1 | | S 1 /§/ i . *i I O e ;i te. s- *i."T , &<' m w ®1PI| . »»sssisBssass^ NEKDANJA SKOJEVKA NAPADA PARTIZANA LJUBLJANSKA VLADA DAVI FIGOVEC MINISTER VOLJČ OPOZARJA ZAVAROVALNICE HRVAŠKA POJEDINA NA BRDU KAJ SE JE DOGAJALO V VOJAŠKI BOLNIŠNICI PRILOGA ZA BEGUNCE IZ BIH str. 23 ■ ■ ■ bemti državo, ki ima takšne poslance MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (23) BEGUNSKI »mam« Balkanska morija traja In traja. Modre čelade so bolj malo uspešne. Zdaj so se pojavile govorice o državnem udaru v BiH, vse več je novic, da Miloševič ni več takšen silak. Atentatov zaenkrat še ni, pa zagotovo bodo. Počakati je le treba, da bo bolj jasno, da so velikosrbske sanje dejansko propadle. Muslimani iz celega sveta še vedno obljubljajo pomoč bratom v BiH in tudi pomagajo. Srbi poročajo, da bodo njim in pravoslavni cerkvi pomagali ruski Kozaki. Bosanci so v Srajevu postavili barikade, ki so začasno ustavile dovoz človekoljubne pomoči. Pa se niso odrekli pomoči, le preprečiti so hoteli srbski tankovski prodor v Sarajevo, ki naj bi mesto še bolj razdelil. Konvoji s pomočjo skozi Mostar pa so ustavljeni, rešitve še ni. Na jugo ozemlje prihajajo nove modre čelade. Tudi v Split pridejo in tam bodo tudi ostali. Okoli 2.400 jih bo iz Velike Britanije, Francije, Kanade, Španije. Ameriška letala awacs nadzirajo BiH. Letijo iz Guter-sloha, kraja v Nemčiji, ki je pobraten s Celjem. Karadjič pristaja, da »njegova« letala preselijo v Srbijo in Črno goro. To so tista letala, ki so tudi slovenska last, saj smo jih plačali z našim delom in denarjem. Panič obljublja pomoč BiH, torej tistim, ki jih njegovi vojaki napadajo. Dal bo na voljo dve letališči in 100 tovornjakov. JA se umika z juga Dubrovnika, na Prevlaki menda že vihra zastava OZN. Jugo vojska pa se ni umaknila v Črno goro ali Srbijo, marveč kar v Hercegovino. Srbi sicer še vedno trdijo, da zaradi njih ne pade nobenemu niti las z glave. Kaj pa glave? Te očitno na Balkanu nimajo vrednosti. Da so Srbi korajžni, niti ni čudno, saj svet celo slavi osvajalce. To smo lahko spoznali ob 500-letnici »odkritja« Amerike. Šlo je za tipičen osvajalski pohod, ki je povzročil smrt okoli 5 milijonov domačinov. Papež, ker so osvajalci prihajali v Ameriko v znamenju križa, se je že opravičil. Močno žalostne pa so zgodbe o poizkusu vračanja pregnanih na Hrvaško. Pri Drnišu so Srbi take pričakali s puškami na strel. UNPROFOR je nemočen. Srbi v krajinah na Hrvaškem so sicer čedalje močnejša oblast. Polkovniku Aleksandru Hromčenku, Rusu, očitajo, da z izgnanci celo služi. Za 100 DEM je namreč moč dobiti vozilo OZN in si iz njega ogledati svojo vas, vas, iz katere so ga prignali Srbi. Z vračanjem na rodno grudo torej OZN močno zamuja. Vse boljJbo tako v ospredju Tudjmanova zamisel, naj bi se narodi preseljevali — prostovoljno. Doklej bodo Hrvati trpeli begunski »turizem«, ni jasno. Tudjman je odločen, da bodo modre čelade morale oditi s celotnega hrvaškega ozemlja konec marca 1993. Takrat bodo Hrvati zadeve znova vzeli v svoje roke... ZBIEGNEW KOCHANOVVSKI BREZ DLAKE NA JEZIKU MiMMMMI tlM« 4 WIW 959MHz™ TUDMAN S SVOJO ZLATO PTICO NA SLEPO PRISTAJA V SLOVENIJI HRVAŠKO KOSILO NA BRDU Glede na to, da je slovenska vlada le dva dni po obisku hrvaškega predsednika dr. Franja Tudjmana uvedla carino za hrvaško blago, s čemer je - resnici na ljubo - le vrnila Hrvaški milo za drago, je mogoče sklepati, da se slovenska in hrvaška delegacija na Brdu pri Kranju minuli torek nista dogovorili kaj bistvenega. Kljub optimističnim tonom dr. Tudjmana, ki je na tiskovni konferenci zadovoljno dejal, da so dosegli 'popolno soglasje o osnovah, na katerih je treba graditi odnose med obema državama’ in nostalgičnim besedam slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je 'imel vtis, da so se vrnili stari časi’, sta predsednika potrebovala kar nekaj ur, da sta uspela podpisati skupno poročilo. Odhod predsednika Tudjmana z Brda je bil predviden okrog 16.30, vendar sta se obe strani šele več kot dve uri kasneje uspeli zmeniti, kako naj izgleda šest strani dolgo uradno poročilo. Kaj se je v teh dveh grozijo, da se bodo zopet vrnili. Hrvaški predsednik je na Brnik priletel v svojem luksuznem avionu, v zraku je bil natanko osem (8) minut, toliko namreč traja let med Zagrebom in Ljubljano. Na Brniku ga je Milan Kučan sprejel z vsemi državniškimi častmi, ki vključujejo rdečo preprogo, častno četo, Id pa je veliko bolj skromna in manj atraktivna od živopisa-ne Tudjmanove garde. Strogi hrvaški varnostniki so novinarje potisnili kakšnih sto metrov vstran od obeh predsednikov že na letališču. Tako niso mogli ugotoviti, kakšno razpoloženje se je risalo na obrazu hrvaškega gosta, ko je stopil na sloven- so se prav tako na Brdu zbrali na prav tako neuspešnem kosilu vsi predsedniki tedaj še obstoječih jugoslovanskih republik. Tudi takrat so se z Brnika na Brdo vozili v slovenskih avtomobilih, le Tudjmanu so dan poprej iz Zagreba pripeljali njegov znameniti avto, ki so mu ga podarili hrvaški rojaki iz tujine. Policaji so tokrat stali skoraj na vsakih sto metrov med Brnikom in Brdom in zmrzovali, ko so čakali, da se bo veliki predsednik pripeljal mimo. Česa so se hrvaški varnostniki bali, ni povsem jasno, tisti pa, ki bolje poznajo razmere v sosednji državi, trdijo, da so Tudjma-novi varnostniki prav tako arogantni, brezobzirni in nepopustljivi, kot so bili nekdanji zvezni, ki so spremljali pokojnega maršala. Tudjman se je na Brdu srečal tudi s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom, ki je imel ta- urah dogajalo v gradu Brdo, kjer so potekali pogovori, je mogoče samo predvidevati, kajti zaradi izredno poostrenega varnostnega sistema tokrat ni bilo mogoče priti do tistih vedno dobro obveščenih virov. Izvedeli smo, da je tako oster varnostni režim zahtevala hrvaška stran in predvsem za slovenske novinarje, vajene precej bolj liberalnih postop- . kov policije ob raznih obiskih, je delovalo to kar zastrašujoče. Nekoliko starejše pa je to neprijetno spominjalo na neke stare čase, ki sko zemljo, po kateri ima po mnenju nekaterih ^ vse več skomin in ozemeljskih apetitov. Predsednika sta se sprehodila po rdečem tepihu, himne so zaigrale in potem so se vozila odpeljala proti Brdu. Hrvaški predsednik se je tokrat zadovoljil z - za njegov okus - verjetno precej neuglednim slovenskim protokolarnim vozom. Mnogi so se čudili, kako to, da ni dal Tudjman v Ljubljano pripeljati svojega znamenitega blindiranega vozila, kar je storil lanskega aprila, ko Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne-30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. koj po pogovorih novinarsko konferenco. Na ta način je prvak liberalnih demokratov zopet enkrat pokazal vso svojo iznajdljivost, saj je s tem vso medijsko pozornost vsaj za hip usmeril vase. Glede na to, da se o dogajanju v gradu ni dalo izvedeti nič, je bilo zanimanje za tisto, kar bo povedal Drnovšek, izjemno. Čeprav je tudi Drnovšek izrazil prepričanje, da so pogovori potekali v dobrem vzdušju, pa je že v torek napovedal, da bo Slovenija uvedla carine za hrvaško blago. Že to je dajalo misliti, da se kaj pretresljivega vendarle niso zmenili, čeprav je skušal Drnovšek tudi tokrat zmanjševati politično temperaturo, ko je vnovič poudarjal, da bosta ob zaostrovanju odnosov obe državi v tujini izpadli dokaj klavrno. Za srečanje Tudjman -Kučan je med novinarji vladalo izjemno zanimanje, saj jih je bilo akreditiranih kar okrog osemdeset. Na Brdu je bilo sedem TV ekip, od tega pet tujih in sicer TV ORF (Avstrija), CNN, TV Koper -Capodistria, TV Hrvaška in angleška Wiss News. Med dolgotrajnim čakanjem na tiskovno konferenco med njimi ni bilo slišati napovedi o tem, da naj bi se na pogovorih zgodilo kaj presenetljivega, večina je celo menila, da gre bolj za protokolarni obisk kot kaj drugega. Vsi pa so se strinjali, da so odnosi med obema državama na-, peti do konca in tisti naj-l bolj pesimistični celo napovedujejo vojno med Slovenijo in Hrvaško, do katere lahko pride še pred volitvami v Sloveniji. Olje na ogenj pregretih strasti je le dva dni pred odhodom v Slovenijo dodal sam hrvaški predsednik, ki je izjavil, da njegov prihod v Slovenijo ni smiseln, ker je naša država v predvolilnem obdobju in so vsi potencialni sogovorniki pod močnim vplivom volilnega telesa. Nekateri vidijo v takšnih Tudjmanovih izjavah le pod-žiganje protislovenskega razpoloženja v vse bolj obubožani Hrvaški, kjer so samo dan pred Tudjmanovim prihodom v Ljubljano kar sredi dneva zaprli trgovine in na izdelke pričeli lepiti nove -seveda višje - cene. Ob predpostavki, da je tretjina hrvaškega ozemlja v srbskih rokah, da ima država pol milijona beguncev in da je povprečna plača 100 mark, je očitno, da mora hrvaški predsednik svojemu narodu vsake toliko milostno nameniti vsaj kakšno kost za politično glodanje, če že meso bolj redko vidijo. Seveda pa Slovenci ob tem nismo kaj veliko boljši, saj je bivši - in kot se vidi sam tudi bodoči - predsednik vlade Lojze Peterle tik pred Tudjmanovim prihodom javno izjavil, da je ta obisk nepotreben. Ali bo potreben potem, ko bo zopet on na oblasti, ni povedal. Prav tako kot ni povedal, zakaj v času svoje vladavine ni storil ničesar, da se slovensko-hrvaški odnosi ne bi tako zelo zaostrovali in bi jih vsaj pričeli izboljševati. Obisk na Brdu je torej minil v znamenju starih časov, prijaznega kramljanja in ponavljanja floskul o skupnih interesih in osnovah za dobre odnose. Nič pa ni bilo rečenega o tem, kdaj bodo ti dobri odnosi nastopili. Vprašanje je, če bi si hrvaški predsednik upal prileteti na Brnik v svojem dragocenem letalu, če bi vedel, da na slovenskem letališču sploh ne dela radarski sistem. To je uspelo ugotoviti liberalnemu poslancu in znanemu sitnežu v slovenskem parlamentu Vitomirju Grosu, ko je zbor občin razpravljal o nakupu radarske opreme za potrebe slovenske zračne plovbe. Gros je ugotovil, da nam bo nemška firma Siemmens podtaknila zastarel in odslužen radar, ki ga uporabljajo samo še v Gabonu. Ob tem je povedal, da na Brniku sploh ne deluje radar in tudi direktor slovenske uprave za zračno plovbo Peter Marn je moral priznati, da je Tudjma-novo letalo pristalo 'ne na slepo, ampak vizualno, ker ne dela antena ob pisti, ki letalo usmerja točno na sredo piste’. Fani Golouh RAZGOVOR Z JURIJEM PIRŠEM, PREDSEDNIKOM POSLOVODNEGA ODBORA SLOVENSKIH ŽELEZNIC DRŽAVA, MAČEHA ŽELEZNICAM Vsi, ki se kdajkoli peljemo z vlakom, imamo do železnega črva svojevrstni odnos, tudi čustveni. Bolj malo pa razmišljamo o ljudeh, ki skrbijo za to, da se na primer varno vozimo od Celja do Zidanega mosta. Če pa kljub temu kdaj pomislimo, da za našo udobno vožnjo vestno skrbi država, smo v zmoti, vsaj kar se tiče javnega podjetja Slovenske železnice. Takšen je bil tudi občutek po srečanju s predsednikom Poslovodnega odbora Slovenskih železnic Jurijem Piršem. Ste prvi mož novega, ja v- mer imajo S2 8500 tovor- nega podjetja. Je bilo rojstvo Slovenskih železnic težko? ’V našem primeru je šlo za razdružitev od skupnosti Jugoslovanskih železnic, v katero smo bili združeni po sili zakona. Takoj po uspešnem izidu referenduma za samostojno Slovrenijo v letu 1991 smo se odločili, da bomo samostojna slovenska železnica in začeli trasi-rati akciji za razdružitev od JŽ in sprejem v Mednarodno železniško zvezo (UIC). Po 25. juniju smo obvestili skupnost J2, da jih zapuščamo in jim predlagali nov pogodbeni odnos.SJ2 je seveda nasprotovala, mi pa smo med moratorijem delali naprej. Po izteku moratorija 8. oktobra lanskega leta smo intenzivirali akcijo za sprejem v UIC, kar pa nam je otežkočala dejanska nepriznanost države Slovenije. 16. januarja smo se peljali v Pariz, kjer smo UIC prepričali, da smo samostojna država, ki potrebuje samostojno železnico. Po vrsti sestankov z eksperti na nevtralnem terenu na Madžarskem smo se dogovorili za način razdružitve od SJ2, ki so temu odločno nasprotovale. V UIC so bile Slovenske železnice sprejete letošnjega 10. junija.’ Pri sprovajanju osamosvojitve podjetja ste najbrž naleteli na probleme organizacijske in tehnične narave 'Velik problem je predstavljalo obračunavanje skupnih pošiljk v tovornem in potniškem prometu ter obračunavanje vagonov, ki se vrši posebej. Vsaka evropska železniška uprava ima svojo številko, s katero označuje vagone. Po sprejemu v UIC smo dobili številko 79, brez katere ni šel po prvem oktobru iz Slovenije noben naš vagon.’ V kakšnem odnosu ste s preostankom Jugoslovanskih železnic? 'Jugoslovanske železnice i-majo velike dolgove do drugih držav, kar se razčiščujev skladu z doseženimi dogovori v okviru UIC. V začetku novembra bomo imeli se-tanek s predstavniki bivše SJ2 in eksperti, na katerem bomo poizkušali rešiti še preostale probleme iz življenja v bivši jugoslovanski železniški skupnosti. Beograd ima velike strokovno-tehnične težave pri dokončnem izračunu njegovih dolgov do 8. oktobra 1991, vemo pa, da znaša na primer dolg do madžarskih železnic okoli štirideset milijonov švicarskih fran kov. Ocenjujemo,da so medsebojni dolgovi in terjatve J2 in Slovenskih železnic približno izravnani. 2a pri- nih vagonov, od katerih pa je le polovica v Sloveniji, ostali so nekje v bivši SFRJ. Mi imamo podobno število 'jugoslovanskih’ vagonov za 'talce'. Takoj lahko postavimo v-prašanje odnosa Slovenskih železnic do hrvaških ... 'Hrvaške železnice so šle po isti poti kot mi. Da bi bili močnejši, smo pri osamosvojitvi nastopali skupaj, vendar kot povsem samostojni železniški upravi. Sedanje medsebojne odnose urejamo podobno kot z ostalimi evropskimi železniškimi upravami, pri čemer je zaradi enostavnejših rešitev določenih problemov na teh-nično-tehnološkem področju nekaj specifike.’ So Istrske železnice specifične? prve, vzdrževanje, ponekod pa tudi organizacija prometa, naloga države. Železniške uprave poslujejo kot komercialna podjetja, ki ponekod tudi plačujejo državi uporabo infrastrukture, država pa za storitve javnega interesa, kjer prihodki ne pokrivajo stroškov - predvsem v potniškem prometu - pokriva razlike, za kar skleneta država in železniško podjetje p osebo pogodbo. Temeljno, kar naj bi novi zakon razčistil, je ravno odnos med Slovenskimi železnicami in republiko Slovenijo kot ustanoviteljem. Skratka, želimo imeti komercialno samostojno železnico, sedaj pa država svojih obveznosti po odloku o ustanovitvi javnega podjetja ne izpolnjuje, kar nam povzroča ogromne izgubo. Država je S2 kot edinemu vseh uporabnikov proračuna zmanšala prejemke za 60 odstotkov. Letos nam je republika Slovenija odobrila 6 milijard SIT in edino pri železnici ni priznala 60-odstotne inflacije. Upravičeni smo do razlike 3,6 milijarde SIT, ki nam bi ve- 'Slovenska vlada je 1. oktobra predala Istrske železnice Republiki Hrvaški. Pri tem ni bilo nobenega večjega problema, saj je bila infrastruktura hrvaška, mi pa smo na njej samo opravljali promet, z izgubo. S predajo Istrskih železnic so Slovenske železnice ekonomsko pridobile.' Kakšna je današnja struktura Slovenskih železnic? 'Do konca leta 1989 je bilo Železniško gospodarstvo Ljubljana SOZD. Takrat smo bili ustanovljeni kot javno podjetje s štirinajstimi družbenimi podjetji širših dejavnosti. Letošnjega junija je bil odlok dopolnjen s postavitvijo upravnega odbora. V pripravi je zakon o Slovenskih železnicah, ki naj bi bil sprejet že pred časom, takoj po osamosvojitvi, pa smo še vedno brez njega. Zakon je važen zaradi tega , ker določa osnove za novo organizacijo SŽ, ki naj bi bila po našem predlogu podobna tistim drugih evropskih železniških uprav, ki ločijo infrastrukturo in promet v okviru enega podjetja, pri čemer je razvoj liko pomagala. Sedaj pa se mahajamo v situaciji, ko nimamo denarja niti za plače, da o novih investicijah sploh ne govorimo. Za primer. Ceste dobijo od države za vzdrževanje 3,5 - krat in 12,5 - krat več sredstev za razvoj kot železnica. Znesek, ki ga trenutno prejemamo iz državnega proračuna, je trikrat manjši, kot smo ga prejemali v letih 1986, 1987, 1988 Mačehovski odnos države do Slovenskih železnic se najbrž kaže tudi v zastoju pri posodabljanju železniške infrastrukture in prometa 'Ker so se denarna sredstva zmanjšala, smo pod ravnijo normalne obnove infrastrukture, kar povzroča vrsto počasnih voženj. Na vseh progah v Sloveniji imamo tako 75 počasnih voženj, ki so nujne, da bi zagotovili potrebno varnost. Od leta 1984 v Sloveniji nismo imeli hujše prometne nesreče. Varnost prometa se nam je ves čas povečevala, vendar pa se žal zdaj zaradi izredno velike iztrošenosti osnovnih sredstev vse bolj povečuje tudi možnost na- stajanja izrednih dogodkov. Po normalnih ciklusih bi morali na primer letno obnoviti 80 kilometrov prog, uspeli pa smo jo letos le na petih kilometrih.’ Vseeno mora obstajati nekakšna vizija razvoja, mogoče v okviru evropske Južne železnice? 'Koncept razvoja slovenske železniške infrastrukture določa obnovo in modernizacijo križa Jesenice-Dobova in Sežana-Šentilj. Ob normalnih remontih infrastrukture največ v 15 letih načrtujemo takšne rekonstrukcije proge, 16 bi omogočale hitrosti od sto do 160 kilometrov na uro. S tem bi se približali evrop skim normam. V tem hipu pa beležimo na slovenskih progah povprečno hitrost le 75 kilometrov na uro. Južno železnico bi tako rekonstruirali pretežno z našim denarjem. Mogoče se bo pojavil tudi interes Avstrije, da bi pomagala obnoviti slovenski del Južne železnice, pri čemer bi ji ne bilo treba graditi proge od Dunaja preko Gradca v Italijo, za katero pripravljajo načrte. Avstrijski zeleni so za to, da bi njihova država pomagala obnoviti slovenski del Južne železnice. Upamo tudi na mednarodne kredite.' Medtem pa se v Slovenskih železnicah borite za golo preživetje . . . 'Ker ni dovolj denarja niti za plače, iščemo nove rešitve, kako preživeti do konca leta. Naše stroške smo v zadnjem času zelo zmanjšali. V dveh letih smo v celem sistemu SŽ zmanjšali število zaposlenih za okoli pet tisoč, to je precej več kot v povprečju gospodarstva. Iščemo tudi nove racionalizacije, da bi še zmanjšali naše stroške. Mogoče bomo morali ukinjati določene postaje, odseke prog in vrste prometa.’ Slovenske železnice niso edine v škripcih. V takšnem položaju so tudi železarne. Zakaj ste na celjski tovorni postaji zaustavili vagone štorske železarne? 'Štorska železarna je naš velik dolžnik za že izvršene železniške usluge. Železarni Štore nismo vagonov, deloma napolnjenih s starim železom in ostalih, izročili po sklepu vlade, kar pa bi iz ko-mercialnihnih razlogov sto- DRAGI PREDSEDNIK Pismo je namenjeno predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku in predsedniku RS Milanu Kučanu. Draga predsednika, torej. Večina Slovencev pa tudi Hrvatov seje kar nekako oddahnila po Tudjmano-vem obisku na Brdu pri Kranju, čeprav dejansko ne vedo, kaj ste se dogovorili. Vem, da ste ponovili že dogovorjeno stališče, da se bodo odnosi med dvema državama urejali po evropsko. Ponavljanje takih stališč ob dejstvu, da problemov ne manjka, je lahko le pesek v oči. Tudjman se je že pohvalil, da se vidva strinjata, naj je Trdinov vrh na Hrvaškem. Se res? Očitno Hrvati tudi po svoje razumejo dogovor, da na meji veljajo razmere ob slovenski osamosvojitvi 25. junija 1991. Ali so Hrvati tudi pred tem datumom ustavljali in kaznovali slovenske ribiške ladje? Smo pa takoj po pogovorih na Brdu lahko brali že nov hrvaški napad v Novem Vje-sniku. Očitajo nam, da smo krivi, ker Hrvati prašiče na črno prodajajo na naši strani. To naj bi pomenilo, da hrvaški organi pregona sploh niso odgovorni, da bi črn izvoz preprečili. Seveda pa je poglavitno vprašanje, zakaj sosedi ne poskrbijo, da bodo kmetje raje prodajali prašiče doma. Morda sta opazila, da se Tudjman z nepriznano ZRJ dogovarja bolj konkretno. Kar zadeva mejo, bi bilo treba vendarle upoštevati, da bo ta meja določena prvič v zgodovini. Ne bi kazalo že zdaj vključiti tuje strokovnjake, ki se na take stvari spoznajo? Kar k skupni komisiji bi jih priključili. Kakorkoli že, razmislita, kje bo dejansko meja z Evropo na Sotli in Kolpi ali v Šentilju ali na Jesenicah. Imamo pravzaprav srečo, da je slovensko ozemlje tam, kjer je. Vsekakor pa, s Hrvati se je treba pogovarjati o vseh problemih hkrati. Posamezni dogovori bodo zagotovo v našo škodo, saj so Hrvati že večkrat dali jasno vedeti, da so skupni interesi dveh držav le hrvaški interesi. Sicer pa, mar ne slišita Slovencev, ki zahtevajo, da je treba s sosedi bolj odločno? VAJIN DRŽAVLJAN rili tudi sami. Včeraj, 15. oktobra, smo šli železarni maksimalno na roke, dosegli smo dogovor o poravnavi dolžnih zneskov in ji po tistem, ko je takoj plačala del dolga, 10 milijonov SIT, vagone izročili. Med vagoni, ki so še stali v Celju, okrog 700 jih je bilo, je sto od carine. Ostali so’talci’.’ Sg bojite zime? 'Ne. Tehnično smo dovolj opremljeni, izkušnje imamo.’ N a koncu bi vas vseeno radi spomnili na načrte in dolgove, ki jih nekateri obujajo, najprej obnovitev proge Velenje-Dravograd. 'Tako gradnja kot ukinjanje železniških prog sta v pristojnosti države. Odločitev o enem ali drugem za-visi v prvi vrsti od vsega prometa, ki je na posamezni progi.’ Politiki na veliko obljubljajo zvezo z Madžarsko. 'Železničarji obeh držav smo pripravili študijo, da bi ponovna železniška povezava obeh držav potekala od Ormoža skozi Mursko Soboto in Martinja do Szentgottharda. Državi morata o tem sklenili poseben sporazum. Po našem gre za prioritetno infrastrukturno investicijo Slovenije in bi jo morali obravnavati na ravni meddržavne komisije.’ Kaj pa bo z Obsoteljsko progo? Obsoteljčani in Kozjanci pretijo, da bi v primeru ukinitve zasedli Južno železnico. 'Zaradi premajhnih sredstev je Obsoteljska proga tako dotrajana, da je pred ukinitvijo, če država ne bo takoj zagotovila ustreznih sredstev vsaj za njeno najnujnejšo obnovo. Slovenskim železnicam vsekakor ni v interesu, da bi ukinjala proge Franc Furland LucaS ŠKANDALI: ALI SO V VOJNIKU UROŠA JELENA UMIRILI DO SMRTI VDOVA OBTOŽUJE DOLNIŠHICO Uroš v srečnih časih s hčerko Moniko in ženo Marijo NT spremenil Marijino zahvalo 'Novemu tedniku sem za objavo zahvale ob smrti mojega moža Uroša plačala 6800 SLT. Iz mojega besedila so črtali besedico 'povzročeni’, tako daje namesto 'povzročeni smrti’ bilo objavljeno samo 'smrti'. Ko sem poklicala v njihovo uredništvo, se urednik z mano ni hotel pogovarjati, tajnica pa mi je povedala, da on popravlja samo slovnične napake’, se spominja Marija Jelen, ki je prepričana, da ni šlo za slovnično napako, temveč za nekaj drugega. stinega očeta. Tako sta se administratorka Marija, zaposlena v SIP, in ključavničar Uroš, ki je hranil delovno knjižico v velenjskem ESO-ju, poročila šele naslednje leto. V lepi enonadstro-pnici s hišno številko Breg 13 a so skupaj z mladoporočencema zaživeli Uroševa starša, hčerkica Monika in dva Uroševa sinova, ki ju je dobil že pred služenjem vojaškega roka. Če porečemo, da so bili srečna družina, se ne bomo zmotili. Po- Ker je Marija morala v službo, je Uroša usodnega petka 4. septembra spremljal oče Franc: ’ Z ženo sva vedela, da sin že dve noči ni mogel spati. V petek zjutraj z njim nekaj ni bilo v redu. Okrog devete ure je peš odšel proti Polzeli. Kmalu zatem so iz šole telefonirali, da se moj sin sprehaja po razredih, vendar nikomur ne stori nič hudega. Domov gaje pripeljal dr. Cukjati in mu želel dati injekcijo pomirjevala. Tragedija družine Jelen, o kateri smo pisali pred mesecem, je dosegla višek 25. septembra, ko je na intenzivnem oddelku celjske bolnišnice po dvajset dnevni agoniji umrl osemintridesetletni Uroš Jelen, oče treh otrok. Smrt nesrečneža, ki je bil zaupan v zdravstveno nego, je skrajno nenavadna, tragična, da ne rečemo absurdna. Vdova Marija Jelen ob vprašanju, kdo je kriv smrti njenega dragega moža, upira prst v psihiatrično bolnišnico v Vojniku. 4. septembra je po policijskem poročilu neznani osemintridesetletnik razbijal v sprejemnem oddelku voj niške psihiatrične bolnišnice, da so ga morali policaji umiriti s silo - celo plinskimi bombami. Vzroka in identitete odgovorni v Vojniku niso hoteli izdati, povedali pa so, 'da so ga zadržali na zdravljenju na intenzivnem oddelku celjske bolnišnice’.To okrnjeno jedro lahko tokrat dogradimo, če si ogledamo tudi uvod in začetek epiloga, kot nam ju razgalja pokojnikova vdova in katerega pravi zaključek bo najbrž izreklo sodišče. Jelenovi iz Polzele so bili srečna družina Uroš in Marija sta se hotela poročiti že leta 1980, kar pa je že po ženinovi fantovščini preprečila nenadna smrt neve- sebej, če srečo enačimo z zdravjem, ki ga je ob spremembah vremena zmanjkalo samo Urošu, ko ga je začela boleti noga - posledica nesreče pri delu, ki ga je uvrstila v tretjo invalidnostno kategorijo. Urošev nemir 'V noči iz četrtka na petek sem se prebudila in opazila, da moža, s katerim sva šla skupaj k počitku, ni več v postelji. Našla sem ga v garaži. Prosila sem ga, naj gre spat, kar je tudi storil. Po mojem drugem bujenju je hodil po vrtu, zjutraj pa je že zarana zlagal knjige na polici. Ker sem videla, da se čudno vede, sem mu predlagala, da bi ga peljala k zdravniku. Pa ne k njegovemu prijatelju dr. Cukja-tiju’, med jokom pripoveduje vdova Marija. Uroš pa se je izmuznil iz hiše in spet odpravil v šolo, kjer si je 'ogledoval' telovadnico. Nato je splezal na šolsko streho, odkoder so ga zvlekli policisti, odpeljali v Žalec in naprej v Vojnik.’ Marija nadaljuje žalostno zgodbo: 'U-roš je že prej hodil na preglede v Vojnik. Tokrat je rabil samo injekcijo za pomiritev in spanje.’ Ležal je v svoji krvi 'Ob sedmih zvečer so poklicali iz Vojnika in sporočili, da Uroš razbija. Nisem mogla verjeti, saj je bil vedno tako dober človek. V soboto zjutraj sva odšli s taščo v Vojnik. Dr. Lajlar, predstojnik bolnišnice, je povedal, da je bilo prejšnji večer grozno. Vprašala sem ga, kako je lahko do tega prišlo, saj Uroš ni nikoli razbijal in zakaj mu niso dali injekcije za pomiritev. Na odgovor, 'da lahko vsak dela napake’, sem odvrnila, da jih zdravnik ne sme. Dr. Lajlar me je spremil do Uroša, ki je ležal v sobi na postelji v prisilnem jopiču, skozi katerega je udarjala kri. Soba je smrdela po plinu. Možu, ki je bil popolnoma pri sebi, sem malce zrahljala jopič pod brado, da je lažje dihal. Prosil me je za vodo, sama pa sem prosila, naj mu očistijo zobe, saj jih je imel najbrž polomljene. Pljuval je strdke krvi. Zahtevala sem, naj ga odvežejo, da ga bom lahko očistila. Dr. Lajlar ni dovolil, češ: če ga bodo odvezali, bo spet razbijal. Le kako naj bi počel kaj takega, saj je bil popolnoma izčrpan, napol mrtev. Na prošnjo, naj mu vsaj malo zrahljajo prisilni jopič, se je izgovarjal na njihove norme. Ko sem rekla, da ne grem prej domov, dokler ga ne odvežejo, me je potisnil ven z obrazložitvijo, da je Uroš 'njihov pacient’ in da bodo 'zanj sami poskrbeli’, ogorčeno pripoveduje nesrečna žena. Vidiš, to je pendrek! 'V nedeljo smo ga spet obiskali. Njegova leva obvezana roka je bila povsem mrzla. Na hrbtu je imel črno opečeno kožo, ki se je kar prijela rjuhe, ko se je obrnil. Preko trebuha in nog je bil še vedno privezan za posteljo. Cez predel ene ledvice je imel dve pasasti pod-pludbi, ki smo ju med obiskom vsi videli. Svak mi je pokazal poškodbi in rekel: 'Vidiš, to je pendrek!’ V petek nas je v Vojniku sprejela dežurna zdravnica in nas obvestila, da leži Uroš na intenzivnem oddelku celjske bolnišnice’, pripoveduje med ihtenjem Marija Jelen, in pove, da je baje zdrav- nik v Celju, ko so tjakaj končno pripeljali njenega moža, vprašal: 'Kaj za- Vdova Marija Jelen Boj s smrtjo Po tistem, ko gaje v soboto 5. septembra pregledal kirurg v celjski bolnišnici in vrnil v Vojnik, so ga po dveh dneh sprejeli na intenzivnem oddelku zaradi oteženega dihanja. Ugotovili so, da je le to posledica odpovedi ledvic, acidoze, ki predstavlja kopičenje strupenih pre-snovkov v telesu. Pacient je imel vidne odrgnine in vreznine po rokah, nogah in levi podlakti. Nadalje so zdravniki ugotovili, da poškodbe same po sebi niso bile tako hude. (!) Ob sprejemu pa so Urošu ledvice že povsem odpovedale, zato so začeli z različnimi dializnimi postopki. Drugi dan so mu operirali poškodovano roko. Sledila je odpoved pacijentovih pljuč, kakor pravijo na intenzivnem oddelku, zaradi strupenih presnovkov. Nadaljeval se je boj za pacientovo življenje, ki se je izteklo 25. septembra. Uroš je uradno umrl zaradi odpovedi več organov. Marija zahteva za mrtvega moža zadoščenje Od patologa dr. Borisa Kavčiča, ki je opravil sodno obdukcijo, je zaenkrat nemogoče dobiti uradne podatke o vzroku Uroševe smrti. Izgovarja se namreč na prepoved dajanja podatkov, dokler teče preiskovalni postopek. Zakaj ni šlo za navadno klinično obdukcijo, nam lahko pove Marija Jelen: 'Vse, kar se je dogajalo % mojim možem, smo prijavili kriminalistu v Celju, ki je reagiral šele potem, ko smo zagrozili, da primer prepustimo Ljubljani.’ tekst in slika, And Solan VOJNA NAPOVED VLADI Vladina odpoved splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo je povzročila pravi šok med vsemi, Id so bili prepričani, da bo vlada, v kateri mrgoli socialistov, socialdemokratov in podobnih strankarskih združb, ki se, kadar jih potrebujejo, rade sklicujejo na delavce, vsaj v okviru možnosti le spoštovala in upoštevala že dosežene kolektivne pogodbe. To, da so le - te postale že pred časom nerealne, v tej zmedi, ki jo je povzročil oster vladin ukrep, niti ni toliko pomembno, važneje je, da je vlada z odpovedjo kolektivne pogodbe za negospodarstvo in pet panožnih, delavcem vzela vse pravice, ki so jim v tem obdobju surovega liberalnega kapitalizma, kot gaje svet poznal v preteklem stoletju, še ostale. Tako jim danes ostane le še zakon o delovnih razmerjih. Direktorji in vodilne strukture v negospodarskih dejavnosti ter petih infrastrukturnih panogah bodo imeli proste roke pri urejanju delovnih razmerij po osmem oktobru, ko poteče pogodbeni rok, saj jih ne bodo več omejevale kolektivne pogodbe, Na ta način bo po sedanjih občinah izgubilo službo 3000 uslužbencev, ki bodo ostali brez pravne varnosti. Čeprav se vsi strinjamo, da je potrebno zmanjšati prerazbohoteno administracijo, pa ta ukrep do tega ne bo pripeljal, saj se bo po drugi strani število zaposlenih v državni upravi povečalo kar za štiri tisoč, plače zanje pa bo dajal proračun. Sindikati zaradi vsega tega napovedujejo vojno vladi, čeprav so verjetno dandanes za kaj takšnega že prešibki -sicer pa, kdo bo tudi še zaupal sindikatom, ki se v besedah sicer zelo zavzemajo za delavce, hkrati pa so, skladno z modelom liberalnega kapitalizma, vrgli na cesto celo svoje lastne uslužbence. Vendar pa se človek ne more znebiti vtisa, da so vsi ti prepiri okoli kolektivnih pogodb ter dolgovezna in brezplodna pogajanja za dosego socialnega pakta, ki ga je zadnja odločitev vlade dokončno minirala, le navržena kost, na katero so sindikati z navdušenjem planili. Medtem na tiho in daleč od oči javnosti tujcem prodajajo najuspešnejša slovenska podjetja (slabih tako nihče noče), ki bi lahko uspešno poslovala tudi, če bi bil njihov večinski del v slovenski lasti. Kaj se lahko zgodi s takšno prenagljeno prodajo, se je zgovorno pokazalo v primeru mariborskega Zlatoroga, ki je bil svojčas eno najuspešnejših slovenskih podjetij. S podpisom pogodbe s Henklom je izgubil pravico izvažati svoje izdelke na tuja tržišča, dandanes pa za nizko ceno proizvaja samo surovine za svojega partnerja. Vendar pa to ni najhuje - najhuje je, da je Henkel uničil Zlatorogov zelo razvit razvojni ode-lek, saj so tamkaj zmetali na cesto 150 delavcev, med njimi tudi vrhunske kemike. Na ta način je Henkel dosegel dva cilja - uničil je konkurenco, ki jo je prej Zlatorog v neki meri vendarle predstavljal in dobil poceni proizvajalca surovin. Nič bolje se ni zgodilo z nekoč uspešno Adrio, ki jo je njen direktor Marjan Anžur, ki sedaj 'rešuje' mariborsko Metalno, zapustil v globo- :em breznu dolgov.Seveda >a se ima za te dolgove za-ivaliti tudi svojemu sodelovanju s Francozi. K temu se-mamu moramo prišteti še tobačno tovarno Ljubljana er papirnico v Vevčah, da liti ne govorimo o nekda-ljem simbolu slovenstva, begunjskem Elanu, ki je da-les v hrvaških rokah. Ker to likakor niso osamljeni pri-neri, se zdi toliko pame-;neje prisluhniti ideji, da naj i>i večinski delež v slovenskih podjetjih obdržali slovenski državljani, saj se v :em primeru takšne žalostne sgodbe verjetno ne bi doga- Janez Vodnar Nin%?0Bfl DR. BOŽIDAR VOLJČ, MINISTER ZA ZDRAVSTVO: »STRAH PRED NOVIM ZDRAVSTVENIM SISTEMOM JE ODVEČ«. ZAVAROVALNICE BOMO DRŽALI ZA BESEDO 'Strah pred novim sistemom zdravstvenega zavarovanja je nepotreben in odveč. Po novem letu, ko bo ta sistem stopil v veljavo, bo zdravljenje za ljudi, ki veliko hodijo k zdravniku, predvsem upokojence, cenejše kot dosedaj’, pravi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. 'Zdravstveno zavarovanje bo delovalo v okviru obveznega programa zdravstvenega zavarovanja, tako kot deluje dosedaj, uveden pa bo še nov sistem, tako imenovano prostovoljno oziroma dodatno zavarovanje, o katerem je bilo že veliko povedanega in ki bo posameznikom ter delovnim organizacijam dal možnost, da zavarujejo samega sebe. Pričakujemo,da bo večina ustanov pri tem pomagala svojim zaposlenim.’ Kako bodo po novem letu zavarovani finančno šibkejši sloji prebivalstva - brezposelni, študentje, upokojenci, saj je to kategorija ljudi, ki zdravnika najbolj potrebujejo in že sedaj težko plačujejo participacijo. 'Po mojem socialni moment prostovoljnega zavarovanja malo preveč poudarjajo, saj, kot ste verjetno slišali, pripravljajo zavarovalnice, vsaj večje med njimi, prostovoljno zavarovanje v tem smislu, da bi s tisoč tolarji na mesec, ki bi jih plačali zavarovalnici, to zadevo popolnoma pokrili. Kar pomeni, da za nobeno zdravstveno storitev nihče ne bi nič plačal. Z večjim doplačilom pa imamo tudi možnost dodatnih ugodnosti, višjo raven same oskrbe (npr. televizor v sobi). Glede samoplačništva je strah predvsem posledica nevednosti in načina medijskega obravnavanja te problematike. Menim, da je za kategorije, o katerih sva govorila, novi sistem ugoden. Ravno upokojenci imajo sedaj zaradi participacije več stroškov zavoljo svojega zdravja, posebej tisti, ki veliko hodijo k zdravniku, kot jih bodo imeli po novem letu, ko bodo lahko z dodatnim zavarovanjem, torej s tisoč tolarji mesečno, plačali vse. Zavarovalnice tudi dopuščajo možnost, da bi bila v primeru, če bi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za veliko število oziroma za vse upokojence, ki jih je, kot vemo, zelo veliko, sklenila pogodbo o dodatnem zavarovanju, cena ustrezno manjša, tako da bodo te stvari kar precej ugodne.’ Kljub akciji, ki jo je sprožil Adriatic in s katero je nagnal ljudem precej strahu v kosti, še niso znane premije za dopolnilno zavarovanje. Pri Adriaticu sicer govorijo o vsoti petindvajset mark, kolikor naj bi pri njih stal paket dopolnilnega zavarovanja. Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje govorijo o premiji, ki naj bi znašala tisoč tolarjev mesečno in ki ste jo tudi vi omenili. 'To je odvisno od denarne mase, ki jo ima zavarovalnica. Po mojem mnenju zavarovalnice z majhno količino denarja ne bodo mogle ponuditi poceni zavarovanja, v skladih Zavoda za zdravstveno zavarovanje se zbere zelo veliko denarja, prav tako ima veliko denarja zavarovalnica Triglav. Te zavarovalnice bodo lahko ponudile bistveno ugodnejše pogoje.’ Torej priporočate ljudem, naj ne hitijo z dopolnilnim zavarovanjem in naj raje počakajo, da bodo znane ponudbe vseh zavarovalnic? \ 'Vsem že lep čas priporočamo, naj počakajo, da bodo znane točne ponudbe. Tudi Adriatic še ni objavil svoje cene. Ta zavarovalnica je pač poizkušala na svojstven način reklamirati svojo ponudbo. Čas pa bo pokazal, ali je bila ta reklamna metodologija za Adriatic ustrezna ali pa si je z njo morda naredil celo medvedjo uslugo.’ Bomo lahko po novem letu s tisoč tolarji, ki jih bomo plačah za dodatno zavarovanje, upravičeni do vsakovrstne medicinske pomoči? 'Tako pravijo zavarovalnice, jaz sem vam povedal samo tisto, kar so one meni. Torej ne držite za besedo mene, pač pa zavarovalnice, saj so bile one tiste, ki so dale ven to številko. Mi jih bomo držali za besedo, tudi jaz v primeru, če bi se iskazalo, da to ne drži.’ V kolikšni meri bo ta zahodni način plačevanja zdravstvenih storitev pripomogel k večji likvidnosti zdravstva? 'Vprašanje, ki ste ga zastavili, je deloma že uresničeno. Od 1. marca dalje, ko smo sprejeli novo zakonodajo in ustanovili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se ves denar, ki je namensko vplačan za zdravstvo, tudi v zdravstvu obrača. Prvič se je zgodilo, da je ta denar pregleden. Dokler je bil v okviru integralnega proračuna, se nikoli ni vedelo, koliko ga je bilo porabljenega za zdravstvo, koliko pa ga je šlo kam drugam in tega podatka niti ni bilo možno dobiti. Sedaj pa ima javnost vpogled nad trošenjem. Druga dobra stvar pri tem je dejstvo, daje tega denarja sedaj toliko, da se je finančno stanje zdravstvenih ustanov za katero veste, da je bilo katastrofalno, zelo izboljšalo. Prej so si morale sposojali denar za plače, nato pa večino denarja, ki so ga dobile, vrniti za obresti - to je danes preteklost in likvidnost zdravstva je bistveno večja. Likvidno zdravstvo ni več breme družbe, ampak je lahko kreativni del družbe tudi v smislu ekonomskega in tehnološkega razvoja, kajti zdravstveni trg je eden naj večjih in najstabilnejših, saj so potrebe na tem področju stalne. Naša velika želja je, da bi v slovenski družbi ustvarili drugačno mnenje o zdravstvu. To ni porabnik družbenih sredstev, temveč s tem, ko redno plačuje svojo elektriko, ogrevanje, zdravila, torej vsem, ki mu kar- koli dobavljajo, podpira del gospodarstva, Tu je še ena prednost; če na primer zdravstvo oziroma nek velik klinični center v redu plačuje račune dobaviteljem, se lahko kot velik porabnik z dobavitelji dogovori za ugodnejše cene, kar pomeni prihranek zdravstvenega denarja. Prej se je dogajalo nasprotno - ker zdravstveni domovi oziroma bolnišnice niso mogli plačevati svojih obveznosti v roku, so se dobavitelji znašli v vlogi neprostovolnjih kreditor-jev zdravstva, zato so cene dvignili za trideset odstotkov, saj nikoli niso vedeli, kdaj bodo dobili plačilo. Tu vidimo, da se ta zahodni sistem v veliki meri sprevrača v blagodat zdravstva in ravno s tem načinom nameravamo v sodelovanju z direktorji zdravstvenih ustanov doseči, da bodo izdatki za zdravstvo manjši in da bomo potem nemara lahko tudi znižali prispevno stopnjo oziroma obremenitev vseh nas, ki za zdravstvo plačujemo.’ Nova ureditev zdravstva že daje svoje sadove? 'To že daje rezultate. V zadnjem času, če samo pogledamo medije, se o zdravstvu kot o problemu družbe ne piše več. Leto dni nazaj pa je bilo zdravstvo na dnu - imeli smo stavke, celo ministrica je morala odstopiti.’ Kaj bodo te spremembe pomenile za zasebno zdravstvo, ki naj bi tudi doživelo svoj razcvet, čeprav je v tem trenutku v Sloveniji komaj deset zdravnikov, ki opravljajo zasebno prakso? 'Uvajanje zasebne prakse v slovensko zdravstvo je eden največjih posegov, ki mu je slovensko zdravstvo po vojni izpostavljeno. Desetletja smo imeli samo javno zdravstveno službo in smo se miselno s tem vzorcem javne zdravstvene službe sprijaznili. Imamo zakon, ki zasebno prakso dovoljuje in zadnje, kar bi ministrstvo storilo, je to, da bi oviralo nekoga, ki želi delati kot zasebnik. Problem je samo v tem, da na številna vprašanja še nimamo odgovorov. V Sloveniji je zelo malo zdravnikov, ki imajo ustrezen in potreben kapital. Kandidatov za privatno prakso je sicer veliko, vendar pa vsi nimajo denarja. Pri nas smo z organizacijo zdravstva, kakršno smo imeli in jo še imamo, dosegli nekaj zelo pomembnih in dobrih re- zultatov, ki nam jih svet zavida. Nizka umrljivost dojenčkov, cepljenost populacije - tu smo med vodilnimi v svetu. Želeli bi, da ta organizacija v smislu vzdrževanja doseženega ostane še naprej. V zadnjih dvajsetih letih smo s samoprispevki zgradili serijo novih, dobro opremljenih zdravstvenih domov, ki so namensko arhitektonsko grajeni in bi bila velika gospodarska škoda, če bi se te namensko grajene stavbe uporabljale v drug namen, ker bi jih bilo potrebno predelovati. Zato iščemo način, da bi v okviru obstoječih zdravstvenih domov sprostili tudi privatno prakso. Zdravstveni dom naj bi na ta način še vedno ostal, takšen, kot je bil - imel bi laboratorije, fizioterapijo in tako naprej, v njem pa bi bili tudi zasebniki v okviru nekakšne zadruge. S takšno usmeritvijo bi ohranili dosedanje dosežke, hkrati pa tudi uvajali privatizacijo. Pri iskanju prave rešitve smo prepuščeni sami sebi. Avstrijski, nemški in drugi zahodnoevropski ter vzhodnoevropski modeli so praktično neprimerljivi. V okviru svoje lastne medicinsko strokovne organizacije moramo najti način, da bomo ohranili doseženo in hkrati dosegli tudi privatizacijo. Ravno s tem se sedaj skupaj z zdravstvenimi domovi ukvarjamo.’ V Ljubljani se prepirajo občine in mesto, kdo je sploh pristojen za izdajanje koncesij. 'Pri izdajanju koncesij gre predvsem za problem zdravstvene mreže. V Sloveniji imamo dovolj bolnišnic, postelj, zdravstvenih domov in zdravnikov. Ce spustimo v to slovensko zdravstveno areno nekontrolirano število novih zdravnikov, bomo stroške zdravstvenega varstva pognali tako visoko, da jih ne bomo zmogli. Vsak zdravnik se skuša uveljaviti s storitvami, ki pa seveda stanejo. Zaradi tega je izjemno pomembna mreža zdravstvenih storitev ter normativi in standardi.’ Kdaj bi naj zaživela zasebna praksa? 'Ta proces bo trajal več let.Tudi ni v interesu države, da bi celotno zdravstvo prišlo v zasebne roke.Zato bodo na primer bolnišnice, cepljenje otrok in kar je še takšnih bistvenih zadev, še naprej ostale pod skrbništvom države.’ Janez Vodnar I----------------------------------------------------- NAROČILNICA PRI NOVI DOBI, Aškerčeva 15, Celje, nepreklicno naročam(o)... I izvodov knjižice ONESNAŽENOST OKOLJA V CELJU. Cena 290 SIT. Naročamo pošljite na naslov Ulica, poštna št., kraj:,.......................... Ime in priimek podpisnika 1. Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjige 2. Naročeno pošljite po povzetju Žig Podpis naročnika | Naročniki imajo s to naročilnico Nove dobe 10-odstotni popust I I_______________________________________________________________________________________________*J OBČINA LJUBLJANA CENTER TRŽI S KRIVIČNO ODVZETIMI OBJEKTI DRUGA SMRT GOSTILNE FIGOVEC? Žejni in lačni popotnik, če boš vstopil v priljubljeno ljubljansko go stilno Figovec, o kateri si nekje prečital, da je v njej svoj čas skupaj z Andrejem Smoletom, njenim lastnikom, popival največji slovenski poet in boš mislil, da uživaš rujno vince v isti točilnici, kjer je to nekoč počel dr. Prešeren, boš v zmoti. Starega Figavca namreč ni več, porušili so ga po drugi svetovni vojni in na njegovem mestu položili asfalt ter naredili podhod. To pa nikakor ne pomeni, da ’novi’ Figovec, ki je dobil prostor v predvojni Železnini, za 'starim’ kaj zaostaja. Gostilna z bogato tradicijo pa je kljub temu, po zaslugi nedoumljivih postopkov občine Ljubljana-Center, v velikih težavah. V sako prvo junijsko soboto se dobimo v Figovcu! Prvi mož gostilne Figovec je že dve leti Jože Dolenc, direktor družbenega Gostinskega podjetja Figovec, ki ima v svojem okrilju poleg gostilne s tem sladkim imenom (ime gostilne ne izvira iz fig, ki rastejo na drevesih, temveč onih m Jože Dolenc, direktor Figovca drugih, ki jih puščajo za sabo konji.) še gostilno Krpan, kjer so svoj čas snemali televizijsko Krajevno skupnost z nepogrešljivim Fraklom in njegovo 'Žoža, dvojnega!’, in okrepčevalnico Tržnica. Inženirja Dolenca, ki je bil v dosedanji četrtstoletni delovni dobi vse od referenta za reklame, upravnika počitniških domov, vodje v proizvodnji, išpektorja in strokovnega sodelavca Inštituta za varstvo pri delu, do predsednika senata na Sodišču združenega dela, je novo delovno mesto izredno pritegnilo. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da živi in dela za in v Figovcu. Stara gostilna mu je pri srcu že od srednješolskih dni, ko se je s kolegi maturanti dogovoril, da se bodo v njej dobivali vsako prvo soboto v juniju. Besede se držijo že trideset let! Socialistično obdobje slavne gostilne Jože Dolenc, ki mu ni bilo nikoli pretežko delati, ko je bilo potrebno, se dobro spominja, da je bilo v Sloveniji do lanskega leta vse 'naše’, delavčevo ali če hočete: družbeno, ne glede na to, da smo imeli samoupravljanje samo v narekovajih. Po spremembi družbenopolitičnega sistema po drugi svetovni vojni je bil med mnogimi objekti družini Knez odvzet tudi Figovec, stara gostilna, ki jo je svoj čas imel in kasneje prodal Prešernov prijatelj Andrej Smole. Gostinci, ki so bili podnajemniki že v starem Figavcu, so dobili v nadomestek najemne prostore v stari Železnini, ki so jih preuredili v gostinske predvsem na škodo plač zaposlenih. Vse nadaljne izboljšave so bile plačane iz istega vira. V prostorih, za katere ni takrat nihče povprašal, če so funkcionalni, so poslovali v socialističnem smislu. Precej sredstev so vlagali tudi v ureditev neposredne okolice, kamor lahko štejemo tlakovanje in podobne zadevice. Vse je nekako normalno potekalo do lanskega leta, ko so bile najemnine iz-plačevane občini Ljubljana - Center relativno nizke. Vendar se je za takšno najemnino skrivalo dejstvo, da se na gostilniškem objektu z družbenim denarjem ni nič naredilo, kar se je, se je s Fi-govčevim. Figovec bi lahko z najemnino kupil Tobačno tovarno 'Lanskega marca je občina sklenila, da bo na področju najemnin uvedla tržne odnose. Po iniciativi izvršnega sveta je najemnino v mesecih juniju in juliju tako povečala, da bi lahko na primer v štirih letih, če bi tako ostalo, z najemnino za prostore gostilne Figovec odplačali vsoto, ki jo je država iztržila za tujcem prodano Tobačno tovarno v petih letih. Za prostore, brez vrta, smo morali plačati za vsak mesec vnaprej1 nič manj in nič več kot 20.000 DEM. Če bi občina slučajno imela pet Figovcev, bi lahko že v enem letu pokrila celo Tobačno tovarno, ki jo je prodala za pet milijonov DEM. Samo od nas bi v štirih letih dobila samo od najemnine milijon DEM, pa še Figovec bi jim ostal. Na drugi strani pa je en stroj v Tobačni tovarni vreden toliko, kakor pet Figavcev! Zato sem se začel kregati ... Skladno s takratno inflacijo pa so se odnosi spreminjali, tako da je bilo čez štiri mesece vse drugače, za nas je po stajala*slika ugodnejša. Kljub temu so ostale letne stopnje najemnin v Sloveniji dvajsetodstotne, kar pomeni, da je najet objekt izplačan v petih letih. Ne vem, kje je še kaj takšnega, kar kaže na to, da smo v Sloveniji začeli neusmiljeno tržiti, v svetu’, se sprašuje Jože Dolenc, direktor Figovca. Kje je morala? Postavimo lahko vprašanje, s kakšno pravico lahko občina Ljubljana - Center trži s krivično odvzetim objektom. Dejstvo je namreč, da so bivši Figovec družini Knez odvzeli na podlagi krivične sodbe, ki je že razveljavljena. Skoraj devetdesetletna brata Knez si od vrnjenega premoženja mogoče ne obetata preveč najbrž tudi zato, ker sta intelektualca, so pa seveda še mnogi sorodniki, ki so se skupaj z ostarelima lastnikoma odločili dati gostinske prostore v najem po polovični ceni, ki jo zdaj Figovec plačuje občini Ljubljana-Center. Takratna socialistična oblast je objekt vzela lastnikom (porušila), vendar gaje dala v upravljanje delavcem. Sedanja oblast, oblast iz leta 1991, pa je objekt vzela iz delavčevih rok v svoje in jim hkratno nabila astronomsko najemnino. Gre za to, da je občina Ljubljana -Center Figovčevim delavcem vzela sredstva za delo, saj se praktično ves denar, ki ga zaslužijo, preteče preko na- jemnine v občinsko in preko prispevkov v državno blagajno. Kiosk pred Figovcem Jože Dolenc je videl rešitev: 'Moj predlog je bil, naj občina počaka na lastninjenje, ko se bo videlo, s čim ima pravico razpolagati. Najemnina pripada lastniku. Po drugi strani pa je bila občina do Figovca mačehovska. Pred vrata nam Nesmiselno početje občine Ljubljana - Center se vidi preprosto v tem, da Figovcu zaračunava polno najemnino, kljub vsem pomanjkljivostim, ki bi jih morala sama urediti. Kam gre ogromen denar, ki ga občinska oblast zbere iz najemnin? Kdor je kdaj videl Figovca od zunaj, je lahko prepričan, da v gostilniško fasado in dvorišče zagotovo ne. Ce se bo uresničilo, o čemer se šušlja, da bo občina kupila več starih lokalov in z njimi nadalje tržila, se lahko zastavi strokovnopolitično vprašanje. Ali je občina (država) zato, da trži s prostori, ali da funkcionira na področju, za katerega je pristojna? Vsaka trgovina je enostavno nategovanje kupca in prodajalca, država za to ni poklicana. Alenka Žagar - Slana ne sliši Figovca ’Ko sem 1. avgusta želel občini vrniti lokal, so znižali najemnino za trideset odstotkov. Pred tem smo se večkrat pritožili na Izvršni svet občine Ljubljana- Center in zahtevali zmanjšanje najemnine. Vselej brez uspeha. Do- Gostilna Figovec. Pred njo je nekoč stal ’stari’ Figovec, v katerem je popival dr. France Prešeren. je postavila konkurenčni kiosk s sladoledom, pomfrijem in podobnimi zadevami. Poleti tako ne prodamo niti kepice sladoleda. Iz našega dvorišča so naredili parkirišče za gospodarsko zbornico in druge privilegirance. (O tem, če lahko zapelješ na ta prostor, odloča Ministrstvo za notranje zadeve, op. av.) Policisti nekatere sprašujejo, zakaj rinejo noter, druge z nalepko, ki jo je izdala policija, pa lepo spustijo naprej. Hranim odločbo, ki mi omogoča, da lahko sredi Puharjeve zabijem svoj klin. Kako naj pričakujemo kakšnega boljšega gosta, ki ga bo pripeljal šofer mimo policista z brzostrelko. (Oborožena v plavem namreč čuvajo gospoda Bavčarja, ki gnezdi v bližini, op. av.) Sebe moramo pred pijanci in narkomani, ki razbijajo inventar in preprečujejo gostom dostop, čuvati s privatno varnostno agencijo 'Obad.’ bili smo samo kratko obrazložitev, da so dejstva že upoštevana, kar pa ni res. Večkrat smo pisali tudi predsednici skupščine občine Alenki Žagar - Slana, pa ni nikoli odgovorila, niti preko uradnikov. Zagotovo imamo tudi sami ogromno napak, toda brez denarja, ki se sproti odliva v občinsko in državno blagajno, ne moremu lokalu povrniti nekdanjega imagea’, je prepričan direktor Figovca Jože Dolenc. To bo držalo. Toliko prej, ker mora Figove«; plačevati za vsak kvadratni meter izjemno težko dostopne kleti in stranišča, na katerega hodijo med drugimi tudi prodajalci iz kioska, policaji, pijanci, narkomani in klošarji mesečno, 30 DEM najemnine! , Franc Furland SODOBNO VODENJE V PODJETJIH Sredi oktobra sta Območna zveza društev inženirjev in tehnikov Celje in Območna gospodarska zbornica iz Celja v mestu ob Savinji pripravili enodnevni seminar z naslovom "Sodobno vodenje kakovosti v podjetju”. Strokovni izvajalec je bil mag. Albin Repše, dipl. ing., strokovnjak s področja celovitega obvladovanja kakovosti, z izkušnjami v razvoju in dolgoletni vodilni delavec na področju kakovosti v ko-cernu Gorenje in svetovanja tudi drugod. Ta seminar je bil prvi od skupine seminarjev in usposabljanja iz področja uvajanja kakovosti podjetij v skladu z zahtevami skupine mednarodnih standardov ISO-9000. Ta skupina standardov predpisuje mednarodno sprejet sistem organiziranja za vodenje in zagotavljanje kakovosti. V svetu vse bolj dozoreva spoznanje, da je kakovost proizvodov in storitev najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti in skupaj ob primerni ceni in količini proizvodov ter ustreznemu dobavnemu roku glavni adut trženja in poslovne uspešnosti. V uspešnih podjetjih prevladuje prepričanje, da se izplača investirati v kakovost, v preventivno zagotavljanje kakovosti proizvodov, procesov, dela in poslovanja, in da celovito obvladovanje kakovosti postaja nujna potreba ob vključitvi v svetovne tržne tokove. Seminar je bil namenjen vsem vodilnim in strokovnim delavcem v podjetjih, še posebej v marketingu, razvoju, konstrukciji, tehnologiji, proizvodnji, kontroli kakovosti, nabavi in servisu. Seminarja se je udeležilo 34 slušateljev iz podjetij širšega celjskega in mariborskega območja. Pokroviteljstvo nad seminarjem sta prevzela Zavarovalnica Triglav iz Celja in servis vozil Renault iz Levca pri Celju. Janez Blaž Režabek BORUT JEREB, NAJMLAJŠI DOKTOR RAČUNALNIŠTVA V SLOVENIJI TEHNIK IN POET Borut Jereb je diplomiral prej kot v štirih letih, nadaljeval z magisterijem in tudi doktorat dokončal leto dni pred iztekom roka, star osemindvajset let. Pomembno izkušnjo po človeški in strokovni plati mu je dalo devetmesečno bivanje v Oregonu, v ZDA, kjer je delal na univerzi v Cor-vallisu in asistiral v laboratoriju profesorja Teda Lewisa, ki predstavlja v svetu eno pomembnejših figur računalniške stroke. Sledila je vrnitev v Slovenijo in privajanje na specifično klimo naše gospodarske krčme. Borut Jereb je nemirna kombinacija človeka, ki se išče na različnih nivojih, navsezadnje tudi v pesništvu. Začniva s spominom na osnovno šolo in prve korake v vašem izobraževanju. Bili ste vzoren odličnjak, zagledan v knjige? ’V šestem razredu sem izpeljal prvi poskus učenja in ugotovil, da učenje ni zame. Živel sem predvsem z naravo, rad sem se potepal po gozdu. V družini smo imeli veliko knjig, rad sem brskal po enciklopedijah in leksikonih. Še zdaj jih znam nekaj skoraj na pamet, če odprem kakšno znano knjigo, se zmotim kvečjemu za deset, petnajst strani. Šolske knjige so se mi že takrat zdele neumno napisane in me niso pritegnile, vse sem prebral že avgusta, potem me niso več zanimale.’ Dijaška leta ste preživeli na srednji Tehnični šoli, je bila odločitev preprosta? ’Na veliko žalost moje družine, predvsem babice, nisem šel na gimnazijo, kjer so se šolali večinoma vsi družinski člani in nato praviloma postali pravniki. Najbolj sem si želel potovati, zato me je privlačila pomorska šola, ‘a staršev mi ni uspelo prepričati. Z mojo prihodnostjo strojnika so se počasi sprijaznili , rekli so, bo imel vsaj poklic.’ So brez učenja padle tudi prve slabe ocene ali ste tudi srednješolska leta posvetili naravi in branju knjig po lastni izbiri? 'Začel sem se učiti, ker je bila prva ocena c vek. To so bila lepa nora leta. V četrtem letniku, aprila, sem povedal učiteljem, da ne morem več prihajati v šolo, preveč sem bil žalosten, ker se je bližala koncu, in pokazali so razumevanje. Veliko sem delal v mladinski organizaciji, bil sem glavni urednik šolskega časopisa, razglašenega za najboljše glasilo v Sloveniji. V tretjem in četrtem letniku sem samo še pisal, izdal sem tudi knjižico svojih pesmi.’ Je bila odločitev za študij vaša življenjska prelomnica? 'Želel sem študirati slavistiko in novinarstvo, mikala me je matematika, ki je po mojem mnenju dokaj poetična zadeva, blizu mi je bila tudi fizika. Odločil sem se povsem racionalno in iz- bral računalništvo, ki mi je vsaj malo dišalo po pesništvu.’ Računalništvo s priokusom poezije, se ne sKši nekoliko nenavadno? ’V računalništvu je veliko matematike, meni se zdi matematika filozofija in to je tudi bila, dokler se nista začeli razvijati vsaka zase. Na mojo odločitev je vplivalo spoznanje, da kot povprečen pesnik ne morem preživeti, kot tehnik lahko.’ Ste izbrali prav, je študij izpolnil pričakovanja? 'Računalništvo me je vedno bolj zanimalo, našel sem povezavo s tehniko. Ukvarjal sem se s strojno opremo, kar sem tudi študiral. Diplomiral sem prej kot v štirih letih. Ukvarjati sem se začel s programsko opremo, konkretneje z operacijskimi sistemi, potem sem si kakšno leto urejal življenje, se zaposlil v Gorenju in pisal magisterij.’ Kakšna je bila podoba vaše prve resne delovne izkušnje? 'Zaposlitev mi je odgovarjala, saj me je Gorenje poslalo kot raziskovalca na Inštitut Jožefa Štefana, začela seje moja nekoliko trnova pot, a naučil sem se ogromno v laboratoriju za robotiko. Pritegnila me je umetna inteligenca in paralelni računalniki. Tema magisterija pa so bili večprocesni sistemi in paralelno procesiranje.’ Je takoj sledil doktorat? 'Tako nekako. Z doktoratom, pisal sem o porazdeljevanju opravil, to je, kako porazdeliti opravila po procesorjih, da bo program čimprej izveden, sem postal neperspektiven kader v Gorenju. Odprl sem lastno podjetje, kjer sem zaposlen še danes.’ Kako ste prišli v Ameriko? 'Pisal sem profesorju Tedu Levvisu, njegov naslov sem dobil v reviji, in presenetil me je že čez teden dni z odgovorom, da ima, zame v septembru pripravljeno mizo, pogoj je bil, da imam s seboj sredstva za življenje. Ker me je republika Slovenija podpirala že v času magisterija in doktorata, sem se spet obrnil nanjo s prošnjo, da mi omogoči postdoktorsko usposabljanje. Obljubili so mi finančno podporo in tri dni po zagovoru doktorata sem sedel v avion.’ In pristali v Oregonu. Kakšni so bili prvi vtisi? ’Po dveh dnevih in pol vožnje le velika utrujenost. Pristal sem v Portlandu in čakal še pol dneva, ker ni avtobusnega prometa, kot ga poznamo pri nas, da sem se pripeljal v Corval-lis, kjer je Oregon State University s petnajst tisoč študenti. Teden dni sem preživel pri profesorju Levvisu, našel sem si stanovanje in začel z delom na univerzi.’ Nadeli so vam status profesorja, ste imeli prosto pot do elitnih srečanj? 'Profesorski krogi so me sprejeli. Elita, ki ima vsak drugi dan nove kavbojke in teniske.’ Sliši se nenavadno, je to ameriška predstava, ki jo imamo mi v mislih? ’V Oregon so prišli prvi belci pred stopetdesetimi leti. To je trda dežela s čudovito naravo in čudovitimi ljudmi. Pomenila mi je najlepši čas mojega življenja.’ Kakšna je delovna vnema univerze in študentov? ’Na univerzi je eno samo delo in spet delo, tudi ob sobotah in nedeljah. Le en dan v tednu nisem bil na univerzi. Študentje za dodiplomski študij so večinoma Američani, za magisterij jih je dosti manj, doktorat pa opravljajo samo tujci. Američani ne zdržijo tempa, preleni so. Študentje so večinoma Azijci, prefiltrirani najboljši izmed najboljših. Ti ljudje so v svoji delovni vnemi neverjetni, ko ne zmorejo več, zaspijo za pisalno mizo in čez deset minut jih zbudi navita budilka, so tudi zelo inovativni.’ Kaj vam je dala Amerika po strokovni plati? 'Ogromno. V svetu nekaj pomeniš, če si delal pri profesorju Levvisu, za asistente izbere le najboljše. Znan je kot zelo dober pisec in avtor knjig, iz katerih se učijo po vsem svetu. Je urednik verjetno najbolj brane računalniške revije IEEE Computer, član številnih odborov mednarodnih organizacij in konferenc, direktor računalniškega inštituta za severozahodno Ameriko. Človek velikih referenc, tudi sam podjetnik, kajti najboljši profesorji, ki kaj veljajo, so praviloma praktiki. Skupaj sva napisala članek za IEEE in ga dala v recenzijo. Z njim sem hodil po podjetjih in videl, kako stvari delujejo. Oči sem imel ves čas na pecljih.’ Po devetih mesecih je prišel čas vrnitve in privajanja na znana tla. Verjetno ste želeli ostati v delovnem zagonu, so vas obsuli s ponudbami in tekmovali, kdo bo izkoristil vaše znanje? ’V Ljubljani so me bili pripravljeni vzeti v privatnem podjetju, ponudili so mi začetno plačo dva tisoč nemških mark. Tudi na Ministrstvu za znanost in tehnologijo so mi spet šli na roko, dali so mi finančna sredstva in opremo, da lahko dokončujem del stvari, ki sem jih začel v Ameriki. S tem so mi omogočili, da sem ostal v Celju, kjer sem obiskal kar nekaj podjetij, nikjer me niso rabili, bil sem celo na policiji, kjer me je zavrnil že vratar.’ Ostali ste v Celju pri svojem podjetju Abakus. Kakšne perspektive vidite v lastni dejavnosti? ’če hočeš delati kot uspešen raziskovalec, moraš biti tudi praktik. Delam predvsem zaradi hobija, če delaš dva- najst ur dnevno, ne delaš zaradi denarja, ampak zaradi veselja. V podjetju, ki se ukvarja z izobraževanjem in računalniškim inženiringom, delam sam. Moral bi dobiti kakšnega sodelavca, najraje takega, ki bi pripravljal magisterij ali doktorat iz znanstveno raziskovalne in aplikativne dejavnosti. Vsi, ki sem jim želel ponuditi službo, so že v Ljubljani, nekaj jih je v Mariboru, nekateri pa že v Nemčiji.’ V žepu imate doktorat, prevažate se s kolesom. Kaj bi rekli o pravljici, da znanje prinaša denar? 'Znanje ni najpomembnejše, ta avtomatizem bi bil neumen. Lepo pa bi bilo, če bi delo in sposobnosti prinašale denar. Očitno si nisem sposoben v danem okolju ustvariti boljšega standarda, nočem kriviti okolja, mogoče je dovolj, da se iz njega enostavno umaknem. Ted Le-wis se je vrsto let komaj preživljal, delal je za kruh in mleko, veliko njegovih kolegov z doktorskim nazivom je vozilo taksi. Slovenskim gospodarstvenikom zamerim to, ker dopuščajo nesposobnim obdržati delo, ne tega, da ga sam ne dobim. Navaditi se moramo, da smo odvisni od samih sebe, kar ljudem v Sloveniji še vedno ni jasno, malo boljši smo kot Albanci. Skrajno smo zaverovani sami vase in zaprti, to n Eti lahko pokoplje. Druga slabost je, da smo orientirani v Ljubljano, kjer se obrača ves denar.’ Ponudite lahko veliko, a v Celju očitno ni odjemalcev vašega znanja. Kaj ponujate, kaj zavračajo? 'Lahko bi ponudil ogromno, sem na višku psihofizičnih sposobnosti, tega pri nas ni mogoče izkoristiti. Drži pa, da si mora vsakdo poiskati svoje okolje, s povprečjem nisem zadovoljen.’ Boste ulovili svoje ideale? 'Želim si hišo ob gozdu kakšnih dvajset kilometrov iz mesta, štirinajst dni za jadranje, teden dni za smučanje, sprehode po gozdu in, če bo denar, letalo.’ In kje se je izgubilo vaše pesništvo? ’Ne pišem več toliko kot prej, pišem pa še zmeraj.’ Prof. dr. Ted Lewis z ženo Molly O čem? ’0 tem, kaj je življenje, seveda. Življenje pa se začne in konča z medčloveškimi odnosi.’ Ksenija Lekič Slika: LucaS N0Vg»90Bfl 21. oktobra STRAN 8 17. STRAN 21. oktobra HOlfg^OBfl RES JE... - da je Ustavno sodišče odločilo, da tiste, ki prejemajo plače, ki zadoščajo zgolj za preživetje, ni mogoče dodatno obdavčiti. Minimalni znesek je 2.000 DEM mesečno. Da, pravilno sklepate, gre za Ustavno sodišče v Nemčiji. - da minister Janša sanja o slovenski mornarici in admiraliteti v Kopru. Predlagamo, zlasti za morje, poslanca Daniela Starmana, ki še vedno vztraja, da je pripadnik Demosa, ki so ga tisti, ki so ga sestavljali, sami razpustili. - da je ljubljanski javni tožilec naredil red v svoji hiši in se zahvalil za sodelovanje trem sodelavcem, ki so preradi pogledali v kozarec. Ponekod bo šlo težje, saj bi moral tožilec najprej ukrepati pri sebi. - da je lepo, ker je LB uvedla zeleno linijo zaupanja, saj vsi ne poslušajo, kaj se stranka pogovarja. Zal pa to ne pomaga, saj so vrste pred bančnimi okenci ostale, le da se zdaj začenjajo za zeleno črto. - da dobre kopalke polepšajo postavo. Kandidatki za slovensko mišico sta si zaradi enakega modela skočili v lase. Brez veze, brez njih sta še lepši. - da so novi tolarski bankovci zelo lepi. Morski prašički kljub temu nimajo do njih nikakršnega spoštovanja in jih - grizljajo. - da je uvedba mejnih črt pred bančnimi okenci koristna novost, ki bo zagotovila , večjo zasebnost varčevalcev. Nekaterim je 1 nerodno, ker dvigujejo preveč, drugim pa, ker - premalo. - da je predsedniška kandidatka Darja Lavtižar Bebler, rekla kar ni rekla, ker je rekla. — da je ljubezen slepa. Če ne bi bila, bi kandidatka za slovensko mišico, ki jo je s tekmovanja odstranil ljubosumni fant, ostala do konca in bi jo videli še drugi. -da so policaji bolj pametni, kot bi si človek mislil. Seveda le, ko so sami. — da ameriška letalonosilka Saratoga ne bi mogla vpluti v slovenske vode. Mornarji pač imajo rajši italijanske — kurbe. — da je letošnja vinska letina slaba. Res pa je, da bo mnogim slabo. Ne samo po vinu. — da ceste Ljubno — Rastke, uničene v lanskih poplavah, niso asfaltirali. So, vendar je nova cesta dosti ožja, kot je bila prej. Še ožji so hodniki mozirske skupščine. slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88,9 MHz STEREO KREATIVNA MOČ DUHA OSIHOENERGOTERAPEVTA ROMANA JANISZEVVSKEGA SEANSA OB SONČNEM ZAHODU Ko sonce ugasne, prižge Roman Janiszevvski plamen. Že dolga stoletja vedno znova zagori ogenj v duhu starega indijskega običaja Agnihotre. Tisočletna tradicija daljnega vzhoda pronikne v ljudi, ki sedejo k plamenu in skušajo seči v višje sfere duhovnosti, prosijo za zdravje in uničujejo bolezen, želijo dobro in dobro doživijo. Obred z ognjem je le ena od skrivnosti, ki obdajajo poljskega psihoenergoterapevta Romana Jani- szevvskega. Zberejo se, da bi doživeli svetlobo misli, energije in duha. Posedejo v krog in seansa se prične nekaj minut pred sončnim zahodom, takrat Janiszevvski prižge ogenj, plamen mora zagoreti točno ob zahodu.. V posebni bakreni posodi v obliki narobe obrnjene piramide, točnih dimen- jasniti. Janiszevvski se je prvič srečal z demonstracijo ognja leta 1983 v Krakovvu, ko jo je izvedel filozof Edigberk. Po natančnih navodilih je poskusil tudi sam. 'Če ne bi upoštevali točnih napotkov, ne bi bilo nobenega učinka.' V Zagrebu je ob mednarodnem dnevu zdraviteljev leta 1986 demonstracija ognja, ki jo je izvedel Janiszevvski, pritegnila kar tri tisoč petsto ljudi, leto prej okoli osemsto. Ob yin yang simbolu zij, gori suh kravji iztrebek, pomazan z maslom, imenovanim gi. Zadnje žarčenje sonca prinaša vibracijo in plamen vsebuje vibracijo. 'Tako se tvori energetski kanal med soncem in prižganim ognjem, ustvarja se subtilna energija in vibraciji se sinhronizirata. V tem trenutku začnem peti mantre, ko pojem, dvakrat vržem na ogenj integralni riž. Mantra in riž prinašata nove vibracije. Srečajo se štiri sinhronizirane komponente, ki-imajo veliko energije in zato izzovejo posebna dogajanja,’ opisuje obred Roman Janiszevvski. Ljudje se bolje počutijo, bolezni izginjajo, atmosfera je čistejša, rastline trikrat do štirikrat hitreje rastejo. Dogajajo se pozitivne stvari, agresivno v ljudeh je potlačeno in premagano. Sinhronizirane energije Agnihotre, nenavadnega obreda z ognjem, naj bi bile sinhronizirane s kozmičnimi energijami velike moči. 'To ni bajka, ampak resnica,' potrpežljivo prepričuje. V svetu obstaja kar nekaj institucij, ki ta obred raziskujejo, ga skušajo raz- Energija, mogočna sila vesolja Mnogo bolnih poišče pomoč pri njemu, pomaga jim z jndividualnimi seansami. Kako? Če mu uspe, se izboljšanje izrazi zelo kmalu, takoj ali največ po treh, štirih srečanjih. 'Delujem na celotni psihoso-matični strukturi človeka. Nisem bioenergetik. Bioenergija predstavlja najnižji nivo, to Je preprosta energija življenja, ki ustvarja ravnotežje. Višji duhovni razvoj omogoča višje oblike posredovanja energije,' pripoveduje Janiszevvski. Energijo tolmači skozi pet jakosti oziroma nivojev. Na prvem je zemeljska energija, to je energija zemeljske oble, na naslednjem nivoju je božja energija. Tovrstna energija je dostopna zelo redkim, z molitvijo jo lahko posredujejo konkretnim pacientom. Višja oblika energije je kozmična, tej sledi kozmična energija velikih moči. Na najvišjem, zadnjem nivoju, je najmočnejša zadnja energija vesolja. 'Delam z zadnjima dvema. Po poti koncentracije usmerjam energijo s pomočjo mentalnih sil, kamor Je potrebno. V situacijah, ko ne mo- : Seansa, blagodejna za ljudi, rastline in ozračje rem priti v stik s pacientom, delam na daljavo. Razdalja ni ovira. Obstaja ogromna mreža informacij, ki se je tkala že v času starih civilizacij, imenujemo jo kronika Akašy. S koncentracijo misli se proje-ciram v obstoječo mrežo, ki mi pomaga priti do konkretnega posameznika. Po tej poti lahko delujem kjerkoli.' Več deset tisoč bolnih je usmerilo upanje k poljskemu psihoenergoterapevtu. Mnogim je bolezen olajšal, nekatere ozdravil, druge ne. Osupljivi so primeri 'čudežnih ozdravitev’ ljudi, ki so bili zapisani smrti. Na primer štirih obolelih za aidsom. Zakaj ozdravitev le v osamljenih primerih, zakaj uspe hudo bolezen premagati le nekaterim? 'Zdravim vse bolezni, tudi najhujše. Uspeh zdravljenja je odvisen od mojega delovanja in od angažiranosti pacienta, njegovega odnosa do mene, odnosa do samega sebe in odnosa do okolice,’ meni Janiszevvski. Pomembno je torej verjeti, ne priznati zla in premoči bolezni, zaupati in živeti. 'Več kot devetdeset odstotkov tako imenovanih zdraviteljev, bioenergetikov, je prevarantov, manipulirajo z bolnimi in obupanimi. A tudi njih čaka dan obračuna,’ Je obljubil Roman. Kako Jih prepoznati? Če ni po terapiji nobenega učinka v smeri izboljšanja, raje zbežite. Raziskave zdraviteljstva so Sele na zadetku, vznemirjajo predvsem dogajanja, ki jih znanost težko pojasni. V okviru raziskave zdraviteljskih molitev na primer so izpeljali poskus z ameriškima zdraviteljema Ambro-som in Olgo VVorral. Hoteli so ugotoviti, ali lahko vplivata na rast ljuljke v 600 milj oddaljenem laboratoriju. Raziskovalci so hitrost rastlin spremljali na regi-stratorju. Ko sta zdravitelja pridela delovati, so rastline rastle hitreje, rast je bila tudi osemkrat hitrejša. Dr. Bernard Grad, biokemik na univerzi McGill v Montrealu, je pred dvajsetimi leti preizkusil zdravitelj-ske sile na laboratorijskih živalih. Dolodeno Število miSi je razdelil na tri skupine, vsako žival je malo urezal. K sodelovanju Je povabil znanega zdravnika polkovnika Estebanyja in skupini miSi, ki jo je ta 'zdravil', so se rane zarasle veliko hitreje. Član Sovjetske akademije znanosti opisuje, kako so od Džune DavitaSvili pridakovali zdravljenje neke razjede. Poskus je trajal samo petnajst minut in že pet. minut kasneje seje pojavila tanka rožnata opna, ki je dokazovala, da se tvorijo kožne celice. Verjetno bodo te in podobne raziskave Se naprej deležne enake ravnodušnosti zdravniških krogov in napadov racionalistov in humanistov, ki se v svoji nenavadni povezavi borijo proti nedemu, za kar menijo, da je povratek k mradnjaStvu in ponovno slavljenje dudežev. Četudi so raziskave Se v omejenem obsegu, pa nekateri rezultati kažejo, da nekakšna zdra-viteljska sila vendarle deluje. Edina deviza je humanost Roman Janiszevvski se je rodil pred devetinpet-desetimi leti v Zatoru pri Krakovu. Kot projektant arhitekturnih konstrukcij je preživel delovno obdobje z običajnim zaključkom, upokojitvijo. Sprememba življenjskega ritma in dolgčas sta naredila svoje, iskal je nova znanja in izkušnje. V psiho-troničnem klubu, kjer je najprej spoznaval hindujske filozofije. Čas je prinesel presenetljivo odkritje. Koso v klubu preverjali zmožnosti in opravljali nekatere analize, Je spoznal, da ima velike moči in neizkoriščene sposobnosti. Prvi pacient je bila Katarina, soseda iz stolpnice, hudo bolna in njo mu je uspelo ozdraviti. V desetih letih so sledili še mnogi drugi. 'Z dajanjem energije oživljam vse energetske kanale v človekovem organizmu, dvignem mu imunski sistem, če je ta dober, ni bolezni.’ Je mogoče, da boljše počutje ali trenutno izboljšanje temelji zgolj na sugestiji, ko vzroki ostanejo, simptomi pa so le potlačeni? 'Sugestije ne uporabljam, pomagal sem tudi otrokom. Hipnozo absolutno zavračam, predstavlja mi sprehod s čevlji po človekovi notranjosti,’ je prepričan Janiszevvski. Spominja se začetka, ko je moral nadvladati občutke, ki so morali izginiti ..., da bi na koncu ostala le še ena sama ljubezen do sočloveka in želja pomagati, brez predsodkov in zavor, zavestnih in drugih. Tudi in predvsem pri pogledu na staro zgubano telo, pokrito z odprtimi ranami, iz katerih se cedi smrdljiv gnoj. 'Moja deviza je ljubezen do sočloveka. Morali bi živeti na ravni ljubezni in bili bi bolj zdravi. Človek Roman Janiszevvski med demonstracijo obreda z ognjem .1 ‘v je na svetu z določenim razlogom, njegova najpomembnejša naloga je duhovni razvoj, razvoj zavesti in uma. S temi atributi odhaja na drugo stran, vse materialne dobrine pa ostanejo za njim. Človekov duhovni razvoj je nizek, niti ne skuša delovati humano,’ razmišlja Roman Janiszevvski. Življenje ga je vodilo skozi Avstralijo, Singapur, Egipt, Dansko, Švedsko, Belgijo, Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švico in še marsikam. Deluje predvsem na Poljskem in enkrat mesečno v Mariboru v ortopedi-stičnem studiu Medico, v Velenju in Ljubljani. O psi-hoenergoterapiji Romana Janiszevvskega bomo lahko brali tudi v slovenščini, ko bo dokončal knjigo, ki trenutno nastaja. Ksenija Lekič ********************************* BREZ DLAKE NA JEZIKU M. MaHMHHI IaM« (nMIIT 9S9MHz“ ********************************* NI RES... - da Janez Janša v ničemer ne posnema tovariša Tita. Njegova prva jadrnica, prvakinja slovenske vojaške mornarice, nosi isto ime kot slavna Titova - Galeb. - da se je naš zunanji minister Dimitrij Rupel v zadnjem času malo umiril. Očitno še ni bil v vsaki državi na svetu, zato je tokrat odpotoval v Singapur. - da je Kučan zbral že vseh pet tisoč podpisov, ki jih potrebuje za predsedniško kandidaturo. Ker pa so obrazci zastonj, ima še upanje, da mu bo uspelo. - da nam primanjkuje predsedniških kandidatov. Tako je skladno s trendom, ki trenutno velja tudi v liberalno demokratska stranka, imenovala svojega - dr. Ljuba Sirca. To, da se njemu še vedno kolca po Jugoslaviji, pa tako ni važno - se pač sklada s politiko LDS. - da ne bomo sanirali divjega lastninjenja. Tako vsaj na svojem predvolilnem pohodu po slovenskih občinah zatrjuje lider krščanskih demokratov Lojze Peterle. Da je revizija divje privatizacije potrebna, se strinjamo, vendar pa bi Peterleta vseeno vprašali, zakaj je ni opravil že takrat, ko je bil še na oblasti. Verjetno mu to takrat ni prinašalo predvolilnih točk. - da so naši parlamentarci vsaj zunaj parlamenta poštenjaki. Tako niso mogli iz svoje kože niti med prijateljsko nogometno tekmo z italijanskimi parlamentarci, saj je za slovensko moštvo igral tudi Tone Hrovatič, ki sploh ni poslanec. HUMORESKA DEMOKRAT ŠIROKEGA KOVA Poslanec Poldek je demokrat širokega kova (to ni kakšna nova demokratična stranka). To dokazuje s tem, da si je naložil vrsto funkcij in jih še nima dovolj. Za to pa se je odločil, ker v prejšnjih časih ni imel nobene funkcije, saj so vse pobrali funkcionarji, in mora zdaj nadoknaditi izpad. Povrhu zdaj primanjkuje funkcionarjev. Seveda fovšija ne pozna meja. Stanovalci v njegovi hiši so mu zelo nevoščljivi. Še posebej, ko ga gledajo v skupščinski klopi, kako udobno sedi in se zanima za dnevni tisk. "Lahko njemu, ko ima take demokratične sposobnosti," pravijo. "Kaj je to demokracija, če hoče en človek vse funkcije?" "Kaj ne diši to po prejšnjem režimu, ko smo imeli res prave zbiralce funkcij?" "Saj se bo raztelesil!" "Saj je petinštirideset let v sebi kopičil energijo." "In je zdaj izbruhnila na dan." "Kaj ne veste, da je kandidiral tudi za glavnega direktorja?" "Celo za glavnega direktorja ?" "In tudi za direktorja." "Za direktorja?" "In zakaj ga niso sprejeli?" "Ker je kandidiral tudi za predsednika vlade." "Za predsednika? Ja, poslušajte, kdo pa je to?" "To je demokrat širokega kova. Tako on razume demokracijo: ne moreš biti demokrat, če se ■ zapiraš vase in nisi vsepovsod, če nisi vsepovsod tako rekoč nepogrešljiv. Demokracija je sestavljena iz demokratov, če je premalo demokratov, je premalo demokracije. En sam demokrat mora imeti čim več demokratičnih funkcij. On je redek pravi demokratični profil. Tudi za predsednika." "Ja, dajte no. Kaj pa pravzaprav zna?" "Poldek ima tako rekoč vso preteklost v malem prstu. Poldek zna tako lepo spregovoriti o zadnjih petinštiridesetih letih, da bi, če ne bi o tem čim več govoril, vse skupaj že zdavnaj pozabili." Petnajstletni EDVVARD FURLONG je zvezda Terminatorja 2. V tem zloveščem trilerju igra malega Connorja, bodočega vodjo proti strojem, z 'dobrim' terminatorjem ob strani (igra ga vele Arni) in 'slabim' nasproti. Ob njem je ves čas tudi njegova bojevita mama Sara (Linda Hamilton), tako da je vsa zgodba še zanimivejša. Edi je igral še v enem filmu in to v American Heart z Jeffom Bridgesom. S Termina- TV PROGRAM torjem je pobral precej slave, da o hono- rarju sloh ne govorimo. Za A CD A spomin na to dogodivščino si je kupil mačko in jo poimenoval T-1000. VhHvUH LESTVICE . STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI PRIREDITVE PO SLOVENIJI HOROSKOP HOVPiDOBA ____■______ TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 22- OKTOBRA Petek, 23. oktober TVS 1 SOVA RIMLJANKA, italijanska barvna nadaljevanka, 1987, 3 deli scenarij: Giuseppe Patroni Griffi in Franco Ber-nini po istoimenskem romanu Alberta Moravie režija: Giuseppe Patroni Griffi igrajo: Francesca Dellera, Tony Lo Blanco, Pierre Cosso in drugi Pisatelj Alberto Moravia je o nastanku svojega (tudi v slovenščino prevedenega) romana Rimljanka biografu Alainu Elkanu zaupal naslednjo anekdoto: Nekega večera je na Trgu Trio-tene uzrl mladenko, kije sppminjala na prostitutko. Ni imela več kot dvajset let, toda bila je prečudovita. Na vprašanje, kam bi šla, je odgovorila, da k njej domov. Takoj ko sta vstopila v njeno stanovanje, je začutil, da lepa mladenka v stanovanju živi z družino. V nekem trenutku - bila je slečena, imela je čudovito telo - se je spomnil Jamesove novele, v kateri se junak zaljubi v statuo. Potem je nenadoma vstopila starka z vrčem vroče vode in brisačo, ki ga je vprašala, ali je že kdaj videl takšno telo. Kasneje je zvedel, da je bila to mladen-kina mama... Ta dogodek, ki je trajal dobro uro, je zametek romana Rimljanka, kije nastal v štirih mesecih mrzličnega pisanja. Leta 1947 je Moravia dokončal petsto strani debel roman, katerega poglaviten čar je naslovna junakinja, opisana zelo plastično, polnokrvno, življensko. Lik Rimljanke je lik, ki si ga je v štiridesetih in petdesetih želela upodobiti vsaka italijanska igralka, toda vlogo v letu 1954 posnetem filmu Luigija Zampe je dobila samo ena - Gina Lollobrigida. Triintrideset let kasneje je nastala nova verzija znanega filma - kot nadaljevanka v treh delih. Slavno obetajočo vlogo Rimljanke je odigrala Francesca Dellera, Gina Lollobrigida pa je odigrala vlogo mame! Senzualna Francesca Dellera, je bila primerna igralka za vlogo se- demnajstletne Adriane, ki se vse bolj zaveda lastnega telesa. Njena mama ima s hčerko svoje načrte, predvsem pa si želi, da ne bi ponovila njene življenjske zgodbe - da se ne bi poročila iz ljubezni v revščino. Mama ne prenese besede "ljubezen” , toda Adrina se kljub njenemu besu zaljubi - fašistični mogočnež Asta-rita. Adriana se vsebolj prepušča ljubezni, telesnosti. Življenje ji prinaša razočaranja, na katerega odgovarja s samouničevalnimi dejani - začne se pro-stituirati... Režiser in soscenarist nadaljevanke Giuseppe Patroni Griffi je samo z drobci opozoril, da je čas nadaljevanke leto 1935 oz. 1936, skratka čas fašistične vladavine. Osredotočil se je na lik Adriane, na njeno preobrazbo iz nedolžne mladenke v prostitutko, brez moraliziranja... Ob premieri TV nadaljevanke je na tiskovni konferenci prišlo do precejšnjega škandala, ko je Gina Lollobrigida razkrila novinarjem, da je Francesci Dellera glas posodila šolana igralih. Izjava je dodobra razburkala italijansko javnost, vendar je predvsem pomagala novi Rimljanki. Izjavo Gine Lollobrigide so namreč razumeli kot izjavo užaljene igralke, ki zavida svoji naslednici mladosti. Francesca Dellera pa tudi po tem škandalu še zmeraj kraljuje na naslovnih straneh ilustriranih revij... NEDELJA, 25. OKTOBRA Slovenija 1 9.05 Program za otroke, ponovitev, Živ žav, Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 10.25 Naša pesem ’92 11.05 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 12.35 Domači ansambli, Fantje z vseh vetrov, ponovitev 13.05 Begunci, tu z nami 15.40 Maksim Gorki: Življenje Klima Sara gina, ruska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 1 17.10 VVuthering Heights, angleški film 18.50 TV mernik 19.05 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Življenske preiskušnje, angleška poljudnoznanstvena serija 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.55 Sova, Ameriške video smešnice, ameriški variatejski program, Rimljanka, italijanska nadaljevanka Slovenija 2 13.00 Sova, ponovitev 14.45 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Videogodba 20.30 TV prodaja nepremičnin 20.33 Brazilska trilogija: Borba za ohranitev gozdov, angleška dokumentarna serija 21.25 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV 22.20 Mali koncert 22.30 Športni pregled TV Koper 13.00 Horoskop 13.10 Ryan - soap opera 13.30 Istrska paberkovanja 14.15 Baxter! - ameriška drama 16.00 Čarobna svetilka - otroški program 16.45 Projekt NLP - ameriška nanizanka 17.40 Stanje stvari - 15-dnevna oddaja o kulturi 18.20 Meridiani - aktualna tema 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Končno ljubezen - ameriška glasbena komedija Med odmorom loto in vsedanes - tv dnevnik 22.45 Zabavno glasbena oddaja: Rhythn & news 23.45 N.V.P.D. - serijski film HTV 1 8.25 Horoskop 8.30 Poročila 8.35 TV kolendar 8.45 Slika na sliko, ponovitev. 9.30 Hišni ljubimci 10.00 Poročila 10.05 Huckleberry Finn in prijatelji, po-, novitev 10.50 Nedeljsko življenje 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Nebeški gusarji, avstralski film za otroke 13.00 Opera Box 15.30 Rudi Car-rell Show 17.05 Ljubosumje na italijanski način, italijanski film 18.50 Risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Duka Bagovič, domača dramska serija 20.50 Vela Luka 92 Oliver, Jasna in prijatelji 21.40 Zaljubljeni v Lidijo, serijski film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Čudežni stroj 21.00 Odletel bom, serijski film 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.05 Šport 23.20 Jazz Slovenija 1 10.35 Program za otroke, Jakec in čarobna lučka, Norčije v živalskem vrtu 11.00 Šolska tv, Analitična mehanika, Angleščina - Follow me, Muzzy, angleščina za najmlajše 12.00 Poročila 14.50 Športna sreda, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka, Živ žav 18.28 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Bobenček, glasbena oddaja 21.40 Tednik 22.30 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova, Dragi John, Največji potres v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka Slovenija 2 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi-Koper 19.00 Videolestvica 19.30 TV dnevnik Koper-Capodistria 20.00 ”16 črk”, tv igrica 20.30 Zelena ura 21.30 Umetniški večer TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story, serijski film 14.10 črni bandit - ameriški vestern 15.35 Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja 16.00 Oresedici- tv novice 16.05 čarobna svetilka - otroški program 17.00 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura-tovec 17.40 Arhitektovi nasveti, ponovitev 18.00 Slovenska kronika, studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Meridiani - aktualna tema 21.25 Eurogol 21.50 Vsedanes - tv dnevnik 22.00 Juke box - glasbena oddaja v živo HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, serijski film 10.00 Poročila, TV šola 10.05 Oce- ani in kontinenti 10.35 O kroni in kronanju 10.45 Spori in sledi: Franci in ostanek Ljudevita posavskega 11.05 TV leksikon 11.15 Tuji jezik 11.30 Smo-govci, oddaja za otroke 12.00 Točno opoldne, Poročila, Serijski' film 13.30 Mono-fon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 China Beach 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško - naši likovni ustvarjalci: Slikar Petar Salopek 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveni razgovori 18.35 Santa Barbara 19.17 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 1, špšort, vreme 20.05 Poslovni klub 20.45 Zabavna oddaja 21.30 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 17.45 ”92 stopinj v mrazu, ameriški film 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Zvonili ste, milord?, humoristična serija 20.55 China Beach - serijski film 21.50 Moč in slava, športni dokumentarec 22.25 Euro-goli 22.40 Pepsi DJ Mag 23.40 Horoskop PONEDELJEK, 26. OKTOBRA Slovenija 1 TV Koper 9.10 Program za otroke 10.10 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev 11.00 TV mernik, ponovitev 11.15 Forum, ponovitev 11.30 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV denvnik 1 17.10 Program za otroke, Radovedni taček: Dvorana, Bratovščina si- njega galeba, Jakec in čarobna lučka, Oscar Junior: Nočni po- hod, italijanska nanizanka 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.45 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Dosje 21.20 J uš Kozak: marki Groll, izvirna tv igra 22.15 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.45 Sova, Brooklynski most, ameriška nanizanka, Visperas, španska nadaljevanka, Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija Slovenija 2 14.55 Oči kritike, ponovitev 15.45 Sova, ponovitev 17.30 Športni pregled, ponovitev 18.00 Regionalni programi-Ljubljana 19.00 Videošpon 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica 20.30 Gospodarska oddaja: RfcR 21.00 Sedma steza 21.30 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, čemu živeti 22.10 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Pet pištol za Zahod, ameriški film 23.25 Film 12.30 Prodaja po TV 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Končno ljubezen - ameriška glasbena komedija 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Zabavno glasbena oddaja: Rhytem fe News 18.00 Primorska komika 19.00 vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Ponedeljkov športni pregled 21.45 Vsedanes - tv dnevnik 21.55 Umik agresorja z ozemlja republike Slovenije, dokumentarni film 22.55 Chicago story - ameriška tv nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, Old Boy Ne-twork, humoristična serija 10.00 Poročila, tv šola 10.05 TV šola za 1. in 2. razred 10.35 TV šola za 3. in 4. razred 11.00 Vrtiljak 11.15 Tuji jezik 11.30 Zviti lisjak, lutkovna serija 12.00 Točno opoldne, Poročila, Zapornik dvorca Zenda, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odletel bom, ponovitev 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško, Skozi hrvaško zagorje 16.35 Malavizija, Huckle-berry Finn in prijatelji 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dobri človek iz Dunaja, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Hrvaška v svetil 20.55 Snežni vihar, kanadski film 22.20 Dopolnilo 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.50 Poročila HTV 2 17.30 Hennessy, britanski film, ponovitev 19.15 Meteorjeva izložba 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Murphy Brovvn 20.30 Hitro, višje, močneje, oddaja o športu 21.25 Kitajska plaža, serijski film 22.20 Vox 22.30 Chillers, serijski film 23.45 Horoskop PETEK, 23. OKTOBRA SOBOTA, 24. OKTOBRA Slovenija 1 9.50 Program za otroke, Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka, M. Matičetov: Zverinice iz režije 10.50 Zelena ura, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 14.20 Umetniški večer, ponovitev 16.20 Gospodarska oddaja, Evropa 2000, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Tok, tok oddaja za mladostnike 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, forum 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka 21.25 Oči kritike 22.15 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Sova, Bagdad cafe, ameriška nadaljevanka, Rimljanka, italijanska nadaljevanka, Grizzly, ameriški film Slovenija 2 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi-Maribor 19.00 Jazz in blues 19.30 TV denvnik RAI 20.00 ”16 črk”, tv igrica 20.30 Intervju dr.— Janez Drnovšek 21.20 Studio City 22.50 Koncert orkestra bergenske filharmonije TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Juke box - glasbena oddaja, ponovitev 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Projekt NLP - ameriška nanizanka 18.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.55 Crime story-serijski film 20.45 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije 21.30 Glasbeni utrinek 21.45 Vsedanes - tv dnevnik 21.55 Globus 22.55 Projekt NLP - ameriška nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Serijski film 10.00 Poročila, TV šola 10.05 Pi-xel 10.30 Izbor iz tujega programa: Neobičajna Švica 11.00 TV leksikon: Organizacija društva 11.15 Tuji jezik 11.30 Živeti kot cel svet- oddaja za otroke 12.00 Točno opoldne, Poročila, Serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 China Be-ach 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.35 Malavizija, Beverly Hills, oddaja za otroke 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 V iskanju pogrešanih, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Video film, Vila Orhideja, hrvaški film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez mej 23.55 Poročila HTV 2 17.45 Cirkus, ruski film za otroke 19.15 Meteorjeva izložba 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Hiša naprodaj, humoristična serija 20.30 Glasba v času 21.35 Glasbena oddaja 22.10 Gem, set, meč - serijski film 23.00 Nočna izmena, Allo, allo -humoristična serija, Preval nazaj, kanadski film 03.00 Horoskop Slovenija 1 7.25 Izbor, Radovedni taček:Očala, Lonček kuhaj: Čokoladni fonude, Oskar Junior: Čudoviti konec tedna italijanska nanizanka, Modro poletje, španska nadaljevanka, Klub klobuk, Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 13.15 Intervju, ponovitev 14.05 Tednik, ponovitev 14.50 Inherit The Wind, ameriški film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Brazilaska trilogija: Po zlati mrzlici, ponovitev angleške dokumentarne serije 18.00 Prisluhnimo tišini 18.30 Dober tek!-kuharski nasveti Paula Bocuseja 19.00 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.30 Festival narečnih popevk-Vesela jesen, prenos 21.45 P. Veldham: Zasebna vojna Luc-inde Smith, avstralska nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.05 Festival narečnih popevk- Vesela jesen, razglasitev rezultatov 23.20 Sova, Perfect Strangers, ameriška nanizanka, Rimljanka, italijanska nadaljevanka, Nor na ljubezen, ameriški film Slovenija 2 14.00 Tok, tok, ponovitev 15.55 Sova, ponovitev 17.45 Poglej in zadeni 18.30 Domači ansambli, Fantje z vseh vetrov 19.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 19.30 TV denvnik ORF 20.00 Shopin s Pogoreličem 20.30 Firepovver, angleški film 22.05 Trač arij e v -ivo 23.05 Kvalifikacije za evropsko prvenstvo v odbojki - Slovenija: Avstrija, posnetek iz Murske Sobote TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 mama in očka Kettle - ameriška komedija 15.30 čarobna svetilka - otroški program 17.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije 17.45 Glasbeni utrinek 18.00 Globus 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.35 Crime story - serijski film 20.30 Baxter! - ameriška drama 22.15 Vsedanes - tv dnevnik 22.25 Stanje stvari - 15-dnevna oddaja o kulturi 23.05 Mama in očka Kettle - ameriška komedija 00.20 Horoskop HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Zakaj se mi to dogaja? 11.30 Smogovci 12.00 Poročila 12.05 Beverly Hills 12.50 Allo, allo, ponovitev 13.15 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.30 Želeli ste poglejte 15.00 Poročila 15.10 Iz stare skrinje, oddaja narodnih običajev 15.40 Dopolnilo 15.55 Bufonci 17.20 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV izložba, Jurač Dobrovič 18.20 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.20 Hennessy, britanski igrani film 22.05 Lepa naša: V Delnicah 22.30 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.10 Poročila v angleščini 23.15 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.20 črno-belo v barvah, V avtobusu, humoristična serija, Film 23.30 Hit depo TOREK, 27. OKTOBRA SREPA, 28. OKTOBRA Slovenija 1 9.00 Program za otroke, Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska tv, ponovitev, Analitična mehanika, Angleščina-Follovv me, Muzzy, angleščina za najmlajše 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.00 Poročila 14.55 Zgodovina Slovencev, ponovitev 15.35 Ciklus filmov znanih ustvarjalcev, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Lonček kuhaj: Pizza, Prvi uspehi: Maj Furst - klavir, Denver - Poslednji dinozaver, ameriška nadaljevanka, I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah 18.40 Alpe-Donava-Jadran 19.10 Risanka 19.30 TV denvnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Osmi dan 21.25 Novosti založb 21.40 J.A. Lukas: Skupna dežela, ameriška nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.55 Poslovna borza 23.05 Sprehodi po stari Ljubljani 23.35 Sova, Haggard II., ameriška nanizanka, Visperas, španska nadaljevanka Slovenija 2 14.30 Dosje, ponovitev 15.10 Sova, ponovitev 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi-Koper 19.00 V službi rock’n’ rolla 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica 20.30 Glasba, show in cirkus, Kraljevi variete 21.30 Omizje, kontaktna oddaja 23.30 Svet poroča, ponovitev TV Koper 12.30 Prodaja po TV 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Ponedeljkov športni pregled 15.10 Projekt NLP - ameriška nanizanka 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 čarobna svetilka - otroški program 16.50 Chicago story - ameriška TV nanizanka 18.00 Slovenska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Zasebni pekel 36 - ameriška kriminalka, 1954 22.05 Vsedanes - tv dnevnik 22.15 Kavboj, krava in Yuppie - dokumentarni film 23.05 Projekt NLP - ameriška nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Old Boy Ne-twork, humoristična serija 10.00 Poročila, TV šola 10.05 Narava 10.25 Kemija 10.50 Biologija 11.05 TV leksikon: Gobe 11.15 Tuji jezik 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Zapornik dvorca Zanda, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Kitajska plaža, ponovitev 15.40 The Big Blue 15.00 Poročila 15.05 Učimo se Hrvaško 15.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Kokain - evropska veza, avstrijski dokumentarni film 21.00 V skupnem načrtu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 17.55 Dolina maščevanja, ameriški film, ponovitev 19.20 Loto 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Državnik novega kova, humoristična serija 20.35 Mesta za Dubrovnik 21.10 Kitajska plaža, serijski film 22.05 Tri ljubezni, serijski film 23.00 Premiere, katerih ni bilo 23.50 Horoskop Slovenija 1 10.00 Program za otroke, Bratovščina sinjega galeba, ponovitev, I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev 11.00 J. A. Lukas: Skupna dežela, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 14.50 Omizje, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, oddaja za otroke 19.10 Risanka 19.30 TV denvnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Film tedna, Pot upanja, švicarski film 22.30 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.00 Sova, Radio Fm, ameriška nanizanka, visperas, špoanska nadaljevanka Slovenija 2 15.50 Osmi dan, ponovitev 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi-Maribor 19.00 Psiho 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Športna sreda 21.30 Reporta-a o gostovanju mariborske opere v Kijevu 22.25 Kalman: Kneginja čardaša TV Koper 12.30 Prodaja po TV 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Zasebni pekel 36 - ameriška kriminalka, 1954 15.30 N.V.P.D. - serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 čarobna svetilka - otroški program 17.00 Kavboj, krava in Yuppie - dokumentarni film 18.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura- tovec 21.25 Šok moderne umetnosti - ameriška dokumentarna serija 21.55 Vsedanes - tv dnevnik 22.05 Arhitektovi nasveti 22.25 Blacout - norveška kriminalka, 1986 HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Old Boy Na-twork, humoristična serija 10.00 Poročila, TV šola 10.05 Komediograf Tutuš Bre-zovački 10.30 Dvorci hrvaškega Žagorja 11.00 TV leksikon, razdobje svetovne književnosti, Humanizem 11.15 Tuji jezik 11.30 Lokviči 12.00 Točno opoldne. Poročila, Zapornik dvorca Zenda, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Kitajska plaža, ponovitev 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško, Zgodbe hrvaškega jezika 15.35 Malavizija, otroški svet 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Sim-tam po Medžimurju, potopis 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Allayn Mysteries: Ar-tists in Crime, britanski film 21.30 V obnovi Hrvaške 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 17.30 Ljubosumje na italijanski način, italijanski film 19.15 Meteorjeva izložba 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Mur-der Most Horrid, humoristična serija 20.40 Circles in The Sun, dokumentarni film 21.40 Kitajska plaža, serijski film 22.30 Zagrebšld kvartet 23.35 Horoskop NOVA AFERA O TEDU KENNEDVJU RAZUZDANI SENATOR šofer Kennedyjeve družine, kasneje tajnik, pomočnik in svetovalec Richard E. Burke, odkriva, da so bili znani škandali senatorja Teda Kennedyja le vršiček ledene gore orgij, seksa in alkohola. Dogodki naj bi bili resnični, povzeti iz Kennedy-jevih osebnih zapiskov, pisem, fotografij in pogovorov. Tako trdi avtor knjige 'The Senator, My ten yers vvith Ted Kennedy’ R. Burke, ki biografije še ni objavil, a je že dvignila goro prahu v ameriškem političnem in družabnem življenju. Opisuje desetletje svojega življenja, ki ga je preživel ob Kenne-dyju. O njem so že precej pisali zaradi ljubezenskih avantur, knjiga pa odkriva še mnoge druge pikantnosti. Nekaj odlomkov je pisanih v naslednjem slogu: Senator je imel črno knjižico z imeni in telefonskimi številkami, polnil jo je z novimi osvojitvami: Am-ber, Annie, Bonnie, Carla, Cindy, Claudia, De-bbie, Felicia, Florence, Greta, Hillary, Janiče, Jo El-len, Kathy, Laura, Libby, Margaret, Mary Ann, Ma-ureen, Nancy, Nicole, Norma, Patty, Peggy in Ste-phanie. To so le ena od imen. Moja dolžnost je bila tudi planiranje senatorjevih potovanj in sestankov. Senatorjeve ženske so predstavljale bogato tipologijo, največkrat so bile svetlolaske, redkokatera je bila pametna, večinoma so bile lepe lutke, ki so se želele zabavati, nekaj profesionalk, druge naključne avanturistke. Senator se je obnašal kot otrok v tgo-vini s slaščicami, žensk se ni nikoli naveličal, njegov spolni apetit, kot tudi želja za dobrim vinom in nju-hanjem kokaina, se ni nikoli izčrpal. Leta 1981 je v Aspenu srečal dve dvajsetletnici in srečanje je postalo razuzdana noč. Ena od njegovih prijateljic mi je pripovedovala, kako je senator po prekrokani noči in kokainu zadovoljil njo in prijateljico Barbaro. Da ne omenjam 'Studia 54’, za- E f : V KENNEDV FOR PRES1DENT d nje novosti med nočnimi sestaja lišči, kjer so se v isti množici srečevali moški in Zenske raznoraznih spolnih nagnjenj, ljudje, ki odkrito njuhajo ko- kain in pari vseh mogočih kombinacij. Oba sva vedela, da si senator ne sme privoščiti, da bi ga videli na mestu dvomljivega slovesa. Nekega dne sem med pošto našel paket, na katerem je pisalo: Senator Edvvard Kennedy - osebno -Angeligue.' Odločil sem se, da ga odprem in odkril sem dvesto debelih kapsul, pokritih z bombažno mrežico. Na eni strani je imela škatla etiketo 'Amil-nitrit’, zdravilo, ki se je uprabljalo za reanimacijo srčnih bolnikov. Res je, da je bil Kennedy srčni bolnik, a bil sem eden izmed redkih, ki so to vedeli. Nekega večera sem v družbi prijateljev izvedel pravi namen zdravila. Imenuje se 'poppers', tipični vonj se širi v posameznih diskotekah, smrdi kot umazane nogavice. Ob njuhanju te dobro zadene in fenomenalen je za seks. Senator mi je ob neki priložnosti dejal naslednje: 'Pozabavaj se malo,’ in mi v roko potisnil pest poppersa. V tem trenutku sem spoznal, da ni VVashington nič drugega kot mesto tekmovanja, kjer lahko vsakdo nadvlada drugega, prostor, ki proizvaja skrajnosti v drogi, • seksu, alkoholu in oblasti. Ko se je leta 1973 začela razraščati afera Water-gate, je senator določil specialni komite, ki ki naj bi te-mljito raziskal storjene zlorabe. Trudil se je tudi, da bi ločil privatno življenje od javnega. Steve Smith, eden izmed senatorjevih sodelavcev, me je v veliki tajnosti seznanil s sistemom registriranja, ki Je v Beli hiši še iz Rooseveltovih časov. Vse, kar je šlo čez Okroglo sobo, so morali ohraniti v predsednikovih arhivih. Senator je imel kopijo vseh zabeleženih pogovorov. Smith je izbrisal dele kompro-mitirajočih intimnih pogovorov: 'Morali smo izbri- sati nekaj ur telefonskih pogovorov Marylin in predsednika Nixona. Ko bi le vedel, kaj sta se pogovarjala...’ VAZEN JE STIL Greta Scacchl je z najnovejšo vlogo v Ulmu 'Sol na naši kozi' potrdila pozicijo ene najsekslpllnejšlh igralk. Filmski partner m ljubimec je bil tokrat njen mol Vincent d'Ontory, ki ji je, kot pravi, precej olajšal snemanje ognjevitih ljubezenskih prizorov. Greta meni, daje pri snemanju tovrstnih prizorov vazen predvsem stil. NAJBOLJE PLAČANI IGRALEC HOLLYWOODA MACAU LAV CULKIN Dvanajstletni Culkin, zvezda filma "Home Alo-ne”, ki je prvič nastopil v gledališču s štirimi leti, na jilmu debitiral pred petimi, je eden najdražjih igralcev Hollguoooda. Dečka je proslavila vloga Kevina v "Home Alo-ne”, sledil je simpatični Thomas v ”Mg Girl”, trenutno pa končuje snemanje novega filma, najbrž spet uspešnice. Pravi, da zvezdništvo njegovega življenja ni spremenilo, vse je po starem, obiskuje isto šolo, druži se s starimi prijatelji. Le v večjem stanovanju živijo, tako da je več prostora zanj in njegove štiri brate ter dve sestri. Se vedno pospravlja svojo sobo in prosi starše za žepnino. BENEŠKI FILMSKI NAGRAJENCI Kitajski film ’Qui Ju na sodišču’ je triumfiral na 49. filmskem festivalu v Benetkah. Režiser Zhblike v ekspresivne zapise, Irugič pa se prepušča nežni nehkobi linije, melanholič-lim, blagim, razlitim tonom : svobodno belino, čeprav ;a je v dobršni meri zasvojil ikvarel, je od vsega začetka udi strasten risar, ki se s iproščeno arabesko poigrava / monotipijah, skrotovičenih ra eni in skladnih na drugi strani. Matisse je dolgo časa ob podpori Andrea Deraina iskal likovni izraz, s katerim bi najbolj verodostojno ujel svoja čustva in odkril je fo-vizem, svojevrstno baritost. Harmonija v rdečem je začetek tistega, kar kritika imenuje Matissov metaprostor: na prvi pogled je površina dvodimenzionalna, nato pa jo barve oživijo in pogled vo- dijo v notranjost k ženskemu Matissova dela bodo na Retrospektivo so pripra-liku, posodju in sadju na ogled dva meseca. Občin- vili s pomočjo fundusa Muro™- .. . stvo se naslaja nad 275 sli- žeja moderne umetnosti, pa- Harmomja v rdečem je kami, 50 rezankami, skulp- riškega centra Geoges Pom- ^ eden najpomemb- turami, risbami in odtisnje- piudou, petrograjskega Er- nejših eksponatov med štiri- nimi listi. V pustost ne- mitaža in moskovskega Pusto izbranimi umetnikovimi wyorške jeseni prihaja igri- škinovega muzeja. Vsto- deli velike retrospektive v vost francoskega juga, zre- pnica stane 12,50 dolarja, Muzeju sodobne umetnosti v lega sadja, dišečih kruhkov pričakujejo pa več kot štiri New Yorku, po dvajsetih le- in omamnega rozeja, niz ti- milijone obiskovalcev. tih prve tako obsežne Matis- . hožitij, portretov, aktov, pej- sove razstave na svetu. sažov. ■ NOVA DOBA NAGRAJUJE RAČUNALNIČARJI Z LIKOVNO ŽILICO NA PLAN Na ogled je postavil tri svoje specifične slikarske o-puse, mehke, razlite z mnogo beline in zračnosti napoljene akvarelne liste, podobe ekspresivnih vrtinčenj v akva-relni tehniki in svojevrstne monotipije, kjer pride do izraza njegova risarska spretnost, renesančna risba kot temelj avtorjeve likovne gradnje. Jure Godec ni uniformirana likovna osebnost, širok je v izbiri motivov, od časa do časa riše močno, kontra- Celjska razstava je nedvomno pomemben mejnik na slikarjevi poti, ki je sedaj uravnotežena, a še vedno polna novih kreativnih izzivov. Popravek: V članku ob stoletnici slovenske Opere je prišlo do neljube napake: Krpanova kobila je bila namreč izvedena v SNG Operi in ne Cankarjevem domu. Za napako se iskreno opravičujem. (S.P.) Ob prodoru računalniške tehnologu® je na mah tudi likovno ustvarjanje po svetu zajelo navdušenje za računalniško grafiko. Na mednarodnih prireditvah so razstavljali dosežke, ki jih je napravil programirani stroj, obiskovalci In gledalci pa so lahko neposredno za računalniki preizkusili svoje znanje in sposobnosti v oblikovanju grafičnega n- Marslkdo mod vami se poigrava z upodabljajočimi možnostmi ln nenavadnimi učinki ki jih lahko iztisne iz stroja' Pokažite, kaj ste napravili. Pošljite najboljše izdelke v uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje. Ml bodo vsak teden objavljali fotografijo izbrane računalniške grafike, avtorje grafike meseca pa čakajo lepe nagrade. Ne oklevajte, postavite vas izdelek na ogled. Borut Jereb, Bosna jeseni 92 PETDESET LET POZNEJE UKRADENI OTROCI DVAKRAT OKRADENI Taboriščniki ukradeni otroci so se nedavne petdesetletnice, ko jih je nemški okupator na celjski prvi osnovni šoli nasilno iztrgal materam, spomnili z dvojno grenkobo. Ne samo, ker jim je breme uničenih najlepših let življenja še dodatno obtežilo, tudi zato, ker njihove žrtve niso bile vredne niti eksaktne statistike. zelo dvomljivih zaslugah in zaslužnosti svojih članov, je v tem primeru pokazal nekulturen in nehuman, neciviliza-cijski in nezgodovinski odnos do preteklosti. To dokazuje dejstvo, da med kategorizacijo internirancev, ki sojo opravili v okviru RO ZZB NOV, če smo prav obveščeni, ukradenih otrok sploh ni! Temu se seveda ne gre čuditi, saj se niso niti potrudili, da bi prebrali : J|! Ukradeni otroci, september 92 Od približno šeststo taboriščnikov se jih je po vojni vrnilo kakih petsto (za drugimi je izginila sled), skoraj polovici vsem, ki 1945. leta niso bili stari petnajst let, niso priznali v taboriščih izgubljenega časa. Režim, ki je vse gradil na dostikrat dokumentarno knjigo Staneta Terčaka Ukradeni otroci (kaj šele knjigo francoskega avtorja Marca Hillela V imenu rase ali druge dokumente). Namesto tega so si raje izmislili in dopovedovali neko svojo ‘teorijo’, po kateri seje taboriščnikom ukradenim otrokom lepo godilo, saj so živeli pri nemških družinah. Takšno mnenje je morda gojil neki Stane Markič (republiški funkcionar), ki ima največ zaslug tudi za to, da je republiška skupščina zavrnila predlagano zakonsko ureditev primera (enojno štetje v taboriščih izgubljenih let v pokojninsko dobo). Petdesetletnica dogodka pa je vsekakor najlepša, če ne morda celo še zadnja priložnost, da na temelju neizpodbitnih dejstev ovržemo veliko zmoto in povemo, da so deportacije (avgusta in septembra 1942) kakih šeststo družin s štajerske in Gorenjske v nemška taborišča (kot deportacije sploh) pomenile vojni zločin in zločin proti človeštvu (tako je namreč deportacije okvalificiral nuernberški sodni proces), oziroma nacistični genocid (tako jih opredeljuje uresničevanje germanizacijskega načrta v duhu strogo zaupnega odloka reichsfuererja SS Heinricha Him-mlerja z dne 25. junija 1942). Tu pa smo zdaj dejansko pri stvari, ki so jo zlasti borci funkcionarji, največji nasprotniki priznanja kakšnih pravic tudi prizadeti skupini, samo čutili, niso pa je nikoli znali utemeljiti in jo bodo morali v temeljih spremeniti: borci, ti- sti seveda, ki so se borili ZA narodno osvoboditev oziroma svobodo, interniranci so v taboriščih trpeli in umirali ZARADI svoje narodne pripadnosti. Svojo tragični usodo dolgujejo torej temu, da so bili Slovenci, oziroma nemški nacistični ideologiji, ki jih je hotela z vsemi sredstvi iztrebiti kot manj vredno raso. V tem je velika razlika in resnica, zaradi katere Je internirancem vse dolžna Izključno država, pravna naslednica tretjega rajha. Mimogrede bi v brk slovenski borčevski fovšiji kazalo povedati, da so civilne žrtve nacizma v državah nekdanje antihitlerjevske koalicije izenačene z odporniškim gibanjem (s tistimi, ki so _se borili z orožjem) in da so, na primer, v Franciji vsem žrtvam ne glede na starost priznali za tri leta internacije sedem let delovne dobe! Da o vseh drugih pravicah sploh ne govorimo. Taboriščniki ukradeni otroci so izjemna kategorija (če v RO ZZB NOV to priznajo alin ne) v vsej nekdanji okupirani Evropi. V primeru tri tisoč poljskih in devetdeset čeških otrok je namreč rasni test pomenil pogoj za deportacijo skupaj s starši, v slovenskem primeru pa zanesljivo likvidacijo staršev! Nemci, če kdo verjame ali ne, so ukradenim otrokom (samo kakih dvanajst jih je preživelo pri nemških družinah in kakih osemnajst v ustanovah Le-bensborna - vsi v starosti od šestih mesecev do petih let) uničili otroška leta, mladost in vse življenje, družine in domove, pobili poleg staršev mnogo sorodnikov, jih telesno in duševno prizadeli, jih okradli normalne človeške eksistence, možnosti za normalno šolanje, Jih gmotno prikrajšali, premoženje zaplenili v korist urada za utrjevanje nemštva in ga kasneje uničili. Med njimi jih je bilo mnogo, ki niso imeli kam in so se v svojem brezupu po vrnitvi v domovino vdajali alkoholu, mnogo jih je končalo s samomori (samo v dneh, ko so odposlali vabilo za petdesetletnico, do prireditve, jih Je umrlo šest). Ni čudno, če je danes živih le še kakih 380. To so nekatera dejstva, ki jih še tako prikrojena in prilagojena zgodovina ne more potvoriti ali zanikati, če jih že država, se pravi režim, zaradi znane slovenske ozkosrčnosti, za-plankanosti in kar je še takih atributov, ni hotel upoštevati. Saj vemo, zaradi političnih razlogov (zaradi katerih so ukradene otroke, ko so 1972. leta ustanovili svoj odbor, razglasili za separatiste). Ti razlogi so bili vedno nad človeškimi, razen če jim je bilo treba streči, ker je šlo za privili-girance. D. Lah BALKANSKA APOKALIPSA UVOD V SVETOVNI SPOPAD George Kenney, bivši šef Oddelka za Jugoslavijo State De-partmenta, trdi, da je problem Balkana usoden za celotno svetovno skupnost. Opozarja, da se bo vojaški spopad razširil na ves Balkan, da bo prišlo do vmešavanja islamskih držav in da bo Zahod prisiljen na vojaško intervencijo. Kako je Kenney opisal bodoče dogodke? Srbija bo poskušala izpolniti tri strateške cilje: nadzor koridorja v se- verni Bosni, ki matično Srbijo povezuje s srbskimim okupiranimi območji na Hrvaškem, vzpostavitev vzhodnega koridorja vzdolž bosansko črnogorske meje, ki omogoča Beogradu dostop do pomorskih baz na Jadranu in uničenje Sarajeva, simbola bosanske državnosti. Hrvaška bo na severu poizkušala presekati beograjske oskrbovalne poti in odrezati srbske okupirane dele na Hrvaškem od matične Srbije. Na jadranski obali bodo hrvaške sile poskušale prevzeti nadzor nad višavjem nad Dubrovnikom, odkoder je mogoče nadzirati vhod v Boko Kotorsko. Pozimi se bodo spopadi navidezno umirili. Na Hrvaškem bodo Srbi še naprej kršili prekinitev ognja. Na področja pod zaščito OZN se bodo iz drugih kra- jev doselili srbski begunci, nesrbsko prebivalstvo pa bodo prisilili, včasih na brutalen način, da odide. Miloševič bo na pomlad svojo pozor-, n ost usmeril na Kosovo. Spopad bo neizbežen. Prišlo bo do hujšega masakra kot v Bosni, saj Albanci niso niti oboroženi niti organizirani. Bombardiranja bodo ubila na tisoče ljudi, četrtina prebivalcev pa bo zbežala v Albanijo. Albanska vlada bo razglasila mobilizacijo in vstopila v vojno s Srbijo. Makedonija, v kateri živi 30 do 40 odstotkov albanskega prebivalstva, se bo pridružila Albaniji, saj je zanjo prenevarno čakati na to, da bi se morala sama soočiti z zmagovito Srbijo. Po Kenneju se bo vojna hitro širila. Muslimanske države bodo začele pošiljati orožje in prostovoljce. Srbske sile se bodo začele umikati iz Bosne in Kosova. Grčija, ki se noče odreči dela Makedoniji, bo vstopila v vojno na srbski strani, kar ji bo Turčija hudo zamerila ... NATO zaradi svoje neodločnosti ne bo mogel zaustaviti nadaljne vojne eskalacije. Kenney, ki trdi, da to ni najhujši mogoči scenarij, je prepričan, da bi bilo najboljše takoj posredovati v Bosni z ameriškimi silami, pod pokroviteljstvom OZN. 1 , . _ . - tajit t;.iL LEA ČMAK, NEKDANJA SKOJEVKA, UDARILA PO PARTIZANU TRETJIČ: RESNICA O DOBROVLJAH Neizmerno sem vesela tvojega odgovora (Nova doba številka 39, 14. oktobra 1992). Tako lepo si me predstavi, da moram tudi jaz Tebe. Imaš rusko šolo, ki si jo opravil med vojno. Ve se, kdo te je tja poslal in zakaj. Ob povratku v Jugoslavijo si bil pripadnik JLA. Opravil si vojno akademijo tudi v SFRJ, kasneje pa si z uspehom opravil vse izpite in postal diplomirani pravnik. Resnično zaslužiš čestitke, čeprav se po tvojih žilah ne pretaka plava kri. Bodi ponosen tudi na svojo KNAPOVSKO KRI! Sedaj pa k tvojemu pismu! Zdravstvu) tavarišč, vojni-ruski akademik, Zupanc Ludvik- Ivo! Ivo, nekako skleroza te je načela. Vse, kar si napisal je ena sama laž! 1) Napad na Čmakovo graščino je bil 25. (ne 5.) oktobra 1941. 2) Pokojni Čmak Ivan ni nikoli podpisal pristopa k Volksdeutscherjem, imel pa je ženo Avstrijko. Saj je bila vendar Avstro-Ogrska in nihče ni vprašal, zakaj se poroča s Slovencem. 3) Nikoli in nikdar ni podpisal sodelovanja z okupatorjem! Kako boš na sodišču dokazoval, da je izročil Nemcem spiske Slovencev za selitev, je tvoja stvar. Samo v tvoji glavi se lahko porodi misel, da so Nemci selili Šega, učitelja na Gomilskem, in župnika na priporočilo Cmaka. Saj ve vsak otrok, da so najprej selili inteligenco iz vasi. Pojdi, pojdi v Graz in na Dunaj ter pobrskaj po arhivu. Ničesar nimajo o Ivanu Čmaku. Veš, bila sem v Berlinu, v centralnem arhivu, našla sem le poročilo žandermarije Braslovče. Nemci so vse zapiske delali v triplikatu in ves arhiv imajo še danes. Niso ga uničili tako kot naši pripadniki UDBE. Naj ti navedem samo primer: v zaplembni zapisnik so enostavno napisali, da je Ivana Cmaka odvedla OZNA, 25. oktobra 1941. Veš, kdaj je nastala OZNA? Leta 1943 oziroma 1944! Že iz tega se vidi, da nekaj ni štimalo pri Čmakih. Nadalje navajaš, da so selili Košeninove in Pesto-tnikove. Moral boš dokazati na sodišču, da je to res. Išči dokazila! Veš, na sodišču ne bo zalegla samo beseda tvojih pajdašev, tam hočejo dokaz! 4) Še enkrat ti povem, da ste postopali zločinsko in neusmiljeno z materjo Štefanijo Čmak. Odvlekli ste jo na Dobrovlje, jo z možem zaprli v cerkev, drugi dan pa ustrelili z DUM-DUMKO! Še sedaj imam njeno kapo, v kateri je bilo pol glave. Moj mož je kapo čuval in je tudi meni svetinja. Moj mož Henrik Čmak mame ni nikoli prebolel. Uživaj v tem! Verjetno ti veliko pomeni, da si lahko petdeset let blatil in zmerjal Čmake. V pismu lažeš, da si na Dobrovljah govoril le trikrat. Vsako leto si med oddajo ’Še pomnite tovariši’ klevetal in zmerjal Ivana in Štefanijo Cmak. Moral boš povedati, zakaj ste ubili Štefanijo. Ali je tudi dala deložirati Šegove, je koga izdala, je bila gesta-povka? Vsako leto si klatil po šolah in opisoval boj na Čreti. Mar se ni nič drugega zgodilo v Savinjski dolini? Bil je med ostalimi tudi veleizdajalec Divjak Ernest! Zaradi njega je bilo izseljenih preko sto družin iz Savinjske doline. Si ga kdaj omenil v svojih oddajah? V zahvalo za njegova dejanja si postavil njegovega brata za sekretarja komiteja ZKS v Celju. Ja-dna partija, saj ni čudno, da je izvo-denela! Lažeš tudi, da Šošter ni govoril na Dobrovljah. Pa še kako je lagal in blatil Čmake. S tem je opravičeval svoje dejanje-ustrelil je mamo Čmak. Pekla ga je vest. Pred smrtjo se je izpovedal pri katoliškem duhovniku. Še prej pa je v deliriju klical svoje žrtve, med njimi tudi Čmake. Vest je nejhujši sodnik! Tudi po tebe bo prišla z neslišnimi koraki bela žena...zašepetala ti bo brez besed v uho, da se zbotaj z njo in svojo dušo... Tudi ti boš začutil karmo. Mo-rada boš zagledal celo svojo žrtev -Čmakovo Štefanijo. Do tistega trenutka pa le bodi ponosen na svoja herojska dejanja! Še to: veš kdo mi je povedal, da so bili zaprti v cerkvi? To je izjavil Šoštar Vinko-Miha. Skupaj sva delala na obratu Čmak, Gomilsko. Marsikaj mi je povedal. Tudi Polde Travnat je marsikaj govoril na partijskih sestankih. Pa Korent in Cizej. Še mrtvega Čmaka bi v žlici vode utopili, tako so prikrivali svoj kes, ki jim je razjedal dušo. Ob smrti mojega moža je Korent na pokopališču jokal kot otrok. Meni se je opravičeval in javno pokazal svoje obžalovanje. Vprašaj Poldo Travnerja, če se spominja, kako je dal zapreti Bobekovo ženo zaradi ene same besede. Presedela je leto dni v Starem piskru. Kar vzemi spis na Temeljnem sodišču Celje in ga dobro preberi (išči pod K - Vi-tanc Pepca). 5) Ena sama podla laž te je! Kako lahko mešaš kurirja Lukanca z Nemci? Navajaš, da mu Nemci niso dali odgovora za Čmake oziroma ljudi, ki ste jih zahtevali iz zapora. Saj Lukane te naloge sploh ni imel. Ujeli so ga Nemci v hajki in ga pretepali kakor vsakega ujetega partizana. Lukane ni imel nobene zveze s Čmaki, saj je bil odrezan od bataljona že prej. 6) Smrtno kazen ste določili trije borci. Ali ste bili partizansko sodišče? Zakaj niste napisali obsodbe, vsaj kasneje? Škvarča je pisal dnevnik. Zakaj ni opisal sodbe Čmakovih? Še enkrat ti povem, da ste bili navadni zločinci! Delali ste na svojo pest, poboja Čmakovih vam ni naročil noben komandant. Res je bila mati Čmakova Av- strijka, res je bil oče Čmak prijazen z Nemci, samo zato pa se človeka ne ubije! Zakaj jih niste pokončali kar na dvorišču na Gomilskem? Izdajalce in gestapovce so streljali takoj, na licu mesta. Zakaj golgota na Dobrovlje? Pa praviš, da jih niste mučili. Pa še kakšna muka je bila za mamo, ko je gledala goreči dom in jokala za vnukom Janezom in Petrom. Tudi ni vedela, kaj boste naredili hčerkama. Perdan je v svojih spominih, imam knjigo, pisal, da bi odpeljali tudi obe hčerki, če ne bi imeli dojenčkov. Kaj rečeš na to? Tako so ravnali SS-ovci in Švabi, ne pa naša ljudska vojska! 6) Sram te bodi, da tajiš knjigo 'Dobrovlje v borbi’. Pojdi v muzej in si prečitaj svoj prispevek! 7) Nemci so ustelili za oba Čmaka in Bobeka trideset talcev. Resje, saj so izvajali represije za vsakim, ki ste ga vi ustrelili. Ne smeš pozabiti, da so tudi Nemci rabili propagando, vse jim je prišlo prav. V tem primeru pa še tembolj, saj ste vi sami izdali komuniste, ki so bili zaprti pod tujim imenom. Izdali ste svoje ljudi. Namerno ali nenamerno, to boš moral ti pojasniti! Pravilno, da pišeš zgodovino (čeprav pri vseh svojih diplomah nisi zgodovinar), vendar jo piši resnično. Prepričana sem, da bodo čmaki rehabilitirani, posebno mama. Morda se bo to zgodilo, ko bova midva že na griškem britofu. Zgodilo pa se bo. Takrat se boš v grobu obrnil in še enka-rat preklel vse Čmake, ki niso ničesar naredili v škodo Tebi in slovenskemu narodu. Karma, karma... Glede tvoje mame mi je iskreno žal, da je morala umreti v taborišču. Bila je dobra in pridna ženska. Kar zadeva očeta, pa o njem nič ne vem. Ni- sem ga poznala. Tudi ti si nezakonski. Kaj hočeš, otroci si pač ne morejo izbirati staršev. To ti omenjam zato, ker si tudi ti meni očital, da sem nezakonska hči grofa. Kaj morem? Naj bo karkoli, delal sem 36 let in nisem imela nobenih bonitet zaradi strankarske opredelitve. Nihče mi ni ničesar poklonil. Vse so ukradli očetu in ga izselili, da je umrl od lakote v Spi-talu/Drau. Vso vojno je sodeloval s partizani in jih zalagal z živežem, na koncu pa je doživel najhujši konec. Samo zato, ker je bil bogat. Ni pa bil zločinec in hudobnež. Lahko bi ga pustili pri miru, da bi vsaj umrl kot človek. Veš, nisi samo ti ubog in brez staršev ostal. Tudi meni ni bilo z rožicami postlano. 8) Praviš, da boš še hodil na Dobrovlje in lagal o Čmakih. Kar daj, če ti je to v veselje. Naj te poslušajo otroci, ki jih na silo privlečete tja, naj te poslušajo pripadniki TO in pa seveda borci NOV, ki jih je vsak dan več. Enkrat pa bo tega konec... In takrat!? Si se kdaj vprašal, kaj bodo govorili o tebi? Zapisan boš kot lažnivec! 9) Praviš, da si ponosen, da si šel v boj mlad in neizkušen. Vidiš, tukaj je odgovor na vse tvoje izvajanje. Bil si mlad in neizkušen! Delal si po naročilu drugih, to pa je nekaj naj hujšega in slabega. Ponosen si na svojo prehojeno pot. Bodi, bodi! Predvsem pa bodi ponosen na svoje šolanje v Moskvi in kasnejše podvige v JLA. Šele sedaj jo vidimo v njeni slavni luči. Priporočaš mi, da grem na Dunaj. Zelo rada zaidem tja. Pojdi še ti, saj te bodo sprejeli, čeprav nimaš plave krvi! Lahko greva tudi skupaj, če hočeš. Saj sva mnogo let skupaj lagala naši mladini in hvalila JLA ter sveto partijo, kije tako žalostno končala, daje morala spremeniti ime. Takole, kakšen večer malo pomisli in priznaj, da je bilo škoda časa. Ti bi lahko še eno diplomo naštudiral za vse tiste izgubljene ure na sestankih. V svojem pismu si se na koncu tako lepo poslovil od mene. Tudi jaz ti moram zaželeti veliko uspeha pri iskanju tvojih dokazil. Rabil jih boš, ko se bova srečala na sodišču. Veseli me, da si končno javno zinil, koga je Čmak izdal. Upam, da boš lahko tudi dokazal. Lea Čmak TRETJI FESTIVAL RADIJSKIH POSTAJ SLOVENIJE V SLOVENJ GRADCU MILANA KUČANA BO POSLUŠALO POL MILIJONA SLOVENCEV V četrtek, 22. oktobra, bomo Slovenci združeni na isti frekvenci, saj bomo poslušali radijski program Tretjega festivala radijskih postaj Slovenije v Slovenj Gradcu. Druženje slovenskih ra-dijcev z zanimivim spremljajočim programom bo z aromo najkvalitetnejših vin zaključeno po treh dneh v slovenjegraškem hotelu Kompas, kjer bo Jelko Kacin razglasil najboljšo slovensko radijsko postajo. Ko smo povprašali direktorja Koroškega radia Franja Murka, če bo prav njegova hiša odnesla laskavo priznanje, nam je ob pritrdilnem odgovor natrosil še vrsto informacij o največjem predstoječem medijskem prazniku zadnjih let na Koroškem. ’Na 3. festivalu radijskih postaj Slovenije, ki je našel svoj prostor v slovenskem medijskem prostoru, bo sodelovalo šestnajst radijskih postaj, ki so programsko zelo različne: Murski val iz Murske Sobote, Radio Ptuj, Mariborski radio Študent, Radio Šmarje pri Jelšah, Radio Celje, Radio Velenje, Koroški radio Slovenj Gradec, Radio Trbovlje, Radio Sevnica, Radio Brežice, Studio D Novo Mesto, Radio Glas Ljubljane, Radio Študent iz Ljubljane, Radio Triglav Jesenice in Radio Cerkno. Vse te radijske postaje poldan. To bo prvi poskus vzpostavljanja četrte radijske mreže v Sloveniji, kar predstavlja najbistvenejši element prireditve. Festival bo tekmovlne narave. Radijske hiše bodo tekmovale v sedmih kategorijah in sicer se bodo potegovale za najboljšo informativno in kontaktno oddajo, radijsko reportažo, radijski komentar, glasbeno oddajo, EPP spot lastne produkcije in samoreklamni spot.’ V hotelu Kompas bo zadnji dan prireditve lahko zablestel slovenski minister za informiranje Jelko Kacin, Radio^Tržič^adiom Ra-’ boljšim radijskim postajam dlje ob Dravi in Radiom Ormož, ki ne sodelujejo na festivalu, prenašale otvoritev in razgovor z predsednikom Republike Slovenije, ki bo na vprašanja novinarjev odgovarjal ob štirih po- festivalske nagrade in priznanja. Novinarji že vemo, da bomo lahko postavljali le po eno vprašanje ... Franc Furland Ostalo MEŠANE PERZIJSKE MUCKE in male psičke podarimo prijaznim ljudem. Telefon (063) 29-005, zvečer. GARSONJERO prodam ali dam v najem. Tel.: 063/37-210 LETNE GUME za fiata 750, Sava, 4 kose, ugodno prodam. Tel.: 063/35-574 STANOVANJSKO PRAVICO ali še zraven stanovanje kupim. Tel.: 063/33-825 popoldan, ali 38-248 dopoldan NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, prodam. Tel.: 063/701-153, popoldan ELEKTRIČNI BRIVNIK Braun linear, masažer Apollos, priročnik vse o sexu, kasetofon (dvojni) Nordmende in merilec krvnega tlaka prodam. Tel.: 061/788-104 MALO RABLJENO GARNITURO (kopalno kad, umivalnik, wc školjko, bide), prodam, cena 300 DEM, in novo peč na trdo gorivo, kipers-busch, cena 350 DEM. Tel.: 063/27-312 STARO HIŠO v Rečici ob Paki prodam (voda, elektrika, hišna številka in 1260 m2 zemlje). Tel.: 061/110-179 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE najamem. Lokacija: Celje. Tel.: 063/441-606, dopoldan od 8.-15. ure VESPO, staro 2 meseca, Comet 1, rdeče barve, z dodatno opremo, prodam ali menjam za avto. OBNAVLJAM GRAD, iščem sovlagatelja. Tel.: 063/ 29-921 Kupujte M je Ut medi TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNIK BOGATA PONUDBA NIŽJE REKLAMNE CENE UGODNO: PLAČILO NA 2 ČEKA ODPRTO TUDI OB NEDELJAH MARKET LJUBLJANSKA CESTA AKCIJSKA PRODAJA: PERUTNINA PTUJ - mesni izdelki - mesni izdelki -svinjskapolovice: 309,80SIT -kava 100g Droga: 54,90Sil - vina VRTOVČAN: 159,00 SIT -majice UVOZ: 230,00 SIT |Nova Gorica MESNA INDUSTRIJA PRIMORSKE P-O- NAKUPNI CENTER UGODNE CENE VTEM TEDNU: VPC M PC -KAVA BAR 100 gr 42,00 SIT 54,60 SIT -PAŠTETA TURIST 100 gr 68,10 SIT 92,96 SIT - TESTENINE MIRAMAR 58,00 SIT 73,08 SIT c WC PAPIR ROLE 10/1 147,80 SIT 199,00 SIT -GOSPODINJSKA VEDRA 129,53 SIT 190,75 SIT -KOZARCI WHISKY12 kom. 1.228,61 SIT 1.846,13 SIT AKCIJA: VIC SLANI KREKER ALBERT KEKSI 500 gr B0MB0NIERA AMURETTI200 gr OBIŠČITE NAS, PRIJAZNO VAS BOMO POSTREGLI! 15. MEDNARODNA RAZSTAVA MAČK V CELJU MUCE PRIJAZNEJŠE OD LJUDI Deževno soboto in nedeljo 17. in 18. oktobra je bilo v veliki dvorani Celjskega sejma na Golovcu, kjer so se takšne in drugačne mucke trudile, da bi bile najlepše, kar bi jim prineslo zveneče šampionske nazive, mijavkanja bolj malo slišati. Več je bilo govorjenja obiskovalcev, ki so si ogledovali mačjo tekmovalno razstavo, katere glavni akterji so povečini dremali in se pustili - občudovati. Fe-linologija, veda o mačkah, za nekatere ljubiteljstvo za druge nečimernost, kakor hočete... če bi pogledi ubijali, bi bil novinar, ki si je šel ogledat mačjo razstavo po službeni dolžnosti, po tistem, ko si je dovolil zapro-' siti velecenjenega sekretarja Zveze felinoloških društev Slovenije Aleksandra Becca-rija za akreditive, dodatna pojasnila in pisne materiale o mačji prireditvi, na mestu mrtev. Mačji funkcionar namreč sploh ni bil zainteresiran za pisanje o 'njegovi’ prireditvi v najboljšem časopisu za slabe čase, kar pa ni novinarja niti malo tangiralo. Tako bralci Kristina, Punkyeva mačja mamica je ostala doma v Ljubljani niso opeharjeni za mačjo reportažo, mucke pa za reklamo. Muce, prinešene iz cele Evrope, dremajoče v ličnih udobnih kletkah, so živo nasprotje oraganizatorja. Perzijske, himalajske, eksotične in mucke takšnih in drugač- TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Mariborska 116, Celje, tel. 34-960 NAKUPOVALNI CENTER Savinja Kupujte premišljeno - izkoristite najugodnejšo priložnost! — avdio video tehnika — bela tehnika — gospodinjski aparati — telefoni (domač, uvoz) SAMSUNG BTV s teletekstom, ekran 51 cm BTV s teletekstom, stereo, ekran 55 cm BTV s teletekstom, ekran 63 cm glasbeni stolp Samsung glasbeni stolpi s CD SCM 7800 glasbeni stolp MAX 530 video rekorder (4 glave) video rekorder (2 glavi) 46.900 SIT 60.463 SIT 63.166 SIT 23.068 SIT 39.702 SIT 55.365 SIT 45.144 SIT 40.128 SIT CANDV pralni stroj že od 60.000 SIT naprej pomivalni stroj 79.734 SIT MOŽNOST NAKUPA BREZ POLOGA NA VEČ ČEKOV ALI POTROŠNIŠKI KREDIT. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. • , ■ X Odpiralni cas: delavnik 7.00-19.00 ure sobota 7.00-13.00 ure nih pasem so si šampionske naslove pridobivale z ljubkostjo in nenazadnje tudi s prijaznostjo. Laiku na področju felino-logije so vse mucke lepe, zato seje težko odločiti, kateri bi namenil pozornost. Pa vendar... Himalajski mucek Punky, ki je pustil mačjo mamico Kristino v Ljubljani, je v Celju dobil tretji šampionski naslov CAC, ki mu napoveduje svetlo prihodnost. Punky pa se preveč ne veseli, temveč poležava v kletki za katero stoji njegova gospodarica in prijateljica Tanja Podlipnik iz Ljubljane. Pri Podlipnikovih v ljubljani je pravkar prišlo do naraščaja mačje družine, tako da je povsod dovolj mijavkanja. Irena in Stane Lortner iz Železnikov sta v Celje pripeljala nikogar drugega kot samega Fausta. Pa ne Goethejevega, temveč perzijskega, modro bele barve, ki je dosegel še višje priznanje kot Punky. V njegovi kletji namreč visi kokarda z oznako CACIB, kar pomeni, da je od nedelje naprej kandidat za mednarodnega šampiona. Sploh ni pomembno, katera mucka ali mucek sta zmagala na celjski razstavi v kategorijah barve ali pasme in katera kosmata stvarca je postala absolutni prvak razstave. Vse muce so bile lepe, nekatere bolj druge manj. Vsake oči pač imajo svojega malarja. p. p. VULKANIZACiJA in AVTOPRALNICA nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32-900 MALI OGLAS ZASTONJ KUPON MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. TUM!, DOBA NAROČILNICA Ime................................priimek naslov...................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika NOIMOBA GENERAL SCHVVARZKOPF Sl NI ŽELEL ZALIVSKE VOJNE MEDVED Z GOLOBJIM SRCEM Pred dvema letoma se je ameriški general Norman Schvvarzkopf, ki ga zaradi postave kličejo za medveda, ob napadu združenih mednarodnih sil na Irak, spopadel z jastrebi iz Pentagona, če bi takrat vprašali njega, bi ameriška vojska nikoli ne začela s 'Puščavskim viharjem’. To in podobne zanimivosti iz svojega vojaškega in družinskega življenja je general odkril v avtobiografski knjigi z naslovom 'ni potrebno biti heroj’. Dobro vnovčena pustolovščina Knjiga, tiskana na 530 straneh, je bila zamišljena kot svojevrstni vojni dnevnik z osebnimi spomini slavnega ameriškega poveljnika, izrodila pa seje v osebni življenjepis. Začne se s spomini na otroštvo, opisom očeta, generala zloglasne vojaške akademije v West Pointu, matere, podvržene alkoholu, nadaljuje z vietnamsko izkušnjo in ozadjem zapleta s Husseinom. General Je knjigo dobro vnovčil, plačilo pa je dobil celo v naprej. To pa je poleg ameriškega odličja, edini generalov profit, ki mu ga je uspelo izvleči iz svoje kratkotrajne meteorske slave. Kot je v navadi v podobnih primerih slavnih imen iz sveta politike, biznisa, športa ali filma, je najbrž v imenu upokojenega generala napisal knjigo kakšen poklicni novinar ali pisec tujih spominov, kar pa praktično ne zmanjšuje njene memoarske vrednosti, posebej njenega dokumentari-stičnega dela o razmerah v ame- riški vojski in odnosih s Pentagonom. Za pokušino je smiselno pogledati, kako upokojeni general v odlomku iz knjige 'Ni potrebno biti heroj’ opisuje usodne trenutke pogovora z generalom Colinom Povvellom o napadu na Sad-dama. Zviti Povvell 'Točno teden dni pred začetkom 'Puščavskega viharja’ je v Tampo prišel Collin Povvell. Našel me je pripravljenega, da vgriznem v zavoro. Zdaj, ko so bile odpravljene začetne težave s prevozom, se mi je mudilo v Sa- udsko Arabijo. Kaj pa, če invazije ne bo? Nisem si mogel niti zamisliti, da bi se ZDA umaknile, medtem ko Irak nadaljuje z okupacijo Kuvajta. Težko bi čakal še leto ali dlje, dokler ne bi diplomatski in gospodarski pritiski prisilili Saddama na umik. Ameriške matere in očetje ne bi pustili, da se njihovi sinovi Se dolgo cvrejo na vročem puščavskem pesku. Povvellu sem rekel, da je edina alternativa napad na Saddama. Predsednika sem obvestil, da bi bila takšna vojaška akcija uspešnejša od trenutnega angažmaja. Povvell mi je odgovoril, da je tudi sam zaskrbljen zaradi možnega razpleta 'Puščavskega ščita' in da se Bela hiša še ni ničesar odločila. Čez dva dni so me poklicali v Pentagon, kjer sem obvestil predsednika o us- pehih 'Puščavskega ščita'. Po koncu seje sta se predsednik in Chenej preselila v ministrovo pisarno, mene pa je Povvell poklical za svojo mizo. Takoj ko sva sedla, me je Povvell vprašal: 'Če bi v tem trenutku želeli vreči Iračane iz Kuvajta, kako bi to storili?’ 'Kaj? Tega ne bi napravil, ker nimam možnosti. Vsem sem jasno povedal, da na to področje ne pošiljamo dovolj naših sil, ki bi bile pogoj za uspeh.' 'Predpostavite, da ste dobili takšen ukaz!’ Občutil sem, kako mi postaja hladno. Ko sem od svojih planerjev zahteval, naj mi napravijo skico možne ofenzive z afektivami, ki smo jih po- slali za 'Puščavski ščit’, so odgovorili: 'Nemogoče!' Kot edino možnost so predlagali neposredni napad na Kuvajt, s katerim bi presekali iraške pre- skrbovalne poti. Vsi smo vedeli, da bi to bila akcija z visoko stopnjo tveganja, ki bi stala življenja mnogih Amerl-kancev. ITALIJA: POLJAKINJE, ROMUNKE IN RUSINJE POLNIJO ITALIJANSKA KURBIŠČA BELO BLAGO Z VZHODA Agencija New Star v Modeni je z lažnimi obljubami o poštenem delu iz vzhodnih držav v Italijo pripeljala okrog petdeset mladeničev in več kot dvesto deklet. Organizatorji so fante zaposlovali na črno ali jim nudili ponižujoče posle, dekleta pa so napotili v svet prostitucije. Policisti so aretirali lastnika agencije 32 - letnega Nicolo Moreno in njegove bližnje sodelavce, ki jih bremenijo prevare, organiziranja prostitucije, izsiljevanja in okoriščanja. Za kulisami ogromnega prometa tujcev z vzhoda, ki so ga pred kratkim odkrili policisti iz Modene, so zgodbe obupa in razbitih sanj. 'Neobstoječi raj’ je bil povsem nekaj drugega kot bleščeče obljube. Majoara Dimitrou, drobna 25 - letna Romunka, si je povsem razrvana neko jutro v avgustu vzela življenje v kopalnici nekega hotela v predmestju Reggio Emilia. Policija sumi, da so jo prodali nekemu vozniku tovornjaka, kar je potrdila tudi neka njena prijateljica. Nek plesalec ni sprejel organizatorjevih zahtev in pred nekaj tedni so ga našli umorjenega nedaleč od hiše v zažganem avtomobilu, v katerem so policisti odkrili dve molotovki. Po tem dogodku so policisti preiskali okrog šestdeset nočnih lokalov v najmanj petnajstih italijanskih mestih, med njimi v Bologni, Reggiu Emilii, Bresci, Udinah ... 'Doma v Ukrajini sem poučevala liziko, ’ pripoveduje Kristina, lepa de- alo v Elegiji, ima pa že upeljane po- mljive osebe, pokvarjeni vladni ura-sle v Bukarešti in na Madžarskem, pred- dniki in bivši agenti romunskega dikta-vsem v okolju, kjer se gibljejo dvo- torja. Vukica Vlajič Organizatorji so v Moskvi organizirali natečaj za Miss prsi. To je bil le eden od načinov za privabljanje deklet. klica z velikimi svetlimi očmi, 'ob praznikih pa sem plesala v mestu. V agenciji so mi obljubili, da me bodo v Italiji zaposlili kot plesalko. A prišla sem v pekel. Takoj po prestopu meje so mi odvzeli potni list in morala sem podpisati nekakšen dokument. Kasneje sem ugotovila, da to ni bila menica in da so pred mano skrivali denar, ki sem ga služila. 'Če boš delala težave, te bomo prijavili,’ so dejali, 'če pa potrebuješ denar, se moraš znajti’, so mi rekli. A jaz nikoli nisem bila kurba in nikoli ne bom.’ A. M., lastnik hotela, kjer si je mlada obupana Romunka vzela življenje, pripoveduje: 'Dekle je v hotel prišlo prestrašeno kot srna, bilo je uničeno. Pripovedovala je, da so jo delodajalci silili v prostitucijo in pretepali. Na koncu je zbežala in si skušala poiskati delo. Neko jutro sem jo našel v kopalnici obešeno z električnim kablom.’ Sedaj preiskavo širijo na mednarodno raven, kajti New Star odpira fili- NOVCidOBfl ____®____ Dragi prijatelji! U ielji da Vam vaša nesreča što više olakšamo, a redakciji našeg časopisa Nova doba odločili smo, ds ovo stranico oamjenimo specialno Vama. Ako nešto trebate, nekog tratite, n neizvjesno-sti ste, slobodno zovite naše brojeve: 063/441-606 Ul 441-216. Sa srečom! Redakcija Novo dobe Izpovijed masnica U Frankfurtu su potkraj ruj na njemačka nevla-dina organizacija Društvo za zaštitu ogroženih naroda i ’Bedem ljubavi’ iz Hrvatske organizirali med-junarodno saslušanje svjedoka četničkih zločina u Hrvatskoj i BiH. Potpisan je i apel u ko jem se zaključuje da vlada i armija Srbije i Črne Gore očito prevode planski program etničkog čiščenja, a po metodama i posljedicama, osnivanjem logora i masa-krima, sve što se dogadja podsječa na prilike u kon-clogorima u drogom svjetskom ratu. hit illii i im/: Na tom je dvodnevnem svjedočenju bila porota, no-i vin ari i publika. Sve je bilo kao na saslušanju svjedoka pred pravim sudom, i s obaveznim pitanjem na kraju svake ispovijedi: 'Jeste li se spremni vratiti oda-kle ste otišli i živjeti sa svojim bivšim susjedima, Srbim a? Neki su rekli: 'Ne, niti za tisuču godina’, neki naprosto: 'Ne znam.’ Medju svjedocima je bilo Madžara iz okolice Vukovara koji su bili istjerani iz svojih sela i završUi u logorima, bilo je i Rusina, Ukrajinaca, Ceha, što pokazuje da srp-ska politika želi očistiti dije-love Hrvatske od svih nesrp-skih naroda, a ne samo od Hrvata. Bilo je dosta Muslimana iz BiH, nekoliko Srba iz Hrvatske, a jedan je sve-dok bio iz Vojvodine - Hrvat, liječnik koji je odveden u logor u Begejcima, a potom istjeran iz Vojvodine. Sada je u Hrvatskoj. Uhap-sili su ga na poslu i odveli u Begejce, a-poslije u Srem- sku Mitroviču - rekli su da je agitirao proti v srpske vlade. Medju svjedocima su bili i predstavnici Srba iz Hrvatske, kojima su bila u poje-dinačnim primerim a kršena ljudska prava. Svjedočila je i Muslimanka iz Vukovara dots na jed vite jade izvukla se prije mjesec i pol plativši vojni-cima Unprofora 6. 000 ma-raka za rodjaka, dijete i sebe. Kad je gospodin iz UN to čuo, nije moga povjero-vati. Zatražio je da žena ponovi iskaz... Bila je i jedna svjedo-kinja iz Gospiča, Srpkinja, ko j a je rekla da su njenog muža, zajedno s još nekolici-nom drugih muškaraca Srba prošle godine iz Gospiča odveli ljudi u uniformama hrvatske policije. Muž se ni-kada više nije pojavio. Tvr-dila je da je on bio civil i da nikome nije učini ništa nažao. Spomenula je da je prije nekoliko dana otkri-vena grobnica gdje je nje-zin sin prepoznao oca. Številki te orfinhadl« U, ii katerega lahko uklanjata denar ■o pomoč hegnneem la BiH, i pripisom n BIH: 10101478-1117» la Mar lada EMtič la Tein-da poalodajl pat um dala prije nekoliko Rešeti. Hvala n hdormadle. ■arija Tomič, Sak Sarajevska slikarka Jasmina Kodžaga izlaže u Mariboru Likovi imaginacije U izložbenim prostorima Abanke u Mariboru a u organizaciji Galerije LM - Festič, u ponedeljak 19. ovog mjeseca u 18.30 časova otvorena je izložba djela bosansko-hercegovačke slikarke Jasmine Kodžaga iz Sarajeva. Umjetnica mladje generacije ovog puta predstavila se sa trideset djela radjenih poslednjih meseci, otkako se povremeno, poput svih drugih grad-jana iz BiH nastanila u Mariboru. Izložbu poznate sarajevske slikarke otvorio Je slo-venački književnik i dramaturg Tone Patljič, ministar za kulturu Maribora, grada koji je pod svoj 'krov' pri-hvatio blizu deset hiljada izbjeglica iz skoro svih dije-lova Bosne i Hercegovine, onih koji su uspjeli pobeči ispred aveti rata koji ne štedi nikoga. Deo prihoda za BiH Izložba Jasmine Kodžaga ovog puta je prodajna, a deo prihoda izdvojit če se za pomoč Bosni i Hercegovini, odnosno za odklanjanje posledica rata na kulturnim spomenicima u ovoj suverenoj državi, ta-koreči ra zore n oj do temelja. O umjetnici JasminiK Kodžaga do sada je napisano mnogo toga. Likovni kritičari, joS za vreme študija proricali su joj svijetlu umjetničku budučnost i pro-speritet na likovnom planu. U svojoj likovnoj kritici za ovu izložbu poznata slo-venačka likovna kritičarka Marlen Premšak, izmedju ostalog, u katalogu, je zapisala: 'Prije tri godine kada je Jasmina Kodžaga završita akademiju pred njom se, takoreči otvorio cijeli svi-jet. Profesor! su joj proricali brz uspon. Mlada slikarka je u svom ateljeu gradila i nadgradjivala svoj likovni izraz, tražila I tragala za svojim individualnim potezama, šetala kroz stilne izraze i maj uči pri ruci sva izrazna sredstva, s k oj im je na listove i platna vrlo vješto prenosila svoju Zivu kreativnost. Aprila je, medjutim, bilo sve mu kraj. Njen ateljeje opustio, u bekstvu pred gozotama rata koji se ra-splamsao do bezumja, našla se u Mariboru, ojad-jena, bez volje i Zelje da dalje stvara i dograd-juje svoj likovni svijet, toliko plemenit i drag.’ Bekstvo u svijet umjetnosti S vremenom se ipak u mladoj umjetnici prebudila njena slikarska nužnost pa je kroz svoj likovni svijet pokušala ponovo odkriti svoju veliku Zelju za život, uperiti pogled u nadu, u prostor dati slike života, lakoču, na novo otkriti nedužnost. I stvarnoi, neumorno se bacila na rad. Slikala je i slikala likove svoje imaginacije, slike Zelja i u neobičajno kratkom vremenu od svega nekoliko mje-seci nastao je veliki opus s koji m je pobjegla u svoj svijet. Naslikala je cijele cikluse portreta, ženskih tikova, postavljenih u neobično osvetljeni zračni, kolo-ristički Imaginarni svijet sa svojstvenim učincima svi-jetleče bjeline i raspršenih kolorističkih tonova, bez-broj tihožitja i krajinskih veduta u piša noj kolorističkoj paleti, poneku sa naglašenim plavkastim i zelenkastim tonovima sa svijetlošču koja obasjava slike sa svih strana i utapa se u boji. Slikarka ponekad skrene u tre-perajuče apstrakcije slobodnih oblika, drugi put obrad-juje realne predmete i u osnovi se oslanja na impresi-onističke principe slikanja. Upotrebljava temperu, akvarel i gvaš, a posebno u temperi vrlo spretno koristi njena svojstva. U Mariboru je nastala i potresna i simbolična slika Mostara, simbola umjetnosti, poeta i slikara, rasto-pljena u za nju značajnim bojnim nanosima, koji de-limlčno prekrivaju krutu realnost gradskih ruščevina, uz koje teče vječno zelena Neretva, uz koju se uspi-nje zelenilo prirode... Mlada sarajevska akademska slikarka Jasmina Kodžaga u tudjem svijet u slika ličnu vizij u, sa poetičnem nostalgijom na granici realnog i irealnog pri-zivajuči simetričnost izgubljenog vremen ... Smail Festič TraH se sestra Mamili Je*eadflč lahjegU 1* i Martini Hamom la Snelo* a Brezo to polja kraj Brčkog. TraH Ja teatra Hala. Bata Bajraktararič, Zagreb Trati se maš ■ata Aatma Imm la čaplji-aa poalodajl pat tam ridjela 1S. trenja. ŠMo Jo a krače* Blatile* I BoaMJe* a Utici B. Fopo- Ttčl I. HatHra BoaiagM, ivodaka Trati se brača Seatra Batin trati krita Ha-atata, Atija 1 Batin Štitijakotič, koji an tirjeti a Zvonika. Hiffln BoaiagM, Šradaka Trati se maž! Manira Irdtič trati asprnga Batin. Poalodajl pat videti ta ae n Hereegnofom. Sre Informacije n zbirni cestar a ločerju, tel (MO 881482 BR0JEVI TELEFONA U PRIHVATNIM GENTRIMA NOVA GORICA - LOKO- STOJNA 067/21-085. PO- POHORJU 0602/68-026, 314, 0608/81-574, SLOVEN- 037. ŠKOFJA LOKA 064/621- 068/48-321, TRŽIČ 064/50- VEC 065/49-521. NOVA GO- STOJNA 067/22-382. PTUJ RADLJE - MUTA 0602/61-' SKA BISTRICA 062/810-028 847, ŠMARJE PRI JELŠAH 444. VELENJE 063/855-313, RIGA - DESKLE 065/52-004. 062/771-131. PTUJ 062/771- 500, RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENJ GRADEC 0602/41- 063/816-068. ŠMARJE PRI ŠOŠTANJ 063/881-356, V1Š- NOVO MESTO 068/24-601. 542. RADOVLJICA 064/723- 0602/35-110, RIBNICA 061/ 340, ŠKOFJA LOKA 064/622- JELŠAH 063/814-950, TOL- *NJA GORA (GROSUPLJE) ORMOŽ 062/714-141, PO- 491. RADLJE - RIBNICA NA 862-049, SEVNICA 0608/81-. . 765, ŠKOFJA LOKA 064/651- MIN 065/81-460, TREBNJE 061/784-099, ZA IZBJEGLICE IZ BOSNE I HERCEGOVINE FOTOREPORTAŽA MAČEK NA BANKETU Šest za to priliko v redarje preoblečenih naturščikov je poskrbelo, da samo pozvani najdejo k njemu, profesorju neke univerze na Havajih, ki je baje vsaj 56-krat letel čez Veliko Lužo ali'56-krat več, kot je poprečni Slovenec za celega Žitka videl Ljubljano. Potem je treščilo ko grom, šampanjec, In vsi so na mah utihnili, ko je zacingljal prenosni telefon, v katerega je nekaj šepetal majordon. Morti je bila na oni strani ženska z najdaljšimi nogami na svetu, Tina Tarner, ki je bila tu že napovedana in revica ni mogla priti, in je bil zdaj napovedani Herman Rigelnik in ne more priti, napovedani Feri Horvat pa je komaj pritekel uro pozneje in so tu drugi, bodoči, sedanji ali nekdanji ministri, župan in predsednik lokalne vlade, vsak s svojim avtomobilom, da se med vožnjo ne bi pogovarjala, šminkerji in drugi, brez katerih ni moč zazreti vse veličine banke, ki se je v tem čudnem času edina razcvetela kot lilija. Potem je počilo drugič, ko so drug drugemu nekaj podpisovali in se bratovsko rokovali, da je gospod Avstrijec, ubožec, nenehno tiščal roke v žepe, da so mu komaj Izročili profesorjevo sliko s havajskega obdobja. Nakar je spet počilo in je sledila tiskovna konferenca o onem prejšnjem, kar je bilo ravnokar videti. Iznenada je potem, ko je gospod Avstrijec in so gospodje bankirji svojo mizo prinesli bližje, da bi bili med narodom, prišel velik črn maček z dvignjenim repom, da je pokazal vse, kar premore In tega ni bilo malo, naredil krog, se postavil na sredo in zatulil, ko je med vsemi neznanimi In posebej za to od nekod pripeljanimi cenjenimi kolegi kolega Peter prosil, naj bankirji najuspešnejše banke gospodu Avstrijcu prevedejo naslov In je gospod Avstrijec ugotovil, da se kaj takega v nemščino ne da prenesti, je črni mačoro spet zatulil, da bi ga spustili v predprostor, kjer je tekel šampanjec v potokih in je bilo še več bankirjev iste banke, prejšnjih, sedanjih in bodočih ministrov, župan In predsednik lokalne vlade In je vse snemal direktor enega dela celjske Zlatarne za neznano TV. Povedano Je bilo tudi, da se tako združujeta gospodarstvo in umetnost, na lesing, ki bo v tej spregi boljši od Kovinotehne, so še rekli. In se na slikah en del celo vidi, razen mačka, za katerega je nekdo kavčknil, da je titular tistih osmih odstotkov, ki so jih vsakemu zaposlenemu Slovencu toliko let trgali od ust in se del tega denarja zdaj v šampanjcu razliva nekaterim in samo nekomu tu ali ne samo tu. Janez Sever ___________________________________________________________________________________________________________________;