8 TEMA MESECA PREGLED LETA 2022 6 VELIKI INTERVJU MAG. RENATA KOSEC, NOVA ŽUPANJA OBČINE DOMŽALE 23 OKOLJE OBNOVA VODOVODA IN KANALIZACIJE V LETU 2022 glasilo občine domžale 23. december 2022 | letnik lxii | številka 12 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Domžale razsvetlile lučke Foto: Pixabay Čarobno, kakor si ga narediš … Izteka se zelo pomembno leto, leto, ko smo se že praktično navadili na novo normalnost, pa nam je hkrati ponovno, v veliki meri, vrnilo staro normalnost. L eto, ko smo ponovno zadihali, in leto, ko lahko spet neobremenjeno objamemo svoje bližnje, prijatelje, celo znance. A tokrat se ne bomo spominjali preteklih (slabih) trenutkov, ampak bomo, polni optimizma in upanja, pogledali v prihodnost. Lani smo vam ob koncu leta zapisali, da če odpremo svoja srca in delujemo z mislimi v smeri, da obujamo spomine, je malce lažje. Letos vam že pogumneje lahko zaželimo, da spomine ne le obujajte, ampak jih ustvarjajte. Bodite pogumni. Upajte si. Na- redite tisto, kar običajno ne bi in predvsem ustvarjajte, ustvarjajte in ustvarjajte … lepe odnose, nova prijateljstva, povezovanje, pa tudi kakšne materialne dobrine, na katere boste ponosni in jih boste lahko delili z drugimi. Letos pa si želimo obuditi še nekaj – spodbujanje in obujanje podpore lokalnega – gospodarstva, podjetništva, društvenega življenja in povezovanja. V naši občini Domžale imamo namreč številna izjemno zanimiva društva in organizacije ter podjetnike in podjetja, ka- terih renome sega daleč prek naših meja. Sami pa zanje včasih niti ne vemo … Škoda. Naša želja je, da bi si v letu, ki je pred nami, vzeli čas, da pogledate okoli sebe, po našem čudovitem mestu in začutite utrip, ki ga morda doslej niste. Da začutite, kaj vse preveva naš kraj, v čem vse lahko uživamo in kdo vse so ljudje, ki ga tako ali drugače bogatijo. Skozi podjetništvo, umetnost, šport in številne druge aktivnosti. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na novoletne zaobljube … da, te so tradicionalne. Pustimo ob strani AKTUALNO DRUŠTVA KULTURA Prvi dobri mož je prišel Ob 25-letnici Društva in prinesel … Lipa Dvojina in njena lepota v fotografiji … žarek veselja, upanja, ljubezni in dobrote. Tudi letos Občina Domžale in še posebej Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan nista pozabila na prvega od treh dobrih mož – sv. Miklavža, ki je naše otroke tradicionalno obiskal v Športni dvorani Domžale, skupaj s številnimi angeli, ki so v pravem muzikalu, pospremljenem s svetlobo in čudovito glasbo, prvi pozdravili otroke in njihove spremljevalce. Ta je bila tudi tokrat skoraj premajhna za vse, ki bi radi Miklavža videli v živo in bili 2 deležni njegove dobrote.  Lepoti dvojine se Foto, kino in video klub Mavrica posveča z natečajem z letno pregledno klubsko razstavo z naslovom Dvojina, s katero so jezikovno posebnost obogatili še s fotografijo, ki je domišljijo članov zapeljala na veliko avanturo, še posebno izrazit pa je prispevek mlajše generacije avtorjev. Sicer pa letošnjo klubsko razstavo digitalnih fotografij FKVK Mavrica sestavljata dve temi, in sicer Dvojina in Prosta. Razstave se je udeležilo 24 članov FKVK Mavrica, 26 od tega osem mlajših avtorjev. V letošnjem letu praznujemo že 25. rojstni dan Društva Lipa, ki ga je leta 1997 skupaj s sodelavci ustanovila Metka Zupanek, danes častna predsednica društva, ki ga zadnjih pet let vodi Marjan Ravnikar. Okrogla miza, namenjena obeležitvi jubileja, je potekala v Knjižnici Domžale, kjer je številne obiskovalce na jubilej opozarjala fotografska razstava o zgodovini pa tudi sedanjosti Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Ta je bila slovesno odprta nekaj 16 dni prej v Galeriji Domžale. dejstvo, da so tiste vezane na izboljšanje svojega fizičnega počutja in finančnega stanja, med najpogostejšimi in najtežje dosegljivimi. Zastavite si raje cilje, ki bodo drugačni. Bodite tudi vi drugačni. Bodite drzni. Upajte si uživati. Naj bodo vaši cilji bolj usmerjeni v lepše odnose. Predvsem pa naj bodo takšni, da vam bodo ogreli srce že, ko boste pomislili nanje in ne bodo predstavljali ovir in napora, ampak predvsem veselje. In obilo veselja vam želimo v letu 2023! Da vas prežema, objema in osrečuje. Čeprav je sprva kazalo, da naše mesto letos ne bodo razsvetlile lučke, se je končalo dobro. Prijet­ no praznično vzdušje je preplavilo in otoplilo naše mesto. Razlog, da se je prejšnje vodst­ vo občine sprva odločilo, da ne bo praznične razsvetlitve, je bilo varčevanje z elektriko, načrtovano je bilo, da bo osvetljena le jelka v centru mesta. Razočaranje ljudi je bilo ob tem res veliko, saj, ne glede na vse, prijeten večerni sprehod skozi središče Domžal ogreje naša srca, zato je pomembno, da v tem času doživimo čim več tega. Zato se je nova županja odločila, da Domžalam vrne lučke. Seveda pa so prijetni sprehodi tudi skozi druge kraje naše občine. Na primer Preserje in Radom­ lje, kjer so se, poleg razsvetljave, ob pomoči Kreativnih nomadov odločili obogatiti kraje na prav poseben način … kreativno. Da pa lučke ne bodo edine, ki bodo ogrele naša srca skozi praznično obdobje letošnjega decembra, se nam obeta tudi pester praznični program, ki bo nadvse čaroben. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. januarja 2023. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. januarja 2023, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si 2 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii aktualno Drage bralke, dragi bralci, za nami je leto, ki je prineslo spremembe, ne samo v vodenje naše občine, ampak tudi v naša življenja. Leto, ko smo se spet začeli privajati na nekoliko bolj normalen način življenja, kot smo ga bili vajeni pred letom 2020, in leto, ki je zaznamovalo našo občino. Po šestnajstih letih se je z mesta vodenja sedme največje slovenske občine poslovil dosedanji župan Toni Dragar, ki na letošnjih lokalnih volitvah ni kandidiral. Funkcijo županje je že prevzela mag. Renata Kosec, ki so jo volivke in volivci izmed šesterice kandidatk in kandidatov izvolili že v prvem krogu. Z novo županjo smo se pogovarjali v decembrskem Velikem intervjuju. V pogovoru nam je zaupala občutke ob zadnjih lokalnih volitvah, njeni zmagi in zmagi njene stranke kot tudi o načrtih za vodenje občine, za katero želi, da bo tudi v prihodnosti prostor zadovoljnih ljudi. V zadnji letošnji Temi meseca smo za vas zbrali nekaj najbolj ključnih prelomnic leta, ki se počasi poslavlja. Med drugim je bilo letošnje leto za Domžale še posebej slovesno, saj smo praznovali pomembno obletnico – 70-letnico ustanovitve Mestne občine Domžale, ki se je zgodila v letu 1952. Na mesto predsednice države pa smo prvič dobili žensko in to Domžalčanko. Radomljanka Nataša Pirc Musar je v drugem krogu predsedniških volitev osvojila 53,86 odstotka glasov in decembra od dosedanjega predsednika Boruta Pahorja prevzela častno funkcijo in položaj prve predsednice Republike Slovenije. Letošnje leto torej zaključujemo v pričakovanju novega. Pred nami so še zadnji dnevi, polni prazničnega vzdušja, in čeprav je sprva kazalo, da Domžale letos ne bodo zasijale v lučkah, se je na koncu končalo vse dobro, predvsem v smeri prijetnega prazničnega vzdušja, ki je tako ponovno preplavilo in otoplilo naše mesto. Želim vam, da zadnje dni iztekajočega se leta preživite v krogu najbližjih, odprete svoje srce za ljubezen ter ga napolnite z mirom in toplino. Obilo veselja vam želimo v letu 2023! Da vas prežema, objema in osrečuje. Špela Čarman, odgovorna urednica slamnik@kd- dom zale. si Prvi dobri mož je prišel in prinesel … Lučke v arboretumu prijazno vabijo tudi v januarju ... žarek veselja, upanja, ljubezni in dobrote Že od 19. novembra 2022 vas pri dnevni svetlobi ob 16.30 pa vse predvidoma do 21. ure vabijo na sprehod med številne novoletne lučke v Arboretum Volčji Potok. Kar 165 posameznih elementov (prstani, iskrice, krogle, smrekice, srčki), 10 velikih svetlobnih sklopov in še in še vas vabi, da prehod iz enega v drugo, novo leto doživite v čarobnem soju lučk, razporejenih v obliki enosmerne poti, ki vabi iz enega prizora v drugega. Osvetlitve, odsevi, krajinska in reliefna raznolikost so zagotovilo, da bo večerni sprehod edinstveno doživetje za vse – vse do 8. januarja 2023. Posebna novost je 25 metrov dolg tunel, kjer se barva lučk postopno spreminja, tako da vsak korak ustvari nov pogled, nove barve in občutek, da smo v kristalni palači. Pred kuliso dvorca je 250 m2 velika svetlobna zavesa, na kateri se kot na filmskem platnu spreminjajo svetlobni prizori. Velika krogla je letos dobila nove lučke in glasbeno spremljavo. Opazili boste veliko srčkov, ki so jih namenili vsem obiskovalcem. Bodite tudi vi med njimi in ugotovite, da je večerni sprehod na 28 ha površine, kjer sveti 1,8 milijona lučk v skupaj 21 km svetlobnih verig, edinstveno doživetje, ki naj vas, tudi v Arboretumu Volčji Potok, spremljajo vse dni leta 2023. Vera Vojska Foto: Arboretum VOlčji potok Tudi letos Občina Domžale in še posebej Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan nista pozabila na prvega od treh dobrih mož – Miklavža, ki je naše otroke tradicionalno obiskal v Športni dvorani Domžale. Ta je bila tudi tokrat skoraj premajhna za vse, ki bi radi Miklavža videli v živo in bili deležni njegove dobrote. Rajsko srečo na zemljo nosimo, veselo plešemo in pojemo so na začetku prijetnega srečanja z Miklavžem zapeli številni angeli, ki so v pravem muzikalu, pospremljenem s svetlobo in čudovito glasbo prvi pozdravili otroke in njihove spremljevalce. Potem je bila na vrsti zgodbica, s katero so želeli biti organizatorji Miklavževega večera tudi poučni. Srečanje med Žanom in njegovim angelom nas je preselilo v aktualne čase, ko je telefon glavni prijatelj mladih, ki ob tem pozabljajo na pomoč staršem, nagajajo sošolcem, se ne učijo. Žan je res zaljubljen v telefon, ne pusti se prepričati in je sam sebi najbolj všeč. A se je odločil: postanem boljši, kot sem zdaj. Drugi naj to delajo, če so tako neumni. Pričakuje, da bo tako lepše preživljal svoje otroštvo, ne bo več zapravljal časa za lenobo in druge slabe stvari. Obiskovalce, ki so nestrpno čakali Miklavža, so angeli poučili, naj poskušajo storiti kaj dobrega, izkoristijo številne priložnosti – vsak dan, za pomoč staršem, ki svojim otrokom želijo vse najboljše, srečnejšo mladost, v kateri bodo tudi dobrota in pomoč ter druge pozitivne vrednote. Po zelo znani pesmici Angelček, varuh moj, varuj me ti nocoj so iz središča pekla oder zasedli hudički, ki dobro poznajo nagajive pobaline in poredne pobiče, ki jih bodo požgečkali po hrbtu. Še preden so pokazali vse, kar znajo, je prišel Miklavž. Pridno in pošteno ljubezen, ki naj druži vse dobre ljudi, je zaželel vsem ob svojem prihodu, ki je za začetek prejel sporočilo prisotnih otrok, da so bili vse leto pridni. Vesel jih je bil ter je njim in staršem prinesel žarek veselja, upanja, ljubezni in dobrote. Opomnil jih je, da mora biti Miklavževo jutro in dan lep prijazen praznik, namenjen samo otrokom, starejšim pa prijeten spomin na njihove mlade dni, ko so doživeli vsak svojega sv. Miklavža. Miklavževo darilo, ki so ga prejeli vsi otroci, je nagrada za pridnost, posebej zapisana v zlati Miklavževi knjigi. Ob tem jih je Miklavž prijazno opozoril, da darilo lahko tudi delijo z otroki, ki tovrstnih daril nimajo in jim pomagajo tudi na druge načine. Sledil je težko pričakovani del prijetnega Miklavževega večera: vse Marije, Ane, Anje, Vali, Žani, Mateji, Pie… na kratko vsi otroci so prejeli darila in Miklavževe želje, da skupaj s starši lepo preživijo leto 2023. Ob tem zapišimo, da to ni bilo edino miklavževanje, saj so različna društva in organizacije pripravile številna srečanja z Miklavžem ter z njimi polepšala otroštvo številnim otrokom. Občina Domžale in Godba Domžale vabita na praznični koncert Godbe Domžale in proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletnih praznikih, v ponedeljek, 26. decembra 2022, ob 19. uri, v Športni dvorani Domžale. Dirigent: Gregor Vidmar Solista: Mojca Bitenc in Blaž Gantar Vstop prost ! Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Sveti Miklavž obiskal domžalski tržni prostor Še preden se je 5. decembra zvečer sveti Miklavž s svojim spremstvom podal od vrat do vrat, se je ustavil na tržnem prostoru v Domžalah, kjer je razveselil majhne in velike otroke. Videti v živo Miklavža namreč ni kar tako. Otroke vedno obišče ponoči, ko že ti spijo in takrat ga ni mogoče videti. Obenem je na tržnem prostoru potekal tudi Miklavžev sejem. Priložnost videti sv. Miklavža v živo, so imeli otroci na tržnem prostoru v Domžalah, kjer jih je dobri mož obiskal s svojim spremstvom, v katerem so bili angeli in parklji. Miklavž je z angeli otrokom delil sladke in tudi zdrave dobrote ter jim obljubil, da jih v ponedeljek, 5. decembra 2022, ob 17. uri obišče v Obisk sv. Miklavža s spremstvom na domžalskem tržnem prostoru Športni dvorani Domžale. Nekateri najbolj korajžni malčki svetnik na predvečer svojega godu s sto, pri nas so poleg Nikolaja in Miso se opogumili in tudi fotografira- spremstvom (angeli in parklji) hodi klavža znane še druge oblike: Niko, li s parklji ter seveda tudi s sv. Mi- od hiše do hiše in pridnim otrokom Niki, Miko, Mikec, Milček – Nikolaklavžem in angelčki. Za organizacijo prinaša darila, porednim pa šibe. ja, Nika in Nikica. Besedilo in foto: Miro Pivar in izvedbo miklavževanja na dom- Njegov godovni dan je ponekod še žalskem tržnem prostoru sta poskr- posebej namenjen krščanski dobrobela Občina Domžale in Kulturno delnosti. Za svojega zavetnika ga čadruštvo Miran Jarc Škocjan. stijo mornarji, brodarji in splavarji. OBČINI DOMŽALE IN God sv. Nikolaja ali Miklav- Prve cerkve njemu v čast so postaKAMNIK IN ZDRUŽENJI BORCEV ZA VREDNOTE ža, enega izmed najbolj priljublje- vljali ob vodah. Ljubljanska stolniNARODNOOSVOBODILNEGA nih svetnikov, s katerim je poveza- ca, ki je posvečena sv. Nikolaju, je BOJA OBČIN DOMŽALE IN no tradicionalno obdarovanje otrok, bila prvotno cerkev ljubljanskih riKAMNIK praznujemo 6. decembra. Izroči- bičev in čolnarjev. Na Slovenskem lo obdarovanja otrok sega v 19. sto- je temu priljubljenemu svetniku letje, od takrat se je skoraj po vseh posvečenih največje število cerkva slovenskih pokrajinah razširilo mi- – okoli 200. Po mnogih cerkvah so vse občanke in občane klavževanje – obhod Miklavža s naslikani prizori iz legende o njeDomžal in Kamnika na spremstvom na predvečer svetni- govem življenju. Ime Nikolaj je povkovega godu. Po legendi namreč ta sod, posebno pa v Rusiji, zelo pogo- vabijo SPOMINSKO SLOVESNOST OB 78. OBLETNICI TRAGEDIJE BORCEV IN AKTIVISTOV OF V RUDNIKU v soboto, 7. januarja 2023, ob 10. uri pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah Vabljeni in dobrodošli! Brezplačen prevoz v službo – kar tri mesece! V sklopu evropskega projekta SmartMOVE lahko prisedete na organiziran skupinski prevoz v urah po vaši izbiri – brezplačno, brez obveznosti in brez stresa. V Ljubljano se povečini z lastnim vozilom na delo pripelje kar 120.000 ljudi dnevno, kar ustvarja izjemno količino prometa in emisij. Projekt SmartMOVE razvija različna orodja in rešitve za zmanjševanje prometa na najprometnejših lokacijah v Ljubljani. V okviru projekta bo preizkušena tudi povsem nova oblika prevoza na delo, dinamični skupinski prevoz s kombijem kot alternativa, ki se lahko močno približa udobju in fleksibilnosti, ki ju nudi avtomobil. Prevozi bodo potekali iz okoliških krajev do območij BTC in UKC, ki sta aktivno pristopila k projektu. Analiza temeljitega anketiranja zaposlenih, ki jo je opravil IPoP – Inštitut za politike prostora, je pokazala, da jih največ z lastnim prevozom prihaja iz smeri Gorenjske, zato bo partner projekta GoOpti, d. o. o., tam vzpostavil več povezav v urah, ki jih bo prilagodil željam uporabnikov. Kdo? Vsi, ki se vozite na delo iz Kranja, Kamnika, Domžal, Radomelj, Komende, Mengša ali Trzina na območje Univerzitetnega kliničnega centra ali nakupovalnega središča BTC. Kdaj? Vsak delovni dan od 1. februarja do 30. aprila 2023. Prijave Za prevoz, prilagojen vašemu urniku, se je treba prijaviti do 20. januarja 2023 oziroma do zapolnitve mest prek obrazca na www.goopti.com/gremoskupaj/prijava/. Kaj prinašajo prevozi? Udoben skupinski prevoz na delo iz domačega kraja s profesionalnimi vozniki – tudi v povsem novih električnih kombijih - v času v skladu z vašimi željami. • Prihranek do 170 evrov vsak mesec za gorivo in ure in ure časa, ki ga lahko namesto za volanom preživite sproščeno. • Do 70 odstotkov manj emisij. • Pozitivna izkušnja uporabnikov bo osnova za razvoj izboljšane, trajne oblike prevoza, ki bo na voljo za ceno javnega prevoza. Za več informacij o projektu obiščite www.smart-move.si, o prevozih pa www.gremoskupaj.si. Projekt SmartMOVE sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 in s sredstvi pripadajoče slovenske udeležbe v skupni višini 1.609.166,79 EUR v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Otroško silvestrovanje Igrica »Pika piše Dedku Mrazu« Prihod Dedka Mraza koncert 51. Novoletni Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik torek, 27. december 2022 ob 20. uri Športna dvorana Domžale Vstopnice po enotni ceni 15 € si lahko zagotovite na blagajni Kulturnega doma Franca Bernika, spletni strani www.mojekarte.si ali uro pred koncertom na samem prizorišču. Otroci do vključno 12. leta starosti imajo vstop prost. Cešminov park 31. 12. 2022 ob 10.30 uri 4 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii iz urada županje slamnik@kd- dom zale. si Tudi Občino Domžale je obiskala Čebelam najprijaznejša občina luč miru 2022 Spoštovane občanke in spoštovani občani, naj se vam na tem mestu še enkrat zahvalim za vaše zaupanje in vso podporo, ki ste nam jo namenili. Odgovorno stopam na novo pot, na pot županje, ki vodi sedmo največjo občino v Sloveniji. Skupaj s člani Liste Renate Kosec smo napovedali številne projekte in za hitrejšo realizacijo sem takoj po začetku mandata imenovala dva podžupana, ki sta s svojim delom začela v decembru. Matej Primožič bo delo podžupana opravljal poklicno, Borut Ernestl pa nepoklicno. Oba bom podrobneje predstavila v naslednjih mesecih. H gradnji naše skupne prihodnosti in realizaciji projektov, zapisanih v programu dela Domžale – občina prihodnosti sem povabila tudi svetnice in svetnike Občinskega sveta Občine Domžale ter strokovnjake, ki so sodelovali pri pripravi programa. Skupaj smo se odločili za projektno sodelovanje, ki bo temeljilo na sodelovanju za javno dobro. Samo povezani bomo lahko na ravni politike dosegli vzajemno zaupanje in hkrati zaupanje občank in občanov v našo lokalno politiko. V decembru in začetku leta 2023 se bom srečala z vsemi sodelavkami in sodelavci v občinski upravi, se pogovorila o njihovih pričakovanjih in o pričakovanih aktivnostih, da bomo lahko vsi skupaj delovali v vaši službi, za javno dobro vseh občank in občanov. Dostopna občinska uprava je nekaj, kar bom gradila z zgledom, na voljo bom tako za občanke in občane kot za direktorje javnih zavodov in drugih organizacij v občini. V začetku leta se bom srečala z vsemi novo izvoljenimi predsedniki krajevnih skupnosti, direktorji javnih zavodov, ravnatelji osnovnih šol in vrtcev ter pozorno spremljala vse investicije v občini, tako tiste v teku kot tiste, ki imajo že rezervirana sredstva v proračunu, pa se še niso začela. O vseh aktivnostih vas bom redno obveščala, tudi o razlogih za moje odločitve. Na koncu pa še čestitke mojemu predhodniku za dobro zapuščino in za zaupanje, da občino prepušča v varne roke. Drage občanke in dragi občani, vsem želim lepe, prijetne in tople praznične dni v družbi tistih, ki jih imate najraje. Želim, da novo leto pričakamo z optimizmom, dobro voljo in ciljem, da se še bolj povežemo in sodelujemo, saj bomo le tako skupaj priča čudovitemu letu, ki nas čaka. mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale Nekaj dni pred božičem skavti vsako leto na Občino V soboto, 26. novembra 2022, je v Hiši kranjske čebele Domžale prinesejo luč miru iz Betlehema. Tokrat so obisk potekala razglasitev in podelitev priznanj za naziv ponovno združili skupaj s taborniki in luč miru predali Čebelam najprijaznejša občina 2022. županji mag. Renati Kosec. Letošnjo luč spremlja slogan VstaŽupanja je letošnjemu sloganu ni in sveti. Poslanica gre pa takole: Vstani in sveti dodala še: »Naj srce »Kaj ti je, da spiš? Vojna, stiske, bo- zasveti.« Vsem predstavnikom skavlezni, nesreče, osamljenost … Kaj pa tov in tabornikov se je lepo zahvaliti? Se bojiš? Živiš, kakor da se nič ni la za predajo letošnjega sporočila in zgodilo? Seveda, težko nam je, ko vi- luči miru, pa tudi za njihovo pomoč To je postala Mestna občina Ljubljana, Občina Domžale pa se je uvrstila na tretje mesto, takoj za Občino Dobrna. Priznanja za prve tri uvrščene Čebelam najprijaznejše občine 2022 in kipec za Čebelam najprijaznejšo občino 2022 je podelil podpredsednik venskih občin. Sodelovale in prijavile so se občine, ki s svojimi dejavnostmi delujejo na področju ohranjanja čebel in okolja, ozaveščajo javnost o čebelah in čebelarski kulturni dediščini ter sodelujejo s čebelarskimi društvi. Obisk tabornikov in skavtov z lučko miru dimo, kaj vse se dogaja in se nam zdi, da ne moremo nič. Pa vendar je že iskra dovolj, da vname ogenj, in kaplja dovolj, da ga pogasi. Zbudi se! Božič je. Naj ti ne bo vseeno za temo v svetu. Ni ti treba spremeniti vsega, naredi eno dobro delo, pospravi sobo, skuhaj komu kavo, spusti avto predse. Ko boš premaknil sebe, boš obrnil svet. Zaneti iskro, naj v tebi zasije luč. Vstani in sveti.« in pripravljenost, ki jo vedno brezpogojno izkazujejo. »Naj luč miru sveti in naj ogreje naša srca, da zasvetijo in nas razsvetljujejo. Naj nas lučka s svojim sporočilom povezuje in prižiga upanje, da bo v božičnem času in tudi letu, ki sledi vse dobro. Lep čarobni december želim vsem,« je še dodala županja. Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale Končan prvi korak zbiranja hišnih imen V imenu Občine Domžale je priznanje prevzela Mira Bečan, vodja Službe za turizem. Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf, skupaj z Dušanom Strnadom, županom Občine Ivančna Gorica, lanskoletne prejemnice naziva. V imenu Občine Domžale je priznanje prevzela Mira Bečan, vodja Službe za turizem. Na letošnji natečaj Čebelam najprijaznejša občina 2022, ki je potekal v oktobru, se je prijavilo 13 slo- Čebelam prijazne občine so tiste, ki konstruktivno sodelujejo s tamkajšnjimi čebelarskimi društvi, spodbujajo ohranjanje čebelarske kulturne dediščine, razvoj čebelarske dejavnosti, apiturizmov, čebelarskih učnih poti in ostale čebelarske infrastrukture. Občina Domžale Foto: Nina Ilič Občina Domžale se je z letošnjim letom pridružila projektu zbiranja hišnih imen, ki je od leta 2009 pokril že 24 občin širše Gorenjske. Pobudnika sta bila Služba za turizem Občine Domžale in Turistično društvo Radomlje. V prvem koraku so bile v domžalski občini obravnavane krajevne skupnosti Homec Nožice, Preserje, Radomlje in Rova. Ob pregledu zgodovinskih zapisov in poznejšem zbiranju starih hišnih imen z domačini se je izka- zalo, da so hišna imena še ohranjena med starejšim domačim prebivalstvom, med mladimi in priseljenimi pa je poznavanje hišnih imen slabo. Opazna je tudi razlika med naselji, ki ohranjajo podeželski utrip, in naselji, ki so bolj urbanizirana. Namen projekta zato ni samo, da se hišna imena zberejo in obeležijo, temveč tudi ta, da uporaba hišnih imen v vsakdanjem pogovoru oživi oziroma se ponovno obudi. K temu bodo veliko pripomogle tudi lončene table, ki so jih brezplačno prejeli lastniki domačij, ki so za to podali pisno soglasje. Na njih je hišno ime zapisano v pristnem narečnem izgovoru, kar bo prispevalo k ohranitvi lokalnih narečij in govorov v domžalski občini. V zgoraj naštetih štirih krajevnih skupnostih je bilo zabeleženih 265 starih hišnih imen in dodatnih 26 imen domačij, ki ne stojijo več. Za označitev s tablico se je odločilo 143 domačij. Najboljši odziv je bil v krajevni skupnosti Rova, kjer je s tablami označenih 63 odstotkov domačij s starim hišnim imenom. Hišna imena v vseh štirih krajevnih skupnostih so zbrana v tiskani knjižici, ki je brezplačno na voljo na sedežih krajevnih skupnosti, za izposojo pa v domoznanski zbirki Knjižnice Domžale. Imena so umeščena tudi na spletni portal Slovenskih hišnih imen www.hisnaimena. si, kjer se poleg hišnih imen najdejo tudi zgodovinski podatki o hišah. Letošnji projekt je bil med domačini izredno dobro sprejet. Pokazal je, da domačini cenijo svoja stara hišna imena ter so nanje ponosni. Predstavljajo del naše nesnovne kulturne dediščine in prav je, da se ohranijo in zaživijo tudi v prihodnjih rodovih. S to popotnico bo Občina Domžale projekt podprla tudi naslednje leto, ko bomo zbrali hišna imena v krajevnih skupnostih Krtina, Dob in Vir. Zato že na tem mestu lastnike domačij iz vasi teh treh krajevnih skupnosti vabimo, da nam svoje hišno ime javijo na e-naslov klemen.klinar@ragor.si ali telefonsko številko 04 581 34 16. Klemen Klinar, RAGOR in Občina Domžale Foto: Pirc, Rova Slavnostni dvig zastave ob dnevu samostojnosti in enotnosti Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale vabi na slavnostni dvig slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti, ki bo v ponedeljek, 26. 12. 2022, ob 18.30 v Slamnikarskem parku ob stavbi Občine Domžale. Slavnostni govornik bo predsednik pokrajinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Janez Gregorič. letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 5 iz urada županje slamnik@kd- dom zale. si Ogled odprtih gradbišč v občini Domžale Po prevzemu funkcije županje občine Domžale je mag. Renata Kosec v družbi na novo imenovanega podžupana Boruta Ernestla in vodje oddelka za investicije Sonje Spruk obiskala nekatera gradbišča po vsej občini in preverila, kako dela potekajo. Na kratko se je pogovorila z občankami in občani ter delavci na gradbiščih. Obiskali so naselje Škocjan, kjer potekajo dela na kanalizaciji in vodovodu, drugo leto bo tam na novo urejena cesta. Z ogledom so nadaljevali v Športnem parku na Viru, kjer potekajo dela na novem otroškem igrišču in na malem nogometnem igrišču. Na Gajevi ulici v Preserjah pri Radomljah je ravno v času obiska potekalo asfaltiranje. V Športnem parku Ihan so preverili, kako daleč je montaža navijaške tribune in nadstreška. Ustavili so se še na cesti na Podrečju, kjer so dela že končana. Z ogledom so zaključili na Regionalni kolesarski povezavi občine Domžale, ki bo povezala traso vse do Mestne občine Ljubljana. Z gradnjo regionalne kolesarske povezave občina sledi Celotni pro- metni strategiji Ljubljanske urbane regije, ki je zaradi ravninskega reliefa regije in majhnih razdalj med naselji kot pomembno obliko trajnostne mobilnosti opredelila prav kolo. Kolo je alternativna izbira tudi, ker sta zlasti v jutranji in popoldanski konici zaradi zastojev na cestah potovalni hitrosti kolesa in avtomobila precej izenačeni. Z gradnjo regionalne kolesarske povezave občine Domžale bo občina, seveda s spremembo navad občanov, omogočila zmanjšanje porabo fosilnih goriv in nastajanje emisij iz prometa, posledično k čistejšemu zraku, zmanjšanju toplogrednih plinov in hrupa v mestnih naseljih. Gradnja kanalizacije in vodovoda v Škocjanu Nastaja novo otroško igrišče v ŠP Vir. Dela na malem nogometnem igrišču v ŠP Vir Asfaltiranje Gajeve ulice v Preserjah pri Radomljah Zaključek del na cesti na Podrečju Montaža tribun in nov nadstrešek v ŠP Ihan Regionalna kolesarska povezava  Občina Domžale 6 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si VODILA BOM POLITIKO ZA LJUDI IN V JAVNEM INTERESU MAG. RENATA KOSEC, NOVA ŽUPANJA OBČINE DOMŽALE Po šestnajstih letih se je z mesta vodenja sedme največje slovenske občine poslovil dosedanji župan Toni Dragar, ki na letošnjih lokalnih volitvah ni kandidiral. Funkcijo županje je že prevzela mag. Renata Kosec, ki so jo volivke in volivci izmed šesterice kandidatk in kandidatov izvolili že v prvem krogu. vrednote. Če se koalicijski partnerji in tudi drugi poistovetijo s temi vrednotami, bomo projektno sodelovali, saj smo pripravljeni sodelovati, se pri delu podpirati in povezovati. Naj pa ob tem izpostavim, da sem proti kakršnim koli pritiskom, političnemu kadrovanju ali dejanjem, ki napotujejo na delovanje v zasebne interese. Kot smo že napovedali v volilni kampanji, bomo v občini Domžale vzpostavili novo politično zgodbo, ki bo temeljila na zdravih in poštenih temeljih. Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc D odaten razlog za veselje ob njeni zmagi je bil tudi odličen rezultat njene liste, saj so v občinskem svetu dobili 13 mandatov. Mag. Renata Kosec nam je zaupala, da je skupaj z ekipo v volilno kampanjo stopila sproščeno in neobremenjeno, veliko pozornosti pa so namenili srečevanju in spoznavanju z občankami in občani po celotni občini. Prepričana je, da so občanke in občani prepoznali njihovo zavzetost, sproščenost in pristop k pošteni in zdravi volilni kampanji, rezultat in potrditev njihovega dela pa se je zgodil na volitvah. Z novo županjo smo se pogovarjali nekaj dni po prevzemu nove funkcije. Kljub obilici dela, ki ga ima ob nastopu županovanja, njena sproščenost ni izginila, prav tako ne iskren nasmeh in dobra volja. Zagotovo je to dobra popotnica za njeno nadaljnje delo, ki ga v prihodnjih štirih letih ne bo zmanjkalo. Mag. Renata Kosec je že vse življenje Domžalčanka. Po končani kamniški gimnaziji je z izobraževanjem nadaljevala na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer se je že kmalu nakazala tudi njena poklicna pot. Ob študiju je bila vpeta v delovanje Študentskega kluba Domžale, vmes je diplomirala in pozneje pridobila še znanstveni naziv, magistrica obramboslovja. Njen prvi resnejši poklicni korak se je zgodil prav na Občini Domžale, kjer je bila sprva zadolžena za področje zaščite in reševanja, nato pa je opravljala funkcijo višje svetovalke za odnose z javnostmi. Z lokalnimi volitvami v letu 2014 je vstopila na novo področje kot poklicna podžupanja. Posebno pozornost je namenila problematikam, povezanim z ranljivimi skupinami, mladimi in starostniki, ter delu na projektih, ki povezujejo različne generacije občanov in občank. Funkcijo podžupanje je opravljala do aprila letos. Ves čas je bila tudi članica štaba Civilne zaščite Občine Domžale, zadolžena za odnose z javnostmi. Je oseba, ki uživa v vsakem danem trenutku, tako na zasebnem kot na poslovnem področju. Rada je med ljudmi. Zelo pogosto jo lahko srečate na raznoraznih dogodkih tako kulturnih, športnih, izobraževalnih in družabnih, v prostem času pa v tekaški opremi, na kolesu in v planinah. Med vsemi temi radostmi pa jo še najbolj napolnjuje njena družina. Za enajstletno hči Zaro pravi, da je njen pravi dragulj, njen mož Gregor pa največji kritik, a še večja podpora in tudi opora. Kako komentirate rezultate lokalnih volitev? Je bila zmaga v prvem krogu za vas presenečenje ali ste jo pričakovali? Ker nas je bilo šest županskih kandidatov, sem upravičeno pričakova- V času covida-19, ko smo se ljudje poglabljali vase, je prišel trenutek, ko sem želela izstopiti iz politike, saj se nisem strinjala s tem, kako so se vodile določene stvari. Vzela sem si čas in malo razmislila in nato odločila, da vseeno poskusim na lokalnih volitvah čez dve leti, vendar na samostojni poti. la drugi krog. V času volilne kampanje sem bila z mojo ekipo prisotna v vseh krajevnih skupnosti. Odziv občank in občanov pa mi je dal vedeti, da obstaja verjetnost, da se uvrstim v drugi krog. Da bi pa zmagala že v prvem krogu, pa je bilo preveč optimistično pričakovati pri tolikem številu kandidatov. Rezultat je bil prijetno presenečenje. Izjemen uspeh je na volitvah uspel tudi vaši listi, saj ste v občinskem svetu prejeli kar 13 mandatov. Kako komentirate rezultat vaše liste? Tudi ta uspeh je bil eno zelo prijetno presenečenje. Prepričana sem, da je to rezultat enoletnega dela, predvsem pa to, da smo sestavili listo enaintridesetih strokovnih, iskrenih in delovnih posameznikov in posameznic. Zadnje pol leta smo bili vsi zelo aktivni, vsak je bil z vsem seznanjen, prav tako smo si razdelili naloge. Mislim, da so volivci prepoznali v naši listi kompetentne posameznike in posameznice, ki jim je vredno zaupati in da bodo znali dobro zastopati občane v občinskem svetu. V občinskem svetu imate nekaj manj kot polovico svetnikov z vaše liste, kar pomeni, da boste morali za večino glasov v občinskem svetu skleniti še kakšno sodelovanje z drugimi listami ali strankami. Že potekajo pogovori in ali se že kažejo kakšni obrisi bodoče koalicije? Kakšna vaša pričakovanja mora izpolnjevati morebitni koalicijski partner? Pogovore smo opravili z vsemi strankami in listami, zastopanimi v občinskem svetu, razen z eno, kar sem v izjavi po volitvah že tudi povedala. Obrisi bodoče koalicije so že znani. Pogoj naše liste je, da sledi našim načelom in vrednotam, ki so iskrenost, transparentnost in integriteta na vsakem koraku, strokovnost, poštenost in pa delovanje v javnem interesu. To so ključne Skoraj osem let ste bili podžupanja pri nekdanjem županu Toniju Dragarju ter tudi članica njegove liste. Pred časom ste se odločili, da boste na letošnjih volitvah kandidirali za županjo, in sicer s svojo listo. Od kje odločitev, da greste samostojno pot? V času covida-19, ko smo se ljudje poglabljali vase, je prišel trenutek, ko sem želela izstopiti iz politike, saj se nisem strinjala s tem, kako so se vodile določene stvari. Vzela sem si čas in malo razmislila in nato odločila, da vseeno poskusim na lokalnih volitvah čez dve leti, vendar na samostojni poti. Lansko poletje sem o tem seznanila tudi nekdanjega župana, ki je bil z mojo namero pravočasno obveščen. In začela sem z ustanavljanjem stranke. Že velik uspeh je bil, da smo v drugem valu covida-19 uspeli registrirati parlamentarno stranko. Nato pa so se začele priprave na volitve. Moj cilj je bil, da ustanovimo novo, neodvisno politično stranko, ki izhaja iz lokalnega okolja, je povsem neobremenjena in da bo delovala v javno korist. Zaradi vaše odločitve, da se na volitve podajate s svojo listo, je aprila letos prišlo tudi do vaše razrešitve z mesta podžupanje. Kako ste takrat v sebi doživljali to razrešitev in ali so se vam pojavili dvomi, če je bila vaša odločitev prava, da greste na volitve samostojno? Da me je župan razrešil letošnjega aprila, je bila to njegova odločitev. Čeprav se s z njo nisem strinjala, sem sprejela njegovo odločitev. Ker sem imela sporazum o zamrznitvi delovnega mesta, sem se vrnila na delovno mesto v občinsko upravo. Definitivno je bila moja odločitev, da grem na volitve samostojno, prava, ne glede na to, da sem bila pozneje razrešena s mesta podžupanje. Še enkrat bi se enako odločila in postopala. V volilni kampanji ste pogosto omenjali ekipo, ki je stala za vami in bila tudi na vaši listi. Kdo so ti posamezniki, ki so skupaj z vami poskrbeli za presenečenje na letošnjih lokalnih volitvah? Težko bom izpostavila kogarkoli, ker je bil vsak posameznik zelo pomemben v volilni kampanji. V kampanji so sodelovali vsi kandidati z liste ter še zunanji podporniki. Vsak je pomagal s področja, kjer ima največ izkušenj. Tako dober rezultat pa je lepo darilo celotni ekipi. Kako komentirate delo vašega predhodnika? Toni Dragar, ki je bil štiri mandate župan sedme največje občine v Sloveniji, se je zdaj poslovil. Menim, da se je občina v času njegovega županovanja lepo razvijala in da se je veliko dobrega naredilo. Je pa res, da je bil župan v zadnjih letih mogoče premalo aktiven na državni ravni ali širše. Predvsem s tega stališča bi se dalo mogoče izpeljati kakšne večje projekte. Seveda so še možnosti za izboljšave. Predvsem, kar se tiče redne komunikacije z vsemi krajevnimi skupnostmi, javnimi zavodi, javnimi podjetji in občani. Sama se bom enkrat na mesec srečevala z občani in jih seznanila z njihovimi težavami, predlogi in idejami. Prav tako je treba izboljšati komunikacijo z državo, drugimi občinami, državami oziroma mednarodno ravnjo. Ker smo občina z veliko priložnostmi, bomo to tudi izkoristili. Bili ste del ekipe vašega predhodnika, ob kandidaturi za županjo ste navedli, da je eden izmed razlogov, da ste se odločili za kandidaturo, da Občina Domžale potrebuje novo politiko. Kakšno politiko nameravate voditi? Politiko, ki bo delala za ljudi in v javnem interesu. Že z vzpostavitvijo učinkovite, dvosmerne komunikacije z občani, krajevnimi skupnostmi, javnimi zavodi, javnimi podjetji in drugimi želim preprečiti šume, do katerih je prihajalo v zadnjih letih. Pogosto se je dogajalo, da mali problemi niso bili rešeni, bi pa lahko bili, če bi se obe strani pogovorili in poskušali najti ustrezno rešitev. Kar se tiče nove politike, je pa mišljeno to, da sledimo vsem našim načelom in vrednotam, ki sem jih omenila. Ker ste bili že podžupanja, lokalno politiko in delo občinske uprave poznate zelo dobro, kar je za vas prednost. Ali nameravate narediti kakšno prevetritev v občinski upravi? V decembru začenjam razgovor z vsemi sodelavci v občinski upravi. Želim se pogovoriti z njimi in izvedeti, kakšna je njihova vizija. Na podlagi teh razgovorov bo zagotovo prišlo do nekaterih sprememb. Predvsem v smeri, da se bomo bolj odprli kot občinska uprava do vseh javnosti. Da bomo ustrezno komunicirali z občani in vsemi ostalimi. Po drugi strani pa želim dvigniti vzdušje v občinski upravi, zato bomo posvečali posebno pozornost dodatnemu izobraževanju in usposabljanju, povezovanju in boljšemu sodelovanju med oddelki, ipd. To, kar si sodelavci tudi želijo. letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si Prednost našega programa je ta, da želimo v politiko vključiti tudi mlade. Vendar ne tako, da bodo razmišljali kot mi, ampak da prepoznajo, da je politika lahko dobro orodje, če deluje v javnem interesu. Imenovala bom tudi mladega župana in mlado županjo. Z ekipo in člani Liste Renate Kosec – liste povezovanja in sodelovanja ste pripravili uresničljive kreativne rešitve in jih združili v program Domžale – občina prihodnosti. Za kakšne kreativne rešitve gre in zakaj verjamete, da je program za Domžale – občina prihodnosti pravi? Pred enim letom, ko smo začeli pripravljati naš program, smo se razdelili v skupine. V vsaki skupini so bili predstavniki naše stranke in pa tudi občani ter strokovnjaki s posameznega področja. Program oziroma gre dejansko za strategijo, ki se je pripravljala eno leto, prihaja od ljudi in okolja, v katerem bivamo. Zato pravim, da je pravi. Nekatere rešitve v programu so kreativne, zaradi česar bomo za njihovo uresničitev potrebovali daljše obdobje. Nekatere določene projekte pa bomo že lahko implementirali v proračunih za leti 2023 in 2024. Nekatere rešitve, ki ne bodo zahtevale večjih finančnih sredstev, pa bomo lahko realizirali v krajšem časovnem obdobju. Prednost našega programa je ta, da želimo v politiko vključiti tudi mlade. Vendar ne tako, da bodo razmišljali kot mi, ampak da prepoznajo, da je politika lahko dobro orodje, če deluje v javnem interesu. Imenovala bom tudi mladega župana in mlado županjo, ki bosta imela mandat dveh let. Spremljala bosta delo urada, občinskega sveta in spoznavala, kako poteka delovanje lokalne skupnosti. Vse to pa bosta nato prenašala do svoje skupine mladih. Katere projekte bi izpostavili kot najpomembnejše za prihajajoči mandat? Projekte lahko razdelim v več sklopov. Nekateri občinski projekti, ki so že izpeljani do določene mere, pa so trenutno ustavljeni – gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Domžale, rekonstrukcija OŠ Roje, gradnja skate parka. To so projekti, s katerimi bomo takoj nadaljevali. Potem so tu občinski oziroma novi projekti, ki še niso umeščeni v občinske proračune in bomo z aktivnostmi začeli v novem mandatu – prenova kopališča ter ostalih površin v Športnem parku Domžale (površine, namenje- ne odbojki, atletom, ipd.), gradnja Doma za mlade, Dnevnega centra za starejše, vzpostavitev Centra trajne mobilnosti, ureditev mirujočega prometa v mestu in širše, gradnja gasilskih domov, gradnja Centra vrtiljak za ranljive skupine, širitev kulturnega doma, gradnja večnamenske dvorane, širitev osnovnih šol glede na prioritete, rekonstrukcija vrtca Urša, novi gospodarskopodjet­niški projekti, vzpostavitev Tehnološko-podjetniškega parka, ipd. Tretji sklop predstavljajo državni projekti – gradnja novega doma upokojencev, gradnja priključka Študa, trzinske obvoznice Želodnik– Vodice, ipd. Tu so tudi državni projekti. Se pravi, da moramo biti zelo aktivni na državni ravni, saj bo treba določene projekte realizirati. Tu mislim na morebitno gradnjo novega doma za starejše, avtocestni priključek Študa, povezovalna cesta Vodice–Želodnik ... Ob tem naj poudarim, da se ne bomo skoncentrirali samo na center Domžal, ampak bomo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in občani razvijali tudi vse krajevne skupnosti. Ena izmed perečih problematik, s katero se soočajo Domžale, je mirujoči promet. Kako se boste lotili reševanja te problematike? Res gre za problematiko, ki zahteva čim prejšnjo rešitev. Zavedati se moramo, da je brezplačno parkiranje na nek način prestiž. Če gremo v druga mesta, je parkiranje povsod plačljivo. Seveda se s tem marsikdo ne bo strinjal, vendar bomo podobno uredili tudi v Domžalah. V mestu moramo vzpostaviti red, da bomo brezplačno parkirali vsepovsod, ne bo šlo. Če želimo urediti prijeten center mesta, to pomeni čim manj avtomobilov in da so ti parkirani na zato namenjenih parkiriščih. Seveda pa moramo ugotoviti, koliko parkirišč potrebujejo občani ter jim zagotoviti možnost parkiranja. Za vse, ki bodo v mesto prišli po opravkih, pa bomo poskušali vpeljati koncept, da bo recimo ena ura parkiranja brezplačna, kar bo več, bo pa plačljivo. Podobno kot imajo to urejeno marsikje drugje. Bodo kakšni premiki na področju ureditve centra mesta Domžale? Leta 2018 je Občina Domžale odkupila parkirišče pri Tuš centru v Domžalah. Gre za strateško zemljišče. V enem delu se bosta zgradila prizidek k zdravstvenemu domu in garažna hiša, ostali večji del pa bomo z ureditvijo mirujočega prometa zaenkrat namenili parkiranju proti plačilu. Vzporedno bomo začeli izvajati aktivnosti, kaj si mi kot občani želimo na tem prostoru. Da bi recimo tam nastal trg oziroma park z različnimi vsebinami, kamor bi radi zahajali. V ta namen bomo izvedli javni natečaj in delavnice, kamor bodo občani vabljeni, da bodo lahko podali svoje predloge in ideje. Skratka, želimo narediti širšo razpravo, kako urediti naše mestno središče. Kot podžupanja ste veliko pozornosti namenili ranljivim skupinam. Kakšni so vaši načrti na tem področju? Omenila sem že rekonstrukcijo OŠ Roje, ki je nujno potrebna. Prav tako sem omenila gradnjo centra na Ljubljanski cesti 34, ki ga bomo poimenovali Center Vrtiljak in bo namenjen ranljivim skupinam, njihovim programom in vsebinam. Prostori bodo namenjeni tudi delovanju Rdečega križa, Karitas, brezdomnim osebam kot tudi javni kuhinji. JANUAR Zavzemali se bomo za počitniško varstvo otrok s posebnimi potrebami ter čim večje vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v naše vsakdanje življenje. Da jih ne bomo zapirali in zapostavljali, temveč jih bomo vključevali v življenje na vsakem koraku. Še naprej bomo sofinancirali tudi programe za ranljive skupine. So Domžale prostor zadovoljnih ljudi? Menim, da občina Domžale je prostor zadovoljnih ljudi. Urejene imamo vrtce, šole, zdravstveni dom, prav tako imamo tudi dobro športno in drugo infrastrukturo. Obenem smo programsko bogata občina, saj se na področju kulture, športa in drugih področij izvajajo številne aktivnosti, dogodki in prireditve. Posamezniki imajo veliko možnosti, kam se lahko vključijo, najdejo družbo, širijo svoje znanje … Po drugi strani pa je zelo dobro poskrbljeno za kvalitetno preživljanje prostega časa v naravi. Miks vsega tega je prostor zadovoljnih ljudi, kjer radi živimo. Seveda, smo še vedno zelo zahtevni in radi še kaj pokritiziramo, kar je prav, če je kritika na mestu. Prav tako se zavedam, da so še priložnosti in možnosti, zato bomo strmeli k temu, da bo tudi v prihodnosti občina Domžale prostor zadovoljnih ljudi. Ob nastopu vašega mandata je bil eden izmed prvih ukrepov, da se postavi praznično razsvetljavo in okrasitev, ki je bila prvotno s strani prejšnjega župana odpovedana zaradi varčevanja z energijo. Pripravlja pa se kar nekaj tradicionalnih prazničnih prireditev. Kaj vse lahko letos pričakujemo občani v čarobnem decembru? Po volitvah sem zaprosila koncesionarja, da okrasi našo občino. Praznična okrasitev mora biti. Ne poznam mesta in vasi, da ne bi bila okrašena oziroma gorela vsaj ena lučka. Ker je bilo vse skupaj že zelo pozno, bo okrasitev v manjšem obsegu, vendar ne zaradi varčevanja, temveč zaradi same izvedbe okraševanja. Naj povem, da nismo okrasili samo centra Domžale, temveč tudi središča po krajevnih skupnostih. V bodoče bomo glede okrasitve uvedli spremembe, in sicer bomo malo spremenili podobo. Če ne drugo leto, pa čez dve leti. Veseli me, da bomo po dveh letih lahko končno izvedli veliko naših tradicionalnih prireditev. V Slamnikarski park se vrača Čarobno mesto, kjer se bo zvrstila široka paleta glasbenih nastopov in dogodkov za otroke, na voljo bo pa seveda pestra praznična sejemska ponudba. Občanke in občane vabim tudi na naša tradicionalna koncerta Godbe Domžale in Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, najmlajše pa na otroško silvestrovanje. Poleg tega naša društva po krajih organizirajo različne dogodke in prireditve. Zagotovo bomo prihodnje leto čarobni december še nadgradili. Kaj bi za konec sporočili bralkam in bralcem Slamnika? Smo v najlepšem mesecu iztekajočega leta. Vsem želim, da se ustavimo, umirimo in uživamo v krogu najdražjih v vsakem trenutku in da optimistično stopimo v novo leto. Verjamem, da se bomo imeli lepo, sproščeno in da bomo skupaj naredili nove, kreativne korake za razvoj naše občine Domžale, povezani in v sodelovanju. Čaka nas torej čudovito leto 2023. ❒ 2022 MESEČNI KINO SPORED IZGUBLJENI KRALJ od 1. januarja komična drama / The Lost King / režija: Stephen Frears / scenarij: Stephen Frears, Jeff Pope / igrajo: Sally Hawkins, Steve Coogan, Harry Lloyd, James Fleet, Phoebe Pryce, Lee Ingleby, Jessica Hardwick, Robert Jack, John-Paul Hurley / 2022, Velika Britanija / distribucija: Fivia / 108’ Philippa je pisateljica srednjih let, ki se spopada z zdravstvenimi težavami in nedavno ločitvijo. Ko odkrije skupino amaterskih zgodovinarjev, ki želijo povrniti ugled Rihardu III., njeno življenje dobi nov smisel. Z veliko vnemo in vztrajnostjo, ki že meji na nezdravo obsedenost, se loti brskanja po zgodovinskih virih in ugotovi, da se kraljevi posmrtni ostanki – morda! – skrivajo pod parkiriščem v Leicestru. DEDEK GRE NA JUG od 13. januarja komedija / režija: Vinci Vogue Anžlovar / scenarij: Vinci Vogue Anžlovar / igrajo: Boris Cavazza, Vlado Novak, Zala Djurić, Jonas Žnidaršič, Goran Navojac, Maruša Majer / distribucija: Cinemania / 103’ Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Glasbenika se poznata že vrsto let, saj sta skupaj igrala v jazz orkestru. Vlado se odloči odpeljati Borisa v Makedonijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Esma, ki je bila priča umoru in je sedaj na begu. Življenje gre od tu naprej po svoji poti. ODŠTEVANJE od 17. januarja drama / Tafrigh / režija: Mani Haghighi / scenarij: Amir Reza Koohestani, Mani Haghighi / igrajo: Taraneh Alidoosti, Navid Mohammadzadeh, Ali Bagheri, Esmail PoorReza, Farham Azizi, Vahid Aghapour, Soheyla Razavi, Saeed Changizian / 2022, Iran, Francija / distribicija: Fivia / 107’ Farzaneh je mlada inštruktorica vožnje. Poročena je z Džalalom, s katerim pričakujeta otroka. Njun zakon ni idealen, še posebej, ker se Farzaneh spopada s kronično depresijo. Nekega dne med vožnjo po Teheranu po naključju opazi svojega moža vstopiti v hišo neznane ženske. Dejanje v njej vzbudi sum, saj Džalal trdi, da tistega dne sploh ni bil v mestu. Farzaneh se odloči zadevo raziskati s pomočjo svojega svaka. DUŠE OTOKA od 27. januarja komična drama / The Banshees of Inisherin / režija: Martin McDonagh / scenarij: Martin McDonagh / igrajo: Colin Farrell, Brendan Gleeson, Kerry Condon, Barry Keoghan, Pat Shortt, Gary Lydon, David Pearse, Sheila Flitton / 2022, Irska, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Blitz / 109’ Na Irskem leta 1923 divja državljanska vojna, a le streljaj od burnih dogodkov, na majhnem, konzervativno urejenem otočku življenje teče kot običajno. Pádraic skupaj s sestro živi v skromni koči in vsako popoldne se skupaj s prijateljem, starejšim glasbenikom Colmom, odpravi v lokalni pub. A slednji nekega dne zavrne skupni odhod v gostilno in brez obrazložitve konča njuno prijateljstvo. Osupli Pádraic poskuša s pomočjo svoje sestre Siobhan in težavnega otočana Dominica na vsak način popraviti razpadlo prijateljstvo, vendar njegova prizadevanja vedno znova naletijo na gluha ušesa. Ko Colm nekdanjega prijatelja sooči z ultimatom, se napetost še poveča, njuna dejanja pa imajo daljnosežne posledice za vso vaško skupnost. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, 1230 Domžale blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si online.kinodomzale.si spletni kino z najboljšimi filmi iz udobja domačega kavča 8 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii tema meseca LETO, KO SE JE PISALA ZGODOVINA … Za nami je izjemno leto. Leto, ki je prineslo velike spremembe, ne samo v vodenje naše občine, ampak tudi v naša življenja. Leto, ko smo se spet začeli privajati na nekoliko bolj normalen način življenja, kot smo ga bili vajeni pred letom 2020, in leto, ki je zaznamovalo našo občino. Tako in drugače. filma prinaša pravo gorniško olimpijado. Projekcije, ki so bile v ljubljanskem Cankarjevem domu, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v brali smo nekaj najbolj Radovljici in Mestnem kinu Metropol ključnih prelomnic leto- v Celju, ljubitelje alpinizma, plezašnjega leta. Verjamemo, da nja, gorske narave, kulture in avanjih je bilo še več, ki bi si za- ture niso pustile na cedilu. služile mesto tudi ob zaključku letoKulturni praznik, 8. februar, pa šnjega leta, smo pa o njih pisali med vsako leto lepo zaokroži tudi vedno letom. Tokrat pa jagodni izbor izte- znova izvirna slavnostna prireditev kajočega se leta … ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos je izvirnost dosegla svoj vrJanuar hunec, saj je bila predstavljena nova Začetek leta se je začel vse prej kot glasba slovenskega skladatelja Anobetavno. Poleg tega, da še zda- dreja Goričarja za nemo filmsko klaleč nismo vedeli, kaj nam prinašajo siko Erotikon, kjer je osrednjo žennaslednji meseci na področju zdra- sko vlogo odigrala naša filmska diva vstva, domžalsko zdravstvo je že Ida Kravanja, bolj znana kot Ita Rina. krepko klecalo pod težkim breme- Slavnostna govornica ob slovenskem nom, ki mu je bilo naloženo, smo kulturnem prazniku v občini Domžadočakali še energetsko krizo. Ta se je le je bila pisateljica Nina Mav Hrovat, še posebej dotaknila dela naših ob- ki je med drugim poudarila, da je kulčanov in občank, prebivalcev dveh tura del nas. »Najdemo jo v umetnosti, večjih naselij (Miklošičeve ulice in naj bo to glasbena, gledališka, filmska, Ulice Matija Tomca), ko so praktično literarna … visoka ali malo manj visoka. čez noč doživeli hladen tuš. Izvedeli Pod kulturo umeščamo tudi tehniko, so namreč, da naj bi se stroški ogre- znanost, šport … tudi kulinariko. vanja za njih povišali za kar 350 od- Kultura je v najširšem smislu skupek stotkov. Res se je novo leto začelo s dosežkov in vrednost nekega naroda. konkretnim napovedovanjem zviše- V ožjem smislu pa se skriva in odraža vanja vseh stroškov, od energije do tudi v majhnih rečeh in dejanjih. Ne prehrane in je to marsikoga spravilo govorimo o kulturi le takrat, ko glev obup, a dejstvo je, da bi se določe- damo presežke na odru ali ne ‘šoke’ dalo pravočasno prepreči- televiziji, ampak tudi tati. O različnih rešitvah so razmišlja- krat, ko pobiramo li ljudje, tudi o odklapljanju iz sku- smeti v pnega ogrevanja (kar se je izkazalo gozdu za praktično nemogoče), a na koncu in se ta juha na srečo ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Cene so se res povišale, a niso šle v nebo in so bile daleč od prvotno napovedanih 350 odstotkov. Je pa začetek leta obogatila tudi kultura, ne samo, da smo se spraševali o kulturi in turizmu, ampak smo spregovorili tudi o izidu monografije o župniku Francu Berniku in njegovih Domžalah. Kulturni dom Franca Bernika je namreč sklenil najobsežnejši in najzahtevnejši založniški projekt doslej. Uredniški odbor, ki ga je vodila njegova takratna direktorica Cveta Zalokar, je v prvih treh knjigah ponatisa in natisa štirih Bernikovih zgodovinskih del poskrbel za spremne besede s pojasnili o njihovih vsebinskih značilnostih in pomenu. V četrti knjigi pa so si zadali zahtevno raziskovalno nalogo, da s pritegnitvijo številnih avtorjev celovito osvetlijo Bernikovo življenje in delovanje, ki je bilo od njegovega prihoda v Domžale leta 1903 do smrti leta 1948 neločljivo z njimi povezano na pastoralnem, družbenopolitičnem, gospodarsko-socialnem in prosvetno-kulturnem področju. Mateja A. Kegel Foto: arhiv Slamnika (različni avtorji) Z Februar Tudi v Domžalah je februar mesec kulture, a tudi gorniškega filma. Letos smo dočakali že 16. festival gorniškega filma, ki je iz lokalnega festivala hitro prerasel svoje okvire in postal vseslovenski, mednarodni. Festival gorniškega filma je danes tudi član Mednarodne zveze gorniškega filma, njegovo poslanstvo pa je vsako leto predstaviti bogat filmski program iz gorskega sveta in dodati vse tiste sestavine uspešnega festivala, ki smo jih našteli. In letos so ustvarjalci festivala dobro ocenili že pred začetkom, da 16. festival gorniškega lepo ravnamo z ranljivimi, šibkejšimi ali z naravo, živalmi. Ko slišimo ali vidimo vandalizem, agresijo, pljuvanje in blatenje, destruktivno vedenje … kaj rečemo? Da je potreben kanček kulture. Samo kanček kulture.« Marec V marcu smo obeležili številne takšne in drugačne praznike. Tako smo se osmega marca spomnili na Dan (delovnih) žena, mednarodni praznik, ko praznujemo enakopravnost in dosežek žensk po vsem svetu. Sledil je 10. marec, ko obeležujemo Dan mučenikov, ko se spomnimo moških v spomin na dogodek iz predprejšnjega tisočletja. Prijetnejši spomini so na gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo, ali slovensko valentinovo, kot radi rečemo. Gre za dan, ko po starem koledarju predstavlja praznovanje prvega pomladnega dne in predvsem dan, ko so tudi v našem mestu po vodi zaplavali ‘gregorčki’. Ne smemo pa pozabiti niti na materinski dan, ki smo se mu posvetili 25. marca, dan, ko se spomnimo vseh mam, mamic, babic … V resnici pa je bil letošnji marec ena velika priprava na zelo pomemben jubilej, ki smo ga obeležili v aprilu. K proslavljanju in pripravi številnih dogodkov so se vključila številna društva, organizacije ter občani in občanke. April Letos je bil najbolj muhast mesec v letu za Domžale še posebej pomemben, saj smo praznovali pomembno obletnico – 70-letnico ustanovitve Mestne občine Domžale, ki se je zgodila v letu 1952. Kot je zapisal Miroslav Stiplovšek, je bila ustanovitev Mestne občine Domžale leta 1952 velika prelomnica v upravnem razvoju domžalske občine. »Tedaj so se z vključitvijo območij treh sosednjih predvojnih občin oziroma povojnih Krajevnih ljudskih odborov prvič udejanjila dolgotrajna prizadevanja, da postanejo Domžale zanje tudi upravno središče. Dotlej je bil trg Domžale z njimi povezan le kot sedež nekaterih medobčinskih ustanov ter kot gospodarsko-socialno in prosvetno-kulturno središče. Hkrati so bila uresničena tudi prizadevanja, ki so se začela ob povišanju Domžal za trg, za pridobitev mestnega statusa. Območje celotne Mestne občine Domžale je leta 1994 postalo teritorialno jedro zdajšnje Občine Domžale. Simbolno pa ju povezuje tudi občinski praznik 19. april, ko je bila ustanovitev Mestne občine Domžale uradno razglašena.« Ne smemo pa pozabiti niti na slavnostno prireditev ob prazniku občine, kjer smo podelili tudi priznanja, med katerimi je najvišje – Zlata plaketa Občine Domžale pripadla Simfoničnem orkestru Domžale - Kamnik ob 50-letnici uspešnega delovanja. Aprila smo spoznavali ne le svojo zgodovino, ampak predvsem se ponovno družili, se spoznavali in praznovali skupaj, pod skupnim imenovalcem – praznikom občine Domžale. Maj Mesec ljubezni, mesec pomladi, mesec … in ohranjanja fizičnega in psihičnega zdravja – z glasbo. Širši javnosti smo namreč predstavili MUSInC, v katerega je bila vključena Osnovna šola Roje, ki je skupaj s timom učiteljev in zunanjih sodelavcem v naše mesto našim čudovitim otrokom s posebnimi potrebami pripeljala nov mednarodni projekt. Skozi MUSInC so se učenci Osnovne šole Roje srečevali z znanimi slovenskimi glasbeniki, ki so v sodelovanju z učitelji pripravili njim prilagojene delavnice in jih popeljali ne samo v svet glasbe, ampak tudi zakulisja. Projekt so zaokrožili v decembru, ko so se učenci in znani glasbeniki skupaj združili na odru in pokazali, kako čudovit je lahko zaključek medsebojnega povezovanja. Še eno čudovito povezovanje in medgeneracijsko predajanje družinskega posla pa prihaja iz navdihujoče zgodbe Ivanke Brodar, ene najbolj prepoznanih občank, ki je letos obeležila visok jubilej, dopolnila je namreč 90 let. O Ivanki, mojstrici krofov, flancatov in potic in prejemnici številnih nagrad, smo pisali v majski številki. Junij Prvi poletni mesec je bil posvečen športnikom. Na 1. junija je namreč na stadionu v Športnem parku Domžale potekala prireditev Športnik leta, kjer je priznanja prejelo več kot 70 najboljših športnikov in športnic ter športnih delavcev. Naj Športnika leta 2021 sta postala teniška igralka Pia Lovrič in lokostrelec Žiga Ravnikar. Omeniti pa moramo tudi prejemnika priznanja za življenjsko delo, ki je postal Anton Grilj. Smo pa tudi letošnji Pohod ob reki, ki povezuje, ki je nastal prav v naši občini in že nekaj let povezuje Domžale in Kamnik, dočakali sončno vreme, ki ga je za sprehod iz enega v drug kraj izkoristilo kar 3200 dobrovoljnih pohodnikov. Junij je bil res športno obarvan. letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 9 tema meseca Pisala se je zgodovina tudi na najvišjih funkcijah v naši državi. Prvič smo namreč dobili žensko predsednico in to Domžalčanko. Radomljanka Nataša Pirc Musar je v drugem krogu predsedniških volitev osvojila 53,86 odstotka glasov in decembra od dosedanjega predsednika Boruta Pahorja prevzela častno funkcijo in položaj prve predsednice Republike Slovenije. Julij Težko bi spregledali kulturno obarvano poletje v naši občini, saj ga konkretno obogati dogajanje poletnega festivala Studenec. Tudi letos je bilo v barvah čudovitih pripovedi, ki smo jih nekoč kot mladostniki brali v knjigah, danes pa jih, s čisto drugačnimi očmi in veliko večjim navdušenjem spremljamo na odrih. Letošnji, že 22. kulturni poletni festival Studenec, je postregel z uprizoritvijo Desetega brata. Da gre za naše okolje posebno uprizoritev, nam je dajal vedeti tudi vpogled v gledališki list, kjer smo lahko zaznali številne imenitne posameznike iz naše in okoliških obskrbnih varnih igriščih, ampak mo- dnjega ni bilo znano, kako se bodo čin, ki tudi tokrat niso razočarali. Žal pa je mesec julij prinesel tudi rajo biti zelo pozorni, ko so udele- stvari razpletle, pa je večina kandidatov, vsaj navzven, uspela ohraniti slovo od našega častnega občana Ob- ženci v prometu. mirno kri in vztrajala v konstruktivni čine Domžale, gospoda Jožeta Pogačkampanji, kar je bila prava osvežitev nika. »Poslovil se je člo­vek, zapisan September z veliko začetnico, prijatelj, s katerim V prvem jesenskem mesecu pa smo za Domžale. Županja je ob izvolitvi smo desetletja tkali trdne vezi, ki so se zarajali. In to množično! Vse skupaj strnila tudi prve vtise in je med druv 106. letu njegove starosti pretrgale. nas je združil naš čudoviti hrošček gim povedala: »Bili smo ogromno na A samo na videz. Tudi v prihodnje Simon, ki nas je povabil na svoj tra- terenu, še posebej v zadnjem mesecu, ostajajo med nami, ob spominih na dicionalni festival, kjer smo mladi in ko smo dali v volilno kampanjo vse, njegovo delo in uspehe – krepkejše malo manj mladi uživali v zanimivem kar smo lahko in več enostavno ne bi in polne hvaležnosti za vse, kar nam festivalskem dogajanju. V Češmino- mogli dati. Srečevali in spoznavali smo je dal, kar bo za vedno zapisano vem parku se je zbrala prava množica se z občankami in občani, ki so začutili, v novejši zgodovini naše občine. otrok in staršev, ki so uživali ne samo da smo iskreni in da v to, kar govorimo, Zapisano z vsemi uspehi, ki smo jih v plesu s hroščkom Simonom in nje- tudi verjamemo.« November pa je prinesel še nekaj dosegli skupaj tudi ali predvsem ob govimi prijatelji maskotami, ampak njegovi modrosti, sočutju, pogumu, tudi v glasbenih poslasticah, ki so se novega našemu mestu – Domžalske skromnosti, preprostosti, naklonjeno- zaključile z nastopom skupine Čuki. dneve popustov in ugodnosti. Obrsti, prijaznosti, pomoči, prijateljstvu, Med bolj obiskanimi atrakcijami tega tno-podjetniška zbornica Domžale preudarnosti, izkušenosti, domačno- dne so bile zagotovo stojnice z več je združila moči z Občino Domžale sti. In še bi lahko našteval, saj so vse to kot 50 mobilnimi eksperimenti, ki so in ustvarila projekt kot podporo lobile pozitivne vrednote, o katerih smo jih otroci in odrasli z veseljem preiz- kalnim obrtnikom in podjetnikom, govorili tudi na seji, ko se je Občinski kušali. Pa tudi sicer se je na festivalu ki so bili tako deležni večje brezsvet Občine Domžale v letu 2003 odlo- dogajalo marsikaj, med drugim je bil plačne promocije. Domžalčanke in čil, da gospodu Jožetu Pogačniku po- tudi voden ogled Pravljičnega Šum- Domžalčani pa smo lahko izkoristideli naziv častni občan Občine Dom- berka, ki ga sicer lahko obiščete sko- li številne popuste in ugodnosti pri žale,« je ob žalostnem dogodku zapi- zi vse leto. Še enkrat več se je poka- različnih domačih ponudnikih. Ste zalo, kako pomembno je, da otrokom se pridružili akciji? sal župan Toni Dragar. odpiramo vrata v svet različnih pokliDecember Avgust cev, poskusov in možnosti. Ob koncu leta pa smo se ponovno Smo se pa že v avgustu začeli spopadružili tudi v prazničnem vzdušdati s prihajajočo prostorsko stisko v Oktober domžalskih osnovnih šolah, ki smo Letošnji oktober je bil še posebej ju ob novoletnem sprejemu občijim letos namenili kar veliko prosto- slovesno obarvan v Študi, saj je vi- ne Domžale. Naša častna občanka ra v našem osrednjem lokalnem me- sok jubilej, 90-letnico delovanja Vera Vojska, ki je bila letos slavnodiju. Nabiranje novih znanj in izku- praznovalo PGD Študa, kjer so ob šenj, ki bodo otroke popeljala skozi tem slavnostno odprli tudi nov dom življenje, niso samo njihova pravi- krajanov v Študi. Velike parade ob ca, ampak tudi dolžnost. Šola je ob- 90-letnici prostovoljnega gasilskega vezna. Vsi tisti, ki so dolžni zagota- društva, prevzema novega vozila ter vljati šolanje za vse otroke, pa imajo odprtja novega gasilskega doma se na drugi strani obveznost zagotovi- je udeležilo čez šestdeset gasilk in ti ustrezne pogoje, da vsi otroci šolo gasilcev, študljanska gasilska mlapravzaprav lahko obiskujejo. A vča- dina, praporščaki in vozni park razsih odgovorne prehiti čas … Prav to ličnih gasilskih društev. Smo pa to jesen praznovali še en se žal dogaja v naši občini, kjer se šole vse bolj soočajo s prostorsko sti- visoki jubilej, in sicer 50 let, odkar sko, smo zapisali v prispevku, kjer je Osnovna šola Rodica odprla svosmo opozarjali najprej na prostor- ja vrata učencem iz Jarš ter z Rodice, sko stisko na Osnovni šoli Roje, po- Vira in Količevega. Častitljivo oblezneje pa tudi na prostorsko stisko na tnico so delavci in učenci šole počaOsnovni šoli Preserje pri Radomljah. stili s pripravo obsežnega zbornika, Ne samo o prostorski stiski, pred s fotografsko razstavo z naslovom začetkom šolskega leta smo se lotili Pet desetletij OŠ Rodica in predtudi stiske, ki jo otroci in starši do- stavitvijo zbornika, osrednja sloveživljamo v prometu, še posebej tam, snost pa je načrtovana v marcu 2023. kjer se otroci prvič podajo v šolo sami in niti ne poznajo, kaj šele ra- November zumejo nevarnosti, ki prežijo nanje. Pomembna prelomnica je prišla z noPa tudi tisti, ki se po dolgih počitni- vembrom, ko smo v naši občini dobiLekarna Flerin cah ponovno vrnejo v promet kot li novo županjo. Mag. Renata Kosec Ljubljanska cesta 59 aktivni, samostojni udeleženci, po- je v družbi več protikandidatov sla1230 Domžale gosto pozabijo, da niso več na brez- vila že v prvem krogu. Čeprav do za- stna govornica, je v svojem iskrenem navdihu in s pozitivnostjo naravnanem govoru, ki ga na način, kot ga je, lahko pove samo ona, lepo zaokrožila eno dolgo obdobje in odprla prosto pot v novo. Spregovorila je namreč o zaključku kar 16-letnega mandata dosedanjega župana Tonija Dragarja in s pozitivnimi besedami odprla vrata v novo poglavje naše občine novi županji Renati Kosec. »Novo leto nam in tudi drugim občinam prinaša ne le nov čas, temveč tudi novo vodstvo – v naši občini je namreč mag. Renata Kosec postala nova županja, medtem ko se je dosedanji župan Toni Dragar po štirih mandatih poslovil. Prepričana sem, da je veliko občanov, ki bi mu ob tej priložnosti radi segli v roko, ga potrepljali po ramenih in mu rekli hvala. Imeli smo ga radi, na to kaže večkratna izvolitev, občina je pod njegovim vodstvom postala občina zadovoljnih ljudi in na njegovo delo smo ponosni, zato si, spoštovani nekdanji župan, lahko tudi ti ponosen na svoje delo, hvala ti in želim ti, da te prijazne poti, predvsem polne zdravja, vodijo v prihodnje – tudi kot svetnika Občinskega sveta Občine Domžale. Tudi novo županjo mag. Renato Kosec imamo radi, kar so ji volivci in volivke dokazali, ko so jo med šestimi kandidati za županjo izbrali v prvem krogu in tako njej in njeni ekipi kreativnih ljudi izkazali zaupanje, da bo dobro vodila občino v tem in morda še kakšnem mandatu. Vem, da njeno dosedanje delo dobro poznamo in ob čestitkah ji resnično želim vse najboljše, tudi občinskemu svetu, dosedanjim svetnikom pa hvala za njihovo dobro delo. Večkrat sem prebrala, pa tudi slišala, da je Renata prihodnost Občine Domžale in s tem bi se strinjala. Morda pa bi koga zamikalo ob tem, da reče, da je Toni preteklost naše občine, s čimer pa se ne morem strinjati. Prepričana namreč sem, da sta oba pomemben del sedanjosti, skupaj z nami, tudi novim občinskim svetom občine, v kateri živimo in jo imamo radi. Ob tem pa smo tudi del prihodnosti, eni manj, drugi več, nekateri pa pravzaprav še zelo dolgo, saj svojo pot šele začenjajo,« je častna občanka Vera Vojska v svojem govoru lepo povzela prehod vodenja naše občine. In le kako drugače zaključiti pregled letošnjega leta kot na način, da vas preprosto povabimo tudi mi – da vsaj del čarobnega decembra preživimo skupaj, na ulicah, v Slamnikarskem parku, sejemskem in kulturnem vzdušju. Predvsem pa v luči prijateljstva in medsebojnega razumevanja. Pa srečno v letu 2023! ❒ Ž���m� v�� �e���� B��i��� �r������ �� v�� d��r� � N���� �e��. L�k��n� F����� 01 729 25 28 www.lekarna-flerin.si Odpiralni čas Ponedeljek - Petek: 8.00 - 19.30 Sobota: 8.00 - 12.30 10 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii občinski svet slamnik@kd- dom zale. si KONSTITUTIVNA SEJA OBČINE DOMŽALE Potrjeni so mandati občinskih svetnikov in županje. Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek N a konstitutvni seji je bilo najprej predstavljeno poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana, v nadaljevanju je sledilo potrjevanje mandatov svetnic in svetnikov Občinskega sveta ter mandata županji mag. Renati Kosec, ki je tudi slavnostno prisegla. Na konstitutivni seji so imenovali še člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Do nastopa funkcije nove županje je sejo v skladu s 15. b členom Zakona o lokalni samoupravi vodila najstarejša članica občinskega sveta Marija Doroteja Grmek. Po ugotovitvi navzočnosti in potrditvi dnevnega reda je mag. Urška Ilić Vidergar predstavila poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana. Na volitvah, ki so potekale 20. novembra 2022, je imelo pravico voliti župana Občine Domžale 29.274 volivcev. Glasovanja za izvolitev župana Občine Domžale se je udeležilo 13.141 volivcev oziroma 44,89 %. Za izvolitev župana Občine Domžale je bilo oddanih 13.140 glasovnic. Od Županski kandidati so prejeli naslednje število glasov: ime in priimek Matej Oražem Fani (Frančiška) Rožič Novak Boštjan Deželak mag. Renata Kosec Tadeja Savnik Miroslav Šinkovec št. glasov 1804 1030 1910 7245 964 65 % 13,86 7,91 14,67 55,65 7,41 0,5 Posamezne liste kandidatov za občinski svet so prejele naslednje število glasov: ime liste kandidatov glasovi % LTD – Toni Dragar – Lista za vse generacije 1390 10,70 Lista Mateja Oražma 1278 9,83 Slovenska nacionalna stranka – SNS 102 0,78 Gibanje Svoboda 1905 14,66 Piratska stranka Slovenije – Pirati 307 2,36 Socialni demokrati 504 3,88 DESUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije 120 0,92 Zeleni Slovenije 86 0,66 Slovenska demokratska stranka – SDS 1470 11,31 Naprej Slovenija – NPS 20 0,15 Nova Slovenija – Krščanski demokrati - NSi 943 7,26 Lista Renate Kosec – lista povezovanja in sodelovanja - LRK 4870 37,48 Na podlagi 14. člena Zakona o lokalnih volitvah pripada listam kandidatov naslednje število mandatov: ime liste št. mandatov LTD – Toni Dragar – Lista za vse generacije 3 Lista Mateja Oražma 3 Slovenska nacionalna stranka – SNS 0 Gibanje Svoboda 5 Piratska stranka Slovenije – Pirati 0 Socialni demokrati 1 DESUS – Demokratična stranka pokojencev Slovenije0 Zeleni Slovenije 0 Slovenska demokratska stranka – SDS 4 Naprej Slovenija - NPS 0 Nova Slovenija – Krščanski demokrati - NSi 2 Lista Renate Kosec – lista pove­zovanja in sodelovanja - LRK13 teh je bilo veljavnih 13.018 in neveljavnih 122 glasovnic. Na rednih lokalnih volitvah za župana Občine Domžale je večino glasov prejela mag. Renata Kosec, in sicer 7245 glasov (oziroma 55,65 % vseh oddanih veljavnih glasov). Na lokalnih volitvah za župana Občine Domžale je izvoljena mag. Renata Kosec, rojena 7. septembra 1978, Ulica Matije Tomca 2, Domžale. Na volitvah, ki so potekale 20. novembra 2022, je imelo pravico voliti člane Občinskega sveta Občine Domžale 29.274 volivcev (volivci po volilnem imeniku). Glasovanja za izvolitev 31 članov Občinskega sveta Občine Domžale se je udeležilo 13.141 volivcev oziroma 44,89 % volivcev, ki so imeli pravico voliti (volilna udeležba). Za izvolitev 31 članov Občinskega sveta Občine Domžale je bilo oddanih 13.139 glasovnic. Veljavnih je bilo 12.995 glasovnic, neveljavnih pa 144 glasovnic. Občinska volilna komisija je ugotovila, da je število oddanih preferenčnih glasov kandidatu na listi pod številko 6 — Socialni demokrati vplivalo na razdelitev mandata. Pri ostalih listah število oddanih preferenčnih glasov ni vplivalo na razdelitev mandatov. Imenovanje komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve županje ter predstavitev poročila Občinske svetnice in svetniki so na seji glasovali o sestavi začasne komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve županje. Za predsednico komisije so imenovali Marjeto Rode (LRK), za člana komisije pa Roberta Hrovata (SDS) in Matejo Aleksandro Kegel (Gibanje svoboda). Predsednica začasne mandatne komisije Marjeta Rode je podala sklep o potrditvi mandatov članov občinskega sveta. Prav tako je začasna mandatna komisija ugotovila, da je bila na volitvah izbrana mag. Renata Kosec. Slovesna prisega županje Novoizvoljena županja Občine Domžale mag. Renata Kosec je slovesno V občinski svet Občine Domžale so izvoljeni: LTD – Toni Dragar – Lista za vse generacije: Boštjan Deželak, Ana Cajhen, Toni Dragar. Lista Mateja Oražma: Matej Oražem, Elvira Rošić Ključanin, Pečo (Robert) Pečnik. Gibanje Svodoba: Tadeja Savnik, Gregor Horvatič, dr. Brigita Skela Savič, mag. Bojan Arh, Mateja Aleksandra Kegel. Socialni demokrati: Adis Škijelj Slovenska demokratska stranka – SDS: mag. Tomaž Deželak, Marija Doroteja Grmek, Robert Hrovat, mag. Majda Pučnik. Nova Slovenija – Krščanski demokrati – NSi: Peregrin Stegnar, Fani (Frančiška) Rožič Novak. Lista Renate Kosec – lista povezovanja in sodelovanja – LRK: mag. Renata Kosec, Matej Primožič, Sonja Orešek, Borut Ernestl, Damjana Korošec, Gregor Stanek, Marjeta Rode, Simon Škrlep, Nina Rozman, Miha Uršič, Klavdija Gregorin Štiftar, Blaž Vodnjov, Judita Rigler. prisegla z besedami: »Izjavljam, da sprejemam funkcijo županje Občine Domžale. Izjavljam, da bom ravnala po Ustavi, zakonih in Statutu Občine Domžale in da bom svojo dolžnost opravljala vestno in odgovorno. Svoje moči bom usmerjala v napredek in razvoj občine ter skrbela za blagostanje občanov. V skladu s 4. odstavkom 34. člena Statuta Občine Domžale obveščam Občinski svet Občine Domžale, da bom funkcijo županje Občine Domžale opravljala poklicno.« S tem je mag. Renati Kosec prenehal mandat svetnice Občinskega sveta Občine Domžale iz razloga nezdružljivosti funkcije županje s funkcijo svetnice. Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Nazadnje so občinske svetnice in svetniki imenovali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za predsednico komisije so imenovali Damjano Korošec (LRK), kot člani komisije pa so bili potrjeni Borut Ernestl (LRK), Klavdija Gregorin Štiftar (LRK), Matej Primožič (LRK) in Robert Hrovat (SDS). ❒ letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 11 novice slamnik@kd- dom zale. si Alzheimer Cafe: demenca v institucionalo varstvo Primož Hieng: Krištof in Marica Dom upokojencev Domžale oskrbuje 170 varovancev, med katerimi je tudi manjše število oskrbovancev z demenco, zato je bila toliko bolj pomembna dobra ura pogovora o demenci v institucionalnem varstvu v okviru Alzheimer Cafe v Knjižnici Domžale. O temi sta govorili mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale, in Tjaša Kobol, delovna terapevtka v Domu upokojencev Domžale. Društvo upokojencev Domžale je 2. julija 2020 v sodelovanju s Spo­min­čico – Alzheimer Slovenija – Slo­ven­ skim združenjem za pomoč pri demenci, odprlo Demenci prijazno točko, zato se posamezni člani vodstva udeležujejo tovrstnih oblik izobraževanja, in tokrat sem se jim pridružila sama in lahko povem, da sem izvedela marsikaj zanimivega o prepoznavanju demence, o reševanju problematike institucionalnega varstva starejših, posebej tistih z začetki demence, pa tudi možnostih gradnje oziroma ureditve novega doma upokojencev v občini. Seveda nismo mogli mimo problema čakalnih dob za sprejem oskrbovancev v dom, njihovi kadrovski problematiki, sodelovanju s svojci, beseda pa je tekla tudi o novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Organizatorki prijetnega pogovora sta nam predstavili različne oblike demence in nas seznanili s sprejemom oskrbovancev v dom, kjer varovanega oddelka nimajo, ga pa pogrešajo, zato je sprejem varovancev z napredovano demenco izjemoma, za varovance z uradno potrjeno demenco pa je treba poiskati drug, primernejši zavod. Poudarili sta pomen sodelovanja med varovanci, svojci in domom. Vsi skupaj z varovanci so ob sprejemu v dom pred velikimi izzivi, kjer je posebej pomembno zaupanje med vsemi tremi ter strokovnimi sodelavci, ki sodelujejo v teamski celostni obravnavi ob sprejemu v dom, ko se ugotavlja stanje, potrebe in pomoč varovancem ter jih skušajo čim bolj aktivirat na Kratki ljubezenski roman Krištof in Marica je, kar je njegova posebnost, pisan v obliki dnevnika. Ta nastaja na domu glavnega junaka in na delovnem mestu glavne junakinje, blagajničarke Mare, ki je ljubkovalno in v Krištofovem srcu preprosto Marica. Sicer je Mara R. Tako piše na označevalni tablici, ki si jo mora Mara pripeti na bluzo, v kateri pride v službo. To je tudi edini podatek, ki ga pozna Krištof, ko se ob nakupovanju v trgovini v velikem nakupovalnem središču nekje v Šiški v Ljubljani zagleda v gospo (recimo) srednjih let, s svetlimi lasmi in lepimi, modrimi očmi ter z lepo urejenimi nohti. Sprva njegovo osvajanje poteka počasi, ko pa izve, da je Marica poročena in da je njen zakon ‘tako, tako’, se glavni junak Krištof požene v boj. Očitno se je nesmrtno zaljubil v lepo blagajničarko. Pripravljen je na vse možne scenarije, tudi tistega, da bi Marica nekega dne preprosto izginila. Krištof dan za dnem prihaja v trgovino, kjer dela Mara. V tistih zelo omejenih trenutkih, ki jih ponuja polaganje nakupljenih izdelkov na tekoči trak na blagajni in prekladanje v nakupovalni voziček, Mari izpove svoja čustva. Čeprav se Krištof približuje Abrahamovim letom, je še ved­ vseh oddelkih domžalskega doma. Pomembna je vsakodnevna telovadba, kava, ki je posebno priljubljena med stanovalci, kreativne delavnice, obiski različnih kulturnih in drugih društev, svete maše, izpostavili pa sta tudi individualno obravnavo, svetovanje pripomočkov določitev pomoči za aktivacijo čim več stanovalcev ter sodelovanje, pomoč in složnost svojcev. Slišali smo o pozitivnih izkušnjah posebne skupine Bistrica. V njej so tudi varovanci z napredovano demenco. V skupini veliko delajo vaje za krepitev spomina in v teh vajah najdemo veliko spontanosti, prijaznega klepeta, tudi kartanja, pri čemer upoštevajo, kar je moteče za osebe z demenco. Predstavili sta tudi vlogo osebnega zdravnika in strokovnjakov pri ugotavljanju in spremljanju demence. V povezavi s številnimi vprašanji prisotnih sta poudarili, da s sodelovanjem ustvarjajo dobre zgodbe, pri čemer je zelo pomembno vsestransko zaupanje in sodelovanje, ki včasih nastaneta takoj ob prihodu v dom, včasih pa je potrebno dalj časa, da se vzpostavijo iskreni stiki in se v čim večji meri upoštevajo želje varovancev, pa tudi predlogi svojcev, ki sprejete v dom navadno najbolje poznajo. Pri tem je bilo povedano, da imajo varovanci prost izhod iz doma, jih ne zadržujejo, po- magajo pa jim upoštevaje njihovo bolezensko in drugo stanje. Posebej se trudijo za njihovo aktiviranje, pa naj gre za posedanje na voziček, sprehode ali druge oblike rekreacije, pri čemer skušajo pomagati varovancem, tudi s strokovnjaki, da ohranjajo pozitivno energijo. Žal tudi v domžalskem domu upo­kojencev ugotavljajo, da se spreminja struktura varovancev, saj domovi vse bolj postajajo bolnišnice, medtem ko za starejše bolj zdrave ljudi, ki bi radi v dom, kjer bi se družili, dobili prijatelje ipd. skoraj ni možnosti sprejemov, čeprav bi prav ti morda popestrili dogajanja v domu. Govorili smo tudi o možnostih prostovoljstva v domovih, ki je zelo specifično, pogovor pa je stekel tudi o prihodnosti našega doma upokojencev, o katerem veliko govorimo v zadnjem času in je praktično v vseh programih kandidatov za župana oziroma županjo. Mag. Nataša Zalokar, direktorica doma, je v pogovoru opozorila na prostorsko stisko, na željo po večjem številu manjših skupin varovancev, pa tudi o kadrovski stiski, ki pa ne vpliva na delo z varovanci, saj se prav vsi trudijo, da jim s srčnim delom, prijaznostjo, spoštovanjem do vsakogar od njih omogočijo kvalitetno in prijetno bivanje v domu. no očarljiv in zapeljiv, preprost in prijazen, kar seveda opazi tudi Mara. Ta mu v določenih primerih naklonje­ nost vrača, a nad njo nenehno visi Demoklejev meč, ki jo ovira, da bi Kriš­ tofu izza blagajne preprosto skočila okoli vratu. Mara je k sreči dovolj odkrita, da v tis­ tih nekaj trenutkih, ko sta lahko skupaj s Krištofom, pa čeprav na njeni blagajni, pove, kako in kaj je z njenim zakonom. Krištof torej dobro ve, da se bo zadeva kmalu končala, zato tudi vztraja. A žal Mara nenadoma izgine, dobesedno izpuhti. In je ni na njeno delovno mesto blagajničarke. Krištof kljub temu prihaja v trgovino. Do konca upa, da se bo Mara nekega dne le pojavila, zato vztraja in vztraja, čeprav se zdi, da vse skupaj spominja na brezupen primer. Konec je preprosto presenetljiv, kako pa se zgodba o Krištofu in Marici razplete, pa lahko preberete v tej knjigi. Svetujemo vam, da jo berete od prve do zadnje strani. Prav nobenega poglavja ne smete izpustiti, kaj šele, da bi knjigo brali od konca proti začetku …  J. M. B. Srečno, Kresničke! Vera Vojska Foto: Miro Pivar Že več kot desetletje Kresnička Binca ustvarja in podarja otrokom svoje unikatne ročno izdelane fantiče in punčice. Z njimi je že razveseljevala otroke Pediatrične klinike v Ljubljani, Karitas Mengeš in Doma Malči Beličeve, predvsem pa otroke najranljivejših družin Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Slednje že vrsto let obdaruje z najmanj 40 z veliko ljubezni izdelanimi liki malih otrok, punčk in fantkov … od klovnov, košarkarjev in pravljičnih likov do čisto navadnih prijaznih cicibančkov. Tako je bilo tudi letos decembra, saj je 40 ma- lih lutkic romalo v ZPM Ljubljana Moste - Polje in bodo razveseljevale male otroke, ki jih dobri možje včasih pozabijo obiskati. Kresnička Binca je trden člen Verige dobrih ljudi. V skrbi za naravo so večinoma izdelani iz recikliranega materiala, in imajo tudi po tej plati svojo zgodbo … Babičina bluza se pokaže v luči nove oblekice, Davidove ponošene jeans hlače imajo povsem nov videz, iz pletenega puloverja Kresnička Binca vsakemu otročku splete nove copatke, deklicam pa morda še oblekico. V tem je zelo kreativna, zato so njene punčke tako priljubljene. In ona je srečna … Iščemo družbeno aktivne občinske svetnike Na Stičišču Središče iščemo družbeno angažirane občinske svetnike in svetnice iz občin osrednjeslovenske regije, ki bi bili pripravljeni sodelovati v razpravi, kako v občinah izboljšati pogoje za delovanje društev in zavodov. Iščemo torej svetnike in svetnice, ki so poleg svoje vloge v občinskem svetu, tudi pripadniki društev ali zavodov. S prijavljenimi bomo 15. 2. 2023 opravili spletni klepet na teme pogojev za delovanje društev in zavodov, izmenjali dobre prakse in razpravljali o prednostih in slabostih participativnega proračuna. Prijava na dogodek prijavljenega ne obvezuje nadaljnjega sodelovanja v klubu. Za prijave na dogodek in dodatna vprašanja smo dosegljivi na: sticisce@nefiks.si, telefonski številki 040 698 915 ali na spletni strani Stičišča Središče. 12 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si Pletarski priročnik za vse, ki radi pletejo z naravnimi materiali klenicami in peharji iz slame; Ivan Grmek iz kraške vasi plete koše za listje, Emil Žvab plete košule – košare za orehe; pletenje iz koruznega VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. Podari svojim najbližjim najboljše! o O P SKOK ZALOKAR Vabljeni! DOMŽALE, 23. JANUAR '23, OB 18.00 več: www.knjiznica-domzale.si a prevle k Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si Vstop prost! KN J I Ž N I C A ln ra žalna p 1 C V E TA a le dn t a JO Ž E naravni la 00 U S T VA R J A L C I gost: 0% a šin vr 10 LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI Vera Vojska SR E Č A N J A Z pogovor vodi: VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA s ek stnemu dnevu, povezuje čut za prostovoljstvo, veselje do prepevanja in nastopanja ter druženja. Prijeten večer je s pozdravnimi besedami začela predstavnica dobske Karitas Milka Smolnikar, ki je na kratko predstavila razstavo in pomen dobrodelnosti. Vsem je zaželela prijetno počutje tudi ob dobrotah, ki so jih napekle prostovoljke. Za njo je o pomenu preteklosti za sedanjost in prihodnost govoril dobski župnik Jure Ferlež, ki je opozoril, da razstava predstavlja tudi naše korenine, lahko je naš vir zdravja, ob njej občudujemo iznajdljivost naših prednikov in jo tudi na tak način ohranjamo za bodoče rodove. Razstava je vzbudila tudi hrepenenje in željo, da zmoremo delati dobro. Vsem je zaželel vse dobro in izrazil željo, da razstava koristi vsem, pohvalil pa je vse, ki so pomagali pri razstavi. Po dveh ljudskih pesmih Medgeneracijskega pevskega zbora Rožmarin so se vsi prisotni prijeli za roke in zapeli Mi se imamo radi in tudi tako potrdili besede, izrečene v okviru letošnjega tedna Karitas: »Z dejanji srca se med nami ustvarjajo vezi, kar ljudi povezuje v skupnost. Prostovoljci in darovalci so tisti, ki v družbi širijo dobro. Vsi smo povabljeni, da postanemo del te velike družine.« Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. V Dobu razstava v tednu Karitas 2022 V tednu Karitas nas je letos nagovarjalo geslo Skupaj delajmo za dobro, ki je še posebej primerno za današnji čas. »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel tudi on sam prispevati svoj delež za skupno dobro. Naj letošnji teden Karitas in Klic dobrote tako odmevata v srcih nas vseh, da bomo na vsakem koraku sposobni stopiti skupaj in da bosta v nas delovala nova moč in volja delati resnično dobro. Poklicani smo, da bi bolj in bolj postajali znamenje Božje ljubezni v svetu,« je med drugim dejal nadškof msgr. Alojzij Cvikl, številni prostovoljci pa so se v posameznih župnijskih Karitas odločili za vrsto različnih aktivnost in dogodkov. Tudi Župnijska Karitas Dob, ki je pripravila čudovito razstavo predmetov in orodij iz naše preteklosti, med katerimi smo prepoznali orodja nekdanjih obrtnikov in kmetov, nekdanjo raznovrstno posodo, občudovali stara kolesa, tudi kakšen moped, pa stare šivalne stroje, tudi tehnične predmete, ni pa pozabila niti na predstavitev vrste ročnih del, ki so jih ustvarile roke pridnih prostovoljk. Razstavo je s svojimi pesmimi popestrila Medgeneracijska pevska skupina Rožmarin s harmonikarjem Miranom Pezdircem. Pevsko skupino, ki stopa proti svojemu 20. roj- različne izdelke, temveč nas pouči tudi o predpripravi materialov, nam podaja nasvete, kje in kako jih nabiramo. Nadvse zanimiva knjiga, ki jo priporočamo vsem, ki se radi ukvarjajo z naravnimi materiali. Med njimi so tudi rokodelci iz Rokodelskega centra Moravče, ki jih je na pogovoru predstavila aktivna članica Branka Bizjan, dogodka pa so se udeležile tudi pletilje slame iz KUD Fran Podlimbarski Krašnja in mojster pletenja iz slame Jani Jakob. VN vsakdanje predmete. Še danes košare, cekarji, podstavki in okrasni izdelki krasijo marsikateri dom. Če izdelke izdelamo sami, pa nam pletarstvo podaja določeno samozavest in zadovoljstvo, saj delamo in ustvarjamo z lastnimi rokami. In takrat začnemo tudi bolj ceniti ljudi, ki ta znanja še danes ohranjajo in predajajo naprej. V tem kontekstu sta se tudi avtorici zahvalili vsem pletarskim mojstrom in mojstricam, ki so jima s svojim delom pomagali pri priročniku, saj brez njihovega znanja in dobre volje, projekt ne bi bil uspešen: Ivan Veselič iz Bele krajine s košaricami iz beke, opletenimi ste- ličkanja z Vido Antolinc iz Loga pri Rogatcu in Bernardo Raščan iz Zadruge Pomelaj v Prekmurju; in pletenje s slamo z Janijem Jakobom in Brigito Smodiš iz Prekmurja ter Draga Gril, pletilja slamnatih kit iz Krašnje, ki jih v našem Slamnikarskem muzeju že dobro poznamo. Kar bi želeli še izpostaviti, je pomemben odnos med človekom in naravo, saj so osnova pletarske veščine naravni materiali, ki jih je treba spoznati, nabrati in vzgojiti. In v priročniku niso predstavljene le pletarske tehnike, s katerimi lahko ustvarimo Piram i V sredo, 14. decembra 2022, smo v Srečanjih pod slamniki gostili Jasmino Klopčič in Janjo Smrkolj iz Zavoda Dobra pot iz Divače, avtorici pletarskega priročnika Otip narave, ki je izšel pri Založbi Kmečki glas. Pletarstvo je ena izmed najstarejših in najbolj razširjenih obrti na Slovenskem, in priročnik je bil pripravljen z namenom, da nas ponovno opozori na to staro obrt in spodbudi k njenemu obujanju. Knjiga nas navdušuje nad lepoto pletarskih izdelkov in nudi vsa potrebna navodila v sliki in besedi, da tudi sami razgibamo prste. Avtorici sta pri ustvarjanju sodelovali s pletarskimi mojstri z različnih koncev Slovenije in tako v priročnik zajeli številne tradicionalne tehnike pletenja z različnimi materiali, in sicer z beko, srobotom, ličjem, slamo in ločjem. V prijetnem pogovoru z mladima sogovornicama, ki ga je vodila Cveta Zalokar, smo izvedeli veliko zanimivih informacij o pletenju iz naravnih materialov, ki je nekdaj mnogim ljudem pomenilo glavni ali dodatni zaslužek, saj so izdelovali uporabne % N ARA www.marsen.si letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 13 novice slamnik@kd- dom zale. si Monografija Po poteh zabavne glasbe < < < Vesel Bozic in srecno gradbeno tehnične trgovine Sam d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje V samozaložbi Jožeta Skoka je novembra izšla knjižna monografija Po poteh zabavne glasbe, ki je v bistvu nadaljevanje pripovedi Zabavni ansambli na Domžalskem iz novembra 2020 in med drugim vsebujejo tudi osem podlistkov, ki jih je Jože Skok objavljal v Slamniku. Osnovni namen po mnenju avtorja je, »da pridejo do besede tudi tisti glasbeniki, ki v prvi knjigi niso sodelovali, si pa vsekakor zaslužijo, da povedo svojo plat zgodbe. Pripovedi sledijo zapletenim potem glasbenikov in izvajalcev na njihovi glasbeni, naposled pa tudi življenjski poti, predvsem iz okolja nekdanje domžalske občine, pa tudi širše, ki so bili tako ali drugače omenjeni že v prvi knjigi«. Monografija vsebuje bogato zbirko fotografij in prilog, ki morda včasih povedo še več kot zapisana beseda. Že bežen pogled po vsebini knjige in številnih fotografijah ti potrdi osnovni namen pisanja avtorja: nadaljevanje prve knjige in opisa obdobja, ki se je začelo pred več kot pol stoletja, kar še dodatno osvetli z glasbenega področja, hkrati pa boste v njej našli tudi precej novejše zgodovine, pa ne le našega okolja, temveč tudi sosednjih občin in Ljubljane. V marsičem bo tudi dopolnitev poglavja – Domžalski rock časi, ki ga je v izdaji Zabavi ansambli na Domžalskem prispevala Cveta Zalokar. Ko se bralec sprehaja od strani do strani, vedno znova spoznava, kako pestra in raznovrstna je bila glasbena in pevska ponudba v času, ki ga opisuje Jože Skok v svoji knjigi Po poteh zabavne glasbe. Pa v njej ne boste našli le pevske in glasbene zgodovine zabavne glasbe, temveč se vam bo odprl zastor tudi na siceršnjem življenju tedanje domžalske in sosed­njih občin, predvsem pa sem prepričana, da boste posebej starejši bralci ob gledanju fotografij vzklikali: »Se spomniš, kako sva plesala … Se spomniš, kako lepo je zapel oziroma zapela najino najljubšo melodijo … Le kdo se je spomnil teh imen glasbenih skupin metal rock … in še kaj bi se našlo. Za pokušino pa še tekst ene od oranžnih strani: Danes kar težko razumemo, da je bilo posebej v osem- desetih letih vedno polno obiska, se spominjata Jože in Lojze. Prireditveni prostori so bili nabiti, ne glede, kje so igrali. Nalepili so nekaj plakatov, pa so se mladi odzvali. Ste bili med njimi? Ob koncu uvoda v knjigo sem napi­sala: Z obema knjigama nas je nam­ reč avtor spomnil, kako nam je zabav­ na glasba polepšala našo mladost. Vzemite knjigo v roke in uživajte. Hvala, Jože! Vera Vojska Z močjo humanosti svet spreminjamo na bolje Območno združenje Rdečega križa zničnih dneh lahko posebej starejDomžale je tudi v zadnjem mesecu ši in bolni pričakujejo obiske proleta 2022 opravljalo svoje plemeni- stovoljcev iz Rdečega križa ter njihoto humanitarno poslanstvo, pri če- va voščila za zdravo in srečno novo mer se je 5. decembra 2022 posebej leto. Aktivnosti so bile opravljene spomnilo na vse prostovoljce in pro- na področju programa skrbi za boljstovoljke, ki jim pomagajo pri opra- šo kakovost življenja starejših ljudi, vljanju njihovega poslanstva. Peti tudi z letovanjem starejših na morju, december je namreč mednarodni hkrati pa si tudi v prihodnje domdan prostovoljstva – praznik vseh žalski Rdeči križ želi z močjo humaprostovoljcev, ob čemer je pomemb- nosti izboljšati življenje ranljivih no vedeti, da je med nami več kot skupin ljudi in posameznikov ter še 15.000 prostovoljk in prostovoljcev v večji meri krepiti solidarnost in raRdečega križa Slovenije, ki letno zumevanje... opravijo več kot milijon prostovoljNajbrž ste tudi bralci Slamniskih ur, v katerih dajejo čas, znanje, ka opazili, da je bila in je še v deenergijo in predvsem upanje ljudem cembru nabirka doniranih izdelkov v vseh težkih časih ter z močjo hu- v Lidlu v Domžalah, zbrani izdelki manosti blažijo človekovo trpljenje. bodo razdeljeni socialno ogroženim, Prostovoljci so bili srce delova- ob Miklavžu pa je Rdeči križ Domžanja Rdečega križa od samih začet- le razdelil paketke občine Domžale kov in to ostajate tudi danes – sto- otrokom, ki pri Rdečem križu prejeletje in pol pozneje. Nič drugače ni majo materialno pomoč. v Območnem združenju RK DomžaObmočno združenje Rdečega krile, kjer dobro vedo, da je prostovolj- ža se vsem, ki sodelujejo z njimi, isstvo nenadomestljiva človekoljubna kreno zahvaljuje za požrtvovalvrednota, ki ima velik pomen za ra- no delo in jim želi vse dobro v letu zvoj in prihodnost družbe. Zato se 2023, hkrati pa vabi vse, ki želite soprav vsem prostovoljcem in prosto- delovati s to plemenito humanitarvoljkam iskreno zahvaljujejo za nji- no organizacijo, da se jim pridružihov prispevek dobremu delu dom- te. Hkrati vas vabijo: žalskega združenja in želijo srečno Vzemite trenutek za dobrodel2023. nost! V sodelovanju s krajevnimi orNamenite 1 % vaše že plačane ganizacijami RK je Območno zdru- dohodnine za humanitarne namene ženje RK Domžale tudi v letu 2022 - za RKS - Območno združenje Domuspešno uresničevalo program so- žale, Ljubljanska cesta 36, Domžale. cialne dejavnosti (zbiranje, skladi- Davčna številka: 31484239. ščenje in delitev materialne pomoči Hvala in naj bo posebej za vas zlasti v obliki prehrambnih in higi- leto 2023 srečno in zdravo! Vera Vojska enskih paketov, oblačil). Prav v pra- 14 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si Miklavžev večer otrok iz rejniških družin in Rotary cluba Domžale Prvi sobotni večer v decembru je sv. Miklavž v Kulturnem domu Radomlje obiskal vse otroke iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost na območju Domžal, Mengša, Trzina, Lukovice in Moravč. Tradicionalno smo ga pričakali skupaj z otroki iz družin Rotary cluba Domžale. V prelep pravljični večer so nas popeljale baletke in baletnik iz Baletne šole Ana s predstavo Biserni zaliv, v kateri so nas spomnili, kako prav in dobro je, da varujemo naravo pred plastiko in drugim onesnaževanjem, da ohranimo življenje. Otroci so pokazali veliko znanja o skrbi za čiste vode in naravo, klicali in priklicali sv. Miklavža, ki je prišel v spremstvu angela, s kupom daril. Zanj so narisali risbice, pisali pesmi in lepa sporočila, kako so bili pridni skozi leto, kako radi ga imajo in kako željno ga pričakujejo. Najpogumnejši so mu tudi zapeli. Otroci vedo, da je sv. Miklavž vesel njihovih dobrih del, da pomagajo prijatelju ali prijateljici, pomagajo doma in se pridno učijo. Da so iskreni, prijazni in v srcu nosijo dobroto. Tudi letos jih je sv. Miklavž povabil k sodelovanju v Miklavževem natečaju o tem, kako skrbimo za nara­ vo in okolje. Sodelujoče bo nagra- dil s posebnim izletom. Obdarjen je bil 101 otrok. V Centru za socialno delo Osrednja Slovenija Vzhod, enoti Domžale ter Društvu rejnic in rejnikov Dom- žale se zahvaljujemo vsem Miklavževim pomočnikom iz Rotary cluba Domžale, še posebej Martini Oražem in Mateji A. Kegel za prelepo praznično doživetje. Marta Tomec VABI LAS Za mesto in vas Lokalna akcijska skupina Za me- glavna področja: Ustvarjanje delovsto in vas (LAS Za mesto in vas) je nih mest, Razvoj osnovnih storitev, bila ustanovljena leta 2015. Povezu- Varstvo okolja in ohranjanje narave je občine Domžale, Komenda, Med- ter Večja vključenost mladih, žensk vode, Mengeš, Trzin in Vodice. Njen in drugih ranljivih skupin. LAS Za mesto in vas v letu 2022 osrednji namen je spodbujanje celovitega in uravnoteženega razvoja vključuje 54 članov, ki prihajajo iz lokalnih območij, poudarek pa je javnega in zasebnega sektorja ter na aktivnem vključevanju prebival- civilne družbe. V LAS so tako vkljustva v skupno načrtovanje ter odlo- čene občine, šole, zavodi, podjetja, čanje o lastnem lokalnem razvoju. kmetije, fizične osebe, društva ter Podpiramo manjše dobre zgodbe, druge neprofitne organizacije. ki ne uspejo kandidirati na ostalih V preteklem programskem obdozapletenih državnih ali evropskih bju je v projektih LAS Za mesto in razpisih. vas sodelovalo 60 različnih partnerV okviru LAS Za mesto in vas jev. V času delovanja LAS Za mesto smo na podlagi prepoznanih ključ- in vas je bilo prepoznanih in odonih potreb in priložnosti območja brenih 39 odličnih projektov, od kapostavili skupne cilje ter pripravili terih jih je bilo 22 tudi že uspešno temeljni dokument – Strategijo lo- zaključenih. Vsi projekti so podrobkalnega razvoja. Slednja predsta- neje prestavljeni v brošuri in na vlja okvire za črpanje sredstev iz spletni strani LAS Za mesto in vas. Evropskega kmetijskega sklada za O aktualnih dogodkih v LAS Za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evrop- mesto in vas ste lahko po novem obskega sklada za regionalni razvoj veščeni tudi prek naše FB strani. (ESSR). Prioritete delovanja so bile V prihodnjih mesecih bomo priv preteklih letih usmerjene na štiri stopili k pripravi nove Strategije lo- Območno združenje Rdečega križa Domžale kalnega razvoja za prihodnje zgodbe. Že v tem trenutku vas vabimo, da nam pomaga postaviti nove prioritete delovanja, ki jih bomo naslovili v naslednjem programskem obdobju. V kratki anketi nam lahko predlagate vsebine, ki bi se jim po vašem mnenju morali posvetiti v prihodnjih letih. Veselimo se novih izzivov in priložnosti, da z LAS projekti izboljšamo in bistveno bolje povežemo naše lokalne skupnosti, predvsem pa pustimo ljudem in okolju nove vsebine, ki bodo v ponos ali veselje vsem nam. na krvodajalsko akcijo v ponedeljek, 16., in torek, 17. januarja 2023, med 7. in 13. uro v Športni dvorani Domžale Na termin za darovanje krvi se lahko naročite na telefonski številki: 051 389 270 ali 051 671 147. Vnaprej hvala za vašo solidarnost in pomoč v imenu vseh, ki jim je in jim bo vaša darovana kri rešila življenje. Srečno 2023! Na mestu stare lipe bo rasla nova Zadnje avgustovsko neurje je stari lipi ob Menačenkovi domačiji polomilo večji del vej. Pravzaprav gre za lipovca, ki smo ga skozi zadnje desetletje, odkar kot upravitelji skrbimo za domačijo, z različnimi ukrepi poskušali rešiti. Zadnja strokovna raziskava iz leta 2018 je namreč pokazala, da je drevo trajno poškodovano in nima dolge prihodnosti. Obstoječe veje so se sušile zaradi škodljivcev in preteklih naravnih ujm, prav tako so bile prizadete korenine, tudi zaradi bližnje asfaltirane ceste. Zaradi varnosti okolice in želje po ohranitvi spominske vrednosti smo se pred leti odločili za ukrepe, ki naj bi mu podaljšali življenjsko dobo: čiščenje krošnje in razpihovanje zemljine v koreninskem delu. Vendar pa je letošnje poletno neurje lipovcu spet zadalo nove poškodbe. O slabem stanju drevesa, ki je ogrožalo okolico, smo poročali lastnici objekta – Občini Domžale. Po strokovnem posvetu arborista smo se odločili za odstranitev bolnega drevesa in posaditev novega, ki bo naslednjo pomlad že tvoril zeleno krošnjo. Na tak način se bo v novi preobleki vsaj za novih sto let ohranil spomin na drevo, ki je bilo posajeno poleg Ahčinovega križa. Tega je Franc Ahčin postavil v zahvalo po vrnitvi iz bojišča prve svetovne vojne. Katarina Rus Krušelj, Kulturni dom Franca Bernika Domžale Majhna, a pomembna pridobitev Najbrž se bralci in bralke Slamnika spomnite, kako slovesno smo v Dobu praznovali prvih deset let uspeš­ nega dela Čebelarskega društva Krtina Dob in ob tem ugotavljali, da v parku pod Močilnikom nujno pot­ rebujemo stranišče ali na kratko wc. V športnem parku se srečujejo številni obis­ko­-valci, ki ga koristijo za rekreacijo, pridejo do parka po bliž­ nji čebelarski poti, veliko pa je tudi obiskovalcev, posebej mlajših, povezanih z aktivnostjo čebelarjev. Že dolgo ni tako hitro zrastel objekt kot prav wc v parku pod Močilni­ kov v Dobu in kot je povedal Marjan Ko­derman, predsednik Čebelarske- ga društva Krtina Dob, je bila pot do njega kar dolga in strma, zato se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tej majhni, ampak za posameznika pomembni pridobitvi. Za razumevanje se zahvaljuje Boštjanu Lavriču iz Sklada kmetijskih zemljišč, pa novi županji mag. Renati Kosec ter nekdanjemu podžupanu Marjanu Ravnikarju in vsem drugim. Hvala. Novost v parku pa pospremimo z željo, da wc ostane tak, kot je postav­ ljen, zato vse uporabnike prosimo, da pri njegovi uporabi pazijo na čistočo. Sicer pa dobrodošli. Vera letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 15 naša varnost slamnik@kd- dom zale. si ČE ŽE UPORABLJATE PIROTEHNIKO, NAJ BO VSAJ VARNO IN UVIDEVNO! Pred nami so dnevi, ko se nekateri ne boste mogli upreti uporabi pirotehnike. Če ste med njimi, pirotehnične izdelke uporabljajte tako, da pri tem ne boste ogroženi ter da ne boste ogrožali in motili drugih. bombice, pokajoče kroglice, iskrice) ni dovoljena mlajšim od 14 let, prodaja pirotehničnih izdelkov 2. kategorije (kot so rakete in rimske svečke) pa ni dovoljena mlajšim od 16 let. Pirotehnične izdelke F1. in F2. kategorije lahko uporabljajo mlajši od 14 oziroma 16 let, le če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. • Uporaba fontan in baterij F3 kategorije je dovoljena le osebam, starejšim od 18 let. Prav Miha Ulčar Foto: Pixabay P ri nas je pirotehnične izdelke, katerih glavni učinek je pok, dovoljeno prodajati le med 19. in 31. decembrom, uporabljati pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Pri tem velja poudariti, da posest in uporaba petard vseh oblik in moči v Sloveniji ni dovoljena. Vsi pirotehnični izdelki, ki so na prodaj v Sloveniji, morajo biti ustrezno označeni in opremljeni z deklaracijo v slovenskem jeziku, da je zagotovljena sledljivost. Na območju Policijske uprave Ljubljana so lani obravnavali 30 kršitev Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih in zasegli 2736 petard različnih moči. Obravnavali so 18 poškodovanj tuje stvari in eno povzročitev splošne nevarnosti, največkrat je šlo za poškodovanje poštnih nabiralnikov, košev za smeti, osebnih av- Zaradi kršitev določil lahko policisti posamezniku izrečejo globo v razponu od 400 do 1200 evrov ter mu zasežejo pirotehnične izdelke, četudi niso njegova last. tako so tudi pirotehnični izdelki kategorije P1 dovoljeni le polnoletnim osebam. • Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je fizičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja (na omejenih mestih, izven strnjenih naselji, prepoved v okolici bolnišnic, na javnih prireditvah …). • Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Pešci, bodite previdni in vidni! Dež, sneg, megla in krajši dnevi v pomembni meri prispevajo k zmanj­- V četrtek, 8. decembra 2022, nekaj minut čez 18.30 je na Ljubljanski cesti v Domžalah voznik z osebnim vozilom trčil v tri osebe, ki so prečkale prehod za pešce. Pešci na srečo niso utrpeli hujših poškodb. Na kraju so posredovali poklicni gasilci CZR Domžale, ki so takoj po prihodu zavarovali kraj prometne nesreče ter nudili pomoč pešcem do prihoda reševalcev NMP Domžale. Na kraju so posredovali tudi policisti PP Domžale. V zvezi z okoliščinami prometne nesreče so nam na Policijski upravi Ljubljana povedali, da je po do zdaj zbranih obvestilih policistov do prometne nesreče prišlo, ker je voznik odvzel prednost pešcem na prehodu za pešce. Pri tem so se vsi trije pešci lažje poškodovali. V postopku je preizkus alkoholiziranosti pri vozniku pokazal 0,70 mg/l alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil zaradi suma kaznivega dejanja nevarne vožnje. O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo. tomobilov in parkomata. Dve osebi sta se pri uporabi pirotehničnih izdelkov poškodovali (enkrat poškodba oči in enkrat poškodba obraza). Če se ne morete upreti uporabi pirotehničnih sredstev, policija svetuje, da jih nikar ne kupujte od preprodajalcev na tržnicah, bolšjih sejmih ali drugje na ulicah, prav tako ne kupujte izdelkov, ki jih posamezniki prodajo po družabnih omrežjih. Izkušnje namreč kažejo, da je uporaba teh izdelkov zelo nevarna. Ti izdelki večinoma niso testirani, vprašljivi pa so tudi materiali, iz katerih so narejeni. Policisti ob tem dodajajo še nekaj napotkov in opozoril: • Pirotehničnih izdelkov posamezne kategorije ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, ki so mlajše od: 14 let za kategorijo F1, 16 let za kategorijo F2, in 18 let za kategorije P1 (pirotehnični izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost), in T1 pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki predstavljajo majhno nevarnost). • Prodaja pirotehničnih izdelkov F1. Kategorija (kot so tortne fontane, čudežne svečke, pasje V Zaborštu se gradi naprej. šani vidljivosti v prometu, zato policisti v teh dneh posebno pozornost namenjajo pešcem, ki so med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. Pešci so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu in podobno). Veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Ko se podamo na pot peš, pogosto zanemarjamo pomen svoje vidljivosti. Za večjo vidnost nosimo svetla in odsevna oblačila, dodamo tudi odsevna telesa. To so: odsevni trakovi, kresničke, tudi svetilka je odsevno telo, ki opozarja na nas v temi, megli ali dežju. Pešci so v prometnih nesrečah pogosto udeleženi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske razmere neugodne (megla, dež), svetli del dneva pa je krajši. Zlasti starejši so največkrat žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali zato, ker kršijo cestnoprometne predpise. Vse, tako voznike kot pešce, policisti pozivajo, da upoštevajo prometna pravila. Pešce posebej opozarjajo: • poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vid­nost pešcev (odsevne trakove, kres­ ničke), • upoštevajte prometne predpise, • cesto prečkajte na označenem prehodu za pešce, • hodite po pločniku (če obstaja) oziroma ob levem robu vozišča v smeri hoje, • poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. ❒ 16 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 18. 11. do 14. 12. 2022 V zadnjih tednih pred začetkom koledarske zime smo opravili 24 intervencij. Četrtino vseh v uri med pol peto in pol šesto popoldne, v nočnem času zgolj eno nekaj minut pred polnočjo. Zaradi požarov smo bili aktivirani štirikrat. Na Viru, ob Šaranovičevi cesti je občan nenadzorovano kuril odpadno vejevje, soseda pa je zaskrbelo, da bi se ogenj lahko razširil na njegov leseni objekt. Ogenj smo pogasili, posredovali so tudi policisti. Odhiteli smo na avtocesto, kjer se je močno pokadilo iz vozila pri izvozu za Trojane, a je šlo k sreči le za okvaro motorja. Na Krtini smo posredovali pri dimniškem požaru. V Študi je zaradi uhajanja plina iz jeklenke prišlo do eksplozije, v kateri je občan utrpel hude poškodbe, nastala pa je tudi velika materialna škoda. Posredovali smo pri osmih prometnih nesrečah, štirikrat na avtocesti. Telesne poškodbe je utrpel voznik osebnega vozila, ki je trčil v steno predora Jasovnik. V ostalih treh so bila poškodovana le vozila. Precej pestro je bilo na lokalnih cestah. Še posebej izstopata dve, v katerih je po javno dostopnih podatkih policije vzrok zagotovo tudi alkohol v krvi voznikov. Kronološko prva se je pripetila na regionalni cesti pri naselju Sv. Andrej pri Moravčah, kjer je voznik najprej oplazil nasproti vozeče vozilo ter nato čelno trčil v naslednje nasproti vozeče vozilo. Voznik je nato z mladoletnim otrokom celo zapustil kraj nezgode. Poškodovali sta se dve osebi. Druga nesreča se je pripetila v novem domžalskem krožišču (pri policijski postaji), kjer je voznik z osebnim vozilom trčil v dve odrasli osebi in otroka. Pri tem so se vsi trije pešci lažje poškodovali. Na trzinski obvoznici sta trčili dve osebni vozili, ob tem sta se v enem izmed vozil poškodovali dve osebi. V Turnšah sta prav tako trčili dve osebni vozili, a brez večje škode. Še najbolj nerodno je bilo, da so se enemu izmed voznikov v vozilo za­ kleni­li ključi. Štirikrat smo bili napoteni na odpiranje vrat (izgubljeni ključi, iz notranje strani zakle­ njena vrata, neodzivnost stano­ valcev), enkrat smo reševalcem NMP tudi pomagali pri prenosu obolele osebe. S ceste smo od­ stranili dve podrti drevesi (pri Gorjuši in Dobovljah), ter se od­zvali na pomoč pri zamakanju strehe v Dragomlju. V Moravčah je občanu v kanalizacijo uš­ lo kurilno olje, kar se je zaznalo kot močan vonj po Vegovi in Šlandrovi ulici. V zadrževalnik pred čistilno napravo smo namestili absorbcijska sredstva ter tako poskušali prestreči čim več olja. Posredovali smo dva dni zapored, aktivirana je bila tudi Civilna zaščita Moravče in mobilni laboratorij ELME. slamnik@kd- dom zale. si Kako smo preživeli 25 let in stalno napredovali Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je danes največja mreža v izobraževanju odraslih v Sloveniji, ki ustvarja možnosti za izobraževanje, učenje, ustvarjanje in druženje starejših. univerza za tretje življenj- za tretje življenjsko obdobje – Drusko obdobje – društvo lipa štva Lipa Domžale. Opozoril je na pedomžale Tudi Univerza za tretje stro zgodovino, na uspešne korake življenjsko obdobje – Društvo Lipa društva, ki vsako leto prinašajo nove Domžale je, enako kot ostale, name- programe in dober glas o univerzi, ki njena vsem, ki želijo ostati ustvar- je prepoznavna tako v naši kot sosejalni v svojemu okolju in biti v stiku dnjih občinah in zunaj njih. Alijana s spreminjajočim se svetom; vsem, Šantelj, predsednica ene od ljubljanki se želijo učiti, česar so si zmeraj skih univerz za tretje življenjsko obželeli ali kar potrebujejo; vsem, ki dobje, je v imenu mreže, v kateri se želijo spoznati nove ljudi, kovati združuje 55 univerz, pozdravila pri- nove načrte in prijateljstva ter pridobivati in uporabljati svoje znanje. Tako v letošnjem letu praznujemo že 25. rojstni dan naše Lipe, ki jo je leta 1997 skupaj s sodelavci ustanovila Metka Zupanek, danes častna predsednica Društva Lipa, ki ga zadnjih pet let vodi Marjan Ravnikar. Okrogla miza, namenjena obeležitvi jubileja, je potekala v Knjižnici Domžale, kjer je številne obiskovalce na jubilej opozarjala fotografska razstava o zgodovini pa tudi sedanjosti Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Ta je bila slovesno odprta nekaj dni prej v Galeriji Domžale. Po pozdravu moderatorke Vere Vojska je o zgodovini, sedanjosti in predvsem delu v času epidemije, ko je delo krožkov potekalo predvsem prek zooma, govoril Marjan Ravnikar, predsednik Univerze sotne ter ob lepem jubileju čestitala vsem – članom študijskih krožkov, mentorjem, animatorjem ter drugim, ki so povezani z univerzami. Predstavila je začetke slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje ter spomnila na lepo sodelovanje, posebej na mednarodni festival znanja in kulture v Domžalah. Povedala je, da se krepi zavedanje o potrebi po še več znanja, nadaljevanju izobraževanja v jeseni življenja, njegovi nadgradnji in iskanju vedno novih priložnosti, da študijske skupine vse bolj postajajo družine, ki jih povezuje; skupno dogajanje in ustvarjanje, druženje tudi zunaj skupin, pomoč drug drugemu in številni prijetni trenutki, pa naj bo to pri umetnostni zgodovini, literaturi, kiparstvu, slikarstvu, glasbi, tujih jezikih in drugod, saj vsako ustvarjanje poboža dušo in polepša življenje. Predsednik Čebelarskega dru- štovale in krepile prijateljske vezi. štva Domžale Andrej Jus je predsta- Vloga mentorja ni le poučevanje ozivil stoletno zgodovino in sedanjost roma predavanje, temveč je mentor društva ter njegovega čebelarskega človek, ki zna prisluhniti skupini in centra v bližini Centralne čistilne jo voditi, ki mu slušatelji zaupajo in naprave Domžale - Kamnik in nji- v pestrem sodelovanju znajo najti hovo delo, kjer se trudijo vključiti teme, ki jih bogatijo. Ob tem je predčim več mladih, hkrati pa društvo stavila svoje delo animatorke, ki ima odpreti različnim društvom in de- organizacijsko vlogo, skupino povejavnostim v občini in z njimi. Skrbi- zuje, zna prisluhniti sošolkam in jim jo za naravo in želijo vrniti, kar jim pomagati. Posebej v času epidemije daje s čebelami. Sodelovanja z Dru- se je solidarnost, sočutje, tudi poštvom Lipa so veseli, pohvalil je raz- trpljenje znotraj študijske skupine stavo njihovih likovnic in ročnodelk okrepilo. Ne nazadnje je sogovorv čebelnjaku. Po njegovem mnenju nica izpostavila tudi dejstvo, da ko so domžalska in vse druge univer- greš od doma, se urediš, tudi na tak ze za tretje življenjsko obdobje da- način ohranjaš notranjo trdnost in rilo narodu in državi, saj omogoča- osebno dostojanstvo, hkrati pa vse jo, da se v jeseni življenja sprostimo, pozitivnosti obiskovanja univerze hkrati pa je pomembno, da v jeseni za tretje življenjsko obdobje predaživljenja poskušamo uresničiti pro- jaš mlajši generaciji. Ob koncu okrogle mize je predsegrame, ki jih nismo mogli ali uspeli do upokojitve. Društvu Lipa je če- dnik društva Lipa Marjan Ravnikar stital in zaželel, da še naprej predaja izpostavil izvrstno medgeneracijsko sodelovanje, ki bogati slušatesvoje znanje in pozitivni vpliv. Sogovornica Manca Ocepek Per- lje in vse, ki z njimi sodelujejo. V podan, sicer animatorka v študijski govoru z obiskovalci smo še enkrat skupini etnologije, je predstavila obudili spomine na začetek univerizkušnjo svoje mame Silve Ocepek, ze, o vpetosti naše univerze v lokalčlanice literarnega krožka univerze, no skupnost in širše o financiranju prek katere je sama spoznala vsebi- njihove dejavnosti s strani lokalnih no dela univerze za tretje življenjsko skupnosti in države, ki bi se moraobdobje in postala njena dolgoletna la v večji meri zavedati pomembčlanica. V mladosti jo je zanimalo nosti delovanja univerz za tretje živeliko stvari, odločila se je in posta- vljenjsko obdobje in vseh društev, ki la profesorica kemije, v društvu Lipa vključujejo starejše. pa se ukvarja z etnologijo. Povabila Prijetno vzdušje je okrogli mizi je vse v študijske skupine z povabi- dal nastop citrarjev in kitaristov lom: Dejmo počet stvari, ki jih niko- pod vodstvom Damjane Praproli nismo počeli. Spomnila je na reklo tnik, predvsem pa dosedanje uspezdrav duh v zdravem telesu in pred- šno delo društva Lipa in iskrene žestavila delo v svoji študijski skupini, lje, da se to nadaljuje. Vera Vojska kjer so se udeleženke najprej spoznale, se podpirale in izjemno spoFoto: Miro Pivar Na kratko o skrbi za zdravo telo Z vaditeljico Anico Črne Ivkovič Domžalčanka Anica Črne Ivkovič večji del življenja vodi rekreacijo v TVD Par­tizan Domžale, kjer že vrsto ne le let, temveč desetletij, ob ponedeljkih zvečer pridno vadijo različne generacije deklet in žena, del svojega časa pa namenja tudi rekreaci­ji dolgoletnih prijateljic. Ko je zaključila svoje obveznosti v šoli, kjer je bila učiteljica pa tudi pomočnica ravna­teljice, se je odločila, da s svojim strokovnim znanjem, v katerem ima posebno mesto naziv ‘vaditeljica 2’, pomaga pri skrbi za zdravo telo tudi v Univerzi za tretje življenjsko obdobje – Društvu Lipa Domžale. Na kratkem pogovoru mi je zaupala: Kako sta se srečali Anica Črne Ivkovič in Društvo Lipa? Predsednik Društva Lipa Marjan Ravnikar je moj nekdanji stanovski kolega. Oba sva bila namreč pomočnika ravnatelja oziroma ravnateljice, on na srednji, jaz na osnovni šoli in sva zelo dobro sodelovala na pedagoškem področju. On me je spodbudil, da se ob upokojitvi pridružim Lipi. Kot licencirana ‘vaditeljica 2’ sem po Zakonu o športu usposobljena za vodenje vadb. Na tem mestu se moram zahvaliti Telovadnemu društvu Partizan, ki mi je leta 2018 omogočilo to dodatno izobraževanje. S predsednikom Društva Lipa sva se dogovorila, da prevzamem žensko vadbeno skupino, ki sta jo prej zelo uspešno vodili Janka Jerman in Anka Cerar. Včlanila sem se v društvo, kjer imam pravzaprav dvojno vlogo: sem ‘učenka’ in ‘učiteljica’. Kot učenka obiskujem ure angleščine, kot učiteljica pa vodim telovadbo za ženske. Kaj od rekreacije v Društvu Lipa lahko pričakujemo? Zaenkrat rekreacijo obiskujejo samo ženske. Vadba, ki jo izvajamo, je ved­ no skrbno načrtovana. Vključuje vaje za krepitev glavnih mišičnih skupin in vezivnih tkiv, vaje za ohranjanje in razvijanje gibljivosti, vzdržljivosti ter koordinacije. Intenzivnost vadbe vadeče prilagodijo svojemu zdravstvenemu stanju in vadijo zgolj z intenzivnostjo, ki jo dopušča njihova telesna pripravljenost. Uporabljamo različne rekvizite – enkrat vadimo s Pilates žogami, drugič z elastičnimi trakovi, tretjič s palicami. Tako poskrbim, da je vadba vedno pestra. Zakaj jo priporočaš? Kje in kdaj vadite? Življenje je staranje. Staranja in z Vadba poteka v prostorih Plesne šole njim povezanih degenerativnih pro- Miki v Jaršah, v stavbi nekdanje tovarcesov žal ne moremo preprečiti, lahko ne Induplati, vsak petek od 10.00 do pa storimo nekaj, s čimer si bomo 11.30. Ugotavljam, da je dopoldanski polepšali čas v tretjem življenjskem čas zelo primeren za rekreacijo, saj se obdobju. Med to v prvi vrsti prav go- človek potem ves dan zelo dobro potovo spada redna in skrbno načrtova- čuti. Zato vabim vse, ki morda še oklena telesna dejavnost, s katero bomo vate, da se pridružite. Dobrodošli! upočasnili degenerativne procese, na vadbi pa stkali tudi nova prijateljstva. Morda še priporočilo vsem, zakaj Telesna dejavnost je torej eden je vsakodnevna vadba, tudi najcenejših pristopov doseganja ka- doma, priporočljiva. kovosti življenja, ki se kaže v neodvi- Najtežje je narediti prvi korak in posnosti in polnem življenju. Čeprav je stati telesno dejaven. Priporočljiznačilnost staranja zbiranje diagnoz, vo je, da začnemo z manjšimi kolipa t. i. večobolevnost ni nobena ovi- činami telesne dejavnosti, potem pa ra, da človek ne bi bil telesno dejaven. v skladu z našimi sposobnostmi in zdravstvenim stanjem to postopoma Na kaj je dan poudarek pri povečujemo. Zavedanje, da lahko z rekreaciji? redno telesno de-javnostjo ohranjaPredvsem je zelo pomembna pravil- mo telesne sposobnosti, s pomonost izvedbe vaj in seveda rednost. čjo katerih opravljamo vsakodnevDejstvo je, da vsako leto izgubimo en na opravila ter na ta način ohranjaodstotek mišične mase in dva odstot- mo tudi našo samostojnost in neodka mišične moči. Starejši kot smo, po- visnost, nam bo v pomoč pri odločamembnejša je vadba za moč. Prav ta nju o tem, ali bomo telesno dejavni daleč najučinkoviteje zavira upad mi- ali ne. Ne smemo pozabiti na hojo. šične mase, oziroma jo celo nekoliko Domžalčani in okoličani imamo krapoveča. Zato sem pri vadbi zelo po- sne terene, kjer lahko vsak dan hozorna, da se vadeči naučijo pravilne dimo. Sama prisegam tudi na tek, tehnike izvajanja vaj. To pomeni, da ki je izvrstna vadba tako za telo kot vedno razložim, zakaj in kako dolo- duha. Poti ob Kamniški Bistrici in čeno vajo naredimo ter kakšen uči- Šumberku ter širši okolici so več kot nek ima na telo. Neizogibne so torej primerne za tek in hojo – le zakaj jih gimnastične vaje, s katerimi krepimo ne bi izrabili? Vera Vojska okostje, pospešujemo mineralizacijo Foto: osebni arhiv in upočasnjujemo atrofične procese. letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Preselili smo se Citrarska skupina Notice Pisarno Planinskega društva Domžale smo preselili na novo lokacijo, da bomo za člane društva lažje dosegljivi in dostopni ob vseh uradnih urah. Začelo se je praznovanje 10. rojstnega dne. planinsko društvo domžale Novi društveni prostori se zdaj nahajajo v manjši stavbi na drugi strani domžalskega kopališča, pri igriščih za odbojko na mivki. Najdete nas v prvem nadstropju. Čeprav je v dolini komaj kaj snega, pa je višje v hribih že nekaj časa prava zima. Ob obisku gora se moramo dobro pripraviti, saj je od tega odvisno naše življenje ter življenje naših tovarišev. Nenazadnje je tudi zato v društvu za naše člane na voljo za brezplačno izposojo določena zimska oprema: krplje, dereze, cepini in čelade. Pravkar smo že začeli tudi s članarino za leto 2023, kolikor je ta nujna za vse gornike, alpiniste, popotnike in plezalce, pa je včasih lahko tudi lepo božično ali novoletno darilo. Pred nami je še praznični pohod, na katerega vabimo vse, ki jih mamijo zimske lepote Velike planine ter si želijo druženja s podobno mislečimi navdušenci. 27. decembra gremo kot vsako leto občudovat lepote Velike planine in prespat v Domžalski dom. Ne pozabite, da je plačilo nastanitve možno z dobropisom za prehojeno Domžalsko pot spominov. Vabljeni! Vsem želimo vesele praznike in srečno novo leto 2023! Naj nam bodo gore v veselje in oporo ter srečno na poteh! Aleš Kermauner, PD Domžale Foto: Helena Kermauner kulturno društvo domža- kako vsestranski glasbenik je. Glale Notice so skupina citrark, ki de- sen aplavz so prejele mlade citrarke lujejo skupaj od leta 2013. Sprva so iz Glasbene šole Moste Hana Škarja, bile pod okriljem Univerze za tretje Kaja Kokalj, Aša Kuberšin in Alja Žuživljenjsko obdobje, Društva Lipa, žek ter dokazale, da je pred njimi še zdaj pa delujejo pod okriljem Kul- lepa glasbena prihodnost. Pa mlade citrarke niso bile edine turnega društva Domžale. Članice prihajajo z različnih koncev, pose- gostje na prijetnem večeru. S svojo bej pa je treba omeniti Božo Bauer, glasbo se je predstavil Silvo Giranki je veliko prispevala k ustanovitvi don, orgličar, in skupaj z Noticami citrarske skupine. Skupino vsesko- predstavil čudovito Avsenikovo Gozzi vodi prof. Peter Napret. Za njimi je že vrsta koncertov, na katerih igrajo in prepevajo navadno z drugimi podobnimi skupinami in razveseljujejo vse, ki imajo citre radi. Glasbenice so se s svojim pestrim programom konec oktobra predstavile v Knjižnici Domžale ter s čudovitim glasbenim večerom začele svoje praznovanje 10. rojstnega dne. Po pozdravu prof. Petra Napreta, publicista, pedagoga, glasbenika in še marsikaj, ki je na svoj prijeten način vodil glasbeni večer in pred vsako točko našel ravno pravo zgodbico o pesmi, smo prisluhnili pesmi Čez zelene trate, nato smo dovi v mesečini. Citrarke so nato zaobiskali bližnjo Moravško dolino, igrale Na Golici, še enkrat pa so obise zaustavili ob Lepi modri Donavi skovalci zaploskali orgličarju Silvu, in nasmejani prisluhnili Prešernovi ki je skupaj s prof. Petrom že večŽelezni cesti v izvedbe vodje in Bet- krat nastopil na festivalih kot Duo s. ke. Pri vedno dobrodošli Cvetje v je- p. Prisluhnili smo venčku ljudskih, seni je prof. Peter z violino dokazal, na citrah pa je ponovno zazvenela večno mlada melodija iz filma Tretji človek. Uživali smo ob Domovini, ko se je orgličarju in citrarkam pridružil pevski zbor obiskovalcev v Knjižnici Domžale, od katerih bi marsikdo ob naslednji Gradišnikovi Sestavljeni polki kar zaplesal. Potem, ko so se mlajše Notice predstavile s Še kiklco prodala bom in vsi skupaj z venčkom narodnih, se je prijeten večer zaključil s povabilom, ki ga ne smete prezreti: 10. rojstni dan Notice praznujejo 29. januarja 2023 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Dobrodošli na slovesnem praznovanju naših citrark! Vera Vojska Foto: Miro Pivar Društvo Senožeti zapira svoja vrata Kulturno društvo Senožeti Radomlje, ki je bilo ustanovljeno leta 2001 in je ves čas delovalo v prostorih Kulturnega doma v Radomljah, po dvajsetih letih zapira svoja vrata. Zato smo se odločili zaradi velikega osipa članstva in zaradi nenaklonjenih okoliščin. Dva jesenska avtobusna izleta po vinorodnih pokrajinah Slovenije Člani DU Vir smo to jesen izvedli dva avtobusna izleta po dveh vinorodnih pokrajinah Slovenije, Primorski in Dolenjski. du vir Prvi izlet je bil oktobra in nas je peljal v Vipavsko dolino, mimo Nove Gorice čez Sočo in s pogledom na znameniti kamniti Solkanski most v Brda. V lepem in toplem vremenu so nam v Gonjačah pripravili malico. Nekaj se nas je povzpelo na razgledni stolp, vendar zaradi meglice morja nismo uzrli. Na drugi strani Soške doline nas je privabila Sveta Gora z baziliko, ki so jo v le štirih letih zgradili domačini daljnega leta 1544. Med vožnjo po strmi cesti do Soče smo lahko opazovali elektrarne in na Mostu na Soči, kjer se združita Soča in Idrijca, izvedeli marsikatero podrobnost o kraju z mnogimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Pot nas je peljala po dolini Idrijce skozi Cerkno in Kladje, zadnji del pa smo prevozili po Gorenjski s postankoma v Trebiji in na kmetiji Pustotnik v Poljanski dolini. Izlet smo zaključili zadovoljni, veseli in polni vtisov o lepotah Slovenije. Martinovo smo praznovali v Beli krajini. Iz meglene kotline smo že pri Višnji Gori občutili sonce in vožnja po prijazni, valoviti dolenjski pokrajini nam je hitro minila. V Novem mestu smo zavili ob Krki proti Dolenjskim Toplicam in se čez prelaz Brezovica spustili v Belo krajino. Izbrali smo manj prometno cesto proti Metliki, opazovali vinograde, steljnike in kraško pokrajino z vrtačami in belimi skalami med brezovim gozdom. V Metliki je bil čas za kavico in kratek sprehod po starem delu mesta, kjer smo začutili utrip utrjenega mesta in gradu, ki je branil Kranjsko pred vpadi Turkov. Naš cilj je bilo kosilo na turistični kmetiji v Radovici, kjer stoji tudi znamenita šola Tonija Gašperiča. Za glasbo je poskrbel član Ansambla Andreja Bajuka, ki je opravil tudi nadvse humoren obred, s katerim je poskrbel, da se je mošt spremenil v vino. Druženje smo zaključili še z degustacijo v vinski kleti, kjer smo izvedeli, da se domačija ponaša tudi z vinsko kraljico iz leta 2015. Milan Jazbec kulturno društvo senožeti radomlje Ko smo se ustanovili, smo šteli 11 članov, v glavnem entuziastov, ki smo v druženju, ustvarjanju in izobraževanju videli svoj kulturni in likovni razvoj, to je na področjih, ki so nas zanimala. Takrat je veliko naklonje­nost do našega dela poleg Občine Domžale pokazala tudi Krajevna skupnost Radomlje, ki nam je dala na razpolago prostore in pozneje uredila Galerijo Dom, ki je služila za priložnostne razstave tako nam kot društvu Mavrica. V teh letih je bil galerijski utrip zelo živahen, vrstile so se mnoge likovne in fotografske razstave, ki so zaznamovale tudi kulturni utrip kraja. Večino časa je naše društ­vo štelo med 40 in 50 člani, delo je potekalo pod strokovnim vodstvom akad. slikarja Janeza ZalaKo smo razmislili o vseh teh učinznika in je v tem času dosegalo vidne stojne razstave, delovne kolonije in uspehe tudi na državnem nivoju. Naši številne obiske razstav v tujini, je po- kih in se ozrli na vse manjše člančlani so dosegali izjemne rezultate in časi zamrl, vzrok pa tiči tudi v splo- stvo in vse nižjo podporo s strani javprejeli številna zlata in posebna pri- šnem dojemanju kulturnega dogaja- nih institucij, smo se odločili, da zaznanja Javnega sklada RS za kultur- nja, ki je vse bolj dobivalo družbeno premo svoja vrata. Zahvaljujemo se ne dejavnosti na natečajih in razpisih. negativen prizvok. S takim pogledom vsem, ki so obiskovali naše razstave, Številni naši člani so imeli v galeriji na kulturno dejavnost bo le-ta poča- vsem, ki so bili naši sopotniki na obiDom tudi velike samostojne razstave, si zamrla tudi na drugih področjih, s skih razstav od Dunaja, Milana, Betem pa ne bodo izgubljali samo ljubi- netk in drugih mest ter prisluhnili ki so bile zelo dobro obiskane. Temu zlatemu obdobju je sledil teljski ustvarjalci, ampak družba kot predavanjem našega mentorja Zalačas korone, ki je zelo zdesetkal naše celota. Predvsem nas je zmotilo zapi- znika. Radi se bomo spominjali vseh vrste in povzročil velik upad članstva ranje znotraj občinskih meja, daja- pohval in besed navdušenja, ki ste kot tudi zavrl izobraževalno delo. Od nje pomena zgolj obiskovalcem zno- jih zapisali v našo ‘knjigo spominov’. nas so za vedno odšle kar štiri likov- traj občine, namesto da bi se prostor Hvala vsem in vsakomur posebej. Danica Šraj, ne kolegice, ki so bile vrsto let naše kulturi odprl na široko, v celotni slopredsednica društva Senožeti vidne članice. Prisiljeni smo bili pre- venski prostor. kiniti stalna izobraževanja in obiske razstav v tujini. Tudi družbene razVesel božič in jasen pogled v letu 2023. mere so se v tem času spremenile in Ljubljanska 87, Domžale, prej naklonjen pogled na kulturo je T: 01 721 40 06 postal drugačen, kultura je čedalje bolj dobivala podobo družbenega zaDelovni čas: jedavca, ki troši javni denar in ne daje pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 finančnih učinkov. Velik elan, s katesobota: 900 – 1200 rim smo pospremili vse naše samo- 18 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii društva slamnik@kd- dom zale. si Ambroževa maša v Dobu Obisk Krškega z njegovo okolico Čebelarsko društvo Krtina Dob, ki je v letošnjem letu praznovalo desetletnico uspešnega dela – na sto let podlage, je v decembru v Župniji Dob pripravilo Ambroževo mašo, na kateri so poleg gostiteljev sodelovali tudi čebelarji sosednjih društev, mašo pa je daroval domači župnik Jure Ferlež. Invalidi iz Medobčinskega društva invalidov Domžale smo že dalj časa načrtovali strokovno ekskurzijo, a nam je covid-19 žal že dve leti to onemogočal. čebelarsko društvo krtina dob Maša, ob kateri so na oltar položili med in njegove izdelke, je bila namenjena zahvali za dobro bero medu v jubilejnem letu Čebelarske- let k čebelarjem iz Prekmurja, dokončali so učilnico na prostem, ob kateri bodo še lažje delali učenci in učenke, ki pod vodstvom Marjana Kodermana, predsednika društva, ga društva Krtina, Dob. Čebelarji so z njo izrazili upanje za dobro zdravje čebel in lepo letino v prihodnjem letu, hvaležnost pa so namenili tudi pokojnim čebelarjem. Leto, ki se pravkar zaključuje, lahko čebelarji, združeni v Čebelarskem društvu Krtina Dob, ocenijo kot uspešno, pri čemer jim je pomagal tudi konec epidemije. Pripravili so predavanja, tudi čebelarski iz- tudi v letu 2022 niso ostali brez medalj na državnem tekmovanju mladih čebelarjev. Posebej pa jim bo leto 2022 ostalo v spominu zaradi prijetne slovesnosti ob jubileju. Čebelarji v letu 2023 vsem želijo veliko zdravja, tudi z medom in medenimi izdelki ter vsem kličejo: Naj medi! Vera Vojska Foto: Anton Dimc Dan suverenosti – 25. oktober Dan suverenosti praznujemo v spomin na dan, ko je v pristanišču Koper leta 1991 še zadnji vojak agresorske JA zapustil naše ozemlje. ozvvs domžale Suverenost pomeni, da je država popolnoma neodvisna in suvereno odloča o pravilih, po katerih se bo ravnala in je sposobna braniti svoje ozemlje. Žal smo bili popolnoma suvereni le od 25. oktobra Nekako smo dobili občutek, kot da gre za spopad Rusije in ZDA. Bolje bi bilo imeti skupno vojsko EU in braniti interese Evrope kot celote, ne pa parcialnih in kapitalskih interesov z druge strani Atlantika. mdi domžale Letos nam je to konč­no uspelo. Odločili smo se, da si og­ ledamo Krško, ker se nahaja nuklearna elektrarna Krško, grad Rajhenburg ter Kunej Vino + Čokolada. V dogovoru s Centrom za podjetništvo in turizem Krško, kjer so pripravili program ogledov, smo se 15. oktobra 2022 napotili na izlet proti Krškem. Prva destinacija je bila ogled Sveta energije, ki je interaktiv- lovanju jedrske elektrarne. Po ogledu smo pot nadaljevali na ogled gradu Rajhenburg. Grad Rajhenburg stoji na 60 m visokem skalnatem pomolu nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save. Grajsko stavbo je dal med letom 1131 in 1147 pozidati mogočni lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad. V gradu nas je počakal vodnik, ki nas je popeljal od sobe do sobe po gradu Krško, je celostno prenovljen, stavbo pa danes upravlja Kulturni dom Krško. Vožnjo smo nadaljevali do družine Kunej, kjer pridelujejo vino že več kot 130 let. Če pomislimo, kaj se je zgodilo v vseh 130 letih, vojne, gospodarske krize, vzponi in padci, razvoj različnih tehnologij, pa družine Kunej ni zaustavilo, da bi opustili vinograde. Ponašajo se tudi ni multimedijski center, ki ga je ustanovila družba GEN energija, d. o. o. Sprejel nas je vodič in nam omogočil poglobljeno potovanje v svet energije in energetike. Podali so nam celovite in strokovno utemeljene informacije: o pomenu energije in njene rabe v vsakdanjem življenju, o tehnologijah proizvodnje električne energije ter njenih gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikih. Ogledali smo si eksponate in eksperimentalnico zagona jedrske elektrarne Krško, Sonce in veter, meglično celico in števec radioaktivnosti, Dirko s svetlobo, Teslov transformator, Energetsko mešanico … Zelo zanimivo pa je bila predstavljena informacija o sevanju, shranjevanju odpadkov, predelavi odpadkov in vrsto zanimivosti o de- in predstavil grad, komu je vse služil. Stavbo in pripadajoče posestvo so stoletja upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu Rajhenburški. Po izumrtju so njihovi nasledniki grad preuredili in dali novo podobo, ki jo občudujemo še danes. Leta 1881 so grad kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan, ki je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška okupacijska oblast v gradu vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Leta 1947 je bil red trapistov razpuščen, grad pa nacionaliziran. Od leta 1968 ko je bila v njem odprta razstava o slovenskih izgnancih, je grad namenjen muzejskim razstavam in prireditveni dejavnosti. Na ogled so stalne in občasne razstave. Med stalnimi je razstava odličij Primoža Kozmusa. Grad je last občine s čokoladnico in prvim čokoladnim vinom Chocolat imperial na Slovenskem, po slovensko Čokolada imperial, ki je postala tudi blagovna znamka. Daljnega leta 1912 je avstrijski cesar Franc Josef menihom trapistom z gradu Rajhenburg podelil naziv ‘imperial’ kot priznanje kakovosti za njihove izdelke. Pod to blagovno znamko so menihi uspešno tržili čokolade, kakav in čaje, bili pa so mojstri v izdelavi sirov, likerjev in vin. Z vsemi informacijami smo si do dobro napolnili naše možgane, obnovili del zgodovine in se odpeljali proti domu. Izlet je bil nepozaben, čeprav nas je na poti spremljala celodnevna megla. Prelepo naravo bi občudovali še lepše, če bi bila obsijana s soncem. Vida Perne Srečno, vsi naši jubilanti Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina je tudi letos pripravila praznično srečanje članov in članic organizacije, ki so v letu 2022 praznovali svoj rojstni dan, katerega številka se končuje na 0 ali 5. krajevna organizacija borPraznične besede je izrekla predcev za vrednote nob dob kr- sednica Krajevne organizacije za tina Kar 24 smo jih našteli in dobra vrednote NOB Dob, Krtina, še prej polovica se je prijazno odzvala na- pa so vsi jubilanti ob okroglem žišemu vabilu, medtem ko drugi zara- vljenjskem jubileju prejeli glasen di zdravstvenih težav ali drugih ne- aplavz. Vsem jubilantom se je zaodložljivih zadev niso uspeli priti na hvalila za sodelovanje v organizaciji prijetno praznovanje, zanesljivo pa ter jim zaželela vse najboljše, predso bili veseli rojstnodnevne čestitke, vsem veliko zdravja in sreče. Srečaki jo ob rojstnem dnevu prejme vsak nje pa je izkoristila tudi za voščilo naš član oziroma članica. ob novem letu. Skupaj smo nazdra- 1991 pa do sprejetja v Evropsko unijo oziroma v vojaško povezavo NATO. Nekako se podrejamo in sprejemamo zakone EU, ki nam večina niso ravno pisani na kožo, a očitno smo s tem zadovoljni. Več bi morali imeti svojih predlogov znotraj EU in ne vedno biti ubogljivi in upogljivi, kot da se še vedno ne zavedamo svoje samobitnosti. Veliko je razprav o članstvu v zvezi NATO, a navzlic vsemu je treba imeti zaveznike, še posebno sedaj, ko se vojno žarišče na območju Ukrajine še vedno ni umirilo. Paziti moramo, da v teh težkih časih ne izgubimo gospodarske suverenosti, saj nam neizprosni kapital narekuje zadolževanje, kar je sicer svetovni trend, a to nikdar ne vodi k zdravim gospodarskim temeljem, temveč le k še večji odvisnosti od njega. Osrednja prireditev ob državnem prazniku – dnevu suverenosti je bila v Gornji Radgoni, kjer je bil slavnostni govornik obrambni minister RS Marjan Šarec. Besedilo in foto: Janez Gregorič vili in zapeli ter prijetno srečanje izkoristili za prijateljevanje in klepet. Prijetnega srečanja so se udeležili naslednji jubilanti, ki jih lahko prepoznate tudi na priloženi fotografiji: Božo Cerar, Marta Gregorčič Štok, Tatjana Gregorin, Fani Josipovič, Dušan Juteršek, Branko Koprivnikar, Jože Lončar, Alojz Močnik, Janez Rom, Jože Štok in Janez Vrhovnik. Posebej glasen aplavz pa je prejela Danica Marinček, ki je letos praznovala 90. rojstni dan ter je že 62 let članica naše organizacije. Ob tej priložnosti se je sestalo tudi vodstvo Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina in sprejelo osnutek program dela za prihodnje leto, v katerem je tradicionalno srečanje ob krajevnem prazniku na Hrastovcu, sodelovanje na prireditvah ob 800-letnici prvega imenovanja kraja Dob, svoje člane in članice pa že zdaj vabimo na vrsto drugih spominskih prireditev, v okviru možnosti pa bomo pripravil tudi dva izleta. Vsem želimo srečno 2023. Vera Vojska letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 19 društva slamnik@kd- dom zale. si Nova predsednica države, nova županja domžalske občine, novo leto … In obenem zaključek še enega, tokrat zelo aktivno pestrega leta, za naše društvo. društvo upokojencev domžale Hvaležni, ponosni in zadovoljni smo, da smo dosegli vse zadane cilje, uresničili začrtani program in zaključili delo, načrtovano za leto 2022. Bi lahko naredili še več? Mogoče, ampak pred nami je novo leto. Nov čas bo prinesel nove naloge, nove izzive, nove cilje, nova hotenja in nove potrebe. Dobili pa smo tudi že novo županjo mag. Renato Kosec, ki ji iskreno čestitamo. Odločili smo se, da sledimo vsem tem potrebam, da starejšim v Domžalah omogočimo kar se da lepo počutje, da bi se množično in združeni lažje ter boljše lotevali uresničitve vseh ciljev, ki nas bodo, tako zagotovo peljali in tudi pripeljali do varne in stabilne zaradi homogenega tima, pozitivne- ši smo skupaj močnejši, je resničen prihodnosti. Dela je veliko, cilji visoki, ga duha vseh z enim samim ciljem – dober in povezovalen. Sociala, šport, masaže, druženje, vrednote, ki nam morajo pri uresniče- za skupno dobro. Za dobro nas, vas vanju služiti, dobro zastavljene, zato in vseh, ki nam zaupajo ter so vklju- zanimive poučne ekskurzije, rešečeni v naše DU. Članice in člani vidi- vanje stanovanjske problematike, verjamemo, da uspeh ne bo izostal. Tako delo v društvu kot delo od- jo napredek, vidijo vizijo, da le sku- ohranjaje kulturne dediščine, prireborov smo zmogli tudi in predvsem paj zmoremo vse. Naš moto: Starej- ditve, investicije, šah, vse to je zaje- to v aktivno delujočih odborih. Vodje odborov in člani se trudimo po svojih najboljših močeh, kar kaže dobre rezultate. Pri izobraževanju, predavanjih in delavnicah beležimo izredno dober obisk, zadovoljni smo s sodelovanjem z drugimi podobnimi društvi. Veseli nas prisotnost na prireditvah in festivalih, pri obisku delavnic, pri obveščanju prek občinskih medijev, Facebooka, spletne strani društva, ne nazadnje vabilo na TV. Vse to je znak, da smo prepoznavni, da delamo dobro. Posebno dobro pa delamo v odboru za socialo v projektu Starejši za starejše, in sicer pri izvedbi brezplačnih prevozov za starejše. Ljudje to potrebujejo, se tega poslužujejo, mi pa jim s svojim prostovoljnim delom v logističnim centru in pri vožnjah poskušamo pomagati, da lažje, hitreje, predvsem pa varno pridejo, kamor si želijo. Seveda pa je treba pri tem upoštevati vsa določi- la, ki izhajajo iz podpisane pogodbe. Tako smo zadovoljni mi v društvu, zadovoljni in hvaležni so starejši ljudje, ki to našo storitev koristijo s pomočjo Občine Domžale. Za drugo leto imamo mnogo dobrih, predvsem pa za starejše, nadvse koristnih načrtov. S skupnimi močmi, potrpežljivostjo in zagnanostjo nam bo uspelo. Da pa bomo še lažje in boljše delovali za skupno dobrobit, pa v svoje vrste vabimo čim več novih članic in članov. Posebno povabilo pa novim prostovoljcem za delo v odborih in za prevoze. Pokličite telefonsko številko 01 724 29 04 v času uradnih ur: ponedeljek, torek sreda od 9. do 11. ure, za prevoze od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure na telefonsko številko 051 262 100. Obenem pa vam vsem želimo čudovite praznike ter zdravo, srečno in vsega dobrega polno novo leto 2023! Društvo upokojencev Domžale V drevoredu 88 lip 14 let skupne jutranje telovadbe Uspešno balinamo naprej Skupina Šole zdravja Domžale – drevored 88 lip je v prazničnem decembru proslavila obletnico delovanja. šola zdravja domžale – dre- udeležujejo se različnih dogodkov, fevored 88 lip je prva skupina Dru- stivalov, ki se dogajajo v njihovi občištva šola zdravja v občini Domžale. ni in okolici in tako pomagajo pri šiNjihova lokacija je v čudovitem dre- ritvi dejavnosti Društva Šola zdravvoredu 88 lip ob Kamniški Bistrici. ja. V skupini deluje tudi pohodniška Od tod tudi ime skupine. V tej skupi- skupina, ki vsak torek izvede pohod ni je začela telovaditi tudi predsedni- po občini Domžale in bližnji okolica DŠZ Zdenka Katkič. Gre za eno ve- ci. Ena od aktivnih članic skupine je čjih skupin v Šoli zdravja, ki trenutno tudi Marika Haler. Med članicami je šteje 65 članov. Prvo zimo je vztrajalo Halerjeva formirala pevsko skupino, med 10 in 15 oseb, zdaj pa že čez 60, ki se enkrat tedensko dobiva, prepepa še veliko moških imajo (16). Skupi- vajo pa pesmi na ljudski način. Rade na je zelo aktivna, imajo svojo pevsko se predstavijo v osnovnih šolah, vrtin plesno skupino, ki sodelujejo na cih in domovih starejših občanov. Nerazličnih prireditvah. Zelo so aktivni, kaj članic sodeluje v folklorni skupini Češminke, s katero so že večkrat razveselili obiskovalce različnih prireditev. Že šest let prostovoljke in prostovoljci te skupine enkrat mesečno obiskujejo Medgeneracijski center Bistrica, kjer varovance peljejo na kratek pohod po Domžalah. Skupaj z njimi prepevajo in potelovadijo. Aktivni so na različnih področjih in kot prostovoljci so zelo vključeni v različne projekte v občini Domžale. Radi se imajo in med njimi je veliko dobre volje in povezanosti, kar je vidno iz priloženih fotografij. Neda Galijaš Šola zdravja in 1000 gibov v Dobu Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. društvo šola zdravja Z redno vadbo 1000 gibov Šola zdravja tudi v Dobu krepi telo in duha, širi krog znancev, pridobiva nove prijatelje in se prek Društva upokojencev Naš dom Dob, katerega del je, vključuje v življenje in delo Krajevne skupnosti Dob ter drugih društev in organizacij. Člani in članice se srečujejo v Športnem parku Dob – na igrišču, le redko, če je res slabo vreme, pa najdejo prostor za svojih 1000 gibov v bližnjem prostoru, ki je sicer namenjen balinanju. Dekleta in fantje se v Športni park Dob vedno radi vračajo, enako kot so v Šolo zdravja začenjali pred slabimi 13 leti. Poskrbijo za fizično kot psihično zdravje posameznika, po- memben del jutranjih srečanj je tudi druženje, praznovanje rojstnih dni in drugih praznikov, pa tudi pomoč, svetovanje in, če je treba, tudi tolažba ob žalostnih dogodkih. Pri vadbi sodeluje zdaj eden zdaj drugi vaditelj ali vaditeljica, vsi pa se vselej zelo trudijo, da opravijo vse vaje in svoje telo razgibajo od glave do pete. Nič hudega, če včasih kaj ne gre, bo pa jutri bolje, pravijo, in so po svoji oranžni opremi znani daleč naokoli. Vsako leto se decembra spomnijo svojih začetkov in so zadovoljni, da ostajajo skupaj, da sami, kolikor je le mogoče, z rekreacijo poskrbijo za svoje zdravje. Ob obletnici, ki so jo praz­ novali s prijetnim srečanjem, z vese- ljem povedo, da številka 13 zanje ni nesrečna, ampak srečna in vesela ter polna prijetnih srečanj in trenutkov. Vsako leto se veselijo tudi prijetnega srečanja v enoti vrtca Urša Pikapolonica v Dobu, kjer skupaj telovadijo, se pogovarjajo in ob koncu tudi fotografirajo. Tudi letos je bilo to res prijetno srečanje, na katerega jih bo še dolgo spominjala skupna fotografija. Iskreno se zahvaljujejo Športnemu društvu Dob, ki jim omogoča vadbo v Športnem parku Dob. Veseli so, da so našli zavetje v okviru Društva upokojencev Naš dom Dob, hkrati pa vabijo vse, da se jim v Šoli zdravja Dob pridružijo. Vera Vojska Še malo, pa bo Balinarsko športni klub Budničar s Količevega praznoval zlati jubilej, saj bo čez dve leti minilo pet desetletij, od kar so začeli z delom. balinarski športni klub budničar Kot radi povedo, je bil njihov začetek prav priprava prvomajskega kresovanja in tradicionalne budnice ob prvem maju, po katerem je njihov klub dobil ime. Stane Žavbi, ml., eden najbolj zagnanih budničarjev, mi je povedal, da so bili v letu 2022 zelo aktivni. Dejavnost kluba poleg vsakoletnih raznoraznih klubskih obveznosti in nalog je tudi letos obsegala tekmovanje v drugi državni balinarski ligi, v ligi veteranov in na balinarskih turnirjih, ki jih že vrsto let tradicionalno organizirajo različni klubi in društva, tudi BŠK Budničar Količevo, doma v Sloveniji in tujini. Članska ekipa, ki tekmuje med 12 ekipami v 2. državni balinarski ligi, je po jesenskem delu četrta v svoji skupini in se bo spomladi borila za vstop v skupino za naslov prvaka. Njihovi veterani so večletni udeleženci veteranske lige šestih občin, ki je organizirana že več kot dvajset let. V boljši skupini osmih moštev po prvem delu lige zasedajo sredino lestvice in so v drugem delu kandidati za stopničke. Namen udeleževanja balinarskih turnirjev je poleg tekmovalnih uspehov in borbenosti predvsem druženje in poglabljanje prijateljstva med balinarji širom domovine in tujine. Ob tem moj sogovornik pove, da se vseh turnirjev, na katere so vabljeni, ne morejo udeležiti, saj na isti dan žal včasih poteka več turnirjev. Čeprav vedno ne zmagajo, so z doseženimi tekmovalnimi uspehi v letu 2022 zelo zadovoljni. Ponosni so na vse ekipe, posebej pa izpostavljajo udeležbo veteranov na turnirjih, kjer so dosegli tudi nekaj dobrih rezultatov. Aktivni tekmovalci kluba pa so na tradicionalnih turnirjih doma in v tujini dosegli tudi prestižne zmage in tako osvojili turnirje v Opatiji, Straži pri Novem mestu in na Duplici. Čestitamo. Prvi memorialni turnir dvojic so namenili spominu na umrlega dolgoletnega člana in tekmovalca Cveta Laniška. Ker balinanje na prostem pozimi ni možno, čas zapolnijo s sodelovanjem v zimski ligi na Duplici, kjer so pogoji za balinanje pozimi zelo ugodni. BŠK Budničar Količevo je letos tekmovanje med osmimi ekipami začel zelo uspešno, saj je vodilna ekipa lige. Tudi letos je Balinarski športni klub Budničar pripravil v avgustu tradicionalni mednarodni turnir v balinanju za prehodni pokal Občine Domžale, na katerem se je pomerilo 16 ekip, med njimi tudi balinarji s Hrvaške. Gostitelji so se potrudili in pripravili prijeten balinarski dan. Zmagala je ekipa BK Kastav iz Hrvaške, pred SD Strahovica, tretje mesto je pripadlo domačim balinarjem, četrti pa so bili tekmovalci BŠK Radna. »Osvojeni letošnji prestižni turnirji nas na neki način obvezujejo, da v prihodnjih letih te uspehe ponovimo oziroma ubranimo,« je za konec povedal Stane Žavbi, ml. Mestni kino Domžale 16.00 | LIL LIL KROKODIL Pustolovščina / Lyle, Lyle, Crocodile / sinhronizirano / 2022, ZDA / scenarij: Will Davies Bernard Waber / režija: Josh Gordon, Will Speck / igrajo: 2. januar, ponedeljek 20.15 | IZGUBLJENI KRALJ Komična drama / The Lost King / režija: Stephen Frears / scenarij: Stephen Frears, Jeff Pope / igrajo: Sally Hawkins, Steve Coogan, Harry Lloyd, James Fleet, Phoebe Pryce, Lee Ingleby, Jessica Hardwick, Robert Jack, John-Paul Hurley / 2022, Velika Britanija / distribucija: Fivia / 108' / film, posnet po resnični zgodbi amaterske zgodovinarke, ki pomaga najti več kot petsto let izgubljene posmrtne ostanke enega najbolj kontroverznih angleških kraljev, Riharda III. 18.00 | KORZET Drama / Corsage / Marie Kreutzer / Avstrija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2022 / 113' / madžarščina, nemščina, angleščina, francoščina / režija Marie Kreutzer, scenarij Marie Kreutzer, fotografija Judith Kaufmann, montaža Ulrike Kofler, glasba Camille, produkcija Alexander Glehr, Johanna Scherz / režiserka Marie Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obračunata z romantičnim mitom o priljubljeni avstrijski cesarici ter Sisi oživita kot izrazito sodobno žensko, ki se skuša izviti iz prisilnega jopiča družbenih pričakovanj / nagrada za najboljšo žensko vlogo v sklopu Posebni pogled festivala v Cannesu. 20.00 | OPERACIJA FORTUNE: PREVARA STOLETJA Akcijska komedija / Operation Fortune: Ruse de guerre / režija: Guy Richie / scenarij: Guy Ritchie, Ivan Atkinson, Marn Davies / igrajo: Jason Statham, Aubrey Plaza, Josh Hartnett, Cary Elwes, Bugzy Malone, Hugh Grant, Lourdes Faberes, Max Beesley, Eddie Marsan, Kaan Urgancıoğlu / 2023, ZDA / distribucija: Blitz / 114' / super vohun Orson Fortune mora ustaviti prodajo smrtonosne nove orožarske tehnologije, zato kot pomočnika rekrutira 18.00 | KAPITANKA NOVA Mladinska zf pustolovščina / Captain Nova / režija: Maurice Trouwborst / scenarij: Lotte Tabbers, Maurice Trouwborst / igrajo: Kika van de Vijver, Marouane Meftah, Anniek Pheifer, Hannah van Lunteren, Harry van Rijthoven, Robbert Bleij, Sander van de Pavert, Ergun Simsek / 2021, Nizozemska / distribucija: Demiurg / 86' / podnapisi, nizozemščina, 9+ / vrtoglava znanstveno-fantastična pustolovščina, v kateri kapitanka Nova potuje nazaj v leto 2025, da bi preprečila nepovratni okoljski zlom / nagrade: Cinekid 2021 (najboljši otroški film, najboljši nizozemski družinski film, najboljši nizozemski film, najboljši celovečerni film). Mestni kino Domžale 16.00 | OBUTI MAČEK: ZADNJA ŽELJA Animirana komična pustolovščina / Puss in Boots: The Last Wish / sinhronizirano / 98' / scenarij: Paul Fisher / režija: Joel Crawford / 2022, ZDA / po več kot desetletju DreamWorks Animation predstavlja novo pustolovščino, ko drzni razbojnik Obuti maček odkrije, da sta njegova strast do nevarnosti in neupoštevanje varnosti terjali svoj davek: zapravil je namreč osem od svojih devetih življenj – pri tem pa pozabil šteti. Knjižnica Domžale 16.00–18.30 | OPOLNOMOČI SVOJ GLAS Trening javnega nastopanja in retorike / izvaja: Meta Grošelj, pisateljica, predavateljica, coachinja in trenerka retorike / vstop prost / org.: Meta Grošelj, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 10.00 | REPKI – KONCERT ZA OTROKE Sobotna otroška matineja / za IZVEN Rap koncert za otroke / nastopata: Trkaj in Igor Saksida / 45' / primerno za 3+ / Spoznajte zaklade naše rimane besede od Toneta Pavčka pa do Svetlane Makarovič in do modernejših avtorjev, kot sta Anja Štefan in Andrej Rozman Roza, ki se v Repkih primejo za roke in zavrtijo na glavi. Mestni kino Domžale 16.00 | KAPA Družinski film / režija: Slobodan Maksimović / scenarij: Sasa Eržen / igrajo: Gaj Črnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Mašković, René Štúr, Mila Maksimović, Tiln Kolbe, Emil Kulović / 2021, Slovenija, Slovaška, Luksemburg, Hrvaška / distribucija: Fivia / 85' / v slovenščini, 6+ / prvi slovenski božični celovečerni film režiserja Slobodana Maksimovića, zgodbo o dečku, ki nima nič, in deklici, ki ima vse, preplete z močno vero v čudeže in jo poveže v topel, humoren in tudi napet film. Galerija Domžale 19.00 | TIPO BRDA: 29 ČRK ZA 25 LET Likovna razstava / z avtorji se bo pogovarjal Jurij Smole. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Pripovedovanje pravljic / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 18.00 | PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE pravljična joga / spoznavanje asan / dihanje / sproščanje / okrepitev fokusa / za otroke od 5. leta dalje / spletna prijava / animatorka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | MUC KAPUC Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. 12. januar, četrtek 20.15 | DVOJNA PREVARA Glej opis pod 8. januar. Mestni kino Domžale 18.00 | IZGUBLJENI KRALJ Glej opis pod 1. januar. Slamnikarski muzej 18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI Dr. Miroslav Stiplovšek: OBČINA DOMŽALE 1850– 2020 / pogovor z avtorjem knjige o 170-letnem razvoju in delovanju Občine Domžale bo vodila urednica knjige Cveta Zalokar, k sodelovanju bodo vabljeni tudi zanimivi pričevalci in soustvarjalci / vstop prost. 11. januar, sreda Delavnica: Klekljana čipka Menačenkova domačija, 14. januarja 7. januar, sobota Predstava: Na Čirabarki Kulturni dom na Močilniku, Dob, 8. januarja 1. januar, nedelja Predstava: Jera Ivanc: #punceinpolpunce KD Franca Bernika, 4. januarja DoGaJa se ... slamnik 20.00 | ODŠTEVANJE Glej opis pod 15. januar. Mestni kino Domžale 17.30 | DVOJNA PREVARA Glej opis pod 8. januar. Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 3. januar. 17. januar, torek 20.15 | KORZET Abonma filmski PONEDELJEK Glej opis pod 1. januar. Mestni kino Domžale 18.00 | VSA TA LEPOTA IN PRELIVANJE KRVI Dokumentarni film / All the Beauty and the Bloodshed / režija: Laura Poitras / 2022, ZDA / distribucija: Fivia / 122' / globoko osebni in hkrati izrazito politični dokumentarec Laure Poitras (Citizenfour) raziskuje neločljivo povezanost med aktivizmom ter življenjem in umetniškim delom Nan Goldin, ene najvidnejših svetovnih fotografinj / zlati lev za najboljši film na lanskem festivalu v Benetkah. 16. januar, ponedeljek 20.00 | ODŠTEVANJE Drama / Tafrigh / režija: Mani Haghighi / igrajo: Taraneh Alidoosti, Navid Mohammadzadeh, Ali Bagheri, Esmail PoorReza, Farham Azizi, Vahid Aghapour, Soheyla Razavi, Saeed Changizian / 2022, Iran, Francija / distribucija: Fivia / 107' / zgodba o mladem paru, ki sredi Teherana najde svoja dvojnika, je nova mojstrovina priznanega iranskega režiserja Manija Haghighija, ki skozi podobe, ujete v sprane barve in dež, krmari v duhu napete psihološke drame. 20.00 | DEDEK GRE NA JUG 16.45 | BABILON Glej opis pod 21. januar. Mestni kino Domžale 15.00 | ENKRATNI MARE Glej opis pod 14. januar. Kulturni dom na Močilniku 16.00 | MOJCA POKRAJCULJA Deklica je našla zlat cekin in si z njim kupila lonček z belimi pikami, ki se je, kot po čudežu, spremenil v prekrasno hišico / informacije in rezervacije: 041 420 610. 22. januar, nedelja 20.00 | BABILON Komična drama / Babylon / režija: Damien Chazelle / scenarij: Damien Chazelle / igrajo: Brad Pitt, Margot Robbie, Diego Calva, Jean Smart, Jovan Adepo, Li Jun Li, P.J. Byrne, Lukas Haas, Olivia Hamilton, Tobey Maguire, Max Minghella / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 188' / zgodba o prevelikih ambicijah in nezaslišanih presežkih sledi vzponu in padcu številnih likov v obdobju nebrzdane dekadence in razuzdanosti zgodnjega Hollywooda / nov film režiserja Damiena Chazzella (Dežela La La, Prvi človek, Ritem norosti). 18.00 | PO SONCU Glej opis pod 19. januar. Mestni kino Domžale 16.00 | ENKRATNI MARE Glej opis pod 14. januar. KD Franca Bernika 10.00 | NATALIJA MANOJLOVIĆ VARGA, ANDREJ ROZMAN ROZA: POVODNI MOŽ AMBROŽ – NAPODVODNI KONCERT Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Plesno-gledališka predstava za otroke / Plesni teater Ljubljana / koreografija in režija: Natalija Manojlović Varga / soustvarjanje in izvedba: Barbara Kanc, Katarina Barbara Kavčič/Veronika Valdés, Tines Špik, Andrej Rozman Roza / 45’. Mestni kino Domžale 15.30 | ENKRATNI MARE Glej opis pod 14. januar. 17.30 | DEDEK GRE NA JUG Glej opis pod 13. januar. 21. januar, sobota Predstava: Mojca Pokrajculja Kulturni dom na Močilniku, 22. januarja 15. januar, nedelja Potopisno predavanje: Ladakh in Rajastan Knjižnica Domžale, 19. januarja 18.00 | DUŠE OTOKA Mestni kino Domžale 16.00 | TITINA Animirana družinska pustolovščina / Titina / režija: Kajsa Næss / scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner / 2022, Norveška, Belgija / distribucija: Fivia / 90' / sinhronizirano, 6+ / družinski pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926. 28. januar, sobota Klub Blunout 21.00–23.00 | HELP! THE BEATLES TRIBUTE Fantje iz skupine HELP! bodo uprizorili malo drugačen, bolj intimen akustični koncert, na katerem bodo kakopak zaigrali največje hite skupine The Beatles / program bodo spremljale zanimive anekdote in zgodbe o tem, kako so nastale pesmi legendarnih The Beatles. 20.15 | DUŠE OTOKA Komična drama / The Banshees of Inisherin / režija: Martin McDonagh / scenarij: Martin McDonagh / igrajo: Colin Farrell, Brendan Gleeson, Kerry Condon, Barry Keoghan, Pat Shortt, Gary Lydon, David Pearse, Sheila Flitton, Jon Kenny, Bríd Ní Neachtain / 2022, Irska, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Blitz / 109' / Colin Farrell in Brendan Gleeson po več kot desetletju znova združena na velikem platnu v še enem triumfu irskega režiserja Martina McDonagha / nagrade: Cannes 2022 (najboljši režiser). Mestni kino Domžale 18.00 | DEDEK GRE NA JUG Glej opis pod 13. januar. 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 6. januar. Knjižnica Domžale 16.00–18.00 | PIŠEMO Z ROKO Otroška delavnica / za vse otroke / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 27. januar, petek Koncert: Katalena KD Franca Bernika, 30. januarja Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ januar številka 12 | december 2022 | letnik lxii KD Franca Bernika 20.00 | JERA IVANC: #PUNCEINPOLPUNCE Abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN Glej opis pod 4. januar. Krajevna knjižnica Ihan 18.00 | BRALNE TAČKE Beremo kužku, skupinsko / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Društvo ambasadorji nasmeha, Krajevna knjižnica Ihan. 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | DVORANA IGRAČ Predstavitev knjižnične igroteke / za otroke od 3. leta dalje / prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 6. januar, petek KD Franca Bernika 20.00 | JERA IVANC: #PUNCEINPOLPUNCE Abonma gledališki JULIJA in IZVEN Glej opis pod 4. januar. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | MUCA COPATARICA Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. 5. januar, četrtek KD Franca Bernika 20.00 | JERA IVANC: #PUNCEINPOLPUNCE Abonma gledališki ROMEO in IZVEN SNG Drama Ljubljana / režija: Ivana Djilas / igrajo: Silva Čušin, Maša Derganc, Mia Skrbinac, Iva Babić, Nina Valič, Saša Pavček / Ivana Djilas in Jera Ivanc na odru združita šest znanih ženskih likov iz različnih obdobij zgodovine, ki se v vrsti pronicljivih in zabavnih srečevanj sprašujejo o tem, kaj in kako je biti ženska. 4. januar, sreda Center za mlade Domžale 12.00 | POGLED 2022 Fotografska razstava vseslovenskega mladinskega foto natečaja Pogled 2022. Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. 3. januar, torek 20.00 | OSEM GORA Drama / Le otto montagne / režija: Felix van Groeningen, Charlotte Vandermeersch / scenarij: Felix van Groeningen, Charlotte Vandermeersch, po romanu Paola Cognettija / igrajo: Alessandro Borghi, Luca Marinelli, Filippo Timi / 2022, Italija, Belgija, Francija / 147' / Osem gora je zgodba o prijateljstvu: o otrocih, ki postanejo moški in poskušajo izbrisati sledi svojih očetov, vendar se skozi vse ovinke življenja vedno znova vrnejo domov. 18.00 | IZGUBLJENI KRALJ Glej opis pod 1. januar. Javier Bardem, Constance Wu, Winslow Fegley, Scoot McNairy, Brett Gelman / igrani film, posnet po otroški knjigi, o krokodilu, ki živi v New Yorku. 20.00 | TRIKOTNIK ŽALOSTI Drama / Triangle of Sadness / režija: Ruben Östlund / scenarij: Ruben Östlund / igrajo: Harris Dickinson, Charlbi Dean, Woody Harrelson, Vicki Berlin, Henrik Dorsin, Zlatko Burić, Jean-Christophe Folly, Iris Berben, Dolly De Leon, Sunnyi Melles, Amanda Walker, Oliver Ford Davies, Arvin Kananian, Carolina Gynning, Ralph Schicha / 2022, Švedska, Nemčija, Francija, Danska / distribucija: Demiurg / 147' / manekenski par Carl in Yaya je povabljen na luksuzno križarjenje, a medtem ko ustrežljiva posadka skrbi za zbirko bajno bogatih potnikov, zapiti kapitan tiči v svoji kabini in posluša Internacionalo… pripravlja pa se nevihta. Mestni kino Domžale 17.00 | KORZET Abonma filmski SREBRNO PLATNO Glej opis pod 1. januar. 10. januar, torek 20.15 | OSEM GORA Glej opis pod 2. januar. Mestni kino Domžale 18.00 | OPERACIJA FORTUNE: PREVARA STOLETJA Glej opis pod 7. januar. Kulturni dom Radomlje 18.00 | PUSTNE MASKE Fotografska razstava / častni predsednik Mavrice Janez Kosmač razstavlja v Kodrovi dvorani, v Galeriji Dom pa razstavljajo ostali člani Mavrice / na razstavi bo precej pustne dinamike. 9. januar, ponedeljek 20.00 | DVOJNA PREVARA Kriminalna drama / režija: Park Chan-wook / scenarij: Chung Seo-kyung, Park Chan-wook / igrajo: Tang Wei, Park Hae-il, Lee Jung-hyun, Go Kyung-Pyo, Shin-Young Kim / 2022, Južna Koreja / distribucija: Cinemania / 138' / korejski mojster Park Chan-wook (Stari, Služkinja) je ustvaril svež, igriv in eleganten neo-noir, v katerem se prepletajo detektivka, ljubezenska zgodba in prebliski nepričakovanega humorja / film je osvojil nagrado za najboljšo režijo na zadnjem festivalu v Cannesu. 17.30 | IZGUBLJENI KRALJ Glej opis pod 1. januar. Mestni kino Domžale 15.00 | LIL LIL KROKODIL Glej opis pod 2. januar. Kulturni dom na Močilniku, Dob 16.00 | NA ČIRABARKI Čirabarka na srečo ni navadna barčica – modra in pravična nam pričara številne uganke, ki vodijo do pomembnih spoznanj / prigode na palubi so s pomočjo lutk polne humorja, prijetnega ritma, topline in modrosti / gostuje Gledališče KUKUC / informacije in rezervacije: 041 420 610. Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale 14.00–19.30 | FENOMEN BRUNO GRÖNING Dokumentarni film / senzacija iz leta 1949 danes ponovno zelo aktualna: Neozdravljivo ne obstaja – Bog je največji zdravnik. Bruno Gröning / vstop je prost, prosimo za prostovoljne prispevke / informacije: 040 894 491. 8. januar, nedelja hollywoodsko filmsko zvezdo Dannyja Francesca. KLUB Blunout 20.30–23.00 | DAN D (TIHO) Glej opis pod 13. januar. Mestni kino Domžale 10.00 | ENKRATNI MARE Animirana družinska pustolovščina / The Amazing Maurice / režija: Toby Genkel, Florian Westermann / scenarij: Robert Chandler, Toby Genkel, Terry Pratchett / slovenski glasovi: Tomaž Krt, Urška Majdič, Uroš Steklasa, Ernest Fejzić, Gaj Trček, Špela Kravogel, Nejc Heine, Tjaša Steklasa Horvat, Goran Mikić, Sergej Čiča / 2023, Velika Britanija, Nemčija, ZDA / distribucija: Karantanija / 93' / sinhronizirano, 6+ / zgodba spremlja Mauricea, uličnega mačka s popolno prevaro za služenje denarja: pretvarja se, da lahko s piščalko reši katerokoli mesto nadleg, ki ga mučijo. Menačenkova domačija 10.00–12.00 | KLEKLJANA ČIPKA Demonstracijska delavnica / praktični prikazi klekljanja in vodstvo po razstavi / prijave do 13. 1. na e-naslov: menacenk@kd-domzale.si ali telefon 01 722 50 50 (Kulturni dom). Vstop prost. 14. januar, sobota KLUB Blunout 20.30–23.00 | DAN D (TIHO) V Blunout prvič prihajajo Dan D / butični koncert, v vaši najljubši dnevni sobi / s projektom Tiho, ki je kot album izšel tudi na kaseti, so osvojili poslušalce po slovenskih gradovih in drugih intimnejših prizoriščih, z vsakim koncertom pa mu dodajo tudi nove, sveže note. 20.00 | DEDEK GRE NA JUG Premiera Komedija / režija: Vinci Vogue Anžlovar / scenarij: Vinci Vogue Anžlovar / igrajo: Boris Cavazza, Vlado Novak, Zala Djurić, Jonas Žnidaršič, Goran Navojac, Maruša Majer / distribucija: Cinemania / 103' / Vlado in Boris sta osivela jazzerja, ki se v starem kemperju odpravita proti jugu v iskanju Borisove neizpete ljubezni – na poti pa se lahko zgodi marsikaj, še posebej, ko se jima pridruži Esma, ki je bila priča umoru in je zdaj na begu. Mestni kino Domžale 17.30 | OPERACIJA FORTUNE: PREVARA STOLETJA Glej opis pod 7. januar. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. 13. januar, petek KD Franca Bernika 20.00 | M&M (Mozart in Messiaen, ljubezen brez vpliva) Abonma koncertni MODRI in IZVEN Koncert klasične glasbe / program: Mozart Klavirski trio v G-duru in Messiaen Kvartet za konec časa / izvajalci: Barnabás Kelemen (violina), Kian Soltani (violončelo), Gabor Csalog (klavir), Mate Bekavac (klarinet) / Mozartov Klavirski trio v G-duru in Messiaenov Kvartet za konec časa v interpretaciji vzhajajočih zvezd sodobne komorne glasbe z Barnabásom Kelemenom na violini in Kianom Soltanijem na violončelu. 20.15 | KORZET Abonma filmski PETEK Glej opis pod 1. januar. Mestni kino Domžale 18.00 | DEDEK GRE NA JUG Glej opis pod 13. januar. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 6. januar. 20. januar, petek 20.00 | PO SONCU Drama / Aftersun / režija: Charlotte Wells / scenarij: Charlotte Wells / igrajo: Paul Mescal, Frankie Corio, Celia Rowlson-Hall / 2022, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Fivia / 98' / režiserko je brskanje po starih družinskih albumih navdihnilo k razmisleku o tem, kako morda nikoli ne bomo zares razumeli kompleksnega notranjega življenja ljudi, ki jih imamo radi / njen globoko osebni, slogovno izvirni in ganljivi celovečerni prvenec je navdušil kritike na festivalu v Cannesu in se uvrstil na številne lestvice najboljših filmov leta 2022. Mestni kino Domžale 17.30 | DVOJNA PREVARA Glej opis pod 8. januar. Krajevna knjižnica Ihan 16.30 | PUSTNA OČALA ustvarjalna delavnica / za otroke od 9. do 13. leta / predhodna prijava: 08 205 01 73 / delavnico vodi: Gordana Bajuk / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 19.00 | MATJAŽ COREL: LADAKH IN RAJASTAN Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Matjaž Corel, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | MALA ZIMA Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. 19. januar, četrtek Klub Blunout 19.30–22.00 | TADEJ TOŠ Stand up / če ga še nisi spoznal, ne hodi, če pa si ga že, boš prišel še enkrat – Toš je en sam, drugih ni. 20.15 | IZGUBLJENI KRALJ Glej opis pod 1. januar. Mestni kino Domžale 18.00 | DEDEK GRE NA JUG Glej opis pod 13. januar. Slamnikarski muzej 17.30 | DELAVNICA: PLETENJE KIT IZ SLAME Delavnica je namenjena vsem generacijam udeležencev / 1 ura / kotizacija v muzeju: 5 €, otroci v spremstvu odraslih brezplačno / obvezne prijave do 17. 1. na slamnikarski.muzej@kd-domzale.si ali 01 724 84 08 (v odpiralnem času muzeja). Knjižnica Domžale 17.00 | ČAJ S PIKO Pikine zgodbe / delavnica / za otroke od 5. leta dalje / spletna prijava / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale. 18. januar, sreda 20.15 | ODŠTEVANJE Glej opis pod 15. januar. Mestni kino Domžale 18.00 | PO SONCU Glej opis pod 19. januar. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Pripovedovanje pravljic / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 19.00 | PREDSTAVITEV PRAVLJIČNODOŽIVLJAJSKE POTI: VILINSKI HOMEC Služba za turizem Občine Domžale v sodelovanju z Zavodom Škrateljc / pot bosta predstavila Nina Peče Grilc in dr. Uroš Grilc / org.: TIC Domžale, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | DINOZAVRI Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. 26. januar, četrtek KD Franca Bernika 18.00 | LETNI KONCERT Letni koncert oddelka za pihala, trobila, tolkala in petje / organizator: Glasbena šola Domžale 25. januar, sreda KD Franca Bernika 20.00 | DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR DANCING QUEEN Za IZVEN Koncert / nastopa: Domžalski komorni zbor / zborovodja: Gregor Klančič / Repriza prvega tematskega pop koncerta iz cikla koncertov ob 35-obletnici delovanja Domžalskega komornega zbora. Knjižnica Domžale 19.00 | PRAVLJIČNA POPOTNICA: PRIŠEL JE STRAH Pripovedovalski večer za odrasle z Ireno Cerar / pripovedovalka ljudskih zgodb / avtorica priljubljenih vodnikov / org.: Irena Cerar, Knjižnica Domžale. 24. januar, torek 20.15 | VSA LEPOTA IN PRELIVANJE KRVI Dokumentarni film / All the Beauty and the Bloodshed / režija: Laura Poitras / 2022, ZDA / distribucija: Fivia / 122' / globoko osebni in hkrati izrazito politični dokumentarec Laure Poitras (Citizenfour) raziskuje neločljivo povezanost med aktivizmom ter življenjem in umetniškim delom Nan Goldin, ene najvidnejših svetovnih fotografinj / zlati lev za najboljši film na lanskem festivalu v Benetkah. Mestni kino Domžale 18.00 | KORZET Glej opis pod 1. januar. Knjižnica Domžale 18.00 | JOŽE SKOK: PO POTEH ZABAVNE GLASBE Srečanja z ustvarjalci, ČISTO BLIZU / vodi: Cveta Zalokar / pogovor z avtorjem / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. 23. januar, ponedeljek Glej opis pod 13. januar. Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v februarju pošljite do 19. januarja na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo. Koledar dogodkov Knjižnica Domžale DEKLICA Z VŽIGALICAMI Razstava ilustracij - na ogled do 6. januarja MENAČENKOVA DOMAČIJA ČIPKE, ČIPKE, ČIPKE … Razstava Klekljarske skupine Slamice Društva Lipa Domžale je na ogled do 14. januarja. Razstave FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE, DOMŽALE vabi k sodelovanju v FOLKLORNI SKUPINI GROBLJE Vabimo odrasle plesne pare do 50. leta starosti / vadba poteka vsak torek in četrtek od 19.30 do 21.00 v dvorani Kulturnega doma Groblje / za prijave in obvestila pokličite ali pišite na e-naslov: franc.hribovsek@gmail.com. KD Franca Bernika 20.00 | KATALENA Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 30. januar. 19.00 | KAM TEČE KAMNIŠKA BISTRICA? Okrogla miza in odprtje razstave / vstop prost / org.: Zavod REVIVO, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 3. januar. 31. januar, torek KD Franca Bernika 20.00 | KATALENA Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN koncert / Vesna Zornik (vokal), Polona Janežič (klavir, klaviature), Boštjan Gombač (klarinet, saksofoni, krilovka), Tibor Mihelič Syed (bas kitara, gimbri, ukulela), Boštjan Narat (kitara, bendžo), Robert Rebolj (bobni, tolkala) / Po dolgem času nam bo znova godla Katalena v akustični, skoraj gledališki izvedbi, s tihim in intimnim koncertom, ki pa ga bo za trenutek ali dva zaneslo tudi v malce glasnejšo smer. Knjižnica Domžale 17.00 | EVROPSKA JEGULJA Branje pravljice / vstop prost / org.: Zavod REVIVO, Knjižnica Domžale. 30. januar, ponedeljek Mestni kino Domžale 20.30 | DUŠE OTOKA Glej opis pod 27. januar. 29. januar, nedelja 20.15 | BABILON Glej opis pod 21. januar. Glej opis pod 27. januar. 22 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii društva slamnik@kd- dom zale. si Prednovoletno srečanje veteranov in podelitev spominskih medalj OZVVS Domžale je v Športno dvorano Mengeš povabilo vse svoje člane, ki imajo urejen veteranski status. ozvvs domžale Že na vhodu jih je z vedrimi zvoki pozdravila Veteranska godba Mengeš. Slovesnost se je začela s prihodom praporščakov in slovenske zastave ter himno, ki jo zapel pevec Rok Rakar, solist Komornega zbora Slovenske filharmonije. Sledil je pozdrav župana Občine Mengeš Boga Ropotarja, ki se je še posebej zahvalil vsem dobitnikom medalj. Predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič je omenil zaslugo vsega slovenskega naroda, ki nam je pred dobrimi tridesetimi leti bil v izjemno oporo, ko smo se postavili v bran domovini. Osrednji govornik, obrambni mini­ster Marjan Šarec, je poudaril, kako pomemb­no je negovati spomin na tis­te prelomne čase, ko smo si priborili svojo državo. Predvsem mladi so v procesu izobraževanja prikrajšani za temeljito obravnavo tega pomembnega obdobja naše zgodovine. Opisal je delno po­dobnost naše vojne z ukrajinsko in našo vpetost v EU, zvezo NATO in podobne evropske integracije. Slovesnost je vodil Boris Kopitar in ob tem zapel nekaj svojih domoljubnih pesmi, ki opevajo to našo prelepo deželo in lepoto življenja v njej. Petje himne Republike Slovenije Spominske medalje ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije sta podelila obrambni minister Marjan Šarec in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. Podeljenih je bilo nekaj več kot sto medalj, ostali jih bodo dobili ob drugi ustrezni priliki. Sledilo je sproščeno druženje vseh udeležencev, nekateri izmed njih se že več desetletij niso srečali in so to priliko izkoristili za prijateljski pogovor. Besedilo in foto: Janez Gregorič Ročna dela, vredna občudovanja Zaključek triatlonske sezone Pridne, da ne moreš verjet’ … Člani Triatlonskega kluba Trisport tudi letos uspešni društvo upokojencev naš dom dob s svojim bogatim programom dejavnosti združuje krajane in krajanke Krajevne skupnosti Dob, med njimi boste našli tudi koga iz okoliških krajev, in jim že vrsto let lepša jesen življenja. Tako so v začetku novembra 2022 pripravili prikaz različnih ročnih del pridnih rok članic društva, skupaj z izdelki pridnih in spretnih rok skupine ročnodelk, ki se že več kot deset let snidejo vsako sredo v prostorih krajevne skupnosti ter se med drugim veliko uk­var­ jajo s klekljanjem. Njihova voditeljica Zdenka Trobec Milanovič nam je ob tej priložnosti povedala, da so njihovi začetki povezani s sodelovanjem z izdelovalkami ročnih del iz Moravč, od koder izhaja skupina, ki se že več kot desetletje vsako sredo med 19. in 21. uro zbira v prostorih Krajevne skupnosti Dob. Usmerjene so predvsem v klekljanje, ki je tudi najljubše ročno delo gospe Zdenke. Klekljanje je predstavljala tudi po vrtcih in šolah ter je ob tem prijetno presenečena, da imajo že zelo majhni otroci tovrstno ročno delo zelo radi. Ponosna je na vsa dekleta in njihovo delo, ki ga pred- stavljajo tudi na posebni sliki, kjer so nakljekljale značilnosti Doba in jo v zahvalo za odstop prostora poklonile vodstvu KS. Dekleta ob klekljanju najdejo čas tudi za druga ročna dela, kot je pletenje, ko s spretnimi rokami pletejo rokavice, kape in šale. Vsaka po svoje se včasih odločijo tudi za druga ročna dela in gospa Zdenka jim pri tem pušča proste roke, same se tudi odločajo, ali bodo izdelke delale tudi doma ali le na prijetnih srečanjih ob sredah, ko je čas tudi za izdelavo čestitk in prijetno praznovanje rojstnih dni. Tokrat se je ob razstavi predstavljal s svojim delom tudi Ivan Milanovič, ki iz različnih materia­lov, največkrat pa iz krep papirja, izdelu- je čudovite smrekice. Te nato najdejo pot na novoletni sejem OŠ Dob, kjer so tako pridobljena finančna sredstva namenjena za šolski sklad. Razstava je pokazala, da je še ka­ ko primeren izrek, ki sem ga slišala ob pogledu na čudovite izdelke; Tako pridne, da ne moreš verjet’. In res se lahko samo čudiš, kaj vse so ob vsakodnevnih opravilih sposobne pridne in spretne roke upokojenk, ki svoje znanje rade prenašajo tudi na mlado generacijo. Pa poglejmo, kdo so pridna dekleta, katerih izdelke smo lahko občudovali v prostorih Krajevne skupnosti Dob: Marija Kokalj: rišelje, po slovensko beli vez; Lojzka Zajc: izdelki iz slame, voščilnice, vezene s križci, izdelki iz krep papirja: butarice, rože itd.; Mimi Rahne: pleteni in kvačkani izdelki; Irena Lampret: šivane čestitke; Marija Vrhovnik: kvačkani izdelki in prtički, izdelani s križci; Ivan Milanovič: izdelki iz krep papirja; Zdenka Trobec Milanovič: klekljani izdelki, Frančiška Kaplja: klekljani izdelki. Vsem dekletom in Ivanu iskrene čestitke za prikazana ročna dela. Vera Vojska triatlonski klub trisport 25. udeležbe na tekmah, sta priznanje novembra je v ljubljanskem Kolose- prejela David in Patrik Perše. V skupno razvrstitev triatlonskeju potekala slovesna podelitev nagrad in priznanj Triatlonske zveze ga pokala je štelo pet tekem (triatloni Slovenije najboljšim triatlonkam in na Ptuju, v Kopru, Kočevju, Ljubljatriatloncem v letu 2022. V triatlon- ni in na Bledu) in v skupno razvrstiskem in duatlonskem pokalu smo v tev dutlonskega pokala so šteli trije različnih kategorijah sodelovali tri- duatloni (Ribnica, Komenda in Loatlonci Triatlonskega kluba Trisport gatec). Pri kadetih je 10. mesto v triatlonskem pokalu in 15. mesto v duter dosegli naslednje uvrstitve. Najmlajši tekmovalci so se ude- atlonskem pokalu dosegel Izak Zuležili 10 tekmovanj v treh različnih pančič. Pri mlajših mladincih sta dodisciplinah – triatlonu, duatlonu in segla 3. mesto in 5. mesto Saš Mišvelj triatlonu. V mlajših kategorijah, kjer ter 5. mesto in 7. mesto Arne Pilih. sodelovanje poteka na ne-tekmova- Tretje mesto pri starejših mladinkah len način in kjer triatlončki zbirajo je v triatlonskem pokalu dosegla Vita Vita Pilih in Jana Levec ob podeltivi priznanj v triatlonskem pokalu Slovenije. Srečanje s pisateljem in s spomini na pisatelja Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa Domžale ima pravzaprav vsak dan kaj novega, saj se v njenih več deset oblikah dela vedno veliko dogaja. univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa domžale Tokrat predstavljam prijeten dan Literarnega krožka, ko ga je sredi novembra 2022 obiskal eden najboljših slovenskih jezikovnih stilistov, pisatelj Dušan Šarotar, pesnik in pisatelj, tudi urednik v založbi Beletrina, avtor scenarijev o Matetu Dolencu, Stanetu Jarmu, Gregorju Strniši, Danetu Zajcu in Milanu Deklevi, tudi fotograf, ki piše za otroke. Njegova proza in pesmi so bile uvrščene v več domačih in tujih antologij ter prevedene v številne jezike. Znan je po romanih: Potapljanje na dah, Biljard v Dobrayu, Panorama, Zvezdna karta: kratkih zgodbah: Mrtvi kot, Nostalgija, Ostani z mano, duša moja; esejih Ne morje ne zemlja ter pesniških zbirkah Občutek za veter v soavtorstvu s Ferijem Lainščkom, Krajina v molu, Hiša mojega sina. Je prejemnik številnih nagrad. Njegov roman Panorama spada po mnenju bralcev med sto najboljših romanov vzhodne in srednje Evrope. Kot je zapisala slušateljica Jana Ozimek, tudi organizatorka srečanja, v njegovih delih prevladujejo motivi spominjanja, osamljenosti, narave, ljubezni, duše, prekmurskih judov, holokavsta, je pa tudi izreden premišljevalec življenja in stilist. Srečanje se je začelo z branjem odlomkov iz pisateljevih del in komentarji udeleženk, vse pa so sodelovale tudi v pogovoru. Pisatelj je bil očaran nad odzivom poslušalk in bralk ter jim je z velikim veseljem predstavil vsebino svojega osrednjega cikla romanov, kjer opisuje tragične zgodbe svojih prednikov, na kratko spregovoril tudi o svojih drugih delih, literatke pa, kot je zapisala Jana Ozimek, »navdušil s svojo globino duše in izbranimi besedami«. V spomin na prijetno srečanje so mu članice Literarnega krožka podarile avtorske knjige z upanjem, da bo knjige prebral in morda posredno tudi komentiral. Spomine na pisatelja pa so obudili udeleženci prijetnega izleta na Koroško, saj je bil v njegovem okviru načrtovan tudi obisk spominskega muzeja slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Najprej so obiskali Slovenj Gra- dec, se sprehodili po mestnem središču in si ogledali cerkev sv. Elizabete Ogrske ter ostale znamenitosti mesta. Zanimiv je bil obisk Rimskega vrelca ter znamenite Kiséve vode. Naslednja postaja je bilo obnovljeno Ivarčko jezero, nato je bil na vrsti obisk Kotelj ter srečanje s spomini na Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Ob njegovi bogati pisateljski dediščini so videli najlepše ohranjeno črno kuhinjo v Sloveniji ter samo hišo z okolico. Po vožnji med še nekaterimi znanimi koroškimi vasmi so se ustavili na turistični kmetiji Ploder s pravim domačim kosilom. Pot domov skozi Mežico in Črno na Koroškem ter prek Velenja in Celja je minila v prijetnem klepetu o lepo preživetem dnevu. Čeprav novo šolsko leto že veselo poteka, ste še vedno prijazno povabljeni v Univerzo za tretje življenjsko ob­ dobje – Društvo Lipa Domžale, saj ve­ste: Učenje ima svoj začetek in nikoli konca. Dobrodošli! Vera Vojska Foto: arhiv Društva Lipa Pilih. V kategoriji Članice 1 je 3. mesto v triatlonskem pokalu in 2. mesto v duatlonskem pokalu dosegla Jana Levec. V kategoriji Člani 1 je 10. mesto in 11. mesto dose­gel Žiga Podbevšek, Jaka Gerič je tekmo­val v triatlonskem pokalu in dosegel 16. mesto. V kategoriji Veterani 3 je dvakrat 1. mesto dosegel Tomaž Pilih. Najboljši triatlonci v sezoni so postali: v kategoriji mlajših članic in članov sta bila Tjaša Vrtačič (TK Trisport Kamnik) in Jakob Medved (TK Ljubljana), v kategoriji mladink in mladincev pa Luna Sraka in Ul Denša (oba TK Ljubljana). Najboljša veterana za leto 2022 sta postala Janko Železnikar (TK Ljubljana) in Tanja Kompan (TK Trisport Kamnik), zmagovalca super pokala pa sta Monika Bartol (TK Ribnica) in Jakob Medved. Triatlonski klub Trisport Foto: Frane Kranjec, Prijavim.se MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. možnost DARILNIH BONOV 031/353 347 skrbimo za zdravje vaših stopal Srečno 2023! NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 23 okolje slamnik@kd- dom zale. si ŠTEVILNE OBNOVE VODOVODA IN KANALIZACIJE TUDI V LETU 2022 Občina Domžale je tudi v letošnjem letu v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik nadaljevala z obnovami vodovodnega in kanalizacijskega sistema. V letu 2022 je bilo tako obnovljenih skoraj 5 km cevovodov ter različni deli opreme in naprav na vodovodnih in kanalizacijskih objektih, ki jih je v občini Domžale več kot 80. Miha Ulčar Foto: JKP Prodnik V občini Domžale je več kot 400 km javnih vodovodnih in kanalizacijskih cevovodov in več kot 80 objektov (črpališč, vodohranov …), v katera se mora periodično vlagati, če želimo dolgoročno zagotavljati varno in zanesljivo vodooskrbo. Dejstvo je, da imajo cevovodi določeno življenjsko dobo, zato je nujno kontinuirano vzdrževanje in obnavljanje sistemov, tako cevovodov kot objektov na teh sistemih. Od uvedbe omrežnin Občina Domžale vsako leto dobra dva milijona evrov, ki jih pridobi iz tega namena, zagotovi za prepotrebne obnove vodovodnega in kanalizacijskega sistema. Zaradi kontinuiranega vzdrževanja in obnavljanja obeh sistemov se je v zadnjih letih močno izboljšalo, kar se odraža v zmanjševanju vodnih izgub in števila okvar. Ob obnovi vodovoda se obnovi tudi vodovodne hišne priključke. Obnova kanalizacije ob gradnji krožišča Ljubljanska–Kamniška Račnem Vrhu. Na nekaterih vodovodnih objektih pa je bilo treba zamenjati elektronske ključavnice.« Dokončana je bila tudi celovita sanacija vrtine vodnjaka Č1 na Mengeškem polju, s čimer bo trem največjim vodnim črpališčem za zagotavljanje kvalitetne in varne vodooskrbe širšega območja Domžal, Mengša in Trzina zagotovljeno dolgoročno brezhibno obratovanje. Obnove se načrtujejo sistematično, glede na stanje omrežja in druge posege v cestno infrastrukturo V Javnem komunalnem podjetju Prodnik, d. o. o., so nam povedali, da se obnove javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v sodelovanju z Občino Domžale načrtujejo sistematično glede na dotrajanost cevovodov oziroma število okvar na določenem območju, morebitno gradnjo kanalizacije ali druge posege v cestišča s strani občine in seveda razpoložljiva finančna sredstva: »Ob obnovi glavnega vodovoda se vedno izvede tudi obnova hišnih priSredstva za obnove so zagotovljena z omrežninami, ki predstavljajo namenska sredstva in jih Občina Domžale namenja izključno v ta namen. Za zagotavljanje kakovostne oskrbe s pitno vodo in ustreznega odvajanja komunalne odpadne vode so namreč obnovitvena dela na obeh omrežjih nujna, saj bo le tako tudi v prihodnje iz naših pip tekla čista pitna voda. ključkov ter po potrebi sanira kanalizacija, in sicer točkovno ali pa se jo v celoti zamenja.« Poleg tega pa so po končanju dela obnovljene in urejene tudi cestne površine in pripadajoča infrastruktura. V letu 2022 je bilo obnovljenih skoraj 5 km cevovodov V letu 2022 je bila še pred začetkom gradnje novega krožišča na Ljubljanski cesti obnovljena kanalizacija, ki omogoča nemoteno odvajanje padavinskih voda pod podvozom, kjer je ob večjih nalivih poplavljalo, hkrati pa tudi fekalnih odpadnih voda z Masljeve ulice. V prvem delu leta so bila zaključena tudi investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji na južnem delu Petrovčeve ulice na Rodici. Jašek kanalizacijskega črpališča v Mali Loki Kako lahko občani sami pripomoremo k ohranjanju in skrbjo za pitno vodo? Kanalizacijsko črpališče Škrjančevo, kjer sta bili zamenjani črpalki, ki prečrpavata odpadno vodo na višji nivo, da odpadna gravitacijsko odteka proti čistilni napravi. Na Podrečju je bil poleti obnovljen javni vodovod z večino vodovodnih hišnih priključkov, hkrati pa je bila točkovno obnovljena dotrajana kanalizacija, čemur je sledila načrtovana obnova ceste in pločnikov. Jeseni je bila obnova vodovoda in kanalizacije izvedena na V. Ulici na Homcu, Aškerčevi ulici v Domžalah, zaključena pa so bila tudi dela na vodovodu na Račnem Vrhu. Zadnji letošnji infrastrukturni projekt so poleg obnove močno dotrajanega kraka javnega vodovoda v Selu pri Ihanu investicijsko vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji na severni polovici Petrovčeve ulice na Rodici. Občina Domžale je sočasno s projektom obnove magistralne ceste na Količevem izvedla tudi investicijsko vzdrževalna dela na tem delu javnega vodovoda, sočasno z gradnjo nove kanalizacije v Škocjanu pa v delu gradnje obnovila tudi javni vodovod s priključki. Skupno je bilo v letu 2022 celovito obnovljenih 3422 m vodovoda, točkovno sanirane 1095 m kanalizacije in v celoti zamenjanih 373 m kanalizacijskih cevovodov. Obnovljena celica Vodohrana Kolovec Za nemoteno delovanje obeh sistemov so potrebne tudi investicije v vodovodne in kanalizacijske objekte »Na vodovodnem in kanalizacijskem sistemu v občini Domžale je več kot 80 objektov (vodovodnih in kanalizacijskih črpališč, vodohranov, razbremenilnikov) z napravami za distribucijo, avtomatiko in komunikacijo. Za nemoteno in varno izvajanje vodooskrbe in odvajanja komunalnih odpadnih voda je zato poleg tekočega oziroma rednega vzdrževanja treba skrbeti za tudi za investicijsko vzdrževanje oziroma obnove tako gradbene infrastrukture kot opreme in naprav,« so pojasnili na Prodniku. V Mali Loki je bilo po lanskoletni obnovi tlačne kanalizacije tako obnovljeno kanalizacijsko črpališče, ki bo nadomestilo dotrajanega in s tem omogočilo višjo stopnjo zanesljivosti prečrpavanja in odvajanja odpadnih fekalnih vod do CČN Domžale - Kamnik. V sklopu obnove strojne opreme so bile na kanalizacijskih črpališčih Škrjančevo in Goričica pri Ihanu zamenjane črpalke za odpadno vodo, v vodohranih Radomlje in Homec ter vrtini na Kolovcu pa posamezna strojna oprema. V Vodohranu Kolovec so bile sanirane stene in betonske površine. Obnova vodovoda na Aškerčevi ulici v Domžalah Na Prodniku so poudarili, da so pomembne tudi investicije v zagotavljanje varnosti objektov in učinkovitega delovanja daljinska nadzora nad njihovim delovanjem, kar je izjemnega pomena za hitro ugotavljanje morebitnih motenj v delovanju: »V letu 2022 je bil tako posodobljen sistem tehničnega varovanja vodovodnih objektov, prenovljena elektronska oprema na vrtini na Kolovcu, zamenjan je bil regulator pretoka za Vodohran Krtina ter krmilna in regulacijska oprema v vodovodnih jaških v Radomljah in na Prihodnost pripada tistim, ki si upajo sanjati. Vstopimo v leto 2023 s pogumom, da ujamemo in uresničimo svoje sanje. Za ohranjanje virov pitne vode ter vodovodnega in kanalizacijskega sistema lahko veliko pripomoremo tudi kot posamezniki, in sicer se moramo v prvi vrsti zavedati, da vsako naše ravnanje vpliva na naše skupno okolje, potruditi pa se moramo, da bo teh negativnih vplivov čim manj. Kar zadeva ohranjanje virov pitne vode, moramo kot posamezniki poskrbeti za nekaj najbolj osnovnih stvari. Poskrbeti moramo za svoje odpadke tako, da čim manj obremenjujejo okolje, jih dosledno ločevati in odlagati v za to namenjene zabojnike, da se jih lahko reciklira. V kanalizacijo ne smemo metati in zlivati odpadkov, uporabljati moramo čim bolj naravna čistila in uživati ekološko, lokalno pridelano hrano in izdelke. Obvezno mora biti pravilno poskrbljeno tudi za odvajanje komunalne odpadne vode, saj neočiščena močno obremenjuje okolje in podtalnico. ❒ 24 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Sveti Miklavž na obisku December je v vrtcu Dominik Savio vedno poseben mesec, prazničen od začetka do konca. vrtec dominik savio Vsako jutro se zberemo ob adventnem venčku, si povemo kaj lepega, vzpodbudnega, se priporočimo za lep dan ter pojemo adventne pesmi. Že prav kmalu v decembru smo pričakovali poseben obisk, saj nam je dotični dobri mož v pismu, ki nam ga je pustil pred vrati, napisal, da nas zagotovo obišče. In v ponedeljek, 5. decembra, je med nas res stopil dobri sv. Miklavž. Otroci so mu spoštljivo ponudili velik stol ter ga občudovali z odprtimi usti. Skupaj smo zapeli nekaj pesmi in otroci so kmalu postali tako sproščeni, da so pristopili, pobožali dobrega moža in mu podali roko. Njihove oči so bile zazrte tudi v lepo zavito škatlo, ki jo je prinesel za njih. Da, pridnim otrokom dobri mož vedno prinese darilo. Miklavž je hitel naprej, otroci pa so mu, z obljubo, da ostanejo pridni, mahali v slovo. Urša Lavrič Projekt ponovne uporabe oblačil Ne zavrzi oblek, ohrani planet V tednu med 19. in 27. novembrom, ko je potekal evropski teden zmanjševanja odpadkov ter v sklopu programa Ekošola, smo se v skupini Žabice odločili, da izvedemo projekt ozaveščanja in tudi zmanjševanja tekstilnih odpadkov in s tem opozorimo na odgovorno ravnanje z odpadki. Sejmarjenje V CENTRU ZA MLADE JANUARJA DOGAJA MIGAMOOOOO PILATES ČETRTKI, 18.00-19.00 in PETKI, 17.00-18.00 ZAČNEMO FEBRUARJA Začnemo 3. 1. oz. 6. 1. 2023 Za mlade od 15. - 30. leta. 10 € /mesec 1 obisk tedensko; 20 €/mesec 2 obiska tedensko TEČAJI TUJIH JEZIKOV Tečaj obsega: 30 ur/15 srečanj. Cena: 45 € min. 6 udeležencev FRANCOŠČINA Na Osnovni šoli Venclja Perka je v sredo, 30. novembra 2022, potekal tradicionalen dogodek Sejmarjenje. NEMŠČINA Vodi: Miha Gabrovšek, dipl. nemcist Vodi: Tanja Manigoda Stanojević, NIZOZEMŠČINA dipl. prof. francoskega Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in jezika in književnosti prof. andragogike in pedagogike oš venclja perka Dogodek je bil sprva planiran na šolskem igrišču, a smo ga zaradi slabega vremena prestavili v jedilnico šole. Začetek je bil ob 17.00. Na Sejmarjenju so sodelovali vsi strokovni delavci in učenci vseh razredov in oddelkov. Vsak oddelek je pripravil različne uporabne izdelke, ki so bili na ogled razstavljeni na razrednih stojnicah. Učenci na razredni stopnji so pripravili izdelke, kot so: kazalke za knjige, svečniki, novoletni okraski iz različnih materialov, adventni venčki, snežinke, številne voščilnice, obeski za ključe, novoletne smrečice, stekleni lampijoni, okvirji za slike, glineni izdelki, božične nogavice ipd. Učenci na razredni stopnji so veliko izdelkov izdelali iz starega in odpadnega materiala: odpadni papir, karton, les, plastika, staro blago, rafija, vata ipd. Ugotovili so, da so stari materiali, ki ležijo nekje v zaklonišču šole, lahko prava zakladnica novih idej! Zakaj ne bi iz tega izpod rok učencev nastalo nekaj novega? Učenci na predmetni stopnji so pripravili različne uporabne izdelke, med drugim tudi za osebno higieno in okrasitev doma. To so različna dišeča mila, kopalne krogle, kopalne soli, domače sveče, leseni novoletni okraski, glineni izdelki ipd. V gospodinjski učilnici so nastajale sladke dobrote in topli napitki. Učenci so s pomočjo učiteljic pekli palačinke, muffine, kuhali so čaj idr. Posebnost letošnjega dogodka je bila tudi peka piškotov oziroma drobnega peciva. Nekaj dni pred samim dogodkom smo učiteljice učencem (tistim, ki so to želeli), razdelile škatle, ki so jih odnesli domov. Škatle so napolnili s piškoti in pecivom, ki so ga spekli doma in pecivo so prinesli v šolo. Le-to so potem razstavili na razrednih stojnicah. Med posebnosti letošnjega dogodka lahko uvrstimo tudi srečolov in angažiranost učencev ter nekaterih staršev 7. a razreda. Srečolov, ki je potekal pri vhodu predmetne stopnje, je vseboval veliko zanimivih dobitkov. To so bili: raz- vrtec domžale, enota palček lične družabne namizne igre, različ- Tematski fokus letošnjega leta je tene igrače, pisarniški material, otroške kstil in s tem tekstilna industrija, ki knjige in knjige različnih tematik … je ena izmed večjih onesnaževalk Učenci in nekateri starši 7. a ra- okolja, še posebej tal in voda. zreda so pri vhodu razredne stopnje Skupaj z otroki smo po vrtcu zbipripravili dve stojnici. rali oblačila, ki tekom leta ostanejo Na prvi stojnici je potekala reci- po garderobah in nimajo več lastniklarnica starih skodelic. Učenci so ka ter so še uporabna. Sledilo je njistare in neuporabljene skodelice v hovo razvrščanje, pranje in sušenje. šolo prinesli nekaj dni prej. Skodelice, Otroci so pomagali po svojih zmoki so jih učenci prinesli v šolo, so bile žnostih, še posebej navdušeni so namenjene za pitje čaja in vroče čoko- bili, ko so jih dajali v pralni in polade. Topel napitek, ki so si ga zažele- zneje še v sušilni stroj. Filip, ki je li, so dobili v izbrani skodelici. Skode- star le dve leti, nas je opozoril, da lico je lahko vsak odnesel domov, da s jih moramo pred sušenjem in obetem nismo proizvedli odpadka. šanjem še dobro strkati. Na drugi stojnici je potekala poZbrana in oprana otroška oblačinudba toplih napitkov, kot so: vro- la so našla svoj prostor na stojnici v ča čokolada, kakav, čaj, idr. naši telovadnici in čakala, da si jih Dogodek so obiskali številni star- starši skupaj z otroki izberejo in poši, stari starši in drugi obiskoval- novno uporabijo ter s tem pripomoci. Na dogodku so si lahko ogleda- rejo k ozaveščanju, pa tudi zmanjšeli številne izdelke, ki so jih pripra- vanju tekstilnih odpadkov v tem povili učenci pod mentorstvom učite- trošniškem času. ljev, posladkali so se s sladkimi doKer je bil projekt podarjanja zelo brotami s stojnic in šolske kuhinje, uspešen in so oblačila hitro pošla, številni pa so čas namenili tudi pri- smo ga podaljšali še z unikatnijetnemu pogovoru in medsebojnim mi doma sešitimi otroškimi oblačisrečanjem. li, z zimskimi in poletnimi oblačili Seveda so si lahko izbrali izdelke za dečke in deklice ter modnimi doin pecivo, ki je bilo na voljo. Z izbi- datki, ki so nam jih od doma prinero srečk so sodelovali tudi na boga- sle strokovne delavke, za kar smo tem srečolovu. jim srčno hvaležni. Vsa zbrana sredstva so bila naNaš dogodek je bil dobrodelne menjena šolskemu skladu šole. narave, otroci pa so spoznali glavOb koncu dneva smo bili vsi sicer ne korake odgovornega ravnanja z nekoliko utrujeni, a notranje zelo rabljenimi, odvečnimi oblačili, ki zadovoljni, saj smo kot celotna šola tokrat niso končala na odlagališču opravili veliko in dobro delo. odpadkov. Ker nam je nekaj maleVsi učenci so se pri izdelavi iz- ga oblačil še ostalo, smo se odločili, delkov zelo potrudili, sam dogodek da jih podarimo dobrodelnim orgaje bil izpeljan več kot odlično. Na nizacijam in v tem prazničnem času obrazih obiskovalcev je bilo vide- z našo akcijo širimo dobrodelnost ti veliko veselja in zadovoljstva. Ob tudi izven vrtca. Aleksandra Andrić, koncu pa smo z zbranimi sredstvi Vrtec Domžale obogatili tudi šolski sklad. Vsi seveda čakamo, da bomo dogodek pripravili tudi naslednje šolsko leto. Ana Ložar SVETOVALNICA ZA MLADE Si se znašel/znašla v dilemi? Bi se rad pogovoril z nekom, a se ti zdi, da ne najdeš pravega sogovornika? Pridi v CZM na klepet s psihologinjo. Predhodna rezervacija termina je obvezna. Brezplačno. PRIDI NA CAJ Z REBEKO - tematska druženja mladih Januarja pričenjamo s tematskimi druženji mladih. Kaj se bo dogajalo? Pridi pogledat v ponedeljek, 23. 1. ob 18.00. Srečanja so namenjena mladim od 18. do 29. leta. MODNA SPANSCINA - jezikovno-ustvarjalne delavnice za mlade od 13. do 25. leta 20 srečanj Začnemo v sredo, 4. 1. ob 15:45 foto tecaj za mlade od 15. do 29. leta Začnemo v četrtek, 5. 1. ob 18:30 INDIVIDUALNO UCNA POMOC PO DOGOVORU KEMIJA skupina ČETRTKI, 17.00 - 18.00 IscEMO PROSTOVOLJCE Obvladaš angleščino? Bi svoje znanje delil/a z drugimi? CZM išče prostovoljce/ke za učno pomoč za angleščino za osnovno šolo. V kolikor bi rad/a postal/a prostovoljec/ka, lepo vabljen/a, da se nam javiš na info@czm-domzale.si. Prostovoljno delo bo potekalo predvidno eno uro tedensko. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 25 iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Obisk književnika Lawrenca Schimla v skupini Sove Na Osnovni šoli Venclja Perka skrbimo za podnebje V Vrtcu Domžale je enoto Gaj, skupino Sove, v novembru V šolskem letu 2022/2023 je bila naša šola uspešna na razpisu ZRSS, kjer je bila kot ena obiskal književnik Lawrence Schimel, dvojezični ameriški od štirih osnovnih šol v Sloveniji izbrana kot vzorčna šola za vključevanje vsebin vzgoje pisatelj, prevajalec in antolog, živeč v Španiji. in izobraževanja za trajnostni razvoj v projektu Podnebni cilji. vrtec domžale enota gaj Otrokom je znan predvsem po slikanicah: Cecilija in zmaj, Sosedje in prijatelji, Tak kot drugi, Boš bral knjigo z mano? Otroci so ga pozdravili v njegovem, španskem jeziku – buenos dias (dober dan), on pa jih je spodbudil tudi k pozdravu v angleščini, good moorning (dobro jutro), saj govori in piše v obeh jezikih. Za lažje komuniciranje je njegov obisk spremljala prevajalka, ki nam je v slovenščini predstavila Lawrencovi knjigi: Zgodaj zjutraj in Zdaj ni čas za igro. Lawrece nam je obe slikanici prebral v španščini. Otroci so mu z zanimanjem prisluhnili. Dejali so, da je njegov jezik zanimiv, čudovit. Skupaj smo ugotovili, da je španščini in slovenščini skupna beseda ‘margarina’, ki se je pojavila v eni izmed slikanic. Zanimivo je, da so ravno to besedo v nekaterih državah prevedli kot maslo, ker je krajše ali njim bolj všečno, in celo kot humus, jed iz čičerike, v Izraelu, ker je to bolj v skladu z njihovo kulturo. Naučil nas je, kako se po špansko pove, kako ti je ime (Me llamo …). Mnogi otroci so se odzvali njegovi spodbudi in se mu nato predstavili v španščini. Zaupal nam je, da je napisal kar 120 knjig, ki so prevajane v kar 39 jezikov. Poleg tega, da smo vsi ljubitelji knjig, smo našli še skupno točko, ljubezen do živali. Sam jih je imel kot otrok zelo veliko, med njimi, poleg koz, zajcev, psa in mačka tudi lamo. Otroci so z njim delili, kakšne hišne ljubljenčke imajo sami. Druženje smo zaključili z branjem slikanice (Boš bral knjigo z mano?) in petjem. Poslovili smo se po špansko, adios, in angleško, goodbye. Njegov obisk je spremljala tudi naša ravnateljica Nina Mav Hrovat, ki je med drugim tudi pisateljica, tako da smo bili v enem dopoldnevu deležni obiska kar dveh pisateljev, kar nam je bilo kot ljubiteljem knjig seveda zelo všeč. Obisk Šole zdravja – Oranžne majice v vrtcu Krtek Vrtec Krtek, enota Vrtca Domžale, je v decembrskih dneh obiskala Šola zdravja – Oranžne majice. vrtec krtek, enota vrtca domžale V našem vrtcu ob različnih oblikah sodelovanja krepimo vezi med mladimi in starejšimi. Medgeneracijsko sodelovanje je zelo pomemben vidik socialnega učenja, v katerem predšolski otroci prev­ zamejo določene izkušnje starejših in doživljajo prijetne skupne trenutke. Zato sem se odločila, da v prazničnem decembru povabimo v vrtec Krtek babice ali drugače rečeno Oranž­ ne majice. Ampak te babice znajo poleg razgibavanja še mnogo več, saj imajo tudi zbor pod vodstvom gospe Marike Haler, v katerem je slišati čisto prave slovenske ljudske pesmi z bogato slovensko dediščino. V pevskem zboru poje tudi praba­ bica Majda, ki ima v našem vrtcu tri pravnukinje, ki so bile še posebno ponosne nanjo. Gospa Majda jim želi sporočiti, kako je pomembno, da se slovensko ljudsko izročilo predaja na mlajšo generacijo. Otroci so skupaj z babicami zapeli in zaplesali, nato pa smo se še razgi­ bali z osnovnimi gibalnimi vajami, ki jih gospe vsako jutro ob določeni uri izva­jajo na prostem, saj pravijo, da so znanemu reku, kot je Po jutru se dan pozna, dodale še, da se ne pozna samo dan, ampak tudi zdrav­ je in življenje. Verjamem, da je skupno druženje polepšalo še tako turoben dan in nam narisalo nasmeh na obraz. Janja Dragar Ribič, dipl. vzg. pred. otrok oš venclja perka V projekt bodo vključeni vsi zaposleni na šoli in vsi učenci. Poglabljali bomo vsebine in aktivnosti vzgoje za trajnostni razvoj v povezavi z globalnimi trajnostnimi cilji v okviru pouka, razrednih ur, dni dejavnosti ter drugih projektov (Ekošola, Zdrava šola, idr.). Izbrali smo dve krovni temi: pouk na prostem in skrb za zmanjševanje zavržene hrane. Cilj projekta je, da vsi učitelji pri vseh predmetih izvedejo vsaj eno šolsko uro zunaj in vanjo vključijo prvine vzgoje za trajnostni razvoj. Na tak način želimo poudariti pomen aktivnega pouka v zunanjem okolju (učencem želimo omogočiti gibanje in kreativno učenje) ter poudariti holistični pristop vključevanja vsebin trajnostnega razvoja v celotni kurikulum šole. Z namenom ureditve čimbolj trajnostnega šolskega okoliša z ozelenitvijo šolskega dvorišča smo znotraj projekta 29. novembra 2022 zasadili drevesa v okolici šole. Lipe bodo na otroškem dvorišču omogočile senco najmlajšim v vročih dneh, da se bodo lahko igrali na prostem v času podaljšanega bivanja. Biotsko pestrost smo poskušali povečati z različnimi vrstami dreves – od macesna do borov in sadnih dreves ob šolski gredi, da se bodo učenci lahko v neposredni bližini šole z opazovanjem in raziskovanjem učili o raznolikosti narave. V projektu Hrana ni za tjavendan (v povezavi z Ekošolo) se bomo vsi zaposleni z zgledom zavezali, da bomo poskušali zmanjšati količine zavržene hrane. Na pobudo vodje kuhinje smo zasnovali načrt, kako bomo vsi zaposleni s svojim zgledom osveščali učence k spoštljivemu in trajnostnemu ravnanju s hrano. V okviru projekta bomo izdelali tudi nove didaktične pripomočke, s katerimi se bomo poglobili v področja, v katera lahko vključujemo cilje trajnostnega razvoja. Izdelali bomo različne didaktične materiale, s katerimi bomo še posebej podkrepili podnebne cilje pri posameznih predmetih pouka. Še naprej bomo uvajali sodobne oblike globalnega učenja, tako na razredni kot tudi predmetni stopnji. Od 18. do 20. novembra 2022 je potekal debatno-trajnostni tabor za učence izbirnih predmetov okoljska vzgoja in retorika ter za ekopredstavnike in debaterje. S terenskim raziskovanjem in diskutiranjem ter argumentacijo smo poglabljali vsebine vzgoje za trajnostni razvoj ter globalnega učenja. Zavedamo se, da bomo le povezani in z zgledom učencem lahko privzgojili vrednote vzgoje za trajnostni razvoj, da bodo znali spoštovati okolje in ga varovati za bodoče rodove. Ekipa VITR, OŠ Venclja Perka (ravnateljica: Petra Korošec, učiteljice: Petra Košir, Sara Smrkolj, Polona Seničar in mag. Katarina Vodopivec Kolar) Foto: Sara Smrkolj Pogozdovanje pri Pomniku miru na Cerju Vseslovensko pogozdovanje po uničujočem julijskem požaru na Krasu oš domžale in podružnica ihan Iz meglenih (zgodaj zjutraj) Domžal se nas proti sončni (že zjutraj) Primorski odpravi približno deset prostovoljcev pogozdovalcev. V naši delovni vrsti smo predstavniki učencev, staršev in učiteljev, tako matične OŠ Domžale kot Podružnice Ihan. Opremljeni smo s krampi, lopatami, motikami, vedri in rokavicami, predvsem pa z zavestjo, da želimo izginuli gozd obuditi v življenje. Veličastni cerski spomenik nas s svojimi petindvajsetimi metri višine in spominske veličine pozdravlja že med vožnjo po nižavju od Šempetra proti Mirnu. Tik nad Mirnom nas pozdravi drugačen katastrofalen pomnik. Štrleči ožgani črni ostanki dreves, pod katerimi ni videti sledov prsti, samo kamenje vsepovsod. Spreleti nas srhljiv občutek, da je narava pogorela do kosti. Nekaj sto metrov višje, ob Poti miru na Cerje, postane okolica spet bolj prijazna našim očem. Ni več vse le požgano črno in kameno belo, ampak nas vmes pozdravljata zelena trava in oranžnordeči ruj, ki poživljata Kras. Zdi se, kot da nam pošiljata sporočilo narave, da si bo opomogla. Počutimo se pomembne, da ji bomo pri tem pomagali. Po nagovorih župana Mirna, japonskega veleposlanika, organizatorjev pogozdovanja in opisu poteka dela strokovnjakov z Zavoda za gozdove, se optimistično zakopljemo v kraško zemljo. Zaplata prsti na površju je videti obetavno, ampak … Čim prodreš s krampom, lopato ali motiko tri centimetre globoko, se orodje ustavi in odbije od kamna ali skale. Enako se zgodi v premeru nekaj cen- timetrov sem in tja. Vendar vztrajamo in kopljemo in posajamo in zasipamo. Imamo občutek, da delamo nekaj velikega za naravo in zanamce. Brez dreves tudi nas, ljudi, ne bo več. Zaradi tega zavedanja nas ne ustavijo žulji, razpadli podplati čevljev, utrujene in kopanja nevajene mišice. Vsak izmed približno osemsto pogozdovalcev se ne vda in posadi petnajst do dvajset sadik črnike ali puhastega hrasta. Okrog trinajste ure je naše delo končano in čaka nas kosilo, ki nam ga postrežejo prijazne domačinke ob vznožju pomembnega spomenika. V družbi ostalih aktivistov jota odlično tekne. Zadovoljni in ponosni na opravljeno delo si mislimo in rečemo: Spet pridemo. Ali pogledat ‘svoja’ drevesca ali uživat v čudoviti kraški pokrajini in razgledih ali obiskat Pomnik miru. Muzej nas, skozi vseh svojih veličastnih petindvajset metrov višine in vsa svoja nadstropja od kleti navzgor, opominja na žrtve naše lastne človeške krutosti. Vendar smo, ko stopimo ven iz okvirjev na obe razgledni ploščadi, nagrajeni z nepopisno čudovitim razgledom krog in krog sebe. Še je upanje, pomislimo, samo iz lastne omejenosti moramo stopiti, in čutimo, da nam to sporočajo Pomnik, pokrajina in vsi dobri ljudje okrog nas. Spet pridemo! Melita Langus 26 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si DVOJINA IN NJENA LEPOTA V FOTOGRAFIJI – ODPRTJE RAZSTAVE Lepoti dvojine se Foto, kino in video klub Mavrica posveča z natečajem z letno pregledno klubsko razstavo z naslovom Dvojina, s katero smo jezikovno posebnost obogatili še s fotografijo, ki je domišljijo članov zapeljala na veliko avanturo, še posebno izrazit je prispevek mlajše generacije avtorjev. dr. Lado Kutnar, EFIAP, F1 FZS Foto: Lojze Popelar S lovenščina je jezik zaljub­ ljencev. Dvojino so poznali že številni stari indoevropski jeziki. Lepota in posebnost je uporaba za izraz števila med ena in tri, dvojina. Kot pravi slovenski pesnik Boris A. Novak, je dvojina »med ednino samote in množino hrup­ne množice, je otok intime, kjer dve samoti šepetata druga drugi, zaščiteni s sámo slovnico jezika«. V iskanju čim bolj zanimivega motiva te naloge, je vsak izbral svoj pristop. Poročilo žirije o letni klubski razstavi fotografij Letošnjo klubsko razstavo digitalnih fotografij FKVK Mavrica sestavljata dve temi, in sicer Dvojina in Prosta. Razstave se je udeležilo 24 članov FKVK Mavrica, od tega osem mlajših avtorjev. Na temo Dvojina je prispelo 106 barvnih in črno-belih digitalnih fotografij, od katerih so mlajši ustvarjalci prispevali 31 fotografij. Na temo Prosta pa je prispelo 115 digitalnih fotografij, med katerimi je bilo 40 del mlajših avtorjev. Fotografski ustvarjalci so za Letno klubsko razstavo FKVK Mavrica posredovali skupaj 221 digitalnih fotografij. Skoraj tretjino teh pa so prispevali mlajši avtorji. Žirija, ki je izbrala fotografije za razstavo in nagradila najboljše, je delovala v sestavi dr. Lado Kutnar, EFIAP, F1 FZS, in Karol Steiner. Žirija je v obeh temah izbrala najboljše digitalne fotografije, za katere je podelila po tri nagrade in tri diplome. Dodatno je za najboljše fotografije mlajših avtorjev v vsaki temi podelila po dve diplomi, eno za najboljše delo osnovnošolskih avtorjev (do 15 let) in eno za najboljše delo srednješolskih avtorjev. Žirija je na temo Dvojina izbrala 75 digitalnih fotografij, kar predstavlja dobrih 70 odstotkov vseh prispelih fotografij na to temo. Na prosto temo pa je bilo izbranih 68 fotografij, kar je sla- Klavdija Gregorin Štiftar podeljuje diplomo osnovnošolki Neži Prva nagrada – Nerazdruzljivi, avtorica Anja Kosmač – tema: dvojina Odprtje razstave je bilo 28. novembra 2022 v Kulturnem domu Radomlje, gostja Klavdija Gregorin Štiftar, predsednica Zveze kulturnih društev občine Domžale, ki je podelila nagrade in diplome ter razstavo tudi odprla. NAGRADE DVOJINA 1. nagrada – Anja Kosmač: Nerazdružljivi 2. nagrada – Mija Jerman: Slovo sonca 3. nagrada – Maša Kosmač: Zrcalo duše NAGRADE PROSTA 1. nagrada – Jan Rojc: Selfi 2. nagrada – Iztok Končina: Še ta posnetek in gremo 3. nagrada – Peter Rojc: Kandidat Diploma DVOJINA Lili Jazbec: Srečanje Peter Rojc: Kuhna na plac Lojze Popelar: Odločitev Jan Rojc: Starodobnika (sr. šola) Neža Avbelj Lomšek: Vsak na svojem oknu (os. šola) Diploma PROSTA Miha Kosmač: Iskalka zlata Lili Jazbec: Duhovnik in vdova Anja Kosmač: Salut Maša Kosmač: Trk umetnosti (sr. šola) Brina Jazbec: Jesen v Ljubljani (os. šola) POHVALA ZA SODELOVANJE Špela Flerin Sara Mošnik Luka Flerin Domen Mošnik Razstava v KD Radomlje bo odprta do 31. decembra 2022, obisk je možen po predhodnem dogovoru po elektronski pošti fkvkmavrica@siol.net Binca Lomšek bih 60 odstotkov od vseh posredovanih fotografij. V končnem izboru digitalnih fotografij za razstavo so zastopani vsi avtorji, ki so prispevali svoje fotografije za to razstavo. Žirija je namreč od vseh 24 sodelujočih avtorjev izbrala vsaj po eno delo, ki bo predstavljeno na projekciji digitalnih fotografij ali tudi v razstavni galeriji. Poseben pečat razstavi FKVK Mav­rica letos daje izrazit fotografski prispevek mlajše generacije ustvarjal- Prva nagrada – Selfi, avtor Jan Rojc – tema: prosta Želimo vam lepe božične praznike ter veselja in zdravja polno novo leto. Svet Krajevne skupnosti Dragomelj - Pšata cev, vključno s srednješolskimi in osnovnošolskimi fotografi, ki pa se ne odlikuje samo po številčnosti, temveč še bolj po izvirnem fotografskem izrazu. Generacija mlajših fotografov je s svojim kreativnim ustvarjanjem pokazala mnogo svežih pristopov k zajemanju hipnih trenutkov, pri čemer je mogoče zaznati veliko mero njihove izvirnosti pri kadriranju slik in izbiri kompozicij. Njihov ustvarjalni pristop lahko zaznamo tako pri povsem lahkotnem, naključnem poigravanju s svetlobo kot tudi pri natančno premišljenem risanju črno-belih fotografskih kontur. Njihov svež pristop lahko prav tako prepoznamo v iskanju različnih svetlobnih odsevov, ujetih v mimobežnih utrinkih ali tudi v globokih pripovedih, načrtno ustvarjenih s fotografskim objektivom, v katerih lahko zaznavamo iskreni izraz notranje duše, ki nas odločno popeljejo na pot poglobljenega razmišljanja. Svež veter in zanos mladih ustvarjalcev je dejanski in pravi odraz živosti fotografskega društva, katerega nosilno kreativno ogrodje še vedno predstavljajo že dolgo uveljavljeni fotografski ustvarjalci, nosilci društvenega življenja, ki gradijo in oblikujejo utrip fotografskega društva Mavrica že dolga desetletja. Njihov kreativni duh, ki še vedno živo veje skozi njihove iskrene fotografske zgodbe, pa je na letošnji klubski razstavi na poseben, simboličen način zapisan in materializiran skozi fotografski pogled mlajšega ustvarjalca. Na svojstven način je tako ustvarjen živ dokument nekega minljivega časa in ustvarjalcev pretekle dobe, ki počasi odhaja. Na simbolni ravni se tako tudi v fotografskih podobah začuti živ preplet različnih generacij Mavričarjev, tako tistih, ki so ustvarjali močne temelje, kot tudi tistih, ki še iščejo svoj izviren fotografski izraz. ❒ letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle JANUAR KOLEDAR DOGODKOV sezona 2022/23 sreda, 4. januar četrtek, 5. januar petek, 6. januar 20.00 / gledališki ab. in IZVEN sobota, 7. januar 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Jera Ivanc: #PUNCEINPOLPUNCE SNG Drama Ljubljana / režija: Ivana Djilas / igrajo: Silva Čušin, Maša Derganc, Mia Skrbinac, Iva Babić, Nina Valič, Saša Pavček / Ivana Djilas in Jera Ivanc na odru združita šest znanih ženskih likov iz različnih obdobij zgodovine, ki se v vrsti pronicljivih in zabavnih srečevanj sprašujejo o tem, kaj in kako je biti ženska. REPKI – KONCERT ZA OTROKE rap koncert za otroke / nastopata: Trkaj in Igor Saksida / 45’ / primerno za 3+ / Spoznajte zaklade naše rimane besede od Toneta Pavčka pa do Svetlane Makarovič, pa do modernejših avtorjev, kot sta Anja Štefan in Andrej Rozman Roza, ki se v Repkih primejo za roke in zavrtijo na glavi. MOZART IN MESSIAEN “Ljubezen brez vpliva” četrtek, 12. januar 20.00 / ab koncertni in IZVEN sobota, 21. januar 10.00 / otroški abonma SOBOTNA MATINEJA in IZVEN koncert klasične glasbe / program: Mozart “Klavirski trio v G-duru” in Messiaen “Kvartet za konec časa” / izvajalci: Barnabás Kelemen (violina), Kian Soltani (violončelo), Gabor Csalog (klavir), Mate Bekavac (klarinet) / Mozartov “Klavirski trio v G-duru” in Messiaenov “Kvartet za konec časa” v interpretaciji vzhajajočih zvezd sodobne komorne glasbe z Barnabásom Kelemenom na violini in Kianom Soltanijem na violončelu. POVODNI MOŽ AMBROŽ “Napodvodni koncert” plesno-gledališko-glasbena predstava za otroke / Plesni teater Ljubljana / koreografija in režija: Natalija Manojlović Varga / soustvarjanje in izvedba: Barbara Kanc, Katarina Barbara Kavčič/Veronika Valdés, Tines Špik, Andrej Rozman Roza / 45’ / primerno za 3+ / Povodni mož Ambrož si hoče poiskati ženo, a to ni tako enostavno, zato se odpravi na površje, k ljudem. ponedeljek, 30. januar torek, 31. januar 20.00 / glasbeno-scenski abonma in IZVEN KATALENA koncert / Vesna Zornik (vokal), Polona Janežič (klavir, klaviature), Boštjan Gombač (klarinet, saksofoni, krilovka), Tibor Mihelič Syed (bas kitara, gimbri, ukulela), Boštjan Narat (kitara, bendžo), Robert Rebolj (bobni, tolkala) / Po dolgem času nam bo znova godla Katalena v akustični, skoraj gledališki izvedbi, s tihim in intimnim koncertom, ki pa ga bo za trenutek ali dva zaneslo tudi v malce glasnejšo smer. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si Elena Ferrante Izgubljena hči Cankarjeva založba, 2022 Elena Ferrante, skrivnostna italijanska pisateljica, nam tokrat postreže z zgodbo ženske srednjih let, ločenke, matere, univerzitetne profesorice. Po ločitvi in odhodu odraslih hčera čez lužo k očetu se Leda čuti osvobojeno, pomlajeno, razrešeno starševskih dolžnosti in pred njo se odpre neskončno novih možnosti. Odloči se, da bo svojo na novo pridobljeno svobodo proslavila s samostojnimi počitnicami na jonski obali. V manjšem naselju najame stanovanje za mesec in pol in namerava dopust preživeti med branjem, pisanjem in sproščenim namakanjem v toplem morju. Že kmalu po prihodu na plaži njeno pozornost pritegne mlada mamica Nina, ki se na videz brezkompromisno, brezmejno in docela predaja svoji hčerki. Posveča se le njej, se z njo igra, jo ljubkuje in ves čas pazi kot punčico svojega očesa. Njuno povezanost in sožitje zmoti le občasen prihod Nininega moža in punčkinega očeta, ki nekaj pozornosti zahteva tudi zase. Leda ob tem opazuje tudi Ninino širšo, primoženo družino, ki ju ves čas obkroža, nekako pazi nanju, a ostaja v ozadju. Opazovanje njihovih odnosov v njej zbuja spomine na lastno družino, glasno, revno, prostaško, od katere je s težavo pobegnila in se od nje odtujila – zamenjala Neapelj s Firencami, narečje z italijanščino in prostaškost z uglajenostjo. Največ čustev in samorefleksije v njej buri prav odnos med Nino in hčerko, ki v njej sproži samospraševanje o svoji vlogi matere, o odnosu s hčerkama ter odnosu do lastne matere. Njene načrtovane sproščene počitnice se tako preobrnejo v vrtiljak čustev, spominov in čudaških dejanj, preko katerih Leda neprizanesljivo spremeni pogled na svoje življenje. (T. R. T.) Charles Eisenstein Podnebje: nova zgodba Chiara, 2022 V slovenski besedi podnebje, ki se sliši tako drugače kot njena angleška ustreznica, lahko uvidimo pomena polno oznako vsega, kar biva pod nebom. Zdi se, da je tudi avtor, sicer filozof in matematik, v razkrivanju svojega pogleda na okoljske zagate izhajal iz takšnega duha. Strah vzbujajoče podnebne spremembe dokazano tičijo v prevelikih izpustih toplogrednih plinov. Naravne katastrofe se množijo, dosežen je globalni konsenz o nujnosti zmanjšanju izpustov, a pravih učinkov ni. Zakaj. Eisenstein pokaže, da so klimatske spremembe le ena od posledic naše odtujenosti od narave in ekonomističnega pogleda nanjo. V vsakdanjem potrošniškem in političnem okolju smo se pač navadili gledati v tla, se zatekati v cinizem in iskati rešitve znotraj istih paradigem, ki so botrovale tem problemom. Zato poudari, ne strah, ampak občutenje izgube ob uničenem gozdu, pozidanem travniku ali zajezeni reki, lahko edino porodi potrebno spremembo. Ovesti se moramo, da je skupna dobrobit odvisna od dobrobiti slehernega, tako ljudi kot živali in naravnega okolja. (G. J.) Izbral in uredil: Janez Dolinšek Penny Simkin The Birth Partner: A Complete Guide to Childbirth for Dads, Doulas, and Other Labor Companions Harward Common Press, 2008 Kot že naslov knjige jasno pove, gre za obsežen, natančen in dosleden priročnik za partnerje pri porodu; za očete, doule in/ali druge partnerje. Priročnik, ki je doživel že vrsto ponatisov, temeljito v skrbno razdeljenih sklopih obdela različne aspekte poroda ter skozi vse sklope podpira in razlaga vlogo partnerja pri porodu in partnerje uči, kako porodnici najbolje stati ob strani ter jo podpirati. Oče, doula ali katerikoli drug partner pri porodu iz te knjige vsekakor lahko pridobi ogromno znanja, ki mu bo pomagalo pri pripravi na porod in aktivnostjo med samim porodom. Priročnik zelo natančno pojasni možne znake poroda, dejanske prve znake poroda, potek poroda, potencialne zaplete, predstavi pluse in minuse poroda s carskih rezom, predvsem pa ves čas spodbuja in podpira čimbolj naravni porod in ovrže izvajanje mnogih rutinskih postopkov, ki se še vedno serijsko izvajajo v nekaterih slovenskih porodnišnicah kot nepotrebno. Odlična knjiga, ki je lahko v pomoč vsakomur, ki prisostvuje pri porodu. knjige za otroke in mladino Neda Alei To nisva midva Miš, 2022 Najstnici Sanni umre mama in z očkom živita sama, a tudi leto dni po njeni smrti očka kar ne zmore biti več očka. Za večino stvari mora poskrbeti sama, očka ne je, ne spi, zapira se v sobo in piše. Tudi v šoli ima težave, celo njena najboljša prijateljica Mia si najde novo prijateljico. Šele, ko v razred dobijo novega sošolca Yousefa, v njem najde sorodno dušo. Ta jo uvede v svet fotografije in jo skozi fotografijo nauči zreti v svet na povsem drugačen način. A očkovo stanje se poslabša in pristane bolnišnici, njeno stisko pa na srečo zazna učiteljica in ji priskoči na pomoč. Bo Sanni uspelo spet zreti v svet z optimizmom? Bo očku uspelo postati spet očka? Roman je izšel v zbirki Z(o)renja, ki se loteva problemov, s katerimi se srečujejo najstniki. Zgodba je presunljiva, saj se odkrito loteva tematike žalovanja, prebolevanja žalosti in iskanja identitete. (S. Z.) Biljana Crvenkovska Nevidna hiša KUD Sodobnost International, 2022 Lora Pavilack & Nikki Alstedter Deklica Kala ne ve, kaj se dogaja. Sliši samo šepetanje, zato ve, da to ne pomeni nič dobrega. Mamica pakira kovčke, babica si skrivaj briše solze, oče se razburjen pogovarja s sosedi. Ko sprašuje, kam gredo, ne dobi odgovora. Mudi se, babica joče – ne dobi odgovora na vprašanje, zakaj, hitro objame dedka in že mora odhiteti v avto. Pozabila je na zajčka … Dolgo se vozijo, včasih spijo pod milim nebom, včasih v avtu. Kaja pa si ob zvezdnem utrinku želi le eno – rada bi se vrnila domov … Vaje za hrbtenico brez bolečin Tulin Kozikoglu Zavod Gaia Planet, 2017 Vrtiljak Eno najpogostejših zdravstvenih težav 21. stoletja imenujemo sindrom prsne hrbtenice. Ta se pojavlja pri ljudeh, ki delajo z računalniki ali imajo roke med delom iztegnjene predse. Glava je nagnjena naprej, rame so sključene, lopatice štrlijo, prsni del hrbtenice pa je izbočen. Če take drže ne popravimo, lahko vodi v motnje in bolezni, ki prizadenejo hrbtenico in organe. V knjigi so predstavljene vaje, ki ji lahko opravljamo doma oziroma kjerkoli. Prikazana so orodja in načni, s katerimi okrepimo um, telo in duha. Telesna drža vpliva tudi na naša čustva in razpoloženje, zato je pomembno, da posvečamo temu veliko pozornost. Vaje so enostavne in zelo jasno slikovno predstavljene. (K. G.) Didakta, 2022 Ganljiva slikanica govori o dveh družinah, ki se na različnih koncih sveta zjutraj odpravita od doma. Mama in sin z roko v roki hodita skozi mesto, oče in hčerka prav tako. A počasi spoznamo, da v enem mestu življenje poteka mirno in udobno, medtem ko je drugo mesto razdejano od vojne. Naposled se obe družini znajdeta na vrtiljaku, kjer se zabrišejo meje med obema družinama, mestoma, situacijama … In tako se zavemo, da smo že jutri mi lahko tisti drugi in da so razlike veliko manjše, kot se morda zdijo … Izvrstna in poučna slikanica o vojni in migracijah, ki morda lahko mičkeno prispeva, da bodo prihajajoče generacije znale ustaviti norijo pozno kapitalističnega sveta. (J. D.) 28 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si MM Mozart?! MMMM Mozart Drugi koncert koncertnega/modrega abonmaja KDFB v sezoni 2022/23 kdfb Na 2. koncertu nove sezone KDFB – v novem nizu abonmajev v 25. jubilejni sezoni 2022/23 koncertnega ali modrega abonmaja, ki ga zdaj že vrsto let oblikuje, igra, dirigira in komponira naš Mate Bekavac, smo tudi tokrat ob njem slišali in videli na odru naše Tomčeve dvorane, ob njem še štiri bolj ali manj znane, zato pa odlične glasbenike: švedskega pianista Pera Rundberga, violinista, Američana Williama Hagena, rusko-nemškega violista Georgyja Kovaleva in francoskega (roj. v Belorusiji) violončelista Ivana Karizne. Koncert je bil tako zaradi naslova MM Mozart?! MMMM Mozart nenavaden (30. nov. 2022), še bolj pa po uvrščenih in odigranih delih. Glede na kar peterico izvajalcev so bila tudi slišana in videna dela bolj kot ne, nenavadna. Razen zaključnega bisa zgolj od sola do kvarteta na čisto novem klavirju znamenite nemške znamke C. Bechstein. ki ga je očitno KDFB pridobil prav za glasbene dogodke. Bravo tudi (novemu) vodstvu kulturnega doma! Če smo že omenili različno glasbo razdruženih (solo, duo, trio) in vseh navedenih izvajalcev, se je le-ta v finalu le razpotegnila v kvartet, kvintet. V izvedbi odličnega inštrumentalnega kvinteta, ki je prišel na naš oder z vsega sveta, samo bili priča tako njihovi kvaliteti kot tudi največjih možnih rezultatih sicer zahtevne komorne glasbe. Ker pa smo z neke vrste Mozartovim naslovom tega koncerta komaj kaj slišali izpod njegovega peresa (le v dodatku v fragmentarni priredbi njegove glasbe za pantomimo celoten kvintet) le eno, zaključno delo, pa je bila glasbena dramaturgija in poustvarjalno-ustvarjalni crescendo še toliko bolj zanimiva. Na tem koncertu smo bili ob navedenih starejših in novejših skladateljih ter raznorodnosti oblik in vsebin, naravnost radovedni. Od uvodne parodije za klavir solo turškega pianista in skladatelja Fazila Sayja na popularno Mozartovo Turško koračnico Alla Turca v izvedbi znamenitega P. Rundberga, je bilo na vrsti že 12 variacij na temo iz Mozartove opere Čarobna piščal za violončelo in klavir; bravurozni posegi in inštrumentalni dosežki in presežki obeh izvajalcev. To je komorna glasba v žlahtnem pomenu besede! Ta se je nadaljevala v spregi violine in violončela nemškega skladatelja, dirigenta in klarinetista Jörga Widmanna (roj. 1973) z naslovom 4 strofe o domotožju. Dramaturški credo in crescendo se je stopnjeval po zaslugi tako prirediteljev, skladateljev in izvajalcev. Tudi njegov izrazito sodobni Bavarski valček za isto zasedbo je izzvenel skrajno sodobno, moderno. Po (drugem) Beethovnu se je violončelist (tako kot je pred tem izginil z odra) kar priplazil nazaj in sledilo je attacca nadaljevanje. Nasploh so bili vsi tile sodobni vrinki neke vrste pandan Mozartu, Beethovnu in Hummlu … ki je sledil. S kar dvema deloma avstrijskega skladatelja slovaške krvi, klavirskega virtuoza in pedagoga, smo slišali Fantazijo za violino in klavir v g-molu, op. 94 in zaključni 4-stavčni Kvartet za klarinet, violino, violo in violončelo v Es-duru, S.78. Če sta v prvem Hummlovem delu blestela že preverjena in slišana violinist Hagen in neumorni pianist Rundberg, smo zdaj, v Kvartetu slišali vse tri godalce in našega klarinetnega asa. Ta ostaja v vzpenjajoči se formi, njegov ton je je maksimalno in klasicistično izdelan, poleg tega pa je spet uporabil klarinet znamenite bamberške delavnice Schwenk & Segeelka. Ne le, da izstopa po (svetli) rjavi barvi, njegov ton je maksimalno usklajen z neke vrste pričakovanim ‘nemškim’ slogom predstavljene muzike. In prav tako smo zdaj tudi slišali. V tej, skoraj polurni skladbi in štirih kontrastnih stavkih, je bila (so) igra vseh štirih inštrumentalnih velemojstrov več kot navdušujoča. Že dolgo nisem slišal toliko in tako kvalitetne Hummlove muzike, za katero mirno lahko rečemo, da živi in se oglaša vseskozi v senci njegovih preostalih dunajskih (nemških) sodobnikov in veliko bolj zvenečih vzornikov; vmes pa še dvoje nasprotnih sodobnikov: A. Schnittke z Moz – Artom za violino in violo (z žvižgih prvega in glissandi obeh do včasih celo narobe, neuglašeno izvedene muzike!) in Pärtovega Mozartovega Adagia za klavirski trio. Mnogo več kot zgolj formalno prikazanega koncerta, z bisom edinega in še komaj prepoznanega, dostojnega in komaj dojetega W. A. Mozarta in njegove glasbe, finala. Dr. Franc Križnar Recenzija filma: Trikotnik žalosti Resnično genialni švedski režiser Ruben Östlund (Kvadrat, 2017 in Višja sila, 2014) je znova udaril, bi lahko rek­li. Njegov najnovejši filmski izdelek Trikotnik žalosti med drugim nadvse inteligentno in duhovito preigrava prikrite družbene pasti elitnega sloja kapitalistov, ki dejansko vodijo v slepo ulico. Čeprav nekateri zlobni jeziki nad njim niso niti najmanj navdušeni, njegove oboževalce lahko tolaži dejstvo, da je večina resnično velikih in subverzivnih del iz sveta umetnosti praktično vselej na eni strani požela izrazito navdušenje in hvalo, na drugi pa nič manj žgočo kritiko. Őstlundu se očita celo, da o navedeni tematiki sploh ne bi smel snemati filmov, saj je tudi sam predstavnik kapitalističnega razreda, ki ga tako vneto in neizprosno razgalja. Sam sem po drugi strani mnenja, da je ravno takšen posameznik najbolj primeren za omenjeno nalogo, saj o tematiki lahko spregovori od znotraj, torej iz samega drobovja. Zagotovo je pri navedenem pomagalo tudi dejstvo, da se njegova žena ukvarja z modno fotografijo, zato je ravno tako iz prve roke prinesla vse potrebne informacije, prežete z logiko notranjega duševnega ustroja omenjenega sveta. Poleg tega pa v prvi vrsti sploh ne gre za kakšno kritiko bogatašev, kot se popularno domneva, pač pa za nekaj neprimerno bolj univerzalnega. V navedenem kontekstu imamo lahko celo razumevanje tudi za pozicijo tistih razjarjenih posameznikov, ki se jim nekajminutne stoječe ovacije na najbolj eminentnih svetovnih filmskih festivalih dobesedno gnusijo, saj se praviloma končajo prav na podob- nih jahtnih zabavah, kot je to prikazano v filmu. Vendar pa je na tej točki treba razumeti še nekaj drugega. Priznam, kontekst golega norčevanja iz družbene elite za režiserja njegovega kova, bi deloval res nekoliko prozorno in ceneno; seveda ob predpostavki, če bi šlo res zgolj zanj. Vendar trdim, da sama filmska zgodba ponuja neprimerno več od sugeriranega, zato obstaja možnost, da si tisti najbolj kritični filma sploh niso pogledali do konca ali pa ga enostavno niso najbolje razumeli. Kočljiva situacija, ko se po prestani ujmi preživeli bogataši znajdejo na domnevno osamljenem otoku, pravila obnašanja njihove skupine obrne popolnoma na glavo in na novo porazdeli karte v njihovi družbeni hierarhiji, kar je seveda čisto naravno in logično, saj slednje terja že golo človeško preživetje kot takšno. V praksi se takrat uresniči tudi znamenita biblična maksima ‘prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi’, ko se elitni razred zaradi očitnega pomanjkanja preživetvenih sposobnosti dobesedno čez noč znajde v drugem planu, vodstvo njihove zdesetkane skupine pa – kako ironično! – prevzame čistilka, ki ji boj za vsakdanjo eksistenco seveda ni niti najmanj tuj. Po spletu okoliščin se spontano oblikuje svojevrsten matriarhat, kjer preživeli tekmujejo za pozornost ‘velike mame’ z namenom, da so lahko deležni nekaterih ugodnosti v obliki kakšnih priboljškov ali pa zgolj zaradi zadovoljevanja čisto osnovnih človeških potreb. Čistilkino katapultiranje na najvišji vrh družbene lestvice v hierarhiji, ki temelji na podeljevanju določenih privilegijev za to zaslužnim, je dejansko brezobzirna manipulacija s človeškimi viri, saj je v resnici skrajno ponižujoča za vse vpletene. Takšne primere še predobro poznamo iz številnih diktatur človeške zgodovine, skupaj z njihovim tragičnim epilogom. Tako v rekordno hitrem času iz kapitalizma dobimo socializem oziroma kar komunizem, ki v praksi seveda še nikoli ni temeljil na enakosti in bratstvu, saj ga vselej spremlja budno oko velikega vodje, ki se svoje nadvse privilegirane pozicije nikakor ne želi odpovedati, tudi za ceno življenja ne. Vemo tudi, kaj v takšnih primerih po navadi sledi. Zaradi vsega navedenega Trikotnika žalosti nikakor ne moremo gledati zgolj skozi prizmo kritike najelitnejšega družbenega sloja v današnjem kapitalizmu, pač pa kar kot kritiko ideologije kot takšne, vključujoč temeljit premislek o delovanju osnovne človeške narave znotraj vsakokratnega družbenega ustroja in njegovih stranpoti, ki nagovarjajo tiste najbolj temačne kotičke duše, s katerimi se nikakor ne želimo soočiti. Zdi se celo, da človek zaradi nikoli povsem zadovoljene potrebe po zaščiti svoje družbeno pogojene elitne pozicije, postaja čedalje bolj dovzeten za absolutno zlo, saj vztrajno ignorira lastno senco kot svoj inherenten del, dejansko pa je prepuščen sam sebi do te mere, da ima kroničen občutek osamljenosti. In prav to tragično dvojnost razgalja Őstlund v svoji filmski satiri. Film se je predvajal v okviru filmskega festivala Liffe 2022 in si ga lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale. Žiga Čamernik v ito v o d u c o b Na j . 3 2 0 2 o t e tudi l Ptica na veji. Cvetlice v travi. Skodelica za čaj. Visoko drevo. Čriček, ki ne neha peti. Knjiga pravljic. Bel kamen s črtami. Svež veter. Sončni zahod. Toliko lepega! In sredi vsega tega jaz. In sredi vsega tega ti. Mar ni to čudovito? (Andreja Borin: O lepem iz knjige Čudoviti vrt) Foto in video storitve, Špela Lazar s.p. Jože Lazar 051 677 652 PRESNEMAVANJE VSEH VRST KASET, TRAKOV IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ NA USB ozb a l a z s i Vasa M v v v letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Ženski pevski zbor Stane Habe s ‘petjem v srcu (,ki) je zavetje’ z gosti Poklon velikemu Domžalčanu, glasbeniku in zborovodji Stanetu Habetu 2022 2023 KULTURNI DOM DOB KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB vabi na ZABAVNO LUTKOVNO PREDSTAVO NA ČIRABARKI ZA ABONMA IN IZVEN Čirabarka ni navadna barčica. Modra in pravična nam pričara številne uganke, ki vodijo do pomembnih spoznanj. Prigode na palubi so s pomočjo lutk polne humorja, prijetnega ritma, topline in modrosti. nedelja, 8. januar ’23 ob 16. uri Gostuje Gledališče KU-KUC. .................................................. Informacije in rezervacije: 041 420 610. Na koncertu, ki ga je priredil Ženski pevski zbor Staneta Habeta z naslovom Petje srcu je zavetje (citat Staneta Habeta) z gosti, je dirigirala zdajšnja in aktualna zborovodkinja Andreja Polanec, zraven pa je bil še neumorni pianist Tomaž Habe. Ženske same so nastopile v kar dveh predstavitvah, zraven pa še v družbi gostov in v zaključnem združenem zboru in edinem bisu, dodatku. Tako smo na velikem odru Tomčeve dvorane KDFB (22. nov. – prav na dan zavetnice glasbe sv. Cecilije) slišali še otroški Pevski zbor Glas- bacha. V izvedbah dokaj solidnega bene šole Domžale z zborovodkinjo vokalnega ansambla 21 pevk je bilo Ano Kalan in jazzovskim triom, ki so slišati dobre intonacije in dikcije in ga sestavljali pianistka Teja Komar, iz katerih je lahko zborovodkinja kontrabasist Filip Škrlep in bobnar Polančeva ‘iztržila’ adekvatne, poJaka Grilj. Kot naslednji gostje so dobne interpretativne dosežke. Zanastopili Mešani pevski zbor Iva- bavljivka E. Adamiča je v tem zagona Cankarja z Vrhnike z zborovod- tovo prednjačila; pa še v a cappeljem Lovrom Gromom (a cappella) in la izvedbi! Takega uvoda in glede (moški vokalni) Kvartet Grm (Metod na napovedi niti nisem pričakoval, Palčič, Rok Rakar, Matej Primožič in tako da so morale pevke z vsemi poGašper Plahuta), tudi a cappella. Na močmi kar precej prepeti. Čisto pekoncu pa smo slišali še nekaj kom- tje, ki mu niti (navidezna) biologija binacij, sestavov med domačimi ni mogla do živega, se je potem napevkami-gostiteljicami, združene daljevalo še v enem drugem, samozbore in nazadnje še (en) a cappel- stojnem bloku, nastopu, ko so iste la bis domačink. Presunljivo je kon- pevke odpele še sodobnejši repertocert vodil oziroma moderiral Matej ar ljudskih in umetnih izvirnikov in Primožič v imenu JSKDRS OI Dom- priredb. Glasovi so še vedno ostali žale, ki je očitno moral biti tudi glav- čisti in intonančno več kot korektni. ni organizator tega pevskega večera. Prava poživitev pa je bila vkljuVse skupaj je minilo tudi povezo- čitev pevskega zbora GŠ Domžale valno tako med Vrhniko (= roj. kra- z vodjo A. Kalan tega domžalskega jem Staneta Habeta, 1920–2004) kot vokalnega glasbenega odra. Z dvemedgeneracijsko. Slovenski glasbe- ma avtorskima zboroma odličnenik in zborovodja S. Habe je bil po ga kamniškega jazzovskega pianiVrhniki osrednja glasbena osebnost sta, skladatelja in aranžerja Gregordomžalskega konca. Kot dolgoletni ja Ftičarja s spremljavo jazzovskeravnatelj GŠ Domžale je po osvobo- ga (inštrumentalnega) tria so odditvi več kot 50 let obvladoval ves ta peli njegove Pingvine in Da kar poprostor in tako kraju-mestu-občini, mahaš. Tukaj smo poleg odličnih in širšemu okolju in tudi zdajšnji drža- mladih glasov 35 pevk in pevcev slivi in nekdanji republiki pripomogel šali in videli (kostumografija članov h glasbenemu razvoju in dosežkom, in zametki glasbenega odra) neke ki jih zdajšnje in aktualne (glasbe- vrste nadaljevanje in že kar genene) generacije dosegajo zdaj. Tako racijski domet tako delovanja nakot pred leti sloviti pianist A. Ber- šega tokratnega pomnika S. Habeta toncelj, bi si tudi S. Habe zaslužil v kot sedanjika njegovega futurizma Domžalah spomenik. Nadaljevalec in dandanašnje glasbene realnosti. Habetove ‘glasbene šole’ pa je zdaj Odlični zborovodkinji A. Kalan pa je njegov sin, skladatelj, pedagog, pi- tudi za tele dosežke in programski anist … T. Habe, kakršnega pa smo ekskurz botrovalo še kar nekaj pesrečali tudi tokrat na temle domžal- dagoških in psiholoških vrlin, da je skem odru. ‘spravila v red’ ta vokalni korpus. V prvem nastopu ŽePZ S. Habe Mešani pevski zbor Ivana Cansmo s pianistom T. Habetom in a ca- karja z Vrhnike pa je še geografppella slišali Bachovo glasbo – zbo- sko povezal slavljenca S. Habeta, ki re in priredbe E. Adamiča in J. Offen- je bil Vrhničan, in Domžale. Z zbo- rovodjo L. Gromom so edini odpeli svoj delež a cappella, brez spremljave. 32-članski vokalni sestav malce šepa po zasedbi moških (pevskih) glasov, pa vendarle je bilo v priredbah ljudskih pesmi (J. Aljaž, M. Petelin, Z. Švikaršič in D. Bizjak) slišati marsikaj; tudi kakšno intonančno netočnost pri začetkih vsaj treh od štirih pesmi, kar vse pa v nadaljevanjih ni več vplivalo na njihove tokratne vokalne poustvaritve umetnosti. O še najbolj profesionalnem nastopu najmanjšega ansambla na tem koncertu, o Kvartetu Grm, razen nekaterih superlativov res nimam kaj dodati. Tudi zaradi uvrstitve ene najtežjih variant Prešernove Zdravljice U. Vrabca kot zaradi izjemno slogovno ujetega fantovskega petja vokalnega kvarteta v priredbah J. Leskovarja in M. Rožanca: od solov pa vse do izjemno izenačenega tutti petja vseh štirih. Gostiteljice, ŽePZ S. Habe, so potem spet nastopile same, za tem pa počasi vabile na oder še gostujoče ansamble. S PZ GŠ Domžale in klavirsko-bobnarsko spremljavo je bila to najprej na vrsti Kodrova-Pirnatova Sončna ura na poezijo F. M. Ježka, spet s pianistom T. Habetom in bobnarjem J. Griljem, z združenimi zbori še sloviti zbor Spavaj, misel iz Verdijeve opere Nabucco. Vse skupaj je nazadnje dirigirala A. Polanec iz vrst gostiteljic, vključno z edinim dodatkom, s še eno priredbo slovenske ljudske in s pomenljivim (sopranskim) solom n. n. sopranistke iz zborovih vrst. Kar pa je seveda najbolj pomenljivo kot apoteoza te kritike oziroma ocene pa je neumorni spomin na ‘našega’ S. Habeta. Ta si je najmanj, kar je, vse tole tudi zaslužil, izvajalci pa očitno več kot opravičeno odigrali svoje vloge. Dr. Franc Križnar 30 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Komorni moški zbor Lek Mengeš v Budimpešti in na letnem koncertu v Grobljah Svojo triinštirideseto sezono je Komorni moški zbor Lek Mengeš, po letu in pol covidne pavze, začel že spomladi, zavzeto in v veselju, saj so si za to sezono naložili kar nekaj pomembnih izzivov. Lepo so se povezali z novo umetniško vodjo Tino Hostnik, ki jim je za Festival Forever Young v Budimpešti izbrala nekaj novih skladb, nekaj pa iz programa, ko je bil umetniški vodja še Milivoj Šurbek. Udeležba na festivalu je bilo tudi enkratno nagradno spoznavanje Madžarske. V štiridnevnem potovanju, od Rodice mimo Blatnega jezera z ogledom mesteca Szentendre, zaznamovanega z bogato zgodovino, do Budimpešte. Tam so že prvi večer preizkusili svoje glasove v prepevanju ob tipični madžarski večerji v čardi in poželi lepe aplavze vseh gostov. Ker je bil osnovni namen poti koncert v okviru festivala, je bila naslednje jutro triurna vaja z upevanjem in prilagoditvijo na dirigenta Lojzeta Kolarja, ki je sicer dolgoletni pevec in korepetitor zbora. Umetniška vodja Tina Hostnik je namreč zbolela tik pred odhodom, »takega že dolgo načrtovanega nastopa pa ne gre izpustiti« in smo na gostovanje vseeno odšli. Tako je vso turnejo dirigiral Lojze Kolar. V dopoldanskem času so si ogledali predel Budimpešte, imenovan Buda, grajski grič z reprezentativnimi stavbami, od Matjaževe cerkve, nekdanje Habsburške palače do pogleda na mesto iz Citadele. Zvečer pa jih je čakal nastop. Trema pred koncertom je kar hitro uplahnila ob prepevanju v lepi in akustični cerkvi in ko smo slišali še drugi nastopajoči zbor Contamore. Lekovci so zapeli program desetih pesmi od Lebanove Podoknice, treh Adamičevih, Kreka, Pustinkove do Mirkovih dveh. Seveda pa so največji aplavz poželi z učinkovito skladbo Vinka Vodopivca Žabe. Srečni nad uspešnim nastopom in odzivom publike so drugi dan uživali v ogledu znamenitosti Budim- pešte, zvečer pa obiskali zaključno prireditev festivala Forever Young. Kljub letom pevcev zbora Lek jih pesem tako pomlaja, da so v dobrem razpoloženju preživeli še četrti dan ob ogledu Tihanyja in poti po Madžarski ter prišli nazaj v večernih urah. Ob nastopu v Budimpešti je zbor dobil vabilo na sledeči Festival Forever Young 2023, ki bo na Dunaju. Za obujanje vtisov iz gostovanja kar ni bilo časa, saj so pevci Komornega moškega zbora Lek načrtovali stopala pa je blagoglasna liturgična skladba S. S. Mokranjca: Tebe poem, v nadaljevanju pa so odpeli tudi noviteto nekdanjega umetniškega vodje M. Šurbka: Oče naš. Bolj so se pevci razživeli v zadnjem ciklu – slovenskih ljudskih pesmih. Po nekoliko harmonsko zabrisanih: Vsi so venci vejli se je v pesmi Snočkaj sem no pošto zvedev, izkazal solo tenorist Aleksander Rajh. Najbolj doživeto in polnozvočno pa so zapeli Zrejlo je žito. Sledile so še tri pesmi izpod peresa Vasilija Mir- letni koncert zbora že v novembru. Ta je bil že 18. novembra ob 19.00 v Kulturnem domu v Grobljah. Kot je povedala povezovalka Eva Zabret, so svoj spored razdelili na tri programske sklope. V prvem z naslovom Vasovanje so zapeli Lebanovo Podoknico, tri Adamičeve, od katerih so najbolj doživeto zapeli Završki fantje z besedilom Rudolfa Maistra. Da so kljub letom pozorni na dobro izgovorjavo, je bil dober dokaz pesem Ljubica, vstani, vpihni luč, in Vasovalec, ki pa je bil za malenkost zvočno pretiran. Pred njo pa smo slišali še koroško ljudsko v priredbi Uroša Kreka: Se že svita, bo den. V Hvalnicah in molitvah (drugi del) so bili pevci zvočno šibki, deloma tudi ostri in premalo zliti, iz- ka: Eno drevce mi je zraslo, Prelepo drevče in vesela, tudi najbolje zapeta Štirje fantje špilajo. Kot da so se pevci po zadnji skladbi prebudili, so z dodatki navdušili polno dvorano kulturnega doma. Najprej so zaregljale Žabe, ženskam posvečena Tebi le se glasi, z lepim fraziranjem in dinamiko. Zboru pa ni delal težav niti ritmično razgiban spirituel Babilon’s falling. Koncert je z natančnimi kretnjami in muzikalnostjo ter ob velikem zaupanju pevcev v njeno delo vodila Tina Hostnik. Po koncertu so pevci vse prisotne povabili na družabno srečanje, na katerem je spontano zazvenelo petje vseh prisotnih in jih poneslo v prelep svet slovenske narodne pesmi. več na www.knjiznica-domzale.si prof. Tomaž Habe Kamišibaj pod slamnikom 2022 V tednu splošnih knjižnic je v Knjižnici Domžale potekal festival Kamišibaj pod slamnikom. knjižnica domžale Kamišibaj sko Kako je volk ribe lovil. S kamišije oblika gledališča, pri katerem je bajem Mavrični zaplet nam je Meta predstava zrisana na papir. Slike so Adamič Bahl predstavila svet likov vložene v majhen lesen oder, imeno- in mešanje barv. Gledalci so si oglevan butaj. Pripovedovalec oziroma dali še kamišibaje Darke Hlaj Pamekamišibajkar ob menjavi risb pripo- tni veter (po motivih lužiško-srbveduje zgodbo. ske ljudske), in Jasmine Hlaj Dedek Letos so si gledalci lahko ogleda- in vnuk (brata Grimm), Pavliha zali kar 15 premier kamišibaj predstav. Nekateri kamišibajkarji so celo prvič stali na odru. Skupaj z že uveljavljenimi kamišibajkarkami so v Knjižnici Domžale pripravili čaroben večer in nas popeljali v svet zgodb. Dogodek je odprla Barbara Zonta iz Slamnikarskega muzeja Domžale z avtorskim kamišibajem Slamnikarska zgodba. Sledila je Katja Žerovnik s prav tako avtorskima zgodbama Ema si želi kužka in Emin kužkolov. Joža Žuna je letos predstavila dva nova kamišibaja, Vsak kaj zna (Darja Divjak Jurca) in Čudovito drevo (po motivih C. Matherson). Tudi Mirjam Slanovec iz Knjižnice Medvode je predstavila dve novi zgodbi, bolgarsko ljudsko Lisica in murenček pri mravljicah in slovensko ljud- žge bajto (slovenska ljudska) Katarine Peterc in Legenda o Gradiškem jezeru (moravška ljudska) Brigite Kranjec. Ob koncu je lanska zmagovalka po izboru občinstva Joža Žuna nasmejala gledalce s svojim kamišibajem Kuko je kokoška kuhava čaj, ki ga predstavlja v narečju Moravške doline. Kot najboljši so gledalci letos izbrali kamišibaj Lačni lisjak (basen) Simona Podborška in kamišibaj Kako je gospod grof podaljšal dan (litovska ljudska) Tine Grošelj. Nagradi za najboljša kamišibaja je ustvarila Ana Cajhen, ki ustvarja slamnike iz prave slame. Ohranja tradicijo slamnikarstva na Domžalskem in deluje v Slamnikarskem muzeju v Domžalah. Tam si lahko ogledate tudi stalno razstavo o slamnikarstvu, si ogledate postopek nastanka slamnika in lahko si izberete tudi slamnik zase, ki ga Ana Cajhen oblikuje posebej za vas. Barbara Ahačič Osterman Foto: Maruša Pavlič Knjižnica Domžale januar 2023 Vabljeni! več na www.knjiznica-domzale.si letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 31 kultura slamnik@kd- dom zale. si Petje srcu je zavetje – letni koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe Prijeten pevski večer, posvečen ustanovitelju in dolgoletnemu zborovodji. ženski pevski zbor stane ha­be Jeseni obiramo sadove posameznega leta in se veselimo bogate bere ali smo malo žalostni, če sadov ni toliko, kot smo jih pričakovali. To zanesljivo ne velja za letni koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe, ki se je predstavil 22. novembra 2022 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Pod vodstvom zborovodkinje Andreje Polanec je s pestrim posodobljenim programom odlično zapetih pesmi dokazal, da so redne prizadevne vaje, dopolnitev zbora, predvsem pa z ljubeznijo do petja obrodili bogate sadove. Doslej smo pevke po- znala, ko so obiskala rojstni kraj zboznali predvsem po ljudskih pesmih, rovodje Staneta Habeta. Ob pevcih z zdaj pa so svoj program popestrile z Vrhnike sta na prijetnem koncertu modernejšimi zvoki ter skupaj z go- zapela še Pevski zbor Glasbene šole sti pripravile prijeten pevski večer Domžale ter Kvartet Grm, prijeten veter ga namenile svojemu ustanovite- čer pa je vodil Matej Primožič. lju in dolgoletnemu zborovodji prof. Čez goro pomlad hiti, Zabavljivka, Stanetu Habetu, tudi častnemu ob- Sam se šetao in Barkarola so bile prve čanu Občine Domžale, katerega sto- štiri pesmi v izvedbi Ženskega pevletnico rojstva na Vrhniki bi prazno- skega zbora Stane Habe. Pri večini vale 16. oktobra 2020, ko pa koncer- pesmi je pevke na klavirju spremljal ta zaradi epidemije ni bilo. Z dolgo- prof. Tomaž Habe, njihov hišni sklaletnim zborovodjem so bili poveza- datelj, svetovalec in navdihovalec, ni tudi gostje, saj so z Vrhnike zapeli sin ustanovitelja. Že ob teh pesmih člani Mešanega pevskega zbora Ivan smo lahko slutili, da se bodo dekleCankar Vrhnika. Zbor so dekleta spo- ta predstavile s sodobnejšim progra- mom. Za njimi je Pevski zbor Glasbene šole Domžale, mladi pevci so tradicionalni gostje naših pevk, zapeli Pingvini in Da kar pomahaš ter so tudi pomahali številnim obiskovalcem pa tudi zborovodkinji Ani Kalan in pianistki Teji Komar. Mešani pevski zapel Ženski pevski zbor Stane Habe zbor Ivan Cankar Vrhnika, ki je naše v drugem delu nastopa, s katerim pa pevke povezal z rojstnim krajem prof. večer še ni bil zaključen, saj so skuStaneta Habeta, ima za seboj več kot paj s Pevskim zborom Glasbene šole 30 let uspešnega delovanja doma in Domžale zapeli o sončni uri, ob konv tujini, saj je gostoval celo na Japon- cu pa smo slišali znamenito arijo iz skem. Vsako leto organizira mednaro- Verdijeve opere Splavaj misel … dni pevski festival na Vrhniki, v okviČisto za konec so se pevke še enru katerega združujejo društva slo- krat spomnile na svojega dolgolevenskih izseljencev po svetu, ki go- tnega zborovodje prof. Staneta Hajijo in ohranjajo slovensko kulturno beta, po katerega življenjski poti dediščino ter delujejo pod imenom smo se na kratko sprehodili. ZapeIvan Cankar. Vodi ga zborovodja Lo- le so Mrzel veter tebe žene, pesem, s vro Grom. Zbor je zapel: Večerna, Ma- katero so se pevke poslovile na pomica, pošljite me po vodo, Da b biva grebu spoštovanega zborovodje. Petje srcu je zavetje je bil naslov liepa ura ter V Tamar. Kvartet Grm je bil s svojimi pesmimi: Zdravljica, Pod koncerta, ki je razvedril srca vseh rožnato planino in Kaj bi te vprašal obiskovalcev, prepričana pa sem, da prijetna popestritev pevskega večera. tudi srca vseh nastopajočih. Jutra rojevajo dan, Ne bodi kot Vera Vojska Foto: Miro Pivar drugi, Narobe svet so pesmi, ki jih je Naših 50 pevskih let Zametki Moškega pevskega zbora Radomlje segajo v leto 1969, ko je nekaj članov Prostovoljnega gasilskega društva Radomlje na gasilski seji imenovalo pripravljalni odbor za ustanovitev pevskega zbora moški pevski zbor radomlje Spomladi, točneje 25. marca 1970, so ti zanesenjaki postali ustanovni člani Moškega pevskega zbora Radom­ lje, ki je dve leti deloval v okviru gasil­ skega društva, so člani zbora zapisali v povabilo na koncert ob zlatem jubileju. Ustanovnim članom, od katerih v zboru prepeva le še Andrej Šraj, se je že na začetku priključilo 11 pevcev, vodenje pa je za sedem let prevzel prof. Stane Habe. Dve leti pozneje je zbor prerastel v samostojno društvo. Po kar nekajkratni spremembi imena pevci od leta 2016 pojejo v Kulturnem društvu Mešani pevski zbor Radomlje. V njihovi petdeset let dolgi zgodovini ne manjka domačih in mednarodnih nastopov, kvalitetne rasti zbora, sodelovanja na vseh domačih prireditvah, zglednega sodelovanja s Krajevno skupnostjo Radomlje, Občino Domžale, z društvi in organizacijami (Združenje borcev za vrednote NOB Domžale), obeležitve jubilejev in številnih nastopov na občinskih pevskih revijah, še posebej pa se pevci radi spominjajo revij in koncertov, ko so se vse od leta 1984 družili z obrtniškimi pevskimi zbori in predstavljali našo občino in Obrtno podjetniško zbornico Domžale. Posebej so ponosni na gostovanja v Nemčiji (Dachau, Frankfurt), na Madžarskem Szentbekalla) in nepozabno sodelovanje s pevci z nemškega Rudenaua in avstrijskega Škocjana. V pregledu njihove zgodovine najdemo prve posnetke za radio v letu 1973, ki so jim sledili še mnogi drugi, pred 20 leti pa so izdali zgoščenko. Zbor je poleg Staneta Habeta vodilo še 17 zborovodij, zadnjih 14 let ga vodi Primož Leskovec. Hvaležni so za vodenje tudi vsem predsednikom zbora. Med sedmimi je bil najdlje, 19 let, Franci Velepec, zdaj pa je že sedmo leto predsednik Marjan Franc Lev­ stek. Vsako leto zapojejo na letnem koncertu, tudi s tematskimi vsebinami in z gosti. Jubilejni zlati koncert so pripravili 25. novembra 2022 v Kulturnem domu Radomlje in številne ljubitelje njihovega petja razveselili s pesmimi, ki so jih za nastop izbrali pevci – po svojem okusu in v marsikateri pesmi tudi zapeli solistične vložke. Povezovalec Darko Mavsar nam je obljubil, da bodo pevci najlepša in najboljša družba, ki prinaša pozitivno energijo, skupaj z Marjanom Potočnikom pa sta se potrudila tudi pri opisu posameznega pevca. Vse skupaj je prineslo veliko glasnega ploskanja in iskrenega zadovoljstva številnih poslušalcev. Pesem Ljubezen in pomlad si je izbral tenorist Mavricij Košir za vse cvetke tega sveta, basist Maks Koritnik je na polno zapel Ljubici pod oknom predsedniku zbora, tenoristu Francu Marjanu Levstiku, ki je zbolel, so pevci zapeli Kosovelovo Bori in jo pospremili z besedami, da so bori zaznamovali pokrajino, kot je zbor zaznamoval Radomlje. Baritonist Marjan Križnar je izbral pesem Mirno je morje (Calm is the Sea), baritonist Marjan Potočnik Grem skozi gozd (I geh gern durch s waldl; na predlog Belokranjca, tenorista Bojana Vukšiniča so nas pevci pobožali z La musica di note, prvi del koncerta pa so pevci na predlog tenorista Roberta Goloba zaključili z italijansko ljudsko pesem Da Trieste fino e zara. Premor je izkoristil Matej Primožič, ki je v imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Domžale čestital zboru in pevcem podelil Gallusove značke. Prejeli so jih: Aleksander Bizjak bronasto za deset let petja v zboru, srebrno za 20 let zvestobe petju: Robert Golob, Bojan Uršič in Bojan Vukšinič. Za zlato smo za več kot 30 let petja v zboru čestitali Maksu Koritniku, Francu Marjanu Levstku in Marjanu Križnarju. Častne Gallusove značke so prejeli: Marjan Potočnik, Franci Velepec in Andrej Šraj, ki je dobil posebno glasen aplavz, saj po petih desetletjih še vedno navdušuje s svojim petjem. Po odmoru smo najprej prisluhnili ljudski Hišica draga domača, ki so jo namenili spominu na Toneta Urbanijo, in Oj, ta mlinar, v spomin na mnogo prezgodaj umrlega Igorja Lipovška. Noč razgrinja krila je bila pesem po izboru basista Aleksandre Bizjaka, Pod to goro zeleno pa si je izbral tenorist Bojan Uršič. Na željo basista Francija Velepca so zapeli Bom pa zlezel na češnjo. Bravo! Baritonist Andrej Šraj je imel 24. novembra – dan pred koncer­tom rojstni dan in je dobil čestitko, ob kateri je povezovalec spomnil, da so bili pevci mladi in lepi, sedaj pa so samo lepi … Skupaj s pevci je kot solist zapel Tja gor bi rad, ki je bila tako kot vse pesmi namenjena tudi ustanovnim še živečim članom: Milanu Čretniku, Martinu Šraju, Cirilu Nastranu in Janku Kosmaču. Sledila je prisrčna zahvala zborovodji Primožu Leskovcu in vsem, ki jih zaradi bolezni ni bilo, pevci pa so bile veseli čestitke Obrtniške zbornice z Notranjske, s katerimi sodelujejo več kot štiri desetletja, v imenu Obrtne zbornice Domžale pa je ob lepem jubileju pevcem čestital Marjan Smolnikar. Za konec smo skupaj zapeli Slakovo V dolini tihi, ki jo je povezovalec med najboljšo publiko in družbo pospremil z željo, da bi pesmi še naprej zvenele iz radostnega srca. Vera Vojska 32 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Ko zaplešejo čipke Januar ‘23 Društvo Lipa razstavlja v Menačenkovi domačiji MENAČENKOVA DOMAČIJA Razstava čipk | Vstop prost. 8. december 2022 – 14. januar 2023 ČIPKE, ČIPKE, ČIPKE … Klekljarska skupina Slamice Društvo Lipa Domžale Sobota, 14. januar 2023 Od 10. do 12. ure Praktični prikazi klekljanja in vodstvo po razstavi Prijave do 13. januarja na e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali telefon 01 722 50 50 (KDFBD). | Vstop prost. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 11. januar 2023, ob 18. uri | Vstop prost. DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK: OBČINA DOMŽALE Foto: Vido Repanšek 1850–2020 Pogovor z avtorjem knjige in pričevalci o 170. letnem razvoju in delovanju Občine Domžale. Vodi Cveta Zalokar. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 18. januar 2023, ob 17.30 uri Foto: Maja Usnik PLETENJE KIT IZ SLAME Delavnica Za vse generacije udeležencev / 1 ura / kotizacija: 5 €, otroci v spremstvu odraslih brezplačno / obvezne prijave do 17. 1. na slamnikarski.muzej@kd-domzale.si ali 01-724 84 08 (v odpiralnem času muzeja) društva lipa domžale Dobrodošli v prostorih Menačenkove domačije, je klekljarice Univerze za tretje življenjsko obdobje, Društva Lipa Domžale, študijske skupine Slamice, pozdravila Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja, ko je ob zvokih citrark in kitaristk pod vodstvom prof. Damjane Korošec začela s slovesnostjo ob odprtju razstave čipk, ki razveseljujejo ljubitelje kulturne dediščine v decembru in januarju. Za njo se je Marjan Ravnikar, pred­ sednik Društva Lipa, zahvalil za priložnost, da je razstava v Menačenko­vi domačiji, iskrene zahvale pa je bil deležen tudi njen postavljavec Roman Kos. Predsednik je še povedal, da v letu, ko Univerza za tretje življenjsko obdobje praznuje 25-letnico, članice študijskega krožka klekljanja že 14 let ustvarjajo čudovite izdelke ter jih razstavljajo ne le v naši občini, temveč tudi širše. Pohvalil je pridnost in vestnost klekljaric, ki se enkrat tedensko zbirajo pod vodstvom mentorice Marije Rupret, opozoril na njihovo izvirnost in uporabo različnih materialov pri predstavljanju čipk, pohvalil pa tudi glasbenice, ki bodo v prihodnjem letu praznovale 10. rojstni dan. O sami razstavi pa največ pove pesem Janke Jerman, članice literarnega krožka, ki jo je predstavila ob odprtju razstave: Ko kleklji utihnejo, spretne roke počivajo,/ Oči se zaiskrijo in čipke za- plešejo / ob nevidnem koraku, ob neslišni melodiji srca srečne klekljarice. / Plesni pari, razigrani drsalci, elegantni baletniki / ujeti med tanke niti, zaživijo. / Med gavtri zasije belina, belina želja in spomina./ Mama objame otroka, odmeva ljubezen med njima./ Skrivnostni podzemni svet, poln temine, zasije od bele svežine./ Ko čipka kamen objame, se njegovega trdota zmehča in v njem nekaj toplega zaigra./ Zajadrajmo danes v čipkarski svet, naj nas bogati še mnogo let./ Iz njene pesmi smo namreč lahko razbrali, s čim vse so klekljarice povezale v preteklih letih čipke, ki so postale pomemben del svetovne dediščine. O tej povezanosti čipk je go- vorila tudi mentorica Marija Rupret, ki je povedala, da so njihovi začetki povezani prav z Menačenkovo domačijo ter poudarila ustvarjalnost vseh klekljaric, ki s svojim delom razveseljujejo sebe in vse, ki imajo čipke radi. Med njimi tudi prisotno Vero Banko, predsednico Sveta KS Simona Jenka. Mentorica se je zahvalila za priložnost, da predstavijo na pregledni razstavi vse svoje delo ter se zahvalila pridnim klekljaricam. Razstava je resnično čudovita in še imate čas, da si jo ogledate v Menačenkovi domačiji, pridnim klekljaricam pa iskrene čestitke. Vera Vojska Foto: Miro Pivar Zvončki že cvetijo v decembru Decembrska razstava v Galeriji Domžale bo popestrila marsikateri sivi dan, saj nas že ob vstopu v razstavišče pozdravijo prvi znanilci pomladi – zvončki v nadnaravni velikosti. MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. TIPO BRDA 29 ČRK ZA 25 LET 12. 1. – 9. 2. 2023 ▶ Odprtje razstave bo v ≠etrtek, 12. januarja 2023, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z avtorji se bo pogovarjal Jurij Smole. VABLJENI! V ≠asu razstave je galerija odprta: torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00, sobota: 10.00–12.00. kd-domzale.si 01 722 50 50 galerija domžale Posebej za naš prostor je umetnica Nina Koželj zastavila razstavo, ki jo je galerijski vodja Jurij Smole poimenoval Stanje nedolžnosti. Na odprtju razstave v četrtek, 15. decembra 2022, je poudaril, da je projekt finančno podprla Občina Kamnik, saj umetnica prihaja iz Stahovice pri Kamniku. Deluje na področju grafike, kiparstva in slikarstva. V zadnjih letih je imela nekaj samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini ter prejela npr. nagrado na nemškem grafičnem trienalu kot tudi nagrado za najboljšo mlado avtorico na Extemporu Piran. V splošnem je predmet njenega umetniškega raziskovanja človeški strah in humor. Pri zastavljanju različnih kiparskih projektov na sodoben način predstavlja različne druž- bene problematike in predvsem človeške reakcije v danih situacijah. Njeno kiparstvo je pravzaprav kiparstvo dražljajev, v katere aktivno vključuje gledalce. Pri tem uporablja vsakdanje predmete in materiale, ki jih ob­likuje v interaktivne instalacije. Tudi ogromni zvončki, postavljeni v središče domžalskega razstavišča, so narejeni iz aluminija, ki ga je umet­ nica sama preoblikovala z orodji, ga barvala in lakirala z namenom, da poda krhek in nežen vtis. Simbolič­no predstavljajo krhkost človeških odno­sov, pomanjkanja sobivanja, empatije med ljudmi ter izpostavljanje negativnih čustev, ki so nas v zadnjih letih prepogosto preplavila. Vendar pa ti zvončki niso le statični umet­niški objekti, temveč vključujejo novo tehnologijo, ki omogoči zbliževanje dveh oseb, tudi neznancev. Namreč v središču vsakega cveta so kamere, ki omogočijo digitalni prenos posebnega dogodka: pozdrava, nasmeha, grimase, morda poljuba na daljavo dveh oseb, ki se postavita vsaka zase pod določen zvonček v prostoru. Vzpostavitev vizualnega dia­loga med dvema udeležencema je tisti vsebinski konsenz, ki ga avtorica želi izpostaviti v instalaciji. Kako se bo dialog dalje razvijal, pa je odvisno od nas samih … Navdušeni smo nad posebnim senzoričnim doživetjem, ki ga je Nina Koželj pripravila za domžalsko publiko. Vsekakor razstavljeni zvončki kličejo po novi pomladi, ki jo vsi neučakano pričakujemo. Prijazno vabljeni k ogledu v Galerijo Domžale vse do 5. januarja 2023. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 33 slamnik@kd- dom zale. si kolumna • kam greš, človek? okolje | starejši | politične stranke anton komat PODTALNICA V PRODNEM NASIPU KAMNIŠKE BISTRICE Kadrovska kriza zapira vrata domov za starejše Domovi za starejše v Sloveniji se soočajo z vse večjo kadrovsko krizo. Zdajšnja družba nenehno ustvarja sovražnike, kar ni nič drugega kot recept za neskončen niz vojn. V ojne napovedi se kar vr- mo katastrofalne posledice linear- s posledicami človeške neumnosti stijo, vojna proti krimi- nega razmišljanja pri urejanju vo- ali prikrite koruptivnosti. nalu, proti drogam, proti dnega režima pokrajine. Po kroženju skozi krajino vodnealkoholu in tobaku, proti Začelo se je z zasipavanjem ‘ne- ga stresa si poglejmo stanje v obterorizmu, fašizmu in komunizmu, koristnih’ močvirij, mrtvic in po- močju Domžal. Na spletu sem navojna proti plevelu, proti lubadarju, plavnih gozdov, da bi pridobi- šel zadnje objavljeno Poročilo MOP proti holesterolu in diabetesu, pro- li nove kmetijske površine. Hkra- ARSO vode o Monitoringu v letu ti raku in visokemu krvnemu tlaku, 2017, del, ki obravnava stanje podzemnih voda v prodnem zasipu Kapa vojna proti sušam in poplavam, Lotimo se torej dela in mniške Bistrice. Letno povprečje imeli smo vojno proti covidu-19 nehajmo kazati s prstom do nivoja podzemne vode v obdo- Mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale in vstopamo v spopad proti nove- na umišljenega sovražnika mu nevidnemu sovražniku – CO2. bju 1990–2017 je bilo 5,15 m. OčiCO2. Politiki, ki blebetajo tno so bila nihanja talnice majhna, Številni so zaradi pomanjkanja de­ trebovali oddih. Tudi zdaj se soočajo Vojne napovedi razglašajo politiki, strahove pa širijo mediji, ki so o ‘brezogljični družbi’, ne saj je bila večina vrtnih vodnjakov lavcev že zmanjšali svoje nastanitve- s pomanjkanjem kadra in delujejo na polni militantne retorike, pretirava- vedo, da se pri 220 ppm (štern) z globino okrog 8 m ves ta ne zmogljivosti, večletno zaostrovanje skrajni meji zmogljivega. Trenutno nja, laži in hujskaštva: »Skrajni čas CO2 ustavi fotosinteza, čas vodnatih. Konec lanskega leta kadrovskih razmer pa bo socialnovar- imajo odprte razpise za prosta delovje za akcijo, sovražnik je pred vrati! kar pomeni anoksijo in je bil na številnih šternah že opa- stvene zavode prisililo, da bodo zelo na mesta za diplomirane medicinske žen upad višine talne vode, letos v omejili ali povsem zaustavili sprejeme sestre, tehnike zdravstvene nege, bolTo bo boj za življenje ali smrt!« Vsakonec življenja planeta. ka vojna pa številne med seboj pozačetku marca, pred pojavom suše, novih stanovalcev, so opozorili v Sku- ničarje negovalce, strežnike, kuharje vezane vzroke skrči le na en zuna- Brezogljično družbo bomo pa je nivo talne vode v okolici poko- pnosti socialnih zavodov Slovenije, ki in kuharske pomočnike. nji vzrok, na sovražnika. Tej usodni dočakali le v skafandrih in pališča padel pod 15 m, torej za sko- združuje izvajalce institucionalnega »Za nadaljnje zagotavljanje varne raj 10 m, saj so praktično vse šter- varstva starejših in posebnih skupin in kakovostne zdravstvene in socialpoenostavitvi sledi bojni krik: »Ubij s kisikovimi bombami na ne suhe. To pa zahteva sistemske odraslih v Sloveniji, med njimi je tudi ne oskrbe stanovalcev ter za zaščito sovražnika – torej smrt plevelu, lu- hrbtu? Kakšna romantika! badarju, sladkorju, tobaku in alkoukrepe: takoj ustaviti odstranjeva- Dom upokojencev Domžale. obstoječih zaposlenih, ki so preobreholu, smrt teroristom in aktivistom, nje ‘odvečne’ vode iz pokrajine; za»Domovi za starejše že dlje časa menjeni in mnogokrat že tudi izgoredrževati vodo v naravi z razlivnimi opozarjamo na zaostrene kadrovske li, nujno potrebujemo dodatne delavsmrt virusom in toplogrednim plinom – in problem bo enkrat za vseobmočji; vzpostaviti zajem meteor- razmere, saj kljub ponavljanju raz- ce. Država in politični odločevalci molej rešen!« Pa bo res? Ne, ne bo, ker ne vode; odstraniti kanale za hiter pisov ne moremo dobiti delavcev, ki rajo z izboljšanjem delovnih pogojev narava ne deluje tako. Ljudje zaraodtok padavinske in industrijske so nujni za naše delovanje. Zato vla- ter zagotovitvijo stimulativnega plačidi iluzije ločenosti od narave mislivode; takoj omogočiti odtok mete- do ponovno pozivamo k takojšnjemu la za zahtevno in odgovorno delo pomo, da lahko naravni svet nadomeorne vode iz asfaltiranih in beto- ukrepanju,« pove mag. Nataša Zalo- skrbeti, da bodo ti poklici zaželeni in stimo s tehnologijo, pravimi filtri za niranih površin v podtalje; prene- kar, direktorica domžalskega doma da se bodo ljudje odločali zanje,« izpostavi direktorica Doma upokojenzrak in vodo, prehranskimi dopol- ti so bili regulirani zgornji deli po- hati melioracije in uravnave tokav upokojencev. nili, novimi antibiotiki in čudežni- virij in hudourniki, ki so se izlivali in obnoviti naravne struge vodotocev Domžale. mi tabletami, gensko tehnologijo in vanje. Visoke vode so kot po tobo- kov; preveriti koncesije in količine V domžalskem domu V domu se bojijo, da bo v naslednjih letih kadrovske razmere še donenehnim cepljenjem, zaščito pred ganu zdrvele dolvodno in se razlile. načrpane talne vode s strani indu- upokojencev skrajnih ukrepov datno zaostril občuten val upokojisevanji, vetrnicami, fotovoltaiko in Vstopili so ‘reševalci’ poplav in za- strije. Najcenejša je voda, ki sama še niso prisiljeni izvajati električnimi avtomobili, odpovedjo betonirali bregove reke. Naslednji priteče in ki jo lahko čim dlje za- Skupnost socialnih zavodov Sloveni- tev. V prihodnjih treh letih se bo nafosilnih goriv, digitalizacijo in ume- poplavni val je udaril nižje in sledi- držimo v pokrajini. Lotimo se torej je je izpostavila, da so morali posa- mreč upokojilo skoraj 10 odstotkov tno inteligenco. Ne, ne bo šlo, kaj- lo mu je novo betoniranje. Vmes se dela in nehajmo kazati s prstom na mezni domovi zaradi pomanjkanja vseh zaposlenih, v nadaljnjih dveh ti zdravja enega ni mogoče ohrani- je zgodila huda bedarija oblasti, ki umišljenega sovražnika CO2. Po- delavcev že zmanjšati namestitve- pa še dodatnih 5 odstotkov. »Že samo ti, če ne ohranimo zdravja vseh. V je na željo gradbincev sprostila gra- litiki, ki blebetajo o ‘brezogljični ne zmogljivosti z zapiranjem bival- te odhode zaradi upokojevanja težko bolni pokrajini obolevajo vsa bitja, dnjo na bregovih rek. Toda neukro- družbi’, ne vedo, da se pri 220 ppm nih enot oziroma oddelkov, kmalu pa nadomeščamo, razpise ponavljamo, tudi človek. Očitno imamo oprav- tljive trmoglavke so zalile te spome- CO2 ustavi fotosinteza, kar pomeni bodo prisiljeni tudi radikalno omejiti prijav pa ni oziroma jih je zelo malo,« ka s simptomi globljega sistem- nike neumnosti in spet so pridrve- anoksijo in konec življenja plane- ali povsem zaustaviti sprejeme novih še pove mag. Nataša Zalokar in pouskega neravnovesja. To pa zahteva li ‘borci’ proti poplavam ter doda- ta. Brezogljično družbo bomo do- stanovalcev. V domžalskem domu so dari: »K reševanju težav je treba pripovsem nov uvid, kajti zavest, ki je tno zabetonirali bregove. Zamejena čakali le v skafandrih in s kisikovi- se s temi težavami srečali v poletnih stopiti sistemsko, na ravni celotne drustvarila problem, tega problema reka pa pospešuje pretok vode, ki z mi bombami na hrbtu? Kakšna ro- mesecih, ko so imeli nekaj odhodov žave, z le delnimi ukrepi ne bomo nani sposobna rešiti. Potreben je pre- erozijo poglablja strugo. Posledica mantika! ❒ zaposlenih, sodelavci pa so nujno po- redili veliko.« skok v povsem novo paradigmo na- hitrejšega pretoka je, da reka začne šega bivanja na planetu Zemlja, v srkati vodo iz pokrajine, zato upasobivanje z mrežo življenja planeta. de raven talne vode, kar prekine kansi / fani rožič novak, predsednica oo Svet je neverjetno prepleten in pilarni dvig vode in nastopi kmetijpreveč zapleten sistem, da bi ga ska suša. Rezultat ‘borbe’ proti polahko pojasnil človekov linear- plavam je kmetijska suša. Ker voni um. Že pred pol stoletja je Carl dno obilje odteka, se pojavijo zahG. Jung napisal: »Svet je preveč teve po namakanju, kar še bolj izzapleten za človekov razum.« Torej prazni vodotoke. Tako dobimo izLetošnje leto smo imeli državnozborske, predsed­ ga z zdajšnjo mehanicistično znan- menično poplave in suše. Dežela V imenu občinskega odbora stveno paradigmo ni mogoče razlo- se znajde v vodnem stresu in potem niške in lokalne volitve, tri referendume in voli- NSi Domžale vsem občankam in žiti. Za izostritev slike sveta je nuj- politiki blebetajo, da so na delu klitve v državni svet. Stranka NSi je bila na državno­ občanom občine Domžale želim na uporaba sistemskega pogleda. matske spremembe in sprejemajo zborskih volitvah tretja najboljša v državi in ima blagoslovljene božične in novoletne Ta uči, da so vse prvine nekega sis- zakone o znižanju ‘emisij toplogrev parlamentu osem poslancev. Predsedniški kantema tam z razlogom, zato vsako dnih plinov’. Nevednost politike se didat Janez Cigler Kralj je s svojo požrtvovalno- praznike ter ponosno praznovanje stjo in vztrajnostjo uspešno krepil in širil krščan- dneva samostojnosti in enotnosti. poenostavljanje in premočrtno po- sprevrže v katastrofo za ljudi. Ob sredovanje povzroča usodne posle- tem si manejo roke tisti, ki povzroske in demokratične vrednote. NSi ocenjuje redice. Poprej sem omenil poplave in čajo poplave in suše. Torej nimamo zultat stranke na zadnjih lokalnih volitvah kot datov, na seznamu list za občinske svetnike pa suše, zdaj pa si kot primer poglej- opravka s hudobno naravo, ampak zelo dober, saj gre za najboljši rezultat v zgodovi- je kandidiralo 12 strank oziroma list. Z uvrstitvini stranke po številu izvoljenih županov in občin- jo na četrtem mestu županskih kandidatov in na Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. skih svetnikov. NSi izraža zaskrbljenost nad re- šestem mestu kandidatnih list za občinski svet zultati referendumov o zakonu o dolgotrajni os­kr- smo zadovoljni. V občinski svet sva izvoljena bi in o RTV, saj se s potrditvijo obeh zakonov uve­- dva svetnika; poleg mene tudi Peregrin Stegnar. ljavitev dolgotrajne oskrbe oddaljuje v nedoločZdaj je nastopil čas, da izvoljena županja Reno prihodnost, nova ureditev RTV pa je očitno ne nata Kosec, svetniki v občinskem svetu in izvoustavna. Prav tako se je prvič v zgodovini stranke ljeni predstavniki v svete krajevnih skupnosti zgodilo, da sta bila v Državni svet Republike Slo- začnemo s svojim delom. V občinskem odbovenije izvoljena dva državna svetnika iz vrst NSi. ru NSi Domžale smo prepričani, da lahko z doSpoštovani občani in občanke, letošnje lokal- brim, konstruktivnim sodelovanjem ter s ciljem, ne volitve so bile pomembna prelomnica tudi za usmerjenim v iskanje rešitev, dosežemo hitrejši delovanje naše občine. Z dobrim programom razvoj v občini Domžale. sem kandidirala za županjo, na listi za občinske V novem letu 2023 vam želimo predvsem vesvetnike smo imeli 30 kandidatov. V konkurenč- liko zdravja in lepih trenutkov v krogu družine glasilo občine domžale nem boju za župansko mesto je bilo šest kandi- in prijateljev. Super volilno leto prineslo spremembe v Občini Domžale POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU 34 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Košarkarji Heliosa že dva meseca ne poznajo poraza Porazi odnesli trenerja Bašića, zdaj čas za korenite spremembe Za košarkarji Helios Suns je še en izjemno uspešen mesec, v katerem ne poznajo poraza. Izjemno prepričljivo ostajajo doma, tudi v regionalni ligi ABA 2 pa so se zavihteli na sam vrh lestvice. December za NK Kalcer Radomlje ni prinesel luči na koncu tunela slabih rezultatov. kk helios suns V domačem prvenstvu, ligi Nova KBM, je za ekipami že enajst tekem prvega dela tekmovanja. Sonca ob edinem porazu na derbiju proti Krki, ki je bil na sporedu 24. ok- Zmagoviti ritem so Domžalčani zadržali tudi na tretji postaji lige ABA 2 v Zlatiboru. V 6. krogu, ki so ga odigrali 20. decembra, so zabeležili še šesto zmago, tokrat je s 86:64 pa- nk radomlje V zadnjem mesecu na uvodnih treh tekmah so mlinarji zgolj nove tri poraze brez dosežene- zmagali dvakrat in enkrat remizirali, ga zadetka ob prejetih kar dvanaj- a nato se je rezultatsko ustavilo. Slestih in zavedanje, da bo pot do ob- dilo je kar enajst porazov in šest restanka med prvoligaško druščino še mijev. Nekaj nesrečnih in nezasluženih, a takšni ne prinašajo prvenstvekako dolga in trnova. Vodstvo kluba je moralo po seriji nih točk, ki bi zagotovili obstanek. Konec novembra so morali Radoneuspehov potegniti nehvaležno potezo in tako je klub na začetku mese- mljani priznati premoč Domžalam v ca moral zapustiti trener Nermin Ba- sosedskem derbiju, ki je bil odločen šić, ki je lani ekipo v zaključku pr- v drugem polčasu, ko sta za rumeno venstva vodil do izjemne serije in družino zadela Žiga Repas v 50. in v tretjem poizkusu prvega obstan- Andrej Đurić v 84. minuti. V 19. kroka med najboljšimi desetimi klubi v gu so nato še drugič v sezoni naleteli Sloveniji. Tudi letošnja zgodba se je na razpoloženi Maribor, ki jim je prizačela podobno silovito in uspešno, zadejal najvišji poraz v sezoni – vi- joličasti so po 5:0 v 10. krogu tokrat slavili kar s 7:0. Na žalost se ni izšlo niti s pozitivno popotnico pred zimskim premorom, saj so bili 11. decembra v Domžalah boljši še Celjani, ki so zmagali s 3:0. Po kratkih počitnicah bo treba na začetku januarja stakniti glave in najti pot iz rezultatskega brezna, v katerega so padli deveti mlinarji. Na roko jim gre resnično zgolj slaba forma Gorice, ki je prav tako na uvodnih 20 srečanjih zbrala zgolj 13 točk, ter zadnja Sežana, ki je bila z 12 točkami še odtenek slabša. Domen Jarc Decembra šesterici priznanje, Ocepku klubski rekord Zmagoviti niz prinese sproščeno vzdušje in povezanost ekipe. tobra, beležijo še deset zmag, večino več kot prepričljivih. Tako je bilo tudi v zadnjem obdobju, ko so premagali Ilirijo (102:80), Šenčur (85:76), Hopse (104:82) in Podčetrtek (96:77) s povprečno razliko 18 točk. Na enajstih prvenstvenih srečanjih so kar petkrat presegli ‘stotico’ in tekmece prepričljivo premagovali pred zaključkom tekem. Edina izjema je bilo gostovanje v Šenčurju, kjer so domači po izenačeni tekmi v zadnjih dveh minutah dvakrat prišli na pet točk zaostanka, a sta miren zaključek priborila Tibor Mirtič z zadetima prostima metoma ter Austin Wade Luke s trojko. del sarajevski Spars Ilidža. Da nič ne bodo prepustili naključju, je bilo jasno že po prvi četrtini, ki so jo dobili s 24:8. Ekipo je z 20 točkami in desetimi podajami odlično vodil Austin, a prvo ime je bil z 21 točkami v 22 minutah Niko Bačvić. S šesto zmago sonca zdaj zasedajo prvo mesto na lestvici ‘druge jadranske lige’ in so tako na odlični poti, da praznični del decembra pričakajo kot vodilna ekipa lige – nekaj, kar pred začetkom sezone v ekipi niso upali napovedati. Atletski klub Domžale je s tradicionalnim srečanjem, na katerem podelijo priznanja najboljšim atletom in atletinjam leta zaključil sezono 2022. Domen Jarc Foto: Helios Suns Domžalčani z zmagovitim nizom vstopili v zimski premor Nogometaši Domžal so jesenski del sezone zaključili s tremi zmagami, ki so jih priključile zgornjemu delu lestvice. nk domžale Rumena družina je v zadnjem mesecu našla zmagoviti ritem in včasih tudi kljub ne najbolj prepričljivi igri premagovala tekmece. V bistvu so vzeli nazaj tisto, kar jim je skozi jesenski del prvenstva v zadnjih desetih minutah srečanj (pre)hitro spolzelo iz rok. Konec novembra so po zadetkih Žige Repasa, ki se je podpisal pod pravi evrogol, in Andreja Đurića najprej premagali Radomlje z 2:0, nato pa z 2:1 še Celje. Nove tri točke so bile po celjski ofenzivi v zadnjem delu priborjene v 94. minuti, ko je z glavo zadel Matej Podlogar. Hat-trick zmag je zaokrožilo slavje v Fazanariji, kjer so bili varovanci Simona Rožmana od Mure boljši z 1:0. Svoj drugi zadetek v sezoni in drugi na zadnjih tekmah je vknjižil Đurić. Z 31 osvojenimi točkami zasedajo peto mesto, a so zgolj štiri točke za drugim Koprom. Decembrski premor bo tako zagotovo bolj miren, kot se je zdelo še pred mesecem dni. Domen Jarc ak domžale Na srečanju je priznanje za najboljše dosežke sezone prejelo šest atletov, vsi po vrsti so bili letos mladinci oziroma mladinke. Med dekleti so priznanja prejela Neja Ambrož, Tia Emberšič in Žana Planinšek. Prva je izstopala s svojim krstnim nastopom za reprezentanco ter prvo medaljo na državnih prvenstvih, druga z najboljšim dosežkom v metu kladiva v Sloveniji med mlajšimi mladinkami ter drugim mestom na četveroboju reprezentanc mlajših mladink na Madžarskem. Žana se je uvrstila na tekmo leta – evropsko prvenstvo mlajših mladink kjer je državna prvaki- nja in klubska rekorderka v metu kopja osvojila 24. mesto. Med atleti je priznanje romalo v roke Marka Kočarja, ki se je v prvi vrsti izkazal na hribovitih terenih in slovenski dres nosil tako ta reprezentančni tekmi v gorskih tekih ter tudi na stadionu. Prejel ga je tudi Nik Meden Štrubelj, novopečeni klubski rekorder in državni prvak v suvanju krogle med mlajšimi mladinci, ki je v letu 2022 dvakrat zastopal tudi Slovenijo. Prvo ime sezone je seveda Jan Emberšič, državni prvak v kategoriji članov in starejših mladincev. Peti najboljši metalec kladiva v svo- ji starostni kategoriji na svetu in lastnik državnih rekordov v metu kladiva za starejše mladince. V Sloveniji letos nepremagan in tako zasluženo izglasovan kot drugi najboljši slovenski atlet v kategoriji mladincev v letu 2022. Na zaslužen dopust pa je na začetku decembra po maratonu v španski Valencii odšel tudi Martin Ocepek. Tam se je kot najhitrejši Slovenec izkazal z novim osebnim in klubskim rekordom 2:33:59. To je bil sedmi klubski rekord atletov AK Domžale v letu 2022, ki bo zapisano kot eno najuspešnejših do zdaj. Domen Jarc Mladinci in kadeti rešujejo slabo ‘jesen’ članov Ljubitelji nogometa v Dobu z mešanimi občutki pogledujejo na jesenski del sezone 2022/23. Medtem ko je za mladinsko in kadetsko selekcijo sanjski zaključek leta 2022, se na uvodni del sezone z grenkobo ozirajo člani. nk dob Mladi ekipi Doba sta na skupni lestvici 2. slovenske mladinske lige zahod prepričljivo na samem vrhu. Dobili so 24 od 32 tekem, zelenico pa sklonjenih glav zapuščali le trikrat. Medtem ko si mladinci vrh lestvice delijo s Taborom Sežano, kadeti po 16 odigranih tekmah tri točke zaostajajo le za vodilnim Šenčurjem. Kadeti so na zadnjem srečanju jesenskega dela konec novembra premagali Primorje s 4:3, od Ajdovcev pa so bili boljši tudi mladinci, ki so slavili s 5:3. Mladi nogometaši iz Doba so tako pod vodstvom glavnih trenerjev Aleša Mežnaršiča (kadeti) ter Jana Koširja (mladinci) s svojimi pomočniki opravili izjemno delo in so na poti k velikemu cilju, uvrstitvi v 1. kakovostni rang teh dveh starostnih kategorij. Na drugi strani članom ne gre nič po načrtih. V oktobru se je moral zaradi slabih rezultatov posloviti trener Jernej Javornik, ki ga je nadomestil Žan Cerar, do takrat njegov pomočnik. A tudi to modrih še ni izvilo iz primeža slabih rezultatov, saj na zimski premor odhajajo po nizu šestih tekem brez zmage. Na zadnji tekmi jesenskega dela sezone so izgubi- Mladinci z zmago odhajajo na zaslužen zimski premor. li v Beltincih z 1:2. Dobljane je v vodstvo popeljal Gašper Černe v 38. minuti, a domači so v drugem delu spreobrnili izid in zadeli dvakrat za že deveti poraz Doba na 18. tekmi sezone. S tem so zdrsnili na predzadnje mesto na prvenstveni lestvici in so s 15 osvojenimi točkami na dnu izenačeni s Krškim in Grosupljem. Še kako jih tepe slaba obramba, saj so prejeli 39 zadetkov, največ med vsemi ekipami. Preko zimskega premora jih tako čaka veliko dela, če želijo zbežati od dna lestvice proti mirnemu nadaljevanju sezone. Domen Jarc letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si Nove zimske poti in srečanja Nova zimska sezona je tu. Člani Smučarskega kluba Ihan začenjamo nove zimske poti in srečanja. sk ihan Naša zimska vožnja bo dolga, polna izzivov in srečanj. Izvozov bo veliko, tako bližnjih kot tudi tistih, ki so daleč na severu, zahodu in vzhodu. Na naši zimski poti bosta dva bistvena postanka, in sicer na naši Pokljuki, kjer bomo imeli na tekmah svetovnega pokala, v času od 5. do 8. januarja 2023 glavnega aduta Lovra Planka, ki bo nadaljeval pot na svetovno prvenstvo v biatlonu v nemški Oberhof od 8. od 19. februarja 2023. Lovro bo na srečanjih s svetovno biatlonsko konkurenco poizkušal doseči svoje najboljše rezultate, torej osvojiti kar največ točk svetovnega pokala. Kot pravi sam, je za novo zimsko sezono odlično pripravljen in da bo letelo. Super, saj na nemških avtocestah ni omejitev, torej brez srečanja z radarji, točke ne štejejo, razen tistih biatlonskih V Ruhpoldingu in Oberhofu. Še pred nemškimi avtocestami tator vseh biatlonskih tekem sveje Lovro kar dobro letel s slovensko tovnega pokala. Klemen, srečno na moško štafeto 1. decembra 2022 na novi poti. Pod radarjem pa so ostali naši finskih poledenelih cestah Kontiolahtija, s katero je osvojil zelo dobro tekmovalci. Zagotovo se največ pri7. mesto. V avstrijskem Hochfilznu čakuje od Matica Repnika in Pavla pa je na novem srečanju svetovne Trojerja. Matic, član slovenske Bbiatlonske elite v sprintu 9. decem- -biatlonske reprezentance, se bo in bra 2022 osvojil 31. mesto in s tem 10 se je že meril na tekmah IBU pokala. Svoje prve nastope je že opravil zlatih točk svetovnega pokala. Zagotovo pa bo zimsko pot in na severu, Idre, Švedska, kjer je v izpostanke članov biatlonskih re- redno močni članski konkurenci na prezentanc Slovenije na svoj način 20-km preizkušnji osvojil 30. mesto. predstavil Klemen Bauer, ki je na V italijanskem Martellu pa je Matic RTV SLO postal strokovni komen- v konkurenci mlajših članov osvojil Končana Osrednja slovenska liga Zmagovalec Osrednje slovenske lige, v kateri je sodelovalo 13 ekip, je Trzin Buscotrade 25,5, pred Komendo Popotnikom 23,5 in Tomom Zupanom Kranj 21,5. šah Liga je potekala od 15. septembra do 17. novembra, odigrali so devet kol. Domžale, ki so povečini igrale z mladinsko zasedbo, so bile ves čas v vrhu, uvrstitev pa so si pokvarile s porazom 1:3 z ekipo ŠK Ljubljana doma v zadnjem kolu in z 19,5 točke pristale na šestem mestu. Miha Žmacuar je med rezervami prejel bronasto kolajno, iz sedmih partij je zbral 5,5 točke, zelo dober pa je bil tudi Bine Markošek, ki je iz osmih partij zbral 6 točk. Izkazal se je tudi Virjan Boris Skok, ki je nastopal za ekipo Črnega grabna, (bila je peta), saj je bil prvi na drugi deski, iz osmih partij je zbral 5 točk. Rahel obliž za smolo v zadnjem kolu je bila zmaga Domžal na zaključnem turnirju konec novembra v Komendi, kjer je sodelovalo 13 ekip, odigrali so pet kol v pospešenem šahu. Vrstni red: Domžale 13, Tomo Zupan Kranj 12,5, Trzin Buscotrade 12 itd. V ekipi so bili kapetan Jure Plaskan in mladci Miha Žmaucar, Kaja Faganel in Sofia Timagina. Zmagovita ekipa zaključnega turnirja (z leve): Miha Žmaucar, Kaja Faganel, Sofia Timagina in Jure Plaskan Jože Skok Foto: Franc Poglajen odlično 8. in 14. mesto. Pavel, naj- stva v biatlonu nove zimske sezone boljši mladi slovenski biatlonec, ki 2022/2023. Srečno na novih poteh. A vseh zimskih poti nismo poje v Martellu osvojil 10. in 16. mesto, pa ima zagotovo med glavnimi cilji drobneje opisovali, saj so tako razsezone osvojitev medalje na svetov- vejane, od tekem svetovnega pokanem mladinskem in juniorskem pr- la, tekem IBU pokala, tekem IBU venstvu v Kazahstanu, ki bo v mar- Junior pokala, svetovnega in evropcu 2023. Upamo, da se na svetov- skega prvenstva, alpskega pokala, nem mladinskem biatlonskem sre- da bo treba naše vožnje po tekaškočanju poti združijo tudi za Matica -biatlonskih poteh spremljati na Fain Tadeja Repnika, Tima Zabreta ter cebook profilu https://www.faceboViktorijo Mežnar. A vinjete za zim- ok.com/SKIHAN sko pot med Evropo in Srednjo AziZelo jasno pa lahko zapišemo, jo bodo omejene, zato bo prva tre- da nam dolge zimske poti in srečatjina zimskih tekmovanj odločala nja omogočajo Telekom Slovenije, o potovanju v deželo naravnih bo- d. d., Metal-Profil, d. o. o., Omicron, gastev. d. o. o., Občina Domžale, KS Ihan, Pravo bogastvo pa so naši mla- Zbor za biatlon pri SZS ter ostali dodi tekmovalci v teku na smučeh in natorji. biatlonu. Zagotovo se zimskih poti V letu 2023 vam člani Smučarskein srečanj veselijo prav oni. Prvo ga kluba Ihan želimo veliko pozitivsrečanje bo na Pokljuki 26. in 27. nih srečanj na vseh poteh. Matjaž Pavovec decembra 2022, ko se bodo merili na tekmah državnega prvenFoto: Peter Dokl Upokojenci Domžal vendarle tretji v državi Kot smo že poročali v Slamniku, je DU Domžale za las ušlo tretje mesto na finalnem šahovskem turnirju Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je potekalo na Taboru v Mariboru 8. septembra 2022. šah Sledil pa je presenetljiv zasuk, saj je Upravni odbor ZDUS 30. novembra 2022 odvzel prvo mesto ljubljanski ekipi DU Gameljne Rašica in jo pozvali k vrnitvi osvojenega pokala in medalj. Diskvalifikacija je sledila na podlagi poročila komisije predsednika ZDUS, da so bile članske registracije ponarejene. V posto- pek se je vključila tudi Komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo pri ZDUS. Sledil je tudi uradni popravek končne razvrstitve, pod katerem je podpisan mednarodni sodnik Boris Perkovič. Zmagovalec državnega ekipnega prvenstva ZDUS za leto 2022 je tako DU Maribor Tabor 27,5 (16), drugo DU Brezje (tudi iz Maribora ) 24,5, (14) in tretje DU Domžale 24,5 (12), v oklepaju so meč točke. Spremembe so tudi v razvrstitvi najboljših štirih desk. Domžalam tako pripadajo pokal in medalje za tretje mesto, postopek vročitve priznanj pa se bo zagotovo zavlekel. Jože Skok Četrto državno savate prvenstvo V soboto, 10. Decembra 2022, se je Savate klub Domžale (SKD) udeležil četrtega državnega savate prvenstva skupaj s konkurenco ostalih klubov v borbah lahkega kontakta – assault za državnega prvaka v različnih kategorijah v okviru Slovenske savate zveze. savate klub domžale Po uspešnih mednarodnih tekmovanjih smo savate leto zaključili s težko pričakovanimi odličnimi borbami naših tekmovalcev in s pomočjo navdušenega in dobro razpoloženega občinstva dosegli zavidljive rezultate. Tekmovalci so se sprva ogreli in po napotkih s strani našega trenerja in mednarodnega savate sodnika Bojana Rusjana so sledile borbe. Borci SKD so pogumno in srčno preverili in dokazali svoje znanje borilne veščine s člani drugih savate klubov. Iz našega kluba so uspešno pokazali svojo športno pripravljenost in znanje v francoskem boksu – savate ‘stara’ mačka Mojca Umek in Žan Šubelj, ki je septembra uspešno zastopal Slovenijo na svetovnem savate prvenstvu v Milanu. Še posebno so se izkazali tekmovalci, ki so prvič nastopili na državnem prvenstvu: Lili Lukežič, Anej Lapanja, Tristan Brulc, Žana Kotnik in Antonio Marinović. Dvoboji ali sparingi so potekali po smernici lahkega kontakta – assault in bili pošteno točkovani s strani treh sodnikov iz različnih klubov. Pod budnim očesom je imel tekmovalce glavni sodnik, ki je skrbel za red in disciplino. Hvala organizatorju prvenstva, Slovenski savate zvezi, ter vsem nepogrešljivim prostovoljcem za odlično organizirane borbe, dobro počutje tekmovalcev in gladko izpeljano prvenstvo. Zahvala tudi Občini Domžale za nenehno spodbudo naše atraktivne borbene športne aktivnosti. Francoski boks ali savate je namenjen vsem generacijam ne glede na spol ali starost, kondicijo ali predznanje, zato ste vabljeni prav vsi na treninge vsak torek in četrtek od 18.30 do 20.30 v mali telovadnici OŠ Venclja Perka Domžale, kjer dobite vse potrebno za kvaliteten trening. Vse informacije o naši dejavnosti dobite na našem Facebook (https://m.facebook.com/SavateDomzale?_rdr) in Instagram (https:// www.instagram.com/savateklubdomzale/) profilu ter spletni strani našega društva http://www.savate-domzale.si/, pokličete pa lahko tudi predsednika kluba Bojana Rusjana na telefonsko številko 041 545 109. Lep športni savate pozdrav – Salut! Besedilo in foto: Savate klub Domžale 36 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Ob zaključku leta novi namiznoteniški uspehi V Murski Soboti je potekal 1. Top turnir RS za kadete in kadetinje. namizni tenis Nastopilo je osem naših predstavnikov, osvojili smo pet stopničk za najboljše. Kot je že znano, na Top turnirjih nastopa po 24 najboljših z jakostne lestvice, razdeljenih v tri kakovostne skupine po osem igralcev oziroma igralk, ki se nato pomerijo med seboj. Luka Jokić je pri kadetih suvereno zmagal v 1. jakostni skupini, Martin Gerkšič je bil drugi, Lovro Križnič pa tretji v 3. skupini. Pri kadetinjah je Maruša Vrhovnik osvojila tretje mesto v 2. skupini, Pika Gorenc pa je slavila zmago v 3. skupini. Na Muti je potekal 1. Top turnir RS za člane in članice. Tekmovanja sta se iz našega kluba udeležila Katarina Stražar (osvojila je tretje mesto v 1. skupini) ter Aljaž Goltnik (četrto mesto v 3. skupini). V Kidričevem je potekal 2. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Naša pomlajena ženska ligaška ekipa nabira dragocene tekmovalne izkušnje tudi v Tekmovanja se je udeležilo 17 naših tekmovanjih 2. članske ženske slovenske namiznoteniške lige. predstavnikov in predstavnic, najvišje se je zavihtel Aljaž Goltnik (5. bo 10. januarja ob 17.00 gostila NTK v letošnjem letu. Če vas je zamikalo, mesto). Savinjo. Ženska članska ekipa (v da bi se nam pridružili – kar poguV Kranju je potekalo 4. odprto pr- postavi Urša Rozman, Pika Gorenc, mno, saj veste – za namizni tenis ni venstvo gorenjske regije; tekmova- Maruša Vrhovnik in Mihaela Sto- nikoli (pre)pozno. Ker izvajamo vonja se je udeležilo kar 34 naših mlaj- ilkovska, vodja David Orešnik) bo dene treninge od najmlajših kateših igralcev in igralk, ki so skupaj 21. januarja ob 10.00 naprej gostila gorij pa vse do rekreativcev in veteosvojili kar 20 medalj ter s tem potr- ekipo ŠD SU iz Novega mesta in ob ranov, se bo zagotovo našlo kaj pridili naš primat na gorenjskem delu. 13.00 še PKK Rakek. 28. januarja pa mernega tudi za vas. Vadba je moNa Rakeku je potekal 2. MRNTZ bo naša druga moška članska ekipa žna za začetnike (mlade): v ponedeturnir, tekmovalo je 21 naših fantov (v postavi Luka Jokić, Aljaž Goltnik, ljek, torek, sredo in petek od 15.00 in deklet, skoraj polovica od njih Timotej Jerina, Nel Savšek Pintarič; do 16.30, za rekreativce pa imamo še tako uspešno, da so stali na zmago- vodja David Orešnik) ob 10.00 gosti- prostor v petek od 20.00 do 22.00. S valnem odru. la ekipo NTK Ilirija iz Ljubljane ter pomočjo naših sodnikov ter vodstva Seveda potekajo tudi tekmova- ob 13.00 še NTK Logatec. Vabljeni k tekmovanj pa organiziramo številna nja v slovenskih namiznoteniških ogledu teh zanimivih tekem ter se- tekmovanja, tudi na državni ravni, in lahko se nam pridružite tudi kot ligah. Naša prva članska ekipa, ki veda navijanju. igra v elitni, 1. SNTL, je v času piPotekala bo tudi cela kopica tek- (bodoči) sodnik. Podrobnejše inforsanja tega prispevka na šestem me- movanj na mednarodni ravni. To- macije glede treningov v našem klustu, naša druga članska ekipa zase- krat bi omenil mednarodno mladin- bu NTS Mengeš dobite pri trenerju da trenutno četrto mesto v 2. SNTL, sko tekmovanje, ki bo v Linzu (Av- Davidu (031 502 157), glede organinaša pomlajena ženska članska eki- strija), na katerem bo kot član slo- zacij, sojenja in vodenja namiznotepa, ki igra v 2. ženski SNTL, pa je tre- venske namiznoteniške reprezen- niških tekmovanj pa pri našem mednarodnem namiznoteniškem sodninutno na petem mestu. Tekmovanja tance nastopil tudi naš Luka Jokić. To so naše zadnje novice ter infor- ku Janezu (031 612 835). v ligah bodo potekala že takoj po noLepo praznujte in v miru preživivem letu – zato je tu (okvirni) razpo- macije v letošnjem letu, ki so počasi, red domačih tekem v januarju 2023. a zanesljivo poslavlja. Pred nami je te praznične dni. V novem letu pa Naša 1. moška članska ekipa (v po- novo leto, za katerega upam, da nam vsem želimo veliko zdravja ter osebstavi Andraž Avbelj, Klemen Jazbič, bo prineslo vsaj toliko dobrih rezul- ne sreče. Besedilo in foto: Janez Rok Trtnik, vodja Gregor Gostiša ) tatov ter odličnih iger, kot je bilo to Miklavž obiskal hrabre mlade borce Klub borilnih veščin Domžale je pred kratkim organiziral izpitno polaganje pasov v borilnih veščinah za rumene in oranžne pasove. klub borilnih veščin domžle Program je zajemal veščine samoobrambe, športnega boksa in wako kickboxinga. Oba športa sta priznana s strani Olimpijskega komiteja Slovenije. Izpit rumeni pas in oranžni pas so osvojili vsi od 5 let dalje. Zaslužni za dobro delo so odlični trenerji Kluba borilnih veščin Domžale, med katerimi gre zahvala tudi trenerkama Nini Kovše in Gaji Hribar, ki sta dobro pripravili najmlajše. Klub borilnih veščin Domžale je ponosen na uspehe svojih članov ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. januarja 2023. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. januarja 2023, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si in članic, ki osvajajo številne naslove tako v kickboxingu kot v boksu. Ob tem se vsi zavedajo, kako pomembni so redni treningi, ki se jih vse generacije borcev radi in redno udeležujejo. To je slišal tudi Miklavž, zato se je odločil, da mlade bodoče hrabre športnice in športnike obišče. Prišel je kar z vsem spremstvom, v katerem ni manjkalo niti angelov kot parkljev. Mladi so se jih razveselili in prisluhnili prijaznim besedam mladim tekmovalcem, ki so Miklavža razveselili tudi s svojimi risbicami. Razveselili so se darilc in dobremu možu obljubili, da bodo pridni tudi v naslednjem letu, zato naj si kar rezervira čas, da se spet srečajo. Vera Vojska Foto: KBV Domžale Na podlagi 24. člena Statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/17) in 7. člena Pravilnika za podelitev priznanj športnikom, športnim delavcem in športnim društvom občine Domžale z dne 14. 12. 2022, Strokovni svet Zavoda za šport in rekreacijo Domžale objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNIKOM, ŠPORTNIM DELAVCEM IN ŠPORTNIM DRUŠTVOM OBČINE DOMŽALE ZA LETO 2022 I. Predmet razpisa Priznanja športnikom, športnim delavcem in športnim društvom občine Domžale za vse pojavne oblike športa so: 1. priznanje za najboljšo športnico in najboljšega športnika občine Domžale; 2. priznanje za najboljšo ekipo občine Domžale; 3. bronasto, srebrno in zlato priznanje za športne dosežke posameznikom, parom in ekipam v članski, mladinski in kadetski kategoriji (oziroma športnikov ob dopolnjenem 14. letu starosti v razpisanem koledarskem letu) ter priznanje za najboljše športnike osnovnih šol; 4. priznanje društvom in posameznikom za uspešno in dolgoletno neprekinjeno delovanje na področju športa; 5. priznanje društvom in posameznikom za izjemne dosežke na področju športa; 6. posebna priznanja. II. Pogoji za kandidiranje na razpis Posameznik mora: • imeti stalni naslov bivanja v občini Domžale in tekmovati v uradno potrjenem tekmovalnem sistemu nacionalnih panožnih športnih zvez, ki so vključene v Olimpijski komite Slovenije – ZŠZ ali uradno potrjenem tekmovalnem sistemu športa invalidov Slovenije vključenih v Slovenski paraolimpijski komite. • ali biti član športnega društva s sedežem v občini Domžale in tekmovati v uradno potrjenem tekmovalnem sistemu nacionalnih panožnih športnih zvez, ki so vključene v Olimpijski komite Slovenije – ZŠZ ali uradno potrjenem tekmovalnem sistemu športa invalidov Slovenije vključenih v Slovenski paraolimpijski komite. Društvo mora imeti sedež v občini Domžale in tekmovati v uradno potrjenem tekmovalnem sistemu nacionalnih panožnih športnih zvez, ki so vključene v Olimpijski komite Slovenije – ZŠZ ali uradno potrjenem tekmovalnem sistemu športa invalidov Slovenije vključenih v Slovenski paraolimpijski komite. Za priznanja pod 1., 2. in 3. iz prejšnje točke lahko kandidirajo športniki posamezniki, pari ali ekipe, ki so v zadnjem koledarskem letu dosegli pomembne dosežke na s pravilnikom določenih tekmovanjih, pri čemer je bilo na tekmovanju uvrščenih vsaj šest ekip. V koledarskem letu lahko posameznik prejme le eno priznanje, ki je po rangu najvišje in si sledijo po zaporedju od najnižjega do najvišjega. Izjema so priznanja 4., 5. in 6. iz prejšnje točke, ki se lahko podelijo ne glede na prejeta druga priznanja. Za priznanja 4., 5. in 6. iz prejšnje točke mora prijava poleg podpisanega soglasja kandidata vsebovati vsaj še dve podpisani podpori kandidaturi. III. Vsebina in način prijave Predlagatelji kandidatur so lahko posamezniki, športna društva, športne organizacije ali strokovni svet Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Samoprijava na razpis ni mogoča. Prijava na razpis bo potekala preko spletnega obrazca – https:// zsrd.si/, ki vsebuje: • predlog za vrsto priznanja; • ime in priimek kandidata, ime društva, rojstni datum, naslov in telefon oziroma pri predlogih za društvo ali ekipo društva; ime in sedež društva, kontaktne podatke zakonitega zastopnika; • predstavitev tekmovalnih uspehov (največ 5) in kopija ali povezava do uradnih biltenov tekmovanj; • pisno soglasje kandidata, da se strinja s kandidaturo in dovoli uporabo osebnih podatkov za namen tega razpisa; • ime in priimek predlagatelja, naslov, elektronski naslov in telefon. VI. Rokovnik Rok za oddajo predlogov je ponedeljek, 13. januarja 2023. Vse v roku prejete predloge bo pregledal in na podlagi Pravilnika za podelitev priznanj športnikom, športnim delavcem in športnim društvom v občini Domžale ocenil Strokovni sveta Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Priznanja bodo podeljena na prireditvi, ki bo predvidoma v torek, 14. februarja 2023, v Športni dvorani Domžale. Številka: 858/2022 Domžale, 15. december 2022 Zavod za šport in rekreacijo Domžale predsednik Strokovnega sveta dr. Peter Seljak letnik lxii | december 2022 | številka 12slamnik | 37 objave slamnik@kd- dom zale. si Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok obstaja. zahval a V 85. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast in stric Franc Hrovat mizarski mojster v pokoju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in ostale darove. Iskrena hvala tudi g. župniku Matjažu Križnarju za lepe poslovilne besede, službi Vrbančič za organizacijo pogreba in pevcem. Posebna zahvala dr. Darji Manfreda in patronažni sestri Poloni za zdravniško pomoč in podporo. Žalujoči: žena Katarina, sin Marko z ženo Neli, hči Tatjana z Vilijem, vnuki Jaka, Miha in Aljaž, brata Janez in Alfonz z družinama in ostalo sorodstvo Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček) zahval a Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 83. letu starosti zapustil naš ljubi oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric Dolfe Šmid roj. leta 1939 iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter NK Domžale za izrečena sožalja in besede tolažbe, za darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Klemenu Svetelju za ganljivo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Omers za prekrasne aranžmaje. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: sin Aleš z družino, hči Suzana z družino, brat Rudi in ostalo sorodstvo Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Tam na koncu mavrice, tam med zvezdami nekje, iščem meni drag obraz. Ko ne vem kako, ne kam, v temni noči veter mi prinese vajin glas … zahval a Svojo življenjsko pot je v 91. letu sklenila naša draga mama, stara mama, sestra in teta Marija Pirnat rojena Marinšek iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter ostale darove. Hvala tudi g. župniku Klemenu Svetelju, pevcem kvarteta Krt in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter jo boste ohranili v lepem spominu. Marija in Pavel Starin 14. 12. 2012 3. 2. 1993 Hvala vsem, ki se ju spominjate, jima prižigate sveče in ju skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Hči Boži z družino Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) Kjerkoli si zdaj – naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala! zahval a Ob boleči izgubi naše drage mami in babi Olge Pavlin se iskreno zahvaljujemo osebju OI Ljubljana, oddelku paliativne nege za vso skrb in lajšanje njenih bolečin. Hvala gospe Cvetki Vesel, gospe Petji Orehek Jerman in gospodu Janku Potrati za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala g. župniku Klemenu Svetelju in upokojenemu celjskemu škofu g. msgr. dr. Stanislavu Lipovšku za lepo bogoslužje. Hvala tudi gospe Tjaši Steklasa in gospodu Urošu Steklasi, kvartetu Grm za doživeto zapete pesmi, gospodu Tomažu Plahutniku in trobilnemu kvintetu Godbe Domžale za zaigrane pesmi slovesa. Hvala vsem. Vedno boš ostala v naših srcih. Vsi njeni zahval a Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 92. letu starosti zapustila naša ljuba mami, babica, prababica, sestra in teta Mari Nussberger rojena Semen Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče in cvetje. Zahvala pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba, gospodu župniku Klemenu Svetelju za lepo opravljen obred, ter vsem tistim, ki so našo Mariko pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Bila nam je vzor in jo pogrešamo! Vsi njeni v spomin Decembra meva žalostno leto, odkar si nas zapustila naša ljubljena Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč … Le mir in pokoj, mi dragi želite … in zame prižgite lučko v spomin. V 93. letu se je od nas poslovila Anica Vilman iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hčerki Neli z družino in Ana z družino V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. zahval a Svojo življenjsko pot je kmalu po svojem 70. letu 10. novembra 2022 končal ljubi mož, ata, sin, stric, brat in dedi Franci Planšak z Brda nad Ihanom Od njega smo se poslovili 15. novembra 2022 na pokopališču v Ihanu. Najlepše se zahvaljujemo g. župniku, pevcem iz Doma sv. Katarine iz Mengša, pogrebnikom, svojcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sorodnici Ani Potočnik za lep življenjski govor. Žalujoči vsi njegovi zahval a Lea Ložar Za nas, ki te imamo neizmerno radi, se je svet 14. decembra 2021 ustavil za trenutek. Veš, težko je sprejeti, da te ni več med nami in zelo te pogrešamo. Radi te imamo, četudi te več ni, pa vendar SI. Naša Lejči, vedno in povsod z nami v naših srcih, naših mislih in dejanjih. Nikoli te ne bomo pozabili. Večno boš z nami. Vsi tvoji Hvala vsem, ki se Lee spominjate, postojite ob njenem grobu, molite zanjo, ji prižigate svečke, prinašate cvetje ter jo ohranjate v lepem spominu. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. v spomin V 77. letu starosti se je po dolgotrajni bolezni od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek, brat in stric Alojziju Klemencu Zdravko Marinček iz Preserij, rojen v Češeniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin spreje- mamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pis­no v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si Minilo je že tretje leto, ko te ni več med nami. Pogrešamo te in te nosimo v svojem srcu. Vsi njegovi 38 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii objave slamnik@kd- dom zale. si ������������������������������������������������������������������������������������������������ Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja zahval a V 55. letu starosti se je po težki bolezni od nas poslovila naša draga življenjska sopotnica, mami, sestra in teta Giuliana Lever Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili Giuliani ter nam v oporo v težkih trenutkih, se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej bi se radi zahvalili mobilni enoti Onkološkega inštituta za predano zdravstveno oskrbo in podporo. Ohranite jo v lepem spominu. Vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. zahval a V 71. letu starosti se je po dolgi bolezni od nas poslovila naša draga žena, mami, babi, tašča, sestra in teta Marija Miklič iz Doba Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in druge darove. Zahvala dr. Pintar iz UKC Ljubljana, Paliativnemu oddelku v Ljubljani, patronažni sestri Mariji ter dr. Mušič iz ZD Domžale. Hvala tudi g. župniku Juretu Ferležu za lep cerkven obred, pogrebni službi Vrbančič in Cvetličarni Vijolica. v spomin OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU Mihi Habjanu ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2023 V petek, 25. novembra, smo se na domžalskem pokopališču poslovili od našega častnega člana in dragega prija­ telja, Miha. Novembra se je od nas poslovila ustanoviteljica Društva narodnih noš Domžale Olga Pavlin, ki je bila tudi tvoja dobra prijateljica. Potem nas je doletela žalostna vest, da si odšel tudi ti, še eden od stebrov našega društva. Zavedli smo se, da smo izgubili še enega vzornika, do nedavnega zelo aktivnega člana in veliko moralno oporo našega društva. Folklori in kulturnemu izročilu si namenil pomemben del svojega življenja. Vrsto let si bil dejaven v Sekciji narodnih noš, sprva v okviru Turističnega društva Domžale, od leta 2000 dalje v Društvu narodnih noš Domžale. Po zaslugi predanih ljudi, kot si bil ti, je društvo postalo eno najbolj prepoznavnih na področju ohranjanja kulturne dediščine v domžalski občini. Dolga leta si bil tudi član folklorne skupine Tine Rožanc. Svoje znanje in izkušnje si pozneje nesebično delil tudi v Folklornem društvu Groblje. Obilo svojega časa in srčnosti si namenil delovanju društva; veliko energije in zanosa si vložil v naše nastope in popotovanja noš – od Avstrije, Nemčije, nekdanje skupne države Jugoslavije pa vse do Amerike, ko si prisostvoval na turneji z znanim slovenskim narodnozabavnim ansamblom Gašperji. To so bili odmevni nastopi, ovekovečeni na mnogih fotografijah in zapisih, za nas, noše, pa so to nepozabni spomini, za vedno shranjenih v naših srcih. Z ljubeznijo vsi njeni najbližji Je čas, ki da, je čas, ki vzame, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Manjkal nisi niti pri Menačenkovi domačiji, ki je postala pomembna točka našega ljudskega izročila. V času, ko je imelo društvo sedež pri Menačenk, si s svojo društveno prijateljico in ustanoviteljico društva Olgo ter ostalimi članicami in člani spodbujal številne prireditve ter delavnice na temo ljudskega izročila. Svojo življenjsko pot je v 91. letu starosti sklenila naša draga sestra in teta Frančiška Slovnik iz Ihana Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in darovane svete maše. Zahvaljujemo se dr. Darji Manfreda in patronažni sestri Urški Kimovec za vso zdravstveno pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku dr. Andreju Marku Pozniču in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 89. letu starosti zapustila naša draga mama Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za podarjene sveče in cvetje, denarno pomoč ter darovane svete maše. Zahvala Dragici Jerak za izkazano pomoč, g. župniku, pogrebni službi ter cvetličarni. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Predloge posredujte do vključno 31. januarja 2023. Občina Domžale ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA IZBOR BANKE ZA SODELOVANJE PRI DODELJEVANJU DOLGOROČNIH PODJETNIŠKIH POSOJIL OBČINE DOMŽALE V LETU 2023 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za izbor banke za sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil Občine Domžale v letu 2023. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 16. januarja 2023. Številka: 4300-32/2022 Datum: 23. 12. 2022 Občina Domžale ������������������������������������������������������������������������������������������������ Nošo si nosil mnogokrat in zelo ponosno. Skoraj ni bilo parade ali dogodka, na katerega se ne bi odzval in dejal: ‘Da, seveda, pridem. Se vidimo.’ S svojim zgledom in predanostjo narodni noši, ki je del slovenske tradicije in oblačilne dediščine, si bil zagotovo navdih več generacijam. Svoje navdušenje do plesa in izjemne lahkotnosti poplesavanja po parketnih in asfaltnih površinah si vedno nalezljivo širil tako med nas – člane kot med ljudi. Za tvojo dolgoletno podporo in zvestobo društvu smo ti is­ kreno hvaležni. Hvala za vse nepozabne trenutke, ki nam jih je bilo dano preživeti s teboj. Imeli smo čast in privilegij, da smo v svojih vrstah lahko črpali navdih in navdušenje od takšne osebnosti, kot si ti – od Človeka z veliko začetni­co. Močno te bomo pogrešali. Vendar verjamemo, da se boš tam zgoraj velikokrat s ponosom in veseljem ozrl na nas noše. V sledeh, ki nam jih puščaš, je toliko srčnosti in pre­danosti, da nikoli ne bodo zbledele. Obljubljamo ti, da bomo tvojo zapuščino varovali in plemenitili kot največji zaklad. Vsak plesalec bi si verjetno želel, da bi svoj zadnji ples v pozni jeseni svojega življenja odplesal s toliko žara in veselja, kot si ga ti, dragi Miha. Naš spoštljiv poklon ti izrekam v imenu vseh noš in številnih občanov, ki so te cenili kot človeka in dejavnega občana na področju kulturne dediščine. Petja Orehek Jerman Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale Pepca Pavlič iz Doba Vso zainteresirano javnost obveščamo, da Občina Domžale, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve objavlja na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« Razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj občine Domžale v letu 2023. Nenadomestljiv si bil tudi na vseh ekskurzijah in paradah v Avstriji in Nemčiji. Ne le zaradi svojega plesnega znanja in predanosti nošam, ampak tudi zaradi znanja tujega jezika. Z odlično nemščino si bil naš glavni prevajalec, s svojim prijetnim in družabnim značajem pa si še dodatno pripomogel, da so bili dogodki našega društva tudi v očeh tujcev izjemni. Bi si izjemen plesalec. Narodnozabavno glasbo si oboževal, kar so odražali tudi tvoji lahkotni plesni koraki. Punce – noše smo bile počaščene, če si nas zaprosil za ples. Vodil si nas tako, da smo se počutile suvereno in smo le sproščeno uživale v neskončnih ritmih in zvokih glasbe. zahval a OBČINA DOMŽALE MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si Želimo vam miru, sreče in zdravja. | december2020 | številka1212slamnik lx | december slamnik| 39 |1 letnik lxii 2022| številka objave objave | pisma bralcev slamnik@kd- dom zale. si pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Propad vrednot Decembra obeležujemo državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti. Praznik, ki nas spominja na množično plebiscitarno odločitev za samostojno državo, ki je dala podlago Demosovi vladi za nadaljnje korake k osamosvojitvi. Uresničil se je stoletni sen slovenskega naroda, da sam odloča o svoji usodi. Največji dosežek v zgodovini Slovencev, vreden občudovanja in spoštovanja. Smo po tridesetih letih to spoznali, nam je prišlo v zavest? Ni. Ob državnih praznikih mnogi še vedno ne razobesijo zastave, pomembnega simbola državnosti. Omalovažujejo upor narodno zavednih domoljubov proti agresorju, tudi žrtve v boju z jugoslovansko armado. Ne priznavajo zaslug idejnega očeta osamosvojitvenih prizadevanj dr. Jožeta Pučnika, intelektualne in moralne veličine. Prav bi bilo po njem imenovati katero od pomembnih javnih ustanov, trg ali ulico. Tudi spominsko obeležje bi si zaslužil. Namesto tega ga blatijo, tudi vse, kar je z njim v zvezi, sejejo laži o stanju demokracije v tujini in vnašajo razdor med državljane. Je pa očitna vrednota skrivati denar v tujih bankah, prenašati kapital v davčne oaze, se z vsem bliščem razkazovati na družabnih dogodkih, ki jih poveličuje rumeni tisk. Pomembno je imeti prestižne avtomobile in jahte ter jih razkazovati državljanom, ki so v svoji nevednosti prispevali razslojevanju prebivalstva. Premajhna in preveč ranljiva je naša uboga domovina, da bi te družbene ekscese brez posledic prenesla. Jože Nemec, Domžale Ugriz v jezik … Leta 2018, ko so bile postavljene na mejah občine obnovljene – v bistvu nove table, ki označujejo mejne točke naše občine na vseh vpadnicah, sem si zaprisegel, da se na to temo ne bom oglašal, da ne bom spet nekaj tečnaril in samo ‘kritiziral’ … a kaj, ko me vsakič, ko se peljem mimo teh tabel, spravijo v nejevoljo, da ne rečem skoraj v bes. No, do danes sem zdržal, da se nisem oglasil. In kaj me najbolj moti? Predvsem podoba slamnika, pravzaprav polovica slamnika. So bili mogoče naši predniki, ki so ‘krivi’, da so Domžale take, kot so, in kot pravijo, da so zrasle na slamnikih, polovičarji? Prav gotovo ne, saj so s slamnikom Domžale ponesli tako rekoč po vsej Evropi in malce celo tudi v Ameriko (ZDA). No in vrli snovalci tabel, ki bi morali ta naš najbolj indentitetni predmet predstaviti v celoti in v 3D-varianti, ga predstavijo v dvodimenzionalni polovički. In iz kakšne slame je narejen ta slamnik? Barva slame-kite je neka čudna plesnivo zeleno rjava. A oblikovalec/ka ne ve, da so bili najlepši (tudi najdražji) slamniki narejeni iz čim bolj svetle bele slame-kite, zato so jo naravno (sonce-rosa) in umetno belili (žveplali). Da pa bo mera polna, so slikali nepolikan slamnik z vdrtim oglavnim delom!?! Ta boga, ‘pošvedrana’ polovička slamnika je nazoren prikaz, kar domžalski slamnik ni in tudi nikdar ni bil (tudi ne sme biti). In zdaj se s tako podobo slamnika predstavljamo na vseh vstopih v našo občino. Žalosti me to, da oblikovalec/ka ni premogla poti do Slamnikarskega muzeja in pogledati, kakšen je pravi domžalski slamnik. Da naročnika ne omenjam, da potrdi, sprejme in plača tak izdelek. Komu so te obcestne table pravzaprav namenjene, najbrž voznikom, ki se z bolj ali manj veliko hitrostjo vozijo mimo njih in imajo za njihovo ‘branje’ nekaj sekund časa, zato morajo biti te table ‘obremenjene’ z minimalnimi dovolj velikimi informacijami v tekstovni ali še bolje simbolni obliki. So naše table oblikovane po teh osnovnih principih? Kar se simbola slamnika tiče, zagotovo ne. Tudi napis Občina Domžale je premajhen, ko že omenjam ta napis, lahko samo ugotovim, da je izbrana tipografija popolnoma neprimerna za karakter naše občine in še celo to, da sta za eno dvebesedno ime uporabljeni dve tipografiji? Za napis Domžale je izbrana ena krepka pisava z močnimi serifi, ki bi ustrezala kakšnemu rudarskemu, jeklarskemu mestu (občini), ne pa Domžalam. Dodan slogan je pa popolnoma nepotreben na takih tablah in v našem primeru tako rekoč neviden, neberljiv. Te vstopne ‘vizitke’ nam vsekakor ne morejo biti v ponos. Z minimalnimi posegi pa bi se jih dalo nadgraditi, popraviti, izboljšati. V zadnjem obdobju opažam tudi, da so skoraj vsi občinski tansparenti, ki nas vabijo, informirajo o raznoraznih prireditvah in dogodkih, popolnoma ‘neberljivi’, obremenjeni so z ogromno informacijami in podobami, tako da izgubijo svoj osnovni namen. Oblikovalec/ka le-teh naj se že enkrat odloči, ali so narejeni za pešce ali voznike. Da sem prelomil zgoraj omenjeno zaprisego, pa so pripomogle pred kratkim postavljene rdeče table, ki označujejo kolesarske poti. Sprava sem pomislil, ali so to kakšne nove oznake za hidrante, saj so me spominjale na stare … Ja vraga, ali nismo v teh tridesetih letih postali nič bolj modri. Rom an Kos Zaboršt ponovno in še vedno … nateg Domžalčanov … V času prejšnjega občinskega vodstva in bivšega župana Dragarja so se sprejemali odloki, potrjevalo spremembe OPPN za Zaboršt s preglasovanjem. Nihče od krajanov Zaboršta, pa tudi svetnikov nikoli ni videl nobenih načrtov, kako in kaj naj bi se gradilo v Zaborštu. Vedno se je vse skrivalo in delalo v dobro investitorja, nikoli občanov. Bivši župan je pozabil, da je župan občanov in ne investitorja. Nikoli se ni želel niti pogovarjati s krajani, kaj šele slišati argumente. Razloge si lahko samo mislimo … Bodo pa to ugotovili ustrezni organi. Ko se je začela gradnja pod krinko ‘Dela v javno dobro’ in se nikoli del ni prijavilo na UE, se je pokazalo, zakaj so bile potrebne skrivalnice. Posegalo se je v zaščiteno območje Šumberka. Kdo lahko sploh posega v zaščiteno območje in zakaj potem zaščita? Gradi se krožišče, ki je odrezalo severni del Zaboršta od pristopa v krožišče in s tem dostopa do avtoceste in ceste proti Viru, Dobu. Projektant in zaposleni na Občini Domžale se zdaj izgovarjajo drug na drugega. Kdo bo odgovarjal, glede na vse težave, ki so povzročene prebivalcem v Zaborštu in glede na predvidene stroške, jih bomo plačali vsi Domžalčani. Prav tako se je zaprl dostop do kinološkega parka. Cesta je postala slepa in ni več možen dostop iz Zaboršta. Dostop je samo z glavne ceste proti Viru, kjer pa so hitrosti precej višje, pasu za zavijanje pa ni. Mora res priti do nesreč zaradi nesposobnosti projektantov in občinskih uradnikov, ki pozabljajo, da so v službi občanov ali pa prevagajo drugi interesi … Kinološki tečaji potekajo stalno, prav tako tudi mednarodna tekmovanja. Dostop pa je postal zdaj smrtno nevaren. Da je projekt neustrezen in nevaren, se je pokazalo že med samo gradnjo krožišča, ko se niso upoštevali osnovni standardi, ni se poskrbelo za varnost prebivalcev, niti šoloobveznih otrok. Nikjer ni bilo nobenih varnih poti, vse je bilo po gradbišču, med težkimi gradbenimi stroji. Tudi nekaj nesreč, ki so se zgodile na gradbišču, so očitno zanemarljive. Čeprav so bili o vsem dogajanju obveščeni gradbena inšpekcija (do danes še nobenega odgovora – pol leta), policija in osnovna šola ter oddelek za komunalo na Občini Domžale (Andrej Bokan), nihče ni nič naredil za varnost. Odpovedali so, ali pa so bili tako usmerjeni projektanti, ki jim je povsem tuja skrb za Domžalčane. Zasledili smo tudi izjavo nove županje, da naj bi se pogovarjala s prebivalci Zaboršta. Naj verjamemo? Vsekakor bomo zahtevali odgovornost vseh vpletenih in osebno odgovornost občinske uprave ter ustreznih nadzornih organov, saj gre za pomanjkljivo prometno varnost s takim krožiščem in nevarno izpostavljanje udeležencev v prometu ter veliko možnost hudih prometnih nesreč. Prav tako zahtevamo od novih svetnikov v novem občinskem svetu, da končno prisluhnejo krajanom in občanom. Še vprašanje tako novi županji, uredništvu Slamnika, Domžalcu in ostalim vpletenim – Zakaj nikjer nikoli ni bilo objavljeno ničesar o tem za Zaboršt in Domžalčane katastrofalnem gradbenem posegu, ki bo korenito spremenil življenje vsem, ki živimo v Zaborštu. Vedno se je bivši župan hvalil z vsem in z vsako lopatko, o Zaborštu pa nikoli niti besede ali zapisa, nobene samohvale. Pomnite, račun še pride. Tudi osebna odgovornost. Za Civilno iniciativo Zaboršt Domžale Ivan Pšag Voščila Naj božič v miru preživet vam bo, da ljubezni nikdar bi ne zmanjkalo, za leto 2023 pa želja je vseh nas, zdravja in sreče pride naj poln čas! Hvala vam, da sodelujete z nami ter podpirate skupna prizadevanja za varen in lepši vsakdan! Skupaj zmoremo! »Hodi in išči in vase zaupaj na vseh nevarnih in tujih poteh, hodi in išči in sanjaj in upaj s soncem v srcu in soncem v očeh.« (iz pesmi Hodi in išči Svetlane Makarovič) Želimo vam vesele praznike in vse dobro v letu 2023! Prostovoljno gasilsko društvo Krašnja zaposleni Knjižnice Domžale Naj medi! Naj bo novo leto pot dobre volje, ljubezni in zdravja. Hvala za številne čestitke ob našem 10. rojstnem dnevu. Želimo vam medeno leto 2023 ter vesel božič in naj vam tudi naš med prinese veliko zdravja in veselih trenutkov. ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2023! Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale Čebelarsko društvo Krtina, Dob Srečno, zdravo in uspešno 2023 želi vsem svojim članom in občanom V letu 2023 vam želimo veliko zdravja, sreče, veselja in prijetnih trenutkov. Društvo upokojencev Vir Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2023 z veliko prijetnimi prazniki in prijateljskimi srečanji vam želi Vsem občanom in občankam želimo prijeten božič ter zdravo in uspešno Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina Policijsko veteransko združenje Sever Ljubljana, Odbor Domžale Prijetne božične praznike ter srečno, zdravo in veselo leto 2023 – tudi z našo doma pridelano zdravo hrano. Srečno, zdravo in zadovoljno 2023 ter prijetne praznike vam želi in vas vabi na balinišče na Količevem Društvo podeželskih žena Domžale Balinarski športni klub Budničar Količevo Vsem krajanom in krajankam ter občanom in občankam želimo vesel božič, v letu 2023 pa zdravja, sreče in uspehov. Hvala za obisk naših prireditev, za lepe misli, pohvale, za veselje in srečo, ki ste jih delili z nami, z Desetim bratom in drugimi junaki, s katerimi ste se srečali v našem Poletnem gledališču Studenec. Športno društvo Zlato Polje leto 2023. Obiščite nas tudi v letu 2023, v katerem vam želimo veliko dobrih kulturnih dogodkov, zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva, hkrati pa voščimo prijetne božične praznike. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan O ja, zmerom vesel … V letu 2023 vam želimo veliko zdravja, sreče in srčno zapetih slovenskih pesmi – skupaj z nami. Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale Učenje ima svoj začetek in nikoli konca Nova znanja in številna prijetna druženja tudi v letu 2023, v katerem vsem želimo veliko zdravja, sreče, veselja in prijetnih trenutkov – tudi z nami. Dobrodošli. Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa Domžale Velika družina srčnih ljudi … Iskrena hvala za vsa plemenita dejanja, prostovoljno delo, pomoč in darovanje krvi v letu 2022. Ostanite srčni in z nami tudi v vseh dneh leta 2023, v katerih naj vas spremljajo sreča, zdravje, osebno zadovoljstvo in toplina prazničnih dni ter doma. Območno združenje Rdečega križa Domžale Petje srcu je zavetje V novem letu vam želimo veliko prijetnih praznikov, sreče, zdravja in veselja – tudi ob našem petju. Ženski pevski zbor Stane Habe Srečno in zdravo 2023, v katerem vam privoščimo veliko prijetnih doživetij. Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 Domžale Vsem želimo prijetne božične praznike ter veliko zdravja in sreče ter tudi poguma in hrabrosti v letu 2023. Klub borilnih veščin Domžale 40 | slamnik številka 12 | december 2022 | letnik lxii nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si nagradna križanka 12 Metal profil, d. o. o. Gorenjska cesta 18 1234 Mengeš Nagrajuje Metal profil, d. o. o. podarja: 1. nagrada: rokavice in anorak 2. nagrada: rokovnik in obešalnik 3. nagrada: rokovnik in majica Pravilne odgovore pošljite do ponedeljka, 16. 1. 2023 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale nagradna križanka 11 Rešitev križanke – vodoravno: ski, Iza, avtopark, Arlanda, kladivar, Nik Škrlec, pasant, mak, atletika, KA, dine, volnar, rtič, ON, Rta, Ett, Ana, marcipan, AM, Iker, LŽ, lan, kromat, Unec, moda, Rosina, Rono, energetizem, eskontiranje, Edi, ataka, manual, raš Geslo križanke: NIK ŠKRLEC, ZDRAVA PAMET Nagrade za pravilno rešiltev nagrade podarja KD Franca Bernika Domžale: 1. Miha Plešec iz Žleb pri Medvodah: Zgodovina Fare Domžale, 4. knjiga 2. Beno Orehek iz Laškega: 2 vstopnici za ogled predstave / koncerta v KD Franca Bernika Domžale sezona 2022/2023 3. Breda Martinčič iz Mengša: 2 vstopnici za Mestni kino v KD Franca Bernika Domžale sezona 2022/2023