*o*tn) urad M!1 C*tov#t — V*dagtpo*tamt WM K)agen!xd	<zhn)a w Cttovtv — Er<the)nung*ort K)fg*ntcd	Eo<am*znt tzvod t-SE E)!.,	nafodntna S iiUngov
P. b. b.
**REDSEDN)K ZSO NA ZBOROVANJU iZSELJENCEV:
Pozivamo vse demokratične siie
da se z nami postavijo v bran proti obnovitvi nacionaiizma
Koroški Siovenci smo za mirno sožitje med nemško govorečim in sio-^ensko govorečim prebivatstvom v dežeii; smo za čimboijie odnose *"ed sosednjima narodoma in državama; smo za čim boij odprto mejo v korist medsebojnega spoznavanja in zbiiževanja; smo za čim ožje vsestransko sodeiovanje sosednjih dežei — je poudari) predsednik Zveze siovenskih organizacij dr. Franci Zwitter, ko je zadnjo soboto Bovori) udeiežencem občnega zbora Zveze stovenskih izsetjencev. Maž) odnosi do države niso )e odnosi iojainih državijanov, marveč zavestnih čianov državne skupnosti, ki se zavedajo svojih dotžnosti do "jene družbene in demokratične ureditve in ki zato v okviru svojih možnosti poskušajo soobiikovati družbenopoiitični razvoj v državi, v kateri živijo.
-Kot slovenska narodnostna skupnost pa se hkrati zavestno priznavamo k matičnemu narodu, katerega živ de! smo in hočemo osta-t'- S tem nikakor nočemo ogrožati meje, kakor je tudi v zgodovini nikdar nismo; tudi je nočemo brisati kot ločnico med dvema državama, Vendar pa v duhu sodobnih gie-danj ne sme biti iočnica med narodom iste krvi. Kajti splošno mednarodno priznano načelo je, da ima Vsaka narodnostna skupnost pravico do živih stikov s svojim motič-Oim narodom. Iz tega načela pa sledi drugo mednarodno načelo, ki 9a je formuliral v zvezi z južnotirol-skim vprašanjem zvezni kancler dr. K'eisky, češ, da matični narod nima 's pravice, marveč ima tudi dolžnost skrbeti za svojo manjšino. To Volja za našo državo, velja pa jasno prav tako za naš matični narod. Zato z vso odtočnostjo protestiramo Proti očitkom, da smo netojatni )n nezvesti do države samo zaradi te-9a, ker se nočemo odpovedati svo-!omu narodu, ker zahtevamo pra-M nam gredo po ustavi in mednarodni pogodbi, in ker smo po 17 tetih zamudnega reševanja naših vprašanj obrniit za po-n*oč na matični narod in njegovo <*Havo.'
Clovek bi pričakoval — je menil Predsednik ZSO — da so ta sodobna in v listini o človekovih pravicah Proglašena načela o svobodi in Enakopravnosti človeka po hudih 'skušnjah druge svetovne vojne po-stala last vsega človeštva in še posebej tistih narodov, ki so postali rtev (ašizma in nacizma. Toda na alost moramo ugotoviti, da zlasti na Koroškem pri velikem delu na-^9a sosednega naroda ta načela ^ niso postala vodila za nove, °°lj humane odnose med narodi in j\'Osti za odnose med obema naro-orrta v deželi. Kdor je spremljal pogajanja okoli 50-letnice plebisci-n 'n potem stalno krepitev nacionalizma ter rovarjenje nacionalistih krogov do lanskih pogromov Proti dvojezičnim napisom in pravi-^*rn našega ijudstva; kdor je sH-hujskanje visokih funkcionarjev *rank in oblasti v letošnji volilni nrbi, ko so poznali samo eno pa-[njo: boj proti maloštevilnim in naj-nlj skromnim javnim znakom naše Prisotnosti na avtohtoni koroški ^ntlji; kdor je poslušal stara gesla
^ ogroženosti meje in očitke iz-
. ojstva domovine za vsakogar, ki kakorkoli zagovarjal pravice slo-^"ske narodnostne skupnosti; kdor
trezno presoja obnavljanje nacionalistične nestrpnosti, ki gre tako daleč, da se nacionalisti vseh strank združijo samo zato, da bi preprečili slovenskega ali vsaj do slovenske narodnostne skupnosti in njenih pravic pozitivno nastrojenega župana — kdor je vse to doživljal, ta nikakor ne more mirno gledati v bodočnost.
„Korošk) stovensk) )zse){enc! zato s tega zbora poztvamo vse demokratične site sosednega naroda, da se z nam) postavijo v bran proti obnovitvi nacionaiizma ter prot) načrtom in dejanskim poskusom zbrisa naše narodnostne skupnosti z domače zemije. Kakor pred 30 teti, tako nemški nacionatisti tudi danes nočejo priznati prisotnosti našega čioveka ter hočejo ustrahovat) vsakogar, ki kijub vsemu pritisku noče kioniti in ostane zvest svojemu rodu in svojemu jeziku. Pozivamo demokratične siie v dežeii, da se nacionaiističnim težnjam skupaj z nami postavijo v bran posebno zaradi tega, ker smo mnenja, da je sporna vprašanja mogoče za-
dovoijivo reševati ie v znosnem vzdušju, nikakor pa ne pod pritiskom groženj in dejanskega za-postavijanja ter odrekanja sieher-nih pravic, kakor se to dogaja v zadnjem času."
Predsednik ZSO je nato izjavit, da smo koroški Slovenci prav zaradi tega tudi odklonili sodelovanje v komisiji za dvojezične napise, ker je ta komisija bila ustanovljena pod pritiskom nacionalističnih sil, ki tudi v njej poskušajo uveljaviti svojo moč. Zato ne moremo razumeti izjave funkcionarja osrednje slovenske organizacije, ki je smatral za potrebno, da daje nacionalistom podporo. Treba je samo pogledati po naših vaseh, pa vemo, kakšnega mišljenja so nemški nacionatisti; zato tudi morda zmerne besede v komisiji nikakor ne odtehtajo dejanske protislovenske politike teh krogov. Tudi ne moremo razumeti potrebe, da nekdo prosi za odpuščanje zaradi krivic, ki smo jih Slovenci baje storiti sosednemu narodu, kajti takih krivic nikdar v zgodovini nismo delali. Prav tako pa ne razumemo izjav visokih predstavnikov oblasti in samega namestnika deželnega glavarja, ki poziva državnega pravnika, naj ne ukrepa proti kršilcem zakona o dvojezičnih napisih. To je nevarna pot za državo, ki hoče biti pravna in se le premnogokrat postavlja kot vzor drugim.
V svojem govoru se je predsednik ZSO odločno izrekel proti vsaki obliki ugotavljanja manjšine. Na-
VESELE
VEL/KONOČNE PR/tZN/KE VSEM REDEČEM, SODEE/1VCEA/
/N
ERZ/dTEE/EM
iellto
UREDMUTVO )M UPRAVA
Siovenskega vestnika
glasil je, da tako ugotavljanje ni potrebno, saj so isti nacionalistični krogi, ki danes nočejo vedeti, kje živimo Slovenci, pred tridesetimi leti našli vsako našo vas, ko so izseljevali naše ljudi in ropali našo imovino. .Vse kaže, da imajo zeio kratek spomin, kadar gre za krivice, ki so bite storjene našemu ijud-stvu. Če pa govorijo siaino o nevarnosti za mejo, jim povemo, da je najmočnejši garant za mirno in nedotakijivo mejo zadovoijno in poinopravno ijudstvo, največja nevarnost za mejo pa nebrzdan na-cionaiizem, ki onemogoča znosno rešitev manjšinskega vprašanja."
Kot pristaši sodobnega reševanja odprtih vprašanj koroški Slovenci za reševanje manjšinskih problemov odklanjamo politiko sile, na-Siilja, pritiska in dinamita in smo to dokazali kljub stalnemu izzivanju s strani nemških šovinistov, je poudaril dr. Zwitter. Na to je treba opozoriti, ker nam hočejo očitati, da nismo pripravljeni za konstruk-
PREDSTAVNIK SR SLOVENIJE PONOVNO ZAGOTAVLJA:
Vso podporo koroškim Siovencem
v njihovem boju za dosego popoine zaščite
Na seji republiškega zbora slovenske skupščine v torek prejšnji teden je na vprašanje poslanca Ivana Krefta, ali koroški Slovenci še vztrajajo, da se njihovo vprašanje internacionalizira in kakšno je stališče izvršnega sveta do te zahteve, v imenu izvršnega sveta SR Slovenije odgovarjal ravnatelj urada za zunanjo politiko Marko Kosin.
Med drugim je Marko Kosin poudaril, da izvršni svet ob dogodkih na Koroškem predvsem skrbi, ker protijugoslovanske šovinistične in nacionalistične sile organizirano ustvarjajo na Koroškem vzdušje nestrpnosti do slovenske narodnostne skupnosti, kar med manjšino vnaša negotovost glede varnosti njenega življenja, imetja in perspektive obstanka. Kljub opozorilom manjšine, demokratičnih sil in Jugoslavije te sile delujejo povsem neovirano, čeprav bi avstrijske oblasti morale na podlagi izrecnih določil državne pogodbe zoper njih ukrepati in jim onemogočiti takšno delovanje.
Poleg tega — je dejal Marko Kosin — te sile s kampanjo zoper izpolnjevanje mednarodnih obveznosti republike Avstrije o zaščiti slovenske in hrvaške manjšine v bistvu skušajo izsiliti revizijo državne pogodbe v celoti. Predvsem pa izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje obveznosti državne pogodbe do manjšin postaja predmet medstrankarskega boja, obračunov, nesprejemljivih kompromisov na škodo manjšine, Čeprav je povsem jasno, da je izpolnjeva-
nje državne pogodbe v celoti in v vsaki točki trajna in nepreklicna mednarodna obveznost republike Avstrije.
Zato je Jugoslavija zahtevala in bo tudi vnaprej odločno vztrajala, da republika Avstrija izpolnjuje državno pogodbo, konsekventno in v celoti, vključno z obveznostmi do manjšin.
Vprašanje koroških Slovencev — je potem naglasil Marko Kosin — je v bistvu internacionalizirano od oktobra 1972, ko so se predstavniki manjšine obrnili na Jugoslavijo po pomoč. Je predmet stalnega obravnavanja med jugoslovansko in avstrijsko vlado, o čemer pričata tudi dve jugoslovanski diplomatski noti avstrijski vladi, v katerih je Jugoslavija zahtevala izpolnjevanje obveznosti državne pogodbe, onemogočanje protislovenske dejavnosti ter ukrepe za izboljšanje položaja manjšin.
Posebej je Kosin opozoril tudi na skupno sporočilo, sprejeto ob obisku delegacije koroških Slovencev na republiškem izvršnem svetu januarja letos, ki poudarja, da bosta Slovenija in Jugoslavija odločno podpirali z vsemi političnimi in mednarodnimi sredstvi, vključno z internacionalizacijo, prizadevanje koroških Slovencev, da v okviru republike Avstrije dobijo popolno manjšinsko zaščito, ki jim gre po državni pogodbi in drugih mednarodnih aktih, kot tudi po določilih avstrijske ustave.
tivno reševanje našega vprašanja. Svojo pripravljenost smo vedno pokazali ter smo vladi in pristojnim oblastem posredovali številne tozadevne predloge. Zato pozdrav-ijamo skiep zveznega kancierja, da ie uresniči našo svoječasno pobudo, ko hoče zdaj neposredno s prizadeto manjšino v posebni komisiji zvezne in dežeine viade ter predstavnikov naših osrednjih organizacij nadaijevati prizadevanja za rešitev naših odprtih vprašan). Pri tem smo reaini dovoi), da vidimo težkoče, ki jih ima obiast z nacionatisti, vendar misiimo, da nepremagana pretekiost ne more biti vzroka dovoij za neizpoinjevanje jasnih doiočii državne pogodbe.
Ob koncu svojih izvajanj je predsednik ZSO omenil še trenutna pogajanja za dokončno popravo škode žrtvam (ašizma in oškodovancem druge svetovne vojne ter poudaril, da je pri reševanju tega vprašanja treba upoštevati tudi slovenske izseljence. Zavedamo pa se, da gre pri tem le za popravo materialne škode, medtem ko duhovne škode, ki jo je utrpel naš v času nacizma na smrt obsojeni narod, sploh ni mogoče popraviti v vsem njenem obsegu. Zato zahtevamo, da bi se za zagotovitev našega obstoja in nadaijnjega vsestranskega razvoja popravila vsaj deino čimprej s tem, da viada končno reši vsa odprta vprašanja člena 7 ter nam formaino in dejansko zagotovi pravice, ki nam gredo.
.Ta naša zahteva je upravičena temboij, ker smo darovati za itstino naših pravic ogromno žrtev, med katerimi se ietos ob 30-ietn)ci njihove smrti še posebej spominjamo obglavtjenih žrtev iz Sei in Zeiezne Kapie. Njihova poslovilna pisma in zadnje besede, predno so šli v junaško smrt, so za nas opomin in opozorilo, da naj nikdar ne klonemo. Za svobodo in enakopravnost se je treba nenehno boriti, kajti zvestoba narodu, materini govorici in izročilom očetov ter ljubezen do doma so vrednote, za katere se iz-ploča žrtvovati — če je potrebno — tudi življenje. Naj bo naše za-gotoviio njim, da hočemo posnemat) njihov zgied in se prav tako vneto boriti za pravice, kakor so to storii) on), da se na ta način od-doižimo njihovi žrtvi ter jim s svojim deiom za obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti na domači zemiji postavimo živ spomenik.
OBČNi ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV:
Kjer so nas izse!jeva!i
povsod tam koroški Siovenci živimo tudi danes
Tud) iefos smo se za oblelnteo zločinskega izsetjevanja zbrat) na občnem zboru Zveze stovenskih tzsetjencev, da skupaj obudimo spomin na dobo, ko )e b)t naš narod obsojen na smrt, in Je posebej na dan, ko so smrtno obsodbo začeti množično izvajat). Med najboij črne dogodke v naš) zgodovini upravičeno štejemo tiste apriiske dni !eta 1942, ko so na povetje podivjanega šovinizma in po ziočinskih načrtih naših narodnih nasprotnikov odpeijaii z rodne zemije ob Ziiji, v Rožu, na Curah in v Podjuni števiine naše družine samo zaradi tega, ker so ijubiie svoj jezik in ostaie zveste izročiiom svojih prednikov.
Spomin na takratne dogodke napoini čioveka z grozo nad podivjanostjo duhovnih očetov tega nasiija. Če pa pomisiimo, da so biii pobudniki in izvajaici tega največjega ziočina nad koroškimi Siovenc) sodežeiani, ki deioma tudi še danes navdihujejo in u-smerjajo sicer majhen, v narodnostnih vprašanjih vendar zeio vpiiven dei koroškega javnega mnenja, potem nam postane jasno, da naše vsakoietno srečanje ne sme veijati samo spominu, ampak mora biti predvsem tudi opomin. Opominjati nas mora, da ostanemo budni: da ijubosumno čuvamo pridobitve boja nas in naših prednikov in da skrbno spremijamo dogodke, ki smo jim priča danes.
Tako je v svojem poročilu dejai tajnik Rado Janežič na občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev, ki je bil minulo soboio 14. aprila, za obletnico izseljevanja, v ce-iovški Delavski zbornici in katerega se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej. Zastopniki izseljeniških družin iz številnih krajev južne Koroške so se — kakor vsako leto v tem času — zbrali na tradicionalnem srečanju, da se spomnijo skupnega trpljenja v dobi nacističnega nasilja.
Posebej je veljal spomin umrlim sotrpinom in ta spomin je — kakor je v uvodni komemoraciji naglasi) Janko Ogris — „tudi opomin, da zvesto čuvamo našo izseijeniško zavest, da ostanemo zvesti tistim vrednotam, za katere smo pred dobrimi tridesetimi teti skupaj trpei) in se boriii — zvesti svojemu narodu, zvesti materinemu jeziku, zvesti domači zemiji". Pri tem je dejal, da spomin ve-ija vsem žrtvam nacističnega nasilja in borcem za pravice slovenskega naroda na Koroškem. Zlasti pa velja selskim žrtvam, ki so pred tridesetimi leti šle v mučeniško smrt, da bi mi živeli v svobodi.
V svojem poročilu je tajnik ZS) spomnil na ianskoletno jesen in dejal, da smo doživeli eskalacijo nemškega nacionalizma, ki je zaradi peščice nedolžnih dvojezičnih napisov spet enkrat povsem razgalil svoje ogabno iice. Jesen 1972 bo ostaia v zgodovin) Koroške zapisana kot eno izmed najboij sramotnih obdobij, kajti v tistih nekaj dneh, ko so biie naše vasi prizorišče pogromov in vandaiskega divjanja nacionaiističnih ter
neonacističnih eiementov, je domača in mednarodna demokratična javnost z zaprepa-ščenjem spoznata, kako močna še je v te) dežeii narodnostna nestrpnost, kako zakoreninjena je še miseinost, ki je že enkrat rodita ziočinske načrte za fizično iztrebijenje stovenskega živija."
Dogodki lanske jeseni pa so imeli — kakor je dejal tajnik ZS! — tudi svojo pozitivno stran: Kakor smo koroški Slovenci najbolj živo izpričali svoj obstoj prav tedaj, ko so mislili, da so nas z izselitvijo zbrisali s koroške zemlje, tako je tudi zadnje divjanje nemških nacionalistov le utrdilo upornost našega človeka. Poleg tega pa smo bili deležni globokih simpatij in podpore tako matičnega in vseh jugoslovanskih narodov, kakor tudi širokih demokratičnih sil v Avstriji. Pri tem je posebej naglasil solidarnost, ki so jo našemu boju izrazile številne organizacije borcev proti tašizmu ter žrtev nacističnega nasilja. Po drugi strani pa pri merodajnih oblasteh žal nismo našli takšnega razumevanja. Nerazumljiva pasivnost varnostnih organov je nacionalistične atentatorje le še spodbujala k nadaljnjim protizakonitim dejanjem in se je .vojna proti tablam" — kakor so nekateri imenovali te žalostne, za pravno državo in za civilizirano družbo skrajno sramotne dogodke — dejansko končala šele tedaj, ko je padel tudi zadnji dvojezični napis.
Kako nevarno je sleherno popuščanje tistim silam na Koroškem, ki z zlorabljanjem narodnostnih in domovinskih čustev skrbijo za emocionalno zastrupljanje političnega o-
zračja, pa je pokazal tudi letošnji volilni boj, ko je združena desnica UVP in FPCf ob izdatni podpori Heimatdiensta in ostalih nacionalističnih krogov skušala občinske volitve prefunkcionirati v nov plebiscit proti pravicam koroških Slovencev in proti mirnemu sožitju v deželi. Končno pa opažamo to tudi v pojavih okoli tako imenovane študijske komisije za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki se — kakor vse kaže — vedno bolj zapleta v mreži, katero so nastavili nacionalistični krogi s svojo zahtevo po ugotavljanju manjšine.
.Ravno k temu vprašanju pa smo koroški Siovenc) že ponovno zavzeti jasno staiišče," je dejai tajnik ZS). .Ne dvoumno smo povedati, da odtočno odkianjamo kakršnokoii ugotavijanje. Ob obietnici ziočinskega izse-ijevanja pa bivši siovenski pregnanci še posebej poudarjamo: Kjer so nas izsetjevaii ie-ta 1942, povsod tam koroški Siovenci avtohtono in strnjeno živimo tudi danes. Če so takrat točno poznat) vsako vas in vsako našo družino, potem morajo tudi danes vedeti, kje živimo in kje morajo biti uveijavijena dotočita čiena 7! Ljudstva, k) se je v najtežji dobi svoje zgodovine uprio smrtni obsodbi ter si s trpijenjem in z oboroženo borbo pri-boriio pravico do obstoja in vsestranskega razvoja, tega ijudstva tudi danes ni mogoče s še tako prefriganimi računi in zapietenimi enačbami zbrisati z njegove podedovane zemije."
Udeležencem občnega zbora je spregovoril tud! predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franoi Zwitter. Zavzel je stališče k raznim aktualnim vprašanjem naše narodnostne skupnosti ter objavljamo na posebnem mestu povzetke njegovih izvajanj.
V naslednji diskusiji je prišla do izraza živa izseljeniška zavest. Poudarjeno je bilo, da moramo ohraniti živ spomin na čase, ko so nas preganjali, mučili in pobijali. Resnico o tej strašni dobi moramo povedati predvsem mladini, ki ne ve, kaj se je dogajalo in kaj so morali pretrpeti njeni starši. V tej zvezi je bilo kritično ugotovljeno, da ravno v šoli, ki bi morala mladino seznaniti tudi in predvsem s tem obdobjem zgodovine, o vsem tem molčijo in tako zanemarjajo pravo državljansko vzgojo. Zato pa moramo sami skrbeti, do bomo spomin na takratne čase prenesli na mlado generacijo, ker ie tedaj če bo poznata resnico, bo fudi miadina znaia ceniti pridobitve boja, bo ostaia zvesta ideaiom, za katere so njeni predniki doprinesti toiiko žrtev.
Med diskusijo je bilo govora tudi o današnjih problemih naše narodnostne skupnosti in še posebej o dogodkih in pojavih o-koli letošnjih občinskih volitev. Poudarjeno je bito, da naših vprašan) ne smemo giedati točenih od spiošnega dogajanja v dežeii in v svetu, kajti najboij nevarna bi biia ožina, ki bi nas zavedia v izoiacijo. Pri tem je bilo soglasno ugotovljeno, da pri desničarskih silah, ki so se spet enkrat združile proti nam in našim pravicam, koroški Slovenci nimamo kaj iskati. Zato bi bilo napačno, če bi zdaj še mi mahnili po tistih, ki so pokazali vsaj malo pripravljenosti za reševanje naših problemov. To nikakor ne pomeni zapirati oči pred dejstvom, da so tudi v vrstah naprednih demokratičnih sil ljudje, kii so zastrupljeni z nacionalizmom; vendar pa moramo iskati podporo pri tistih, ki imajo vsa) neka) razumevanja za naše težnje, ker ie v nasionitvi na demokratične množice bo za-gotovijen obstoj našega ijudstva.
Na osnovi govorov in diskusije je bila sprejeta resolucija, ki jo je ZSI poslala zveznemu kanclerju Kreiskemu, v prepisu pa tudi finančnemu ministru Androschu ter deželnemu glavarju Simi (besedilo resolucije objavljamo posebej — op. ured ). Ob koncu pa je občni zbor ponovno izrekel zaupanje dosedanjemu odboru, katerega predsednik Lovro Kramer je zborovanje zaključil s pozivom: Ostanite zvesti svojemu narodu, kajti ie zvestoba je jamstvo za naš obstoj!
RESOLUC!JA
sprejeta na občnem zboru Zveze stovenskih izseijencev dne 14. 4. 1973 v Ceiovcu
#tvš:	pregnane:', z&ran: na obenem z&ora Zveze s/ovens&:%: :zse/;encev
dne 14. apr;7a 1973, oNetn:c: množičnega izse/jevanja %oro%:7? S/ovencev v časa nacizma in po pretrest* rianam/ega po/ožaja na Koro%em Kgofavijamo.'
Doi*r:7: JO ie: po nacističnem pos&MSK /izičnega iztre^ijenja ^oro%i/? Siovencev se na ččoros&em med deiom nems&ega preinvaistva poraja spe: podobna, Siovencem sovražna nacionaiistična miseinost. Pri tem opozarjamo na dogodke ians&e jeseni, &o je po skromnem začetka izvajanja doiočii državne pogodbe o dvojezičnih napisih prisio do pogromov proti naši narodnostni shapnosti. 3e posebej pa opozarjamo na pojave v ietosnjem vo/iinem hoja, ho so tadi odgovorni poiitihi OVP in PPO hajshaii proti ho-roshim S/opfHce?M in njihovim pravicam. Siisati je biio ceio grožnje s ponovno izseiit-vijo našega ijadstva s podedovane zemije ter očithe neiojainosti samo zaradi tega, her smo ostaii zvesti svojema jeziba in svoji narodnosti.
Grožnje iz ast visohih predstavnikov obiasti nihabor ne smemo podcenjevati, zaradi česar opozarjamo viado na te pojave in dogodbe, bi gotovo ne koristijo mirnema sožitja v dežeii in nadaijnjema razvoja demobracije. Z vso odiočnostjo protestiramo proti tabema zastrapijanja poiitičnega ozračja in zahtevamo, da pristojne obiasti bonč-no abrepajo proti brivcem in njihovim dahovnim očetom. Predvsem pa pričabajemo, da bo čimprej sprejeto bazensbozabonsbo doiočiio, bi bo onemogočaio nadaijnje bajsba-nje na narodnostno mržnjo.
ččorosbi Siovenci smo v naši državi poieg Zidov in ciganov edini, bi smo bot narodnostna sbapnost postaii žrtev nacističnega nasiija ter atrpeii ogromno daševno in materiaino šbodo. Z dosedanjimi odšbodninsbimi abrepi ta škoda še zdaieka ni po-pravijena. Zato tadi koroški siovensbi izseijenci zahtevamo, da se nas vbijači v okvir dokončne poravnave škode žrtvam nacizma in oškodovancem drage svetovne vojne, bi je trenatno predmet pogajanj in priprav rešitve v jinančnem ministrstva.
Po vrnitvi v domovino siovensbi izseijenci nismo gojiii maščevainih misii, marveč smo se takoj pozitivno vbijačiii v obnovitveno deio ter s svojim zmernim zadržanjem posebno prispevaii tadi b demokratični obnovi dražbe in razvoja dobrega sožitja med obema narodoma v dežeii. Zato apravičeno pričabajemo, da bo viada apoštevaia ta naš doprinos ter agodiia našim atemeijenim zahtevam.
POStROKODSVKU
BEOGRAD. — Ta teden je bival na več* dnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji za* hodnonemški kancler Brandt, ki je imel pogovore s predsednikom zveznega izvršnega^ sveta Bijedičem in drugimi jugoslovanskimi državniki, sprejel pa ga je tudi predsednik republike Tito. Obisku so tako v obeh državah kakor tudi v mednarodni javnosti pripisovali izredno važen pomen. Pri pogovorih so obravnavali številna jugoslovan-sko-nemška vprašanja, prav tako pa so izmenjali mnenja tudi o perečih mednarodnih problemih.
BERLiN. — V Buchenwaldu, nedaleč od Wcimarja, so obhajali 28-letnico osvoboditve tega zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča. Za to priložnost se je zbralo več tisoč prebivalcev iz Vzhodne Nemčije in preživelih taboriščnikov iz mnogih evropskih držav. V tem taborišču so nacisti pobili 56.000 ljudi. Proti koncu vojne so se preživeli taboriščniki z napadom na straže rešili izza buchcmvaldskih zidov ter odstranili električne in minirane žice.
LONDON. — Pokrajinske in občinske volitve v Angliji so se končale s prepričljivo zmago opozicijske laburistične stranke, ki je v mnogih pokrajinskih parlamentih in občinskih odborih premagala vladajoče konservativce. V celoti so dobili laburisti 1619 mandatov, konservativci 1380 mandatov, liberalci 213, tvalizijski nacionalisti 12 in druge skupine 25 mandatov. Večino so dosegli laburisti v 17 pokrajinah, medtem ko so jo konservativci obdržali le še v dvanajstih. Posebno boleč poraz so konservativci utrpeli v Londonu, kjer so nazadovali od 65 na 32 mandatov, laburisti pa so število svojih odbornikov povečali od 35 na 58. Izid volitev predstavlja ostro kritiko politike sedanje konservativne vlade.
BEOGRAD. — Prejšnji teden so v Beogradu parafirali izvedbeni sporazum k ju*-, goslovansko-avstrijski pogodbi o kulturnem in znanstvenem sodelovanju med obema državama. Sporazumeli so se o poglobitvi kulturne izmenjave, o izmenjavi visokošolskih profesorjev in lektorjev, o dodelitvi štipendij, o sodelovanju pri znanstvenih projektih, prav tako pa tudi o sodelovanju na področjih glasbe in upodabljajoče umetnosti. Po nedavnem sporazumu o medseboj* nem priznavanju srednješolskih maturitetnih spričeval je ta pogodba nadaljnji korak v smeri poglabljanja dobrososedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
WASH!NGTON. — Ameriški predsednik Nixon je ukazal vojnemu letalstvu zopetno bombardiranje v Indokini. Najprej j* ameriški vojni stroj segel na Kambodžo, potem pa še na Laos. Kljub sporazumu o prekinitvi sovražnosti torej spet padajo ameriške bombe na težko preizkušeno prebivalstvo v daljni azijski deželi. V ameriških krogih poudarjajo, da je do novega bombardiranja prišlo zato, ker so severno; vietnamske enote prešle v ofenzivo proti Laosu, vendar pa Američani sami postavljajo svoje trditve na glavo ter dokazujejo; da jim v resnici gre edinole za to, da h} obdržali na oblasti osovražen protiljudsk' režim. Zaradi novega bombardiranja Sj? predsednika Nixona ostro kritizirali tud* številni ameriški politiki, ki mu očitajo, da je njegova odločitev .nevarna in neumna '
PRAGA. — Po izjavi namestnika češkoslovaškega zunanjega ministra Jirija Gotz* so pogajanja o sklenitvi češkoslovaško-zaj hodnonemškega sporazuma o normalizactj' odnosov med obema državama privedb do bistvenega napredka, tako da bi morda že letos junija podpisali pogodbo med BoO' nom in Prago. Doslej so normalizacijo od-, nosov ovirala nesoglasja glede tako imenovanega munchenskega sporazuma iz let* 1938, ki ga Zahodna Nemčija ni bila popravljena anulirati, kakor je to zahteval* Češkoslovaška.
GOSTiVAR. — Na obronkih Šar planin* od Mavrova do Tetova bodo letos dogradd' sistem kanalov, predorov in drugih objek' tov. Po načrtu .Sarske vode" bodo z omenjenimi objekti, ki jih gradijo na dolžini y kilometrov ter 1250 do 1400 metrih nadmorske višine, prestregli vodovje s Šar p!^ nine in ga speljali na turbine hidroelektrarn Mavrovo, kjer bodo s tem pridobili 2}^ milijonov kilovatnih ur električne energij*'
Nove turbine za Mavrovo, katerega zmogljivost se bo povečala za 182 megavatu^' sta izdelali podjetji „Rade Končar" iz greba in .Litostroj" iz Ljubljane, instalacijska dela pa je opravila .Iskra" iz Kf*' nja. Mavrovske elektrarne delujejo povsef avtomatizirano, tako da bo njihovo obrati vanje nadzoroval en sam človek.

Strokovnoznanje-pogojzagospodarskinapretlek
Kmetijska šota v Podravtjah zaktjučita šotsko !eto 1972-73
Kmetijska strokovna Sola za tante v Podravtjah je konec marca zaključita šotsko ieto 1972-73. Absoivent) in učenci prvega ietnika so *e vrniii na svoje domove, kjer bodo staršem brez dvoma v veliko opo-zo pri deiu in ziasti pri reševanju strokovnih vprašanj domače kmetijske proizvodnje. To posebej veija za absoivente, ki so med dveietnim strokovnim šoianjem pridobit) osnovno in speciaino znanje iz vseh področij kmetijskega proizvodnega procesa.
Kako važna je strokovna izobrazba za sodobnega kmetijskega prideiovaica, čuti sieherni gospodar ob vsakem ukrepu in ob vsaki več-B odiočitvi na svoji kmetiji.
Ni še doigo od iega, ko je v o-^Predju kmetovega de!a in prizadevanja siaia proizvodnja onih dobrin, ki so bite potrebne za preživljanje iastne družine. Na tej stopnji kmetijske proizvodnje so za gospodarski obstoj kmetije v gtavnem zadoščale podedovane in pridobljene izkušnje ter ziasti pridne roke
kmečkih ijudi.
Razvoj industrijske družbe pa je °'stveno spremenit pogoje življenja in dela kmečkega človeka. V o-spredje kmetijske proizvodnje je slopil trg z vsemi zakonitostmi in Zahtevami konzumne družbe. Kmet js moral opustiti naturalno in Palnaturalno proizvodnjo in se Preusmeriti v tržnega proizvajalca. K temu so ga silile spremenjene okoliščine, ki so od njega terjale večje družbene dajatve, večje potrebe po tehničnih 'n reprodukcijskih sredstvih itd. Ta Preobrazba je kmečkega proizva-jalca spravila v odvisnost ne le od *'9a, marveč tudi od denarja.
V spremenjenem proizvodnem sistemu kmet ni več izhajal s podedovanimi in pridobljenimi izkušnjami. Tržno gospodarstvo ga je sililo, da je svoj pridelovalni proces zasnoval in usmerjat na trdnejših o-snovah: rta dognanjih in dosežkih znanosti in tehnike. Da bi bil kos spremenjenim proizvodnim nalo-9am, si je moral kmet osvojiti po-rebno strokovno znanje. Tako je Postala strokovna usposobljenost Poleg proizvajalnih sredstev osnov-m Pogoj za gospodarski uspeh in obstoj vsake kmetije.
Današnji kmet je ob vsakem ko-'oku soočen s kompleksom proizvodnih vprašanj, ki jih ne more in snte reševati stihijsko, nestrokovno m odmaknjeno od pridelovalnih pri-'k lastne kmetije. Pri tem mora raz-
členjevati zamotan kompleks obrat-no-gospodarskih in tehnično-proiz-vodnih ter organizacijskih vpra-
Mate; Bor
šestdesetletnik
Znani slovenski partizanski pesnik Matej Bor (V)adimir Pavšič) je zadnjo soboto praznovat svoj 60-tetni življenjski jubitej.
Ime Mateja Bora je neločljivo povezano z narodnoosvobodilnim bojem slovenskega naroda. Ustvaril je vrsto pesmi, ki so jih ljudje prepisovali, jih ilegalno širili in iz njih črpali nove moči za junaški boj proti tujim okupatorjem.
Po vojni se je Matej Bor povsem posvetil književnemu delu, kjer se je uveljavil kot pesnik in pisatelj, dramatik, satirik, pisatelj scenarijev in kot prevajalec Shakespeara.
Cankarjeva založba v Ljubljani je ob 60-letnici Mateja Bora izdala prvo knjigo njegovih izbranih del, ki bodo v celoti obsegala štiri knjige.
šanj. Gre za vprašanja preusmeritve, poenostavitve in specializacije kmetijske proizvodnje, nadalje za vprašanja optimalne mehanizacije proizvodnih postopkov, za pravilno izvajanje agrotehničnih ukrepov, za proučevanje zahtev trga in za neštete druge ukrepe, katerih pravilno in racionalno izvajanje terja od poedinega proizvajalca obsežno strokovno znanje.
PRtZADEVANJA KMEUJSKE STROKOVNE ŠOLE V PODRAVLJAH
Odgovarjajoč svoji funkciji stro-kovno-izobraževalnega središča, je
kmetijska šola v Podravtjah tudi v preteklem šolskem letu zastavljala vse svoje sile, da bi učencem posredovala kompleksno znanje iz vseh področij kmetijske proizvodnje. Ta svoja prizadevanja je v preteklem šolskem letu bolj kot doslej osnovala na sodobnih avdiovizualnih učnih pripomočkih in metodah, ki zagotavljajo najučinkovitejše dojemanje učne snovi.
Šola zdaj razpolaga z lastnim filmskim projektorjem, diaskopom, episkopom in dvema diaskriptorje-ma. Ti tehnični pripomočki omogočajo tako imenovani avdio-vizualni pouk, to je pouk, pri katerem se učno snov posreduje tako v besedi kakor tudi v sliki. Ta metoda sloni na spoznanju, da si človek največ zapomni tedaj, če dobi neko snov posredovano v besedi in stiki.
S pomočjo imenovanih pripomočkov so učitelji predvajali učencem tekom šolskega leta 87 strokovnih in 36 splošno-izobraževalnih (ilmov, diapozitivne serije k številnim poglavjem strokovnih predmetov in zgoščeno učno snov na (otijah dia-skriptorjev.
Mimo tehničnih učnih pripomočkov so prizadevanja kmetijske šote po čimbolj kvalitetni strokovni vzgoji dopolnila tudi posebna strokovna predavanja, tečaj iz varilne tehnike in ogledi naprednih kmetij. Le-ti so zlasti omogočili proučitev vpliva specifičnih proizvodnih činitetjev na ureditev kmetijske proizvodnje v čisto določenih proizvodnih pogojih.
Kmetijski šoli v Podravtjah pa ne pripada zgolj funkcija posredovanja strokovnega znanja kot podlage za individualni uspeh in obstoj poedine kmetije, njeno delovanje vključuje tudi skrb za etnični obstoj kmečke družine in kmečkih ljudi. Ta vloga podraveljske kmetijske šole, ki sloni na povezovanju gospodarskih in narodnih značilnosti in postavljanje le-teh v naš specifični prostor, ji daje one kvalitetne vrednote, katere ne bi smet prezreti noben član naše narodne skupnosti.
PRIJAVLJAJMO SVOJE S!NO-VE V KMETIJSKO ŠOLO V PODRAVLJAH
Ne bo prerano, če že ob izteku šolskega leta 1972/73 pozovemo
**+++++++
Orkester RTV LjuMjana
je povsem navdušit ceiovšho obeinstvo
V žd/ /c polovice zaseden! ve/lEl dvoran; ce/ovIEega Doma g/asEe j c za Jr;;; peteE zvečer gostova/ simfonični orkester 7/7* V Eja-E/jana. DoEaj s/aEa at/e/ežEa gre v ve/!E! mer! na račan organlza-rljsElE pomanjE/pvostl, pr; čemer je časovno sovpadanje z raznim! dragim: Ea/farnlm! In ametnlsElm! prireditvam; gotovo da/eč presega/o tovrstne „zr7;og/;;vo.st;" Celovca.
Sicer pd je radljsE! orkester Iz EjaEljane doEro znan In prtzndn tad! na Korošcem. ToErat je s svojim nastopom spet povsem navdaš!! oEčlnstvo, Eaterema je por/ vodstvom svojegd r/;r;gewtd Sama E/aEada posrer/ovd/ zdn;'m;'v IzEor IroHCcrtdHtne g/asEe.
EjaE/jansE! gostje so ndjprej prer/stdv;'/;' domačo slovensko glas-Eeno umetnost, namreč sondfmo zd gor/d/d Elrosa KreEa. Ečot avstrlj-sEa /;rstr;d IzvedEa je s/edl/a smjonla Previs ce/ovs^egd g/ds^enegd per/dgogd ErlcEa Op;tzd. V Eo^ertd ScEamanna Eoncerta zd orkester In vlo/onče/o so pos/asalc! spoznal; mladega, Izredno ndt/drjenegd solista A/lloša Af/ejnlEa. Svoj koncert je orkester Zd^/jdc;7 s sE/adEo .Ed Afer" Claada DcEassyja.
Izvajanje posameznlE de/ je Mo na visoki ravni, E; smo je pr; IjaEljansEem orEestra m njegovem dirigenta vajen! že or/ raznlE prejšnji/; gostovdnj. 7*o je res polnoErvna glasEa, El mord ndvr/dšltl se taEo rdzvdjenegd poslašalca. Zato je razam!j:vo, r/d so Eli! gostje tnr/1 toErat r/e/ežnl navdašenega dp/dvzd Evaležne paEHEe.
vse slovenske kmetovalce, katerih sinovi-nasledniki so dorasli za kmetijsko šolo, da upoštevajo vlogo in pomen slovenske kmetijske šole, ki kot strokovna ustanova naše narodne celote nudi najboljše jamstvo za gospodarsko <in narodnostno uveljavljanje slovenskih kmečkih ljudi.
Odločitev za kmetijsko šolo v Po-dravljah bi morala biti tem lažja, ker je le-ta s priznanjem statusa javnosti pridobila vse pravice, ki pripadajo tudi ostalim kmetijskim šotam na Koroškem. Med te pravice sodijo:
^ polno priznanje kvalifikacije absolventov, vključno pravice nadaljevanja šolanja na višjih kmetijskih šolah in nastopa k pošolskim strokovnim izpitom;
#	pravica staršev do zakonitih šolskih in internatskih podpor;
#	pravica staršev do povrnitve voznih stroškov na relaciji bivališče-šola;
pravica učencev do brezplačnih strokovnih knjig.
Tisti krog), ki podraveijski kmetijski šoii zanikajo pravice, zajamčene z odiokom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo štev. 48.408-3b/l/71, ki pritiskajo na siovenske kmečke ijudi in jim grozijo z izgubo pravice do subvencij, pocenjenih kreditov in strokovne podpore, se posiuiujejo protizakonitih prijemov z edinim ciijem, da bi sioven-ski kmetijski šoii odtujiti naraščaj in tako onemogoči)) njeno deiova-nje. Zato mora biti naioga nas vseh, da odtočno zavrnemo vsakršne poskuse naših narodnih nasprotnikov, da nas oropajo pravic, za katere so se boriii že naši predniki in za katere smo koroški Siovenci tudi v zadnji vojni doprinesti ogromne krvne in materiaine žrtve v boju proti nacističnemu nasiiju, s tem pa tudi za osvoboditev in zopetno vzpostavitev demokratične avstrijske repubiike.
Klub koroških študentov
S posebnim Koroškim večerom, ki so se ga udeiežiii tudi zastopniki dijakov in profesorjev siovenske gimnazije v Ceiovcu, je Kiub koroških študentov v Ljubijani prosiavii svoj 20-ietni )u-biiej. Hkrati z obietnico kiuba pa so počastiti tudi H-ietnico de-iovanja koroškega akademskega okteta.
Ha jubiiejni svečanosti je čian izvršnega sveta SR Siovenije inž. Franc Razdevšek podeiii kiubu red zasiug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odiikovai predsednik repubiike Tito. Enako odiikovanje je preje) tudi vodja akademskega okteta Cirii Krpač, medtem ko so čiani okteta dobii) Gaiiusove značke.
Kiub koroških študentov tn Koroški akademski oktet imata veiiko zasiug tudi za tesno povezavo med matičnim narodom in Siovenci v Avstriji, zato jima k visokim odiikovanjem Iskreno čestitamo.
*ONE SVETtNA	173
. !z klet! razbite hiše je prišel sivolas starec. Zakolovratil čez cesto, kjer je zvenčala toča izstrelkov, in stekel v j^'eč hlev odvezovat živino. Preplašene živali — krave, ^°"ji in prašiči — so bežale med zavesami dima in prahu, ^ zapletale v žične ovire in padale smrtno zadete. Iz planila živa bakla — starec, ki je reševal živino, eza] je proti hišam, ki še niso gorele. Za čudo ga ni za-^la nobena krogla.
4
, Brigadni komandant Karel je razporedil bataljone po : ^"kih kotla nad Godovičem, ki je bil napadeni posto-najbližji. Njegove zasede so zapirale ceste, poti in is. ki so iz doline vodile na planoto.
Bataljon komandanta Orlova je zajezil glavno cesto - smeri tdrije na odseku, kjer se je združevala s cesto iz , Joviča. Bataljon je bil prenoči) na položajih. Ob prvem ^ še preden se je začel napad, so popravili razpored inl!"'** selcev ter zgradili zaklone iz kamenja, ki ga b'!o obilo na kraških tleh starega gozda, t Orlov in Gorazd sta bila vsak na eni izmed kritičnih Vrk obrambe. Gorazd se je namestil pod debelo bukev ^ 9rebena, od koder je bilo videti globoko v kotlu hiše stojaoke. Naspal se je in se zbudil svež, pripravljen. Ce-se je Orlov vsaj na videz unesel, je Gorazd čuti), da in	nadrejenih do njega polagoma ohlajajo. Spo-
je, da človeku prinaša nesrečo že to, če mu drugi pre-
več zaupajo, še huje pa je, če mu zaupajo premalo. Gorje šele tistemu ki zaupanje izgubil Toda on je veroval v revolucijo in v ljudi. Ker je bi) sam po srcu dober, n<i pričakoval zla od drugih, vsaj od svojih ne. Bobnenje napada mu je podrhtevalo v duši. Nemce kot sovražnike je nekako razumel, belih pa ni mogel. Ko je sonce obsijalo gozd, mu je prišla patrulja poročat, da se sovražnik ne premakne iz utrdbe. Sam ni vedet, zakaj mu je prišlo na misel, da bi se lahko obril. Mnogo je dal na svojo zunanjost, bril se je celo takrat, kadar je bilo okrog njega najbolj gosto in nevarno. Zavoljo te skrbi so se nekateri iz njega norčevali, drugi pa so ga imeli za vzor hladnokrvnosti. Navsezadnje pa je bila to le navada.
Pritrdil je ogledalce na drevo, kurir pa mu je vlival vodo iz čutarice. Ko se je že obrisal, je v dnu kotla zabobnelo. Nekaj topovskih granat se je raztreščilo na okrajku in še dalje v gozdu. Čez nekaj minut je zahrestelo vejevje — med debli se je prikazat Fazan s tremi borci. Že pred dvema mesecema je spet postal namestnik bataljonskega komandanta. Dosegel je svoj cilj. Sicer je vzorno opravljal dolžnosti in bil zmeren pri zahtevah discipline, pri tem pa je dosledno kimal bataljonskemu komisarju, in ga prepričal, da so mu napravili krivico, ki so ji botrovali osebni razlogi.
Granate so padale na spoj položajev obeh bataljonov. Eden izmed izvidnikov je Fazanu poročal, da z grebena nekdo oddaja svetlobne signale z ogledalom. In res je zagledal ogledalce med zelenjem, ko je sonce s<ijalo naravnost vanj. Obšla ga je sveta jeza.
.Orkamadona, bog hudičev. Kdo tu daje Švabom signale? Mater mu, ustrelil ga bom na mestu!"
Skozi vejevje je zagledal Gorazda, ki je ogledalce snel z debla in ga spravil v torbo. Odškornjal je naravnost proti njemu. Ko je nedaleč zadaj usekala granata, ni niti
legel. Drobec je oplazil bližnje drevo, da se je pocedi) iz rane sok.
Gorazd je prebledel — s Fazanom sta si stala iz oči v oči. Vsi štirje so namerili vanj orožje.
,Torej ti si dajal signale! Vedel sem, da se bova srečala. Aretiran si. Dvigni roke in oddaj orožje!" se je golta-vo zasmejal Fazan in nadaljeval: ,Ce se premakneš, te u-strelim."
,Nor si, Fazan. Bril sem se. Ta svetloba ne pride v dolino. Spravi se od tod! Ti nimaš pravice nikogar aretirati."
Fazan pa se ni dal odgnati in je rogovilil toliko časa, da je kurir pripeljal Orlova, ki je takoj presodil položaj. Čeprav je Gorazda sumničil in ga gledal postrani, ni privolil, da bi ga aretirali. Sicer je imel krasno priložnost, da se ga iznebi in sam zagospoduje v bataljonu, toda ni mara) sam botrovati Gorazdovemu pogubljenju. Zato je grobo nastopil:
.Izgini, Fazani Tu jaz poveljujem. Če ti ni kaj prav, napiši poročilo in ga pošlji na brigado."
Fazan se je zaničljivo namrdnil in povesil cev orožja.
.Dobro. Če je tako, pojdeta oba pred vojno sodišče. Vem, da vrana vrani še ni izkljuvala oči."
Obrnil se je in se vrnil na položaje svojega bataljona. Takoj je sedel pod drevo in napisat poročilo brigadnemu ter za vsak primer še divizijskemu štabu. Zapečatil je pismi in ju takoj odposlal po kurirju.
Kmalu potem so Nemci nehali streljati na greben, iz dveh bližnjih postojank so streljali čez brigadne položaje na obod napada v okolici Črnega vrha. Vojko in Keča sta ležala na vzpetini tik nad križiščem cest in se menila. V kotanji takoj za njima je sedela Ana in previjata obveze, ki jih je bila oprala še pred pohodom. Nad njimi so švistete granate, kot bi rezale zrak ptičje peruti. Bolj kot granate so

Uspe! koncert pevskega zbora SPD „Zarja" v Žeiezni Kap!i
Pev!k! zbor Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" v Železni Kapli Je minulo nedeljo v lami dvorani priredil samostojen pevski koncert In se tako po daljšem premoru spet predstavil domačemu občinstvu. Na prireditvi Je sodelovala tud) društvena folklorna skupina, ki Je v odmoru skrbela za razvedrilo obiskovalcev. Dvorana Je bila zasedena do zadnjega kotička, med obiskovalci pa Je bil tudi župan občine Železna Kapla-Bela deželni poslanec Josef Lubas, ki ga Je predsednik .Zarje" Peter Kuhar posebej pozdravil.
Peter Kuhar Je v svojem govoru naglasit, da Je koncert posvečen spominu nekdanjega zborovodje kapelškega zbora narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta, ki Je pred tridesetimi leti padel v borbi proti fašizmu. Njemu v spomin so ustanovili tudi pevski zbor .France Pasterk-Lenart", ki ga sestavljata pevska zbora Iz St. Vida v Podjuni in iz Železne Kaple. Zato je predsednik Kuhar še s posebnim zadovoljstvom pozdravil številne pevce .Danice", ki so prišli na koncert.
Nedeljski koncert pevskega zbora .Zarje" je bil razveseljiv tudi zaradi tega, ker je pel pod vodstvom novega mladega zborovodje Joška Wrulicha, in to tako v moškem kot v mešanem sestavu. Kot znano, je dolgoletni zaslužni zborovodja Vla-
dimir Prušnik moral vodstvo opustiti iz zdravstvenih razlogov. Tako je zapisano tudi v sporedu, ki so ga v ta namen tiskali. Sicer pa je natisnjeni spored mišljen za več nastopov, ki jih zbor in folklorna skupina nameravata izvesti v tem letu.
Slovensko prosvetno društvo .Radiše" vabi na uprizoritev Igre dr. Jake Štolbe
STAR! GREH!
na velikonočni ponedeljek 23. aprila 1973 ob 19.30 ur) zvečer v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Gostuje Igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva .Danica" Iz St. Vida v Podjuni.
Režija: Marijan Srienc. Ljubitelji odrske umetnosti In vsi, ki se radi smejejo, iskreno vabljeni!
V A B ! L O
na pevski koncert v nedeljo 29. aprila ob 20. url v farni dvorani v St. Jakobu v Rožu.
Sodelujeta ženski zbor Iz St. Vida pri Stični ter kvintet ljubljanskih bogoslovcev.
Ljubitelje slovenske pesmi vabi
farna mladina St. Jakob
..Minimundus" spet odprt
Jutri bo .Minimundus", mati svet ob Vrbskem jezeru, odprt svoja vrata in tako števitnim gostom in iztetnikom, ki prihajajo za vetiko noč na Koroško, omogočit njegov obisk.
Na področju Minimundusa tahko občudujemo števitne znamenite stavbe, kot so to na primer Eiftov stotp v Parizu, grad Ostrovica, samostan Studenica v Jugoslaviji, praški rotovž in še mnogo drugih zanimivih zgradb, seveda v pomanjšani obtiki. Razen znamenitih postopij navdušujejo obiskovatce tudi števitni modeti raztičnih tadij, ki se zibljejo na vodni gtadini. Čtovek, ki se sprehaja v tem tepem parku med miniaturnimi hišami in zgradbami, se nehote spomni povesti o Gutiverju, ki je na svojih pustolovskih potovanjih zašel v dežeto prittikavčkov.
Minimundus je z vedno novimi modeti privtačen tudi za domačine, saj ga je možno vktjučiti v popotdanski iztet. Do konca aprila bo odprt od 8.30 ure zjutraj pa do 18. ure zvečer, od 1. maja naprej pa od 8. do 20. ure zvečer. Čisti dobiček je namenjen mtadini, ki je potrebna podpore.
Nedetjski koncerf pa je bil pomemben končno še zaradi lega, ker se je zbor prvič predstavil v novih enotnih obtekah, ki jih je za ženske izdetala Bredica Zupanc, medtem ko je moške obieke napravil krojač Primož Wesenschek. Tako je zbor tudi optično prijetno de-tova) na posiušalce. Tu naj še povemo, da je posamezne točke prikupno napovedovala Marta Polan-šek.
Ob tej prireditvi iahko ugotovimo, da se je učitelj Joško Wrulich ob svojem prvem samostojnem nastopu kot zborovdja dobro uveljavil, kajti to ni tako enostavno, kot si morda marsikdo misii, zakaj z zborom je treba požrtvovalno vaditi, razen tega pa je pri pevcih treba dobiti ustrezno zaupanje. Oboje si je Joško Wrulich pridobil — tudi pri poslušalcih, kar je potrebno tako za zborovodjo kot za pevce. Led je torej prebit in mlademu zborovodji ter pevcem želimo nadaljnjih uspehov. Voljo za delo imajo in to je najvažnejše. Kar se tiče sporeda, je bil le-ta pretežno sestavljen iz narodnih pesmi. Pri tem smo ponovno uživali ob odličnih glasovih solistov Mihe Kuharja in Rudija Kneza, pravo presenečenje pa je bila Bredica Kuhar, ki se je kot solistka predstavila v Kernjakovi .O ti prebur-na ženska stvar*. Pevskemu zboru SPD .Zarja* k temu nastopu iskreno čestitamo.
Ze v začetku smo zapisati, da je pri sporedu sodelovala tudi društvena folklorna skupina. Njen nastop je bil prav tako razveseljiv kot nastop zbora, saj se je predstavila z novo naštudiranimi plesi, kar je brez dvoma bilo razveseljivo. Za ta uspeh se ima skupina zahvaliti učiteljici Nuši Ugovšek, ki je po daljšem času spet prišla med kapel-ške prosvetaše in jih naučila nekaj novih plesov. Pri tem gre seveda zahvala tudi Heleni Kuharjevi in Mihi Travniku, ki skrbita za ostalo vodstvo in organizacijo, da skupina uspešno deluje.
Nedeljska prireditev SPD .Zarja" v Železni Kapii je bila živ dokaz močne življenjske volje tega društva, ki se v polni meri zaveda svojega kulturnega poslanstvo.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na predstave
stovenskega mladinskega barvnega filma
SREČNO KEKEC
v torek 1. maja ob 14.30 uri pri Šoštarju v Globasnici v okviru 70-letnice KPD Globasnica;
v četrtek 3. maja ob 20. url v kino Janach v Št. Jakobu v Rožu; v soboto S. maja ob 20. uri v kinodvorani na Bistrici v Rožu; v nedeljo 6. maja ob 11.30 uri v kinodvorani Ziegler v Železni Kapli.
Film SREČNO KEKEC je posnela Viba-Film v Ljubljani po Istoimenski povest) pisatelja Josipa Vandota.
Ljubitelji slovenske filmske umetnosti, zlasti mladina,
prisrčno vabljeni.
Cestni predor skozi Ture
bo bistveno olajšal zvezo med Koroško in Solnograško
Tudi 13. aprila, ko je bil v načrtu preboj zadnje skalne zapreke v predoru skozi Ture, je zima na gorskem prelazu Kačjaka (Katschbergsattel, 1640 m) pokazala svoje zobe. Zapadlo je toliko snega, da so avtomobilisti morali montirati verige, kajti brez njih se ne bi bilo mogoče povzpeti preko Kačjaka v Turah. Dolga kolona vozil je stala ob cesti in ni mogla naprej, saj nihče ni več računal z zimo in zato tudi večina avtomobilistov ni bila oborožena zoper njo.
Vseh teh neprijetnosti v prihodnjih letih na področju Kačjaka ne bo več, ko bo dograjen predor, skozi katerega se bo varno odvijal promet med Koroško in Solnograško. Prejšnji petek točno ob 14.44 uri so zadnji streli, ki jih je sprožila žena koroškega deželnega glavarja Lia Sima, razrušili poslednjo skalno pregrado v predoru. Ta zgodovinski dogodek je družba turske hitre ceste slovesno praznovala. Slovesnosti so se poleg ministra za gradnje Moserja ter deželnih glavarjev Solnograške in Koroške udeležili tudi številni drugi
Podjunska glasbena skupina vas prav lepo vabi na
VESEL! POPOLDAN
na belo nedeljo 29. aprila 1973 v gostilni Kovač na Oblrskem. Začetek ob 14. url popoldan.
predstavniki političnega in kulturnega življenja in zastopniki tiska. Krški škof dr. Jožef Kostner in super-intendant Pellar sta blagoslovila predor. Vsi govorniki — oba deželna glavarja, zvezni minister za gradnje Moser in predstavnik družbe turske hitre ceste — M izrekli priznanje graditeljem ter naglasili veliki pomen predora.
Novi predor je dolg 5,4 kilometra. Severni vhod v predor leži na višini 1112 metrov, južni pa v višini 1194 metrov, tako da bo nova cesta imela 1,5 odstotka vzpona proti Koroški. Najprej bodo dokončali zahodni predor, v katerem se bo promet odvija! v obeh smereh. Pozneje bodo dokončali tudi vzporedni vzhodni predor, tako da bo potem promet potekal v vsakem predoru samo v eno smer. Cesta skozi predor je široka 7,5 metra in bo betonirana. Tudi za zračenje predora je dobro poskrbljeno: dve prezračevalni cevi na vsaki strani vhoda, ki se vlečeta vzporedno k predoru v notranjost gore, s skupno dolžino 2570 metrov, bosta s pomočjo dveh naprav skrbeli, da bo v predoru vedno čist zrak. Pri gradnji predora so se strokovnjaki poslužili novega avstrijskega načina gradnje predorov, ki je znan kot najboljši na svetu. Sedanji stroški gradnje predora z obema dovozoma in vsemi instalacijami bodo znašali 1,1 milijarde šilingov. Na gradbišču je zaposlenih 687 oseb.
-J
Preboj predora je simbolično napovedal, da bo v bližnji prihodnosti gorata zapreka Tur končno le premagana.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
jih vznemirjale eksplozije v Črnem vrhu. Kadar je močneje vsekalo, je dejal Keča Vojku: .To je naš top."
Brigada je bila staknila na Notranjskem težko havbico in jo privlekla s tremi pari konj čez progo — po kolovozu nad predorom. Takrat je četa varovala prehod z napadom na utrdbe. Med streljanjem je ruska četa pretrgala zvezo — namesto naprej so konji zavili po poti, ki je držala naravnost pred utrdbe na progi. V jarku so ležali prestrašeni Nemci in beli. Vnel se je spopad za top. Karel je pobesnel od jeze in napodil vse reševat neprecenljivi plen. Ob topu so se tolkli s kopiti in se rvali z rokami. Keča je med prvimi planil kakor velik medved h konjem in jih zaobrnil. Spopad jih je sta) osem ranjenih, toda top so odvlekli ...
Zmotil ju je izvidnik in sporočil, da se bliža kolona Nemcev z mulami. Borut je zaukazal strogo pripravljenost. Nemudoma so polegli po zaklonih, ki so biti zakamuflirani z vejevjem in praprotjo. Goščava je izumrla. Ana je prilezla k Vojku in mu stisnila roko. Njegova puška z daljnogledom je zrla kot jastrebovo oko na belino ceste. Nemce je najavilo škripanje peska pod nakovankami. Spredaj so stopali trije z zavihanimi rokavi, s policijskimi čepicami gorskih lovcev na glavah in z orožjem v rokah.
Vojko je pomerit na prvega, velikana s ploskimi lici, kjer je zaznal izraz tesnobnega pričakovanja. V zrklu daljnogleda je postajat obraz večji in bolj razločen. Konica mušice je rahlo plesala po prsih. Koraki prvega so bili dolgi, nekako okorni, kot bi stopal v praznino. Oziral se je sem in tja po goščavi, kot previdna žival preden izstopi na pašo. Nekajkrat si je otrl znoj, ki mu je brazdal lice in zalivat oči pod tankimi, belimi obrvmi. V Vojku se je prelivat pošasten občutek moči in strahu, ko je spremljal s prstom na petelinu vsak njegov gib. Ko bo skrčil prst, se bo neko življenje zgrudilo v prah, in nekaj usod se bo preobr-
nilo tako surovo in nenadoma, kot bi reke spremenile smer... Obraz je počasi napolnil daljnogled — bil je že tako blizu, da so noge izginile in je zgornji del telesa lebdel v praznini. Vojko je globoko zajel sapo in pridržal dih. Misiil je, da ga bo od napetosti razneslo. Nemci so bili že tako blizu, da bi jih v nekaj skokih dosegli z bombami. Tedaj se je obraz prvega spačil v grozi.
.Achtungl... Nach linksl" To so bile zadnje besede v njegovem življenju ...
Po rezkem strelu se je lebdeče telo pognalo kvišku, kot bi se nameravalo rešiti v nebo, potem pa je scela padlo na tla. Na kolono se je usula toča krogel. Po četnih zaklonih so zaštropotali ratali dumdumk. Nemci so se razpršili med zelenjem.
Ostro borbo so podžigali kriki in povelja. Po položajih so treskale tromblonke. Ena je padla na cev težkega mitraljeza na robu in obrizgala strelca in oba pomočnika. Med žvižganjem svinčenk se je Ana plazila k Pajku, nato sta se skupaj odplazila na pomoč. Mitraljezec je imel obraz nasekan s črnimi ranami, ki jih je zalivala kri. Venomer je grabil z obema rokama po očeh in živalsko tulil, da je šlo vsem skozi kosti.
Ana in Pajk sta ga odvlekla v bližnjo globel, da bi ga obvezala. Oba ranjena pomočnika sta se sama plazila za njima.
Ogenj šestih strojnic je prisilit nemško kolono k umiku. Se med bojem je Vojko zavpil Keči:
.Tamle na cesti leže tvoji čevlji."
.Bogomil Saj res. Že nekaj časa ga gledam," je zavpil Bosanec.
Kmalu potem so videli samo še strgane podplate o-gromnih Kečinih škrpetov, ki so izginjoli v grmovju. Sem in tja so zagledali tudi njegovo zadnjico, kako se je dvignila iz praproti in izginila proti cesti. Odkar mu je Svarun pri-
skrbel čevlje, se ni nihče več spomnil nanj. Z velikega po-hoda pa se je spet vrnil skoraj bos. Na razcefrane podplate je imel z žico privezano gumo, zgoraj pa so mu prst' na vseh straneh moleli iz usnja. Ko tiger se je pognal čez cesto v jarek in se za nekaj časa potuhnil. Ščitili so g" z ognjem. Nenadoma je spet skočil, zgrabil velikana za noge in ga odvlekel s ceste v globel, kjer je bit varen pred sovražnikom.
Uplenjeno obuvalo je bito kot naročeno. Zadovoljno se je zarežal, odvrgel stare in obul nove čevlje. Potem jo Nemcu prebrskal še žepe, vzel denarnico in odpel pas z n<3-boji. Bluza je bila prekrvavljena. Iz srca je vrela kri.
Okoli njega so tromblonke klestile grmovje, pa se zmenil zanj. Pognal se je čez cesto in mimogrede zgrabi' puško, ki jo prej ni bi) utegnil vzeti.
Spodbujeni z njegovim zgledom so borci čete težkih mitraljezov sezuli še druga dva mrliča, preostale pa so Ned*" ci vzeti s seboj.
Keča se je prismejal k Vojku in vzel nekaj iz žepo*
,To je za tvoj arhiv in četni kolektiv. Zadel si ga p''* ma, kot se spodobi."
V roke mu je potisnil listnico in se zadovoljno presto* pat z novimi, okovanimi čevlji gorskega lovca-polioistd*
,No, pa sem dobil, za kar se borimo, čeprav sem 60* kal sto let."
.Rešil je svoj problem revolucije," je pomislil Vojko* .Pravzaprav ni majhna reč skočiti iz iztrganih opank mojstrsko izdelane čevlje!"
Sovražnik je napadal sosednji bataljon in osvajal kot" Pil, ki je gospodovala tudi njihovim položajem. Pokalo vse globlje v gozdu in bali so se, da je sovražnik prod' skozi brigadno obrambo.
Ana se je vrnila in brisala okrvavljene roke ob tra^' dokler ji ni Vojko zlil na prste nekaj vode iz čutarice.
Verujemo
v poštenega č!oveka
pa naj govori katerikoii jezik
Odbor koroških partizanov v Ljubljani je ime! svoj redni občni ^bor, rta katerem je bil ponovno ^^voljen za predsednika inž. Pavle oucer - Matjaž. Občnega zbora se js udeležila tudi štiričlanska delegacija Zveze koroških partizanov Celovca pod vodstvom predsednika Karla Prušrrika-Gašperja.
Odbor koroških partizanov v Lju-bijani sestavljajo bivši borci, ki so ss med drugo svetovno vojno boni' na Koroškem — neposredno na °iern!ju tisočletnega rajha. Zato je 'ozumljivo, da obstojajo med obe-n*a borčevskima organizacijama
P'isrčni in bratski odnosi.
V imenu Zveze koroških partizanov je občni zbor pozdravil Karl rušnik-Gašper. V svojem govoru je *ned drugim poudaril, da morajo oroški Slovenci še naprej vztrajati
na načelih narodnoosvobodilnega boja in da ne smejo izgubiti zaupanja v avstrijske demokratične množice. Voditi moramo, je dejal tov. Gašper, podobno borbo kot pred tridesetimi leti, da pritegnemo v naš pravični boj za popolno izvedbo določil 7. člena avstrijske državne pogodbe tudi nemško govoreče avstrijske državljane, kot naše naravne zaveznike. Kot pred tridesetimi leti, tako tudi danes nismo izgubili vere v poštenega človeka, pa naj govori katerikoli jezik. Prepričani smo, da je tudi v Avstriji še dosti demokratičnih ljudi, katere bo treba obvestiti o našem pravičnem boju, tako da bomo Koroški Slovenci našli pri njih tisto podporo, ki nam bo pomagala doseči položaj enakopravnih državljanov v Avstriji.
Dravograd - Fram
Pred nedavnim je v Dravogradu
v najlepših ]etih, star komaj 44 )M,
"Ud partizanski pisatelj Viktor Čeh **** Zvonko. Poleg sorodnikov in svoj-^ev so ga na zadnji poti spremljali cvtlni prijatelji in znanci, med nji-' tudi predstavnika Zveze koroških
Partizanov Karl Prušnik-Gašper in
Jpe Kolenik. V slovo sta mu položna na grob venec z rdečimi nagelj-
nito delo, bomo ohranili v lepem spominu, saj nas bodo nanj spominjala njegova nepozabna dela.
Konec prejšnjega meseca pa je v Framu na Štajerskem umrl naš rojak Ludvik Grafenauer, šolski upravitelj v pokoju. Velika množica, ki ga je spremljala na zadnji poti, je pokazala, kako priljubljen je bil kot pedagog in družbeni delavec.
d tovariša Čeha Koroški Slovenci obro poznamo, saj smo zadnja leta ' mnogo njegovih spisov v Vest-}ku koroških partizanov, kjer je o-P'soval boje koroških partizanov pro-' nemškemu fašizmu. Bil je eden iz-^ cd redkih pisateljev, ki si je zadal *^stno in plemenito nalogo, da je tre-^ dogodke iz slavnih partizanskih kolikor niso že
,*okojnik je bil sin kmečkih star-Rodil se je leta 1929 v Trnovski ^S' pri Ptuju na Štajerskem. V na-dnoosvobodilnem boju se je odtiko-s ^ mladinski aktivist, kateremu . bite zaupane kurirske javke in , fuge odgovorne funkcije. Po vojni je ' nameščen na pošti, pozneje pa ^ sodišču. Med tem časom je opravil k gimnazijo in si tako pridobil ^nfikacijo za pisarniško službo.
, ^ smrtjo Viktorja Čeha smo tudi ^oroski Slovenci utrpili veliko izgu-Kdo bo še brskal po spominih vojna leta, da bi tako otel pozabi j^°godke, ki so se odvijali na Koroš-ctn? Sredi dela mu je neizprosna "pt Pfctrgala nit življenja.
^ partizanskega pisatelja Viktorja .^na, kateremu usoda ni bila naklo-'^Ua, da bi nadaljeval svoje pleme-
Ludvik Grafenauer se je rodil leta 1902 v Blačah v Ziljski dolini. Bil je sin kmečkih staršev, trdne slovenske družine. Po ljudski šoli je obiskoval gimnazijo v Celovcu, po plebiscitu pa je končal šolanje na učiteljišču v Mariboru. Dolgo je služboval kot učitelj v Št. Danijelu nad Prevaljami v Mežiški dolini, leta 1939 pa je prišel kot šolski upravitelj v Fram na Štajerskem. Tu se je povezal z naprednimi političnimi silami in se aktivno vključil v boj proti nemškutarjem in zloglasnemu Kul-turbundu ali peti koloni v Jugoslaviji. Zaradi te dejavnosti so ga nemški okupatorji z družino izselili v Srbijo, kjer pa se je prav tako povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Po osvoboditvi se je vrnil v Fram in se tam kulturno in politično uveljavil. Zaradi velikih zaslug za razvoj Frama je kot prvi Framčan prejel občinsko priznanje OF.
Čeprav je bil zelo zaposlen, pa ni nikdar pozabil svojih rojakov na Koroškem, s katerimi je bil v stalnem stiku in jim nudil tudi moralno podporo. Zato ga bomo koroški Slovenci ohranili v hvaležnem spominu, sorodnikom in svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Razvoj zimskega turizma
Iz poročila za prvo četrtletje zimske sezone 1972/73 je razvidno, da je koroški tujski promet prvič presegel število pol milijona prenočitev, kar je seveda velik uspeh. V času od novembra 1972 do vključno januarja 1973 se je število prenočitev v primerjavi z istim obdobjem zimske sezone 1971/72 (450.917) povečalo na
Za ceiovito rešitev manjšinskega vprašanja
V Mariboru je bila zadnjo soboto letna skupščina zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918/19. Predsednik zveze dr. Maks Pohar je ob tej priložnosti govoril tudi o položaju koroških Slovencev.
Odločno je zavrnil avstrijsko stališče, da je za izpolnitev zaščitnih določil treba rešit) samo vprašanje dvojezičnih topografskih napisov. Zahteval je, da se vprašanje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem reši v celoti in da se ji priznajo vse pravice. Skrajni čas je namreč že, kakor je naglasil predsednik Pohar, da Avstrija Izpolni čl. 7 državne pogodbe.
507.281, kar odgovarja zvišanju za 12,5 odstotka. Število prenočitev inozemskih gostov se je v istem obdobju zvišalo od 222.069 na 282.369, to je za 27,6 odstotka, nasprotno pa se je število prenočnin domačih turistov zmanjšalo od 192.194 na 187.091, to je za 2,7 odstotka.
Najboljši uspeh zimskega turizma jc beležila Koroška v mesecih november, ko se je število prenočnin zvišalo za 41, in december, ko je zvišanje doseglo kar 47,5 odstotka v primerjavi z istim časom zimske sezone 1971/72. Neugodno pa je bilo število prenočnin v januarju, saj se je celo zmanjšalo za 6,3 odstotka in sicer od 271.340 na 254.121. Glavni vzrok nazadovanja pripisujejo takratnim slabim snežnim razmeram.
Medtem ko se je pritok gostov iz Zahodne Nemčije povečal za 11 odstotkov, se je število prenočnin gostov iz Jugoslavije zmanjšalo od 20.408 na 13.898, to je za 31,9 odstotka. Tudi število prenočnin italijanskih gostov se je zmanjšalo, namreč od 2877 na 2252, torej za 21,7 odstotka.
Občutno zmanjšanje števila jugoslovanskih gostov je seveda treba pripisati sramotnim dogodkom lani jeseni ob odstranjevanju in razbijanju dvojezičnih krajevnih napisov. Ravno te številke dokazujejo, je dejal deželni glavar Sima ob neki priložnosti, da igrata gospodarstvo in politika na skupnem življenjskem prostoru zelo važno vlogo.
!gra!ci SPO Janiča" so se predstavi!!
z novo igro ^
igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva .Danica" v Št. Vidu v Podjuni se je minulo nedeljo po daljšem premoru spet predstavila domačemu občinstvu. V dvorano pri Voglu v Št. Primožu je vabila na veseloigro .Stari grehi", delo dr. Jake Štolbe. Ljubitelji odrske umetnosti so dvorano napolnili do zadnjega kotička, kajti domače igralce vedno radi pridejo gledat. Sicer pa je tudi naslov igre bil vabljiv in občinstvo je imelo dovolj priložnosti za smeh in prijetno razvedrilo.
V veseloigri.Stari grehi" gre za to, da trije moški plačujejo alimente za enega in istega otroka in pri tem močno izkazujejo očetovsko ljubezen, kajti otrok je deklica, ki se je razvila v prikupno lepotico. Po triindvajsetletnem pridnem plačevanju pa vsi trije ugotovijo, da nobeden od .prizadetih" ni pravi oče in se njihova očetovska lju-
bezen prelevi v pravo ljubezen, kar seveda pomeni, da vsi trije postanejo .tekmeci" in ugotavljajo, kdo izmed njih ima največjo pravico do srečnega ljubimca. Ta račun seveda delajo brez krčmarja, kar gledalce tembolj spravlja v smeh in dobro voljo.
To razpoloženje so igralci pod režijo Marjana Srienca dobro spravili na oder, čeprav bi marsikateri gledalec morda žele) še bolj dovršeno igro. Brez dvoma se bo pri prihodnjih nastopih, ki jih igralci .Starih grehov" nameravajo izvesti, še marsikaj izboljšalo, saj je na premieri gotovo botrovala tudi trema, kar pa predstavi kot taki v bistvu ni škodovalo. Tako režiser kot igralci so se brez dvoma trudili in publika jim je trud poplačala z burnim aplavzom in številnim obiskom. Obiskovalci nadaljnjih predstav bodo vsekakor pravtako deležni lepe in zabavne igre.
Siovenski pta-ninci v Gorici
uspešno razširjajo svojo dejavnost
Slovensko planinsko društvo v Gorici v Italiji je pred nedavnim imelo svoj 26. redni občni zbor, katerega so se poleg članov društva udeležili tudi predstavniki planinskih organizacij iz matične domovine in predstavnica Slovenskega planinskega društva v Trstu.
Navzoče člane in goste je pozdravila predsednica Slovenskega planinskega društva Jožica Smeto-va. V poročilu je poudarila narod-no-obrambno vlogo, ki jo igra društvo v zamejstvu. Omenila je tudi uspešno delovanje smučarskega odseka in poživitev jamarskega odseka .Kraških krtov", ki uspešno rijejo po kraškem svetu in odkrivajo nove jame. Posebno pa je poudarila potrebo po čim tesnejšem sodelovanju z matično domovino, zlasti s Planinsko zvezo Slovenije, kakor tudi z raznimi planinskimi društvi v Slovenij in zamejstvu (Celovec, Trst).
Iz številnih referatov je bilo mz-vidno, da goriški planinci posvečajo veliko pozornost prav mladini, ki predstavlja odločilnega poroka za nadaljnji uspešen razvoj planinskega izživljanja. V razpravi o novih nalogah je predsednik delovnega predsedstva Bratuž dejal, da bo glavna skrb novega odbora, razširiti delovanje društva tudi na kraš-ko področje, kjer se vedno bolj u-veljavljajo smučarji in pa tudi jamarstvo.
V okviru pozdravnih nagovorov je predstavnik Planinske zveze Slovenije Tone Bučar pohvalil zasluge goriških planincev pri združevanju Slovencev ter jim poklonil Svetinovo knjigo .Stena", ki je posvečena liku plezalca Jožeta Čopa. Zastopnica Slovenskega planinskega društva v Trstu Selma Micheluz-zi je poklonila predsednici Smetovi šopek cvetic in želela društvu še nadaljnjih uspehov.
Zal se predstavnik SPD v Celovcu ni mogel udeležiti občnega zbora, kar koroški planinci iskreno obžalujejo. Zato pa tem potom želijo goriškim planincem, ki preživljajo podobno usodo, mnogo uspeha v boju za ohranitev slovenske besede in ohranitev slovenskega značaja Goriške.
^one Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
^ je naglo prelistal listnico. Za šop mark se ni zmenil. 2 je pogledal nekaj fotografij in prepognjenih pisem.
rad je proučeval stvari, ki so jih zaplenili pri ubitih, jo prinjale so mu skrivnost tujega življenja, civilizacije, ki ^ <e skušal razumeti in sestaviti po zaplenjenih drobcih. 3^' js pokalo čedalje bliže, je sklenil, da bo to opravil dru-**' vtaknil zaplenjene dokumente v torbico.
, Zdrvet je Orlov in povedal, da so Nemci prebili ob-bo. Na njegov ukaz se je bataljon premaknil globlje v ja Medtem so srečali brigadnega komandanta Karla, ki rezervno četo in brigadnim štabom pravkar udaril po j 'bžrtika — ta je zdaj imel prosto pot. Ena sama nemška ^ bi z napadom v hrbet lahko razbila napad na Črni ^ ' Priključili so se njegovim in strnili razbite položaje. ]T"iS' pokanje bomb in regljanje mitraljezov je naznanja-r*Ov spopad.
i Tudi v daljavah iz smeri Idrije in Notranjske je čedalje ^ .' Šumelo. Vedeli so, da se napadenim bliža pomoč: beli bataljon, idrijski gorski lovci in policijski odred. Spo-^ je dobival vse bolj dramatično obeležje.
Sonce je neusmiljeno pripekalo. Skozi zavese dima in tič ." bilo videti vijoličasto. V prebliskih eksplozij plas-a "*in pa je postajalo bledo in veliko kot izumrl pla-^r<3h ' strmoglavil na zemljo in jo spremenil v vesoljski
3ht '^tburt je odtrgal pogled od vznemirjajoče sončne is ^ ss krčevito oprijel kopita strojnice. S kratkimi rafali b ,*^ke! po postavah, ki so preskakovale žične ovire in z p, Napadale velik bunker, ki je branil dohod do glavnih *'ojank. Pod oknom so ležala tri trupla, ki so jih pokosile
krogle napadalcev. Soba je bila polna prahu in kiselkastega vonja po mrtvaškem znoju in krvi. Ranjence in mrliče so sproti nosili na hodnik in od fod v klet. Zdaj so se držali samo še v močno utrjeni šoli in župnišču ter v globoko vkopanih, močno utrjenih bunkerjih. Vas je gorela, številna oporišča so bila že izgubljena in njihove posadke pobite. Cim bolj drzno in ogorčeno so partizani naskakovali, tem bolj ogorčeno so se napadeni branili. To je bil odpor obupancev, ki so zaman klicali na pomoč boga in čakali nemško pomoč.
.Razočaran sem nad temi prekletimi Švabi," je zavpil poveljnik Jakoš Voljhunu. Sedel je v kotu, bled, prepaden, z vročičnimi očmi. Bolničar mu je prevezoval močno krvavečo roko — oplaziil ga je drobec granate.
.Pustili nas bodo umreti, preklete svinje," je preklinjal bogoslovec in si brisal z obraza srage smrtnega strahu.
Trdno so se odločili, da se bodo borili do zadnjega; preden pa bodo končali, naj crknejo vsi partizanski pomagači. Poročnik je zaukazal pripeljati zvezane jetnike iz kleti. Vod obupancev je privlekel nekaj deklet in mož v sobe prvega nadstropja, od koder so odbijali napad. Zgrabili so jih in jih privezali k linam.
Bogoslovec je besno zatulil:
.Tako, kurbe partizanske!... Zdaj vpijte svojim, naj le streljajo, če hočejo pobiti vas. Če ne boste vpili, vas bomo poklali vse od kraja."
Potegnil je bajonet, stopil za hrbet dekletu, ji porinil glavo k lini in jo zabodel v rebro. Nekateri partizani so slišali obupne krike žrtev ob linah in nehali streljati. Tisti, kii so bili dlje in niso vedeli, za kaj gre, pa so nabijali dalje. Vsi belogardistični mitraljezi so imeli — kot je odredil poveljnik — žive zaklone. Kmalu sta zdrsnili na tla dve dekleti, ranjeni v glavo. Odvlekli so ju na hodnik in ju pustili.
Boj se je nadaljeval. Valjhun je porinil strojnico v roke enemu izmed vojakov in utrujen odtaval k poveljniku. Predlagal mu je takojšen preboj. Bili so v brezupnem položaju.
Z jugozahodne strani poslopja je pritekel narednik Grm, prepaden in krvav po rokah. Poročal je, da partizani vlečejo havbico v vas. Če jim to uspe, da bo kmalu vse drobno! Poveljnik je predlagal Valjhunu, naj povpraša župnika za svet in ga povabi, da bi se prebijal z njimi. Ne smejo ga pustiti na milost in nemilost sovražniku.
Medtem ko sta poveljnik in narednik zbirala najboljše za preboj — v kleteh so se oskrbeli z bombami in polnimi šaržerji — se je Valjhun spustil po podzemskem hodniku v gorečo cerkev. Župnika je našel v posebnem zaklonišču. Siv v obraz je sedel na surovo tesanih deskah, zamaknjeno gledat v strop in na glas molil s sklenjenimi rokami. Poleg njega je bolestno utripala sveča.
Valjhun je prisluhnil njegovim mrmrajočim besedam. Razumel ga je, ko je motil: .Vojske, lakote, kuge, reši nas, o Gospod."
.Prečastiti," ga je nagovoril Valjhun. .Ali slišite, prečastiti?"
Župnik je sklonil glavo in se odsotno zazrl vanj.
.Kaj je novega na zemlji? Žalostne vesti ti berem z obraza."
.Pomoči ni ne od Boga ne od Nemcev. Omagujemo. Sreča nas je zapustila. Skušali se bomo prebiti, če greste z nami."
.O Gospod, moj Bog, usmili se nas ... Marija devica, usmili se nas ... Jezus Kristus, usmili se nas."
Zemlja je podrhtevala od eksplozij in sveča je trepetaje metala svetlobo po župnikovih begofnih očeh.
.Pojdite z nami, prečastiti. Če vas dobe, vas bodo živega vrgli v ogenj."

x x x x
^1***1^-

^:+R+:::+^
*i
.---;
3-3!§8^
LS'^Tr^-.F^-.^.-'!.-\. ...
X*** *l^?*^li* * * * t * *
... .-:-JC.'4L
Abunuuasovoizgnanstvo
ID
ETtOPSK A PRAVLJ!C A
Nekoč je v Etiopiji iive! mladenič, imenovan Abunuvas, znan po svoji zvijačnosti.
Stari ljudje govorijo, da se je nekega dne odpravi! na dvor vladarja, Negus imenovanega.
.Videti si močan, mladenič," je dejal Negus, .postal boš moj stražar."
Nekega dne se je Negus odpravil na potovanje in zabičal Abunuvasu, naj čuva o-grajo. Ta je nekaj časa stražil, a postalo mu je dolgčas, tembolj, ko je slišal enakomerne zvoke glasbe s plesišča. Se enkrat je premislil naročilo vladarja: .Čuvaj ograjo!" je ta dejal. Ni pa naročil, naj ne hodi plesat, izruval je ograjo in jo odnesel na plesišče. Preživel je noč plešoč in pojoč in ko so prvi žarki oblili nebo, se je vrnil v palačo, noseč ograjo. A med njegovo odsotnostjo so vanjo vlomili roparji in pobrali mnogo dragocenosti.
Ko se je Negus vrnil, je bil jezen. Poklical je predse Abunuvasa. Ta pa se je poskušal opravičiti z besedami:
.Vaše veličanstvo, zabičali ste mi, naj čuvam ograjo. To sem nesel na plesišče in jo čuval do zore."
A Negus mu ni odpustil, temveč velel služabnikom, naj ga zakopljejo do vratu v zemljo, za eno noč in ves dan. Ti so to storili in Abunuvas je prestal noč zakopan do vratu.
Zgodaj zjutraj je mimo pripeljal trgovec svoje kamele ter vprašal, kaj se je zgodilo Abunuvasu. Ta si je kaj hitro izmislil primeren odgovor. .Veličanstvo je velelo svojemu osebnemu zdravniku, naj me pregleda zaradi bolečin v hrbtu. Spoštovani zdravnik mi je priporočil to zdravilo — biti zakopan v zemljo."
Trgovec, ki je tudi imel razbolel hrbet, je prosil Abunuvasa, naj mu odstopi svoje mesto, v zameno za deset kamel. Zamenjala sta vlogi in Abunuvas je odpeljat kamele domov.
Opoldne so prispeti služabniki. Negus je velel prebičati trgovca, za katerega je menil, da je Abunuvas. Ko je svojo pomoto spoznal, je spustil ubogega trgovca in razglasil, naj se Abunuvas nemudoma vrne na dvor. Vendar ne sme biti ne oblečen, ne
slečen. Ne sme jahati konja, ne sme priti peš. Pred palačo se je kmalu zbrala množica ljudi, ki je hotela videti rešitev te uganke.
Abunuvas je prav kmalu prišel. Ni bil ne slečen ne oblečen: bil je povit v ribiško mrežo. Ni ne jahal ne hodil: eno nogo je imel zataknjeno na stremenu, z drugo pa je hodil.
Negus je bil presenečen. Ko se je hrup med množicj polegel, je spregovoril: .Bister si, mladenič, a neuporaben in nezanesljiv. Ne bom te kaznoval z izgnanstvom, ker si žalil dvor, pod pogojem, da nikoli več ne vidim tvojega obraza!"
S temi besedami je zaključil svoj nagovor in odšel.
Nekaj dni kasneje je Negus jahal skozi trg. Vsi ljudje so se mu spoštljivo priklanjali do tal. A glej! Človek na desni strani je mirno stal ter kazal Negusu hrbet. Kaj takega se v Etiopiji še ni zgodilo.
Stražarji so takoj privedli človeka, ki ni bil nihče drug kot Abunuvas. .Veličanstvo, vaš ukaz je bil ukaz, da ne smete videti mojega
obraza. Da ne bi kršit te zapovedi, se vam nisem priklonil kakor drugi."
Vendar Negus ni mogel prenesti žalitve in zapovedal je Abunuvasu:
.Zapusti to deželo takoj. Ne zanima me, katero smer si izbereš. A tvoja noga ne sme stopiti na etiopsko zemljo. Če ne izpolniš zapovedi, te dam obesiti." In Abunuvas je zapustil Etiopijo.
Nekaj tednov kasneje je bit v vasi semenj. Mnogo ljudi se je zbralo in tudi Negus si je prišel ogledat sejem. A med množico spozna Abunuvasa.
Dvigne roko in reče:
.Sejem bomo prekinili zaradi neprijetne dolžnosti, ki mi jo veleva moja oblast. Pred nekaj tedni sem prepovedal Abunuvasu stopiti na našo zemljo. A ta je kršil moje ukaze in se spet pomešal med naše ljudi. Zaradi tega bo obešen."
.Vaše veličanstvo," je dejal Abunuvas, .vaše zahteve sem natančno izpolnil. Zapustil sem Etiopijo, kakor ste mi vi ukazali in odpotoval v Egipt. V svoje čevlje sem nasul egipčanske zemlje in se vrnil v Etiopijo. Od dneva, ko sem obul čevlje z egipčansko
prstjo, nisem stopil na etiopsko zemljo."
Gni7a ;a/(%a
BHo je v velikonočnem času. Mirko je bil star koma) štiri leta. Z mamico In očetom je stanoval v lepi dvonadstropni hiši. Mamica je delala pri radiju In pustila večkrat malega Mirka samega doma. Nanj se je mogla zanesti. Nikoli mu ni padlo v glavo, da bi ušel ali delal druge neumnosti. Zato je po navadi dobil tudi kako čokolado a)) bonbončke.
Toda danes Mirko ni zdržal v posteljici. Vstal je In zagledal v krožniku lepa, pisana jajca, ki jih je dobila mamica v nedeljo popre) od neke znanke. Prav čudna so bila. Mirko ni mogel prav razumeti, da so jajca pisana, kajti doslej je bil vajen, da so jajčka bela at) rjavkasta. Čudil se je. Premišljeval je sem ter tja, toda tega sl vendar ni mogel razložit). Nenadoma pa je pograbil jajca In jih začel metati skozi odprto okno. Dolgo
je slone! na okenski polic) ter gledal, kako ležijo jajca razbita v trav).
Ko je prišla domov mamica, je prestrašena opazila, da je bilo okno odprto. Vprašala je Mirka, kaj je delal. Toda ta se ni upal povedati čiste resnice. Že je zagledala mamica prazni krožnik. Tedaj je malega Mirka ostro prijela. Končno je tantlč le priznal, da je zmetal jajca skozi okno. Mati se je razjezila In ga vprašala, zakaj je to napravil. Teda) je Mirko strahopetno zajecljal: .Mamica, ker so bila jajčka gnila."
Mati je hotela malega Mirka kaznovati, a končno se ji je zasmilil In mu je v lepem razložila, da se v velikonočnem času jajčka pobarvajo in da pirhi niso gnili.
Mohar Andrej
Nede!jski dang
Mojci ni bilo všeč, kar se je tisto jutro pf* tihotapilo v njihov dom. Bila je vendar fC' del ja. In zunaj je mnogo sonca. Od vsega teg^ pa — nič.
Očka ji je za danes obljubil, da gresta ^ gozd in po rože.
Mama je kuhala kosilo. Vse ji je letelo rok. Na vsako vprašanje je dobila kratek, sk°" raj jezen odgovor.
— Kje je očka?
— Spi.
Molk.
— Morava po rože, je pogledala izpod če* la.
— Sama mu povej. In ne bodi sitna! cj.
Na novo mamino opozorilo, da se je juh^ , ohladila, se je iz sobe prikazal očka. Gleda' } je zaspano in grdo se je držal. Na očeh se nH* je poznalo, da je prišel sinoči pozno domov* Ko so jedli juho, je kadil kot lokomotiva.
Žlice so žalostno pozvanjale v molk. Moj<% je sprevidela, da je najbolje molčati.
Pod nogami se je motala muca. Od očka r dobila jezno brco, mama jo je nervozno sunili' Vsa preplašena se je zatekla k Mojci in ji sko* čila na krilo.
Pobožala jo je in ji popridigala.
— Veš, tako si sitna kot jaz.	i
Skrivaj je poškilila in videla, da se maH* ! smeje. Očka je bil še kar resen. Pravkar r ! nejevoljno odložil žlico.
Poskusila je še enkrat.
— Oh, mama, danes je tvoja juha tako la kot očka.
Sedaj je vžgalo. Očka se je na glas zasH<^ j jal in potem se je morala smejati tudi mafH^ Prižgala je radio. Živahni zvoki so se razi'' po sobi.
— Midva pa greva po rože! je zaklic^j
— In mama gre z vama. Ne bosta mi uš!^'
— No, pa gremo vsi.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — To^
.Nikamor ne grem, sinko. Blagor lislim, ki umirajo za Boga... njih je nebeško kraljestvo. Dopolnila se je moja ura, dopolnile so se besede Gospodove: Satan uničuje grešni svet..."
Ustnice so mu drgetale in roke so se mu tresle kot starčku.
.Vam pa ne branim. Kar poizkusite, če vas še ni zapustila sreča ... Molit bom za vas."
Valjhun je zapustil župnika, ki je ostal v zavetju in delal za njim velike križe in ga blagoslavljal za smrt. Valj-hunu se je zdelo, da bo zblaznel, če še ni. On pa ni izgubil ne živcev ne upanja.
V šoli je našel odred štiridesetih mož, ki naj bi v smeri vzhoda, kjer je bil zaradi nevarnih goljav pritisk najslabši, lizsili! prehod. Vsa truma se je zgnetla okoli poveljnika, narednika in bogoslovca. Bili so bledi, prašni in okrvavljeni. Jakoš je vzel v roko nemško bombo in jih spodbudno nagovoril. Pokrižali so se, nekateri so poljubljati svetinjice, ki so jim jih bile dale matere, in stisnili orožje. Takoj potem, ko so branilci z zgornjih oken z nekaj granatami zameglili okolico in se je cesta napolnila s sivim zastorom smradu, so se odprla vrata. Tuleč so planili za poveljnikom. Drveli so po razkopani zemlji, mimo dveh pogorelih hiš med žicami in se znašli pred cevmi mitraljezov in pušk bataljona, ki je bi! blokiral to stran napada.
Tudi partizani so bili presenečeni. Spopadli so se prsi ob prsi. Skupinice mož so se tolkle s kopiti, davili so se z rokami, se valjali po prahu, se klali z noži, toda odpor zapore je bil premočan, da bi ga lahko prebili. Najmanj po trije partizani so prišli na enega domobranca. V križnem ognju strojnic in pušk so beli padali ko požeto snopje. Valjhun je tekel kmalu za poveljnikom. Vrste so se redčile. Čedalje več je bilo ranjenih in pobitih, od vsepovsod so sikale svinčenke. Poročnik Jakoš se je v oblaku dima zgra-
bil za prsi in se zravnat, kot bi obvisel v zraku. Preden ga je Valjhun zgrabil, je strmoglavil v lijak od granate in negibno obležal. Na hrbtu so mu zacvetele velike rdeče rože ...
Med treskanjem ročnih bomb in blaznim vpitjem se je beli odred raztepen in razkropljen vračal v zaščito hiš. Samo peščici najdrznejših je uspelo izmuzniti se mimo sovražnika. Nekateri so kljub toči krogel dosegli rešilni gozd.
Valjhun se je z grozo zavedel, da je bitka izgubljena. Preveč so oklevali 'in se igrali s časom ... Namesto želje po junaški smrti ga je prevzel živalski strah pred uničenjem. Omamljen od pokov se je plazil ob stenah proti hiši, kjer je bil prespal. Opotekel se je v vežo in po betonskih stopnicah v klet, proti vhodu v podzemsko skrivališče. Odmaknil je veliko kad in potolkel po hrastovem pokrovu. V tej luknji je bil spomladi, ko so tod gospodarili partizani, nekajkrat prespal. Udarci so bobneli votlo in prazno. Skušal je dvigniti loputo, pa ni šlo. Vedel je, da so domači skriti, ker je bita loputa zapahnjena znotraj.
.Odprite! Tu Valjhun," je vpil z razklanim glasom.
Tedaj se je spomnit, da so nekoč imeli dogovorjen znak, tri udarce zapored. Sele potem so mu odprli.
Ves iz uma ga je gospodar potegnil v skrivališče in zaprl loputo za seboj. Valjhun se je onemoglo sesedel med družino, pri kateri se je skrila tudi mlajša Zadlogarjeva.
.Valjhun ... Kje sta moja brata?"
Oba sta ubita."
.Oba ubita?" je kriknila in si pokrila obraz z rokami.
.Kdor se ne bo skril, bo po njem ... Top vlečejo v vas."
.Moj bog, moj bog," je tarnala gospodinja. .Kaj bo z nami?"
Potem se je obrnila k možu: .Vse nas bodo pobili... Ali vam nisem pravila?"
Ob njej sta jokala dva otroka, v kotu pa je sključef" molila stara mati.
.Ne bojte se, ljudje. Ne bodo nas dobili. Ne bo ča^' da bi brskali po hišah, Nemci pritiskajo z vseh strani."
Na lončku je utripala majhna sveča. Po zračniku, ki 1^ bil speljan pod skladanico goli ob hiši, pa je prihajal d^ po ožganem mesu.
Narednika Grma je ob vrnitvi v postojanko navdc^ kruto razočaranje in onemogel bes. Poveljnik Jakoš je naško padel. Valjhun je izginil. Bogoslovec Trčuh, ki je ^ najgorečnejši apostol, vedno pripravljen na žrtve za stusa — po njegovi zaslugi so prišli v to vas — jo je p' tako pocedil: baje se je z nekaterimi svojimi pajdaši doma, kjer so se preoblekli v ženske, da bi se v splošni zr"^ di izmuznili in prebili. Narednik ni bit take baže, da bi ^ menjal hlače za krilo. Pa tudi do tega mu ni bilo, de padel živ v roke partizanom. Bit je doma v bližini Sv. ^ ha in je imel na vesti precej žrtev, ki so bite pokopane P okoliških gozdovih. Dve leti je lepil črno roko na vre partizanskih hiš in se bojeval proti Vosu.
Poslal je sle, da so pozvali vse branilce v šolo, ki ^ jo ščitila dva močna bunkerja. Okna so se naježila s po^ nimi cevmi in mitraljezi. Le-teh je ostalo samo toliko, do ^ vsi najboljši imeli vsak svojo strojnico. Toda morala rOfl nih, utrujenih in motoglavih branilcev se je kuhala.
.Vojaki! Naj vidijo, kako umiramo za Boga na okop vere in svobode! *
Možgane mu je prešinila blazna misel. Spomnil < na skladišče min in municije v kleM. Zdrvet je tja.	j
V pritličju sta ga ustavila dva domačina, ki so ju p*^ nedavnim nasitno mobilizirali. Eden mu je ostro, naravi^ v obraz dejal: .Narednik, mi se bomo predali! Žene i^ ,. mo in otroke."	(Na&djfvan/f
. Ob vznožju stopnic, ki so vodile 'X gornjega nadstropja v udobno o-Premijeno dnevno sobo družine Jo-^jnes, je vznak teža! Oiiver Jones. Mr-
Emity je strmeia v skrčene ude svojega moža. Morala se je nasloniti kriminalista Billa Spiveya, ki jo 1^ Pripeljal domov. Poročnik Spivev R objel Emily okrog njenih koščenih ^men in jo peljal k stolu, da se je u-scdla. Tiho je dejal bližnjemu polici-.Poglejte v omarico z domačo ekarno in poiščite dišečo sol ali pač "^kaj, da jo spravimo k zavesti!"
Ernily je globoko zajela zrak. .Kar Pustite," je pogumno dejala, .saj mi Je z.e bolje. Čeprav ste me že na poti uornov pripravili na to, je bilo zame Prehudo, ko sem ga zagledala."
-Zelo mi je žal, da smo vas v takih okoliščinah morali pripeljati z vašega sestanka vrtnarsko-kulturnega drust-^ gospa Jones."
tel na kakšen sestanek?"
.Mislim, da."
.S kom?"
.Z Georgeom Carsonom."
.Vašim sosedom?"
.Da," je priznala Emily. .George in Sarah Carson. Stanujeta v sosedni hiši ... Poročnik, ali lahko pokličete Sarah? Potrebujem nekoga, ki ga poznam."
.Pozneje, gospa Jones. Gospa Carson je novico že zvedela. Precej je pretresena. Zdaj pa povejte, kar veste o možu. Je hotel k sosedom, da se sestane s Carsonom?"
.Ne ... ne verjamem. Navadno sta se sestajala v mestu." Emily je začela šepetati, kot bi se sramovala izgovoriti naslednje besede. .V nekem hotelu ali baru z ..."
.No, nadaljujte, gospa Jones."
„Z dekleti," je zasopla Emily.
.Od kdaj pa je to že počel? Dalj časa?"
.Kako pa ste potem zvedeli resnico?"
.Sarah in jaz ... vsaka žena — no, saj si lahko mislite, žene imamo neki čut, ki ga možje nimajo."
„Hm, res, na določenih področjih," je pritrdil Spivey.
.Veste, rahel vonj tujega parfuma na obleki, sledovi Črtala za ustnice na srajčnem ovratniku, las, ki ni moj, potem neke spremembe v navadah moškega, katerih se sam niti ne zaveda, vse to je tako zgovorno kot sledovi, ki jih v vaši službi poznate," je Emily naštevala s trepetajočim glasom.
Spivey je prikimal.
.Šele pred kratkim sva nekega večera Sarah in jaz obema sledili in videli, da sta se sestala z dekleti. Na svoje lastne oči sva videli ta dekleta, poročnik. Neumne stvarce, klepetave seks bombice, pač ničvredne ženske, ki zrele može spremenijo v
A n
k d
t
Pruski kralj Frederik Veliki je na banketu, na katerem je bila zbrana elita tedanje družbe, potožil, da kljub zvišanim davkom In taksam priteka v državno blagajno vedno manj denarja.
Dvignil se je stari general Ziethen, znan po svoji odkritosrčnosti in spregovoril: .Če vaše veličanstvo dovoli, vam bom pokazal, kaj se dogaja z javnim denarjem.'
Kralj je prikimal In general je vzel velik kos ledu ter ga podal svojemu sosedu In ga prosil, naj gre tako iz roke v roko okoli mize.
Ko je prišel led do Frederlka Velikega, ga je bilo koma) še za lešnik.
MODROST
Ernest Hemingway je malo pred smrtjo dejal:
.Velika napaka je, če ljudje govorijo o modrosti starcev. Dejstvo je, da z leti človek postane le previdnejši."
Saj to je bita vaša dolžnost! „Za Carsona ne vem. Oliver pa je orodje brez volje. Sarah in jaz sva
USODEN PADEC
slino in se nemirno oziral o-
hiše?"
ruštvo bo že počakalo."
"Da, Če mislite, da vam je bolje, Potrdite, prosim, ali je ta moški vaš mož?"
"Da, to je Oliver."
Nek dolg moški je fotografiral mrt-J*jga- Starejši prišlec je z odprto . travniško torbo pokleknil k Oliver-"Rutina," si je mislila Emily. .Saj endar vsak lahko vidi, da si je Oli-^ Pr* padcu zlomil tilnik."
Spivey je pustil Emily še nekaj ča-da se popolnoma zbere. Nato je z mnim glasom rekel: .Še nekaj forumih vprašanj, gospa."
.Da, razumem, rada vam bom P^agala."
. S kotičkom oči je Emily videla, da r Policijski zdravnik zaprl svojo tor-*n vstal. Pokimal je moškima v ,*h haljah, ki sta prinesla nosilnico, PNp^ila nanjo Oliverja in ga odnesla. Emily se je zdelo, kot bi si vsa hiša "dahnila. Napol je slišala, da jo Potočnik nekaj sprašuje. .Oprostite,"
** dejala, .nisem vas prav slišala."
"Vprašal sem, ali je bil gospod Jo-t ^ se doma, ko ste danes zvečer od-^Jali na sestanek."
"E^e, sama sem bila doma." S konci Prstov si je obrisala solzo. .Tilly JpRkins in Miranda Stone sta me pri-' 'skat. Z našimi avtomobili se me-JRvatno, da se ni treba vsaki posebej omti. Tokrat je bila na vrsti Ti!ly." "Sta gospa Jenkins in gospa Stone ^°PiH v hišo?"
t "Da, jaz še nisem bila pripravljena, ^o sta prišli. Popili sta skodelico ka-medtem pa sem se napravila."
, "In ste se vse tri hkrati odpeljale v Carruthers?"
"Da, vse tri. Naravnost v hotel." "Vaše društvo je priredilo skupno ^erjo?" je vprašal Spivey.
< "Res. Po četrtletnem poročilu dru-vedno pripravimo majhno slo-, ,S"°st. Tokrat smo najeli malo ho-sko jedilnico."
m ^**' tamkaj od prihoda do tre-"ov^' smo vam sporočili strašno
-	"Iz jedilnice nisem šla niti enkrat," ^P°vedala Emily. .Med večerjo in
-	"* potem sem sedela med Tilly in
pogosto hodil tja zlasti potem, ko je izgubil zadnje lase in ko mu je zdravnik predpisal tudi očala."
.Ste z vašim soprogom govorili o teh njegovih poteh?"
.Poskušala sem, pa je vse zanikal. On in George Carson sta se zdela prav posebno prekanjena. Enkrat sta govorila o kegljaškem klubu, drugič o poslovnih sestankih ali pa kakšnih družabnih obveznostih."
Domistice
Za moške so žene in iju-bezen poseben svet, ki nima nič skupnega z drugimi področji njihovega zanimanja.
Vsak moški ima dve strani: tisto, ki jo pozna njegova žena, in ono, ki zanjo verjame, da je žena ne pozna.
Vsak je sam tuje nesreče kovač.
Strastno hrepenenje je posest, toda brez darovanja srca srcu je ni ijubezni več. Res je, da čas zdravi rane nesrečnikov; vendar deia to tako siabo, da vedno ostanejo gioboke brazgotine.
doma še dolgo jokali."
.George Carson je našel truplo vašega moža in nas obvestil. Ni pa z nobeno besedo omenil tega, kar ste pravkar povedali."
.Razumljivo, saj si tudi ne morem misliti, da bi kaj takega priznal," je rekla Emily. .Šele pred kratkim sva Sarah in jaz obzirno poizvedovali. Neko dekle je še posebej zbudilo najino pozornost. Ime ji je Bunny Malone. Ona ..." Ostalo je zamrlo v solzah, nato pa je Emily še spravila iz sebe: „To dekle je oba tako daleč spravilo, da sta George in Oliver dobesedno tekmovala med seboj." Spivey je zrl v Emily, ne da bi njegove oči kaj razodevale. Ne da bi premaknil glavo, je dal povelje, naj gredo k sosedu in pripeljejo Carsona.
Policist je odhitel. Čez nekaj minut je stopil v dnevno sobo George Carson. Za petami mu je sledil policist.
Debel, drugače tako gibčen George je ves prepoten stal pred poročnikom. Prešla ga je volja, da bi koga dobrodušno trepljal po rami in pripovedoval šale: .Emi!y, tako mi je žal! Če ti morem kakorkoli pomagati..."
.Ne bom se pogovarjala s teboj," je ostro odsekala Emily, .ne sedaj in ne pozneje!"
Spivey pa je ko mačka skočil s stola. .Gospod Carson, prej ste povedali, da ste prišli h gospodu Jonesu, pa ste ga našli mrtvega pod stopnicami. Potem ste nas poklicali?"
.To je res." George je krčevito
požrl krog.
.Ste prišli semkaj iz svoje
.No, pravzaprav ..."
.Ali pa iz bara?"
.Bara?" je ponovil Carson s strahom v svojih velikih očeh.
.Gospod Carson, povejte vse, kaj ste danes počeli."
George je spet požrl slino. .V nekem baru sem čakal Olija. Ni prišel. Klical sem ga po telefonu, a se ni odzval."
.Pa to točno veste?"
.Seveda."
.Nadaljujte," je zahteval Spivey.
.Nato sem se pripeljal semkaj, da poizvem, zakaj ga ni bilo. To je vse," je povedal George. .Hišna vrata niso bila zaprta. Luč je gorela. Šel sem no-noter in ga poklical."
.Ste videli truplo?"
Ne takoj."
.Od vhodnih vrat bi ga pač morali takoj zagledati."
Carsonove roke so začele trepetati. .Saj sem povedal, da ga nisem takoj videl."
.Morda je bil tedaj še v prvem nastropju, ko ste ga zagledali?"
.Kako?_____ Ne, ne, ležal je pri
vznožju stopnic."
.Obležal, hočete reči, potem ko je padel po stopnicah," je dopolnil poročnik Spivey.
.Priletel pač ni," je dejal George in se trudil, da bi bil spet odrezav kot navadno.
.Ne, priletel ni," je potrdil Spi-vey. .Ostane torej vprašanje ..
.Kakšno vprašanje?"
.Če je padel sam od sebe?"
.Kako pa? Veste kaj, menda ne boste zbijali šal."
.In zakaj ne, gospod Carson?"
.Ker je sam od sebe padel. Zato. Nihče ni Olija pahnil po stopnicah, najmanj pa jaz."
.E, kaj niste pravkar rekli pahnil?" je ostro vprašal Spivey.
.To ste namignili vi..." je začel George. Zmanjkalo mu je sape. .Vi, policisti... poznam vas, vem, da sumničite.
Če bi Oliju kaj napravil, kaj bi vas potem poklical?"
.Zakaj pa ne? Saj ste morali računati na to, da vas je kdo videl, ko ste stopili v hišo," je pojasnjeval Spivey. „Le zato, ker ste nas poklicali, ste mogli upati, da boste dokazali svojo dozdevno nedolžnost."
.Saj tudi sem nedolžen! Le zakaj naj bi pahnil v smrt svojega starega prijatelja Olija?"
.Zaradi enega najstarejših razlogov, kar jih svet pozna," je dejal Spivey. .Vašemu razlogu je ime Bun-ny Malone!"
„B-b-unny?" je zajecljal Carson. Skoro so mu oči izstopile iz jamic.
.Kaj se nista vidva, vi in gospod Jones, prepirala, preden ste ga nehote pahnili po stopnicah?"
.Ne, ne, tega nisem storil. Če vam povem
.Bojim se,
da
da
vas bomo morali se prepričamo," je
V/ERNER SUKOWSKl


Mi
'rando."
Igo je zrla v Spiveya. „Me spra-, ^ Po alibiju, stotnik?" ^Poročnik," je popravil Spivey. T sak primer nasilne smrti nant zbu-
<*' sum."
% l^udi Oliverov primer?" se je za-^?'Ia Emily. .Saj je vendar očitno, .1 se mu je zgodilo. Prišel se je d preobleč, hotel je oditi in pa-)c po stopnicah."
„ "^lorda veste, kam je gospod Jo-\hotel oditi?"
"Je to tako važno?"
"Morda, morda pa ne."
"Cernu naj bi potem blatila nje-**o Čast?" je hitela Emily. .Komaj je ohladil. To bi bilo brezsrč-
^ hotel vaš mož?" je vztra-hpivey.
3tno domnevam, poročnik, toč-^ga ne vem." Emily se je neprijet-
jr^rznila.
"Povejte, kaj
domnevate. Je ho-
Moški je prišel v Irgovino s ptičjo hrano. Bit je utrujen, ko se je obrni! na prodajalca:
.Ali imate kaj hrane za papige? Rad bi kupil nekaj hrane za svojo papigo."
.Seveda, sevedal S čim vam smem postreči? Marsikaj imamo," je dejal prodajalec. ,Od navadne hrane pa vse do vitaminskih koncentratov."
.Na primer?"
.Na primer Peperjeve sončne vitamine."
.Bom vzel."
.Dalje Sajterjevo eksotično hrano."
.Dobro! Pol kilograma."
.Zelo bi priporočal Hannemanove prosene glavice za moč."
.V redu. Tudi teh glavic za moč bom vzel pol kilograma."
.Potem imamo na zalogi tudi Mullerjevo sipo zgovornosti."
.Odlično! Tega mi natehtajte kilogram. To je res odlično."
Mož je vzel zavitek pod pazduho, plača! je in vesel odšel proti vratom. Prodajalec mu je dejal v slovo:
.Svojo papigo imate zelo radi, kajne?"
.Da jo imam rad? Ljubim jo," se je kupec spet obrnil k prodajalcu, .cenim jo nad vse! Pomeni mi več kot karkoli drugega."
.Zares! Majhen ptiček prinese v dom toliko sonca."
Mož je stopil spet bliže k prodajalcu ter mu priznal.
.Saj smem biti iskren, ne vem, kaj bi še počel, če ne bi imel več svoje ljube papige. Zadnji teden, na primer ..."
.Zadnji teden?"
.Da, zadnji teden je bil še prav posebno težak. Vsak dan sem imel kakšno dolžnost, kakšen sestanek ali kaj podobnega. V ponedeljek je imel neki moj stanovski tovariš rojstni dan. Proslavljanje se je pač zakasnilo. V torek smo imeli — da tako rečem — inavguracijo našega novega šeta oddelka. Bilo je spet zelo kasno. Potem smo imeli v sredo obletnico ustanovitve našega kegljaškega kluba. Tokrat ni bilo kasno, ampak je bilo, pravijo, že zgodaj. In potem, ah četrtek! In petek, ehl še posebno pa sobota, na katero imam prav zares slabe spomine. Saj je bolje, da ne mislim na te stvari. Oh!"
Iz prijaznosti je prodajalec sprva prikimaval, nato pa je vseeno tvegal in bil toliko predrzen, da je vprašal:
.In kakšno vlogo ima pri vsem tem papiga?"
Mož je prodajalca pogledal nepremagljivo o-tožno ter skoraj med jokom trepetaje dejal:
.Od nedelje že, dragi moj gospod, od nedelje je že ona, namreč moja najdražja papiga, edino bitje v družini, ki sploh še govori z menoj."
vzeti s seboj, dejal Spivey.
Iz Georgovih oči, polnih strahu, je zginila še zadnja sled razuma. Planil je iz hiše ...
Emi!y je še pravočasno pritekla do hišnih vrat, da je videla, kako je prižgal motor. Kolesa so zaškripala, ko je z avtomobilom šinil od cestnega roba proti sredini ceste.
Spivey in uniformirani policist sta pravtako stekla in skočila v črn avto, ki je stal pred hišo.
Emi!y je še videla, kako je za naslednjim ovinkom zaneslo Georgov avto. Slišala je strahovit pok, drobljenje stekla in kovine, ko je zletel v izložbeno okno lepe modne trgovine. Buhnil je visok plamen.
Emily in Sarah sta v Emilyjini kuhinji pili čaj.
.Si imela pri tem kakšne neprijetnosti?" je vprašala Emily.
.Sploh ne," je skozi nos zamomljala Sarah. Čakala sem, da je Oliver prišel domov. V njegovi spalnici je zagorela luč. Pustila sem mu toliko časa, da se je preoblekel. Potem sem stopila sem in mu zaklicala, da si bom iz tvoje sobe sposodila bluzo. Toliko časa sem izbirala, dokler nisem slišala, da gre iz sobe. Zgoraj pri stopnicah sva se srečala. En sam sunek ..." Sarah je zmignila z rameni... „Več ni bilo potrebno. Niti lopniti ga po glavi ni bilo treba, veš, zaradi gotovosti. Takoj je bil mrtev."
.No, ti si mi pa res mrzle krvi!" se je čudila Emily.
.Ne bolj kot ti."
.Za nepričakovano srečo se imava zahvaliti Georgeju," je spet začela Emily. .Ko je v baru postal že nestrpen, je prišel pogledat, kaj je Oliverja zamudilo. Zdaj pa nama ne bo treba mesece in mesece čakati, da bo trava zrasla čez vse to. Spravila si mi moža z vratu, ne da bi kdo najmanj posumil."
Emilyjine oči so zažarele. .Kaj boš storila Sarah, ko bova prodali najini hiši in dobili zavarovalnino?"
Sarah je srebnila iz skodelice. ,Moj sklep je trden. Odletela bom v Aca-pulco."
Emily je pogledala skozi okno proti modremu nebu. .Jaz pa bom odšla na Havajske otoke," je rekla in srečno vzdihnila.
KPD G!obasnica vabi ob 70-!etnici
na tedenski kuiturni festiva!
V	nedeijo 29. apriia ob 1$. urh Drama dr. Metoda Turnška ..Krat] Samo";
režija Hud! Anita.
V	ponedeijek 30. apriia ob 19.30 uri: Zabavni koncert za miadino.
V	torek 1. maja ob 14.30 uri: Miadinski barvni fiim „Kekec";
ob 19.30 uri: Sodobna ameriška komedija Simona Heiia „Zare: čuden par", režija Hudi Anita.
V	četrtek 3. maja ob 19.30 uri: Dtskmtja o kuiturnem deiu koroških Siovencev.
V	petek 4. maja ob 19.30 uri: Koncert narodno zcbavne gtasbe — an:ambei Dobri
znanci in sestre Potočnik.
V	soboto S. maja ob 19.30 uri: Koncert — pojejo Fantje iz Podnarta, igra godba
na pihata .Gorje", recitirajo čiani Detavske univerze Radovijica.
V	nedeijo 6. maja ob 10. uri: Odkritje spomenika Franca Ledra-Lesičjaka;
ob 10.30 uri: Promenadni koncert, igra Godba na pihaia .Gorje"; ob 1$. uri: Stavnostna akademija. Sodeiujejo zbor „Edino:t" iz Piiberka, zbor .Danica" iz št. Vida in godba na pihaia .Gorje".
Zvečer: ptes, igra ansambe! .Kmetci" iz Ptuja.
Vse prireditve bodo v novi dvorani pri Šoštarju v Otobasntct.
Za obisk vseh predstav popu!t pri v!topnini.
Vstopnice se dobijo v pisarnah KKZ in SPZ v Ceiovcu in v hraniinici v Gtobasntct.
RADtO CELOVEC
Poročtia: 5.00 — 4.50 — 9.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	17.00 — 20 00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevna odda]#: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske vižo — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske vlie — 5.40 Jutranja opaianja — 5.45 Pisane Jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastika
—	4.55 Glasba In dobri nasveti — 4.45 Deielnl razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ieno —
7.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deielnl razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 Se vedno priljubljeno — 14.15 2enska oddajo — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beleike — 18.55 Lahko noč otrokom — 17.05 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite sl — 17.55 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport Iz vsega sveta.
S SADMtM) DREVESC! !N GRMiČ!
drevesnice
Marko POLZER
Lazar pri Veseiah
SO VS! ZADOVOHN!!
SOBOTA, 21. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
—	4.05 Jutranja glasba — 7.55 NaS hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.45 VoSčila — 15.50 Ljudski zvoki
—	14.00 Service — 17.10 ,,Petkrat velika noč" — 17.05 Koračnice Iz Solnograške — 20.10 Program v orehovi lupini — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA. 22. 4.: 410 Igra na orgle — 7.40 Ljudske vlie — 8.15 Kaj je novega? — 10 50 Radijska pripovedka ..Skozi okno" — 11 00 Dopoldanski koncert —
12.05	Za ovtomobiliste — 15 05 V ogledalu mestnega gledališča — 14.50 Voščila — 15.50 Za otroke ..Cerkovnik Karl in njegov pes" — 17.05 Ljudski koncert
—	18.50 Igromo Rudolf Kattniga — 17.00 Nedeljski šport — 17.50 Deželni razgledi — 20 10 Avstrijska ral-lye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK. 25.4.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Oddaja za starejše ljudi — 10 50 Radijska pripovedka
—	11.00 Dopoldanski koncert — 15.05 Vesele viže —
14.50	Glasbeno potovanje k Sredozemskemu morju. Ljudske pesmi iz Grčije, Španije, Egipta, Francije, Turčije In Italije — 14 00 Za otroke — 17.05 Kaj radi slišimo ... — 17.00 šport ob prazniku — 17.50 Deielnl razgledi — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.00 ..Moje Ime je Hase . . ." kabaret — 21.50 Zgornja Avstrija poje in gode.
TOREK. 24. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 7.00 Veselo razpoloženi dopoldan — 10.00 Glasbeni spomini — 11.05 Ljudske pesmi In ljudska glasba — 15.50 In kaj menite vi? — 15.00 Pesmi in plesi s Koroške —-
14.00	Za otroke — 17.10 Ne zaničujte ml mojstrov — 17.54 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deielnl razgledi — 17.05 Ljudska glasba — 17.50 Note In beležke
—	20.10 Zveneča olpska dežela — 21.10 Ljudstvo In domovina.
SREDA. 25.4.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
7.00	šolska oddaja — 7.50 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 11.05 Jodlanje in ljudska glasba Iz Nižje Avstrije — 15.50 Na obisku pri koroških zborih — 14 50 Srečanje. Ljudska glasba Iz Koroške, Slovenije in Julijske Benečije — 16.50 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 17.55 Za prijatelja planin — 17.50 Note In beležke — 20.10 ..Nasmeh apostolov", igra — 21.10 Skladatelji lahke glasbe — 21.50 Zvezne dežele poročajo.
ČETRTEK, 26. 4.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutronja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 7.00 šolska oddaja — 7.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Ljubezenske pesmi Iz Nižje
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rodo Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Ktagenturt — Celovec, Gasometergasse 10. žel. 52-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbo z e. J. Drava, Celovec - Borovlje.
Avstrije — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah —
15.00	Komorna glasba — 16.50 Za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 17.05 Avstrijske godbe na pihala — 17.50 Note In beležke
—	20.10 Spet enkrat v Wag!bachu — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja.
PETEK, 27. 4.: 5.05 Za tiste, k! zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja glasba — 6.50 Glasbeni mozaik — 7.00 šolska oddaja — 7.50 Klavirska glasba — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Jodlanje in ljudska glasba Iz Nižje Avstrije — 15.50 Veselo zaigrano — 14.45 Koroški avtorji: Johann Ciesciuttl — 15.00 Zborovska glasba
—	16.50 Za otroke — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.56 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 17.05 Robert Stolz dirigira simfonični orkester — 17.50 Note In beležke — 20.10 Complesso dl Musiča antica Wroc!aw — 21.50 Groteska.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 21.4.: 7.00 Mednarodni evharistični kongres v Melburnu oznanja vstajenje.
NEDELJA, 22.4.: 7.10 Duhovni nagovor — Gospod gre mimo ...
PONEDELJEK, 25.4.: 7.10 Po vaši želji
TOREK, 24.4.: 7.50 Popevke na tekočem traku — 15.45 Informacije — šport — Po lovčevih stezah.
SREDA, 25. 4.: 15.45 Informacije — Poper In sol.
ČETRTEK, 26. 4.: 15.45 Informacije — Koroški kulturni pregled — Cerkev in svet.
PETEK, 27. 4.: 15.45 Informacije — Kar po domače.
RADtO LJUBLJANA
Dnevne oddajo (razen ob nedeijah In praznikih):
4.50	Dobro jutro — 5.50 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.50 Kmetijski nasveti — 15.15 Obvestila In zabavna glasba — 15.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 17.00 Lahko noč otroci — 17.10 Obvestila — 17.50 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno.
SOBOTA. 21. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik — 7.55 Glasovi v ritmu — 12.10 Rondo in rapsodija — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Z ansamblom James Last — 18.15 Dobimo se ob isti uri
—	17.15 S štirimi kovači — 20.00 češkoslovaški dixie-lan-ansombe! Tradicional jazz studio Iz Prage —
21.15	Za prijetno razvedrilo — 22.15 Oddaja za naše Izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 22. 4.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Zadijsak igra za otroke — 7.05 Koncert Iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi borbe In dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 15.15 Zabavna glasba — 15.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 15.05 Radijska igra ..Alarm v Beljaku" — 15.45 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Letite z hamil
—	17.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečeri — 22.20 Zaplešite z nami — 25.05 Literarni nokturno — 25.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 25.4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pisan svet pravljic In zgodb — 7.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 7.40 Cicibanov svet
—	12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.50 Voščila — 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glosbe — 17.15 Z ansamblom Franca Flereta — 20.00 „TI In opera" — 21.50 Ludw!g van Bethoven: Sonata za klavir št. 6 v F-duru — 22.15 Za ljubitelje jazza — 25.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 24. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Radijska šola — 7.55 Slovenske narodne — 12.40 Z domačimi ansambli —
15.15	Zabavna glasba — 14.50 Z ansamblom Jožeta Prlvška — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Od melodije do melodije — 17.10 Ob 100-letnicl rojstva Sergeja Rahmaninova — 18.15 V torek nasvidenje — 17.15 Z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij — 20.50 Od premiere do premiere — 21.50 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Popevke se vrstijo — 25.15 Solistična glasba skladatelja Srečka Koporca.
SREDA, 25. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.25 Iz glasbenih šol — 7.45 Glasbeni spomini — 12.50 Kmetijski nasveti — 15.15 Zabavna glasba — 14.50 Voščila — 15.40 Majhen recital violinistke
Gabriele Marffy-8kerlakove — 16.40 Listi Iz albuma slovenskih avtorjev — 17.10 Naša glasbena galerija — 18.15 Glasbene vinjete — 17.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana —
22.15	S festivalov jazza — 25.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 26.4.: Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Radijska šola — 7.55 Slo-
Vesele veiikonočne praznike
vsem članom in poslovnim prijateljem
Hranilnica in posojiinica Železna Kapla
venske narodne — 11.15 Pohod „Po poteh tovarištva in spominov" — 12.40 igrajo pihaine godbe — 14.10 Miadina poje — 14.50 Sestanek instrumentov — 16.00 „Vrti!jak" — 16.30 Prenos siovesnosti ob podeiitvi nagrad OF — 17.45 Kuiturna kronika — 18.15 Koncert po žeijah posiušaicev — 19.15 Z ansambiom Francija Puharja — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Giasbeni nokturno — 22.15 Paieta popevk in piesnih ritmov — 23.15 Večer z deii Benjamina Brittna.
AVSTRtJA 1
SOBOTA, 21. 4.: 16 30 Za otroke — 16.55 Hrt na krivih potih — 17.40 S kamero zraven — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Oddaja Heinz Conradsa — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Bell konji — 21.10 šport — 21.45 čas v sliki — 21.50 Drugi dih, film.
NEDELJA. 22. 4.: 16.00 Za otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Peggy v Berlinu — 18.40 Bogastvo v slikah — 17.30 čas v sliki — 17.40 Halo .. . hotel Sacher... vratar — 21.15 šport — 21.40 Ob dvanajstih opoldne.
PONEDELJEK. 23.4.: 16.15 Za otroke — 16.45 Prekanjenec Bruno — 16.50 Za mladino — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Pri debelokožcih — 18.30 Velikonočne navade na Tirolskem — 17.30 čas v sliki — 17.40 šport — 2015 Nedolžni krivci — 22.15 čas v sliki.
TOREK, 24. 4.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Živalski raji — 17.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 17.20 Pregled — sporeda —
17.30	čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport —
—	20.15 Svet knjige — 21.05 Hit-journal — 21.50 Čas v sliki.
SREDA, 25.4.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Ob dvanajstih opoldne — 16.50 Za otroke — 17.00 Za mladino
—	17.35 Indian rlver — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Trije dečki in tri deklice — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda
—	17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Saga o Forsytih — 21.10 Prerezi — 22.10 čas v sliki.
ČETRTEK. 26. 4.: 10.00 Kaj bi lahko postal? — 18.00
KROJAŠTVO
— 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Peklenska vrata — 21.40 Telereprize.
		
K		JUGOSLAVtJA
NEDELJA. 22.4.: 7.00 Madžarski pregled — 7.40 Z a"' samblom Toneta Kmetca — 10.10 Kmetijska oddaja 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Kat" pot — 12.10 Poročila — 12.15 Naše malo mesto — 1S°* Delavski amandmaji — 18.00 Poročila — 18.05 Valit* ^ bitke II. svetovne vojne — 17.45 Risanka — 17.50 Cl j cak — 20.00 Dnevnik — 20.35 V avtobusu — 21?* ! Naši humoristi — 21.50 športni pregled — 22.20 ročila.	,
PONEDELJEK. 23. 4.: 14.45 šolska oddaja — Madžarski pregled — 17.45 Soviča oka — 18.10 Risa*' ka — 18.15 Obzornik — 18.30 Skrivnosti Jadrana **
— 18.55 Mozaik — 17.00 Mladi za mlade — t? Risanka — 17.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 21.05 K'"' buk Koste Vujiča — 22.05 Poročila.	.
TOREK, 24. 4.: 7.35 šolska oddaja — 16 45 Madžars pregled — 17.15 Delavski amandmoji — 17.45 Na o" strani srebrne črte — 18.00 Risanke — 18.10 Obzof'
Hote! Rožanski dom
potrebuje za cetotetno zapostitev
1 receptorko
1	natakarico
2	vajenca za postrežbo
Obrnite se na nastov:
družina Antonič, Reka/Muhtbach, 9184 Št. Jakob v Rožu
teieton 0 42 53 - 241
Iz Branika —	,
—	18.50 Moški zbor France Zgonik
Mozaik — 17.25 Sladkorna bolezen pri otrocih — 1?' Risanka — 17.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 govor o . . . — 21.20 Nenavadne zgodbo — 21 50 letje kirurgov — 22.15 Poročila.	j
SREDA, 25. 4.: 8.20 Šolska oddaja — 16.45 Madža"* pregled — 17.40 Pot do ansambla — 18.05 Obzof.
—	18.20 Od filma do filma — 18.40 Mozaik — t! Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih In smereh ustoV' sprememb — 17.45 Risanka — 17.50 Cikcak — 20 Dnevnik — 20.30 Vera. cruz, film — 22.00 Nogomet "j*
ČETRTEK. 26. 4.: 7.35 šolska oddaja — 16.40 Rožb^ niki Iz Kardemome — 17.10 Obzornik — 17.25 Pod*
WE)SS
Uče vajenca aii vajenko za svoje podjetje v Št. Janžu v Rožu
Itaiijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti
—	20.06 šport — 20.15 Prva noč, film — 22.00 čas v sliki.
PETEK, 27. 4.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Prva noč
—	18.00 Die grtine Welt: Mednarodni agrarni obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Očarljiva Jeannie — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.20 Pompidou in Francija
—	22.10 čas v sliki — 22.15 Plesaia je samo eno poletje.
		
K		AVSTRtJA 2
SOBOTA. 21. 4.: 17.00 Saga o Forsytlh — 17.50 Mladi mlster, Lincoln, film — 17.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Raj na drugi strani — 21.50 čas v sliki.
NEDELJA, 22. 4.: 18.00 Odmev gora — 17.30 Čas v sliki — 17.40 Novo v kulturi — 20.10 Vzgoja — 20.15 Modri Natan — 22.45 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 23.4.: 18.10 Najbolj divji zahod —
17.30	Čas v sliki — 17.40 Trije sokoli — 20.15 Večer pesmi — 21.20 Fenomeni na Filipinih — 22.05 čas v sliki.
TOREK. 24.4.: 18.30 Koledar razmišljanja — 17 00 Previden bit) — pravočasno spoznati — zdraviti —
17.50	čas v sliki In kulturne novosti — 20 00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20,15 Koncert v dunajskem mestnem parku — 21.05 Velike bitke — 22.30 Telereprize.
SREDA, 25. 4.: 18.30 Pomoč za nerazvite giedana od blizu — 17.00 ..Utemeljitev" — 17.30 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport
—	20.07 Vzgoja — 20.15 David Ojstrah — 21.05 ..Ljubim te — ubijem te" — 22.40 Telereprize.
ČETRTEK. 26. 4.: 18.30 Mesto dela zgodovino —17.00 Kontakt — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti —
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja
—	20.15 Enkrat v življenju — 21.45 Simon Templar
—	22.30 Telereprize.
PETEK. 27. 4.: 18.30 Gimnastični tečaj — 18.45 Potovanje k umetnosti: „lz Antlbe v Nico" — 17.30 Čas v silkl In kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna
tev nagrad OF — 17.55 Neznani leteči pred<"^ (UFO) — 18.45 Edvard Kardelj o osnovnih vzr<?^ in smereh ustanovnih sprememb — 17.45 Risanko
17.50	Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam in kako ^ oddih — 20.40 četrtkovi razgledi — 21.50 Zahod ^ jezersko deželo — 22.20 Stoji tam gori partizan 23.20 Poročila.
PETEK, 27. 4.: 10.00 Poročila — 10.05 Otroci P' partizanske pesmi — 10.30 črni bratje, mladinsko

ra — 11.50 Risanka — 16.00 Kuhinja pri v!o!inskem - ^ ču — 16.30 Poročita — 16.35 Profesor Baitazar —-Mozaik — 16.50 čas, fiim — 17.00 Koroška še V' poje — 17.55 Dobri stari pianino, siovcnski fiH"
19.30	Veseii veter, fiim — 19.45 Risanka — 19.50 ^ ^ cak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Dokumentarna odd<*,„ — 21.20 XX!. stoietje — 21.45 Partizanka Anka Poročita.
k^ 16." edi"* P ^ 6"'
HOTEL KOROTAN
Sekira
ob Vrbskem jezeru
iščemo domače sodelavce
#	za točilnico
#	sobarice
#	servirke
#	kuhinjske pomočnice
Lastna soba, v večini s kopalnico. Plača po dogovoru.
Prijave teieton Celovec 22 289.