KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VPRAŠANJE AMFITEATRA V EMONI Tu obračam pozornost na tri poročila, ki bi verjetno pripomogla k razjasnitvi vprašanja, ali je bil v nekdanji Emoni rimski amfiteater ali ne. Kakor se da videti iz objavljenih do- kumemtov, nas je prvi obvestil o najdbi amfi- teatra leta 1714 nekje na Mirju Josip Nolli v svoji knjigi »(Priročnik za gledališke diletante«, kjer je obdelal tudi kratek oris gledališkega dogajanja na Slovenskem. Po njem je povzel Anton Trstenjak, da je amfiteater stal na istem bregu Ljubljanice, kjer je stalo staro deželno gledališče, to se pravi tam nekje, kjer je sedaj Posnetek Delničarjevega rokopisa tel. 83, kjer govori o iz- I kopu ostankov amfiteatra 15. novembra 1714 ) Stran 44 iz Nollijeve knjige s podatkom o emonskem amfi- poslopje Filharmonije. Po Trstenjaku in po Nolliju so vsi drugi gledalšški zgodovinarji in kronisti navajali ta podatek, ne da bi ga pre- verili. Odgovor na vprašanje, ali je bil dejansko v stari Emoni amfiteater ali ne in ali so de- jansko leta 1714 našli izkopanine amfiteatra, nam pomaga razsvetliti Bolničar (Thalnitscher), ki v svoji kroniki »Anales urbis Labacensis« za november leta 1714 poroča dobesedno tole: >Den 15. sind in dem grossen Comendischen gartten vor dem Teutschen thor, als man ein paumgarten angelegt in aus graben g r o s s e rudera eines amphitheatri endt- dekt vorden« (podčrt. avtor). Ta zapis sodobnika teh odkritij bi dal skle- pati , da so se v tem letu res odkrili sledovi amfiteatra. Poleg tega pa se bi iz tega zapisa dalo dobiti vsaj nekaj namigov, kje naj bi iskali sledove rimskega amfiteatra iz stare Emone. Po tekstu zapisa, ki omenja komendski vrt, moramo iskati sledove starega amfiteatra v neposredni bližini sedanjega letnega gleda- lišča v Križankah in sicer v kompleksu med Križankami in Srednjo tehnično šolo. Sicer pa imajo tu besedo arheologi, ki naj bi ob vsem tem tudi spregovorili svojo besedo. Namen tega prispevka je bil le objava vseh treh omenjenih dokumentov in kratka vzpod- buda za iskanje tudi v tej smeri, za postopno razčiščevanje posameznih še nerešenih proble- mov iz domače gledališke zgodovine. Dragotin Arko 96