XIV. letnik. V Gorici, dno 18. oklobni 1!)()(». 42. številka. TOBBiraSS.. Izdajatelj in odgovorni arednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ,.Narodna Tiskarna4* (odgov. L Lukežič) v Gorici. — r(*~- Naročnino in na-znnnilu s p r <• j i» nia uprnvnisivo, (»orica, Scrnoniška ulica st. 1(5. PotMMir/.nc številko hc prodajajo v tobakarnah v Spiski ulici,Nunski ulici, na Josip Vrnlijovom lo-kališOu nasproti 111«*-stnoni vrtu. pri Vaclavu Haumgartl v Korrnjski ulici in na Koivnjskrm brojru (Hiva (!orno) št. IS. po 8 vin. Oglasi in poslanica s(» računijo po potit vrstah iu sicer: čl* si* tiska enkrat 14? v., dvakrat 12 v., trikrat K) v. Večkrat po pog» dbi. Uhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi bi' m1 vr.i-iajo. Nefrankovana piama s« ne sprejemajo. Ona listu /naša ■ colo leto 4- krone, i* pol lota 2 krom. Z« manj premožno ia celo leto 8 krone, »a pol lela K 1‘50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za drugo dežele izven Avstrije 6 K. ' Rokopise sprejema „N*rodna Tiskarna" t Gorici, ulica Vel-turini Sl. 9. e kmetskega stanu. (Konec.) V vseh govorih na tem častitem sestanka bo je povdarjalo: Naš narod naj so uči I — Tudi članovi kmetskega stanu dobro vemo ceniti vedo in izobrazbo strokovno in zato je prilika tukaj, da povzdignemo svoj glas in rečemo: Kmetski stan zahteva pomnožonjo strokovne izobrazbe, dajte namreč potovalnih učiteljev, dajte nam mož, ki bodo ora-tarju slovenskemu na razpolago, izobraženih ludi v živinoreji in v drugih panogah kmetijstva. Nadalje nam jo treba stroKovnih šol. Oaobito se je ta potreba pokazala pri tako žalostnih razmerah, kakoršne danes obstoje vsled pomanjkanja kmetskih poslov, ko kmetski oče odraslega sina le s težavo pogreša pri domačem delu, manj kot 16letnega mladeniča pa ne sprejmejo v kmetijsko šolo. Zato kot star strokovnjak rečem : Zimske kmetijske šole so za nas prave. (Živahno odobravanje.) Ko začenja sneg padati, je večina kmetskega dela vsaj na polja dovršenega, oskrbovanje dela notri v hiši in živino že poskrbijo oče, mati in sestre in takrat se mladenič za 5 ali 6 mesecev že lahko z doma pogreša. Ko pa solnce zasije pomladansko in livado zopet oze-lene, naj gre sin domov do druge zime, ko lahko zopet odide in se posveti učenju. S tem, ako bi imeli več zimskih kmetijskih šol, bi dosegli hitreje obilo število strokovno izobraženih kmetskih mož in takih bomo mi kmetovalci, ki željno pričakujemo, da se kmetsko zadružništvo postavi na zakonito podlago, potrebovali za kmetske zadruge, kajti gospoda moja, eno je istina, delo potrebuje mojstra in nikdar ne skazimojstra, in ako hočemo, da bodo po zakonu ustvarjeno zadruge res v blagor in srečo kmetskemu stanu, potem bomo potrebovali zanje veščih strokovnjakov, in takih bomo dobili, mož mladih, navdušenih za dobro stvar, pa tudi izobraženih, če bodo te zimsko šole LISTEK. Iz zapiskov St. Kocjančiča, profesorja svetopisemskih ved iix rektorja osrednjega semenišča v (gorici. Priobčuje dr. P. (Dalje.) IU. Aleksander Veliki in J a d o. Bilo je proti koncu prvega stoletja po babilonski sužnosti, ko je spravil Aleksander, po celem svetu sloveči vitez macedonski in nepremagljivi vse izhodne dežele v strah in trepet. Perzijanski tedanji kralj Darij, ki je bil v vseh izhodnih deželah najmogočnejši vladar, pred katerim so trepetali vsi drugi, ni premogel proti Aleksandru nič. Le-ta ne-premaljivi macedonski vitez ga je pobil v več bitvah popolnoma, in na zadnje še zajel šo njega, njegovo mater, njegovo ženo in vso njegovo kraljevo družino, ter je spravil vse njegove dežele pod svoje žezlo. V teh vojskah je bilo, da je obsedla Aleksandra vojska Tir, najimenitnejše trgovsko mesto, ki je bilo po- le tudi obsegale nauk o zadružništvu, o zadružnem knjigovodstvu itd. Gospoda moja, želja je, da pred (j. uro končamo, in za mojim prideta še dva druga dolga govora, ki vas bodeta zanimala, in zato hitim k sklepu. Naslov govora mojega je bil: „Kmetski stan in sedanji čas-4 in lo par minut še prosim potrpljenja, da označim našo sedanje stanje. Vabijo nas liberalci, vabijo nas socijalni demokrati, ki mislijo : Kmetski stan je blizu propada, to bo žetev za nas, to bo prilika, da jih pritegnemo k sebi, da uresničimo besede socijalno-de-mokratičnega učitelja Liebknechta, ki je rekel : „Naša država, socijalno-demokra-tična, komunistična država ima veliko oviro, katero bo silno težko premagati; in ta ovira je kmetski stan. Na trdih bučah kmetov“ — pravi on v svojem govoru — „v trdih kmetskih domovih bode jako težko naše delo14. In prav je imel, in kaj sklepa iz tega? Poprej ni mogoča izvršba socijalnodemokratičnega programa, dokler ni poražen in propadel kmetski stan. Za vami, socijalni demokrati, nikdar, za vami ne bo nikdar šel kmetski slovenski stan, pa tudi ne za liberalci, vsaj so ravno liberalci listi, ki so kmetski stan s svojim zakonodaj-stvom spravili v to žalostno stanje, v katerem se nahaja. (Burno odob »vanje.) Kaj nam torej, Blovenski kmetski možje, ostane drugega kakor da vstrajamo tam, kjer smo bili dosedaj, pod svetim križem, katerega ljubimo, v katerega zaupamo in v katerega so zaupali naši pradedje. (Ponovljeno burno odobravanje). Mi se zavedamo — in dovolite, da se izrazim odkrito in jasno, kakor imam navado jasno in odkritosrčno govoriti — da pod krovom kmetske hiše bo imela mila materinščina pa tudi sveta vera katoliška najboljšo pribežališče in najver-nejši dom. Zato pa vam drugim stanovom v domovini slovenski, ako res ljubite sveto vero katoliško, vero svojih očetov in ako res ljubite zemljo slovensko in dložno do tistih dob Perzijanom. Ker jim jo pa primanjkovalo živeža, pošlje Aleksander v bližnjo rodovitno judovsko deželo, ki je bila takrat pod perzijan-skimi vladarji, in naprosi velikega duhovnika Jado-ta, kot poglavarja dežele, da bi mu preskrbel vojsko, ki je stala pred Tirom s potrebnim živežem. Vsak drugi bi se ne bil protivil takim prošnjam zmagovavnega viteza, pred katerim se je tresel celi svet, ali velikodušni in bogaboječi veliki duhovnik Jado ni hotel nič zoper svojo vest storiti, in zoper zvestobo, ki jo je bil obljubil svojemu kralju : .Mi smo Dariju prisegli, da mu hočemo biti zvesti“ — tako je Jado Aleksandru sporočil — „zatorej bi prelomili svojo prisego, in bi se zoper svojo vero in zoper svojo vest pregrešili, ako bi njegovim sov-ažnikom kakor koli si bodi pomagali*1; *u ni po nobeni ceni se dal pregovoriti, da bi bil uslišal Aleksandrovo prošnjo. Ko je Aleksander slišal, da mu veliki duhovnik noče nikakor po-volji storiti, se hudo zjezi, in mu zapreti, da bo mesto Jeruzalem strašno kaznoval kakor hitro se bo mesta Tira polastil, ako mu ne stori precej tega, kar od njega terja. Veliki duhovnik se pa tega pretenja kar nič ne prestraši in stano- našo miiterinščino, kličem: podpirajte nat v trdem bojn za naš obstanek, kajti s tem če podpirate kmetski stan, boste storili bogoljubno, pa tudi domoljubno delo. (Burr.o odobravanje, ploskanje in živio-klici.) Vas pa, dragi kmetski tovariši in stanovski prijatelji, prosim, ne dajto posluha ne na desno in ne na levo, ampak, kakor doslej domovini in Bogu zvesti, bojujte se za svoj obstanek ter ohranite materi Slavi sinove zveste Boga in domovini. (Viharno, dolgotrajajoče odobravanje, ploskanje in živio-klici. Družba sv. Mohorja. Družba sv. M o h o r j a šteje letos 81.5)79 udov, t. j. 1593 manj nego prejšnje leto. Nazadovali smo torej nekoliko, a vendar se je skupno število Mohorja-nov še vedno ohranilo na častni višini. Naj bi ostalo i v bodoče tako ! Razmerje udov po posameznih škofijah oziroma krajih nam kaže ta-le pregled; (udov) 1. Coriška nadškofija............... 9215 (— 221) 2. Krška škofija.......................6178 (— 265) 3. Lavatinska škofija.............. 25021 658) 4. Ljubljanska škofija............. 32610 (— 078) h. Tržaško-koperska škofija . . . 4392 (več 21) G. Sekovska škofija.................. 101 (— 52) 7. Somboteljska in druge ogrske škofijo............................ 265 (več 55) 8. Zagrebška nadškofija .... 479 (več 11) 9. Senjska iu druge dalmatinske škofije............................ 346 (več 55) 10. Poreška .škofija.................. 108 (— 24) 11. Djakovska škofija.................. 77 f— 8) 12. Bosniške škofije.................. 223 (več 9) 13. Videmska nadškofija............... 234 (več 4) 14. Razni kraji....................... 804 (— 48) 15. Amerika ... •.....................1771 (več253) 16. Afrika in Azija................... 217 (— 38) Vkup 81979 ( - 1593) Številka v družbenih „zlatih bukvah14, v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je narastla od 259.98i na 267.194, torej je vpisanih 7210 novih udov. vitno pri svojem ostane. Na zadnje so Macedonci mesto Tir premagali in si ga osvojili; in Aleksander se obrne zdajci proti Jeruzalemu, da bi s** nad njim hudo maščeval. Vsi mestjani se tresejo ko šiba, ko slišijo, da se mogočni sovražnik bliža; samo velikosrčni veliki duhovnik, ki so je na Boga in na svojo pravično reč zanašal, se no zmoti; on se obleče v svoja praznična velikodahov-niška oblačila, in gre, spremljan od vseh svojih duhovnikov in levitov, bližajočemu se vitezu srčno naproti, Bprejet ga in prijazno pozdravit. — Jado je bil mož visoke, veličastno postave, lepega in možkega obraza, in njegova dolga siva brada ga je pri tem prazničnem oblačilu delala popolnoma častitljivega. — Ko se Aleksandru približa, in so vsi menili, da mu bo dal razsrjoni kralj zdaj zdaj svojo hudo jezo očatiti — glej I častitljiva postava bogaboječega velikega duhovnika, tako gane vitežkega Aleksandra, da pozabi na svojo jezo, raz konja stopi, in Jado-ta presrčno objame, ter ga proBi da naj mu odpusti, da mu je poprej tako žagal. Generali, k* so bili okolu kralja, so vse kaj drugega pričakovali. Ko bo torej to videli, so bili nevoljni. „Kako je pač mogoče" reče eden — •191.871 Mohorjevih knjip hode torej letos romalo med Slovence! Ce dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do števila 10,809.9IM knjig;, reci deset milijonov, osemstotisoč devetsto ter šlirintrideset knjig, katero jo dražba samo kot letna darila svojim miom razdelila od svojega obstanka som. Pri tem pa niso vštela mnoga poznejša naročila, ponatisi itd. Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjigo in prizadevali si bodemo, da častiti udje dobijo knjigo najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: Škofije: 1. Goriška, 2. Tržaška, 3. Lavantinska, -i. Ljubljanska, 6. Krška, 6. Amerika in Afrika, 7 Bazni kraji. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo ,,avizo11, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da no bode sitnih reklamacij, ki provzroču-jejo samo zamudo in nepotrebno stroške, Poštno stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim prejo pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljejo prepotrebnega prostora. Odbor. Politični pregled. Državni zbor. — Poslanska zbornica je v torek v drugem in tretjem či-tanju rešila zakonski načrt o lekarstvu, potem ko sta poslanca Morsey in Wagner govorila za to, da se zdravnikom na deželi ne odvzame pravice, da smejo imeti domače lekarne. Zbornica je na to razpravljala o nujnem predlogu posl. Bo-heima in tovarišev gle le zboljšanja avan-siranja in službenih razmer poštnih uradnikov in služabnikov. Prihodnja seja bode jutri. — Kungrua. — Proračunski odsok je sprejel vse kvinkvenalne doklade za vae Aleksandru — „da si se tako ponižal ti, sloveči vitez, pred kterim pripogibljejo vsi knezi te zemlje svoja kolena, tako, da častiš judovskega duhovnika?'1 —• Aleksander pa na to odgovori: „Jaz ne častim tega duhovnika zato, ker je judovski duhovnik, ampak zato, ker je on popolnoma podoben tisti čudni prikazni, ki sem jo imel v sanjah tisto noč, preden sem se vzdignil iz Macedonije na pot, in ki me je ZHgotovila, da bom v vseh vojskah srečen14. Naj bo, da je imel zares take sanje, ali pa, da se je hotel s tem le izgovoriti, to je gotovo, da je tako počastii Aleksander Veliki judovskega velikega duhovnika, stopil ž njim mimo v mesto Jeruzalem, se podal v času, ko je bival v Jeruzalemu, večkrat v božji tempelj, in prinesel mnogo daritev Bogu ter se kazal od slej vedno sklonjenega Judom in jim podelil mnogo pravic. Pripoveduje se, da so vdobili vsi otroci možkega spola, ki bo se rodili tisti čas v Jeruzalemu, inrn Aleksander. Gotovo je, da se nahaja lo ime med Judi še dandanašnji pogostoma. (Iz hebrejščine iz I. 1820.) duhovnike. Določenih je nsom kvinkve-nalnih doklad po 100 K. Vsak duhovnik bo, ko stopi v voljavo nova postava, dobil kvinkvenije vseh svojih dotedanjih službenih let, torej bo duhovnik, ki služi že 40 let, dobil 800 K takoj, ko stopi v veljavo novi zakon. Toda postava stopi v veljavo stopnjoma: s 1. januvarjem 1907 ima vsak pravico le do tretjine novih doklad, s ]. januarjem 1908 do dveh tretjin, s 1. januarjem 1909 do vseh doklad. Kvinkvenalne doklade ae bodo takoj vračunale v penzijo. Že vpo-kojeni dahovniki pa ne dobe zboljšanja. Tolilni odsek. — Včeraj je razpravljal volilni odsek o paragrafu 42 volilne reforme, ter o zahtevi Nemcev po dvotretjinski večini, za spremembo volilnih okrožij. Čehi so govorili odločno proti dvetretjinski večini ter odklanjali vsak kompromis v tem pogledu. Do glasovanja ni še prišlo in se danes razprava o omenjenih točkah nadaljuje. Nadvojvoda Fran Ferdinand In načelnik generalnega Štaba grof Beck. — Dunajski listi pišejo, da je nadvojvoda Fran Ferdinand o priliki vojaških vaj v Dalmaciji očital načelnika generalnega štaba grofa Becku, da ni poskrbel začasa vojaških vaj v Šleziji za to, da ne bi bil cesar preveč izpostavljen prevelikim naporom, vsled katerih je obolel. S tem da je hotel nadvojvoda vplivati na grofa Becka, da odstopi in da napravi prostor feldmaršallajtnanta Konradu pl. Hotzendorf, ki biva sedaj v Inomostu in ki vživa pri nadvojvodi največje zaupanje. Naslednik (loluelmvskoga. — Z Dunaja poročajo, da je cesar v četrtek vsprejel v avdijenci grofa Rudolfa WelserBheimba, čemur pripisujejo veliko važnost. Welsersheimb je baje namenjen naslednikom grofa Goluchowske-ga, o katerem se govori, da odstopi že prihodnji teden. Avstrijski škofje Francoskim. --Škofovska konferenca na Dunaju je poslala francoskim škofom pismo, v katerem obžaluje žalostne dogodke za cerkve na Francoskem. Poziva škofe k slogi ter jim izreka čestitko in hvalo na obrani krščanskih pravic. Srbija in Avstrija. — Srbski poslanik na Dunaju Vuič je izročil avstrijski vladi odgovor na njeno noto. Srbija od svojega stališča o carini ne odneha. V Črnigori so bile končane v soboto državnozborske volitve. Izvoljenih je bilo 66 poslancev. V sedmih volilnih okrajih se bodo morale vršiti ožje volitve. Od 65 izvoljenih poslancev jih je samo 14, ki niso uradniki. Pri vsem tem pa se govori, da se bode nahajala tudi v tem parlamentu še precej močna opozicija, katere glasilo bode list „Narodna Misao“, ki izhaja v Niksiču. Nemški napisi v Bosni. — List „Hrvatski Dnevnik* javlja: Čujemo, da se v kratkem odpravijo vsi nemški napisi z uradov, in da se namestijo samo s hrvatskimi z latinico in cirilico. Nadškof Stablewski za poljski jezik. — Iz Poznanja poročajo: V nedeljo je bila po vseh cerkvah nadškofije gnez-nenbke prečita na okrožnica nadškofa Štablevskega, v kateri nadškof energično naglaša, da je le oni verski pouk vspe-šen in primeren, ki ga otroci vživajo v materinem jezika. Pravi zdravnik. Dr. Paradis v francoskem mestu Okšer je bil dober, spreten zdravnik. Opravljal je vestno zdravniško službo, pa tudi vselej rad izkazoval krščansko ljubezen, in porabil je vsako priliko, kjer je mogel koga zopet pripeljati k pravi veri in k f-polnovanju verskih dolžnosti. Nekega dne se pelje doktor v kočiji po cesti. Nasproti mu pride kmet s težkim vozom, in po nepozabljivosti zapelje ravno v doktorjevo kočijo. Ta udarec je bil tako močan, da je bila kočija razbita in bi bilo kmala še doktorja ubilo. Kmet se vstraši, kaj bo, ker je vedel, da z gospodo ni dobro črešenj zobati. Ko je pa izpoznal prizanesljivega, ljudumilega doktorja, se je malo pomiril. „Oprostite mi, g. doktor, reče boječe in osramočen, »vidim, da sem bil prav neroden in da sem vam storil veliko krivico vsled svoje nepaznosti ; ali reven kmet sem in Vam ne morem škode poravnati...- „Te — te — te, ne morete; narediti ste jo pa le mogel. Ne morete voza poravnati, ne v denarju povrniti — torej kaj naj pa zahtevam od vas? Vi Dopisi. I« Cerkna. — Sprejmite, gospod urednik, še nekaj vrstic o našem liberalnem, ali bolje o liberalno-socijalnem demokratskem javnem ljudskem shodu v Cerknem. Prvi govornik znani (seveda samo Cerkljanom) Vincenc H o j c iz Cerkna je nastopil z velikansko polo popisanega papirja v roki. Vsi smo mislili, da se pomaknemo vsaj za 200 let naprej, ko smo tako oboroženega zagledali. Pa glej prevaro! Že prve bosede njegovega čitanja so nas poučile, da bomo morali poslušati stare kolobocije. Celo njegovo čitanje se je sukalo okoli g. župana. Vse to bi bilo dobro, ko bi bil Vincenc segel lo še nekaj let bolj nazaj, ker ljudje v Cerknem si tudi iz dobrih starih časov marsikaj pri po voda je j o. Nimam sijer namena braniti g. župana, ker on se bo znal sam dobro zagovarjati, ampak le nekoliko omeniti težave dandanašnjih županov. Seveda se pri tem ne Btrinjam z govornikom Kristanom, ki je mnenja, da so vsi naši župani Kosmači, ali po domače, za—nič. Sicer pa je Kristan povedal nekaj britko resničnih besed glede volilne reforma sklicateljem shoda v brk in zato ro ga z govorniškega odra porinili. Pa glej smolo ! Tudi tokaj bi se bili lahko opekli liberalci, ako bi Kristan prostovoljno ne bil odstopil, ker je im6l dvetretinjsko večino. Iz Sovodenj. — (Žrtev alkohola.) — Loto je minulo, odkar Bern Vam, g. urednik, pisal o smrti nekega alkoholista, ki je prežgan od neizmerno zavžitega alkohola podlegel temu uničevalca človeške sreče, miru in blagostanja, provzročitelju uboštva, prepirov, pretepov, ubojstev, preklinjevanja, sploh vsega zlega. Poročal sem Vam o njegovem pogrebu ter Vam povedal, kako je iz kr4« smrdelo, kiiko je bilo njegovo truplo na parah. In danes Vam moram poročati zopet o neki drugi žrtvi alkohola, namreč o smrti mladeniča, nahajajočega sev najlepših letih, namreč v 31. leta svoje dobe, ki je bil edina opora kmetije in matere udove. Kako je nesrečna mati prosila sina, ga rotila, naj se ne udaja toliko pijači, hodila za njim, da bi ga odvrnila od neizmernega uživanja alkoholnih pij*č, a vse zaman. Ta brezsrčni demon alkohol spravil jo nesrečnega mladeniča tako močno v svojo oblast, da se ni več mogel iztrgati iz nje, dokler ga ni alkohol zadavil. Pil je in pil, dokler ni zapil — življenja. Pil je namreč zadnji čas pet dni zaporedoma, šesti dan pa je obnemogel. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je pa čez par dni (v torek) umrl. Zdravniki so dognali, da je imel nesrečnež že vsa čreva prežgana ter da so mu ista že začela razpadati. Pa alkohol po navadi ne uniči le telesnega zdravja, ampak po največ izpridi t» grdi sovražnik človekov — seveda ako se mu človek preveč uda — tudi človekovo dušo. Pijančeva duša postane dostopna vsemu slabemu. Pijanec postane po največ brezčuten za dostojnost, za poštenje in za pravico. Koliko nesreč je provzročilo neizmerno uživanje opojnih pijač. Koliko družinskih prepirov in koliko aboštva. Poglejmo naše mlade- se mi zdite malo... Na, naj bo torej; odpustim vam škodo, ali le s tem pogojem, da pojdete vsako nedeljo in praznik k sv. maši in boste molil za rneu. Z veseljem pristane kmet na to. Sara ni upal, da izleze tako na lepem. Za nekaj čaBa pride k zdravniku, da se mu zuhvali za njegovo dobrotljivost, in zagotavljal je, da od onega dne nikdar ni opustil nedeljske in prazniške božje službe. „Nu, dobro, dragi moj“ menil je dobrodušni doktor, „če ste hodil do zdaj za pokoro, ker ste mi potrupil kočijo, tedaj pa nadaljujte to in hodite vse svoje življenje; sicer pride sodni dan za vas polom", ki bo hujši nego oai krat, ko ute mi polomil voz. Kmet je bil ginjen radi doktorjeve prijaznosti in dobrohotnosti, in obljubil je, da hoče vse to storiti. — Doktor ga je poznal že prej, da je mlačen, cerkvi neprijazen; in porabil je to priliko, da ga pridobi za Boga. In kmet je držal svojo obljubo. Seveda ni delal samo iz čiste ljubezni do Boga. Večkrat je govoril: .Ne morem drugače, moram iti k sv. maši; ko bi tega ne storil, bi bilo pač grdo, ker bi bil nalagal in osleparil doktorja-1. niče, kaj isti vse počenjajo v pijanosti. Da, da, prav je imel naš neBmrtni Slomšek, ko je zapisal te le zla te besede: Kdor premlad vino pije, Olje na ogenj lije. Iz goriške okolico. — Potovanje me jo privedlo pred kratkim v vzgajališče naših bodočih učiteljev v Koper. MobIo Koper ni napravilo name posebno ugodnega atiaa. Predstavljal sem si je vse drugače. Menil sem, da je vendar bolj čedno dočim sem se prepričal, da so nekatere našo vasi veliko čednejše nego je to laško gnjezdo. Bolj kot mesto je pa mene zanimalo učiteljišče in naši učiteljidčniki. Gledč poslopja, v katerem 86 nahaja učiteljišče, som se moral prepričati, da se nahaja prav v slabem stanu, ter da prav nič ne odgovarja svojemu namenu. Skrajni čas je že, da bi se vprašanje gledč tega učiteljišča že vendar jedenkrat rešilo, ter da bi so slovenski in hrvatski oddelek premestila kam drugam, prvi seveda v Gorico. Imel sem priliko opazovati tudi naše nčitelji-Sčnike, reci moram, da mi ni način njih nastopanja in vedenja, vsaj od nekaterih, prav nič dopadel. Koliko naših mladeničev se tam pokvari?! Človeka zaboli srce, ko vidi nastopati v javnih lokalih mladeniče, ki bodo jedenkrat vzgajali našo mladino, na način, ki je vBe graje vreden. S posebno žalostjo sem opazil, da nekateri učiteljiščniki preveč časa potratijo po krčmah, mesto, da bi se doma učili ter se resno pripravljali za svoj važen poklic. Slišal sera, nekatere teh mladeničev, ko so v krčmi hudo zabavljali čez tovariše, ki jih ne posnemajo in se raje doma uče, nego bi tratili svoj čas po krčmah ter si kvarili zdravje s pijačo. Imenovali so take nazadnjake, ki nimajo smisla za napredek in za življenje. Rob lepi nazori taki, posebno pa še za mladeniče, katerim bode jedenkrat izročena vzgoja naših otrok. Prepričal sem se pa, da sta tem mladeničem nekako evangelij „Soča“ in „SI. Narod11, In čudil se nisem prav nič o pokvarjenosti omenjenih mladeničev, izvirajočo iz čitanja takih pohaj šljivih listov, ki so najhujši strup za našo neizkušeno mladino. Z itorej bi pa Bvetoval vsem onim, ki imajo paziti na to, da naša mladina moralno ne propade, da skrbno na to gledajo, da ne vdobi mladina pohujšljivih časopisov v roke. Z dežele. — (Praktično bodi krščanstvo), sicer je brez veljave. Saj nismo prejeli sv. krsta le od lepšega, saj nismo prejeli pri „verskem potrjenju" (birmi) križa v rokav, ampak na — čelo — odprti del, ki se ga ne sramujejo odkriti. če se pa premišljuje življenje, vidi se, da so ljudje včasih v svoji nedoslednosti ali logiki podobni otroka, ki je dejal: Jutri popoldan je (že) prišel tata I Ali pa kratkoumnemu ali šegavemu beraču, ki je del: Bog daj zdravje rajnemu Martina! Pred mnogimi leti je bilo sv. blr-movanje. Pa je imel občinski predstojnik pozdraviti naslednika apostolov. Liberalcu pa se je tedaj zdelo umestno trikrat pojecljati nekaj iu potem pristaviti: Sem se ustrašil I Ker je pa te besede tako gladko izrekel, so nekateri ljudje sodili, da je nalašč hlinil prestrašenost, da bi boljši kup izlezel in bi ne trebalo Nu, ali pa ni storil ljubi Bog tisočkrat več za nas kot ta doktor za kmete? Ali žaljenje božje ni velika hujša nesreča kot polom voza ? Ali ni hujše, kakor če pride železniški voz iz tira in se zgodi velika nesreča? Če je raz-žaljenje veličanstva tako hudo : kaj pa, če človek žali Onega, pred katerim „stoje tisočkrat tisoči in mu služijo desetkrat stotisoči V’1 Kaj storiš če te vgrizne rasec in ali ni človek manj kot ta proti Bogu? Ne hotel bi poljubiti s krastami posutega — Bog pa hoče naj poljublja grešnika? Človek se smeje, da so molili „zlato tele'1, ali ne moli pa včasih tako .tele*1, ki niti zlato ni ? Mati tarna, če ji umrje otrok, a če žali Boga, se jej to ne zdi vredno. Muha se igra še zabodena na igli, in igra se človek — dinamitna mina poleg ognja. Če pa nudiš otroku sladkor in denar, pograbi manj vredni sladkor — človek lovi manj vredno, pa pusti v nemar dragoceno. In za ozdravljenje ti bo rabil grenka, draga zdravila, hodil po gorah in dragih toplicah, ne zdi se mu škoda denarja — za dušo kaj žrtvovati se mu ne vidi potrebno. — Človek, ko je bil v časti, tega ni razumel 1... lepih besedi zastonj govoriti. — Drag je bil bolj drzen. Vstopi de ta predsednik društva X pred vladiko ter začno: Mi zvesti sinovi matere katoliško cerkve ... Gospodu, ki jo bil na levici škofovi, se jo zdela ta hinavščina vendar prehuda, pa omeni proti vzvišenosti: .Ali se ne spominjale, vzvišenost, da je govoril mož prod 6. loti ravno take besede ?“ —„Se spominjam.11 — „No, in pri vsem tem mož — nikdar ne gre v cerkev k sv. izpovedi ali božji službi I11 Škof obstane radi tako drzne hinavščine »zvestega sina“, ki tako sluša mater cerkev v tako važni stvari. „Sem mislil iti obiskat ga na dom, ali zdaj pa ne grem 1“ In ni šel, kar je bilo pač prav pri takih razmerah. Oni mož pa ni srečno končal. Kakoršno življenje — Podobno ravnajo drugi nedosledno po izreku: Bog mu daj zdravje rajnemu Martina I — Pametnemu eno oko dosti I Farizejstvo in opoklost brezvestnih časnikarjev je že od sile. Slidal sem, da je časnik „Sečosrobar“ pisal nedavno zaničljivo o lurški vodi, češ, toliko vode so pripeljali v London, zdaj bo tam kuga. Tudi Zola je zaničljivo pisal o Lurdu; — v plačilo se je zadušil v dimu in blatu. Nekako podobno se je godilo verskemu sovražnika Volterja. Bog ne spi, če tudi se nekaterim tako zdi. Brezverski časnikar piše mogočno : .M1, mi pravimo, bomo tako naredili.1' Ali je čudo, da se taka, pritlikava, na-puhnjena žaba drzne rešetati izjavo kakega kardinala. Ni mo prav seveda, če je rekel ta, da je duhovnik v nekem pomenu višji od D. M. No če bi imel liberalec le še trohico zdravih možganov, bi moral pritrditi, da je to res; seveda le z ene strani, glede na oblast. Prizma ali gora ima več plati. Niti angel, niti M. D. ne more ne maševati, niti spovedovati, ne birmati, ne sv. oljem maziliti, ne v mašnika posvetiti. — Tako se tudi lahko reče: Z ene strani je brezverski časnikar hujši lopov, kot cigan, ki vsaj ne krade dobrega imena; je hujši kot znani — Fran-češkoni, ker je ta pobil le enega in ga oropal, brezverski časnikar jih pa mnogo pomori duševno in oropa indiroktno zveličanja. No, pri volu se dobi kos mesa, pri dolinapredkarju psovanje. Če kdo udari psa, zakadi se ta še bolj v tovariša, misleč, da mu je oni prizadejal bolečino. Če žuga liberalni malhi škoda (izguba naročnikov, izstop iz nevarnih društev), pade liberalec kajpada spet po veri in duhovniku, ki mn. „kali mir11 in brani plačevati bogokletne izbruhe narodnih grobokopov; brani, da ne metaj vere pod plot iz straha pred liberalnim šče-kanjom. To dela iz dolžnosti in zaradi ostre odgovornosti, dobri ljudje ga podpirajo, slabi pa mečejo polena pod noge. — Liberalcu je malik kak Dentscher, ki je na Dunaju sramotil slov. župane; nič ne de, da je le zoper vero in duhovščino (ki ga je žal — trikrat žal — pomagala izrediti), pa je za liberalca pravi mož. S slepoto udarjeni slepiči 1 Ali Kranjec je zibal Francoza le en čas. „Povejte mi, kako naj še prekolnem,11 je dejal oni; ko mu je začel jezik gnjiti ni vprašal več. Oni je bil nastavil skopec dobremu učitelja; ko mu je v vojski krogla razdrobila nogi, se je potipali Dajmo času čas. Plačal je Francozu Lemi, plačal bo še kdo dragi, in to ne za dolgo .. . Novice. Predsednik tržaškega deželnega sodišča dvorni svetnik Mihael U rban-č i č je prosil za vpokojenje. Govori se, da pride na njegovo mesto predsednik okrožnega sodišča v Gorici Karol vitez D e f a c i s. > Grof (’alice, dolgoletni poslanik v Carigradu, je dospel 13. t. m. v Gorico, da tu preživi svoja zadnja leta. Smrtna kow. — Včeraj so pokopali gospo Frančiško Bednarik roj. Vrtovec, soprogo gosp. knjigoveza Ivana BednaFik. Obilo spremstvo pri pogrebu je pokazalo, da je bila pokojnica kot vzorna mati in dobra gospodinja povsod priljubljena. Svetila ji večna Inč 1 Za „Sloveusko sirotišde* : P. n. gg. Josip Golob 1 K, Nekdo 12 v, Anton Pintar 30 v. Bog plati I Za »Alojzijevišče * so darovali: Proč. go9p. Ciril Zainar 6 K, gospa Frida DOrler 20 K. Bjg stotero po»rni I Darovi. — Uprava „Prim. LiHt»“ je prejela za »Šolski Dom 3 K, katero jo daroval „N(ikdo“ in za »Sirotišče" 3 K, za „AlojzijoviSčo" 4 K, v gostilni pri g. A., Fonu — pogrešek v igri ho zložili za »Šolski l)oin“ 1 K 20 vin. Iz ednc šolo trli. — Društvo »Šolski Dom14 je izpopolnovalo svojo zasebno ljudsko Solo od leta do leta. Najprej je ločilo v višjih razredih dečke od deklic Jer za prvo ustanovilo prsebne razrede; potem je moralo istotako ločiti tudi v nižjih razredih radi velikega Števila šolskih otrok. Tako so nastali poleg šest dekliških razredov še štiri deški razredi Šestero dekliških razredov izpopolnjujeta dva letnika dekliške pripravljavnice; vzporedno z višjimi deškimi razredi pripravlja deška pripravnica svoje učence za vstop v Brednje šole. Ker so bili prostori v »Šolskem Domu“ napolnjeni, trebalo je iskati novih prostorov in zidal se je »Mali Dom“, v katerem so nastanjeni nadalje štiri razredi. Prvi in drugi razred sta mešana ter imata otroke prvega in drugega š. leta. Tretja razreda sta dva, vsak z dvema oddelkoma; dekliški ima deklice, deški pa dečke tretjega in četrtega šolskega leta. K leta bo treba napraviti v „Malem Domuw vsaj še eden četrti razred, namreč za deklice. Ker po šolskih odredbah niso dopuščene zasebne ljudske šole s 14 ali 15 razredi, siljeno je bilo društvo razdeliti svojo dosedanjo šolo v »ri šole, namreč v šestrazredno dekliško in štiriraz-redno deško šolo v »Šolskem Domu“ ter v petrazredno mešano šolo v „Malem Domu”. Slovensko šolstvo se v mestu lepo razvija; a stane tudi mnogo denara. Zato priporočamo prav toplo vsem rodoljubom v mestu in zunaj njega, naj vsak po svoji moči podpira te prekoristne in prepotrebne narodne zavode. Prlpravljavnica za sred uje šole društva »Šolski Dom" v Gorici šteje 43 učencev iz mesta in z dežele, potem ko je bil eden izmed vpisancev vsprejet na državno pripravnico. Učenci se učijo tistih predmetov, iz katerih mora delati izpit, kdor hoče biti vsprejet v katero go-riških srednjih šol, na kitorih velja še vedno nemščina kot učni jezik. Lansko leto jo štela pripravljavnica 40 učencev, od katerih so napravili vsprejemni izpit za srednje šole vsi, ki so se k izpitu oglasili, celo eden, kHteremu je šolsko vodstvo odsvetovalo, da bi se oglasil, ker ga ni smatralo za dovolj pripravljenega. To kaže, da je šola dobro urejena ter da se postopa v nji s potrebno ranljivostjo in strogostjo. Čestitamo I Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1906 za goriško mesto so dešle in se dobivaj)} pri cerkovniku velike cerkve g. Josipu Čigonu. Vsi častiti družbeniki so uljudno naprošeni, da o prejemanju knjig plačajo udnino za tekoče leto, da s tein poverjeniku mnogo truda prihranijo. Nesreča na bohinjski železnici. — V noči od torka na sredo se je dogodila v predora med^ Podbrdom in lla-dojužno ta-le nesreča. Štiriinštiridesetletni sprevodnik Ivan Bobnič iz Velikega Gra-hovščeka pri Celju, a stanujoč v Trstu, hotel je skočiti na vlak, a se mu je iz-podrsnilo in padel je tako na tla, da so mu železniški vozovi zmečkali levo nogo. Nesrečneža so pripeljali včeraj zjutraj v tuk. bolnišnico, kjer so mu odrezali nogo. Bobuič bode menda v jednem mesecu okreval. Škrlatica. — Po bližnjih vaseh v goriški okolici razsaja še precej hudo Škrlatica, tako v Ozeljana, Grgarju, v Desklah itd. Tudi v našem mestu imamo več slučajev te bolezni. V Št. Farjanu so morali zaradi Škrlatice včeraj zapreti šolo. Poziv. — „Abstinečni krožek v Mirnu'1 poziva vse prijatelje ljudstva na „Prvo protialkoholno zborovanje na Goriškem" katero priredi dne 21. t. ra. Alkohol je ki danes vse podira, kdor živi med ljudbtvom bo videl da alkohol ljudstvu krade izobrazbo, da alkohol krade premoženja, da alkohol krade zdravje in življenje, da krade mir rodbinam, sploh da alkohol vse dobro podira in mnogo slabega napravi. Ljudstvo iztrajmo iz rok alkohola, in dali smo mu kar mu sploh moremo dati, kajti trezen človek je vsemu do-hremu dostopen. Pridite torej na to zborovanje vsi, pridite abstinenti, pridite neabsticenti, pridite prijatelji abstinence in pridite tudi Vi ki proti abstinenci zabavljalo, da, Vam bo shod šo najbolj potreben. »Abstinenčni krožek v Mirnu“. Abstinenčni krožek v Mirnu naznanja da pripravi o priliki I. protialkoholnega zborovanja na Goriškem, Hkupno kosilo. Vstopnina h kosilu je 2 K 90 v brez pijačo. Pri kosilu kakor tudi pri veselici se bodo točile razne nealkoholne pijačo. Kdor so udeleži skupnega kosila naj to naznani vsaj do 18. t. m. Naslov : »Abstinenčni krožek v v Mirnu11. Goriško. A. Vuk, tajnik. Abstinenčni krožek v Mirnu vabi na I. protialkoholno zborovanje na Goriškem, ki se vrši dne 21. t. m. v stari šoli v Mirnu. Vspored predavanj: Iv. Podlesnik: Protialkoholne organizacije; A. Vuk: Alkohol in delavstvo, Alkohol in telo; Dr. Krek ! Alkohol in „delo za narod"; 1. Eržen : Alkohol in žensko vprašanje; I. Kosec: Ali je abstinenca za našo deželo koristna ali ne ? — Začetek predavanj ob 3 uri pop. Razstava goveje živine. = Kakor je bilo uže v »Gorici" z dne G. oktobra objavljeno, prirede se razstave goveje živine v Kanalu 8. novembra, v Gorici dne 12. novembra, v Selani dne 14. in v Komnu 16. novembra. V planinskem ozemlju bode pa razstava v Tolminu dne 26. oktobra, v Cerknem 27., v Kobarida 29. in v Bovcu 31. oktobra. Pri prvih razstavah dobe lastniki 2300 K, pri drugih pa 2000 K daril. Namen tem razstavam je v prvi vrsti oživeti zakon za povzdigo govedoreje za Goriško z dne 13. tmtia 1903. V to svrho je sklical namreč deželni odbor zadevne izvedence v posvetovanje. Pri teh posvetovanjih se je soglasno sklenilo : 1. Kot minimum plemenskih postaj se smatra sedanje število postaj. Vendar se morajo biki povsod nadomestiti z biki čistega plemena. 2. Načeloma naj se nakupijo biki tudi za občinske plemenske postaje v deželi, v kolikor je to mogoče. 3. V tem letu naj se prirede razstave v raznih plemenskih okrajih, da se spozna materijal, s katerim se lahko računi ter da se s premijo vzbudi veselje do govedoreje in do zboljšanja živine. Opozarjamo vse živinorejce in druge rodoljube na te razstave, ki tvorijo prvi korak za zboljšanje živinoreje, ter jim priporočamo, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže teh razstav in da priženejo tem več živine na razstave, da si merodajni činitelji napravijo pravo sliko o obstoječem materijala na tem polju ter da priskrbe sredstva za povzdigo govedoreje. Prav bi bilo, ako bi si nekateri naši posestniki in rodoljubi ogledali tudi razstavo v Furlaniji, da se prepričajo o tamošnjem tozadevnem napredka in potem navdušijo tudi svoje rojake k temu in stavijo deželnemu odboru in drugim merodajnim činiieljem primerne predloge v dosego tega namena. Vabilo k veselici, katero priredi .Dekliška Marijina družba11 v Podgori o priliki slovesnega blagoslovljenja nove družbene zastave. Slovesen blagoslov zastave bo 21. oktobra 1906 ob 2. uri pop. v cerkvi. Ob 3. bo veselica na farovškem dvorišča, oziroma ob nevgodnem vremenu v stari šoli poleg cerkve. Vspored veselice velezanimiv. Sedeži 1. vrste po 80 v., II. vrste po 40 vin., stojišča po 20 vin. Vodstvo. Skladiščnim delavcem v Trstu je izposloval namestnik princ Hohenlohe ugodne plače. Hohenlohe je o tem obvestil delavske voditelje. Najdene reči. — V »Krojaški zadrugi" v Gjrici je nekdo pozabil zavoj, v katerem se nahniajo razne čipke za cerkveno opravo. Poleg tega so v zavoju tudi srebrne čipke in srebrna franža. Kdor bi bil to pozabil naj se oglasi v »Krojaški zadrugi11. Našel je nekdo v ulici Torrente konjsko odejo. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri upravi »Primorskega Lista-. Grozna nesreča. — V petek zvečer je pripravljala 31-letna M.ova družba" je sklonila izdajati poslej revijo »Katoliški Obzornik11 pod splošnejšim imenom — nČas11. Revija »Čas" bo izhajala po desetkrat na leto, v zvezkih v obsega do 3 pOI. Prinašala bo v prvem delu krajše članke iz apologetike in filozofije, a tudi iz drugih strok, in sicer bolj kakor doslej : iz prava, socijologije, socijalne politike, načelne državne politike, iz prirodoslovja in zgodovine, iz literature in umetnosti ; skratka iz raznovrstnih strok človeškega znanja, seveoa po prilikah in potrebah. Zlasti bo tudi „Čas“ posvečeval svojo pozornost ljudski izobrazbi. Dragi del pa bo revija, obzornik za kratka poročila o napredka na raznih poljih, o novih iznajdbah, pridobitvah, o novih smereh in rezultatih moderne vede. Ker bo tako delo zelo naraslo, bodeta s sedanjim urednikom dr. A. Uše-ničnikom sodelovala kot urednika prof. Evg. Jarc in dr. Fr. Grivec. Uredništvo bo vse storilo, da pridobi novih sotrudnikov, veščakov v raznih strokah; izkušalo bo pridobiti listu sotrudnikov tudi iz vrst drugih slovanskih znanstvenikov. Naročnina bo kakor doslej 5 K, le za dijako smo prisiljeni radi velikih novih stroškov zvišati naročnino na 3 K. | »Slovenska krščansko-socijalna zveza11 v Ljubljani prosi, naj vsa primorska društva, ki so nje člani, hitro vrnejo vprašovalne dopisnice in naročilnice na novi »društveni koledarček11. Za slovenske naročnike »Matice Ilrvatske11 znaša letošnja naročnina 3 krone. Kor je ta v primeri se številom in z vrednostjo knjig neznantna, želeti je, da se čim večje število Slovencev oglasi, naj se tako »Hrv. Matici11 hvaležni izkažemo. Naročila sprejema V. Kraševec, bogosl. v gor. osrednjem semenišča, izključno do 1. novembra. (Prosi se naj tudi drngi listi ta oglas natisnejo.) Tat se je skesal. — Pred nekolikimi dnevi je prišel tat v župno cerkev v Šmarjah pri Ljubljani, ter odnesel iz nje srebrni kelih in pokrivalo od ciborija. Kmalu potem pa je tat prinesel svoj rop nazaj in ga skril v shrambo pri zakristiji. — Taschcnbuch filr die christlicheu Arbeiter Oesterreichs filr das Jahr 11)07. — Cena 72 h. Naroči se : Dunaj VII., Kaiserstrasse 8. Poleg navadnih koledarskih podatkov prinaša na 94 straneh velezanimive sestavke, jki bodo zanimale vsakogar. Koledar priporočamo. Listnica uredništva. — G. dopisniku iz Bovca : Žal, za danes prepozno. Tržne cene. (Zabiljcžene tene veljajo le za prodajo na debelo!) Sladkor velike komade . . K 70 60 „ male ....................... 71 60 „ voglat 72 50 Riž Rangon...................„ 28.—32 „ Japonski.................„ 40.— . Italjanski ............» 42.—44 Petrolej v sodih kg..........» 40.50 „ zabojih............„ 14 — Kava Santos..................„ 196.—204 „ Domingo................. 220.— „ Java.....................„ 216.— » Portorico II...........„ ‘2+0.— I 97 o__ t) m i. ..... w Amerikansko olje..........„ 96.—100 Istrsko „............„ 84.— Moka št. 0................„ 27.50 „ 1........................ 26.50 n n *................n 25.50 n 3................„ 24,- M w .................n 6 22____ n rt u ....... n Ječmen „ 10 (domač) . , . * 22.— . 8................... 27,— Rojaki jj Spominjajte se o vsalu priliki ..Šolskega doma*1. Loterijske številke. lil. oktobra. Trst..................53 t 26 11 81 Line..................l>6 22 76 81 85 vij/ J Lekarna s 't t o o eni v uonc! Pravo in edino žel. kapljice g znamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč t \ teh kapljic je ne- (. '\ prokosljiva. — Te j. \ kapljice uredijo ^1 ‘ redno prebav- Jl Ijatije, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pije — Okrepi 6 el o de c, storč, da zgine p 1 kratkem času omotica in bi- J votna linost (mrtvost). Te kup- < Ijice tudi storč, da človek raje jč. J ^ Cona steklenici 60 vin. ^ And. Fajt pek. izvedence (iorien tekališče tr. Josipa št.2 (lastna hiša, Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najjinejšega, k '-or za nove maše in godove, kolače " birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice iid. - ■ O. 68 Primožič, slovenski optilar v Gorici, ulica Murini 3, priporoča čč. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravmške to-plomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejemtt naročila iu poprave ter pošilja na doni. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga 11. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste, Moko št. 0, 1, 2, 3, -I, 5. Več vrst riža. Miljsveč« prve in druge vrste, namreč ob */3 kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplcnke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega milna iz Kranja in iz Joclr-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovnlišče »liriilierškegn in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojačo in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna olmvala n vse letoe čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. e* •, veliko zalogo oljkinego olja iz najugodnejih krojev. Gorica, via Teatro št. 20 Olje za Inv 36 kr. lit. „ fineje 44 „ „ „ bolje 44 „ „ „ ilalmnt. 48 „ „ „ istrsko 50 „ „ SUT- Gorica, via. Seminario št. 10 Olje eorfu 5(1 kr. lit, ,, bari lili „ „ ,. Inecft 70 „ „ ,, nlzzu 80 „ „ „ nnjfiueje 1 gl. „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. - Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Peter Cotič, erevijnrski izvedence Gorica Raštelj štev. 32 ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ Imam v zalogi vsakovrstnih črevljev za ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ odrasle in otroke. Ako ne vdobi slučajno po ♦♦♦♦♦ volji obuvala napravim ga po meri na zahtevo stranke. ♦♦♦♦♦ A A A A A Sprejema tudi naročila i/. dežele ut jih ~ ~ ~ po pošti pošilja. ♦♦♦ ♦ V zalogi ima vsakorstnih mazil. V" Rojaki, spominjajte se o vsaki priliki „Solskega Doma". 4 mzsomtOBtiMicsvmssmrsi '^"rr mzasam Vsakdo, Kdor želi imt‘ti dobro in zanesljivo uro, nnj so obrne do ]. Šuligoja urarja e. kr. drž. železnic v (ioriei. v Gosposki ulit i hiš, štev jo. Ob oiioin priporoča nnjno-vojšo in trpežno šivalne stroje. ®0 Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporočit stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno kroni) nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove .^merlkanske blagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva sahtevati listke! Odlik ^l*cLŠPllr ■11i® / Ssgg* t j Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menite pa 5VI„, na vknjižbo po 5°|„ z 'b°o upravnega prispevka za vsacegapol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. 1 ►ti o M O 9 o tf o t* o ES p $ p p. i J ,Centralna posojilnica, | registrovana zadruga v gorici, ulica Vetturini št. 9. ^