Slavko Batušič V Živa beseda Ivana Cankarja na zagrebškem odru (Prispevek ob 90-letnici pisateljevega rojstva) S Cankarjevo prozo so se seznanili Hrvati že zgodaj, toda nenačrtno, v prevodih, ki so izhajali sporadično in so raztreseni po časopisih in revijah. Tudi živo besedo Ivana Cankarja-dramatika je slišal Zagreb s svojega odra prvikrat že 1. 1900, ko je bilo pisatelju komaj štiriindvajset let. Od takrat pa do danes — z neizogibnimi daljšimi ali krajšimi presledki — so se njegovi liki pojavljali na zagrebški sceni in izražali v najneposrednejši obliki tisto, kar je bilo jedro in vsebina njegove vere, vere pisatelja, borca in preroškega glasnika novih, boljših in svetlejših dni. Cankar je največ in najpogosteje uprizarjan slovenski dramatik na zagrebškem odru. Je tudi prvi slovenski avtor, ki so ga igrali v Zagrebu v hrvatskem jeziku. Preden je bila uprizorjena prva njegova drama, »Jakob Ruda«, so dajali sicer že dve slovenski deli, vendar neprevedeni. Prva je bila Jurčič-Kersnikova veseloigra »Berite Novice« 1895. leta, ob znanem obisku večje skupine Slovencev iz Ljubljane, Trsta in Gorice, ki ga je organiziral intendant Stjepan Miletič po otvoritvi nove gledališke stavbe. Potem so dali 1898. leta Funtkovo enodejanko »Za hčer«, prav tako v slovenskem jeziku. Prva Cankarjeva premiera — »Jakob Ruda« — je bila v Zagrebu 22. decembra 1900. Zasluga za to gre tedanjemu članu in režiserju zagrebške Drame Ignaciju Borštniku, slovenskemu igralcu, ki se je sprijateljil s Cankarjem in je dobro poznal njegovo delo. Borštnik je dramo prevedel in zrežiral, hkrati pa je igral tudi naslovno vlogo. Razen njega so nastopali pri tej predstavi še Milica Mihičič, Ljerka Sram, Zofija Borštnik-Zvonarjeva, Andrija Fijan, Mišo Dimitrijevič, Gavro Savič in Mihajlo Markovič, igralci Hrvati, Slovenci in Srbi, same najpomembnejše osebnosti tedanjega zagrebškega dramskega ansambla. Vendar, kljub taki odlični zasedbi in umetniški interpretaciji, delo ni našlo razumevanja in je doživelo eno samo predstavo. Za tem sta minili skoraj dve desetletji, preden je prišel Cankar znova na spored. Po prvi svetovni vojni in po razpadu avstrcogrske monarhije, je bil spet prvi slovenski avtor, ki ga je uprizorilo zagrebško gledališče. Dne 10. septembra 1919 je bila prvikrat izvedena njegova socialna drama »Hlapci« (z naslovom »Slugani«) v prevodu Zofke Kvedrove in v režiji dr. Branka Gavelle. Med kreatorji glavnih vlog so bili Tonka Savič, Ela Hafner, Josip Pavič, Josip Papič, Franjo Sotošek, Arnošt Grund, Stjepan Bojničič in takrat mladi začetnik Tito Strozzi. S »Hlapci« naj bi se začela nova sezona. Zagrebško gledališče je namreč že desetletja vztrajalo pri tradiciji, naj se začenja novo gledališko leto z domačim delom in to pot je bil v načrtu Cankar. Gledališka uprava je hotela dati tej premieri poseben poudarek s tem, da je povabila Cankarjevega prijatelja, pesnika Otona Župančiča, naj bi govoril uvodno besedo pred premiero. Ker Zupančiča trenutno ni bilo v Ljubljani in ni bilo mogoče vzpostaviti zveze z njim, so odložili premiero na 10. september, vendar ji Župančič žal tudi tedaj ni prisostvoval. Pomembno je zgodovinsko dejstvo, da je bila premiera v Za- Hrvatsko zemaljsko {•#$ kazalište u Zagrebu. U subotu 22. proslnoA 1900. {’rtnlslava 100. U predbrojcl. Serija IV. Nepar broj IS. Pn1 pat« JAKOV RUDA. Drama a tri ¿Ina. Kapimto Iran Cankar O S OSE: / Jakov It.ul«. u Drenorru . Ana. njtvora M • • • . litrlj. iij.tpov« »**ttfj» . Ivan Dolinar, »likar . . . ISrlar l»rot, |KH|iiHnik i «nrc.»j. . Dobnik. |x>cq*» «d karti, »rjj.lt kiij4mi •tUiaim i im pn>MiiL tajen» m «ra n.»4»-•>V*U»a ii •* «■•-» f» «rmtrti Mofa -IUr f«J»e k*»l • • )»*•'• M h* »»ib« »n /.l*«4 \i ■ mt «Mno iMato umij« ir It a k--nu l-i n- ra»a ««. -I. — fr |ihm> iir»yr«io koaml !•»■> — Uk» ubusK« u« ar«. ¿»«.(jrail, ak» ■» «am» ;» ‘ar tMua-l ud d raju aD tr« Lila m it kalu «jrdati» a Ufi • *i;..|a»o o loti « I. kat« . u lati a II kat« I-./IJU-I I -III red ■ 4 'mAm f I — t. r«rt.art IV —Vlil ml Ivmo* W.-XIV r»J MU« i ml . . lutk.* II -IV ml , It» k * V r*d t»!;« tf^anj« a |«rt«m t«fran I T.ijari . Ot(i|T*D4 (alrtlja . Iila»cni>in »e otv»r» n 7, poieUk u .M, » »irieUl ti ,IU »ali. ¡i' grebu prej kakor v Ljubljani (tam decembra 1919), pred tem pa so pripravili krstno predstavo v Slovenskem gledališču v Trstu (maja 1919). Prevajalka Zofka Kvedrova je izjavila v časopisu,' da gre zasluga za to predstavo »Hlapcev« izključno tedanjemu dramaturgu dr. Branku Gavelli in da je bilo delo prav po njegovi iniciativi prej uprizorjeno v Zagrebu kakor v Ljubljani. Delo je hrvatska kritika prav razumela in ocenila; primer za to je recenzija Branimira Livadiča, ki je zapisal med drugim naslednje: »To je tragedija iz borbe naprednog naznanja s klerikalcima najlošije proveniencije, sa slovenskim mračnjaštvom. Djelo umjetnikovo, koje se upravo u Cankara ne da nikako lučiti od čovjeka, pretopljeno je njegovim vrelim revolucionarnim duhom. U početku realizam, u kasnijem razvoju satira, njegovo Kraljevi M$lo r »rijcdu H> rujna l!>1!i. Predita™ 2*. Izvan predfcrojke 110*' le m» g *mti Prvi pmI 1'rarnH o pot i-ina. Napisan It»o Cankar. Prevala Zolka KTeder-Deim-trovu4. Kodato^j: dr. Branko Gavelln Min*» | UjMiul pM>ir k~m»i ¡1' *>u» r I i N*-H»a Ani*, ufrliutnii In i- mati K«l«ir4*f »o«*f K»i»adro«« l»R» O S O B C J*»!? r»p* AtfV4 Onintiari ia~p P««rf Ar» IW»i Franjo Not.spr» Oal» M»tkT*r Ua lliftirr Jo«»nt» Tim Mratn Jur»| IV«ir **H-»n B-jarir l4rtl» Traultiw Tfil» S««ir l'-.nia) H ««kot./ l-auki Urbar srtjau.>» . K>rm*r tVur } r**“« l . I Mlimk i TrrO , "'J“ , IJ | ?Hk»'k> moro »k . . .... Manr*............ Ii|n4m . . >-■•*«ilu» Vij«« K»-toiH. Mu4rt.li li.w*ertr» Matvf V «far FmAi IUm» Arna« Urutol Anlun itoj« lun.^t J»r.w Nul |i«S K^Uttf Matu l*f» .RevOv* C B. n J «ati l'l.«M. CUKNFi |. « u «r»v ■ »•> K I k.t U K It URK - <>r*V 1 —II MI*K I'.- ■ - • I "-IMK II IV H »K - V V n»l !• K XI—Xllr~M»K Haiku« I milK II n.l»k lil- V "•UK - VI,—IX r~l 1 K — Dark. iarirr | K — (itlmji I K. Pr.-«i»..,Uji.j pn-lujUi u Ule a invmninn. I i II t»tu f kruti- ra .j-4.1» n rrrrtu. f*rfi»«u I balkon» I i II Mil' M i. balkaa III -IX. rv.1 i» M.ra ILk/NICE 4 !..«•;■ **■ n» k «n! -n j dau-tii.j llt#»pi o4 »—I» MU r»'F I««!»' > «* 1—4 .• po«»*. «- ;« • u |iripr |K*Mk» pr*4«t»*r. THKinn U. IS Ir». Blagajna se Bttara u 6\ početak u 7 a svršetak poslije 10 šali. je najuspješnije oružje što ga, ulazeči vse dublje u borbu, nikada ne pusta iz ruku.«2 V Zagrebu pa je obstajal takrat tudi reakcionarni klerikalni tisk, v katerem so anonimni pisuni ob tej priložnosti napadali gledališko upravo in Gavello, Cankarju pa so odrekali vsako umetniško kvaliteto in ga razglašali za navadnega propagandista. Vendar, zagrebška javnost in publika sta povedali svoje: v dveh tednih so doživeli »Hlapci« štiri razprodane predstave, to pa je bila v tistem času redkost za domače dramsko delo. Cankarjevo najbolj nenavadno scensko delo, v katerem se prepleta poetična fantazija z bridko in deloma groteskno satiro, farsa »Pohujšanje v dolini šent- ».Pohujšanje« v Zagrebu leta 1928 s H. Nučičem, in V. Podgorsko Cankarjevo >»Pohujšanje« « Zagrebu 1928 md n* i i tniinstvi sts ■ 1 -- 1 ■■■■ t» Zl»l£rcl)<« . .. .¡.J-----rk-= r .riH'*- : -rj.iii« I !*■.•». IVnMan 31«. tl«aa r«fcr«|k« m\ su ..utfsiua mma Mssuimuii «mar muiu nasmi sram srnwae iuuusu tz uouir Potetak u 8 sati P0HU3Š9H3E U DOUH! SEHIFLOR]ßlSKI Kul«* 1 Irrfc *»wk. In» 1'uUt. Ifc-ti«: •*««* ** :•ilX.-'T.vz.yr r^ssi* " SSi-srr i sc cfvflN i 7 poiEfah u 8 isflnhioiiii IP0*KflZilLISTi g= mtl HUAJLJA ALEH3ANPBA -- /««*. «turaV^II. |*o*inc» 19?* i'rr«>Uii IV. litprvtlhc.jk. iKCiu piium i sfict« disrfjoiiJnl^ svri Iijdi C^nkira. kiji pri-rfjnir JlmnsU prjiijeno Min u Isjrtbe" u ksrtsi sirtsMi pek 5t|t*iw I fnie Radiu i Uri 6jirt leunuki .. Pohujšanje v dolini šeniflorjansKl fmm» mm m. vi m« c*w*k. •—A m»*.. «tAT O S I lli r"=ft ii‘ i ----------— —-1- l,l"-,'.i"'i «' 'Ilvnni II ; . |HH<'tnk II «Nlllli lik« 1(1 sili. florjanski«, je bilo igrano v Zagrebu vse do najnovejšega časa samo v slovenskem jeziku. Ob prvem kongresu Združenja igralcev sta gostovala v Zagrebu beograjski in ljubljanski ansambel in ob tej priložnosti je Slovensko narodno gledališče igralo 7. julija 1920 prvikrat to Cankarjevo farso. Med interpreti so bili znani slovenski dramski umetniki Anton Danilo, zakonca Pregarčeva, Vida Juvanova in kasnejši član zagrebške Drame Janko Rakuša, žrtev fašističnih zločincev. V oktobru 1920 je slavilo zagrebško gledališče 25-letnico nove stavbe, pa je ob tem povabilo v goste beograjsko in ljubljansko gledališče. Slovenci so prišli znova s »Pohujšanjem« in spet so imeli popoln uspeh. Leta 1928, ob deseti obletnici pisateljeve smrti, je izvedlo zagrebško »Slovensko prosvetno društvo« to delo spet v izvirniku. Zasluga za to gre Hinku Nučiču, ki je vodil režijo in igral eno glavnih vlog (Petra). Pri tej predstavi so nastopili vsi tisti zagrebški igralci, ki so bili po rodu Slovenci ali pa so obvladali slovenski jezik, med njimi Vika Podgorska, Irma Polakova, Branko Tepavac, Rudolf Bukšek in Jožo Lau-renčič. Predstavo so ponovili v isti sezoni, ko so odprli razstavo slovenskega slikarja Riharda Jakopiča. Cankarjeva dramska pesem hrepenenja »Lepa Vida« je prišla na zagrebški spored 1925. leta kot produkcija Igralske šole. Delo je prevedel in režiral Hinko Nučič, predavatelj na tej šoli, sodelovali pa so mladi absolventi, med njimi Vjeko Afrič, Jožo Laurenčič in Božidar Drnič, ki so zavzeli kasneje pomembna mesta kot dramski igralci in režiserji. »Lepo Vido« so še enkrat dajali kot produkcijo gojencev igralske šole in to 1936. leta v počastitev 60-letnice pisateljevega rojstva. Cankarjevo pripovedno delo »Hlapec Jernej in njegova pravica« je bilo uprizorjeno v Zagrebu v obeh jezikih in v dveh različnih scenskih verzijah. V okviru Radničke akademije je bila 1927 ustanovljena kulturno-prosvetna sekcija in ena od njenih nalog so bile posebne predstave za delavce, pri tem pa naj bi ne izvajali stereotipnih del tekočega sporeda, temveč naj bi za te predstave pripravili nov repertoar, ki bi po vsebini in tematiki ustrezal zastavljeni nalogi. Za prvega avtorja, ki naj bi ga predstavili delavski publiki, je bil izbran Cankar in sicer njegova socialna novela o hlapcu Jerneju v dramatizaciji Milana Skrbinška. Režijo je vodil Stanko Tomašič. Predstavo so pripravili izven okvira tedanjega repertoarja in mladi igralci zagrebške Drame so dokazali svojo zavest s tem, da so vadili v prostem času. Med njimi so bili Dubravko Dujšin, Branko Tepavac, Emil Karasek in Viktor Leljak. To Cankarjevo delo, v katerem je zgoščeno vse njegovo ogorčenje zaradi socialnih krivic, je bilo tedaj prevedeno že v več svetovnih jezikov (angleški, francoski, nemški). Skrbinšek je v dramatizaciji ohranil njeno idejno jedro, razbil pa jo je na osem slik in tako ni ustvaril dovolj trdne scenske strukture. Ta dramatizacija in njena izvedba sta ostali tako samo pošten in zanimiv poskus. Leta 1932 je spoznal Zagreb slovensko verzijo scenske realizacije tega dela. »Hlapca Jerneja« je uprizorilo to pot delavsko napredno gledališče »Svoboda« kot kolektivno dramo. Besedilo je za oder priredil, režiral in insceniral Ferdo Delak. Med svojim študijem pri Piscatorju v Berlinu se je ukvarjal Delak tudi s problemom delavskih odrov in sodobnega kolektivnega gledališča. »Hlapca Jerneja« je postavil na svoboden in nekonvencionalen način: to ni bila dramatizacija, temveč transponiranje teksta v nove scenske oblike. Ni uporabil realistične inscenacije, temveč je na platno, razpeto med rdečimi zavesami, projiciral diapozitive, ki so določevali kraj dogajanja. Tekst je bil interpretiran oratorijsko, z govornimi zbori in s stiliziranim gibanjem množice. Pri uporabi takega scenskega aparata je bilo pomembno, da je pri tej izvedbi prišla do pol- NrilODNO to MZAUSIE Tl SKANAC Zafli-I. •'«*•••*» I:' -ludnHif» IW". » ‘I- Potetah u 8 »ati Radnkka predstava ta „Radnliku Akademiju” SLOGAN JERNEJ I NJEGOVO PRAVO BI: inase otvara u 7, potetah p a, a svršetah slo tl sati NARODNO 'fl KAZALISTE .RtNKOrANIK« «»LICA NMOJ II gacn*. **»«•« I*. “kT»**" IW IW m. I' 'HM- ' - >' “ ■ _________- ___ Pril« protatav« dr* 1 konl«r«nau o protatvrakoj kulturi Mirko Kua-Nlkola|ov Ulkinlr« ui cltona ort 1-10 Din h loklv«|u u blklUlul f*a«lnl£l komora. Maulikova IO II. kal I na dan prolalava na kaaaltl Magrlnl. Ilkurniiiti s«* «at\sina u «V piKvIak n ' n *\ i-xi«tnk uku IO! snti. NARODNO ;gt KAZALISTE fRiNKOI*4ftSNA ULICA MM «J J | • DRAMSKI STUDIO NARODNOG KAZAll$TA ZAOREBU. | *. 'UltMA I. julj 103.1 KRALD Nfl BECA3N0UJ r**l MT A S .» ... . " «"• pnftrtl fn+n «!»»•• I *•!,»»» IfMK k < c * um* ta» i ■«*> p» trum* Vmn Umu 1SBGONO ^HflZALISTE TRCi KRALJA ALEKSANDRA rnnnsns: *: r': * |Vd-i*i» *-*. I. J ¡a dolini naroda pa^nr SEVIUSKI BRIJ« Om. M.r R-*» »» J* MK 'IA icB* iRlNMU «i^nt P»*i»«av» 110-4« . «K . n>. ki it -kiki i___■ m.m. Vmk'1 UiMII HM 11 A'l 1 - ■ 'lit* ( 1 1 * n « jji.t m» »».a '“0“'“"‘ “■' 'S sl;- is as ii-.j •:" i;: c 11 • n • 1 '»■ ¡2 * Z ZlKtr.TV'* “ *" '— —“"“1 - ferHL' ' ' ■; « ^ ” , j",*-* • - **** u »tjtoLJi «•» JMiiirniiiH - mm u 7, |MKiliik n H. n sviSfhik oku lot suri. — Blaaninascntvarait «i Točetak u s Svr^uk u 11 »Miti .-».m mi «ijhup» i ntntt «ttuJm O«.—ihmhiPe.-vi m«« 91 lXr 1- U:- •: Tur - k t h» >',a u«k**:k\a i.h«il i M»- h» :i ».m im. iMjimim iu-j.. • » i nega izraza Cankarjeva živa beseda, njegov krik proti krivici in zahteva po pravičnosti. V tem času je bil ustanovljen Dramski studio Narodnega gledališča in ta je v času svojega delovanja izvajal izključno socialno-progresivne pisatelje. Studio je imel 1933. leta premiero drame »Kralj na Betajnovi«, v režiji Predraga Milanova in Andelka Štimca. Razen teh dveh so sodelovali Branko Te-pavac, Veljko Maričič, Ljubiša Jovanovič, Milan Vujnovič, Joža Rutic in drugi mlajši člani Drame. Inscenacijo in maske so izdelali po načrtih kiparja Vanje Radauša. Ob tej premieri je Ive Mihovilovič upravičeno zapisal v svoji recenziji (v »Novostih«): »Svojim dubokim zahvatom u socialne prilike svoje zemlje Cankar se bez sumnje afirmirao kao naš najjači socijalni pisac. On je veliki umjetnik, a što je glavno, jedan od najiskrenijih naših umjetnika uopče. Možda i nema kod nas drame, u kojoj bi bilo toliko krvavog istinskog života, toliko osječanja i uopče toliko umjetničke iskrenosti, koliko u »Kralju na Betajnovi«. Osječa se, da je Cankar to krvavo parče života postavio na scenu ne zbog praznih scenskih ejekata, a niti zbog svog ličnog literarnog zadovoljstva, nego ga je na to nagnala ona njegova duboka težnja za pravdom, ono njegovo istinsko gadjenje na sve one brojne Kantore, koji iz svojih Betajnova sišu krv naroda.«3 Zadnja Cankarjeva komedija, ki so jo dajali v Zagrebu v obdobju med obema vojnama, je bila satirična komedija »Za narodov blagor«, uprizorjena 1934. leta. Režiral je Hinko Nučič, poleg njega pa so igrali glavne vloge Mila Dimitrijevič, Vika Podgorska, Dubravko Dujšin, Vjeko Afrič, Ljubiša Jovanovič in Predrag Milanov. Zagrebški kritik Josip Horvat je zapisal po premieri (»Jutranji list«) med drugimi takole: »Izvedba Cankarove komedije služi na čast našem dramskom ansamblu. Ako sticaj prilika ne odluči drugojačije, taj izvrstan teatar nači če još mnogo puta zahvalno gledalište.«4 S tem, da je dejal »sticaj prilika«, je govoril kritik z Ezopovim jezikom, ki so ga takrat, v času diktature in cenzure, pogosto uporabljali. Mislil je s tem: kolikor se ne bo vmešala policijska oblast, kajti publika je na premieri bučno reagirala na vse tiste Cankarjeve besede, ki so žigosale politično reakcionarstvo, to pa je bilo takrat znova na oblasti. — Druga predstava je bila 1. maja 1934, v gledališču je bilo pravo prvomajsko razpoloženje, publika, med katero je bil dober del delavstva, se je vedla prav demonstrativno in tako je prišlo do tistega, kar je slutil Josip Horvat: policija je naslednji dan (2. maja 1934) poslala gledališki upravi kratek dopis: »Ova Uprava policije nalazi da zabrani daljnje prikazivanje Cankarovog komada ,Za dobro naroda‘. — Po naredbi upravnika, Viši policijski komesar« (podpis nečitljiv). Tako je doživel Cankar v dobi kraljevske diktature v Zagrebu isto, kar je doživljal v dobi avstroogrskega režima. Po treh letih in pol, ko je pritisk policijske cenzure nekoliko popustil, je mogla priti komedija »Za narodov blagor« znova na spored in bila je uprizorjena v deloma spremenjeni zasedbi v novembru 1937. Toda, tekst je moral 4 Jutranji list 29. apr. 1934. Za narodov blagor v Zagrebu 1934 (Vika Podgorska in Predrag Milanov) ¡ISVATSKO NARODNO KAZAll$T£' veutc »AjAiiire IAG810 ?<»o vuUUA uta HRVATSKO NARODNO 9CAZAIIŠTE v tu to KtiAUtri ZAGREB tins metHA ¡ha (k*itmu ur| |«ecrrMu*i SUBOTA. tl PROSINCA 1948 PBGOSOM 30-GODtSNIta SMRTI IVANA CANKARA KRALJ BETAJNOVE D— .m» "»«f. MAM CAMUA »»-»■ M«» B44a.lt tv'—4 tttuO HUM ' MMKlAN «198 IIC4. SRIJEDA 4 SVIBNJA 1949 GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKOG NARODNOG GLEDALIŠČA LJUBLJANA IVAN CANKAR HLAPCI »«—aar M «• »».**4 ■—«_ :jmt> . 4* >tif M« 1144111 RA a.«#! —4UM - 44—4 0—4— 4— — - —J» »— —a— - In s—.. Billi « . M - 4—4 C— I. ■ . . ^ I4MIH 4 Imv lj*i«Wa*- SL EHE. 5S (»44 44 ««94 H« 4*1 Ul 1 «41«— 44 "■*»«■ — HV4. »IH 141414 r* |4II— U 14H*4I. <«4» KM* 7//4UU »A» jL— A 29,— 44 «44 > 49 4 **-* ' 1 T.^, „^4. ****** ^ 1 UL,~ J 2*. t- J. 2*. 59- Pi4«»)4 4I44«I|4 e-j-r■ J« «ptaul*“* "****" ri 1,11 — Poietok u 19V. »oti tirbuk at* 71 1 M Mw1 444« — Pocetak u 19v, »ati IllhlBt 4t» It 1 44l I4t4 pred tem v cenzuro in ta je črtala vse tisto, kar bi utegnilo izzvati reagiranje gledalcev. Tako je bil črtan tudi stavek, v katerem je Cankar najjasneje in najizraziteje izpovedal svoje zaupanje in svoje borbeno stališče: »Kadar se zbudi v hlapcih gospod ...« Vsega skupaj je bilo do druge svetovne vojne in okupacije uprizorjenih na zagrebškem odru šest Cankarjevih del, to se pravi vsa razen »Romantičnih duš«, in pa ena dramatizacija. Skupaj so imele 27 ponovitev, razmeroma skromno število, ki pa je v novi socialistični Jugoslaviji zelo hitro naraslo. Že drugo leto po osvoboditvi, ko je bilo gledališko življenje popolnoma reorganizirano in postavljeno na novo bazo, je bil 31. januarja 1947 na novo uprizorjen »Kralj na Betajnovi« v prevodu Božene Begovič, v režiji Ferda Delaka in v inscenaciji Marjana Trepšeta. Glavni interpreti so bili Mila Dimi-trijevič, Mica Šekulin, Irena Kolesar, Hinko Nučič, Emil Kutijaro, August Cilič in Milan Orlovič. Takoj je treba povedati: medtem ko so se prej dajala Cankarjeva dela samo nekajkrat in so jih poredko ponavljali v naslednjih sezonah, je doživel zdaj, v novih razmerah, ko si je gledališče pridobilo množice novih obiskovalcev, Cankar tudi v tem pogledu popolno rehabilitacijo: »Kralj na Betajnovi« je ostal na sporedu polnih šest sezon in je doživel v tej izvedbi 64 ponovitev. Zdaj je mogla končno tudi zagrebška kritika odkrito in naravnost zapisati, da je bil Cankar brezkompromisen revolucionar, ki je žigosal vse, kar je bilo nasilno, nepravično, licemerno in hlapčevsko, trdno prepričan, da bodo nekega dne zmagale napredne sile. V »Glasu rada« je napisal Vilko Ivanuša tole: »Gotovo u svakoj rečenici te drame se osječa, da ju je pisao napredan i borben socijalistički pisac, stvorivši svojim ,Kraljem Betajnove‘ prvu slovensku socijalnu dramu, realističko djelo čistog i jedinstvenog stila, puno teških so-cijalnih i političkih sukoba, razgoličujuči njime sav lažan moral starog društva — moral, ispod kojega se talože čitave naslage najsurovijeg izrabljivanja, pljačke i krvavog kriminala.«s V tem času so se začela redna izmenična gostovanja naših gledališč iz glavnih središč posameznih republik. Tako je prišla v Zagreb maja 1949 na obisk Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane in uprizorila prva dva večera Cankarjeve »Hlapce«. V izredno poglobljeni režiji Slavka Jana in z znanimi prvaki ljubljanske Drame (Stane Sever, Milan in Vladimir Skrbinšek, Mira Danilova, Janez Cesar, Fran Lipah) je doseglo to delo največji umetniški uspeh. Mesec dni za slovenskim gledališčem je prišlo v Zagreb novo Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda in to si je za svoj prvi nastop izbralo Cankarja, »Kralja na Betajnovi« v režiji in inscenaciji Bojana Stupice. V izredni realizaciji tega kolektiva so prišle do izraza markantne realistične kreacije vrste odličnih dramskih umetnikov, med katerimi so posebno uspeli Milivoje Zivanovič, Nada Riznič, Marija Crnobori, Tomislav Tanhofer, Dejan Dubajič, Joža Rutic in Bo- 5 Glas rada 7. febr. 1947. /.itunik 'Hinko S or ir). Kotit or (Milan Orlnrir). Rnlatrli Yru kfi J* Mor« <*ajko KVitdo, Ircili Ka'«*V*»Oro f#00 Nwk piiooof -Noe«, toitok - -(«Banko ... Krtmor .... Prvi radoik - • Drogi radntk ■ (tvaant .... Katarina, koaoboriro ■ /um g Dijakovi« . Simo JoJfli«.* - ¥ oliko Montil, k. 0. - t|vd«ril Ool.r • Jonp Patrih - Irko Dabvtif • Vanja Timor - (nrinfl Dtsgnan • A«wmd Alugar • Ir« Paj.Z - Stavo VvjotavU ■ Ovbrovko Goli Mila DimilHiarK • trmi Kvtijoro - Sonja StroLora - Zvonko Strmac • /ronjo Sta iv/j • Ana Hart.gonjo - Sroako Rono« • P tiar Dobri« - Franja FrvV • Pavl* Ragdooaric • Ivo MorjonaviZ* Sotjaci, Mktaolrt. rodn a. Jalono 0nó60rf< Nodo Hrongak. Marto RodmonodZ, Radmilo 5odloZ*k. Alaktandrp Vio«.* R«t|0 Bert«. Zlotko Cmkcnii. Ivo OrodaCok, Progo« Knopi«. Jovon U6n«, Pono Rodmonon« Milo« Rgko. vrno, Povoo SoCor, Bora Todorov ( i drugi Dog od o h godin« 1R10. SNdanti Akodtm.it ro kazoMnu umiMnoM Dula »tanko poti-«« III So« POCETAK U U JATI SVRSCTAK OKO I* SATI PRQLJETNI iaüb«¡i^íkijWa première pièce de Cankar représcnléc à Zagreb fui Jakob Iiuda. Cankar n’avait alors que 24 ans. Il est intéressant de noter que la pièce »Les Valets« que le Théâtre national Slovène joua à Paris en 1956, fut écrite en 1910 mais ne fut portée à la scène qu’en 1919 et à Zagreb avant qu’à Ljubljana (représentée aussi la même année à Trieste). Depuis, le public de Zagreb a eu l’occasion de connaître tous les textes de Cankar, soit qu’ils furent joués par des Théâtres croates soit par des Théâtres Slovènes en tournée. La nouvelle représentation des Valets préparée pour le 10()ème anniversaire du Théâtre national croate connut un succès remarquable. La pièce resta au programme pendant 6 saisons et eut 64 reprises.