Celje, 6. junija 1968 — Leto XXII — St. 21 — Cena 60 par (din) Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DANES V CT: Stran 5: SIVOLASI MLADENIČ Stran 6: SE RES POVSOD BRANIJO INVALIDOV t' Stran 7:PRAZNIK VSEH LJUDI Stran 8: VEČ PROSTORA MLADIM Stran 9: PESTER ŠPORTNI DAN Stran 10: ZBIRANJE PRISPEVKOV Stran 11: PESEM IZ 4000 GRL Stran 12: NOV ZDRAVSTVENI DOM Rdeči nagelj je ljubezen, rožmarin pa drag spomin Dež je rahlo umival Rogaško Slatino, kot skrbna gospodinja še zadnji hip obriše pegico pozabljenega prahu, ko so gostje že pred vrati. Med prvimi hišami s celjske strani transparent čez cesto: DOBRODOŠLI! Beseda> ki se je udomačila pri nas in ki je pred 27 leti tako globoko segla v srce pregnanih Slovencev, ko so jih v bratski Srbiji od Beograda, vse tja do Drine in do Niša tako odprtih rok sprejemali. Vsako leto v zadnjih letih po Srbiji ponovno vzklikajo: — Dobro nam došli, bračo Slovenci! — Vsako leto v zadnjih letih po zeleni slovenski štajerski pozdravljamo drage goste: — Dobrodošli! — V Rogaški Slatini je bilo v petek opoldne več ljudi kot druge dni. Prišli so iz mnogih občin celjskega in mariborskega območja, prihiteli so svojim gostom na-sporti, da bi jih popeljali do ognjišč svojih dolžnikov, jih pripeljali v goste nam vsem, ki nikoli ne bomo mogli poplačati drugače, kot z enako ljubeznijo, s temt da bomo gojili bratstvo med narodi. Udarne koračnice so odmevale med zdraviliškimi stavbami. Motorji avtobusov so eden za drugim utihnili, razleglo pa se je vzklikanje, na stotine rok se je dvignilo v pozdravt pionirke so obkrožile drage go-*te in jim pripenjale na prsi rdeče nagelj ne z vejico rožmarina. Mnogi stari znanci so si planili v objem — a mladina, tista z avtobusov in čakajoča je gledala svoje starše, svoje starejše Kako jočejo, kako jim solze polnijo oči in ustne drgetajo kot bi izbirale prave besede. Objeti, zgrajeni v vrste po troje, četvero, desetero so se gostje in domačini podali pred Zdraviliški dom, kjer so se zvrstili govorniki; predsednik občinske konference SZDL Joško LOJENt predsednik ZB Maribor narodni heroj JANEZ HRIBAR in predsednik ZB Celje narodni heroj JAKA ROJŠEK. V imenu gostov se je za§ topel sprejem zahvalil sekretar komiteja ZK iz Kraljeva SVETA VUKSANOVIČ. Slovesnost so zaključili pionirji osnovne šole iz Rogaške Slatine, ki so začeli prav tako lepo kot na nedavni reviji, ko so si prislužili prvo mesto v občini. Tako je štajerska na svojem pragu sprejela svoje drage goste. Od tu so se razkropili do Raven, do severne meje, do Vranskega in do Laškega. Povsod so bili deležni toplega sprejema, videli so marsikaj, vse bi jim radi pokazali, toda čakale so tudi družine bivših izseljencev, njihovi topli domovi, ki so jih pred 27 leti morali zapustiti in ki so jim tisoči srbskih domov bili kot rodni krov. Pa so ljudje, ki jim tako skovano bratstvo ne pomeni toliko, da bi obrzdali svoj šovinizem. Vem, da ta stavek ne sodi sem, a moral sem ga izreči... J. Krašovec OB DINAMIČNI PROIZVODNJI MANJ BREZPOSELNIH V razpravah o tem, kako povečati zaposlenost, se vse pogosteje omenja, da mora biti zaposlovanje sestavni del splošne ekonomske politike. Nekatera pozitivna gibanja v gospodarstvu kot npr. višja produktivnost, stabilnost tržišča in drugi gospodarski uspehi so lahko zelo varljivi in kratkotrajni, če jih ne spremlja hkrati tudi povečanje proizvodnje in porast zaposlenosti. V državnem merilu je bilo zadnje tedne sem prav o vprašanjih zaposlovanja precej govora, enako tudi v okviru republike Slovenije in pred nedavnim tudi v političnih vodstvih v Celju. Pripravljajo se med drugim tudi nekateri predlogi olajšav, ki bi spodbudile k večjemu zaposlovanju nove delovne sile, predvem kvalificiranih moči in strokovnjakov. Gibanje zapcslencsti in brezposelnosti je razmeroma težje pravilno vrednotiti v okvirih ene občine, kakor je tudi težko iz določenega stanja na manjšem območju delati zaključke za poznejše ukrepe. Podatki o por sta zaposlenosti ljudi v osmih občinah, kolikor jih zajema komunalni zavod za zaposlovanje Celje, govorijo o rahlem poras'.u, saj se je od decembra lani pa do konca aprila letos število zaposle nih v gospodarstvu, negospodarstvu in zasebnem sektorju povečalo za 468 oseb in znaša sedaj skupaj 62.902 zaposlena. V aprilu se je tudi število nezaposlenih kar v šestih občinah znižalo in to različno; od 3,6 do 26,2 odstotka. V celjski občini na primer je bilo v aprilu prijavljenih 828 nezaposlenih oz. kar za 12,8 odstotka manj kot v predhodnem mesecu. Oglejmo si tokrat nekoliko pobliže, koliko ljudi brez zaposlitve v območju celjske občine je na razpolago po evidenci celjskega zavoda ter kakšne so nasproti temu kadrovske potrebe gospodarstva in negospodarstva (to slednje le v izsečkih, podkrepljenimi z nekaj primeri iz delovnih organizacij). V celjski občini je na primer bilo konec aprila 9 brezposelnih z višjo in visoko šolsko izobrazbo, takih s srednješolsko izobrazbo jih je bilo 35, nezaposlenih s poklicno šolo različnih smeri 158, brez poklica 557 ter še 69 nezaposlenih invalidov. Komunalni zavod za zaposlovanje je med drugim za leto 1968. skušal zvedeti od gospodarskih organizacij, kakšni so njihovi načrti potreb za novimi kadri. Tri četrtine vprašanih delovnih organizacij je odgovorilo na anketo, vendar izkušnje povedo, da so potrebe med letom v gospodarstvu nekoliko večje od zbranih podatkov. V delovnih organizacijah obstaja določena previdnost pri sestavljanju letnih planov kadrovskih potreb, kar pozneje med letom korigirajo. V industriji EMO, ki zaposluje skupno v vseh obratih in v melianografskem centru 3827 ljudi, so za letos planirali sprejeti v službo 57 novih ljudi s poklicno, srednjo, višjo in visoko šolsko izobrazbo. Le-tem je prišteti še približno 400 moških in žensk, ki dobijo zaposlitev v obratih EMO kot polkvalificirani in nekvalificirani delavci. Za toliko namreč vsako leto odide ljudi iz tovarne bodisi samovoljno, v pokoj ali pa k vojakom. Za marljive, ki iščejo zaposlitev, a nimajo poklicnih šol, so tu nedvomno precejšne možnosti za zaposlitev. Mimo tega že sedaj nekatere službe izven proizvodnje zatrjujejo, da jim je planirano število na novo zaposlenih za leto 1968. prenizko. Prizadevanja za zaposlovanje novih moči v tovarni TOPE R so bolj ail manj znana, saj je prav slednji kolektiv več let sem reševal kritične probleme brezposelnih žensk. Tako kot doslej, so vrata proizvodnih hal v TOPRU odprta tudi letos. Prav v minulem tednu so tu sprejeli na novo v priučitev 20 žensk, (skupno število zaposlenih 800), čez kak mesec pa bodo sprejeli še 15 takih moči. Pravkar delajo v tej tovarni tudi novo organizacijsko shemo, ki jo bodo samoupravni organi potrdili v začetku avgusta, in bodo v zvezi s temi spremembami potrebovali precej novega kadra, zlasti srednje strokovnega. Enako še nimajo čisto izdelanih kadrovskih potreb v tovarni »žična« za novi proizvodni obrat varjenih železnih konstrukcij in mrež za gradbeništvo, kjer bo stekla proizvodnja avgusta oz. septembra letos. V metalurško kemični industriji Cinkarna so nam na vprašanje o planu kadrov za leto 1968. odgovorili, da zaenkrat krepkejšega načrta še niso mogli narediti, ker še niso znane odločitve glede nekaterih novih investicij. Za tekoče potrebe iščejo predvsem fizične delavce za težja delovna mesta v obratih. Te v glavnem dobijo prek celjskega komunalnega zavoda za zaposlovanje. Prednost imajo zlasti zdravi in krepki ljudje iz bližnje okolice, ki potlej na teh delovnih mestih tudi vzdržijo. Iz nekaj primerov, ki smo jih omenili izhaja, da delovne organizacije ne insistirajo na papirnatih planih kadrov, pač pa rešujejo te svoje potrebe skoroda sprotno, kakor se pač spreminjajo pogoji in možnosti za sprejem novih moči. Drugo je kajpak vprašanje ali podjetja v celoti zasledujejo težnjo po spreminjanju kadrovske strukture glede na usposobljenost. To kontinuirano nalogo je brez dvoma moč opraviti sproti in v korist strokovno usposobljenim, ki še iščejo zaposlitve. F. K, Praznik občine, rudarjev, borcev in godbe Priprave na številna praznovanja v Hrastniku Pred kratkim je bil na sedežu občinske skupščine Hra tnik prvi sestanek, na katerem so govorili o pripravah na občinski praznik Hrastnika, ki ga delovni ljudje te komune praznujejo vsako leto 3. julija. Občani Hrastnika so si ta dan izbrali za svoj občinski praznik v spomin na veliko gladovno stavko hrastniških rudarjev, in kateri so se pridružili tudi njihovi sotovariši iz Trbovelj in Zagorja ob Savi, prerasla pa je še na nekatere druge slovenske premogovnike. Razen tega bodo hkrati počastili 4. julij — praznik borcev in 115-letnico delovanja rudarske godbe na pihala DPD »Svobode I«. Osrednja prireditev vseh štirih praznikov naj bi bila 2. julija popoldan na igrišču v Hrastniku, združena z velikim zborovanjem občanov in delovnih ljudi ter nekdanjih udeležencev NOV. Ob tej priložnosti bo občinska skupščina podelila domicil kamni-ško-zasavskemu odredu, sprejela odlok o podeljevanju priznanj zaslužnim občanom, izročili pa bodo tudi odlikovanje rudarski godbi na pihala za njen 115-letni jubilej. Na zborovanju bo govoril predsednik občinske skupščine Milan Babič, predstavnik sindikata rudarjev, in občinske zveze združenj borcev NOV in drugi. Po zborovanju bodo nekatere hrastniške kulturne skupine izvajale program, v katerega so uvrstili nastop pevskih zborov, rudarske godbe na pihala, recitatorje in druge. Razen tega bo del programa izpopolnila rudarska godba na pihala iz Oberdor-fa iz sosednje Avstrije, s katero so hrastniški godbeniki navezali stike in prijateljsko sodelovanje. Avstrijski gostje se bodo prvič mudili pri svojih sotovariših v Hrastniku in se bodo ob tej priliki pogovorili o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. V dneh pred občinskim praznikom, dnevom rudarjev in praznikom borcev bo v tej revirski občini več športnih tekmovanj in' srečanj, RAZSTAVA V MUZEJU REVOLUCIJE V CELJU Slovenski pregnanci v Srbiji obletnici izseljevanja Slo- in Gorenjske kakor v poča-^"cev z območja Štajerske stitev Karavane bratstva in enotnosti so v petek popoldne odprli v celjskem Muzeju revolucije razstavo Slovenski pregnanci v Srbiji 1941—1945. Slavnostni otvoritvi so poleg udeležencev Karavane prisostvovali številni izseljenci ter predstavniki družbeno političnega in kulturnega življenja iz posameznih občin celjskega območja. V otvoritvenem govoru je vodja oddelka NOB Stane Terčak orisal najvažnejše točke nacističnega germanizacij-skega načrta, zapopadenega v znanih Himmlerjevih smernicah iz aprila 1941, govOiil o življenju naših izseljencev v Srbiji in njihovem velikem deležu za zmago v skupnem boju, na koncu pa izrazil tudi željo, da bi udeleženci Karavane ponesli na svoje domove pozdrave vseh tistih, ki so se z brati Srbi borili za boljšo in lepšo bodočnost naših narodov. Potem so si gostje ogledali skrbno pripravljeno razstavo, ki prikazuje priprave kulturbunda ter okupatorsko oblasti za izseljevanje, transporte in življenje naših ljudi v Srbiji kakor vrnitev v domovino. Več o razpravi berite v prihodnji številki. PLAVI AKORD Razstava v galeriji Jaki ^ soboto zvečer je Joža 0Oruat Jaki priredil v svoji $eriji v Nazarjih koncert Slovenske filharmoni-j/ združen z otvoritvijo raz-njegovega najnovejšega kla plavi akord. Nastopili t* ugledni solisti — Pavla Petričeva (harfa), Fedja Rupel (flauta), Drago Golob (oboa), Konstantin Kirkov (violina), Bogomil Kosi (viola) in Vlado Požar (violončel-lo). Koncert kakor razstava 22 Jakijevih del v oljnem emajlu, ki jih je inspirirala glasba, sta bila izredno doživetje za številne goste. tedenski mozaik Italijanski socialisti niso zadovoljni z nedavnimi volitvami, ker so na njih izgubili glasove. Očitno jim je škodilo, da so v koalicijski vladi s krščanskimi demokrati. Di-rektorij stranke je zato zahteval izstop iz vlade, ni pa povedal, kdaj bo stranka dobila nazaj izgubljene glasove ... Čehi so zahtevali od vzhodiionemške vlade, naj se opraviči zaradi pisanja tiska o »ameriških tankih v Pragi«. Iz Berlina so odgovorili, da se ne bodo opravičili, ker so ameriški tanki v resnici bili v Pragi. Pozabili pa so pripomniti m tudi tisk ni obvestil svojih bralcev, da je nekaj ameriških tankov najel režiser, ki snema film o zadnjih dneh vojne proti nemškemu rajhu... Iz Brazilije prihajajo novice — ne prvič — o iztrebljanju Indijancev v brazilskih pragozgovih. Posamezni »pustolovci« se hvalijo, da so iz letal s strojnicami streljali na indijanske vasi. Tem pustolovcem nihče ne stopi na prste. Vse kaže, da se svet bolj briga za ohranitev redkih živalskih vrst kakor za ohranitev redkih ljudi... Zadnji poskus invazije na Haiti se je izjalovil. Shizofrenični diktator »Papa Doc« Duvalier je tako spet prebrodil nevihto in trpljenje prebivalstva se nadaljuje. ZDA bi lahko z mezincem podrle ta trhli režim, toda znano je, da se Washington ne vmešava v notranje zadeve latinskoamerišlcih držav — razen »če ne grozi komunistična nevarnost«. Predsedniku Duvalieru pa res ni mogoče očitati komunističnih tendenc... S padcem pristanišča Port Harcourt je, kakor vse kaže, zapečatena usoda Biafre, ki se je odcepila od Nigerije. Toda gverilsko vojskovanje se utegne z vsemi posledicami za prebivalstvo, ki mu grozi genocid, nadaljevati še mesece in celo leta. čas bi bilo — pišejo številni britanski komentatorji — da bi Britanija in Sovjetska zveza nehali vojaško podpirati Lagos. češkoslovaška je že pred nekaj tedni prenehala pošiljati orožje tja... Kmetje redijo — mesarji se masfijo Občinska politika cen je pri mesu odpovedala — V zasebnih in družbenih mesnicah so podobne cene, za uspešno konkurenco pa je premalo mesarjev Veliko je očitkov mesarjem, da živimo odkupujejo po prenizki ceni, meso pa prodajajo po previsoka ceni. Ljudje sklepajo po lanskih in letošnjih cenah, če mesarji plačajo za žiivino 20 ali 30% manj 'kot prej., meso pa še vedno prodajajo po skoraj enaki ceni kot takrat, imajo gotovo prav kmetje, ki pravijo, da se mešanji ne mastijo le z mastjo, ampak tudi z njihovimi žulji. Največje razlike med ceno živine in mesa so pori metoar tenih mesarjih — zasebnih in družbenih — na Dolenjskem. Tam so odkupne cene goved in prašičev najnižje v vsej Sloveniji, cene mesa pa zelo blizu cenam na koprskem območju, kjer so najvišje, a tudi mesariji plačajo za živino precej več. V Pomurju in Mariboru je meso cenejše kot v mnogih mesnicah na Dolenjskem, čeprav odkupujejo goveda in prašiče po nekoliko višjih cenah. Približno podobne cene mesa kot na Dolenjskem imajo na celjskem območju, kjer plačujejo živino po približno enakih cenah kot v mariborski okolici. Kako mesarji določajo prodajne cene mesa, da so tako različne in da so v nekaterih .krajih, kjer je živina cenejša, precej višje kot drugod? Določajo jdh mimo resnih kalkulacij, le po ponudbi in povpraševanju. Ponudba živine pa je velika, ne pa tudi mesa, čeprav nekateri koljejo tudi doma in prodajajo meso na »črno«, ker mesarjev ni nikjer preveč ali niti dovolj, čeprav je že precej tudi zasebnih. Kjer je ponudba mesa mala, pa je cena lahko visoka, čeprav zaradi tega ostaja pitana živina v hlevih. Marsikateri mesar tako več zasluži, kot če bi prodal več mesa po nižji ceni. Nekatere mesarje niti ne moti, če jim kdaj zmanjka mesa. Lansko jesen so v nekaterih občinah precej razpravljali o. znižanju cen mesa. Občinski organi pa so dajali le priporočila, ki so jih mesarji upoštevali ali ne, kakor se jim je zdelo za njih bolje. Občinski orr^.ni so bili uspešnejši, ko so pri višjih cenah živine zaviral: zvišanje cen mesa. Pozneje pa so nekateri menda celo pozabili, da bi pri nižjih odkupnih cenah živine bilo treba znižati tudi cene mesa. Zlasti v manjših mestih, kjer občani niso bili tako glasni kot drugod. Na zaslužek mesarjev vplivajo še druge okoliščine, čim manj. jih je, manjša je konkurenca med njimi in večji je lahko njihov zaslužek, če se ravnajo le po zakonu ponudbe in povpraševat nja. Ljudje ne morejo kupovati mesa v oddaljenih mestih kot obleko in drugo blago, če niso zadovoljni z domačimi trgovci. Nasprotniki izkoriščevalcev, kot imenujejo tudi mesarje, pa z omejevanjem pri izdajanju novih do voljenj zasebnikom, da bi od-pmM lastne prodajalne, torej več koristijo mesarjem kot porabnikom mesa. Ko bo več takih »izkoriščevalcev«, bo večja konkurenca med njimi in cene mesa bodo nižje. Različne cene živine in mesa v raznih krajih Slovenije kažejo, da je naš trg še premalo povezan. Prevelike razlike v ceni mesa in živine pa opozarjajo, da bi bilo treba določiti neko razmerje imed temi cenami. Ko bi cene živine padale, naj. bi mesarji znižali za enak odstotek tudi cene mesa, ko bi rastle, pa bri. lahko zvišali cene mesa. J. PETEK Izvoz iz SEovenije zaostaja za lanskim Na zahod smo prodali letos iz Slovenije za 5,2 odstotka več blaga kot lani v enakem obdobju, na področje SEV 37 odstotkom manj, na področje drugih klirinških držav (zlasti deželam v razvoju) pa za 10 odstotkov več blaga kot lani do konca aprila. Republiški izvoz je bil letos v Sloveniji do konca aprila za 4,6 odstotka slabši kot lani. BEOGRAD — Posnetek s sestanka študentov v torek zjutraj v amfiteatru Pravne fakultete v Beogradu. Govori profesor Miroslav Pečajlič. Telefoto: TANJUG TELEGRAMI SAIGON — Že več dni trajajo hudi boji v glavnem južnoviet-namskem mestu. Osvobodilne sile napadajo z raketami in minome-talci. Vrhu tega so Američani po pomoti bombardirali poveljstvo zavezniških saigonskih čet in ubili šest visokih funkcionarjev. RIO DE JANEIRO — Kolumbijski predsednik Lleras Restrepo je napovedal, da bo Kolumbija spet naveziaila diplomatske stoke s ČSSR. Napovedal je tudi večje sodelovanje z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami. BEJRUT — Predstavnik grške skupnosti na Cipru je izjavil, da se pogaja s predstavnikom turške skupnosti na otoku o raznih problemih sožitja obeh skupnosti, da bi našli pot do končne rešitve vseh težav. tedenski zunanjepolitični pregled V Franciji je nastopilo zatišje. Po uličnih bojih z barikadami, po študentskih in delavskih demonstracijah, po zasedanju tovarn in po splošni stavki, ki je ohromila deželo, je predsednik de Gaul-le razpustil parlament v skladu s členom 16 ustave Pete republike in razpisal splošne volitve za 23. in 30. junij letos. V šestminutnem govoru je de Gaulle zvalil krivdo na komunizem, ne da bi neposredno imenoval komunistično partijo Francije. Komunizem — je trdil de Gaulle — skuša uvesti v Franciji diktaturo. O svojih diktatorskih pooblastilih ni govoril. De Gaulle prav dobro ve, da KPF med nedavnimi nemiri ni šla »izven okvira sistema«, da ni bila ona tista, ki je prigovarjala delavcem, naj začno zasedati tovarne, da ni ona tista, ki sili delavce, naj zahtevajo soodločanje v podjetjih, in da ni bila ona tista, ki je pridigala akcijsko enotnost študentov in delavcev. Nasprotno. Toda de Gaulle očitno potrebuje strašilo, da bi uredil in strnil zmedene vrste meščanstva in si pridobil popolnoma na svojo stran armado, ki je bila zmeraj desničarska, a morda še kuha zamero na de Gaulla zaradi tistih generalov in polkovnikov, ki jih je dal zapreti ali pregnati po izjalovljenem poskusu državnega udara pred desetimi leti. To pa ne pomeni, da v Franciji ne bo prišlo do globokih sprememb. Mesec maj je pretresel to deželo do korenin in vsem je postalo jasno, da se utegne kaj takega ponoviti — morda še v hujši obliki — če ne bodo spremembe temeljite in hitre. Nekaj se je v ozračju bistveno spremenilo in četudi bo de Gaulle še ostal nekaj ča sa na oblasti ali ne, se Peta republika nepovratno bliža koncu. »Glavna napaka Chat lesa de Gaulla,« meni london. ski »Guardian«, »ni bila nje. gova avtoritativnost, ampak naglušnost za nasvete in za-hteve državljanov.« Prav zato je dogajanje v Franciji tako poučno in pomembno tudi za druge evropske države bodisi na vzhodu ali na zahodu. Obisk ameriškega poslovne, ga človeka Cyrusa Eatona v Pomiritev v Franciji? Havani je vzbudil brez števila govoric na zahodni polob-li. Eaton je prišel na Kubo na povabilo premiera Fidela Castra. Kdo je Cyrus Eaton? To je ameriški milijonar, ki ga je Moskva odlikovala i Leninovo nagrado za mir kct priznanje za utrjevanje prijateljstva med ZDA in ZSSR, človek, ki je v veliki meri pripomogel, da je Hruščov uradno obiskal predsednika Eisen-howerja v ZDA. Eaton je tudi človek, ki si močno priza-deva za okrepitev trgovske menjave med vzhodom in zahodom, posebno med ZSSR in ZDA. Ta »amater diplomat« ni uradna osebnost, toda w njim pogosto stoji uradni namig. Ali pomeni njegov obisk v Havani, da se je začel tajni dvogovor med Kubo in ZDA za zboljšanje odnosov? Vse kaže, da bi '»} Washington voljan ublažiti blokado Kube, če bi C astro dal zagotovilo, da ne bo vec netil gverile v drugih latin-skoameriških državah. Pri" pravljen bi bil celo sprejeti Kubo nazaj v članstvo organizacije ameriških drža* (OAD). Tudi iz Čila, Mehike in nekaterih drugih držav )e slišati ugodne odmeve na ta" ko> pobudo. Nobena skrivnost ni, da Jf Kuba v tako hudih gospod^' skih težavah, da je moral O strov režim izvesti totalno mobilizacijo delovne sile. To-da celo najpopolnejša mobilizacija ne more zmeraj rešiti problemov, ki so izven dosega blokiranega otoka. Vsekakor je še prezgodaj napovedovati kaj določne?9. Toda če bi bile ZDA razumnejše, bi bile že davno lahko našle kako pot ali sredstvo, da bi ustvarile znosnejše odnose s Castrom. NavsezadnJ je bila prav ameriška neV°" pustljivost tista, ki je Castr prignala tako daleč. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled M ŠTUDENTSKE DEMONSTRACIJE V BEOGRADU — V ne. deljo zvečer je prišlo v Beogradu do študentskih demonstracij. Neposreden povod je bil, kot je doslej znano, razmeroma nepomemben: študente niso pustili v dvorano, kjer je bila prireditev za brigadirje, ki gradijo Novi Beograd, ker ni bilo za vse dovolj prostora. Pri. šlo je do neljubih incidentov med študenti in brigadirji. Kasneje je vmes posegla milica. Med študente, ki so demonstrirali, so prišli vidni funkcionarji, med njimi zlasti tudi predsednik mestne konference ZK Beograd Veljko Vlahovič. Le-ta je v svoji iz. javi za radio in televizijo izjavil, da je globlji vzrok teh demonstracij v tem, da se samoupravljanje na univerzi, pa ne samo na univerzi, prepočasi razvija. Univerzitetni komite Zveze komunistov je v svojem sporočilu za javnost poudaril, da je privedla do eksplozivne akcije študentov počasnost pri urejanju problemov, ki zadevajo položaj študentov in univerz, ter neobčutljivost za nekatere jasno poudarjene zahteve študentov. Hkrati je univerzitetni komite ZK ostro obsodil brutalen poseg milice. — Predavanja na imiverzi so prekinjena do ponedeljka. m SEJA CK ZKS — Na pone. deljski seji centralnega komiteja ZK Slovenije so med drugim poudarili, da se je delež federacije v delitvi družbenega proizvoda lani in letos spet povečal na škodo podjetij, republike in občin. Centralni komite se je zavzel za to, da se ta delež federacije zmanjša, da bi več sredstev prišlo v samo. upravljanje gospodarstva, ki bi se na ta način lahko hitreje moderniziralo. Poudarili pa so, da je možno sedanja razmerja v delitvi spremeniti le postopno. Na seji so tudi poudarili, da osnovni konflikti v našem današnjem družbenem življenju izhajajo iz zamotane problematike na področju proizvodnje. Toda te kon- Prepočasen razvoj samoupravljanja flikte - je možno uspešno razvozla, vati le znotraj samoupravnega sistema, ne pa s štrajki in podobnimi nesprejemljivimi metodami pritiska. ■ ZNIŽANA ČLANARINA ZK — CK ZKS je znižal članarino ZK v poprečju za 20%. Največje znižanje je določeno za člane z nižjimi zaslužki, tisti, ki zaslužijo od 1500 Ndin navzgor, pa bodo še naprej plačevali po 2 %. m BOLJŠI POLOŽAJ ŠOLSTVA — IZVRŠNI SVET SR Slovenije je sprejel program ukrepov, ki bodo izboljšali položaj šolstva. Med drugim naj bi izobraževalne skupno- 2 MMj^Mimmmmmmimmmmminmmm sti še letos dobile dodatna sred. stva. Osebne dohodke prosvetnih delavcev pa naj bi postopoma v 3 letih izenačili s poprečnimi osebnimi dohodki v drugih dejavnostih. ■ STARI KOVANCI V PEČ — V tovarno Impol v Slov. Bistrici so prejšnji teden pripeljali večjo količino kovancev po 5, 2, 1 in 0,50 starih din, ki so prenehali veljati 1. junija. V talilnih pečeh so kovance pod nadzorstvom predstavnikov Narodne banke spremenili v tekoči aluminij. ■ NOVA FIATOVA VOZILA — Po sporazumu z italijansko tovarno Fiat bodo v Kragujevcu montirali tudi vozila fiat 850 special, fiat 850 coupe, fiat 124 in fiat 125. Letos bodo montirali do 3000 teh vozil. Tovarna »Crvena zastava« v Kragujevcu že sprejema vplačila, v dinarjih in devizah. Dobavni rok: 1 do 3 mesece. ■ KARAVANA BRATSTVA — V Mariboru je bila na 3-dnevnem obisku skupina 340 udeležencev karavane bratstva in enotnosti iz Srbije. ■ RAZPRAVA O USTAVI — V zvezni in republiški ustavni komisiji že nekaj časa proučujejo probleme ustavnega sistema. O tem je prejšnji teden razpravljalo tudi predsedstvo CK ZKS. Zavzeto je bilo stališče, da po komaj nekaj letih izvajanja ustave ni potrebno spreminjati temeljnih ustavnih načel, pač pa je treba z njimi bolj uskladili normativni del ustave oziroma zvezno zakonodajo. Le-ta namreč — v nasprotju z duhom ustave — v marsičem presega svoje pristojnosti, s tem pa zmanjšuje zakonodajne pobude republik. MOSKVA — Te dni se bodo začela pogajanja za podpis novega kulturnega sporazuma med ZSSR in ZDA. Prejšnji kulturni sporazum je potekel pred petimi meseci. PHNOM PEN H — Šef kamboške države princ Narodom Sihanuk je zavrnil zahtevo ZDA, naj Kambo-dža izpusti dva ameriška oficirja, ki so ju Kambodžand zajeli na filipinski ladji. Ta ladja je brez dovoljenja zaplula ▼ kamboške ozemeljske vode. BUENOS AIRES — Policija v argentinskem glavnem mestu se je spopadla s študenti, ki so zahtevali reforme na univerzi. Več študentov je bilo aretiranih. MOSKVA — Sovjetsko črnomor-sko pristanišče Odesa je zaprto za tujce. Oblastva niso sporočila, zakaj je bil potreben ta ukrep. WASHINGTON — Po izidu lista bodo prišli rezultati zadnjih predhodnih volitev za predsedniškega kandidata ZDA v Kaliforniji. Pred nekaj dnevi je na takih volitvah v Oregonu senator McCarthy porazil Roberta Kennedjrja. Če je Kennedy tudi v Kaliforniji utrpel poraz, je izgubil sleherno upanje, da bi ga izbrali za predsedniškega kandidata na demokratski listi. O brezposelnosti s pravim imenom pve pomembni zadevi v republiški skupščini v preteklem tednu: stališča do sprememb v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in odkrita beseda o brezposelnosti. pve sta posebej pomembni ki sta se bila pretekli £den zgodili v republiška £upšoini. Prvič gre za starca ki jih je skupščina .prejela do ponovljenih in 'azširjenih predlogov za spre-' nembo temeljnega zakona o jelovnih razmerjih, in dru-fLi, za razpravo o brezposelnosti pri nas. Zdaj se je pravzaprav pr-rič zgodilo, da bi republiška skupščina s svojo avtoriteto javzela stališče do katerega [Zined predlogov, ki jih obravnava zvezna skupšoiia. 3clkar obstaja praksa, da W(ji v republiški skupščini pretresajo zadeve, o katerih razpravlja zvezna, je bilo tokrat prvič, da so skupščinski sbori zavzeli stališča do njih. Doslej so naimreč dajali svoje pripombe in predloge le jdbori posameznih zborov, ii so jih potem posredovali streznim odborom zvezne skupščine. Republiška skupščina kot vse kaže, sodi, da je bilo treba do predlogov za spremembo temeljnega zakona o delovnih razmerjih nastopiti z avtoriteto celotne skupščine in so torej trije zbori — republiški, gospodarski, in organizacij skopolitični — sprejeli pretekli teden ugotovitve in sklepe o izvajanju tega zakona. V njih je r ed drugim rečeno, da je ui ja-nje medsebojnih odnosov izvirna pravica delovnih ljudi, združenih v delovnih skupnostih. Zato naj zakon ugotovi le temelje sistema. Po trebna je revizija zakona in na njena podlagi sestaviti kodeks dela. Predlagane spremembe pa niso sprejemljive, ker se z njimi krepi sfera državnega urejanja delovnih razmerij, kar je nasprotno z intencijami ustave. Spremembe so načeloma potrebne le takrat, kadar praksa demantira zakon v sistemskih vprašanjih. Spre- Druga pomembna zadeva, o kateri so razpravljali v skupščini, je brezposelnost. Kot je dejal poslanec Rado Pušenjak, smo vendarle pogledali resnici v oči in imenovali stvar s pravim imenom, saj smo vse doslej govorili le o začasni nezaposlenosti. Spoznali smo nam reč, da je brezposelnost v blagovnodenarnih odnosih nujen pojav, ki si pred njim ne moremo zapirati oči. Ni dolgo tega, ko smo tudi ekonomsko emigracijo priznali ter ne vidimo v njej več nekaj zgolj začasnega, ampak je sestavni del sodob nih procesov na svetu. Če stvari torej tako stoje, potem je treba voditi ustrezno politiko. In prav to je bil tudi namen te skupščinske razprave. Skupina po slancev je sicer že sestavila osnutek ugotovitev in pripo ročil, ki pa jih bodo na podlagi te razprave dopolnili ter združili v predlog. O njem pa bodo razpravljale tudi občinske skupščine in drugI samoupravni organizmi ln organizacije,- saj je prav te dni predsedstvo skupščine sprejelo stališče, naj bi take skupščinske akte sprejemali v dveh fazah, da bi imeli namreč zainteresirani možnost vplivati nanje. Torej se tudi brezposelnosti lotevamo na pravem kon-ou. Poslanci so povedali celo vtrsto pobud, kako bi ta problem reševali, kaj ga povzroča, in to od šolskega sistema do zavodov za zaposlovanje. ' v. J. Ukinitev neustreznih visokih šol Izvršni svet Srbije je pred jratkim obravnaval stanje v risokem šolstvu te republike n ugotovil, da je treba ne-nudoma spremeniti sedanji sistem šol. Svet meni, da e treba v Srbiji nekatere vi-»ke šole ukiniti, druge pa sdružiti, da bi tako nastali nočni visokošolski centri ; ustreznim predavateljskim cadrom in zadostnimi materinimi sredstvi. Republiški skupščini bodo predlagali postopno odpravo visokih šol, d so bile večinoma ustanov-jene na hitro, čas pa je pokazal, da nimajo prihodnosti. Njihovim študentom bo omogočeno, da končajo študi-|e ali da preidejo na druge podobne šole. Dan je predlog, da bi zaprli ali pripojili drugim naslednje šolske ustanove: oddelek višjih pedagoških šol f Šabcu, Požarevcu, Krušev-. ^ in v Vranju, višjo komercialno šolo v Nišu, višjo šoto za organizacijo dela v Beogradu, višji tehnično-strojni ^ii v Kragujevcu in Nišu, pjo kemijsko-tehnološko šoto v šabcu, višjo tehniško šoto v Cačku, vse višje uprav-šole in arhitektonsko-kon-"ruktorski oddelek tehnične »kultete v Nišu. V Krškem: po 220 ton časopisnega papirja na dan Skupna zmogljivost dveh papirnih strojev v Krškem dosega zdaj proizvodnjo 220 ton roto papirja na dan in bi lahko pokrivala vse jugoslovanske potrebe po časopisnem papirju. Dejanske zmogljivosti 2 tovarn za časopisni papir v Jugoslaviji pa so za 30 odstotkov večje od domače porabe. Zato je razliko med proizvodnjo in potrošnjo pri sedanji odvzem-ni moči domačega trga treba prodajati na inozemska tržišča, na istih strojih pa morata obe tovarni proizvajati tudi druge vrste papirja za domači trg. Želja po večjem uveljavljanju kmetov v javnem življenju Kmetje - člani samoupravnih organov zdravstvenega zavarovanja, so začeli zavzeto urejevati številna vprašanja in račune zavarovanja. Dokaz več, da so to sposobni delati in da naj se njihov glas v prihodnje bolj čuje tudi v raznih skupščinah in drugih organih upravljanja. Nobena skrivnost ni, če rečemo, da so kmetje dobili s samoupravnimi organi svojega zdravstvenega zavarovanja nekaj več, kot samo pravico odločanja in upravljanja vseh zadev okrog zdravstvenega varstva kmetov. Nehote in nekako samo od sebe so se začele skupščine, še zlasti zasedanje republiške skupščine zdravstvenega zavarovanja, spreminjati v nekak parlament, kjer je beseda dostikrat tekla ne le o zavarovanju, temveč o neštetih drugih problemih, težavah in skrbeh naših ljudi na vasi. »Majhen parlament kmetov« smo včasih označili razpravo, ki je skrenila daleč proč od neposrednih vprašanj zdravstva in zavarovanja in se zadržala, denimo, na uvozu poljedelskih strojev, pri prodaji izdelkov, cenah, nespametnem uvozu živil, ki jih imamo doma preveč, omejitvah pri izvozu itd. Vsakdo, ki bi ocenjeval tako delovanje kmetov, bi moral priznati, da ni to nič slabega. In tudi nekaj uspehov je bilo na tej osnovi že doseženih. Ko so na primer na zadnjem zasedanju skupščine republiške skupnosti govorili o tem, da je kmetom onemo gočeno bistveno poseganje ▼ javno življenje — v republiški skupščini imajo iz svojih vrst le enega poslanca, t zvezni pa nobenega! — so hkrati tudi povedali, da so prav lani uspeli dobiti z razgovori na vodilnih oblastnih in političnih organih neposreden stik in posluh za svoje probleme. In prav kmetje so v našem pravem parlamentarnem delu začeli s prakso, M doslej ni bila običajna: ko so iskali pravih poti za nov zakon o zdravstvenem zavarovanju, sta bila zaradi različnosti stališč predložena kar dva osnutka zakonskega predloga in uspeli so uveljavili tistega, ki je bil po volji skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Taka izredno živahna, razgibana in vsestranska dejavnost kmetov, članov samoupravnih organov, je torej vredna najboljše ocene. Zavzetost, s katero skušajo uravnavati zdravstveno varstvo in račune zavarovanja — pravijo, podpreti moramo tiste, ki so res socialno šibki, odločno pa preprečiti izkoriščanje skladov od strani tistih, ki le špekulirajo — najbolje dokazujejo, da so kmetje sposobni kar najbolje opraviti prevzeto pravico in dolžnost, če pa jih bo prav praksa uveljavljanja v zdravstvenem zavarovanju napotila, da si bodo tudi po preostalih poteh bolj skušali utreti korak v javno življenje, dobiti več glasov v sikupščini in drugih organih, pa bo tudi za razvoj našega podeželja in kmečkih predelov veliko vredno! Marija Namorš Trenutno: 14.353 zasebnih obrtnikov V Sloveniji se je število nosilcev zasebne obrti zadnje mesece nekolilkanj povečalo, tako da jih imamo v naši republika ta čas 14.353. Spomenik graditelju Zaslužnemu inženirju Nikoli Mirkovu bodo na bregu prekopa Donava-Tisa-Donova postavili spomenik; bil je eden izmed graditeljev modernega kmetijstva v Jugoslaviji Na bregu prekopa Donava-Tisa—Donava bo nad nepregledno vojvodinsko ravnino stal spomenik inž. Nikoli Mirkovu, v priznanje in spomin na idejnega ustvarjalca te največje jugoslovanske umetne reke. Zahrbtna bolezen je že pred časom pobrala tega graditelja z vojvodinskih ravnin, toda ni pozabljen. Spominjajo se ga ljudje z obrežij mnogih jugoslovanskih rek, potokov in prekopov, ki jih je še obiskoval, da bi čim bolje spoznal »muhavost naših voda«, kot je sam rekel. Vendar je bil najbolj navezan na vojvodinsko črnico in rad je govoril: »Moraš se roditi, odrasti m živeti v tej brezmejni nižavi. Moraš globoko in do stržena občutiti vse nadloge z vodo in muke brez vode, in ta večni boj proti vodi in željo po vodi. če je leto mokrotno, preti nevarnost in nesreča, če je sušno, so nadloge še hujše.« Življenjski sen tega strokovnjaka je bil, da bi Vojvodina postala neizčrpen vir žita in kmetijskih dobrin za vso Jugoslavijo. Preganjal ga je privid o nepreglednih poljih žita, koruze in povrtni-ne, o poljih, ki jih ne bodo žgale poletne vročine ne poplavljale muhaste vode. Sanjaril je o tem, da bi obenem z dograditvijo prekopa zarasla tudi nova industrija na temelju kmetijskih surovin, da bi obenem z »vodno magistralo« zgradili tudi ceste in železnice in velike ribnike. Da bi nastala premična opekarska industrija, ki bi kupe zemlje spremenila v nove zgradbe, da bi vse zaživelo ob tej veliki umetni reki. Za gospodarstvo vse dežele je velika izguba, da Niko-la Mirkov ni mogel urediti in prenesti na papir vso svo jo zakladnico znanja in izkušenj. Prosil je zdravnike, naj mu podaljšajo življenje »za sedem, osem let«, kolikor potrebuje, da bi uresničil svoje načrte. Ostal nam je v spominu kot graditelj modernega jugoslovanskega kmetijstva. J. V. Izvlačenje iz blata Kako si vas Svrljig pri Nišu pomaga za nerazvitosti in kaj pomeni tudi za vaščane prostovoljni krajevni samoprispevek - Ljudje zmorejo vse, če gre za njihovo dobro Od letošnje pomladi je 36 svrljiških vasi, okrog 30.000 prebivalcev, v »mobilizaciji« — dokler ne bo asfaltiran zadnji kilometer vaških cest oziroma cest »tretjega reda«. Vseljudska akcija, ki ji pravijo Svrljižani »izvlačenje iz blata«, je združila vse družbene moči v občini in je po marsičem edinstvena v vsej državi. To akcijo je nedavno začel svet za komunalne zadeve občine Svrljig (v Srbiji). Ob podpori vseh družbeno-poli-tičnih organizacij, strokovnih služb in podjetja za ceste v Nišu, so preštudirali različne variante samoprispevka, zaprosili so za pomoč gospodarske organizacije, in v kratkem bodo že začeli z rekonstrukcijo glavne ceste, dolge 25 km, s katero so p"ovezane vse vaške ceste v skupni dolžini 171 km. 5 odstotkov samoprispevka Svrljižane bo asfaltiranje in rekonstrukcija vseh cest veljala 50 milijonov starih dinarjev. Polovico teh sredstev bodo prispevali občani, ki so že sprejeli višino samoprispevka: 5 odstotkov od skupnega dohodka in 1 odstotek od delovnega odnosa. Na tako finančno žrtev je prebivalce te pasivne občine primoral ekonomski račun, s čimer je akcija »izvlačenje iz blata« dobila tudi reformno obeležje. Prebivalci teh planinskih vasi doslej niso mogli prodati niti desetino svojih tržnih presežkov. Mle ko v tem ovčarskem kraju propada, ker kamioni ne morejo priti do vasi, a ni-ška mlekarna, oddaljena komaj 30 km, dovaža mleko celo iz Vojvodine. Svrljižani bi lahko vsako leto prodali najmanj dva milijona kg prvovrstne jagnje-tine. Ekonomske cene pa ne morejo doseči prav zaradi slabih poti. Ne morejo priti na tržišče niti s svojimi spe-cialitetami iz ovčjega mleka. Ko bodo ceste zgrajene, bo Svrljig velikemu potrošniškemu centru, kot je Niš, bli-ži za okrog 100 km. Računajo, da bodo kmetijske zadruge odprle prodajalnice v Nišu in drugih mestih. Svrljižani celo upajo, da bodo imeli z Nišem mestni promet, ko bo zgrajena cesta čez Gramado. To bi omogočilo, da pošljejo otroke v druge šole, da se približajo medicinskemu centru in podobno. Vse to je občane spodbudilo, da so se odločili za to veliko akcijo. S. SIMIČ Kmetijski nasveti Kaj lahko manjka krmi? Pred pol stoletja še niso znali zdraviti bolezni, ki jih povzroča pomanjkanje vitaminov. Mornarji so trpeli zaradi skorbuta, ker niso uživali zelenjave, otroci zaradi rahitičnosti ali angleške bolezni, skoraj celi narodi zaradi bolezni beri-beri, ker imajo poseben način prehrane in tako dalje. g Vzrok teh bolezni je pomanjkanje vitaminov, zapletenih kemičnih snovi, ki jih zaradi enostavnosti označujemo z velikimi črkami. Vitaminu rasti so dali ime vitamin A, z njim pa se živali oskrbijo na paši ah pri krmljenju z zeleno krmo. Veliko tega vitamina vsebuje korenje, zato ga zdravniki vedno znova priporočajo otrokom. * Delovanje vitamina D je tesno povezano s presnavlja-njem fosforja in kalcija in z boleznima rahitisom in ko-stolomnico. Krma tega vitamina ne vsebuje, zato pomanjkanje odpravimo z uživanjem ribjega olja in izpostavlje-njem sončnim žarkom, ki v koži človeka ali živali ustvarjajo ta vitamin. Za rejce je prav to izrednega pomena. Vitamin C se nahaja v zelenih delih rastlin in ga živalim seveda ne primanjkuje. Podobno je z vitamini B, ki se nahajajo v kalčkih žit. Včasih živalim primanjkuje vitaminov E, kar povzroča jalovost, ali vitamina K, kar povzroča krvavitve. Drugih vitaminov ponavadi ne prt manjkuje. ■ Iz zdravstva poznamo posebne snovi, antibiotike, ki ubijajo drobnoživke, povzročiteljice bolezni. Večinoma pa smo manj poučeni o njihovi uporabi v živinoreji. Poskusi so dokazali, da domače živali z dodatki nekaterih antibiotikov mnogo bolje izkoriščajo krmo in hitreje pri-raščajo. Avreomicin, teramicin, streptomicin so dodatki že skoraj večine krmnih mešanic. Uporaba teh snovi v živinoreji je izzvala val pomislekov, ker vse nadrobnosti delovanja še niso pojasnjene. Vendar se vse to nd dalo zaustaviti in večina živinorejcev že uporablja te snovi pri pitanju piščancev in prašičev. Inž. M. L. »Iskreno ti moram povedati, ljubi, da mi tvoje ljubezenske izjave počasi postajajo dolgočasne.« (Karikatura Ota Reisingerja v zadnji številki »Komunista«) Pomurje-slovenska borza? Pomurje je pravcati Wall-6treet, čeprav mu tega bežni popotnik ne bi prisodil; tu se srečujejo najrazličnejši poslovni in »poslovni« ljudje, tu pa se srečujejo tudi najrazličnejše valute. Kljub poplavi šilingov in mark je dinar še vedno uradno plačilno sredstvo. Ljudem menda že prirojeno poslovnost poživljajo »senzali« (posredniki), ki kupujejo zato, da bi prodali, pa naj gre za devize, avtomobile, stroje, starine, jabolka ali jajčka... To je prava slovenska borza. Pomurje je manj razvita, ni pa revna pokrajina. Tu so ugodni pogoji za poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, tu so nahajališča nafte, zemeljskega plina, termalne vode in bogati izviri slatine. Tu pa so doma tudi ljudje z velikim srcem in pridnimi rokami, ki primejo za vsako delo. Toda v pokrajini ni dela za vse, ki so voljni delati, zato se jih več tisoč, pretežno sezonsko, zaposluje v tujini, od koder prinašajo s trdim delom prislužene devize. Po približni oceni so lani pomurski delavci zaslužili v tujini 40 do 50 milijonov novih dinarjev; to je skoraj toliko, kot občina Murska Sobota s 64.000 prebivalci v dveh letih porabi za kritje vseh proračunskih potreb. Večina prisluženega denarja se sicer po rednih poteh steka v banko, vendar ostaja precejšen delež tudi za »borzo«; bolj hvaležni kot te preostale devize, pa so devizni tekoči računi, ki jih zna »borza« spretno pritegniti. V Pomurje prihajajo ljudje iz raznih krajev in iz skoraj vseh republik; običajno ob prazničnih dneh. Vljudno se zanimajo za devize »nadrobno«, še bolj hvaležni pa so, če jih kdo seznani z lastnikom deviznega tekočega računa. »Borza« — pa brez pretiravanja — deluje bolje od samoupravljanja v delovni organizaciji, kjer je vse določeno s pravilniki, statutom in predpisi. Samo lani so pripeljali v Pomurje blizu 1200 uvoženih avtomobilov in mnogi so kaj kmalu dobili nove lastnike. Pristojni organi so vse iz Makedonije, Bosne in Srbije primerjali podatke o vozilih, ki so tjakaj priromala iz Pomurja po nenavadno ovinkastih poteh. Kako deluje »borza«? Dokaj preprosto: »senzali« poiščejo ljudi, ki so devize zaslužili s poštenim delom ter odprli tekoče račune. Nekateri so odločni, marsikoga pa zamika nagrada »senzalov«, ki je, razumljivo, bolj vabeča od bančnih obresti, čeprav skoraj praviloma ne presega novega tisočaka. Sledijo nakazila k uvoznikom avtomobilov ali naravnost v tovarne, in na pomurskih cestah spet zahupajo sirene. Kupčije so donosne, saj so nekateri prekupčevali tako dolgo, da so imeli avtomobil ali dva zastonj. V »borzi« je završalo. Preiskovalni organi so mnogim prišli na sled, vendar so zvedeli le toliko, kolikor so lahko dokazali. Posredniška mreža je bila namreč dobro poučena, kako se takim rečem streže. Delali so se, kot da se ne poznajo, da niso vedeli, kaj je delal »oni drugi«, in se sploh otepali vsake krivde. Največ jih je pojasnilo, da so sodelovali le pri eni ali dveh kupčijah, to pa se jim je zdela tako nedolžna zadeva, da je ne kaže gledati skozi paragrafe. V borzi je završalo in piš še ni ponehal. Kljub temu v Pomurju spet hupajo sirene uvoženih avtomobilov, plačanih z devizami; le »senzali« so nekoliko manj aktivni. Zato si na »borzi« pogosto stojita nasproti kupec in lastnik deviznega tekočega računa. Starejši so nam privzgojili lepo navado, da znanca ali prijatelja ob srečanju najprej povprašamo po ljubem zdravju, službi, plači... Zadnji čas pa se znanci in prijatelji, ki prihajajo semkaj, bolj kot za zdravje zanimajo, kako je s šilingi, po čem so marke, forinti. Vsem seveda ni do avtomobilov; mnogi bi si radi privoščili cenejše potovanje v tujino ali kupili kak stroj in podobno. Tu jim »borza« hvaležno priskoči na pomoč. Takoj imajo na voljo šilinge, marke, da o forintih ne govorimo, saj jih v banki odkupijo le za svoje »šalterske« potrebe. Te pa niso posebno velike, zato nič nenavadnega, če ljudje po gostilnah ali kar sredi ulice trgujejo s tujim denarjem. Tu ne odloča uradni tečaj, ampak stari, neizprosni zakon ponudbe in povpraševanja, ki najčešče obrne hrbet kupcu. Kmetijski stroji so hvaležno blago Še pred letom je v Pomurju močno cvetelo prekupčevanje s starimi kmetijskimi stroji, ki so jih domačini kupovali v Avstriji in jih potem prodajali v ostale republike. Zdaj so te preprodaje v zatišju, ker se niso najbolje obnesle, zato pa romajo na jug povsem novi stroji, od traktorjev in mlatilnic do snopovezalk itd. Seveda naravnost od proizvajalca v tujini, ki je dobil povsem legalno nakazilo. Podbna reč kot pri avtomobilih: dogovor med dvema: med tistim, ki potrebuje stroj, in lastnikom deviznega tekočega računa. Včasih pa prvega nadomestijo »senzali«, seveda za nagrado. Tvegana podjetnost V podjetjih so često v hudih zagatah, ko jim zmanjka materiala; tudi obrtniki se srečujejo s podobnimi težavami, vendar laže uveljavijo svojo iznajdljivost, saj jim pri finančnem poslovanju nihče tako ostro ne gleda pod prste. Nekateri — zares samo nekateri — se onstran meje bogato obložijo z materialom. Ce gre vse po sreči, je njihova podjetnost doma nagrajena, saj k ceni priračunajo tudi tveganje. Računati je pač treba, da bi se tihotapljeni material kaj lahko znašel v skladišču ca rinarnice. Takrat bi bil vsak izgovor odveč. Seveda se s takimi kupčijami ne ukvarjajo samo obrtniki. Bogovi brez rok in skrinje kot snop Tisti, ki skrivaj prenašajo razino blago in predmete čez mejo, vedo povedati, da mora biti količina čim manjša, ker je sicer stvar preveč tvegana. Tudi lovci na starine se tega dobro zavedajo. Posebno lani so vneto »obdelovali« pomurski teren. Pretaknili so podstrešja, shrambe in ropotarnice ter izvlekli iz prahu vse, kar bi lahko šlo v denar. Prav so jim prišle stare skrinje, ure, izdelki domače obrti, kolovrati, da o kipih ne govorimo. Skrinje so kar na podstrešjih spretno razstavili ter povezali v snope, kipci so se za nekaj časa znebili rok, pa tudi kolovrati so po razstavitvi zavzeli le malo prostora. Vse te stvari so spretno zavili ter odpeljali čez mejo, lastniku pa odšteli nekaj stotakov ali tisočakov. Zdaj te kupčije tečejo bolj previdno, ker so nekaterim podjetnikom stopili na prste. Za »borzo« ni meja Za »borzo« ni meja: '23 primemo nagrado preskrbi devize, avtomobile in stroje vseh znamk, češke šotore porcelan, avstrijsko industrij* sko blago, rezervne dele i* Nemčije, pa vse do madžarskih sifonov. Skratka »borza« je odprta, le da nima tako zvenečih reklam kot jug0-slovanski detergenti. Kljub temu je »javnost« dovolj obveščena, še bolje kot o deW skupščin. Za vse to gredo, poleg narjev, devize, ki jih našemu gospodarstvu tako Prl" manjkuje, in ob vsem tei® so mnogi opeharjeni. Najp®" gosteje tisti, ki morajo k^ sezonci krepko prijeti za lo in zategniti pasove. To Pa ljudje, ki so vajeni poštenega dela, najbolj obsojaj0, Sezonci so že tako plačali lik davek, ko so se za dalj®* čas odpovedali toplemu dru* žinskemu ognjišču. Toda bo'' za je neizprosna in zapeU JANKO STOLN^ Ljubka divjad devize in moralisti Boginja lova starorimske veljave ima tudi v Pomurju nemalo častilcev. Vsi se strinjajo, da lahko ■fpkrajina z lovnim turizmom veliko najst let JURE KRAŠOVEO -Pred hišico na klop' sedi i ffolobi svoj'mi govori... OBllAZI 6. junija 1968 mUM tednik*** 5 POBRATIMSTVO ČEŠKEGA IN CELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA Povezava, ki se je pred leti za Eela z izmenjavo letovanj članov sindikata tovarne EMO in delavcev češkega mesta Frydlant na Ostra-eici, se letos razširja, te dni pa se je okrepila z novo vsebino sodelovanja med Celjani in Čehi. Moški pevski zbor celjskega DPD »Svoboda« je namreč pred dnevi — 3d 24. do 28. maja — gostoval pri pevskem zboru »Janaček« v Pryd-/antu na Ostravici in se z njim pobratil: Na koncertih v tem mestu in v Luhačovicich ter na kratkih pevskih nastopih v Hradcu pri Opavl In v Hukvaldu so celjski pevci bili deležni ne samo prisrčnega, prijateljskega in bratskega sprejema ampak tudi pohval poslušalcev in glasbenih strokovnjakov o njihovem kakovostnem petju. Tako je zbor pod vodstvom pevovodje prof. Julija Goriča potrdil rast kakovostne ravni in da bo z nadalje, vanjem dosedanjega prizadevanja postal eden izmed najboljših pevskih zborov v Celju. Sicer pa najbrž že dolgo ni imel tako zvestih poslušalcev partizanskih in narodnih pesmi kot prav na češkem. V Frydlantu je na vseh treh koncertih bila velika dvorana do zadnjega kotička polna, četudi so koncerti bili isti dan. Prvih dveh koncertov v dopoldanskih urah so se udeležili učenci višjih razredov osnovnih šol in dijaki srednjih šol — nekateri so se pripeljali iz sosednih mest, zvečer pa je bilo premalo sedežev za vse tiste prebivalce, ki so želeli slišati slovensko in Jugoslovansko pesem. Domačini verjetno niso pretiravali s trditvijo o tem da še noben zbor v njihovem kraju ni imel toliko poslušalcev kot celjski. Najbrž pa bi tudi pevci priznali, da jih še nikjer niso tako prisrčno sprejeli in da še nikdar niso dali toliko podpisov oboževalcem petja. Vse priznanje so poželi tudi oa koncertu v zdravilišču v Luha-Ešovicich ter s kratkim nastopom v gradu Hradec pri Opavi-zibelki če-hoslovaške kulture in domačiji češkega skladatelja Leoša Janžčeka v Hukvaldu. Celjski pevci so gostovali v okviru prireditev letošnjega praznovanja 50-letnice nastanka čehoslo-vaške republike, 350-letnice fryd-lantskih železarn in 20-letnice mesta Frydlanta. Hkrati so si ogledali več industrijskih, kulturnih in turističnih krajev na Moravskem, ki sodi med najbolj industrijsko razvito območje čehoslovaške. SREČKO PRATNEMER Za vnete bralce Akcija, ki jo je začela Zveza prijateljev mladine in je imela namen vzbuditi med pionirji in cicibani več zanimanja za dobro čtivo, dosega v celjski občini prav v teh dneh svoj vrh. Posebne žirije, ki so po skrbno sestavljenih kriterijih izbrale pionirje, ki so se najbolje odrezali, so že začele podeljevati Kajuhove bralne značke in cicibanove bralne značke. Doslej so nagradili že nekaj učencev na tretji in četrti osnovni šoli, v Dobrni in v Vojniku. Pionirji in cicibani so povsod za to priložnost pripravili odlične kulturne sporede, v katerih so brali In recitirali Kajuhova dela. ZA LJUBITELJE NARAVE Tradescantia Tucli tradescantia albiflora je prišla iz tropskih gozdov Južne Amerike in dobila to ime v 17. stoletju po znanem angleškem vrtnarju Johnu Tradescantu. Poznamo več vrst tradescantij: zelene, ze-leno-rumene črtaste, rdečka-stojbelo črtaste in temnoze-lene tradescantij e s kosmatimi in na spodnji strani rdečimi listi. Cvetijo pozno pozimi in spomladi, cvetje pa je belo, raza, rdeče in celo modro. Poznamo jo kot zelo hvaležno okrasno rastlino, ki ni preveč izbirčna za lego, temperaturo in nego. Le preveč pekoče sonce ji ne de dobro. Tudi za razmnoževanje je zelo primarna. Z matične rastline, če je predolga, pore-žemo 10 cm dolge poganjke in jih vsadimo po kakih 10 in več ob robu novega lončka. Najbolj primerna za saditev je peščena kompostna zemlja, da koreninje laže vsrkava vodo. Tradescantij i ni nikoli vode preveč. Za razmnoževanje tega okrasnega Hortikulturno društvo v zelenja je vsak letni čas primeren. . Zebrasta tradescantia potrebuje nekoliko več toplote, zato naj bi jo pozimi ne imeli v prostoru, kjer je temperatura padla pod 12 stopinj Celzija. Laškem, ki združuje v svojem kraju blizu 140 članov in se uvršča med najmočnejša tovrstna društva v Sloveniji, usmerja te dni celotno svojo dejavnost v priprave za izvedbo praznika piva in cvetja. Glavni prispevek hor-tikulturcev bo cvetlična razstava od 5. do 7. julija v os novni šoli B v Laškem. Za razliko od minulih razstav bodo tokrat razstavljali cvetje samo domačini iz mesta in bližnje okolice, ker imajo le-ti sami dovolj materiala za izpolnitev razstavnega prostora v šoli. Kot smo zapisali, bo razstava cvetja odprta 3 dni in bo letos nedvomno edina cvetlična razstava na širšem celjskem območju. Člani društva bodo sodelovali tudi pri okrasitvi mesta s cvetjem. V ta namen je društvo že razdelilo cvetlične zabojčke, v katere so člani posadili cvetje za javno okrasitev mesta. K. Cvetlična razstava v Laškem Laščani vložili blizu dva milijona ribjega podmladka Za obogatitev voda je ribiška družina Laško vložila v Savinjo in njene pritoke blizu 2 milijona ribjega zaroda vseh vrst. Z udarniškim delom so zgradili tudi tri nove jezove na Gračnici, da bi s tem ribam olajšali življenjske pogoje. Za turistični ribolov znašajo letos cene eno dnevnih dovolilnic za ribioe-člane RD 8 N din, za nečlane pa od 20 do 30 N din, pač odvisno od izbire revirja. Več izletov V letošnjem programu je hortikulturno društvo Laško predvidelo za svoje člane več izletov; vsaj 5, ki bodo večidel v poletnem času, ko lahko ljudje občudujejo cvetje in rastlinje. Eden prvih ta kih izletov bo v Volčji potok, kjer si bodo člani ogledali čudovite nasade tamošnjega arboretuma. V jesenskem času predvidevajo tudi tri strokovna predavanja. MALA ANKETA Se res povsod branijo, invalidov ? Na območju, ki je nekoč sodilo pod celjski okraj, Po marsičem odstopamo od slovenskih povprečij, imamo nijj. je osebne dohodke, več socialnih in drugih problemov ^ pa tudi največ nezaposlenih invalidov. Medtem ko je bilo zadnjega junija leta 1962 pri aas brez dela 179 invalid0V) jih je bilo lani ob istem času kar 271, ali povedano v otl! stotku — 66 odstotkov več. To dejstvo smo izbrali kot temo za današnjo malo anketo. Vprašanje smo zastavili preprosto: v čem je po vašem mnenju vzrok za tolikšno nezaposlenost invalidov na celj. skem območju. In ker se z zaposlovanjem invalidov ukvar. ja kar čeden šopek najrazličnejših institucij — od zavoda za rehabilitacijo invalidov do zavoda za zaposlovanje ter organizacij in društev — smo želeli zvedeti predvsem nji. hovo mnenje. Da pa bi bila slika popolnejša, smo sklenili povprašati o problemih zaposlovanja invalidov tudi nekaj delovnih organizacij. Toda kaže, da smo izbrali temo, o kateri ljudje ne go. vorijo radi, ali pa vsaj neprimeren čas. Pri tokratni mali anketi smo imeli namreč nekaj težav, ki v novinarskem poklicu niti niso tako neobičajne. Slava Covnik, zavod za rehabilitacijo invalidov: »Odgovor je lahko zelo kratek: opravka imamo z velikim nerazumevanjem delovnih organizacij, ki imajo do invalidov zelo neprizanesljiv odnos. Ne samo, da v skrbi za proizvodne rezultate ne zaposlujejo noviihj tudi pri odpustih so invalidi in dela manj zmožni ljudje najprej na vrsti. Morda bi bilo tudi nekoliko več uspehov, če bi združili prizadevanja za zaposlovanje invalidov, ki potekajo zdaj v več smereh.« CINKARNA: kot je v Cinkarni že ustaljena navada, v tem kolektivu tudi tokrat nismo našli nikogar, ki bi želel odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Ko smo končno pristali pri Ivanu Fegešu, ki skrbi za zadeve socialnega zavarovanja, nam je le-ta skušal posredovati razgovor pri Klemenu Stegenšku glavnem inženirju oddelka varnosti pri delu, ki pa je odklonil vsak razgovor z utemeljitvijo, da v Cinkarni niso odklonili še nobenega delovnega invalida in da zatorej ni nobenega smisla, da bi odgovorili na vprašanje. Zares škoda, kajti Cinkarno smo izbrali prav zato, ker poleg štorske železarne zaposluje največ invalidov na širšem celjskem območju in ima zato — baje — tudi velike težave. Franc Romih, zavod za zaposlovanje delavcev: »Odkai smo začeli uveljavljati gospodarsko reformo, je število nezaposlenih invalidov naraslo za več kot 50 odstotkov. Delovne organizacije preprosto ne prijavljajo več delovnih mest, kjer ba mogli zaposliti invalide. Možno pa je tudi to, da so invalidske komisije prestroge pri ocenjevanju invalidove delovne sposobnosti, saj imamo pri nas menda veliko več invar lidov II. kategorije kot drugod.« KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE: Tudi tu se nam je zgodilo podobno kot v Cinkarni. Čeprav smo govorili s šefom oddelka za dolgoročna zavarovanja Ivanom Goršičem, ki se med drugim ukvarja tudi z zaposlovanjem invalidov, nam na vprašanje ni mogel odgovoriti, češ da za posredovanje informacij javnosti ni pristojen. Ivan Veber, kadrovski oddelek »EMO«: »Od skupnega števila zaposlenih je v našem delovnem kolektivu 10 odstotkov invalidov. Ker imamo svojih invalidov dovolj, v glavnem ne zaposlujemo drugih. V drugih delovnih organizacijah pa bi se gotovo še našle kakšne možnosti, saj ponekod celo na pomožnih delovnih mestih, kjer bi mogli zaposliti invalidne delavce, delajo zdravi ljudje. Jasno pa je, da bi morali invalidi, ki delajo v proizvodnji, dosegati enake rezultate kot njihovi zdravi tovariši.« Kljub nepopolnim odgovorom bi nas anketa o zaposli vanju invalidov mogla opozoriti na dejstvo, da je nerazumevanje delovnih organizacij samo eden izmed vzrokov« zaradi katerih smo glede nezaposlenosti invalidnih oseft na prvem mestu v Sloveniji. Nepovezanost sil, ki je pfa* tako zelo očitna, pa je tega gotovo kriva v enaki meri' Seveda pa so še drugi vzroki; kajti čeprav je v naši družbi veliko govora o humanosti in skrbi za ljudi, marsikdaj radi pozabimo prav na tiste, ki bi bili te pomoči najboU potrebni. Tokratna mala anketa pa je med drugim vzbudila tuo občutek, da bo v delovnih organizacijah kmalu nemogoč govoriti s komerkoli drugim kot z direktorjem. Morda Pa je prav to tenjia za eno naslednjih tednikovih anket. I- Mladi ribiči imajo svoj ribnik V Laškem so nam povedali zanimivost v zvezd z delom mladine v tamošnji ribiški družini. Skirb za pravilno vzgojo podmlctdka je tu prav posrečena. Mladinska sekcija, v kateri je 32 pionirjev in mladincev in deluje pod vodstvom izkušenega ribiča, up ravlja v Jagočah pri Laškem svoj ribnik s krapi, ščukami in klini. Mladi ribiči so zelo ponosni na svojo pridobitev. Za ribolov dobijo mladinci dovolilnice, ki stanejo le dva nova dinar\ja, dovolilnico pa dobi pionir ali mladinec le v primeru, če je v šoli uspešno končal razred. USPEŠNA POSPEŠEVALNA SLUŽBA V SADJARSTVU ŠTAJERSKE V Mariboru je bila pred dnevi tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki poslovnega združenja Styria Celje—Maribor seznanili novinarje s prizadevanjem strokovne pospeševalne službe tega združenja na področju sadjarstva v največjih predelovalnih rajonih — mariborskem, celjskem in posavskem. Odkar je bila strokovna pospeševalna služba organizirana po tej poti pred tremi leti, so sadjarji dobili zveste sodelavce in oporo za svoja prizadevanja. Vse to je obrodilo lepe sadove in si organiziranega sadjarstva na tej stopnji brez tako vpeljane pospeševalne službe ni moč zamisliti. Omejena služba uspešno deluje za potrebe več velikih proizvajalcev, ki razpolagajo na območju treh rajonov z blizu 2.900 hektari intenzivnih plantažnih sadovnjakov. Spričo dosedanjih dosežkov in praktičnih uspehov pospeševalne službe pri Styrii se proizvajalci in vodstvo združenja prizadevajo, da bi ta dejavnost dobila tudi ustrezno finančno podporo iz republiških virov ter da jo pri nadaljni organizaciji kmetijske pospeševalne službe v Sloveniji vrednotijo enako kot nekatere druge inštitucije. Tako obravnavanje je ta služba spričo doslej storjenega za slovensko sadjarstvo nedvomno tudi zaslužila. F. K. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI ODDELEK ZA VELIKO IZBIRO NAJNOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE, POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PREGRINJAL IN PREPROG. Priporočamo se za cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE Volna CELJE 6 ***tednik cetjv 6. junija 1968 IN MEMORIAM TONETU NATKU y torek, 28. maja so se malone vsi šoštanjčani za ved-jp poslovili od svojega dolgoletnega someščana, tovariša Toneta Natka. Po skoraj dveletni zahrbtni bolezni je urnrl star komaj 59 let. Priljubljenega Toneta je poznal vsak, ki je iskal pomoči, saj je kot mali trgovec v predvojni Jugoslaviji pomagal vsakomur, pa čeprav tudi sam ni imel veliko. Bil je izredno tovariški in iskren, z veliko dobre volje, s katero je znal pritegniti vsakega človeka. Ze kot mlad trgovski pomočnik je sodeloval z napredno mladino. Ko pa je leta 1934 v Šoštanju odprl svojo malo trgovino, se je takoj so-lidariziral z delavci ter se aktivno vključil v napredne organizacije. Bil je predsednik delavsko prosvetnega društva dVzajemnost«, član pevskega društva »Ivan Cankar«, aktivni nogometaš in povsod tam, kjer se je širila napredna miselnost. V njegovi trgovini so na šapirograf tiskali propagandni material. Njegova trgovina pa je bila v času NOB kurirska javka, v kateri se je zglasil tudi mladi učitelj Miha Pintar-Tole-do. ki je po vrnitvi iz Španije, oziroma po pobegu iz taborišča tu iskal zvezo s partizani. Pokojni Tone Natek je bil v stari Jugoslaviji mobiliziran v vojsko in nato ujet v taborišču na Bavarskem, odkoder se je vrnil v aprilu 1942. Ker se v Šoštanju ni smel zadrževati, se je preselil v Cmurek, kjer se je kmalu povezal z narodno osvobodilnim gibanjem. Po vrnitvi v Šoštanj leta 1944 pa se je vključil v NOB v IV. operativno zono kot obveščevalec in bil pri komandi mesta Šoštanj v juniju 1945 demobiliziran. Zatem je še nekaj časa vodil svojo trgovino, nato pa je postal upravnih Krajevnih gospodarskih podjetij. Po prenehanju le-teh pa se je zaposlil v Tovarni usnja in kasneje v Elektrarni Šoštanj. Kot aktiven športnik v stari Jugoslaviji je tovariš Tone Natek tudi po osvoboditvi ostal vnet športni delavec. Sodeloval je pri košarkarskem klubu »Elektra« ter mlatim pomagal pri organizaciji tekmovanj. Bil je prisrčen i« tovariški, zato ga ne bomo pozabili. Pri domači hiši se je od njega poslovil v imenu družbeno političnih organizacij mesta Šoštanj tov. Miloš Volk, pri odprtem grobu pa ie spregovoril njegov sode-hvec iz šoštanjske Elektrarne tov. Melanšek. Dragi Tone, umrl si mno-prezgodaj, toda zavedamo Se, da si od sebe dal vse, kar si mogel, zato Te šoštanjčani ne bomo pozabili! Naj Ti lahka zemlja domača! V. K. Seja skupščine občine Žalec V torek so se sestali na skupni seji odborniki obeh zborov skupščine občine Žalec, na kateri so obravnavali vrsto aktualnih zadev. Po pregledu sklepov z zadnje seje, so odborniki obravnavali problematiko financiranja zdravstva in razpravljali o zveznih tezah o zdravstvenem varstvu. Mnenja sveta za zdravstvo je dodatno k poro čilu o tej problematiki na seji podal predsednik sveta za zdravstvo FRANC CINK. V pregledu zdravstvene problematike je podana ugotovitev, da so v minulem letu na tem področju še vedno obstojale določene slabosti, ki so se kazale predvsem v po gledu uveljavljanja pravic zavarovanih oseb in tudi v financiranju samem. Napredek je v glavnem dosežen na področju sodelovanja socialnega zavarovanja z zdravstveno službo. Pod drugo točko dnevnega reda so odborniki obravnavali problematiko zaposlovanja v občini. Iz priloženega gradiva je razvidno, da se je nezaposlenost v letu 1967 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 42,5%, ker so delovne organizacije v tem obdobju le malo zaposlovale nove delovne sile. Prišlo pa je tudi do odpustov v »Obrtniku« v Preboldu in obratu LIK Savinja v Šempetru, kar je število nezaposlenih še povečevalo. Po zadnjih podatkih je pri Zavodu za zaposlovanje pripravljenih 371 nezaposlenih delavcev, od tega je seveda največ oseb, ki nimajo nikakršnega poklica. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da je od vseh prijavljenih nezaposlenih kar 181 delavcev, ki so mlajši od 25 let, med njimi prevladujejo ženska delovna sila. V nadaljevanju seje so odborniki obravnavali še izvajanje predpisov o prehodu na 42 urni delavni teden ter sprejeli vrsto odlokov z najrazličnejših področij. O posameznih problemih, ki so bili obravnavani na seji, bomo več poročali v prihodnji številki. ENAJSTA SEJA CELJSKE SKUPŠČINE 0 stanovanjskem gospodarstvu Med najvažnejšimi sklepi enajste skupne seje članov obeh zborov skupščine občine Celje je prav gotovo odločitev o sestavi programa razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini. Odločitev za tak ukrep ni narekovala samo ugotovitev, da je sedanji tempo gradnje stanovanj nezadovoljiv, marveč tudi druge okolnosti. Z osvojitvijo programa — računajo, da bi o njem skupščina razpravljala oktobra letos — pričakujejo ne samo boljšo povezavo med stanovanjskim podjetjem in enotami pri delovnih kolektivih, marveč zlasti še združevanje namenskih in drugih sredstev za gradnjo stanovanj, ki ostajajo zdaj velikokrat neizkoriščena, zatem enotnejši nastop na tržišču in napram gradbeni ope-rativi in podobno. Zanimivo je, da so odborniki tokrat odstopili od priporočila po združevanju stanovanjskih podjetij, marveč so bolj priporočili njihovo sodelovanje, kajti mnoge enote v delovnih organizacijah so že doslej opravičile svoj obstoj. Da je možno tudi na tem področju doseči lepe uspehe govori podatek, da razpolagamo v občini vsako leto z najmanj dvema milijardama starih dinarjev za gradnjo stanovanj. Ker so ta sredstva v večini razdrobljena v delovnih organizacijah in tamkaj premajhna, da bi lahko karkoli napravili, jih kolektivi odobravajo v obliki premajhnih kreditov svojim članov ali pa jih trošijo v druge namene. Program razvoja stanovanjskega gospodarstva bo zlasti opozoril na organizirano in cenejšo gradnjo stanovanj in v tej zvezi na blokovno, četudi gradnjo individualnih hišic ni moči prezreti. Vendar naj bo tudi ta organizirana! Ko so odborniki potrdili resolucijo o razvoju gospodarstva in družbenih služb v občini, ki je pravzaprav zrcalo skrbi za čimbolj še izpolnjevanje proizvodnih in ostalih nalog v duhu gospodarske reforme, so sprejeli tudi poročila o delu pravosodnih ustanov. V razpravi o preusmeritvi počasnejših vozil, kot so kolesa, vprege in traktorji z odseka ceste prvega reda od Celja do Arclina in obratno na stranske poti, so odborniki sicer pozdravili pobudo o varnosti prometa in ljudi, to da so hkrati menili, da predviden ukrep ne ustreza v celoti našim pogojem. Zato bodo priporočili republiškemu cestnemu skladu naj prej zagotovi sredstva za ureditev kolesarskih stez ob tej cesti. Nazadnje so sprejeli program razvoja otroškega varstva v občini in se strinjali s smernicami in politiko občinske skupščine do tega izredno pomembnega vprašanja. Gre namreč za stališče skupščine po doslednem izvajanju programa razvoja otroškega varstva. M. BOŽIČ Nižja akumulacija Kljub velikim prizadevanjem, ki jih vlagajo delavci v žalskih delovnih organizacijah, da bi dosegli čim lepše gospodarske rezultate, je bila akumulativnost v letošnjih prvih treh mesecih nižja kar za 9 odst., če jo primerjamo z istim obdobjem lani. Takšna akumulativnost ni le posledica internih delitev dohodka med osebnimi dohodki in skladi, temveč odraz predvsem hudih obremenitev, ki jih prenašajo delovne organizacije. Mladi fotoamater S sošolci na izletu v Radencih. (Foto: Boris Mlinar, 11 let) Učiteljica Zofija Vrhovec me je opozorila na 11-letne-ga fantiča Borisa, ki obiskuje 4 a razred osnovne šole B. Ročka v Šoštanju, kako vešč fotoamater je na tej šoli. Posebno je presenetil ob nedavnem poučnem izletu dvesto učencev četrtih razredov osnovnih šol iz Šoštanja, Belih vod, Topolščice, Raven in Šmartnega ob Paki po krajih severo vzhodne Slovenije, kamor so se odpravili s 4 avtobusi. Mladi Boris Mlinar je vso pot pridno slikal s fotografskim aparatom, ki ga je pred dobrim mesecem dobil v dar od očeta. Presenetljivo pa je bilo za njegove sošolce dej stvo, da je že naslednje jutro po izletu prinesel v šolo izredno uspele posnetke z razmeroma dolge poti. Slikal je razne znamenitosti kot so akvarij v Mariboru, terapijo v Rogaški Slatini, nov most čez Muro, notranjost prostorov ptujskega muzeja, pa značilne arkade, pejsaže Ptujskega polja in kajpak svoje vrstnike na izletu. To so spomini na šolski izlet! Če ne bi imeli v tej veliki druščini Borisa Mlinarja, ki se je od svojega očeta, prav-tako fotoamaterja. naučil številnih skrivnosti fotografije, bi ostalo z izleta marsikaj pozabljeno. To pa bi bila nedvomno škoda. V. K. NA KRATKO Počasno delo Podružnica socialnega zavarovanja v Velenju ima še zmerom v postopku 400 primerov za priznavanje posebne dobe. To delo izredno počasi napreduje, kar povzroča med prizadetimi, ki bi radi regulirali te svoje pravice, precej negodovanja. Tudi na občinskem odboru združenja borcev NOV menijo, da socialno zavarovanje prepočasi ureja omenjene zadeve. Gradivo o NOB Osnovne šole na Velenjskem območju imajo za pouk zgodovine narodno osvobodilne borbe na voljo razmeroma dovolj zbranega gradiva. Tako imajo na vsaki šoli knjigo »Od vstaje do zmage«, ki obravnava NOB na šoštanj sko-velenjskem območju in je bila izdana v letu 1966, nadalje brošuro Tomšičeve brigade, knjigo pisem talcev in albume spomenikov NOB. Prosvetnim delavcem je v tem primeru možno nekoliko globlje spoznati razmere in dogajanja za časa NOB in zato lahko šolskim otrokom posredujejo razmeroma dovolj zanimive snovi. Kmalu bodo, kot smo že pisali v prejšnji številki Tednika, imeli za pouk zgodovine NOB na razpolago tudi filmske materiale. K. Zimski bazen v Velenju Turistično društvo Velenje je uvrstilo v letošnji program dela med drugim tudi akcijo za začetek priprav izgradnje bodočega zimskega kopalnega bazena v Velenju. čas, v katerem se v Velenju nameravajo lotiti te akcije, sicer ni najugodnejši, toda že sama pripravljenost da slutiti, da bodo zadeve okrog bazena s časom le dozorele. Problemov s toplo vodo v Velenju ne bodo imeli, saj bi bilo le-te dovolj na razpolago iz obstoječe toplarne, ki oskrbuje pozimi Velenje s toplotno energijo. . Gibanje prebivalstva v občini Žalec Tudi v minulem tednu nI bilo rojstev, zakonsko zvezo pa je sklenil en sam par. Umrlo je osem oseb in sicer ČEBULAR NIKOLAJ, star 7 let, doma iz Slovenskih Konjic; SITAR LADISLAV, star 3 mesece iz Andraža nad Polzelo; JAN IVANA, rojena BREZNIKAR, stara 25 let iz Marija Reke 32; JELEN TEREZIJA, rojena PENCL, stara 66 let, doma iz Polzele 54; VERDEV FRANČIŠEK, star 57 let, Studence 61; ŽABOTA MARKO, star 76 let, doma iz Celja; MARKUŠ ANA, rojena R02MAN, stara 67 let, doma iz Celja; OG-RAJSEK BERNARD, star 84 let, Prelsko 49. PRED PRAZNIKOM CELJSKE OBČINE Praznik vseli ljudi Četudi nas do praznika celjske občine, 20. julija, loči še poldrugi mesec, je odbor za proslavo obletnice ustanovitve Prve celjske čete že pričel z delom. Občinski praznik je dogodek, ki bi mu morali posve-tudi vso pozornost vsi družbeno politični činitelji, vse delovne organizacije, skratka vsi občani celjske občine. To ni praznik celjska občinske skupščine, marveč praznik vseh ljudi. Zato tudi odbor za proslavo 20. julija meni in poziva vse družbene organizacije, kolektive, društva in druge, da se vključijo v proslavo tega praznika že zdaj in da sodelujejo tudi v pripravah. Pri vsem tem ne gre toliko za proslavo, pa četudi centralno, marveč za priložnost, ko se tudi ob takem prazniku ozremo v preteklost in na osnovi rezultatov, ki smo jih dosegli sprejmemo prihodnje obveznosti. Praznik naj bo torej mobilizacija za dosego večjih uspehov na vseh področjih družbenega dogaja nja. Zato lahko praznik počastimo na najrazličnejše na-fine. Odbor za proslavo poziva vse organizacije, društva in delovne kolektive naj sprejmejo lastne programe del in prireditev, ki bi jih posve tili prazniku ustanovitve Prve celjske čete. To so delovni uspehi, to so najrazličnejše prireditve in tekmovanja itd. Prav tako bodo hvaležni vsi predlogi o organiziranju centralne proslave. Ali naj bo to ponovno slavnostna seja občinske skupščine? Morda je možna še druga oblika, ki bi lahko zajela večje število ljudi in pritegnila več občanov? Gre namreč za željo in težnjo, da bi prešli iz tradicionalnih okvirov na nove oblike, ki bi naj bile bolj privlačne pa zato nič manj slavnostne. V tem delu se je pojavila tudi zahteva, da je treba mesto urediti in olepšati. Vendar ne samo za tisti dan ali tiste dni, marveč, da naj bi bil prav ta praznik pobuda za dela, ki jih v Celju poznamo: ureditev zelenic in parkov, ureditev ulic in hodnikov, okolij hiš, pročelij itd. Gre torej za začetek trajnega dela in ne enkratne akcije. Če be letos Celje središče glavnih proslav in prireditev — majkati pa jih seveda ne bi smelo tudi v drugih krajih in vaseh, saj gre za praznik celjske občine — pa so v glavah sugestije, naj bi prihodnja leta osrednjo prireditev pripravljali v drugih krajih občine. Skratka, gre za vrsto pobud in misli, ki jih kaže proučiti in realizirati prav ob praznovanju občinskega praznika, da bi tudi 20. julij opozoril na uspehe, ki smo jih dosegli in na naloge, ki čakajo. M. B. Ob tabornem ognju V okviru proslav meseca mladosti je organiziral TVD Partizan štore 25. maja ob 19. uri na športnem igrišču na Lipi zanimivo srečanje »Ob tabornem ognju«. Med ostalim je bil v programu tek v vrečah, gašenje požara, pihanje v balončke, vlečenje vrvi in kot najzanimivejša točka, ki je vzbudila salve smeha, še tekmovanje v hitrem pospravljanju porcije makaronov. Potem je sledil govor o pomenu Dneva mladosti, govoril je predsednik mladinske organizacije na osnovni šoli v štorah tov. Melanšek Zdravko, na harmoniko je zaigral par pesmi tov. šuster, za tem pa so v najlepšem razpoloženju zapeli vsi navzoči nekaj partizanskih pesmi. Zabavni program je izpolnil še s posrečenimi dovtipi in šalami Meze Andrej, znani štorski komik. Prireditev je bila dobro obiskana, razpoloženje je bilo izvrstno, po skoraj dveurnem programu so najprej odpravili na domove pionirje, medtem, ko se ostalim kar ni dalo domov, tako prijetno so se zabavali. Vsi si želijo še več takih prireditev. R. U. DROBNE IZ SKUPŠČINSKE DVORANE Nova imenovanja Odborniki celjske občinske skupščine so na svoji zadnji seji vnovič imenovali Janka Rota za načelnika oddelka za splošne zadeve. Zaradi premajhnega števila sodnikov za prekrške so za to delovno mesto imenovali še tov. Marico Šeligo. Poleg tega so podaljšali mandat za nadaljnjih šest mesecev Francu Urhu kot vršilcu dolžnosti direktorja zdravilišča v Dobrni. Sklenili pa so naj se direktorsko mesto ponovno razpiše. Glede na reorganizacijo zdravstvene službe (izvenbolnične) bodo razpisali tudi delovno mesto direktorja novega zdravstvenega doma. Razen tega so imenovali podpredsednika skupščine Jožeta Marolta za predsednika komisije za proslavo občinskega praznika. Nadomestne volitve Glede na to, da se je dosedanji odbornik 29. volilne enote zbora delovnih skupnosti Matej Breznik preselil izven območja občine in se je zategadelj odpovedal mandatu, so odborniki sklenili razpisati v tej enoti nadomestne volitve. Enota pa zajema: Obnovo, Javne naprave, Plinarno-vodovod, Zavod za požarno varnost, Pogrebni zavod, Živinorejsko veterinarski zavod, Zavod za napredek gospodarstva, Geodetski zavod, Stanovanjsko podjetje, Kmetijski zavod, Dimnikarstvo, Salon Elita, Salon Nega ter Obrtnik Ljubljana, Celje. Več skrbi Savinjskemu nabrežju Na enajsti seji skupščine občine Celje je odbornik Ignac Krumpak opozoril na nerednosti, ki se dogajajo na Savinjskem nabrežju, našem najlepšem sprehajališču. Grajal je dejstvo, da je ta predel postal steza za dirke kolesarjev in celo mopedistov. Tu se tudi radi izživljajo mladi strelci z zračno puško in celo nogometaši si tu in tam izsilijo prostor na travi. Nekateri upokojenci so že sami hoteli napraviti red, toda ko so naleteli na preoster odpor mladih, so svojo namero opustili. Zdaj pa bo skupščina opozorila postajo milice, naj posveti temu predelu celjskega mest* večjo pozornost. M. B. NOVO SPECIALIZIRANO SKLADIŠČE AVTOMOBILSKIH Rezervnih delov na lavi! Trgovsko podjetje CELEIA COMMERCE Celje, Gledališka ul. 2, obvešča potrošnike, delavnice in podjetja, da je v prostorih bivše vrtnarije na Lavi v Celju, odprlo novo specializirano grosistično in detajlistično skladišče za vse vrste rezervnih delov, gum in opreme za avtomobile FIAT, FAP in TAM. Izkoristite ugodno možnost za nakup uvoženih rezervnih delov, gum in druge opreme za dinarje. Se priporoča CELEIA COMMERCE Celje 6. junija 1968 velenje ■ mosurge - salec _ tednik*** 7 NA KRATKO Loče — urbanistično urejeno naselje Medtem ko je doslej v Ločah gradnja individualnih hišic potekala bolj ko ne stihijsko, se bo kraj poslej razvijal po urbanističnem redu. Tako naj bi se naselje individualnih družinskih hišic širilo predvsem na kompleksu proti Opekarni. Z razširitvijo stanovanjskih kapacitet pa se v Ločah spet ostreje pojavlja problem kanalizacije. Gotovo bo treba slej ko prej najti sredstva tudi za to komunalno nujnost, saj so Loče s hi-giensko-zdravstvenega stališča že dovolj ogrožene zaradi neurejenih vodovodnih razmer. Sklad za nadarjene Medtem ko je običnska skupščina lani porabila za štipendije 16.960 novih dinarjev, bo v letošnjem proračunu zagotovila za te namene 25 tisoč novih dinarjev. Po zgledu nekaterih ostalih občin, pa tudi tu predlagajo ustanovitev sklada, iz katerega naj bi štipendirali posebej nadarjeno mladino. V ta sklad naj bi se stekala tako sredstva iz občinskega proračuna kot tudi prispevki delovnih organizacij iz vse občine. Celjski pionirji v gosteh pri zemun-skih vrstnikih Pevski zbor prve osnovne šole iz Celja se je prejšnji teden vrnil z obiska zemunski osnovni šoli Goce Duncev, s katero jih veže toplo prijateljsko sodelovanje. Že dobro desetletje se namreč pionirji obeh šol redno obiskujejo, pomagajo pa si tudi kako drugače — celjski šolarji so na primer lani svoje vrstnike iz Zemuna oskrbeli z dobrimi jabolkami za ozimnico. No, pevski zbor je bil zelo lepo sprejet, gostoval pa je tudi v Novem Beogradu na osnovni šoli Ivana Gunduliča. Uspela revija v Rogaški Slatini V nedeljo po prazniku mladosti so v Rogaški Slatini priredili revijo mladih. V čudoviti in akustični zdraviliški dvorani so se Ebrali pevci štirih šol, dva tam-baraška orkestra, harmonikaški in zdraviliški moški pevski zbor. Domačine in goste je k prireditvi privabila najprej povorka, v kateri so stopali nastopajoči na čelu z glasbo na pihala iz Straže. Pjed zdraviliškim domom so pevci nato zapeli nekaj skupnih pesmi, med tem pa se je dvorana polnila, dokler ni bilo v njej niti enega prostega sedeža več. Nastopajoči, so se hitro vrstili, vsi pa so bili zelo dobri. Občinstvo je bilo navdušeno in je nastopajoče nagrajevalo z gromovi-timi aplavzi. Višek pa je revija dosegla, ko je stočlanski pevski zbor osnovne šole iz Rogaške Slatine moral pesem »Umrl je listek z drevesa« ponavljati. Po reviji so se k posvetu zbrali pevovodje in drugi kulturni delavci. Tu so ugotovili, da je bila revija, ki je lani niso priredili, res že nujna, saj so nastopajoči ta dan jasno občutili, da njihov trud ni bil zaman, to pa je za vspodbudo v današnjem času silno važno. Mimo laskavih sodb o koncertu in nekaterih kritičnih pripomb znanega glasbenega pedagoga Jurčeta Vrežeta so na posvetovanju zabeležili tudi pripombe r.a dejstvo, da je v šmarski obči-ri ob tolikih šolah samo četvero mladinskih pevskih zborov, J. L. NARAŠČANJE NEZAPOSLENOSTI V KONJIŠKI OBČINI Več prostora mladim Tudi v konjiški občini nezaposlenost narašča. Predvsem se je razmeroma hitro dvignilo število nezaposlenih ljudi brez poklicev. Medtem ko jih je bilo zadnji dan preteklega leta 86, je v marcu iskalo zaposlitve že 154 ljudi, ki nimajo poklica. Pričakujemo lahko, da se bo število nezaposlenih povečalo zlasti po zaključku šolskega leta, saj podatki o prostih učnih mestih in kapacitetah v poklicnih in srednjih šolah kažejo, da bo nekaj otrok gotovo ostalo brez možnosti za vključitev v delovne organizacije ali v katere druge oblike nadaljnjega izpopolnjevanja. Letošnje poletje naj bi iz konjiških osnovnih šol odšlo 384 učencev — od tega jih bo kakih 212 osemletko uspešno končalo, drugi pa bodo zaključili obvezno osemletno šolanje v nižjih razredih. Po predvidevanjih se bo kakih 50 otrok vključilo v srednje šelo, okrog 1J?0 jih bo na daljevalo izpopolnjevanje v poklicnih šolah, medtem ko bo verjetno velik del ostalih iskal zaposlitev. Občinska skupščina je priporočila delovnim organizacijam, naj odpro čimveč delovnih mest za mlide ljudi. To pa zato, ker bodo s tem rešili dva problema: neza, slenost mladih in svojo i) bo kadrovsko strukturo, n' lovne organizacije se namj-■ doslej niso kaj dosti Zav^ male za to, da bi odprle i«, ksimalno število učnih nie« Doslej so namreč razpiSa): samo 52 učnih mest, kjv? temu, da je po oceni odtfei ka za gospodarstvo možu' vključiti najmanj 160 ufJ cev v družbeni in priblijj, 60 učencev v zasebni sektor Ce bi delovne organizacije u predvidevanja tudi uresniči^ bi s tem kar lahko re.šijj problem nezaposlene mla pripravljamo razne proslave, » samo za otroke temveč tudi odrasle. Za delo bi morali pop-; jeti vsi v Dramljah, tudi tisti, k hodijo v službo drugam in so razmeroma še mladi.« Zanimalo nas je še, kakšni s" pogoji dela na šoli? »Verjetno bi imeli marsikaj, <* bi imeli več prostorov. Na P11, mer dramsko sekcijo in dru?e krožke. Tako pa nimamo prostor* in ne moremo narediti tega, & bi hoteli. Tudi materialni P0?^ otrok so precej slabši od tis'' ' ki obiskujejo šole v večjih ce,( rih. Poleg tega poučujemo tU,1. prizadete otroke skupaj z os m mi. Sicer nekateri govorijo, bi organizirali v Šentjurju ben oddelek za takšne otr°V vendar še ni nič gotovega. Z mi moramo še posebej delati teh ni ravno malo.« g, Tako nam je povedala t°var0ft ca Cilka Pusar, nato pa je odšla v razred, kjer so jo Prl g, kovali njeni učenci. PONIKVA v občini Šentjur je kraj, kjer bodo občani šentjurske komune letos slavili svoj občinski praznik 18. avgusta. Že dalj časa je v Šentjurju navada, da vsakoletni občinski praznik slavijo v drugem kraju. V Ponikvi se ljudje že sedaj pripravljajo na ta veliki dogodek. (Foto: L. S.) Ljubezen do otrok ni zastonj... ...pa tudi prijateljstvo ne Nekoč sem na tujem v trgovini za igrače občudoval čudovite reči na policah. Prodajalka me je nekaj časa pustila, da sem gledal in tudi kaj preiskusil, potem pa me je vprašala, če sem kaj izbral. — Nisem, sem skrušeno priznal, predrage se mi zdijo... — — Veste, je odvrnila, ljubezen do otrok ni poceni. — Kot smo nekoč morda preveč zapravljali, si privoščili razkošje kratkotrajnih učinkov, tako smo zdaj v drugi skrajnosti, ko odrekamo družbeno pomoč tudi za najnujnejše ... Tako nekako bi lahko ugotavljali tudi za razmere društev prijateljev mladine v šmarski občini, če prebiramo pismo Franja Koželja, katero po svoji vsebini meji že na obup. V svojem pismu uredništvu ugotavlja, da se je nedavna letna skupščina v Šmarju že začela slabo. Udeležba je bila tako šibka, da so skupščino začeli po eno-urnem čakanju ob doseženi udeležbi, kar člen statuta dovoljuje. Podobno kot letna skupščina občinske zveze, so bile nesklepčne letne konference nekaterih društev, ki jih je v občini 11. Na eni od teh je od 180 članov bilo navzočih le 5 (?). Je ljubezen in skrb za rast našega mladega rodu tako globoko padla? Smo res postali takšni individualisti, da nas zanimajo samo lastni otroci ne pa mladi rod na sploh, seveda če se tudi za lastne otroke sploh zanimamo dovolj. Franjo Koželj v svojem pismu navaja objektivne težave. Občinska zveza še nekaj let prejema od občine po tisoč novih dinarjev pomoči, skrbeti pa mora za delovanje enajstih društev, za 24 pionirskih odredov, za razna tekmovanja, za mentorje itd. Od članov dobivajo društva 2.40 novih dinarjev letne članarine, kar običajno še za papir in znamke ni dovolj. Da bi usnula društva zaživela, bi bil potreben pogostejši stik občinskega vodstva z društvi in članstvom na terenu. Mladini bi bilo treba nuditi več koristne in privlačne zabave, varstva in pomoči. Toda kako naj občinska zveza kaj opravi, če je v dveh letih za potnine izplačala 250 novih dinarjev, za dnevnice pa komaj sto. Vse to je skoparjenje v skrajnem pomenu besede. A ker občinska zveza ne more veliko storiti, bi vsaj druge organizacije in krajevne skupnosti lahko pomagale krajevnim društvom DPM. Toda ne. Vsaj za šest takih društev je zanesljivo dokazano, da se zanje nihče ne zmeni. Tovariš Koželj nadalje navaja razloge, ki opravičujejo obstoj društev. Med tem je v prvi vrsti skrb za mladino, za njen telesni in umski razvoj. V občini, tako trdi, je precej šol, kjer malice ne zaslužijo svojega imena, da je nekaj šol, kjer vodstva za to nimajo potrebnega posluha ... Navaja še problem varstva otrok in vrsto drugih nalog. Take so tožbe tovariša Franja Koželja in verjamemo, mu, da je v skrbeh. Res je, da se ljubezni ne da kupiti, da je v prvi vrsti za prijatelje mladine potrebno nagnjenje, toda brez najnujnejših materialnih dobrot pa tudi taka izrazito »ljubitejska« dejavnost ne gre. -ec. ...na dopust brez skrbi CE SE HOČETE SPOČITI iN SI NABRATI NOVIH MOČI! Hvala lepa za dopust, če je v znamenju skrbi: — ali smo pred odhodom zaklenili stanovanje?; — ali smo izključili štedilnik in ugasnili radio?; — ali .je punčka zaprla pipo v kopal, niči?; — kaj, če niso okna dobro zaprta? Res, za tak dopust najlepša hvala! PREŽIVITE SVOJ DOPUST VESELO, SKRBI PA PREPUSTITE SPLOŠNI ZAVAROVALNICI SAVA V CELJU 8 ♦»♦tednih slovenske konjiče - Šentjur - Šmarje 6. junija 1968 Pester športni dan Učenci zagorskih ter vseh oKoliskiii osnovnih šol so .jan mladosti preživeli v prijetnem športnem vzdušju. v zgodnjih jutranjih urah ^ številne skupine učencev odšle iz Zagorja na izlete po okoliških vrhovih, ker so se pa določenih mestih srečali s svojimi vrstniki iz okoli-liških osemletk. Tu so se po-jgm učenci pomerili med seboj v najrazličnejših igrah in orientacijskih pohodih. Tudi v Zagorju je bilo na jnoč živahno. Na športnem stadionu proletarca se je zbralo okoli tisoč pionirjev in pionirk iz Zagorja' in Izlak, ki so tekmovali v nogometu, skoku v višino in da ljino, v metu žoge medicin-ke ter štafetnem teku. J. TURK Start učencev za štafeto ... (Foto: J. Turk) Žalski pionirji v atletiki Na občinskem prvenstvu osnovnih šol žalske občine v atletiki še je zbralo pet ekip. Tekmovanje je lepo uspelo; izkazalo pa se je tudi nekaj posameznikov kol Lov-bičeva pri skoku v višino, Skok v metu krogle in Počej pri skoku v daljino. Novi občinski prvaki med pionirji so postali: (>0 m: Sušak (Prebold) in Rea (Žalec) 8.0; daljina: Počej (Prebold) 530 cm; višina: Košar (Žalec) 145 cm; 400 ni: Co-kan (Žalec) 61,5; krogla: Skok i Prebold) 13.55 m; 4 X 60 m: Žalec 31.0. Vrstni red ekip: Prebold 574, Žalec 552, Griže 444, Vransko 430, Polzela 360. Najboljše pionirke pa so se rvrstile takole: 60 m: Dolinšek i Prebold) in Selevšek (Žalec) 8.7; 300 m: Čater (Žalec) 47.5; daljina: S. Novak (Žalec) 426 cm; višina: Lovbič (Žalec) 135 cm; krogla: V. Ogradi (Prebold) in Cencelj (Žalec) 9.83 m; štafeta 4 x 60 m: Žalec 33.7. Vrstni red ekip: Žalec «92. Prebold 620, Griže 491, Vransko 482, Polzela 180. A. V. Gneča pri vrhu Čeprav si je krški Celulozar že skoraj povsem zagotovil prvo mesto v prvenstvenem boju celjske nogometne podzvezne lige, bo borba za naslednja mesta pod vrhom izredno zanimiva. Največ možnosti za osvojitev drugega mesta ima Osankarica iz Slovenske Bistrice, zato pa se po tretjem mestu ozirajo kar štiri moštva. Takoj za njimi pa nastane velika praznina, ki govori tudi o dveh povsem različnih kvalitetah nastopajočih ekip. Tako je med šesto in sedmoplasi-ranim moštvom kar devet točk razlike! V desetem kolu prvenstvenega soja so igrali takole: Šentjur — Ljubno 1:2, Osankarica — Vojnik 3:1, Pivovar — Senovo 3:7, Boč — Radeče 3:6 in Rogatec — Brežice 1:5. Tekme med Celulozarjem in Polzelo m bilo. Po tem kolu in tri zavrtljaje pred zaključkom tekmovanja je na vrhu lestvice Celulozar s 33 točkami in dvema tekmama manj kot jih ima Osankarica, ki je druga z istim izkupičkom točk. Naslednja najboljša mesta zasedajo: Brežice 30, Papimičar 28, Ljubno 28, Senovo 27 itd. Štore so na sedmem mestu z 18. točkami, laški Pivovar pa zadnji s petimi pikami. -mb Upokojenci boljši.. . Pred dnevi so se v prijateljskem kegljaškem dvoboju srečali upokojenci in člani kegljaškega kluba Proletarec v Zagorju. Zanimivo je, da so zmagali upokojenci z rezultatom 501:477 podrtih kegljev. I. M. Šahovski turnir Zasavja Na šahovskem turnirju Zasavja sodeluje dvanajst igralcev iz klubov Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Po nepopolnem šestem kolu vodi Jazbec mlajši s šestimi toč-sami, ki je tudi kandidat za osvojitev prvega mesta. Edini konkurent Kranjg ima tri točke in tri neodigrane igTe. T. POZNIČ PROTI SKUPINAM Občani, ki poznajo cestne razmere med Lučami in Logarsko dolino so nezadovoljni z delom skupin cestarjev. Trdijo, da so bile ceste prej, ko je vsak cestar sam skrbel za določen odsek ceste, bolje oskrbovane. Pri tem menijo, da cestarji izgubijo mnogo časa že samo za prihod in odhod z dela, ki je pogosto zelo oddaljeno od njihovega bivanja. Zato predlagajo, naj bi ta sistem dela opustili. Hvaležna spodbuda za boljše delo Da bi poživila delo šolskih športnih društev v osnovnih in srednjih šolah, da bi dosegli boljše rezultate tam, kjer se mladina zbira najbolj organizirano in v največjem številu, to je v šolah, je občinska zveza za telesno kulturo Celje razpisala posebno tekmovanje za najboljše šolsko športno društvo v osnovnih in srednjih šolah. Tu ne gre za enkratno tekmovanje, marveč za stalno obliko dela v šolskih športnih društvih, za akcijo, ki naj da tem športnim organizacijam mladih ljudi tisto mesto, ki jim pripada. Namen tekmovanja pa ni samo v tem, da bi ocenjevali in delili prehodne zastavice in pokale, marveč, da bi najboljši dobili tudi denarna priznanja in da bi hisjrati uspehi posameznih šolskih športnih društev vplivali na delitev sredstev med organizacije. Občinska zveza za telesno kulturo se je odločila za tradicionalno tekmovanje, torej za stalno spremljanje in usmerjanje dela šolskih športnih društev. Prve rezultate so dobili na osnovi točkovanja po določenih kriterijih kot so uspehi na občinskih prvenstvih, meciraz-redna tekmovanja v šolah, organiziranost športnega društva, urejanje športnih objektov in podobno. Te kritprije pa bodo izpopolnjevali, če bo treba. Na vsak način pa gre za ocenjevanje celotne dejavnosti in organiziranosti, ne pa samo rezultatov na enem ali dveh ;ekmovanjih. Izrednega pomena so zlasti tekmovanja in prireditve v okviru šolskega športnega društva, torej interna, aktivnost. Vse to pa hkrati narekuje, da bodo morala športna društva v šolah voditi v prihodnje točnejšo evidenco o svojih prireditvah in aktivnosti. Prve rezultate tekmovanja, ki je zajelo dvajset šolskih športnih društev, po deset iz osnovnih in srednjih šol, so razglasili na zanimivi prireditvi v veliki dvorani Narodnega doma, ki so jo dopolnili glasbeniki pa tudi intervjuji z znanimi športniki. Ta del bi lahko uspel še bolj, če bi se tudi člani ansambla Synkope zavedali svoje odgovornosti. Sicer pa o tem ob drugi priložnosti. V skupini društev v osnovnih šolah je prvo mesto pripadlo hu-dinjski osnovni šoli, drugo četrti in tretje štoram. Med srednješolci pa so največ točk zbrali gimnazijci, drugo je bilo društvo na tehniški srednji šoli, tretje pa na pedagoški gimnaziji. Prvi poskus je uspel, na vsak način pa je opozoril na pomembnost stalnega in organiziranega dela v šolskih športnih društvih, ki laliko postanejo neusahljiv vir za kadrovanje v specializirane športne organizacije. M. BOŽIČ Tram zadel pešca Voznik tovornega avtomobila z enoosno prikolico JANKO SMEH je pripeljal s Planine in v križišču zavijal proti Kozjemu. Na avtomobilu in prikolici je imel naložene lesene trame. Pri zavijanju je zaradi velikega loka tramov zadelo pešca FRANCA FRECETA, ki je stal ob robu ceste in gledal tovornjak. Dobil je poškodbe na rebrih in hrbtenici. Izkop pri zajetju Iz Sedraža smo zvedeli, da so te dni začeli z izkopom pri zajetju za nov vodovod. Najbolj prizadevna sta vsekakor tajnik Stanko Dernov-šek in predsednik režijskega odbora Franjo Diacci, ki sta s svojim spodbujanjem dosegla, da je zdaj že skoraj 40 interesentov za nov vodovod. Odločen začetek del pa bo verjetno še marsikoga spodbudil, saj bo v množičnem interesu tudi delež vsakogar manjši in se bodo stroški za zgraditev vodovoda zmanjšali. Začetne načrte, ki jih je izdelal Dernovšek, je vodna skupnost v Celju po-potrdila, obljubila pa je tudi, da bo dokončen elaborat izdelala brezplačno. Večsmerna rešitev Po preselitvi postaje milice v Radečah je postalo vprašanje sodne zgradbe znova odločilno. V njej je ostal še krajevni urad, poslovni urad GG Brežice in nekaj strank. Stanovanjsko podjetje zgradbe ne more rešiti, zato so predlagali, da bi jo prevzela radeška konfekcija KORA, ki se je v petih letih delovanja že dobro uveljavila. Tako bodo tudi storili, kajti s predlogom je soglasna tudi skupščina občine Laško, a v prejšnjih prostorih KORE bodo uredili nekaj skupnih družbenih prostorov. VEČ PROSTORA SMO TOKRAT NAMENILI OBČIM LAŠKO V RUBRIKI »ZA LJUBITELJE NARAVE« Z ukradenim avtomobilom do meje V prejšnji številki Tednika smo poročali o skupini mladoletnikov iz Velenja, ki so v Velenju, Šoštanju in bližnji okolici kradli avtomobile ter mopede in se z njimi vozili, vse dokler .je bilo kaj goriva. F. K., eden izmed teh mladoletnikov, za katerega tudi predvidevajo, da je bil idejni vodja te skupine, si je omislil še večjo smrkolin- sko pustolovščino. Naveličan brezdelja in pohajkovanja, je v svoji ogreti glavi skoval načrt za popotovanje po svetu. Zaradi teh izletov je namreč zaslutil, da so jim varnostni organi za petami, zato se je odločil, da bo pobegnil za začetek v Italijo, tam bi se pa naj odločil, kako in kaj. V šoštanju je zato ukradel avtomobil, da bi se z njim prepeljal do italijanske meje. Toda že v šmart-nem ob Paki je zletel s ceste in avtomobil razbil. Ker si je pri karambolu poškodoval roko, je izlet za nekaj dni preložil. Hotel se je vrniti domov, zato je na Polzeli ukradel drugega fička in se z njim prepeljal do Velenja. Toda tu so ga delavci milice že čez nekaj ur prijeli. Predali so ga sodišču, ki pa ni odredilo pripora in ga je po zaslišanjih spustilo nazaj na prostost, že čez nekaj časa pa je zopet neznanec ukradel avtomobil v šoštanju. Delavci prometne milice so ga odkrili v bližini Dorn-berga na Primorskem, blizu državne meje z Italijo. Vsled tega varnostni organi predvidevajo, da je tatvino izvršal mladoletni F. K., kateremu je tokrat pobeg uspel. Za uboj 10 let strogega zapora • 25-letni Anton Anderlič, doma iz Spodnjega Tinskega je bil obsojen za uboj Stanka Žaberla iz Zibik. • Ali je na podeželju res dovolj samo poziv na »korajžo« pa že mora teči kri? • Kdaj bo konec primitivnosti in obračunavanj brez pravega vzroka ter smešnih izpovedi in obžalovanj pred sodnimi senati? Slovenci, tudi Štajerci, tu mislimo na naše očete, dedje in na pokolenja nazaj, so s poštenim delom in kulturo pridobili sloves naroda, o katerem se je spoštljivo govorilo. Še danes. Toda k temu moramo, če seveda pogledamo resnici v oči dodati, da nam razni krvni delikti, uboji in pretepi te slave ne ove-šajo z lovcrjevim vencem. Na področju celjskega okraja imamo iz leta v leto nekaj (kar precej!) dejanj, ki vzbujajo stud in gnus ne samo pri nas, temveč tudi izven meja okraja. Med te vsekakor sodijo izredno pogostni uboji. Kaže, vsaj sodeč po nesmiselnih in naivnih zagovorih pred sodnim senatom na sodišču, da / danes ni potrebno bogsigavedi kaj, pa te nekdo zakolje, udari s kolom po glavi, za 100 dinarjev med ropom razbije obraz ... Verjetno se še spomnite obširnega zapisa o uboju v Zibiki. Dvoje mladeničev, bratov, nasekanih z alkoholom trči ob dva malo starejša občana, ki sta prav tako dodobra naložena s pijačo. Beseda k besedi, kaj boš ti meni, kdo si ti, kdo mi pa kaj more... pa smo skupaj. K temu še dodajo, da je nekje slišal, da mu je nekdo rekel, da bi se naj obračunali... Seveda, najmanj s pestmi, s koli, po navadi pa kar z noži! Stanko žaberl, oče dveh majhnih otrok, ki si je šele pred nekaj meseci s svojim delom zgradil prijetno družinsko ognjišče, se je vračal od nekega kmeta. Z njim je bil sosed Jože Premrl. Ker je bil tega dne cerkveni praznik je bil v vsaki domačiji na mizi kozarec s pijačo. Nazaj grede sta začela prepevati in vriskati baje sta tudi nekajkrat zavpila tisti značilni del naše folklore: »auf-biks«. Iz nasprotne strani sta prihajala brata Anderlič, starejši Anton in mlajši Milan. Milan je med potjo opozoril brata, češ, kaj naj storita, ker bosta verjetno srečala nekoga, komur nista pri srcu. Zvedel bi naj bil, da so vaški fatnje obljubili Anderličevim fantom, da jih bodo naklestili, ker se predvsem starejši rad baba z nožem in pestmi. Pa ga je Anton ohrabril s tem, da mu je pokazal za pasom dolg nož v nožnici vojaškega bajoneta. Res je prišlo do srečanja, na sodišču so vsak po svoje opisovali potek dogodkov, žaberl in Anton Anderlič sta se začela baje prerivati, Premrl je zagledal v An-derličevih rokah nož in je pobegnil... Takoj za njim pa tudi mlajši Anderlič ... Stanka žaberla so našli naslednje jutro mrtvega pod hišo Lebarjevih. V telesu je imel 20 vbodlin z nožem! Od tilnika do stegen ... Ko smo bili že isto jutro na kraju zločina in opazovali storilca, ki je z enako mirnostjo in neprizadetostjo sedel pred dnevi tudi na zatožni klopi, nismo mogli verjeti žalostni resnici.Mlad fant, ki sicer ni preveč videl dela, je za prazen nič ubil drugega, očeta dveh otrok, moža in občana, ki je bil zaradi poštenega dela in življenja spoštovan oče in občan. Tudi tokrat, pred sodnim senatom, je obtoženec mirno pripovedoval potek dogodkov. Na koncu je izrazil globoko obžalovanje svojega dejanja ... Mogoče je bilo celo iskreno. Zagovarjal se je, da je bil IZZVAN! Kdo pa ni bil kdajkoli v življenju IZZVAN? Mar ima res že samo za to pravico ubijati in iskati zadoščenja v lastni sodbi?! Pogosti primeri obračunov in obračunavanj kažejo, da si to pravico sodbe lasti vse več občanov. Tokrat je sodišče, senat je vodil Veko-slav Tanko, obtožnico pa zastopala Vida Kosi, zdi se nam dovolj strogo razsodil ta primer banalne primitivnosti in Antona Anderliča obsodil na 10 let strogega zapora. Toda tudi to ne bo družini vrnilo očeta in ne sina. J. SEVER je 25 letni ANTON AN-^RLIč, ki je pred nekaj rami dvajsetkrat z dolgim I^Pin zabodel Stanka Žabre-• Ne vemo, kaj si je v tre-u>u, ko smo ga posneli, •Mil. Mogoče pa je takrat ? dojel vprašanje: KDO J®1*! JAZ, DA SI LASTIM ^ VVICO, DA SODIM ... To-takrat je bilo že pre- čigava je lestev? Delavci milice iz Celja so našli eno krilo dvodelne, tkzv. »A« lestve. Zategadelj naprošajo lastnika ali kogarkoli, ki bi vedel čigava je lestev, naj se zglasi na postaji milice v Celju, kjer je lestev shranjena, in jo odnese. ŽRTVE PROMETA Po levi strani S Planine je vozil proti Sevnici z motornim kolesom ANTON KOŠAR po skrajni desni strani ceste. V Vejicah mu je na blagem desnem ovinku pripeljal nasproti popolnoma po levi strani ceste motorist JANEZ GRAČNER, ki ni imel vozniškega dovoljenja. Pri trčenju je vrglo Košarja štiri metre naprej po cesti, da si je močno poškodoval roko. Na motornih kolesih je škode za 1100 dinarjev. Prikolico je zaneslo Iz Krške vasi se je peljala proti Brežicam ERIKA JALOVEC, iz Velikih Malenc. Vozila je pravilno po desni strani ceste, ko je pripeljal nasproti tovornjak s prikolico, ki ga je upravljal ALOJZ GRI-ČAR. Prazno prikolico je zaradi prehitre vožnje na levem ovinku zaneslo v levo, da je zadela kolesarko in jo odbila v jarek ob cesti. Med prevozom v celjsko bolnišnico je 11-letna kolesarka podlegla. Nesreča otroka IVAN DRAKSLER se je pripeljal po cesti III. reda iz Zreč v Gorenje, ko so mu pri osnovni šoli otroci prignali nasproti živino s paše. Umaknil se je živini in zapeljal na levo stran ceste, kjer je zadel 6-letno EMO PAVLIC. Pri trčenju je deklica dobila pretres možganov. Motorist je vozil brez vozniškega dovoljenja. Trčenje mopedistov MILKA VOZLAČ se je peljala 2 mopedom od Tekstilne tovarne Prebold proti Dolenji vasi. Nasproti je pripeljal LUDVIK IGRIŠNIK prav tako na mopedu. Pri srečanju na sredini ceste sta mopedista trčila in se huje poškodovala. Pritekla na cesto Iz Celja je vozil proti Dobrovi mopedist ALOJZ LEDNIK, ko je v Lokrovcu nenadoma pritekla z leve strani na cesto pred moped 4-letna JANJA MALGAJ. Kljub zaviranju in izogibanju je mopedist zadel deklico in jo zbil po cesti, kjer je obležala nezavestna. V celjski bolnišnici so ugotovili, da ima pretres možganov. Tudi mopedist se je pri padcu poškodoval. Srnjak pred mopedista Mopedist FRANC ARCET se je zvečer peljal po cesti III. reda iz Stranic proti Vitanju. Med vožnjo mu je skočil pred moped srnjak, katerega je mopedist zadel in padel po cesti. Poškodoval se je po glavi. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« Celje drobna KRONIKA Strela zažgala poslopje Med neurjem, ki je pred dnevi divjalo na našem področju je strela udarila v gospodarsko poslopje LUDVIKA GLASA v Rožnem pri Brestanici. Ogenj se je hitro razširil po delno lesenem poslopju ter poleg poslopja uničil tudi več poljedelske opreme. Gasit je sicer prihitelo več gasilskih enot, vendar so bile pred ognjem zaradi pomanjkanja vode nemočne. Uspelo pa jim je obvarovati sosednja poslopja, škodo so ocenili na pet milijonov starih dinarjev. —ez Sreča v nesreči Med hudim grmenjem, ki Je zbudilo Marijo HUDOLIN, doma z Dolge gore pri Grobelnem, je strela udarila v radijsko anteno. Marija Hudolin se je namreč ob grmenju zbudila in spomnila, da bi bilo dobro, če bi od radijskega sprejemnika odklopila anteno, ki nima varnostnega priključka. Ko je tako še vsa dremava vstala in odšla proti oknu je strela že udarila v anteno. Hudolinovo je vrglo po sobi vse do vrat. Ko si je malo opomogla je pohitela iz sobe na dvorišče in videla, da se je vnel tudi del s slamo krite strehe. Bila je toliko prisebna, da je takoj pohitela v hlev in iz njega spustila vso živino. Na njeno klicanje so prihiteli tudi sosedi, katerim je uspelo požar lokalizirati. Kljub temu pa je zgorelo nekaj žita, opreme in oblek, ki jih je imela lastnica spravljene na podstrešju. Škodo cenijo na poldrug milijon starih dinarjev. —ez 6- junija 1968 laško " šport - kronika tednik*** 9 DELO SKLADA ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE V HRASTNIKU Dela izven programa opravičljiva Pred dnevi se je v Hrastniku sešel na sejo uipravni odbor sklada za negospodarske investicije. Upravni odbor je za to priložnost izdelal obsežno poročilo o svojem delu, ki je bilo osnova za razpravo. V pičlem letu je upravni odbor sklada opravil pomembno delo. Njegova naloga je bila skrb za reden dotok denarja in usmerjanje izgradnje objektov družbenega standarda. Upravni odbor je imel na skrbi izvajanje programa, ki ga je sprejel in osvojil splošnopolitični zbor v okviru realizacije srednjeročnega plana razvoja negospodarskih investicij. S tem planom so bile postavljene naslednje naloge: rekonstrukcija ceste Hrastnik, križišče — Dol — čerdenc, izgradnja novih učilnic na osnovni šoli Log, na Dolu pri Hrastniku in na posebni šoli Hrastnik, dograditev zdravstvenega doma, izgradnjo kopališča in kritje obveznosti pri izgradnji novih ljubljanskih kliničnih bolnišnic. Sklad je razpolagal z denarjem, ki so ga za te namene vplačevale delovne organizacije v vzezi z znanim dogovorom o odvajanju 2,5 odstotka prispevkov od bruto osebnih dohodkov zaposlenih na področju občine Hrastnik. Poročilo o delu sklada navaja med drugim, da so domala vse delovne Organizacije spoštovale smernice, sprejete na zadnjem splošno-političnem zboru. Vendar upravni odbor ugotavlja, da vseh nalog in obveznosti ni mogel izvršiti Izkušnje kažejo, da po vsej verjetnosti sprejetega srednjeročnega programa izgradnje objektov družbenega standarda ne bo moč realizirati do leta 1970. Zato pa ne kaže izgubljati poguma, čeprav bo treba sprejeti program deloma korigirati in ga izvesti v nekoliko daljšem časovnem obdobju. Tako usmeritev so narekovale tudi nekatere objektivne okoliščine. V tem obdobju so namreč morali po svetiti skrb nekaterim ! planskim objektom družbi ga standarda, ki pa jdh nansirali iz teh prispeva Tako so lani dogradili ™ potrebno bencinsko črpan, uredili del hudournikov^1 tokov Bobna in Brnice, sobil novo vzgojno-varstv*! ustanovo na rudniku, ijj 7 j bila predvidena šele leta lgi? modernizirali cesto Hrasti — Trbovlje in še nekatera -' ' •" ■' Priznanje klubu 67 Rrastniški mladinski klub 67 je prejel v okviru tekmovanja slovenskih mladinskih klubov v B skupini priznanje s plaketo in denarno nagrado. Organizator tekmovanj — CK ZMS je s tem dejansko nagradil enega izmed najuspešnejših podobnih klubov v revirjih. Od minule jeseni do maja se je v hrastniškem mladinskem klubu zvrstilo najmanj 28 petkovih večerov, ki jih je obiskalo zelo veliko število mladih ljudi. Ob tem kaže posebej poudariti na vsebinsko plat aktivnosti tega kluba. Vodstvo se je namreč vseskozi prizadevalo nuditi mladim ljudem resnično zanimive in vsebinsko pretehtane prireditve. Razen tega so, kot je znano, v tem klubu letos začeli še s takoimenovanim »diskoklubom«, kjer so mladi utegnili poslušati zanimivo jazz, beat in drugo glasbo. Omenimo naj še, da je klub doslej užival precejšnjo podporo občinskega mladinskega vodstva, občinskega sveta zveze kulturnoprosvet-nih organizacij in drugih. 350 mladih delavcev se bo pomerilo v športnih veščinah Steklarna Hrastnik, njen kolektiv. zlasti pa mladi delavci tega podjetja bodo letos že drugič gostitelji velikega števila mladih proizvajalcev — udeležencev množičnega športnega srečanja na igrišču za Savo. 16. junija se bo v Hrastniku zbralo okoli 350 tekmovalcev, delavcev iz jeseniške železarne, kranjske »Save«, ljubljanskega »Litostroja« in žalskega »Feralita«. Srečanje sodi v okvir stalnega sodelovanja teh mladih ljudi z mladimi delavci hrastniške Steklarne. Letos pomladi so se mladi srečali na veliki kulturni prireditvi, tokrat pa se bodo pomerili v športnih disciplinah in se borili za najboljše uvrstitve. Gostitelji so pripravili lepe nagrade in priznanja najboljšim skupinam. Ob tej priložnosti bodo mladi na posvetovanju ocenili dosedanje stike in se pogovorili o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Seja predsedstva sindikalnega sveta^ Pred dnevi je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta obravnavalo priprave na sklic splošnopoli-tičnega zbora občine Hrastnik. Udeleženci so se dogovorili za enotno akcijo sindikatov na področju na-daljnega zbiranja prispevkov za izgradnjo objektov družbenega stan. darda. Razen tega so govorili še O izvajanju stališč strokovnega in družbeno-ekonomskega izobraževanja hrastniških delavcev in drugih tekočih, aktualnih vprašanjih. Zasedanje DS steklarne Na minulem zasedanju centralnega delavskega sveta Steklarne so podrobno ocenjevali proizvodne in poslovne rezultate tega podjetja za čas od januarja do konca aprila letos. V daljši razpravi so člani samoupravnega organa ugodno ocenili rezultate letošnjega gospodarjenja in poudarili, da bo moč doseči še lepše uspehe z odpravo posameznih pomanjkljivosti v vsakdanjem delovnem procesu. Na zasedanju so soglasno potrdili pogodbo o poslovnem sodelovanju s podjetjem Ferralit iz Žalca, s katerim ima ta delovna organizacija V Hrastniku že večletne živahne Stike. Delovni dogovor hrastniških šolnikov Na minulem posvetovanju vseh prosvetnih delavcev te občine so govorili o številnih aktualnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja. Poslušali so tudi poročilo svetovalca prosvetno-pedagoškega zavoda o letošnjih problemih šolanja v tej komuni, govorili o učnih in drugih rezultatih ter problemih v zvezi z novogradnjo novih šolskih učilnic. — n Priznanje Zdenku Ulagi Med odlikovanci z naslovom mladinskega mentorja je tudi Zdenko Ulaga iz Hrastnika. Mladina te občine se je Zdenku Ulagi s tem oddolžila za njegovo nesebično, dolgoletno, požrtvovalno delo v vrstah te organizacije in za napore, ki jih še zdaj vlaga za polno uveljavljanje mladih v družbenopolitičnem življenju te revirske komune. Zdene Ulaga opravlja sicer dolžnost predsednika občinskega sindikalnega sveta, obenem pa je bil izvoljen tudi za podpredsednika skupščine občine Hrastnik. Razen teh, opravlja še vrsto drugih odgovornih dolžnosti, vselej pa najde čas za sodelovanje z mladimi ljudmi, člani občinskega mladinskega vodstva, mladinskih aktivov podjetjih in na terenu. Mladi se radi obračajo nanj, ker dobro vedo, da jim bo znal svetovati, se zavzeti za njihove težave in nadloge in odkrito kritizirati slabosti in napake, ki se tu in tam prikradejo v vsakdanje aktivnost mladinskih organizacij. Zdene Ulaga meni, da je občinska družbena skupnost dolžna še bolj prisluhniti željam in potrebam mladih ljudi. Bil je med pobudniki dolgoročnejše politike zapo slovanja mladine, zavzel se je skupaj s svojimi sotovari-ši v sindikalnem svetu in v vrstah občinske skupščine ter drugih občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij za smelejšo politiko sprejemanja vajencev, za štipendiranje nadarjenih otrok, čigar starši ne bi zmogli prenašati bremen študija. Pomaga in vsestranko je in sodeluje pri večji aktivizaciji mladih v organih delavskega in družbenega samoupravljanja; smelo se je zavzel za hitrejše vključevanje mladih v društveno življenje. Večkrat ga slišimo kako močno se zavzema za premagovanje starih oblik dela v mladinskih aktivih, bodri in graja, svetuje in pomaga, da bi mladina te občine našla svoje mesto v samoupavnem sistemu komunalne skupnosti. Priznanje in nagrado skorajda ni vzel odprtih rok. Slišali smo, da je potem, ko je zvedel, da je med nagrajenci dejal: »Uspehi hrastniške mladine, niso rezultat posameznika ali posameznikov, marveč rezultati vseh družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in vseh tistih skromnih starejših ljudi, ki so zmeraj pripravljeni sodelovati z mladim rodom!« — a NAPOSLED V HRASTNIKU TUDI KLUB MLADIH SAMOUPRAVLJAVCEV Izkoristiti vse oblike dela Za ustanovitev ntrvega kluba se ogrevajo iz več razlogov. Med, drugim, naj bi v klubu smotrneje in učinkoviteje skrbeli za razširitev družbeno ekonomskega in strokovnega znanja sedanjih in bodočih samoupravljavcev. Klub mladih samoupravljavcev bo deloval pri občinskem mladinskem vodstvu. Vodstvo kluba bo najprej v sodelovanju s posameznimi komisijami pri mladinskem komiteju ZMS in s pomočjo občinskega sindikalnega sveta izdelal ustrezen program dela. Pri tem v Hrastniku navajajo možnosti, da bi v okviru kluba prirejali in organizirali posvetovanja o dosedanjem in prihodnjem razvoju samoupravljanja, bodisi v delovnih kolektivih, gospodarskih ali drugih organizacijah, vštevši v občinski skupščini. Klub bi moral posvetiti posebno skrb in pozornost uveljavljanju novih oblik dela samoupravnih organov in posebej aktivnosti mladih članov delavskih svetov. V ospredju aktivnosti kluba bo morala biti skrb za druž-beno-ekonomslco in ideološko izobraževanje mladih samoupravljavcev. V hrastniški občini so se namreč dokopali do prepričanja, da bo moč razvijati oblike pa tudi vsebino samoupravljanja tudi z boljšim, temeljitejšim znanjem ne samo sedanjih, marveč tudi bodočih članov delavskih svetov oziroma organov družbenega upravljanja. čeprav v nobenem primeru ne kanijo fetišizirati vloge znanja vn usposobljenosti nosilcev samoupravljanja, so ugotovili, da poman-kljivo znanje pogosto ovira sprejemanje najustreznejših sklepov in odločitev. Zanimivo je, da nameravajo v tej občini v kratkem začeti tudi akcijo za ustanavljanje zborov mladih proizvajalcev, predvsem v večjih delovnih kolektivih. Pri tem poudarjajo, da se ne ogrevajo za oblike dela nekdanjih podobnih klubov. Inten-cije gredo v drugo smer, namreč, kako zagotoviti mladim zaposlenim ljudem intenzivnejše sodelovanje za boljše in učinkovitejše gospodarjenje. Podobno kot v klubu samaupravljvcev, naj bi tudi v klubih mladih proizvajalcev posvečali največjo skrb širitvi znanja. —m Nov prospekt V tisku je barvni turistični prospekt Zasavja, ki bo izšel v nakladi 50.000 izvodov, natisnjen pa bo v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku. Izdajo so omogočile občinske skupščine in nekatere delovne organizacije iz revirjev. Predlog za eno največjih investicij za objekte družbenega standarda Vložili bodo 6.000.000 Din Na bližnjem splošno-političnem zboru bodo navzoči govorili o izgrad-iji 12-nadstropne stanovanjske stolpnice, v kateri bo 59 stanovanj, ob stolpnici pa veliki poslovni prostori z okrog 700 kvadratnimi metri koristnih površin in na drugi strani dvorana za kulturne prireditve s 300 sedeži, odrom, manjšo dvoranico za seje in garderobami. Temeljiite priprave na sklic splošnofpolMitačnega zbora občine Hraistniik gredo h kraju. Zbor se bo, iooit smo zvedeli, sešel 7. junija, ker so morali zbrati še nekaj gradiva in opraviti drugo potrebno ielo. Bližnji politični oziroma splošno politični sbor je nekak najvišji posvetovalni otrgan v tej komuni, katerega naloga je razpravljati o najpomembnejših zadevah in vprašanjih sedanjega in prihodnjega razvoja na posameznih področjih družbeno političnega življenja 7 Hrastniku. Torej zbor razpravlja in predlaga, odloča pa občinska skupščina oziroma občani. Tudi na tem splošno-političnem zboru bodo govorili o vprašanjih nadaljnjega razvoja družbenega standarda v Hrastniku. Gre za delno spremembo že sprejetega din osvojenega koncepta pred nekaj leti, čeprav ostanejo poglavitna načela razvaja družbenega standarda nespremenjena. Na zboru bodo govorili o veliki gradnji doslej največjega stanovanjskega bloka oziroma stolpnice na novem naselju na Logu, lin dograditvi več poslovnih lokalov za potrebe okoli 3500 ljudi, ki žive v neposredni okolici. Končno pa gre tudi za izgradnjo novih prostorov za kulturno dejavnost. V avezi s tem je stanovanjsko podjetje Izdelalo maketo bodoče ureditve tega dela Loga. Maketa je razstavljena v enem Izmed pro štorov tega podjetja. Za gradnjo teh objektov bodo potrebovali 6 milijonov din. Največ denarja je že zbranega, bodisi iz lastnih virov oziroma s krediti, manjka le še 500.000 din za dograditev prostorov za kulturne namene, ki pa jih bo občina najela kot krediit. -a- Kmalu novo kegljišče na Logu Zbiranje prispevkom Kaže, da so se v tej zasavski občini letos odločili za realizacijo vrsto načrtov s področja telesne vzgoje in rekreacije delovnih ljudi. Pred dnevi so začeli pospešeno graditi novo kegljišče, ki bo nova, zelo pomembna pridobitev za razmah telesne kulture v tem delu Hrastnika. Iniciativni odbor se ni ustraši dokaj velikih izdatkov, ki jih bo treba zbrati za novo kegljišče. Predračun namreč kaže, da bo treba za ta objekt okrog 220.000 ND. Ko so v Hrastniku razpravljali o novogradnji tega objekta, so malone eno dušno ugotavljali, da brez podpore občanov oziroma delovnih ljudi ne bi zmogli tolikšne investicije. Zato so dali natisniti posebne kartončke po 10 ND in jih začeli razpeča-vati med občani. Pričakujejo, da bodo z zbiralno akcijo dobili okrog 80.000 ND, preostali denar pa naj bi zbrali v podjetjih, medtem ko bo nekaj prispevala tudi občinska zveza za telesno kulturo. Doslej so številni občani pokazali polno razumevanje za to potrebo. V akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov so se vključili tudi nekateri družbenopolitični delavci in seve — mladina. Medtem pa so na Logu že začeli graditi nov objekt. Kegljanje je panoga, za katero se v Hra stniku navdušujejo starejši t mlajši ljudje. Vendar vse do slej niso imeli najboljših po gojev za udejstvovanje m tem področju. Zato sodijo, 4 bo nov objekt dejansko šelt začetek bolj množičnegs udejstvovanja na tem podroJ ju in lepa priložnost za tekmovanja. v okviru Zasavji oziroma Slovenije. Razumlj; vo je, da so delo zastavili ti ko, da bo nov objekt dogr» jen še letos, bržčas do po letnih mesecev. Na voljo bedo štiri steze in stranski pro stori. Dela bi se utegnila zakasniti samo v primeru, i! bi zbiranje prostovoljnih pr-spevkov zaostajalo. Doslej te bojazni ni, čeprav bo trebi akcijo pospešiti. Predsedniki komisij V prihodnje bo delovalo p skupščini kolektiva Zasavskih premogovnikov pet stalnih in ena s časna komisija. Za predsednik komisij so bili imenovani: Aleksander Kandušar, iz rudnika H» stnik, v komisiji za varstvo P delu, Jože Skrinar, iz elektrostroj-nega obrata, v komisiji za prorr.fi z osnovnimi sredstvi, inž. Aloj Pavčnik, iz rudnika Hrastnik, 1 kadrovski komisiji, Ivan Majcffl iz elektrostrojnega obrata, v to misiji za delovna razmerja in » bert Fabjan, iz nabavnega oddelka, v komisiji za varstvo de'cf nih odnosov. Predsednik začas* komisije za pripravo predlo? pravilnika o delitvi osebnih ® hodkov pa je Leopold RebersJ iz rudnika Hrastnik. 10 ***lednih J hrastnik 6. junija IZGRADNJA NOVEGA NASELJA NA IZLAKAH Pospešen razvoj kraja Izlake pri Zagorju postajajo vse bolj turistično-kmetij-sko-industrijski kraj. Preplet vseh treh dejavnosti zagotavlja kraju pospešen razvoj, ki bi ga kazalo še v večji meri usmerjati. Pred kratkim so v tem znanem kraju začeli graditi novo naselje. Leto obsorej bo na zemljišču, skoraj v središču Izlak stalo štirinajst-eno in dvo družinskih hiš, tamkajšnjih delavcev, obrtnikov in drugih občanov, še pred leti na Izlakah niso dosti gradili. Pomanjkanje ustreznega urbanističnega načrta je onemogočalo kakršno koli izgradnjo, zlasti zasebnih in drugih stanovanjskih hiš. Kasneje je kolektiv Tovarne elek-tro porcelana zgradil nekaj enostanovanjskih hiš, v neposredni bližini osnovne šole, nekoliko več pa so gradili zasebniki na drugi strani šolskega poslopja. Tovarna elektroporcelana, eden izmed največjih industrijskih objektov v občini je in bo zagotovo še dajala bon nadaljnjemu razvoju tega kraja. Vendar ne kaže prezreti pomena turističnega razvoja, ki je z dograditvijo oziroma obnovo ceste in, ki bo z ureditvijo trojanskega klanca dobilo še prav poseben pomen. Nedvomno bodo sedanji zazidalni in drugi načrti bistveno spremenili sedanjo podobo Izlak. V nobenem primeru pa urejanje novih naselij ne bi smelo škodovati razvoju turizma, ampak ga pospeševati in mu dajati novih pogojev in možnosti za širši razmah. Medijske toplice z neposredno okolico so edini kraj v Zagorju ob Savi in menda v revirjih sploh, kjer si je moč razen izletniškega turizma v večji meri zamisliti razmah stacionarnega turizma. Kajpak pa bo treba v ta namen bistveno preurediti in na novo zgraditi sedanje oziroma nove objekte, med njimi zlasti zaprto kopališče in druge naprave, čimprej bo treba izdelati dolgoročnejši razvoj Izlak oziroma turizma v tem kraju in ga skladu z našimi turističnimi hotenji in načrti na primeren način uresničevati. S SEJE SKUPŠČINE OBČINE ZAGORJE OB SAVI jazvojni programi - osnova napredka Minula seja občinske ,upŠČine Zagorje ob Savi je Ja v glavnem posvečena ak-^Uiim vprašanj im gospodarji Odborniki so razprav-gji o zaključnih računih gobarskih delovnih organiza-: za leto 1967 in dobršen Ji časa posvetili proble-jom gospodarjenja v prvih jfili mesecih letos. Odbor-so se zlasti pomudili ob j,ih osrednjih ugotovitvah oskega in letošnjega gospo-jrjenja: zniževanju fizične-j obsega industrijske proiz-jdnje, povečevanju zalog go-lTih izdelkov, nazadovanju voza in nadaljnji stagnaciji 3 področju zaposlovanja. V obdobu januar-april je idustrijska proizvodnja zao-ala za okrog 4 odstotke gle-i na predvidevanja kolekti-3V. Nekatera podjetja ima-i večje zaloge, težave z bratnimi sredstvi in vnov-;vanjem blaga. Tem teža-un so se pridružile še ne-itere druge ovire, čeprav so jborniki ugotovili, da gre idi za nekatere sistemske eurejene razmere na področ-i gospodarstva, zlasti v zve-i s kreditiranjem, Mirin-m in drugimi, so menili, i so vzrok sedanjim težami tudi subjektivni dejav-iki. Predlagali so, naj bi za-orske delovne organizacije čimprej izdelale dolgoročnejše razvojne programe, brez katerih ne bo napredka. Podjetja naj bi preučevanju trgov posvetila izdatnejšo pozornost in v ta namen ustanovila posebne službe. V posameznih podjetjih primanjkuje visoko usposobljenih strokovnjakov, zato bi morala vodstva in samoupravni organi voditi ustreznejšo kadrovsko politiko. Odborniki so kritizirali nedejavnost sveta za gospodarstvo občinske skupščine. Ugotovili so, da se je svet sešel na eno samo sejo. Svet za gospodarstvo bi moral neposredno zasledovati gibanje gospodarjenja, izdelovati razne analize skupno z oddelkom za gospodarstvo pa tudi predloge za izboljšanje gospodarjenja v posameznih delovnih organizacijah. Namesto tega so imeli doslej odborniki na voljo le preglede o gospodarskih gibanjih/ ki jih je seveda nekoliko kasno posredovala služba družbenega knjigovodstva iz Trbovelj. Odborniki so predlagali zamenjavo nedelavnih članov sveta za gospodarstvo. Svet v novem sestavu pa naj bi se loteval stalnega preučevanja gospodarjenja v občini in posredoval skupščini* ustrezno gradivo. Naslednji da^i bodo predstavniki občinske skupščine, občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in člani ekonomske komisije obiskali posamezna podjetja. V razgovorih z vodstvi in samoupravnimi organi delovnih kolektivov bodo podrobno preučili vzroke in posledice sedanjega zaostajanja za planskimi predvidevanji pa tudi možnosti za hitrejšo rast proizvodnje in obsega poslovanja. -a- REPUBLIŠKA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Pesem iz 4000 mladih grl Zagorje ob Savi že vrsto let ni bilo prizorišče tolikšne živahnosti, kot v dneh od 29. maja do 1. junija, ko se je na odru delavskega doma zvrstilo kar 54 mladinskih pevskih zborov, da bi pokazalo uspehe svojega večletnega trdega in vztrajnega dela — Otvoritvena dolžnost je pripadala domačemu vokalnemu ansamblu — »Vesni« — Predsednik Zveze kul-turnoprosvetnih organizacij Slovenije o pomenu mladinskega zborovskega petja na Slovenskem — Posvetovanja uglednih slovenskih mladinskih vokalnih pedagogov. Letošnjo republiško revijo mladinskih in otroških pevskih zborov je skoraj v vseh občinah na Slovenskem idejno in strokovno pripravila komisija za mladinsko zborovsko petje pri Zvezi kultur-noprosvetnih organizacij Slovenije. Uresničitev zamisli pa so zaupali občinskemu svetu zveze kulturnoprosvetnih organizacij v Zagorju ob Savi. Zagorski organizacijski odbor je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi ta velika, množična prireditev vsestransko uspela, časa, kot je znano, ni bilo dosti, saj malone še teden dni pred začetkom revije ni bilo rešeno vprašanje denarja. Zagorje je z zastavami in cvetjem sprejemalo mlade goste iz vse Slovenije. Prišli so otroci in mladi ljudje iz štajerske, Prekmurja, ptujskega področja, Celja, Savinjske doline, Gorenjske, Dolenjske, Notranjske, Primorske, Ljubljane in iz vseh večjih slovenskih središč. Prišli so z namenom, da "bi pokazali lepoto slovenske umetne in narodne pesmi, skladbice številnih tujih mladinskih in drugih avtorjev. In naposled: prišli so z zavestjo, da bo ta revija prispevala k širjenju in poglabljanju mladinskega pevstva. Da bo pesem etično, estetsko in kulturno osveščala mladi rod, da bo notranje še bolj bogat. Otvoritev revije so zaupali domačemu mladinskemu zboru Vesni, ki je v celovečernem programu izvajal pesmi domačih in tujih avtorjev, med njimi kantato Ra-dovana Gobca: dobro srečo, domovina! Skladatelj Rado-van Gobec, ki se je skupno s številnimi drugimi uglednimi slovenskimi vokalnimi pedagogi udeležil prvega dne revije in nato kot predsednik žirije ves čas sodeloval na tej prireditvi, je za svojo skladbo požel resnično lepo priznanje vseh navzočih. Predsednik Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije Branko Babič je v otvoritvenem govoru med drugim poudarili, da bo tudi sedanja revija v Zagorju lep dokaz moči in ugleda mladinskega zborovskega petja na Slovenskem. Ni dvoma, da je to priložnost, kjer naj poslej vsako leto mladi ljudje pokažejo rezultate svojega dela. Opozoril je na velik etični, moralni in estetski pomen krepitve zborovskega petja in pristavil, da nam za take množične prireditve našega mladega rodu ne sme biti žal niti denarja, ne naporov. Zahvalil se je številnim prosvetnim delavcem, zborovodjem in skladateljem ter drugim za njihovo nesebično in požrtvovalno delo ter jih povabil, naj tudi v bodoče vse svoje sile usmerijo za krepitev zborovskega petja. < Včasu revije so bila vsak popoldan v stekleni dvorani posvetovanja strokovne žirije z pevovodji. Na posvetovanjih so podrobno ocenjevali dosedanjo prehojeno pot na tem področju kulturnega ustvarjanja. Sicer pa nam danes prostor ne dovoljuje opisati vseh izrečenih misli, pobud in idej za nadaljnji razvoj zborovskega petja, zato bomo o tem nekoliko več poročali v naslednji številki. Ob tej priložnosti naj samo omenimo, da je vodil žirijo Radovan Gobec, s člani profesorji: Vladom Golobom, Jožetom Gregorcem, Pavlom Kalanom, Egon Ku-nejem, Slavkom Mihelčičom, Petrom Liparjem, Vladom Močanom, Maksom Pirnikom, Milkom Skobernetom, Ivanom Siličem in Ubaldom Vrabcem. V počastitev revije so v \oyerju delavskega doma odprli razstavo otroških risb iz rudarskega mesta Fohns-dorf. Učenci meščanskih in osnovnih šol te občine so s tem vrnili prireditev, ki so jo jim bili pripravili njihovi vrstniki iz Zagorja pred dobrimi 14 dnevi. Otvoritve razstave so se udeležili tudi nekateri prosvetni delavci šol iz občine Fohnsdorf, med obiskovalci pa so bili tudi številni gostje, ki so prišli na otvoritev republiške revije mladinskih pevskih zborov. —n— Priprave komunistov na VI. kongres ZKJ Odgovorne dolžnosti Pred kratkim so na seji sekretariata občinske konference ZKS govorili o vsebinskih, kadrovskih in dru-fih pripravah na VI. kongres ZKS letos jeseni v Ljubljani. V dokaj izčrpni razpravi so člani občinskega vodstva ZKS opredelili naloge zagorske ZK v prihod-njem obdobju. Zlasti so se pomudili ob dilemi kako zastaviti delo, da bi občinska konferenca v drugi polovici junija pomenila dejanski prispevek h kongresu slovenskih komunistov? Mnenj in stališč je bilo več, vendar so soglasno ugotovili, da kaže uvrstiti na dnevni red junijske konference zelo pomembno vprašanje, in sicer ZK IN SAMOUPRAVLJANJE. Tema je aktualna. Zagotovo so se v dosedanjem delovanju in aktivnosti organov samoupravljanja nakopičili nekateri aktualni problemi. Zato je temeljno vprašanje, kakšna je sedanja vloga komunistov v orga-nih samoupravljanja tista osrednja zadeva, ki jo mora celotna ZK še posebej zavzeto preučiti. In ne le to. Na osnovi vsestranskega preučevanja idejnopolitične vloge komunistov v samoupravnem mehanizmu naše družbe bo vsekakor moč izluščiti vse tiste silnice, ki jih kaže v prihodnje bolj razvijati, nekatere pa opuščati. Treba ^o odkriti vzroke in posledice mlačnosti nekaterih članov ZK v organih samoupravljanja in ne bo odveč s konkretno analizo opozoriti na možnost nadaljnjega razvijanja vseh oblik samoupravljanja, ki tudi v za-Sorski občini dejansko zaostajajo za vsebino. Na junijsko konferenco bodo uvrstili še poročilo 0 dosedanjem delu občinskega vodstva ZKS, zlasti Probleme okrog izvajanja reorganizacije in začetke Vsebinskega uveljavljanja preobrazbe ZK. Z druge s'rani bo sekretariat prišel pred konferenco s podobnim programom usmeritve dela komunistov do je-f®Oi oziroma do slovenskega kongresa ZK. Konference ^ajevnih organizacij, aktivi ZK in druge skupine komunistov bodo morale v tem obdobju resno pretresati ^rašanja vloge članov ZK v družbenopolitičnih orga-^acijah, zlasti Socialistični zvezi, v društvih in dru-^enih organizacijah. Občinsko vodstvo ZKS b« predlagalo posebne razprave o idejnih problemih delovanja komunistov na •°dročju vzgoje in izobraževanja in drugod. Že na Prihodnjih konferencah krajevnih organizacij bodo »Ovorili o izbiranju kandidatov za delegate, ki se bodo **®Iežili dela VI. kongresa ZKS. Prav posebej pa bodo ?°rale krajevne organizacije usmeriti svoje delo na krepitev odgovornosti komunistov tam, kjer so aktiv-To pomeni, da se bodo morale krajevne organiza-]e prenehati ukvarjati same s seboj, kar je bil za še primer. Skratka: v priprave na slovenski kon-ZKS se bodo morali vključiti vsi zagorski komune glede kje so aktivni, kje delujejo. —n— _na kratko; Tekmovanje za Pintarjev pokal Občinski sindikalni svet je začel obsežne priprave na športne igre in tekmovanja zagorskih sindikalnih organizacij. Delavske športne igre prirejajo vsako leto poleti, in sicer od 20. junija do 4. julija, v počastitev enega izmed vidnih borcev NOV Slavka Pintarja-Robina, zagorskega rudarja in znanega predvojnega komunista ter sindikalnega delavca. Na občinski sindikalni svet so te dni prišle prve prijave posameznih sindikalnih organiza. cij. Tekmovanja bodo v nogometu, košarki, rokometu, šahu, kegljanju, streljanju z zračno puško in nekaterih drugih telesnovzgojnih disciplinah. Kot vsakič doslej, bo sindikalni svet oziroma njena komisija za delavske športne igre tudi tokrat podelila najboljšim ekipam pokale in priznanja. 15 let kegljaškega kluba Letos poteka 15 let, ko so v Zagorju ustanovili kegljaški klub SD Proletarec. Prijatelji in ljubitelji te športne igre so si v Toplicah nad upravo rudnika zgradili vzorno kegljišče, z društvenimi prostori. Kegljaški klub je sekcija, ki je vseskozi marljivo delala in v obdobju 15 let vzgojila vrsto mladih, odličnih tekmovalcev. Kegljaški klub je s svojimi ekipami sodeloval na številnih tekmovanjih doma v revirjih, Ljubljani, Celju in drugod. Na teh srečanjih je dosegel lepe uspehe in rezultate. Kljub temu pa delo te sekcije ni bilo usmerjeno samo v tekmovanja, marveč v pridobivanje članov za rekreacijo ob tej zanimivi igri. Za 15-letni jubilej bo kegljaška sekcija pripravila nekaj zanimivih srečanj in tekmovanj. Te dni se je obrnila s prošnjami za pomoč na nekatera podjetja in druge, da bi zmogla v celoti realizirati program v počastitev 15-letnice obstoja in delovanja. Slabo vreme ovira sezono Čeprav so doslej imeli v Medijskih toplicah na Izlakah že precej gostov, med katerimi se jih je precej kopalo, se prava kopalna sezona dejansko še ni začela. Vzrok — izredno slabo in deževno vreme. Drugekrati so v maju obiskali to znano turistično točko številni gostje ,letos pa razen dveh nedelj in nekaj sobot kopališče bolj sameva Omenimo naj še, da so v Medijskih toplicah na Izlakah prebe. lili tudi pročelje počitniškega doma in sploh lepo poskrbeli za večjo čistočo okrog vseh treh kopališč. Uspela razstava v Kisovcu V klubu doma »Svobode« Kiso-vec pri Zagorju so pred kratkim odprli vzorno urejeno razstavo risb učencev osnovne šole narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla iz Toplic pri Zagorju. Pobudo za razstavo je dal znani likovni ustvarjalec in predmetni učitelj risanja na tej šoli Tone Lesko všek. Razstava je vzbudila med ljudmi Kisovca in Lok ter neposredne okolice lepo zanimanje, saj v tem kraju doslej niso imeli podobnih prireditev. Obiskovalci so pohvalili prizadevanja topliške šole na tem področju. Zvedeli smo še, da so nekateri kulturni delavci in amaterji tega kraja predlagali, da bi podobne prireditve postale stalna oblika povezovanja šole z ljudmi tega okoliša. Lep uspeh razstave v Knittelfeldu Pred kratkim smo zvedeli, da si je razstavo umetniških del slikarske kolonije Zagorje—Izlake in otroških risb učencev zagorske osemletke v Knittelfeldu na avstrijskem Zgornjem Štajerskem ogledalo nad tisoč ljudi. Ker je bila razstava odprta samo dobrih pet dni. lahko zapišemo, da je obisk presegel vsa pričakovanja. Skupno si je torej omenjeni razstavi v Fohns-dorfu in Knittelfeldu ogledalo okoli 3000 obiskovalcev. Gradnja ceste Izlake — čemšenik Omenjeno cestno zvezo, ki bo precejšnjega pomena za oba večja kraja v zagorski občini so sicer začeli graditi že pred nekaj leti, vendar je gradnja zaradi pomanjkanja denarja zastala. Zdaj pa so t Cemšeniku ponovno dali pobudo za dograditev te prometne zveze. Dela je prevzela ondotna krajevna skupnost, ki pričakuje pomoč In sodelovanje zagorske občinske skupščine. Nova cesta bo velikega pomena za veliko število ljudi tako Cemšenika kot Izlak. — » * Junija 1968 zagorje ob savi tednik*** 11 na kratko! Zaključni koncert V sredo, 29. maja, zvečer je bil v delavskem domu v Trbovljah zaključni koncert glasbene šole Trbovlje. Nastopil- so orkester, balet, mladinski pevski zbor in najboljši solisti. Osrednja točka je bila prva izvedba dela Jožeta Skrinarja »Naš kraj«, ki so jo izvedli orkester, otroški zborček in solist; Jože Skrinar, ki je avtor, glasbe in besedila, je skušal v delu »Naš kraj« opisati življenje v Trbovljah. Delo je napisal nalašč za glasbeno šolo Trbovlje, izvedbo pa' je naštudiral direktor šole, profesor Tomislav Popov. Razgovor Predstavniki občinskih vodstev ZMS iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi so se te dni sešli v Trbovljah s sekretarjem komiteja revirske konference ZKS, Marjanom Orožnom. Razpravljali so o pripravah na srečanje slovenske mladine na Kalu nad Hrastnikom, ki bo 15. in 16. junija. Seminar V juniju bo pripravil komite revirske konference ZKS seminar za predsednike in člane samoupravnih organov iz delovnih organizacij s področja industrije in rudarstva. Na seminarju bodo obravnavali naloge komunistov v zvezi z oživljanjem gospodarstva in nadaljnjim razvojem posameznih delovnih organizacij kot gospodarstva celotnega revirskega območja. Fluorografiranje Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik bo izvedel fluorografiranje prebivalstva v Trbovljah od 19. do 27. junija. To bo že tretja fluorografska akcija v središču zasavskih revirjev. Upra vičenost akcije dokazuje podatek, da so med zadnjim fluorografira-njem, ki je bilo 1964. leta, odkrili na novo 89 tuberkuloznih obolenj. Kmetijstvo Občinska skupščina Trbovlje bo na eni od prihodnjih sej obravnavala poročilo o delovanju kmetij ske zadruge Trbovlje ter o problemih kmetijstva na trboveljskem območju. Vzdrževanje cest Trboveljska Komunala je s 1. majem že prevzela v upravljanje in vzdrževanje ceste IV. reda in nekatere nekategorizirane ceste, in sicer tako, kot je bilo določeno z odlokom o kategorizaciji cest IV. reda, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji 19. aprila letos. Urejanje gimnazijske ceste Na Gimnazijski cesti v Trbovljah so te dni položili asfaltno prevleko, uredili pa tudi povezavo s cesto ob pokopališču. Na Gimnazijsko cesto in na cesto od kopališča do pokopališča pa so namestili tudi svetilke za javno razsvetljavo. Soglasje Občinska skupščina Trbovlje je dala na zadnji seji soglasje k imenovanju Petra Polca, diplomiranega ekonomista, za direktorja podružnice SDK v Trbovljah. Park dr. Virgila Krasnika Občinska skupščina je sprejela pobudo, da se uredi park pri splošni bolnici Trbovlje in poimenuje po umrlem dolgoletnem vodji splošne bolnice, primariju dr. Virgilu Krasniku. Najprej bo treba urediti zemljiška vprašanja, proučiti možnosti financiranja in izdelati ustrezni idejni projekt. Za denacionalizacijo ni osnov V večini primerov so bivši lastniki nacionaliziranih zgradb izkoristili že vsa pravna sredstva V zadnjem času so v Trbovljah zabeležili več primerov, ko so bivši lastniki nacionaliziranih zgradb zahtevali denacionalizacijo le-teh; občinska skupščina Trbovlje je zato v februarju imenovala posebno komisijo z nalogo, da podrobneje preuči predloge oziroma zahtevke za denacionalizacijo. Stališče posebne komisije, ki ga je na zadnji seji potrdila tudi občinska skupščina Trbovlje, je dokaj nedvounli-no: v veljavi je še vedno zakon o denacionalizaciji naje-jemnih zgradb in gradbenih zemljišč, ki določa naci-onalizavijo najemnih zgradb in ker so bivši lastniki nacionaliziranih najemnih zgradb v večini primerov v prvotnem postopku že izkoristili vsa pravna sredstva, ni osnove za denacionalizacijo najemnih zgradb. Občinska skupščina Trbovlje naj zato v prihodnje zavrača vse zahtevkt za denacionalizacijo najem nih zgradb. Ker pa v Trbovljah ugotav Ijajo, da najemniki oziroma upravi j alci lokalov in zgradt ne gospodarijo najbolje, jih ne modernizirajo itd., je skupščina občine Trbovlje spreje la tudi stališče posebne komisije, da se naj preuči možnost odprodaje nacionaliziranih zgradb oziroma lokalov, vendar dosledno preko javnih razpisov. Pri odprodaji naj bi upoštevali potrebe terciarnih dejavnosti, zaradi česar naj bi občinska skupščina Trbovlje sprejela odlok o namembnosti lokalov. Pristojni sveti občinske skupščine Trbovlje bodo morali zdaj podrobneje preučiti sprejeta stališča in izoblikovati predloge ustreznih ukrepov. V razpravi na seji občinske skupščine je prevladalo tudi načelo, da je treba v prihodnje dati nacionalizirane lokale tistim, ki jih bodo sposobni urediti oziroma modernizirati in jih tudi primerno vzdrževati. Odborniki trboveljske občinske skupščine pa so ob tem še sklenili, da naj bi posebna komisija pregledala do septembra vse lokale in predlagala ustrezne ukrepe za njihovo ureditev; do tedaj pa bi morali tudi okvirno izoblikovati predvidevanja za nadaljnji razvoj terciarnih dejavnosti. Odborniki so obravnavali še nemogoče stanje dvolastništ-va oz. etažne lastnine nacionaliziranih zgradb, predvsem kar zadeva njihovo vzdrževanje in popravilo. Dokaj pomanjkljiva je v tej zvezi že sama zakonodaja, sodišča in upravni organi pa doslej tudi še niso izoblikovali podrobnejših navodil za izvajanje te ^ zakona. Stanovanjsko podjetje, ki gospodari z nacionaliziranimi deli zgradb, je v velikih težavah takrat, ko sklepa pogodbe za vzdrževanje stavb, saj so stroški precej visoki in jih lastniki težko plačujejo. V tej zvezi je bilo sprejeto stališče, da je treba poiskati ustrezno rešitev, predvsem zato, da se prepreči propadanje zgradb oz. delov zgradb. (nk) Nov zdravstveni dom Zasavje' J Občinske skupščine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi izdale ustrezna soglasja k ustanovitvenemu aktu Naposled bo vendarle zdravstvena služba na področju treh revirskih občin, to je Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi, prilagodila organiziranost določbam novega zakona o organizaciji zdravstvene službe. Sveti zdravstvenih domov so se namreč sporazumeli za ustanovitev novega zdravstvenega doma Zasavje s sedežem v Trbovljah; občinske skupščine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi pa so že izdale ustrezna soglasja k ustanovitvenemu aktu. Nov zdravstveni dom Zasavje bo opravljal vse tiste naloge, ki jih določa zakon. Da bi omogočili nemoteno delovanje, bodo zdravstvenemu domu Zasavje izročili v upravljanje in gospodarjenje vsa osnovna sredstva sedanjih zdravstvenih domov. Neposredno družbeno nadzorstvo in nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenega doma Zasavje bo opravljala skupščina občine Trbovlje, družbeno nadzorstvo nad enotama doma v Hrastniku in Zagorju ob Savi, zlasti pa nadzor, kako enoti opravljata zdravstveno varstvo, pa skupščini teh dveh občin. Medsebojne pravice in dolžnosti soustanoviteljic novega zdravstvenega doma Zasavje, to je občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, bodo urejene s posebnim sporazumom. S sporazumom bo med drugim določeno, da se zdravstveni dom Zasavje s sedežem v Trbovljah organizira po teritorialnem načelu, se pravi, da se bo dohodek ugotavljal in delil na ravni teritorialnih enot, notranja zakonodaja zdravstvenega doma pa mora zagotoviti dosledno uveljavitev tega načela. Zdravstveni dom Zasavje bo dolžan, da predloži občinskim skupščinam pred sprejemom statut, letni načrt dela, dolgoročni načrt razvoja in druge splošne akte, s katerimi bodo urejali način in pogoje za opravljanje dejavnosti. (š) Dejavnost trboveljske glasbene šole Kako bo s financiranjem v prihodnje? V zadnjem času se je dejavnost glasbene šole v Trbovljah precej razmahnila; kaže, da so na to vplivale posebej še nekatere novosti v delu. Zato tudi ni presenetljivo, da predstavljajo javni nastopi glasbene šole Trbovlje vse bolj pomembne kulturne dogodke, izražajoč pri tem v mnogo večji meri umetniške ambicije kot kdajkoli doslej, vse manj pa so pregledi dela učencev in učiteljev. Zadnje čase pa je bil nasploh dan še poseben poudarek ansambelskemu muziciranju. Glasbena šola Trbovlje ima zdaj okrog 200 učencev, koliko pa jih bo v prihodnjem šolskem letu, pa nihče ne ve. Temeljna izobraževalna skupnost v prihodnje verjetno ne bo več v tolikšni meri podpirala glasbeno šolo, kot jo je doslej, verjetno bo treba zategadelj ali omejiti število učencev, ali pa zvišati šolnino. Verjetno pa bi z zvišano šolnino (ali pa z omejitvijo števila učencev) dosegli prav nasprotni učinek, kot ga zasledujejo v glasbeni šoli. Predvsem tisti najbolj nadarjeni gojenci verjetno tako ne bi imeli več možnosti za šolanje. Kako pa dejansko bo, pa bomo lahko podrobneje ugotavljali na začetku novega šolskega leta. Ze nekaj časa deluje v okviru glasbene šole baletni oddelek, ki se je v tem šolskem letu predstavil s »Sne-guljčico«, ki jo bodo v jeseni uprizorili tudi za širšo trboveljsko javnost. Pridno vadi tudi šolski orkester, ki spremlja nastope gojencev glasbene šole, igra pa še na prireditvah glasbene šole. Letos je pripravil prvi samostojni celovečerni nastop har-monikarski orkester, ki ga vodi Tine Jelen. Spričo izredne marljivosti in volje do dela se utegne harmonikarski orkester v prihodnje razviti v v izedno kvaliteten glasbeni ansambel. Pozabiti tudi ne gre, da je bil lansko jesen ustanovljen mladinski pevski zbor, ki je že javno nastopal, letos pa se je občinstvu prvič predstavil tudi amaterski simfonični orkester, ki ga vodi direktor šole, profesor Tomislav šopov. V zadnjem letu dni so skušali v okviru glasbene šole Trbovlje okrepiti zlasti oddelek godal, povečati število učencev, ki se učijo violino, sicer pa trbovljska glasbena šola tesno sodeluje tudi z delavsko godbo in ni zato slučaj, da precej gojencev po končanem šolanju igra v godbi, ki je letošnje leto slavila visok jubilej — 65-letnico delovanja. —N— 80 let PGD Trbovlje - mesto Gasilci, člani PGD Trbovlje mesto, slavijo letos pomemben jubilej — 80-letnico delovanja. Slavje so združili s praznovanjem trboveljskega občinskega praznika. šele pred dvema letoma se je članom PGD Trbovlje — mesto uresničila dolgoletna želja — v zgornjih Trbovljah je bil zgrajen nov gasilski dom (na sliki). S tem so se pogoji za delo močno izboljšali. Tako se je povečala tudi učinkovitost intervencije tedaj, ko zatulijo sirene oz. je treba na kak drug način pomagati občanom. Ob 80-letnici PGD Trbovlje — mesto so pripravili sla-vljenci 1. junija popoldan na trgu Revolucije v Trbovljah demonstracijsko vajo s sodelovanjem gasilcev iz sosednjih občin, nato je bil pro-menadni koncert tamburašev — rudniških gasilcev. 2. junija pa so se zbrali gasilci pred poslopjem občinske skupščine in v sprevodu krenili do gasilskega doma, kjer je bila sklepna slovesnost ob 80-letnici PGD Trbovlje —mesto. Pokrovitelj slavja je bila občinska skupščina Trbovlje. Gostovanje češkoslovaških pevcev ZBOR »SMETANA SLOVANKA« BO NASTOPIL 10. JUNIJA V ZAGORJU OB SAVI, 11. JUNIJA PA V TRBOVLJAH Moški pevski zbor Zarja Svobode-Center iz Tr^ velj je v začetku maja gostoval na češkoslovaškefl1 in to kot gost pevskega zbora »Smetana Slovani iz Kladna. V nedeljo zvečer pa bodo Trboveljčani pred df lavskim domom pozdravili goste iz češkoslovaške. Slavnostni sprejem pripravljajo pevci Zarje, delavska godba na pihala in otroški pevski zbor z osnovne šole Ivana Cankarja. V ponedeljek si bodo pevci zbora »Smetana Slovanka« ogledali trboveljski delavski dom, revirski muzej ljudske revolucije in znano turistično točko revirjev — Medijske toplice na Izlakah. 10. juniju zvečer bodo pripravili nastop v delavskem domu v Zagorju. Naslednji dan pa bodo pevci iz Kladna gostje trboveljskih pevcev, zvečer pa bodo koncentrirali v delavskem domu v Trbovljah. Predstavnike pevskega zbora »Smetana Slovanka«, ki sodi med najboljše češkoslovaške amaterske pevske zbore, bosta sprejela tudi predsednika skupščin občin Trbovlje in Zagorje ob Savi. 12. junij bodo češkoslo''' ški pevci preživeli v LjuW ni, kjer bodo gostje repu*; škega sveta ZKPOS, ogle^ li pa si bodo tudi nekate* re zanimivosti našega f?^1' nega mesta. Zvečer pa nastopili v dvorani Sle?^ ske filharmonije. ,.. Iz Ljubljane bodo pevci Kladna odpotovali na Jadr^ sko morje, kjer bodo Pr®T veli tri dni v počitniškem d mu zasavskih rudarjev Rabu. ^ PET PRIZNAN] 25. MAJ - PRV2 MLADOSTI IN DAN PRE DSEDNIRA ? TA SO NADVSE SLOv? NO PRCTLAVILI TUD, SREDIŠČU ZASAVSRi RUDARSKIH REVIR,? V TRBOVLJAH. O SLAVJU SMO p0p, ČALI ŽE V ZADNJI VILKI CT, TOKRAT J VAS ŽELIMO SEZNavJ TI S PRIREDITVAM KI SO SE UVRSTILE v SAM PRAZNIK -MAJA. Številni aktivi Zveze dine Slovenije iz Trbovelj^ pripravili 25. maja konte* ce, mladi so šli na izlete j bližnjih krajev, znanih j NOB, na vseh treh osno™ šolah pa so na konferenci aktivov Zveze mladine sprj jeli nad 350 pionirjev in ^ onirk v vrste Zveze mladij V delavskem domu pa s odprli razstavo tehničnih j, učencev osnovne šole To;,.-ke čečeve, zvrstila pa so» tudi nekatera športna tefc movanja, med njimi tiuj tretje tekmovanje za »Atlj ski šolski pokal Slovenije«. Osrednja prireditev obpu zniku mladosti je bila 25. m j a zvečer v delavskem dom v Trbovljah; na slovesnost je govoril predsednik občin skega komiteja ZMS Trboj lje, Stane Bizjak, priložnos ni program pa so izvedli n citatorji gimnazije, mladinsl pevski zbor glasbene šole T: bovlje in gledališka sekcij gimnazije Trbovlje. Na osrednji prireditvi j občinski komite Zveze mi dine Slovenije tokrat pn-podelil plakete »Dan mlad; sti«. Prejemniki prvih pe;: plaket »Dan mladosti« so: 9 akademski slikar JANE KNEZ, za delo z mladin na likovnem področju, ^ predmetni učitelj RAD( SLAV CEŠNOVAR za dolg; letno delo z mladino na gin naziji, 9 Klub OZN na osnon šoli ALOJZA HOHKRAITI za uspešno delo, saj je na boljši tovrstni klub v oboa $ gledališka sekcija gim® zije Trbovlje za 15-letnico 4 lovanja, in • $ uredniški odbor gla* la »Prvi koraki« na osnov: šoli Ivana Cankarja, za pose! na prizadevanja pri izda; nju in urejanju lista. MmulBLnlm 6. junija 1968 Prezgodnje staranje ■ia pravi: ti me za-H:: v blato, jaz bom fv zlato. krtovega dekleta pa mrjevega praseta ne Zlji * hm■ iko bi konja mačka sko-* bi podkovan na peč I vržena tista ura, ko se L debela pura. 0) bi koza rep imela, se muham branila. clizu groba, da mu že £rt za ramo koso kleplje. M bi ljudje ne mrli, nj ne drli, bi bili že 'avno svet podrli. ^0di zima, bodi kres, ,oficir zebe, neti les. Središčna beograjska občina Vračar, ki ima blizu 100 tisoč prebivalcev, predvideva, da bo za razvoj telesne kulture v prihodnjih treh letih investirala skoraj milijardo in pod starih dinarjev. Za občino, ki nima industrije, je to v pogojih reforme več ko preveč. Toda — tretjina šolarjev je slabo razvita ali preveč rejena, vsak deseti dijak ima deformirano hrbtenico, vsak četrti ravna stopala, vsak tretji nepravilno držo telesa ... Na rekrutskih komisijah je čedalje več zavrnjenih, in čedalje več je bolezni, ki so posledica premajhne fizične aktivnosti. Kajti avtomobili, dvigalo, sestanki, televizija — vse to vpliva na prebivalce mesta tako, da jih polagoma spreminja v fizične pohabljence, v »mlade starce«. Zato so v tej beograjski občini sklenili, da se bodo borili za telesno zdravje prebivalcev, kajti ljudje so največja vrednota ... ANKETA UDARJA PLAT ZVONA Vse sodobne industrijske dežele si močno prizadevajo, da bi povečale telesno sposobnost državljanov. Na Švedskem, v ZSSR, v Angliji, ZDA in drugih deželah gradijo obenem s tovarnami tudi centre za odmor, igrišča in poligone za množično telesno kulturo. čeprav nimamo izčrpnih podatkov, koliko Jugoslovanov zajema telesna kultura, se vendar računa, da jih med zaposlenimi opravlja fizične vaje komaj 13 odst. Na vasi pa je ta odstotek še veliko manjši — le 3 odst. B Kako to vpliva na telesno kondicijo zaposlenih, je pokazala anketa, ki je zajela nad 22.000 zaposlenih v 538 delovnih organizacijah industrije, kmetijstva in družbenih služb. Ugotovljena je močna neskladnost med fizičnim razvojem in fizičnimi sposobnostmi. Telesna težina in obseg prsnega koša raste, fizična sposobnost pa z leti upada. To bi ne bil nenormalen pojav, če ne bi rezultati tega testiranja dali presenetljivih podatkov. Naj jih nekaj naštejemo: ■ delavci, stari 20 do 25 let, preteče jo 800 metrov v istem času kot 12-letni dečki; g delavci od 35—40 let, pre-tečejo 500 metrov počasneje kot desetletne deklice; B polovica nad 40 let starih delavcev sploh ni mogla preteči 500 metrov; Ežene delavke, stare od 35 do 40 let, imajo v teku na 30 metrov slabše rezultate od sedemletnih deklic; B delavci na višku svojih moči — 30 do 34 let — mečejo žogo v daljavo samo tako daleč kot dečki petnajstih let. KJE JE REŠITEV? Najti rešitev iz takega stanja res ni lahko. Množična telesna kultura ni samo problem delovnih organizacij, ampak vsega delavskega raz- — Pomagajte mi, gospod doktor! Ne čujem in ne vidim nič več ... 117-LETNf PROMETNI INŠPEKTOR Mahmud Mamedov iz kolhoza »Moskva« v dolini Zarašvan je sprevidel, da ga navzlic častljivi starosti 117 let dosedanje dolžnosti ne zadovoljijo povsem, zato je sklenil, da prevzame še službo prostovoljnega prometne ga inšpektorja. Vsako jutro ta krepki starec odide na svoje »de lovno mesto« na avtomobilski cesti in pozorno spremlja promet avtomobilov, traktorjev, motoci-kiLov, koles in voz. V njegovem »rejonu« le poredko pride do prometne ne zgode. Preden je bil Mahmud upokojen, je devetdeset let delal na polju. DELOVNA SKUPNOST HRANO PRIPRAVLJAJOČIH LJUDI Ko se je spremenil delov-i čas, so mnoge delovne jganizacije uvedle skupno irehrano — kosilo se kuha n streže tam, kjer se dela. Za primer: pridete na do-aačo skupščino in službeno ahtevate tovariša načelnika, b vam njegovi kolegi pove-k »Prepozni st®, tovariš. Dva-iajst je proč ...« >Pa kaj, če je?« vprašate lobrodušno. »Tovariš načelnik danes ne fela. Na vrsti je, da pripravi prežganje.« »In njegov pomočnik?« »Tudi njega ni. Kruh re-Naša delovna skupnost je Prešla na kuhanje skupnega tos,-la v smislu družbene J-ehrane. Zdaj se imenuje-^ delovna skupnost hrano pripravljajočih ljudi. In takrat zavohate zatohel vonj po zelju, ki se dviga iz kleti, kjer je improvizirana restavracija. Na steni visi prtič z napisom: »Hej, načelnik, brž opravi govorjeno, da ne bo vse za-smojeno!« »Ali je moja prošnja rešena?« vprašate, brž ko ste se privadili na nov položaj. »Nikogar ni, da bi jo stip-kal.« »Kako da ne? Pa vaš dak-tilografski biro? ... Take čedne daktilograflke... »Ne morejo tipkati. Porezale so si prste, ko so lupile krompir.« V sosednem oddelku je šef očitno Dalmatinec, saj vse za-udarja po polenovki. »Ker neprestano jem po leno vko, sem postal slanik,« se pritožuje neki uslužbenec. »Zakaj pa se ne pritožite na sestanku enote?« »Bojim se, da me ne prelesti j o v oddelek za golaž. Vest«, čir imam na želodcu, tam pa je šef nekdo iz Sen te.« V nekem oddelku vsi jokajo, ker režejo čebulo. V drugem tudi jokajo, pa ne režejo čebule. Vprašate: »Zakaj pa vi jokate? »Niso nam plačali, ker kuhamo.« In brž napoči čas kosila. Uslužbenci jemljejo iz žepov žlice in hite h kosilu. Ne vem, kaj so imeli tisti dan za kosilo. Videl sem le, da so si načelniki devali na krožnik z veliko žlico ... (AJBV) eda Jugoslavije in vse skupnosti. To je predvsem rezultat uvajanja pouka fizične kulture v šole in na fakultete. Za generacijo, ki že dela in proizvaja, je bilo narejeno toliko, kolikor je pač bilo mogoče v določenem razdobju razvoja naše družbe. Sedaj pa se šola novi rod, ki bo čez nekaj let prevzel nase breme proizvodnje. In sedaj je čas, da se ti mladi ljudje navadijo s fizičnimi vajami krepiti svoje telo. T. S. Slušna naprava Generalni direktor Poligon je prišel k ušesnemu "ravniku, s katerim sta bi-* tudi sicer dobra prijate-»Z mojim sluhom je ve-1,110 slabše, je potožil. »Sa-110 telefonske razgovore še 1J^mem čisto razločno, so-•"avci morajo tuliti, sicer "ganem, kaj govorijo, a z "mačimi se sporazumevam j?'avnem tako, da si kaže- s prsti in rokami.« Strokovnjak ga je temelji-1 Pregledal, prislonil dlan k *&ovemu ušesu in zatulil: j~at}o kaže. Tvoja nagluš-\JiSt. Je posledica starosti, /dicina je v tvojem prime-i nemočna. Toda, če praviš, ' razumeš razločno telefon-l e razgovore, potem ti lah-j. Pomaga sodobna tehnika. . Mi si moraš slušno* na-»vo. prav te dnj se je po. j^1' na tržišču odličen nov ki je povsem neopa-■ Kar naravnost v trgovi-? stoPi in vseh tegob bo v lp« konec « *»akor rečeno, tako stcrje-y od 4.30 do 8.00. r ■tEK, JUNIJA: 8.08 Glasbe-f otineja. 9.25 Priredbe Danila i&L Heriberta Svetela. 10.15 (^•as doma. 11.00 Poročila — o.lični napotki za tuje goste, kmetijski nasveti — dr. Via. PLJeeorič: Tujki pri govedu. L i?kraja v kraj. 13.30 Pripo-iV vam . . . 14.35 Naši poslu--1čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Etični napotki. 15.25 Glasbeni t^zzo. 16.00 Vsak dan za vas. človek in zdravje. 19.00 Lah-otroci! 19.15 Minute s Lidijo Kodrič. 20.00 Krzisz-■ penderecky: Stabat Mater in ».Lvi psalmi. 21.15 Oddaja o ^ pomorščakih. SOBOTA, 8. JUNIJA: 8.08 Glas bena matineja. 9.25 Dvajset minut z ansamblom Jožeta Kampiča ln Mojmira Šepeta. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksander Hržič: Gosenice — zajedalci lesa sadnih dreves. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam .. / 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — A. Roa Bastos: Vrnitev — II. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega t^ga. 19.00 Lahko noč, otroci! 21.30 Iz fanoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA 9. JUNIJA: 6.00—8.00 — Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Zvonimir Furtinger: »Na divjem zahodu«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Mihailo Marič: »Sorge — obveščevalec stoletja«. 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00 Čez hrib in dol. 14.30 Humoreska tega tedna — Dawn Powell: žena je vse. 15.05 Pojo znameniti pevci. 16.00 Radijska igra — Henryk Bardijew-ski: »Grimm 62«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 10. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Zabavni ansambli in vokalni solisti radia Beograd. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Cepin: Vplivi različnega krmljenja na kakovost mesa mlade govedi. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK. 11. JUNIJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Janez Gregorc: Vaška suita. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milica Oblak: Selekcija v nasadih črnega ribeza. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.45 Svet tehnike — inž. Franc Pavlin: Nove smeri razvoja pri obdelavi kovin. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem. 20.00 Radijska igra — Kari Richard Tschon: »Klavdija«. 21.15 Deset pcvcev — deset melodij. SREDA, 12. JUNIJA: 8.08 Glas-bena matineja. 9.10 Slovenski ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Andrej Dobre: Vzdrževanje gozdnih cest. 12.4C- Operni zvoki. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — W. Schnurre: Usoda našega mesta. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Claudio Montever-di: »Vespre della beata vergine«. 22.10 S festivala jazza. ČETRTEK, 13. JUNIJA: 8.08 O-perna matineja. 9.25 Dalmatinske narodne pesmi. 10,15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Uničevanje cime pri krompirju. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.45 Lirika za otroke: »Mehurčki«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Stanetom Mancinijem. 20.00 Četrtkov Večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nok-tumo. TELEVIZIJSKI _SPORED NEDELJA 9. JUNIJ 9.10 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje, Ple-šive) (Bgd) 9.30 DOBRO NEDELJO VOŠČIMO Z VESELIMI PLANŠAR-JI IN BENEŠKIMI FANTI (Lj) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) 10.45 RINGARAJA — oddaja za otroke (Lj) 11.30 POPOTOVANJE JAMESA COOCKA — serjiski film (Lj) 16.00 ROKOMET — LOKOMOTIVA — PODRAVKA (Zgb) 18.20 OSA — humoristična zabavna oddaja (Zgb) 18.50 KARAVANA PRIJATELJSTVA (Lj) 18.55 TV KAŽIPOT (Lj) 19.15 ZA ŽIVLJENJE SOVRAŽNIKA j- ser. film Ilegale (Lj) 19.45 FILMSKA BURLESKA (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Bgd) 20.45 CIKCAK (Lj) 20.50 ZLATI ZADETEK — quiz (Bgd) 21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.20 TV DNEVNIK (Bgd) PONEDELJEK, 10. JUNIJ ^ 16.45 MADŽARSKI TV »PREGLED (Bgd) 17.00 POROČILA (Zgb) 17.05 MALI SVET — oddaja za otroke (do 17.30) (Zgb) 18.25 POKLICNO USMERJANJE (Lj) 18.50 REPORTAŽA (Zgb) 19.20 ZNANOST IN MI (Lj) 19.37 VOKALNO INSTRUMENTALNI SOLISTI: Diana Warwick (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 CIKCAK (Lj) 20.35 NA KRIŽPOTJIH NOVEJŠE SLOVENSKE POEZIJE — oddaja iz cikla Kulturne diagonale (Lj) 21.35 Mozart: KLAVIRSKI KONCERT V ES — DURU (Lj) 22.05 NISO SAMO ROŽE RDEČE: Poezija Bertholda Brechta — oddaja nagrajena na festivalu JRT (Lj) 22.35 ZADNJA POROČILA (Lj) TOREK, 11. JUNIJ 18.25 TELESNA REKREACIJA (Lj) 18.45 RISANKE (Lj) 19.00 FILMSKI MOZAIK: Melina Mercouri (Lj) 19.50 KARAVANA PRIJATELJSTVA in VIJAVAJA (LJ) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 CIKCAK (Lj) 20.40 DEKLETA IZ SANFREDIA-NA — italijanski celovečerni film (Lj) 22.05 ORFEI — opera nagrajena na festivalu JRT (Skp) 23.05 ZADNJA POROČILA (LJ) SREDA, 12. JUNIJ 14.30 GIRO D'IT ALI A — prenos do 15.15/15.30 (EVR) 15.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA (do 15.20) (Lj) 17.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Bgd) 17.15 POROČILA (Bgd) 17.20 ODDAJA ZA OTROKE — Sarajevo (Bgd) 17.45 KJE JE, KAJ JE (Bgd) 18.00 PO SLOVENIJI (Lj) 18.15 VIJAVAJA (Lj) 18.20 NE ČRNO, NE BELO — oddaja za otroke (Bgd) 19.05 TV ROBOT — glasbena oddaja (Skp) 19.45 VIJAVAJA (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 CIKCAK (Lj) 20.35 EKRAN NA EKRANU (Zgb) 21.35 TIKTAK: Deklica z vžigalicami — oddaja nagrajena na festivalu JRT (Lj) 21.45 Danilo Kiš: NOČ IN MEGLA — drama nagrajena na festivalu JRT (Bgd) 23.00 ZADNJA POROČILA (LJ) ČETRTEK, 13. JUNIJ 17.10 POROČILA (Lj) 17.15 TIKTAK: Suzankin svet — I. del (Lj) 17.30 PRVORAZREDNA ZMEDA — oddaja za otroke (Bgd) 18.00 PO SLOVENIJI (Lj) 18.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA (Lj) 18.20 MOŠKI ZBOR IZ RIBNICE oddaja Naši zbori (Lj) 18.45 KALEJDOSKOP (Lj) 19.05 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Bgd) 19.45 VIJAVAJA (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (LJ) 20.30 CIKCAK (Lj) 20.35 DVA KOLEKTIVA (Lj) 21.35 TEMNE STEZE ŽIVLJENJA — reportaža nagrajena na festivalu JRT (Zgb) 22.35 ZADNJA POROČILA (LJ) PETEK, 14. JUNIJ 18.20 GLASBENI ZASLON (Bgd) 19.05 Vaško Pregelj: S POTI PO SREDOZEMLJU — reportaža (Lj) 16.35 NISO SAMO ROŽE RDEČE (Lj) 19.55 VIJAVAJA (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 CIKCAK (LJ) 20.35 SLOVENSKA POPEVKA 68 — prenos (LJ) 21.35 SOVRAŽNIK — jugoslovanski film (LJ) 23.00 ZADNJA POROČILA (Lj) 23.30 KOŠARKA — REAL MADRID : REPREZENTANCA EVROPE — ponetek (Zgb) SOBOTA, 15. JUNIJ 10.00 IZBIRAMO NAJLEPŠO OTROŠKO PESEM — prenos (Bgd) 16.00 AVTO-MOTO DIRKE V PRE- LUKI — prenos (Zgb) 18.30 VEDRA V DRUŽINI — iz serije Disneyev svet (Lj) 19.20 NAŠ GLOBUS — zanimivosti v svetu (LJ) 19.45 VIJAVAJA (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.25 CIKCAK (LJ) Visoko kvalitetna sodobno embalirana Zahtevajte jo v naši trgovini! 20.30 POKLICI — oddaja nagrajena na festivalu JRT (Bgd) 31.20 KOŠARKA — REAL MADRID : CRVENA ZVEZDA — prenos (Bgd) 22.00 HARFA — oddaja nagrajena na festivalu JRT (Zgb) 22.20 A. S. Puškin: STOTNIKOVA HČI — nadaljevanje (Lj) 23.15 TV KAŽIPOT (Lj) 23.30 AVTO-MOTO DIRKE V PRE- LUKI — posnetek (Zgb) 24.00 ZADNJA POROČILA (LJ) OBČANI - ZA VAŠ DOM! Priporočamo Vam obisk v naših trgovinah, ki so založene z elektrotehniškim blagom domače in tuje proizvodnje. OGLEJTE SI TUDI BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE — hladilnike, pralne stroje in druge gospodinjske aparate, televizorje in druge akustične aparate ter lestence vseh vrst. ELEKTROTEHNA LJUBLJANA trgovina CELJE, Stanetova ulica SLOVENJ GRADEC, Glavni trg [MAČKOVCIH frekmurje) f°v NEDELJO, Linija Su. URI Poldne veliko tekmovanje za državno prvenstvo v MOTO CROSSl Nastopilo bo 25 vrhunskih tekmovalcev iz vse Jugoslavije Tekmovalna proga v Mačkovcih — ena od najlepših in najbolj atraktivnih prog za gledalce pri nas. DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTIV/K- vsak četrtek 60.000 izvodov! 15 Naročite si svoj lokalni list na DOMAČI NASLOV Besedo ima: Toni Hercfeler »Moram reči, da se naši otroci v šoli marsičesa naučijo za življenje, tako na primer spoznavanja in vrednotenja slikarstva; da znajo ločevati kaj je pravo slikarstvo in kaj pomenijo ostali poizkusi. Da lahko to trdim, sem se prepričal na lastna ušesa in oči, ko sem se čisto slučajno mudil v razstavnem prostoru velenjskega delavskega kluba. Postal sem in prisluhnil, kako je profesor likovnik pustil 8. c, da si ogleduje stvaritve amaterskega slikarja, ki je tisti čas razstavljal v klubskih prostorih. čez čas je profesor poklical otroke v polkrog, da so bili obrnjeni k slikam na panojih in začel otroke čisto neprisiljeno spraševati, katera slika se jim dpade, zakaj, katera jih na primer spominja na impresionizem. Otroci so na posameznih primerih pokazali svoje znanje, profesor pa jim je pritrdil ali pa jih dopolnil. Ob ogledu amaterske slikarske razstave so učenci spoznali, kdaj se avtor slike trudi, da bi bil do-padljiv z barvnimi efekti na svojih slikah, nadalje kaj je abstraktno v slikarstvu (pri'amaterjih je tak poizkus kajpak še kako klavern). Učenci na primer nikakor niso mogli iz kričečih barvnih polj, dobiti vizije ciganskega življenja oz. prepoznati ciganke. To jim je moral povedati šele podpis ob strani. Na taisti razstavi s lahko otroci praktično spoznali primerne dobre barvne kompozicije, skratka amater je poskrbel, da je lahko profesor akademski slikar podkrepil šolsko znanje otrok z živimi primeri, ki jih človek v življenju tudi najpogosteje sreča. In prav je, da učenci spoznajo kaj je ponaredek, dopadljivost, kič in kaj je pravo slikarstvo. To mi je zelo všeč, da jih tako pripravlja za življenje. Sedaj, ko gre šolsko leto h kraju, naj povem še to, da mi je zelo všeč, ker hodi precej mladine k uprizoritvam gledaliških del, ki jih na velenjskem odru dajejo Celjani, všeč mi je tudi, če jih je veliko na predstavi dobrega filma in prav uživam, ko jih vedno več videvam med posojevalci in bralci knjig!« Bodo ostali brez denarja in avtomobilov? Sumljive manipulacije ob uvozu in mešetarjenju z avtomobili • Najmodernejši avtomobil je lahko dika lastniku, zgodi pa se, kot kaže zadnji primer, da je lastnik nasedel primitivni goljufiji. • Kdo bo vrnil lastnikom denar, če so govorice o manipulacijah s temi avtomobili točne? • Carinarnica bo zahtevala, da lastniki avtomobile odpeljejo čez našo mejo, v nasprotnem jih zaplenijo. • Kje so desetine avtomobilov, ki so registrirani s ponarejenimi dokumenti? V teh dneh desetina občanov na celjskem področju nestrpno pričakuje poštarja. Vsak dan postajajo vse bolj nestrpni. Ne, niso dobili glavnih dobitkov pri loteriji in športni stavi... Kljub temu pa gre za milijone. Krepke milijone. Bili so do nedavna srečni in ponosni lastniki najmodernejših avtomobilov, za katere so odrinili prihranjen ali izposojeni denar, dokler niso prišli možje s Carinarnice in jim vozila zaplombirali... S tem pa tudi denar, upanje in VESELJE. DONOSNA TRGOVINA GOSPODA HORSTA GOPLA Veliko število naših državljanov, ki so odšli v zamejstvo, predvsem pa v Zvezno republiko Nemčijo iskat boljšega zaslužka je nosilo v sebi tudi željo po avtomobilu. Ker so poznali želje in pripravljenost naših občanov, da bi z enim očesom zamižali pred našo zakonodajo, so v nekaj letih ti državljani usa-novili razna podjetja za nakup in prodajo vseh vrst a\t> mobilov. Eden izmed teh, ki je v Sarajevu pustil ženo z otroki in odšel v Nemčijo je tudi MEHO BAJIČ. V Nemčiji je spoznal domačinko s kapitalom, katerega je vložil v svoje transakcije in v nekaj letih odprl dvoje benzin-skih črpalk, dvoje modernih avtomehaničnih delavnic ter podjetje za nakup in prodajo avtomobilov. Svoj ka. it d je naložil v VVattenscheidu blizu Essna, kjer dela mnogo naših ljudi. Ti ljudje so praviloma pri njem nakupovali avtomobile in jih potem, ko so se vračali domov, vozili s seboj. Toda z odlokom o uvozu motornih vozil po posamezniku, lastniku deviznega raču-an, se je cdpra nova večja trgovine. Lastniki deviznih računov so za nekaj denarja posojali svoj devizni račun, s pomočjo katerega so nato uvažali avtomobile. Trgovina je cvetela. Bajič se ni vračal v Jugoslavijo, zato je imel sodelavce: Hanza George Faberja in Horsta Gopla iz Bochuma blizu Essna ter Lotarja Baro-novskega iz Botropa, ki je poročen s hčerko Bajieeve druge žene. Ti so z avtomobili redno potovali v Jugoslavijo in jih pri nas predajali lastnikom, ki so na to plačali carino. Posredniki so ugotovili, da je Jugoslavija zlata jama za prodajo avtomobilov. Zato so, kot kaže, počasi začeli delati na svojo roko. Med najaktivnejšimi je bil gostilničar Horst Gopel. Ta je namreč na svojih potovanjih na jugoslovanski jug ugotovil, da je poštenost naših ljudi še nena-četa, zato je to dodobra izkoristil. GOSPOD HORST JE VLIVAL ZAUPANJE Po dosedanjih ugotovitvah se je za tovrstno trgovino* odločil na celjskem področju šele pred dobrim letom. Za kaj gre? Horst Gopel je kot nemški državljan potoval v Jugoslavijo. Tu je s pomočjo znancev avtomobil prodal. To je nezakonito boste rekli. Res je! Toda tako naiven ni bil! žrtvam je natveiil, da so formalnosti urejene ali pa bodo v najkrajšem času. Pri tem so mu bili v neprecenljivo pomoč mizar SLAVKO ROŽANC s Partizanske cestc 5 v Celju in IVAN GOLEŽ, šofer reševalne postaje, doma iz Štor 139. Vloga mizarja Klemenčiča s Hudinje pri Celju še ni čisto osvetljena. Prva dva sta bila že v Nemčiji, oba imata devizni račun. Goplu sta služila kot prevajalca in imetnika deviznih računov, pa tudi kot posrednika in iskalca kupcev. Gospod Horst Gopel je, kot rečeno iz Nemčije pripeljal avtomobil, se ustavil v Celju pri enem izmed znancev, počakal, da so odkrili kupca in nato odšli k njemu. Kaže, da je dobro poznal naše ljudi, katerim so oči visele na avtomobilih, kar je bilo odločilno. K Martinu Berku v Rogaški Slatini 139 so prišli zvečer. Pripeljal jih je prodajalec zelenjave Bercko. Gopel je počakal z avtomobilom pri Jezovšku v Mestinju. Berk je odrinil doto in prihranjen denar ter dobil Audi — Su-per 90. Ta avto je bil namenjen gostilničarju v Poljča-nah, ki ga pa ni kupil. Z Go-plom je bil Golež, ki ga je Gopel spoznal še v času, ko je Golež delal pri Bajiču v Nemčiji. Kot trdi Rožanc, je Golež poslal Gopla tudi k njemu. Prodal mu je Opel Rekord — Karavan in nato z njegovo pomočjo sklenil še kupčijo v Preboldu pri Marti Hočevar, hčerki mizarja, pri katerem se je Rožanc izučil. Toda Hočevar ni bil naiven in je sklenil pogodbo z Ro-žancem. Tako tisti poldrugi milijon, ki ga je hčerka dala za Forda 17 m ni obvisel v zraku. Avtoprevozniku Jožetu Hojniku iz Zadobrove 35 pri Celju je pustil za izročen poldrugi milijon na račun tovornjaka za kavcijo Forda 17 m; nekemu parketarju iz Dobrove pri Celju je prodal Opel Kadett, s pomočjo Goleža pa Petru Hriberniku z Mariborske ceste 18 Ford Taunus. Mizarju Klemenčiču, pri katerem je Gopel nekaj časa baje tudi bival je prav tako pustil avtomobil, nekaj pa sta jih baje prodala naprej, g novski je prodal Jožetu h1 savcu, doma blizu Do*,.4, Ford Taunus. V Skopje 1 odpeljali Mercedes, v KraS(l jevac pa VVolksvagen. « Večidel teh avtomobil razen Hribernikovega, ^ ,!> lo opremljenih s ponareja mi ključi in brez dokimJJ tov. Kot kaže je namreč g? pel pod izgovorom, da J ra v Nemčiji avtomobile J javiti, odpotoval in nato ^ rovalnici v Nemčiji prjj * tatvino avtomobila. Tisti I poznajo poslovanje nemšu zavarovalnic vedo, da ta htevajo originalne ključe jj dokumente. Ta način uvoza in g^jj^. je pa Goplu ni bil najbolj J pešen. še bolj mu je p0St; cvetel s ponarejanjem avto. mobilov. Z našimi državi^ ni, v Hribernikovem prime^ s pomočjo Goleža, je na Cj. rinskih licitacijah kupa val avtomobile s katerih j, na to> pobral oznake in števil ke, avtomobil uničil ali prr> dal, pod tako dobljenimi oj nakami pa uvozil novo voj lo. Avtomobil, ki ga je Golti za Gopla kupil na licitaciji laži pri Gombaču na Plani ni, avtomobil z dokument Ford — Tauius pa so dali zakoncema Hribernik t Celju. Na ta način so po b javi Ivana Goleža uvozili, fo Iikor je njemu Gopel povedal okrog trideset . avtomobilov cd katerih je več kot pob vica v Ljubljani... Ve avtomobile je Carina: niča iz Celja (tiste, ki so jii odkrili) zaplombirala. Po n konu jih morajo lastniki t 48 urah odpeljati iz državi Ko plačajo carinske pristo} bine, jih lahko ponovno uvt-zijo. Toda lastniki so v veči ni primerov ostali brez d» kumentov. V primeru, da s: bili avtomobili v Nemčiji pri-javljeni, kot ukradeni, zau rovalnice pa so izplačale oA škodnino, jih bodo nemškt oblasti zaplenile. Tako bodo lastniki ostali brez denarji in avtomob;lov, kajti v m* sprotnem jih zaposli naša cj rinarnica. Gospod Horst G» pel pa je, kot smo izvedeli, t zaporu, ker so tudi nemški oblasti našle neko sumljiv« poslovanje. Zaplenili so mi gostilno in hišo, Bajiču P obe črpalki in eno delavnica Bajič je že prišel iz zapori in izjavlja, da je Gopel delal mimo njega na svojo roku Naši državljani, ki so bi i »naavtomobiljeni« so seveda ogorčeni. Toda to je premi lo za to, da bi dobili deiui nazaj. Kot nam je povedal Ivan Golež, je on najbolj pri" zadet, saj ga toži Hribernik Posavc, poleg tega pa je b> še kaznovan zaradi kršita carinskih določil. Hribernik so avtomobil zaplenili, Pra< tako tudi Rožancu. Ob tem pa ostaja odprj' vprašanje, kje so še ostal' desetine avtomobilov meše'3' ja in goljufa Horsta Gopl1 Kajti ta celjski primer je sa 1 začetek afere, ki bo prep> vila Jugoslavijo. Nova šo" vsem ki so upali in še up* jo, da pridejo poceni do & dernih avtomobilov. J. Sev* TEDNIKOVA PLOŠČA Naš nov nagrajenec je AVGUST PEČNlK-Loka 82, Loka pri Žu-smu. Ana Atelšek & Okonine v Savinjski dolini, pa naj prisluhne radiu Celje v petek 7. junija. Prosimo vse, ki nain še niso sporočili svo-jih želja, da to store nemudoma. KAKO, sprašujete? Morebiti vas skrbi, odkod denar za polog,..? NE REŠUJTE PROBLEMOV, KI JIH NI. Trgovsko podjetje TEHNO-MERCATOR nudi potrošniško posojilo do milijon starih dinarjev BREZ POLOGA. Pridite, TEHNO-MERCATOR vam zaupa. 54 pevskih zborov z okoli 4000 mladimi pevci se je zvrstilo na odru delavskega doma v Zagorju ob Savi. Organizacijski odbor je vsakemu zborovodji podelil priznanje za udeležbo na letošnji republiški reviji mladinskih pevskih zborov in šopek cvetja. Prvi kmečki dan v Laškem zaradi deževnega vremena ni uspel, četudi si je razstavo kmečkih strojev ogledalo nekaj najbolj pogumnih (pod dežniki). Organizatorji so najbolj razočarani, ker so morali preložiti tombolo na nedeljo, 9. junija, a kmetovalci so se po sušnem obdobju razveselili tudi dežja. (Foto: H. Savodnik) TEDNIK - Uredništvo In uprava Celje, Gregorčičeva 6, poštni predal 131 Orejuje uredniški odbor. Glavni urednik rONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCN^L. Časopis Je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pot«. »Na delo«. »Naše delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948-1950) nato kot »Savinjski vestnlk« od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško. Mozirje, Slovenske Konjice Sentjui prt Celju Šmarje pri Jeišah w z% rEDNIK Izhaja ob četrtkih Izdaja: CP »DELC« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk ln kllšejl: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne 6) faO par (60 starih din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din, polletna 15 novih (1500 starih) din. tujina 60 ' 6000) TekočI račun: 507 1 1280 - TELEFONI: Uredi«* 23-69. mali oglasi ln naročnine 31-05. ekonomska propaganda 30-85. Radio Celje 20 09