SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I	V Ljubljani, dne 21. oktobra 1926	Št. 34
Naše športne prilike
Potrebno je, da od časa do časa premo-1 rijmo stanje našega sporta, ugotovimo napake svojega dela ter jih skušamo popraviti. Errando discimus!
Pri nas je športno življenje še le v razvoju in stvarna kritika, ki ne najde gluhih ušes, je v takih razmerah nujna potreba. — Seveda kritika ne sme biti le negativna, temveč mora vsebovati tudi primerno dozo realnih in izvedljivih načrtov.
Resnica je, da je športno življenje pri nas v zadnjih letih močno napredovalo; resnica pa je tudi, da vzroka temu razmahu ni iskati vedno le v lokalnih faktorjih, temveč mnogokrat izven mej njih kompetence in vpliva.
Glavne hibe naših nadrejenih športnih uprav so:	Zgubljanje časa z brezplodnimi
malenkostmi in odiioznimi formalnostmi in zanemarjanje glavnega športnega cilja: raz-širjevanje športne ideje med najširše plasti naroda. Na tem polju vršijo odgovorni činitelji le prav minimalno vogo, ki jo celo športna javnost le redkokdaj zapazi. Sport je dandanes že toliko razširjen, da bi moral biti že vsak iSajik o bistvu športne vzgoje, njeni etični in zdravstveni vrednosti točno poučen. To bi bila naloga naših podsavezov in • savezov . . . Kolikor pa vemo se je od le strani do danes izvršilo šele bore malo ali pa nič. Kako obširno in neobdelano polje je to! Mesto dvomljivih izrabljanj oblasti nad svojimi športnimi kolegi, bi bil to gotovo hvaležnejši in plodonosnejši posel. Tako bi z vsestransko podporo napredovali tehnično ter bi bilo tudi materijelno stanje znosnejše. V kompaktni masi se najde vedno več kot med kopico raztresenih ljudi!
Razširiti moramo športno misel ne samo v naša mesta, temveč tudi v naša sela; tam
prebiva zdrav in krepak rod. Koliko talente! v. koliko velikih športnikov čaka, da jih odkrijemo. In s tem bi koristili ne samo sportu kot takemu, temveč tudi narodu in državi. Mnogokrat je sport merilo d kulturni stopnji kakega naroda. Kajti sport ni "samo zgolj fizična vadba telesa, temveč z vežba-njem je zvezana tudi higijena, zdravstvo in etična vzgoja. In narod, kateri ima vse to v obilni meri, je bogat in zavidanja vreden.
Ilirija : Jadran ii : :i, Slovan Primorje "2 : 1. Slavija : Panonija 2 : 1, Svoboda : Krakovo 4 : 2.
Bočim je velik del publike vnaprej računal, da bo izpadla tekma Slovan : Primorje z minit Tnal no diferenco v korist enega ali drugega kluba, je v nedeljo le malokdo pričakoval tako dobre in odločne igre Jadranove enajsterice. Presenečenje zadnje prvenstvene nedelje pomeni vsled tega v prvi vrsti neodločen izid tekme Ilirija : Jadran. Pa tudi samozavesten nastop Slovana proti Primorju, njegova ofenzivna igra, efektivna premoč v polju in končno zaslužena, absolutno reelna zmaga je bila sprejeta kot športna senzacija.
Ilirija je nastopila v nedeljo s precej oslabljenim moštvom; iz rezerve vporabljene moči: vratar Kreč, desni half Košenina, desna zveza Šiška, so le slabo nadomestili ljudi iz I. moštva; Jenko, ki bi sam zase sicer ustrezal, je igral lahkomiselno in površno. Od ostalega moštva je imel Vercvšek tokrat slab dan, Herman je igral nekoristno, več za publiko kot za moštvo, Zupančič 11, Beltram, Kreč II in Doberlet so bili povprečno dobri. Poleg lahkomiselne igre v obrambi je provzrcčila neuspeh Ilirije tudi taktično pomanjkljiva igra notranjega napadalnega tria.
Sport je dandanes veda in znanstveniki vseh narodov stremijo za čim popolnejšo analizo kompliciranega! športnega življenja. Najvišje stolice znanosti, univerze, se pečajo s športom ravnotako temeljito in dosledno kot z filozofijo ali matematiko. Naša država je v tem oziru še daleč, toda upajmo, da tudi pri nas doživimo čase, ko bodo na domačih univerzah športna predavanja. Tedaj se bodo tudi našemu sportu odprli lepši časi.
sestavljena iz medsebojno nevigranih igračev Doberlet - Milan - šiška.
Jadran je nastopil v nedeljo v solidnejši postavi kot v zadnjih tekmah, predvsem pa je igral sveže, izredno požrtvovalno in vztrajno. — Obramba, podpirana zlasti po centerhalfu Kernu, je s svojo energično, robustno igro razbila nešteto napadalnih akcij Ilirije, fenvard" pa je z enostavnimi, hitrimi kombinacijskimi potezami in prodori znal ustvariti pred nasprotnim golom opetovano kočljive situacije.
V polju je imel Jadran sicer mnogo manj od igre, toda njegov napad je znal razmeroma maloštevilne šanse pred golom izrabiti vse odločnejše kot napad Ilirije. Glavni delež na polovičnem uspehu Jadrana gre izvrstno disponiranenm vratarju Vidmarju; v 1. polčasu je v vzglednein stilu držal nekoliko posebnih težkih strelov Do-berleta in Zupančiča II. Dobro sta mu sekundirala desni branilec Bervar in Kern. V napadu je bila leva stran s hitrim in prodornim Jamnikom boljša od desne.
Sredi II. polčasa je postala do takrat zanimiva igra žal surova in nelepa, ker so se dali nekateri igrači Jadrana po netočnih odločitvah sodnika zavesti v nedisciplino. Ss. Fink je imel faktično slab dan. treba pa reči, da je oškodoval obe
V. kolo prvenstva
Nemogoča igra naših favoritov
V nedeljo t. ra.
repre^enteinčis.®. medmestna tekma
MAGREB - LJUBLJANA
Podrobnosti v dnevnikih
strani enako. Po naziranju dela publike neupravičeno diktirana druga enajstmetrovka proti Jadranu se je izravnala s tretjim golom za Jadran, ki je nastajl iz očitnega of sida.
Tekma rezervnih moštev je končata s 4 : 0 za Ilirijo.
Tudi Primorje je nastopilo proti Slovanu nekompletno. Med akademiki je manjkalo Zemljaka, Ermana II in Dramičanina. Zemljak in Bramičanin sla našla v Pišeku in Privšku dobro zameno, odsotnost Ermana 11 pa se je zelo opazila tudi v tej tekmi. V dobri formi je bil ožji obrambni trio, posebno Slamič, na mestu so bili tudi halfi razen Windischa, ki še ni vigran v svoji okolici. Napad je bil v I. polčasu, dokler je igral na krilu Privšek, Čamernik pa v zvezi slab in ni zmogel nevarnejših akcij, v II. polčasu s Čamernikom na krilu je bil mnogo boljši.
V	Slovanovem moštvu je opravila najtežje in največje delo sigurno kriiska vrsta, izvrstno podpirana po iresolutni obrambi. Zlasti centerbalf Volkar in levi back Marchiotti I, poleg njih tudi levo krilo so absclvifali ogromen pensum dela. Centerfonvard Cirovič je ponovno pokazal smisel za kombinacijsko igro, toda s svojimi prizadevanji, prinesti v napadalne akcije nekoliko sistema, ni našel pri svojih zvezah prave podpore. Inscenira! je nekoliko lepih napadov in dosegel malo pred koncem odločilni gol.
Ss. Vodišek je vodil igro' odlično.
Tekma rezervnih moštev je končala žil : 2 za Primorje.
V	drugem razredu si je Slavija z zmago nad Panonijo zagotovila za pomladno polovico prvenstvene sezone 1926/27 prednost 3 točk pred vsemi ostalimi klubi. Svojo zmago zahvaljuje večji vztrajnosti, predvsem pa telesni premoči svojega moštva. V kombinaciji in tehniki Panonija ni bila slabejše moštvo. — Ss. Deržaj je dopustil nekoliko pretrdo igro, sicer je ustrezal.
Zmaga Svobode nad Krakovom je prišla nepričakovano. Pripisati jo je gotovo vsaj deloma okoliščini, da je igralo Krakovo v prvem polčasu le z 8 igrači. V tem času se je nahajala Svoboda trajno v premoči ter dosegla do odmora rezultat 3 : 0. V 'II. polčasu je bilo Krakovo nevarnejše, popraviti pa se mu je posrečilo izid le na 2 : 4.
Sodil je točno ss. Smole.
Iz Notranjske:
Rakek:
SK Javornik (Rakek) : SK Svoboda (Ljubljana) 1 : 1.
Od LNP predpisana poizkusna tekma domačega SK Javornika z ljubljansko Svobodo, ki je pričela z 1E urno zamudo, je končala, vsled teme predčasno zaključena, neodločeno z 1 : 1.
Domače moštvo je igralo jako požrtvovalno1, a tudi tehnično ni zaostajalo za Ljubljančani. Eno napako ima, namreč to, da pri vsaki tekmi skoraj vse enajstmetrovke zastrelja in to je bil tudi tokrat slučaj. Vsled tega bi se tudi končni rezultat glasil lahko popolnoma drugače.
Svoboda ni pokazala posebnega znanja in je domačemu klubu največ enakovredna.
Sodnik izvrsten, publike vsled ogromne zamude skoraj nič.	Sa. —
Cerknica:
SK Slivnica (Cerknica) : Triglavanski pešpolk 5 : 2.
Zmaga moštva SK Slivnice je zaslužena, vsekakor pa je goaldiferenca prevelika z ozirom na pjotek igre. Vojaki so imeli lep del igre v svojih rokah, toda brez prave koristi, kar je pripisovati izredni obrambi nasprotnika.
Pri domačih je najbolj ugajala obramba. •— K rilska vrsta pOvpirečna. Napad je igral raztrgano, še najboljši je bil v II. polčasu srednji napadalec.
Gostje so v splošnem podali lepšo igro kot domačini, toda manj koristno. Najboljši del moštva je bil tudi pri njih obramba.
Sodnik dober, publike mnogo.
Zagreb
II. prvenstvena nedelja je prinesla presenečenje. katerega ne bi nihče pričakoval, t. j. zmago Croatie nad prvakom Gradjanskim z 2 : 0. Croatia je dosegla ta rezultat že v prvi polovici, v kateri je bila daleko boljše moštvo. V drugi polovici je pač Gradjanski pritiskal, toda ni uspel, ker je celo moštvo Croatie branilo. Hašk je sigurno zmagal nad Concordijo z 2 : 0, čeprav se je po nedavni prijateljski tekmi, v kateri je zmagala Concordija z 5 : 1, pričakovalo, da bo slednja tudi v prvenstvu zmagala. Derby in Željezničar sta igrajla neodločno 1 : 1.
V	L b-razredu je izsilil debutant Uskok Tipografiji remis od 3 : 3, Viktorija je kot boljše moštvo porazila iz I.a-razreda prihajajočo Spario z 2 : 0, a Ilirija Makkabi z 3 : 1.
Radi pregleda podajamo tudi rezultate L kola:
Gradjanski - Željezničar 5 : 1.
Hašk - Derby 1 : 0.
Viktorija - Makkabi 2 : 1.
Sparta - Uskok 2 : 0.
V	L a-razredu vodi iorej Hašk z 4 točkami pred Croaths 2 in Gradjanskim 2, a v b-razredu Viktorija z 4 pred Ilirijo 2 in Sparto 2. Lj.
Beograd
DFC (Prag) - BSK 5 : 1 (3 : 1).
Igra DFC-a bila je staložena puna kombinacija i finesa, i s pravom ne može kazali, da je lo najbolja momčad, koja je ove godine igrala kod nas. Mora im se jedino prebaciti nediscipliniranost, jednako su nešto dobacivali sudiji, svadjali se sjim i sa publikom itd. Najbolji im je for gde se ističu krilia Les i Bobor i centar Kanhajzer, polutke mnogo izostaju iza ove trojce. U odbrani su 6e istakli na centar - halfu Štefl i golman Tausig, koji je bio najbejlji na terenu.	Krilni
nalfovi i bekovi prosečni.
BSK je igrao slabo, ni jedan čovek nije u svojoj običnoj formi, sem Percla. Razjedinjenost u svim linijama, slab start, vrlci rđjavo pucanje, ni jednu lepu odliku nije pokazao.
Gligorijević vrlo slab, dva gola_ je mogao braniti. Bekovi prosečni, bolji Mitrovič.	Krilni
halfovi su još koje kako igrali ali Marinkovič očajno. B. Marjanovič i Najdanović kao pojedinci bili su dobri ali slabi u zajedničkem radu. Pevci je jedini zadovoljiv, ali i on je bio sebičan. N. Marjanovič i Dragičević ni senka cd onih starih.
Golove za DFC-e dali su: 2 Les, po jedan Sedlaček, Bobor i Kanhajzer. Za BSK Perci. Jedan penal za BSK Perci je zapucao.
Dobro je sudio g. Joksič.
Mil. Pav.
DFC (Prag) - Jugoslavija 2 : 0 (1 : 0).
DFC je dao igru kao i dan ranije, samo što je ovoga puta naišao na dobro disponiranu Jugoslaviju. Iste odlike i mane, dobar start, velika tehnika, vrlo dobro pucanje, nedisciplina itd.
Jugoslavija je iznenadila odavno nije ovako zaigrala, samo je imala peh u pucanju. Uvedene nove snage u tim dale su mu poleta i dobar start. DFC je igrao u sastavu: Tausig-Kuhinka, Djimi-Sedlaček, Štefl, Kromholc-Bobor, Patek, Kanhajzer, Les, Bresanji.
Tausig odličan, takodje i bekovi, koji su za klasu bili bolji negoi dan ranije. Half-linija je jedina bila slaba i nije dala ono, kao protiv BSK-a. Bobor, Les koji je ovoga puta igrao spojku i Kanhajzer bili su najbolji na terenu, naročito svi izvrsno pucaju. Druga dvojca mnogo iza nji izostaju.
Jugoslavija u postavi:	Nikolić-Ivkovič, Spa-
sojevuć-Dimitrijević, Petrovič, Pdpovie-Ranojević, Jovanovič, Luburič, Petkovič, Sekulič.
Nikolič odličan ali nije ono što Tausig. Ivkovič je vrlo slabo počeo, ali je zato izvrsno završio. Spasojevič prosečan. Half-linija vrlo dobra. Napad je dobro igrao do bekovske linije, ali tu se nije znao snaći. Zaista to je čudovato, kad se kaže za fair Jugoslavije. Ćele prvo polu-vreme i u prvoj polovini drugog poluvremena DFC je bio namoean, svršetak pripada Jugoslaviji, koja ue iskoriščava jednu vrlu povoljnu priliku. U 17’ prvog dela daje Les gol, i u istoj minuti drugog dela daje Patek drugi gol.
Mil. Pav.
Iz inozemstva
Dunaj: prvenstvo: Rapid : Simmering 2 : 2, BAC : Slovan 1 : 0, Sportklub : Vienna 4 : 2, Hakoah : Wacker 1 : 1, Floridsdorf : Rudolfshugel 4 : 2.
Prijateljske: Ruski dleilavski team: Nižje avstr. del. team 4 :3, Admira : Bata 5 : 2, Admira : Bata 3 : 3.
Budimpešta: prv. Bastya : FTC 3:1, Nemžeti : Ujpest 2 : 1, Hungaria : Kispest 2 : 2, 33. F, C. : Labaria 4 : 2, Vasas : 3. okraj 3:2, — Prijateljska: Hungaria : Ama-teure (Dunaj) 2 :1.
Praga: Viktoria Žižkov : Wac (Dunaj) 2:2, Slavija : ČAFC 10 : 0!
Finale za pokal, rekordna zmaga Slavlje.
Glavna skupščina jugoslovanskega zimskošportnega saveza
Preteklo sredo se je vršila redna glavna skupščina zimskošportnega saveza. Je to edina vrhovna instanca, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Skupščino, katere so se udeležili delegati ljubljanske in jese-niške Skale, Ilirije, LSK-a, Hermesa in Haška je vodil savezni predsednik g. dr. Souvan.
Delovanje saveza je bilo v preteklem letu zadovoljivo, la zagrebški podsavez ni storil v polni meri svoje dolžnosti, kar je bilo na zborovanju predmet živahnih debat. Interesantno je, da so bili vsi storjeni sklepi sprejeti enoglasno, kar priča o popolni harmoniji vseh klubov in lahko služi za vzgled vsem našim športnim instancam v Sloveniji.
Iz lepo sestavljenega tajniškega poročila in poročila smuškega odseka, ikl ga' je podal g. Goreč, posnemamo, da je bila prošla zima zimskemu sportu bolj naklonjena kot prejšnja. Velik razmah zaznamuje smučarstvo, manj drsanje in sankanje. Veliko število smučarskih prireditev v prošli sezoni kaže napredek v tehničnem kot tudi organi-zatoričnem pogledu. Poročilo omenja predvsem uspelo 50 km tekmo Skale, ki je prva te vrste v naši državi, dalje savezno tekmo za državno prvenstvo v Kranjski gori, jubilejno prireditev SK Ilirije, prireditev jeseniške Skale ter uspela vojaška zaključna tekmovanja. Savez je stal v ozkih stikih z vsemi savezi, ki so včlanjeni v FISA. Stike je navezal letos celo z japonskim savezom. Važen . , predlog, ki je bil stavljen na letošnjem kongresu
■federacije v Helsingforsu, da naj Srednja Evropa in severnjaki tekmujejo ločeno, je propadel. Kot nova člana sta stopila v savez SK Tržič in Srbsko planinsko društvo v Beogradu, kjer se najbrže že letos ustanovi podsavez. Glavna prireditev bodoče sezone je tekmovanje za srednje evropsko prvenstvo v Gortini d’Ampezzo, 1. 1928 pa se vrši zimska olimpijada v Švici.
Iz blagajniškega poročila posnamemo, da savezno materijelno stanje, kot pri našem sportu ■sploh, ni rožnato.
Interesantno je poročilo nastavniškega zbora o vojaško - smuških tečajih, ki ga je podal g. Tavčar. Omenja uspele .smuške tečaje v Kranjski gori ter visoko alpinski tečaj na Staničevi koči. Vojaštvo se je tehnično že tako izpopolnilo, da bo prihodnje leto vodilo že samo lastne tečaje. Trenirala je tudi posebna tekmovalna vrsta, ki je uspešno nastopila pri letošnjih vojaških tekmah v Starem Smokovcu na Češkem.
Iz poročila drsalne sekcije, ki ga' je podal g. inž. Bloudek posnemamo, da zaznamuje tudi športno drsanje lep razmah, žalibog, da ga razven Ilirije ne goji noben drug klub v državi. Izvedla se je tekma za dr. Fuchsov pokal, tekmovanje za državno prvenstvo je moralo vsled neugodnih vremenskih prilik odpasti.
Sledilo je pismeno poročilo zagrebškega pod-saveza, ki je ktr se tiče delovanja, precej negativno in pa poročilo g. dr. Žižka o stanju zimskega sporta v Srbiji.
Kot važna sklepa skupščine bi bilo omeniti: ■zvišanje ustanovnine, dalje postane nastavniškt zbor del savezne uprave; letošnje savezne prireditve se najbrže udeleže tudi Čehi in Poljaki.
Končno je bil enoglasno izvoljen sledeči od-bor: Predsednik dr. Hubert Souvan, podpnedsed-nik univ. prof. dr, I. Jesenko, I. tajnik St. Pelan, II. tajnik A. Bervar, blagajnik M. Prešeren, odborniki: polkovnik Nedeljkovič, dr. F. Pavlin, prof .1. Ravnik Ante Gnidovec in. dr, J. Berce; namestniki : J. Švigelj, F. Perhavec, O. Helkin, za Zagreb dr. St. Hadži in dr. J. Lipovšeak, za Beograd ar. C. Žižek in dr. M. Hristič; nadzorni odbor St. Stojan in St. Predalič. Načelnik smuške sekcije L Tavčar, drsalne inž. Bloudek in sankaške J. Černe.
Kaj je s sodniki?
Problem problemov v nogometnem sportu so tvorili vedno sodniki. Posel teh funkcijonarjev je ravno v nogometu tako težak, da je res malo takih, ki bi ga lahko ob kakršnihkoli prilikah in okolnostih opravljali brez ugovorov ali protestov ■z ene ali druge strani. Čim važnejša je prireditev, katere uspeh in potek je izročen »na milost in nemilost« — kakor se tako radi izražajo oni, ki vidijo v sodnikih samo klubaše — eni osebi, tem več in tem glasnejši so protesti, ki padajo nanjo od vseh, ki se čutijo kakorkoli prizadete. Posebno živahni in vpijoči so taki protesti na igrišču samem; malo m:nj burni preidejo nato v prva poročila o športnih prireditvah, dokler ne vzamejo žalostnega konca. Običajno so namreč taki protesti prenagljeni, brez stvarne podlage in — kar je najusodnejše — izvirajo iz ust ljudi, ki o storjenih krivicah ozir. napakah sodnika nimajo pojma. Res je, da so nogometne prireditve javne in da jih lahko javnost kritizira; objavlja pa naj kritiko le oni, ki stvar pozna in ima kvalifikacijo, da stvarno oceni nastop moštev in delo sodnikov.
Pri nas je v tem oziru vse tako kot bi ne smelo biti. Za primer bi bilo navesti dogodke zadnje nedelje — ki so nas v ostalem privedli do teh razmotrivanj — kjer se je zopet pokazalo, ka-
ko težko in obenem nehvaležno je delo sodnika. Vršili sta se dve tekmi, ki sta obe končali z nepričakovanim izidom. Kdo je zakrivil ozir. zaslužil te rezultate? Sodnika. Tako so izzvenela poročita malone vseh naših športnih poročevalcev. Kaj moštvo, kaj rezerve, kaj načini igre? Posebnih »pohval« je bil deležen g. F., ki je sodil tekmo med Ilirijo in Jadranom. Nadvse pa se je povzpel oni g. poročevalec, ki je z ozirom na nastop g. Finka izvajal, da je treba v sekciji sodnikov korenite re-medure. Dobro! Če je g. F. storil pogreško, kar naposled ni izključeno, s tem pa še vedno ni rečeno, da je treba v sekciji remedure. — Ali ima g. poročevalec še v spominu, kako so zagrebški sodniki odrekli vsako sodelovanje, dokler se publika in pisanje listov ne ublaži. Pri nas je število sodnikov — in še dobrih — majhno. Če jih bo tisk, ki mora poznati razmere, pod katerim opravljajo svojo funkcijo, le klical na odgovornost, vse drugo pa pustil neopaženo, potem se je bati, da bo tudi njim postalo dovolj. In takrat bo moral naš podsavez iskati sodnikov — slabili seveda, ker dobrih nikdo ne da — drugod, kar bo stalo mnogo denarja. O koristih skoraj ni vredno govoriti! Iz vsega dobi človek vtis, da drug preganja drugega. Sodnik naganja moštvo, moštva preganjajo sodnike, listi preganjajo sodnike itd. Da sport od tega ne more imeti koristi, je jasno!
Kako bi se dalo vendarle izogniti takim neprijetnim in samo škodljivim izjavam, ki prihajajo vsled ponesrečenih nastopov raznih moštev v javnost? Kje tiči vzrok, da teh večnih sporov in izgovorov na neodločnost, neznanje, nesigurnost sodnikov — in kako se še vse te slabe strani sodnikov imenujejo — ni konec? V naših športnikih samih! Kdo naj jih prepreči? Naši športniki sami! Če znajo zmagati, naj znajo biti tudi premagani! Če lahko prenesejo sodnikovo napako sebi v dobro, naj drugič prenesejo tudi napako sebi v slabo! Če opravičijo svojemu soigralcu, da ni igral vselej enako dobro, naj opravičijo tudi sodniku-sportniku, če ni sodil vselej enako dobro! Sodnik je gotovo toliko značajen, da ne bo namenoma prisodil tej ali drugi stranki očividno krivično kazen! Če pa bi se res našla taka propalica v vrstah naše sodniške sekcije, potem naj ga sekcija solidarno izloči! Takemu človeku gotovo ni mesta med poštenimi ljudmi, še manj pa med športniki! Dvomimo pa resno, da bi se bit kdorkoli izmed današnjih sodnikov ravno v nedeljo pregrešil tako daleč, da bi mu bilo lahko dokazati namerno kršenje pravil. Gotovo so prisostvovali tekmi strokovnjaki — savezni sodniki sami — ki naj zastavijo vse sile, da se njihova avtoriteta ne bo vlačila v razne klubske intrige in zakulisna slepomišenji« iz katerih se je rodilo slovenskemu sportu že toliko zla. Brez avtoritete in športne morale tukaj ni mogoče dalje! Zadnji čas je že, da se napravi red in izolira vse ene, ki s temi metodami zastrupljajo naše lepo se razvijajoče športne prilike. Za dosedanjimi protesti proti sodnikom ne vidimo drugega kot prizadevanja gotovih — recimo vedno istih — krogov, da bi si umetno ustvarili nove šanse za zopetno oživlje-nje, ki pa v tem niso ničesar pridobile. Na sodnike pa apeliramo ponovno, naj vztrajajo na težkih postojankah! Ščitijo naj predvsem svojo avtoriteto, ker sicer ne bo miru in reda!
LAHKA ATLETIKA —
Lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo za 1. 1926. — SK Ilirija prvak za 1. 1926.
Napeta borba. Ilirija doseže 76 in ASK Primorje 75 točk.
Tipičen prvenstven boj! Rezultati niso ravno prvovrstni; bil je pač v prvi vrsti boj za točke. Ravno vtelike športne vrednosti Jak b/jj nima; vsak gleda pravzaprav le na to, da se odreže boljše kot njegov nasprotnik; ne gleda pa pri tem na izboljšanje svojih rezultatov.
Sestava jurije je' vplivala ugodno na potek tekmovanja, ki se je završilo v popolnem redu. Glavno zaslugo za to nosi brez dvoma delegat JLAS g. Grund. Organizacija prireditve je bila sicer počasna in zvezana z precejšnjimi zamudami, toda drugače je potekla prireditev v redu. Na mestu je bilo redileljstvo1, kar je v prvi vrsti zasluga vrhovnega reditelja g. Vončine. Publike nekoliko več kol običajno.
Od atletov moramo v prvi vrsti omeniti lli-rijana Omerzo, ki je od poslednjih nastopov odlično napredoval. Ima že dosti čeden stil, a kar ga. v prvi vrsti odlikuje, je njegova borbenost in volja. Če ne bo na teh lavorikah obsedel, kot žalibog v podobnih slučajih večina naših atletov, sinemo! pričakovati v prihodnji Sezoni krasnih rezultatov. Od atletov Ilirije bi bilo dalje omeniti malega Režeka, ki je v troskoku z znamko 12.805 postavil nov podsavezni rekord. Režek I. se je v hoji zelo približal jugoslovanskemu rekordu; velik talent v skoku v višino je pokazal junijor Štiftar.
Pri Primorju bi bilo omeniti Perparjev tek na 200 m in za naše razmere čeden skok v daljavo z znamko 6.to. Talentiran tekač- je mladi Žorga, vendar ga je na 5000 m taktično polomil. Vse ostaloi je bilo na povprečni višini. V naslednjem podajamo rezultate:
SOBOTA.
Tek 100 m: 1. dr. Perpar (P.) 11.4, 2. Stepišnik (L), 3. Weitil (P.), 4. Režek II. Posebno interesanten jie bil boj za tretje mesto med Weiblom in Režekom, ki je podlegel le z razliko širine prs. Točke: 11. 3, Primorje 6.
Skok v višino: 1. Šiftar (I.) 160, 2. Cimperman, 3. Medica (oba) P.) 155. Bivši rekorder Štrekelj je popolnoma odpovedal in odpadel že pri 150. Točke: J liri ja 5, Primorje 4.
Met kladiva: 1. Zupan (I.) 34.69, 2. Slamič (P.) 28.37, 3. Rotar (I.) 25.325. Ilirija je vsled indispo-niranosti Rotarja, ki meče v treningu stalno preko 30 m zgubila drugo mesto. Točke: 11. 6, Prim. 3.
Hoja 3 km: 1. Režek I (t.) 14 : 46.6 nov pod-savezni rekord! 2. Trošt (P.), 3. Slamič (P.). Režek je napovedal jug. rekord, vendar poskus vsled slabe konkurence ni uspel. Točke: II. 5, Prim. 4.
Met krogle:	1. Zupan (I.) 11.12, 2. Slamič
10.285, 3. Vukmanovič 10.245 (oba P.). Prilično slabi rezultati, ta točka je naša rak-rana. Točke: Ilirija 5, Primorje 4.
Tek 1500 m: 1. Slapničar (P.) 4 : 43.4, 2. Žor-ga (P.), 3. Senčar (L). Slab čas vslied odsotnosti rekorderja Gaberščka (L). Točka: Ilir. 1, Prim. 8.
Troskok: 1. Režek II. (I.) 12.805 nov podsav. rekord! 2. Gregorik (I.) 11.59, 3. Vukmanovič (P.) 11.47. Interesantno je, da sta oba Ilirij-aha šele v zadnjih skokih zasedla prvi mesti. Točke: I. 8, P. 1.
Tek 400 m: 1. Omerza (I.) 54.4, 2. Močan, 3. Janovski (oba Prim.) Senzacija dneva! Omerza premaga po dramatičnem boju dosedanjega prvaka Močana, ki je bil vsekakor indisponiran. Točke: Ilirija 5, Prim. 4. S tem je bil soboten program izčrpan. Ilirija 38 točk. Primorje 34.
NEDELJA.
Tek 200 m: 1. dr. Perpar (P.) 23.2 izenačen podsav. rekord! 2. Stepišnik (I.) 23.6, 3. Weibl (P.) 23.7. Izvrstni rezultati, ki pričajo, da ima Ljubljana najboljše sprinterje v državi. Točke: P. 6, Ilir. 3.
Met diska: 1. Slamič (P.) 33.425, 2. Podobnik (P.) 32.125, 3. Smersu (I.) 30.965. Slamic ima tehnično zelo dober met. Točke: P. 8. 1. 1.
Skok ob palici: 1. Štrekelj (I.) 290, 2. Verho-vec (I.) 260, 3. Malnerič (P.) 230. Vrhovcu se zlomi pri 290 palica, vsled česar se točka zaključi. Točke: Primorje 1, Ilirija 8.
Tek 800 m: 1. Omerza (1.) 2 : 05.4, 2. Gaberšček (!.), 3. Slapničar (P.). Rekorder Močan prepusti ‘boj Slapničarju, ki pa ne zdrži tempa. Točke: Primorje 1, Ilirija 8.
Skok v dalj.: 1. dr. Perpar (P.) 6.15, 2. Stepišnik (I.) 5.94, 3. Režek 11 (I.) 5.635. Dr. Perpar zasede šele v zadnjem skoku prvo mesto! Točke: Primorje 5, Ilirija 4.
Met kep ja: 1. Orehek (I.) 45.835, 2. Cimperman (P.) 41.80, 3. Weibl (P.) 36.47.
Tek 5000 m: 1. Slapničar (P.) 17 : 31.4, 2. Gaberšček (L), 3. Žorger (P.). Vsled slabega tempa, samo srednji čas. Točke: Prim. 6, Ilirija 3.
Štafeta 4 X 100: 1. Primorje (.Panovski, Mo-črln, Weibl, dr. Perpar) 47.2, 2. Ilirija. Ilirija teče samo za drugo mesto. Točke: Primorje 10, Ilirija 0. V nedeljskem programu je dobilo Primorje 41 točk, Ilirija 38, skupno 76 : 75 za Ilirijo.
Damski lahkoatletski miting TKI) Atene.
Prireditev »po dužnosti«; ravnotaka organizacija in razpoloženje tekmovalk, s častno izjemo llirijanke Tratnikove, ki.rje v skoku v višino in metu diska dosegla boljši rezultat kot sedajni jugoslovanski rekord.
Tekmovanje se je vršilo »a igrišču Ilirije preteklo sredo.
Rezultati:
Tek 60 m: 1. Bernikova 8.5, 2. Jermolova 11., 3. Jermolova I. (vse Ilirija).
Skok v daljavo: 1. Tratnikova 4.695, 2. Jer-molcva 11. 4.285 (obe II.), 3. Šapljeva 4.25 (Atena).
Skok v višino:	1. Tratnikova 1.40 (II.),	2.
Šapljeva 1.20 (A.), 3. Jermolova II., 1.15 (II.).
Met diska: 1.5 kg: 1. Tratnikova 25.445 (ju-goslovenski rekord 23.67), 2. Jermolova 1. 21.92 (Id.), 3. Križeva 21.34 (Prim.).
Met krogle:	3.628 kg:	1. Bernikova 9.97,
2. Jermolova I. 8.36, 3. Tratnikova 8.34 (vse Ilirija.).
Dr. Peltzer v Hamburgu. Kakor smo zadnjič poročali, je napovedal svetovni rekorder dr. Peltzer, vsled ponesrečenega poskusa na Dunaju, zboljšati svetovni rekord na 1000 m, ponovno v Hamburgu. Tudi ta poskus ni uspel. Dr. Peltzer sicer ni mogel zboljšati svetovnega rekorda 2 : 26.8, vendar je zboljšal s časom 2 : 27.4 nemški rekord.
Pri nadaljevanju rednega občnega zbora Z LAP je bil izbran za predsednika dr. Peleš, a za podpredsednika inž. Švarič. Na mesto odslo-pivšega odbornika Novak-a je bil izvoljen Kufli-nec v odbor,	Lj.
BAZENA	—
SK Ilirija : I SSK Mar ib .ir 7 : 3 (4 : 1).
Po dolgem presledku,,.enega leta sta si v nedeljo 17. t. m. zopet (dali nasproti družini Ljubljanske Ilirije in I SSK Maribora. Za tekmo je vladalo tako v Ljubljani, kakor v Mariboru veliko zanimanje, osobito ker se je računalo v krogih pristašev Mariborove družine z njeno sigurno zmago. Družina Maribora je v letošnji sezoni presenetljivo hitro napredovala-, ter postala resen konkurent za
prvenstvo Slovenije, kar je opetovano dokazala tekom zadnjega časa, ko je dosezaia ob priliki svojih nastopov naravnost krasne rezultate.
Svoj dober sloves je Maribor v polni meri potrdil. Njegova družina je homogeno dobro vigrana celota, ki goji lepo in sistematično kombinacijsko igro. Tehnično in taktično stoji družina na odlični višini ter razpolaga z veliko rutino. Njena glavna moč leži v napadalnem triu, ki je izredno hiter, ter silno odločen pred gelom. S svojimi razantnimi streli je nevaren tudi najboljši vratarici. K rilska vrsta ni imela napram medli igri ilirskega napada, težkega stališča; Rešila pa je svoj posel, zadovoljivo. Nekoliko šibkejša je branilka, vendar pa se ji ne more delati prehudih očitkov na porazu, ki ga je družina doživela. Najslabša točka v družini pa je vsekakor vratarica, ki zaostaja za svojimi soigralkami za cel razred. Glavno krivdo na porazu /e naprtiti edino le njej. Družina je igrala z velikim elanom in skrajno požrtvovalno, vendar pa proti izvrstni obrambni igri Ilirije ni mogla uspeti. Nasvetovali pa bi ji, da se odvadi preostre igre, ter da se zaveda, da je (o ženska igra.
Ilirija je, zavedajoč se težke naloge, pred katero je bila stavljena s to tekmo, poslala v boj kompletno svojo sedmorico, s katero nastopa v zadnjem času z velikimi uspehi. Družina je šla v boj samozavestno, ter odpravila svojega močnega nasprotnika sigurno s 7 : 3, čeprav ni predvedla svoje običajne dobre igre. Napadalna vrsta, v dosedanjih tekmah najboljši del družine, je v tej igri odpovedala. Igrala je jako raztrgano, brez vsakega elana, skratka daleč izpod svoje običajne forme. Najslabša točka v napadu Ilirije, ter istočasno najslabša igralka na polju je bila Bernikova. Jermolova in Privškova požrtvovalni, vendar pa se vsled nezadostne podpore po Bernikovi nista mogli uspešno uveljaviti. Vsled slabe igre napadalne vrste, je ležalo glavno breme na k rilski vrsti in ožji obrambi, ki pa sta. čeprav ne brez hib, izvedli svojo nalogo povsem zadovoljivo. Krilska vrsta s Tratnikovo in Vid revo v sijajni formi, osobito v ofenzivnem oziru. Nekoliko netočno pa je bilo pokrivanje nasprotnika. Brodarjeva v obrambi pridobiva stalno na svoji formi, ter obeta, postati prvovrstna branilka Odličen dan pa je imela Jermolova v golu. Branila je sigurno in bravurozno številne težke bombe mariborskega napada. S svojo sijajno igro je zadivila mnogoštevilno publiko, ki je enodušno priznavala, da prekaša v tej formi daleko našo reprezentativno vratarico Cimpermrinovo. Ako obdrži to formo slalno ji je mesto v naši državni reprezentanci zasigurano.
Sodnik g. Cizel precej nesiguren. Svetovali bi mu, da v bodoče v kali zatre vsako preostro igro.
SK Mura : SD Rapid 6 : 0. (per forfait).
Prvenstvena tekma.
V nedeljo bi se morala vršiti v Murski Soboti prvenstvena tekma med gornjima kluboma, h kateri pa Rapid ni nastopil, vsled česar izgubi tekmo s 6:0.
AS K Primorje : TKI) Atena 5:3 (4 : 1).
Z nedeljsko tekmo med Primorjem in Ateno je bilo zaključeno prvenstveno tekmovanje v Ljubljani. Atena je podlegla ne povsem upravičeno družini Primorja. Pri Ateni smo opazili po daljšem času zopet Zupančičevo, ki pa je izven forme. Poteku igre in moči obeh klubov bi neodločen rezultat bolje odgovarjal.
Sodnik g. Sancin slab. Napravil je kopico dvomljivih odločitev, ki so oškodovale Ateno, ter ji. pokvarite- marsikak siguren uspeh.
Službene objave
LHP (službeno iz seje dne 18. oktobra).
Vzame se na znanje poročilo gg. Baltesarja ia Pevaleka, ki sta bila poslana v Maribor kot delegata LHP v svrho revizije MO. Po njihovem poročilu se funkcijonarji MO pozivu LHP-a niso odzvali, vsled česar se revizija ni mogla izvesti.
Istočasno se čita dopis MO v katerem naznanja sklicanje izredne skupščine MO. Dopis se vzame na znanje, zabrani pa se obdržanje skupščine. MO v Mariboru se ukine iz razloga, ker je isti deloval proti sklepom in interesom LHP-a. Steni se razrešujejo dolžnosti gg., ki so bili določeni po upravnem odboru za vodstvo MO do sklicanja izredne skupščine. Pozivata se gg. Senica in Amon, da pošljeta do dne 24. oktobra 1926 na podsavezni naslov vse akte, nadalje tajniške in blagajniške knji-" ge, kakor tudi gotovino MO. V nasprotnem slučaju se bo postopalo proti imenovanima v smislu pravite Vsi klubi mariborskega okrožja se obveščajo o tem sklepu podsaveza ter se pozivajo, da naslavljajo odslej vse dopise direktno na naslov podsar veza (M. Pevalek, Ljubljana, Breg 4-11). 1. SSK Maribor se poziva, da javi do 24. oktobra 1928 ako sta gg. Voglar in Senica klubova člana.
Določata se kot službujoča odbornika za medmestno tekmo Zagreb : Ljubljana dne 24. oktobra gg. Saksida in Pevalek. Prvi ima nadzor nad rediteljske, drugi nad blagajniško službo. ASK Primorje in SK Ilirija se pozivata, da postavita k tej-tekmi po 4 reditelje, ki se imajo javiti pol ure_ pred pričetkom igre .službujočemu odborniku g-Saksidi. V nasprotnemu slučaju sle kaznujeta z globo Din 100.—. Igrišče in začetek tekme se objavi v dnevnih listih.
Določijo se Sledeče prvenstvene tekme v mariborskem okrožju:
22. okt. S D Rapid : I SSK Maribor; 24. okt.
1 SSK Maribor : SK Mura (v Mariboru); 27. okt-TSK Merkur : I SSK Maribor; 29. okt. TSK Merkur : SD Rapid; TSK Merkur : SK Mura se d odloči na prihodnji seji.
TSK Merkur se naproša, da javi do 24. okt proti katerim klubom ne namerava nastopiti.
Vzame se na znanje sodniško poročilo prv, tekme Ilirija rez.: : Primorje rez. z rezultatom 1 :8 za ASK Primorje. Tekma se anulira, ker je-bila podaljšana 2X8 minut. Ponovna tekma se določa na 24. okt. Vzame se na znanje sodniško poročilo prv. tekme Atena I. : Primorje I. z rezultatom 3 : 5. Tekma se verificira z rezultatom 6 : ti za TKD Ateno, ker je ASK Primorje ponovno nastopilo s Zannerjevo, ki ima zabrano igre. istočasno se kaznuje ASK Primorje z enomesečno zabrano igre po čl. VII. § 14 cd 17. okt. do inck- 16. novembra. — Vzame se na znanje sodniško poročilo prv. tekme SK Mura : SD Rapid. Tekma se verificira z rezultatom 6 : 0 za SK Muro par forfait.
Potrjuje se ex praesidio dovoljeno gostovanje igralki SK Ilirije Petanovi v družini I. SSK Maribora ob priliki tekme Ilirija : Maribor 17. X.
Na prihodnjo sejo 25. X. se pozivata igralki: Jančigaj (TKI) Atena) in VVider (SK Ilirija).
Protest igralke Zanner (ASK Primorje) še v smislu čl. IX. § 16 zavrne. Istočasno se o lem obvesti JHS.
Vzame se na znanje izjavo g. Jesiha, da ne sprejme mesto odbornika ter se na njegovo mesto-kooptira gdč. Miheličeva.	Tajnik.
Poravnajte naročnino!
Urejuje: Ante Gnidovec. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta<: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani