UTRIP OBČINE LUKOVICA
INFORMATIVNO ZABAVNI ČASOPIS
Letnik2-št. I prosinec (januar) 21)1)0
IZDAJA OBČINA LUKOVICA v nakladi /550 izvodov.
rt
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI!
Začenjamo z. novim letnikom Ko-kovnjača. Letos naj bi dobil končno podobo. Kaj menite, kakšen bo naš Rokovnjač?
Ozrimo se nazaj. Nihče ni ničesar napisal za krajevne skupnosti Rafolče in Češnjice. Sedaj so se jim v molku pridružile še Blagovica, Trojane in Zlato Polje. Pismenih ljudi v teh krajih ne manjka, pišočih pa vsaj jaz ne morem odkriti. Prepričan sem, da bi se v vsaki naši vasi našel problem, ki ga je po-trebno odpraviti, prav tako pa tudi stvar ali dogodek, ki bi ga bilo dobro pohvaliti. Sedanji dopisniki, ki pa niso iz teh krajev, bodo dobili nalogo, da take dogodke in stvari poiščejo pri vas in o njih pišejo. Verjetno njihovo vedenje o stvareh in dogodkih ne bo tako, kot je vaše, ki živite v kraju. Morda vam tako pisanje ne bo všeč, vendar brez vesti iz vseh krajev nase občine naš časopis ne more biti. Kadar boste začeli pisati sami, pa bodo stvari gotovo bolj na mestu. Zaenkrat je prav, da vam povem, koliko nas živi v občini Lukovica. Po zadnjih podatkih je to 2379 žensk in 2393 moških, kar pomeni, da nas je vseh skupaj 4772. Ob takem številu prebivalcev prav gotovo ne manjka veselih in žalostnih zgodb, gospodarsko uspešnih in z usodo obteženih ljudi. Po-brskajmo po teh zgodbah, poiščimo njihova prepletanja. Vse polno zgodb in romanov se odvija v naši bližini. Zapišimo jih! Naj zgodbe današnjih dni govore zanamcem o željah in hotenju, težavah in trpljenju, učenju in zorenju, o naši poti skozi čas. Morda bomo ob pisanju sporočil zanamcem našli drugačno, boljšo pot za ta cas in prostor, ki ga živimo. Pred nami je slovenski kulturni praznik. Počastili ga bomo s pesmijo in govorjeno besedo. V Krašnji bodo razstavljali likovniki. V Kokovnjaču pa čakamo vaše pisne prispevke. Zapišite vase misli, naj spregovori srce. Vsaj slovenski kulturni praznik naj odpre vaše poti k vašemu časopisu.
Urednik
Uredniški odbor: Člani: Maja Smrkolj, Marta Drčar, Monika Mohar, Joško Jakopič,
Vinko Jeras, Iztok Obreza Tehnični urednik: Božo Stupica Glavni odgovorni urednik: Vili Golob Lektor: Ivica Ogorevc Rokovnjač izhaja v nakladi 1550 izvodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46 1225 Lukovica Tisk: Kočevski tisk
OBČINA LUKOVICA
vabi na
SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA
V ponedeljek, 7. februarja
ob 19. uri v dvorani kulturnega doma
v Lukovici
Dokažimo, da smo kulturni narod in se udeležimo prireditve! Vabljeni
Obvestilo
Obveščamo vsa društva, ki bodo porabniki proračuna Občine Lukovica za leto 2000, da oddajo svoje poročilo za leto 1999 in plane za leto 2000, skupaj z navedenim številom aktivnih članov.
Prosimo, da so plani realni, saj je v letošnjem letu v načrtu gradnja vrtca, ki bo prav gotovo prednostna investicija v občini Lukovica.
Rok za oddajo je 15. februar 2000.
Uprava Občine Lukovica
DAN SAMOSTOJNOSTI
Kateri narod si |e izboril samostoj nost? Kakšna je ta samostojnost? Mar to samostojnost živimo mi ali pa smo le slučajni opazovalci nečesa, kar za nas lako ni pomembno?
Taka vprašanja se zastavljajo človeku, ki sedi v dvorani med redkimi prebivalci le občine, ki so na samostojnost ponosni V kulturnem programu sodeluje enajst ljudi več, kot nas sedi v dvorani. Program je kvaliteten. Godbi se pozna eno leto vaj. Njihovo igranje je zanesljivo in napredek je očiten. I.ukoviški pevci prav lako presenečajo. Njihov izbor pesmi je primernejši glasovni sestavi zbora.
Nekaj novih glasov najverjetneje pomeni, da se bo zbor še okrepil in zra-stel  v  novi  vrh  svojega delovanja.
Kvaliteta Šentviškega zvona n.im vedno znova dokazuje, da vztrajno delo rodi bogate sadove. Zupan Anastazij Živko Burja je v svojem kratkem govoru podal bistvene poudarke praznika in nam obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. da bomo naslednji dan samostojnosti praznovali V prenovljeni dvorani 1 Ipamo, da bo tO res. Želimo si se veliko proslav s tako kvalitetnim programom. Se bolj pa si želimo, da bi se ljudje zavedali, kdo in kaj so, saj potem naša kulturna dvorana ne bi več izgledala prevelika kot tokrat.
(■ v
DELO OBČINSKEGA SVETA V LETU 1999
Občinski svet se je v preteklem letu sestal na 6 rednih in i Izredni seji. Ta je
bila zadnja v mesecu decembru, sklicana pa je bila zaradi ponovne obravnave prestavitve trase avtoceste na območju Blagovice (A( I odsek Vransko-Blago vica) oziroma t.i. pobočne variante in
problema odvažanja materiala Iz kam
noloma Lukovica.
Tako kot prejšnja leta v prvem mandatnem obdobju je bilo tudi v letu 1999 največkrat obravnavana točka dnevnega reda izgradnja avtoceste skozi našo občino in z njo povezana odprava črnih tO( k na magistralni cesti G I 10 ter neizpolnjene obveznosti Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale do Občine Lukovica. Verjetno bosta ti dve področji krojili dnevni red zasedanj sveta tudi v u'ni letu in desetletju. Veliko dela je bilo vloženega tudi v urejanje prostora in Prostorskih aktov; sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih Sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnitev 1988 in prostorskih sestavin druž-
benega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990. oboje za območje Občine Lukovica, dopolnjenih 1996, za območje vrtca Lukovica, dopolnitev 1999 pa je podlaga za pridobitev vse potrebne dokumentacije in dovoljenj za gradnjo otroškega vrtca na Prevojah.
Kljub temu, da je bilo števil« > sej manj še kot prejšnja leta, kar pa dopušča spremenjeni Zakon o lokalni samoupravi, je bilo število obravnavanih zadev veliko. Kar 93 točk so člani sveta »obdelali« in sprejeli 201 sklepe. 2/3 sprejetih sklepov je župan skupaj z občinsko upravo tudi realiziral, ostajajo pa odprta vprašanja urejanja odnosov s pravnim naslednikom Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, s podjetjem Prodnik
d.o.o., nerealizirane so številne zahteve sveta glede izgradnje avtoceste.
Če bi želeli oceniti opravljeno delo in narediti bilanco, poten lahko rečemo, da je bilo veliko dela dobro opravljenega. Nekaj tudi manj dobro, kar pa je posledica tudi drugih dejavnikov. Ob prelomu tisočletja in v novem delovnem zagonu želimo v letu 2000 članom sveta veliko strpnosti pri usklajevanju medsebojnih mnenj in odločanju za dobro nas vseh.
Mojca S
i«
POROČILO 0 FINANCIRANJU NA PODROČJU DRUŽBENIH IN DRUŠTVENIH DEJAVNOSTI V LETU 1999
Kar zadeva vzdrževanje in investicije na področju družbenih in družbenih dejavnosti, je bilo v letošnjem letu največ denarja namenjenega za izobraževanje. Iz 11,7 milijona tolarjev je bil nabavljen moder fotokopirni stroj, vgrajen alarmni sistem na OŠ Janka Kersnika Brdo, nabavljena in montirana ograja na brdskem igrišču, opravljena večja dela na vodovodnih inštalacijah, položene nove talne PVC obloge v dveh učilnicah, odstranjen dotrajan parket in montiran nov podloženi pod v dveh učilnicah, pobeljene nekatere učilnice na šolah, pre-pleskana okna. opravljena manjša popravila na pohištvu, zamenjane luči v nekaterih učilnicah. V šoli Blagovica brušen in lakiran parket in nabavljene žaluzije, v šoli Krašnja so bile odstranjene stare tapete in položene nove, prebeljen strop v učilnici, nameščena nova pluta in pobeljena pisarna. V šoli v Šentvidu so bila opravljena večja gradbeno obrtniška dela. Še bi se dalo naštevati, vendar smo izbrali le večja opravljena dela.
V vrednosti 2,2 milijona smo sofinancirali reševalno vozilo z dodamo opremo, ki bo na naših cestah reševal življenja ogroženih.
Prispevali smo 1 milijon za bivalno »Našo hišo Groblje«, ki je projektirana za 32 varovancev - med drugim tudi iz naše občine, ki so telesno in duševno prizadeti.
Poleg vzdrževalnih in investicijskih del smo za 47 novorojenčkov izplačali pomoč v bruto vrednosti 6,3 milijonov.
Za varno pot naših otrok v šolo in domov je bilo porabljenih skupaj 23,5 milijonov. Samo s kombiji se je v letošnjem letu naredilo 86.785 kilometrov in opravilo 4360 ur, od tega 682 ur za razna Športna tekmovanja osnovnošolcev košarka, šah, badminton, plavanje; nekaj za ostala društva in promocijo občine.
Občina regresira tudi oskrbnine v domovih za ostarele. Skupaj je teh oseb trenutno 19 in doplačilo zanje znese 12 milijonov letno.
Decembra je bilo vpisanih v vrtec 74 naših Otrok Za doplačilo oskrbnin je bilo porabljenih 25 milijonov.
Lahko rečemo, da je bil denar naložen za prave namene in da se sredstva resnično porabijo v dobro naših občanov, ki so do tega tudi upravičeni.
Zares, potrebno je pazili na vsak tolar, v kolikor želimo uspešno končati proračunsko leto. Nikogar ni, ki bi nam denar ponujal sam od sebe, ampak se moramo za najmanjša dodatna sredstva pošteno potruditi in popisati nič koliko strani, da lahko sploh uresničimo določene investicije.
Pograjc
PREGLED DELA NA ODDELKU ZA KOMUNALO V LETU 1999
Tako kol vsako leto smo tudi lelos izvajali investicije na področju komu tialne in prometne infrastrukture ter kulturne dediščine, sodelovali pa smo tudi pri pripravi prostorske dokumentacije.
Na komunalnem in gradbenem delu smo nadaljevali rekonstrukcijo občinskih cest, izgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, zaključili pa smo Širokopotezno akcijo izgradnje telefonskega omrežja. Poleg same iz
vedbe  investicij  je  delo vključevalo
tudi pridobivanje investicljsko-teh-riične dokumentacije, upravnih dovoljenj ter izvajanje postopkov javnih razpisov za izbiro izvajalca.
Zaradi neurja V letu I99H in 1999 je bilo nujno odpravljanje škode, ki so jo povzročile poplave in zemeljski plazovi. Poleti so delavci režijskega obrata čistili propuste, meteorne kanale,
jarki-, naplavine, nasipali bankine, Strojno planirali in utrjevali javne poti, odstranjevali pesek s travnikov idr. Na ta način so pripomogli k hitri norma lizaciji življenjskih razmer na prizade tem območju.
Poleg rednega letnega in zimskega vzdrževanja lokalnih cest, javnih poti in gozdnih cest, smo skrbeli tudi za njihovo rekonstrukcijo: Mačkova cesta v lukovici, odsek v Kalolčah - regulacija hudournika Čedava, cesta v Krajno brdo, cesta Trnjava-brczjc, cesta v Corenje, cesta v Zideh, cesta v Zgornjih Lokah, cesta bobovnik-lmenje. Asfaltirali smo parkirni prostor pred osnovno šolo Janko Kersnik na Brdu
in dvorišče KS Trojane. Sofinancirali smo tudi obnovo medobčinskih cest s sosednjo občino Moravče
V sklopu izgradnje avtoceste smo sodelovali pv\ izvajanju ukrepov v zvezi z. odpravo črnih točk na glavni cesti I. reda. Rezultat prizadevanj, številnih dogovarjanj in vloženega truda |^ri pridobivanju zemljišč je zgrajen pločnik OZ. hodnik za pešce na relaciji Stara poŠta V Luke >vici-Trt>java, z. novim avtobusnim postajališčem in razširjenim mostom in hodnik za pešce od gostilne Benkovič do avtobusne postaje v Blagovici. Ureditev kritičnih točk pomeni korak dalje k izboljšanju prometne varnosti krajanov, še posebej šolarjev in kolesarjev. Jeseni SO izvajalci že pričeli z ureditvijo dveh novih točk, in sicer v Kompo-ljali in Krašnji, vendar so bila dela prekinjena zaradi slabih vremenskih
razmer.
Geološka sestava tal v dolini Črnega grabna pogojuje izredno plazovitost. Posamezni zemeljski plazovi, ki se največkrat sprožijo ob večjem deževju, zahtevajo ukrepe za preprečevanje nadaljnjega drsenja Zemljine in s tem ogroženosti infrastrukture, ljudi in njihovega premoženja. Na podlagi geote-hnicnega ogleda kritičnih plazov smo pri podjetju Grading iz Maribora naročili geomehanske raziskave in izdelavo P/,I projektov. Nekatere pla-zove z izjemno stopnjo ogrožanja smo že trajno sanirali.
Na področju izgradnje komunalne infrastrukture smo nadaljevali Z investicijami iz preteklih let. Tako smo pozornost namenili izgradnji .3. faze vodovodnega   sistema    Zlato Polje,
črpališča in vodohrama za vodovod
Trajna sanacija zemeljskega plazu na lokalni cesti Šmartno-Češnjice-Blagovica (tipaj
Veliki Jelnik in vodovoda na relaciji Gradišče-Preserje pri Lukovici, pri odvajanju komunalnih odpadnih voda pa je občinsko središče postalo bogatejše za sekundarni fekalni kanal v dolžini 35() m. Tovrstne investicije so med najpomembnejšimi, saj imajo dolinska naselja z večjo koncentracijo prebivalstva še vedno neurejeno odvajanje odplak v bližnje hudournike in melioracijske kanale, kar povzroča smrad in onesnaževanje okolja. Ker se s postopnim izgrajevanjem kanalizacijskih sistemov hkrati rešuje tudi oko-Ijske probleme, smo v srednjeročnem obdobju pristopili še k ureditvi kanalizacije v naselju Krašnja, za katero poteka postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in v naselju Ralolce z izdelavo projekta za lokacijo.
Na področju sanacije in razširitve pokopališč je bila sprojektirana mrliška vežica V (esnjicah, v teku pa je tudi pridobivanje dokumentacije za izgradnjo mrliške vežice v Krasnji.
Pri občanih, ki so pri kmetijski sve tovalni službi Zaprosili za pomoč pri
Mi
urejanju kmetijskih zemljišč, so se v drugi polovici lanskega leta izvajala različna agromelioracijska dela v višini 2/3 vrednosti zaprošenih del.
V mesecu maju smo nabavili ro-vokopač za potrebe režijskega obrata.
Tudi na področju vzdrževanja, obnavljanja in varstva kulturne dediščine smo nadaljevali z večletnimi investicijami. Na podružnični cerkvi sv. I.uka v Spodnjih Praprečah smo obnovili ostrešje z gotskim kamnitim vencem, pri gradu Brdo pa smo nadaljevali s statično sanacijo obodnega zidovja, in sicer zahodnega grajskega pročelja s severozahodnim stolpom, in dela zahodnega zidu desno od vhoda. Gradbeni oder je prestavljen na severno stran, kjer se bo spomladi nadaljevala obnova severne fasade.
Za področje urejanja prostora so bile vse leto značilne dejavnosti v zvezi z občinskim prostorskim planom in prostorsko izvedbenimi akti. Postopki, v katerih občina skrbi za koordinacijo, so dolgotrajni in trajajo več mesecev, do enega leta. V prvi polovici lanskega leta je potekal postopek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin 1)1)1' in SDP Občine Lukovica za lokacijo vrtca. Postopek je končan, tako da trenutno čakamo na projekt-no-tehnično dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev upravnega dovoljenja, in na podlagi katerega bomo lahko spomladi zaceli z. izgradnjo. Jeseni smo pričeli z enakim postopkom, le da tokrat za območje celotne občine, ker se je pojavila potreba po spremembah in dopolnitvah zaradi številnih vlog oz. predlogov občanov za prekvalifikacijo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče, nujnih korekcij obstoječega planskega akta, preveritve smiselnosti s planom določenih načinov urejanja |M)samez-nih naselij, potreb po vnosu državne infrastrukture in varstvenih pasov za vodne vire ter izgradnje tekalnega kolektorja od Blagovice do Prcvoj.
Poleg prostorskega planskega akta občine smo bili dejavni tudi pri pridobivanju prostorsko izvedbenih načrtov. V postopku izdelave in sprejemanja so trije zazidalni načrti: PŠ 7 v Šentvidu, ki je tik pred sprejetjem odloka, L8 in Lo v Lukovici sta v fazi priprave osnutka ter ureditveni načrt 151 in Bi v Blagovici, za katerega je sklenjena pogodba za projektantska dela.
Za lažjo finančno realizacijo projektov v letu 1999 smo konkurirali na javnih razpisih za pridobitev državnih proračunskih sredstev: Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj - spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - CRPOV in sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva, Ministrstvo za kulturo
r 'I HI lil 11 j^ III11B ćiH 11 f tU i i H Im-lJ flfflBi JI f Ui^iJtna«il4lflf l
Grad Brdo - obnovljeno zahodno pročelje
I r {i
Rekonstrukcija ceste v Gorenje
- sofinanciranje kulturnih programov in projektov za področje varstva kulturne dediščine. Skupaj smo prijavili 13 projektov in 6 ukrepov za pospeševanje kmetijstva. Na ta način smo pridobili sredstva državnega proračuna, S katerimi smo pospešili določene investicije.
Iz. vsega navedenega je razvidno, da je delo na Oddelku za komunalo zelo obsežno, zahtevno in odgovorno. V letu 1999 smo ga v skladu z. možnostmi opravili uspešno, z nedokončanim pa bomo nadaljevali v pravkar začetem novem letu
Oddelek za komunalo
ENERGETSKO SVETOVANJE - ENSVET
/A KAJ?
Energetsko svetovanje - ENSVET |e namenjeno svetovanju o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih in je po membna pomoč vsem lastnikom his in stanovanj. Svetovanja so namenjena vsem tistim, ki /elite /manjšati rabo energije ter s tem prispevati k varovanju okolja, Zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer.
KAJ?
Energetsko svetovanje je strokovno, brezplačno   in   neodvisno svetovanje.
kar pomeni, da se ne ukvarja s projektiranjem projektov, ne zastopa proizvodov in proizvajalcev, ne pobira provizij ipd. Energetsko svetovanje je namenjeno:
- toplotni zaščiti Zgradb, kamor sodi pravilna izvedba toplotnih izolacij zunaj in znotraj objekta, upoštevanje predpi sov in norm ter poznavanje lastnosti izolacijskih materialov
- izbiri ustreznih oken in zastekle-nitve
- izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav - še posebej pomembna je pravilna izbira in velikost naprav, kar pomeni, da se pred vgraditvijo sistema v novogradnje lahko posvetujete, kaj naj bi vgradili
- zamenjavi ogrevalnih naprav in energenta, kamor sodijo sanacije zastarelih kotlovnic, izgradnja plinovodov in Želji biti priključen na omrežje, Ipd,
- zmanjšanju porabe energije, kamor sodi ozaveščenost vsakega izmed nas, kako prihraniti čim več energije in tudi pitne vode, ne da bi se pri tem odpovedali bivalnemu udobju
- izbiri ustreznega goriva
- sanacij zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije
- Uporabi varčnih gospodinjskih aparatov
- primernem ravnanju, ustreznih bivalnih navadah
- uporabi obnovljivih virov energije' (sonce, biomasa - les, hlajenje zraka, veter, voda)
- možnosti pridobitve denarnih subvencij, ekoloških kreditov, itd.
KDO?
V energetsko svetovalnih pisarnah po Sloveniji vas pričakujemo usposobljeni energetski svetovalci, ki vam bomo na osnovi strokovnega znanja in izkušenj Pomagali poiskali primerne rešitve. Dobrodošlo je tudi vase znanje in izkušnje.
Tudi če ste hišo že zgradili, stano vanje že kupili in opremili, pa vas pestilo problemi, ni prepozno. Oglasite se in morda bomo lahko poiskali težave in jih odpravili.
Brezplačni nasveti vam bodo privarčevali denar, povečali zadovoljstvo m ugodje bivanja. Priporočamo vam, da
pred obiskom v pisarni pripravite vprašanja in podatke o zgradbi, ogrevalnih napravah, porabi goriva in projektni dokumentaciji. Tudi če niste čisto prepric ani, da lahko opišete problem, se oglasite. Pomagali vam ga bomo osvetliti s teoretične in rešiti s praktične plati.
(e je potrebno, svetovalci pridemo na objekt.
Po sestanku vam na dom pošljemo poročilo z nasvetom. Krog bo zaključen takrat, ko boste strokovne nasvete upoštevali in jih sami ali s pomočjo usposobljenih uresničili v vašem domu.
Upoštevanje optimalnih energetskih zahtev pri načrtovanju energijsko varčne hiše ima neposreden ekonomski učinek. V prvi vrsti gre- za učinkovito rabo energije v zgradbi in s tem zmanjšanje onesnaževanja, pa tudi za višjo ceno, ki jo doseže nepremičnina. Poleg ekonomskega učinka je potrebno upoštevati tudi kakovost bivanja.
Energetski svetovalci lahko s sode kovanjem občin pripravimo tudi predavanja o učinkoviti rabi energije, pri Čemer upoštevamo želje krajanov. Sodelujemo tudi pri izobraževanju odraslih in otrok. Sodelovanje s šolskimi programi poteka s sodelovanjem pri pri pravi posameznih učnih ur, naravo slovnih dnevov ipd.
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RABO ENERGIJE VSAK H ZGRADBE SO:
LOKACIJSKI geografska lega. regionalna lokacija, topografija zemljišča, izpostavljenost, naravne ovire, vegetacija, mikroklimatski pogoji, mikrolokacija, veter, sončno sevanje
KONSTRUKCIJSKI geometrija in oblika zgradbe, mikroklimatske razmere zgradbe, toplotna akumulacija konstrukcij, elementi fasade, prezračevanje
VSEBINSKI razporeditev prostorov, pasivni sistemi ogrevanja, aktivni sistemi ogrevanja.
ZNAMLNJA, KI KAZIJO NA ENERGETSKI PROBLEM
Poraba nad IS litrov olja na m2 stanovanja na leto, kar je posledica neizoli-ranosti objektov, zastarelih naprav in regulacije, nevzdrževanih naprav in gorilnikov, rosna stekla na oknih, ki opozarjajo na netesnost oken, nihanje zaves ob zaprtih oknih, plesen na zidovih, hlad ž zidov, ledene- svece na žlebovih, dimnik kondenzira in pušča rjavo barvo ter razpada, dimni plini so temni, gosti in smrdljivi. Nesanitani dimniki ob prehodih na energetsko bolj učinkovite- naprave in regulacijo, razsipnost z. električno energijo pri kuhanju, peki in pripravi tople sanitarne vode.
AKCIJE
Za obveščanje javnosti o delu pisarne uporabljamo   medije,   kot   so lokalna
glasila in časopisi, radio in televizijo. Obveščamo in svetujemo občanom pri javnih razpisih za sofinanciranje Izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Sredstva, ki so razdeljena v obliki brezplačnih subvencij so omenjena, zato so včasih razdeljena v zelo kratkem času.
Vabimo tudi vsa zainteresirana podjetja z gradbenega in energetskega področja zgradb, da se nam predstavijo z informativnim gradivom, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da nismo reklamna agencija, ampak lahko na določenih nivojih vzpostavimo sodelovanje.
Domžalska svetovalna pisarna je-pričela delovali v začetku leta 1998 in v dveh letih delovanja sem lahko spoznal, kateri problemi so najbolj pogosti in kako se jih lotiti. Ker se je nekdanja občina razdelila na nove- občine in ker ima vsaka tudi svoj časopis, sem se od-ločil, da vas o novostih in akcijah informiram, saj svetovalna pisarna nima strogo občinskega značaja ampak regionalnega. Dokaz temu so tudi številni svetovalci iz vase občine.
V Domžalah se energetsko-svetoval-na pisarna nahaja v prvem nadstropju občinske zgradbe-.
Pisarna je- odprta vsako sredo me-cl 70.00 in  19.30 uro. Pokličete lahko na
telefon 720 100 ali na GSM 041 533 889.
Vabljeni!
V letu 2000, vam zelmi predvsem zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja!!!
Ivan Kenda, univ. dipl. inž.
Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica
SE ZAHVALJUJE
vsem krajanom in krajankam za darovana sredstva ob koncu leta, prav tako pa se zahvaljujemo
vsem listini, ki so nam v lanskem letu na kakršenkoli način pomagali pri nakupu novega gasilskega vozila in opreme.
VSEM SKUPA I ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 2000!
NA POMOČ!
Upravni odbor PGD Blagovica
KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA Kmetijska s\ ti ovalna služba Enota Lukovica, Lukovica 46 Tel.: 061/735-116
VABILO
Vabimo Vas na kmetijska strokovna predavanja, ki bodo:
1. Dne: v PETEK, 14. januarja 2000, ob 9.30 uri v KULTURNEM DOMU NA VIRU pri Domžalah.
Tema: Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije. Pomen in koristi zbornice za kmete, ustanovitev in delovanje zbornice.
Predavatelj: KUHAR Ervin, univ. dipl. ing. kmet.
2. Dne: v ČETRTEK, 20. januarja iooo, ob 9.30 uri v ZADRUŽNEM DOMU V LUKOVICI.
Tema: Pitanje govedi: vzreja in pitanje telet, pitanje telet »zlato zrno«, pitanje mladih govedi, pitanje telet s kravami dojiljami »pohor beef«, itd.
Predavatelj: DAROVIC ANTON, univ. dipl. ing. kmet.
3. Dne: v ČETRTEK, 27. januarja 2000, ob 930 uri v ZADRUŽNEM DOM I   \  1.1 KOVICI.
Tema: Tehnologija pridelave poljščin: ozimnih in jarih žit, krompirja, koruze (sortimeni, kolobar, gnojenje, varstvo |">red boleznimi in škodljivci ter pleveli, ekonomika)
Predavatelj: BANTAN Irena, univ. dipl. ing. kmet.
4. Dne: V PETEK, 4. februarja 2000, ob 9.30 uri v ZADRUŽNEM DOMU V LUKOVICI.
Tema: Koriščenje lesne biomase za ogrevanje bivalnih prostorov na kmetiji, kot najcenejši in ekološki vir ogrevanja na kmetiji.
Predavatelj: dr. GOLOB Andrej, univ. dipl. ing.
5. Dne: v PETEK, II. februarja 2000, ob 9..30 uri v ZADRUŽNEM DOMU \ LUKOVICI,
Tema: Veterinarski sanitarni pogoji pridelave in predelave mleka in mesa, pogoji za vstop v EU.
Predavatelj: mag. KOPRIVNIKAR Janez, dr. vet. med.
6. Dne: v PETEK, 18. februarja 2000, ob 9.30 uri v ZADRUŽNEM DOMU V II KOVICI.
Tema: Oživitev kmečkih sadovnjakov (gnojenje, obrezovanje, zaščita pred boleznimi in škodljivci, obiranje in skladiščenje ter trženje sadja in sadnih izdelkov).
Predavatelj: BIZJAK Vojko, univ. dipl. ing. kmet.
Po strokovnih predavanjih so vsi redni obiskovalci predavanj vabljeni na strokovno ekskurzijo.
Kmetijska svetovalna služba: Marta KOS, univ. dipl. ing. Anton DEMOJZES, univ. dipl. ing.
Kmetijski zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba - Enota v Komendi
Tečaj iz. predelave mleka - kratka navodila za izdelavo skute, leta sira, jogurta
Glede na zaostrene pogoje kvalitete odkupljenega svežega mleka se marsikateremu rejcu postavlja vprašanje:
- o morebitni preusmeritvi proizvodnje
- o čim bolj smotrni predelavi in uporabi mleka za lastne potrebe
- o predelavi mleka za trg ali lastne potrebe, kjer uživate mleko in mlečne izdelke
V ta namen za 15 tečajnikov organiziramo 15-urni tečaj (3-5 ur)
ZAČETNI TEČAJ IZ PREDELAVE MLEKA
dni' 24., 25., 26. februarja leta 2000 v času od 15. do 20. ure oz. v soboto od 9. do 14. ure
v delavnici Srednje mlekarske šole v Strahinju pri Kranju.
Tečaj vsebuje teoretični del (mleko, sestavine, usirjanje, mlečnokislinske bakterije, tehnološki postopki, napake pri izdelkih...)
in praktični del, ki vsebuje pripravo različnih vrst fermentiranega mleka: jogurt, sadni jogurt, kislo mleko, kefir
izdelovanje poltrdega sira, mehkega sira
izdelovanje skute, masla, kisle sme tane, sladoleda
priprava namazov
Cena tečaja je 22.000 SIT
Prijave sprejema osebno ali po telefonu Kmetijska svetovalna služba, Enota v Komendi, dipl. ing. Marta Kos, tel.: 842-250. do zasedbe prijav. Prijave zbiramo vnaprej, ker je skupina omejena na 15 tečajnikov in da delo in sofinanciranje lahko vnesemo v občinske plane na področju izobraževanja kmetov za leto 2000, da bo prispevek udeležencev čim manjši. V preteklih letih so nekatere občine tečaj v celoti ali delno solinanc i rale.
V prilogi vam pošiljamo kratka navodila za izdelavo skute, mehkega sira, jogurta.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah: dipl. ing. Marta Kos.
Vsem družinam vesel Božič in veliko zdravja, uspeha pri delu v letu 2000 želim:
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah: dipl. ing. Marta Kos.
Priprava nekaterih mlečnih izdelkov
v gospodinjstvu: Priprava jogurta:
- v posodo damo 1-1,5 I mleka;
- v malo mlačne vode (l 2 decilitra) raztopimo 2-3 ravne žlice mleka v prahu (npr. Pomurka), če želimo čvrst jogurt, glede na željeno gostoto, in ga zlijemo v mleko:
- mleko skoraj skuhamo (segrejemo na 80-95° C. Če ne dodamo mleka v prahu med tem časom, da mleko zavre, mleko večkrat pomešamo;
- mleko hitro ohladimo na 45° C];
- v ohlajeno mleko dodamo jogurt cepivo v količini 2 % na količino mleka (2 polni veliki žlici jogurta, ta bakterija presnavlja mlečni sladkor in daje jogurtu okus in določeno kislost) in mleko premešamo;
- mleko nalijemo v lončke1, poki i jemo z. aluminijasto folijo, lahko zalika-mo čez lonček;
- postavimo v pečico na temperaturo 42° C za 2-3 uri;
- jogurt zori 2-3 ure, nato ga ohladimo v mrzli vodi in postavimo v lila clilnik.
Cepivo - jogurt obnavljamo z nakupom novega jogurta, ker v hladilniku počasi izgublja na moči.
Jogurtu dodamo sadje, sadni sok, po okusu...
Jogurt lahko pripravljamo v večji posodi in potem narejen jogurt sproti nalivamo v lončke. Namesto v pečico po sodo z. ohlajenim mlekom na 42° C in cepivom postavimo v večjo posodo z vodo pri temperaturi 42° C, za 2-3 uri.
Napake: Ob dodatku preveč cepiva, previsoki temperaturi, predolgem segrevanju se izloči preveč sirotke. Pri prenizkih temperaturah cepljenja, pod 40° C se čas nastanka tvorbe čvrstega koaguluma podaljša, pod 35° C se sploh več ne tvori, oziroma se bakterije več ne cepijo.
Priprava skute:
če želimo odlično skuto mleko se grejemo na 72° Celzija, nato hitro v vodni kopeli ohladimo na 22° C do 24° C, dodamo 2% kislega mleka (kupljenega), mleko medtem večkrat pomešamo, po dveh urah dodamo siri.šče (10 krat manj kot za sire), pustimo čez. dan na toplem, da se mleko usiri, zvečer narahlo koagulum prerežemo poclolgcm in počez, da se začne izločati sirotka in pustimo mirovati do jutra. Zjutraj vsebino segrejemo do 30° C, največ do 40° C (za štruklje), vsebino malo pustimo mirovati in jo nato predevamo v cedilo ali prt. Priporočamo, da se vam sirotka odteka v hladilniku, ker s tem skuto ohladite pod 6° C. Pri taki temperaturi jo lahko držite v hladilniku več dni, ob tem kislost narašča. Napake skute: kvasnost je odraz nehigienc, predolgo kisanje in previsoko pregrevanje daje skuti preveliko čvrstost in kislost, majhen izplen.
Mladi sir feta:
Da del nezaželjenih mikroorganizmov uničimo mleko segrejemo - ter-miziramo na 64° C, ohladimo na 32° C, dodamo 2% kislega mleka, 2 g CaCI (ali tudi ne), večkrat premešamo in cez 30
minul dodamo sirišče, večkral premešamo In pustimo. Mleko je po 30 minutah dobro usiljeno. Temperatura mleka ne sme pasti nikdar pod 32*C. Nato koagu-lum razrežemo in mešamo do 20 minut, počasi nežno v eno smer. Nato širno zrno predevamo v oblikovalo, da sirotka Izteka pod lastno težo. Drugi dan lahko damo sir v posodo in ga zalijemo z 8% tlo 10% slanico (npr. na 10 1 votle dodamo 0,8 do 1,0 kg soli, prevremo in ohladimo in tako prelijemo čez sir). Taksen sir je v slanici obstojen dO 2 meseca.
Če sir razrežemo na koščke, lete prej nekoliko osušimo, in nato prelijemo s slanico. Tak sir lahko hranimo tudi v olivnem olju...
To je samo nekaj okvirnih navodil, ker je mleko kot surovina /elo različno, Uporabljajte termometer ter pazite na higieno postopka in opreme. Sirišče v prahu, embalirano po 20 g, zadostuje za usirjanjc 1000 1 mleka, je možno kupiti na šoli. Zadnja cena je bila 800 SIT. Dodatne informacije ga. Petra Ostcrman, tel.: 064/471-706, vsak dan od 8-11. ure.
M. Kos
ČAS KOLIN
Koline so največji posvetni praznik na Slovenskem. Izraz koline pomeni: klanje prašiča, izdelovanje mesnih izdelkov ter najvažnejši družbeni del s pojedino, plesom in zabavo. »Ta domači praznik«, klanje, koleri j a, lu-rovž ali svinjski praznik, je bil nekdaj tako pomemben, tla se povabilu nanj sploh nisi smel odreči.
Koline pri nas so zelo staro opravi
l<> in imajo velik pomen pri prehrambeni kulturi našega prebivalstva, ki pa
je imela več obrazov. Na eni strani veliko vrsto izdelkov, na drugi pa čezmerne gostije. Tako se je dogajalo, da pride na pojedino vse, kar so iz pšenice naredili. Vendar so naslednje dni otišli naprej po vasi in na ta način se je preživela cela vas. Klali so v zim
skem času, v glavnem od božiča tlo pusta. Tako se je med božičnimi in d< »mačimi prazniki utrjevala vas kot skupnost in posamezne družine ki so
jo sestavljale.
Iz kolin na Slovenskem je nastala Prava dediščina za klanje. Imamo • elo vrste temeljnih izdelkov iz pše
'lice, ki jih lahko razdelimo na kra jevne posebnosti, načine pickajeva oja, sušenja na zraku in na način Uživanja. Poznamo npr. različne vrste klobas: bele ko/nate, krvavice, z ajdovo kaso, zasavske jclrniec, kozarice, primorske »mule«, ki so celo sladkali 'o disavili (setraj, janež, cimet), naša osebnost pa je gotovo kranjska lobasa, ki je pojem svojevrstnega recepta in kakovosti. Ena glavnih ■skrivnosti kakovosti je v tem, da se za
njeno Izdelavo uporabijo boljši konci
mesa. Ponekod jih Izdelujejo tudi z mešanico kravjega mesa (zato so stari kravi rekli »klobasarica«). Klobasa kot
nadevan svitek (hlob-svitek, basa -nadevati), je bila pogost motiv tiru žabnosti in prireditev. Poznamo še veliko skupino suhomesnatih izdelkov, ki so posušeni na zraku ali v dimu. Poleg teb dveh načinov konzerviranja so poznani tudi načini shranjevanja v masti, zaseki (tleža, tunka, kibla) in olju. Pogosto so hranili slane in druge suhe mesnine v žitnih skrinjah, položenih v zrnje. Omeniti pa je treba še kraški pršut, ki je vrhunski Izdelek, sušen na burji, na temeljih večstolelnih izkušenj in izročil. Sicer pa imamo o teh izdelkih zanimivo pričevanje v pismu oskrbnika    gradu    Vrbovec njegovemu
gospodarju v Gradec leta 1620.« Tudi se v. Furstovi Gradi pošljejo od letos
koline: 12 ardečih klobas, 6 šobelnov, 4 ieternice, S krvavic, 2 hrbta in en želodec.
Mama pripoveduje, da so kot otro ci otlštevali dneve od težko pričakovanih kolin. Ko so zaklali, so mama s prsti pomesili debelino sali ali špeha. l.e debela plaši je bila zagotovilo, da družina ne bo lačna. Najlepše pa jim je bilo zvečer, ko SO spekli krvavice. Toda žal je vsak od 9-ih otrok dobil le četrtinko.
Danes je drugače; zaradi obilice rafiniranih rastlinskih olj, ki so menda bolj zdrava, je svinjska maščoba zapostavljena. Otl prašiča se ptica kuje, da je čimbolj mesnat, nemasten, skoraj »športni« tip.
Tudi sam doživljam koline kot nekakšen praznik. Kar se spomnim, imamo pri naši hiši istega klavca. Pečemo mu kar Stric, ki je očetov prijatelj že iz otroških let. listo jutro, ko pride stric, se že kadi iz vrele vode v kotlu, sredi dvorišča. Najprej smo malo napeti, ko pa je prašič na stolu brez. glave, ga spijemo en Štam perle za vzdušje. Delo poteka po točno določenem vrstnem zaporedju, ki ga votli stric, oče pa z njim veselo debatira o starih časih. Bistveno pri vsem opravilu se mi zdi to, da je porabljen vsak del prašiča in se skoraj nic ne zavrže. Na koncu nam je stric vsake mu posebej naredil klobaso po velikosti, očetu pa večjo, bolj počasi krivo. Ko še nismo imeli skrinje, smo meso celega prašiča nasolili v čebelah kad (za salamorij), čez tri tetine pa obesili v »tlimkamro«. Iz takega suhe ga mesa je bila juha trna, kuhalo pa se j«1 samo za večje praznike. Ko sem se hodil v šolo, sem mogel za »ta domač, praznik« največkrat ostati doma. Naslednji dan sem lahko peljal kozo v Šentvid, S kolesom in tako zasluzil za žepnino. Nosili pa smo tudi koline. V eni roki »ceknr« s klobasami, v drugi
pa »kanglo« z godljo.
Poskušajmo ohraniti ta lepi običaj!
Marko Cerar
0 PRIREDITVI BOŽIČ NA SLOVENSKEM, RAZSTAVI BOŽIČNIH - TESTENE JASLICE IN DELOVNO SREČANJE SLIKARJEV V KRAŠNJI
Priznati moram, da mi je prijetno ob misli, tla sem krajan skupnosti Krašnja-nov, ki ob vsakodnevnih obveznosti ne pozabljajo, da je druženje nekaj res lepega in koristnega.
Druženje Krašnjanov rodi sadove, ki smo jih deležni in veseli tudi opazovale i. V zadnjem mesecu leta s tremi deveti-ca m i so nas kar nekajkrat prijetno presc-nc-t ili.
Člani KUD Pran Maselj Podlimbarski SO pripravili prireditev z imenom BOŽIČ NA SLOVENSKEM. Svojo prvo izvedbo so imeli v nedeljo, 12. 12. 1999. Izbrali so dela Josipa Stritarja, Mance Komanove, Jana Plcstenjaka, Ivana Cankarja, Franceta Bevka, Ksaverja Meška in Franca Koblarja. v osmih prizorih so prikazali razmišljanja in dogajanja ob božiču. Skoraj štirideset igralcev otrok, odraslih in citrarka Barbara, je- s svojo igro izzvalo med gledalci marsikateri spomin. Ob posameznih prizorih pa se je orosilo ludi gledalčevo oko.
Prizori so bili domiselno izbrani. Scena in melodija citer sta pričarala občutja preteklih časov. Skrbno prikazani prizori pa so ta občutja še povečali. Predstava je bila čarobna. Čarobnost doga Janja pa je poglobil prizor nastopajočih s prižganimi svečami in čutno zapeto ■ Svela noč«.
Vsem nastopajočim in vsem, ki so bili za odrom in skrbeli, da se je predstava tekoče odvijala, se lahko le zahvalimo in čestitamo, z željo, da bi bilo takih in podobnih prireditev še več. Po končani predstavi so si obiskovalci ogledali razstavo bozičnika s lestenimi jaslicami. Razstavljenih je bilo devet božičnikov z jaslicami, pripomočki za izdelovanje |afl lic in prikaz izdelave figur za jaslice. Obiskovalci so bili nad izdelki prijetno presenečeni.  Niso mislili, da njihove
i:
znanke in sosede, z okornimi rokami in nevešče oblikovanja, lahko ustvarijo tako prikupne in krhke izdelke. Prav vsi obiskovalci razstave so bili zadovoljni in ni jim bilo žal časa. ki so ga namenili za obisk predstave in razstave.
Tretji dogodek v decembrskih dneh je bilo delovno srečanje slikarjev - EX-TEMPORE 99. 18. 12. 1999 so prišli v Krašnjo slikarji iz Domžal, Kamnika, Mengša in Krašnje. Kar trideset, parov rok se je lotilo okvirne delovne teme »Dano nam je živeti v dveh tisočletjih«. Zanimiva tema in tudi zanimiv izziv za slikanje v olju, akvarelu, pastelu, grafiki... Predno SO slikarji začeli z delom, sta jih pozdravila župan občine Lukovica in predsednik Krajevne skupnosti Krašnja in jim zaželela uspešno delo, vesele božične praznike in srečno novo leto 2000.
Ker je bilo tokratno slikarsko srečanje le en dan, bo večina slikarjev svoje izdelke dostavila v osnovno šolo Krašnja do 20. januarja 2000. Razstava del pa bo postavljena ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju.
Tudi slikarji so si ogledali razstavo božičnika s testenimi jaslicami. Navdu-
seno so si ogledovali izdelke kraš-njanskih žena in marsikomu je bilo potrebno opisovati pripravo testa, postopek izdelave in sušenja jaslic. Bili so enotnega mnenja, da si je bilo vredno ogledati božičnik S testenimi jaslicami.
Isti večer, ko je bila tudi ponovitev predstave Božič na Slovenskem, si je več kot polovica slikarjev ogledala tudi predstavo. Obisk na predstavi je bil prav
tako kot ob premieri dober. Gledalci so prizore z zanimanjem spremljali in s ploskanjem nagradili igralce.
Po predstavi pa so si udeleženci
ogledali tudi razstavo Božičnikov s testenimi jaslicami.
Prostor v osnovni šoli v Krašnji, ki ga Krašnjani uporabljajo za druženja, je bil premajhen, da bi lahko primerno sprejel vse obiskovalce. Res škoda, da Krašnja ne premore primernega večjega večna menskega prostora, kjer bi obiskovalci sede in udobno spremljali prireditve, Prepričana sem, da bi bilo druženje še bolj številčno in tudi otroci osnovne šole bi imeli več možnosti, da bi nam predstavili znanje, ki so ga pridobili na pevskih vajah, pri dramskem krožku in pri plesnih vajah.
Vsem občanom Občine Lukovica, bližnjim in malo bolj oddaljenim, lahko priporočim: pridite v Krašnjo in si oglejte dogajanja, ki jih pripravljajo prizaclev ni elani KI ID Pran Maselj Podlimbarski in Športno društvo Krašnja. Prepričana sem, da boste vedno zadovoljni in če boste na eni prireditvi, se boste radi udeležili vseh naslednjih.
Magda K.
TUDI TRGOVINA NAPREDEK PROMOVIRA KRAŠNJO
V četrtek, 16. decembra, so se tnalo pred šestnajsto uro pred krašenjsko trgovino Napredek začeli zbirati ljudje. Vzdušje je postajale) vse bolj slavnostno. Pričakovali SO visok obisk. Kmalu se je pojavil Tomaž Ilumar, alpinist, ki je s svojim himalajskim vzponom presenetil ves alpinistični svet in dvignil meje mogočega v nam nedoumljive višine, in z njim Dušan Mravlje, človek, ki je pretekel Ameriko v rekordnem času, ultra-maratonec, ki je že več let med prvimi imeni tega športa na svetu. Razumljivo je torej navdušenje ob njunem prihodu. Prvi ju je pozdravil predsednik spori ne-
ga društva Krašnja Marjan Štrukelj, za njim pa še direktor občinske uprave Vinko Pirnat, ki jima je tudi izročil spominska darila. Poslovodkinja Kristina ju je pospremila v garderobo in kmalu sta se pojavila kol Naprcdkova delavca v trgovini. Znana resnica, da so veliki ljudje najboljši sogovorniki, se je izkazala tudi tukaj. Klepet z otroki in odraslimi se je razživel. Šale na račun težav, ki sta jih premagovala na svoji športni poti, pa dogodki, ki sta jih doživljala s prijatelji... Seveda so se krajani tudi predstavljali njima. Nekateri so se prišli predstavil kar od daleč', na primci iz, Celja, Velenja, Ljubljane... Kako pa naša gosta? Najbolj sta uživala v pogovoru z otroki, Mirkom Peharjem,
pa harmonikašico Uršo, s katero je
Tomaž tudi zapel. Poslovodkinja Kristina pa je kot dobri duh skrbela, da je vse potekalo v miru in v zadovoljstvo vseh. Na vprašanje, kakšno je njuno sporočilo ob odhodu, sta odgovorila: »Še siti me boste!« »Saj bom še štiri dni tekel pri vas!« je rekel Dušan. Tomaž pa: »Krašnje ne bom pozabil! Tako lepo mi je bilo med vami, da se bom zagotovo še vračal. Skoraj gOtOVO se bom udeležil naslednjega Sraufovega pohoda« Kaj pa ob novem letu? »Veliko zdravja, pa uf... ostanite takšni, kot sem vas danes spoznal!« Hvala za lepe želje, Tomaži Odšla sta. Ali se bosta res še vračala? Morda! GotOVO pa je. da sla bila danes v Krašnji na obisku športnika, ki po svojih dosežkih zaslužita prostor med legendami slovenskega športa.
ZDRAVNICA ANJA BABIC
Zdravje je naše največje bogastvo, a v življenju se nam žal velikokrat dogaja, da ta zaklad izgubimo in tedaj smo prisiljeni poiskati strokovno pomoč.
Poleti sem se zaradi težav Z zdravjem odpravila v Zdravstveni dom v Lukovi CO, kamor pae hodim že od nekdaj. V Čakalnici me |e presenetila precej dolga Vrsta čakajočih, toda vsi smo se lepo
zvrstili. Sprejela me je mlada, črnolasa
Zdravnica, Prijazno in potrpežljivo je prisluhnila mojim zdravstvenim problemom...
Zdravnica Anja Babic, dr. medicine, je 10. maja 1999 zamenjala dosedanjega dolgoletnega zdravnika dr. Marka Pip-pa, ki se je upokojil. Njegovi pacienti smo sedaj njeni pacienti! VeČina od nas JO je prvič videla in srečalo sele v Zdravstvenem domu. Kadi bi kaj vce zvedeli o njej, saj je vendarle sedaj naša zdravnica, zato sem se odločila in jo prosila za kratek intervju.
Doma je z Gorenjske, iz Kranja. V Ljubljani je zaključila medicinsko fakulteto (6-letni Študij) in pO diplomi je 2 leti opravljala t.i. sekundaiial po različnih bolnišnicah. Tako je na Jesenicah delala v kirurgiji, v Kranju v ginekologiji, na Golniku V interni medicini... Po opravljenem 2-letnem pripravništvu |e bila zaposlena H mesecev v splošni ambulanti v Fužinah, zatem se ji je po 5-ih mesecih dela za starostnike v ZD Domžale ponudila priložnost, da zamenja v Lukovici dr. Pippa.
In tako je sedaj tukaj med nami. Predana svojemu poklicu, se je z. vso svojo mladostno zagnanostjo, energično in disciplinirano lotila dela kot splošna zdrav niča za odrasle. V začetku ji je veliko časa jemalo spoznavanje posameznikov. Nekoliko si je preuredila lucli delovni prostor in povečala Interno 'ckarno  (to   je  za   nas   paciente sila
priročno, da ni potrebno i^o vsako zdravilo v Domžale). Trudi se, da kot zdravnik ne predpisuje zgolj ustrezna
zdravila, ampak posveča veliko pozornost osveščanju pacientov (preventiva, preprečevanje bolezni), želi odkrit obojestranski pogovor, disciplino. Poudarja, da je prav zaupanje med zdravili kom in pacientom tista »rdeča nit«, ki
vodi v uspešnost zdravljenja. Sicer pa pravi, da se v Lukovici počuti zelo cio broj njeni pacienti smo v pretežni veČini »hvaležni pacienti«, pripravljeni smo sodelovali in se držali njenih priporočil in tudi sami kaj narediti za svoje zdravje.
V pogovoru sva se dotaknili tudi njenih poklicnih želja. V bližnji prihodnosti si želi dodatne opreme ambulante in ureditev prostora, kjer bi lahko oskr bela lažje poškodbe ali opravila določene posege. Upa, da se bo ta želja
uresničila, ko bodo pediatrično ambulanto preselili v zgornje prostore Zdravstvenega doma. Taka posodobitev bi bila nedvomno zelo dobrodošla tudi za vse, ki obiskujemo to ambulanto. Morda pa se ne veste, da je tu ze mogoče opraviti I M , srca.
ko sem ji omenila, da je bila kar ves november odsotna, se je malo nasmehnila. Med letom je želela delati strnjeno, da se je Vpeljala in spoznala novo delovno okolje in svoje paciente. Dopust si je »privoščila« šele pozno jeseni in ker obožuje potovanja, je s prijateljem spoznavala Mehiko in Kubo.
Na koncu mojega pisanja bi rada omenila se neko zanimivost.
Nekako pred letom dni sem se čisto slučajno seznanila z neko nadvse prijetno gospo iz Kranja. Iz pogovora sem razbrala, da je med drugim tudi mati štirih (nedvomno zelo talentiranih) otrok in da je prvorojenka zdravnica. Danes sele vem, da je njeni prvorojenki ime Anja in je sedaj zdravnica v Lukovici.
Dr. Anja Babic, želim vam še naprej dobro počutje, tako na vašem delovnem mestu kot tudi zasebno, ter uresničitev vaših želja.
Marinka P.
NIC Ml NE MOREŠ
Ne maraš,
da in te videla,
niii da hi ic slišala.
Z zarohiiškim molkom
si mi zapečatil oči in ušesa.
Ampak jaz sem čez
in čez razgrnila kostanje,
ki srn jih nabrala ob poti
r nekem sončnem popoldnevu,
in nič mi ne moreš.
kojih v mrzlih večerih prebiram
še tople od sonca in tvojih dotikov.
Nanizam jih v ogrlico
in si jo pripnem okoli vratu.
Darinka
TEBI NE
Svojim dlanem ham povedala,
da te imam rada.
In svojim očem.
ko bodo jokale
l' veter in c a\
hom tisočkrat zavpila
na res glas
in vsemu, kar ho ustvaril čas, l)om jmvedala. da Ic imnm rada, samo tebi,
tebi bom zamolčala...
Petra Mahkota
Zrcalce zrcalce, povej, kdo je najlepši v deželi tej?
Podoba o sebi je seštevek vseh prepričanj, stališč, občutkov in misli, ki jih ima oseba o sebi. Oblikuje se postopno, na podlagi reakcij z okoljem, s pomembnimi drugimi in lastno aktivnostjo. Proces oblikovanja samopodobe poteka preko zadovoljevanja osnovnih človeških potreb. V začetku otrok sebe ne razlikuje od drugih ljudi in od fizičnega okolja. Sčasoma dobiva informacije preko različnih čutil, ki se akumulirajo in v zavesti ustvarijo sliko O sebi. Izkušnje, ki se pogosto in dovolj dolgo pojavljajo ter so čustveno močne, vplivajo na to, kako bo otrok doživljal sebe. "Drugi" z dajanjem povratnih informacij delujejo kot ogledalo. Posebej pomembna so sporočila, ki jih dajejo čustveno pomembne osebe: starši, vzgojitelji, učitelji, vrstniki... Dobri kontakti so tisti, zaradi katerih se lepo in udobno počutimo ter so osnova za oblikovanje pozitivne slike o sebi. Otrokova
potreba po dotiku in pozornosti je
tako velika, da je boljša kakršnakoli pozornost kot nobena. Dobro vemo. da se otrok, ki ne dobi pozitivne pozornosti, otrok, ki je prezrt, ni pohvaljen..., potrudi, da dobi vsaj slabo, negativno pozornost. Kritika, graja, roganje, omalovaževanje in nezmožnost doseganja realnih uspehov vpliva na razvoj negativne samopodobe, posebej v zgodnjem otroštvu.
Družina je zibelka oblikovanja pozitivne samopodobe in samospoštovanja Danes velja, da se temelji osebnosti in osnovne poteze človekove podobe o sebi oblikujejo v prvih petih letih življenja, ko je otrok telesno, socialno in čustveno odvisen od
družine. V tem obdobju otrok sprejema odzive staršev in bližnjih sorodnikov ter ugotavlja, če ga imajo radi, če ga sprejemajo in cenijo in če je uresničil njihovo pričakovanja. To je tudi čas, ko otrok spoznava, kakšen je svet, v katerem živi: varen, vreden zaupanja ali sovražen in nevaren. To temeljno naravnanost do sveta in drugih ljudi bo ohranil tudi kot odrasel človek. Če je bil svet zanj ogrožujoč in poln nevarnosti, ga bo na ta način doživljal tudi v odrasli dobi, tisti pa, ki zgradijo zaupljiv odnos, bodo z. zanimanjem in vedoželjnostjo raziskovali tudi kasneje.
Vsi starši si želimo, da bi bili naši Otroci v življenju uspešni, da bi se razvili v ponosne, samozavestne posameznike, ki bodo znali pogumno stopiti v svet in se spopasti z ovirami vsakdanjega življenja. To bodo naši Otroci zmogli, kadar jim bomo dovolili, da se nam kdaj uprejo, nam rečejo NE in zato ne bodo izgubili naše naklonjenosti in ljubezni. To, da jih imamo radi in jih sprejemamo tudi, kadar se ne strinjamo z. njihovim vedenjem, daje otrokom temeljni občutek varnosti, ki ga potrebujejo za razvoj občutka lastne vrednosti. Robert Rea soner navaja, da je občutek lastne vrednosti občutek samospoštovanja, ki vključuje pet dejavnikov. Poleg že omenjenega občutka varnosti vključuje še občutek identitete, pripadnosti, smisla ali ciljne naravnanosti ter obča tek sposo b nosi i.
Za otroka s pozitivno samopodobo je svet prijeten, lep, pripravljen se je potruditi in razvijati svoje sposobnosti ter jih tudi pokazati drugim. Tak otrok je dobrovoljen, razigran ter sprejema omejitve staršev in drugih avtoritet.
Pri oblikovanju samopodobe imajo najpomembnejši zgodnji vpliv starši in družina, v obdobju mladostništva pa so
za nadaljnje oblikovanje samoz.aupanja izredno pomembni tudi odnosi z. vrstniki. Družba vrstnikov je mladostniku glavni vir povratnih informacij o samospoštovanju, normah, medsebojni podpori in nudi največ priložnosti za urjenje veščin, povezanih z odraslost jo. V tesnih prijateljstvih, v katerih delijo mnenja, dobivajo potrditve za svoja razmišljanja in informacije o tem, kaj drugi mislijo, čutijo in doživljajo. To utrjuje mladostnikovo samozaupanje. Brez. tesnega prijatelja je prikrajšan za pristno komunikacijo in trpi celo predstava, ki jo ima o sebi.
Podoba o sebi pomembno vpliva na naše vedenje, čustvovanje, na občutek zadovoljstva in uspešnost na različnih področjih. Pozitivna podoba o sebi je osnova za zdravo in konstruktivno življenje, povezana je z vedrino in večjo količino energije. Je temelj občutka lastne vrednosti, visokega samospoštovanja in pričakovanja uspeha pri najrazličnejših aktivnostih. Nizko samospoštovanje in neuresničene zmožnosti posameznika pa krojijo negativno podobo o sebi Takšni posamezniki nimajo zaupanja vase, delujejo pod svojimi sposobnostmi in ne razvijajo svojih močnih področij.
Virginija Satir (Izboljšanje čustvenega in duševnega zdravja, priročnik za učitelje in druge, ki delajo z. mladimi, 1996) pravi, da lahko starši pomagajo otroku razvijati in ohraniti samospoštovanje vsaj na tri načine:
• "s tem, da mu nudijo toplino in ljubezen ler ga brezpogojno sprejemajo kot osebnost z. lastnimi pravicami;
• s tem, da otroku pokažejo, da se resnično zanimajo zanj - tako, da se z. njim igrajo, da mu berejo in mu nasploh pokažejo, da ga imajo radi in da je zaželen. Kritika in kazen naredita otrokovemu samozaupanju mnogo manj škode kot popolna brezbrižnost;
• s postavljanjem sprejetih omejitev pa tudi s strpnostjo in odpušča njem. Strogi in avtoritarni starši lahko škodljivo vplivajc) na otrokovo doživljanje samega sebe." Škodljiv pa je tudi vpliv zelo popustljivih staršev.
Keasoner pravi, da občutek lastne vrednosti spodbujamo z načinom, kako se z. otrokom pogovarjamo, s pričakovanji, ki jih izražamo in z izkušnjami, ki jih otroku omogočamo. Mnenja je, da straši ne smejo:
• "svojega otroka ščititi pred težav
nimi situacijami
• sprejeti njegovega slabo opravljenega dela
• otroka zagovarjati, kadar se znajde v težavah in zanj iskati odgovorov."
Pomembno je, da skrbno razvijajo vseh pel naštetih dejavnikov občutka osebne vrednosti. Kako lahko to naredite, najdete v njegovem vodniku za starše: Kako krepili osebnost svojega otroka. Institut za razvijanje osebne kakovosti, 1999 Ljubljana. Tukaj pa si preberimo le temeljne postavke (str. 31-32):
<>bčulek varnosti:
• Povejte svojemu otroktt, kakšno vedenje pričakujete od njega.
• Dosledno uveljavljajte svoja pravila tako, da bo otrok razvil občutek odgovornosti.
• Vzpostavite zaupanje.
• Pomagajte otroku, da se čuti varnega.
Občutek pozitivne samopodobe:
• Otroka obravnavajte kot pomembno osebnost.
• Imejte ga radi in ga sprejemajte takega, kot je.
• Spodbujajte otroka, tla se zave svojih sposobnosti.
• Čas, ki ga preživite Z otrokom, naj bo kakovosten.
Občutek pripadnosti:
• skrbite za dobre družinske odnose.
• Naučite svojega otroka biti član skupine.
• Spodbujajte njegovo pripravljenost pomagati drugim.
Občutek smisla:
• dojite pričakovanja tlo svojega otroka.
• Pomagajte mu oblikovati uresničljive cilje,
• Pokažite, da mu verjamete in mu zaupate.
• Širite njegovo zanimanje in spodbujajte nadarjenost.
• Oblikujte sistem nagrajevanja, kadar otrok potrebuje spodbude.
< )bčutek sposobnosti:
• Pomagajte otroku oblikovati načrt dejavnosti za dosego zastavljenih ciljev.
• Spodbujajte in podpirajte ga.
• Otroku tlajte povratno injormaci jo o doseženem napredku.
Dr. Kober W. Reasoner je mednarodno uveljavljen strokovnjak, avtor, predavatelj in raziskovalec. V svojem ustvarjalnem delu je oblikoval tudi program z. naslovom Razvijanje pozi tirnega satnovrednotenja mladost u i kor, ki ga je odkupila tudi naša šola in pridobila licenco za njegovo izvajanje.
Zavedamo se. da le s skupnim sodelo
vanjem lahko uspešno krmarimo na poti oblikovanja občutka lastne vrednosti, pozitivne slike o sebi, samospo-
štovanja in v kom nem, oblikovanja lastne identitete. Priporočamo, da v podporo navedenemu z. otrokom preberete tudi knjigo Suzanne Marrill: Ti si zvezda tvojega življenja iste založile.
Slovarček:
Samopodoba je posameznikova zaznava samega sebe (kdo sem, kakšen sem, kaj čutim, kaj mislim, kaj želim, kaj hočem)
Samospoštovanje je vrednostna predstava o sebi, ki nam jo daje podoba o sebi (materialni, socialni, duševni
- psihični, duhovni jaz).
Identiteta predstavlja doživljanje SVOJe celovitosti in istočasno različnosti od drugih. Zrelost predstavlja sposobnost sprejemanja odločitev o sebi, biti odgovoren za svoja dejanja in imeti primeren stik s samim sabo in okoljem.
Julija Pele, dipl. psih.
10. DRŽAVNI OTROŠKI NACIONALNI PARLAMENT
V   ponedeljek,   6.   decembra, sem
doživela izjemen dogodek. Udeležila sem se K). Državnega otroškega parlamenta v Ljubljani. Tu smo se zbrali predstavniki regij cele Slovenije ter naši mentorji. Parlament je potekal v veliki dvorani državnega zbora, s pričetkom ob K), uri. No, pa naj vam opišem moj srečni dan, Zjutraj sem se ob prelepem jutru peljala z mojo mentorico go. Lji-Ijano Gedrih proti Ljubljani, in to naravnost v veliko dvorano državnega
zbora. Bila sem izjemno vznemirjena, saj sem vedela, da me čaka veliko doživetje. Zame še posebno, saj so me določili za članico delovnega predsedstva. Sprejem, ki sem ga doživela v parlamentu, mi je bil všeč, saj so vsakemu, ki je prišel, pripeli modro in rdečo pentljo (motita pomeni boj proti spolnemu nasilju, rdeča pa boj proti AIDSU). Do pričetka parlamenta pa sem že spoznala nove prijatelje. Pred pričetkom smo bili vsi bolj napeti, a kasneje smo začeli sproščeno sodelovati. Z menoj v delovnem predsedstvu so bili še: votlitelj parlamenta Nejc Sedej (votlitelj oddaje Jasno in glasno), in še dva fanta iz Logatca in Maribora, oba osnovnošolca. Naj-prej smo vse vljudno pozdravili, še
posebno pa go. Viko Potočnik ter g. Ja neza Podobnika, predsednika DZ. Z njima sem se tudi rokovala in na kratko poklepetala, No, tema parlamenta je bila: IMAVA SE RADA. Pogovarjali smo se, tlajali nove predloge in zamisli. Naša mnenja so, tla se moramo več izgovarjati o spolnosti s starši, učitelji in Zdravniki. Želimo si vet informacij, saj
1 /fV
se bomo le na podlagi tega lahko laze odločali, katero pot izbrati, tla bo prava. Ugotovitvam, ki so jih povedali pred
Stavniki regij, pa smo kasneje na odprti razpravi dodali še nekaj naših mnenj. Po izčrpni uri in pol pa smo si zaslužili odmor, a pred tem smo doživeli presenečenje. V dvorano so pripeljali veliko torto, z desetimi svečkami, ki smo jo kasneje seveda pojedli, saj je parlament praznoval K), obletnico. Vsi smo peli Happv birthdav (»Izi band« pa je igral)
tako, da je bilo vzdušje enkratno. V odmoru smo se kaj hitro spel našli, tla smo poklepetali in se po dvajsetih minutah vrnili v dvorano. < Istala nam je samo
se točka, kjer smo sprejemali sklepe za naslednji otroški parlament. O, še in še bi lahko govorila o parlamentu in o naših predlogih, vendar naj bo dovolj. Vsi smo (iz. parlamenta) odšli polni nav dušenja, novih idej in spoznanj. Tudi sama sem bila neizmerno vesela, da sem se lahko udeležila tega parlamenta. To je zares velik tlogodek in za lo pripada vsa zahvala mojim staršem in učiteljem, ki so mi stali ob strani. Hvala vsem!
SPOLNOST JE DEL NASlt.A ŽIVLJE NJ A, ZATO SE MORAMO O NUJ POGOVARJATI.
spela ICveder
NEMIREN OTROK IN UČNE TEŽAVE
Učne težave so v močni korelaciji z nemirnostjo otrok oziroma nezaželenimi oblikami vedenja ter odzivanja, ki otroka vpenjajo v neki začarani krog socialnih težav.
Večina otrok z učnimi težavami je prekomerno nemirna, težave pa se stopnjujejo s starostjo otrok.
Čim mlajši je otrok, tem težje zdrži na miru, ob istem opravilu ali delu. Tak otrok s svojim nemirnim vedenjem ovira tako sebe kot sošolce in nenazadnje tudi učitelja. Opomini tu nič ne zaležejo, ker otrok preprosto ne zmore biti na miru in se tudi ne zaveda, da je s svojim vedenjem moteč.
Poleg nemirnosti imajo ti otroci tudi dobre in slabe dneve, kar pomeni, da so
ob slabih dnevih skorajda nemogoči s svojim vedenjem in pouk zelo otežko-čajo.
Nemirnost se običajno stopnjuje po urah potika. Prve ure so nekoliko manj moteči, ko pa so utrujeni, je nemir v zadnjih urah zopet na meji znostnosti.
Za nemirnega otroka je značilno, da potrebuje veliko gibanja, ker je gibanje odvod njegove odvečne energije.
Z odraščanjem in zorenjem se nemirnost zmanjšuje in v puberteti večinoma izzveni. Zelo pa pomagajo takšnim učencem zdravila, ob katerih se zelo umirijo, hkrati pa se ob jemanju zdravil poveča zmogljivost za učenje.
Če imamo v razredu takega otroka, potem nekoliko omilimo to nemirnost s tem, da mu učitelj večkrat omogoči med poukom gibanje s tem, da mu zada kak šno nalogo, opravilo, kot npr. da pobriše tablo, ga pošlje v tajništvo po papir ipd.
Mnogi nemirni otroci potrebujejo veliko telesnega dotika - to jih izredno pomiri, zato je bližina učitelja pri takem otroku zelo pomembna (če je njun odnos prijateljski).
Velikega pomena je tudi sodelovanje Staršev lakih otrok s šolo in strokovnimi delavci, ki se z. njihovim otrokom ukvarjajo. Zelo pomembno je namrn , da se zadanih navodil pri delu in učenju držijo tako starši kot otrok, oziroma, da ga imajo starši pod kontrolo.
Če sodelovanja in zaupanja ni, so re zuliati dela s takim otrokom zelo jalovi oziroma nični. Ko pa se sodelovanje odpre in si starši, otrok in šolniki zaupajo ter dobro sodelujejo, pa že lahko govorimo o napredku, ki se dotakne predvsem otroka in takrat šele lahko govorimo o uspešnem delu, s katerim otroka počasi utirjamo na pot dobrega učnega procesa.
Pedagoginja, t.ilijana Ciracar
UČNE TEŽAVE NAŠIH ŠOLARJEV
Med osnovnim šolanjem ima veliko otrok učne težave, nekateri samo pri enem predmetu, drugi pri dveh ali več, nekateri pa tudi pri vseh. Nekatere težave posegajo le na področje enega predmeta, posamezne učne snovi, druge se kažejo kot kombinirana motnja pri več predmetih.
Težave lahko trajajo samo nekaj ('asa, celo leto, nekaj let ali pa so prisotne ves čas šolanja.
Značilnost učnih težav je v neuspehu, ki nenehoma spremlja učence v učnem procesu, ob tem pa jih spremlja tudi zvrhana mera strahu. Če se ta neuspeh pri učenju nenehno ponavlja, potem deluje le še kot močna zavora pri učenju in na poti k uspehu.
Učenci z učnimi težavami imajo v veliki meri slabše razvite tiste sposobnosti, ki so potrebne pri osvajanju snovi v prvih razredih osnovne šole (npr. sposobnosti branja in pisanja).
To namreč odločilno vpliva na potek celotnega šolanja v osnovni šoli, ob tem pa se v najnežnejših letih pri učencih oblikuje tudi njihov odnos do šole in do učenja.
Če se neuspehi kopičijo in ponavljajo, otrok izgubi voljo do učenja in šola se mu začne upirati.
Vzroki za neuspeh tičijo v občutku nesposobnosti, nemotiviranosti za učenje ter odporu do učenja samega, kar je posledica neuspehov v prvih letih šolanja.
Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da večina učnih težav z. zorenjem izzveni ali pa se v večji meri zmanjšajo, nekatere pa se tudi samo omilijo.
Otroci z učnimi težavami v nižjih razredih, ki pa jim težave v višjih razredih izzvenijo, imajo v svoji podzavesti
še vedno občutek neuspešnosti in manjvrednosti, zato je toliko večjega pomena, da jim šolniki stojimo ob strani z. vzpodbudami in različnimi motivacijami, kot so neke vrste terapevtski programi v katerih si gradijo lastno samozavest ter samoaktualizacijo, s katerima si utrjujejo čustvene in motivacijske dejavnike v samem procesu učenja (takšen projekt deluje tudi na naši šoli, v sodelovanju s Petlagoško fakulteto).
Morda se ljudje kot družbena formacija premalo zavedamo, da neuspeh otrok v šoli obremenjuje tako otroka kot njegove starše in hkrati tudi družbo kot celoto.
Zato je preprečevanje neuspeha v šoli izrednega pomena, ne le za posameznika, za njegovo duševno in socialno dobro pozicijo v družbi, ampak tudi za družbo samo.
V družbenih kronikah se je nanizalo veliko primerov mladostniškega pre-stopništva in leto je v zelo tesni povezanosti z neuspehi otrok in mladostnikov v šoli.
Preprečevanje neuspeha in osipa v šoli pomeni hkrati preprečevanje ne-zaželjenih oblik vedenja pri naših otrocih, tako šoloobveznih kot mladostnikov.
Poudarila bi rada se en vidik, ki se nanaša na otroke S specifičnimi učnimi težavami. Veliko teh otrok je namreč zelo sposobnih ali pa tudi posebno nadarjenih, sposobnih divergentnega mišljenja.
ČC se zazremo v zgodovinska dejstva, lahko zasledimo kar nekaj znanstvenikov in umetnikov, ki so v svojih šolskih letih imeli izrazite specifične učne težave (kar je še danes vidno iz. njihovih rokopisov). Med njimi so npr. I.eonardo da Vinci, I.udwig van Beethoven, Albert
Einstein,
Ob teh podatkih pa je tudi zaslediti dejstva in trditve, da ti ljudje današnje osnovne šole ne bi dokončali brez posebnih oblik pomoči, ki so je deležni naši učenci s specifičnimi učnimi težavami, ob korekcijah pri strokovnih delavcih na OS.
Iz tega konteksta lahko povlečemo tezo, ki nam razkriva zelo jasno sporočilo o otrocih z učnimi težavami; ti otroci so torej naš »možganski kapital«, katerih izgubo preprečimo z. ustrezno strokovno korekcijo.
Pedagoginja, I.ilijana Gracar
NA TESNIH POTEH
Niso i ukaj,
ne lam
ne drugod.
Ne vedo,
ne kani
ne od kod.
Brezimnih obrazov
po sencah
hodijo.
v nevidnih oblekah, s kratkimi Slavki v grlu.
In v zasilnih posteljah na temno stran srca legajo,
z rdečim nebom v polzaprtlh o< eh, v /ireganjanci na begu.
Srečam jih včasih
na lesnih, poteh.
Šentviški zvon
SPOROČILO BOŽIČNIH PESMI
Preljubi Sveti božič ti, tebe se t vselimo mi, in jaslice napravljatno za Tebe čedno postelj'co,
Sam Bog je tebe nam poslal l>a t ud1 orehov dosti dal; njih hoč'mo lepo pozlatil, in z njimi tebe počastil.
I»eklela. Izrezljajte le iz bele gobe brezore goloba; naj se majejo, krog jaslic lepo letajo.
Po bršel fantje pojdemo,
grozdiće mu pobelimo; V zelenju mora kdtec bil. vsa hiša se oveselit.
Preljubi Srci božU ni dan, otrokom praznik najbolj znan, kjer /ezusa spoznavamo
in božje dele molimo.
Glej, otročaji majhni smo. podaj nam SVOJO rokico, da /e/>o bomo rasli mi, prav pridni kakor angelci,
0 sreli božič, praznik naš, ki nam rese/ja tol'ko daš, ohrani nam veseli čas in hudega obrari nas!
S temi prisrčnimi Slomškovimi drobtinicami iz leta 1846 smo pevke in pevci našega pevskega zbora Šentviški zvon voščili svojim poslušalcem za vse dneve v letu 2000. Na koncertu božičnih pesmi v domaČem Šentvidu v sredo, 29. decembra, v Komendi v četrtek, 30. decembra 1999, v pozdrav prazničnim dnevom pa bomo zapeli se (>. in H. januarja na Viru in v Črnomlju. Ob glasbeni spremljavi citrarja g. TomaŽa Plalmt-nika in organista g. Primoža Krta smo z zborovodjem g. Karlom Le-Skovcem   spet   pričarali   veseli sla
vospev veselega sporočila ob jaslicah.
Poglobile so ga se instrumentalne skladbe s flavto, ki jih brezhibno izvaja naša vsakoletna gostja Aclela Ramovš.
Božičnonovoletni vrvež se hitro umika napeti vsakdanjosti, ostal bo spomin, ki nas bo kdaj pa kdaj prijazno ogrel. Naredili smo prve korake v novo tisočletje, /elitno, da božične pesmi, te najlepše melodije, ki vedno znova osvojijo človeško srce in dajo polet duši, ne zamrejo v srcih ljudi.
Naj se v polni meri uresničujejo tiha pričakovanja, naj se vse tegobe in slabe stvari utopijo v valovili preteklega veka, naj dneve našega bivanja vodijo in udejanjajo dobrota, človečnost, strpnost, odgovornost in ljubezen.
Naj božične pesmi odzvanjajo v naših srcih!
Mojca S
ATRANS IN ZEBRA
Na Trojane rsak se rad />oda w/ /// slavni kroji so doma. da ljudje prijazni tod žive, turistom mnogim znano je.
To zares prelep je kraj.
za turiste domine in tuje pravi raj.
obkrožajo čudovite ga gore,
ti njih vrhov prav daleč vidi se.
Rimljani so gu Minus imenovali, že oni so ga ceniti znali, tod mimo so pošto furmani vozili, pri Konšku žejo si gasili.
Krajani skromni smo. a si telimo
da za kraj naš dragi,
kaj norega dobimo.
še prehod za pešce -
zebra bi nam prav prišla,
da mladina in starina,
i>i hoij nuno cesto prečkala.
Anica 1'ungartnik
Adijo leto staro,
tO je naše geslo,
nekaj dobrega, pa tudi slabega
ti si nam prineslo.
Leto novo, izvoli k nam. prinest zdravja nam. miru vsi- slabo pa odvrzi strun, da o tem ne bo sledu
Anica Pungartnik
NE UPAM SI IZREČI TVOJEGA IMENA
Nekaj /nihaja.
Kakor I al izza vogala.
'/'isto,
kur me bo bolelo.
Ho planilo v srce? Mi bo iz srca trgaloš'
V srcu nosim samo najdragocenejše.
Ne upa iti si izreči tvojega imena.
Darinka
GOLOBI - PISMONOŠE, STRAST IN ŽIVLJENJE
VSp. Prapročah pri Lukovici živi g. Jože Kos, ki ima za Slovence malce neobičajen hobi, šport, veselje strast... goji golobe - pismonoše. Trenutno jih ima v svojem lično urejenem golobnjaku 123.
G.Jože, od kje vam ideja, tako navdušenje za ta bobi, kdaj in kako se je to začelo?
»Že kot fantič se spominja, da je bilo v naši vasi na Vidmu, pa tudi v okolišu, kar nekaj domačij, po katerih so se spreletavali navadni domači golobi. Starejši brat France seje pri nas intenzivneje ukvarjal z njimi (imel jih je ca. 20 do 30), k6 pa je odšel V vojsko, je skrb zanje prepustil meni. Ko sem se leta 1050 učil v Ljubljani, sem tam izsledil nekega možakarja, ki je gojil izjemno lepe golobe - pismonoše. Želja, da bi tudi jaz imel lake golobe, je bila tako velika, da sem naposled od njega kupil 2 (1 par golobov - pismonoš).«
Ali ste se takoj podali v dresuro in tekmovalne »vode«?
* ji 't
»Takole je bilo! Kmalu po odsluženju vojaškega roka sem odšel na delo v Nemčijo. Skrb za živalic (imeli smo tudi fazane, kanarčke, eksotični' ptice) je prevzela žena Mari,
ki je Z otroki živela v Sloveniji. Jaz pa sem imel v Nemčiji le 1 kanarčke in par golobčkov. Jam sem kar hitro spoznal, da je golobarjenje veliko bolj razvito, razširjeno in priljubljeno kot pri nas v Sloveniji. Naročil sem se na tedensko revijo o golobih - pi-smonoših, ki se Imenuje 1)11'. BRIEF-TAUBE in jo še vedno prejemam.
Kmalu sem se seznanil Z velikim navdušencem g. Kurtom Kindlerjem, postala sva športna partnerja in zače la sva se (poleg službe seveda) intenzivno ukvarjati z dresuro golobov -pismonoš in nato tekmovati. V ob dobju, ko sem živel in delal v Nemčiji (to pa je bilo preko 30 let), sva s tem partnerjem na tekmovanjih dosegla velike uspehe. Lina prvih je bila diploma, ko je najin tekmovalni golob preletel v S urah 415 km zračne razdalje (iz Francije V Nemiijo).«
G. Jože mi je prinesel na mizo »celo naročje« raznoraznih priznanj in odlikovanj, ki sla jih s prijateljem dobila na tekmovanjih. Radovedno sem pogledala tudi v škatlice, v katerih so se svetile zlata, srebrna in bronasta kolajna. Ja, prav neverjetno!
Po ogledu in pregledu tolikšnega števila nagrad se je moje zanimanje in navdušenje še stopnjevalo.
Zaprosila sem ga, če lahko vsaj na
kratko i/.cla nekaj ^skrivnosti« golobov - pismonos.
»Obstaja ver vrst - ras golobov1. Posebna rasa je golob - pismonoša, ki je dresirana za prenašanje pisanih obvestil ali za tekmovanja. Najbolj se obnese t.i. belgijska rasa - Jansen,
imel pa sem tudi golobe i loremans.
Največja sovražnika golobov sta sokol in kragulj. Trenira se jih postopno. Najprej se jih spusti oz. odpelje le nekaj kilometrov stran od rojstnega kraja, nato se razdalje povečujejo,
Po čem se golob orientira, ni na tančne ali točne razlage, domneva pa se, da se golob - pismonoša orientira po zemeljskem magnetnem polju (mreži), ob sončnem vremenu pa tudi po soneti. Leti lahko največ do 1000 m visoko - odvisno od vremena.
Da golobi lahko tekmujejo, pa (e izjemnega pomena njihovo zdravje, vitalnost, hranjenje, njihova teza.
V zimskem času, ko v glavnem mirujejo, se krmijo enkrat dnevno, sicer pa dvakrat, in to vedno ob istem času. Hranimo jih s semeni: pšenico, koruzo, grahom, sončnicami, prav »nori« SO na nepražene ara.šide. Vsak dan menjamo vodo, občasno dodajamo vitamine. V času pred tekmovanjem je idealno, če golob dobi le 25 g brane na dan, kajti tudi teža goloba je nadvse pomembna.«
Jože Kos z vnukinjo Jano pred domačim golobnjakom v Praprečah 1 5
('..Jože, sedaj ste že kar nekaj časa spet doma v Sloveniji. Imate še kakšne stike z nemškimi golobarji? Kakšna pa je situacija v Sloveniji, obstaja kakšno druslvc >?
»Ja, vsako leto redno hodim z. nemškimi prijatelji - golobarji na razstavo golobov (v Dortmund, Pssen...). V Sloveniji je 6 društev, jaz sem od leta 1987 včlanjen v Društvo golobov -pismonos - SEL, Ljubljana. Situacija v tem društvu pa ni najbolj vzpodbudna.
V mesecu marcu bomo pričeli s treniranjem, po 1. maju pa s tekmo-
vanji. Letno imamo 10 ali 1 I »dirk« -odvisno od tega, kako se v društvu
zmenimo.«
Kako pa je s tem v lukoviški občini? Poznate še koga, ki se ukvarja z golobi?
»Je nekaj fantov, posebej bi pa omenil   mojega   dobrega prijatelja
Braneta l »ovjaka«.
Iz vsega, kar sem videla in zvedela od vas, Jože Kos, lahko sklepam, da so golobi resnično dobili v vašem življenju posebno, privilegirano mesto. S to nežno, na videz zelo krhko živalco ste z. vsem srcem in dušo povezani in prepričali ste me, da je to vaša strast in življenje.
Marinka
KO NARAVA POKLIČE NA POMOČ
Ustavili smo se pri gospodu Petru Kosu, gospodarju lovske družine Lukovica. G. Peter Kos je že 30 let lovec, za kar ga je navdušil njegov oče. Da je naloga lovcev gojitev divjadi, krmljenje divjadi v zimskem času, ko naravo pokrije snežna odeja in se živež težko najde in da je njihova naloga odstrel divjadi že vemo, a danes nas je zanimala predvsem vzreja fazanov.
Peter Kos se Že četrto leto ukvarja z VZrejO fazanov. Pred dvajsetimi leli je bilo fazanov na tem območju dovolj, a ko so se kmetje začeli vse bolj posluževati raznih škropil, so s tem uničili tudi določen del hrane s katero se fazani prehranjujejo. Drugi vzroki zmanjšanja števila fazanov pa je širitev naselij in cest. Zato se je g. Kos odločil, da jih z VZrejO ohrani v našem okolju. Mlade kebčke, to so mladiči divjih kur, kupujejo v Prekmurju-Beltlncih, stare sedem tednov. Kot zanimivost naj povem, da mali kebček stane 800 SIT. Vsako leto jih kupijo od ISO-200 komadov. Prila-goditveni čas je do septembra, ko se privajajo na hrano, ki jo kasneje dobijo z.
okolja. Njihova osnovna hrana je koruza, pšenica, solata, mrčes, hrošči, deževniki, ličinke Ipd.
Skozi vso zimo imajo fazane zaprte v tako imenovanih valerjih, ki jih varujejo pred naravnimi sovražniki. Njihovi naravni sovražniki so razni plenilci; kragulj, kuna, lisica, potepuski psi in nenaravni avtomobili, V času zime se |ired sovražniki ne morejo tako dobro skriti, 'listi fazani, ki ostanejo zunaj, najdejo hrano v dvanajstih krmiščih za fazane.
V mesecu aprilu se fazani parijo. Približno petnajst samic obdrži v kritju zaradi jajc, ki jih izležejo maja, nato pa jih izvalijo domače kokosi, kajti fazanke zaradi valjenja v inkubatorjih Izgubijo materinski čut. Meseca junija imamo nove kebčke. Izpod domačih kokosi se jih izvali okoli SO 100.
Njihov naravni življenjski prostor so travniki, njive, rastišča ob potokih ipd. Odrasel fazan z latinskim imenom P HA SIANUS COLCHICUS tehta okoli enega kilograma. Fazan izhaja iz. Kitajske. Lov na fazana se začne septembra in traja do
IS. januarja. Strelja se samo višek samcev, to je okoli 30-40. Vsak tak odstrel je zabeležen v knjigi, ki jo vodi lovsko društvo,
Peter Kos naseljuje tudi race mlaka-rice, namen pa ima gojiti tudi poljske jerebice, ki so v našem okolju že zelo redke.
G. Petra Kosa smo vprašali še, kaj bo za fazane pomenila nova avtocesta. Odgovoril nam je, da jih bo sprva hrup tovornjakov in raznih strojev motil m oviral, kasneje pa, ko bo ob avtocesti zaščitna ograja in ko se bo rastlinje ob njej obnovilo, bo to za njih predstavljalo nov življenjski prostor. Čeprav so fazani slabi letalci, jih avtocesta ne bo ločevala na dva dela.
Za konec naj še povem, da se je naš sogovornik odločil za bio pridelavo hrane, kar pomeni pridelava hrane brez nevarnih škropil, manjše ogrožanje živali in njihovih vrst. Upamo, da mu bo na tem področju sledil še kdo.
Barbara in Sabina
MINNESOTA-DEŽELA 10000 JEZER
Z velikim veseljem pobegnem iz velemestnega vrveža, ki sem ga doživela v Chichagu, nazaj na »podeželje«, torej v Minnesoto, točneje v Minneapolis.
Minneapolis, glavno mesto Minite sote, poznamo predvsem po svetovno znani kliniki Mavo, v kateri so operirali tudi saudskega kralja Huseina, Sama pa sem imela priložnost spoznati, kako ljudje živijo v Minneapolisu, in tO spoznanje bi rada delila z vami.
V ZDA sem bila v času, ko je v severovzhodnem delu ZDA »pustošil« t.i. vročinski val. Velika zračna vlažnost ter izredno visoke temperature zraka. Tako da je bilo na začetku kar malo šokantno za organizem, doživljati tako veliko temperaturnih sprememb. Tu mislim predvsem na klima naprave, ki so nameščene v vseh avtomobilih, v hišah, trgovinah... Američani so to vročino prenašali z. ogromno količino dietne eoe.a-cole, s še večjo količino ledti, jaz sem jih pri tem seveda posnemala.
Največjo vročino sem prenašala ob obisku živalskega vrta. bilo je zelo zabavno, ko po zunanjem delu vrta ni bilo nikogar, v pokritih predelih (teh je kar polovica kompleksa celotnega živalskega vrta) pa se je ljudi kar trlo. Toda urejenost samega vrla, eksotičnost živali in prijaznost osebja so pomagali k temu, da je bil obisk vsekakor prijeten. Najbolj me je navdušil tropski vrt s pravim tropskim rastlinjem in vsemi mogočimi živalmi, ki so značilne za to podnebje. Ker pa Američani iz skoraj vsake stvari naredijo »biznis«, smo si ogledali tudi ptičjo predstavo, v kateri so nastopile
ptice, ki so značilne bolj   smo ploskali
za Minnesoto. Naj-ameriškemu belo-
Vožnja skozi »geto« v Minneapolisu.
glavemu orlu, ki je bil v 70-tih letih na črni listi izumrtja. Ta orel je vsekakor ameriški simbol in so izredno ponosni, da jim je uspelo ohraniti tako lepo ptico.
Spoznala ali bolje, doživela sem način, kako se Američani zabavajo, vsi, stari in mladi. Po to vrsto zabave smo odšli v zabaviščni park Vally Fair, ki je velik kot 6 Gardalandov. Amerika je še vedno dežela presežnikov in to se je najbolj videlo ravno tu. Ogromne železnice (tu mislim predvsem visoke, hitre in dolge), kinodvorane, cirku-sanlje, vodni park, podzemni svet in neverjetno dolge vrste. Ko smo stali v
»Bird show« z beloglavim orlom v ZOO.
vrstah za raznovrstno zabavo (na prostem), je bilo okoli nas vse polno napisov, da je v vrstah prepovedano kaditi, da je prepovedano nositi alkoholno pijačo iz. parka, da je prepovedano hoditi v kopalkah (razen v vodnem delu parka), kup obvestil, prepovedi, opozoril... Dejansko moraš bolj malo razmišljali, ker za vsak tvoj gib poskrbijo table. Amerika je v tem smislu neverjetno organizirana. Tudi za zabavo lako skrbijo table,
Bolj kot navdušila, me je pretresla vožnja skozi »geto« v Minneapolisu. Vsepovsod polni koši za smeli, razbite izložbe trgovin, stanovanjske hiše brez vrtov, propadajoče hiše, razbili avtomo bili, veliko ljudi (v glavnem so črnci in mehikanci), ki postopajo po ulicah brez. vsakršnega cilja. Da bi bila ironija še večja, pa je na vsakem vogalu slikarija o sožitju in skupnem življenju z vsemi rasami ter verami. Toda to v gelu ne drži.
Ljudje v mestih pa so neverjetno pri jazni. Mimogrede se zapleles v klepet z neznancem v baru in kaj kmalu ugotoviš, da so tudi njegovi predniki Evropejci in da SO prišli v Ameriko na začetku stoletja. Zelo so ponosni na svoje korenine nekje daleč v Evropi, Sorodniki, ki sem jih obiskala na lem potovanju, so veliko bolj ponosni na svoje korenine kot mi, ki živimo v Sloveniji. Z veliko večjim ponosom izobesi jo slovensko zastavo, z velikim ponosom pojejo slovenske pesmi, z večjim
ponosom spremljajo dosežke slovenskih športnikov, reči moram, da so bolj slovenski kot mi, da se zavedajo, kaj smo postali in dosegli v teh devetih letih, tudi z njihovo pomočjo.
Žalostno je, da moraš v ZDA po to spoznanje.
Monika Mohar
Nadaljevanje i/ prejšnje šlevilke
KONCERT LETA
BABEWATCH: pogovor s pevcem Matevžem Šalcharjcm.
Za začetek Če bi se nam lahko malo predstavili:
Anže bas, Miha kitara, Blaž - bob ni, Boštjan - klaviature in Matevž - vokal in po novem kitara,
Koliko časa ste že skupaj?
Skupaj smo dobri dve leti in pol, posneli smo eno ploščo, danes pa bomo zaigrali še štiri nove komade z nove plošče.
Kakšen bo naslov nove plošče in kdaj bo izšla?
Delovno je naslov plošče "Grde besede", ni pa nujno, da bo tak tudi ostal...1'losča naj bi izšla S. februarja 2000.
Od kod prihajate?
Večina nas je iz. Ljubljane, Anže pa prihaja iz. Radovljice.
Od kod ime Babcvvatch?
Ime je debilno, če bi naredili natečaj za najbolj debilna imena, bi mi zagotovo zmagali. Nastalo je pred našim prvim "špilom", ko so nas maturantje povabili v Grčijo, lakoj smo pomislili na bejbe, plažo in nastalo je ime liabevvate h. Želeli smo ga že zamenjati, vendar je glede na lo, da se je ze precej prijelo, to malo pre pozno.
Ali imate pred nastopi tremo?
Malo že... Ali se na koncertih kdaj motite?
Redno.
Od kod energija, ki jo kažete v svoji glasbi in na nastopili?
Če imaš rad, kar delaš, energija pride sama od sebe.
Bliža se novo leto. Ali ste zelo zasedeni? Želo. Igramo trikrat ta teden.
Ambicije?
Najprej moramo dokončati ploščo. V letu 2000 želimo prepričali ljudi, da je najvažnejša iskrenost oziroma kaj delaš in ne to, kaj govoriš ali kakšen avto voz.is. Nihče iz benda ne mara materia-lizma in to hočemo s svojim delom tudi povedati.
Ali ste že kdaj slišali za Lukovico?
Seveda. Pil sem ze na Kokovnjačih in bilo mi je všeč.
Sporočilo bralcem:
Vse kar rab's je mer, pa jurja za peri Več o Pabevvatch lahko izveste na bltn://www.habewatch.z.vpl.ci)i]i. ali pri njihovem fan clubu na Vodmatski 43 V Ljubljani.
DIODE: pogovor s skupino Diode.
Na začetku se nam malo predstavite.
Smo skupina Diode. Mitja - vokal, TomaŽ in Jure - kitarista, Rok - bobnar, Boris - basist.
Od kod ste?
Smo iz različnih krajev, vendar pa je bila naša skupina ustanovljena v Krašnji.
Koliko Časa ste že skupaj?
Skupaj smo štiri tedne.
Čigava je bila zamisel za ustanovitev skupine?
Rok je bil pobudnik. Mi pa smo bili vsi za to.
Od kje ime Diode?
Ne vem. Kar tako nam je prišlo na misel.
/a zdaj še igrate priredbe. Kakšno zvrst glasbe pa boste igrali v prihodnosti'
llard ročk. Kdo pa bo pisal besedila?
besedila bo pisal neki naš kolega.
Glede na to, tla je to vaš prvi nastop, me zanima, če imate kaj treme?
Seveda jo imamo. Ali ste se kaj sproščali? Igrali smo košarko.
Kakšne načrte imate za prihodnost?
(am več igrati. Kaj pa ljubezen'
Večina nas je še samskih, imamo pa ludi dve izjemi.
SAUSAGES: pogovor s pevcem Goranom.
Ali bi se za začetek predstavili:
Prihajamo iz Ljubljane. V bentlu nas je sedem, in sicer 2 kitari, bas, saksofon, trobenta, bobni, pripravili pa smo ze plošče >.
Koliko časa ste ze skupaj?
7 let.
Kje ste se našli?
Našli smo se po klubih v Ljubljani. 1 >c bata je nanesla na glasbo in ugotovili smo, da vsak igra nek inštrument, zato smo se nekajkrat dobili, malce povadili in nastal je bencl.
Ali ste že kdaj slišali za Lukovico?
Ja. Tukaj sem živel tlva tedna, ko sem šel pisat komade.
Kako se ti je zdelo?
V redu, saj sem bil stran od vsega, kjer mi nihče ni težil.
Kaj nameravate za naprej?
Posneti nameravamo novo ploščo. 3. januarja gremo v studio Želimo si čim več koncertov.
Kakšen bo njen naslov?
Ne vem.
Bliža se novo leto. Koliko nastopate'
December je za glasbenike tako ali tako najbolj zaseden mesec, tudi mi nismo izjeme.
Kaj počnete preti konceti'
Pozimi pijemo čaji kc, poleti pa pivo.
Kaj pa trema?
Treme v bistvu ni več, je pa nekaj
vznemirjenja. Ko pa si enkrat na odru, je vse v redu. Nikoli pa ne smeš na oder z občutkom, da ti je cisto vseeno. Potem se vse skupaj slabo konta.
Ali se na koncertih kdaj motite'
Velike ikrat Te i spada zraven.
Vam oboževalke povzročajo probleme'
Ne, Včasih na ulici za seboj slišim kako šepetanje, problemov pa ni.
Kaj pa ljubezen?
Čule je že skoraj poročen, ostali pa smo še samski.
Nadaljevanje na strani 23
PRVO DEJANJE GORNIŠKE ŠOLE ALI KAKO SMO OSVOJILI SV. ANO
Bilo je oblačno sobotno jutro 4. grud na in komu je padlo na pamet, da smo morali biti že ob 7. uri pred halo v Domžalah, ne da bi pozabili kakšne pomembne reči za na pot. Pa še vremenska napoved je najslabša ravno za vikend. Ne. zunanji dejavniki nam niso mogli pregnali našega navdušenja in motivacije po novih dogodivščinah. Ker je predviden dvodnevni izlet v novembru odpadel zaradi problemov s kočo, nas sedaj ni mogla ustaviti niti slaba napoved. Pa ne mislite, tla smo bili tako trdoglavi oz. brezglavi, tla bi se podajali v kakšne stene v slabem vremenu. Ali pač. Ko smo po zmerno zložni romarski poti dospeli do cerkvice sv. Ane in tamkajšnje Ribniške koče, smo se namenili še do Sten sv. Ane (963 m), ki pa na našo žalost niso bile nič drugega kot star triangli-laeijski kamen in ne preveč dobro razgle-tlišče*. Seveda je pri tem del krivde nosila tlokaj nizka oblačnost, iz. katere so počasi začele poplesavat male snežinke.
Koča na Mali gori je v pravem pomenu majhna, vendar ravno zaradi tega nam je vsem skupaj (7 udeležencev gorniške šole, i iz OS Janka Kersnika in 3 iz Domžal ter 4 vodniki) takoj postala zelo domaČa. Po kosilu in obveznem počitku, beri poležavanje, pelje, igranje kart in šaha, smo imeli dve delavnici, in sicer o hoji v gore, kjer smo se pogovarjali O pripravi na gorni.ško turo, kaj
moraš postoriti, preden se odpraviš, kako naj bi reagiral v določenih težjih situacijah, ki se ti pripetijo na poti, kako hodiš po določenih poteh in še o čem. Druga delavnica pa je bila namenjena opremi; kaj vzeti s seboj gletle na dolžino in zahtevnost ture ter vremenske pogoje. Pogovarjali smo se tudi, kateri materiali so dobri pri določenem kosu opreme in kje se tla tO tudi dobiti.
Večerja. Palačinke. Kar ni in ni jih bilo konca; mislim predvsem na peko, pojedli smo jih tako ali tako mimogrede. Tako slastno napokani smo si uredili še ležišča, ki pa SO bila že kmalu neurejena, saj so se nekateri šli tako imenovano spalka lajl igro. |a, mame. sedaj veste,
ktlo je krivec za razmetane postelje. No,
preden smo otišli, smo pustili vsaj tako
cisto, kot  je bilo ob prihodu, za kar
imajo veliko zaslugo ravno udeleženci!
Večer je bil pester, kot ze vsak, kjer so zraven mladi ali pa vsaj mladi po srcu (čez noč smo imeli namreč v »gosteh« dva Ribničana).
V nedeljo dopoldan smo imeli se tretjo predvideno delavnico, in sicer o orientaciji. Kako se znajdeš v neznanem svetu, kako uporabljali karto, kompas in naravne znake, da prideš na zaželjeni cilj, kaj postoriti, če te zajame megla in še kaj, so bile leme, ki so jih nekateri z večjim, drugi pa z. manjšim (nenaspanost) zanimanjem spremljali, zal pa zaradi slabše vidljivosti nismo mogli v popolnosti spravili pod streho tudi praktičnega tlela. Brez. najmanjšega problema pa smo pred koncem Izpeljali kepanje meti udeleženci in vodniki.
Skratka glavni nameni poteka gorniške šole SO bili izpolnjeni. To pa je, da smo se o določenih gorniških tema bolj poglobljeno pogovorili in znanje prenašali v prakso, tla smo spoznavali nove kraje, da smo se spoznali med seboj in se lepo imeli, le hoje je bilo premalo.
Dušan Prašnikar
SILVESTROVANJE V LUKOVICI
l.eto 2000 se sedaj piše že kar nekaj dni, pa vendar bodo ostali spomini na letošnje silvestrovanje. Upamo, da ste ga preživeli kar se tla zabavno. Ob tej priliki se Turistična zveza občine Lukovica zahvaljuje vsem, ki so omogočili izvedbo silvestrovanja na prostem v Lukovici.
V prvi vrsti se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Lukovica in Občini Lukovica za finančno pomoč. Zahvala gre vsem posameznikom in turističnim društvom, ki so pomagali pri pripravi silvestrovanja. Posebna zahvala gre tudi turističnim društvom, Društvom podeželskih žena Lukovica in Blagovica, ki so bili prisotni na samem silvestrovanju in tako poskrbeli za popestritev programa. Zahvaljujemo se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Lukovica za vso pomoč pri pripravah in izvedbi silvestrovanja ter Komunalnemu obratu Lukovica za lepo očiščen prostor po praznovanju.
Obenem se opravičujemo vsem, ki se jim je ztlel hrup neznosen. Prav tako nam je žal, da nismo uspeli pripraviti posebne silvestrske idile, ki je vključevala umetni sneg, saj nam le-tega zaradi nasprotovanja posameznikov ni uspelo pripraviti, kot smo želeli. Upamo, da ste pozitivno sprejeli tovrstno silvestrovanje na prostem in da si tega želite tudi v prihodnosti.
Lepo pozdravljeni! Predsednik: Adolf Kos
PRAZNOVANJE NOVEGA LETA V KRAŠNJI
Leto 2000? Kje praznovati in kaj tlelati? bližal se je konec leta in nekaj mladine se nas še ni odloČila, kje bomo praznovali letošnje leto 2000. To leto je nekaj posebnega, saj je prelomnica tisočletja in vtJiko mladih je šlo prav s tem namenom praznovat v tujino (Praga, Budimpešta...).
Utrinjale so se ideje, vendar za vse smo bili že prepozni. Ostal nam je samo še večnamenski prostor v gasilnem domu v Krašnji. Vrstili so se »sestanki«; kako bomo okrasili prostor, kdo bo kupil hrano in nekaj »malega" pijače, kdo bo dal ozvočenje, saj se spodobi, da je na zabavi tudi poskrbljeno za dobro glasbo.
Ko smo se vse domenili in dobili dovoljenje za prostor, so se priprave intenzivno začele. Punce smo okrasile prostor, fantje pa so odšli po pijačo in ozvočenje. Zvečer se je mladina, ki je bila vsa nasmejana in polna energije, začela veselo zbirati. Ko pa je ura odbila polnoč, smo nazdravili z dobrim šampanjcem, nato smo si vsi
voščili, kot se za novo leto spodobi in potem nadaljevali z. zabavo do jutranjih ur.
v imenu vse mladine, ki je praznovala novo leto v Krašnji, želimo vsem bralcem Rokovnjača srečno, zdravo in uspešno novo leto 2000.
Petra g.
TUDI NA PREV0JAH
Zganili smo se Prevojti in zadnjo nedeljo pred novim letom krenili v gozd po jelko. Nismo se zgledovali po drugih, kar lako smo se spomnili. Razumemo se, zakaj ne bi postavili jelke ob stopu v leto 2000.
Težka je bila in dosii znoja je bilo
potrebno, da smo jo postavili pokonci.
Seveda je bilo potrebno znoj nadomestiti, saj bi se sicer lahko zgodilo, da se koža izsuši in popoka. Pa nam je ob lem namakanju priplavala nasproti misel, tla bi na prostem, blizu jelke, praznovali vstop v novo leto. Miheličeva parcela je ravno pravšnja.
Uro pred novim letom je res zagorel kres. Sosedje so se pričeli zbirati. Bilo je hladno in bližina ognja je bila vsem v tolažbo. Seveda smo si tudi stregli z. jedačo in pijaco, prineseno od doma.
Tudi laket in petard ni manjkalo. V novo leto smo si nazdravili s šampanjcem, ob tem pa je mraz skrbel, tla smo se imeli še rajši.
Slovenska narodna pesem pa je bila tista, ki je bila kriva, tla smo nekateri vztrajali kar do pol treh zjutraj. Potem smo se pa preselili k Pogačarju in lam pričakali prvi dan novega leta. O, ludi leto 2001 bomo pričakali na prostem! Saj je bilo tokrat tako lepo in udeležba tako šlevična, da bi bilo z.e grdo, Če tega ob letu ne bi ponovili. Dobre Želje, izrečene v takem mrazu, se pa tudi ne morejo pokvariti, zato se nam Pre vojceni obeta srečno leto in takega ze limo tudi vam.
Marjan Kvetlcr
Z 2000 KROGI V LETO 2000
Člani športnega društva Krašnja so zopet zavihali rokave. Potrebno je očistiti ploščad in atletsko stezo ob šolskem igrišču v Krašnji. Dušan Mravlje bo tekel! Vreme prepričuje ljudi, naj odnehajo. Led se upira, snega je na igrišču in Stezi menda več kot v vsej Krašnji. Po žrtvovalni člani vendar uspejo, Postavijo šotor, naselijo vanj mize, točilni pult, mizo za prodajo spominkov in grelec zraka.
Nedelja, 26. decembra, ob deseti uri dopoldan. Slišimo pozdravne besede Marjana Štruklja Dušanu Mravljetu, njegov kratki odgovor, se pozdrav našega župana in že se vsi postavijo na štartno črto. Anastazij Zivko Burja je tako miroljuben človek, da se t lic!i štartna pištola v njegovi roki ni hotela sprožiti, vendar |o je le prepričal in ultramaraton se je pričel. Dušan Mravlje je pričel teci najbolj nenavadno Čestitko ob prehodu v leto 20(10, kot si jo je zamislil predsednik športnega društva Krašnja Marjan Štrukelj. Kmalu je pričelo pršiti. Z metlami oboroženi člani SD so čistili vodo s steze.
Na ploščadi in v šotoru pa so kramljali ljudje, včasih zaploskali Dušanu ali pa harmonikarju, ki je v šotoru skrbel za
dobro voljo. Na semaforju pa so se vrtele številke, in ko se je spustila tema, je Dušan petstotič pretekel krog in tako zaključil prvi dan
V hladnem ponedeljkovem jutru je bilo najprej treba odstranili led s proge. Mraz. je bil kriv, da se je na asfaltu delala vedno nova ledena skorja, zato SO jo preganjali s soljo. Dušan je pričel s tekom ob desetih. Vesel je bil suhega vremena, saj ga je včerajšnji dez kar precej izčrpal. Prizadevni organizatorji so pridno solili progo, tako da se je led ni mogel   oprijeti.   Različni  gostje  so se
sproščali ob zvokih hramonike. Le dva počitka si je privoščil Dušan in na številčnici so se številke obrjiile na 1000. Dovolj za danes.
Torek, 2<S. december. Proga in igrišče je pokrito z ledom in snegom. Ljudje garajo, da bi kolikor toliko očistili progo. Sneg ne pojenjuje. Dušan se pojavi ob pol desetih. Včerajšnja sol mu je razžrla kožo. Pojavila sta se dva velika žulja. Prizadevnost organizatorjev ga spodbudi. Odreže si dele superg in številčnica se zopet premakne. Razmere so obupne. Člani društva neprekinjeno odstranjujejo sneg in vodo, vseh sedem ur teka njihovo delo ne preneha. Dušan kljub žuljem teče. Malo je obiskovalcev ta dan, čeprav bi ravno sedaj lahko Spoznali vrednost čestitke, ki so je deležni. Spustila se je noč in na semaforju
se je pokazala številka 1500. Peklenski dan |c minil.
Sreda. Bog ima rad delavne in nesebične. Dan je končno lep in delavci si lahko oddahnejo, ludi Dušan je dobre volje, kol da ni v preteklih dneh preživljal dežja, ledu, snega in žuljev skozi 1500 krogov.
Sedaj teče zadnji del svoje čestitke. Na obisk prihajajo sponzorji, prijatelji, športniki... Prihajajo vsi, ki želijo s pet inštiridesetimi delovnimi organizatorji športnega društva Krašnja, Dušanom Mravljetom in sponzorji zaželeli vsem ljudem naše domovine in ljudem sveta, miru in razumevanja. Ob zvokih harmonike Dušan Mravlje končuje svoj clvatisoči krog in preteče še enega za povrh. Srečni smo, da smo ob tem podvigu z. njim in hkrati ponosni, da smo člani .Športnega društva Krašnja, organizatorja tega podviga.
Predsednik Marjan in župan Zivko sta Dušanu poklonila nekaj spominskih daril. Zahvalil se je in dejal, da bi težko našel kraj na svetu, kjer bi se ljudje tako predano trudili, da je lahko izpolnil svojo obljubo. Zatrdil je še, da v Krašnji ni zadnjikrat. Urša je ponovno raztegnila harmoniko in veselo druženje se |e raztegnilo v noč. Pnkratna čestitka ob VStOpU v leto 2000 bo zagotovo dolgo živela v nas, ki smo se ji s svojo prisotnostjo pridružili.
Kotalkarska revija v RCU
Kotalkarski klub Sokol iz Ihana je 11. decembra pripravil kotalkarsko revijo v RCU v Lukovici. V programu sta sode lovala še kotalkarski klub Perla iz Nove Gorice in Kotalkarski klub Renke.
Nastopali so posamezniki in skupine. Videli smo lahko zavidljivo znanje nekaterih posameznikov. Presenečale so tudi skupine z zanimivimi koreografijami. Seveda so bili največ aplavza deležni najmlajši kotalkarji, saj je  njihova   prisrčnost   presegla vsa
pričakovanja skoraj dveurni program, ki je bil dokaj spretno voden, so za ključih z nastopom vseh sodelujočih in prihodom božička, ki je nekatere tudi obdaroval. Skoraj sto nastopajo čih kotalkarjev pa ni imelo občudovalcev iz Lukovice in okolice, saj revija ni bila najavljena kot javna prireditev, čeprav bi po kvaliteti in pestrosti programa spadala med najkvalitetnejše kulturno-športne prireditve pri nas. Morda bi ogled take prireditve le navdušil naše mlade, da bi šli potem raje na trening kotalkanja, kot pa na drugačne treninge v čebelarski dom.
K skupnem slikanju obeh ekip je z veseljem pristopil tudi župan občine Cankava. Prvi spredaj kleče levo.
GOSTOVANJE V PREKMURJU
Veterani nekdanjega nogometnega kluba Partizan iz Lukovice smo v začetku meseca oktobra vrnili lanski obisk že dolgoletnim sovrstnikom iz Cankove v Prekmurju. Medsebojno sodelovanje je navezal g. Feri Sever, cigar življenjska pot ga je vodila iz. daljnega Prekmurja v našo občino. Ker je živel z. nogometno žogo že od rane mladosti, je tudi po prihodu v Lukovico pričel z. nogometnimi aktivnostmi.
Tako je organiziral prvi izlet luko-viških nogometašev takratnega kluba v Prekmurje že leta 1977, od takrat dalje si obe ekipi obiske redno izmenjujeta in tako poglabljala medsebojno sodelovanje in prijateljstvo. Z avtobusom smo se izpred občine Lukovica v jutranjih urah lepega sobotnega dneva odpeljali v smeri Štajerske, ker je bila na postaja liscu Tepanje prva kratka postaja za naužitje svežega zraka, nakar smo vožnjo nadaljevali do starodavnega mesta Ptuja, kjer smo si ogledali tamkajšnji znameniti muzej na gradu, poleg ostale-
ga pa ravnokar odprto razstavo starega orožja.
Gnezda Štorkelj na dimnikih in elek-tličnih drogovih so nam naznanjala, da se vozimo skozi Prlckijo v Prekmurje, kjer je bil nas cilj. Po kosilu smo odšli na igrišče, kjer so nam člani kluba pripravili topel sprejem. Pozdravni govornik je bil predsednik kluba (Jankova, prisrčno dobrodošlico pa nam je zaželel tudi župan obe ine Cinkova g. Viktor Voršič. Pred pričetkom nogometnega srečanja, katerega je vodil sodnik iz Murske Sobote, smo gostiteljem podelili vrečke z reklamnim gradivom (promocija naše občine Lukovica), slednja pa je lo tudi sponzorirala.
Lahko rečem, da smo se na lepem pripravljenem igrišču naužili lepih akcij in nogometnih potez obeh ekip, ter na koncu zabeležili zasluženo zmago, ki pa ni pokvarila razpoloženja domačinov. Po tekmi smo se z gostitelji povese-lili v bližnjem gostišču, v nepozabnem
vzdušju smo preživeli lep sobotni večer, poln smeha in šal, ob zvokih harmonike ni manjkalo ubranega petja, seveda pa so si mnogi ob plesu pridno brusili pete na čevljih.
Ob slovesu nam je zaželel srečno vrnitev tudi župan in nam priložnostno podaril za vrstnika nase občine Lukovica, g. Zivka Burjo, maketo KORENTA, ter ob pozdravih izrazil željo po večjem sodelovanju obeh občin. Zagotovil nam je, da prihodnje leto, ko bomo gostitelji mi, zagotovo pride, ter tako uresniči naše povabilo.
T. Habjanič
ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE -NOVEMBRSKI IZLET
Naša ekipa se je imenovala Eskimi. Hodili smo dolgo in iskali kontrolne točke. Točk je bilo 7. Ko smo prišli na cilj (L)obeno). smo si poiskali prostor. Ko smo popili čaj in pojedli, smo se začeli kepati. Naša skupina je bila druga. Za nagrado smo dobili sladkarije.
Andrej Trsten, 2. r.
V NEZNANO
Bilo je hladno sobotno jutro, ko smo se ob 7. uri zbrali pred pekarno. Odpeljali smo se do Domžal in od tam naprej v neznano. Kmalu smo ugotovili, da nas pot vodi proti Gorenjski. Naenkrat pa smo zagledali Bohinjsko jezero, tam pa je bil tudi začetek nase ga pohoda. Razdelili smo se v skupine in začeli hoditi ob jezeru. Vodniki so nas ves čas opozarjali, naj hodimo previdno in naj ne mečemo kamenja. Na koncu jezera smo imeli malico in počitek.   Pot  smo   nadaljevali proti
slapu Savica. Ogledali smo si slap in se vračali v dolino. Pri koči nas je presenetil dedek Mraz. Dedek Mraz je vsakemu planincu in vodniku prinesel presenečenje. Ko je vsem razdelil darila, smo mu zapeli pesmico in odšli v
kočo. V koči smo se ogreli, malo pogovorili in odšli proti jezeru, kjer nas je čakal avtobus. Prišel je čas in vrnili smo se v Domžale in Lukovico. Bil je zelo lep, hladen in zanimiv izlet.
Katarina Čebulj, 3.r
n
ljubila si tivljenje, ljubila si svoj dom. a odila si tja. kjer ni sovraštva,
tu gorja,
/.daj v grobu mirno spli,
a v snih na.iili sc živiš.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica ln prababica
ROZALIJA PODMILJŠAK
po domaće Vrbančeva mama iz Petelinjka pri Blagovici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za
darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljeni cerkveni obred.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu k večnemu počitku.
Vsi njeni
KONEC SANJ
Poletje, sonce, modre <« i,
in za njimi usodna privlačnost
Ti.
Popelješ me v večnost sanj. pokažeš mi ekstazo sveče Poljubu me.
Greš in le ni,
ne tebe niti podobnih
minit ih i h i.
Čakanje mile me uhlja, da pozabljam nase.
da pozabljam nate, da pozabljam živeti
Z jutranjim svitom se megla fe dvignila, Spet /e s/i.sim. vidim, ie ljubim iako kot nekoč.
Prišel si mi ponovno pokazal sanje in večno upanje.
Greši
Tokrat zii vedno, trpljenje je hudo. žalost mi zapolni žile, ni ve< smisla, ni več tebe.
1'riSla je k. meni, da me resi. I>rišla je smrt.
T.M.
ZAHVALA
V 52. letu me je
nepričakovan« > zapustila moja draga mami!
Amalija Škcrlak,
rojena Piko, po domači' Kernova Malči iz Šentvida 19.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, RK Prevoje, učeVicem 8.b razreda osnovne sole Janko Kersnik
za denarno pomoč, svece, cvetje, g. župniku za lepo opravljen obred,
hvala govorniku g. Dragu za poslovilne besede, i hala vsem, ki sle jo v velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Se enkrat lepa hvala!
Žalujoči sin Igor, brat Miro z ženo in ostalo sorodstvo
Nadaljevanje z 19. strani
BIG FOOT MAMA: pogovor z bobnarjem (ožetom llabula.
Ali ste že kdaj slišali za Lukovico?
Normalno. To ji' med Domžalami in Trojanami.
Od kod prihajate?
Smo iz Ljubljane.
Kako ste se našli in koliko časa ste že skupaj?
Jože, Alen in Gušti smo skupaj od začetka, potem je prišel Danijel in nato Grega, se pravi da je zasedba, ki jo poznate danes, nastajala postopoma. Začeli smo leta 1990, Grega pa se nam je pridružil leta 95.
Od kot ime Big Foot Mama?
Ne vem točno. Nekdo se ga je spomnil in prijelo se ji-...
Kdo piše besedila?
Miha, eno pesem (Ne morem n'Č) pa je napisal tudi Grega.
Kje vadite?
V nekem zaklonišču v Ljubljani.
Ali imate pred nastopi tremo?
Trema mora biti. To odraza nek odnos do ljudi. Če je ni, se ni' razvije tista emocija med bendom in publiko. Moram priznati, da jo imam se vedno pred vsakim nastopom.
Od kod energija, ki jo kažete v svoji glasbo in na nastopih?
Kaj pa vem... To pride samo od sebe. Ambicije?
Februarja bomo pripravili nov projekt, ki bo izšel v obliki video kasete.
V enainpetdesetem letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, sin, oče, brat, stric in dedek
Miro llrankar
iz Korena 6
Iskreno si- zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Poiokarju. cerkvenim pevcem, gasilcem in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Novaku pa za lepe
poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
Vsi žalujoči
s po ta, v marcu pa pripravljamo turnejo po večjih slovenskih mestih.
Kje najdete ljudi, ki nastopajo v vaših videospotih?
V spotu Led s severa je nastopila neka manekenka in igralka, nastopil je tudi fantek, ki smo ga "našli" v neki reklami.
Bliža se novo leto. Ali ste zelo zasedeni'
Do novega leta načrtujemo petnajst do sedemnajst koncertov.
Kje boste na novo leto?
Na koncertu v Križankah. Vstop je prost, zato ste vsi vabljeni.
Kaj pa ljubezen'
Vsi imamo punce. Lahko bi rekel, da smo že skoraj poročeni.
Kaj pa oboževalke? So z njimi kakšni problemi?
Ni-, vse je v redu.
Ste morda že naveličani tega, da vam na vsakem koraku škilijo?
Sploh ne, trudimo si' biti dostopni za vse in ne delamo razlik.
Kakšen se vam je zdel obisk koncerta v Lukovici?
Glede na to, da je to prvič, je kar lepo. Če boste delali naprej, se bo razvil« >.
Več o big Fool Mama si lahko pogledate na
http://members.xoom.com/ XMCM/bigfootmama/bfm.htm
S skupinami so sc pogovarjale: Nina, Teja, Saša, Anja in Jana
GOSTINSKO PODJETJE
d.d.
(LLiLc 10 DONA SLASTNI ILcOJANSKI KRON
Trojane eno od redkih gostišč iz tradicije dobre stare gostilne.
Ob evropski prometni žili Dunaj-Trst, je leta 1859 zrasla za tisti čas mogočna Konškova gostilna s prenočišči, v kateri seje vsakdo rad ustavil. Že leta 1913 je skozi Trojane vozil redni avtobus.
Posodobljeno in razširjeno gostišče Trojane je kos tudi današnjemu prometu, ob vsem tem pa je ohranilo nekdanjo domačnost, sloves dobre kuhinje in počivališča.
Prijazna postrežba, prijeten ambient in pestra izbira odličnih domačih jedi, polnijo gostišče ob vsakem času. Kako tudi ne? Saj so nosilci znaka SQ, kar pomeni slovensko kvaliteto za proizvode in gostinske storitve.
Od vseh dobrot pa prav zagotovo najbolj slovijo slastni trojanski krofi. Njihova priljubljenost ni naključje; še vedno jih delajo ročno po starem hišnem receptu.
Gostišče ponuja manjše gostinske sobe v stari gostilni in večje v novih restavracijskih objektih. V poletnem času je najprijetneje pod veliko platneno streho na terasi, kjer se odpira pogled na Zasavsko hribovje in prelepo predalpsko gričevje, kjer so zrasle tudi Trojane.
Tudi ob novi avtocesti bodo Trojane ostale mikavno počivališče z domačnostjo, ki je zlepa ne premore kak sodoben obcestni objekt.
Gostinsko podjetje TROJANE tel.: 061/73 30 31
V P' -