Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, polletno din 16'—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-18
Cene inseratom: Cela stras din 2000"—, pol strani din 1000 —* četrt strani din 500"—'/• strani din 250—, »/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din V—
meji pozornosti I
Vsako leto meseca oktobra se z bridkostjo v srcu spominjamo nesrečnega glasovanja na Koroškem in žalujemo za našimi ločenimi brati... Kolikokrat nam tudi pohite misli na jug v tiste sončne kraje, kjer prebiva toliko tisoč od prave domovine odtrganih Slovencev! Za tem, kar smo izgubili, točimo solze; kar pa še imamo, tega pa čuvati in braniti ne znamo. Pred kratkim je poročal neki časopis, da je ob postanku naše države bilo ob meji 28% zemlje v nemških rokah, a sedaj so ti odstotki narasli že na 43. Če bo šlo tako naprej, bo v teku desetih let več ko polovica te zemlje lastnina naših narodnih nasprotnikov. V resnici se že zdaj najdejo kraji, kjer so Slovenci glede posestnega stanja v precejšnji manjšini.
Slovenci smo, kar zadeva premoženjske razmere, navadno v bolj skromnem položaju; a tudi tisti redki, ki imajo sredstev dovolj, imajo do denarja mnogokrat večjo ljubezen ko do slovenske zemlje. Zato pa večino posestev, ki pridejo na prodaj ob državni meji ter v bližnji in daljni okolici, pokupijo Nemci in nemškutarji. Ti imajo denarja dovolj; v primeru, da svojega nimajo dosti, si ga znajo oskrbeti. Saj nemška osvajalna društva, ki so že za časa bivše Avstrije grabila in »reševala« slovensko zemljo, še niso prenehala delovati! Kje drugje pa naj tako plodonosno porabijo v tujini nabrane milijone kakor ravno ob meji s posojili in nakupovanjem slovenskih posestev? — Ne bodimo naivni in ne zapirajmo oči pred gotovimi dejstvi! Imamo postavo, da 50 km od meje ne sme noben inozemec kupiti posestva. Pa ni treba baš inozemca; saj imamo tudi na našem državnem ozemlju takšne ljudi, ki se ne ločijo dosti od inozemcev. Oholo poudarjanje nemškega mišljenja, občevanje v družini v nemščini, pisava pristno slovenskega imena z o, sch, tsch, gg, pp itd.: vse to oznanja njihovo pokolenje in mišljenje. Takšni ljudje kaj radi poromajo a raznih prilikah (kakor letos o priliki velike nemške pevske prireditve v Breslavi) v tujino, da se zopet ojačijo in osvežijo v vsenemškem mišljenju. Njihovo prijateljstvo s slovenskimi soprebivalci jim omogoča, da še lažje — češ, saj smo domačini, poštenjaki, dobri gospodarji — pridejo do svojega namena.
Nenasiten pohlep po zemlji je po spri-Sevanju zgodovine kriv, da Slovani niso mogli priti z Nemci do pravega miru in resničnega prijateljstva. Koliko nekdaj slovanskih pokrajin so si v teku stoletij asvojili in jih ponemčili! A vse to jim ne zadošča. Vedno silijo še dalje. Vsenemštvo
hoče poplaviti Poljsko, zasesti Ukrajino ter kakor volk na jagnje preži na Čehoslo-vaško. Vse, kar je slovanskega, naj bi izginilo ter se zasužnilo vsenemštvu. Na nemško-nacionalni slavnosti v slovenskem Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem so letos peli udeleženci pesem: »Danes je naša samo Nemčija, jutri pa že ves svet!« Spričo tega je treba odpreti oči in ušesa!
Tudi bivšo Spodnještajersko šteje vsenemštvo za svoje ozemlje in na nemških narodnih zemljevidih se večina Slovenije priključuje vsenemškemu kulturnemu ozemlju. Da se pa vse to čimprej doseže, je treba pokupiti kar največ mogoče slovenskih posestev. Kadar bo deželica v obilnem obsegu naseljena z Nemci ah nemškutarji, se bo vsenemški diplomaciji in zvijači ob kakem večjem političnem viharju že posrečilo, da se bo »izgubljen in objokan otrok« (Spodnještajerska) vrnil »v široko naročje matere Germanije«. To so težnje pretiranega nemškega nacionalizma in zato takšen pohlep po slovenski zemlji. Naši jugoslovanski 50 dinarski kovanci imajo ob robu napis: Bog čuvaj Jugoslavijo! Lep napis, za nas hkrati opo-
min, da vsi, od najvišjih do najnižjih, storimo svojo dolžnost, da čuvamo in branimo svojo državo. Za nemarneže in brea-brižneže Bog ne bo delal čudežev.
V prvi vrsti je poklicana vlada, da skrbno pazi na razmere ob državni meji. Vsem tistim, ki o Jugoslaviji vedo samo slabe lastnosti povedati, pač pa govore o rajskem življenju v drugih krajih, naj se omogoči in olajša pot v njihov raj, ki ga toliko hvalisajo. Enako bi se naj bano-vinske in krajevne oblasti pri vsaki priliki zavzele za dobrobit in obstanek državi zvestega slovenskega ljudstva. Občinski odbori in njih zastopniki bi naj dobro preudarili, preden priporočajo koga kot neoporočnega, vzornega in državi zanesljivega človeka. Silno žalostno in vse obsodbe vredno je, da se tu in tam celo slovenski odborniki in župani trudijo in delujejo nemškutarjem v prid in s tem naše oblasti zavajajo na kriva pota. Davčni upravi bi bilo priporočati nekoliko več obzirnosti in prizanesljivosti pri izterjevanju davkov pri tistih Slovencih, ki so vedno bili zvesti narodu, domovini in državi, za njo delali in tudi trpeli.
Le tedaj, če bomo vsi storili svojo narodno dolžnost, se nam bo posrečilo obvarovati in ohraniti našo slovensko zemljo in ž njo vred močno in trdno jugoslovansko državo.
KAZNIH
DRŽAV
Avstrijski zunanji minister obiskal prestoli eo Poljske. Avstrijski zunanji minister dr. Schmidt se je pripeljal 26. oktobra v Varšavo, kjer so ga sprejeli poljski zunanji minister Beck, nemški, italijanski in madžarski zastopnik. Po sprejemu na kolodvoru se je dr. Schmidt vpisal v knjigo pri predsedniku republike in maršalu Rydz Smiglyju, nato je obiskal zunanjega ministra Becka, s katerim je podpisal kulturno pogodbo med Poljsko in Avstrijo. Zvečer 27. oktobra je priredil Beck gostu na čast slavnostno večerjo. V zdravici je poudarjal zvezo med Poljsko in Avstrijo in da ni nikakih nasprotij med obema državama. Radi gospodarskih, trgovskih in tujsko-prometnih odličnih odnosajev je sedaj podpis najnovejše kulturne pogodbe temelj, ki izključuje vsaka nasprotstva, ki pretresajo Evropo.
Nemški gospodarski minister odstopil. Te dni je sporočil Hitlerju svojo ostavko nemški gospodarski minister dr. Schacht.
Slovenska katoliška oblteij kupuje in rabi poštne dopisnice Sv. Cirila ln Metoda, Na vsaki pošti ■am> «o dinar
Za njegovega začasnega naslednika je določil ministrski svet državnega podtajnika Neuermanna, ki je desna roka nemškega gospodarskega diktatorja generala Gôrin-ga pri izvajanju gospodarske štiriletke. Dr. Schacht je odstopil, ker je pred kratkim odklonil Hitlerju nove kredite za oboroževanje in vztrajal pri zahtevi, da mora začeti Nemčija novo politiko glede nakupovanja živil in pridobivanja sirovin. Mnogo prej pa je začel sposobnega Schachta žagati general Gôring, ki si je pri popolni nesposobnosti prilastil vodstvo gospodarske štiriletke. Dr. Schacht, ki je bil umna gospodarska roka narodnega socializma, je dosegel, da je vzdrževala Nemčija trgovske zveze samo z državami, ki so plačevale v gotovini ali pa so imele z njo obračunske ali klirinške sporazume. Dr. Schacht se je umaknil Hitlerju in predvsem Gôringu, ker je sprevidel, da Nemčija ne more imeti dveh popolnoma nasprotno delujočih gospodarskih diktatorjev. Schacht bo še ostal eno leto predsednik nemške državne banke, ko mu poteče pri tem zavodu doba.
Iz Mussolinijevega govora ob priliki proslave 15 letnice pohoda na Rim. Ob priliki proslave 15 letnice fašistov na Rim je imel Mussolini v rimskem stadijonu dne 28. oktobra pred sto tisoč višjih fašistov govor, v katerem se je zavzemal za to. da bo + Nemčiji vrniti kolonije. Po
Krasne Ilustrirane poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar
Mussolinijevern zatrdilu hoče Imeti Italija imir, ker je ustvarila svoje cesarstvo s Bvojo krvjo in s svojimi sredstvi in si ni prilastila niti enega kvadratnega metra tujega ozemlja. Da bo pa ostal mir trajen in plodovit, je treba boljševizem izruvati iz Evrope. Zanimivo je tudi to, da je k proslavi 15 letnice italijanskega fašizma poslal Hitler odposlanstvo iz svojih najboljših mož.
Posvetovanja za sestavo nove vlade v Belgiji. Poročali smo že, da je odstopil ugledni belgijski ministrski predsednik Van Zeeland s svojo vlado. Kralj Leopold Tretji je najprej ponudil mandat za sestavo nove vlade voditelju socialistične stranke Vanderveldeju. Vandervelde je ponudbo odklonil. Koj za tem je poklical kralj k sebi bivšega finančnega ministra v Van Zeelandovi vladi de Mana in mu je naročil sestavo vlade. De Man je poverjeno mu nalogo sprejel in se je posvetoval glede nove vlade s strankami dosedanje vladne večine.
Otvoritev angleške zbornice s prestolnim govorom. Po starodavnih obredih je bilo 26. oktobra v Londonu po 33 letih otvor-jeno novo zasedanje zbornice s prestolnim govorom kralja Jurija VI. Opoldne omenjenega dne so se zbrali člani obeh angleških zbornic, in sicer lordske ter spodnje k skupni seji. Ko je bilo vse, kar spada v dvorano, zbrano, so ugasnili po stari šegi vse luči, samo kraljevi prestol je ostal razsvetljen. Kralj in kraljica sta se odpeljala s svojim spremstvom opoldne v zlati državni kočiji, v katero je bilo vpreženih osem belcev, iz dvora v lordsko zbornico. Pri vhodu so pričakovali kraljevi par najvišji dostojanstveniki, predsednika obeh zbornic in številni odličniki v zgodovinskih oblekah. Kralj in kraljica sta burno "pozdravljena zasedla prestol, prižgali so vse luči in kralj je prečital svoj govor in je s tem otvoril parlamentarno zasedanie. — Kralj se je dotaknil v govoru španske državljanske vojne, glede katere je prepričan, da jo bo končalo strogo izvajanje politike nevmešavanja. Želja angleškega kralja je, da bi se čim prej končal japonsko-kitajski spor. Z ozirom na notranjo angleško politiko je izrazil kralj upanje, da bo lahko obiskal svoje indijsko cesarstvo. Kralj je s posebnim poudarkom čital besede, katere se nanašajo na oboroževanje Anglije in celotnega angleškega svetovnega vladarstvafali imperija, ki naglo napreduje. Obrambni program je razširjen in se bo izvršil v vsem obsegu. Vlada bo tudi primerno zaščitila civilno prebivalstvo
?»red zračnimi napadi. Poslušalci so spre-
eli prestolni govor z navdušenim odobravanjem. Nato sta se odpeljala kralj in kraljica v evojo palačo. Po ulicah, po katerih 6e je peljala kraljeva kočija, je tvorilo prebivalstvo špalir in kraljevi par glasno pozdravljalo.
Novice \i španshe «Irlav ifanske volne.
Po zavzetju Asturije
Zadnjič smo opisali popolno zmago Fran-eovih nacionalistov na severu z zavzetjem
obmorskega mesta Gijon in z zasedbo na premogu ter raznih rudninah bogate Astu-rije. V Asturiji so že prevzele oblast redne civilne oblasti ter poslujejo celo banke. Služba božja se vrši v preurejenih prostorih, ker so rdeče čete pri umiku opusto-šile vse cerkve. Poslujejo že redno: pošta, telefon, brzojav in carina. Od začetka ofenzive proti Asturiji so zajeli nacionalisti 134.000 rdečih. Rdeča vlada v Valenciji je sklenila izročiti vojaškemu sodišču polkovnika Brado, ki je vodil povsem premagane rdeče čete v Asturiji in je sploh kriv po zatrdilih vlade celotnega poraza na severni fronti.
Ob prihki zmage nacionalistov v Asturiji so ugotovili, da znaša v celoti pomoč tretje internacionale rdeči Španiji 140.000 mož. Poveljstvo mednarodnih brigad je v rokah sovjetskih častnikov.
Pred napadom na Madrid
Na odločilni napad na Madrid sili general Franco, ki ga hoče zavzeti, preden bi prišla v Španijo mednarodna komisija za odpoklic prostovoljcev. Nacionalisti so že spravili pred prestolico vse razpoložljivo topništvo, tanke in letalstvo. Madrid sam se pripravlja na to' skorajšnjo ofenzivo z odpošiljanjem in izgonom zadnjega civilnega prebivalstva. V mestu samem so zgradili zavetišča proti zračnim napadom za 27.000 ljudi.
Kako številno je Francovo topništvo pred Madridom, se vidi iz sledečega: Dne 27. oktobra so rdeče čete hotele parkrat naskočiti nacionaliste, da bi omajale njihove postojanke, toda Francovo topništvo je tako tolklo po rdečih, da niso mogli niti iz jarkov, kaj šele, da bi prišli pred nacionalistične strojnice. Zato ni čudno, če vedno bolj beže rdeči miličniki k nacionalistom in se po madridskih strehah pojavljajo bele zastave.
Kdo poveljuje rdečim?
Preostanku rdečih poveljujejo ruski častniki. Kar je v rdeči armadi španskih častnikov, so vsi podrejeni Rusom. Španski rdeči oddelki ne - ~.ejo začeti nobenega napada ali pohoda brez ruskega dovoljenja. Vrhovni poveljnik rdečih čet, general Miaja, ima ob svoji strani sedem sovjetskih štabnih častnikov. V vseh tovarnah za strelivo imajo nadzorstvo sovjetski odposlanci. Piloti in pretežni del vojnega ma terijala je lz Rusije.
Franco bo zagrabil rdeče tudi z morske strani
Nacionalistične bojne ladje so imele doslej dovolj opravka na severni fronti. Po zmagi nad Gijonom in Asturijo je tudi se verno špansko morje v rokah nacionalistov. Radi tega bodo sedaj te ladje začele zapirati oni del sredozemske obale, ki je v oblasti rdečih in od koder dobivajo ko munisti dovoz iz Rusije. Gre za obmorski predel od francoske meje do pristanišča Almerija. Glavno oporišče za nacionalne pomorske sile bo balearski otok Mallorca ki leži nasproti Barceloni. Petintridesetim edinicam in med temi štirim križarkam dvema topničarkama, bombnim vodnim letalom, pehoti, mornariškim strelcem in in-ženjersklm oddelkom bo odslej poveljeval admiral Francesco Fernandez, ki se je že pripeljal s križarko »Canarias« v glavno mesto Palmo na Mallorci. Nacionalistične čete v Palmi so dobro izurjene ter oboro-
žene in bodo z otoka Mallorca igrale važno vlogo pri bodoči Franco vi ofenzivi. Ker ;e general Franco proglasil zaprtje ali jlokado morja na zgoraj omenjeno razda-jo, je odposlala Anglija na Mallorco admiralsko ladjo »Hood«, da bi preprečila prevelik italijanski vpliv pri tej blokadi.
Japonsiio-hgfaisfta vojna.
Znaten uspeh Japoncev pred Šangajem Vojna sreča je pač opoteča. Zadnjič smo beležili, da so bili doslej vsi številni, krvavi in s tisočerimi in tisočerimi žrtvami izvršeni napadi Japoncev na Šangaj brezuspešni. Dne 26. oktobra se potrjuje vest iz Šangaja, da je Japoncem uspel po šestdnevnem neprestanem napadanju s štirimi divizijami in obstreljevanju kitajskih postojank iz najtežjih topov proboj prve kitajske obrambne črte med Kian-gvanom in Luohangom. S tem predorom so se polastili Japonci s pomočjo sto letal in motoriziranih oddelkov zelo važnih točk: Tašanga in Miasanga. Po zavzetju teh postojank imajo Japonci prosto pot do Nan-sijanga, ki tvori važno središče drugega kitajskega obrambnega obroča. Ako bodo japonske čete zasedle Nansijang, je vsa kitajska armada med Tašangom, Kian-gvanom in mednarodnim delom ali koncesijo v Šangaju povsem odrezana od ostalih kitajskih čet. Kitajci so se borili za izgubljeni postojanki zelo hrabro, padlo jih je na tisoče in je vojna sreča kolebala zdaj na to, zdaj na drugo stran, dokler niso prisilile japonske granate in letalske bombe Kitajce, da so se umaknili v redu iz popolnoma razdejanih strelskih jarkov v drugo obrambno črto, pred katero se je zaenkrat delno zmagovita japonska ofenziva zaustavila.
Šangaj padel Najljutejše borbe za posest Šangaja so trajale nad dva meseca. Šele zgoraj opisana in sedem dni trajajoča japonska ofenziva, katera je bila dobro pripravljena, je zaključila borbe za posest Šangaja. V teku 24 ur so izkoristili Japonci prvo znatno zmago pri Šangaju s prodorom fronte pri Tašangu s tem, da so zavzeli v vsej naglici Kiangvan, severni šangajski predmestji Čapej in Jangcepu ter severno kolodvorsko postajo. V japonskih rokah je vse mesto, razen mednarodnih koncesij in Putunga, ki leži na drugi strani reke Hu-angpu. Kitajci so se umaknili v redu na drugo stran Sučovskega kanala in reke Sučov na severozapadu od Šangaja in do Nansijanga na severu. Kitajski maršal Čangkajšek je takoj po padcu Šangaja 27. oktobra odpotoval iz sedeža kitajske vlade, iz Nankinga, in je prevzel poveljstvo kitajske armade na vseh šangajskih bojiščih.
Poostritev zaprtja kitajske obale
Japonsko vojno ministrstvo je poostrilo ukrepe za še strožje nadzorstvo nad kitajskimi obalami. Ta odredba je bila izdana radi tega, ker so v zadnjem času Angleži zalagali Kitajce z vedno večjimi množinami vseh mogočih vojnih potrebščin. Prevoz vojnega materijala za Kitajce se je vršil ponoči, ko ga japonska letala niso mogla preprečevati z bombami.
Notranja Mongolija samostojna država
Japonci organizirajo z neugnano naglico samostojno Notranjo Mongolijo, da one-
mogočijo stik med Rusijo in Kitajsko. Za vladarja te nove države je že proglašen mongolski knez Teh, ki je prispel v Suiju-an, kjer je bila svečano proglašena nova mongolska država. Njeno področje obsega pokrajine: Ulanhom, Silingoj, Kohavo, Suijuan in Čahar. Slednji provinci sta razdeljeni v dve upravni področji. Japonci so že tudi mongolsko vojsko preustrojili in moderno oborožili. Mongolski oddelki so prevzeli obrambo južnih mej nove države. Japonska bo sedaj lahko umaknila glavni del svoje armade iz Notranje Mongolije in z njo ojačila svojo vojsko, katera prodira v notranjost Kitajske. Japonci hočejo zasesti tudi že kitajski Turkestan in
Ker je ena največjih in najmodernejših trgovskih hiš, Vas bo gotovo ZANIMALA» Zato pridite in si jo oglejte. Če pa pri tej priložnosti kaj kupite, bo Vaša korist, kei so prav v ta namen ZNIŽANE CENEJ
izpodriniti iz njega ruske agente, ki so tamkaj agitirali za sovjete.
Iz nasprotnih taborov.
»Kmetski list« se ni nikdar odlikoval z jasnostjo pogleda in doslednostjo mišljenja. S tema dvema podedovanima lastno-stima je tudi obremenjen njegov uvodnik v številki z dne 27. oktobra. Uvodničar zamenjuje pojma enotnost države in centralizacija. Centralizacija ni edini in ni nujni pogoj za državno enotnost. So enotne države, ki zakonodavno in upravno niso centralizirane. In tudi to uči zgodovina in izkustvo, da je centralizacija večkrat državni enotnosti v kvar, ker ozlovolja državljane. Slovensko ljudstvo je za državno enotnost, je pa zoper pretiran centralizem, čigar zle posledice na gospodarskem in finančnem polju vedno težje prenašajo vsi sloji slovenskega naroda. Tu ni treba nobenega razkrinkanja, kar je lepša beseda za denunciranje. Nobeno razkrinkanje in nobeno ovajanje pa ne more doseči tega, kar želi liberalno-kmetijsko glasilo, ki baje brani kmečke interese po JNSarskem receptu, da bi se namreč zakrinkal pred našim ljudstvom pravi obraz kmetijskega JNSarstva. To je obraz pretiranih centra-
lizatorjev, ki so nekdaj kot člani demokratske in kmetijske stranke, pozneje kot pripadniki JNS ukovali državno upravo v preozke spone neupravičene in škodljive centralizacije. Naše ljudstvo si jih je dobro zapomnilo ter jih presoja po sadovih njihovega dela.
»Katoliška akcija« je »Kmetskemu listu« prav priljubljen predmet. Kaj rad se z njo peča ne v tem smislu, da bi jo priporočal ter sam izvrševal, marveč da njeno idejo potvarja in njeno delo pobija. S tem dokazuje, koliko je vredno njegovo krščanstvo. Ako bi imel le količkaj katoliškega duha, bi se o bistvu in namenu Katoliške akcije poučil iz besed prvega glasnika in voditelja te akcije, rimskega papeža. Če bi bil poštenega srca, bi spoznal, da Katoliška akcija ni politična, marveč skoz in skoz nepolitična. Je namreč sodelovanje katoliških laikov s katoliško duhovščino za čim popolnejše uresničenje božjega kraljestva na zemlji. Liberalec kajpada nima ne smisla ne volje, da bi sodeloval pri izvrševanju tega visokega, za človeštvo in narod zveličavnega cilja.
Jugoslovanski škofje so imeli v Zagrebu svojo konferenco, ki je trajala od 22. do 28. oktobra. Razpravljali so o vseh pere-Sčih vprašanjih, ki se tičejo katoliške cer-tkve v Jugoslaviji, pa tudi o razmerah v širšem svetu, v kolikor vplivajo na mišljenje in življenje v naši državi. Ob sklepu konference je bilo izdano poročilo, v katerem jugoslovanski škofje izjavljajo, da jim ne dopušča čast odgovarjati na ulične napade, ki so se pojavili v zadnjem času ¡proti končni potrditvi konkordata. Ni tudi potrebno odgovarjati na neiskrenost de-Vetnajstletnega zatrjevanja o enakoprav-
nosti katoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji. Katoliški škofje bodo znali v vsakem primeru braniti pravice katoliške cerkve in šestih milijonov katoličanov v tej državi ter so za popravo vseh krivic storili potrebne korake. Vprašanje Katoliške akcije na ozemlju Jugoslavije se je soglasno uredilo. Jugoslovanski škofje izražajo svoje popolne simpatije nemškim katoličanom z željo, da bi tudi nemški narod doživel »mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem*. Pismo španskih škofov, ki razkriva pravo resnico o dogodkih v Španiji, so naši škofje proučili ter poslali španskim škofom enak odgovor kot izraz
Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila in Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar
svojih čustev in vzajemnosti. Kar se tiče razmer, ki vladajo v širšem svetu, so naši škofje ugotovili, da vzporedno z zameta-vanjem Kristusovih naukov rastejo na svetu nasilje, krivica in zlo vsake vrste. Teh ne morejo odstraniti ne krvave revolucije ne nove poganske religije ne nobena ljudska znanost, temveč samo popolni povratek h Kristusovemu evangeliju. Naj torej verniki podvojijo svoje molitve, da bi Bog izgubljene privedel do spoznania prave resnice, preganjanim vrnil mir, svoji cerkvi pa svobodo.
žrtve boljševizma. Boljševizem je utelešeno sovraštvo in divjaštvo. Komunistični brezbožneži smrtno sovražijo Boga in nečloveško divjajo zoper duhovnike. Neštete so žrtve boljševiškega preganjanja med duhovniki. Nedavno je umrla v poljskem glavnem mestu Varšavi takšna bolj-ševiška žrtev. To je katoliški duhovnik II-gin, bivši župnik in dekan v Krakovu, potem apostolski administrator južnega dela mohilevske nadškofije. Boljševiki so ga zaprli, vlačili sedem let od ječe do ječe, kjer je grozno trpel; naposled je najstrašnejše muke prestal v ječi na Solovskih otokih. O priliki, ko so bili zamenjani med Poljsko in Rusijo ujetniki, je tudi Ilgin bil preko Litve poslan na Poljsko. Vsled stradanja, naporov, muk in bolezni pa je tako oslabel, da je kmalu po povratku v Poljsko umrl. Zdaj je prodrla v javnost tudi vest o usmrtitvi zadnjega katoliškega škofa v sovjetski Rusiji Aleksandra Irrisona. Obtožen je bil lažnivo, da je vohunil v prilog Nemčiji, ter bil čeprav po-vse nedolžen 15. avgusta 1935 obs^ien na smrt. Smrtna obsodba pa ni bila objavljena niti izvršena, obsojenec je moral ostati v ječi, kjer je trpel strašne muke. Letos 17. marca so službeni listi objavili smrtno obsodbo, 20. junija nato je tajna policija nedolžno žrtev ustrelila v ječi z revolver-skimi streli. Tako je p~del zadnji katoliški škof kot nedolžna žrtev boljševiškega brezboštva in divjaštva.
Mesto veronauka protiverska ura. V naših šolah se navadno poučuje l eronauk po dve uri na teden. Boljševiki so vero-nauk z versko vzgojo vred odpravili iz vseh ruskih šol od najnižje do najvišje. To m boliševiškim ko1-) vod jem ni bilo do-
Pri neredni stolici,
napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja
naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja
FRANZ - JOSEFOVA
naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
Ogl. reg. S. br. 15485/35.
QTVORJEN je popolnoma preurejen tal
povečan
TRGOVSKI DOM.
volj. Vpeljali so po dve uri na teden že v ljudske šole »protiversko uro«. Ljudski komisarijat za vzgojo, izobrazbo in umetnost (prosvetno ministrstvo) je nedavno v sporazumu z glavnim vodstvom brez-božnikov izdal tozadevno naredbo. Proti-veronauk bodo po dve uri na teden predavale posebne učne moči brezbožniških organizacij; kjer pa teh ni, mora učitelj ali učiteljica ali pa voditelj krajevnih stran-
Našemu ljudstvu smo vedno naglašali, da je za naše slovenske razmere za našo bodočnost edino pravilni način upravljanja našega gospodarstva samouprava, to se pravi, da naši domači ljudje sami odločajo, kako se uporabi denar, ki ga plačuje narod kot davek ali doklade. Dokaz, da je to naše naziranje pravo, je delovanje okrajnega cestnega odbora mariborskega (prej okrajni zastop) pod spretnim in pametnim vodstvom naših ljudi.
Dne 21. oktobra se je vršila skupščinska seja okrajnega cestnega odbora maribor-
Ignacij Moscicki, predsednik Poljske, bo obhajal 1. decembra 70 letnico.
Voditelj angleških fašistov O. Mosley je bil ob priliki zborovanja ranjen od kamna. Na sliki vidimo fašističnega generala, ko se poslavlja v bolnišnici od usmiljene sestre.
kinih celic prevzeti pouk. Na srednjih in visokih šolah se mora ta proti-veronauk učiti po posebnem sestavu. Na zahtevo vojnega komisarja Vorošilova so se tudi na vseh sovjetskih vojnih akademijah ustanovile stolice za brezbožnost in je obiskovanje brezbožniških tečajev vojaškim akademikom predpisano kot obvezno. Sovraštvo brezbožnikov ne miruje, marveč raste.
skega pod predsedstvom načelnika g. Fra-njo žebota. Obravnaval se je obračun za leto 1936/7. Pod skrbnim vodstvom in s smotrenim delom se je zraven velikih del, ki so se v okraju izvršila, prihranilo skoraj pol milijona dinarjev.
Načelnik žebot je poročal, da se pripravlja nov pravilnik za cestne odbore, po katerem bi se cestnim odborom dala večja samostojnost pri delovanju. Sedanji g. ban je naklonjen tej zamisli. — V letošnjem letu je cestni odbor izvršil velika dela na cestah: dokončali smo novo cestno zvezo med Križnim vrhom pri Laporju in Sv. Jernejem ter Ločami, še letošnjo jesen bo končana zelo važna cestna zveza v Slov.
Knez Teh, poveljnik mongolskih armad, katerega so Japonci povzdignili za vladarja nove mongolske države.
Japonska tvornlca za Izdelovanje jeklenih čelad za vojaštvo.
goricah, to 'je nova cesta Sv. Peter—Loža-ne, ki bo skrajšala pot iz Slov. goric v Maribor za dobrih 5 km. V našem okraju smo končali cesto Sv. Anton—Kraljevci ter smo še celo na ozemlju ljutomerskega okraja zgradili 200 m ceste. Ta nova cesta bo vezala Mursko polje po kratki zvezi preko Sv. Jurija ob Ščavnici in Sv. Antona z Mariborom. Najvažnejše delo pa vrši cestni odbor, ko gradi na vrh Pohorja znamenito novo gorsko cesto k Sv. Arehu. Vedno bolj se že bližamo iz Hoč vrhu Pohorja. S to cesto bo za naše pohorsko kmetsko ljudstvo odprt nov promet v dolino, a za tujce in turiste nova prometna žila, ki se bo pozneje potegnila še od Sv. Areha do Šmartna na Pohorju. Tudi od Frama proti vrhu Pohorja se dela nova cesta, ki se bo še letos nadaljevala. Ravno tako dovršujemo na ozemlju našega okraja novo cesto iz Slov. Bistrice mimo Sv. Venčesla proti Oplotnici ter bomo v letu 1938 naša dela končali. Ta cesta bo važna za podpohorske kraje in bo dala Slov.
Gašenje požara lz zraka. I. Dunean, dolgoletni poveljnik gasilcev v Londonu, dela na tem, da bi osnoval leteče gasilce. Na sliki vidimo od Dune-ana sestavljeno bombo, katera vsebuje ogenj gaseče pline. Bombo bo lahko spustiti iz letala na goreče poslopje.
Palestinska Arabca preiskujeta v pisarni velikega letališča v Lydeli, katerega so Arabci zažgali pri zadnjih nemirih v Palestini, razne moderne naprave, katerih se poslužujejo letalci.
Samouprava — cM pravi način dobrega
gospodarstva.
Bistrici novo zvezo z Oplotnico in Konjicami brez posebnih strmin.
Na obmejnem Kozjaku, ki je bil dosedaj glede cest najbolj zanemarjen, gradimo zvezno cesto med Dravsko in Pesniško dolino čez Bresternico proti Sv. Križu in smo to cesto potegnili že preko Soberhofa. Še dve cesti bomo potegnili čez Kozjak: iz Maribora proti Sv. Urbanu in iz Sv. Ožbolta proti Kapli in Sv. Duhu. Manjša dela izvršujemo v okraju še na teh točkah: pri Mariji Snežni zvezno cesto k cerkvi, od Sv. Ruperta proti Hrastovcu, od Sv. Ane proti Sv. Lenartu; zgradili smo več novih mostov, n. pr. pri Sv. Trojici pri Gočovi, prelagamo cesto pri Bistrici blizu Ruš, občinsko pri Betnavi, v Svečini smo preložili cesto in zgradili nov most, zaustavili smo veliki plaz v bližini cmureške-ga 'mosta in številno drugih. Posredovali smo, da se je začela vendarle modernizirati državna cesta št. Dj—Maribor. Občinam v okraju smo dali za občinske ceste in mostove podpore 172.000 din in smo jim s svojimi tehničnimi organi pomagali pri napravi načrtov in proračunov. V kratkem času in večinoma z lastnimi in s sredstvi banovine so se izvršila taka lepa dela.
Pri določevanju, kako se uporabi prihranek, ki znaša 476.672 din, se je sklenilo, da se ta prihranek uporabi za nakup skladišča za motorna vozila in gradbeni materijal v Mariboru, nadalje za dograditev ceste Slov. Bistrica—Oplotnica, za začetek zgradbe nove ceste Sv. Lenart—Sv. Benedikt, za preložitev ovinkov pri Kam-nici, za most in začetna dela nove zveze Ruše—Fala, za nadaljevanje ceste Bre-sternica—Sv. Križ, za nadaljevanje ceste Fram—Koprivnik, za cesto pri cerkvi Marija Snežna, za nakup nove gramozne jame v Račah itd. Tako je dal cestni odbor tudi za prihodnje leto zdravo podlago za nadaljevanje plodonosnega dela za zboljšanje cestnega omrežja.
Nato se je sklenilo, da se začne graditi še ena nova važna cestna zveza, in sicer od Sv. Jakoba preko Poličke vasi v Št. Ilj Za to cesto je prihranjenih 150.000 din
ter se bo začelo pri Sv. Jakobu v najkrajšem času z začetnimi deli.
Nato je načelnik Zebot podal pregled najvažnejših cestnih del, ki se morajo dati s primernimi vsotami v novi proračun za leto 1938/9. Predvsem je to nova cestna zveza od Sv. Lenarta k Sv. Benediktu. Po tej novi cestni zvezi bi se ustvarila večinoma ravna linija iz Maribora preko Sv. Lenarta in Sv. Benedikta čez Lomanoše v Gornjo Radgono in Prekmurje. Končati se mora tudi Pohorska cesta in se bodo dali znatni krediti v novi proračun za to delo. Za cesto Bresternica—Sv. Križ moramo dati večje zneske, da bo prej končana. Nujno potreben je novi most čez Ložnico pri Mostečnem, ker se je bati, da se bo stari leseni zrušil. Desnemu bregu moramo dati novo prepotrebno zvezo med Rušami, Falo in Sv. Lovrencom. Ravno tako bomo morali nadaljevati dela pri Sv. Ani, pri Sv. Rupertu ter druga začeta dela. V doglednem času morajo priti na vrsto tudi druge krajše zveze. Gornja Sv. Kungota—št. Ilj—Ranča—Dobrenje, čreš-njevec, Pragersko, Hum—Sv. Barbara, Križni vrh—Laporje, Sv. Peter—Duplek, Dogoše—Hoče, Prepole—Hoče. Nujna potrebna je razširitev ceste Maribor—Sv. Peter in zavarovanje meljskega plazu. O teh važnih delih so govorili tudi člani odbora gg. dekan Gomilšek, župani Špindler, Fras,
Ogijene ščcike
Dobavlja najhitreje za vse vnt«
cloktrlinft strojar ta aparat»?
Domača tvrdka
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb I. Pretinae 60.
Muršak. Kajnih, Spari, Javnik, Kovafili, Šerbinek, Koban, dr. Cerne, Hauptman, Petrun in Vračko.
Nato so se razdelile banovinske cest« med posamezne člane cestnega odbora ▼ posebne rajone, katere morajo odborniki upravljati.
Cestni odbor je v lepem soglasju zaključil ugodni račun za nazaj in je obenem tudi napravil lep načrt za svoje delo v bo* dočnosti.
Poudariti moramo, da je tako delo rea pokazalo, da bi nase samouprave lahko ustvarile tudi v času najhujše krize z malimi sredstvi, ako se varčno gospodari, naravnost čudeže.
Častitamo mariborskemu cestnemu odboru in njegovemu vodstvu k takim lepim uspehom ter želimo, da bi tudi v bodoč« naši ljudje v razširjenih samoupravah delovali v blagor ljudstva in lepe naše do-movine.
Osebne vesti.
75 letni jubilej. V Stari vasi na Bizelj-skem je obhajal pri zdravju in čilosti 75 letnico naš dobri pristaš, g. Martin Frece. Jubilant se je ukvarjal 50 let s trgovino, na kar je oddal dobro idoče trgovske posle pred leti drugim in sedaj uživa že nekaj let zasluženo pokojnino, katero si je sam pridobil s sodelovanjem svoje pridne soproge z neutrudljivim delom ter s poštenostjo. Bog mu je dal učakati lepo
starost, katero uporablja z velikim vesoljem v to, da obiskuje svoje dobro poročene hčerke in stare prijatelje. Njegova iskrena želja je, da bi dočakal po preteku dveh let zlato gostijo, katero hoče slaviti prav slovesno v cerkvi z zahvalo Bogu, na svojem lepem domu pa v krogu svojih otrok, sorodnikov ter znancev. Svojemu zvestemu naročniku ter dolgoletnemu požrtvovalnemu širitelju častita »Slov. gospodar« k 75 letnici z željo, da bi zdrav ln vesel dočakal zlati zakonski jubilej!
Nesreče.
V zadnjem hipu preprečena liuda nesreča. Na železniškem tiru med Slivnico
Statistika pravoslavne
cerkve Pravoslavne cerkve bližnjega Vzhoda bo nedavno izdale tele važne podatke o številu svojih vernikov: V Grčiji obsega grško-pravoslav-na cerkev s šestimi milijoni duš skoraj vse prebivalstvo v državi. — Meniška republika na gori Atos vsebuje v svojih 20 glavnih samostanih In 900 kapelicah skupaj 500 duš. — Pravoslavna cerkev na otoku Cipru šteje 230 tisoč duš; patriarhat iz Antijohije tudi 250.000 duš. Aleksandrijski patriarhat ima 150.000 dufl, jeruzalemski 45.000 ln ekumenskl v Carigradu približno 300.000 dufl. V Bolgariji Je od šestih milijonov prebivalcev 4 in pol milijona pravo-
Zakopano sslofo. 3
»Potreben si koga, ki za te skrbi,« je Rozika meni nič tebi nič svojo gonila, »in ki te... ima rad... res, Tine,« je dejala sramežljivo. »Meni se tako smiliš, ko si tako sam na svetu ...« Glas ji je postal ves mehek in krhek — o, da, Rozika je znala in Gradišnikova kmetija je bila vredna še milejših vzdihi jajev.
Tinetu je bilo sitno. Kaj neki hoče, da mu take narezuje?
Prav na jasnem si ni. Ali vse kaže na to, da ga ima Rozika rada. Nak, ta ne bi bila prava! Take ne bi mogel rad imeti. Da bi jo pa samo zaradi tega vzel, ker ga druge ne marajo, ne — rajši ostane vse življenje sam.
Rozika ga je na skrivaj opazovala.
»Da,« je rekel počasi in precej nemarno, »je že tako ... glej, kmalu bova tam!« je pristavil in stopil nekaj korakov hitreje.
Rozika je stisnila zobe: Počakati je treba, da se otaja.
Šla sta okoli kapelice ter splezala čez skalo in ruševje.
»Tukaj je,« je pokazal Tine na oni dve skali.
Roziko je že vso prevzelo. Počenila je in pogledala v temno razpoko. V roki se ji je zasvetila električna žepna svetilka in žarek jarke luči je segel v globino.
»Stopnice!« je za vriskala in potegnila Tineta k sebi, »poglej, čisto razločno jih vidim... tja notri mora biti hodnik, ves je v skalo vsekan... To so ti morali kopati! Kako srečo midva imava, Tine, glej — saj ona skala je že na robu, samo tole je treba razstreliti. Nič lažjega kakor to. Potem naj-deva zaklad, viš, Tine ...«
Dekle je bilo čisto iz sebe. Tako ji je gorelo v očeh, da se je Tinetu gabilo.	»
»Ali poprej ne sme živa duša o tem kaj vedeti, samo ti in jaz, zlato pa si razdeliva... morda Še deliti treba ne bo —.« Prestrašeno je obstala; saj bi se bila skoraj izdala. Toda Tine ni kaj opazil; vsaj videti je bilo tako.
»Prej ko slej morava skalo razstreliti,« je hlastno nadaljevala. »Čim dobim dinamit, še ta teden! Pomisli, Tine, koliko zlata! ...«
Tine je odmajal z glavo:
»Meni ni za zlato!«
Rozika je zastrmela vanj:
»Kaj? Ni ti za zlato?« se je čudila. »Za kaj pa potem?«
Nasmehnil se je in mignil z rameni. Kaj ji naj reče? Saj ga ne bi razumela, ko bi ji povedal, da ga mičejo skrivnosti starih časov. Razumel bi ga 1« kdo, ki je tudi sam tako samotno živel in se ogibal ljudi.
Rozika bi bila najrajši kar tu ostala. Nazadnje
pri Mariboru in Racami je imel hlapec gostilničarja Finžgarja iz Morja srečo v nesreči. Peljal je z žitom naložen voz preko železniškega prelaza, ki ni bil zaprt z zapornicama. Komaj je bil voz na tračnicah, že se je bližal z vso naglico vlak in je grozil s popolnim uničenjem voza s konji vred. Hlapec je v vsej naglici porezal jermene, rešil konje, voz pa je razbil vlak na drobne kose.
Podlegel poškodbam. V bolnišnici v Ptuju je podlegel 63 letni Ivan Mislovič iz Med-ribnika pri Sv. Barbari v Halozah poškodbam, katere je dobil pri cestni nesreči. Mi-sloviča je podrl neznan kolesar tako, da je padel pod kolesa svojega voza, katera so ga smrtnonevarno poškodovala.
Nesreča pri spravljanju sodov. V Ločah pri Šmartnem v Rožni dolini je pritisnil pri spravljanju sodov v kleti sod 54 letnega posestnika in krčmarja ob steno in mu je zlomil d^sno nogo.
Strel v usta. Ivan Vodušek, 26l3tni posestnikov sin s Sladke gori pri Šmarju pri Jelšah, se je podal z drugimi fanti vaso-vat. Ko je stopil pod okno neke hiše, je bil iz te oddan najbrž po nesreči strel iz samokresa in krogla je pogodila Vodušeka v usta. Hudo poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
Huda nesreča zadela mladega delavca. V opekarni Unger Ullmann v Celju je zadela huda nesreča Marjana Milanec, 16 letnega delavca iz Zadobrove pri Škof ji vasi. Opazoval je dvigalo, ki je šlo navzgor in ni opazil drugega, ki je drčalo navzdol in ga je udarilo po glavi s tako močjo, da se je udarjeni zgrudil s prebito lobanjo. Smrtnonevarno poškodovanega so odpeljali koj v bolnišnico.
Padec z drugega nadstropja. V Mostah pri Ljubljani je urezaval v okna Hrovato-ve tovarne za olje v drugem nadstropju šipe Stanko Hočevar, 18 letni steklarski pomočnik pri tvrdki Kollmann. Med delom je omahnil in padel na tla. Obležal je s hudimi poškodbami po vsem telesu in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Železničar smrtno ponesrečil. Na Jesenicah je smrtno ponesrečil 42 letni želez-
Pri lenivosti črevesja,
črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo.
Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba
FRANZ - JOSEFOVE
vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl. reg. S. br. 15485/35.
ničar Rudolf Jakoš z Zidanega mosta, ki je bil zaposlen na Jesenicah komaj nekaj mesecev kot vodja premikačev. Smrtna nesreča se je zgodila na železniškem mostu. Jakošu se je najbrž zataknila noga med tračnice. V strahu pred večernim vlakom z Jesenic si je železničar v vsej naglici sezul čevelj, uporabil je pri tem vse sile, omahnil preko mostu v potok Je-senica in utonil. Pokojnikovo truplo so našli v vodi. Iz vode so molele roke ter glava in smrtno ponesrečeni je bil bos na eno nogo.
Poštni avtobus smrtno povozil kolesarja. Na cesti proti Visokem pri Škof ji Loki je poštni avtobus smrtno povozil Fr. Vari, po domače Vrbanača iz Poljan, dobrega gospodarja in družinskega očeta."Vari se je peljal na kolesu, za njim je privozil poštni avtobus. Vari se je ozrl na kolesu, hotel se je izogniti na levo, zgubil je ravnovesje, padel je s kolesa in priletel tik pred avtobus, ki mu je zdrobil glavo in je j bil pri priči mrtev. Smrtno ponesrečeni je zapustil ženo s petimi nepreskrbljenimi otroci. Vari je postal žrtev prometne nesreče v najlepši moški dobi 50 let.
Avtomobilist povozil konja. V Šmarju pri Grosupljah je zadel na večer mnogo prenaglo vozeči avto iz Zagreba v eno-vprežni voz posestnika Ivana Zaviršeka. Avto je konja podrl, ga vlekel kakih 20 m s seboj in mu je prednji del avtomobila tako razparal trebuh, da je žival na cesti poginila ter ima lastnik 1500 din škode. Avtomobilisti so oddrdrali nepoškodovani naprej po cesti.
Z roko zašel v slamoreznico. V Butajno-vi na Kranjskem je zadela huda nesreča 33 letnega posestnika Janeza Kreka, kateri je bil zaposlen pri slamoreznici. Z desno roko je zašel pod nože slamoreznice, ki so mu odrezali dlan in štiri prste. Ponesrečenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.	.
RAZNE POŽARNE NESREČE V Marenbergu je izbruhnil po preteku 12 let ogenj v Kitnerjevem gospodarskem poslopju, katerega je vpepelil. Zgorelo je seno, slama, razni pridelki ter drva. Obvarovali so skladišče hmelja. Gasilci iz treh krajev so preprečili razmah nesreče. — V Hercegoviščaku pri Gornji Radgoni je vpepelil ogenj 15.000 din vredno Bouvier-jevo viničarijo. — Na Cvenu pri Ljutomeru je vpepelil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Francu Kovačiču. Škoda je tem bolj občutna, ker so zgoreli s poslopjem vsi shranjeni pridelki in krma. — Pri Sv. Duhu pri Dravogradu je postalo žrtev plamenov gospodarsko poslopje posestnika Antona Mavrica, po domače Petriča. Zgorelo je tudi več ovac.
Masne novice.
Naplavljeno truplo. Drava je naplavila pri Selnici truplo neznanega in kakih 20 let starega moškega.	\
Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno 5 din za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12, in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski • ljudski koledar že od nekdaj.	1447
Obžalovanja vredni slučap.
Lovec ustrelil dva tihotapca. Na avstrijskem Koroškem v Borovljah je bil v noči izvršen vlom v puškarsko zadrugo. Vlomilci so zginili s 16 lovskimi puškami, dvema pištolama in eno flobertovko. 27. oktobra popoldne je zadel lovec grofa Thur-na, Hugo Urbas, pri Potoku blizu jugoslovanske meje na tri moške, ki so nosili
sta le morala oditi. Ko sta prišla mimo kapelice, so se odprla vrata; iz kapelice je prihajalo dekle.
»Glej jo, Anico,« je dejala Rozika presenečeno, pa nič kaj veselo. Pri tem je z očmi ošvignila Tineta. Kako se je zazijal v njo, kakor da je angel iz nebes! se je jezila. Saj se pa tudi napravlja! Obroč bi si naj še dala okoli glave in bi bila kar za v oltar!
Anica je čutila, da je Rozika huda na njo, Tine pa je bil v zadregi in je povesil oči. Ni jima po volji, da bi šla z njima, si je mislila, na poti pa nikomur ni hotela biti.
»Mudi se mi,« je dejala, »sem itak že pozna.« Vtem je že švignila mimo Tineta in Rozike in je odhitela.
»Z Roziko hodi, s to... tega si ne bi bila mislila ... to ni prav,« ji je šlo po glavi, ko je letela navzdol, notri pri srcu nekje pa jo je tako čudno zabolelo.
Tine in Rozika pa sta šla molče za njo. Rozika si ni upala spregovoriti, ker se je Tinetu obraz tako zmračil. Prav začudila se je, da je spodaj, ko sta prišla do zgornjega Mrdavsovega travnika, brez be-Bede zavil z njo proti Mrdavsovi gostilni.
Ta večer je pil več ko navadno. Toda jezik se mu ni razvezal. Ko ga je Ivan, ki ga noge že niso več držale, podražil, kje da ima svojo včerajšnjo nevesto, ga je udaril s pestjo in je šei.
Polnoč je bila že mimo.
Ivan je strmel mrko pred se, potem je zaklel in se odmajal proti durim.
»Temu bom pokazal!«
Rozika ga je prijela za ramo:
»Pusti ga! Na, dala ti bom še piti. Poidi sem in usedi se!«
Tenke vesti dekle ni imelo.
»Na, pij! Pa nikar ne pozabi, kaj si mi obljubil!« mu je zašepetala.
»Jaz ničesar ne zabim. Jaz držim, kar obljubim,« se je napihoval Ivan, pa se mu ni prav posrečilo, ker mu je bilo že preveč motno v glavi. —
Po tej nedelji je Rozika tri dni zaman čakala; Ivana ni bilo blizu. V torek zvečer so se zopet razlegali poki; spet so razstreljevali hrib pod Martin-cem. Delavci so prišli potem kakor navadno, ali Ivana ni bilo.
Zato pa je v sredo popoldne prišel debeli Lah, trgovec, in je vprašal po očetu. Morala ga je vzbuditi, potem pa sta se zaprla v sobo in ostala sama. Rozika je v kuhinjo dol čula, kako sta vpila. Vedela je, da je oče Lahu dolžen. Ko pa je čula številke, ki jih je Lah zabrusil Mrdavsu v obraz, je preble-dela. Moj Bog, če je tako, potem že nič več ni njihovega, potem jih ta debeluh lahko vsako uro napodi iz hiše!
Ko bi Ivan le prišel! Ali vsaj Tine. Tega tudi ni več od nikoder. Rozika se je sesedla na klop v kuhinji in si je uprla glavo v dlani. Zaklad v gori in
slavnih. — V Jugoslaviji je od 14 milijonov prebivalcev šest milijonov pravoslavne vere, torej niti polovica. Od enega milijona Albancev spada 180.000 duš k pravoslavni cerkvi. V Romuniji je od 18 milijonov duš 12 in pol mili-jcna pravoslavne vere. V čehoslovaški, ki ima 14 milijonov prebivalcev, je 150.000 pravoslavnih. Na Poljskem je od 30 milijonov ljudi 3,750.000 pravoslavnih. Dalje so se pravoslavne manjšine: na Estonskem 210.000, v Litvi 50.000, v Ameriki 500 tisoč in v Avstraliji 750 tisoč ljudi.
Skrivnost kresnlte Iz Tokia poročajo, da je japonskemu profesorju šibatiju uspelo po-
orožje. Bil je prepričan, da ima opravka z divjimi lovci, katere je pozval, naj povedo, kdo in odkod so. Za odgovor je prejel strele. Lovec je skočil za drevo in je od tamkaj streljal na neznance. Enega je zadel v prsa, drugega v trebuh in tretjega v koleno. Prva dva obstreljena sta hitro podlegla poškodbi. Orožniki so dognali, da gre za naša državljana. Imela sta pri sebi listine na imeni: Josip Petan in Nikolaj Ropret. Ni pa razvidno, odkod bi bila. Tretji in v koleno ranjeni je pobegnil, a so ga pozneje prijeli in je Avstrijec. Omenjena trojica je vlomila v skladišče za orožje, katero je nameravala vtihotapiti k nam in ga pri nas prodati.
Ugotovitev osebnosti enega od ustreljenih tihotapcev. Zgoraj poročamo, da je lovec Hugo Urbas ob jugoslovansko-avstrijski meji ustrelil dva tihotapca in enega obstrelil. Eden od ustreljenih je Miklavž Ropret, 26 letni posestnikov sin iz Velesovega pri Kranju, ki se je ukvarjal že dalje časa s tihotapljenjem. Na materino prošnjo se je začel v zadnjem času ba-viti s prekupčevanjem suhih gob. Pred dnevi je spet zginil z doma. Podal se je preko meje po saharin in drugo švercarsko blago. V Borovljah je dobil še dva tovariša avstrijska državljana, s katerima je izvršil vlom v tamkajšnjo puškarno in ga je hitro za tem doletela žalostna smrt.
Vlom v cerkev. V Selnici ob Muri je bilo vlomljeno v cerkev. Drzni vlomilci so zginili z monštranco ter s kelihom.
Voz in konja so mu ukradli. Posestnik Jožef Kapun v Rušah je javil orožnikom, da sta mu bila ukradena konj ter voz in je oškodovan za 3000 din.
Maščevalni hlapec. Ivanu Ravnjaku, posestniku v Rušah, je navrtal njegov bivši hlapec iz maščevanja sode ter spustil po kleti 300 litrov vina in 400 litrov sadjevca.
Divjaka pod ključem. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju sta pila v gostilni brata Franc in Pavel Štefančič. V krčmo je prišel po cigarete 28 letni oženjeni Franc Krajnc, ki je zaposlen v neki mariborski tekstilni tovarni. Ko je odšel, sta stekla brata za njim do hiše, kjer sta dvignila
vrata s tečajev. Vdrla sta v hišo. Kranjca sta hudo obdelala z noži in še njegovi ženi sta grozila, če bi vpila na pomoč. Hudo ranjenega Kranjca, ki ima dva otroka, so oddali v ptujsko bolnišnico, divjaška brata so izročili orožniki sodišču.
Dvakrat zaboden. Simon Vodovnik, posestnik na Skomarju pri Vitanju, je napadel v prepiru 25 letnega posestnika Viktorja Založnika iz iste vasi in ga zabodel z nožem v hrbet ter v stegno. Zabodeni se zdravi v celjski bolnišnici.
Vlom v klet in hišo. Pri Sv. Roku nad Šmarjem so še neodkriti vlomilci v noči obiskali hišo in klet g. monsignora J. Vre-žeta. Odnesli so precej obleke, perila in sodček 30 litrov z žganjem. Orožniki so pridno na delu, da izsledijo storilce.
Kaznjenec si sam končal življenje v zaporu. V zaporu ljubljanskega okrožnega sodišča je že prestal dvomesečno kazen Marijan Škorbut iz Trsta. Škorbut bi bil izpuščen dne 27. oktobra, a je prišla nova ovadba radi tatvine in so ga kar pridržali v zaporu. To je kaznjenca tako potrlo, da se je obesil s hlačnim pasom na cev centralne kurjave.
Iz kaznilnice pobegli dolenjski tolovaj na delu. Poročali smo že, da je pred nedavnim pobegnil iz kaznilnice v Nišu znani dolenjski tolovaj Jože Urbanč, kateri je bil obsojen na 25 let ječe. Koj po pobegu se je pojavil na Dolenjskem, kjer mu je zadnje dni uspel vlom z 20.000 din plena. Urbanč je že pred leti ukradel v svoji rojstni vasi Jelše pri Gorici v okolici Novega mesta posestniku Jožefu Kosovanu deset jurjev. Tokrat je zlezel pri Kosovanovih na streho hiše. S strehe je vdrl skozi dimnik v veliko krušno peč, jo razbil in že je bil v izbi, kjer so mu bile znane prilike. Odnesel je 20.000 din. Z bogatim denarnim plenom se je pomudil nekaj časa na vasi in nato ga je vzela noč.
Ukraden izkupiček za vole. Na Glogo-vici pri Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem je prodal posestnik par volov za 6000 din in je zaklenil izkupiček v omaro. Prihodnji dan je bil zaposlen z vožnjo gnoja na njivo. V njegovi odsotnosti je vdrl neznanec
skozi okno in mu je sunil lz omare vseu šest jurjev.
Strašna družinska žaloigra. V Muršča-
ku tik ob ogrsko-jugoslovanski meji se je odigrala grozna družinska žaloigra, ki je zahtevala dvoje človeških življenj. Posestnik Peter Horgos je v starosti 54 let hudo trpel na živčni bolezni. V popolnoma zmedenem stanju je ubil svojo 49 letno ženo in se je obesil poleg njenega trupla. Ko so našli, sta že bila oba mrtva. Horgos je imel za seboj zelo burno življenje. Pred 34 leti se je izselil v Ameriko. Tamkaj si je pridobil nekaj denarja in je kupil skupno z drugimi tovariši jadrnico. Na vožnji po Južnem morju je pognal vihar v megli ladjo ob obalo samotnega otoka, kjer so našli razne dragocenosti brodolomcev, katere je z leti naplavilo morje. Z izkupičkom za te zaklade si je kupil Horgos v Avstraliji manjšo farmo, na kateri je žiyel nekaj časa prav srečno in zadovoljno. Pred več leti se je naenkrat povrnil v domovino, kjer je tako žalostno zaključil svoje življenje.
Izpred sodišča.
Oče nagovarjal sina k požigu — oba obsojena. Pongrac Pačnik, 40 letni posestnik v Dobrovi pri Slovenjgradcu, je kupil leta 1926 na dražbi posestvo Jerneja Oprešni-ka v Završah pri Št. Vidu nad Valdekom za 15.000 din. Na posesti je stala stara lesena hiša z uto. Pačnik je zavaroval to hišo s poleg stoječim kozolcem za 25.000 din. Leta 1930 je prepeljal omenjeni kozolec na svojo domačijo in ga je tamkaj postavil. Iz zavarovalne vsote je izločil sedem jurjev za kozolec. Avgusta 1932 je hiša pogorela in je padel sum požiga na Pač-nika, ki se je pa izklepal. Letos julija je bil na podlagi novih dokazov zopet aretiran. Njegov 26 letni sin Franc Pačnik je izpovedal, da ga je njegov oče ponovno nagovarjal k požigu, katerega je izvršil 20. avgusta 1932 s pomočjo bencina. Zadevo požiga je obravnaval tričlanski senat celjskega okrožnega sodišča 27. oktobra. Pri obravnavi je stari Pačnik vse ta-
Jasnitl skrivnost »mrzle luči«, kakršno dajejo n. pr. kresnice. Učenjak je svetilni organ teh hro-ščev raziskal z rentge-noviml žarki in pravi, da je v tem organu odkril kristal, ki oddaja mrzlo svetlobo. Zdi se, da gre za snov, ki se prične svetiti z drgne-njem, v tem primeru jo drgnejo mišice.
lioliko ljudi Ima radio?
Največ je takih v Združenih ameriških državah, in sicer jih je bilo leta 193S 22,5 milijonov, a leta 1930 samo 12,8 milijonov. Potem sledi Nemčija, kjer je imelo leta 1936 8,5 milijonov ljudi radio. Na Angleškem ima radio 7,6 milijonov ljudi, v Franciji 2,8 milijonov. V vsej Evropi ima radio 29,6 milijonov ljudi.
Tine — to je zdaj edino upanje, ki je še ostalo. Če se to izjalovi...
Ali ta Anica, ta Anica!
Pa rni ne sme biti na poti in mi ne bo!« Rozika jo zamahnila in vstala.
Drugi večer, ko je bilo že pozno v noč in so delavci že odšli, je šla, da bi duri zaklenila.
Tedaj se je iz temnega pogorišča na drugi strani utrgala moška postava in prihitela čez cesto. Prestrašeno se je umaknila na lopo. Toda bil je — Ivan.
»Že ves čas sem tičal tam v zidovju,« je hripavo zašepetal in Rozika je začutila, da se je spet žganja napil. »Na, tu imaš!«
Stisnil ji je zavojček v roko. Kurja polt jo je spreletela, ko je prijela težki zavojček, in najrajši bi ga bila zagnala daleč, daleč od sebe. Pa ga je vendarle krčevito stiskala ...
S ceste je prihajalo oddaljeno petje delavcev, ki so se vračali domov.
Ivan je prisluhnil.
»Iti moram. Nihče ne sme vedeti, da sem bil nocoj tukaj. Ali razumeš? Nihče!« je sika je šepetal. Potem je skočil nazaj čez cesto in ubral v grmovje, ki je rastlo ob potoku.
Mrzel pot je stopil Roziki na čelo in kolena so ji zaklecala, ko je počasi in previdno stopila proti staremu pogorišču. Tu je že pred dnevi izkopala luknjo v tleh, in sicer v najbolj skritem kotu, kjer
je ležala razna polomljena ropotija. Semle je položila nevarni zavoj in ga zagrebla... Tako. Začetek je storjen ... Jutri ga odnese Tinetu.
Ožbolt se je drugi dan nekoliko začudil, da ga je Rozika ustavila, ko se je z vozom vračal iz mesta.
»Ožbolt,« je dejala in ga pogledala nekam plaho, »bodi tako dober pa me vzemi do Bistrice s seboj! Veš — nekaj moram tja nesti.«
»Zakaj pa ne!« je Ožbolt pokimal in zagledal zavoj v njeni roki. Odmaknil se je, da je lahko pri-sedla. »Kar sedi! Daj sem, kar imaš v roki! Bom tja zad vrgel; je videti težko.«
»Nikar, za božjo voljo!« je bruhnilo iz nje, da se je Ožbolt zavzel. Tresla se je, ko se je kobacala na voz, voznik pa jo je po strani gledal. Vsa bleda je bila in je držala zavoj z obema rokama.
Kaj je z dekletom? In kaj neki ima v rokah?
»Ali se tako bojiš, da bi se ti strupalo, ko si se tako ustrašila?« je vprašal radovedno.
Rozika pa je gledala pred se. Na čelu so ji stale potne srage. Že ji je bilo žal, da se je peljala z Ožboltom. Ali sama s tole rečjo si nikoli ne bi bila upala na Bistrico; od strahu bi je bilo konec. Ti ljubi Bog, da bo tako težko, tega si ne bi bila mislila*
Zdaj je Ožboltu pač treba nekaj natvesti.
Prisiljeno se je nasmehnila in dejala skrivnostno}
»Seveda ... je draga reč.«
(Dalje prihodnjič)
jil, sin pa priznal. Pongrac Pačnik jo bil obsojen radi sodelovanja pri požigu na dve leti robije in na 2400 din denarne kazni. Franc Pačnik pa na 18 mesecev robije ter na 300 din denarne kazni.
Slovenska Krailna
Mačkovci. Naši šolski otroci so dveh vero-tepovedi in čudimo se vsi, da imajo luterani verouk v ponedeljek in katoliški otroci morajo domov, v petek pa je verouk za katoličane in gredo luterani domov. Tako zgubijo otroci šest ur pouka. Evangeličane poučuje občinski 'nik, katoličane pa župnik Iz Pečarovec. Zadeva je jav-Ijana pristojni oblasti, pa se ne ukrene, da bi oba poučevala verouk ob istem času.
Mačkovci. Kakor je znanoj je vas Otovci odcepljena od naše občine In priključena občini Grad v Prekmurju. Vas Otovci ima malo davčno podlago, dosti ljudi ln skoraj sto šoloobveznih otrok. Torej vas, ki ima zelo veliko potreb, od katere pa naša občina ni imela veliko koristi. In «daj so se našli možje in celo neka višja oseba in začeli rovariti, da se naj vas Otovci priključi
nazaj k naši občini. Vemo, kam pes taco moli, radi bi obdržali sedež v Mačkovcih, to je v najmanjši vasi v občini. Ali bi rad imel kdo tudi od tega svoj kšeft?!
Sv. Sebeščan. Prejšnjo nedeljo so Imeli naši lovci srečo, ustrelili so divjega petelina, ki je zelo zelo redek gost naših gozdov. Eksemplar je krasen. So ga dali nagačlti.
Moščanci. Pri nas je menda vse dovoljeno. Vozimo gramoz in smo že podkopali čisto pod cesto, ki pelje k Sv. Sebeščanu in je precej prometna. Čakamo samo, kdaj se bo zvalil v to jamo kak biciklist ali avtomobilist. Zadnja povodenj Je brv čez naš potok prevrnila in zdaj čaka menda druge povodnji, da jo preobrne na pravi kraj. Da bi nam dal* vsaj poprimače!
Črensovci. Tukajšnji gospod župnik in občinski odbor se že več let pogajajo, oziroma tožili so se za zemljišče okrog cerkve. Zdrava pamet nam pravi, da ni mogoče) da ne bi pripadalo k cerkvi nič več zemlje kakor ravno tista, na kateri cerkev stoji, pa se nekateri občinski očetje branijo, da bi nekaj zemlje okrog cerkve odstopili cerkvi. Listin in verodostojnih prič pa ni. Sodbo prepuščamo javnosti.
IRIKTVKNIJ
VESTI
Redni letni občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru
bo v četrtek 11. novembra v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova 6, ob desetih dopoldne.
Dnevni red: 1. Otvoritveni govor. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 8. Poročilo odbora. 4. Poročilo odsekov. 5. Poročilo preglednikov. 6. Volitve. 7. Slučajnosti.
VClanjena društva imajo pravico, da se v smi-»lu I 15 udeležijo po svojih zastopnikih občnega zbora. Vsako društvo pošlje po enega zastopnika za vsakih začetih 50 članov. Ti zastopniki morajo Imeti a seboj pismeno pooblastilo društve naga odbora. En zastopnik sme zastopati največ tri društva. Po en glas Ima tudi vsak odbornik Prosvetne zveze.
Vsa društva opozarjamo, da še pred občnim eborom poravnajo članarino za leto 1937.
Udeležencem občnega zbora Prosvetne zveze je dovoljena polovična voznlna na železnici.
Dr. Josip Hohnjec 1. r., predsednik.
Ivan Camplin L r., tajnik. *
Prečasfcitim župnim uradom!
Dne 14. novembra je nov oficij bi. Nikolaja Taviliča.
Ker nam ni znano, koliko potrebujete formularjev za brevir In koliko za misale, §mo vam te dni poslali tiskovino s položnico, da nam nakažete ter na srednjem delu na drugi strani položnice tudi spišete, kaj naj vam pošljemo.
Oficij za brevir stane 4 din.
Formular za sv< mašo stane 2 din.
Poštnina 1 din.
Opozarjamo, da bomo pošiljali oficij le aa podlagi teh nakazil, ker nam izstavljanje računov povzroča za take male zneske preveč izdatkov!
Priporoča se
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
St. Daniel nad Prevaljami. V lepem sončnem Št. Danielu, odkoder Je prelep razgled po vsej južni Koroški, se je vršil v nedeljo 17. oktobra kmečko-prosvetni dan. Nebo, ki je naklonilo ta dan našim št.-Danielčanom prav lepo vreme, je privabilo lz vseh krajev množice ljudstva. Dopoldne-je bila blagoslovitev nove sadne sušilnice, ki so jo zavedni kmetje postavili v prav kratkem času. Po blagoslovitvi je bila pri kapelici božja služba, nato pa se Je vršilo zborovanje, na katerem so nastopili sledeči gg. govorniki! Beno Kotnik iz Guštanja, Karel Martelanc, okrajni kmetijski referent lz Dravograda, Ivan PeruS iz Vuzenice, Jurij Kugovnik iz Prevalj, Tone Ko-nečnik lz Guštanja in Miha Kumprej, kmet lz št. Daniela. Vsi govorniki bo poudarjali, naj se
kmečko ljudstvo drži trdno svoje grude in naj še v bodoče ostanejo zavedni narodnjaki. Po večer-nlcah se Je na istem prostoru predvajala kmečka igra, vzeta iz vsakdanjega življenja našega kmeta: »Naša zemlja ali ljubezen do domače grude«. Igralci, 17 po flevilu, Bo svoje vloge podali naravnost sijajno. Po Igri je stopil na oder duša tabora šolski upravitelj v št. Danielu g. Ludovik Grafenauer, ki je v pristni koroški govorici in šegavosti, ki mu Je prirojena, nagovoril vse prisotne ter se zahvalil, da so v tako lepem številu počastili Sentdanielski kmečko-prosvetni dan. Le nekaj Je vsem grenilo srce. Napovedan je bil prihod koroških pevcev. Ali na žalost je nastala neka zapreka, da na kmečko-prosvetnem dnevu zbrano ljudstvo nI bilo deležno sreče, da bi poslušalo pesmi koroških pevcev.
Ljutomer. V nedeljo 24. oktobra je tukajšnja Katoliško prosvetno društvo proslavilo 20 letnico nepozabnega dr. Jan. Ev. Kreka. V ognjevitem govoru nam Je govoril akademik Kociper iz Svetinj o življenju in delu Kreka. Pevci so pod taktirko in spretnim vodstvom Petra Potočnika, organista in predsednika tukajšnjega društva, zapeli venček lepih pesmic. Potem je sledila Krekova Igra »Tri sestre«. Igralci so ugodno rešili svoje vloge in nam podali igro tako, da je mislil vsak gledalec, da Ima pred seboj zares življenje , treh sester. Le škoda, da Je bil obisk bolj zmeren, kajti ravno pred predstavo se Je ullla ploha, ki Je marsikoga ustrašila, da ni prišel na to prireditev.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Prosvetno društvo »Ljudska knjižnica« priredi na lenarško nedeljo 7. novembra po večernicah v šoli Jalenovo igro »Grobovi«, ki Je temu času zelo primerna. Pridite pogledat!
Kostrivnica. Fantovski odsek Prosv. društva v Kostrivnici priredi v nedeljo 7. novembra ob pol treh popoldne v dvorani gasilnega doma igro »Podrti križ«. Vse prijatelje prosvete vabi k obilni udeležbi odbor. Bog živi!
Spodnja Sv. Kungota. Zapustila nas Je naša ljubljena mati Marija Vagner ter se preselila po kratki bolezni v večnost. Ostavila je na tem svetu šest preskrbljenih otrok, katere Je vzgojila v krščanski veri. Bila je mnogim babica ter Jih je zanesla okrog tisoč k sv. krstu. Mnogim Je bila tudi botra pri sv. krstu. V njeno hišo zahaja že dolgo let »Slovenski gospodar« in drugi dobri časopisi. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, ki so jo spremili na božjo njivo 21. oktobra popoldne. Naj počiva v miru! Ostalim naše so-žalje!
Sv. Rupert v Slov. goricah. Za vedno je zatis-nila oči Marija Cuček. Bila je rojena pri Sv. Bol-fenku. Zjutraj 17. oktobra je še opravila svoj posel, počistila po hiši in je bila dobre volje. Kar naenkrat — ko blisk izpod neba — zamahne po njej smrtna kosa. Mislila je iti k zajtrku, pa se naenkrat nezavestna zgrudi — ni Ji več bilo pomoči. Nenadna smrt pokojnice je globoko presu-nila vse, ki smo jo poznali. Zemeljsko potovanje je končala v 86. letu starosti. Pokojna je rada čitala »Slov. gospodarja«, »Naš dom« in Mohorjeve knjige. Bila Je več let naročena na krščanske liste. Delala Je še vsa poljska dela, čitala večinoma brez očal, rada pa je tudi prebirala rožni venec, ki Ji Je bU najboljši pomočnik v vseh nadlogah in težavah. Rajna je bila vdova 25 let. K pogrebu smo jo spremili 20. oktobra v sprem-
stvu dveh domačih duhovnikov. Draga rajna, počivaj v miru na ruperčkem gričku do vesoljnega vstajenja! Sinu, hčerama in vnukom pa naše so-žalje!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas pokliče Gospod. Tako navadno pravimo, ako umre kak mlad človek. Primer, o katerem poročamo, je po starosti sicer čas smrti, ko je že bila jesen življenja v zatonu. Vendar Je ta primer, rekli bi, edinstven, še posebno pomenljiv. Na Topolah sta umrla v teku ene noči zakonca Valentin in Neža Herček; prvi v 84. in ona v 77. letu starosti. Kljub visoki starosti sta še vedno držala vajeti gospodarstva v svojih rokah in opravljala vsa kmetijska in hišna dela. Rajni Valentin Je bil trden in zaveden Slovenec, saj se je v njegovi hiši odločalo, kdo bo Imel občino v rokah, Slovenci ali Nemci, dočim so se pri sosednji hiši zbirali nemškutarji. Zakonca Valentin in Neža sta umrla v zgledu polnem soglasju neomajne ljubezni v 51. letu zakonskega življenja. Nista praznovala zlate poroke, šla sta pa »edaj k večni poroki pred najvišjega Duhovnika. Kakor sta bila v svojem življenju zvesta drug drugemu, kakor v življenju nista hotela biti niti za trenutek ločena, Se celo v bolezni sta hotela biti skupaj, tako ju tudi Bog ni hotel v smrti ločiti. Njuno življenje je bilo, da-siravno polno bridkosti, saj ju Je doletela dva-
3. november l?m
^rXTVENSKI CxUKroDAR
AträT: 9
Beil!l!lllll!ll!l!!!llll!n!llll!lll
\ KNJIGE ZA ZIMSKE VEČERE
Zahtevajte seznam naše založbe, dobite ga brezplačno! Tam si lahko izberete knjige vseh vrst, zabavne in poučne! Pišite Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju!
naših srcih pa sta bila žalost in obup. Še sonce se Je skrilo za temne oblake, ki so pošiljali na zemljo deževne kaplje kakor ogromne solze, da se je zdelo, kakor da še narava joče in sočustvuje s plakajočiml otroci. Nov grob je nastal na pokopališču ln to je grob verne Bolčinove matere! Zaprla so se njegova vrata za njo, ki je v življenju trpela in delala, da bi njen dom velik in
lep postal. Ob grobu pa plakajo njeni domaČi* ker jih je vezala z materjo vez nesebične in požrtvovalne ljubezni. Težko pogrešamo vsakogar, ki ga smrt loči od nas; toda najtežje pa pogrešamo mater. Tolaži nas pa zavest, da ta ločitev ne bo trajala večno in da se zopet snidemo v boljšem in srečnejšem življenju., Draga mati! Naj Ti tišine groba ne moti šum sveta!
krat požarna nesreča in se jima ubil najljubši stn na domačem Skednju, vendar polno zaupanja ▼ božjo pomoč. S sosedi sta bila vedno v najboljšem soglasju in kjer sta le mogla, sta nudila svojo pomoč. Sprevidena s sv. zakramenti zapuščata hčerko Jožefo, ki Je poročena, in sina I/>j-*eta, ki pa je še neporočen, dasiravno star že 49 let, kateremu prepuščata svoje posestvo. Lojze in Jožefa! Zgubila sta dobre starše, ne žalujta — šla sta po večno plačilo. Svojo ljubezen do umrlih staršev pokažita s svojim dobrim, treznim in krščanskim življenjem. Stopajta po stopinjah svojih staršev, ker le tedaj bosta enkrat uživala z njimi večno srečno življenje. Dobrima zakoncema naj sveti večna luč!
Laško. Pretekli teden smo spremili k večnemu počitku gospo Jožefo Selič, posestnico v Laškem. Pokojnica je bila rojena leta 1871 na Lavi 19 župnija Celje, in je bila v Laškem od leta 1896, ko se je poročila z uglednim pekovskim mojstrom g. Ivanom Selič. Pokojnico so dičile posebno njene pridne roke in pa plemenito srce, katero je bilo vedno odprto tudi za druge, zlasti za uboge. Zadnja leta pa je izgubila popolnoma vid in smrt jo je rešila tukajšnjega trpljenja ter prenesla v Večno življenje. Pokoj njeni duši — sorodnike pa naj tolaži Bog!
št. Andraž pri Velenju. Ali je mogoče? Ali je resnica ali samo privid? Da bi dobra Bolčinova mati, ki je še nedavno bila živahna in vesela, ki je še vedrega lica hodila okrog ter skrbno gospodinjila svoji družini — da bi ona odšla od nas? Vedeli smo sicer, da je pred kratkim zbolela in da je iskala zdravja v bolnišnici, toda da nas bo zapustila — tega si ni mislil nihče. Saj nismo mogli doumeti, da bi se moglo to zgoditi. Pa vendar je res. Bolčinove matere ni več. Umrla Je bila žena in mati, kakršnih je malo. Zvesta in ljubeča žena svojemu možu, vzorna mati svojim otrokom, skrbna in marljiva gospodinja svojemu domu. Zajokali so ob njeni smrti zvonovi pri fari v št. Andražu, zaplakali so zvonovi na Gori Oljki. Preko polj in gozdov je odmevala žalostna pesem zvonov, ki so oznanjali vest, da ni več one dobre gostilničarke, ki je nekdaj toliko tisočem ljudem, ki so romali na Goro Oljko, v cerkveni hiši za mal denar postregla z dobro jedjo in pijačo. Pogrešali jo bodo številni siromaki, saj so vrata Bolčinove hiše bila odprta vsakemu, ki je bil potreben pomoči. Bila je v življenju kakor sonce, okoli katerega se suče vse naše življenje, ki ogreva zemljo in preganja temo. Bila je jasna, kakor nebo v majniškem jutru, brez najmanjšega oblačka in temnili peg. Sedaj pa je blaga mamica mrtva... še po smrti je igral na njenih ustnih smehljaj, ki ga je vtisnila njena čista duša, ko se je ločila s tega sveta. Bila je tako lepa, ko je ležala na mrtvaškem odru, obdana od lučk gorečih sveč med venci ln šopki rož! Saj se je zdelo, kakor da ni mrtva, da samo spi ter sniva blažene sanje po težkem in napornem trpljenju. Kajti z nasmehom na ustnicah umirajo samo čisti in pravični ljudje. Nekje je Cankar zapisal: »Kadar se tiho zapro duri za življenjem, izreče ve«t svojo pravično in neizprosno sodbo; in ta sodba je z razločnimi črkami napisana na čelu, na licih in ustnih.« — Spremili smo na njeni zadnji poti njo, ki smo jo vsi radi Imeli, ki smo jo vsi zelo čislali in spoštovali. Položili smo k večnemu počitku delavno mamo, ki v življenju ni poznala pokoja ter brezdelja; v
Slovenska Bistrica. Zadnji »Slov. gospodar« je prinesel dopis iz Tinja in Venčesla o priključitvi okolice z mestom. Tudi mi vemo, da je spojitev povzročila precej hude krvi med tistimi našimi meščani, ki so se jim že pri zadnjih volitvah sesuli politični stolčki. Tolažijo naj se s tem, da mora vse staro, bolno in gnilo prej ali slej umreti in da ne bo na škodo nikomur, če se naše javno življenje in gospodarsko stanje pomladi s svežo in nepokvarjeno kmečko krvjo. Ob tej priliki se bo vsaj marsikdo, ki Je spojitvi nasproten, spet spomnil, da je še njegov oče ali pa celo on sam nekoč krave pasel.
Zbelovo pri Ločah. V naši starodavni vasi Zbe-lovo, nad katero čuvajo razvaline nekdanjega grada Plankenstein, v čigar področju se je v srednjem veku nahajala krvava rihta za okoliš od Celja do Ptujskega polja, menda že dolgo let ni bilo toliko razburjenja, kot v sredo 20. okto bra, ko nas je pognal požarni klic okoli ene po noči na noge. Gorela je sredi vasi se nahajajoča hiša trgovca Kragelj Benedikta, Naša mlada gasilska četa menda še nikdar ni bila tako naglo zbrana kot v tem primeru. Že po preteku dobrih deset minut so padali prvi curki iz brizgalne na goreči objekt, tako da so si lz nočnega spanja vzbujeni vaščani kmalu oddahnili, ker je bila večja nesreča hvala Bogu odstranjena. Mlada gasilska četa je bila letos petkrat pozvana na pomoč v bližnje okolišne kraje Gumzej, Dole, Ku-kovič Vrh, škrabl, Zg. Laže, Godec, Podpeč. Kes se je pokazala potreba obstoja in je vredna, da ji prebivalstvo gre glede orodja na roke. Zahvaljujemo se tudi sosedni naši tovariški četi Loče, ki je prihitela s svojo motorko na pomoč.
Ljutomer. V letošnjem letu beleži naša kronika precej požigov, o katerih se more misliti, da jih je podtaknil zloben človek. Zadnjo nedeljo ob pol enajstih je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju cerkvenega ključarja Franca Kovačiča na Cvenu. Vsi domači so že mirno spali, ko je bil skedenj že ves v plamenu. Zgorel je do tal. V skednju sta bila še dva naložena voza ajde ln letošnje krme. Rešiti ni bilo ničesar mogoče. V neposredni bližini je še več gospodarskih objektov in še dva kupa slame, vse to pa so rešili vzorni cvenski gasilci, ki so se trudili na vso moč, da so rešili vsaj hišni liram in živino. Sodelovalo je pri požaru še nekaj sosednjih gasilskih čet. K sreči je takrat deževalo in ni bilo vetrovno, kajti v nasprotnem primeru bi obstojala nevarnost, da se požar razširi po vsej vasi. — Pred kratkim so začeli zidarji zidati v Katoliškem domu malo dvorano. To dvorano smo že dolgo pričakovali. Sedaj bomo imeli krasen pro stor, kamor bomo lahko vodili v zimskih dneh našo mladino, kjer bomo imeli predavanja. Prostor je namenjen tudi odraslim, kmetom, obrtnikom, delavcem in vsem, ki se želijo izobraziti. Vsak mora odobravati ta korak naše Okrajne posojilnice, da je izdelala ta načrt. Za Katoliškim domom pa je tukajšnja Vinarska zadrv~a zgradila zelo primerno trsnico in sušilnico za sadje. Tudi v ostalem mestu se dela in popravlja. Trgovec Seršen je pr?j nepomembno poslopje prenovil v krasnem slogu, ki bo v kras in v ponos našemu mestu. Služilo bo privatnemu stanovanju.
Loka pri Zidanem mostu. Dobili smo elektrik no napeljavo. Našo vas razsvetljujejo cestne sve« tilke. Naša občinska pota po okoUci pa so v pre« cej slabem stanju. Človek mora jako paziti ne samo ponoči, marveč tudi podnevi. Od vode napravljene grabe nam pričajo, da so bila prej tam pota. Gospodje od JNS so se trudili za novo pot od Pleša do Zidanega mosta. Toda le par metrov zgrajene poti sedaj priča, da je njihova pot vedno kratka ter da se vselej konča še mnogo pred polovico. Na merodajnih mestih se priporočamo za zboljšanje naših potov. — Tudi pri nas prav lepo napreduje fantovski odsek prosvetnega društva, za kar se moramo zahvaliti posebno našemu g. voditelju. Fantje, le tako naprej v slogf ker v izobrazbi je moč. Bog živi!
--I II
Peter Pešefar rešetasl
Jim ne rata. JNSarji čakajo v Belgradu na vsako našo besedo, da bi jo lahko zavili in v svojem svetohlinstvu pokazali Srbom: Glejte izdajalce države! Pa so že nervozni postali, ker jim nič ne rata! če se jim bo zgodila zaradi te jezice kaka nesreča, bom že sporočil, saj se bfl slišalo, ko bodo počili.
Mladina JRZ je bUa v Belgradu in jo je bila nad 30.000. Seveda je JNS mislila, da ima samoi ona mladino zbrano v raznih srajcah in je že ho« tela. pregledati, če niso ti mladi — srajce pro* oblekli! Jaz vem, če bi si vsi njihovi srajčnikf srajce preoblekli, pa bi jih le ne bilo 30.000.
JNS gre v JRZ! Tako je napisal bivši ban g, dr. Dinko Puc. On gre navadno pri JNS vedntf naprej. Bomo videli!
Ne igraj se z orožjem! Zvedel sem, da se začelo z vajami z orožjem! Ti ljudje gotovo ne poznajo sv. pisma, kjer točno pove: Kdor z me« čem okrog hodi, z mečem okoli pride!
Petletka! Imam celo vrsto znancev, ki jih to« laži poleg njihovega »prepričanja« tudi vera, edi« na vera, katero imajo: vera v petletko. Jaz jim danes izdam skrivnost, da imamo pa ml v JRZ napravljeno desetletko. Kaj pa bo zdaj?
Wilson zastrupljen! Sedaj po dolgem času SO; ugotovili, da Je bil veliki ameriški predsednik ob prevratu s hrano zastrupljen. Za mene nI te ne« varnosti, jaz bom kvečjemu JNS v želodcu • obležal.
Ptica selivka! Rdeča madridska vlada se že spet seli. Sedaj gre v Barcelono. Vsak izmed teh rdečih voditeljev ima svoje aeroplane pripravijo« ne, kakor jih je imel general Belarmln pretekli teden, ko je pustil vso svojo rdečo vojsko, sam pa; s petimi aeroplani odpeljal sebe, svojo družino in svoje bogastvo preko meje v Francijo, Mislim, da bo tudi vlada iz Barcelone šla kmalu za njim. Pripeljala se bo na Tezno pri Mariboru, kjer JI mariborski rdečkarji pripravljajo lep sprejem* štrena se je zmešala v odboru za nevmešava« nje v Londonu. Nihče je ne more več razmotatii Uganka: Dve fronti sta na Kitajskem, Kitaj« cev je 50.000, Japoncev je 50.000. Vsak dan pa jih pade 100.000. Vojskujejo pa ee že več me« secev. — Koliko je še živih?
Huda šola! Nemčija je vpeljala hudo šolo, šola stradanja. Za vsak slučaj se morajo že sedaj na;« vaditi, da bodo jedli le enkrat na dan ln še toi vse brez masti. V Nemčiji zato neprestano raste ljubezen do naših — prašičev!
Deset let „Uuclsha samopomoč".
V	soboto, dne 23. oktobra Je praznovalo naše domače zavarovalno društvo »Ljudska samopomoč« v Mariboru 10 letnico svojega obstoja in hkratu blagoslovitev svoje nove palače na Aleksandrovi cesti nasproti glavnemu kolodvoru. Cerkvene obrede je opravil domači g. župnik p. Valerijan Landergot, nato pa-se je vršila v lepo okinčanih uradnih prostorih slavnostna seja.
Načelnik g. notar dr. Ivo Sorll je najprej pozdravil došle goste: g. podžupana mariborskega Frana žebota, srezkega načelnika g. dr. Šiško, policijskega predstojnika g. dr. Trstenjaka ln zastopnika kr. banske uprave g. dr. Bana iz Ljubljane, posebej pa še predstavnike tiska, kakor tudi ostale povabljence in zavodovo uradništvo.
Nato je načelnik prešel na kratek oris nastoja in razvoja »Ljudske samopomoči«. Zlasti je na-glasil, da je sovpad praznovanja desetletnica in zgraditve lastnega doma bolj samo slučajen i izredno ugoden nakup obsežne parcele 1 pravočasni sklep za zidanje je sledil notranji nujnosti, da ee društveni denar čim bolj trdno in plodonosno naloži, a da hkratu tudi porazdelba prostora čim bolje služi temu namenu. Potem je omenil zavo-dove težke borbe ne toliko z bolj ali manj lojalno konkurenoo drugih pravih močnih zavarovalnic, temveč predvsem z nesolidnimi tvorbami sličnega ustroja, ki so rastll ln usihali kakor gobe, a vselej podkopali nekaj ugleda ln zaupanje tudi poštenemu delu »Ljudske samopomoči« celo pri nadzorovalnih oblastih, čeprav so z opetova-nimi strogimi revizijami zaman iskale madežev na prstih vodilnih zavodovih funkcionarjev. Izrazil pa je upanje, da se bo odslej ustanovi po tolikih preizkušnjah vendar dovolil miren razvoj. Naposled se Je zahvalil uradništvu za njegovo vestno delo, zlasti naglas 11 vzorno knjigovodstvo in denarno upravo g. blagajnika F. Leskovarja, a predvsem nevenljive zasluge zavodovega pravega ustanovitelja in organizatorja g. ravnatelja Fr. Zinauerja.
Tajnik ln ravnatelj g. Zinauer je podal pregled podrobnejšega razvoja »Ljudske samopomoči« v teku desetletnega obstoja. Danes šteje zavod čez 8000 članov, ki bo zavarovani za več kakor 60 milijonov dinarjev, in ima nad sedem milijonov efektivnega premoženja.
Blagajnik g. Leskovar Je poročal o premoženjskem stanju. Imetja »Ljudske samopomoči« izkazuje z današnjim dnem sledeče postavke:
Hiša 7 nezazidano parcelo vred Je stala dtn 2,306.712, denarja je v mariborskih denarnih zavodih naloženega 2,655.635 din, pupilarno varna hipotečna posojila znašajo 1,834.756 din, vrednostni papirji 14.736 din, celoten Inventar po bilanci 20.000 dinj oddelek za doto ima denarja 130.622 din. Skupno celotno premoženje (hkratu rezervni zaklad) »Ljudske samopomoči« je sedaj 7,009.054 din. Na pogrebninah jo »Ljudska samopomoč« Izplačala nad 80 milijonov dinarjev.
V	imenu mestne občine mariborske je »Ljudski samopomoči« k njenemu desetletnemu jubileju in uspešnemu delovanju častita! g. Zebot, a kot glavni zastopnik »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani tudi v njenem Imenu ln po njenem brzojavnem naročilu želel »posestrini Ljudski samopomoči« nadaljni prospeh ln razmah.
Vidno ganjen in veselo presenečen se Je g. načelnik dr. šorlj zahvalil g. podžupanu Zebotu za te čestitke, češ, da ga one mestne občine navdajajo z radostnim ponosom, one največjega slovenskega zavarovalnega zavoda pa še a posebnim zadovoljstvom, videč v njih plemenito jamstvo, da tisti, ki Je resnično velik, prizna tudi manjšemu pravico do koristnega življenja.
Gostje so si nato ogledali novo zgradbo ter Iskreno pohvalili njeno lično zunanjost ln praktično notranjo urejenost Pri skromnem zakusku »o se povabljencev posebno Iskreno dojmile pri-arčno-šegave besede g. župnika p. Valerijana, s katerimi je novo »kočo« sprejel tudi v svojo »faro«.	1541
Poslednje vesli.
Politične vesti iz naše države Veličastna 25 letnica osvoboditve Južne Srbije.
Zadnjo nedeljo se Je vršila v Skoplju veličastna proslava 251etnloe osvoboditve Južne Srbije. Ob tej priliki Je bil odkrit lep spomenik kralju Petru I. ln ^Aleksandru. Svečanosti se Je udeležil narod lz vseh krajev Južne Srbije, knez namest nik Pavle, senatorji, poslanci in razni dostojan etvenikl
Politične vesti iz drugih držav
Izredne upokojitve ▼ romunski vojski. V Romuniji Je bilo nenadoma upokojenih 47 generalov, odstavljen Je vea vojni svet, upokojenih Je tudi še 1800 častnikov in med temi tudi fief generalnega štaba ln vsi armadni poveljniki.
SangaJ popolnoma v rokah Japoncev. Japonol so zlomili zadnji odpor kitajskih čet pred šan-gajem in so ga popolnoma obkolili. Poslednje kitajske čete so se umaknile lz Capeja. Japonci bo že prekoračili Sučov.
Domače novice
Mladostni požigalnl strah prijet. Orožniki iz Poljčan so prijeli mizarskega vajenca, ki Je bil v uku v Lušečki vasi pri mizarju in posestniku Jožetu Korošcu. Prijeti Je priznal, da Je on krivec štirih požarov v Lušečki vasi Zažgal je Robar-jev kozolec, na vesti Ima pri svojem mojstru dva požara in nedavni požar pri Heleni Modrlč. Fant je prejel od drugih za štiri požare 1000 din nagrade. Pomagači so ga oskrbeli z zažigalnimi patronami, katere mu je bilo treba samo vreči v poslopje in že je izbruhnil ogenj. Vajenčevi pod-pihovalci bodo kmalu vsi pod ključem.
Prijet požigalec. V Radvanju pri Mariboru so prijeli Franca Lubanšeka, 22 letnega brezposelnega ključavničarskega pomočnika iz Razvanj. Orožnikom je priznal pet požigov.
Strašen zločin sina nad očetom. V gozdu Planina pod Tinjem 'na Pohorju so našli s kamnom ubitega in s prerezanim vratom 84 letnega posestnika Martina Pongraca, po domače Capina. Strašno dejanje je zagrešil njegov 42 letni sin Anton, ker se je hotel starček poročiti s svojo služkinjo in ji zaženlti lep vinograd. Orožniki so zaprli morilca in njegovo ženo.
Huda nesreča kolesarja. Na Teharju pri Celju je podrl avto kolesarja Ivana Hrastnika, mehanika iz Trnovelj. Hrastnik si Je prebil pri padou lobanjo in si je dvakrat zlomil desno nogo.
Od avtomobila povožena posestnica. V Loki v župniji g t. Janž na Dravskem polju je avtomobil povozil posestnico Marijo Leber iz Slovenje-vasi. Leberjeva je obležala nezavestna s počeno lobanjo ln z notranjimi poškodbami.
Nočni požar. V Bohovi pri Mariboru je vpepe-lil nočni ogenj gostilničarju in posestniku Gra-šiču 100.000 din vredno goskodarsko poslopje.
Posestnik ob par konj. Posestnik Vrbovec je vozil s parom konj drva iz gozda nad Cirnikom pri Tržišču v okolici Mokronoga. Zavozil je preveč na stran, voz je zdrčal po strmini, en konj je obležal mrtev, drugi si je zlomil nogo in so ga morali ubiti. Vrbovec ima osem jurjev škode.
Kolesar zavozil v ciganski voz. Pri Mokronogu je v noči zadel v ciganski voz s kolesom delavec Kromberger, ki stanuje na Bistrici pri Mokronogu. Pri padcu si je izbil osem zob_ kol se mu je zapičil v čelo in ves obraz Ima poškodovan. Hudo poškodovanega kolesarja so oddali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandljo pri Novem mestu.
Prireditve
Sv. Peter pri Mariboru. Z veseljem in ponosom gledamo, kako se po vsej Sloveniji naši fantje organizirajo v mladinski organizaciji fantovskih odsekov. Tudi Sv. Peter noče zaostati. Saj imamo lepo število dobrih in zavednih fantov. Pravila fantovskega odseka Sv. Peter so od politične oblasti potrjena. V nedeljo 7. novembra se vrši po večernicah ob pol štirih ustanovni zbor v društveni sobi prosvetnega društva, šentpeterski fantje, pridite, strnimo se v ponosno četo, za našo čast gre in za naše dobro! Starši, pomnite! Če bodo vaši sinovi v katoliških organizacijah, so v dobrih rokah in se vam ne bodo zgubili!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Le še nekaj dni nas loči od dneva, ki je v tem letu za našo faro najpomembnejši v prosvetno-kulturnem oziru: 7. novembra, to je na lenarško nedeljo, bo otvoritev novega odra ln otvoritev nove sezone.
Bralno društvo Sv. Križ na Murskem polju priredi 7. novembra po večernicah igro v treh dejanjih »Ljubezen zmaguje«. Vstopnina 5 in 3 din. Med odmori sodeluje tamburaški zbor.
Sv. Jurij ob ščavnlci. Tudi naša mladina je slovesno obhajala praznik Kristusa Kralja, člani fantovskega odseka v polkrojih in članice dekliškega krožka v krasnih žlvobarvnih nošah so prikorakali k pozni sv. maši z novo zastavo, ki nosi pomenljiv napis: »Bogu otroci, domovini sinovi, hlapci nikomur!« Med sv. mašo je vsa ta mladina prejela sv. obhajilo ln Izročila svoja srca Kralju kraljev. Popoldne smo imeli skromno proslavo 20 letnice smrti dr. Jan. Ev. Kreka. Bila je na prostem pred čitalnico. Uvodni govor so Imeli domači g. župnik in duhovni svetnik Franc štuhec. Sledili sta deklamacljL Obširno je o dr. Kreku govoril tudi Janez Golnar. predsednik
fantovskega odseka. Sledilo Je več pesmi. — Nal fantovski odsek dela v velikem razmahu. Pravil« imajo potrjena. Vsako sredo imajo sestanek 4 verskim ln prosvetnim predavanjem. Govorijo fantje samL Ob nedeljah pa telovadijo ln M telesno krepijo ter igrajo nogomet. Imamo tudi mladce, ki imajo telovadne vaje ob enih pre4 večernicami Imajo mnogo razvedrila. Mlada M Izobražujejo tudi v katoliškem duhu. Zato etarfll, pošljite svoje otroke k našemu društvu!
Galicija pri Celju. Fantovski odsek Kat prosv, društva vprizori v nedeljo 7. novembra točno ob treh popoldne pod župnijskim kozolcem nadvse krasno in versko poučljivo igro v štirih dejanjih ln eni medlgri: »Podrti križ«. Godba! Pridite!
Otvoritev nove planinske postojanke. V nedelj® 7. novembra bo na Pungartu otvoritev nove planinske koče pod Kopo. Ob 11 bo sv. maša, govori, godba in petje. ¿j-
Slovenci v Zagrebu. Na misijonsko nedeljo Je bil občni zbor Slomšekovega prosvetnega društva, kjer so nam društveni odborniki podali obračun o delu v pretklem letu. Reči moramo, da je bil pogled nazaj prav zadovoljiv, ker je društvo kljub mnogim notranjim in zunanjim oviram lepo napredovalo: naraslo je za 25 članov, pomnožilo svojo knjižnico, ki šteje sedaj 450 knjig, in se je člani vneto poslužujejo. Dramatični odsek je priredil devet iger, prosvetni odsek pa 15 predavanj s prav zanimivo vsebino. Razen tega je bilo troje Izletov in tudi sicer je bilo v društvu prav prijateljsko veselje. Kljub velikim stroškom je letos v blagajni nekaj tisočakov več kot lani. Pri volitvah smo izmenjali nekaj odbornikov, v glavnem pa so ostali naši dosedanji preizkušeni voditelji V nedeljo 7. novembra ob 16 bo v Jeronimski dvorani igra »Tla-čanl«. Pridite, igra je zelo lepa!
Odprta noč in dan so groba vrata ...
Šmarje pri Jelšah. Blizu 81 let je dočakal naš vzorni sosed in faran Anton Lorger, po domače Senoviškl, na svojem lepo urejenem posestvu in v krogu svojih zgledno vzrejenih sedmih otrok, že nad 13 let je žaloval za svojo rajno ženo in sam s podvojeno skrbjo gledal na svojce. Najstarejši sin je ugleden kmet v št. Vidu, Štefan je zaslužen in postrežljiv tajnik naše kmet. posojilnice, drugi pa lepo gospodarijo na domu. Kakor je bil Senoviški oče zgleden krščanski gospodar in silno zvest član apostolstva mož, tako je vzredil tudi svoje otroke, da svetijo drugim na potu krščansko-poštenega življenja in udejstvovanja. O njem gre glas, da je bil vseskozi tih in moder mož, Izredno miroljuben sosed, gostoljuben gospodar in nadvse skrben in neumorno delaven kmet. Zelo važno in odgovornostno službo ključarja romarske cerkve sv. Roka mu je zato vsa fara naložila in jo je skrajno zvesto opravljal, dokler je mogel. Ko je tako vse lepo opravil ln svojo hišo in posestvo in si z bogoljubnim življenjem nabral veliko zasluženja za večnost, sa je pred pol letom vlegel v bolniško postelj, katere ga je dobro pripravljenega v petek zvečer rešila smrt. Na praznik Kristusa Kralja smo dobrega Toneta v veličastnem sprevodu spremili na njegovi zadnji poti od doma v cerkev in na pokopališče. Naš rojak g. prof. monsignor Vreže, ki je z domačim g. dekanom, šentvidskim g. župnikom ln šmarsklm g. kaplanom vodil pogreb, je v ganljivi besedi ob odprtem grobu slavil rajnega življenje ln priporočal v posnemo. Počivaj v miru, blagi mož in oče, miroljubni sosed ln zvesti varuh Sv. Roka, ti kličemo sosedje in hvaležni faranl!
Sv. Barbara v Slov. goricah. Tužno so oznanjali zvonovi vest, da je umrla v Zg. Koreni pridna žena, dobra mati, posestnica Marija Punt-ner v 52. letu starosti. Rajna je dolgo boguvdano prenašala hudo bolezen. Zapušča moža in sina. — V mariborski bolnišnici pa je umrla v starosti 42 let posestnica Antonija Veber, ki je zapustila tri male fante in očeta v Sp. Koreni. Rajna je bila nadvse skrbna mati svojim otrokom. — V Vinlčki vasi je zadela kap staro žugmanovo mamo. Naj bo ljubi Bog vsem trem mil Sodnik, žalujočim preostalim pa naše sožalje! V vse tri hiše zahaja »Slov. gospodar« že dolga leta.
Homec pri Sv. Frančišku. 2e zopet so se oglasili zvonovi z griča Sv. Frančiška. Naznanili so smrt blage in nepozabne Jurjeve mamice. Bila je trda kmečka grča, a bolezen, ki je nad 20 let glodala na njej, je tudi njej bila kos. Iskala Je zdravje, pa ga nI našla. Vsemogočni jo Je poklical po plačilo. Saj si ga je pa tudi zaslužilal Zvesta je bila Bogu v svojih verskih dolžnostih, pri vzgoji svojih petih otrok in v svojem stanu. Njeno življenje je bilo večkrat pravi kelih trpljenja ln žalostL Nikdar ni omahovala in tožila. Vse Je prenašala v duhu krščanske potrpežljivo-
BtL Kako vse mine, ravno zdaj Čutimo ob izgubi dobre mamice in gospodinje, katerih tako zelo potrebujemo, a Jih je tako malo. Njen pogreb je
K kazal, kako Je bila rajna priljubljena. Mnogo
idi je Slo v pogrebnem sprevodu, da bi rajni »namicl skazali zadnjo čast. Zato naj sniva na ksaverijanskem pokopališču do dneva, ko bo tromba Vsemogočnega klicala k vesoljni sodbi. Njene drage preostale naj tolaži Bog!
Dopisi
Sv. Lenart v Slov. goricah. Živinorejsko selek-eijsko društvo opozarja vse rejce simodolske pasme, da se vrši sprejem krav in tellc v rodovnik 22. novembra, In sicer ob 8 zjutraj na Dražnem Vrhu pri gostilni Holler, ob 11 pa pri Sv. Lenartu na sejmišču.
Rošpoh pri Mariboru. (Elektrifikacija Rošpo-ha.) Med prebivalci občine Kamnica, h kateri pripada po združitvi tudi bivša občina Rošpoh, je zadnje čase nastalo veliko zanimanje za napeljavo elektrike. To pa posebno radi tega, ker že nad eno leto teče čez Rošpoh električni daljnovod za banovinsko posestvo v Svečinl in ker se tudi drugi kmečki kraji preskrbujejo z elektriko. Posestniki, ki imajo svoja zemljišča ob cesti, ki vodi lz Kamnice čez Rošpoh na Sp. Sv. Kungoto, po ob graditvi banovinskega daljnovoda v Sveči-no dali svoja zemljišča z veseljem brezplačno na razpolago za potrebno napravo, ker so pričakovali, da se bo kmalu tudi tukaj »posvetilo« in ker so vedeli, da je bil daljnovod že ob graditvi namenjen tudi za elektrifikacijo vseh ob tej progi ležečih naselbin. Da se stvar zgane z mrtve točke, se je nedavno vršil v Rošpohu v gostilni »Grič« pri g. Osetu sestanek, na katerem se je sklenilo, da se primerne vloge pošljejo na ban-sko upravo, občini Kamnici, mestnemu električnemu podjetju in elektrarni Fala. Z ozirom na važnost pogonske sile ter razsvetljave pridobijo posestva sicer veliko na vrednosti, toda pri letošnjih neugodnih gospodarskih razmerah je treba od strani merodajnih krogov največje uvidevnosti in vsestranske podpore ter prispevkov, da se elektrifikacija čimprej Izvede. V kratkem se bo vršil ponoven sestanek, na katerega bomo povabili vse posestnike, ki še nimajo elektrike v Rošpohu med Wolfcetlom, Sv. Urbanom, Koz-jakom in Sp. ter Zg. Sv. Kungoto.
Vurberg. Pri nas je letos čudna sadna letina. Eni imajo mnogo sadja, drugi malo, nekateri pa nič. Jabolka so zelo lepa, a cena je nizka. Naše sadjarsko društvo je poslalo na razstavo v Maribor 96 zabojev najlepših jabolk. Graščina Her-bersteln ima več vagonov prvovrstnih jabolk. Sanatorij je letos dobro zaseden. Tudi Slovencev Je tukaj zdaj večje število. Želimo vsem obiskovalcem sanatorija ljubo zdravje. Na nedeljo Kri-etusa-Kralja smo imeli mladinsko prireditev.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Mlad viničar z dvema delovnima močema se sprejme. Kozjak 43, Zg. Sv. Kungota. 1565
Krojaškega pomočnika in pomočnico sprejme Rojs, Zg. Tržaška 4, Maribor._1553
Sprejmemo prvovrstno deklo srednjih let, zdravo, močno, pridno, pošteno za oskrbovanje 20 do 30 svinj. Plača 300 din mesečno in vsa oskrba v hiši. — Obenem sprejmemo zanesljivega, treznega kravarja za oskrbovanje 15 goved. Mora biti vešč molže. Predpogoj čut za snago. Plača prav tako 300 din mesečno in vsa oskrba. Državna ergela, Ponoviče pri Litiji. 1537
Odda se dobra viničarska služba. Ponudbe na trgovca Maček-a, Slovenska Bistrica. 1543
Sprejmem hlapca, neoženjenega in vojaščine prostega, za govejo živino in konja na moje posestvo v Kamnici. Predstaviti v trgovini Josip Susterič, Maribor, Glavni trg 17. 1508
Kuharica išče službe v župnišču. Naslov v uprav-nlštvu._____1519
Viničar z najmanj štirimi delovnimi močmi se sprejme. Vseli se lahko takoj ali o Svečnici. Vprašati pri Josipu Šerecu, kavarna »Jadran«, Maribor, Aleksandrova.	1564
Iščem službo k starejšim ljudem. St. Ilj 38. 1556
Viničarja s štirimi delovnimi močmi sprejme Kramer, Sv. Peter, Maribor._1557
Pridnega hlapca z dolgoletnimi spričevali h konjem sprejmem takoj. Naslov pri upravi »Slov. gospodarja«: »Priden hlapec 1561«.
POSESTVA:
Proda se lepo zaokroženo posestvo nad 40 oralov v zmerno polžni hriboviti legi, tričetrt ure od državne ceste, večina lep gozd, v bližini Nove cerkve pri Celju, za 45.000 din. Oglasiti se je v župnišču Nova cerkev.	1562
RAZNO:
Izletniška gostilna »Grič«, Osett Rošpoh. Vsako soboto in nedeljo domače koline (furež). Lastno vino. Prenočišče.	1554
Na prodaj je kompletna mlinska naprava na en
tečaj, zelo pripravna za potok. Naslov v uprav-ništvu.	1555
Prvovrstno težko kravo mlekarico s teletom kupi Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	1560
»Pri starinarju«, Koroška cesta 6, Zidanšek. Našim odjemalcem smo pripravili dosti ostankov žemeta, flanele, barhenta, belega, rjavega in plavega platna, tiskovine. Moške, ženske srajce in hlače, žametaste oblekce od 13 din, predpasniki. Prepričajte se!	' 1558
Mojim odjemalcem naznanjam, da sem opustila trgovino in starinarno na Koroški cesti št. 10 ter prodajam od sedaj naprej ostanke in drugo Pri starinarju«, Koroška cesta št. 6. Antonija Zidanšek.	1559
Orehe, med in kuhano maslo kupim. Pošljite vzorce z navedbo cene in količine. J. Menart, Domžale.	1563
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro' železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	1240
Mislil je, da je njegova srajca hela...
Ne trudite se pri pranju z raznim! drugimi pralnimi sredstvi, teo? samo z Radionom oprano perilo posfane snežnobelo. Učinek Va? bo presenetil! Dobro Sctiichtovo milo, prepojeno s kisikom, prontes skozi tkanino in odpravi brez vsakega mencanja vso nesnago. Ne zadovoljite se s sredstvi za pranje, pri katerih se morate na vso moč truditi, da postane perilo belo, temveč uporabljajte Radion, pa boste imeli z lahkoto »Radion-belo« perilo. Razloček bo očiten, če _ , . . -
. i i «i d -i	Schichtov
primerjate perilo, rerilo oprano z Radionom bo ostalo vedno snežno-belo. Razen tega bo bolj trpežno, ker Radion varuje perilo.
DION
pere sam

MALA OZNANILA
POSESTVA:
Posestvo, nad 50 oralov, s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, se da pod najugodnejšimi pogoji v najem za polovico pridelkov, blizu Slovenske Bistrice, živino, gnoj, seme, orodje, stan, kurivo prevzeti po dogovoru. Družine 6—8 delovnih moči, ne zamudite prilike! Grad štatenberg, Makole. 1532
RAZNO:
Prosim za posojilo 17.000 din na posestvo, vredno 150.000 din. Naslov v upravi.	1552
Na posestvo pri Mariboru se proti dobremu plačilu sprejme za oskrbo 25 montafouskih krav in 20 glav mlade živine prvovrsten, samostojen in zanesljiv strokovnjak za švicarijo in molzenje, s primernimi spričevali, izkušen v reji in oteličenju. Ponudbe na oglasni zavod Hinko Sax, Maribor, pod »Veleposestvo«. 1551
PralHeni oklle.
IV I 778/37—15
I. Dne 9. decembra 1937 ob 10. uri bo na licu mesta v Račah —
Dne 10. decembra 1937 ob 10. uri bo na licu mesta v Hotinji vasi —
Dne 11. decembra 1B37 ob 10. uri bo na licu mesta v Podovi dražba nepremičnin: ad I. zemljiška knjiga: Raee vi. št. 650 in
659 ter vi. št. 237 in 306 k. o. Ješenca; ad II. zemljiška knjiga: Hotinja vas vi. št.
238 ter vi. št. 318 in 338 k. o. Skoke; ad III. zemljiška knjiga: Podova vi. št. 502, 77 in 553 kakor tudi skupna dražba vseh nepremičnin; cenilna vrednost: skupaj din 3,952.621.—; vrednost pritiklin: din 129.305.—, ki je že
vpoštevana v cenilni vrednosti; najmanjši ponudek: din 2,613.532.—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 20. oktobra 1937.	1549
IGRE ZA ZIMSKE VEČERE
Po 2 din: šah — dama — mlin — domino — tombola — črni maček — kocke za zlaganje teže — mozaik za zlaganje — novčiči — črni Peter — domino v slikah.
Po 3 din: človek ne razburjaj se — ki-neške uganke — igra 15 — trdnjava — halma — na kraju bič poka.
Po 4 din: tombola v slikah — Plutonova tekma — kolo sreče — črna maska in detektivi — Miki, Oskar in šerif — boks v krogu.
Po 6 din: nogomet — alke — ribolov.
Po raznih cenah: na izbiro velike igre s raznimi pripravami in slikami. — Dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
zavarovalna zadruga
| MARIBOR |
MflRlBDs" Trg Svobode G |
Glavno zasiopslvo;
ZAGREB
Hatzova ulica 2	mg
S U B O T I C A
Manojlovičeva 5 (▼ lastni palači)
Zavaruje: za slučaj smrti (po- ||g smrtnino), za slučaj doživetja, doto — ženski in kapital moški deci ter rento glj == (starostno preskrbo) — pod najugod- ==
nejšimi pogoji. HI Preskrbite sebe in svoje« s dobrim ž-z: ¡¡gj zavarovanjem pri našem domačem zavodul
§H Zahtevajte prospektel pg
IIIP
Prameni okiic.
IV I 1909/37—10
Dne 17. decembra 1937 ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Vosek vi. št. 51; cenilna vrednost: din 206.261.35; vrednost pritiklin: din 14.650.—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča; najmanjši ponudek: din 137.547.56.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okra jno sodišče v Mariboru, dne 21. oktobra 1937.	1548
DraZbenl oklic.
IV I 3675/36—20
Dne 3. decembra 1937 ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Bresternica vi. št. 1. 83, 2. 84;
cenilna vrednost: za 1. in 2. din 133.225.50; vrednost pritiklin: din 12.310.—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča; najmanjši ponudek: za 1. in 2. din 88.817.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 12. oktobra 1937.	1547
KREPPAPIR ENGROS
za trgovce najugodneje v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
V novih prostorih
Prodajalne Mesum podjetij
v Rcfovlu - Maribor - 01. trg	14.
Telefon 25-23
Bi si oglejte in pustite brezobvezno predvajati v sodob-	¡¡j
K nem gospodinjstvu že skoraj neobhodno potrebne	¡§§
m električne in plinske aparate. Obenem pa si oglejte	g g našo zalogo lepih lestencev in svetilk. Nabavite si prav poceni vse vrste žarnic in baterij.
jH Zahtevajte brezobvezno in brezplačno proračune in	j§
strokovne nasvete! 1544	s
Kdor oglašuje, napreduje!
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja ob nepričakovani smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, starega očeta, strica, tasta in svaka, gospoda
LtudevHa VlohovKo
posestnika, mesarja in gostilničarja,
izrekamo vsem, ki so spremili blagega pokojnika v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, našo najiskrenejšo zahvalo.
Predvsem pa se zahvaljujemo p reč. duhovščini, gospodu podžupanu Žebotu, predstavnikom mariborskega trgovskega, obrtnega in javnega življa, godbi gasilske čete za v srce segajoče žalostinke ter vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja.
Ohranite pokojnika v blagem spominu!
Maribor, Zagreb, Beograd, Klanjec, Šibenik, dne 30. oktobra 1937.
Vdova JTTLIJANA VLAIIOVIČ
za vse sorodnike.
ti
48235348535348234823535323532353532353235323482323234823534848482348234823485301020200235348232323482353482353235323
020102230201000101010201000002000130020100
SIFON, dobra n vrsta
ZASTOJ« te karlran
tkanina
POSESTVA:
Enostanovanjska hiša z vrtom na Pobrežju se vsled selitve ugodno proda. Več se izve: Raz-vanje 6, Hoče.	1535
V konjiškem okraju ob banovinski cesti se proda ali da v najem zemljišče z žago in mlinom s priključeno obrtjo za čreslo. Naslov se Izve v upravi lista._1539
Kupim srednje posestvo v bližini Maribora proti takojšnjemu plačilu. Naslov v upravi. 1542
RAZNO:
Odeje, vatirane, flanelaste in volnene, v veliki izberi poceni pri »Obnova«, F. Novak, Maribor, Jurčičeva 6._1369
Več let sušene mecesnove podnico za prešo: 10 do 12 cm debele, 3.40 m dolge, 4 m široke želi kupiti in prosi za ponudbo s ceno Franc Mi-lielič, Zavrče pri Ptuju.	_1536
Novo kromatično harmoniko proda za polovično ceno Bela Senarska 20, Sv. Trojica v Slovenskih goricah.	1538
Bučnice, sončnice in rips vedno najugodneje zamenjate za prvovrstno olje v trgovinah Sen-čar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. Nakup jajc, masla, suhih gob, vinskega kamna in vseh poljskih pridelkov.	1406
Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzo-parilnike »Alfa«, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg 4.	1517
Sadno drevje, vinsko trsje in korenjake Vam nudi trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Ceniki zastonj.	1529
Otroške veste od 12, ženske ve3te od 25, puloveri moški od 25 naprej, vsakovrstni v vseh barvah, po meri, dobite pri »Luna«, samo Maribor, Glavni trg 24.	1472
Šadno drevje za mrzle kraje in lege je vzgojeno v Mislinjski dolini. V nasadu pri farni cerkvi v Smartnu pri Slovenjgradcu oddajamo drevesca vsak torek, v nasadu na Polzeli (Podvin) pa vsak četrtek, Pišite takoj po cenik! Drevesnica Jelen, 6t. tlj pri Velenju,	1494
Jesen — zima — ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket Serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo. Paket Serija »T« z vsebinno 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih; pri naročilu prosim navedite barve. Vsak paket din 128.—. Reklamni paket Serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo v najlepši sestavi. Paket din 136.—. Dalje špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno din 150.—. Paket Serija »Z« z vsebino Z—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z« št. 1 din 130.—, »Z« št. 2 din 160.—, »Z« št. 3 din 250.—, zadnji Ia. kamgarn. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes razpošiijalnici Kosmos, Maribor, Kralja Petra trg.	1503
Za Vas
sem pripravil veliko izbiro manufakture, volnenega blaga, Stofov, cajga, baržunov, bar-nentov, flanelov, pletenih jopic, zimskega perila, rokavic in nogavic, zimskih sukenj, klobukov in kap po izredno nizkih cenah
Nudim
največjo izbiro razne železnlne, železnih in pocinkanih kotlov, železnih peči itd. — Imam vedno svežo zalogo špecerijskega blaga
Prodajam
cement, apno, šipe, strešno opeko iz Radgonske opekarne	1476 Preden se odločite za nakup, si brezobvezno oglejte zalogo v mojih trgovinah in se prepričajte o kvaliteti in ceni
Kupujem
stalno jabolka, orehe, fižol, krompir itd. po najvišjih dnevnih cenah Za obilen obisk sa priporoča
ANTON HRASTEL)
Sv. Lenart v Slovenskih goricah in
podružnica Sv. Benedikt v Slov. gor.
Krep blago za otročje obleke,
dokler traja zaloga po 6 din 1 m dobite prj Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15 1337
Pr iporocomo liste:
Tedniki:
SLOVENSKI GOSPODAH, izhaja vsako sred«, 16 strani in stane letno Din 32, polletno Din 16 in četrtletno 9 Din. NEDELJA, verski tednik katoliških Slovencev, izhaja vsak četrtek na 16 straneh, stane letno le 24 Din, polletno 12 ali mesečno Din 2.
Mesečniki: KRALJESTVO BOŽJE, Slomšekov list, ki pi§<S predvsem o delu za beatifikacijo Slomšeka in Ciril Metodovi ideji, stane letno Din 15, NAS DOM, list slovenske družine, za razvedrilo in zabavo, bogato ilustriran, uganke itd. a nagradami. Izhaja mesečno in stane letno Din 20.
KMEČKA ŽENA, list za priprosto gospodinjstvo. Izhaja vsak mesec, ima vsakokrat poleg primernega čtiva tudi kuhinjske recepte za kuharice. Letno stane Din 20.
Vsi ti listi imajo up-avo v Mariboru, Koroška cesta 5, in se lahko naročijo na tak način, da sa piše na upravo lista dopisnico, nakar pošljemo en izvod s položnico.
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Dražba zastarlfcncga blaga
v Mariborski zastavljalnici, Gregorčičeva ulica št. 6, se vrši dne 10. novembra 1937. — Začetek ob 9. uri dopoldne.

Pijte samo
zdraoilni
čaj
v plombiranih paketih po din 20'— in din 12"— Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana
S. Br. 2007/38
01020153484853234800010001010248010201010001010201000000010000000100010201000132010001000100010010000504010775
000201000006000132020001000002020000020200000100020201010002480202532302235348
U5555555555555555555555555555555555555
NcprcmoCIlivc hiihcrtuse
obleke, klobuke, perilo itd. itd. kupite najugodneje pri tvrdki 1228
JAKOB LAH
Maribor« Glavni trg 2,
Kmetje, pozor!
Mlin Rosenberg, Maribor, zopet zamenjava. Prvovrstna moka in visoki procenti. — Poskusite!	979
Vse skupaj nič ne pomaga!
Ce hočete bltt za mal denar dobro tn toplo oble-lečeni, kupujte pri nas, ker ml Imamo dosti lepega blaga tudi za Vas. Manufakture la konfekcije!	1518
Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5.
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni red!
Veljaven od 4. oktobra 1937
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
Cemn Izgubljati dragoceni čas ■ boj« ▼ mest*T
TOVARNIŠKE OSTANKE
in vm vrste manufakturnega blaga Vam poMJ«-mo tudi na dom po izredno nizki ceni. Prlpm-vili smo različne pakete ostankov z naslednjo vsebino: Zavitek S t. li 17 do 21 m flanela, platna, cefirja in oksforta za žensko ln mofiko parilo. — Zavitek St. 2: 15 do 18 m pralnem žameta, cvlrnbarhenta in flanele za žensk« obleka in perilo. — Zavitek it S: in volnenega blaga za žensko obleko, 8 do 11 m flanele, platna la cefirja za perilo. — Zavitek fit. 4: S,20 m športnega štofa za moSko obleko, ženski plaSč ali kostim in en par ženskih ali dva para moških nogavic. — Vsak zavitek stane po poštnem povzetju 130 din. Naročajte takoj, dokler traja zaloga, pri tvrdki: Viktor Mavrlč, manufaktura, Maribor, Kralja Petra trg 4. 1362
Ženski plašči
največja izbira	1401
J. PREAC, Maribor, Glavni trg 13.
ravske banovine Maribor
Podružnico: Celfe
v lastni novi palaii na ogle	nasproti pošle, prci Jnžnošia-
Gosposke-Slovenshe ulite.	,7	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in lekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □□□□□□□□□nnnnnnmnnnnnnnnmnnm
□ □ □ □ □ □ □
PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
VSA
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE t®] P
92
V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: NAB1B0R Loška ulica 10
J^* KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
Denar naložitem*1»?1^111	*>ri
tiigSiiici
Ulica 10. oStlobra
Oosposha ulica 23
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
H333Bm

Tiskar: Tiskarna &r. Cirila v Mariboru, predstavnik AIM11 Hrovatla r Mariboru. — Urednik Janu9 Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj!
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik! Franc Hrastelj v Mariboru.