li g» P* Ul' bil' /01' ett »v. tl/ >■> m .a«.' L« i4 m im W in ter gj to- g" it 118 tla 10-■ HM ne lo- te-! J® J« >o- Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko polirajino: letno 100 lir i*a ^ozemstvo 110 lir), za */• leta 50 lir, ra lU leta 26 Ur, mesečno S Ur. Te GOVSKI UST Številka 17. Urednlttvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor ilčeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. ae“l* Časopis za frsovfna. Imdmtrllo, obrt Im dmnmrnlitvo nici v Ljubljani St. 11.MS Plača in tori sc v Ljubljani. Izhvia vsak torek iu »etel; Liubliana, petek 25. februarja 1944 Preis - Cena l 0*80 Naj višje cene za trboveljski premog kef pokrajinske uprave je določil naslednje najvišje cene za uvoženi trboveljski premog: Cena franko Zalog za 1 tono: kosovec 252.30, kockovec 234.25, orehovec 197.20, grahovec 178.15, zdrob 150.60. Cena Iranko skladišče trgovca: kosovec 341.80, kockovec 321.—, orehovec ‘278.40, grahovec 258.50, zdrob 224.85. Pri prodaji premoga franko vagon postaja Ljubljana se gornje cene znižajo za 25,— lir pri toni. Tehlarina ter državne takse pri dobavah javnim ustanovam se računajo posebej. Tu navedene cene se morajo obračunati za vse dobave izvršene od 1. oktobra 1943 dalje. Za vse nove cene veljajo še naslednja določila': Cene se morajo v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje! teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942, št 8, Sl. I. št. 8/42. Najvišje cene za uvožene testenine Sef pokrajinske uprave v Ljub-liani je odobril na podlagi določil čl- 1 naredbe od 9. maja 1941, 17, Sl. I. št. 38/41 v zvezi z določili 61. 2 uredbe o cenah, Sl. 1. st. 238/26/40 in z določali čl." 2 uredbe o kontroli cen, Sl. |. št. 68/15/40, ler na prošnjo Prevoda naslednje najvišje cene za uvožene testenine: Pri »Prevodu« na debelo: 100 kg 343.20 lire, franko skladišče, ' ključno vse javne' dajatve; pri trgovcih na drobno: 1 kg •i.% Hre franko prodajalna. ^ajvišje cene za uvoženo semensko olje Nadalje je dovolil šef pokrajinske uprave v Ljubljani na podlagi PJ‘ej navedenih določil in na prošnjo Prevoda naslednje najvišje cene za uvoženo jedilno semensko olje: Pri Prevodu na debelo za 100 k« 1.(579.00 lire Franko skladišče, vključno vse javne dajatve; pri trgovcu na drobno za 1t na 16.80 lire franko prodajalna — hrez embalaže. Podaljšanje veljavnosti izvoznih in uvoznih dovoljenj Od šefa pokrajinske uprave, oddelek Vili. je prejelo Združenje rgovcev naslednji dopis VIII št. '770/1 z dne 16. II. 1944: Kadar Pokrajinski gospodarski svet vrača strankam od šefa pokrajinske uprave izdana izvozna in uvozna dovoljenja, naj stranke opozori, da morajo, ako ostane dovoljenje neizkoriščeno, zaprositi *a podaljšanje njegove veljavnosti še pred potekom veljavnosti. Zgodi se namreč cesto, da stranka teka po uradih, ki imajo posla s tozadevnimi prošnjami, šele ko je Pošiljka že dospela in pričakuje, da bodo radi njene prošnje uradi vsakem času prekinjali drugo dostikrat važnejše in nujnejše de-°- S tein zvezane neprilike so tem v®6je, ker se nahajajo poslopja z uradi, ki imajo posla z izvozom in uvozom blaga, na štirih različnih vrajih mesta in, ker uradi nimajo radostno število služiteljev za pre našanje posameznih spisov. Vsem tem neprilikam bi se bilo mogoče izogniti, ako bi stranke imele primerno uvidevnost in bi prošnje za podaljšanje veljavnosti dovoljenj vlagale pravočasno. Saj jim je znano, kdaj poteče veljavnost dovoljenja, znano jim je, da naročila niso umaknile in da je torej računali z dospetjem pošiljke, tem bolj, ako vodijo v zadevi s tvrdko dobaviteljico korespondenco. Do nadaljnjega naj torej Pokrajinski gospodarski svet sprejema prošnje za podaljšanje veljavnosti tudi, ako so bile vložene po po- teku veljavnosti dovoljenja, vendar pa je stranke pri vsaki priliki navajati v tem oziru na red. Ni pa sprejemati prošenj za podaljšanje dovoljenj, ako je poteklo že eno leto, odkar je bilo dovoljenje izdano. V tem primeru naj stranka vloži povsem novo prošnjo. Istočasno, ko stranke prosijo za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, prosijo često tudi za spremembo prvotnega dovoljenja glede vrste blaga, teže in vrednosti. V kolikor gre za spremembo v ceni pri isti količini blaga, ali za manjšo spremembo v količini blaga, ali za natančnejšo označbo v dovoljenju navedenega blaga, naj se prošnje za spremembo sprejemajo in predlagajo semkaj. Ako pa stranka želi namesto blaga ali poleg blaga, ki je navedeno v prvotnem dovoljenju, uvoziti drugo blago, naj vloži za novo blago posebno prošnjo za izvozno oz. uvozno dovoljenje. Priloge, ki jih stranke dodaj e jo prošnjam, naj bodo kolkovane s takso 1.60 lir, v kolikor po drugem zakonskem predpisu niso obremenjene z drugo večjo takso.« Dobavna središča za obrt in rokodelstvo v Nemciii Z industrializacijo je bilo konec stare tradicije obrtnikov in rokodelcev, obrt in rokodelstvo pa sta se v posameznih deželah na različne načine preuredila. Ponekod so stare oblike' rokodelstva sploh zamrle, ker so v industrijskih obratih delovne moči le členki tekoče verige, drugod se rokodelski mojstri udejstvujejo še v malih obratih, tam, kjer pa ae še obrt in rokodelstvo uveljavljata s svojo lastno proizvodnjo, so pa tudi že šteti dnevi njune samostojnosti in obstoja. V Nemčiji pa rokodelstvo ni bilo poplavljeno od industrije, pač pa se je uveljavila in utrdila zdrava vzajemnost med obrtno in industrijsko proizvodnjo. Obrt in rokodelstvo sta obdržala svojo samostojnost, ki dobro izpopolnjuje i n d ust rijsko produkt i vnosi. Obrt sam se ne bi bil obdržal, še manj pa bi mogel sam najti pot do koristne in zdrave vzajemnosti z industrijo. Pomagati mu je moralo vodstvo gospodarstva v državi, ki mu je dalo najboljšo oporo ter mu je zagotovilo tudi bodočnost z ustanovitvijo deželnih dobavnih središč za ofort in rokodelstvo. Tako dobavno središče se imenuje »Landeslieferungsgenos-senschaft«, skrajšano »Lago«. Svoj Lago imajo krojači, čevljarji, sedlarji, mizarji, pletilci ter drugi obrtniki in rokodelci. Kaj dela Lago? Predvsem vodi točno evidenco o vseh podjetjih svoje stroke, da je ‘vedno dobro poučen ne samo o storilnosti, temveč tudi o potrebah vsakega obrata. Na podlagi take evidence zalaga obrate z materialom, jim preskrbi naročila in, če je potrebno, tudi delovne moči. Pred velikim naročnikom nastopa Lago kot velika tvrdka, ker zastopa proizvajalno silo številnih dobro izvežba-nih obratov. Sprejeta naročila razdeli med obrate, nadzoruje izdelovanje, potem pa zbere naročene izdelke ter napravi obračun z naročnikom ter posameznimi obrati. Ko oddajo obrtniki in rokodelci svoje izdelke, jim da Lago že material za novo delo. Z materialom vred pa dobijo obrtniki tudi vsa potrebna navodila za izdelovanje. Tako se obrtniki in rokodelci naučijo marsičesa, kar doslej v svojih delavnicah niso delali in kar sami brez pobude in navodil tudi ne bi mogli uvesti. Lago jih dovede v najožji kontakt z industrijsko proizvodnjo, v vseh panogah industrije se najde zlasti zdaj v vojni dobi delo za obrt in rokodelstvo, tega dela, ki ga poišče Lago, pa je toliko, da ostane precej še za udejstvovanje domačega obrta. »Deutsche Adria Zeitung« naglaša, da bi se brez pomoči in pobude, ki jo nudi Lago, v Nemčiji med vojno zaprle že neštete obrtne in rokodelske delavnice. Lago daje obrtu in rokodelstvu tudi smeri udejstvovanja. Pod njegovim vodstvom se posamezni obrati specializirajo za razne izdelke in izkušnje vsake stroke postanejo skupna last, ker ni več konkurenčne tekme, v kateri je imela nekdaj vsaka še tako skromna obrtna delavnica svoje posebnosti in tajnosti. Ker so kjer koli pridobljene izkušnje in izpopolnitve postale skupna last, se kaže napredek vse obrtniške in rokodelske delavnosti. Ker je Lago sestavljen iz mnogih tnalih in okretnih obratov, je tudi sam kot celota zelo okreten ter se z lahkoto prilagodi vsem zahtevam in potrebam. Zdaj je potrebna predelava starega perila in pletenin, potem izdelava kakega preprostega orodja iz lesa, ki bi bila industrijske- mu obratu v breme, in že ima Lago mobilizirano celo vrsto obrtnih delavnic, ki vsa dela naglo in dobro izvršijo. Lago se udejstvuje v stari Nemčiji že od 1. 1935., v sudetskih, alpskih in donavskih pokrajinah pa od 1. 1938., v svoj sistem pa ni prevzel vsega obrta in rokodelstva. Večji obrati so si sami našli pot sodelovanja z industrijo in je tako Lago prevzel one male obrate, ki se sami niso znašli,. Takih malih obratov pa je največ in se lahko reče, da jih je Lago rešil ter jim zagotovil obstoj tudi v bodočnosti. V sistemu Laga pomaga rokodelstvo industriji na razne načine. Tako pomaga pri pripravah proizvodnje na debelo, opravlja razna postranska dela, popravlja stroje in orodje, razni izdelki pa se sploh šele ])o rokodelstvu in po osnutkih v obrtnih delavnicah uvrstijo med industrijske proizvode. Kmetijstvo v Jadranskem primoriu Zaradi čisto k raške zemlje, ki je nastala zbog pustošile sečnje gozdov in zaradi gorate pokrajine je komaj polovica vse površine v Jadranskem primorju kmetijsko uporabna. V geofizika lične m oziru 00 razčlenjuje zapadno Jadransko primorje v pokrajino ob Soči in istrski polotok. Prva spada na severu še k apnenskim Alpam. Proti jugu in zapadu se razširja v nižino z bogatim rastlinstvom. Polotok Istra je vseskozi kraška zemlja. Najbolj severni predeli so pusta kraška zemlja, kateri se priključuje apnenska in ipeščena višina, ki se znižujejo v najbolj ploden obmorski pas. Dočim imajo višine surovo gorsko podnebje, v katerem nastaja huda burja, uspevajo v zaščitenem obrežnem pasu, ki ima milo in sončno podnebje, tudi južne rastline. Obdelovanje zemlje Najboljša orna zemlja je v Furlaniji in v nekaterih krajih Istre. Pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen, ovteis, v drugi vrsti pa tudi vino, murve in oljke. Tudi tobaka pridelajo precej in znatno je tudi sadjarstvo. Od posameznih upravnih okrajev Jadranskega primorja je Videmska pokrajina kmetijsko na prvem mestu. V njenih goratih predelih je razvita živinoreja, s katero se najbolj bavijo kmetje. V plodnem južnem delu se goje žita, zlasti pšenica, koruza pa daje bogate pridelke, ker dozori dvakrat na leto. Med drugimi rastlinami se goje tudi vinske trte in murve, da se zemlja dva do trikrat izkorišča. V Goriški pokrajini moremo razlikovati tri. razne dele: pokrajina okoli Gorice je kmetijsko nadaljevanje južnega dela Videmske pokrajine. Tudi tu je razvito kmetijstvo in vrtnarstvo. Severni del Goriške je glede proizvodnje podoben severni Videmski pokrajini. V dolinah se najdejo med zidanimi ograjami (da veter ne odnese plodne zemlje) male ploskve za poljedelstvo, ob obrežju pa so iztrgali morju novo zemljo. V Istrski pokrajini daje samo ozek pas ob zapadni obali, ki se nehuje približno pri Pulju, kmetijske pridelke. Poleg žitnih polj se vidijo vinogradi, oljčni gaji, zelenjadni in sadni vrtovi. Reška pokrajina kmetijsko skoraj nič ne pomeni. Samo v eni dolini se more gojiti živinoreja. Otoki v Reškem zalivu dopuščajo zaradi svoje gorate narave le neznatno kmetijsko proizvodnjo. Tu pa tam so vinogradi. Živinoreja Živinoreja na splošno zaostaja za obdelavo zemlje in kjer obstoji, gre bolj za Izkoriščanje živine ko pa za živinorejo. Celo v kmetijsko najboljših pokrajinah Vidma in Gorice, kjer so polja skrbno obdelana, se opaža, da je živinoreja celo na vzornih posestvih precej zaostala, kar ima svoj vzrok v tradiciji prebivalstva. Že o državlja- nih rimskega imperija vemo, da so dosegli izredne uspehe pri zidanju cest in drugih stavbah — umetni namakalni sistem v gornji Italiji in dobre ceste pričajo še danes o tem — nikdar pa nismo slišali kaj podobnega o njih živinoreji. Kmetijsko strukturo Jadranskega primorja določajo mali obrati » površino približno do 5 hektarjev. Poleg teh |>a so še manjši obrati, a tudi večje kmetije in veleposestva. Na veleposestvih prevladujejo zakupi, po katerih mora oddati zakupnik polovico vsega pridelka veleposestniku. Ta tako imenovani kolonski sistem je zadnji ostanek sistema, ki je bil z agrarno reformo prejšnjega stoletja skoraj povsod odpravljen. Jadransko primorje je glede pre hrane pasivno Zaradi majhne' kmetijsko uporabne površine v Jadranskem primorju ter primeroma velikega števila večjih mest se 'približno 2 in četrt milijona prebivalcev pokrajine ne more prehraniti s pridelki lastne zemlje. Jadransko primorje je v kmetijskem pogledu pasivna pokrajina, ki potrebuje dovoz tako rastlinskih ko tudi živalskih proizvodov. V prvi vrsti velja to za Trst, Istro in Reko, a tudi Ljubljanska pokrajina potrebuje zaradi svoje gospodarske strukture znaten dovoz živil. Predvsem se povsod občuti pomanjkanje maščob. Prehranitveni uradi v Jadranskem primorju posvečajo zaradi tega teinu vprašanju svojo posebno pozornost. Prizadevajo si, da z večjo gojitvijo oljnatih rastlin, z večjo intenzivnostjo živinoreje ter večjo oddajo mleka in mlečnih izdelkov dosežejo večje količine maščob, da bi bilo v bodoče dodeljevanje maščob prebivalstvu zagotovljeno. Ce je bilo kljub neznatnemu obsegu kmetijskega sektorja gospodarstvo Jadranskega primorja tako znatno, da se je moglo številno prebivalstvo v mestih ne samo prehraniti, temveč se moglo tudi razvijati v rastoči življenjski ravni, je to pripisati obrtni in industrijski delavnosti v deželi ter delavnosti v prometnem sektorju. Ci-nitelji rasti Primorja, iz katerih so nastale te tendence, se bodo v novi in združeni Evropi še bolj uveljavili. Bolgarsko-romunska blagovna izmenjava O bolgarsko-pomunskem trgovinskem sporazumu, ki je biil podpisan konec decembra 1943. v Sofiji, so znane naslednje podrobnosti: Protokol je dopolnilo trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena že 27. junija 1941. Bolgarija bo izvažala v Romunijo ovčje kože, ricinovo olje, bombažno seme, sir, riž, sadeže raznega sočivja, tobak, strojila in svinčeno rudo, dobivala bo pa iz Romunije predvsem zemeljsko olje, bencin, asfalt, parafin, špirit, vazelin, sol in stavbeni les. Izvoz bo likvidiran po romunsko-nemškem oziroma po bolgarsko-nemškem kli ringu. Protokol velja od 1. julija 1943. do 30. junija 1944. Slovaški uvoz bolgarskega tobaka Po zadnji »lovaSko-bolgarski gospodarski pogodbi bo Slovaška prevzela za 28 milijonov Ks bolgarskega tobaka. Pozneje se je v Bolgariji tobak podražil za 20% in Slovaška tobačna režija je zdaj primorana podražiti tobačne izdelke, ker bo del naročenega tobaka prevzela po višji ceni. Dokler ne bodo določene nove cene, bo Slovaška tobačna režija dajala trafikam manjše količine tobaka in tobačnih izdelkov. I StTM 2. »TRGOVSKI LIST«, 25. februarja 1944. Štev. 17. f Justina Oset V Ljubljani je umrla 23. t. m. gospa Justina Oset, rojena Gaber, solastnica »Daj-Dama«. Pokojna gospa, ki je bila v Ljubljani splošno znana in čislana, se je rodila leta 1881. na Vranskem, od koder je bil tudi njen soprog ugledni savinjski trgovec Joško Oset. Zakoncu sta pred 18 leti s pomočjo svojih hčera in zeta trgovca Julija Zupana ustanovila gostinsko podjetje >Daj-Dam«, v katerem sei je gospa Osetova tudi po smrti svojega moža udejstvovala z veliko vnemo in podjetnostjo. Pokojni gospe Osetovi blag spomin, njeni rodbini pa iskreno sožalje! Avgust Jurjevec -- 601etnik V sredo 23. februarja je praznoval ugledni ljubljanski trgovec in solastnik znane firme Fabiani & Jurjevec, g. Avgust Jurjevec svojo šestdesetletnico. Jubilant se je rodil v Ljubljani in se že zgodaj odločil za trgovski stan. Izučil se je pri tvrdki Česnik & Milavec, dovršil trgovsko šolo, nato pa mnogo let deloval kot trgovski pomočnik in se v svoji stroki temeljito izobrazil. Pred 20 leti se je osamosvojil in skupno s prijateljem Pavlom Fabianijem ustanovil tvrdko Fabiani & Jurjevec, ki se je v kratkem času uveljavila v ljubljanskem trgovskem svetu kot solidna in dobro vodena tvrdka. Čeprav je g. Avgust Jurjevec prvi vrsti posvetil svoje sposobnosti trgovini, je vendar našel dovolj časa tudi za drugo koristno delo. Tako je bil ves čas eden najbolj aktivnih delavcev pri Trgovskem društvu >Merkur« ter je še danes njegov odbornik. V mlajših letih se je z uspehom izkazal tudi v telovadni organizaciji, vse življenje pa je bil velik prijatelj narave ter agilen član zelene bratovščine. Tudi pri stanovski organizaciji je bil vedno delaven in zanesljiv član. Zaradi svojega ljubeznivega značaja, svoje družabnosti si je pridobil jubilant številne prijatelje in znance, ki mu vsi ob njegovi šestdesetletnici iz vsega srca prisrčno čestitajo. Njim se pridružuje tudi »Trgovski list«, čigar zvest naročnik in prijatelj je bil vedno gospod Avgust Jurjevecl Na mnoga leta g. Avgust Jurjevec! Iz madžarske posredovalnice dela MadžanSki urad za posredovanje delu v kmetijstvu, ki je bil reorganiziran 'leta 1941., n« v a jut, da se je število kmetijskih delavcev od leta 1935. do 1942. zvišalo od 706.000 na 1.5 milijona. Nad 70% teh delavcev je bilo stalno zaposlenih, brez posla pa 1.7%. Za vojašlko delovno službo je trilo leta 1942. mobiliziranih oikrog 1000, za regulacije iin deilo v gozdovih ipa 262.000 delavcev. V Nemčijo je lodipreniiil posredovalni urad 5279 delavcev, po večini Romunov', Hrvatov in Slovencev, Evropska blagovna izmenjava Ugotovitev nemškega gospodarskega ministra dr. Funka na občnem zboru nemške Državne banke, da se je vzdržala nemška zunanja trgovina med vojno skoraj na predvojni višini, se more dopolniti z ugotovitvijo, da se je zunanja trgovina skoraj vseh evropskih celinskih držav med vojno ne samo ohranila na stari višini, temveč da se je celo povečala. Tako je dosegla zunanja trgovina Finske že 1. 1942. 17.7 milijarde finskih mark, za 2.5 milijarde več ko 1. 1939. Zunanja trgovina Madžarske se je podvojila, zunanja trgovina Bolgarske pa je narasla za 134 odstotkov. Značilno je tudi veliko povečanje zunanje trgovine Španije in Portugalske, ki gta si mogle ohraniti odprta vrata na Atlantik. Zunanja trgovina Portugalske se je povečala od 1939 do 1942 za 87, Španije pa celo za 114 odstotkov. Izjemo tvorita le Danska, katere zunanja trgovina je padla za 33 odstotkov, in Švedska z nazadovanjem zunanje trgovine za 30 odstotkov. Obseg zunanje trgovine na evropski celini se je tudi v 1. 1943. povečal v skoraj vseli državah, kakor se vidi iz dosedaj, sicer še nepopolnih objavljenih številk. Tako je finski izvoz v prvih de- setih mesecih 1943 narastel za 00 odstotkov, izvoz Danske za 34, Madžarske za 26, Bolgarske za 48, Švice za 1 in Španije za 72 odstotkov. Samo Švedska je morala zopet zaznamovati nazadovanje izvoza za 10 odstotkov. Bistveno je, da jei tudi uvoz vseh teh dežel, razen Švice v 1. 1943. znova naraste!. Upoštevati pa je seveda treba, da se nanašajo vse te številke na vrednost zunanje trgovine in ne na količino blaga Obseg zunanje trgoviraei se je znat no zvišal zaradi dviga cen in se torej zdi višji kakor je bil v resnici. Vendar pa se more reči, da so se medevropske blagovne izmenjave vsaj ohranile na dosedanji višini. Nekatere deželie pa morejo ugotoviti celo izrazito izvozno konjunkturo. Tudi trgovinske bilance večine evropskih držav so se v zadnjih letih zboljšale. Iz pasivnih saldov so v mnogih primerih nastali aktivni. Izkazalo se je torej, da se je odpadek čezmorskih odnošajev v zelo veliki nneri nadomestil s povečanjem celinske blagovne izmenjave. Brez ozira na velike vojne ovire se je evropsko sodelovanje zgostilo in evropske države so se dobro prilagodile medsebojnim potrebam v okviru kontinentalnega gospoda rskega velep rostora. Trjtvittski register Vpisi: Žikin laboratorij J. Vabič, Ljubljana, Rožna dolina. Obratni predmet: Izvrševanje kemično-farma-cevtične industrije z izjemo proizvodov biološkega izvora. Imetnik: Vabič Jelka, trgovka v Ljubljani, Rožna dolina, cesta XV. Hranilnica Ljubljanske pokrajine, Ljubljana. Izbrišejo se člani upravnega odbora: dr. Kovačec Ivan, Avsenek Ivan in Štrcin Jakob, vpišeta pa se člana upravnega odbora: Pevec Ignacij, posestnik v Št. Vidu pri Stični in Hren Ignacij, posestnik in župan na Verdu pri Vrhniki. Smetarske vesti Komasacije na Bolgarskem Zaradi preobljudenosti na deželi in sedanjih dediščnih zakonov je Bolgarska tipična dežela malih posestnikov in zemlja razkosana v male parcele. Vlada si prizadeva, da bi s komasacijami to zlo odpravila. Vrhovna gospodarska zbornica v Sofiji je sedaj naročila vsem pokrajinskim gospodarskim zbornicam, da poročajo, do katere mere so se dosedaj komasacije izvedle. Nova ureditev papirne potrošnje na Madžarskem Zaradi strožje kontrole proizvodnje papirja je ustanovil madžarski industrijski minister štiri skupine potrošnikov in naročil papirnicam, da se ravnajo po tej razdelitvi potrošnikov. V prvi skupini so: honved, državne železnice, železnice budimpeštanske cestne železnice, pošta, uradi in vojna podjetja. Drugo skupino tvorijo: manjša vojna podjetja in naprave, ki so v interesu javne oskrbe. V tretjo skupino pa so uvrščeni: šolski zvezki, beletristične publikacije in šolske knjige. V četrti skupini so vsi drugi predmeti. Papirnice so zavezane, da izdelajo me- N Že i U arak barva, plasira In ktmična anali •bleke, klabuke itd. Škrabi in svetlelika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. manga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Paljamki nasip 4-4. šelenburgova 3 Telefon it. 22-72. Drva — Premog GOMBAČ Gledališka 14 sečni proizvajalni načrt, katerega mora predložiti industrijskemu ministru Zveza industrijcev. Polovica iz inozemstva uvoženega papirja se mora porabiti za skupine 1. do 3. Kolikor je nato papirja še razpoložljivega, ga razdeli med potrošnike urad za oskrbo gospodarstva z materialom. Trošarinski dohodki v Romuniji Dohodki od trošarin so lani v Romuniji dosegli 13.9 milijarde lejev in so se v primerjavi z letom 1942. zvišali za 171 »/o. Pri treh najvažnejših življenjskih potrebščinah je bilo zvišanje trošarine naslednje: jedilno olje za 38%, moka za 7°/o, sladkor za 16 °/o. Ameriška reklama za povojne kupčije V zadnjih 10 mesecih 1. 1943. je izdalo 26 tvrdk iz USA nad 750.000 dolarjev za inserate v časopisih Švedske, Španije, Portugalske, Turčije, Egipta in Južno-afriške unije. Vsi ti listi imajo .naklado 5 milijonov izvodov. Pri teh 26 tvrdkah so udeležene naslednje industrije: radijskih aparatov, letalskih motorjev, kmetijskih strojev, tovornih avtomobilov, pisarniških potrebščin, kavčukaste in živilske industrije, vagonske, filmska in še nekaterih drugih industrij. Pošti Škofljica in Grosuplje opravljata od 21. februarja dalje tudi blagajniško in paketno službo. Kmetijski gospodarski svet se ustanovi na Hrvatskem. V njem bodo včlanjeni kmetijski strokovnjaki, drugi strokovnjaki, a tudi praktični kme-tovalci. Člane sveta imenuje kmetijski minister na tri leta. Hrvatski zavod za proučevanje kmetijskega gospodarstva se 'je s posebnim zakonom ustanovil na Hrvatskem. Naloga zavoda je, da najde pota, kako bi se zboljšale razmere na kmetih. Madžarska vlada je izdala nared-bo, s katero se zavezujejo kmetovalci, ki so v prejšnjem letu zasadili sladkorno peso, da letos te površine povečajo za 10 odstotkov. Število tovarn v Trianonski Madžarski se je v letu 1938. do 1941. povečalo od 3900 na 3992 ter je naraslo ob koncu leta 1942. na 4092. Ce se pa prištejejo še novo priključeni kraji, je bilo vseh tovarn v Madžarski ob koncu leta 1942. 5446. V teh tovarnah je bilo zaposlenih 524.000 ljudi. Socialno-zavarovalni zakon za obrtnike je bil na 'Slovaškem po večletnem delu sedaj izgotovljen, Z novim zakonom bo okoli 55.000 obrtnikov v starosti od 18 do 60 let zavarovanih. Slovaško-švicarska gospodarska pogajanja se trenutno vodijo v Bratislavi. Kontingentni dogovor med obema državama je potekel že 31. decembra 1943. V zadnjih mesecih pa so se v slovaško-švicarski blagovni iz menjavi pojavile še nove težkoče, zlasti zaradi cen. Posebna romunska delegacija strokovnjakov za zdravilne rastline je odpotovala v Nemčijo, kjer se bo seznanita z nemškim načinom zbiranja zdravilnih rastlin in njih uporabe za farmacevtsko industrijo. Neka romunska zasebna tvrdka je dobila dovoljenje, da izvozi iz Trans nistrije 2000 vagonov sladkorja, ki ga bo prodajala za svobodne devize po ceni 1.85 švic. franka za kg. Vzorčni velesejem v Plovdivu je bil letos zaradi sedanjih izrednih razmer odpovedan. Posebne premije bo izplačevala bolgarska vlada onim kmetovalcem, ki bodo v celoti izpolnili obdelovalni na črt za bombaž, konopljo, lan in zal druge tekstilne rastline. Bolgarsko trgovinsko ministrstvo je dovolilo zvišanje cene za cigarete, id se smejo prosto prodajati. Zavojček 30 takih cigaret bo veljal v bodoče| 25 levov. Čisti dobiček ameriških industrij--skih družb se je po podatkih ameriškega zakladnega ministrstva zvišal v letu 1939. do 1943, na 29 milijard j dolarjev. Ameriške destilarne so pred kratkim ponudile svojim delničarjem več . galon vvhiskija namesto dividende. Se- { daj izplačuje tudi neka nizozemska sladkorna tovarna dividendo v naturi ' in daje za vsako delnico v nominalni; vrednosti 1000 goldinarjev en kilogram sladkorja. DeillgffliŠiVO in zavarovalstva Po izkazu Madžarske narodne banko z dne 81. 1. se je obtok njenih bankovcev zvišal na 4376,39 milijona pen-gii, takoj zapadle obveznosti banke pa so se znižale na 728,6 milijona P. Vsa pasiva so se zvišala na 1458 mi-Lijinov pengo. Zlata proizvodnja romunske delniške družlie »Mica«, v katerih rokah je večina romunske zlate proizvodnje, je dosegla lani 2027 kg zlata proti 2066 kilogrami predlani. t Za vedno nas je zapustila naša zlata, dobra mamica, babica, tašča itd., gospa Justi Oset roj. Gaber solastnica „DajM*rkur< 4. i; Otmar Mibalek — Alle — v«i v Ljubljani Fttr die Druckorei »Merkur< A. G.