JCcij vsg pišGfo o uciiGlf&tvu, šoli, prosvGli in JJJJJ —1 Prekmurske matefre: »Z všo resnostjo poslušajo predavanja« je naslov članka v »Slovencu« od 21. oktobra, ki razpravlja o predavanju ge. primarij dr. Praprotnik Sabine ter pravi med drugim: S sodelovanjem učiteljstva je priredila predavanja za vasi Bogojina^ Filovci, Bukovnica v osnovni šoli v Bogojini, za vasi Beltinci in Odranci v Beltincih, za vas Dokležovje na izrecno željo učiteljstva še posebej v Dokležovju. Vsa predavanja so bila odlično obiskana in smelo lahko trdimo, da so matere brez izjeme bile navdušene za nauke, ki jih je predočila na preprost način ga. zdravnica. Živahno povpraševanje mater po vsakem predavanju, in pojasnila, ki so jih hotele še dobiti od ge. zdravmice, pričajo, da so spremljale z vso pozornostjo vsako besedo predavateljice. Mnoge učiteljice omenjenih šol so se lotile dela za akcijo z VŠ6 ljubežnijo in veš svoj prosti čas posvečajo pletenju srajčk. Knjižica »Zdrav in bolan otrok«, ki jo je naoisala ista zdravnica, je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Dejstvo, da je bilo že v prvih treh dneh prodanih 500 izvodov, najbolje dokazuje, da je bil lahek in razumljiv priročnik nujno potreban. Akcija se bo še nadaljevala, in upamo, da bo dosegla s sodelovanjem vsega učiteljstva lepe uspehe, na katere bomo lahko ponosni. — 1 Kako dvigniti izobrazbo kmetske mladine? je našlov članka v »Edinosti« od 19. oktobra. ki raz^ravlja v letnem poroeilu Kmetijske zboTnice, v katerem se je šolski nadzornik g. Fran Erjavec precej na^široko razpisal o izobrazbi kmetske mladlne. Člankar izvaja med drugim: »Gcspod Efjavec išče vzroke, zakaj ni slovenska kmetska mladina na višji stopnji izobrazbe in prihaja do zaključka, da je temu kriva predvisem osnovna šola in učiteljstvo, ki se ne žna prilagoditi kmetskemu ljudstvu, njegovemu mišljenju in svetinjam, ki jih naravnost zasmehuje, in po- manjkanje strokovne izobrazbe med učiteljstvom. To so po njegovih tnislih giavni vzroki, zakaj se ni dvignila izobrazba kmetske mladine. V dokaz za to navaja razne statistike o izobrazbi kmetske mladine po ostali Evropi in nam prikazuje, kako povsod razume učiteljstvo težnje kmetske mladine po izobrazbi. Tej njegovi trditvi ne bomo .niti najmanj oporekali, ker je točna. G. Erjavec pa je pozabil, da je tudi slovensko učiteljstvo, zlasti mlajše pokazalo dovolj dobre volje in tudi razumevanje, da sodeluje pri dvigu izobrazbe kmetske mladine, da pa mu je bilo to vselej onemogočeno, ker so razni gospodje skrbno pazili, da jim ni nihče ugrabil kmetske mladine, ki jo smatrajo za svoj monopol, do katere imajo oni edino pravico. Nato navaja nekaj svojih predlooov, katerih izvedba bi mnogo pripomogla, kot pravi sam, ne samo k dvigu izobrazbe kmetske mladine, ampak sploh k izboljšanju gospodarskih in politionih razmer slovenskega kmeta. Kot prvo smatra, da je treba izboljšati našo osnovno šolo, in učiteljstvo, ki je premalo kvalificirano in preveč odtujeno večini kmetskega ljudstva. V tej odtujenosti vidi največjo rano današnje osnovne šole. Pri vsem pa pozablja g. Erjavec na socialno in gospodarsko stanje kmetskega ljudstva, ki mu ne dopušča, da bi moglo nuditi kmetski mladini tisto izobrazbo, ki ji je danes neobhodno potrebna. Iz svoje lastne mladosti sam vem, kje je vzrok, da se ogromna večina kmetskega ljudstva ne zanima za izobrazbo svoje mladine. Kolikokrat sem moral slišati, da ne smem v šolo. Saj ni bilo časa, ker sem moral s svojimi drugimi sovrstniki opravljati razna poljska dela. In v^ šolo prihaja večina mladine vsa premočena in premražena in zato je nemogoče zahtevati, da bi sledila pouku in ker so posledice vidne, je seveda krivo učiteljstvo! Ne učiteljstvo, marveč beda in pomanjkanje sta glavna krivca, da se ne more širiti med našo šolsko in ostalo mladino izobrazba.«