulturnih prireditvah. Zahtevno delo je opravila tudi pri pripravi Leksikona slovenskih krajevnih imen, kjer je za celotno občino raziskala narečno izgovorjavo imen krajev, imen prebivalcev teh krajev in pridevnikov iz krajevnih imen. Leksikon je izšel leta 1985 pri Cankarjevi založbi. Miha Ključevšek, dobitnik plakete dr. Slavita Gruma moškem pevskem zboru Loški glas že leta 1947. Vsa ta leta je njegov bas dajal utrip harmonije v zboru. Poleg tegaje bil gospod Ključevšek vedno poln naprednih idej v gospodarskem smislu. Bilje stalni član UO zbora Loški glas in prav po njegovi zaslugi zbor danes deluje v sedanjih prostorih. Plaketo je prejel za svoje dolgoletno članstvo in vestno delo v moškem pevskem zboru Loški glas. Matej Zupan, dobitnik plakete dr. Slavita Gruma Matej Zupan je eden izmed najperspektivnejših flavtistov mlajše generacije. Po nižji glasbeni šoli je nadaljeval študij na Srednji glasbeni šoli pri prof. Pogačniku, nato pa z odliko končal študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Fediju Ruplu, kjer je nadaljeval tudi podiplomski študij. Matej Zupan je stalni član pihalnega orkestra DIAPASON v Vidmu, prvi flavtist mednarodnega ACADEMIA ARS MUSIČA in član Mladinskega pihalnega orkestra VIVA Glasbene šole Zagorje. Bil je pobudnik ustanovitve flavtističnega društva Slovenije ALUS, ki med seboj povezuje amaterske in profesionalne flavtiste. Matej Zupan sedaj poučuje flavto na GŠ v Domžalah in v Zagorju, od junija '94 paje tudi docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Jože Zupan, dobitnik plakete dr. Slavim Gruma Jože Zupan že 20 let dela kot kinooperater in ozvočevalec v zagorskem Delavskem domu. Od leta 1982 skrbi tudi za izbor in tekoče predvajanje filmov. V občini skoraj ni večje prireditve, na kateri ne sodeluje z zvočnimi aparaturami Delavskega doma. S kvalitetnim tonom in slišnostjo prispeva znaten delež k uspešnim izpeljavam kulturnih, političnih, športnih in drugih programov. Zaradi vestnosti uživa popolno zaupanje pri filmskih distributerjih, kar prispeva k ažurnosti tekočega filmskega programa in k ugledu te dejavnosti v Zagorju. foto: Tomo Brezovar Miha Ključevšek je s svojo bogato pevsko kariero pričel v Priznanja kulturnikom mm: Šestdeset let mladinskega odseka Pri takratni podružnici Slovenskega planinskega društva Trbovlje so 17. februarja 1936 ustanovili mladinski odsek, v katerega se je že isto leto vključilo 40 mladincev in mladink iz trboveljskih šol, pa tudi iz vrst dijakov meščanske šole, vajencev ter mladih delavcev. Vodil jih je učitelj Tone Flegar. Delova nje tega odseka je bilo zaradi takratnih šolskih predpisov zelo oteženo. Kljub temu so takratni mentorji in planinski navdušenci našli rešitev. Maja 1938 so v trboveljski meščanski šoli ustanovili planinsko skupino, ki je delovala v okviru mladinskega odseka Pl) Trbovlje. Vendar je skupina delovala pod okriljem Rdečega križa, ker pod svojim imenom ni mogla in ni smela delovati. Delovanje pa ne bi bilo mogoče, če ne bi tej plani liski skupini stal ob strani takratni priznani pedagog in ravnatelj meščanske šole Anton Osterc. Mladi planinci so se udejstvovali v raznih oblikah dejavnosti, predvsem so se udeleževali planinskih izletov, smučarskih tekmovanj, prostovoljnega delain podobno. Med drugo sveto vno vojno društvo in odsek nista delovala. Oktobra 1945 pa sta z delom ponovno pričela. Planinska dejavnost se je razmahnila tudi na takrat ustanovljeni gimnaziji, postopoma pa se je delo razširilo tudi na osnovni šoli, na rudarski in kovinarski šoli. Skorajda nemogoče je našteti številne aktivnosti in akcije, ki so jih v vsem času svojega obstoja izpeljali. Skupno z mentorji so organizirali in izpeljali na tisoče izletov, pridobivali so znanje na številnih planinskih manifestacijah, predavanjih, planinskih večerih, planinskih razstavah, izobraževalnih akcijah, usposabljanjih mladinskih vodnikov, orientacijskih tekmovanjih. Organizirali so pohode po transverzalnih planinskih poteh in akcije pionir-planinec in ciciban-planinec. O njihovih dejavnostih je bilo precej zapisanega v šolskih glasilih, v Planinskem vestniku. Zasavskem tedniku, glasilu Srečno, zadnja leta pa tudi v Zasavcu. Mladi planinci so sodelovali tudi na spominskih pohodih, raznih zimskih vzponih, štafetah, tesno pa je bilo sodelovanje tudi pri gorski straži, varstvu okolja in turistični dejavnosti. Nepozabni so trenutki planinskih mladinskih taborov na Mrzlici in v raznih dolinah Julijcev ter v Kamniško Savinjskih Alpah. Veliko mladih se je naučilo smučarskih veščin prav v šolah v naravi v zimskem času na Mrzlici. Prirejali in udeleževali so se tudi na srečanjih zasavske in slovenske planinske mladine, sodelovali pa so tudi pri delu v planinskih delovnih brigadah. Lahko rečemo, da seje naša planinska mladina v vseh pogledih uveljavila in dobila svoje mesto tako v društveni dejavnosti, kot tudi v okviru planinske mladine Zasavja, Posavja in Slovenije. Mnogi so prejeli za svoje uspehe razna planinska in druga priznanja. K temu so odločilno pripomogli tudi številni društveni delavci, mladinski in planinski vodniki, predvsem pa številne mentorice in mentorji v šolah. Tudi številna podjetja, športna zveza, interesne skupnosti so bila v veliko pomoč. Tine Lenarčič Jubilej mladinske komisije Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije praznuje letos svoj 40. jubilej, zato so pripravili obsežen program akcij in prireditev: turne smuke, zimsko gorniški tečaj, tečaj za mladinske planinske vodnike in državno tekmovanje na temo "Mladina in gore". Komisija razpisuje tudi literarni in likovni natečaj "Gremo skupaj v hribe". Literarnega natečaja se lahko udeležijo učenci od 5. do 8. razreda, likovnega pa učenci od L do 8. razreda osnovne šole. Rok za oddajo literarnih in likovnih prispevkov je 5. april. V literarnem natečaju morajo udeleženci v raznih zvrsteh (črtice, humoreske, pesmi, dramski prizori, reportaže, intervjuji...) opisati podoživljanje trenutkovsreče, pa tudi strahu v gorah. Pri likovnih izdelkih pa si udeleženci izberejo likovno nalogo iz časovne razporeditve učne snovi za posamezne razrede za obdobje januar - april. Likovni problem (barvni ali črni) mora ustrezati naravi teme. Likovni izdelki učencev so lahko v raznih likovnih tehnikah. Vsaka šola lahko pošlje največ pet literarnih in novinarskih del ter osem likovnih izdelkov na naslov Mladinska komisija PZS s pripombo, da gre "za natečaj". Nagrajenih bo 20 literarnih ter 40 likovnih izdelkov. Vsa nagrajena dela pa bodo objavljena v zborniku, ki bo izšel ob osrednji proslavi ob 40, obletnici MK. T. L. Izlet po zasavskem hribovju PD je za letošnje leto pripravilo program izletov. V nedeljo, 11. februarja, so organizirali izlet na Zasavsko Sv. Goro, naslednji izlet po zasavskem hribovju pa bo v soboto, 24. februarja, ko se bodo planinci odpravili iz Rimskih Toplic na Kopitnik, od tam pa na Gore. T. L. Alpinistične V soboto, 3. februarja, se je član alpinističnega odseka PD Trbovlje Sebastijan Jančič podal na plezanje v zimskih razmerah v ostenje Storžiča (2132 m). Skupaj z Matjažem Čukom iz AO Kranj sta želela preplezati kakšno smer v severni steni te gore, vendar vremenske razmere tega niso dopuščale. Zato sta se odločila, da bosta plezala v južni steni te gore, kjer naj bi bile razmere ugodnejše. Vendar pa sta opazila, da je bila spodaj skala ledena z nesprijetim snegom, kar bi lahko povzročilo zdrs. Poleg tega je od višine 1.200 do 1.900 metrov snežilo, zaradi goste megle pa je bila vidljivost slaba. Do višine 1.800 metrov sta se vzpenjala skupaj, nato pa je Sebastijan Jančič nadaljeval sam do vrha Storžiča. V nedeljo, 4. februarja, je Dušan Košir, član alpinističnega odseka PD Trbovlje, skupaj s Francem Gričarjem iz Posavskega alpinističnega kluba Senovo, plezal v Repovem kotu pod Planjavo. Preplezala sta ledeni slap v tem kotu, v dolžini 110 metrov, oceno IV+ in naklonom 90/85°. Razmere za plezanje so bile srednje dobre zaradi slabega ledu. T. L. Koncert upokojencev Pri DU Trbovlje delujejo različne kulturne skupine, ki se bodo predstavile na skupnem koncertu v petek, 16. februarja, ob 17. uri v domu Svobode. Nastopili bodo moški pevski zbor pod vodstvom Alberta Ivančiča, ženski pevski zbor pod vodstvom Nande Guček in Vokalno instrumentalna skupina, ki jo vodi Anka Grahek. T. L. Letovanje upokojencev DU Trbovlje že več let zapored organizira pred oziroma posezonsko letovanje upokojencev na Rabcu v Istri. Tudi letos je za trboveljske upokojence v hotelih na Rabcu rezerviran čas od 21. do 29. marca. Cena znaša 170 DEM. Prijave za letovanje že sprejemajo v pisarni DU Trbovlje ob ponedeljkih, sredah in petkih. T.L. Planinci v maškarah Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje organizira tudi letos družabno prireditev - maškerado. ki bo v petek, 16. februarja zvečer v spodnjih prostorih doma Partizan. Najboljšim maskam bodo podelili lepe nagrade. T. L. Izlet upokojencev V soboto, 3. februarja, se je 40 upokojencev udeležilo izleta po obronkih Trbovelj preko Kleka. Kalca, Prapreč.Sv. Urha do Ravenske vasi. Štirim udeležencem, ki so praznovali svojo življenjsko obletnico na dan izleta, so še posebej nazdravili in zapeli v gostilni Juvan. Načrtujejo, da bodo v februarju izvedli še dva krajša izleta. T. L. Nova sekcija DU Trbovlje ima v svojem sestavu številne sekcije - kulturne, športne, rokodelske, socialne, planinske, izletniške in še kakšne. Na predlog predsednika DU Trbovlje so 5. februarja, na seji Izvršnega odbora, sklenili, da ustanovijo novo sekcijo upokojenih inženirjev in tehnikov. Naloga te sekcije bo predvsem ohranjanje tehniške kulture v Trbovljah. V ta namen bodo v domu DU Trbovlje pripravili rudarski kotiček z raznimi rudarskimi simboli. T. L. Pokojnine preko banke Na zadnji seji UO Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so zopet ugotavljali, da so stroški dostave pokojnin po poštarju na dom zelo visoki. Lani so ti stroški znašali dve milijardi tolarjevin ravno za toliko se zmanjša letni znesek, ki je namenjen pokojninam. Zato so sklenili, da preko ZDUS-a in DU po Sloveniji, posredujejo pri vseh tistih upokojencih, ki prejemajo pokojnino in druge prejemke od ZPIZ-a, da se odločijo za nakazovanje pokojnin preko banke. T. L. 0 varstvenem dodatku ZDUS preko svojih DU v Sloveniji opozarja vse tiste upokojence, ki prejemajo, varstveni dodatek, da morajo na podlagi dopolnjenega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejel DZ 25. januarja, do 31. marca predložiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani dokazila o dohodkih, prejetih v letu 1995. Kdor te obveznosti nebo izpolnil, mu bodo s 1. majem prenehali izplačevati varstveni dodatek. T. L. Srčki za Valentinovo Skupina za samopomoč Komet iz Doma upokojencev Franc Salamon je prejšnji teden skupaj s svojo glasbeno skupino Dom gostovala v Domu starejših v Hrastniku in v Domu upokojencev v Polzeli, kjer so praznovali šesto leto delovanja skupin za samopomoč. "Kometovci" so jim pripravili pester in zanimiv program, tako - da je bilo vzdušje čudovito. Ob prepevanju, plesanju in veselem razpoloženju je vsakdo vsaj za trenutek pozabil na svojo bolezen in težave. V torek, 13. februarja, pa je skupina Komet gostovala na Ravnah na Koroškem, kjer so imele skupine za samopomoč svoj predstavitveni dan. Člani skupin Komet, Prijatelji kulture in Liščki se aktivno pripravijo na Valentinovo. Vsi že veselo pripravljajo srčke z raznimi sporočili, saj vsi premorejo veliko ljubezni. Za Valentinovo bodo pripravili tudi srčkov ples. Kdo bo dobil kateri srček, je še uganka. A.C. Prva obletnica doma v Hrastniku 16. februarja bodo v Domu starejših v Hrastniku praznovali prvo leto obstoja in delovanja doma. Dom je bil sicer zgrajen že oktobra leta 1994, vendar so prve stanovalce začeli sprejemati februarja leta 1995 in zato bodo ta mesec praznovali svojo obletnico. V ponedeljek, 12. februarja, so pripravili razgovor z vodstvom doma, na katerem je direktor Drago Kopušar predstavil njihovo celoletno delo. Povedal je, kakšni so bili začetki doma, kako so organizirani in katere naloge so do sedaj opravili. Ob njihovem jubileju bodo izdali tudi glasilo "Jesenski utrinki", pripravljajo pa še vrsto drugih prireditev. Tako bodo po posameznih nadstropjih doma pripravili čajanke, na katerih se bodo oskrbovanci pogovorili, izmenjali vtise, lahko pa bodo direktorju doma in socialni delavki Jasni Rižner-Kosm zastavili tudi kakšna vprašanja. V četrtek, 15. februarja, ob 1 S.uri bodo otvorili razstavo ročnih del, prav ta dan pa bo potekala osrednja proslava, kjer bosta nastopila ŽPZ z Dola pri Hrastniku in Glasbena šola iz Hrastnika. Predvidevajo tudi, da bodo za oskrbovance organizirali izlet na Grad Bistra ali pa na Idrijski grad. A.C. - - - i m» |» Upokojenci protestirali upokojencev Slovenije v sredo, 7. februarja, od 1 t. ure dalje organizirala pmiesnio zborovanje pred poslopjem vlade in nato še pred -zgradbo parlamenta. Protest so organizirali zaradi sprememb Zakona <» T. L. Z X Poračuni pred ustavno sodišče Čeprav sta vladni stranki računali, da se bo prah zaradi ukinitve poračunov pokojnin kmalu polegel, se to ni zgodilo. Narobe: še vedno se dviga in kot je videti, se bo še bolj. Očitno sta omenjeni stranki podcenjevali revolt upokojencev in njihovih predstavnikov, to pa utegne biti hujša napaka, kije ti zlepa ne bodo oprostili. Zdaj marsikaj prej nejasnega ali neznanega prihaja na svetlo. Med drugim tudi to, da upokojenski predstavniki na usklajevalnih sestankih niso privolili v drugačna merila za usklajevanje pokojnin, kot je gibanje plač in ne v drugačne osnove za izračun povprečne pokojnine. Prav tako niso pristali na to, da kapitalski sklad ne bi ostal v funkciji upravljanja upokojencev. Vendar tudi vlada ni popustila, razen, daje privolila v usklajevanje pokojnin s plačami, vendar na drugačnih osnovah. Sprejete odločbe ali spremembe pokojninskega zakona, s katerimi se odpravijo poračuni pokojnin in s katerimi se na novi osnovi določa povprečna pokojnina za polno delovno dobo predstavlja grob poseg v materialne pravice upokojencev. Izračuni kažejo, da bodo letos ti izgubili od 50 do 75 odstotkov pokojnine. To za vse tiste, ki prejemajo več kot 100.000 tolarjev, resnično ni tako zelo hud poseg; za vse tiste pa, ki dobivajo nas mesec le okoli 35 do 45 tisočakov, pa to nedvomno predstavlja veliko izgubo, ki jo sploh ne bodo mogli nadomestiti. Je še nekaj dmgih nerednosti, ki so se nabrale med razpravo o odpravi poračunov pokojnin. Upokojence je hudo prizadela trditev, da bo imel pokojninski sklad med 15 in 17 milijardami izgube, če državni zbor ne bo sprejel spremembe teh. Bolj ali manj pa se ve, da so bila vsa predlagana znižanja pokojnin že upoštevana pred sprejetjem državnega proračuna. Nič preveč ne rečejo upokojenci, če sodijo, da je šlo pri tem za neke vrste izsiljevanje. Spričo tega in še drugih podobnih nesmiselnosti ne preseneča odločitev ZDUS-a o tem, da bodo vso problematiko predložili v presojo ustavnemu sodišču Slovenije. Milan Vidic J Ervin Fritz, dramaturg in pesnik je pesniško zbirko Hvalnica živl jenja izdal že leta 1967, svojemu ustvarjalnemu opusu je nabral že več pesniških zbirk. Lani decembra je izšla najnovejša, Pravzaprav pesmi. Zavoljo svoje aktualnosti je vedno zelo bran, prispevek k temu je bil tudi literarni večer, naslovljen po eni njegovih zbirk: Radoživost. Člani Mladinskega gledališča Trbovlje so pod mentorstvom Nande Guček tovrstni recital pripravili v okviru kulturnega praznika. Fritz piše tudi komedije, radijske igre za otroke in kot soavtor pri musicalih. V svojem bivanjskem položaju ga zanima, kot pravi, šizenjc mladih, slehernik, skuša se z ljubezenskimi, socialnimi in čisto vsakdanjimi razsežnostmi. Kako se zdi, da so vaše pesmi odzvenele v literarnem programu? Presenečen sem bil nad nastopom, ker je recital izbrskal iz mojegaopusanekepesmi, obdobje, kije bilo eno naj bolj upa polnih, ne samo v moji mladosti in mojem življenju. Obdobje, ko je Evropa upala na neko socialistično prihodnost, zaznamovano s pariškimi študentskimi upori in upori po vseh evropskih mestih. Pomenilo je iztrgati se dogmatičnemu socializmu, ga napraviti po človeški meri. Tudi danes živimo svet oderuškega kapitala, odnosi postajajo vseboj odnosi plačevanja v gotovini. Zato sem iz sebe, zaradi ponovnega upanja, da se vendar giblje nekaj v mladih, nek plamen, kije prepoznal ogenj v moji knjigi. V zbirki Minevanje in tudi drugih, odseva večno gledanje dan naprej, ker pravite, da življenje nima mej. Kdaj pa najlažje ustvarjate? Ustvarjanje pesmi je podobno nabiranju gob. Če ni pravi letni čas, ni nič. Vsekakor zaljubljene pesmi piše človek, ko je zaljubljen, domovinske pa, ko je domovina v zadregi. Vedno j e treba čakati, da se ubesedi v tebi, kar je treba povedati. Pesmi, ki zagovarjajo smrt, pišeš ob priložnostih, ko je človek dovolj sam, da se ukvarja s tem, ko razne pojave svojega življenja poskuša uravnati in domisliti. To je delo, ki se navzven ne vidi. Ste tudi vi kdaj doživeli razbito sliko sveta? V moji zbirki Okruški sveta gre skoraj za isto besedo. Svet, ki obstaja v nepreglednem je eno najosnovnejših občutij modernega človeka. Srednjeveški človekječutil drugače, saj je bil svet pregleden in statičen. Pesmi včasih nastajajo ob razbiti sliki sveta. Ni malo pesnikov, ki so videtikot lenuhi, ker sinabirajo vtise in iščejo lepoto, kije drugi ne vidijo. Treba je mnogo časa, da "prilenuharijo" peščico pametnih verzov. Več pesmi ste posvetili slovenstvu in opozarjali, da Slovenca spoznaš tudi po tem, da je vsamomorih dosegel rekordno raven. Kaj vasje navdihnilo za te pesmi? Zmotno bi bilo misliti, da gre za zmerjanje slovenstva. Gre za bojazen za skupno slovensko usodo, ki je povsem naravna tudi za pripadnike večjih narodov. To mi je narekovalo več domovinskih pesmi, namreč ozavestiti ostale, napraviti to nevarnost vidno, da moramo namreč živeti na viden način, da se Slovenija ohrani kot nacija. V pesmi Trbovlje in zbirki Dejansko stanje pravite, da se tukaj po knapovsko reče hvala kurcu, tud i sicer ste brez dlake na jeziku. Verjetno ste imeli zaradi takšnih odkači-pesmi tudi probleme? Brez dlake na jeziku je seveda programskega pomena. Ni namreč mogoče zavijati besed zaradi kakršnihkoli ozirov v kakršenkoli štanjol papir. Oziri so samo estetski, pesem je podložena samo z zakonom lepote injasnosti. Nobenih siceršnjih zadržkov ne poznam, jasno pa je, da sem jih zato dobival po glavi. Literarni kritiki se razhajajo glede vaše opredelitve bodisi med moderniste, avantgardiste, slovenske humaniste; kaj vi pravite? To je pač tako: svojčas sem za šalo rekel, da sem socialistični realist ali socrealist. To je bila včasih psovka. Avtorji, ki so nekako navijali za socializem in dobro pisali, so ostali pri mnogih narodih in ustvarili veliko literaturo, ki ji je mogoče reči literatura socialističnega realizma. Današnji ta beseda nima več tako zelo poniževalnega pomena in mirno lahko rečem, da sem socialistični realist. Se vaša nova zbirka Pravzaprav pesmi razlikuje od ostalih? Ne bi rekel, kar pač prinašajo izkušnje in doživetja zadnjih let po izdaji predzadnje zbirke Črna skrinjica. Lahko bi rekel, daj e nekaj malega drugače, pač toliko, kolikor je človek starejši in zabrede v določeneživljenjskevode.vkaterih še ni bil. Tekst in foto: Petra Radovič z---------------------------\ Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Jerca Vučetič Nekoč, nekomu Ti, ki si mi pomenil vse. In ti, ki mi nisi pomenil ničesar. Trgalabomlist za listom, danzadnem. Leto za letom, bolečino zabolečino. Blato se kopiči namojerane, jazpase utapljam pod njegovo težo. Prekleti spomini. Bolijo. Neizginejo. Ševednosotu. Tako, kot si tudi ti. In vedno boš, vem. Čakam. Da izgine sneg iz mojega življenja. Čakam. Daozrem drobcen, asvetal žarek. Vem, dagabom. Nekoč. Z nekom. Barbra Renčof Zlitje Zdrsim v globino tvojih oči, postanem ti, ki gleda vame. Ko gledam sebe skozi tebe, vidim, kaj sem. Če postanem j az ti in ti jaz, svaspet tisto, kar svabilanazačetku. \___________________________y ZABEL Litija Veno Taufer je Litijo obiskal večer pred prejemom Prešernove nagrade, ki jo je prejel za svoje življenjsko delo. Njegove korenine so globoko vraščene v litijski občini. Njegov oče se je rodil v Gradcu, mama pa na Bregu pri Litiji. Svoja zgodnja leta je pesnik, dramatik, esejist in prevajalec preživel v Litiji in na Dolah. V svojih spominih na ta čas je v razgovoru nizal dogodke, ki so mu ostali v spominu: "Moj prvi spomin je zelen" smrekov gozd. Bil sem bolehen otrok. Zdravnik je mami svetoval, naj me vsak dan vodi v gozd zaradi zraka. Tam sem se pozdravil. Drugi spomin je povezan s hišo v Litiji, kjer smo stanovali. Skrival sem se pod mizo, vse naokoli pa seje treslo. Bilje potres. Potem se spomnim, da sem se peljal na vozu skupaj s pohištvom. Selili smo se na Dole. Dole so pravljični del mojega otroštva. Življenje tam je potekalo kot v 19. stoletju, elektrike ni bilo, poslušal sem pravljice. Moj naslednji spomin j e povezan z obiskom kina v Litiji, kamor me je z Dol pripeljal oče." Včasih privro kot studenec, drugič pa jih je treba zajeti z vodnjaka. Vodnjak dobimo vsi, to je naš jezik, ki ga moramo negovati in razvijati. Sam sem veliko zajemal tudi, iz ljudskega slovstva." Razstavo Stenske ure Milana Lovšeta iz Zgornjega Loga je pripravila ZKO Litija. Lovše je samouk, a se likovno izobražuje. Sodeluje na likovnih kolonijah, njegovi skulpturi pa stojita tudi na Kleniku pri Vačah. Na torkovi prireditvi so v kulturnem programu sodelovali tudi recitator Sašo Jovanovič, Pevski zbor iz Jevnicepod vodstvom Jožeta Eržena in Ženski septet iz Jevnice pod vodstvom Natalije Šuštar. Vlado Garanti ni in Jože Sevijak, Francija Lakoviča je doma zadržala bolezen, sta se v sredo na savski šoli srečala z učenci in starši. Pogovor z njimi je vodila Joža Ocepek. Trije pesniki so v 70-ih letih delovali v skupini Dediči v Zagorju. Joža Ocepek Vlado Garantini Veno Taufer sodi v generacijo pesnikov, ki so v slovenski književnosti uveljavili modernizem in je pri svojih stališčih in pesniških oblikah vztrajal tudi takrat, ko časi tovrstni književnosti niso bili najbolj naklonjeni. Njegove so tudi številne nove jezikovne tvorbe. Navprašanje, ali pesniške besede in nove jezikovne tvorbe kar same privro na dan kot studenec, ah pa jih je treba vleči iz globokega vodnjaka, je odgovoril: "Oboje. Lahko uporabim obe besedi. Trbovlje Pesnik Uroš Zupan, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, velja zadnja leta za enega najvidnejših pesnikov mlade generacije pri nas in je eden vodilnih nosilcev slovenske poezije. Ko je pred petimi leti izdal svojo prvo pesniško zbirko Sutre, je na mah zasijal s svojo izpovednostjo. Njegova druga pesniška zbirka Reka je izšla pred tremi leti in že kaže nekoliko drugačno izpovedno naravnanost. Lani pa je izdal še tretjo zbirko Darja Vidic, Veljko in Katarina Toman, Marina Mihelič Satler, Bojan Klančar, Odpiranje delte, za katero je dobil Apolonija Simon in Sašo Spasenovič ob profesorju Nandetu Razboršku letošnjo nagrado. Šprogar, prava osvežitev. To pa še zdaleč ne pomeni, da njene slike nimajo velike umetniške vrednosti. J.N. "Zupanov pesniški slovar sestavljajo čutnonazorne, dinamične, polne besede, ki izpovedujejo pesnikov notranji pejsaž. Lep, skrivnosten in samozadosten." Skupno z nagrajencem se tudi vsi njegovi rojaki veselimo visokega priznanja. Zupan pa že obeta novo knjigo esejev, kar bo gotovo za vse nas nekaj novega. T.L. Slikarka Severina Trošt Šprogar je 8. februarja v avli doma Svobode otvorila samostojno slikarsko razstavo. Na otvoritvi je sodeloval Mešani pevski zbor Slavček. Uvod v razstavo je bil tudi krajši pogovor s slikarko, ki ga je vodila Mateja Grošelj. Razstavljene slike, ki so po besedah Severine namenjene obiskovalcem v razmišljanje, so prijetno presenečenje. Slike, ki so bile deležne številnih strokovnih pohval, so zaradi živahnosti barv in motivov prijetne tudi za oko laičnega obiskovalca. Ob poplavi "visoke" kulture, kije nestrokovni javnosti včasih kar malo nerazumljiva, je razstava slik Severine Trošt Loški oder iz Škofje Loke je 13. februarja gostoval v Trbovljah s predstavo Krtačka zobačka za osnovnošolski abonma. T. L. Zagorje V avli Delavskega doma Zagorje so 8. februarja otvorili razstavo 32. delovnega druženja slikarjev v Medijskih Toplicah. Do konca februarja so tako na ogled dela Štefana Galiča, Petra Hergolda, Bojana Klančarja, Iva Mršnika, Marine Mihelič Satler, Siegrfrieda Rath, Apolonije Simon, Saša Spasenoviča, atarine Toman, Veljka Tomana, Darje Vidic in Toma Vrana. T.P. Severina Trošt Šprogar ob eni izmed svojih najljubših slik. e, —_.awn,i pmuc litija - V nedtljo sejB na Juvanja. V zadnjih metih si>tretjfcmesto prigaral končala letošnje državno prvenstvo za posameznike. Vane Oman in tako ugnal Štraklja. Povedatije treba, V polfinalni del se je uvrstilo 48 tekmovalcev. Po da na prvenstvu niso smeli nastopiti igral«, ki : dveh nastopih jih je pat odpadlo in tako je Mio v nastopajo v tujini? med drugim Feprjf^ggi konkitrčnd Še 24 tekmovaltov, teMtitti lit prvih SloveftijnTBkjak.Benedtk,Kirbiš,Hočovar.nastopM dveh nastopov pa so veljali. Po dveh nastopih je bil ni tudi Urbane Zmagovalne seje uvrstil na svetovno j v vodstvu z skoraj nedosegljivo ponosijo Hari prvenstvo posameznikov, dn.gouvtfžem Stokias pa Steržaj, elan mariborskega Konstruktorja. -Solidno na svetovni pokat. Hribar si je z nekaj slabem sla bila uvrščena tudi dva Zasavca Stokbs in nastopom uvrstitev pokvaril tnje skupaj pudri 3630 : Hribar na 7. in 8. mesti,- Tudi Litijan Jeric je imel kegljev. Jerič je na koncu zasedel 20. mesto, kar.je s 16. mestom prdokndst z dohruni meti napredovali Vsekakor $e ett uspeli litijskega kegljanja, ki v po lestvici. Po sobotnem nastopu v Škofji Luki je zadnjem času žanje uspeh za uspehom. prišlo do sprotne, nb. Medtem. kojeSter&j prednost Stoklasov uspeh stana finalu ženskega državnega obdržal....sc je na druga mesto.......prebil.blati....prvenstva v Medvodah dopolnETrhoveljčankaSa&t trboveljskega Dadas Rudarja Uroš Str,klas, na Burja (Rudar?: in Lttijanka Brigita Kuri na, ki tretjem pa> bii činn Lskreemeco Iz Kranja Štrukelj, nastopa za Gradis Norik. Razdelili sto odlično 5. ki pa ga sta ga okroMa njegova klubikn tovariša mesto, pred njima pa so sc uvrstile ic državna Juvančič in Oman. Končna odločitev pa je padla prvakinja Marika Kurit** srebrna Ljuba Tkalčič torej v Litiji, Medtem ko je Han Steržaj x lahkotnim (obe Miroteks), bronasta Tončka Urbanc (Gradis ^ «« : ») ter scena Celjanka - Jožica Šeška pv ; /. itaji.siišint rezultatom v Litiji, pudri je tidti kegljev, prebil na 2. mesto m Laku taval štruklja. Omana in S.K. in S.F. ROKOMET Še je upanje InženiringŠarbek - Rudis Rudar 25:25 (11:11) Litija, športna dvorana, gledalcev 900, sodnika Tomič (CE) in Skubic OJ)- Inž.Šarbek: Ulčar, Dobravec 3, Bilbija 2, Privšek 6, T. Kogovšek 3, Papež 6, Gradišek, Lubej 2, B. Kogovšek, Jere, Kralj, Doblekar Rudar: Lipovšek, Podbregar 6, Kolubarič, Vrbnjak 7, Kosec 4, Senčar 4, Čop, Voglar 2, Drobnič, Teržan 2, Šinkovec, Randželovič. Oba trenerja sta imela pred srečanjem obilo težav. Aleš Praznik, ki je "debitiral" pred domačim občinstvom, sploh. Domači so nastopili brezVerbajsainSotenška zaradi poškodbe. Pri gostih trener Ivo Jckoš ni mogel računati na reprezentanta Janija Čopa zaradi poškodbe. Srečanje so pričeli gostje, kljub temu, da so imeli domači že v 32. sekundi priložnost povesti iz sedemmetrovke. Strel Gradiška je Randželovič ubranil. Tako so gostje v 5. minuti vodili z 2:0. Domači so svoj prvi gol dosegli v 7. minuti in v deseti rezultat prvič izenačili na 3:3. Le tri minute kasneje so Šarbki edinkrat v prvem polčasu vodili s 5:4, in namesto, da bi rezultat povečali iz protinapada, so Rudarji izenačili. Zatem je sledilo nekaj napak domačih v napadu, kar so gostje izkoristili in v 20. minuti povedli s 6:9. Lilijani so se zdramili in, ko so gostje v 27. minuti ponovno vodili (8:11), so jih do konca polčasa ujeli z golom Dobravca 5 sekund pred piskom sirene. Tudi v drugem polčasu so gostje prvi zadeli domači gol. Vse od 33. minute, ko je bilo 12:12, pa do 42. minute, je bil rezultat izenačen. Domači so si največjo prednost priigrali v 44. minuti, ko so povedli z 19:17. Zatem je bil izključen Privšek in Senčar je rezultat spet izenačil. Potem sta se ekipi vse do 55. minute menjavali v vodstvu. Pri rezultatu24:24v58. minutijedomači vratar Doblekar ubranil strel s 7 metrov do tedaj nezgrešljivemu strelcu Vrbnjaku. V teh trenutkih sta oba vratarja, tako domači Ulčar in gostujoči Randželovič ubranila, lahko rečemo, kar ključne strele na srečanju. Prvo prednost zamorebitno zmago so si Rudarji priigrali zgolom. ki so ga dosegli 27 sekund pred koncem srečanja. V zadnjem napadu domačih je gostom uspelo dvakrat prekiniti akcijo, v tretje pa je domačinom le uspelo spraviti žogo do Lubeja, nad katerim je Voglar storil prekršek za sedemmetrovko in semafor sta sodnika ustavila sekudno pred iztekom srečanja. Gostje so seveda protestirali, vendar se sodnik Skubic ni dal pretentati. Najbolj miren in natančen je bil Uroš Privšek, ki je dosegel točko. Neodločen izid je še najbolj pravičen, čeprav so tako domači kot gostje želeli vpisati obe točki. S.K. Dolani še naprej nepremagani Lisca Sevnica - Dol 26:26 (13:16) Sevnica, dvorana OŠ, gledalcev 500, sodnika Goršek in Dejak, oba Črnomelj. Lisca: Marcola, Čater 7, Mijovič 2, Rantah 3, Jug 1, Sečki 5, Senica, Lupše 3, Godec, Povše 1, Simončič 3, Plazar 1. Dol: Pavlič, Hribar, Maček 12, Kranjc, Sedeljšak, Plevnik 2, Kolar 6, Raušl, Molj 1, Šterbucl, Selak 2, Sikošek. Tudi drugi medsosedski derbi tega kroga se je tako kot v Litiji končal brez zmagovalca. V14. kolu vzhodne skupine 2. lige sta se domača Lisca in Dol razšla z neodločenim izidom, ki je glede na razvoj dogodkov na igrišču tudi najbolj realen izid tegas kvalitetnega in nadvse razburljivega srečanja dveh enakovrednih tekmecev. Dolani so bili resda večino tekme v rezultatski prednosti, toda na koncu so bili domačini vendarle bližji uspehu. Gostje so namreč izenačili po izredni akciji Kolaijain Mačka vsega 5 sekund pred koncem s strelom slednjega. Povedli so Dolani in si v 24. minuti priigrali prednost 6 golov, nato pa So dovolili gostiteljem, da so do konca polčasa prednost prepolovili. 2. polčas je bil bolj izenačen in gostitelji so v 43. minuti prvič izenačili na 18:18. Najbolj razburljivo je bil v zadnjih petih minutah, ko so gostje po 22:22 dovolili domačinom, da so v 56. minuti povedli z 24:22, nato pa so si znova priigrali prednost - 24:25. V 59. minuti so gostitelji prek Čatra izenačili in le nekaj sekund za tem povedli, strelec pa je bil Simončič. Gostje so imeli še en napad, ki so ga, kot je že omenjeno, uspešno zaključili in tako še naprej ostali nepremagani - seveda, ko gre le za 2. del prvenstva. Pohvaliti velja vse igralce v gostujoči vrsti, ki so prikazali najboljšo igro doslej. Zanimivo, da je bila to prva točka gostiteljev v treh kolih nadaljevanja. Dolanom pa je bil po dveh zmagah to prvi remi. J. P. KOŠARKA Uspeh v gosteh Parmalat parkli - GD Hrastnik 80:84 (70:70, 31:37) Ljubljana -VI. kolu doigravanja B lige za uvrstitev od 11. do 20. mesta, so hrastniški gradbinci dosegli pomembno zmago v gosteh, potem ko so v Ljubljani po podaljških premagali ekipo Parmalat parkli z 84:80. V rednem delu se je tekma končala z izidom 70:70, potem ko so Hrastničani še 20 sekund pred piskom sirene vodili s 6 točkami prednosti. 1. polčas seje končal z izidom 37:31 v korist Hrastničanov. Samo srečanje je bilo izredno razburljivo in več ali manj vseskozi izenačeno, čeprav je bila rezultatska prednost domala ves čas na strani gostov. Sodila sta Slapnik iz Kamnika in Dolinar iz Novega Mesta in sicer zelo dobro. Točke za Hrastničane so dosegli: Štefane 14, Deželak 6, Lapornik 12, Kellner 11, Baloh 5, Golotič in Lazar 4, Leskovar 8 in Isoski 20. J. P. PLAVANJE Jure Bola najboljši Trbovlje - Od 9. do 11. februaija je v Trbovljah v bazenu Cementarne potekalo zimsko državno prvenstvo za dečke in deklice. Sodelovalo je 15 klubov s 165 plavalci in plavalkami. V vsaki disciplini je prvih 16 osvojilo točke, ki so potem seštevale za ekipno razvrstitev. In to leto je naslov ekipnega prvaka odšel v Ljubljano, naslov najboljše ekipe je pripadel PK Iliriji, ki je osvojila 787 točk, drugi je bil PK Ljubljana s 596 točkam, 3. PK Neptun iz Celja s 491 točkami. Plavalni klub Rudar, ki je tokrat nastopil s 5 plavalci in 4 M plavalkami, je zasedel 5. mesto s 410 točkami, kar je lep uspeh glede na probleme, s katerimi so se soočali v tej sezoni, saj so začeli s treningi v bazenu šele v drugi polovici plavalne sezone. V boju za posamezne uvrstitve moramo poudariti in pohvaliti veliki uspeh odličnega plavalca PK Rudarja Jureta Bole, ki je bil najboljši plaval ecprvenstva,osvojilje7 odličij in sicer 5 zlatih, 1 srebrno in 1 bronasto medaljo. Zmagal je na 100 delfin, 100 in 200 hrbtno in 200 mešano in 400 mešano, drugi je bil na 100 prsno, 3. na 100 kravl in 4. na 200 prsno. Točke so klubu še prinesli Iztok Požun z uvrstitvami na6. mesto 200 delfin, 9. mesto na 400 mešano, 12. mesto na 200 hrbtno in 13. na 100 delfin, Nejc Kroti z 8. mestom na 200 delfin, 13 .mestom na 400 mešano in 15. na 100 delfin terGoran Bcširovič z 12. mestom na 1500 metrov in 14. na 100 prsno. Med deklicami v Rudarjevi ekipi seje najbolje odrezala Jelena Lušič. Bila je 2. na 200 delfin in si s tem priborilasrebrno medaljo. Poleg tega je osvojila 2 nehvaležni 4. mesti na 100 delfin in 200 hrbtno. Bila je še 5. na 200 in 400 kravl, 2 krat 6. na 100 hrbtno in 800 kravl ter 9. na 100 kravl. Pohvaliti je treba še Tamaro Bočko za 4. mesto na 100 kravl, bila je še 6. na 200 kravl, 8. na 100 hrbtno in 200 mešano ter 11. na 400 kravl. Rudarjeva moška štafeta 4 x 100 m mešano je bila 4., štafeta 4 x 200 kravl je bila 6. in 4 x 100 kravl 11. Rudarjeve vse tri ženske štafete so zasedle 8. mesto. B.K. Starejši slabše Trbovlje - V mariborskem kopališču Pristane je minuli veikend potekalo kadetsko in mladinsko prvenstvo Slovenije, na katerem je sodelovalo 14. klubov z 235 plavalci. Tekmo vanjaso potekala v dveh delih, dopoldan v predtekmovanjih in popoldan v finalnih nastopih v katere se je uvrstilo po 6 najboljših. Za Rudarje nastopilo samo šest tekmovalcev, še ti pa so dosegli povprečne rezultate. Pri kadetih lahko omenimo 10. mesto Gašpeja Ovnika na 400 mešano, 14. mesto Nejca Košnika na 50 kravl in 15, mesto Marka Salmiča na 200 hrbtno. Pri mladincih je treba izpostaviti Miho Paveljška, kije dosegel 11. mesto na 400 prosto, 12. na 200 prsno 14. na 200 kravl in 6. mesto na 400 mešani in se tako edini izmed Rudarjevih plavalcev uvrstil v popoldansko finale. Med mladinkamijeKatarinaPiki dosegla 7. mesto na 200 delfin, 15. na 100 delfina in 16. na 400 kravl. Anja Gregorčič je bila 9 na 200 hrbtno, 11. na 100 hrbtno in 13. na 400 mešano. Zelo povprečne uvrstitve in samo en finalni nastop so delno gotovo posledica slabih pogojev za trening v pripravljalnem obdobju, ostale vzroke pa bo verjetno poiskati tudi kje drugje. B.K. SMUČANJE Jermanova zelo dobra Trbovlje - Dijakinja 3. letnika srednje ekonomske šole v Trbovljah Tanja Jerman (SD Trbovlje) je uspešno nastopila na državnem prvenstvu v hitrih disciplinah v Mariboru. Najprej je osvojila 21. mesto v superveleslalomu, za zmagovalko Tino Bogataj pa je zaostala približno 6 sekund. Naslednji dan je kar dvakrat tekmovala v smuku. Na absolutnem tekmovanju je zasedla 16. mesto. Najhitrejša je bila zopet mlada Škofjeločanka Tina Bogataj, zaostanek Tanje Jerman na 2348 metrov dolgi progi z višinsko razliko 580 metrov pa je bil manjši od 5 sekund. Pravzparav enaka konkurenca seje nato pomerila še na slovenskem prvenstvu starejših mladink. "Hat-trick" je s tretjo zaporedno zmago uspel Bogatajevi, Jermanova pa je osvojila odlično 5. mesto s približno enakim zaostankom kot v nastopu prej. Pred Trbovelj-čanko so se ob Bogatejevi uvrstile le še Dalija Lorbek, Katarina Breznik in Barbara Kalan. Jermanovi se vsekakor pozna trening zmariborskimi smučarkami pod vodstvom trenerja B državne ženske reprezentance Igorja Popenka, zato lahko do konca zime pričakujemo še kakšno odmevno uvrstitev trenutno najboljše trboveljske smučarke. S. F. Heda najboljša Trbovlje - 21. januarja je bila prva tekma za Barcaffe ski open v Mariboru. To je ena naj večjih tekem za rekreativce oz. bivše tekmovalce, tekmuje pa se v kategorijah od cicibanov do veteranov. Tega tekmovanja se je udeležilo več tekmovalcev iz Zasavja. Rezultati: prva tekme: cicibani, do 9 let: 2. je bil Anže Kranjc, Zagorje, 7. Uroš Košir, Zagorje, 14. Matjaž Mežnarič, Zagorje, 40. Aljaž Lazar, Zagorje; cicibanke, mlajše od 9 let: 28. Marija Topole, Zagorje (najmlajša udeleženka tekmovanja, stara 4 leta). Moški od 15 -18 let: 6. Gregor Kržišnik, Zagorje. Moški od 19-30 let: 6. Igor Špajzer, Zagorje. Moški od 41 -50 let: 14. Jani Lazar, Zagorje. Moški od 51 - 60 let: 10. Poldi Renko, Izlake. Ženske od 19 -30 let: 3. Beti Šapajzer, Trbovlje. Ženske nad 30 let: 3. Jasna Malovrh, Zagorje. Ženske nad 40 let: 1. Heda Kotar (Rent a car Juvan) Trbovlje. Druga tekma (Straža na Bledu); Moški od 19 - 30 let: 1. Igor Špajzer, Trbovlje. Moški od 51 - 60 let: 5. Poldi Renko, Zagorje. Ženske od 19 - 30 let: 3. Beti Špajzer, Trbovlje. Ženske nad 40: 2. Heda Kotar (Rent a car Juvan). Do konca prvensta so še tri tekme, na koncu pa bo paralelni slalom v Cerknem. H.K. TENIS Turnir dečkov do 12 let Zagorje - Na odprtem teniškem turnirju dečkov starosti do 12 let odigranem 28. januarja v novem teniškem centru Šport Plus v Ljubljani je nastopila tudi ekipa TK TUFI Zas-Ten iz Zagorja. V zadovoljstvo mladih igralcev in njihovega vodstva je na turnirju zmagal član ekipe TUFIJA Nejc Vozelj. Drugi je bil Aljoša Nipič (Ben Šport, Ljubljana), tretja pa člana gostitelja kluba Šport Plus iz Ljubljane Minih in Krupnik. J. L. KARATE Solidno na EP Trbovlje - Minulo soboto in nedeljo je bilo v Istambulu EP v karateju za kadete in mladince. Slovenska reprezentanca sicer ni osvojila blesteče medalje, a je bil nastop pomlajene ekipe kljub temu dober. Karateist TIKE Rok Vodišek, ki je nastopil za mladince v športnih borbah v ekipnem delu, je svoj evropski krst opravil solidno. V prvem kolu je bil prost, v 2. pa se je boril s Špancem. V povsem enakovrednem boju je bil izid neodločen - 1:1. V 3. kolu pa je izgubil s Turkom, kateregaje domače občinstvo spodbujajo z bučnim navijanjem. Slovenska mladinska ekipa je pristala na 9. -16. mestu, prvo mesto pa so osvojili Francozi pred Španci in Slovaki. F. G. MALI NOGOMET Zasluženo Cosmos Somax iz Polzele Litija - V nedeljo se je v litijski športni dvorani končal močan nogometni turnir za pokal Litije. V organizaciji okrepčevalnice V&R iz Litije je sodelovalo prek 30 ekip iz domala cele Slo venij. Ob spremljanju nekaj zadnjih turnirjev lahko za tega rečemo, daje bil v zadnjem obdobju kar najmočnejši, saj so na njem sodelovale 4 ekipe iz prve državne lige, ekipa zmagovalca pa je nastopila z igralci, M veljajo za ene boljših v Sloveniji: Vasič, Lazič, Tomažič, Verboten, za celjsko ekipo je nastopil Dobovičnik, našteti igralci so skoraj vsi člani vodilne ekipe v 1. MNL Mile Juventusa. Priča smo bili nemalim presenečenjem v predtekmovalnih skupinah. Tako sta na začetku takoj izpadla Elektro Rogič in Carioce, medtem, ko so se Šarbki tudi z malo sreče prebili do polfinala, kjer so se v finalu pred finalom pomerili s starimi znanci iz ekipe Cosmos Somax in po zanimivem boju so z goloma Tomažiča postali prvi finalisti. Edini gol za Lilijane je dosegel Vrhovec, ob tem pa se je odlikoval z odličnimi obrambami vratar Polzelanov. V drugem polfinalu pa je malce presenetljivo, a zasluženo Salomonov oglasnik Sl premagal Novomeščane z zadetki Ristevskega, Cussigha in Dukariča. Edini zadetek je za Avtokliniko dosegel Milanovič. Srečanje za 3. mesto je bilo odločeno po streljanju 6 metrovk in to v podaljšani seriji. Jamnik je bil s strani Šarbkov uspešnejši kot Božovič. V finalnem obračunu je kazalo že na veliko presenečenje, saj je Salamon odlično pričel, a ni zdržal, vendar pa so polzelani kmalu postavili stvari na pravo mesto in zasluženo zmagali. Organizator je za prve 4. ekipe pripravil pokale in denarne nagrade, zmagovalec pa je prejel še prehodni pokal. Izbrali so tudi najboljšega vratarja: Verboten (Cosmos), igralca: Tomažič (Cosmos - bil je tudi najboljši strelec). Poseben pokal pa je organizator namenil za fair-play. Zaradi poštenega odnosa do nasprotnika in borbenosti do konca, čeprav jim ni bilo potrebno, ga je prejela ekipa iz Litije Klikeraši. S. K. Veterani NK Litije med štiri Litija - Končanje redni del igranja v ligi malega nogometa. Prav v zadnjem kolu je bilo najbolj zanimivo, saj so vsa srečanja odločala o končnem plasmanu med štiri najboljše, ki se ipoteguje za naslov prvaka. Tako so si z zmago v zadnjem srečanju to pravico priigrali Veterani NK Litije, kar je nemalo presenečenje, saj so precej starejši od drugih ekip. Že v prvem kolu play-offa pa so pokazali zobe proti Dolini. Po prvem polčasu so vodili z 1:0, potem pa so jim pošle poči. kar so "dohnarji" izkoristili in zasluženo zmagali. V drugem srečanju pa je bilo zanimivo prav do konca, a tudi tu je zasluženo zmagala ekipa Trgovine Mojca, ki bo po vsej verjetnosti v srečanju z Dolino odločila, kdo bo prvi. V play-off so se uvrstile ekipe: Dolina, Trgovina Mojca, AMKO izolacijein Veterani. Po vrstnem redu so v finalno skupino prinesli 3, 2 in 0 točk. S. K. ŠAH Ekipno delavsko prvenstvo Slovenije v šahu Trbovlje - Sokol d.o.o. je v sodelovanju s ŠZ Slovenije organiziral v Mariboru 5. delavsko moštveno šahovsko prvenstvo zaleto 1995. Iz Trbovelj seje tekmovanja udeležila ekipa TET Trbovlje. Z okrnjeno postavo so osvojili 4. mesto s 17 meč točkami. Prvak je postala ekipa PTT/Telekom. Rezultati po deskah: 1. Uroš Zalokar 10,2. Hinko Jazbec 9, 3. Franc Kotnik 9 in 4. Za promocijo belega športa So posamezniki, ki želijo narediti nekaj več. Mednje zagotovo sodi tudi Slavko Ajtič, dolgoletni član SK Zagorje, ki si je že pred leti želel izdati brošuro o razvoju belega športa v Zagorju. Ker pa je treba idejo vedno podkovati tudi materialno, je trajalo kar nekaj časa, da je naletel na pravega človeka. To je bil Doko Matovski, ki pa je brošuro razširil na knjigo, v njej pa zbral kronološke podatke za celo Zasavjein celo Litijo. Doko, ki je pri SK Zagorje Sekciji za skoke Kisovec zadolžen za marketing, knjigo tudi trži. "Imela sva nemalo težav," pravita prijatelja. "Mnogi so bili nezaupljivi in se niso odzvali, ko sva jih prosila, naj dostavijo Doko Matovski Slavko Ajtič material. Poleg tega je težko pridobiti tudi dovolj denarja." Čeprav je namen knjige jasen: promocija. "Knjiga je nared, lektorirana... Vseeno bomo material o smučarskem športu v Zasavju, Litiji ali Kresnicah, še vedno sprejeli, če ga bodo interesenti dostavili do konca meseca." Dostavite ga lahko S K Zagorje Sekciji za skoke Kisovec (Na šahtu 41), uredništvu Zasavca ali podjetju Forum Zagorje (Kopališka 7). Poleg tega je Doko Matovski še povedal, da bodo po novem vsi člani SK Zagorje dobili ob včlanjenju tudi celoletno darilo. Kakšno, povprašajte sami, verjemite, da se splača. T.P. Anton Alauf brez točk. U.Z. Griže open 1996 T rbovlje - ŠK Griže je organiziral šahovski turnir v počasnem šahu. Tekmovanje je potekalo ob sobotah in nedeljah, nagradni fond je znašal 150.000,00 tolarjev in nekaj praktičnih nagrad. Prvo mesto je os vojil moj sterFIDE Marjan Črepan, drugi do tretji je bil mojster Vladimir Ivačič in mojstrski kandidat Dani Vombek. Peti je bil trboveljčan, mojstrski kandidat Uroš Zalokar. Iz Trbovelj so se uvrstili na 9. mesto Andrej Novak, 10. Franc Kotnik, 23. Luka Trebežnik in Marko Žagar s 3 točkami na 24. mestu. Sodelovalo je 28 igralcev in igralk. U.Z. Osnovnošolci med seboj Trbovlje - ŠK Zagorje je 8. februarja, na slovenski kulturni praznik organiziral Zasavsko prvenstvo v šahu za osnovnošolce. Tekmovanje je potekalo na srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo v Zagorju. Sodelovalo je 60 mladih šahistov iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Litije. Tekmovati so v osmih starostnih kategorijah. Zmagovalec v vsaki skupini je postal zasavski prvak in se uvrstil na državno prvenstvo Slovenije v šahu. Najštevilčnejša je bila udeležba v skupini dečkov do 14 let, kjer je bilo 19 udeležencev. Rezultati - dečki do 10 let: 1. Žiga Ahac. Trbovlje, 2. Alen Plajhnar, Trbovlje, 3. Bojan Cankar, Trbovlje; do 12 let: 1. Luka Trebežnik, Trbovlje, 2. Marko Žagar, Trbovlje, 3. Miran Burgič, Zagorje; do 14 let: 1. Aljaž Dušak, Trbovlje, 2. Primož Vozelj, Trbovlje, 3. Domen Anžur, Zagorje; do 16 let: 1. Uroš Zaletel, Zagorje, 2. Edo Čauševič, Trbovlje, 3. Bajro Dedič, Trbovlje; - deklice do 10 let: 1. Janja Gabriel, Trbovlje, 2. Edita Gabrič, Trbovlje; do 12 let: 1. Jasna Gabrič, Trbovlje, 2. Mateja Strmljan, Litija; do 14 let: 1. Renata Anžur, Zagorje, 2. Ivana Ševerdija, Trbovlje, 3. Irena Božjak, Litija; do 16 let: 1. Katarina Lah, 2. Urška Jakopič, 3. Sanela Merdanovič. Prvi trije v vsaki starostni skupini so prejeli šahovske medalje. Z najkvalitetnejšo igro so se izkazali Aljaž Dušak, Aleš Zaletel inRenata Anžur, ki so premagali vse svoje nasprotnike. Organizatorju, ŠK Zagorje česitke za brezhibno organizacijo turnirja R.R. Hitropotezno Zagorje - Na mesečnem hitropotezenm turnirju za februar je igralo 14 šahistov, ki so dosegli naslednje rezultate: 1. Jazbec 10,5, 2. Kranjc 10, 3. A. Bajda 9, 4. Regancin 8, 5. Vidmar 6,5, 6. Grčar 6, 7. Jurič 5,5, 8. Tomažič 5, 9. Bajraktarevič 4,5 in 10. Cvetko 4,5 točke. Tokrat je z dobro igro presenetil Bajda. R.R. Ros vita Sla riše .v.*. .......Ulil 7-"'S ..| l ...h iv-:- TRGOVINA d. o. o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 -M :*<: >>*.. 11 k.........m m" M' p: JE' M....SS £3.. 5$: ra %% ra ra .m..........e.....i....m....h.....a....k PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina W<$!SS|§&lji v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7” do 1900, ob sobotah 7“ do 1300 ...... TT Sj::'""SS - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev topli podi širine 2, 3 in 4m karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI ■ polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov : nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga - posteljnina J___L J L ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 61411 Izlake Izlake 40. tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 Blagajna IZLAKE odprto 7.30-14.30 73-696 sobota ZAGORjE odprto 7.30-14.30 64-058 sobota 8.00-11.00 DOL odprto 6.00-14.00 41-616 sobota Obveščamo vse UPOKOJENCE, da lahko prejemajo POKOJNINO preko hranilno kreditne služba. Stranki - upokojencu, ki želi pokojnino prejemati preko H KS, odpremo hranilno knjigo ali tekoči račun. PRINESITE ZADNJE OBVESTILO SPIZ-a O PREJEMU POKOJNINE, OSTALO UREDIMO SAMI. DOM OPREMA ULtaIcev 1 8 a ZAGORJE teL: 0601/64-577 L DELOVNI ČAS: lOh-1 Jli in 1 Sk'l 9h sobolA 9k-m In I4h-17k pONEddjtk ZflpRIO NUDIMO VAM SOBNO IN STAVBNO POHIŠTVO -kubiNJE -kopAllSliCE -ol(NA -spaInIce -pomIvaIna konirA -bAlkoNsIcA vrata -dNEVNE SobE -BeIa TeL| N i IcA -SEdEŽNE qARNHURE -oTRoškE sobE -pisARNiško pobiŠTVo -pnEdsobE PREDNOSTI prejemanja pokojnine preko HKS: - Denar boste lahko dvignili že takoj na izplačilni dan ali pa po Vaši želji kadarkoli in Vam ne bo potrebno čakati na pismonošo. - Denar lahko v Vašem imenu dvigne oseba, ki jo zato pooblastite. - V primeru, da vsega denarja ne potrebujete naenkrat, ga lahko vežete, s tem mu povečate njegovo realno vrednost. - Denar se Vam obrestuje od dneva nakazila dalje. NUDIMO VAM POSEBNO UGODNOST: V vseh trgovinah KZ IZLAKE lahko plačate s hranilno knjižico ZASAVSKE HKS. Pri takšnem plačilu nad vrednostjo 5.000 SIT, vam nudimo POPUST v višini 4% od vrednosti nakupa. Možnost plačila s plačilno kartico ZASAVSKE HKS, obveznosti se poravnajo 1 5. v mesecu. KJE LAHKO DVIGATE? Z hranilno knjižico lahko dvigate in polagate denar na vseh poštah v Zasavju, vseh HKS-IH Slovenije in Slovenski zadružni kmetijski banki. ZA HRANILNE VLOGE JAMČI REPUBLIKA SLOVENIJA! VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS! r POSEBNO UGODNO DODATNI 5% POPUST ZA KUHINJE MARLES - kuhiNjski pulil Ii.m. samo 5.828,00 - VZMETNICA 1 90/1 80 1 7.450,00 - vzmetnIca 1 90/90 8.590,00 - koiNE SEdEŽNE qARNiiuRE 2mx1 ,5m 55.000,00 - koiNE SEdEŽNE qARNuuRE 2mx2m 69.850,00 - kuhiNjski sioli 4.680,00 ENOROČNE PIPE ARMAL STROPNE IN STENSKE OBLOGE Možnost NAKUPA NA KREDIT do 48 mesecev Brez poloq» - VVINDOVVS 95 SLOVENSKI VVINDOVVS 95 UPDATE SLOVENSKI W0RD FOR VVINDOVVS 95 SLOVENSKI W0RD FOR VVINDOVVS 95 UPDATE SLOVENSKI EXCEL FOR VVINDOVVS 95 SLOVENSKI EXCEL FOR VVINDOVVS 95 UPDATE SLOVENSKI PROJECT FOR VVINDOVVS 95 ANGLEŠKI PROJECT FOR VVINDOVVS 95 UPDATE ANGLEŠKI POVVERPOINT FOR VVINDOVVS 95 ANGLEŠKI POVVERPONT FOR VVINDOVVS 95 UPDATE ANGLEŠKI MS PLUS! FOR VVINDOVVS 96 ANGLEŠKI 24.080 74.760 23.240 74.760 23.240 106.400 33.600 75.040 23.240 10.640 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje PC 4860X4/100 VLB IBIi■■■■i........................pc 4860x4/100 pci PC 4860X4/120 PCI PC PENTIUM 75 PCI PC PENTIUM 90 PCI PC PENTIUM 100 PCI PC PENTIUM 120 PCI PC PENTIUM 133 PCI 127.200 134.900 136.500 178.100 197.100 202.600 214.700 250.000 Smučarski skoki so bili že od nekdaj priljubljen, vendar ne preveč razširjen šport Delno zaradi svoje atraktivnosti in nevarnosti, delno pa tudi zaradi uspehov naših tekmovalcev. Primož Ulaga, Miran Tepeš, Matjaž Debelak in Matjaž Zupan so dosegali lepe skakalne uspehe v svetovnem merilu. Po rahli krizi naše reprezentance, mladi skakalci zopet nastopajo uspešno. Primož Peterka, Urban Franc in drugi nas navdušujejo. Navdušili pa so nas tudi stari mački, ki so se v soboto, 3. februarja pomerili na nočni tekmi v Kisovcu. S ki jumping ezhibition Kisovec 96 se je lepo vklopil v ponovno povečanje zanimanja za ta šport O zmagovalcih, tekmovalcih in organizatorjih smo že pisali v prejšnjem Zasavcu. Tokrat si lahko pogledate še fotografije iz tega tekmovanja, kjer Zasavc res ni manjkal. Tekst in foto: Jure Nagode Primožu Ulagi skoki niso najbolje uspeli. Kljub temu je bil s prireditvijo zadovoljen. Janez Debelak je skakal za Zasavca. Devetkratni zmagovalec tekem za svetovni pokal, Heinz Kuttin iz Avstrije je v prvi seriji padel. Brez poškodb. M Planinsko društvo Zagorje je preteklo nedeljo organiziralo že osmi Spominski planinski pohod po poteh prvega štajerskega bataljona Zagorje - Zasavska Sveta gora. Start pohoda je bil pri spomeniku v Toplicah. Od tod naj bi se pohodniki odpravi h na pot predvidoma med sedmo in deseto uro, čakalo pa jih je, po predvidevanjih organizatorja, tri do štiri ure hoje. Čeprav je bila obvezna smer pohoda Toplice -Čolnišče - Jablana - Pleše - Zasavska Sveta gora, je veliko pohodnikov ubralo tudi lažjo (krajšo) smer z Izlak ah pa so se z avtom pripeljali še bliže cilju. Nekaj avtomobilov je bilo parkiranih tudi pod samim vrhom Zasavske Svete gore. Žal nedelja ni bila tako sončna kot prejšnji dan, kljub temu pa je zimska idila Zasavske Svete gore privabila kar 583 tistih, ki so na cilju dobili žig za opravljen pohod. Največ pohodnikov (169) jebilo tistih, ki do sedaj niso manjkali na nobenem pohodu in se drugo nedeljo v februarju že osem let zaporedoma odpravljajo naZasavsko Sveto goro. Vseh obiskovalcev te priljubljene planinske postojanke je bilo ta dan prek osemsto. Vsi so se lahko v koči pogreli z brezplačnim čajem, tisti, ki so želeli potešiti tudi lakoto, so rabili še dobro merico potrpljenja. Pohodniki so planinsko kočo namreč napolnili do zad njega kotička, in ker tudi vreme ni bilo naklonjeno dolgemu postajanju pred kočo, je večina pohodnikov verjetno kosila kar doma. Bodo pa drugič poskusih dobrote oskrbnikove kuhinje... Tekst in foto: Jože Ranzinger nmnna ib DOHODNINA - KAKO ? Obveznosti zavezanca: * napoved za dohodnino oddati do 31.3.1996, * na vpogled predložiti vrednostne papirje, * ne pozabite vpisati izplačane dividende v I.95 (iz vpisanih certifikatov). In kakšne so vaše možnosti? * izkoristiti vse možne olajšave, * vpisati vse vzdrževane člane, * zaprositi za zmanjšanje vaše obveznosti v kolikor se je vaše materialno stanje v letu 1996 znatno poslabšalo. Zaprosite lahko za: - obročno odplačevanje, - odlog plačila za določen čas, - celoten ali delni odpis dohodnine. To se uveljavlja z vlogo v primeru, če bi plačilo ogrožalo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Vlogo mora zavezanec vložiti v roku, določenem za plačilo in priložiti ustrezna dokazila: potrdilo o zadnjem OD, potrdilo o premoženjskem stanju, številu družinskih članov, mnenju socialne službe. ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE OBMOČNA PISARNA ZAGORJE Cesta zmage 33, ZAGORJE o/S Telefon, fax: 0601/64*11 5 Sankaško društvo Trbovlje je v nedeljo, 11. februarja pod Kumom pripravilo tekmovanje v motornem sankanju. Ta športna panoga pri nas vse bolj prodira ter osvaja staro in mlado, tekmovanja pa poleg Trboveljčanov prirejajo še na Arehu, Bohinju, Rogli, letos bodo takšno preizkušnjo pripravili tudi na Kalu. Motorne sani niso primerne le za tekmovanja. Zelo pomembna je namreč njihova vloga pri reševanju v zimskih pogojih, za lažji zimski dostop do problematičnih krajev, uporabljajo jih tudi lovci... V Sloveniji so kar precej razširjene, za večji razmah pa je glavna zavora cena. Ta namreč ni veliko manjša od cene malce slabšega osebnega avtomobila. Tokrat je pravzaprav šlo kar za tri prireditve hkrati: za državno prvenstvo, pokal Kum ter tretjo tekmo prvegaslovcnskegapokalnega tekmovanja. Na jasi pod najvišjim zasavskim vrhom, v tem zares čudovitem okolju, seje zbralo več kot 50 tekmovalcev in tekmovalk iz Gorenjske, Dolenjske, Štajerske in Zasavja ter lepo število gledalcev. Med njimi je bil tudi trboveljski župan Janez Malovrh, ki je bil v vlogi častnega predsednika in je ob koncu najboljšim podelil priznanja. Organizacija je bila na najvišji možni ravni, zelektronskim merjenjem časa za katerega so poskrbeli dobovški smučarski delavci. Edini zaplet se je dogodil v soboto, ko je po besedah prirediteljev, voznik osebnega avtomobila motil potek uradnega treninga, tako da so morali posredovati celo policisti. Proga je bilakrožna, dolga pa je bila približno 1200 metrov. Start in cilj slabila na travnikuin prvi ravnini pod Kumom. Nastopajoči so morali najprej po cesti proti vrhu zasavskega Triglava, nato pa so se po travniku spustili strmo navzdol, sledil je znova krajši vzpon, nato pa še krog v ciljni ravnini. Najhitrejši so za progo Petra Marinko iz Trbovelj je v ovinek pripeljala prehitro. Zdravke Cesar iz Bohinja je bil prvi v razredu do 500 ccm in drugi v razredu nad 500 ccm. potrebovali le dobro minuto, večina tekmovalcev je pokazalo veliko mero znanja, ki bi lahko kdaj prišlo še kako prav. Tekmovalci so bili glede na spol, starost in prostornino motorja sani razdeljeni v sedem različnih kategorij. Rezultati niso najpomembnejši, pa vendarle. Trboveljčani so osvojili kar tri naslove državnih prvakov. Najhitrejši so bili mladinec Gorazd Repar ter Matej Ocepek (do 270 kubičnih centimetrov, osvojil pa je tudi 3. mesto v skupini do 500 ccm) in Mark Marinko (do 370 ccm). Naslov slovenskih podprvakov je pripadel Biljani Čamber in Sašu Bleiweissu (bilje še enkrat 3.), bronasto odličje pa je poleg Ocepka in Bleisveissa osvojila tudi Petra Marinko. Z dvema medaljama se lahko pohvali Hrastničan Miran Tojnko, ki se je takoj za zmagovalcem uvrstil v kategoriji sani do 270 ter 370 ccm. V najmočnejši skupini (nad 500 ccm), kjer so nastopili le Bohinjčani, je po prvem mestu posegel Tomaž Markelj, ki je z rezultatom 1:08,73 najboljši rezultat nasploh in prejel lep pokal. Pa še to: na Kumu ali pod njim je vse več prireditev, najsi bo športnih, rekreativnih ali kulturnih. Zato se je v glavah zanesenjakov rodila ideja, da bi organizatorji v sožitju s planinskim domomin lastnikom zemljiščapostavili nekatere spremljajoče objekte, ki bi omogočili njihovo uporabo skozi vse leto. Seveda niso pozabili, da morajo računati tudi na okolje. Prav zaradi tega razmišljajo o stvareh, ki ne bi kvarile prečudovitega okolja. To je pozimi, predvsem v mavrici sonca in snega še toliko lepše. In prav tako je bilo tudi v nedeljo, ko se mnogi obiskovalci nadihali tudi svežega zraka. Sašo Fabjan Foto: Jure Nagode Start in cilj tekme za pokal Kum 1996, ki je obenem štela tudi za državno prvenstvo in državni pokal. Trboveljčani so pobrali 3 medalje. Na sliki pa je Simon Kocjane iz Bohinja. Tudi Bohinjčani so si okoli vratu pripeli 3 medalje. Simpatični praznik zaljubljencev se v Sloveniji vedno bolj uveljavlja. Izvira pa iz Anglije, kjer so si na Valentinovo ljudje že pred več kot petsto let pošiljali anonimna ljubezenska pisma in darila, ki jih so imenovali kar "Valentini". V Belgiji, Franciji in Ameriki, kjer se je ta praznik posebno razširil, so od 14. stoletja dalje z žrebanjem določali Valentine in Valentinke. Ti so poslej ostali med seboj povezani za eno leto. V mnogih zahodnih državah pa si na Valentinovo še danes podarjajo rože, voščilnice in drobna darila, da bi si izpovedali medsebojno ljubezen. Valentinovo je namreč in predvsem praznik vseh, ki se imajo radi. Na Slovenskem so že dolgo poznali sv. Valentina, kot tisti, ki prinese "ključe do korenin" in so mu zato pravili prvi spomladin. Ponekod se v tem času začne delo na vrtu. V prejšnjih časih so Valentinov dan imenovali tudi "dan motovilca". Na njivi je bilo treba nabrati motovilec. Na Štajerskem in Kranjskem pa so drugače praznovali Valentinovo. Tam pravijo, da se na ta dan ptički ženijo. Sv. Valentin pa je bil škof in mučenec, kije živel v tretjem stoletju. Je zavetnik mladine in zaščitnik zaljubljenih. Ko sem povprašala, kako se pripravljajo na Valentinovo, sem ugotovila, daje dan zaljubljenih bolj priljubljen pri mladini, čeprav še ni postal klasičen praznik Zasavčanov. Cvetka Forte, vodja enote v VVZ Trbovlje: "Veliko praznikov praznujemo, a Valen tinova še nismo vzeli za svojega. Ko smo še kupovali v tujini, v Avstriji ali Italiji, smo včasih kupili tudi kakšno Valentinovo srce, zato ker je bilo zanimivo in jih v Sloveniji takrat še niso imeli. Pred leti pa smo v vrtcu razmislili, da bi za Valeiitinovo presenetili starše otrok. In takrat so otroci izdelovali srčke in solzice ter jih podarili staršem. Še bonbonov niso pojedli, nesli so jih domov. Odmevi drugih pa niso bili pozitivni, češ da je sicer 'luštno', a ne spade v vrtec. Tako smo tovrstno praznovanje opustili." Mičo Blažanovič, tesar iz Trbovelj: "Recimo, da sem zaljubljen. Valentinovo pa se mi zdi kar v Mirzel Mešič, učenec iz Kisovca: "Imam punco in sem zaljubljen. Ne Ghislaine Seifelislam sladkarije ali pomaranče, češ daje to ostalo od ptičje poroke, da so to ptički posebej pustili za nas. Drugače poznam Valentinovo kot dan zaljubljencev. Sama ga ne praznujem. Če bi bila zaljubljena, bi prav gotovo pričakovala kakšno darilo in tudi sama kaj podarila partnerju." Jasmina Bajde, dijakinja iz Dobovca: "Valentinovo praznujem, ker sem zaljubljena. Fantu bom verjetno podarila čestitko in kako malenkost. Lani pasemdarileadobila od očeta." Dušan Vidjen, dijak iz Hrastnika: "Zaljubljen sem in nameravam ji kupiti nekaj takšnega, mogoče kakšno čokolado ali pa kaj sladkarije. Prej sem ji že tudi kaj podaril, skoraj vsak vikend gotovo. Drugače pa je dan zaljubljenih nekaj posebnega. Mislim, daje Valentinovo res lin praznik. Ljudje^pač bolj iskreno pokažejo svoja čustva, in niso tako zadr- žani. Kaj pričakujem od nje, pa ni za časopis." redu praznik. S partnerko se bova še zmenila, kakšno darilo si bova podarila. Imam pač tako navado, da jo vprašam, kaj si najbolj želi za praznike". Alen Usovič, učenec iz Kisovca: "Mislim, da je Valentinovo lep praznik. Nisem zaljubljen. Če bi bil, pa bi izvoljenki podaril kakšno čokolado, kakšen srček. Bi pa tudi od nje kaj pričakoval". vem še kaj ji bom podaril za Valentinovo. Mogoče kakšno čokolado." Milica Savora, profesorica v Trbovljah: "Kototroksemže vedela za ta praznik. Stari starši so nam povedali, daje pač takrat dan, ko se ženijo ptički. Pod kakšno grmičevje so nam vedno nastavljali T: m \ M Igor Zupanc, trgovec iz Zagorj a: "Za Valentinovo ni nujno, da si zaljubljen. Nekaj pozornosti pač podariš tistemu, ki ga imaš rad, lahko tudi dobremu prijatelju. Drugače pa pravijo, da ima Valentin ključ do korenin in daje prvi spomladin." Ste le ReeRttt-ell? Mi tat V torek, 23. januarja, je bil v Klubu K4 v Ljubljani vsakoletni koncert skupine Orlek. Njihova predskupina je bila mlada zasavska skupina MI TUT, ki jo bom bolj podrobno predstavili. O Orlekih ne bi izgubljali besed, saj sami vemo, kako "zažgejo" na koncertih in tudi v K4 ni bilo nič drugače. Za skupino MI TUT velja, da so lahko eden najbolj srečnih mladih bendov v Sloveniji, saj je bil to njihov komaj tretji živi nastop. Za to se morajo zahvaliti skupini Orlek, ki jih bo po besedah Vlada Poredoša še večkrat spremljala kot predskupina. Skupina MI TUT je nastala lansko poletje (sami pravijo, nekje avgusta). Skupino sta ustanovila Matic Rakib - vokal in Tadej Steban - bas. Pozneje pa sta se skupini priključila še Sergej Lavrini - kitara in Aljoša Kukoviča -bobni. Fantje so pridno vadili po kleteh in prva priložnost se jim je ponudila, ko so igrah na SKATE ŽURU v Trbovljah ter pozneje še enkrat s skupino Orlek. Kot že omenjeno, je bil koncert v klubu K4 komaj njihov tretji nastop v živo. Fantje preigravajo punk skupine kot so: Sex Pistols, Rancid, hrvaški bend Kud Idijoti in slovenski Niet. Preigravajo pa tudi komad Jugoslavija, ki ga mnogi pripisujejo njim. vendar je to pesem bolj malo znane slovenske skupine Nova godba. Naredili so že tudi nekaj svojih pesmi, ki sojih tudi predstavili na koncertu: Punk Whore, Dej dihi, Naši. Vokalist in kitarist skupine Matic Rakibje začel z uvodnimi besedami, ki sem sijih dobro zapomnil: "Zdejle smo se pr "Figove" dobr najedl, vsak smo pojedl kilo horsa, zato, če se bomo zmoti, nam nč zameri". Bodoči Jim Morrison? Kdo ve. Vsekakor posledica treme, ki jim jo pač ne moremo zameriti, saj je bil to njihov "zgodovinski" koncert. Na koncertu je bilo namreč tudi mnogo povabljenih iz ljubljanske televizije in radia, ki bi jim lahko odprli prostor na slovenski rock sceni. Nakoncertu so dobro zažgali svoj repertoar, vendar pa se je publika bolj medlo odzvala na njihove pesmi (verjetno posledica publike: premalo alkohola v krvi). Zaključek: vsekakor (vsaj zame) verjetno zgodovinski dogodek, vsaj kolikor bo skupina nadaljevala s svojim delom in pripomogla k širitvi slovenskega rocka oziroma punka v Sloveniji. Sebastijan Zupan Zubi Pa smo dočakali! Nič drugega kot promocijo albuma Adijo knapi. Zgodilo se je 10. februarja v Delavskem domu Zagorje. Orleki in Hiša, dve najbolj vroči zasavski skupini pred nabito polno dvorano. Skupina Hiša, ki je nastopila kot gost, je prav fletno presenetila. Ne da bi dvomil o njihovi kvaliteti, o tem se ne dvomi: Presenetili so' z nekoliko spremenjeno glasbo. Svoj nastop so razdelili na dva dela. V prvem, nekoliko bolj umirjenem so predstavili nekaj komadov, ki jih bodo uvrstih nasvoj naslednji album. Zraven pa dodali še nekaj že znanih hitov. V drugem delu pa so prikazali pravi nastop, ki se ga niti MTV ne bi sramoval pokazati preko svojega satehta. Nekohko bolj trdo rokovski zvoki, ki jih od tega benda sicer nismo najbolj vajeni, so bih zadetek v črno. Zaigrah so tako, kot znajo. Poslušalci niso ostah ravnodušni. Skupina Hiša seje vsaj za eno noč iz benda, ki igra za uho všečno in melodično glasbo, prelevila v pravo rock'n'roll pošast. Niso se pa preveč oddaljih od svojega značilnega in prepoznavnega zvoka. Po nastopu sodeč bo album, ki ga pripravljajo, še boljši od prvega. Orleki so zahvaljujoč Hiši slopih pred dodobra ogreto publiko in vročino še zviševah. Mladci, ki so si kljub neustrezni dvorani (za takšne koncerte) le izborih pred odrom poldrugi meter čistine za žuranje, so pokazah, da so orlekovski knaprok vzeh za svojega. Čeprav so bih člani skupine Orlek, kar se tiče promocije albuma Adijo knapi, precej dejavni, se poslušalci njihove glasbe še niso naveličali. Spomenik, ki so ga postavih Zasavju, postaja tako znan vsej Sloveniji. Stage diving, norenje pod odrom in nabita dvorana pa so bile značilnost vročice sobotne noči. Orleki so se z novim/starim kitaristom Bojanom (hm, ni Boris) odhčno ujeh. Tekst in foto: Jure Nagode Hiša - njihov nastop je bil fantastičen Orlek ■ človek se jih kar ne more naveličati mm: a UNpluqqEd fiiOM Mexico (El MARiAck, ZDA/MEkikA - 1992, ContInentaI) Tema, ki bi jo z veseljem obdelal vsak westem, tema, s katero si je Lorenco Lamas naredil kariero, in tema, ki nikakor noče umreti .Moški sreča žensko, se vanjo zaljubi, nekdo mu jo ubije in on ne najde več notranjega miru. Kliše, ki pomeni nekaj le, če ga iz otopelosti prebudijo variacije, drobni, a še kako pomembni trenutki, ki dodajo temi tisto iskrico, ki da filmu dušo. Pomembno je tudi, ali kliše butne gledalca v glavo že takoj na začetku ali pa se strne v nekem sporočilu na koncu filma. El Maricahi ječlovek, ki si v bistvu želi le eno - da bi nadaljeval poslanstvo svojega pokojnega očeta, prav tako potujočega trubadurja mehiških zakotnih mestec in vasi. Zgodilo se mu je pač tisto, kar seje zgodilo že neštetim junakom pred njim. Ob napačnem času je bil na napačnem mestu, ne boste verjeli, rCTTffTaTrmnnrniiir napačno oblečen in z napačnim instrumentom v roki. Kako bi bilo vse lažje, če bi se priklonil prodoru tehnologije. One man band, s priti-skomnagumb. Cel zborMariachijev, skrit v enem samem čipu... Ampak ne. On mora konservativno vztrajati pri tradicionalnem instrumentu balad, pri kitari. Tok kitare pa se lahko uporabi tudi za... recimo temu veliko glasnejše instrumente od akustične kitare. Režiser in scenarist Robert Rodriquezje s tem filmom nase pritegnil pozornost velikih ameriških študijev in dokazal pravo vrednost ideje. Hej, še več. Tako jim je bil všeč, da so po njem posneli nadaljevanje (Desperado), ki se ravno te dni predvaja širom po Sloveniji. Dabi posnelElMariachija, seje baje dal za poskusnega prašička nekim medicinskim laboratorijem. Izgovori naših fi hnaijev o tem, kako bi oni že posneli kakresnično dobei film, če bi le imeli več denarja, postanejo smešni ob dejstvu, daje za Mariachija zapravil okoli sedem tisoč dolarjev. Vsota, ki ti ne kupi niti malce boljšega avta. Najbrž je odveč zapisati, da se Rodriquez ne prodaja več medicini in snema filme z več tisočkratvečjim proračunom. Šedva igralca: Carlos Gallardo in Consuelo Gomez. Ocena: ***+ (več kot mnogokateri filmzmnooogo večjim proračunom). Tommy ixMr¥i*iyKTCTinnnnFiPci Car Evrovisije Pa ga imamo. Tretjega slovenskega predstavnika za pesem Evrovizije. Oziroma predstavnico. Seveda smo jih imeli že prej, vendar pa smo takrat zastopali Jugoslavijo. Letošnja zmagovalka je prejšnjo soboto postala Regina, kije dvanajst radijskih žirij navdušila s pesmijo Dan najlepših sanj. In kako je vse skupaj potekalo? Na razpis seje prijavilo kar 60 izvajalcev. To kar dokazuje, daje zanimanje za tovrstne prireditve še vedno veliko. Nič drugače verjetno ne bo niti v prihodnje. Imel sem priložnost, da sem govoril z večino letošnjih finalistov. Nekateri so se bali "kuhinje", drugi so bili prepričani v zmago, tretji pa so bili zadovoljni že s tem, da so se v finalni izbor sploh uvrstili. Priznati je treba, da so bila letošnja imena najbolj zveneča. Mnogi so bili prepričani, da bo tokrat Ireni Vrčkovnik le uspelo zmagati. Roko na srce, imela je tudi (po mojem mnenju) najboljšo pesem. Tako kot vsakič, bo tudi letos veliko takšnih, ki bodo imeli o posameznih pesmih svoje mnenje. Tako pač je. In kaj čaka Regino? Žal ji zmaga v Ljubljani še ne prinaša direktne uvrstitve v Oslo, kjer bo letos potekala Evrovizija. Morala bo na še en "predizbor". Z razpadom nekaterih velikih držav je namreč nastala kopica majhnih. Zato je kandidatov pač preveč in organizatorji se morajo posluževati tudi takšnih metod. Čeprav je bilo veliko govora tudi o tem, da se bo celotna prireditev posodobila, reorganizirala ipd., bo tudi letos vse po starem. Tako ali drugače, zaželimo Regini veliko sreče! Tomaž A. Štojs Nič novega, boste dejali. Saj računalniki že leta pomagajo pri načrtovanju novih modelov in mehanikom dirkalnih avtomobilov, zadnje čase pa tudi že manjšim mehaničnim delavnicam, saj brez računalnika mehaniki sodobnih avtomobilov niso več kos napakam v motorjih, kijih krmilijo (zopet) računalniki. Res pa sem v zadnjem mesecu dni opazil zbliževanjeavtomobilizmain računalnikov v Sloveniji tudi za "navadne smrtnike", torej za tiste, ki niso fanatični oboževalci ene ali druge zvrsti sodobne tehnike, cenijo pa uporabne lastnosti obeh. V mislih imam dva CD-ROM-a (ali zgoščenki, kolje menda najnovejši izraz slovenskega "novoreka") s področja avtomobilizma. Če ste bolj "doma" v avtomobilizmu in vam izraz CD-ROM pove bolj malo ali nič, še kratka razlaga, kaj to sploh je. CD-ROM je plošča, ki je na videz povsem enaka glasbeni CD plošči, vendar je na noben način ne boste mogli poslušati na kakšnem glasbenem stolpu. Za CD-ROM ploščo rabite računalnik s posebno enoto za branje takšnih plošč. In korist tega?! Na eno CD-ROM ploščo lahko proizvajalec shrani cele enciklopedije ali avtomobilske kataloge, kot je to storil v našem primeru. Če h golim podatkom dodajo še prijazen program, ki nam zlahka omogoča iskanje npr. vseh vozil z ABS sistemom, vozil ki stanej o pod 3.000.000 tolarj ev, vozil s štirikolesnimpogonom,itd.jelahko korist takšnega domačega kataloga za ljubitelje vozil kot na dlani. Prvi takšen katalog sem opazil na razstavi naj hitrejših avtomobilov v Ljubljani. Slovenski katalog vozil 95/96 so na prostoru Comp.akd.o.o. iz Velenja ponujali za borih tisoč tolarjev. Ob tem rabite vsaj še računalnik PC 386/40 s štirimi megabajti pomnilnika, CD enoto, VGA grafično kartico z vsaj 256 barvami, en megabajt prostora na trdem disku in Windowse 3.1 ali novejše. Za ugodno (beri hitro) delo s katalogom vozil pa proizvajalec priporoča računalnik PC 486/66 z osmimi megabajti pomnilnika, CD enoto, V GA grafično kartico z32.000 barvami, 1 megabajt prostora na trdem disku in Windows 3.1 ali novejše. Če vse to skupaj pripravite do dela, pa lahko pričnete brskati po tehničnih podatkih preko 250 osebnih avtomobilov, 100 motorjev in še nekaj tovornjakov in prikolic zanje. Vsako vozilo v katalogu spremlja tudi njegova fotografija. Proizvajalci CD-ROMa pravijo, da so zbrali vsa vozila, ki imajo v Sloveniji uradne zastopnike in serviserje. Poleg vozil in tehničnih podatkov so vam na voljo tudi seznami vseh pooblaščenih prodajalcev in serviserjev za posamezne znamke vozil. Nekaj prostora na CD-ROMu pa so namenili še slovenskim avtomobi lističnim revijam in spisku vseh baz AMZS. Kot drobno opozorilo naj navedem le, daprijatelj, ki sem mu posodil ta CD-ROM, nikakor ni uspel "oživeti" kataloga vozil v okolju Windows 95. Vendar verjamem, da bi kratek posvet s proizvajalcem CD-ROMa rešil tudi to težavo. Drugi CD-ROM s področja avtomobilizma pa ponuja podjetje Bebopd.o.o.zJesenicin ga prodajajo pod naslovom Avtomobili. Ker sem slednjega zasledil zgolj med oglasi in ga osebno nisem videl, bi lahko sklenil, da na videz ponuja podobno vsebino. Dodatna prednost CD-ROMa Avtomobili bi morda lahko bila ta, da v svoji bazi vsebuje tudi cene vozil. Ker se cene spreminjajo, lahko najnovejše podatke dobite brezplačno pri proizvajalcu CD-ROMa, rabite pa modem- tj. napravo, ki bo te podatke po telefonski liniji prenesla v vaš računalnik. CD-ROM Avtomobili ponujajo po ceni 1.990 tolaijev. Ker je računalništvo polno pasti, ki prežijo na uporabnika za vsakim vogalom (pa četudi stanejo le nekaj tisoč tolaijev), vam pred nakupom katerega od obeh CD-ROMov toplo priporočam previdnost. Najboljša možnost je, da si pred nakupom CD-ROM izposodite pri katerem od prijateljev, ki ga že ima. Tako boste lahko preverili, kako hitro program dela na vašem računalniku (in če sploh dela) ter predvsem ali katalog sploh vsebuje tiste podatke, ki se vam zdijo pomembni. Okusi so namreč različni. Jože Ranzinger Kolikokrat smo v prvih septembrskih dneh slišali ali prebrali napise, ki so opozarjali na naše najmlajše in njihovo pivo vključevanje v promet. Jeseni sledi zima, ko smo vozniki bolj previdni že zaradi vremenskih nevšečnosti. Nato pride pomlad. Otroci se zapodijo v toplejše, sončne dni, vozniki pa smo tudi že zdavnaj pozabili na jesenska opozorila. Stalna opozorila voznikom so le prometni znaki in opozorilne table, ki označujejo bližino šole. Ker smo znakov že kar navajeni in vseh niti ne pogledamo dobro, imajo različne opozorilne table toliko večji učinek. Žal pa teh ni ravno veliko ob naših cestah. Na Izlakah, kjer stoji šola (edina v Zagorju) v neposredni bližini glavne magistralne ceste, ni nič drugače. Edina opozorilna tabla, skrivljena in dodatno pobarvana s sprejem, sramežljivo stoji pri mostu čez Lesji potok ob kmetijski zadrugi. Ker se most obnavlja in ob njem potekajo gradbena dela, je dosti možnosti, da bo še to borno opozorilo izginilo pod kolesi kakšnega tovornjaka ali nakladalca. Nima smisla izgubljati besed, ali naj za novo opozorilno tablo poskrbi Cestno podjetje, Občina, Avto-moto društvo, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katera od zavarovalnic, šola ali kdo drug. Dejstvo je, da zanjo ne poskrbi nihče. Za varnost otrok, ki vsak dan hodijo v izlaško osnovno šolo pa bi bilo zelo koristno, če bi kdorkoli k obnovljenemu mostu primaknil tudi novo opozorilno tablo, in morda še eno za tiste, ki vozijo izZagorja proti Izlakam. Upajmo, da se bo to zgodilo še pred prvo prometno nesrečo. Jože Ranzinger Promet Zidani Most - 5. februarja okoli 8.00 ure je neznani voznik poškodoval zapornico na cestno železniškem prehodu. Policisti za neznancem še poizvedujejo. Trbovlje - 9. februarja ob 15.30 uri je policiste poklicala K .N. in prosila, naj pridejo na kraj prometne nezgode, da razjasnijo spor o škodi, ki je nastala pri trčenju z voznikom M.B.Policisti so ugotovili, daM.B. ni upošteval prometnih znakov in je zaradi tega oplazil vozilo K.N. Zagorje - 10. februarja ob 19.45 uri so zagorski policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Na lokalni cesti proti Čemšeniku je N .D. iz Domžal povzročil prometno nesrečo in odpeljal naprej. Oškodovanec B.A. je zaradi tega poklical poli ciste, ki so voznika N .D. našli v bližini lovske koče na Čemšeniku. N.D. seje v postopku vedel do policistov nedostojno. Zaradi tega sije poleg prijave zaradi prometne nezgode, prislužil še prijavo zaradi žaljivega vedenja do uradne osebe. Hrastnik -12. februarja popoldne je voznik R.Z. vozil iz smeri Riklovega mosta proti Trgu Franca Kozaij a. Zaradi vožnj e po levi strani cestiščajetrčil v vozilo znamke golf, ki ga je vozil K.M. Pri trčenju je nastala materialna škoda, zoper R.Z. pa sledi predlog sodniku za prekrške. Te dni je znova zapadlo precej snega. Zato policisti opozarjajo voznike, naj bodo previdni. Poleg ledu na cesti, vozila ogroža tudi padanje snega s streh. Zato tudi previdnost pri parkiranju, ni odveč. Kradejo kot srake Trbovlje-5. februarja so neznani storilci vlomili v osebni avto, ki je bil parkiran na Opekarni. Ukradli so avtoradio in denarnico, v kateri je bila manjša vsota denarja. Trbovlje - 7. februarja je bila policistom prijavljena tatvina denarja v knjižnici Toneta Seliškarja. Spet gorelo na Sallauminesu 10. februarja zvečer so imeli trboveljski policisti veliko dela. N aj prej j e pogorela plastičnaomarica v hodniku stanovanjskega bloka številka 10, kmalu zatem pa še v hodniku Sallaumines lOa. Smrad, ki gaje povzročil goreča plastika seje razširil po celem bloku. Isti večer je zgorel še nevozen avtomobil zastava 101, ki je stal na ulici Salla-umines. Avtomobil je pogorel do kraja, policisti pa sumijo, da gre za namerne požige. Storilca ali storilce, kijimje bilo te noči tako hladno, da so si morali zakuriti, še iščejo. Gorelo tudi v Hrastniku 6. februarja, nekaj pred peto uro popoldne, so bili policisti PP Hrastnik obveščeni o požaru v stanovanjski baraki v naselju Aleša Kaplje. Do požara v nastanitvenem centru za begunce je prišlo zaradi napake na električni inštalaciji. Požar je povzročil škodo v višini 50.000 tolarjev. NAROČILNICA (355? ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S ^ tel.: 0601/64 250, 64 166, 64 494 fax. 0601/64494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek .................................. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Aufbiks Mati Narava, kije tudi eden izmed glavnih pokroviteljev aufbiksarjev, je ta teden zopet nasula kopico snega. Njej v čast in slavo, so bili pridni tudi aufbiksarji. Gremo kar lepo po vrsti. jk Tale je sicer že malo stara. Prvega februarja šo policisti v Zidanem Mostu naleteli na nič hudega slutečega voznika K. V. Takoj so ugotovili (beri zavohali), da z voznikom nekaj ne Štirna, zato so mu prepovedali vožnjo. K.V. pa se zaradi tega ni preveč sekiral in veselo vozil dalje. Ja, nesreča nikoli ne počiva. Vrlega voznika so isto noč še enkrat ustavili v Velikem Širju. Očitno so se ga policisti naveličali ustavljati, zato so ga v drugo odpeljali s seboj. Do streznitve. Kulturni praznik je primerno proslavljal B.R. Pri bifeju Drejček nad Trbovljami je krstil nosŽ.D.ja. Taje sicer trdil, da gaje B.R. udaril brez razloga. Hej, mar proslavljanje kulturnega praznika ni zadosten razlog? sk Popraznično vzdušje so devetega popestrili trboveljski mladci. Pred lokalom Vrtinec so si veijetno zapeli tisto našo: nazadnje še prjatli kozarce zase dvignimo.... Težava je bila samo v tem, da kozarcev nato tri so spustili, ampak sojih pometali. Zaradi razbijanja se bo pri sodniku za kulturo pitja in prekrške zglasilo več mladcev. Vsaj na toplem bodo, revčki. }y Veliki finale tega tedna je zagotovo bila sobota. Tega dne sta bila na pohodu Trboveljčana KJ. in B.D. V lokalu Fortuna zanju niso imeli posluha in jima niso hoteli postreči s pijačo. Vendar to zanju ni bil pretiran problem. Postregla sta si kar sama. Zraven sta se še malo drla in razbijala. Kakšna škoda, da ju jeravno v lokalu Fortuna zapustila sreča. Ironija usode je hotela, da soju odpeljali v sobico, kjer sta se lahko drla po mili volji. Le razbiti nista mogla nič. Vsaj do streznitve ne. }y Sila podobna zgodbica se je istega dne pletla tudi v A Zagorju. Junaka Ž.A. in B.Ž. sta se po prepiru v lokalu Sahara bar, preselila še pred lokal. Policisti se niso mogli upreti skušnjavi in so oba prijavili sodniku za prekrške. •o Desetega februarja je bilo pestro tudi na Obrežju pri ^k Zidanem Mostu. Bratska ljubezen se je tam prevesila v bratski spor med B.B. in B.F. Policisti so posredovali kar nekako prehitro. Tako hitro, da se brata sploh nista imela časa pošteno pogovoriti s pestmi. Zato bosta morala s fizičnim obračunom še nekoliko počakati. TRBOVLJE 8WC (vc Lytc(yC, Valentinovo - dan za zaljubljence. Upam, da ste ga s svojim najdražjim oziroma s svojo najdražjo preživeli na kar najlepši način. Vsak dan se na naših šolah zgodi kakšna zanimiva ljubezenska dogodivščina, vsak dan se po ulici sprehaja kakšen nov parček, mnogokrat si kakšen parček seže tudi v lase ali pa konča svojo ljubezensko pot. Upam, da niste med tistimi nesrečneži. Nekateri pa še vedno iščejo svojega sopotnika oziroma sopotnico. Vendar, verjemite, da boste tudi vi našli svojega spremljevalca. Danes pa si preberite nekaJS§fft}4n novin^ovičlfejz ljubezenskih logov. Svoje ljubezenski razmaje s^iti^ala^arbara (GIM.) in Peter M. (ELEK.), Mojca K. (ELEK.), pa tudi Saša' £U) je j (EU.) prišld^aj^lVemfffT>fti}X^ in Sa na vojaka Gorazda, že nckafkasa p in SašoJ!dUffiE^^Say>. (E%jiH djubljena v Miho V. ca. Do prepirov je ■ sta skupaj, nekaj pah ajanaM. (EU.) vedno se imataKtoa Sergej S. do tt&es vega sp T, Poloni se dvoje stM&haja' laž(TEH.) sta ntnbolj srečna, jušo (GIM.) iniromažem B. 1. (TR&Asszsak dan čaka ;%lo|aS.(TRC.) le naliKtHdfela ftTLojega vojak^Weja S. Še ... Jršk Jp. (GIM.) in Blaž B. (Gjtiti.) sta še ved^ifskiW,VV^c^^^pže nekajkrat srečali Barbaro Ž^(GIM.) in ABoreja S. (GjHvljfTKazšlastase PethgL/rEU.) in Sašo S. Katj^TRGJiin^bastjan D^OST.fst^ŠB^edno idtupaUirav tako sta si še vtatatPž^esUpnna F. j^M) in SetilstLi Pjm). Nevfeipo, kaj se dogaja med Tin Jg. (EU#in Tt>masoi|L. (EU.). sWon^(EU.)itita še vedno rada voj;«aTyyIfiža Š., lajmonu H. (ELEK.) pa še vedBcspina prave spremljevatlceT Urša B. (GOSjlf.) ima r^da svojega Gregoija (ELEK.). Franja T. (EU.) pa zadLe čJie ljubi poližita Topkata. Alen H. je še vedno zvestlemeji A. (GIM.))Way tako paje Aljoša S. še vedno skupaj s Špelo B. (GIM.). To je le nekaj novičk o zaljubljenih parčkih iz naših šol, kaj več pa boste izvedeli prihodnjič. Saj veste, Valentinovo je prav gotovo "zakuhalo" tudi kakšen nov parček. Bolečina Danes še vedno spominjam se, kako prvič poljubi si me, kako srečna sva takrat bila -mlada in zaljubljena. Ko najbolj ljubila sem te, ti odšel za vedno si, ne da bi povedal mi, zakaj končano je vse. Odšel si daleč stran stran od vseh, ki smo ljubili te. Pustil si nam le spomine in velike bolečine. Nikoli vedel ne boš, kako ljubila sem te, koliko pomenil si mi, kako pogrešam te vse dni. Saša Deja in Mitja Tudi Deja Mušič praznuje Valentinovo. Pravi, da ljubezen igra v njenem življenju pomembno vlogo. Na fotografiji je skupaj s svojim spremljevalcem Mitjo. Lolek in Bolek M /.do pridni in rodi pišejo. O sreči so lahko vpraša vsakdo izmed nas. Kdai sen, srečen? < našemili, pa pobarvajte klovna, kisoma v.svojem priročniku za l>"»»* v*»* MIA. PO SMRTI. DAVNA ZIMA. 1SIDERIO BELLE 1 ILLAPENOMBRA lPEVANODIROVE MORTE. ANTIdO Trg »obode lle, člAlOffieffie tel.: +386 601 26 333,5® Jl56 21 358, k*: ♦386 601 26 228 IN BOtCEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD HO TRBOVLJE 98.1 MHz cc < o 3 DC 3 C O > GOSTINSKO PODJETJE RUDAR p.o. 3 trg revolucije 26 TRBOVLJE vabi na vesele B0ST0VANJ6 z Aleksandrom J6Ž6M v hotelo RUDAR v sobote, 17. Jebroarja 1996 od 20.00 dalje. vstopnimi: 900 SIT vstopnino z večerje 1.900 SIT NAJB0LJŠ6 MASKČPRČJMČJO L6t»5 NAGRABč Rezervacije sprejontome pe telejeno it. 26-933. S£PRIPOROČAMO IN ZAMVAU0J6M0 ZA VAŠ6 ZA0PANJ6 66LAVCI SP ROPAR MRTdC IM DPM ZAGORK vabita vse predšolske otroke na veselo pustno rajanje v K5 DD. ha prireditvi, ki bo v torek aOa.l996obl6.30un, bo za veselo razpoloženje igral ansambel Interval, vzojiteljice pa bodo pripravile zabavne kotičke 1 I! 1 li 11 m 1 ■ .. I m M /e Celje - skladišče Banka Zasav 6Dy^6 Trbovlje 5000003469,6 PRIH-R/4MIT C ČM IM DOM Plačilo položnic na bančnem avtomatu LB Banke Zasavje - MIŽJH provizija 1 COBISS ® LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi i H ii i Zasavc omogoča bralcem . 10% popusta v vseh I lokalih GP Rudar. . Popust velja za vse I gostinske storitve. Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv je do datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu marcu. V enem izmed lokalov GP Rudar | bomo izžrebali tri nagrajence. * T.nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev . 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev | 3.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev KUPON JE VNOVČLJIV 0022.2.1996 PJ GOSTINSKO, =>■ ■ PODJETJE RUDAR p.O. ccIMjO trg revolucije 26 TRBOVLJE Dclolillil ||||!j||||l||||| lli; || lili l-to i # ''Rn^liillllllllllilllil lli lil!;::: 1 i.iza*« tar : •x-x-x-x-xvxxx:xxx\x-x x-x-x-: x-x x x-x-:-x x x ::|:::::::;:x Keku. r:i:siAvUvacij!: /.v,v.; Koli jilvijR iiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiliiiiiiil GP PUDAR ZA ZASAVP AMP! z