gospodarske, obrtniške m narod Izhajajo vsako do po poli. Veljajo v tiskarniei jemane po poati pa za celo leto 4 gold. 60 kr za pol 4 gold pol 2 gold za četrt 2 gold. 40 kr., za četrt 1 gold. 30 kr 1 gold pošilj t Ljubljani v sredo 31. januarija 1872. O b s e g : Dařila za přiděláni sir. O zadevah živinske solí. Ali naj bi "bil učitelj tudi za naprej orglavec in cerkovnik ? (Dalje.) Zaupnica Hohenwartu Mnogovrstne novice. Dop Novicar % Gospodarske stvari. Dařila za přiděláni sir. Da bi naprava združeb mlekarskih po naših planinah se pospešila, razpisuje c. k. ministerstvo kmetijstva v ta namen več dařil v denarii, namrec: Dve dařili po 600 gold, in pa zlate svetinje za 400 bokalov mleka sirarske družbe, ki na dannai predelajo v tolsti sir; ako rilo, razsodi dobrota izdelanega sira. več jmanj taki h se poganja za da- Tri dařila po 300 gold, za sirarnice ? ki ali po manj ko 400 bokalov na dan vsinj o y ali tolsti sir več sira naredijo. napravljajo, zraven pa na pol pa tudi najbolji sir in naj- Za omenjena dařila se smejo oglasiti vse po avstrij- ? pa tudi skih planinah že obstojece mlekarske družbe take, ktere se saj z mesecem julijem (malim srpanom) letošnjega leta ustanovijo. Dotične prošnje naj se vsaj do 15. oktobra letošnjega leta predložijo ministerstvu za kmetijstvo ali po deželni vladi ali po kmetijski družbi. Vsaka taka združba mora vsaj i 0 družbenikov šteti, prošnji naj natančno in vestno odgovoré na ta vprasanja : 1. Kako dolgo v ze ustanovil ? obstojí združba, in kdo jo je s est vu ? Koliko družbenikov šteje sedaj? ktere občine spadaj o družbeniki po njih po- Koliko molzne živine imajo? Ali samo mléko predelujejo skupno ali pa tudi pašnike v družbi vživajo? Kako se glasi družbina pogodba. (Priloži naj se en přepis pogodbe ali pa družbinc postave.) Ali se mlékaři v lastnem ali v najetem stanova-lišču, kako je stanovališče vredjeno? ' Kolikošno plačilo dobiva sirar in njegovi poma- gači ? Koliko mleka se na dan in koliko sploh přiděla ? v Gosp kih ? Tudi „Novice" se po vsem skladaj o s tem List" o osnovanji tako imenovanih m lek kar glavitniši oddelek svojega gospodarstva, to je, živ ino-rejo; to pa gotovo dosežete, če bodete mogli pridelke živinorejske ? to je y mleko, dobro prodati. To zdatno doseči, pa je dobro sredstvo združenja; to je Vas več skupaj mleko izdeluje v maslo in sir. da Ker take naprave veliko stan ej o in ker je težavno malo tako pa tudi potem prodati, mleka v sir zato je narejati, ravno potrebno, da se združite. Z vedeni in skušeni možje naj temeljito preišČejo planinska zemljišča, naj pogledajo gospodarstvene raz- mere m njih naravne pogoje naj se dobro seznanijo z lastnostmi planinskih tal. Potem pa je potrebno ustanovljenje združeb za skupno vživanje pašnikov, skupno predelovanje mleka, ravno tako za nakupovanje izvrst- vsaj vsakdo zna, koliko je na nih juncev za pleme dobrem juncu ležeče in koliko se je do zdaj o tem že storilo. Naj planinci skušajo posnemati izgledno ravnanje Švicarske dežele, ktera ima mnogo takih izvrstnih mlekarnic. Zato dragi planinci, hajd na koristno delo, in izid je gotov! zadevah živinske soli. a „Novice" so unidan iz odbora družbe kmetijske kranjske povedale, da ministerstvo kmetijsko si nekako prizadeva za to, da bi se cena živinske soli znižala ; ono hoče dejanskih dokazov po številkah, da je živinoreja res na slabejem , kar se več ne prodaja živinska sol, to je, od leta 1868. Družba kmetijska je dr. Jan. Bleiweis-u dala nalog, naj on izdela poročilo na ministersko vprašanje. To se je tudi zgodilo. 13. dne t. m. je šio obširno poročilo ministerstvu na Dunaj. Gospodarjem našim utegne zanimivo biti, kaj je poro- čala družba; zato naj iz tega pisma jim naznanimo glavne točke. Poročilo to se začenja s tem, da pravi ? da težk o ? po številkah dokazati, za Je zeló na z a j s la, kar se koliko je živinoreja več ne prodaja živinska sol, vendar bilo bi mogoče to dokazati tak i m deželam, kjer se je red 1. 1868. živinska sol tako lahko dobivala, kakor uhinjska in so jo tedaj gospodarji lahko kupovali in živini svoji daj ali. Al tako sreČna ni bila kranjska dežela nikoli. Že leta 1849. v zboru kmetijskem, ki ga je tedanje mamo ? družeb, kterih v naših krajih dozdaj še ni- ministerstvo klicalo na Dunaj v posvet in v kterem ! združite se in usta- zboru so tudi zastopniki kranjske dežele bili (Trpinc, piše tako le: Gospodarji novi te take sirar ne družbe , kakor jih želi vlada in ka koršne ustanoviti vam razmere vašega kraja dopuščajo Bleiweis, Orel povdarjala silna , Vovk in Ulrich), se je bi v vseh deželah avstrijskih, ne pa samo Saj znate ? da v dinjenji je pi moČ ? pravi predek. Podajte si prijazno roko in pomagajte si nada potreba, naj v Tirolih, Vorarlbergu, na Koroškem m še druzih, se .prodaj ala živinska sol, zivmi tudi za vas nastopijo bolj časi JJ U U-I cvikaj t^ Ol , VAJ. u/iiii , uv , ——---; — Povzdignite najpo- trebna. Al to se žalibog ni zgodilo. nekterih neobhodno po- If Ker pa so naši gospodarji na družbo kmetijsko od leta do leta bolj pritiskali, naj jim oskrbí živinsko sol, ni si vedela pomagati drugač kakor tako, da je na svoje stroške, ker leta 1851. še ni bilo živinske soli dobiti v Trstu, si naročila iz H allé in-a v gornji Avstriji enkrat 50, drugikrat 100 cento v. Al cena te soli z vož- nino. vred čez Belak je bila tako visoka (cent je stal na' 5 gold. 36 kr.), da le premožni gospodarji so mogli po njej. Zato pa je družba kmetijska spet začela nadlego-vati ministerstvo, naj po pravilu enakopravnosti ne od-teguje nekterim deželam tega, kar imaj o druge dežele, in povsod napravi solarnice za zalogo živinske soli kakor kuhinjske. Na to je 15. julija 1. 1851. ministerstvo kmetijstva vprašalo družbo kmetijsko: ali ne bi hotela pre vzeti zalogo živinski soli, če bi jej ministerstvo dalo potrebni kredit za to. Brž 23. dne istega meseca je odgovorila kmetijska družba ministerstvu, da prav rada prevzame solno zalogo za kranjsko deželo, — al tudi to se ni zgodilo. Iz vsega tega — pravi poročilo — si. ministerstvo samo vidi, da kranjska dežela ni bila še nikoli tako srečna, cesarsko zalogo živinske soli imeti, in da po takem naši gospodarji, ki so le po ovinkih dobivali živinsko sol, če si jo je kak trgovec v Ljubljani naročil, ali če jo je kdo iz Trsta dobil, poredoma niso soli da-jali živini, ampak dajal jo le ta ali uni, kdor je zmogel višo ceno. takih žalostnih razmerah se tedaj na Kranj skem ne more vprašanje staviti: za koliko je živinoreja ' nas od leta 1869. nazaj šla, kar se ne daj a več ži vinska sol? ampak vprašanje se mora glasiti tako-le: zakaj se živinoreja na Kranj-skem ni povzdignila v zadnjih letih? Da pa se živinoreja na Kranjskem, ceravno ste jej gorenska in dolenska stran ugodni, v poslednjih letih ni pomnožila, kaže primera števila živine leta 186J. z letom 1857., ko se je predzadnjikrat štela. Poglejmo to statistiko, po kteri so našteli: Leta 1869: leta 1857: kó nj 19.365 ...... 20.753 go ve d 189.490 ....... 189.063 ovác 85.161......82.068 kóz 16.555 ...... 23.852 preši če v 63.385 ...... 94.68tf Te številke *) pričajo očitno, da od leta 1857. do 1869. se živinoreja na Kranjskem ni pomaknila nikjer zdatno naprej, svinjereja pa se posebno pomaknila nazaj. Ne, da bi ta nazadek připisovali samo temu, da živina soli ne dobiva, ker vemo, da še drugi vzroki so, ki tla-čijo naše kmetijsko gospodarstvo, in to so posebno silni zemljiški davki; al tajiti se vendar nikakor ne more, da pomanjkanje soli zeló zadržuje napredek živine; kajti sol pomaga želodcu, da vse, kar koli je tečnega v klaji, potegne iz klaje in pelje v kri, da iz nje postaja mesó, loj itd. Z veliko večim dobičkom se tedaj pita živina, ki sol dobiva ; slaba krma se nareja lože prebavljiva in neškodljiva, in sto- in stokrát bi se ubranile živinske kuge (vrančni prisad itd.), za kterimi pocepa pri nas vsako leto mnogo živine. Ce zdaj še primerimo število ljudstva na Kranjskem od leta 1857., ko ga je bilo 451.941, s tem, ki so ga našteli leta 1869. na 463.273, in če vidimo , da imamo 31.000 prešičev manj od leta 1857., svinjsko mesó in pa špeh sta veliko veči živež kmečkemu Statistični taki popisi sicer večidel niso resnicni; al kakor niso bili leta 1869., tako tudi niso bili leta 1857., primera vendar le ostane. ljudstvu kakor goveje mesó in maslo koliko škodo y je manjše število prešičev tedaj vidimo, na Naj tedaj vlada vse te okoliščine temeljito prevdari m spoznati mora živo potrebo, da se živinski pa tudi kuhinjski soli, ktere pridelamo v našem cesar- stvu na milij ce nto v sol veliko e tuji m državam proda cenejše kakor domaćim ljudem da je to velika krivica; naj pa tudi prevdari to druge y države del sol veliko cenej , naj spreviai da kakor se delà pri nas v Avstriji. Glavna stvar pa je to, da vlada iz pusti moprodajo (monopol) ojih rok, in viděla bode, da drž ._ sol prodaja! kdor bode hotel, in na porabo solí ku dohodki ne bodo škodo trpeli, ako bode hinj ske, živinske, o brtnij ske davek. gnojne Pelj pnmeren Šolske stvari. Ali naj bil učitelj tuđi za naprej orglavec in cerkovnik, ali ne? (Dalje.) dobro Da se ustanovi dobro petje, treba je skrbeti za izurjene p učiti od mladih nog, naj bolj in pevk v ze v Ti šoli pa se moraj o Tukaj vel já pregovor znal. tudi kar se Anže ni navadil, tudi Janez ne bode dober čut mere (takta), kakor |Natančen sluh plošná izurjenost glasbena dobi se scasoma pri pisanji po Kakor dobrih vodilih kakor gladek pote je za vsak uk mladost bolj pripravna * kakor odrasel člověk, tako tudi za petje; pri tem je pa tudi prevdar jati y da ima mladina več časa kot odrasli in da ti ne strpé temeljitega poduka, velikrat i)a tudi y pred se naučé Subé dobro peti. Ako se mladina vadi polagoma po učeniških stopinjah glasbe, jej to ne pri zadeva nikakoršnega truda, ker po stopinjah prirašča pevskih organov in učeniška zmožnost, da ! JeJ je to y sirijo utrjujejo Pri uča -t- »-í*-* ftř iJC se vedno bolj rado na- sprotno: pevci ali pevke ne privajeni petja, večidel v i • v 1 • castizelj ; napenjajo čez naravne moči um m za to nevtrj pj y se trudijo, zato pa se odškodujejo potem s pijačami in se tako mnogokrat končaj pride Tako jlepša človeška zmožnost v slabo imé in nikdor se ne zmeni, da bi jo pospeševal, temveč odvraća se le mladina od tega nauka, češ, da ne zboli ali ne postane py je ne py Prijatel! od najčistejše vode lahko zboliš v . < . y ako po pameti Pa čemu je tega treba? prašajo nekteri. Res, zato, 1, glasba ni potrebna; morebiti pa kteri zdaj le taj o po ulicah včasih od da bi člověk dečki da pridejo n.icix nyxcij AClčtJU jJU UiiCćlJLl V^itSlIl UU jutra do večera brez vsega opravila, v take okoliščine, da bi jim bila glasbena izurnost potrebna ali vsaj ko ristna. Gotovo pa je, da ona sladi življenje vsakemu --------------—T v , v^c ter ga tolaži v žalosti in buj blag čutj seljuje v selj in mu Pri vseh omikanih narodih imela je glasbena izurnost veliko veljavo. Likurg priporočal glasbo Lacedemoncem v oštrih postavah. Pitagora imel je sledeči napis nad vratmi svoje učilnice: „Daleč od tod bodi nesveti, nikdor naj ne stopa tu sem, kdor je neveden v lepoglasji ■ y » i^ugiaoji , tUJc učil se je na stare dni t blag glasbe". Sok sopet na „lauto* ( Th mistokles ni hotel pri neki slovesnosti brenkati na y in očitalo se mu je, da ni imel dobre izreje liro toznani Shakspeare pravi „Mož, ove- ki nima glasbe v duši stvu y noč" itd ), kterega ne gane lepoglasje, duhti po izdajal ; njegovo dušno djanje je temno ko želi na rop Ako hoćemo tedaj omikan narod — hajd na delo ! Začeti pa moramo pri mladosti za cerkveno glasbo, kakor je bilo rečeno. Umetniki glasbe, ki šlové iz srednjega veka, bili so večidel pevski dečki; med njimi bil je tudi naš rojak po imenu G a l u s (Petelin) Carniolius (r. 1550), kterega so, kakor pišejo, zavoljo njegove umet- nije celó „po pravici v pesmih slavili". Čez tisoč let kazala se je ta pot kot prava, bomo li mi druge iskali? Sv. pismo pravi: „Iz ust malih si je On (Bog) hvalo napravil". S tem pa ne bodi rečeno, da odrasli ne bi imeli petja učiti se; tudi mladeneč, ako je priden, se dosti nauči. Da bi se mladina rada učila, ali prav za prav, da bi stariši radi daj ali svoje otroke petja in glasbe učit, bilo bi tudi treba, 5. da bi se pevcem in pevkam naklonili kaki darovi, kaki zaslužki ali kaka druga zdatna pomoč. Iz nič ni nič. Saj je mnogo dobrotnikov v farah in me-stih; naj bi oni svoje blagodarne roke odpiraîi z naro-čilom, àa se otroci učé petja in pojó pri službi Božji. Koliko bi oni s tem pripomogli k časti božji, dobri iz-reji otrok in omiki narodovi ! Navaden izgovor je potem, da je za kmeta že dobro tako. O ti ubogi kmet! — vse storiš, vse živiš, vse plaćaš in potem mora za tebe biti vse dobro! — Možje, kteri imate to reč v rokah, prevdarite vselej, predno kupujete cerkvene naprave sami, in zaslišite svèt onih, ki to reč umejo dobro in niso samogoltni. Naj opomnim tukaj še to, da stare naše slovenske pesmi, ki bolj izrazujejo značaj staroslovanskega petja in ki hranuj ej o toliko nežno čutje, preganjajo se z no-vimi, ki mnogokrat niso nič prida. Zalostno! Zakaj se sedanji Čas Slovenec toliko boji tona v mol-gíasu? — Učeni pevovodja B. Kothe pripoveduje sledeče: Kako malo se briga ljudstvo za „ton".....vem iz lastne skušnje. K fari Oppeln šteje se poleg mesta 14 majh-nih srenj, od kodar ljudstvo prihaja v cerkev po 1 do 1 y2 milje daleč. O božicu zvečer (pri nas je slovesnost ob 5. zjutraj) zbira se na tisoče ljudstva, ki ne čakajo samo velike maše, ampak so tudi pri drugi sv. maši. Med veliko mašo peva se z godbo, in če tudi ne kaka vesela „pastirska" maša — vendar bolj živa (navadno od „Schnabelna E. Messe"). Pri tihi maši pojó Slavjani. In kaj pojó? Oni pojó melodijo, ki izvira po Tôplerju iz 14. stoletja, in ta se giblje v „molu" — in zakaj ne v „duru"? prašal bi nemški Mihel? — Razloček med veliko mašo in med drugo, je razloček prevelik, da bi Člověka ne mikalo premišljevati. Pesem (ki jo pojó Slovani) ni jim vsiljena, ni naučena v šoli (otrók ni zraven), peva jo po godbeni maši z veseljem in navdu-šenjem ljudstvo, ki je hodilo skoraj celo noc v dežji in viharju — ali ne občuti to ljudstvo božičnega veselja? — in pesmi v molu? Neki župnik na prav mali fari je v nekoliko letih pri pokopih nabral toliko novcev, da je kupil kos zemlje in ondi zidal šolo brez druzih doneskov srenjskih. Ali ne bi se dalo tudi za pevce in pevke na čast božjo kaj storiti? — Vsaj beremo ustanove za dijake , ustanove za vojake, ustanove za device, neveste, vdově in Bog vedi, kaj Še — le „disciplina angelica" je zapu-ščena sirota, ki nima toliko, da bi si opomogla! Da, iz nič ni nič, in če se ne bode za to reč vprihodnje več storilo ko do zdaj , napredovali bodem o le na videz, v resnici pa se zibljemo nazaj. 6. Potrebno pa je tudi to, da se odpravijo marsi-ktere napake, ki so se vrinile v cerkveno petje, med ktenmi v prvi vrsti stoji orglanje poskočnic, ki so na-rejene za ples ali drugo šalo, a ne za cerkev. Vem, da pravijo nekteri, da s tem strežejo okusu kmetiškemu. Al to ni prav; tudi kmetu se ne sme slabo blago pro- ^BBari -^^iWRPMHH^^^^^^ « ' ™ i ^^ "C-"* VWnifiMuRIfiRNIflraroW ^tmŠĚf^S^A^tX^^S^SiC^^n^ff^Sni dajati za dobro, ako bi tudi on sam v nevednosti tako hotel. Ako narod tudi še nima pravega okusa, pa se ga bo navzel, ako bode ogledoval čedne izdelke in po-slušal olikano glasbo, in tako se marsikter umetnik bode potem narodil iz naroda. Posebno važna cerkvena naprava so orgie, ki se po pravici imenujejo: „kraljice glasbenega orodja". Da bi to tudi vselej res bilo! Rado pa se godí, da možje, kedar napravljajo orgije, gledajo na to, kdo jih bode naredil boljši kup. Umetnik pa ne more delati v svojo zgubo in napravijo se orgie prehitro ali iz slabe robe. Potem pa popravljanja ni kraja ne konca, in v nekterih letih stanejo orgie več, kakor ko bi jih bil dělal najdraži moj ster, pa so vendar slabe in vedno slabeje. (Konec prihodnjič.) Politične »tvari. Zaupnica Hohenwartu. Zaupnice dandanes pisati je zelo těžko, kaj ti člověk mora jako pozoren biti, k o m ú da dá zaupnico. Mnogo se sicer zaupnic porodí, al če pogledamo nekoliko bliže na njihovo spočetje, spoznali bomo takoj, kakove so v bitstvu takove zaupnice. Čas sedanji je tak, da se mora vse umetno narejati. Imamo umetne šopke, umetne većine v javnih zborih, umetno narejeno javno mnenje, zakaj ne bi imeli tudi u me tni h zaupnic? Ako kdo čuti, da tla pod njegovimi nogami niso ravno trdna, tedaj je treba si jih vtrditi in za to potřebuje plošče, kteri se pravi zaupnica; ker se pa nikdo ne spametuje toliko, da bi mu jo prosto voljno prinesel, tedaj jo je treba kupiti. Kakošno veljavo ima takova ponarejena zaupnica, to vsak vé soditi. So pa včasih tudi društva ali postavne korporacije, kterim je naključje dalo nekoliko močí v roke in to porabijo v to, da ljudém svojih nazorov in načel ali svoje žlahte poskušajo koristiti s tem, da jim izrekó* svoje popolno zaupanje, da se tako dotičnikovo imé vsaj med svetom v kakovej veljavi še ohrani in sicer nimajo nikakoršne mase za seboj, pa to jih ne moti, kaj ti postavna korporacija so in — punctum. Tako, na primer, je ravnal ljubljanski mestni odbor, ko je v svesti si svoje neomejene moči podělil častno meščanstvo slovenskega glavnega mesta najvećemu so-vražniku Slovanov, našemu tlačitelju na zid, ranjcemu državnemu kancelarju Be us tu. Razžaljeno je bilo s tem prebivalstvo Ljubljansko, vdarjeno je bilo pa tudi s pestjo v obraz celemu slovenskemu narodu, ker je obče znano, da on Beustovih načel nikdar odobraval ni, je njegovega tlačenja na zid več kot pre več poskusil, da toraj svojega sovražnika vendar ne more po prijatel-sko na ustna poljubiti. Pa ne dosti na tej samovolji nemŠkutarskega mest-nega odbora, Dežman si je mislil: „Spustil bom okolo hiše Sultana, da lajal bo", in je začel v svojem „Tag-blattu" dokazovati lehkovernemu nemškemu občinstvu, da slovenski narod ne stoji za svojimi voditelji, da ni bil nikdar za spravo , ampak da njegova većina trdno stoji na tleh obstoječe ustave. . Da to ni resnica, priča zaupnica, ktero je ravnokar poslal grofu Hohenwartu slovenski narod, — zaupnica, ktera ni ponarejena, ker jo je podpisalo veliko občin v štirih deželah , o kterej se tedaj dá soditi, da je izraz pravega zaupanja ne od kakošne slavohlepne svojati, ampak od celega slovenskega naroda. Ustavoverci so hoteli Hohenwarta in njegovo ministerstvo tožiti, češ, da je s svojo poravnavo hotel Avstrijo do propada pripeljati, bode tedaj zanimivo zvedeti, kako je Hohenwartovo delovanje obsodil ves slovenski .narod. * Zaupnico namreč, ktero smo od besede do besede rojakom, in Štajarcem dobroznani priobčili v 51. listu „Novic" lanskega tečaja mož sale sledeče občine : 7 so podpi- , je kot vitez reda železne krone 3. vrste v vitežki stan povzdignjen. Na Kra nj skem: Iz Ljubljane skoraj vsi véliki trgovci in skoraj polovica prebivalstva ; vsi deželni poslanci, duhovniki, učitelji in nad polovico profesorjev; dalje glavni^ zastop banke „ kj i a« v j. j e , .lvichíj , i uijauc Podbrezje, Žabnica, Dražgoše, Zalilog, Smartno, Duplje Naklo, Velesovo, Primskovo, SenČur, Preddvor. Selca S1 a vi j e u Kranj Poljane Za pustni cas kaj. SmeŠnica , pa Čisto resnična. Nekega dne pride k meni na pošto mož, roj en v Cerknici, ki si je kupil tukaj v Križki fari hišico 7 » wv/O .x. x xx^xo xw y v , Kj^xxyj^x , xx^kxkxvxjx^ kj^lkjC*, xvx ox ju ^uj^ii „«.xvoij y a^xx^xvj. icvii^ uioiw , pa BakovšČica, Radovljica in Vrhnika. Dalje z občinskimi se ženi neki tam na Oblokah. Prosi me, naj bi jez na-pečati občine in županije: Ilirska Bistrica, Crni vrh, Zagorje, Prem Lome. Knežak, St. Peter mesti njega, ker sam pisati ne zná, njegovi nevesti Beč 7 - . 7 u i. XCIW, ucu, u Boštajn, Smihel, Skofja Loka, Slavina, Postojna Juršiče, pisal. Na vprašanje, kaj da hočem pisati, odgovori mi j Stu- tako-le pišite: „Ljuba Marjeta! Srce se mi podaja do , Stara Loka, Orehek, Videm, Podgora, tebe"; pišite jej, da jo pustim pozdravit jen jo kiišent Kompolje, Staritrg pri Ložu; Preserje pri Ljubljani, okol jen okol srca od obeh strani, njenega brata An- denec, Košana Dolsko 7 Kropa 7 7 St. Vid, Vižmarje. Trzin Depalavas, drejca okol jen okol srca od obeh strani, mater okol Loka pri Mengšu; Cerknica, Begunje, Krško z okolico; jen okol srca od obeh straní." Potem mi je še nekaj Smarije pod Lj ubij ano, Grosuplje, Lipoglav, Metlika, prav smešnega narekoval, in tako sva pismo zaprla in Crnomelj , Loka pri Crnomlji, Novo mesto z okolico ; zapečatila. — Zdaj ga vprašam, kako naj naredim napis na Marjeto in kje da stanuje? Na to mi pravi: pišite: Razdrto, Ubelsko, Hrenovice, Hruševje, Jesenice, Dovje Britof, Urem ? ? Laze Senožeče, Smartno Dolenja vas, Sinadole ? 7 Dobrova, „pol ure od svetega Mihela". Kje pa je zadnja pošta? St. Vid S t ij ak, Goče x^uicuja v cio , tjiuauuic ^ u kj l v cv, „uui uic v^va ovcic pri Litiji; Ipava, Podkraj, Podvelb, ga dalje vprašam Slap Gabrija in odbor za skladne ceste v Ipavi. „No, kaj nisem povedal, da zadnja Planina, Podraga, Vrabce, Ustja, pošta je sveti Mehu; pišite: zadnja pošta: sveti Mehu v velikem oltarji na Oblokah, in pišite, da imajo tam Na Stirskem: Slovanski dijaki GraŠkega vseuči- dva gospoda. Potlej se pa pismo ne bo zgubilo u lišča; okrajni odbor v Smariji; katoliško-politično društvo v Konjicah; duhovni konjiške dekanije in občine s^pečati ter brez njih: Mozirje, Kokrije, Rečica, Ljubno, Sma- Dol, Hrastnik ; vrh, Zreče, Pri- Žalce Dopisi. ; sv. Miklavž pri Ormužu in Ptuj z okolico Sladka gora, Ponikve, St. Vid ? rij e Konjice, Paka St. Jungerta, Padežki Maribora hova in Loče ; Spitalice, Tolsti vrh, Laški trg, sv. Kri- , St. Jernej in štof, Loka in Stenica; Vitanje, Vrhole Grajska vas; Ribnica, Janževi vrh našemu narodu vzela ljubše možá Sopet ga je nemila smrt med sinove svoje. Gosp. Matija Prelog, doktor na Pohorji; Videm 7 St. Grasnica. Arlica, Sv. Anton zdravilstva, umri kratki bolezni včeraj Na Koroškem: Politično društvo „Trdnjava a in veliko število veljavnih mož iz Celovca; dalje občine s pečati: Ukva, Žabrijia, Ovčja vas, Št. Marjeta; Jezero, Svinčnica, Svece, St. Janž; Gorje (Hohenthal), Cače, Smerče (Emrsdorf), Lebuče in Bistrica pri Pliberku. letu svoje starosti. Mnogo let je vrli rodoljub pisatelj nevtrudljivo délai za narod slovenski, mnogo deželni poslanec iskreno boril za pravice njegove. Hvaležen mu ostane spomin na veke! Na Primorskem (Goriškem, Trstu Ljuto li) era 22. jan. (Naša citalnica) bode imela mož iz mesta talnica v Trstu in mnogo veljavnih nica v Rojanu; dalje občine s pečati: Dutovlje in Istri): Ci- v nedeljo 4. februarija ob 4. uri popoldne svoj letni nagovor pred- Jagodišče ? Šebrelje m Cerkno; Kopriva čital- S tij ak občni zbor. Na nevnem redu tvvij^, kjtjjcvxv, sednika; z. DiagajniKovo ; o. sporocno lajniKc Skopo, Avber govor o ustanovljenji „narodne bukvarnice" Je blagajnikovo ; 3. sporo Čilo taj niko vo ; t in Véliki dol; Prosek, Zgonik, Padež, Kozjane, Barka predlogi; 7 , raz- razni 7 in Misleče Galac, Poljane Berseč, Kanfanar ? Vodice 7 Jelovice, Dane, volitev novega odbora. Po dokončanem zboru bode „beseda" (v spomin Vodnika) s tom- 7 lina Obrov, Novigrad, Hrušica, Mnuc in Do- bolo ali srečkaniem. V vse to se vliudno vabiio častiti 1 v • TP* v/19 1 • 11 • w É %J _ i/ _ t/__ 7 konečno občina Bačka in skoraj vse duhovništvo družabniki in domoljubi naši. na otoku Krka. Odbor. Trst 27. jan. (Železnica gorenska.) Ne davno sem Ako računimo po pbčinskih in županijskih pečatih, imel priliko, potovati po gorenski železnici. Opazeval stopil sem v JL ^ # I J I / JL1XLUJ. A llll^V J K'VWV ¥ ^ tedaj je zaupnico podpisalo naj manj 800.000 členov slo- sem vse po celi crti. Ker sem imel čas venskega naroda. Tako tovo za slovenski narod sodil Hohenwar- več kraj ih z voza ter sem listek še ? z drugo vožno mflmivwïnr^fc < porabil. Nektere postaje so nepraktično postavljene kar naj si ustavoverski kričači dobro kakor na priliko v Loki in v Lescah } zapisejo „Loka", ________ Î Pr™ akoravno popotniku že veselje preide uro daleč do mesta Vf postaje koračiti, ali pa od voza 7 ima ime skoraj Mnogovrstne novice. > ako se hoče tje peljati, toliko plačati, kolikor je po železnici iz Ljubljane do Loke plačal. Postaja, ktera bi bila lahko takraj Kamnitnika proti mestu stala, imela (lakota), se je z dovoljenjem vladnim v Zagrebu usta- bi mnogo koristi za obe dolini, iz kterih se obilo blaga Krivi tega so Ločani in okrajni veljavni možje * Ker na Hrvaškem in v Slavoniji žuga glad kteremu v • Zl- novil odbor, da se sme za ubogo ljudstvo veža pomanjkuje, nabirati miloščina. * V Trstu in na Dunaji bolehajo in mrjó ljudjé izvaza. zato, ker se niso ob pravém času energično pognali. Nadjati se je, da pri drugi črti, ktero ravno zdaj menjo „Trst, hudó za kozami; strah je tedaj velik med prebivalci. Servola, Loka", ne bodo tako brezobzirno postaj delali, * Skof Brnski je iz svojih dohodkov 10.000 gold, marveč bodo znali ceniti pravo korist, kupčije in obrt- 1 1 1 1 /I • 1 1 I v> 1 • #1 • 1 1 • i II 1 • i 1 • i 1 • l • 1 1 i # daroval kaplanom moravske škofije v poboljšek njihovih «jj^, ^ ww u^mx j^«xx i,^* ^v^tu,. dohodkov zato, da ne sprej m ej o poboljškov vi ad- pečajo s kupčijo in pošiljanjem raznega blaga. vi ^ U 1 "T" i -li i i U n rl r» t^ ^v 1 « i*» ^v ^ ^ <« i-« Xi^ «w r* Ini v\ r« i /\ Í D n /I rv lil /in i C ^ AVn 1 A nije ter bodo obzir jemali tudi na prebivalce ; nih ? * ki jim jih sedan je ministerstvo nakloniti hoče. pokoji Dr. Franc Moćnik, c. kr. šolski nadzornik v postaja pa je „Lesce-Radoljica", ktera Je ravno kteri se Druga tako od rok na vse kraje; lahko bi bili pred vzdignili črto za šolstvo mnogozasluženi, Kranjcem, svojim od Kranja ali Podnarta, pa bi pri Radoljici, kdor pozná ondotne kraje, lahko na ravnem postajo naredili, in ne bilo bi zarad vode se nobene nevarnosti bati in slišati fjlasov: „danes je Sava velika, jaz se ne bom po že-eznici peljal". — Osobne reci so pa na gorenski železnici v zeló žalostném stanu;* skor po vseh postaj ah so zgolj uradniki našega jezika nezmožni, na ne-kterih postajah pa so vrh tega še celó slabega obnašanja do prostega ljudstva; nekteri spremljevalci vla-kov pa se ločijo s svojim „taktom" na drugih želez-nicah, kajti oni pèhajo ljudi v vozove prav s silo vcasi, kar se je tudi meni přiměřilo; med tem ko na južni železnici člověk more prosto svoje reci odpraviti, se na gorenski železnici skoraj ne upa izstopiti, kajti z zvonom že znamenje daje, daodrine, predno se vlak ustavi.*) Edino prijazno pozdravljenje v domaćem jeziku sem doživel na postaji v Loki; gospodu Potrati za prijazno vedenje proti popotnikom očitno hvalo izrekam. Ako bi gorenska železnica takih prijaznih mož **) v svoji službi imela, ne bi se slišalo toliko pritožeb. Tudi moram grajati slabo organizacijo zarad blaga, ktero se mora v Ljubljani iz teh vozov v one južne železnice pre-kladati. To je zguba časa, pa večkrat tudi pri kupčiji neugodno. — Naj bi ne bile moje dobrovoljne besede glas vpijočega v puščavi! Naj bi se narodni možje v Ljubljani za to pognali , da bi domaćini službe dobivali , kteri so domaćega jezika zmožni in prijazni v službi. Pognal se je neki zato celó deželni odbor, kteremu se je obljubilo vse — al, kakor je že navada, le pri obljubi je ostalo. V Rojanu. — Vodniku v spomin je 4. svečana zvečer ob 51 /2 uri slovesná beseda z igrama „Klobuk" in „Svojeglavneži" in pa s plesom. Vstopnina udom je 30 kr., neudje ta večer nimajo vstopa. 0(1 Soce 24. jan. — V štev. 50. lanskih „Novic" sem priobčil par opombic k nekemu goriškemu dopisu v „Narodu" sporocujočemu o sklepih društva „Soče" 30. novembra 1871. 1. Držeč se • poročevalcevih besedí sem kazal na nedoslednost 2 resolucij. Dopisnik mi je nekaj odgovoril in jez sem mu odvrnil v zadnjem listu „Novic". Tej svojej odvrnitvi sem pridjal slede či poziv: „Ce imate (g. dopisnik) kaj opaziti zastran mojih današnjih opomb, le opazite; več oči več vidi"! Dosedaj se dopisnik še ni oglasil; al v tem, ko jez odmeva pri-čakujem od Drave, přiletí mi iz-za hrbta — od Soče! Oudne so v prirodi postave, a najcudniša je od zadej ali od straní. Naj bo! To jest faktum, da imam dansi opraviti s časnikom „Sočo". Posvetila mi je „Soča" celih 100 vrst manj edno. V teh čedno tiskanih vrstah je veliko besedí, misli pa samo tele: Vse, kar jez pišem, je nevednost, strast, sumničenje, obrekovanje itd., kar in kakor ona, t. j. odborček „Sočinega" odbora, delà, to vse je pravo, vse pošteno, vse logično in do-sledno, vse hvale vredno, vse izvrstno. Kogar ona hvali, tega mora hvaliti tudi ves svet, in komur ona nezaup-nico votuje, njega mora ves svet po blatu valjati. Vse te lepe in nelepe reči in povrh vseh še nektere druge se nahajajo v 99 vrstah. K Čemu vendar ste se toliko trudili, gospoda? vsaj večidel Vaših dokazovanj in trjenj se ne nanaša na bistveni zapopadek moj ih opomb v 50. in 52. listu „Novic" lanskega leta. Jez sem pozval „Narodov." dopisnika, naj bi od Vas zahteval, da priobčite imenik ali vsaj število družabnikov *) Mnogo popotnikov trdi, da vlaki dalje čakajo na postajah Rudolfové (gorenske) železnice, kakor pa na postajah južne železnice, ter da tudi pri tej niso vsi uradniki in spremljevalci vlakov vsem všeč. **) Mi poznamo mnogo prijaznih uradnikov , kteri so v službi pri gorenski železnici. Vred. (društva) „Soče", letni društveni račun in uradne sej ne zapisnike. Zakaj k tem trem tockam mol-čite? Zakaj o vsem drugem govorite, samo, o čemur bi morali, ne? Račun tedaj, število društvenikov in zapisnik — ste me razumeli? — Obdolžil sem Vas bil tudi zamolčanja neke zade ve, ki se je v skupščini 30. novembra 1871. 1. razpravljala (te namreč, naj se — društvo postavi na katol. podlago). Tega ste sami krivi. Poglejte dotično poročilo v časniku „Soci" (štev. 17. od 13. dec. 1871. leta). Tam je 3 cele predale dolgo poročilo o Sočinem občnem zboru; ono ne kaže nikakega znamenja, da se bode nadaljevalo, marveč vsa oblika mu je taka, da ga mora imeti čitatelj za dokončano, temvec, ker mu je v bratinskem soglasji z ljublj. „Tagbřattom" in dunajsldma „Press-ama" vple-ten napad na „ljubljanske prvake", čegar prostor bi bil poročevalec gotovo raji za razširjenje poročila po-rabil, ko bi bil imel in mislil mu še kaj dodati. Ovo poročilo, v kojem ni o omenjeni točki nic, sem imel jez pred očmi, ko sem 23. dec. drugi svoj dopis spisoval. Čudom sem se res pozneje Čudil, ko sem v listu 18. „Soče" našel predelek „poročilo o občnem zboru Soče, dne 30. nov. 187i", pa ves z drugimi črkami tiskan, ko dotični naslov v poprejšnji številki. V tem kot „konec" zaznamljenem drugem porocilu od 28. dec. še le ste priobcili, kar sem jaz 23. dec. rekel, da ste v porocilu od 13. decembra zamolcali. Tedaj vidite, kako abotno je Vaše zavračanje, da naj Vaša poročila berem. — Kar se druzega Vašega zavraciia tiče: ,,Ce bi Vi vedeli...", kaj in kako se je v klubu po-slancev godilo, naj odgovorim, da nebi jez nič pravega vedel, ko bi samo Vam in Vašemu organu verjel. Jez in mnogo druzih z mano si mislimo marsikaj vse drugače, kakor Vi poročate. Nikar se temu ne čudite. — ,,L' Isonzo-u" sem hotel jez, da bi „Soča" kaj odgovorila glede na njegove članke proti Slovencem, a ne na one proti klerikalcem, kakor ste me — bajé navlašč — razumeli. — Rekel sem zgorej, da vse, kar „Sočinega" odbora odborček stori ali reče, je vse pošteno. To se razvidi iz teh-le besedí v štev. 3. t. 1. časnika „Soče": Vi sami bi mu bili (enemu poslanců izmed četvorice) nezaupnico votovali, „ako nij Vaše rodoljubje tako prazno in hinavsko, kakoršni so Vaši dopisi proti „Soči". To je zgledna brezstrastnost ! Ko sem bil študent v Gorici, zapomnil sem si šaljivo prišlo vico tamošnjih Slovencev; oni imajo navado reci : „Pojdemo v Solkan po pamet". Zdaj imajo brez dvoma tudi še drugi pregovor: „Pojdimo k SoČinim voditeljem po rodoljubje". Res, iz vsega se kaže, da le oni so edini patentirani rodoljubje na Go-riškem; od njih si mora izprositi patent, kdor hoče biti domoljub in politiški modrijan. Po takém pa je v Gorici lepo, kar Vam je v Ljubljani grdo! Nazoči Sočan. Iz Gorice 26. jan. — x + y. — Obečal sem unikrat, da priobčim nekaj, zarad Česar sta si naša laška Časnika navskriž, in sicer nekaj domaćega. — Naše mestne ljudske šole so se odprle zavoljo nekih zadržkov še le 21. nov. lanskega leta. Tišti dan pred so zginileiz nekterih šolskih sob Kristusove in druge sveto- pisemske podobe. Vedelo se je, kdo jih je sè sten snel, ali od kod mu je bilo došlo povelje, ni bilo mogoče za gotovo izvedeti. Vsi, ki so to slišali, bili so osupnjeni. Zdajci se. loti te zadeve „Goriziano"; po njem jo je izvedelo vse mesto. Hrup je rastel kakor plaz. „Isonzo", kteri je bil izprva odstranjenju svetih podob pritrdil, ni se več upal ,,G."-u pogumno ugovar-jati, skrival se je za znano načelo, da šole so „brez-verske". ?>G." je bil od dne do dne huji in pogum-niši; oštre pšice so letale ne več toliko proti ,,Is."u> temveč pa proti mestni gosposki, ker se je mislilo, da je bilo od nje došlo povelje, da so se podobe iz šol odpravile. Prošnje se pošljejo mestnemu stareŠinstvu od katoliške družbe, iz Podturna (predmestja) in tudi graja od nadškofijstva. Stvar je prišla na dnevni red v starešinstveni seji; Podturnci so hoteli biti zraven in videti, kako se njih prošnja reši. V veliki zadregi so bili mestni oeetje, nobeden ni hotel biti kriv „podobo-borstva", tajil je vse še celó tišti, kterega je bilo javno mnenje zaznamilo kot zapovednika in čegar imé je „Gr." priobčil. Rešil se je slavni zbor iz zadrege s tem, da je izrocil prošnje in preiskavo šolskemu odseku. Kaj je odsek potem storil ali ne storil, ne vem, izid je bil slednjič ta, da so nekega dne konec decembra vse podobe zopet na svojem městu visele. Od kod to, je skrivnost, kakor popred ukaz, da so se odpravile. Pravi vzrok temu je, da gg. „liberalci" niso našli svojemu djanju postavne podloge in nikdo ni imel toliko pogumnosti, da bi si bil zadel javnemu mnenju nasproti odgovornost. Misliti si zdaj zmagavski krik v „Gor." A tudi zarota „Is."-ova zoper njega je bila precej osnovana : sklenil je izhajati po 2krat, da bi imel več prostora za polemiko z „G."-om in za vsakoršne pohuj šljive pobirke iz časnikov , o kterih gré misliti, da „G."-ovo stránko dražijo in sramoté. Sosebno dvoje reči „Is." poslednji čas naj raj Ši obdeluje — jezuvitarje (kakor bi rekel „Primorec") in pa to, da so „Goriziano"-vi pisa-telji svojat, ki je prišla semkaj mir kalit od unkraj Idrije. To pa sem že omenil, da je vse popôprano z dogodki à la pater Gabriel. Tout, comme chez vous. — Predno za danes sklenem, naj rečem še to. Skrivnost sem rekel da je, kdo je u kazal podobe iz ucilnic od-praviti, pa skrivnost le občinstvu sploh in celó „Goriziano"-u, ki se je za podobe tako krepko bořil; so pa vendar nekteri, ki moralnega početnika po-doboborstva poznajo, med njimi je tudi pisalec teh vrst. Na račun tega podpihovalca je tudi še nekaj druzega enacega zapisanega. Ta „mož" ne sedí v mestnem starešinstvu. Iz Vipave. — Vodniku na čast tudi naša Čitalnica napravi 4. svečana zvečer ob pol 6. uri veliko besedo, v kteri se bode tudi igrala vesela igra „Bob iz Kranja". Po besedi je mali ples. Vstopnina 20 kr. Iz Kranja. — Valentinu Vodniku v spomin napravi čitalnica naša 4. sveč. slovesno besedo s plesom. Gospodje udje lahko ta večer tudi gostov pripeljejo seboj. Iz Kanuiika. (Čitalnica naša) ima 4. svečana ob 7. uri zvečer v Vodnikov spomin veselico s petjem in veselo igro „Mutec"; potem je ples. Vstopnina za n e-ude je 30 kr.; čisti donesek spada g. Josipu Filec-u, marljivemu delalcu čitalnice. Odbor. Iz Ljubljane. — Nekteri časniki zunaj naše dežele obdeljujejo zdaj s posebno marijivostjo to, zakaj da so naši poslanci šli v državni zbor dunajski, ter za-htevajo, naj gredo nazaj. Nihče ne more časništvu braniti, da svoje misli razodeva tako ali tako, prijazno ali hudobno, omikano ali surovo ; zato tudi naši poslanci mirnega srca lahko beró, kar ta ali uni napiše, kaj ti, kdor „baut auf offener Strassen, muss die Leute reden lassen". Tudi mi pred začetkom državnega zbora smo bili popolnoma zato da naši poslanci ne gredó na Dunaj, trdno pricakovaje, da — brez ozira na poslance češke ga kralj est va, ki ima od mnozih druzih dežel po vse posebno stališče in impozantno veljavo tako, da bi bila v zboru dunajském že davno lahko konec sto- • 1 TI rila vsem decemberskim nakanam — tudi ne gredo ne Tirolci, ne Dalmatinci in nobeni drugi poslanci v rajhs-rat. Al vsi ti so šli in pričel se je državni zbor brez naših. Od vseh druzih tedai zapuščeni so naši po- slanci še le šli na Dunaj in to po resnem prevdarku vseh razmér, po zaslišanji mnozih volilcev in po enoglasnem odobre nj i vseh deželnih poslancev , ki so se z dr. Zarnikom vřed sešli v posvet. In prav ti državni poslanci razen enega so bili v vrsti onih 13, ki so v klubu stanovitno stali za nevstop naših poslancev v državni zbor. Oni so tedaj le žrtve razdvojene žalibog ! federalistične edinosti, dobro vedé, zakaj da so na Dunaji in kdaj bode konec njihovega posla. Zvesto ravnaje se po načelih deželnega zbora ne more jih tedaj begati, kar ta ali uni v kakem časniku razklada na Dunaji, v Mariboru ali v Gorici. Kar veliki politikař Su s elk a v „Reformi" piše o naših po-slancih, to je pravo, rekoč: „poslanci decemberski ustavi nasprotnih dežel sploh in še posebno kranjske dežele gotovo niso na Dunaj prišli zato, da bi čestitali decem-brizmu". Celó nepremišljeno pa je, poslancem našim žugati s tem , da so zasmehovali dr. P o k 1 u k a r j e v o izjavo, kakor da bi to od rajnega dr. Tomana počenši do dr. C o s t e in G r e u t e r j a ne bila „ustavoverska" navada, in kakor da bi češki fundamentalni členi ne bili naj huje zasmehovani ! Mar še ne veste tega, da decemberska klika druzega orožja nima kakor zasme-hovanje, črt in laž. — (Telegram „Novicam" iz Dunaj a 30. jan.) Danes je v državnem zboru bila postava o številu rekrutov za letošnje leto konečno sprejeta. Poljaci, po ustavo-vercih žaljeni, se federalistom bolj bližajo; naposled je vendar še vzajemno postopanje mogoče. — O.k. deželni predsednik pi. Wurz bach, kakor nekteri drugi ces. namestniki, poklican na Dunaj, se je predvčeranjem tje podal. — (Postavi za začasno uravnanje nekterih pravnih razmér ljudskih učiteljev in o pomnozenji normalnega Šolskega zaklada po doneskih od zapusčin), ki ju je sklenil deželni zbor kranjski oktobra meseca lanskega leta, niste pot rj en i. Ce pomislimo, kako potrebna je ljudskim učiteljem povikšana plača, — če pomislimo^ da prav po oni postavi, po kteri se je na Stajarskem samo za pokojnino učiteljev dovolilo od zapusčin jemati pol percenta, je izdelana postava deželnega zbora kranj-skega, in Če naposled pomislimo še to, da prejšnje ministerstvo nauka samo je deželnega odbora pozornost izrekoma obrnilo na zapuščine umrlih in opomnilo , da ona zastaréla postava o množenji normalnega šolskega zaklada od leta 1788. ni več primerna sedan jemu Času, ne moremo najti nobenega razloga, zakaj ďa sedanje ministerstvo ni priporocilo predložene mu postave v po-trjenje. To je tedaj že drugi primerljej , da po dežel-nem zboru sklenjene postave niso potr jene; po takem ista osoda zadene tudi še ostale, ki jih je sklenil deželni zbor kranjski — horribile dietu! — národní. Ako pa se deželnim zborom taka godi, potem moramo le vprašati: čemu neki so deželni zbori?! — Učitelj ski odbor, ki je, kakor „Laib." danes naznanja, ministerstvu nauka poslal prošnjo za „dekretiranje" boljše plače učiteljem, lahko v zavrženi ti postavi najde re-šitev svoje prošnje. — (Iz seje deželnega odbora 26. jan.) Za deželnega šolskega svetovalca je bil z većino glasov ministerstvu predlagan prof. I1 u šek. — Dr. Ambrožič-u se je sekundarska služba v deželni bolnišnici na dve leti po- daljšala s povikšano remuneracijo na 400 gold. — Kot diurnist pri upravništvu deželne bolnišnice je bil Josip Paternoster v službo vzet. — Za popravljanje skladnih cest in mostov v Loškem okraji na Notranjskem se je dovolilo 1000 gold, podpore iz deželnega zaklada za leto 1872. — Iz P. P. Glavarjevega zaklada se je odločilo za leto 1873. za zidanje^farne šole v Kome ndi 1500 gold, podpore. — Solskemu učitelju v Adlešicah se bode po predlogu deželnega šolskega sveta iz normalnega šolskega zaklada tudi za 1. 1873. podpora 50 gold, naklonila. — Ko je po telegrafu došlo narodnim društvom v Ljubljani prežalostno naznanilo, da je v Mariboru umri za narod slovenski mnogozasluženi gosp. dr. Prelo g, so društva „Slovenije" , „Matice" in citalnice brž po telegrafični po ti razodela živo svoje sočutje o britki zgubi izvrstnega rodoljuba in lavo rov venec poslala v Maribor s prošnjo, naj se položi na gomilo tudi nam Kranjcem nepozabljivega možá. — Za realno gimnazijo No vomeško so razpisane tri učiteljske službe: dve za klasično filologijo (ena v zvezi s sposobnostjo za nauk iz lašČine), ena pa za filozofiČno propedevtiko v zvezi z zemljepisom in zgo-dovino ali pa nemščino. Plača je po postavi od 9. aprila 1870. odločena; prošnje z dokazanim znanstvom nem-škega in slovenskega jezika se imaj o pisane na c. kr. ministerstvo nauka , po predstavljeni oblastniji izročiti c. kr. dež. Šolskemu svetu v Ljubljani do 12. svečana tega leta. — (Napravo nove zavarovalne banke) pod imenom: „prva občna zavarovalna banka „Slovenija" s sedežem v Ljubljani je ministerstvo dovolilo knezu Leopoldu Salm-Reifferscheid-u in družnikom njegovim. — (Trgov ska in obrtnijska zbornica) si je v po-slednjem zboru za letošnje leto iz volila spet gospoda V. C. Župana in Jan. Horaka za predsednika in podpredsednika. — (Titelnova opereta ,,Pot po nevestou)f ki jo je 27. dne t. m. predstavilo dramatično društvo v gleda- lišču, je dobila nav dušeno, pa tudi zasluženo pohvalo. Polna mičnih napevovin tudi zanimiva v dejanji je veći operi podobna. Al tudi izvrstno dobro so naloge svoje izvršili gospá Odijeva in gospodična Kosova in pa gospoda Veger in No Ili, posebno pa sta se odlikovala gospá Odijeva in gosp. Veger. Drugikrat, pa tudi tretjikrat bode gledišce gotovo še bolj polno, kakor je bilo prvikrat, ko se bode ponavljala mična ta opereta. — (Beseda Vodniku na spomin) slovi že deset let kot najlepša veselica citalnice naše. Program, ki smo ga deloma že zadnjič omenili, porok nam je v pev-skem in instrumentalnem delu ter v dramatič-nem prizoru gospé Lujize Pesjakove, da tudi letošnja beseda — prihodnjo nedeljo —• bode vredna sestrica najlepših prejšnjih. Plesalno veselico pa, kakor je to že navada ta večer, bodo povzdignile nožice krasnih naših gospodičin in gospá. Vstopnice se že pred nedeljo dobivajo v^ štacuni gosp. Ant. Jentel-na v špitalskih ulicah. Častiti udje smejo ta večer tudi go-stov vpeljati, ki niso udje. — (Sedemnajsta predstava dram. društva) bode v petek, na svečnice dan, 2. februarija. Igrala se bode nova burka „Prvikrat v gledišči" in se bode ponavljala opereta v 2 delih „Zaroka v kleti", která • JL ^^ : ^ 1 LI ê ; lê ^ f 1 je prvikrat dopadla. Za postní čas pripravlja se več resnih iger in se bode gojila bolj resna struka dramatike. Predstave meseca februarija bodo potem še v če- trtek 8., v nedeljo 18. in sabot o 24. februarija. — (Poberki iz Časnikov.) V poslednjem listu smo pretres treh člankov, ki jih je ljublj. „Tagblatt" v eni sapi spisal v 16. svojem listu o šolstvu kranjskem, s tem zaceli, da smo dokazali, zakaj da ustavne žabe ravno zdaj tako glasno ragljajo. — Danes po unidanji obljubi nadaljujemo ta pretres, in do tega nam je „Tagblatt" sam izrekel nekako pravico, rekši, da „Novice" so „Moniteur" deželnega šolskega sveta. „Novice" res marsikaj zvedó iz našega šolskega sveta; al časti „Moniteurjeve" priiastovati si morejo tako malo, kakor da bi dr. Bleiweis in dr. Costa bila „merodajna" šolska svetovalca, „massgebende Landesschulrathe", kakor „Tagbl." trdi. Kdor, kakor „Tagbl.", se trikrat zlaže, če dvakrat zine, temu se pac lahko primeri, da na istem mestusamsi p o dira, kar je malo pred zidal. Ko bi „Novice" res bile „organ" deželnega šolskega sveta kranj skega, pač ne bi bile prinesle članka v 52. listu lanskega leta, ki ugovarja onemu v 49. listu in ki je „Tagbl." tolika sladčica! Vsaj to „Tagbl." sam vé, da „Moniteur" sam sebi bi ne smel nasprotovati. „Novice" pa bi „Tagblatt" lahko poprašale: kako to, dana poročilo, ki gaje „Laib. Ztg." přinesla v petek, je brž drugi dan (v soboto) „Tagbl." prinesel skor dve strani poln spis proti poročilu „Laibacher Zeitg." Vladna „Laib. Ztg." in konstitucijonalski „Tagbl." iz-hajata sicer iz enega gnjezda; vendar ko bi ne bil vládni rokopis že en dan pred v roke přišel „Tagbl attovim" delalcem, kakor pa „Laib." stavljalcem, ne bilo bi nikakor mogoče, da kar zapetami je „Tagblatt" přišel „Laibacherici". „Nur Geschwindigkeit, keine Zau-berei" — bi morebiti Nestroj rekel ; mi pa pravimo : taka prikazen je le tam mogoča, kjer sta si vládni časnik in pa „Tagblatt" bratranca! — Al preglejmo zdaj čenčarije omenjenih 3 „Tagblattovih" člankov. V prvém daje „Tagbl." naj pred dr. Bleiweisu in dr. Costi nektere ustavoverske brce, češ, da ne pripo-znavata nezmotljivosti tistih dunajskih gospodo v, ki so v rajhsratu skovali „die freisinnigen Schulgesetze" ; Í)otem pa, ker mu je „Laib. Ztg." dokazala napredek judskih šol, kterega t a j i t i ne more, se pa Čez te brž splazi do srednjih soi ter pravi: o teh, teh dajte odgovor! In zdaj ci začne solze pretakati o tem, daje deželni šolski svèt odpravil Holzingerja in Wretschkota, pa na nju mesto pripravil S o 1 a r j a. Da Holzinger, ki ne zná ne besedice slovenske, je mogel kedaj za nadzornika v šolah na Slovenskem izvoljen biti, to je prav tako, kakor da naj slepec sodi o barvah. Koliko srca pa ima Wretschko do slovenščine v šolah, naj sodijo tišti,, ki so poznali tega možatakrat, kose je še pisal Vrečko, in če primerjajo Deschmanna z nekdanjim Dežmanom, najdejo lahko uganjko tej zastavici. Al pustimo slovenšcino, ki je „Tagbl." toliki trn v peti, popolnoma na strani; poglejmo raji, koliko sta ta dva nadzornika faktično nadzorovala naše (kranjske) gimnazije in re- alko leta 1871. Mi smo popraševali okoli in okoli in povedalo se nam je, da nadzorovanja, kakor ga strogo předpisuje instrukcija dotična, celo leto ne enkrat ni bilo, le ob priliki, ko sta (in to malokrat) prišla v sejo šolskega sveta v Ljublj ano, sta par ur se mudila v šolah ljubljanskih,*) naposled pa vodila mature; o poročilu dotičnih matúr pa se ni nikoli nič čulo. Ali pač tako nadzorovanje zasluži imé nadzorovanja? Ali ni to prav „lucus" a „non lucendo?" Da tedaj ta dva gospoda (in še dva sta bila!) ništa več nadzornika naših šol, je li to po takém „ungerechtfertiget?" — Kar „Tagblatt" o<„utrakvističnem" učilu blodi, je blizo tištim veternicam podobno, s kterimi se je Sancho Panza ne-kdaj voj skoval. Da bi utrakvistični nauk že imeli v srednjih šolah, dalo bi se potem kaj več besedovati s „Tagblattom" ter ga opomniti le tega samega, da od *) Dosta vek. Ko so bile že stavljene te besede, přišel nam je v roke „Jahresbericht" naše realke za 1871. leto, in v njem beremo o tem nadzorovanji te-le besede: 4 pro 1871: ,,lm Laufe des Schuljahres beekrte der Herr Landesschul- inspektor dr. Wretschko und Holzinger wiederholt — wenn auch leider — wegea anderweitiger Amtsgescháfte jedesmal nur auf kurze Zeit die Anstalt mit ihrem Besuehe". nekdaj je utrakvistični nauk bil vpelj an v gimnazije, oba dva uda konstitucijonalnega društva in obá učitelja v kterih je nemški jezik se tako vrstil z latinskim, v c. k. vadnici, izmed kterih nobeden v ljudski šoli ne *...... ~ more po slovensko podučevati, kajti uni ni celó nič da so gimnazije sploh imé „ eh' in ein Nonnenkloster, Ophelia agogischen Standpunkt-om latinskih šol" dobile. Geh' s svojim „pa- zmožen slovenšcine, ta pa j o tako lomi, da se mu otroci revni 77 ne bilo možje deželnega šolskega sveta ne bodo hodili v šolo! Tudi šolskih kn jig slovenskih ne bodemo tebe in tvojih družnikov nikoli prosili; vsaj če bi vas vse besecUce. skupaj v en možnar stolkli, ne bi dobili pol uboge Tagblatt"! K tebi smejajo. Ako bi Tomšiča in Grk m an a pri vadnici bi njunih predmetov noben drug tu ne mogel revzeti! O svojih privržencih tedaj „Tagbl." ne črhne Ceravno so vsi Članki 77 Tagbl. u polni osebnosti, ga knjige od vas! Ali ste morebiti našim šolam vi že vendar ni sram očitno reci: „dass ihm nicht um Per- 1-»- /n j^-î ln l-r- it- vm'i a»a a w i n n 1 i ni i 1 a lrnrl ni n a rv v i n v n tt_ onnli nl^lr aifnri rzn f nnn kedaj kako knjigo spisali, dix ou ^xxjjxciy- duui^uûci^u ^«.t muu iot i JLVU jc „ j. n/A. tel ivu UUXČt ljali pisati jo? Odgovorite! Zato smo skusili za zdaj dr. Bleiweisa, dr. Costo, dr. Jarca, Solarja, Tomšiča ali kedaj se priprav- sônlichkeiten zu thun ist !" Ko Je Tagbl. tako obral gimnazijo, Tu-šeka, Pleteršnika in Žakeljna, ki so na vsako 7 tri odlične učitelje dobiti na našo gimnazijo, Tu- Lazarja itd., in glorijo pel Holzingerju in Wretschkotu, stran strokovnjaki in so pa 77 Tagblattovci" skrbeli tudi za to, da so o dežel- naŠi čurj em se ve da domaći, vam n e m- nem predsedniku Wurzbachu (predsedniku šolskega de so 77 ultranationale Professoren" 7 ki želnega sveta) take laži zatrosili po svetu bi le radi Heinriche, Honige, Pergerje in enake imeli, pošten člověk nevoljno obrne od tako In sedanji in vsak šolski svet, ki se zaveda dolžnosti Četja. In ti ljudje se pa hlinijo še s tem 7 da se vsak nesramnega poni za do naroda našega, bode délai na to, da takih sposobnih osebnosti 7 mož 7 kakor so gori imenovani tnje 7 V se več pride ; ampak da jim za stvar ! Ponemčevanje in brezversko prestrojenje naših šol: to je glavno vaše nam. geslo , XXX , rvvvx iiu -n-i v» x ^nj ^yjjuiuuiucl UUSCtl, drugem Članku se huduje ,,Tagbl." nad tem, da pihaté kakor gadje na vsakega, kdor vam presekuje in zato, ker tega ne morete popolnoma doseći deželni šolski svèt pritiska na ljubljansko mestno go-sposko O^UOXVU y naj OJ. UL\A - X\Cil DIVU1 V OCii\Ci AC*1 CU llliCi - šolsko poslopje, potem pa obira deželni zbor zato, da gospodom „na rotovžu" ni dovolil, da bi bili e n mili j on gold, po poti loterije na po sodo vzeli. Deželni odbor je bil za to, in udje njegovi so v finanenem odseku deželnega zbora tudi zagovarjali dovoljenje sojila; al deželni zbor ni imel zaupanja do gospo da bi bil odgovornost na-se vzel o mili-jónském posojilu, za ktero mu niso nič predložili, kako se bode loterija vršila (Spielplan) in kako se bode posojilo poplaćalo (Tilgungsplan\ Te tehtne vzroke lahkomišelni „Tagbl." imenuje „nichtssagende Griïnde"; al deželni zbor mora skrbeti za korist ljubljanskih mestjanov, ne pa, da bi stregel možem, ki po dosedanjih skušnjah največo skrb obračajo na to, da je prav lepo, če tudi drugej so ceste si zida kar skor vsaka fara ima „na rotovžu", okoli „kazine" vse strgane. Kar pa se povikšanja tistega „Zinskreuzer-ja ki bi ga mestni odbor obrnil samo za šolsko po-moramo vendar gospode „na rotovžu" vprašati : ti ce slopje ali je to pravično, da samo posestnikom hiš in njihovim gostačem se nakladajo šolska bremena? Ali gospodje da po deželi so direktni davki „na rotovžu" ne vedó, sploh 7 na ktere se razdelujejo občinske přiklade? Y tretjem članku „Tagblatt" spet objeda „kranjsko ljudsko šolstvo" se ve, da molči o groznem številu ljubljanskih otrok, ki ne hodijo v nobeno šolo — in svoj žole razliva nad žensko pripravnico. Deželni šolski svet sam vé, da zdaj ondi ni vse izvrstno, zato Je prvem tudi provizorno nastavil učitelja in učiteljico v letu kar se bode lahko poravnalo ko j^i y V/JLUL iv/tu y ivai ou uvuu iaiiivu et v îiaiu y rvu S6 ZclCD.6 drugi razred te šole, v kteri je pa morebiti vendar „prof." Lazar toliko vreden , kakor prof. Pir ker v svoji. HBH češ. Naj huje pa bije Tagbl. po učitelju telovadbe da jo uči tak, „der sich wàhrend seiner ganzen e spet Lebenszeit darin noch nicht umgesehen hat ! ena tistih velikanskih laži, ki izvira iz zavidnosti To vadbe ne uči člověk, ki nobene besedice slovenske ne a telo- zna, da bi pripravnicam, ki bi imele enkrat slovenske deklice učiti, mogel dopovedati, kako se ta ali unavaja slovenski zove. dati Mi pa imamo „ Tagbl. a v obraz pove- , da TomŠič se je temeljito učil telovadbe in da je praktičen v tem znanstvu, ktero uči tudi druge šolske otroke. Da Tagblattovcem" vendar iz vsakega nohta gleda nemškutar ! Da vidi pezdir v drugem očesu, bruna pa v svojem ne, to je, ne P u t r e -1 a in ne E p p i c h a vase namere. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj a. — Kar se je do z daj v zbornici poslancev očitnega zgodilo, nima nobene politične važnosti ; kako pa pododbor kuha résolue ij o Poljakov in kaj da bode izkuhal, to je do danes še vsem drugim skrivnost. Treba tedaj čakati še nekoliko dni, in svet bode zvedel za Avstrijo silo važno dogodbo, ali bodo ustavoverci Poljake na limance vjeli ali ne. To pa je gotovo, da je razpor voliti 7 med drugi njimi, kajti eni hočejo Poljakom vse do nekaj. Ministerstvo je pa še o drugi zadevi v veliki zadregi, namreč o postavi za silo stvariti zato, da bi deželne 7 ki J0 hoče o slan ce gnali irektnih volitev. Ministerstvo se zmirom ni zagotovilo te parlamentarne v državni zbor, dokler ni postave pošasti 7 ki se imenuje ,, Nothwahlgesetz u med tem pa loví poslance, ki bi za to postavo glasovali, kedar pride v obravnavo državnega zbora. Dva Tržačana, Istri-janče in Goričane (razen Crneta) neki že imajo na svoji strani; zdaj obdelujejo Dalmatince, da bi še te vjeli; al to bi bila vendar sramota strašna, pravo-hudodelstvo nad jugoslavenstvom, ako bi Dal-matinci to storili ! Tako pa mislijo ustavoverci brez. Poljakov, Tirolcev in Kranjcev dobiti većino za to po- stavo. Kmalu bodemo tedaj zvedeli, ali je še kaj poli tičnega poštenja na svetu ali ne. HrvaŠko. zdaj vse gleda Kakor na Dunaj, tako tudi v Zagreb 7 v kaj bode tu. „Sůdsl. Corr." piše, da moči. zadnje dni svečana meseca utegnejo biti nove volitve za deželni zbor. Magjaronska stranka že napenja vse Gospodje Jakič, Krstić, Mrazovič, Rački in Von- čina so razglasili poročilo o dunajskih konferencah, ki je učinilo na deželo vrlo dober vtisek. Da bi sijajno zmagali bratje naši na HrvaŠkem, to prosimo tudi mi pravičnega Boga, kajti njihova zmaga je tudi naša zmaga. Popravek. V poslednjih „Novicah" na strani 31. v 10. vrsti od spodej ste izostale besedi : „pribežaliáče ponuditi4 . Kursi u« Dunaji 16. januarija 5% metaliki 62 Narodno nosoiil fl. 90 kr. 72 fl. 40 kr Ažijo srebra 112 fl. 25 kr Napoleondori 9 fl. — kr. Odgovorni vrednik: Janez Alui'Ilik. Natiskar in založnik: Jožei Blaznik v Ljubljani.