Številka 142 TRST, v soboto, 25. maja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki d&n l «11 tb nedeljah In praznikih ob 5., ob peiedeljkih ob 9. zjutraj ?»»mlčne številke se prodajajo po 3 nv6. (6 stotini:) v cunogih tobakarnah v Xr3tu in otolitn, Ljubljani, Gorici, franjn, Žt PetTu, Sežani. Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, PoHtojni, Dornbercu, Soltann itd. "5KT5 OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. visoke V/g mm); za trgovinske in obrtne ogla?e po atotink ; si osmrtnice, zahvale, poslanice, opiase denarnih ravodrsv &0 sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vr*t 20 K. vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa t« 40 stot. — Oglase sprejema Inneratni oddelek oprave Edinosti". — Plačuje bo izključno 3e upravi .,Edino«ti:c. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Naročnina znaša ta Tw »eto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece f> K —, a» oaručbe brer doposlane naročnine. se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa pisma §e ne sprejemajo In rokopisi se ne vraiajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pušiljati na upravo liata UREDNIŠTVO: ul. Giorjrto Galattl IS. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordja lista ,»Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti si. 18. i^css Poštno-branllniČni račun št. ooccs: ——— TELEFOH itev. 1167. ■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK Državnozborske volitve. Ožja volitev v ajdovsko-komensko-sežanskem okraju. Javlja se nam še slednje volilne rezultate. GABRJE. Štrekelj 01, Laharnar 41. KAMNJE. Štrekelj 20, Laharnar 98. ŠKRILJE. Štrekelj 47, Laharnar 111. BRJE. Štrekelj 41, Laharnar 51. BRESTOVICA. Štrekelj 98, Laharnar 58. GABROVICA. Štrekelj 45, Laharnar 56. TEMNICA, Štrekelj 145, Laharnar 159. KOPRIVA. Štrekelj 39, Laharnar 54. Manjka samo še volilni rezultat iz Dola-Otlice. Po okrajih so dobili skupno in sicer v ajdovskem okraju Štrekelj 1207, Laharnar 1273 (brez, Dola-Otlice); v k o m e n-s k e m okraju : Štrekelj 1777, Laharnar 934 črlasov ; v sežanskem okraju: Štrekelj 2171, Laharnar 848 glasov. Ožja volitev v Dalmaciji. SPLJET 24. (6. volilni okraj : Spljet) Izvoljen je bil mons. Fran Bulic (kompromisni kandidat hrvatske in čiste stranke prava) proti dr. Josipu Smodlaka ihrv. demokrat). Bulic je dobil 293 glasov večine. Ožja volitev na Češkem. PRAGA 24. (37. volilni okraj (češki) Melnik) Izvoljen Vaclav Kotlar (češki agrarec). Ožja volitey na Nižje Avstrijskem. DUNAJ 24. Socijalni demokratje so dobili doslej 84 mandatov, prav toliko jih imajo tudi kršćanski socijalci. DUNAJ 24. Samo štirje poslanci so dobili po dva mandata, namreč Fort, Resel, Lueger in Gessmann. Minister Fort odloži mandat Kral. Vinohradov. Ožja volitev na Moravskem. BRNO 24. (17. volilni okraj (nemški) Hohenstadt). Izvoljen Ivan Kopp (svobodni vsenemec). Galicija. DUNAJ 24. Od galiških volitev je doslej znanih 85 rezultatov. Od teh je 43 izvoljenih, 22 ožjih volitev in 20 novih volitev. Od izvoljenih jih pripada 16 konservativcem, med temi grot Dzieduszycki, guverner avstro-ogrske banke vitez Bilinski. Nadalje so 3 demokratje, 4 nacijonalni demokrati, 2 napredna demokrata. 2 socijalista, 12 poljske ljudske stranke, 4 poljskega centruma, 1 starorusin, 4 ukrajnske stranke, 3 radikalni malorusi, 1 zionist in 1 divjak. LVOV 24. (17. vol. okraj). Izvoljen dr. Henrik Kolischer (konservativec). Dementi. LVOV 24. Berolinski listi so priobčili vest z Dunaja, da je včeraj prišlo pri dr-žavnozborskih volitvah v Trzebinyi v Zapadni Galiciji do spopada med ljudsko množico in orožniki, pri čemer da je bilo mrtvih in ranjenih. Na merodajnem mestu ne vedo o tem ničesar. BRZOJAVNE VESTI. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 24. Zbornica je nadaljevala generalno debato o poselskem zakonu. Državni tajnik Mezo3sy je izvajal: „Ogrska socijalna demokracija je prenesla socijalno gibanje na revolucijonarno polje. Ako bi se vedelo, da se z uvedbo splošne volilne pravice doseže, da opuste socijalni demokratje svojo nevarno smer ter da bodo složno z meščanskimi strankami delovali za blagor dežele, tedaj bi bil govornik prvi, ki bi naj-topleje pozdravil splošno volilno pravico. Ogrska socijalna demokracija ščuva delavce PODLISTEK. VOHUN 69 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Gospod Hvarton je bil privolil v tako nanaglo zvezo Sare z Velmerjem le, ker bi utegnila vojna ločiti ljubeča za vedno, pa ker se je bal, da bi mogla Henrikova smrt pospešiti njegovo in bi ostali tedaj hčeri brez varstva na svetu. Dr. Pipec je bil napisal pismo in ga izročil zdaj Cezarju, da ga ponese stražmoj-stru Holistru. Pismo se je glasilo: „Ako nima Kinder več mrzlice, lahko kaj je. Vzemite Vatzonu pet unc krvi. Dajte natanko preiskati, če ni ta baba Liza skrila kje kaj vrčev žganja v lazaretu. Dajte Jon-zonu novo obvezo in pošljite Smita zopet k četi. — Pošljite mi prstan z verižice pri uri, ki sem Vam jo dal. da morete vedeti ure, kdaj je dati bolnikom zdravil, in izročite ga Cezarju, ki Vam prinese to pismo. Dr. A r h i b a 1 d Pipec, polkovni zdravnik. " na splošne štrajke. podnetuje v njih najnižje strasti. Zavaja jih na izseljevanje, tako, da se zdi, kakor da bi želela podpirati trgovske interese inozemskih podjetij. Vlada, ki bi ne nastopila proti takim stremljenjem, ne bi bila vredna, da ostane na svoiem mestu. Po vsem svetu pokazujejo socijalni demokratje neko umerjenost, le na Ogrskem se ista giblje na polju radikalne negacije. Socijalni demokratje j se imajo v Avstriji, izlasti na Češkem in v Galiciji, zahvaliti za nepričakovane vspehe le okolnosti, da se v svojih nacijonalno-demo-kratičnih načelih ozirajo tudi na zahteve narodnega državljanskega življenja, ki so jih vsprejeli tudi v svoj program. Toda proti stremljenjem, ki so naperjena na prevrat skupnega državljanskega reda, se morajo združiti vse stranke brez razlike, pri čemer navaja govornik besede nemškega cesarja povodom zadnjih nemških državnozborskih volitev : „Hočemo marširati, skupno udariti !" (Živahna pohvala.) Državni tajnik je zaključil: „Mi stojimo pred začetkom velikih zgodovinskih dogodkov. Ako zamudimo, da se na eni strani združimo, s tem na drugi strani pridobimo za-se veliko maso, da poskrbimo zanjo s socijalnimi reformami, potem se utegne zgoditi, da dogodki z nami pometejo". — Govornik je konečno priporočal, naj zbornica vsprejme predlogo. (Dolgotrajna živahna pohvala in ploskanje). Nato je bila seja prekinjena. Prihodnja seja jutri predpoludne. Občinske volitve na Reki. REKA 24. Na današnjih občinskih volitvah so zmagali kandidatje avtonomaške stranke. Izvolitev župana v Budjejovicah prepredena. BUDJEJOVICE 24. Na današnji seji mestnega sveta, na kateri bi se imelo voliti župana, se ni mogla vršiti volitev, ker je manjkalo dvanajst čeških mestnih zastopnikov, vsled česar je bila seja zaključena. Odsotni členi bodo kaznovani z globo vsak po 40 kron. Siamski kralj. MILAN 24. Siamski kraj je danes zjutraj preko Domodossole odpotoval v Švico. Prva nizozemska zbornica. HAAG 24. Zbornica je dovolila 100.000 goldinarjev za vsprejem zastopnikov držav na haažki konferenci. Minister za unanje stvari je poročal, da se čim prej položi temelj mirovni palači. Ladjedelnica pogorela. KIEL 24. Pogorela je Scharnsteinova ladijedelnica Neumiihlen z mnogimi novozgra-d j enimi ladij ami. Črnogorski pres tolonaslenik v Carigrada. CARIGRAD 24. Govori se, da je sultan povabil črnogorskega prestolonaslednika in njega soprogo v Carigrad, kamor se podasta tekom poletja. Letna palača kneza Nikolaja ob Bosporu bo baje popravljena na stroške sultana. _ H u s i j a. Napad na ravnatelja tovarne. BEROLIN 24. „Lokal-Anzeiger" poroča iz Lodza: Ko se je David Rosenthal, ravnatelj tovarn Posnanski podal popoludne v tovarno, ga je obkolilo nekoliko neznanih oseb. Rosenthal je bil zaboden v hrbet in v prsa ter je bil takoj mrtev. Osebe, ki so bile navzoče. niso storile ničesar v njegovo obrambo. Revolucionarni duh v armadi. MOSKVA 24. Neki jutranji list poroča, da je bilo aretovanih več oseb sumljivih, da so se udeležile revolucijonarne vojaške zveze. Ko je Cezar lezel na konja, je stala zraven Katra, nekdanja krošnjaijeva gospodinja, ki je bila zdaj pri Hvartonovih v službi, in hitela dajati zamorcu raznih naukov na pot. „Kadar dobiš prstan, Cezar," mu je naročala, „ga moraš spraviti v levi žep; ta je srcu najbližji... in na noben način ne smeš poizkušati, da bi ga nateknil na prst, ker to prinese nesrečo !" „Nateknil na prst moj ?" je rekel zamorec začudeno in iztegnil svojo koščeno roko. „Taki mali prstan ne hodi na prst Cezarjev?" „Četudi, Cezar: ne poizkušaj in ne pozabi na levi žep. In da se ne pozabiš odkriti, kadar pojdeš mimo pokopališča, in požuri se, ker ni nič bolj sitnega nego če mora človek čakati na svojo poroko, kadar se je že enkrat odločil v to." Cezar je bil kmalu v sedlu in ker je od mladega dosti jahal, je sedel precej trdno; vendar je bilo breme šestdesetih zim že močno ohladilo njegovo afričansko kri. Noč je bila temna, veter je bril s krutostjo listopada po dolini. Ko je dospel Cezar mimo pokopališča, se je boječe odkril in ne-katerikrat plašno pogledal po grobovih, če ni Našli so pri njih mnogo razstrelivnih snovi. Aretovanci niso hoteli dati nikakih pojasnil. Vojaške organizacije so se udeležili tudi mnogi častniki, ki so zavzemali na Skrajnem Vztoku visoka mesta. Finski deželni zbor. HELS1NGFORS 24. (Petr. brz. agen.) Na včerajšnji seji finskega deželnega zbora je predsedstvo podpisalo slovesno obljubo, da bodo varovali pravice carja, velikega kneza finske in finskega naroda. Na to je bil pre-čitan brzojavni pozdrav, ki ga je odposlala državna duma. Deželni zbor je naročil predsedstvu, naj sestavi odgovor. Besedilo te brzojavke bo pred odpošiljatvijo prečitano v deželnem zboru. Kogres socijaliitov za terorizem. BEROLIN 24. Glasom privatnih poročil iz Londona je kongres ruskih socijalistov napravil več najradikalnejih sklepov. Izjavi! se je proti državni dumi, ki je le krinka ustave ; odobril je terorizem kakor edino sredstvo boja proti carizmu ; konečno je kongres sklenil, da hoče pričeti intenzivnejo anarhistično agitacijo v vojski. Fo oži volimli na Slovenskem. Veliki prvi bitki dne 14. maja je sledila predvčerajnjim druga velika bitka, ki je definitivno določila fizijognomijo in sestavo prihodnjega parlamenta na Dunaju : centralnega zastopstva avstrijskih narodov. Kakova bo ta sestava, ne vemo še v tem hipu, ker nimamo še poročil o izidu vseh ožjih volitev v posamičnih kronovinah. Razun tega se bije v Galiciji še le prva velika bitka, kateri bodo sledile ponovne oziroma ožje volitve. Slika torej ni še popolna v vseh svojih potezah. Zaključno sodbo o vseskup-nem rezultatu državnozborskih volitev v Avstriji si pridržujemo torej za pozneje. Pač pa imamo pred seboj popolno sliko volilnega boja v naših slovenskih in hrvatskih pokrajinah. A naša sodba o definitivnem vseskupnem rezultatu teh volite? je ta, da vsebuje isti dragocen pouk in veleresen me-mento na vse strani, vsem strankam in vsem našim politikom. Izid prve velike bitke dne 14. maja je podal grenko lekcijo takozvani narodno-na-predni stranki. Ali naj še le razkladamo in tolmačimo to lekcijo? Menimo, da ni potrebno. Naj združimo svoje mnenje v besede: poražena je bila, ker ni nikdar skrbela za to, da bi imela zadostnih stikov s tistimi širokimi masami volilcev, ki odločujejo na volišču izlasti ob volitvah na podlagi splošne volilne pravice. Nje zamude v tem pogledu so se britko maščevale. Priznavamo sicer, da so somišljeniki te stranke na Kranjskem in izlasti na Notranjskem — torej ne stranka sama kakor taka — dosegli vspehov, ki jih ni smeti podcenjevati. Ali po našem mnenju so ravno ti vspehi in pa dejstvo, da jih ni dosegla stranka kakor taka, marveč lokalna organizacija delavnih somišljenikov, najbolji dokaz, kako zgrešeno je bilo vse dosedanje delovanje te stranke: kako velike so njene zamude, kako zgrešena je bila njena taktika in v marsikaterem pogledu tudi nje — program. Tu ne pomaga nič tisto trdovratno jahanje pa bilo tudi najlepših principov. Tisti doktrinarizem, ki meni, da svet ne sme postati srečen drugače nego po kopitu, ki si ga je omislilo vodstvo stranke, in ki noče upoštevati živih elementov življenja ter noče računati s psihologijo ljudske duše, je neraben v praktični politiki in mora dovajati le do nevspehov. kje kakšen duh... Bilo je ravno še dovolj svetlobe, da mu je pokazala postavo iz mesa in krvi, ki je z očitnim namenom, da bi dospela na cesto, prihajala iz pokopališča. Cezar je izpustil vajeti in se z obema rokama oklenil konjevega vratu ... Hribi, gozdi, skale, plotovi in koče so švigale zdaj po bliskovo mimo divjega, črnega jezdeca — in predno se je Cezar zavedel prav, je bil na kraju, kjer sta se križali cesti, in je stal pred njim „hotel Flanagan" v svoji vegasti preprostosti. Cezar je stopil dol, privezal razpenjenega konja za plot in se previdno približal razsvetljenemu oknu. Pred plapolajočim ognjem sta sedela stražmojster in marketendarica in se trakti-rala z žganjem. „Povem Vam, ljubi stražmojster," je rekla Liza in odstavila čašo od ust, „da je neumno misliti, da je bil to kdo drag nego krošnjar. Kje pa je ostala konjska noga in kje je kaj smrdelo po žveplu ? In vrhu tega, stražmojster, ni prav nič spodobno govoriti samcati ženski, da je imela hudiča ponoči za tovariša." 1 Živ dokaz za to so ravno lepi vspehi, ki .jih je dosegla neodvisna kmečka stranka na Notranjskem. Kratko je še nje delovanje in nepopolna je še nje organizacija, a vendar! Še izraziteje podkrepljajo naš_ nazor vspehi stranke neodvisnih kmetov na Štajarskem. A pouk iz teh vspehov svojih nasprotnikov naj umeje tudi zmagovalna „Slovenska ljudska stranka" ter nje pristaši na Goriškem in Štajarskem kakor zelo resen opomin, ki je prišel do posebnega izraza na predvčerajšnjih ožjih volitvah. V slovenskih deželah so se vršile štiri ožje volitve: dve na Štajarskem, ena v Ljubljani in ena v ajdovsko-sežansko-komenskem okraju. Vspeh ožje volitve med neodvisnim Rošem in klerikalcem Benkovičem nam v tem hipu ni še znan. Znan pa nam je rezultat v ostalih treh volilnih okrajih, v katerih so zmagali nasprotniki „Slovenske ljud-ske stranke" z nepričakovano velikimi večinami. Ježovnik na Štajarskem in Hribar v Ljubljani sta dosegla večino nad 1000 glasov, a Štrekelj v ajdovsko-sežansko-komenskem okraju celo blizu 2000 glasov večine. To je takov poraz za voditelje dosedanje oficijelne politike slovenske, da bi ti gospodje igrali za-se zelo nevarno igro, ako bi hoteli podcenjevati ali celo prikrivati pomen tega rezultata. Vspeh prve volitve, a še v veliko veči meri ožje volitve so donesle „Slov. ljudski stranki" grenko lekcijo, ki jo ta stranka mora uvaževati, ako noče doživeti šev hujih presenečenj v bodočih časih. Na Štajarskem in Goriškem je vrv, ki so jo preveč natezali in napenjali, že začela pokati. Kakor mora takozvana napredna stranka na Kranjskem revidirati svoj program in svojo taktiko, tako morajo tudi takozvani klerikalci raznih nijans pred vsem revidirati svoje postopanje. Da bi gospodje čuli, kakor smo čuli mi, sodbo odličnih mož, ki niso nikdar soglašali z narodno-napredno stranko, o divjanju (milejega izraza ne moremo rabiti) proti možu kakoršen je Hribar, oblila bi jih rudečica srama in — kesa. Vjsi agitatorični članki v „Slovenskem Narodu" niso toliko škodili ugledu „Slov. ljudske stranke", kolikor so ubijali simpatije do tega vodstva izvestni govorniški ekscesi v hotelu „Union" v Ljubljani. Dovoljeno je marsikaj v politični borbi, ali kaj tacega vendar ne. To je skrajno osupnilo celo take politične kroge v našem Primorju, ki doslej niso skrivali svojih simpatij do „Slov. ljudske stranke". Po nemalem delu more Ivan Hribar zahvaliti ravno te ekscese na svoji lepi zmagi. Pred vsem naj si voditelji „Slov. ljudske stranke" izbijajo iz glave misel, da bodo monopolizirali vse naše javno in politično življenje. Če stremi za tem, da bo ona prva med jednakimi, jej tega pameten človek ne more zameriti. Čim pa noče trpeti poleg sebe nikogar in hoče metati pod železna kolesa vse, kar sledi tendencijam, ki se ne strinjajo do pičice z njeno voljo in nje hotenjem, potem mora naleteti na odločen odpor. In da ta odpor more postati zelo izdaten, o tem poučujejo „Slov. ljudsko stranko" dogodki ob sedanjih državnozborskih volitvah. Vsaki pritisk v svrho monopoliziranja javnega in političnega življenja od strani ene same stranke, ne le da ogorča in izzivlja na srdit odpor, ampak bi bilo tako monopoliziranje skrajno Škodljivo za politični razvoj naroda. Ta razvoj more biti vspešen in blagonosen za vse občni napredek le tedaj, ako stoje razne struje in razna politična, socijalna in gospodarska stremljenja v svobodoem in dostojanstvenem Cezar je bil slišal dovolj, da se je prepričal, da mu od te dvojice ne preti nikaka nevarnost. Tresoč se od mraza, je stopil v kočo. Kako pa se je prestrašil, ko je stražmojster potegnil sabljo in mu groze šel naproti. „Le sem! Le sem !" je kričal dragonec. „Kdo Te pošilja?" „Dr. Pipec," je *pove»nltafi • Voo tn dq nao čiliškega praporja, na univerzi pa odkritje doprsnega kipa škofa Jos. Jurija Strossma-yerja. Kip v mramorju je izdelal znani hrvatski umetnik Valdec. Žal, da je popoldanska ljudska slavnost v Maksimiru vsled dežja padla v vodo. Morda porečejo socijalisti: „Vse to se nas ne tiče; mi pravimo našim somišljenikom, da naj ne glasujejo za tega ali onega in bodo ubogali ; potem porečemo zopet, da naj glasujejo in oni bodo zopet ubogali. Ne zadostuje li to?* Gotovo, zadostuje ; ali tedaj treba računati — kakor to ravno delajo socijalisti — se slepoto in nevednostjo ljudstva, z nezavednostjo mas. Mora se zanašati na brezpogojno ubogljivost in na to, da se je milita-riziralo celo zavest. To pa ni ravno primerno za proti-vojaško stranko, ki hoče vzgojevati ljudstvo. * * * Tako lekcijo daje „Indipendente" socialistični stranki. To je tej poslednji v plačilo za nje podajaško službo, ki jo je vršila na korist pulske kamore. Boljšega dokaza zato, da socijalisti, ki so tako brezobzirno napadali Rizzija kakor prototip kamorizma, niso smeli potem voliti istega Rizzija — si pač ne moremo misliti. Mi smo vedno trdili in trdimo še danes, da je zahtevala konsenkventnost in politična poštenost socijalistov, da bi bili morali na vsaki način vreči Rizzija, in ako bi se bili morali v ta namen vezati s samim vragom, camo-li s takim demokratomin poštenjakom, kakoršenje dr. Laginja. Za svojo nekonsekventnost ne žanjejo od strani italijanske kamore nikake hvaležnosti, — nasprotno se jim ista naravnost roga jotem, ko je spravila svoj plen na varno. £aj pa naj porečemo k temu mi Slovani ? ! Prav jim bodi za to zasluženo zafrkacijo, d je še grenkejša za socijaliste, nego je bila ona v „Lavoratore" proti krščanskim socijal-cem za to, da so se udeležili ožjih volitev na korist socijalistov. Ti poslednji se lahko tolažijo s tem, da niso bili v resnici nič potrebni socijalistom in so torej ono zafrkacijo zaslužili, dočim imajo socijalni demokratje to zavest, da so sovraženo kamoro v Istri naravnost rešili, za kar imajo sedaj v „Indipen-dentu" nepričakovano plačilo. Kaj so torej socijalisti dosegli s svojim kričečim postopanjem proti Slovanom na korist italijanski camori? Kamore niso pridobili, pač pa so odbili že po svoji naravi demokratične Slovane, ki si dobro zapomnijo, kako izgleda socijalistična pravičnost. Boljšega orožja nam niso mogli dati v roke proti njim in se sta-išča koristi stranke jim moramo biti le hva-ežni za dokaz, da so tržaški in puljski socijalisti v prvi vrsti nacijonalisti, potem še dolgo nič, in še le potem — slabi socijalisti! Dnevne vesti. Imenovanje v sodni stroki. „AViener Zeitung" je priobčila: Pravosodni minister prinaša premeščenje predstojnika okrajnega sodišča Dijonizija Ussai iz Motovuna v Gorico. Deželnosodaimi svetniki so imenovani: namestnik državnega pravdnika Ivan Clarici Trstu za deželno sodišče v Trstu, sodni tajnik dr. Anton Signori v Rovinju za Rovinj, namestniki državnega pravdnika dr. Hugo Pangrazi in Josip Minio v Trstu, sodni tajnik na deželnem sodišču v Trstu Rudolf Lazzarevich za deželno sodišče v Trstu, sodni tajnik Edvard Strausgitl v Rovinju za Rovinj, sodni tajnik Frohlich v Gorici, okrajni sodnik Josip Cecheta v Ajdovščini za Gorico, sodna tajnika dr. Marko Cosulich trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu in dr. Filip Morpurgo deželnega sodišča v Trstu za trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu. Okrajna sodnika dr. Matej Brunetti v Bujah in Ivan Guzelj na Voloskem sta imenovana deželnosodnim svetnikom, a ostaneta kakor predstojnika okrajnega sodišča na svojih mestih. „Naši tržaški kamoristi«. Pod tem naslovom smo priobčili v izdanju od dne 23. maja dopis, ki obdolžuje nadzornika v tehničnem zavodu Karola Floriana, da je kamo-rist in da vsled poraza italijanske gospodovalne stranke hladi svojo jezo nad delavci. Včeraj pa je prišla v naše uredništvo deputacija dveh delavcev, ki je zatrdila, da so ti napadi na gosp. Floriana neopravičeni. Temu nadzorniku ni nikdar v navado, da bi se maščeval nad delavci. Tudi ni res, da bi si bil tri dni doma jeze hladil radi izida volitev, ker resnica je ta, da je bil one dni po službenih poslih v Puli. Kar se tiče namišljene grožnje na naslov nekega delavca radi volitev, se stvar reducira na to, da se gosp. Florian rad pošali z onim delavcem in tako je bilo v tem slučaju. G. Florian je res naložil nekaterim delavcem neznatno kazen, ker so se šli prezgodaj umivat, ali storil je to vsled strogega ukaza od strani ravnateljstva, ki mu nalaga, da je take delavce odpustiti. G. Florian pa je človekoljuben in ne poseza po tem skrajnem sredstvu, ampak se zadovoljuje z malimi globami, da zadošča svoji dolžnosti. tržaška mala k&onika Nezanesljiv mizar. 20-letni mizar Costante P., doma iz Benetk a stanujoči tu v ulici di Crosada, je bil pred 8 meseci v službi pri mizarskem mojstru Andreju Škrlju. Sedaj je pa Škrlj izvedel, da je Costante tedaj iztirjal neko njegovo tirjatev v znesku 20 kron in denar porabil sam. Prijavil je stvar takoj policiji, ki je Costanta aretovala predvčerajšnjim opoludne. Neznan! tatovi so predminolo noč vlomili v prodajalno trgovca z jestvinami Fr. Škapin v ulici sv. Katarine št. 10, in so vkradli 98 K denarja. gospod Edvard Ivana št. 7, šel ravno tako verižico, v skupni vrednosti 15 kron. Vkradel je kolo. Včeraj je bil areto-van neki Fran Sch., ker je nekemu Robertu Fortiču vkral kolo (bicikelj vredno 160 kron. Kdo jih je izgubil? Gospa Marija Kraus je predvčerajšnjim popoludne v ulici Nicolf) Macbiavelli našla štiri srečke državne loterije, vredne 800 K. Srečke je gospa izročila policiji. Poulični tat. Ko je Klein, stanujoči v ulici sv. sinoči po ulici Nuova, je prišedši na vogal ulice sv. Katarine srečal človeka, ki mu je z bliskovo hitrostjo strgal s prsi zlato verižico in zlato uro, v skupni vrednosti 200 kron. Gospod Klein se je takoj obrnil proti temu predrznemu lopovu, a ta je že bežal. No, gospod Klein jo je urnih nog pobrisal za njim. In posrečilo se mu je, da ga je dohitel ravno v hipu, ko je proti njima prihajal neki redar, ki je seveda takoj pograbil bežečega lopova in ga odvedel na policijo. A tu je bil križ z aretovanim : lopov je namreč Grk in ne zna druzega, nego grški. Le ime so mogli spraviti iz njega: Elija Kosmopolis. Glede tatvine je pa le majal z glavo, da ne! A ko so mu preiskali žepe, so našli pri njem uro in verižico gospoda Kleina, ki je seveda dobil oboje nazaj, dočim je moral Elija v zapore v ulici Tigor. Dobro jo je izkupil. Neki Anton Kvas, stanujoči v ulici Canova št. 9, je pred-sinočnjim v krčmi Antona Dvornika, ki se nahaja v ulici di Romagna žalil vse ostale goste psujoč jih z „brutti ščavi !" in pljuvaje proti njim. Vstal je pa 40-letni dninar Anton Fornič, doma iz Postojne a stanujoči tu v Škorklji, in je velel Kvasu naj molči. Ker je pa ta še nadalje žalil njegovo in ostalih pivcev narodnost, ga je Fornič s svojo trdo slovensko pestjo prav poiteno na-klestil. Mej drugim ga je tako vdaril po strupenem jeziku, da mu je izbil Štiri zobe. Na to je pa Kvas začel vpiti in klicati redarje, ki so na njegovo vpitje res prišli in odvedli na policijo njega in Forniča. Na policiji so zaslišali oba in ju potem izpustili. Samomor. Težak Josip Serpo, stanujoči v ulici del Pozzo št. 6, je bil revež tuberkulozen. Bil je več časa v bolnišnici pri sv. Mariji Magdaleni. A ker so njegovi sorodniki zadnje čase uvideli, da se njegovo pre-žalostno življenje bliža koncu, so ga vzeli iz bolnišnice domov, hoteči da umrje doma mej svojci, in ne mej tujimi obrazi v bolnišnici. Radi njegove bolezni so pa imeli doma kar-bolno kislino, s katero so vsaki dan desinfe-cirali prostore. A včeraj predpoludne je nesrečni Josip slučajno (ali jo je morda tudi nalašč iskal) našel karbolno kislino. „Ta me reši bridkega mojega trpljenja !" si je dejal nesrečni bolnik, in izpil je strupeno tekočino. Ko so prišli slednjič njegovi domači na sled njegovemu početju, so pozvali zdravnika se zdravniške po3taje, ki je, prišedši k njemu skušal izprati nesrečnežu želodec. Nesrečni Josip Serpo je pa vzlic vsej zdravniški pomoči umrl včeraj popoludne ob 4, uri. Mal požar je navstal včeraj predpoludne ob 9. uri v stanovanju gospe Vodopi-vec v I. nadstropju hiše št. 15 v ulici delle Sette Fontane. Iz lekarne Manzoni so takoj telefoničnim potom pozvali gasilce, ki so, prišedši tja, v kratkem času vkrotili ogenj, — Zgorela je pa vendar popolnoma vsa oprava ene sobe. Eden gasilcev, imenom Giordani, je v goreči sobi našel pisemsko kuverto, v kateri je bilo 2000 K denarja v bankovcih. Izročil je najdeno kuverto gospej Vodopivec. Smeinica. A.: „Kako to, da so te odpustili od vojakov?" — B. : rEj zato, ker na mojo sreSo sem j eti če n Koledar in vreme. Danes: Urban, papež. Nosimir; Krasulja. — Jutri: Filip Neri; Milivoj Dragica — Temperatura včeraj: ob 2. :uri popo ludne + 23® Celzius. — Vreme včeraj : lepo. Vesti iz Goriške. Lepljene glasovnice so veljavne. Ker „Primorski list" trdi, da lepljene glasovnice niso veljavne in da bo vsled tega volitev Štrekljeva razveljavljena, konstatiramo, da so se take glasovnice rabile tudi v Trstu in po vsej Istri ter da se je ta način glasovanja uvel na izrečno dotično pojasnilo od strani tukajšnjega n a-mestništva na podlagi okrožnice ministerstvaza notranje stvari. Zakon nikjer ne predpisuje, da morajo biti glasovnice pisane ; zadostuje, da je iz glasovnice razvidna volja volilca. komu da namreč hoče oddati svoj glas. • Ako bi bilo tako. kakor meni rPrimorski list", bi bile vse tržaške in istrske volitve neveljavne. Strašenje ^Primorskega lista" s tem, da bo volitev Štrekljeva radi tega razveljavljena ter da bo poklican na Dunaj naravnost dr. Laharnar, je brezsmiselna in izvira le iz pobožne želje. Sicer pa je najlepše to, da so se takega načina glasovanja posluževali tudi — Laharnar-jevi volilci ter da so celo kar naravnosti, tiskali ime kandidata na glasovnico, kar dokazuje, da so se volilcem usiljevale glasovnice z natisnenim imenom kandidata, kajti — kolikor je znano nam — nimajo po vaseh, kjer se je volilo, tiskarn ; še manje pa si je misliti, da je imel vsaki volilec svojo tiskarno v — Bivšemu krčmarju 66-letnemu Ja-!žepu. Jasno je torej, da so glasovnice z na-kobu Valentinis, stanujočemu v ulici Enea tisnenim imenom kandidata prihajale iz go-Silvio Piccolomini št. 7.. je predvčerajšnjim! riške volilne centrale in o tem bi se pač dalo popoludne neznan tat na oglu ulic dell'Olmo govoriti, da li tako in postopanje n e d o v o 1 j e-im Barriera vecchia vkral kovinasto uro in n o vplivanje na volilce?! V Trstu, dne 25. maja 1907 »EDINOST« št. 142 Stran III Volilni shod v Lokvi, dne 20. maja 1907. Prešel je težko pričakovani 14. maj ; v mnogih krajih pustil je svoje neizbrisne sledi, pri nas ni prinesel zaželjene zmage, nasprotno še poostril je nasprotstva. V Trstu so praznovali dični bratje dan vstajenja. — Kamora zre žalostno na razvaline svoje nekdanje moči in slave. Isto se godi drugod. Nekatere stranke praznujejo dan svojega obnovljenja. druge dan svojega pokopa. Tudi pri nas je izzvala nova volilna reforma valovenje in gibanje med narodom, kakršnega menda ni še bilo po kršnem Krasu. To vrvenje, to gibanje ljudskih mas je prikipelo te dni do vrhunca. Srdito sta si stala nasproti kandidata obeh strank. Orožje se je brusilo in neprestano je letala semtertja po ozračju masa projektilov, seveda ne kovinskih, o ne — gnojnica. — najostudnejše psovke. pomije, — laži, obrekovanja: to je moderno o r • ž j e, to je orožje, ki so se ga posluševali te dni strankarji. Vsakemu dostojnemu človeku se že gabi to počenjanje. Če pa premislimo nekoliko položaj, pregledamo bojno polje, potem lahko opravičimo nekoliko rabo istega. Sv. pismo pravi sicer: „Povračuj hudo z dobrim". Toda to je na papirju, mnogokrat celo na orumenelem in zaprašenem. V praksi pa tega nihče ne posluša. Da ne bom zopet predolg se vračam k predmetu. Ze v nedeljo 12. t. m. je bil na našem „Taboru" sestanek volilcev, katerim se je le nekoliko natančnejše razložilo postopanje na volitvah. Dne 20. t. m. pa so se volilci zbrali vnovič na Tabru in sicer v lepem številu, da se pogovore, za katerega kandidata se odločijo na predstoječih ožjih volitvah. Predsednikom tega sestanka je bil izvoljen enoglasno g. šolski voditelj, ki je pozdravil navzoče s par primernimi besedami in podelil besedo g. Slavoju Praprotniku (ml.), ki je v lepih besedah ljudem razložil pomen ožjih volitev. V dostojnih besedah je opisal oba kandidata, pokazavši navzočim, kaj pričakujejo lahko od enega kakor od drugega. Zaključil pa je, da je gotovo gosp. Alojz Štrekelj primernejši zastopnik kmetskega stanu, da je on gotovo zmožnejši uspešno zastopati v prvi vrsti kmetski stan na cesarskem Dunaju. Gromoviti „Zivio"-klici gosp. Alojzu Štieklju so prekinjevali govornika v njegovih izvajanjih. Pri vprašanju : „Kdo je za Štreklja ?" dvignile so se roke vseh navzočih, pri vprašanju : „Kdo je za dr. Lahar-narja ?" pa nihče. Za tem govornikom je nastopil g. veleposestnik Anton Muha (ml.), ki je ljudem pojasnil s par dokazi, da more kmetski stan zastopati najbolje kmet — strokovnjak. Pokazal je na delovanje g. kandidata v deželnem zboru in zopet so klici „Zivio Štrekelj" pretresali ozračje. Po par umestnih besedah g. učitelja glede svobodne šole, razporoke i dr. strašil, s katerimi gredo v boj proti Štreklju, in po pojašnjenju teh pojmov je bilo konec zborovanja, na katerem se je soglasno izrazila ljudska volja : Štrekelj bo naš poslanec, Laharnar pa nam županil ne bo, kakor je zaključil svoj govor tudi g. Muha. G. predsednik se je zahvalil govornikom za njih trud in po nekaterih sklepnih besedah. v katerih je posebno povdarjal, naj pokažejo v četrtek, da so zreli možje, ki izražajo svobodno svoje mnenje, a spoštujejo nasprotnika, zaključil zborovanje. Nekaj posebno značilnega opažamo v tem volilnem gibanju na našem Krasu : kjer so duhovniki z lece doli pritiskali za Lahar-narja, tam je bilo žnjim več ali manje pri — kraju. Je že tako : v značaju Kraševca je, da ne trpi pritiska. Ljudstvo je verno, je res vneto za službo božjo, usiljevati pa si ne daje nobenega mnenja, posebno pa ne od oseb v katerih želi videti jednako dobrohotne prijatelje vseh. Ravno v tem volilnem boju si je marsikateri sicer časti vredni duhovnik nakopal jezo fa-ranov. Prej je bil v miru. Živel je popolnoma sam za se in vnet za svoj poklic. Ravno ta volilni boj pa mu je nakopal skrbi in žalosti na glavo. No še par dni pa se vihar poleže. Strasti se poležejo in mir naj kraljuje med nami kakor do zdaj. x „Meksikajnerji". Dne 14. junija bo 40 let, ko so mehikanski vstaši vjeli nesrečnega cesarja Maksimilijana, ga obsodili na smrt in vstrelili pet dni pozneje. Na Dunaju se je vstanovil odbor še živečih mož, ki so se vdeležili ekspedicije v Mehiko, in sklenili so, praznovati žalostno obletnico na dostojen način. Od 7000 mož je le malo še živih; v Gorici sta le Hugo baron Codelli in višji oficijal južne železnice Ludovik Premrou. Ali je na Slovenskem še kak drugi Meksikaj-ner ? x Imenik porotnikov za porotne razprave v Gorici meseca junija šteje 22 Slovencev in sicer : Stubelj Filip iz Šmarij, Kutin Andrej iz Čezsoče, Rebek France iz Lo-kavca, Mervič iz Šempetra, Marušič Anton iz Lokvice, Pavletič Josip iz Mirna, Bratina Jernej iz Otlice, Hvala Karol iz Gorice, Bizjak Ivan iz Otlice, Čehovin Florijan iz Braniče, Doljak Josip iz Grgarja, Bregantič Josip iz Cerovega, Černic France iz Šempetra, Lapanje Blaž iz Slapa, Kovač France iz Hu-dejužne, Pahor Josip iz Renč, Cotič Alojzij in Cerovega, Bratuž France iz Sv. Križa, Klančič Josip iz S. Vito al Torre in Fiegl Anton iz Pevme. Med namestniki ni nobenega Slovenca. x V Romansu so po noči na torek do eedaj še nedoznani iredentarji nalepili stopnice pred cerkvijo in cerkvena vrata z volilnimi lepaki za dr a Pettarini in z raznimi umazanimi slikami iz v Avstriji prepovedanega laškega humorističnega lista, v katerih se zasramuje Boga, vero in duhovne. Cerkovnik je rabil več nego dve uri, preden je očistil stopnice in vrata. x V Gradežu je med ljudstvom stara tradicija, da je stala na mestu kjer je zdaj cerkev, ..Madonna delle Grazie", nekdaj druga prav stara, ki se je posula. Znani arheolog in vseučeliščni profesor dr. Henrik Swoboda, ki je predaval v Gorici in Trstu o oglejski baziliki, začel je pod cerkvenim tlakom kopati, da bi videl, kaj je na tem resnice. In res je naletel med človeškimi kostmi na kose grškega marmorja z vklesanimi podobami in na eden krasen kapitel. Te stvari kažejo po okraskih in potezah na delo iz četrtega stoletja. Izkopavanje se bo nadaljevalo. x Trtno uš so zasledili na več krajih v Grgarju. Na Goriškem so še brez trtne uši občine Medana, Biljana, Kožbana in Dolenje ter soška dolina. Kdor zapazi trtno uš na kakem kraju, kateri še ni proglašen okuženim, naj naznani to nemudoma okrajnemu glavarstvu. Trtna uš se spoznava že od daleč po slabi rašči trte. Će se trto odgrebe, se vidi na drobnih koreninah male otekline, na katerih se lahko tudi s prostim očesom zapazijo pikam podobne živalice rumene barve ; to je trtna uš. Najlepše se vidijo otekline meseca junija. K volitvam na Krasu. V včerajšnji posebni izdaji je v brzojavki iz Komna po pomoti izostalo, da sta dobila Štrekelj 70 glasov, Laharnar 2 glasa, v Slivnem! Iz brzojavke, datirane iz Komna bi se moglo misliti, da gornje številke kažejo volilni rezultat iz Komna. Zmagoslavje v Komnu. Iz Komna nam poročajo, da bo v nedeljo tamkaj veliko slavje povodom zmage Alojzija Štrekelj a. Svirali bosta mavhinjska in nabrežin-ska godba, ena v Kovačičevi, druga v društveni krčmi. Prižigali se bodo tudi umetalni ognji. Na to slavje pride tudi 'novo izvoljeni poslanec sam. d. Za ponesrečence ob soškem mostu v Gorici nabralo se je 10.385 kron 30 stotink. Prve Črešnje. V četrtek je bilo na trgu v Goniči 8 kvintalov črešenj ; prodajali so jih po 85 kron kvintal. Potovalne kavalerijske vaje bodo na Goriškem v času od 1. do 6. julija t. 1. Udeležijo se jih razni viši častniki. Na obrtno-nadaljevalni Šoli v Na-brežini bo slovesen zaključek šolskega leta jutri, dne 26. t. m. Združen bo z razstavo šolskih izdelkov klesarskih vajencev in pomočnikov. d Šilo za ognilo. Klerikalci poživljali so komisije, naj razveljavljajo napredne glasove ter so se sklicevali na neko minister-sko naredbo(!). Migljaj pa so razumeli tudi napredni možje in so razveljavili v Ajdovščini in Vrtovinu 121 klerikalnih glasov. Taka sredstva dvorezen nož ! d Navdušenje je zavladalo po Goriškem. ko se je zvedelo, da je zmagal Ivan Hribar. Vse je vzradoščeno in polno zaupanja v bodočnost. Naj bi poslanec Hribar srečno izvedel veliko nalogo, ki ga čaka ! Vesti iz Istre. Rektificirani izid volitev v H. istrskem volilnem okraju. Poreč, Motovun, Rovinj, Vodnjan. V včerajšnji posebni izdaji priobčeni rezultati iz tega volilnega okraja so deloma pogrešeni in pomanjkljivi. Radi tega prinašamo pravilni skupni rezultat še enkrat : Sekcija Poreč mesto » Mongeb » Žbandaj » Tar Vrsar I. » II. Sv. Lovreč Višnjan I. » II. Sv. Ivan Vižinada I. » II. (Kaštel ir) Motovun I. » II. (Karojba) Oprtalj I. II. (Ždrenj) Rovinj Vodnjan I. » II. (Krnica) Kanfanar Bale St. Vincent Laginja 157 444 170 »jO i >3 402 164 190 257 741 501 374 33b 356 497 28S 69 330 Bartoli 923 11 15 380 399 86 358 47 281 141 330 10 346 121 1516 804 46 201 21 2 »97 Smrtna kosa. V četrtek je po dolgi TUJCI V hotelu „Balkan", in mučni bolezni umrl v Materiji tamošnji ** o« a *t- j voditelj ljudske šole g. Štetan Debenjak. Na nOVO 30 došh dne ma^a: Pokojnik je služboval dolgo vrsto let v Ma- Cenyul J., gostilničar, Sv. NEDELJA : Bauer teriji. Pogreb je danes predpoludne. Lahka F' zasebmk* LJUBLJANA; Habenbacher v., za-mu zemljica ! t sebaik> Neuhauser L., in Hotar H., zas.. DUNA J ; —----; Lavrencak. dijak in D. Hribar, trgovec. LJCB- Vesti iz Kranjske. LJANA *, Intihar F., posestnik. STA R IT R G ; No- Ožja volitev v Ljubljani. Poroča se 1 vicka F" u,""itelj' °lomuc; Lukacs L., trgovec, iz Ljubljane: Po liutem volilnem boiu. BUDIMPESTA; KuSerl uradnik in Sommer J., uradnik, LINC; Budin B.T svečenik. SOORGA Holstein N., potovalec, NEW-YORK. — Bierowka R., dijak, Bogucki J., prof., de Martini W., dijak Fischer J., dijak, Kormekv St., dijak, Kotouricz .1., dijak, Muller M., dijak, Stapp M., dijak in Drexler A., dijak, LVOV. nam iz Ljubljane: Po ljutem volilnem boju, kakor ga ni Še videla Ljubljana, izvojevala je narodno-napredna stranka sijajno zmago pri, ožji volitvi: vkljub klerikalno-nemški zvezi je bil župan Hribar izvoljen državnim poslancem z impozantno večino 990 glasov. Dobil je namreč župan Hribar 3092 glasov, Kregar pa 2102 glasa, med katerimi pa je bilo okolo 350 nemških glasov, dočim so socijalni demokrati v zmislu strankinega sklepa večinoma ostali doma ter se vzdržali ožje volitve. Okolo petih popoludne je izvedelo občinstvo izid volitve. Na mnogih poslopjih so se razobesile narodne trobojnice, na gradu so zagr-meli topovi, po ulicah in cestah pa se je gnetla nepregledna množica ljudstva, ki je z burnimi, od ulice do ulice odmevajoči mi klici „Zivio Hribar !u dajala duška svoji navdušenosti. Pred hišo župana Hribarja se je zbrala nepregledna mnnžica, ki je navdušeno akla- (Dalje na 4. strani). Oglas. „Kraško vinorejsko društvo" v To- majil odda stavbinsko delo na javni dražbi dne 26. t. m. ob 5. uri popoludne na licu mestu. Načrt in proračun se dobi na ogled pri društvu. V TOMAJU, dne 22. maja 1907. Nacelstvo. Oglas. „Hranilnica m posojilnica" v To-maju odd a stavbinsko delo na javni dražbi dne 26. t. m. ob 6. uri popoludne na licu mesta. Načrt in proračun se nahaja pri zadrugi na ogled. C o V TOMAJU. dne 22. maja 1907. Nacelstvo. Tovarna pohištva ulica delta Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračun Zaloga tu- ic inozeislPJ! vin, špirita in literje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via deii'Acque 3tv. 6. dasproti KafffcCeitrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnib italijanskih in avstro-ograkih vin. Bordeaus, Bur gunder, renekib vin, Moaella in Ohianti. — Kum. ionjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec. slivovec in briijjevec. — Izdelki 1. vrete, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naroćoa se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo iu franko. — Razprodaja od pol litra naprej. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. J Čermak»g. Jnscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. KUPITE le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 N ce STEARNS c ca >co s c a r= ® j* <3 o » ca N C« • rt o o.*-* a>« rt „ eo ts rt ® 09 2» r- rt flL N ZX) eo er CD CD T7 =3 C -a o* CO i—* —t 13 O O * < < C0 co CD o =T 3" »M CS eo s tO <~l TJ 3 • o < ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti 1. Decimalno tabelo, ki je ni zamenjali z narodnim vrstami številk; 2. Pomikača, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; 3. Orke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigali) ; 4. Možnost da se pomikač lahko giblje na desno ali na levo; 5. Trak. se povsem lahko odstrani; 6. Pomikač ae giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možnost da se lahko pomnožuje, ne da bi bilo treba odstranjati trak ; 8. Mnogo bo'j vidljivo pisavo ; 9. Priprava, da se lahko napiše dopisnice cd kraja do konca. 10. Premikovalec se pomika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo trdneji in lagiji. Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko Trst, Via delle Poste št v. 6. Telefon 1682 5804 6424 Dobil je torej dr. Laginja le 620 g"la- 1 sov manje nego kandidat italijanske libe- j ralne stranke Bartoli. ' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspein^e sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH UKAgBAH- revmatizmu in protin , TEKOČINA GODINfl r*"" ^ 1-49. Iz Tnta m m odroHja Maje od 4 lekarnarjev : S?. Httbl in JfiS** Mila,IdOCB* JK I**1, £amft»4.j ali proti *n*ap«fi po«f»*» —1 K Amiifc ij| im Siran IV »EDINOST« štev. 142 V Trs tu, dne 25. maja 1907 HOTEL BALKAN StrnaKS HOTEL BALKAN mirala novega poslanca, kateri se je s prisrčnimi besedami opetovano zahvalil za prirejeno ovacijo. Po mestu se je vršil demonstracijski obhod — dolga vrsta z narodnimi zastavami in zelenjem okrašenih vozov, katerim je sledilo nebrojno občinstvo, zlasti mladina obojega spola. Bakljado, ki se je nameravala poslancu Hribarju na čast prirediti, je deželna vlada prepovedala, pač pa se je zvečer v »Narodnem domu" vršil sestanek pristašev na-rodno-napredne stranke. Vsi prostori so bili nabito polni. Ko je dospel poslanec Hribar, zaorili so navdušeni, uprav viharni živio-klici. Prisrčno aklamiran zahvalil se je Hribar za zaupanje, katero so mu meščani izkazali na tako sijajen način, ter naglašal v svojem govoru, da ga je v občinski svet. da ga je v deželni zbor volilo le omejeno število volilcev, v državni zbor pa volilci vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. To, dejal je poslanec Hribar, je najlepši dan mojega življenja. Govorili so še dr. Tavčar, dr. Triller, dr. Kokalj, dr. Kušar in drugi, slaveč izredne vrline in vstrajno delavnost novega poslanca ter čestitajoč beli Ljubljani na takem zastopniku v državnem zboru. Poslancu Hribarju došlo je povodom njegove izvolitve čez 200 brzojavnih čestitk iz raznih krajev slovenske domovine, zlasti iz obmejnih pokrajin. Nečak škofa Ravnikaija umrl. Bin-koštno nedeljo so v Vačah pri Litiji pokopali najstarejega moža župnije Martina Ravnikarja, ki je dočakal starost 88 let. Pokojnik je bil edini še, ki je bil s svojim očetom leta 1835 osebno v Trstu pri škofu Mateju Ravnikarju, svojem stricu. Pokojnik je vedel marsikaj zanimivega povedati o pokojnem škofu. Slovenska Matica je imela v ponedeljek 13. maja 1907. 151. odborovo seja. Iz te seje posnemljemo nastopno: Odbor za postavljenje spomenika slov. slovničaiju in pisatelju Fr. Metelku v Ško-cjanu je poslal pismeno zahvalo za prispevek 100 K. Odbornik dr. V. Smid se je odpovedal odborništvu. Novo poverjeništvo za Hrastnik je prevzel Fr. Lebar. vakantno v Polhovem gradcu Janko Čepon ; poverjeništvo v Karlovcu prevzame .Tos. Absac, ono v Zagrebu prof. dr. A. Bazala. Za tekoče leto je poravnalo udnino šele 319 udov, za 1. 1908. štirje. Na novo je pristopilo 5 udov. Knjižnici je prirastlo 42 knjig, zvezkov in časopisov. Sprejmo se določila glede izdaje letošnjih publikacij. Sklene se, da se za „Zbornik", prevode iz svetovne knjižnice, „Zabavno" in ..Hrvatsko« knjižnico razpiše tiskarnam natečaj. V poštev pridejo le ljubljanske tiskarne« Letopis se bo izdajal kot do zdaj, neizpreme-njen, ter se tiskal v Blasnikovi tiskarni. Glede uredništva poedinim publikacijam se sprejme predlog: Knjigam, ki imajo več spisov, ostanejo redaktorji, kakor doslej. Knjigam pa, ki imajo samo enega pisatelja se navadno ne določi poseben redaktor ; v slučaju potrebe sklene o tem odbor. Sprejme se Usta kandidatov za občni zbor in določi njegov spored. Gospodarstvo. Stanje setev na Kranjskem. Po do- šlih poročil je rž vsled slabega vremena mnogo trpela. Ozimna pšenica je bolje kljubovala mrazu kakor rž in zato tudi lepše kaže. Tudi trta je na Dolenjskem več ali manj trpela. izlasti vsled hudega mraza. Jablane utegnejo bolje obroditi kakor hruške. Gibanje francoskih viničarjev. V raznih vinorodnih krajih francoske so se vršili shodi viničarjev. Protestirali so proti izdelovanju umetnega vina, proti visokim davkom in zahtevali so od vlade, da poviša ceno vina. Med viničarji vlada silna beda; vina imajo polne zaloge in vendar jim preti huda lakota, ker ni kupcev. Glavno krivdo nosi uvedba visoke varstvene carine na tuje vino, ki je izzvala enako stališče drugih držav, kjer je imelo francosko vino svoj trg. Razne vesti. Da m nobenemu ne zameri. V goriški okolici je imel neki volilec pred očmi vse štiri kandidate,: Miha Gabrijelčič, Josip Fon, Anton Strekelj potovalni učitelj, in Milost časnikar. Da se nobenemu ne zameri, je zapisal na glasovnico : Miha Fod, potovalni časnikar. Armado častnikov se zamore imenovati armado republike Uruguay v južni Ameriki. Ta armada šteje 32 generalov, 173 polkovnikov, 208 podpolkovnikov, 345 majorjev, 496 stotnikov in 1351 poročnikov. Po normalni meri bi to število častnikov odgovarjalo armadi 100.000 mož. V resnici ina pa republika le 4124 mož pod orožjem, vštev-ši podčastnike. Predsednika najvišega sodišča dr. Steinbach je dne 23. t. m. tretjič zadela kap. Steinbach ne more govoriti in je večkrat omedlel. Prepeljali so ga v sanatorij. Knga v Indiji V prvih 3 in pol mesecih tega leta so se silno pomnožili v Indiji slučaji kuge, Samo ▼ enem tednu meseca aprila je zbolelo 87.561 oseb, umrlo pa oseb 72.472. Leta 1901 je umrlo za kugo: oseb 274.000, 1. 1902 : 577.000, 1. 1903 : 851.000, L 1904 : 1,022.000, 1. 1905 : 951.000. Leta 1906 se je število smrtnih slučajev znižalo na 332.000, letos je pa od 1. januarija do 15. aprila obolelo za kugo že 495.000 oseb. V zadnjih 10 letih je umrlo v Indiji za kugo 4 in pol m, ljudi. Slovansko društvo za naseljence v Ameriki. V New-Yorku je bila ustanovljena nedavno nova slovanska organizacija. To je delniško društvo, ki so ga skupno ustanovili Rusi, Čehi. Slovaki, Maiorusi, Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Društvo ima namen, da bo slovanskim naseljencem posredovalec v novem svetu, in da jim bo preskrbovalo delo ter jih v slučaju podpiralo, ako ne bodo mogli zadobiti dela. Društvo se zove „Slavo-nic Immigrant Society" ter namerava v kratkem zgraditi tudi slovanski dom za naseljence. Društvo je vstanovil bivši sourednik budimpeštanskih „Slovensky Novinv" Slovak Ambrože, ki je že ustanovil neki slovanski zavod in sicer „Amerikansky Slovensky Spo-lek", ki ima danes že 26.000 članov. Društvo vodi začasni odbor 25 članov. r MALI OGLASI. i Mali oglasi računajo se po 3 Btot. besedo; mastno tipkane besede se računajo enkrat ▼eC. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - Plača se takoj. • l Kdor Izvor Trsla plastno naroči kak . BALI OGLAS pati)« danar v napra), kor tfrugaea ■■ bo njogov oglas objavljen ni oseba poznana Upravi lltta. Tarifa ja natisnjena na cola „1ALIH OGLASOV" in vsaktfa lakko preračuni, koliko aiu Ja plačati a ta«, da praitaja bassdo Oglase treba nasloviti oa „IHSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATKI ODDELEK4 Informaolja edino le, es bo plamu priložena znanka za odgovor fl Dr. A. Barkanovič specijalist za notranje in živčne bolezni r* ima svoj ambulatorij v Trsta v ulici Sanitd Štev. 2 ORDINUJE: vsak dan od 10.l/s do 12. V, ure zjutraj in 4.—5. popol. SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica št. 7, I. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun poštne hranilnice štev. 837.315. 5L0UENCI in SLOUflNI! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, -_ KI OGLAŠAJO V NAŠEM " LISTU, BODETE DOBRO folfnl POSTREŽENI IN S TEM 1=11=1 BODETE PODPIRALI \n\\n\ TUDI „EDINOST". Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št- 18 (Narodni dom) polnnadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost". FCpilIf q prodaja kuhinjsko opravo: omare, • OI/UK • • ♦ • Svoji k svojim! M. Stoppar v Trstu TRST, ulica S. Giacomo it. 7 (Cono) FILIJALU: ulica Ginseppe Caprin št. 9 priporoča ttojo doto preurejeno pekarno in ftladčičarno Prodaja vsakovrstne sladeiee, konfekture, kolače itd. itd. Tu- hi inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom. ARISTIDE GUALCO Trst, ulica S. Servolo 2. m X TOVARNA CEVI M PREŠANIH PLOŠČ. H ! Ne boji se konkurence. = Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih Ušpov, predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov in izbrana zaloga krasnih razglednic ^ Via Farneto štev. 3 Pozor gospe! Čast mi je javiti moji cenjeni klijenteli, da prodajam prave izvirna vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — kakor že znane — po najnižjih cenah. Udana ELISA PERTOT Modni salon Barricra veechia št. 29, I. nadst. Fotoeafoi atelje D. Petener § Trst, ulica Giosue Carducci št. 20 n (ex ulica Torrente) fotografije na temnem platin-papirja Daje se poskusno sliko. 12 slik t obliki Tizit......gld, 4'— 6 „ ..........2 50 3 slike ., ..........1-50 12 slik „ kabinet, doprsna slika ,, 9"— 12 slik „ kabinet cela postava . „ 7*50 6 slik „ kabinet doprsna slika „ 6'— t> »lik „ kabinet cela postava . 5.— == fotografije na svitlem papirju. = Ve daje se poskusne slike. 12 slik v oblik »izii ......glđ. 3"— $ 'lik. „ -..-...,, 1-50 12 slik „ kabinet doprsna slika ,, 7* 12 slik „ kabinet cela postava . ,, r. slik kabinet doprsna slika „ 4 J S slik „ kabinet cela poftava . ,, 4 — MCEEEBEE