48 Razne vesti.
Razne vesti.
Kronika društva „Pravnika". V preteklih mesecih so se nadaljevale diskusije o Predhodnem načrtu državljanskega zakonika. Disku-sijski dnevi so se vršili v mesecu decembru 1936 v dneh 3., 10. in 17., v mesecu januarju 1937 pa v dneh 14., 21. in 28. Pretresano in razmotrivano je bilo celotno prvo poglavje prvega dela, pravo osebnosti, §§ 14 do 102 načrta.
Osebne vesti. Za sodnika stola sedmerice odd. B je postavljen dr. Petelin Bogdan. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani sta postavljena za podpredsednika dr. Mastnak Lav, za apelacijskega sodnika dr. Stempihar Jurij. Za namestnika višjega državnega tožilca v Ljubljani je postavljen dr. Bizjak Ivan. Sodna pristava sta postala dr. Kraml3erger Robert (Logatec) in Inkret Bruno (Kočevje). Premeščeni so starešine sreskih sodišč Bidovec Valentin v Radovljico, dr. Š t u 1 a r Josip v Ljubljano, Premerstein Kajetan v Kamnik, G r u m Josip v Kozje, D e t e 1 a Fran v Mursko Soboto. — Pri upravnem sodišču v Celju je postavljen za sodnika M u 1 a č e k Rajko. — Postavljeni so nadalje za banskega svetnika dr. K a r t i n Herbert (Ljubljana), za sreskega načelnika dr. Potočnik Mirko (Črnomelj), za načelnika pri ministrstvu za notranjo politiko Ker-š o v a n Vekoslav. — Za javna beležnika sta postavljena Ponebšek Janko (Murska Sobota) in Golob Fran (Rogatec). — Odvetniško pisarno sta otvorila Š e g u 1 a Janko v Ptuju in dr. Č e r n e j Božidar v Ljubljani, preselil se je dr. T e r č i č Fran v Laško. Odpovedala sta .se izvrševanju odvetništva Mejač Anton in dr. Lovrec Franjo, začasno je prenehal izvrševati odvetniško prakso dr. Mencinger Janko. — Upokojen je starešina sreskega sodišča dr. Jan Jakob.
Dr. Dragotin Tončic. Dne 14. decembra 1936 je umrl v 73. letu upokojeni banski svetnik dr. Dragotin T o n č i č. Pokojnik je bil med najmarljivejšimi hrvatskimi pravniki in je posvetil vse svoje pravniško delovanje proučevanju in izpopolnitvi institucije hišnih zadrug. Bil je član komisije, ki je izdelala načrt zakona o hišnih zadrugah za kraljevino Jugoslavijo. V teh zadrugah ni videl in iskal samo rešitve kmet-skemu stanu, v njih je videl tudi originalno domačo tvorbo tega stanu. To razodevajo najbolj njegove uvodne besede v referatu, ki ga je imel na pravniškem kongresu v Beogradu 1. 1925., kjer smo se spoznali z njim tudi Slovenci. Svoj referat je pričel z značilnimi besedami: „Kučna je zadruga institucija našega seljaštva, nacionalni proizvod njegove psihe, njegova vlastita originalna tvorevina bez tudjega uzora i bez utjecaja domačega zakonodavstva i pravničkih krugova."
Nova knjiga. Današnjemu snopiču je priložen oglas dr. Gosarjeve knjige: Z a nov družabni red, na kar opozarjamo naše čitatelje.