KAREL ŠTREKELJ ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA I–II KAREL ŠTREKELJ ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA I–II Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612544317 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6(091) ŠTREKELJ, Karel         Zgodovina slovenskega slovstva / Karel Štrekelj ; uredil Matija Ogrin ; besedilo za izdajo pripravili in z opombami opremili clani uredniškega odbora Darko Dolinar ... [et al.]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012- 1-2. - 2012 ISBN 978-961-254-431-7 (zv. 1) 265906176 InštItut za slovensko lIteraturo In lIterarne vede zrC sazu slovenska akademIja znanostI In umetnostI karl-Franzens-unIversItät Graz, GeIsteswIssensChaFtlIChe Fakultät, InstItut Für slawIstIk KAREL ŠTREKELJ ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA I–II Uredil Matija Ogrin ljubljana 2012 Besedilo za izdajo pripravili pregledali in opombe napisali Darko Dolinar Monika Deželak Trojar Andrijan Lah Neža Sagadin Majda Stanovnik Maruša Tadenc Vera Troha, Luka Vidmar Fanika Vrecko Edvard Vrecko VSEBINA Predgovor (Kajetan Gantar).................................................................................. 9 Graška slovenistika sto let po Štreklju (Ludvik Karnicar)....................................15 ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA I. DEL Uvod I ......................................................................................................................... 23 Obseg predmeta. – Obdelanost zgodovine slovenskega slovstva .......................... 23 Vprašanja slovstvene zgodovine, preucevanje literature »obcne« in literatur narodnih ................................................................................ 23 (Razlicna stališca in obseg preucevanja); literatura kot umetnost; kot psihologija naroda.............................................................................. 24 Zgodovina literature kot del »filologije«........................................................ 25 O gradivu slovstvene zgodovine ................................................................... 25 II........................................................................................................................ 31 III ...................................................................................................................... 37 IV ...................................................................................................................... 41 V........................................................................................................................ 49 VI ...................................................................................................................... 54 Prvo poglavje Pocetki slovenskega slovstva (Vlecek).............................................................................................................. 59 VII ..................................................................................................................... 64 VIII.................................................................................................................... 72 IX....................................................................................................................... 78 X........................................................................................................................ 86 Drugo poglavje Protestantovska doba [Primož Truber].................................................................................................. 95 XI....................................................................................................................... 99 XII ................................................................................................................... 109 XIII.................................................................................................................. 118 XIV.................................................................................................................. 128 XV ................................................................................................................... 138 [XVa] ............................................................................................................... 143 XVI.................................................................................................................. 148 XVII................................................................................................................. 156 XVIII ............................................................................................................... 166 Krelj................................................................................................................. 168 XIX. Juricic ...................................................................................................... 174 XX. Adam Bohoric........................................................................................... 182 Jurij Dalmatin .................................................................................................. 188 XXI.................................................................................................................. 193 XXII................................................................................................................. 203 XXIII ............................................................................................................... 213 XXIV ............................................................................................................... 222 XXV................................................................................................................. 231 [XXVa]............................................................................................................. 236 XXVI. Protireformacija .................................................................................... 241 XXVII.............................................................................................................. 250 XXVIII............................................................................................................. 260 ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA II. DEL Barocna doba I ....................................................................................................................... 273 Peter Petretic................................................................................................276 [II] ................................................................................................................... 282 [Jurij Ratkaj]............................................................................................... 283 [Ivan Belostenec]......................................................................................... 287 [Jurij Habdelic]........................................................................................... 288 [III].................................................................................................................. 293 [Matijaš Magdalenic].................................................................................. 297 Gabrijel Jurjevic .......................................................................................... 300 Peter grof Zrinski........................................................................................ 302 [Ana Katarina Frankopan – Zrinska]...........................................................312 [Francišek Kristjan Frankopan]....................................................................317 [Pavel Ritter Vitezovic] ............................................................................... 322 VI .................................................................................................................... 330 Janez Ludovik Schönleben .......................................................................... 330 Matija Kastelec ........................................................................................... 336 VII ................................................................................................................... 339 VIII.................................................................................................................. 346 Valvazor (Po Radicu, Let. 1877.).................................................................346 IX..................................................................................................................... 357 X...................................................................................................................... 367 XI..................................................................................................................... 371 Academia operosorum .................................................................................371 XII ................................................................................................................... 374 [Pater Hipolit]...............................................................................................374 XIII.................................................................................................................. 381 Pater Rogerij ............................................................................................... 383 Pater Basar .................................................................................................. 384 XIV.................................................................................................................. 387 Paglovec...................................................................................................... 387 Primož Lavrencic ........................................................................................ 392 XVI.................................................................................................................. 400 [Ivan Žiga Valentin Popovic] ...................................................................... 404 XVII, XVIII ..................................................................................................... 417 XIX.................................................................................................................. 425 Kajkavci v XVIII. stoletju ........................................................................... 425 Ogrski Slovenci........................................................................................... 432 Doba osvetna ali predromanticna XX ................................................................................................................... 437 Doba osvetna ali predromanticna (1765–1830) ........................................... 437 [oce Marko Pohlin] ..................................................................................... 437 XXI.................................................................................................................. 445 XXII................................................................................................................. 454 XXIII ............................................................................................................... 459 XXIV ............................................................................................................... 463 XXV................................................................................................................. 474 XXVI ............................................................................................................... 484 XXVII.............................................................................................................. 491 [Jurij Japelj]..................................................................................................491 XXVIII............................................................................................................. 501 XXIX ............................................................................................................... 512 XXX................................................................................................................. 523 Žiga baron Zois ...........................................................................................523 XXXI ............................................................................................................... 529 Valentin Vodnik...........................................................................................529 XXXII .............................................................................................................. 539 XXXIII............................................................................................................. 546 XXXIV............................................................................................................. 555 XXXV .............................................................................................................. 560 XXXVI............................................................................................................ 564 [Jernej Kopitar]............................................................................................565 XXXVII ........................................................................................................... 575 XXXVIII .......................................................................................................... 581 XXXIX............................................................................................................. 585 XL.................................................................................................................... 598 XLIII................................................................................................................ 606 [Franc Serafin Metelko] .............................................................................. 606 XLIV................................................................................................................ 615 XLVI ................................................................................................................ 635 XLVII............................................................................................................... 645 Predgovor Ime Karla Štreklja (1859–1912) je slovenski javnosti znano zlasti po zbirki Slovenskih narodnih pesmi, ki jo je po temeljitem premisleku in predhodnih štu­dijah skrbno zasnoval, zanjo vse življenje zbiral gradivo in pridobival sodelavce iz vseh koncev Slovenije ter jo do prezgodnje smrti urejal po strogih znanstvenih kriterijih. Zbirka, kakršne takrat ni imel noben slovanski narod, je zacela izhajati pri Slovenski matici leta 1895 in je že s prvimi snopici naletela na vrsto ugodnih ocen, priznanj in odmevov v strokovnih glasilih, v tujini še vec kakor doma, kjer so se nekateri pregoreci moralisti spotikali nad »spotakljivo« motiviko in dikcijo nekaterih ljubezenskih narodnih pesmi. Po zaslugi te zbirke so ugledne znan­stvene ustanove Štreklju dajale visoka priznanja: tako ga je npr. Imperatorska akademija znanosti v ruskem Sankt Petersburgu imenovala za dopisnega clana (1902), enak naziv mu je podelila Kraljeva srbska akademija znanosti v Beogra­du (1910), še pred tem so ga vabili za rednega profesorja na univerzo v Sofiji (1907). Že naslednje leto pa je (morda kot odmev na vabilo iz Sofije) – po zaslu­gi avstrijskega prosvetnega ministra Wilhelma von Hartla, po stroki klasicnega filologa, ki se je tudi sam kot raziskovalec Homerja živo zanimal in intenzivno pospeševal raziskave ljudskega pesništva – dobil redno profesuro na graški uni-verzi, kjer je že pred tem dvanajst let deloval kot izredni profesor. Žal pa je Štrekljeva dejavnost v okviru profesure na graški univerzi slovenski javnosti precej manj znana kakor njegova zbirka narodnih pesmi. Graška univerza je namrec (morda na pobudo štajerske deželne vlade) cuti-la dolžnost, da poskrbi tudi za nemajhno število tistega prebivalstva dežele, ki mu je slovenšcina materni jezik, in ne nazadnje tudi za izobraževanje primernih strokovnjakov. Zato je npr. že v letih 1851–1854 Jožef Mihael Skedl kot izredni profesor imel na graški pravni fakulteti v slovenšcini predavanja o kazenskem pravu (»kaznopravne postave cez hudodelstva«, po štiri ure na teden). Štirideset let pozneje je bila na pobudo slovenskih poslancev v dunajskem parlamentu – kljub nasprotovanju velikonemških krogov – na graški filozofski fakulteti ob že obstojeci profesuri za splošno slovansko filologijo ustanovljena še posebna pro-fesura za slovenšcino kot »deželni jezik» (Landessprache). Za predavatelja je bil izbran dr. Vatroslav Oblak, ki pa je, še preden je bila profesura potrjena, aprila 1896 umrl. Na to uciteljsko mesto je eno leto po Oblakovi smrti, aprila 1897, prišel Ka­rel Štrekelj, ki je pred tem kot docent na dunajski univerzi v nemšcini predaval o slovanskih starožitnostih, o slovanski etnografiji in o slovenski slovnici. Na gra­ški univerzi pa je zacel o slovenskem jeziku in o slovenski književnosti predavati v slovenšcini. Štrekelj se je na predavanja ocitno skrbno pripravljal, kar velja še zlasti za cikluse predavanj o zgodovini slovenskega slovstva, ki jih je imel v letih 1899–1901 (po tri ure tedensko, ob ponedeljkih, cetrtkih in sobotah). Štrekljeva predavanja o slovenskem slovstvu pa na sreco niso bila samo preda­vana, ampak tudi napisana v slovenšcini; rokopis njegovih predavanj je ohranjen na Inštitutu za slovansko filologijo graške univerze. Dejansko so to sploh prva univerzitetna predavanja o slovenski literaturi, predavana v slovenšcini, že dvaj-set let pred ustanovitvijo prve katedre za slovensko književnost na ljubljanski univerzi. Štrekljevim predavanjem o slovenski literaturi pa gre – v primerjavi z našimi starejšimi predstavitvami slovenskega slovstva – prvenstvo še v marsicem dru-gem. Predvsem so ta predavanja najbrž prva literarna zgodovina pri nas, ki ima na zacetku izcrpen literarno-teoretski uvod, v katerem pisec nacelno razcišcuje ne­kaj temeljnih teoretskih in terminoloških vprašanj. Resda je ta uvod, kot Štrekelj izrecno priznava, prirejen po ruskem literarnem zgodovinarju A. N. Pypinu. A vendar se kot eden redkih pri nas v njem sooca po eni strani s takrat modernimi teoretskimi pogledi Hippolyta Taina, po drugi strani s strujo t.i. »mladogramati­kov«, ki jo je tedaj utemeljeval münchenski germanist Hermann Paul. V uvodu Štrekelj še posebej izcrpno razpravlja o odnosu med slovstvom in folkloro in o pomembnosti ustnega izrocila, ki po njegovem mnenju prav tako sodi v sklop literarne zgodovine, ceprav ni zapisano v crkah, od koder sicer izhaja izraz »lite-ratura« (littera = crka). Zanimivo je, da pa se pozneje, ob prakticnem obravnava­nju zgodovinskih podatkov, Štrekelj ustnega slovstva skoraj ne dotakne (verjetno zato, ker je imel o narodni pesmi poseben ciklus predavanj). Štrekljeva literarna zgodovina je prva pri nas, ki v uvodu terminološko razciš-cuje in razmejuje pojme pismenstvo, književnost, literatura, slovstvo, filologija. Pri tem je zanimivo, da mu je »slovstvena zgodovina samo del filologije«. V ozadju je morda usedlina vecstoletne tradicije, ki sega dalec v pozno antiko, do Marcijana Kapela, ki je v spisu O svatbi Merkurja in Filologije (De nuptiis Mercurii et Philo­logiae) ovekovecil filologijo kot najžlahtnejšo in najvišjo, vse obsegajoco znanost. V takem pojmovanju, ki je seveda v precejšnjem nasprotju z današnjimi pogledi, ko imajo izrazi kot filologija ali filološki veckrat slabšalen prizvok, se skriva težnja po interdisciplinarnem vkljucevanju podrocij, ki jih pokrivajo arheologija, etno­logija, jezikoslovje, psihologija, nacionalna, umetnostna, kulturna in cerkvena zgodovina, v enovit in celovit kompleks humanisticnih znanosti, v kar so v na­daljevanju naravnana tudi Štrekljeva predavanja. Še bolj kot terminološka razcišcevanja nas v uvodnih poglavjih preseneca im­presiven pregled cez vsa naša dotedanja slovstveno-zgodovinska prizadevanja – od katalogov bio- in bibliografskih navedkov pri Valvazorju, Frischu, Pohlinu – prek Marnovega Jezicnika – do kriticnega pretresa Kleinmayrjeve in Glaserjeve literarne zgodovine, do obravnave prispevkov v Kresu, Ljubljanskem zvonu, Do-minsvetu, Letopisu Slovenske Matice in drugih periodicnih glasilih. Na koncu tega pregleda Štrekelj še daljnovidno navaja deziderat, ki se je pri nas zacel na-crtno uresnicevati šele v zadnjih desetletjih: »Zadnji cas je, da se tudi pri nas zacne zbirati in objavljati korespondenca naših pisateljev, brez katere je le težko si natancno naslikati razvoj vsakega izmed njih. Po korespondenci šele se nam odpre razgled za kulise, kako in kje so delovali in mislili.« Uvodu sledijo poglavja iz najstarejše slovenske politicne in kulturne zgodo-vine, ki so napisana z iskrenim žarom slovenstva in gorecega domoljubja, kar je bilo takrat ob agresivni velikonemški ideologiji zelo aktualno. O Štreklju so-dobniki porocajo, da je bil po prepricanju globoko veren, pa vendar ob konkre­tnih dejstvih veckrat kriticno in nepristransko poudarja, kako so bili »nemški oznanjevalci božje besede slovenšcine zmožni le toliko, kakor današnji nemški uradniki med nami.« In »kaj je bil prvi posledek takšne pokristjanitve?« To, da se je »s kristijanstvom, po Nemcih donesenim, zacela okupacija naše zemlje, ž njo pa sistematicna germanizacija«. In nato v nadaljevanju brez slepomišenja razkrinkava »lažnivost, sleparstvo in ponaredbe nemških škofov, katerim je šlo samo za desetine in davke …« Celotno Štrekljevo literarno zgodovino preveva blagohotnost, ki je bila izra­zita poteza njegovega znacaja, velika naklonjenost do pionirjev našega literarne­ga snovanja: njihovih šibkih tock ne prikriva, toda ob njih ves cas opozarja, v kakšnih težavnih zunanjih okolišcinah so delovali, in poudarja nesporne zasluge teh neutrudnih kulturnih delavcev, ki odtehtajo vse morebitne pomanjkljivosti. Tako npr. nepristransko osvetljuje lik in pravicno vrednoti pomen Marka Pohli­na, za katerega mnogi naši literarni zgodovinarji skoraj niso našli dobre besede. Štreklju pa je oce Marko Pohlin »mnogokrat prehudo oštevani in zasramovani pisatelj, cigar obširno delovanje je bilo velikega pomena za naslednike, dasi ni bilo brez velikih pomanjkljivosti.« In s kakšo cloveško toplino (na zadnjih stra­neh pricujoce knjige) opisuje cudaški, pa vendar dobrodušni in skromni znacaj duhovnika in jezikoslovca Metelka: »Njegova suknja je prišla celo v pregovor. Ako je hotel kedo ocitati komu starost, mu je rekel: Si star kakor Metelkova suknja. Le tako je mogoce razumeti, kako je mogel zapustiti po smrti 80.000 goldinarjev. Vso to imovino je zapustil Metelko le za blage namene, za uboge šole, ucence …« In ne nazadnje naj opozorimo še na eno odliko Štrekljeve slovstvene zgodo-vine: njeno privlacno berljivost. Podatki, ki jih vcasih podrobno navaja, niso po nakljucju napaberkovani zaradi golega ucenjakarstva, podrobnosti nikoli niso same sebi namen, pomembne osebnosti so predstavljene z osebnim žarom in prizadetostjo. Nekatere dogodke opisuje v lagodni epski širini, druge z zgošceno dramsko napetostjo. Takšen je npr. opis utopitve Matija Copa v Savi in njegove tragicne smrti: ceprav so nam vsi podatki o tem dobro znani in so bili že veckrat zabeleženi, je pri Štreklju tragicno dogajanje opisano tako napeto in živo, da nam ob branju zastaja dih. Nasploh se zdi, da je poglavje o Matiju Copu pisal s posebno toplino, simpatijo in ljubeznijo. Ob tem je presenetljivo, da se marsikaj, kar Štrekelj pripisuje Copu, ujema s tem, kar viri in sodobniki porocajo o samem Štreklju. Tako nehote dobimo vtis, kot da je Štrekelj v Copov lik, v Copovo osebnost, skušal projicirati poteze svojega idealiziranega avtoportreta. Ko npr. govori o Copovih predavanjih na poljski univerzi v Lvovu (ki leži danes v Ukraji­ni), piše tako, kakor da bi pisal o samem sebi in o svojih obcutjih, ko predava na nemški univerzi v Gradcu: »Sploh ni bil svojim ucencem samo izvrsten ucitelj, ampak tudi dober oce in skrben vodnik. Ljubili so ga kakor starejšega prijatelja ter se pridno ucili že iz ljubezni do mladega profesorja … Kedor se je seznanil z mladim, takrat komaj 24-letnim ucenjakom, ga je moral cislati in ljubiti … Toda Cop se kljub temu ni mogel na Poljskem nikoli prav udomaciti; srce mu je vedno hrepenelo po gorskem jugu, po domacih ljudeh…« Nehote se nam zdi, kot da Štrekelj tukaj opisuje svoje obcutke ob življenju v Nemškem Gradcu, kjer mu srce ves cas hrepeni po gorskem jugu, po rodnem Gorjanskem (tudi svoje prve pesmi je Štrekelj v Zori objavljal pod psevdonimom Gorjanec). In kako srecen je bil Cop potem, ko je prišel v Ljubljano, kjer je – poleg obveznosti, ki jih je opravljal kot bibliotekar v licejski knjižnici – lahko tudi pouceval slovensko mladino: »… že s prvim ogovorom … si je pridobil srca svojih mladih poslu­šavcev. Spoštovali so ga zavoljo njegove obširne in visoke ucenosti, ljubili zaradi njegovega modrega, mirnega, prijaznega vedenja. Um in srce sta mu bila enako izvrstna, nikoli ni bil svojim ucencem arbiter plagosus, ampak vselej mili glavar in ljubeznivi oce. Sploh je o vsaki priliki kazal, kako srcno ga veseli, da je ucitelj sinovom svojega naroda, in marsikatera domorodna beseda uciteljeva se je prijela dovzetnih mladenicev. Govornik ni bil posebno dober, pa govoril je v kratkih, jedrnatih stavkih. Poslušati ga je bilo lahko, ker je vse, kar je povedal, bilo zani­mivo, poucno, duhovito. Znal je navduševati ucence za vse, kar je dobro, lepo, plemenito, in ljubili so ga kakor najvecjega prijatelja in najboljšega oceta. Kedor je bil njegov ucenec, se ga je hvaležno spominjal do smrti.« Ni dvoma, da se je s temi besedami poklonil spominu velikana ucenosti in vzornika Matija Copa. In mislim, da bi Štrekelj, ki je bil po znacaju zelo skro-men, enake besede z vso pravico lahko zapisal tudi sam o sebi. Seveda pa moramo ob branju vseskozi upoštevati, da rokopis Štrekljeve Zgo­dovine slovenskega slovstva – kljub vsem omenjenim odlikam in prednostim – vendar ni sistematicno usklajen in dovršen prirocnik ali ucbenik, »Handbuch«, kakršne so pisali takratni avstrijski univerzitetni profesorji. Rokopis vseskozi nosi in ohranja znacaj predavanj. Tega se je gotovo dobro zavedal tudi Štrekelj sam, zato svojega rokopisa tudi nikamor ni ponujal v objavo. Zato mora pozoren bralec ob tem vedno imeti pred ocmi položaj predavatelja, upoštevati mora, da se dober predavatelj nikoli suženjsko ne oklepa morebitnih napisanih tock ali kake pismene predloge. Dober predavatelj se od casa do casa nehote oddalji od obravnavane teme, ko skuša svoja izvajanja popestriti in poživiti s kakim oseb-no doživetim namigom, z iskrivo domislico, z duhovito anekdoto, lahko tudi s pikantno podrobnostjo iz preproste vsakdanjosti. Dober predavatelj svojih virov in uporabljene literature ne taji in ne prikriva, vendar je ob njihovem navajanju previden in varcen, da ne bi z natancnim navajanjem letnic ali strani poslušal­cev preutrujal in preobremenjeval, zato ne zahaja v skrajnosti in se ne izgublja v podrobnostih in v pikolovskih malenkostih, ampak se osredotoca samo na najnujnejše napotke. Ce skrbno pretehtamo na eni strani omenjene odlike, na drugi pomanjkljivo­sti, in ce ob tem Štrekljev rokopis primerjamo s tistimi našimi literarnimi zgodo­vinami, ki so bile objavljene pred njim, moramo priznati, da Štrekljevo gradivo po svoji široki razgledanosti, po nepristranskih kriticnih sodbah, po osebnem vživetju v predstavljene osebnosti, po prodornih interpretacijah njihovih del, in tudi po obilju zanimivih konkretnih detajlov dalec presega dela predhodnikov. Ni dvoma, da je bila slovenska literarna zgodovina zaradi dosedanje neobjave tega bogatega gradiva za marsikaj prikrajšana. Zato je prav in hvale vredno, da se Karlu Štreklju, mednarodno priznanemu ucenjaku in obenem gorecemu domo­ljubu, letos, ko mineva sto let od njegove smrti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in njen Znanstveno raziskovalni center z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede – v sodelovanju z Inštitutom za slovansko filologijo na graški univerzi, kjer je njegova slovstvena zgodovina zorela in nastajala in se tudi v najbolj neprijaznih casih skrbno ohranjala – dostojno in primerno oddolžita z objavo tega gradiva iz zakladnice njegove rokopisne zapušcine. Kajetan Gantar Graška slovenistika sto let po Štreklju Pocašcen sem, da smem v imenu Inštituta za slavistiko v Gradcu kot soizda­jatelja rokopisa predavanj ob stoletnici smrti profesorja Karla Štreklja, prvega profesorja slovenista na univerzi v Gradcu (april 1897–1912), prispevati teh ne­kaj uvodnih vrstic h knjižni izdaji najstarejšega ohranjenega rokopisa kakšnega slovenskega predavanja sploh – Zgodovine slovenskega slovstva, hranjene v arhivu Inštituta za Slavistiko v Gradcu, s katero se bo Štrekelj sto let po svoji smrti ove­kovecil še kot literarni zgodovinar. Bil je zgleden zbiratelj ljudskih pesmi in blaga (na objavo caka npr. še 1500 pravljic), leksikolog, dialektolog in etimolog ter po Cigaletu 1890 urednik slovenske izdaje državnega zakonika, skratka ucenjak in kot tak dopisni clan vec evropskih akademij znanosti, mdr. v Peterburgu, Pragi in Beogradu. Še med Krekovim delovanjem (1870–1902) je dobil v Gradcu namesto umr­lega Vatroslava Oblaka leta 1897 drugo stolico za slovansko filologijo s posebnim poudarkom na slovenskem jeziku in književnosti, ki so jo pod zelo težkimi pogoji priborili slovenski poslanci v državnem zboru in je veljala za politicno. Imela je dovolj nasprotnikov, naklonjen pa ji ni bil niti Krek sam. V zelo opazni osmrtnici v graški Tagespost 9. julija 1912 piše, da je Štrekelj umrl po dolgi, težki bolezni 7. julija 1912 ob pol dvanajstih ponoci, previden s svetimi zakramenti, in bil pokopan na Šentlenarškem pokopališcu pri bolnišnici. Zapustil je ženo Afro in hceri Marie in Ljudmilo. Njegov grob je obstajal še v sedemdestih letih, a je doživel enako usodo kakor grob primarija kirurškega oddelka otroške bolnišni­ce v Gradcu skladatelja Benjamina Ipavca, ki je umrl leta 1909 in bil pokopan na Šempetrskem pokopališcu v centru Gradca (ne na Šentlenarškem, kot piše Enciklopedija Slovenije). Oba velikana sta zdaj brez nagrobnika in se lahko tola­žimo le s Horacijem – Exegi monumentum aere perennius – razen ce bi ponovno kupili grobova in nanju postavili pomnika. Štrekljevih zaslug v Gradcu so se na slavistiki zaceli zavedati spet po drugi svetovni vojni, ko je bil 1964 imenovan za profesorja koroški Slovenec Stanislav Hafner. Zlasti njegov tedanji asistent Erik Prunc je videl v Štreklju svetel vzor, napisal disertacijo Das innere Lehngut im Slowenischen, a se žal kmalu preusmeril k prevajalstvu. Hafner in Prunc sta tedaj pred 35 leti sprožila dolgorocen projekt o inventarizaciji slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. V tej zvezi naj ome­nim, da je 2012 izšel 7. zvezek Tezavra slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (crke L do Mi-) – in, kot kaže, zadnji! Priložene so mu tri jezikovnogeografske karte z diatopicnimi sinomimi za košnjo, kosca in gozd na Koroškem. Imeli smo sreco, da sta zadnja tri leta Avstrijska akademija znanosti, ki je projekt vseskozi financirala na osnovi honorarnih pogodb, in SAZU skupno podprli ta projekt, tako da sta lahko izšli dve knjigi s petimi jezikovnogeografskimi kartami. Nadalj­nje financiranje je trenutno zelo negotovo. Naj navedem še nekaj dejavnosti, ki potekajo na slavistiki v duhu profesorja Štreklja: Gradec je bil vedno tudi jezikovno-pragmaticno usmerjen, ne le beletri­sticno. Od Primica do Prunca so se slovenisti vedno ukvarjali tudi s strokovnim prevajanjem; s pravnikom Pavlom Apovnikom, ki je bil v 80-ih letih pri nas lek-tor za slovensko in nemško pravno terminologijo, pa sva izdala Nemško-sloven-ski (1989) in Slovensko-nemški slovar pravnega in ekonomskega jezika (1996), ki bi ga bilo treba posodobiti s terminologijo iz evropske in sodobne slovenske zakonodaje. S Štrekljevim nagrajencem 2011 Bertejem Logarjem izdajava za koroške pe­vovodje zvezcice Pesmi in glasba z Južne Koroške. Izšla je že 38. številka (Cerkve­na pesmarica iz Loc, 1825). V Gradcu smo imeli zadnjih deset let veliko sreco, da nam je bil nadvse na­klonjen zdaj že upokojeni dekan Gernot Kocher, ki je omogocil na hodniku med slavistiko in prevajalci slovenski bralni koticek, direktor SZI na Dunaju Vinko Rajšp pa ga je opremil s sodobno znanstveno literaturo. Kocherjeva zasluga je tudi, da je v teh kriznih casih 115 let po Štreklju spet priskrbel v Gradcu sredstva za edino stolico slovenšcine (literatura in kultura) v Avstriji. Dobil jo je koroški Slovenec Andrej Leben. Slovenistika je danes pomemben integralni del graške slavistike s temeljito jezikovno izobrazbo, ki jo zagotavljajo lektorice Kasilda Be-denk, Tjaša Alic in Tatjana Koren. Mislim, da se v Gradcu slovenšcina uspešno promovira. Pred 10 leti smo s pomocjo škofljiškega župana Jožeta Jurkovica in Ivana Martelanca z zunanjega ministrstva RS dali namestiti na procelju stare jezuitske univerze dvojezicno spo­minsko plošco Janezu Nepomuku Primicu, leta 2010 smo se z interdisciplinar­nim simpozijem o vlogi Gradca spomnili 200-letnice društva Societas Slovenica, v letu 2011 pa dostojno praznovali 200-letnico najstarejše stolice. Vsa cast Pošti Slovenije, ki je izdala priložnostno znamko, predstavili pa smo tudi zbornik Gra­dec in Slovenci, ki da približno slutiti, kako pomembna za Slovence je bila nekoc notranjeavstrijska metropola! V letu 2012 je bil na univerzi uspešen dan slovenske kulture, ki so ga pripra-vile naše tri idealisticne lektorice in se ga je udeležilo nad sto ljudi. Veliko se do­gaja, s cimer bi imeli naši predniki veselje, saj so ob svojem strokovnem delu pri­spevali tudi v zakladnico narodne kulture in zavesti, tako da velja Gradec za eno od rojstnih mest slovenske nacionalne kulture v 19. stoletju. Cenimo spomin na naše velike prednike – in smo, ceprav sredi nemškega morja – optimisticni! Cestitke tudi ZRC SAZU, da je 9. julija 2012 priredil ob stoletnici Štrekljeve smrti simpozij na Gorjanskem, in kolegu Matiji Ogrinu, ki je preslikal štiridel­ni rokopis z vsemi vložki in poskrbel za digitalno ter knjižno izdajo zanimivih Štrekljevih pogledov na zgodovino slovenske književnosti! Ludvik Karnicar ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA I. DEL Uvod I Obseg predmeta. – Obdelanost zgodovine slovenskega slovstva Vprašanja slovstvene zgodovine, preucevanje literature »obcne« in literatur narodnih (Po Pypinu)1 Nobeno dosedanjih stoletij ni pojavilo toliko preiskav o vsebini in razvoju literature, kakor jih je devetnajsto stoletje – in to gledé njene celote, to je obcne literature sploh, kakor tudi gledé njenih delov, to je narodnih (nacijonalnih) slovstev. Misel o obcni literaturi, težnja, sestaviti si obcno predstavo o literaturah vseh narodov – iz te težnje se je pod vplivom filozoficno-historicnih teorij izcimi-la tudi težnja, ustanoviti razvoj ene celotne poeticne struje v vsem cloveštvu – ta misel ni nikdar prej vzbujala znanostne vedoželjnosti v tako mogocni meri; prej te misli in težnje celó ni bilo, ker do devetnajstega stoletja ni bilo skoraj nikakih tocnih porocil o dejanstvenem gradivu te ogromne množine raznoplemenskih literatur, kakoršna se kaže znanostnemu preiskovanju sedaj. Pod vplivom raznih pogojev, ki so nastopili v našem stoletju in so bili deloma popolnoma neznani prejšnjim vekom, celo silno probujenemu XVIII. stoletju, – kakor je npr. cela vrsta novejših narodnih preporodov, potem poeticni romantizem, ki je skušal razširiti motive in pravila poezije; dalje mogocni razvitek filologije, ki je odkrila popolnoma nove predmete in metode literaturno-kulturnega preiskavanja; na­posled nenavadna razširba potovanj, ki so omogocila preiskavanje prej skorajda nedostopnih narodov, in sploh razširba mednarodnih razmer – vsled teh in ena­kih faktorjev se je preiskavanje polastilo take množine novih dejstev, kakoršna je bila prej popolnoma neznana, in vsled tega se je izcimila popolnoma nova brezmejna znanost ali vrsta znanosti, katerih namen so preiskave na razlicnih poljih literature, vzete v najširšem smislu te besede. Vendar se je pokazala v tem vprašanju taka kompliciranost, da se je nova znanost, odloživši za sedaj splošno presojanje, obrnila zadnji cas pred vsem na preucevanje narodnih literatur. V rokopisu tu sledi uvodni odstavek, ki ga je avtor pozneje precrtal: »Pojem slovstvene zgodovine je moderen pojem. Kot vnanja zgodovina pisateljev nastopa ona sicer že v sta­rih pisateljih in po njih ucenju se kaže zanimanje zanjo vnovic v Bizantiju in v literaturi zapadni, kjer se od dobe preporoda (renaissance) po cvrsto se razvijajocem preucevanju klasicnih starin izcimlja naposled tudi predstava literarne zgodovine kot celotne zgodovi­ne poezije in znanosti in sploh umstvenega življenja narodovega (Pypin 32).« Novejša literarna zgodovina teži torej pred vsem, objeti poeticno stvarjanje po vsem njegovem narodnem (nacijonalnem) obsegu, pocenši od prvih pojavov v stari narodni poeziji; ne omejevaje se na cisto umetnostno polje, privzema drugic v preiskovanje bližnje sorodne pojave narodnega in družabnega mišljenja in cuvstva, smatrajoc gradivo literature kot gradivo za psihologijo naroda in dru­štva; , kako jih narod izposoja od naroda.2 (Razlicna stališca in obseg preucevanja); literatura kot umetnost; kot psihologija naroda Množica novih stališc ali novih predmetov, katere je bilo treba povzeti v zgo­dovinsko-literarno preucevanje, je bila tolika, da so se stari okvirji tega preuce­vanja že v kratkem pokazali pretesne in nepripravne. To preucevanje je privzelo pred vsem narodno poezijo in vso ž njo zvezano razlicnost narodnih obicajev in porocil, najdavnejših narodnih starin in jezika, tako da se je po tem moral prejšnji pojem o literaturi radikalno premeniti; in ne samo to, stopivši na to pot, se je skušalo zgodovinsko preiskovanje vedno bolj vglobiti v procese in razmere narodnega življenja, tako da je moral naposled pravi literaturni element odstopi-ti v drugo vrsto za široko napostavljeno vprašanje o »narodni psihologiji«, katera se je zopet tesno spajala s cisto naturalisticnimi znanostmi, kakor je antropo­logija; študije o jeziku, o katerem se je priznalo, da je veliko bolj važno orodje narodne poezije in literature, kakor se je mislilo prej, so nam zgradile poprej neznano znanost o zgodovini jezika, katera se je zopet na polju preiskovanja zvo­kov približala naturalisticnim študijam (v fizijologiji) in se v študijah o prirodi ritma narodne poezije in literaturnega verza obrnila k teoriji muzike; študije same vsebine literaturnih izdelkov, kjer so se prejšnji preiskovavci zadovoljevali samo z nedolocnim pokazovanjem na njih odnošaje do resnicnega življenja (ker so bili prepricani, da je »literatura samo odsev društva«), so zahtevale mnogo natancnejšo dolocbo društvenih pogojev, ki so delovali na pisatelja in ves sklad (na vso zvezo) literature, tako da so zaceli na polje historicno-literaturnih študij stopati v veliko veci meri kakor prej pogoji narodnega in društvenega življenja. Stavek, oznacen z < >, stoji pri Pypinu na str. 31. Zadnje besede so Štrekljevo dodatno pojasnilo; Pypin pravi: »… eta istorija izucaet' javlenija literatury sravnitel'no v' meždu­narodnom' vzaimodeistvii.« Ko se je tako nenavadno razširil obseg predmetov, zahtevajocih malo po malo posebnega mesta v študijah literature, se je moralo seveda izpremeniti tudi stališce njene zgodovine. Na njeno mesto se je postavilo zdaj nekaj novega, ki dalec presega njene prejšnje razmere; toda to novo je bilo tako široko in raznolicno, da ni ucena praktika do današnjega dne še dolocila tocnih mej oddelkom nove znanosti in njene celotne definicije. Kakor se vidi, se ustanavlja ta splošna predstava, katera obsega vse razlicne študije o jeziku v vseh njegovih zvezah s prvotno starino, z narodno poezijo in z obicaji, potem študije o spominkih literature z vsemi njih odnošaji k zgodovinskemu življenju, k zlasti literaturnim predajam in smerem, strujam,3 k osebni usodi in delovanju pisatelja in pa z mednarodnimi odnošaji, naposled z nravstveno-poeticno dejalnostjo naroda, ki se izraža v besedah, – ta splošna predstava se ustanavlja pod nazivalom filologije, katera obsega potemta­kem poleg vsestranskega preucevanja nad vsem jezika in literature tudi še mnoge predele arheologije, kulturne zgodovine, psihologije, umetnosti itd. V takem širo­kem smislu, kot celo zgodovino dušnega življenja narodov, je predstavljal filologijo že Viljem Humboldt, in v podobnem obsegu jo razumeva današnja nemška zna­nost ž njenim navadnim teženjem po vsestranski preiskavi in opredelbi (definiciji). Zgodovina literature kot del »filologije« Slovstvena zgodovina se kaže kot oddelek te obširne znanosti in kot njen del jo obdajajo vsi tisti razlicni pogoji preiskovanja, katere šteje filologija za neobhodne v svojem obsegu. Tudi slovstvena zgodovina se kaže s svoje strani kot zgodovina dušnega življenja narodovega, toda samó v bolj tesnem krogu izdelkov v besedi. O gradivu slovstvene zgodovine Prašanje o obsegu slovstvene zgodovine se je zgodovinarjem vrivalo že davno. Sprva se je zgodovinsko preiskovanje literature izcimilo na polju klasicne litera­ture (deloma tudi na polju preiskav cerkvene literature): ko je šlo za restavracijo klasicne literature, je bilo važno zbrati vse ostanke slavnih literatur, ki so se zdele bogat vir poduku za novejše narode; za klasicnega filologa so bili važni vsakateri ostanki starih spominkov, in res litteraria (bodoce gradivo slovstvene zgodovine) je obsegala vse te spominke, katere so zaceli pozneje zaznamovati z nazivalom Beseda »strujam« je vpisana pozneje nad »smerim«; Pypin ima »napravlenijam.« spominkov »pismenosti«. To so bili – takó – stara epopeja, lirika in drama – kakor dela zgodovinska, pravni spominki in naposled vsi ostanki stare pismenosti, vsi »fragmenti«, ki so mogli omogociti, da bi se restavriralo, kar je izgubljenega, ali obuditi vsaj zanimivost v jezikovnem oziru. Prve literarne zgodovine so brez razlo-cevanja naštevale spominke pismenosti, bile so navadni katalogi pisateljev in njih del. Šele pozneje so bili iz splošne mase spominkov pismenosti izloceni tisti, ki so bili zares literarnega pomena, spominki poeticnega delovanja in tiste proze, kateri je bila priznana neka umetnostna vrednost. Naposled se je v slovstveno zgodovino pripušcala samo umetnostna literatura: zgodovina slovstva je bila samo zgodovina umetnostnega delovanja v najožjem smislu; to je bila zgodovinsko-umetnostna kritika, katere namen je bila zgodovina napredka umetnostnega delovanja, pri cemer se ni samo izkljucevalo vse, kar ne spada naravnost v predel umetnostnega delovanja, ampak so se izkljucevala tudi dela drugotne (sekundarne) vrednosti, katera niso kazala omenjenega napredka. Lahko si je torej misliti, da ostane zunaj tega strogo zacrtanega okvirja marsikaj, kar se pokaže pri podrobnejši preiskavi za nesumljivo in bistveno zgodovinsko-literaturno zanimivost. Na polju zgodovinsko-umetnostne kritike, ki je že razširila svoj obseg v pri­merjavi z ravnokar omenjenim stališcem, se je pojavilo prašanje, kako ravnati kritiki sami. Praša se, s kakimi zahtevami gledé pisatelja in njegovega dela mora preiskovavec pristopiti k slovstvenemu spominku, kako opredeliti osebnost pi-satelja, pomen njegovega dela in njih zgodovinsko ceno v splošnem teku lite­rature? Slovstvena historiografija je objavila že vec važnih del, katerih število se je v poslednjih desetletjih v najnovejšem casu še pomnožilo; v njih številu so se pojavili med drugim celotni pregledi posameznih literatur ali njih vec ali manj obširnih dob; mnoga teh del so si pridobila slavo najizvrstnejših del histo­ricne kritike (tako n. pr. Gervinusova zgodovina nemške poezije, Hettnerjeva zgodovina XVIII. stoletja, Tiknorjeva zgodovina španske literature, Tainova in Ten-Brinkova zgodovina angleške literature in dr.); pojavilo se je mnogo važnih monografij o posameznih pisateljih – in vendar ne gledé na to nahajamo v de­lih najbolj kompetentnih specijalistov priznavo, da je prašanje o pravih nalogah slovstvene zgodovine še zmerom temno. Znani literarni historik Ten-Brink od­govarja na prašanje o nalogah slovstvene zgodovine, da je »poskus, osvetliti to prašanje, zdaj tem bolj potreben, ker ne moremo tajiti, da je sedanji cas sploh zelo pomanjkljivo orijentiran o tem prašanju in se vrhu zelo malo zanima za nje.« (Über die Aufgaben der Litteraturgeschichte. Rede gehalten… von dem Rector Dr. Bernhard ten Brink, ordentlicher Professor der englischen Philologie, Strassburg 1891, str. 5). V prašanju o historicno-literaturni kritiki so napravila poslednji cas pose-ben vtisek dela Tainova, izmed katerih je glavno njegova zgodovina angleškega slovstva. Taine je kriticni nastopnik Saint-Boefa,4 kateri je v ogromnem številu svojih kriticnih študij, neredkoma zelo natancnih in bistroumnih, študiral vsako delo ob enem z življenjem pisateljevim; bijografija se je pokazala vselej neob­hodni komentar dela in je bila za Saint-Beufa tako neobhodna, da se je branil preiskovati dela takega pisatelja, cegar bijografija mu je bila neznana. Taine na­sproti je mislil, da nam pisateljeva dela, do dobra preiskana, podajejo vsa glavna dejstva njegovega znacaja. Hkratu je šel Taine v splošnem pojmovanju slovstve­nega razvitka nerazmerno dalje od svojega prednjika in sploh prednjikov v fran­coski literaturi, in to neodvisno od obširnih preiskav, kakoršne so se vršile na tem polju zlasti v nemški literaturi; prišel je k širokemu stališcu, katero se je do neke mere skladalo z nemškimi predstavami o nalogah »filologije«. Slovstvena zgodo­vina je morala postati psihologija naroda. Taine pravi: »Historicni dokumenti so samo kazalci, s katerih pomocjo je mogoce znova si zgraditi vidno osebnost; te­lesni in vidni clovek je samo pokazalo, s katerega pomocjo je študirati nevidnega in notranjega cloveka; kakošnost in dejanja notranjega in nevidnega cloveka so posledek nekih splošnih nacinov mišljenja in cuvstvovanja; troja je prvotna sila: rasa, družba,5 moment; zgodovina je problem psihologicne mehanike in v ne­katerih predelih je mogoce videti naprej itd.; – prvotne sile se porazdeljujejo na neki dolocen nacin, med njimi obstoji vzajemnost. Historicno vprašanje se nam stavi tako: Ko je kaka dana literatura, filozofija, društvo, umetnost, kak doloceni razred umetnosti, v cem obstoji nravstveno stanje, katero jih proizvaja? Kaki pogoji rase, momenta in družbe so najbolj sposobni, proizvesti to nravstveno sta­nje? Nravstveno stanje je za vsako teh formacij in za vsako njeno vejo posebno; doloceno stanje je za umetnosti sploh in za vsako vrsto umetnosti, za arhitektu­ro, za slikarstvo, za skulpturo, za muziko, za poezijo; vsaka teh formacij ima svoj poseben zarodek v obširnem polju cloveške psihologije; vsaka ima svoj zakon in vsled tega zakona vzkali, se izcimlja, morda slucajno tudi sama, v tem ko njene sosedke spé … Pravila te cloveške rastilnosti mora sedaj iskati zgodovina; treba je 4 Sainte-Beuve, Štreklju je bilo to ime po vsej verjetnosti neznano, ker ga ni mogel pravilno razvozlati iz ruskega foneticnega zapisa »Sent'-Bëv«. 5 »Družba« je popravek namesto prvotnega precrtanega »sreda« za Tainov »milieu«; tu gre ocitno za Štrekljevo razumevanje te kategorije, kajti tudi Pypin ima »sreda«. sestaviti to posebno psihologijo vsake posebne formacije; treba je sestaviti popol-no sliko teh blagodejno vplivajocih pogojev. Nic pa ni delikatnejše in težavnejše: Montesquieu je poskusil to, toda ob njegovem casu je bila zgodovina še prevec nova, da bi se mu bilo posrecilo; takrat tudi še slutili niso potí, katero je izbrati, in še le v sedanjem casu jo komaj zacenjamo spoznavati. Kakor je astronomija v bistvu naloga mehanike in fizijologija – naloga kemije, tako je zgodovina v bi-stvu naloga psihologije.« (Taine, Histoire de la littérature anglaise, I. predgovor). Odgovor na prašanje, kakor je je stavil Taine, je bilo velik korak naprej po širini historicnih nazorov, ker je v slovstveni zgodovini nazadnje vendar zares treba iskati odseva psihologicnega življenja narodovega. Naravno je bilo torej pricakovanje, da bo to stališce izzvalo ne malo ugovorov glede same mase tistih odnošajev, kateri so zahtevali historicnega objasnila in so se mogli objasniti na jako razlicne nacine. Tak ugovor je bila knjiga Hennequina »La critique scienti­fique«; druge ugovore je objavil sedanji francoski kritik Faguet v posmrtni oceni delovanja Taineovega in drugi. V stvari sami se dadó, pravi on, taki komplicirani pojavi, kakor so literaturni fakti, preucevati tudi drugaci, in dejstvo prvotnih sil (forces primordiales), kakor so rasa, družba in moment, to dejstvo je tako široko in ob enem tako nepojetno,6 da postane njega definicija lahko sporna. Ce je rekel Taine, da hoce iskati v slovstveni zgodovini psihologijo naroda, je Hennequin predlagal, zameniti to ravnanje z drugim ter opredeliti psihologijo naroda ali dolocenih njegovih stanov po tistih knjigah, katere so bile priljubljeno berilo, ter je trdil, da družba nikakor ne dela velikih pisateljev ali slikarjev, ker so se mnogi izmed njih postavili naravnost v nasprotje in razpor s svojo družbo… Kakor se zdi, so imeli nazori Tainovi malo vspeha ali so bili le malo zapaženi na Nemškem, toda v zadnjem casu so našli tudi tam vrocega priznanja. Karakteristike Taineove morejo dati povod ugovorom – pravi eden izmed nemških literarnih historikov – toda resnica ostane to, da so to edine karakteristike, delane po zares znanstvenem nacelu. Nihce, ki se bo pozneje zanimal za podobne predmete, ne more zanikati nenavadne ostroumnosti in tocnosti v preiskavah Taineovih. Pri njem nahajamo množico fakticnih trditev, ki se dado kontrolirati, v tem ko nahajamo pri drugih slovstvenih zgodovinarjih vecinoma samo srecno odgonetko, katera zadene res-nico samo instinktivno. Pri tem bi ne smeli nikdar pozabiti, da stojimo namrec na samem pocetku podobnega preiskovanja literature, – dasi so se prva dela Tai­neova pojavila pred tridesetimi in vec leti, je ostal on vendar do sedanjega casa nepojetno: pojeten (Pleteršnik): begreiflich, razumljiv; nepojeten – nerazumljiv. skoraj brez naslednikov, – in (tudi ne smemo zabiti), da moramo pricakovati od te vrste preiskovanja tem bolj zanesljivih in znamenitih posledkov, cem dalje se povzdignemo v poznavanju cloveškega duha in njegovih razlicnih operacij… Zla­sti pri nas (Nemcih) je bil ocenjen Taine zelo malo in po našem mnenju je – pac smešno je to – vzrok temu najvec njegova kolorirana in slepeca pisava. Vnanja stran mu je vecinoma tako bogata in prikupljiva, da lahko popolnoma oblada naše zanimanje ter nam brani, baviti se s pomenom vsebine. Zato tudi sluje Taine sploh za najbolj blestecega stilista in enega prvih pisateljev moderne Francoske, toda le malo ljudi ga pozna kot globokega in originalnega misleca, ki je v svojih delih razsejál nenavadno plodovitih vzpodbudkov; zatorej bi bilo koristno, ako bi se njegovi nazori razložili kje v »suhoparnem, treznem šolskem jeziku« in to je storil ta pisatelj sam, Wets, v spisu »Ueber Litteraturgeschichte. Eine Kritik von Ten Brink's Rede 'Ueber die Aufgabe der Literaturgeschichte' von Dr. W. Wets, Privatdocent an der Universität Strassburg,« Worms, str. 60–62. Zgodovinskoslovstvena kritika je stopila na nove poti na razlicni nacin, kar kaže nedvojbeno, da se v bodoce popolnoma izpremeni vsa metoda. Taki so na primer v francoski literaturi nenavadno zanimivi poskusi Guyot-a (M. Guyot, L'art au point de vue sociologique), kjer se zopet pripisuje velika važnost psiho­logicnemu momentu; dalje spada sem že omenjeno delo Hennequina, knjiga Brunetičre-a (L'évolution des genres dans l'histoire de la litterature T. I. Intro­duction. L'évolution de la critique depuis la Renaissance jusqu'ŕ nos jours, Paris 1890). V ti knjigi je hotel Brunetičre za razvoj literature uporabiti obcni zakon evolucije ter objasniti ž njim premeno in naravni preporod literaturnih vrst v raznih zgodovinskih dobah, za kar so se literarni historiki dosedaj premalo za­nimali itd. Na drugi strani se je v vseh velikih evropskih literaturah, da, tudi v manjših, nenavadno razvilo, zlasti, kakor se zdi, pod vplivom nemške znanosti, preucevanje narodno-poeticnih elementov literature, zvezanih na eno stran s po­ezijo srednjega veka, na drugo stran pa – z današnjo narodno tradicijo, za katero so priceli rabiti angleško nazivalo folklore (znanje narodovo, ne o narodu). V prvem oziru se je po znanostnem preiskovanju odkrivala po vsem obsegu groma­da srednjevecne tradicije, katera je bila cela stoletja hrana evropejskih narodov in katera spricuje nesumljivo nekedanje priobcevanje tradicije ne samo v krogu evropejskih narodov, ampak tudi z narodi daljnega vzhoda. To je bil nov podvig zgodovinsko-literarnega preucevanja v malo poznano stroko poeticnega stvar­janja, kakor tudi narodnega bistva in psihologije. Odkar se je odkrila ta poprej skoraj nepoznana stroka, so se vrgli na njo povsod neštevilni preiskovavci in posebna ucena društva, katerih dela – med drugim z mnogimi posebnimi zbor­niki in izdajami – kažejo že zdaj tako bogato gradivo, da se dá komaj pregledati. Ako tudi je neodvisno od tega zgodovinsko-slovstveno preiskovanje prišlo do sklepa, da mora predstavljati slovstvena zgodovina narodovo psihologijo, je tukaj vodilo naravnost na to misel to, da je preiskovanje poeticnih tradicij nepreneho-ma imelo opraviti z brezimenskimi tvorbami, s predstavami, živecimi v narodnih masah. Razumljivo je, da je tedaj, ko so v preiskovanju stali v prvi vrsti interesi naci­jonalne psihologije, fakti stvarjanja vsega naroda, odnošaji kulturne zgodovine, samo od sebe bolj odstopalo tisto izkljucno esteticno stališce, katero je gospodo­valo poprej v prvi vrsti literarne zgodovine. To stališce se je ustanovilo tako rekoc na izbranih delih, na olikani7 literaturi in taki, ki je samo stvar viših razredov, kjer je ne gledé na preteklost te literature, na njene zacetke, in tudi ne brigaje se za umetnostne instinkte mas, bilo samo zmeriti ta izbrana dela na merilu dane estetike, retorike in poetike. Nekedaj ni taka slovstvena zgodovina niti hotela poznati srednjega veka in ga tudi ni poznala (kakor ni n. pr. na Ruskem po­znala literature pred Petrom Velikim niti ne narodne literature) – s poznejšega stališca se mora to šteti za veliko pomanjkljivost, kar tudi v resnici je. Vendar se ne sme tajiti, da ni novo stališce dosedanjega casa še ustanovilo svoje metode in svoje opredelbe znanosti. Že zgoraj smo omenili besed enega izmej najkompe­tentnejših literarnih historikov, kateremu se je zdelo, da niso naloge slovstvene zgodovine, v nje sedanjih zahtevah, še dovolj pojašnjene. Isto priznavo nahaja-mo v posebni razpravi o metodi literarne zgodovine v znanem monumentalnem delu germanista Paula, »Grundriss der germanischen Philologie«. V poglavju o metodiki filologije je zavzelo seveda zelo važno mesto prašanje o metodiki lite-rarne zgodovine, in odtod hocemo navesti nekoliko posnetkov (Grundriss III. Metodik 6, pg. 215 ff). Popravljeno iz »omikani«. II Pisatelj doticne razprave, Paul, pravi v samem zacetku, da je komaj mogoce, tocno opredeliti naloge slovstvene zgodovine. Pojem »literatura« je negotov, in vsaka definicija more vzbuditi kake ugovore. V prejšnjih casih, ko se je bila komaj izcimila misel o slovstveni zgodovini, se je ž njo (literaturo) razumeval kompleks vsega pisanega, namenjenega za javnost, zgodovina knjig: ocividno bi ona v tem širokem zmislu obsegala mnogo stvari, ki nimajo niti literaturne niti zgodovinske zanimivosti, ali so samo malenkostne in posebne. Novejše obdelave slovstvene zgodovine zelo omejujejo to knjižno gradivo, celó tedaj, kadar se literatura jemlje v najširšem pomenu. Nekateri (n. p. Gervinus) so jo mislili omejiti v zgodovino poezije. »Vendar je lahko dokazati, kako težavno je izvesti tako omejitev. Tedaj bi se smela v krog slovstvene zgodovine uvesti samó tista dela, katerih namen je – da recemo to na kratko – v tem, da vzbujajo cuvstvo (Gemüt) in domišljijo. Toda poezija, katera izkljucuje vsaki drugi namen razen esteticnega ucinka, poezija, katera se je predstavljala kot ideal Goetheja in Schillerja v dobi njih vkupnega delovanja, ta nikakor ni normalni pojav in je pac komaj želeti, da bi to postalo normalno. Ni Schiller ni Goethe nista mogla v svoji lastni praktiki ostati zvesta teoriji. Tendencije verske, nravstvene, politicne in socijalne, osebne želje, ljube-zen in sovraštvo so že izdavna iskale svojega izraza v poeziji in nikakor ne vselej v njeno škodo. Slovstveni zgodovinar, naj bi se tudi želel omejiti samo z esteticnim namenom, ne more pušcati v nemar teh postranskih namenov, in to celo tedaj ne, kadar bi bili, kakor se veckrat zgodi, taki, da njih vmešavanje škodi namenom poezije.« Na drugi strani se more težnja po esteticnem ucinku javljati ne samo kot glavna namera, kateri se pridružujejo še drugi nameni; ta težnja se more tudi podvreci sedanjemu namenu dela kot postranska namera, kar je zopet mogoce na razne nacine, ne da bi se škodilo tem namenom. Tako npr. more delo, cegar avtor si je za namen postavil poducno sliko, biti obenem umetnostno, in pri tem odlic­no umetnostno delo, in v tem smislu zahteva mesta v tako zvani lepi literaturi. V starih casih je bila tudi navada, predmete, ki so po svojem bistvu le malo priprav­ni za poeticno obdelovanje, vendar obravnavati v metricni obliki, in zato so jih do gotove meje obdelovali celo s pomocjo stilisticnih sredstev poezije… Potem­takem je popolna oddelitev in osamocena (izolirana) obravnava poeticne vsebine v literaturi nemogoca. Tukaj ne smemo iti dalje, kakor da postavimo morda to poeticno vsebino v sredo preiskovanja. Morda bo mogoce lože priti k odmejitvi gradiva, katero mora zadobiti mesto v literarni zgodovini, po drugi poti, zlasti ce se ono razdeli po obcinstvu, do katerega se obracajo literarna dela, in ce se tako v njega zgodovino vzprejme vse, kar se obraca do celega naroda ali vsaj do njegovih slojev z doloceno splošno srednjo omiko, ter se izkljuci samo literatura »specijalna in profesijonalna.« Toda tudi ta meja ne bo zanesljiva in bo tu in tam negotova. Ako je torej neobhodno potrebno omejiti obseg literature v enem odnošaju, je tudi neobhodno potrebno ga razširiti v drugem. Nazivalo »literatura« je izbra-no po nekoliko drugotnem (sekundarnem) znaku (litera pismo), kateri ne pristoji neobhodno delom duha, zgrajenim v gradivu jezika. Pismo je samo sredstvo, da se tako delo ohrani v tisti obliki, v kateri je bilo prvikrat narejeno. Preden je bilo mogoce, rabiti to sredstvo, je izpolnjevalo isto nalogo ustno izrocilo (tradicija). To ustno izrocilo se je pridržalo še tudi potem, ko je mogoce, rabiti pismo; za narodno poezijo se je sprva8 smatralo celo za normalno, potem se je vedno bolj omejevalo, toda popolnoma izpodrinjeno ni bilo nikdar. Negledé na dobesedni pomen »litera­ture« (po naše »pismenstvo«), moramo všteti vanjo vse to, kar je zadobilo doloceno obliko v jeziku in se je v tej obliki ohranilo in razširjalo, seveda pred vsem narodne pesmi, pa tudi zdravilne in caralne zagovore, juridicne formule in najpriprostejše izdelke te vrste, kakor so pregovori, tekoce šale i.t.d. Toda tudi takih del ne moremo izkljuciti, kjer je v celoti ohranjena samo kompozicija, med tem ko se njih izražanje v besedah bolj ali manj izpreminja: povedke, pravljice, anekdote in druge povesti, ki se priobcujejo v nevezani besedi. Pesmi za slucaj, katere so dolocene samo za dani trenotek in izginejo ž njim, in zlasti improvizacijo bi bilo izkljuciti iz literature po ravnokar podanem pojasnilu tega pojma; vendar jih ni pustiti v nemar, »kolikor morejo biti znane, ker se poslužujejo istih sredstev, kakor vsaka druga poezija.«9 »Literatura ima v odnošaju k drugim poljem kulture svojo doloceno samostoj­nost. Za nje razvoj so v prvi vrsti važni dogodki, ki se vršé v nji sami, vpliv, kateri nastane po enem delu na drugo. Na drugi strani pa je literatura odvisna od vsega življenja narodovega in deluje tudi ona sama na to življenje. Zato se nje razvoj ne more popolnoma razumeti, ako se preiskuje osamljeno; pa še posebej nekatere stroke so ž njo v najtesnejši zvezi. Zgodovina poezije se ne dá misliti brez zgodovine nacina, kako se ona priobcuje in razširja. Zgodovina drame mora obsegati zgodo-vino scene in dramaticne umetnosti. Sprva je bila poezija vselej dolocena za muzi­kalno izvajanje, in tudi pozneje še – vsaj do neke meje; tam torej, kjer je tako, ima muzika vpliv na nje obliko, in ta vpliv je treba preštudirati, kolikor je to mogoce. V podobnih odnošajih je bila poezija k plesu, dasi sta bila poezija in ples locena še bolj 8 Štrekelj ima »sprava«. 9 Tu stoji v rokopisu znak, podoben velikemu X, katerega pomena se ni dalo razbrati. zgodaj in strože. Za literaturo v pravem pomenu je nenavadno važen razvoj pisma in tiska, pa tudi knjižne trgovine. Izvrševanje poezije po razlicnih nacinih je nave-zano na dolocene slucaje, na religijozni kult, na narodne praznike in igre; zgovornost izvira iz splošnega verskega, politicnega, sodnega življenja. Zato je naravno, iskati pogoje literarne delavnosti pred vsem, v kolikor je to mogoce, v življenju in razvoju pesnikov in pisateljev. V koliko se smejo vpletati v preiskovanje drugi kulturni odno­šaji, to je zelo odvisno od svojstva literature. Pred vsem gre za to, kako tesni so nje odnošaji k življenju, kako obširen je krog predmetov, katere ta literatura obsega. V vsakem primeru je poezija glavni vir, da spoznavamo posebni znacaj cuvstva vsakega naroda in vsakega veka. Zgodovina poezije se ne da misliti brez zgodovine življenja tega cuvstva (cudi), in zato se morajo primerjati tudi drugi njega izrazi. V tem oziru služijo razen del drugih umetnosti v novejšem casu posebno dobro zlasti pisma in dnevniki, zlasti ce so neodvisni od vsakega neposrednega odnošaja k literaturi.« V nadaljnji razložbi preiskuje Paul razlicna prašanja, kakoršna nastajajo pri obdelovanju slovstvene zgodovine: o njenih »virih«, v katerih se javljajo slovstve­na dela sama; o preucevanju samih spominkov glede razlicnih odnošajev, po njih vnanji usodi, vsebini in obliki; o neobhodni potrebnosti, da se podá tocna karak­teristika pisatelja in dela, o kompoziciji, jeziku, esteticni vrednosti dela; o avtor­stvu; kjer to ni dognano, kakor napr. v dobah, ko je še vec ali manj gospodovala brezimenost (anonimnost) slovstvenih del; o zahtevah literarne bijografije itd. Naposled prehaja k prašanju o samem nacrtu slovstveno-literarnega dela. »Tiste niti, ki spajajo med seboj razlicne literarne pojave, se prepletajo tako raznovrstno, da je za literarnega historika zelo težavno, sestaviti si o njih jasno predstavo, še teže pa, priobciti jo drugim v nepretrgani, skladni sliki. Vsaki nacrt (vsaka dispo­zicija), naj se nam zdi še tako pripravna, je zvezana z neprilicnostmi. Popolnoma obladati gradivo je mogoce samo tedaj, kadar se po veckratni obdelavi zastran njega porazdelitve uporabijo na nje gradivu razna mogoca stališca drugo za dru­gim.« Tako je mogoce ustanoviti nacrt razložbe po posameznih osebah pisateljev. To bi bilo pripravno zavoljo tega, ker bi bi bilo pri tem mogoce, nacrtati poseb­nost pisatelja in postopni razvoj njegovega znacaja: njegova dela se tako postavijo v zvezo z njegovo usodo in s splošnim razvitkom njegovega duha; taka razložba bo bijograficna, z navedbo vseh tistih historicnih pogojev, kakor jih zahteva obširna bijografija. Ako bi hotel historik podati za vsakega pisatelja podrobno razlož­bo vseh pogojev njegovega razvitka, bi bilo pri velikem številu pisateljev mnogo ponavljanja, zato ta nacin ni pripraven za celotno razložbo literature. Mogoce je tudi, porazdeliti razložbo po vrstah literarnih del, pri cemer bi se dalo poseb­no jasno pokazati na posebnosti vsakega dela, toda pri takem razlaganju bi se mnogokaj moralo siloma raztrgati, kar je med sabo v tesni zvezi, pa se ne nanaša na doticno literarno vrsto. Jako pripravno vtegne biti vcasi razdelitev literarnih prikazni po krajih, v katerih so se rodile; toda to je mogoce samo v posebnih pri­merih ter se ne more uporabljati za celotno razložbo literatur, kakor tudi ne more vsegdar doseci namena za razdelitev gradiva po literarnih šolah. »V nobenem pri­meru, završuje Paul, ne bo najboljši mogoci celotni pregled dosežen, ako se drži preiskovavec mehanicno samo enega dolocenega nacrta. Nacrt se mora prilegati posebnim odnošajem v zgodovinskem razvoju. Pri tem je postaviti na sredo ne le del samih, ampak to, kar jim je v podstavo in cegar posledek so ona. V tem zlasti obstoji tudi to, cegar razvitek je treba preiskati« … (Pypin 1–14). Preucevanje slovenske literarne zgodovine ni doživelo vseh faz, kakor jih na­hajamo v literarnih zgodovinah drugih vecih evropskih narodov. Ostalo je pri nas skoraj popolnoma še na prvi stopinji, na zgodovini »knjig«; govoriti tudi skoraj ne moremo o literarnih zgodovinah in monografijah, ki bi bile osnovane na kakem drugacnem višem stališcu, esteticnem, kulturnozgodovinskem; knjižne zgodovi­ne, ki bi se približevala bolj širokemu, filologicnemu stališcu, nimamo še nobene (1904)10 in je tako kmalu, morda še trideset let, tudi ne moremo pricakovati, do-kler se ne izkrci pot za njo z dobrimi monografijami. Da smo tako dolgo ostali na najniži stopinji, tega so krivi razni vzroki, ležeci deloma zunaj nas, deloma pa tudi v nas samih. »Do podrobnega raziskavanja o idejah in umetnostnih idealih, o po­sameznostih pesniškega izraževanja se še nismo popeli. Vecinoma smo obticali v enostranskem estetikovanju in medsebojnem prepisovanju, brigamo se navadno samo za zunanjost, za bijografske in zgodovinske podatke.« (Oblak). Ker vendar tudi dosedanji trudi utegnejo hraniti v sebi kako zrnce, je po­trebno njih znanje tudi še dandanes s stališca zgodovinskega razvoja te znanosti. Prvi zacetki literarne naše zgodovine spadajo v XVII. stoletje: podaje jih kranjski ethnograf Valvasor11 v svojem delu »Ehre des Herzogthums Krain«, Knjiga VI. str. 345–370 pod naslovom: »Von den crainerischen Scribenten«. Na prvem me-stu […]12 imenuje Cirila in Metoda, »deren Jener die Cyrillischen Buchstaben, 10 Avtorjev socasni pripis, ko je v letih 1903–1905 predavanja ponovil. 11 Štrekelj popravil iz »Valvazor«. 12 Neberljive 3–4 besede, najbrž kaka bibliografska navedba. dieser aber die Crabatisch und windische erfunden, auch die heilige Bibel in seine Muttersprache übersetzt ingleichen die Mess und andre Kirchen-Ceremonien in die sclavonische Sprach gebracht hat«.13 Za tema pride baron Herberstein, ker je znal slovenski, za njim kot cetrti Truber, izmed cegar del imenuje Valvasor 9, med njimi tudi sveto pismo, katerega pa ni poznal: »Es mus dieselbe mit Cirylischer14 oder Glagolitischer Schrift gedruckt worden sein«,15 kakor tici spomin Truberjeve­ga sodelovanja pri izdajah hrvaškega sv. pisma. Od drugih protestantskih pisateljev omenja Bohorica, cegar latinski pisane Arcticae horulae služijo »gleichsam für eine Grammatik«, precej obširno opisuje Dalmatina;16 od katoliških pisateljev pozna Hrena, Mikca, Candika, Glavinica, Schönlebna in Kastelca. Drugi, ki nam podaja košcek slovenskega slovstva, je neki Johann Leonhard Frisch, rektor gimnazije v Berolinu, kateri se je zacel kakor drugi Nemci v zacetku prejšnjega stoletja zanimati za Slovane. Izdal je nekoliko disertacij in programov o slovanskih jezikih, o postanku glagolice, o narecju lužiških Srbov in Polabanov na Lüneburškem. Našega slovstva se tice »Historiae linguae sclavonicae continuatio secunda continens Historiam dialecti Venedicae meridionalis sive Vinidorum in Provinciis Austriae vicinis nimirum in Carinthia, Stiria, Carniola, Istria et Marchia Vinidorum«.17 To je govor, ki ga je imel o priliki, ko je nastopil kot nov subrector svoje gimnazije leta 1729. V uvodu razlaga »cur lingua Venedica tam diu nobis ignota et una cum gente sua tam contempta iacuerit«,18 pri cemer pa meša zgodo-vino severnih Slovanov (Polabanov) s slovensko. Ta linguae Venedorum neglectus19 13 Prevod: »Prvi od njiju je iznašel cirilske crke, drugi pa hrvaške in slovenske. Tudi Sveto pismo je prevedel v svoj materni jezik, ravno tako pa je v slovanski jezik prenesel mašne in druge cerkvene obrede.« (Trubar, Hren Valvasor, Dolnicar: O slovstvu na Kranjskem, ur. Luka Vidmar, Ljubljana 2009, str. 117) 14 Prav: Cyrillischer. 15 Prevod: »Ta je morala biti natisnjena v cirilski ali glagolski pisavi.« (Trubar, Hren Valvasor, Dolnicar: O slovstvu na Kranjskem, ur. Luka Vidmar, Ljubljana 2009, str. 121) 16 Marginalija »Thalberg!!« opozarja na pregled kranjskega slovstva, ki ga je pod naslovom Bibliotheca Labacensis publica Collegii Carolini Nobilium v letih 1715–1719 pisal Janez Gregor Dolnicar pl. Thalberg. 17 Prevod: »Drugi del Zgodovine slovanskega jezika, ki vsebuje Zgodovino južnega slovenske­ga narecja ali narecja Slovencev v sosednjih avstrijskih deželah, torej vsekakor Slovencev na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, v Istri in Slovenski krajini.« (Berlin, Gaeberdtus, 1726) 18 Prevod: »Zakaj nam je ostal slovenski jezik skupaj z narodom tako dolgo neznan in tako zanicevan.« 19 Prevod: »Zanemarjanje slovenskega jezika.« je jenjal šele, »postquam purioris Euangelici luminis radii ad illos penetrarunt«.20 O slovenšcini in slovenskem slovstvu govori samo na treh straneh, omenivši šest del Truberjevih, katerega zelo povzdiguje: »Vir celeberrimus primus Truber, Germanus inter hos Venedos natus, nomine et omine primus: Fuit enim primus Euangelicae puritatis praeco in Carniola et primus qui de cultura huius dialecti solicitus versi­onem Sacrae Scripturae et aliorum in Ecclesia necessariorum librorum pro viribus promovit; fuit primus qui has gentes usum characterum Latinorum, toti Europae fere communium docuit, & ob has causas tanquam alter Cyrillus de Sclavonica lin­gua optime meritus, primis etiam laudibus ornandus est«.21 Dalje omenja delovanja Dalmatinovega in Bohoricevega; obsoja se s protestantovskega stališca pisateljevega »zelus perversus Thomae Croenii, qui Trubero in Carniola tanquam persecutor ejus et hostis omnium Ecclesiae Lutheran. reliquiarum successit, cursum Euangelii & simul culturae Venedicae linguae in his terris diu impedivit.«22 Od katoliških pi-sateljev omenja Hrena, Mikeza, Schonlebna, Kastelca (in pri tem cituje Valvazorja II. p. 360). Naposled omenja še nekaj del v ilirsko dalmatinskem jeziku, slovarja Vrancicevega in Loderekerjevega, ter raje preide naposled na Venede sive Vinide in Hungaria, to je na Slovake, o katerih pa ne ve nic posebnega povedati. Enake vrednosti kakor Frischov spis utegne biti meni nepoznani sestavek Christiana Henrika Hase, De lingua Carnorum et Illyricorum slavonica castio­ribus nostratium sacris initiata, inprimis de Augustanae conversionis23 versione eadem dialecto exarata, oratio solennis Jenae declamata. Jenae 1759.24 4o, 28 str. 20 Prevod: »Potem ko so do njih prodrli žarki cistejše evangeljske luci.« 21 Prevod: »Nadvse slavni Primož Trubar, rojen kot Nemec med temi Slovenci, [je bil] prvi tako imensko kakor simbolicno. Bil je namrec prvi glasnik evangeljske cistosti na Kranj­skem in prvi, ki je – prizadevajoc si za razvoj tega narecja – po svojih moceh podpiral prevod Svetega pisma in drugih knjig, potrebnih v Cerkvi. Bil je prvi, ki je ta ljudstva naucil rabe latinskih crk, skupnih skoraj vsej Evropi, in si iz teh razlogov kot drugi Ciril pridobil najvecje zasluge za slovanski jezik, prav tako pa si zasluži prvo hvalo.« 22 Prevod: »Sprevržena gorecnost Tomaža Hrena, ki je na Kranjskem nasledil Trubarja kot njegov preganjalec in sovražnik vseh ostankov luteranske Cerkve, je za dolgo casa zavrla napredovanje evangelija in obenem razvoj slovenskega jezika v teh deželah.« 23 Prav: confessionis. 24 Prevod: »O slovanskem jeziku Karnijcev in Ilirov, ki so ga v bogoslužje uvedli nadvse pobožni duhovniki iz naših dežel, posebej o prevodu augsburške veroizpovedi, zapisanem prav v tem jeziku, slavnostni govor, povedan v Jeni 1759.« III Bolj važni od te etnološke zmešnjave so nekateri spisi s konca XVIII. stoletja. Med temi je najprej omeniti knjigo patra Marka »Bibliotheca Carnioliae«. Knji­ga ima dva dela, uvod in kranjske pisatelje, razpostavljene po abecednem redu. S konca XVIII. stoletja je to prvi obširnejši pregled kranjske biblijografije;25 hrani ga v rokopisu študijska knjižnica ljubljanska; zgodovinsko društvo za Kranjsko ga je izdalo leta 1862 kot prilogo svojih Mittheilungen pod naslovom: Marci a S. Paduano (Er. Aug. Disc. Ord. Prof.) Bibliotheca Carnioliae, in qua repe­riuntur scriptores, qui vel ipsi, vel eorum opera in Carniolia primum lucem aspexerunt; vel alias in vel de Carniolia scripserunt, ordine alphabetica;26 seu ad formam bibliothecae pro alphabeti scrinia dispositi, pro varia ex eis et historica et critica, et chronologica notitia, atque eruditione capessenda. »Collectis oritur Novus«.27 Laibach 1862. Sprejel je p. Marko v svojo biblioteko ne samo kranj­ske, ampak tudi druge iz bližnjih dežel: »Carinthos, Vindos, Forojulienses, Istros etc. usque ad maris Adriatici litora conterminos scriptores in hanc Bibliothecam assumo«.28 Ta pregled je urejen, kakor pravi že naslov, po abecednem redu pisa­teljev, oziroma dela, ce je anonimno. Vsaka crka sestavlja posebno omaro, [npr.] Alphiteca (Scrinium I. sub litera A); zacenja se z Abrahamom ŕ St. Clara […].29 – V dostavku pripoveduje Dimitz iz Intelligenzblatta, da se med Pohlinovimi rokopisi nahaja tudi »eine krainerische Litteraturgeschichte, die er zum Drucke bestimmt hatte und nun in der Bibliothek der Theresianischen Ritter-Akademie in Wien aufbewahrt wird«.30 Ker v Bibl. Carnioliae Pohlin o kakem takem delu 25 V rokopisu precrtano: katerega je sestavil mnogo grajani in psovani p. Marko. 26 Prav: alphabetico. 27 Prevod: Marka od sv. [Antona] Padovanskega, profesa reda bosonogih avguštincev eremi­tov, Biblioteka Kranjske, v kateri se nahajajo pisatelji, ki so ali sami prvic uzrli luc na Kranj­skem ali pa njih dela ali pa so sicer na ali o Kranjskem pisali, razvršceni po abecednem redu oziroma v obliki biblioteke po tokih abecede za zajetje tako zgodovinskih kakor kriticnih in kronoloških podatkov in znanja o njih. »Z zbiranjem vznikne Novi.« (Marko Pohlin: Kraynska grammatika; Bibliotheca Carnioliae, ur. Jože Faganel, Ljubljana 2003, str. 433) 28 Prevod: »V to biblioteko sprejemam Korošce, Slovence, Furlane, Istrane itd., bližnje pisce vse do obal Jadranskega morja.« (Marko Pohlin: Kraynska grammatika; Bibliotheca Carni­oliae, ur. Jože Faganel, Ljubljana 2003, str. 435) 29 Necitljiva beseda. 30 Prevod: »Kranjska literarna zgodovina, ki jo je pripravil za tisk in ki jo sedaj hranijo v knjižnici terezijanske viteške akademije.« ne omenja sam nicesar, imamo si misliti, da je ta »Krain. Litteraturgesch.« isto kar »Bibliotheca Carnioliae«. Zelo važno delo je Schnurrerjev spis »Slavischer Bücherdruck in Würtemberg in 16. Jahrhundert«, Tübingen 1799, 128 str., iz katerega so zajemali dolgo naši biblijografi. Za starejšo dobo je važna slovnica Kopitarja, kateri je prvi zacel pretresati slovenske pisatelje glede jezika. Slovenskemu slovstvu je v nji odmer­jen uvod do str. XLVIII, potem §§ 2–5, kjer se razpravlja zlasti orthografija, in Nachschrift (str. 385 do konca), kjer popisuje knjige, ki jih je našel, prišedši na Dunaj, v dvorni knjižnici. Mnogo njih je tukaj omenjenih prvic. Tudi drugi Kopitarjevi spisi, n. pr. »Hesychii glossographi epistomistes Russus« in »Glago­lita Clozianus«, obsegajo marsikaj, kar spada v našo stroko. Ob Kopitarjevem in po Kopitarjevem casu so se zaceli tudi drugi Slovani ozirati na naše slovstvo, tako Dobrovský v svoji »Slavin« in »Slovanka« (1808, 1814–15) in Šafarík v Ge-schichte der slavischen Sprache und Literatur 1826. Nekaj malega nahajamo tudi v Vodnikovi knjigi »Geschichte des Herzog­thums Krain, des Gebietes von Triest und der Grafschaft Görz«, Wien 1809 u.1812, v novi izdaji [jo] je oskrbel prof. Richter l. 1825. Metelkov pregled v slovnici sloni vecinoma na Kopitarjevih podatkih. Pripravljal je prof. Metelko tudi posebno delo »Pismenica ali zgodovinsko razvitje in razcvetje slovenskega jezika z njega najimenitnejšimi spominki od za-cetkov pisanja do sedanjega casa.« Marn, ki je pregledal Metelkove rokopise, piše o osnovi tega dela: »Predgovor govori o stari in novi slovenšcini« (kar je Metelko deloma objavil v MHVK 1856: Die ältesten schriftlichen Denkmäler der Slaven), »malikoslovju po Hanušu (Die Wissenschaft des Slavischen My-thus) […].«31 Pismenica sama se zacenja s staroslovensko slovnico v metelcici, obsega brižinske (karantanske) ostanke in odlomke iz raznih spominkov (Ostro­mir, Reims, Suprasel, Glagolita Clozianus, Emaus-Evangelium v vec slovanskih jezikih in o Samaritanu). Slovensko pismenstvo njegovo je le sem ter tje z nekimi pristavki poslovenjeno knjigopisje Copovo, katero mu je bil v rokopisu posodil Kastelic, in katero je cesko nekoliko oznanjeno v Casopisu Ceskeho Muzeum 1833–34 in 1859–60, ter natisnjeno v Šafaríkovi Geschichte der südslavischen Literatur I. Bd., 1864, herausgegeben von Josef Jirecek. »Mit einer Emsigkeit, 31 Necitljiva beseda v vrinjenem oklepaju. die Achtung verdient, trug Cop alles zusammen, wessen er über slowenische (windische) Bücher habhaft werden konnte, und schickte im Juni 1831 die über 100 Folioseiten starke Handschrift seinem gelehrten Freunde zur beliebigen Be-nutzung zu«,32 poroca Jirecek. In Kopitar, kateri je poslal spis Šafaríku v Novi Sad, je pisal: »Es sind herrliche Beiträge, und ich zweifle ob Sie sonst woher eine so brave Vorarbeit erhalten haben können. Zhóp ist ein milder Recensent und von extensivem Vergleichsgesichtskreis.«33 Prepis rokopisa je imel tudi Costa, košcek sem ga videl v Vodnikovem roko­pisu!! Kopitarjeva in Metelkova slovnica pa Šafarikovi spisi so dolgo casa bili edini vir vsem, ki so porocali o slovenskem slovstvu v našem jeziku. Prvi je to storil Ma-tija Majar l. 1846; spis so priobcile Drobtinice l. 1849 str. 204–216, o cemer so pisale Novice in Slovenija. Dolocen je spis bolj mladini in namerava podati malo sliko dotedanjih trudov za slovensko literaturo. Posebne vrednosti seveda nima, kakor tudi ne spis Janeza Valjavca »Slovenska slovstvena zgodovina« v Slovenski Bceli l. 1853., str. 108–216,34 sestavljen po predavanjih Metelka, po Šafaríku in Jungmanu; podaje nam kratek pregled slovstva do leta 1848. Ta dva spisa sta bila poleg starejših, zgoraj že imenovanih podstava Janežicevemu pregledu slovenske­ga slovstva v 1. izdaji njegove slovnice l. 1854, str. 117–155. Ta pregled je ostal dolgo casa edini pomocek za ucenje slovenskega slovstva v naših šolah. Tudi znani slovenski uskok Vincencij Ferreri Klun je napisal kratek pregled slovenskega slovstva v nemškem jeziku ter ga je dal prevesti v rušcino, v katerem jeziku je izšel l. l859 v casniku »Russkaja beseda»; pozneje ga je nekoliko predela­nega priobcil v »Oesterreichische Revue« 1864. III. 76–100, V 52–66, od koder se je tudi posebej ponatisnil. Na ta clanek se je mnogo oziral Pypin, deloma polemizujoc zoper njega. L. 1860. je izšel v programu goriške realke spis Franciška Zakrajšeka »Abriss der slovenischen Literaturgeschichte», namenjen bolj mladini in sestavljen po Janežicu. Istega leta je v kratkem nacrtal v ceškem jeziku razvoj slovenskega slov­stva od leta 1830 naprej Václav Križek v Casopisu Museuma Ceského XXXIV. 32 Prevod: »Z marljivostjo, ki zasluži spoštovanje, je Cop zbral vse, kar je mogel dobiti o slovenskih (vindiških) knjigah in poslal v juniju 1831 cez 100 folio strani obsežen rokopis svojemu ucenemu prijatelju, da ga uporabi, kakor mu bo ljubo.« 33 Prevod: »To so krasni prispevki in dvomim, da boste od koderkoli drugod lahko dobili tako dobra preddela. Cop je blag recenzent in zmožen širokega primerjanja.« 34 Spis v nadaljevanjih, številke 14–27. str. 366. Leto pozneje je izjavil p.35 Ladislav v Novicah (1861, 330 dd) svoje misli o slovenskem berilu in podal nekak nacrt slovenskega slovstva; isti je napisal v programu novomeške gimnazije 1877–78 sestavek36 »Slovenski dom«, v katerem so nekatere misli o slovstveni zgodovini. Novega seveda ali nepoznane tvarine ni iskati v takih spisih; spisi so vendar zanimivi zastran nazorov, ki jih je imel mož o slovenski literarni zgodovini. Tudi ko je Jirecek izdal Copovo-Šafaríkovo biblijografijo, se niso povzdignile študije o naši literaturi. Najvec še je storil za bijograficno-esteticni pregled prof. Levec, ki si je za svoje ucence sestavil sam posebna predavanja, katera so se potem z goriške gimnazije v prepisih širila tudi drugam ter so s svojim živim pripove­dovanjem vzbujala povsod veselje do predmeta. Posamezne životopise je Levec potem objavil v Zvonu Stritarjevem l. 1879. (Vodnika, Prešerna, Jenka, Copa), nekaj jih še objavlja v Knezovi knjižnici (Valjavec, Koseski); prvega in najobšir­nejšega v Soci (Valentin Stanic). Levec je mimo tega priobcil v Ljubljanskem Zvonu mnogo virov za slovensko literaturo, posebno za životopis Prešernov, ter je dandanes najboljši poznavatelj našega slovstva. Ob istem casu je zacel po svoje opisovati življenje raznih slovenskih pisateljev v znanem Jezicniku Jožef Marn. S to knjigo si je pridobil Marn za naše slovstvo naj­vec zaslug med vsemi našimi literarnimi historiki. Pri vseh knjižnih in životopisnih vesteh so navedeni dosledni viri, iz katerih so zajete. Vendar Marn svojih virov ni prepisaval kar brez premisleka, ampak veckrat popravlja njih napacne trditve. Ker je prijateljski obceval z Bleiweisom, kateremu je izrecno posvecen XVI. letnik ob njegovi sedemdesetletnici, je Marn pozvedel za marsikatere maloznane književne novice, katere je razumno porabil v svojih životopisih ter jih tako otel pozabljivosti; brez tega obcevanja bi nam bil marsikateri psevdonim ostal zakrit za vselej. Prvi letniki Jezicnika (I–VIII) obsegajo »pomenke o slovenskem pisanju«: »z jezikom brez jeze« je hotel rešetati pisavo tedanjih pisateljev; ko je svojim pomenkom dal naslov Jezicnik, takrat še ni mislil priobcevati v »Tovarišu« knji­ževno-zgodovinskih študij, zakaj tem se naslov Jezicnik kar nic ne prilega. Marn sam pravi, da jezicnik je tisti, kdor zna dobro govoriti, komur jezik gladko in namazano tece, kakor kacemu jezicnemu dohtarju. Leta 1871 je opustil jeziko­slovne predmete vobce ter se lotil književne zgodovine. 35 Pater Ladislav Hrovat, franciškan, jezikoslovec (1825–1902). 36 Precrtano. IV Najprej je postavil trajen spomenik svojemu ucitelju Metelku s svojo obširno študijo »Metelko v slovenskem slovstvu»; v nji je zlasti razbistril sloveco abecedno vojsko, v kateri pa se crnilo ni prelivalo samo zaradi crk, ampak tudi zaradi drugih važnih književnih nacel. Niti Vodnik niti Prešeren nista v našem slovstvu opisana tako celotno kakor Metelko. Za Metelkom je opisal Hitzingerja, v XIII. zvezku je podal sliko ravnatelja Ceha Necáska in svojega ucenca Antona Umka, ki mu je po­snemanja vreden vzgled mladim pisateljem. Nato se je lotil Marn opisovanja pre­porodne dobe naše književnosti; opisal je po vrsti Pohlina, Vodnika (XIV), Kranj­sko Cbelico, dr. Jakoba Zupana, škofa Ravnikarja, ter vzporedil usodo Zupanovo in Prešernovo (XV). Nastopna dva letnika razpravljata o starejših književnikih in sotrudnikih Noviških: Ravnikarju Požencanu, Matiji Vrhovcu, Mihaelu Vrnetu, Juriju Kobetu, Juriju Varlu, Antonu Žaklju, Antonu Olibanu, Antonu Likarju, Francišku Jeriši in Leonu Voncini (XVI, XVII). Ker se je leta 1880 praznovala stoletnica Kopitarjevega rojstva, je hotel oživiti z njegovim životopisom spomin v Slovencih, in ker sta Cop in Prešeren v ozki književni zvezi ž njim, je raztegnil svojo razpravo tudi na ta dva (XVIII). V XIX. letniku je nadaljeval pregled No-vicarjev: opisal Franceta Malavašica in pesnika Franceta Svetlicica, potem starejše književnike Jožefa Žemljo, B[e]rnarda Tomšica in dr. Simona Klancnika, svojega vrstnika dr. Jožefa Rogana in dva v mladosti umrla slovenska pesnika Matijo Lot­rica in Engelmana – Nožarjevega. Za sedemdesetletnico je Miklošicu posvetil XX. letnik Jezicnika, v katerem je priobcil študijo »Novice in dr. Janez Bleiweis«. Mnogokrat se je ocitalo Marnu, da opisuje posamezne književnike brez pra­ve pragmaticne zveze, vsacega posamic, tako da njegovi opisi ne dado bravcu noben[e]ga pravega pregleda. Ti popolnoma pravicni ocitki so ga najbrž napotili, da je zacel spisovati pregledno zgodovino slovenske književnosti od srede XVI. veka do svojih dni XIX. veka. Seveda je imel pri tem še drug namen. Iz predgovo­ra k XIX. letniku Jezicnikovemu se vidi jasno, da mu je presedala preglasna hvala slovenskih protestantovskih pisateljev, priobcena v nemških spisih in celo v šolskih knjigah, zatorej je hotel pisateljem katoliške dobe pripomoci do prave veljave, zlasti pa, kar povdarja na mnogih mestih, pisateljem duhovskega stanu osvojiti tiste zasluge, ki so si jih pridobili s svojimi casih že pozabljenimi spisi. To svojo namero je hotel doseci z razpravami, priobcenimi pod naslovom »Knjiga slovenska v dobah XVI., XVII., XVIII. in XIX. veka« A-F. V prvem zvezku (XXI) razpravlja o slovenskih pisateljih od Truberja do Janeza Krstnika Lionellija Svetokriškega; v drugem (XXII) opisuje petdeset pisateljev od patra Hippolita do Vodnika; v tretjem (XXIII) drugih petdeset pisateljev od Vodnika do Blaža Potocnika; v cetr­tem (XXIV) oseminpetdeset pisateljev od Slomška do Koseskega, v petem (XXV) enainsedemdeset pisateljev od Janežica do Fr. S.37 Cimpermana. S šestim zvezkom (XXVI) je prekinil opisovanje novoslovenskih pisateljev in posegel nazaj v IX. vek ter podal Slovencem zgodovinski pregled staroslovenskega slovstva; gledé stare slovenšcine in vprašanj, ki so ž njo v dotiki, stoji pisatelj v obce na stališcu Kopitar­jevem, Miklošicevem in Šafaríkovem in mu niso znane novejše preiskave. V VII. (XXVII.) zvezku je postavil spomenik prijatelju Jeranu ter je s tem prvic opisal še živecega pisatelja; v tem ko je dotlej govoril samo o mrtvih. Velika sreca je bila za našo slovstveno zgodovino, da je Marn živel veliko let v prijateljskem obcevanju kakor z Bleiweisom tako z Jeranom ter tako lahko pozvedel o vsakem važnejšem tudi brezimenem spisu v njiju listih, kdo ga je spisal. To prijateljsko razmerje med Marnom in obema urednikoma, razsežno znanje po vsi deželi s svojimi duhovski-mi tovariši in bivšimi ucenci, njegov dober spomin in živo zanimanje za vse knjige in spise, ki so zadnjih petdeset let s Slovenci prišli na dan, vse to nam je otelo mnogo zanimivih in karakteristicnih literarnih crtic, katerih bi morda pozneje ne mogel zaslediti nihce drugi. – V osmem zvezku »knjige slovenske« (XXVIII.) je, kakor pravi, »nekaj iz starega znanja in osebnega spoštovanja, nekaj po pravilu, da vec oci vec vidi, in nekaj tudi zato, da se citajo pisatelji skupaj v Knjigi slovenski«, opisal sedemnajst pisateljev, med njimi Einspielerja, Majerja, Muršeca, Trstenjaka, Volcica, Cigaleta, Levstika, Schwegla, Dežmana, Tuška, Erjavca, Mandelca, Jenka itd. Deveti zvezek je posvecen mladinskim pisateljem in odgojevalcem (Navratilu, Praprotniku, Mocniku, Tomšicu, Levicniku, Cegnarju). V desetem zvezku Knjige slovenske (XXX.) je podal književno sliko dvajsetih vecinoma živecih pisateljev, svojih znancev in prijateljev, med njimi zlasti Valjavca in Trdino in naposled na smrt[n]i postelji tudi samega sebe. Ako le po vrhu pregledamo Jezicnik, zacuditi se moramo neizmerni pridnosti Marnovi. V nji je nakopiceno sila znanstvenega gradiva, premnogo maloznanih stvari je otetih pozabljivosti, mnogo novih iznesenih na dan, in kar je mnogo vredno, podatki Marnovi so zanesljivi, njegove navedbe tocne. Seveda ima Jezic­nik tudi svoje hibe. Ocitalo se mu je po pravici, da zajema svoje gradivo samo iz tiskanih spisov, da popolnoma prezira pisane vire in listine, da je njegova pisava prelapidarna, da ni med posamezni[mi] razdelki in dobami prave pragmaticne 37 Prav: Fran Serafin Cimperman. zveze, da rad zbada in ujeda po strani in ne jemlje v poštev posvetnih književni­kov, ampak da rad opisuje pisatelje duhovskega stanu. Vse to je res, in tudi Marn ni tega tajil, ampak po svoje zagovarjal. Njegovo nacelo je bilo: vsak pisatelj naj se sodi po svojih delih, ne pa po svojem življenju, kar ni popolnoma resnicno, zlasti ne za slovstveno zgodovino, zlasti ne pri pesnikih, katerih ne moremo te­meljito umeti, ako ne poznamo njih življenja. Zato so bijograficni podatki v Jezicniku zelo skromni; tem veca hvala pa gre Marnu, da je razumno in najvec v kronološkem redu naštel in ocenil spise posameznih pisateljev, natanko navedel mesta, od koder je zajemal, da je vsakega pisatelja pokazal v zgledih njegove pisa­ve. Gledé tendencije, s katero je pisal svoje razprave, pravi v predgovoru k XXX. letniku: »Poglavitna namera moja zlasti v poslednjih letnikih bila je ocitno ta, da bi posvetni rojaki nekoliko bolj se ozirali na slovstvo duhovsko in cerkveno. Kar je duša cloveku, to je duhovno slovstvo narodu. Duša in telo je popolnoma clovek, sveta in posvetna knjiga – to še le je narodu popolnoma slovstvo!« Za Riegerjev »Naucný slovnik« je spisal J.38 Macun 1863. l. razpravo o slo­venski literaturi. Ista tvarina, pomnožena z nadaljnimi pobirki, je dala vrsta se­stavkov v Zagrebških »Narodnih novinah« meseca septembra in oktobra l. l863, št. 211–230 z naslovom: »Kratak pregled slovenske literature». Iz teh sestavkov se je napravil potem poseben odtisek z naslovom »Kratak pregled slovenske lite­rature sa dodanim recnikom za Slovence«. Zagreb. 120. Str. 102. Isti pisatelj nam je 20 let pozneje, t. j. 1883. leta, podal »Književno zgodovino slovenskega Šta­jerja«, ki je bila sprva namenjena za »Slovenski Štajer«, katerega je zacela izdajati Matica slovenska; posvecena je Miklošicu. Macun je vtaknil v svojo zgodovino tudi vec pisateljev, ki so stežka bili Slovenci, dasi so bili rojeni na slovenskem Štajerju. Ker se je Macun sam skušal prepricati o vsaki knjigi, katere se vé da ni vselej dobil v roke, je njegov spis kolikor toliko zanesljiv; nekaj hib je popravil Fekonja v »Ljubljanskem Zvonu« 1884. Knjiga nam v nekoliko nedovršeni obli­ki podaja marsikaj zanimivega in deloma cisto novega gradiva. Za starejše, posebno protestantsko slovstvo je prijavljenih vec notic v »Mitt­heilungen des historischen Vereins für Krain« 1846–1868; 1848 so bili presledki. Hvalo smo dolžni za nje A[ugustu] Dimitzu, Henriku Etbinu Costi, Theodorju El-zeju, Petru Radicu in drugim. Prva veca zbirka starih listin, ki se nanaša na zacetek reformacije pri nas, je izšla leta 1874. Izdal jo je sedanji vseuciliški knjižnicar v Zag-rebu Ivan Kostrencic z naslovom: »Urkundliche Beiträge zur Geschichte der pro­ 38 Ivan. testantischen Literatur der Südslaven in den Jahren l559–1565. Gesammelt und herausgegeben von Ivan K. Mit Unterstützung der kaiserl. Akad. der Wissenschaf-ten. Wien 1874.« Te listine se razširjajo samo na Ungnadovo dobo jugoslovanskega tiskarstva na Virtemberškem; prepisane so iz vseuciliške knjižnice tübinške, kamor jih [je] dal shraniti Ungnad sam in kjer jih [je] v naglici rabil že konci preteklega stoletja Schnurrer. Za osvetljavo protestantske dobe so neizmerne važnosti. Sploh si je za zgodovino protestantovske dobe pridobil najvecih zaslug Teo­dor Elze. Glavni njegovi sem spadajoci spisi so ti-le: »Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain während des sechzehnten Jahrhunderts«. Wien 1863. 60 str. Tam nam podaje životopise: 1. Primoža Truberja (1–29), 2. Seba­stiana Krela (30–32); 3. Magistra Christopha Spindlerja (33–49); 4. Bartholo­meja Simpliciusa (50–51) in 5. Magistra Felicijana Truberja (52–60). Napake te knjižice je Elze popravil v svojih poznejših spisih, kolikor je bilo mogoce. Drugi Elzejev strokovnjaški spis je »Primus Truber und die Reformation in Krain« v Herzogovi »Realenciklopaedie für protestantische Theologie und Kirche« Bd. XXI. Gotha 1866. 80. (360–379). Ta spis podaja na devetnajstih straneh sliko protestantstva na Kranjskem. Na navedena spisa se je pridno oziral August Di-mitz, spisovaje svojo zgodovino kranjsko. Posebno zanimiv je tretji spis: »Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain. Festschrift von Theodor Elze«. Tübingen, Fries 1877, IV + 109 str. Ta ukoviti spis je pojasnil, kako je bilo mogoce, da se je tako hitro udomacila na Kranjskem Lutrova vera; pri­nesel je Elzeju diplomo castnega doktorstva, katero mu je poslalo v priznanje vseucilišce v Tübingnu. V »Jahrbuchu der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich« je objavil: Die Anfänge des Protestantismus in Krain 1880., potem Paul Wiener, Mitreformator in Krain, Gebundener des Evangeliums in Wien, erster evangelischer Bischof in Siebenbürgen 1882.; Die frühesten Opfer des Protestantismus in Kärnten 1883; Die slovenischen pro-testantischen Gesangbücher des 16. Jahrhunderts 1884.; Zur Geschichte der Reformation in Krain 1891; Die slovenischen protestantischen Katechismen des XVI. Jahrhunderts 1893; Die slovenischen protestantischen Postillen 1893; Die slovenischen protestantischen Bibelbücher des 16. Jahrhunderts 1895. 39Velike cene in neobhodna je pri preucevanju zgodovine slovenskega slov­stva kranjska zgodovina Dimceva: »Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Mit besonderer Rücksicht auf die Culturentwicklung.« Von 39 Marginalija »Dimitz«. August Dimitz. Laibach 1874–1876. v II. zvezkih. Njeni podatki so tako na­tancni, da se vsakdo lahko zanese na nje; seveda se Dimitz ne spušca v pretres del; zlasti za reformacijsko dobo, kjer mu je Elze pripravljal pot, je dober vir. Tudi je neprecenljiv za kulturno zgodovino Kranjske, ker je v njegovo delo vspre­jeto vec ali manj vse, kar so za kranjsko kulturno zgodovino objavile kranjske in štajerske Mittheilungen des historischen Vereins. Za starejšo dobo je najti nekaj podatkov v knjižici Albina Arka »Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani«, 1875. 160 25, kakor tudi v biblijograficnem spisu Velimi­ra Gaja »Knjižnica Gajeva«, U Zagrebu 1875., v kateri popisuje pisatelj bogato knjižnico svojega oceta, kjer se nahaja marsikatera slovenska književna redkost; Gajeva knjižnica je prešla potem […]40 Imenovati nam je dalje »Zgodovino slovenskega slovstva. Spisal in založil Julij pl. Kleinmayr.« V Celovcu 1881. 228 str. To knjigo je ob svojem casu zadela huda kritika in to od dveh strani; obsodil jo je Jagic, toda zlasti bolj zavoljo njenega staroslovenskega dela, posebno hudo pa je prijel pisatelja Levstik v I. let-niku Ljubljanskega Zvona. Njegova kritika – vcasi resda preosebna – je sama lep prispevek k zgodovini slovenskega slovstva: »Wertvolle Anzeige eines werthlosen Buches; die Abschnitte über Prešern, Vodnik und namentlich über Vesel-Koseski stellen der kritischen Schärfe des Referenten ein glänzenden Zeugniss aus«,41 pravi Jagic (Archiv VI. 493). Rabiti se sme seveda le z veliko opreznostjo. Istega leta kakor Kleinmayerjeva zgodovina slovenskega slovstva je izšel tudi še drugi pregled naše literature, ne sicer tako obširen, vendar nekoliko boljši, namrec sestavek dr. Franca Simonica v Šumanovi knjigi »Die Slovenen (Teschen, Pro-cháska): Die slovenische Literatur«, str. 123–172. Posebnega seveda ne smemo pricakovati v njem; vriva se v ta pregled prevec majhnih nepoznanih pisateljev in važnejši so se prevec bagatelno obravnavali. Leta 1885. je podal ljudskim uciteljem navod, kako naj obravnavajo sloven-sko slovstvo v ljudski šoli, Janko Leban s svojo knjižico »Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli«; tvarina je obdelana kolikor toliko zanesljivo za namen, ki si ga je izbral pisatelj, vendar ni brez stvarnih pogreškov. V Miklošicevem berilu za osmi razred 1868 je podal pregled predprotestantov­ske dobe Miklošic sam, pregled novejše literature pak Ivan Navratil. Oba imata 40 Nedokoncan stavek. 41 Prevod: »Dragoceno naznanilo knjige brez vrednosti; odstavki o Prešernu, Vodniku in posebej o Veselu-Koseskem izstavljajo referentovi kriticni ostrini blešcece spricevalo.« vsaj to prednost, da podajata zanesljive date, dasi so tudi te precej revne, zlasti glede moderne literature; v drugi izdaji (1881.) […]42 Istega leta je izšla Pypinova literarna zgodovina vseh slovanskih narodov, ka­tera pa se je v drugi izdaji l. 1879–1880 popolnoma predelala in pomnožila: »Istorija slavjanskih literatur A. N. Pypina i V. D. Spasovica. St. Peterburg bei Stasjulevicz«. V ti 2. izdaji je izpušcena zgodovina velikoruske literature, katero je namerjal izdati Pypin v posebnem zvezku, pak se mu je med tem narastla na 4 zvezke. Ta druga ruska izdaja je izšla tudi v nemškem prevodu Pjehovem (Trau­gott Pech, Lužican). To nemško izdajo je celo bolj priporocati od ruske, ker je v nekaterih stvareh popravljena. Ideja Pypina, ko je pisal to delo, v katerem je nam Slovencem odmerjen sila majhen prostor, ideja pisatelja je bila ravnopravnost, katero naj bi uživali Slovani tako med seboj, kakor med drugimi narodi; na-men mu je, tudi neslovanskemu svetu dokazati, da slovansko gibanje v sedanjem veku (naša renaissance) ne nasprotuje civilizaciji, ampak jo marivec pospešuje.43 Jagic piše o tej knjigi (Archiv V. 2. 324): »Selbst abgesehen von dem hohen In-teresse der Darstellung, wird dieses Werk durch die reichen bibliographischen Einweisungen, durch die gewissenhafte Berücksichtigung der einschlägigen weil zerstreuten und nur mit grosser Mühe erlangten Literatur ein unentbehrlicher Rathgeber für alle werden, die sich auf dem weiten Felde der slavischen Litera­turen einigermassen zurecht finden wollen.«44 Žalibog je v tem trenutnem delu ravno naša slovenska književnost najmanj temeljito razložena. Pypin ne pozna niti Marnovega Jezicnika niti Stritarjeve ocene Prešernovih poezij. Glavni vir mu je bil Macunov starokopitni, z ozkosrcnega stališca pisani clanek v Ceškem nauc­nem Slovniku. Kakor Macun ocita tudi Pypin Prešernu po krivici, da ni imel ra­zuma za slovanstvo in njega razvoj ter da je ostal cisto lokalen gorenjskoslovenski pisatelj; Koseski je ne samo prvak slovenskemu pesništvu, ampak celo – politicni voditelj (!) svojega naroda. Malavašic, Muršec, Majar, Vrtovec so mu horvatski pisatelji. Tudi koncna sodba o Slovencih ni resnicna. V isto dobo kakor prva izdaja Pypinove literarne zgodovine sodi Ljubicevo »Ogledalo književne povjesti jugoslavenske«, II zv. Ljubic se ravna skoraj edino 42 Nedokoncan stavek. 43 Marginalija: (Levec). 44 Prevod: »Celo ce odmislimo velik interes za predstavitev, bo to delo zaradi bogatih biblio­grafskih napotkov, zaradi vestnega upoštevanja ustrezne strokovne literature, ki je raztre­sena in jo je mogoce zbrati le z veliko truda, nepogrešljiv svetovalec za vse, ki si želijo, da bi se kolikor toliko dobro znašli na širokem podrocju slovanskih literatur.« po spisu Macunovem, in je njegov pregled ravno tako medel, kakor pisatelja, na katerega se je naslanjal. Veliko boljši in dovršenejši je karakteristika slovenskega slovstva, ki jo je podal profesor dr. Gregor Krek v znanem delu cesarjevica Rudolfa »Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild« (Kärnten und Krain 1891, 429–449); dobro nam je orisal Vodnika, Prešerna in Slomšeka, za natancnejšo in podrobnejšo sliko pa mu je bilo odmerjeno premalo prostora. Od njega imamo tudi kratko karakteristiko slovenske poezije v knjigi »Slavische Anthologie«, izišli v Cotta'sche Bibliothek der Weltliteratur, Stuttgart pred 4 leti. Zgolj oseb novejših slovenskih pisateljev, kakor njih književnega delovanja in razvoja se ticejo slike, katere podaje znani Ahasver po slovenski domovini Vatro­slav Holz v knjižici »Spomini na znamenite može slovenske«. Trst 1892. 120 128 str., ponatisek iz Edinosti. Knjižica obsega marsikaj zanimljivih posebnostij za književnega zgodovinarja. Za zgodovino slovenske dramatike je poleg I. zvezka »Slovenske Talije«, ob­segajoce »Prirocno knjigo za glediške diletante« 1868, najvažnejši knjiga Trste­njakova »Slovensko gledališce. Zgodovina gledaliških predstav in dramaticne književnosti.« V Ljubljani l892, 198 str., v kateri deli slovensko dramatiško zgo­dovino v dve dobi: od Linharta do ustanovitve dramaticnega društva; od usta­novitve dramaticnega društva do njegove petindvajsetletnice, tretja doba pa se je pricela z otvoritvijo novega deželnega gledališca. Obe dobi opisuje Trstenjak na podlagi razlicnih virov precej tocno ter se ozira v zacetku na skromne pocetke naše dramatike. Leta 1894. je zacela izhajati »Zgodovina slovenskega slovstva« Glaserjeva, ka­tera se dokonca to leto. Slovenci so pricakovali, da se ž njo vendar enkrat zadela široka vrzel v naši slovstveni zgodovini, da dobimo v nji pragmaticno pisani pregled dosedanjega našega slovstva. Toda hudo so se motili. Seveda da ne more biti pisatelj, ker nimamo skoraj nikakih kriticnih monografij posameznih dob, odgovoren za vse pomanjkljivosti, vendar pa se sme zahtevati od njega kriticna in samostojna obdelava nakopicene tvarine – in na to stran je Glaserjeva zgo­dovina popolnoma nepovoljna. Zastonj išceš v nji samostojnosti, kriticne izbire in obdelave gradiva: samo to zaslugo ima, da je pridno zbral dalec raztreseno in veckrat v razlicnih casnikih skrito tvarino. Od tod izvira tudi toliko protislovij. Nasproti bijograficnemu in biblijograficnemu balastu se literarnozgodovinska stran popolnoma izgubi; ves tekst je preprežen z naslovi iz knjig. Imenitni po­datki iz življenja posameznih pisateljev stoje poleg manj važnih. Ravno najbolj hvaljeno stran Glaserjeve zgodovine, namrec pridno navajanje vseh mest, kjer se v dosedanjem našem slovstvu govori o doticni stvari, kazi nenavadna nemarnost v citatih; poprek racunši je skoraj ena cetrt citatov napacna, vihravo odklobuštra­na. O vsaki trditvi Glaserjevi se mora bravec sam prepricati, ni najmanjše stvarce mu ni zategadelj verjeti, in dasi je knjiga stala pisavca toliko casa in truda, rezul-tat vendar ni dosti veci, kakor – zgodovine Kleinmayrjeve. Tudi za biblijografijo ne smemo šteti te knjige ravno zavoljo mnogih netocnosti v navajanju: tudi po Glaserjevi knjigi ostane nam slovenska biblijografija – pium desiderium! Pri posameznih dobah dela Glaser dolge zgodovinske uvode, v katere tlaci iz obcne zgodovine stvari, ki niso s slovstveno zgodovino v nobeni zvezi in morda celo z obcno zgodovino ne, n. p. s koliko tisoc topovi je šel Diebic na Poljake. Z eno besedo, delo Glaserjevo je na vse strani nekriticno in pri nenatancnosti podatkov njegovih se je bati, da se bodo pogreški presajali še tudi dalje v kake nove pre­glede. Glaser ne pozna nobene karakteristike, nobene razporedbe tvarine: vse je neka pusta mešanica brez soli. Iz novejše dobe je omeniti tudi šolsko literarno zgodovino v Sketovi »Citanki za sedmi in osmi razred srednjih šol»; sestavljena je iz spisov razlicnih pisateljev. Kolikor toliko je še precej srecna sestava in obdelava do sedaj pridobljenih re-zultatov ter se naslanja sploh na Levceva predavanja. Podaje se nam majhna in važnejše dobe slovstvene zgodovine obsegajoca slika; vsaki dobi je po posebno po­glavje posveceno tudi še važnejšim reprezentantom in najznamenitejšim slovstve­nim prikaznim. Najslabši obdelana je najnovejši z Novicami zacenjajoca doba. V Prijetno se od Glaserjeve zgodovine razlikujejo »Pisma o književnosti kod Slovenaca. Napisao prof. Andra Gavrilovic (XXXVI. izdanje Cupiceve zaduž­bine). U Beogradu 1895, XVI. 180,« v katerih se srbskemu obcinstvu razlaga slovensko slovstvo. Pisatelj se je osvobodil vsega nepotrebnega biblijograficnega balasta, v cemer dalec nadkriljuje Glaserja. Knjižica nam seveda ne podaje vseh dob naše slovstvene zgodovine, obdelanih enakomerno, ampak se ozira skoraj samo na zgodovino XIX. stoletja. Samo to slovstvo predstavlja po Gavrilovicu narodnega duha in narodno intelligencijo. Starejša doba, jezik, domovina, kra­tek zgodovinski pregled, to je obravnavano v prvih dveh pismih. Pisatelj dobro pozna novejše slovensko slovstvo. Spis je spretna kombinacija raznih slovenskih sestavkov, pisatelj pa si je vedel povsod ohraniti svojo sodbo. Ta sodba je vecino-ma trezna in primerna; panegirike se je ohranil pisatelj prostega. Zlasti obrav­nava vsebino in obliko literarnih proizvodov, manj pa že tendencije; upliv tujih vzorov, zavisnost od duha casovega se navadno ne omenja. Gavriloviceva pisma vendar niso globoke literarne študije, on si ne domišlja, da podaja zgodovino razvoja literature slovenske: ampak so samo tako rekoc iz[v]lecek iz raztresenih slovenskih sestavkov o novejši literaturi (Oblak, v Archivu XVIII. 305). Za zgodovino slovenskega casopisja so poleg Jenkovega »Casnikarstvo in naši casniki«, izdanega leta 1884 v Ljubljani kot ponatisek iz Slovenskega Naroda in pisanega na podstavi Wuttkeja, imenovati zlasti I. Vrhovnikov spis »O stoletnici Vodnikovih Ljubljanskih Novic« (V Ljubljani 1897. l.). Isti pisatelj nam je podal v knjižnici sv. Cirila in Metoda natancen životopis Janeza Ciglerja, prvega našega pripovednika. Leto 1898. nam je doneslo naposled nov pregled slovenskega slovstva, namrec Murkov v clanku Jihoslované Ottovega Naucnega slovnika zv. XIII. str. 403–421, torej slovstvo na 18 straneh. Ta Murkov pregled je dosedaj že z ozirom na omejeni prostor še najnatancnejši in se še najbolj ozira na ideje, ki so vodile naše pisatelje. Vse Murkove trditve seveda niso resnicne, n. p. da so se vsi naši predigarji, Janez Krstnik, Jernej Bassar in oce Rogerij, ravnali po znanem Abrahamu ŕ Sta Clara; to velja deloma samo o prvem, ne pa o obeh zadnjih, ki sta jako resna in neprijazna dovtipu na prižnici in igranju z besedami, kakoršno je lastno nemškemu pridi­garju. Kranjski pregovori Janeza Mihelica so po Murku izšli v Ljubljani l. 1780, kar pa ni res; l. 1779 je izšla v Pisanicah samo njegova »Mila pesm, katero je on k. hvali teh pregovorov pejl«; njegovi »Kraynski pregovori (Adagia carniolica)«, katere omenja kot rokopis Pohlin v Bibliotheci Carnioliae, niso bili tiskani in bogvé kam so se poizgubili; Repež ne spada v Pohlinovo dobo, ampak v katoli­ško zraven Stržinarja, itd. Za slovensko literarno zgodovino je zlasti važen drugi Murkov spis »Deutsche Einflüsse auf die böhmische Romantik«, kjer se v prvem poglavju ozira tudi na nas: »Die ersten Reflexe der Deutschen Romantik bei den Südslaven« (1–13), in životopis Miklošicev »Miklosich's Jugend- und Lehrjahre« (v Forschungen zur neueren Litteraturgeschichte, Festgabe für Richard Heinzel, 1898), v katerem je za naše slovstvo posebno važno poglavje IV: »Die national-patriotischen, litterarischen und wissenschaftlichen Bestrebungen in Graz«. S tem sem naštel nekoliko virov za slovensko literarno zgodovino; mnogo stvari pa je še raztresenih po raznih casopisih in drugih spisih. Mnogo dobrega obsegajo Novice (v novejšem casu životopis Wolfov in druge malenkosti, ki jih najdete prilicno zaznamovane pri Glaserju); potem Slovenski Glasnik. Bolj pa se je zacelo gojiti životopisje v novejših naših leposlovno-znanstvenih listih Zvonu, Ljubljanskem Zvonu, Domu in svetu. Stritar je npr. podal v svojem Zvonu este-ticno kriticno oceno Simona Jenka, Frana Levstika, Jurcica, Kodra; Ivan Gornik (baje takrat ucitelj na Koroškem) pretres Vošnjakovih novel (Skalcevih). Bolj na široki podlagi so se objavljale životopisne razprave v Kresu in drugih listih: Kres I. Stolica slovenskega jezika na graškem liceju. Spisal Macun. III. Nekaj drobtinic o Stanku Vrazu (Janko Pajek), Jarnikova zapušcina (Scheinigg), Stanko Vraz, pesnik in pisatelj slovenski (Fekonja), Prvo slovensko društvo in njega ustanovitelj Janez Nepomuk Primic (Radic), IV. Urban Jarnik (Schein[igg]), Juri Vega (Vrecko), Donesek k zgodovini ce­sarskih ukazov v slovenskem jeziku (Radic), Matija Ahacelj (J. Scheinigg), Stan-ko Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih pesni (Fekonja) V. Luka Zima, Jarnej Francelj (Dr. Križan), Jovan Koseski in Anton Žuža, V. Komavnar, Stanko Vraz, slovenski rodoljub (Fekonja), O. Gutsman (Scheinigg). Nov donesek k slovstvenej zgodovini slov., v katerem poroca Radic o Kerszhanskih lepih Molitvah Tulšcakovih 1579. Kajkavski pisatelji in njihovi spisi (A. Fekonja). VI. Crtice iz S. Jenkovega življenja in pesmi iz njegove zapušcine. Žvab piše o prvem kranjskem tiskarju Ivanu Manelu. Sket poroca o netiskanem prevodu Legend Martina Kohema. Pajek o neznanem rokopisu Jožefa Hasla in Scheinigg o donesku k abecedni vojski, kako so škofje uradno umorili metelcico. V Ljubljanskem Zvonu nahajamo zakladnico prispevkov za slovstveno zgo­dovino skoraj v vsaki številki v »Listku«, prevec bi nas oddaljilo, ako bi hoteli navajati vse to; dovolj bo, ce navedemo najvažnejše životopise in kriticne ocene naših pisateljev: V I. letniku nahajamo poleg že omenjenega vec prispevkov za Prešernov ži­votopis in nekaj nepoznanih njegovih napisov in epigramov; spis o njegovem Senani; literarnozgodovinske vrednosti nima Zupanov spis »Iz Preširnovega živ­ljenja«, (tudi v II. letniku), neka poeticna hoteca biti zmes resnice in domišljije; velike cene je razprava Žvabova o Popovicu, ki je ostala žalibog nedovršena – za­radi nacina, kako je pripovedovana. V II. letniku opisuje Fran Levec zelo simpaticno pesnika Virka in podaje vec prilogov za Prešernov životopis (pisma Celakovskemu). – Levstik piše o Riharju in dokazuje, da pisatelja Rihtarja ni bilo (252). Levec podaje oceno Gregorci­cevih poezij. Lazar podaje vest o rokopisu pesni Simona Jenka; crtice o Paskalu Skrbincu iz peresa Wiesthalerjevega, Levec o Antonu Einspielerju. V III. letniku je za ideje naših pisateljev važen spis Celestinov, ki nam je tedaj podal tudi v Viencu posebno monografijo o Francetu Prešernu; Zvonov spis nosi naslov »Naše obzorje« ter pretresa razmerij, katerim so se vdali naši pisatelji od Prešerna sem: Naše obzorje se najbolj razvidi iz našega življenja in razvitka, v ta na-men si je nabral potrebno gradivo iz Levstika, Jenka, Stritarja in Jurcica. Levec po­roca o Pavlu Wienerju po Elzeju, Žvab pa podaja priloge k slovenski bibliografiji. V IV. letniku podaje Žvab crtico o Trubarju in Cimp[e]rman zagovarja zoper Gestrina (t. j. Tine Crva) svojo razlago Prešernovega Senana. Andrej Fekonja piše o Truberju župniku[?] v Loki in o prvi slovenski pisateljici Josipini Turnogradski. V V. letniku je kratek životopis Krilanov in obširen životopis dr. Jakoba Zu­pana od Wiesthalerja. Andrej Fekonja pa piše po povodu petdesetletnice prepo­roda jugoslovenske književnosti o Slovencih v književni vzajemnosti s Hrvati. Levec razlaga dve Vodnikovi pesmi in en epigram. V VI. letniku je omeniti spisa Fekonja o Evangeliih iz l. 1777 in Žvaba o Drobnem spisku Truberjevem, pa Japljevo pismo Lindeju, kakor Žvabove »Knjiž­ne redkosti slovenske«. Dober pregled najstarejšega slovstva podaje Andrej Feko­nja v spisu: »O pocetkih slovenske književnosti«. Razen tega je tam še vec drobno­sti: Nekaj o škofa Hrena spisih, o slovenskem rokopisu iz l. 1799, iz leta 1611 itd. V VII. pripoveduje Oblak o doslej neznani knjigi slovenski v koroškem na­recji, ki se hrani v minoritskem samostanu v Gradcu; znamenit je spis Levcev o Francišku Erjavcu. Anton Raic piše o Ivanu baronu Ungnadu, Vilibald Zupancic o Francišku Jeriši. Objavlja se pismo Stanka Vraza Josipu Roštlapilu, Radic pa piše o slovenskih proslavah v ljubljanskem gledališcu od 1789 do l850. leta. V VIII. letniku so najvažnejši Levcevi prilogi K Prešernovemu životopisu in istega pisatelja Spomini o Jožefu Jurcicu. V IX. piše Pintar O akrostihih v Prešernovih Sonetih; Stritar priobcuje Spo-mine o Levstiku, Levec priobcuje listine in pisma iz Vodnikovega življenja, Jo-žef Lendovšek pa nekaj iz ostaline Prešernove. Karakteristiko Vodnikovo podaje Fran Wiesthaler in Vošnjak piše o Jurcicu v Mariboru. V X. zvezku poroca Levec o Davorinu Trstenjaku, Zamejski opisuje življenje Petra Podreke in Andrej Fekonja piše o reformaciji v Slovencih (toda ne oziraje se na spise Elzejeve). Vošnjak nadaljuje spomine o Jožefu Jurcicu in Fekonja poroca o Vramca Predectvih in Postili; Funtek ocenja delovanje Jožefa Cimpermana. V XI. zvezku piše Levec o pesmi »Kje so moje rožice«, Fekonja pa podaje »Kratko povestnico slovenskega pravopisa«. Iz vsebine 1892. leta spada v našo stroko spis o Ciglerju in Juriju Juricicu. Gregor Jereb, ki je že v enem prejšnjih letnikov (V) natancno opisal Podmilšaka, opisuje zdaj Pavla Knoblja zloglasnega in Franula de Weissenthurn gramatika. V XIII. letniku podaje Radics životopis Antona Linharta in Vošnjak piše o zgodovini Wolfovega slovensko nemškega slovarja; v nastopnem letniku pa opi­suje Janko Pajk življenje in delovanje Davorina Trstenjaka, Stritar piše o novih potih (to je o novostrujarjih). V XIV. letniku opisuje in ocenjuje Murko delovanje Ivana Navratila, Orožen Vodnika kot turista, Fridolin Kavcic pa celo vrsto znamenitih Slovencev, ki še sicer niso pisatelji slovenski, pa so pripomogli k obci civilizaciji; ta spis nadaljuje tudi v naslednjih letih. V XV. letniku piše Göstl o Celestinu, Svetic o novih slovstvenih strujah v Slovencih. V XVI. letniku nas poducuje Foerster o novi slovstveni smeri pri Cehih, o dekadenci, Levec pa riše delovanje in življenje Krsnikovo, Vidic pa podaje po Murku spis Romantika v Slovanih. V lanskem zvezku piše naposled Vidic o Kopitarju in Vuku, kar pa je posnel po Jagicevih spisih. Omembe vredni so Spo-mini na Janka Krsnika, katere je spisal dr. Fran Zbašnik. Razen teh spisov, katere vredno oceniti ni tukaj casa, je porocal Ljubljanski Zvon vedno o pisateljih, ki so umrli v dobi zadnjih 19 let, ter ocenjeval vestno njih delovanje. Opisovati delovanje naših pisateljev je posebna naloga Doma in sveta, kateri nam je prinesel že precej dosti životopisov, med njimi so taki, ki nikdar ne izgube svoje cene, posebno Benkovicevi. V prvem zvezku je precej dober životopis Levstikov iz peresa neznanega mi pisatelja, skritega za crko -h-.45 Ravno tamkaj na str. 195. [je] Vodnikovo pismo, 45 Peter Bohinjec (1864–1919). najdeno v Križah pri Tržicu iz l. 1797, na katero se naši zgodovinarji pozneje niso ozirali. V drugem zvezku je »Nekoliko drobtinic iz Cigaletovega življenja« iz Navratilovega peresa in spis »Matej Cigale, slovenski jezikoslovec«. V tretjem zvezku je dosedaj še najpodrobnejši popis življenja in delovanja Josipa Ogrinca, spisal Josip Benkovic. (Tudi Levec ga je opisal v Slovenskem Narodu l. 1879). IV. letnik opisuje P. Ladislava Hrovata, Josipa Marna, Vego in Blaža Potocnika. V petem je Glaser popisal življenje Cegnarjevo, Fekonja pa piše o književnosti ogrskih Slovencev. V 6. je popisan Matija Majar Ziljski in Davorin Trstenjak. V VII. popisuje Josip Benkovic Jurija Japlja in Podmilšaka in Parapata, Karel Glaser Pavlino Pajkovo; tam nahajamo še opisane te le pisatelje: Andrej Komel, Ivan Tomšic, Florentin Hrovat, Francišek Kosar, tukaj je priobceno pismo Da­vorina Trstenjaka in Matija Majarja. V VIII. piše Bohinjec o Simonu Gregorcicu ob njega petdesetletnici, dr. Mihael Opeka Spomine na Jožefa Cimpermana, Lampe o Andreju Praprotniku, dr. Anton Medved pa o Kremplju. Natancen in doticno tvarino popolnoma izcrpujoc je spis Benkovicev »Slovenski koledarji in koledarniki«, morda najtemeljitejši slovstveni spis v našem jeziku v zadnjih letih. V letniku IX. piše Lekše o Oblaku. V X. popisuje Benkovic Ireneja Fride­rika Barago, Branivoj o našem leposlovju. V lanskem popisuje Flegeric Štefana Modrinjaka, Benkovic Hicingerja in Froelicha pa Verneta, Flegeric Trstenjaka Davorina, M. Pirnat Ivana Vesela-Koseskega. VI Tudi Letopis Matice Slovenske hrani v sebi mnogoteri donesek k zgodovi­ni slovenskega slovstva, ako se ne oziramo na samo zgodovino Matice, ki nam govori iz zapisnikov. Raic Božidar je opisal l. 1868 v Kol. in let. 3446 Antona Kremplja, v Letopisu za l. 1869 pa je podal spis »Prekmurski knjižniki in knji­ge«. Istega leta je objavil Anton J(eglic), sedanji škof ljubljanski, spis »Slovenci in sedemnajsti vek v književno-zgodovinskem oziru« (precej površen sestavek); Le-topis za 1872/73 opisuje Potocnika, dr. Matijo Preloga in Zalokarja; 1874: Le-sarja in Jožefa Rozmana. Najvažnejši spis med vsemi, kar jih je dosedaj prinesel Letopis, sta Bleiweisova v letniku 1875: »Literarna zapušcina doktorja Franceta Prešerna« in »Pisma Jarnikova Stanku Vrazu« pa »Listi, katere je Prešern Vrazu pisal« v letniku 1877; istega leta je priobcil Radic pregledno študijo o Valvazorju z ozirom na slovanstvo, nastopnega leta pa študijo o Tomažu Chrönu, pesniku, mecenu umeteljnosti in podporniku vednosti. V Letopisu za l. 1878 je tudi ob-širen životopis filologa Oroslava Cafa od Raicevega Božidara. Marsikaj zanimi­vega podaja tudi Radicev spis »Slovenšcina v besedi in pismu v šolah in uradih« v letniku 1879, kateri obsega mimo tega tudi še životopis »Janez Žiga Valentin Popovic«, spisal M. Vodušek (po Büschingu), in dogodbe prvega zemljevida slo­venske dežele, spisal Kozler. V Letopisu 1880. leta je precej gradiva skritega v Radicevem spisu »Umeteljnost in umeteljna obrtnost Slovencev«; tudi nam ta letnik podaje obširen in podroben životopis dr. Antona Murka iz peresa drja Jo-žefa Pajka, obsegajoc seveda marsikaj nepotrebnega. L. 1881 nam opisuje Franc Hubad Petra Pavla Vergerija in njegovo sodelovanje pri Truberjevem prelaganju sv. pisma, Gašper Križnik podaje donesek zgodovini slovenskega knjigoznanstva in Cimp[e]rman priobcuje dve nemški pesmi Koseskega. Letopis za l. 1882/83 podaje Miklošicev životopis od Trstenjaka, najboljši in najpopolnejši dotedanji životopis, Valjavec govori o drobnem spisku Truberjevem; l. 1884 nam opisuje Navratil, ki je leto prej v »Spomeniku šeststoletnice« opisal cebelarja Janšo, tudi slovenska slikarja Lovra in Valentina Janšo, dr. Francišek Simonic pa razglaša »Prisego ljubljanskega mesta«, hranjeno v dunajski vseuciliški knjižnici. Letopisa za 1885. in 1886. nimata nobenega slovstvenozgodovinskega spisa, l. 1887. pa prinaša Raicevo razpravo o Petreticu in prvi veci Oblakov spis »Trije rokopisi 46 Nejasna navedba. Gre za clanek Božidar Raic: A. KREMPLJ. Letopis Matice Slovenske za leto 1869. 86–94. slovenski iz prve polovice XVII. veka«. 1878 opisuje Glaser delovanje in življenje Raicevo [in] tukaj je pripovedovanje mnogo bolje, kakor v poznejši slovstveni zgodovini. L. 1879 obdeluje in pretresuje Vatroslav Oblak starejše slovenske tek­ste, l. 1880 knjigo Skalarjevo, l. 1881 pa slovar Sommaripin. V zadnjem nam poroca tudi Murko o zadnjih dnevih Miklosichevih ter popravlja Trstenjakov životopis. L. 1894 opisuje Fran Levec delovanje Franja Marna, Oblak pa govori o protestantskih postilah v slovenskem prevodu, l. 1895. pa pretresa nekatere starejše književne redkosti slovenske. V Letopisu za leto 1897 zasekava v slo­vensko slovstvo deloma Vrhovcev spis o francoski ljudski šoli na Kranjskem, v zadnjem pa Vidicev spis »Nekaj o razmerju slovenskih Trubarjevih spisov k protestantovskim hrvatskim knjigam«, prvi poskus, dolociti odvisnost hrvaških prelog od slovenskih. Mnogo gradiva hranijo, zlasti v nekrologih, vcasi pa tudi v posebnih mo-nografijah naši politicni listi Slovenski Narod, Slovenec, Edinost, Soca, pa tudi drugi naši starejši listi Slovenska Bcela, Šolski prijatelj, Vedež, Slovenija. Škoda je za nekatera zrna, ki so tam skoraj izgubljena. Isto velja o razpravah v progra­mih srednjih šol: Marn je opisal v programu ljubljanske gimnazije »Slovnice slovenskega jezika« (l. 1861); Pleteršnik »Vodnik ucitelj ljubljanske gimnazije« (1875); 1887. »Slovenšcina na ljubljanskem liceju«; 1893. Karlin »Profesor Josip Marn«; Ilešic l897: »Dramatika in slovensko slovstvo«, nekoliko enostranski spis; v programu Mariborske gimnazije l. 1890. je opisal Košan slovensko abecedno vojsko, že prej (l. 1872) pa je objavil Pajk Kranjski rokopis. Najvece važnosti za naše slovstvo je tudi Jagiceva knjiga »Istocniki dlja slavjanskoj filologii«, 2 zvez­ka, zlasti za prvo polovico sedanjega stoletja. Marsikaj se nahaja tudi v spomenici akademskega društva »Slovenije«. Zadnji cas je, da se tudi pri nas zacne sistematicno zbirati in objavljati ko­respondenca naših pisateljev, brez katere je le težko si natancno naslikati razvoj vsakega izmed njih. Po korespondenci šele se nam odpre razgled za kulise, kako in kje so delovali in mislili. Prvo poglavje Pocetki slovenskega slovstva (Vlecek)47 Stari vek poganskih Slovencev nam je knjiga s sedmimi pecati; iz nekoliko vrstic, ki se dadó brati, se dá pac mnogo vganjevati in domnevati, toda zelo malo zanesljivo dokazati. Ohranili so se nam le odpadki prvotnega svetovnega nazora naših prednjikov in še ti niso iz posebno starega casa; dá se o njih po tem, kar vemo o njih sorodnikih, sklepati, da so tudi oni verovali v nadnaravna bitja, s katerimi so oživljali prirodo in si razlagali razne prikazni življenja; verjetno je, da je stari slovenski pogan s pesmijo molil sonce, katero je pozdravljal v raznih me-nah kot zmagovavca nad dolgo zimo, kot buditelja cvetnate pomladi in oživlja­jocega ploditelja zemeljskih sadežev; da je poletni in zimski obrat sonca slavil s pesmimi, igrami, reki; da se je z žalostno tožbo locil od mrtvih svojih ljubljencev in praznoval na grobéh umrlih. Toda od vsega tega se ni v pismu ohranilo nic; skrivnostne nerazumne verze in reke, nekoliko zatemnelih, težko razumljivih bajek, veliko število pravljic in povedek, šeg in obicajev, je tisocletni nanos vse­evropski pokril in prodrl tako, da se z današnje oblike te tradicijonalne literature ne dá vec brez skrbi osvetljevati predkršcanska doba našega naroda. Kršcanstvo, viši kulturni element, je deloma odstranilo, deloma posnelo vase prejšnjo fazo in jo je popolnoma premagalo. Jasnejši zgodovinski svit osvetljuje slovenske zemlje šele s kršcanstvom. Kar vemo o njih iz prejšnjih casov, to so le porocila o srecnih ali nesrecnih bojih, o zmagah ali porazih, nastalih v novi domovini med njimi in njih sosedi, Lan­gobardi, Bavarci in Obri. Prvi poskusi razširiti kršcanstvo med njimi so se pac ponesrecili. Šele v osmem stoletju se sme govoriti o kršcanstvu. V Karantaniji (na Koroškem), ki je tedaj obsegala tudi vec sosednjih dežel, je okoli 740. leta prosil Borut, Vladuhov naslednik, zoper nadlegovanje Obrov pomoci bavarske­ga vojvoda Tasila II. To pomoc so placali Korotanci s svojo svobodo: Borut je moral svojega sina Gorazda (Karast) in stricnika Hotimera pa še nekoliko dru­gih mož poslati v poroštvo na Bavarsko. Na dvoru Tasilovem so se seznanili ti možje, pokristjanili in ko so prišli domu, so širili kršcanstvo doma. Hotimer je bil pobožen kristjan, hvaležen za sprejeto kršcansko omiko, iz srca vdan solno­graškemu48 samostanu sv. Petra, kamor je vsako leto romal. Prizadeval si je po­kristjaniti svoje rojake, ki so bili še z velike vecine pogani. Podpirali so ga v tem 47 Domnevno: izvlecek ali izpisek. 48 Salzburškemu. Bavarci, zlasti škof salzburški Vergilij, po rodu Irec. Anonimus Salisburgensis49 nam pripoveduje: »Ko je bilo preteklo nekoliko casa, zaprosil je vojvoda karan­tanski Hotimir (Cheitumar) škofa Virgilija, naj pride obiskat ljudstvo naroda onega in v veri potrdit, cesar pa Virgil tedaj nikakor ni mogel storiti. Mesto sebe je poslal svojega škofa, Modesta po imenu, v poucevanje onega ljudstva in ž njim mašnike Vatona, Reginberta, Kozara in Latina, tudi diakona Ekiharda z drugimi duhovniki, davši mu oblast, cerkve blagoslavljati, duhovnike posve-cevati po zahtevah cerkvenih zakonov, nicesar pak za se ne podvzeti, ker bi vtegnilo nasprotovati sklepom svetih ocakov. Ti možje, prišedši h Karantancem, so blagoslovili tam cerkvo svete Marije (Gospa sveta), v mestu Liburniji (v stari Tiburnii), Sv. Peter v gozdu, v Undrimah in v mnogih drugih krajih. Modest pa je tam ostal do konca svojega življenja. Ko je škof Modest umrl, je zaprosil isti vojvoda Hotimer škofa Vergilija, da naj, ako mu je mogoce, k njemu pride, kar mu je Vergil vendar odrekel, ker se je med tem vnel punt, katerega 'Karmulo' imenujemo« (tudi je zidal tedaj Vergil novo stolno cerkev v Salzburgu, katero je 874. leta posvetil). »Po storjenem posvetovanju je poslal tje mašnika Latina, kateri je pa, ko se je punt z nova zacel, zopet od tam odšel. Ko pa je bil punt zadušen, je poslal škof Vergil zopet tje mašnika Madalhoha in za njim mašnika Varmona. Po Hotimirovi smrti (769) se je narod znova spuntal in nekoliko let ni bilo tam nobenega mašnika.« Hotimirov naslednik Waltung ali Waltunch – Vladuh –, katerega je dal Tasi-lo II. za nacelnika – namestnika Karantancem, je hotel kršcanstvo s silo vpeljati; Slovenci, ki so že prej izgubili politicno svobodo, sedaj tudi verskim poslancem niso zaupali. Nekateri župani so se uprli odlocno; imenujejo se Drohus, Deo­dorus, Samo in Aurelius. Toda s pomocjo Bavarcev je bil ustanek potlacen in Slovenci popolnoma podjarmljeni. In znova je poslal salzburški škof mašni­ka Heimona in Reginbalda in diakona Maiorana z drugimi duhovniki, kmalu potem zopet Heimona, Majorana in druge duhovnike ž njimi; drugoc še jim je poslal Gocara, Majorana in Erharberta, za njimi duhovnika Reginbalda in Reginhara in še Majorana in Augustina in zopet Reginbalda in Gundhara: vsi ti mašniki so bili clani meniškega katedralnega prezbiterija v Salzburgu in po dostojanstvu nekaki nadduhovniki – archipresbyteri ali vicarii foranei, najbrž predstojniki cerkev sv. Marije, v Liburniji in v Undrimah, torej na današnjem 49 Anonimni, neimenovani Salzburžan. Gre za spis Conversio Bagoariorum et Carantano-rum. Koroškem. Tudi drugi samostani, podružnice sv. Petra v Salzburgu, na primer Maksimilianovo selo (Max.-Zell) v Pongau, Nieder Altach, na mestu katerega je bil leta 772 ustanovljen samostan Kremsmünsterski, in India ali Innichen, ka­teri je leta 770. Tasilo II. podaril opatu Attonu, da se ustanovi samostan, »da se neverni narod slovenski na pot resnice privede«, so delovali za pokristjanjevanje Slovencev. Ko je omenjeni opat Atto (Hatto)postal škof v Frisingi50 (784–810), je pripal Innichen ž njim frizingskej škofiji in že leta 778, se zdi, je ta cerkva dobila od Salzburga tudi Liburnijo (blizu Špitala na Gor. Koroškem). Razen teh so imeli frisinški škofi še vec drugih posestev na Slovenskem, na primer Marija Devica na Otoku, Požarnica, Gornja Bela, pozneje Loka.51 Tako je umevno, da so tudi frisinški škofje imeli v naših krajih misijonske postaje ter razširjali kristijanstvo. To kristijanstvo pa je bilo seveda le površno, glavni vzrok je to, da se je služba božja opravljala le v latinšcini in evangelij se je oznanjal le v tem jeziku. Maša, cerkveni obredi, predige, sploh ves poduk je bil latinski. Bonifacij, apostelj Nem­cev (†755), je sicer delal za to, da se nemško ljudstvo uci posameznih molitev nemški, da se ljudstvu bero listi in evangeliji v njegovem jeziku, da se mu tolma-cijo homilije in cerkveni govori, in da se nemšcina uporablja pri delitvi zakra­mentov v poedinih nebistvenih delih. In vendar je že v njegovih zakonih (Statuta Bonifacii) zapovedano ljudstvu, nauciti se nekih molitev latinski; tega pravila so se nemški duhovniki držali, dokler se ni pokazalo, da se vkljub vsem grožnjam in kaznim ne dá stvar izvesti. Še leta 813 je bilo na sinodi v Mainzu (Mogunciji) ukazano, naj uce duhovniki latinski moliti tudi Oce naš in Vero, vendar »kdor drugaci ne more, naj se uci v svojem jeziku« (»et qui aliter non potuerit, vel in sua lingua diceat«); sinoda v Tours-u pa je še istega [leta] odredila, da naj se prediga narodu »v domacem jeziku«, da se morajo škofove homilije pretolmaciti »v narodnem jeziku«. Da po takem pocenjanju ni moglo imeti kršcanstvo dosti navdušenih privr­žencev pri naših prednjikih, je razvidno; brez obcevanja52 ni bilo mogoce koga pridobiti; skušali so sicer ti misijonarji si pridobiti nekako copio verborum,53 na­pravljali [so] si kakor drugod pac tudi pri nas kratke vokabularje z najbolj potreb­ 50 Freising na Bavarskem, povezan s poznejšimi Brižinskimi spomeniki. 51 Škofja Loka. 52 Komuniciranja v ljudskem jeziku. 53 Prevod: besedni zaklad. nimi besedami. Najbrž so bili oznanjevavci božje besede v Slovencih slovenšcine zmožni toliko, kakor primeroma današnji nemški uradniki med nami. Zato si lah­ko tolmacimo radost Rastislavovo – na Moravskem in Ceškem so bile razmere iste – ko so slišali velicija božija [v] svojem jeziku. Da res niso veliko dosegli, dasi se je zlasti do Drave razširjalo kristijanstvo tudi z Ogleja, to kaže najbolje to, da je patrijarh Pavlin II. poprosil svojega dobrotnika in pokrovitelja Karola Velikega, naj podjarmi Slovence, da bi jih lažje pridobil veri kršcanski. Ta je to tudi storil; do leta 800 je Pipin podjarmil Koroško, Kranjsko, Kras, Istro, Liburnijo in vso severno Dalmacijo. Na mesto domacih vojvod so nastopili tuji kraljevi namestni­ki, slovenski župani so se morali umakniti nemškim grofom. Resnicna je beseda Gfrörerjeva: »Za duhovnikom frankovskim in bavarskim stopala je vojska; kjer je on zasadil križ v zemljo, tam so cesarski vojvode zabili mec, posebno sebi pravico k vladi, k nakladanju sužnosti, davkov, desetine in drugih placil.« Desetino pridobiti, to je bilo škofom najvažnejša stvar; Alkuin svari Arna, idocega prvikrat v Sloven-ce: »Esto praedicator pietatis, non decimarum exactor,«54 in iz papeških pisem v Britanskem muzeju izvemo, da so v Rimu bavarskim škofom isto ocitali. Kaj je bil prvi posledek pokristjanitve? S kristijanstvom, po Nemcih donesenim, se je zacela okupacija zemlje, ž njo sistematicna germanizacija: saj je, kakor pravi nedav-no umrli Huber, eden prvih avstrijskih zgodovinarjev, kristijanstvo »das friedliche Mittel der allmählichen Germanisierung.«55 To vidimo dobro pri naših prednjikih na severu in zapadu. Germanizacija Slovanov, ki so ostali v bajuvarski oblasti, se je vršila tako naglo in krepko, da so »po treh rodovih Slovani sprejemali celo nemška imena.« Še z veco mocjo se je zacela germanizacija poanižkih56 Slovencev koncem X. stoletja, ki je bila v XII. stoletju že dovršena. Isto se je zgodilo s Slovenci v Ka­rantaniji: v današnjem Salzburškem, v gorenjem in srednjem Štajerskem, severnem in zapadnem Koroškem ter na iztocnem Tirolskem. Slovencem se je nalagala dese­tina, nemškim naselnikom so se dajale privilegije: »die Germanisierung ging aber in Gesamtwendenlande um so rascher, als durch die Christianisierung der Wenden das Haupthindernis der Nationalitätenmischung gehoben worden war«57 (Huber). 54 Prevod: »Bodi glasnik pobožnosti, ne pa izterjevalec desetine.« 55 Prevod: »mirno sredstvo postopne germanizacije.« 56 Prebivalci ob reki Aniži v današnji Avstriji. 57 Prevod: »Germanizacija pa je na celotnem slovanskem ozemlju potekala hitreje, ko so bile s pokristjanjevanjem Slovanov odpravljene poglavitne ovire za narodnostno mešanje.« Die Wenden: nemško poimenovanje Slovanov. To germanizacijo je zlasti pospeševala fevdna ustava nemškega cesarstva. Nemški kralji so slovensko zemljo cerkvam, samostanom in novim naselnikom ali popolnoma darovali ali pa jo kot fevde (beneficije) razdelili med nje. Le to, cesar ni kralj izrecno podaril in stalno porazdelil, je ostalo tudi še nadalje njegova lastnina. Njegova lastnina pa je postalo pri podjarmljenju vse, kar ni bilo obdela-no, torej tudi neizmerni gozdi, to je skoraj vse. Za njih obdelovanje so se klicali nemški naselniki, zlasti kjer ni bilo Slovencev; domaci element se je tako vedno bolj krcil. Reci pa se mora, da so tisti Slovenci, ki so bili pod Oglejem (Karol Ve­liki je leta 811 dolocil za mejo reko Dravo) bolj varni pred germanizacijo, kakor Slovenci pod salzburškim nadškofom. VII Gotovo je, da je bilo kršcanstvo, vcepljeno Slovencem po solnograških in oglejskih duhovnikih, le površno. Vzhodni del Slovenije, panonski Slovenci, prednjiki današnjih ogrskih58 Slovencev, so bili tako srecni, da so, kakor je zgo­dovinski gotovo, imeli med sabo tudi slovanska apostola. Med potjo v Rim sta prišla konec leta 867. z Moravskega k Blatnemu jezeru, kjer je vladal slovenski knez Kocel (nemško ime). Njegova dežela je spadala v cerkvenem oziru pod solnograško nadškofijo. Takratni škof Adalvin je vse storil, da bi odvrnil vpliv slovanskih misijonarjev od te pokrajine. Vkljub zimi in mrazu je prehodil dolgo pot iz Solnograda v Blatograd,59 glavno mesto te dežele, in prišel h Kocelu o bo­žicu leta 864. V naslednjih dneh, zadnje dni leta 864 in v zacetku 865, je posve­til v njegovi deželi mnogo cerkva, katerim je priskrbel tudi duhovnike, seveda po rodu Nemce. Toda že [cez] dve leti, ko je knez Kocel Konstantina in Metoda, potujoca skozi njegovo deželo, z velikim veseljem sprejel, se je jel manjšati vpliv nemških mašnikov. Kocel se je jako zradoval, ko sta mu pokazala sveta brata v slovenskem jeziku spisane knjige, katere je lahko brez tolmaca razumel. Dal jima je na pot 50 ucencev, da bi jih poducevala v slovenskem pismu. Zapustivši Panonijo sta se napotila sveta brata dalje proti Rimu, prej ko ne cez sedanje Kranjsko in Primorsko. Ko je [bil] Metod še v Rimu, je poslal Kocel svoje po­slance k papežu ter ga prosil, naj bi prišel Metod poducevat njegovo ljudstvo. Ta poklic je bil važen ne samo za Metoda, ki je dobil mirno zavetje za casa med tem nastale nemško-moravske vojske, ampak tudi za panonske Slovence, med katerimi je najprej vpeljal slovensko službo božjo. Po deželi je nastavil svoje v Rimu posvecene ucence. Nemški mašniki iz Solnograda in drugih krajev, ki so slovenšcino le za silo lomili, so izgubili pri ljudeh vso veljavo in ni jim drugega kazalo, kakor zapustiti slovenske pokrajine. To je storil duhovnik Richbald ter se vrnil v Salzburg, gotovo ne z ljubeznijo do dežele in ljudstva, ampak z go-tovim namenom, da tam Metoda zatoži in ocrni vse naredbe, katere je vpeljal Metod. Ta je bil sicer v Rimu potrjen za škofa, pa kot tak še vedno odvisen od salzburškega nadškofa, kteri ga je lahko oviral v njegovem delovanju. Zato so prosili slovenski knezi pri papežu, naj bi [Metoda] postavil za nadškofa cez Panonijo in Moravsko. Papež se temu ni protivil in ko se je zategadelj odpravil 58 Prekmurskih in porabskih. 59 Sedaj Szalavar. Metod leta 869 vdrugic v Rim, ga je povzdignil Hadrijan na opustošeno stolico sv. Andronika, hotec na ta nacin oživiti staro panonsko škofijo. Od Slovencev so pripadali k nji tisti, ki so živeli na zemlji sedanje ogrske in vzhodne štajerske dežele. Vrnivši se drugic iz Rima, je ostal Metod60 v Panoniji, ker na Moravskem ni bilo dovolj varno zastran vojske. Bavarski škofje, med njimi solnograški Adalvin, freisinški Anna in pasovski61 Hermanrich, so se v pocetku leta 870 posvetovali, kaj bi bilo storiti glede pa-nonskih zadev. Prisilili so tudi Metoda, da se je udeležil zborovanja. Freisinškega škofa so izvolili navzocni tovariši za sodnika, akoravno bi nadškofa smel soditi le patrijarh ali papež. Tudi niso imeli zbrani škofje pravice rešiti vprašanja glede panonsko-moravske nadškofije, ker so bili oni le tožitelji in bi ne smeli biti ob enem sodniki. Ocitali so Metodu, da poducuje na njih zemlji, pa Metod jim, kakor piše legenda, odgovori: »Ako bi vedel, da je zemlja vaša, bi šel proc; vendar ni vaša, temuc sv. Petra« (to je papeževa, neodvisna od kake druge nad­škofije). »Ker ste vi iz lakomnosti protipostavno prestopili stare meje in branili uciti božji nauk, varujte se, da ne izlijete svojega mozga, hotec prebiti železno goro s košceno ostjo!« Oni mu na to jezno zažugajo: »Slabo se ti bo godilo!« Metod pa pravi, da govori resnico. Po daljšem prepiru je zahteval Metod, da naj razsodi med njimi rimska stolica po cerkvenih postavah, cesar pa škofje niso hoteli dovoliti. Pasovski je bil celo tako razjarjen, da je hotel Metoda pretepsti na zboru s konjskim bicem, ako bi ga ne bili ubranili drugi. Zborovanja se je udeležil tudi kralj Ludovik, ki je stal na strani nemških škofov in se hotel delati norca iz Meto­da, rekoc, da je Metod od svojega truda in govorjenja ves moker, kakor bi bil pri peci. Pa Metod mu jo je dobro zasolil, rekoc: »Prav govoriš, vladika. Nekdaj so srecali ljudje oznojenega filozofa ter mu rekli: 'Zakaj se potiš?' On pa je dejal: 'Z grobimi ljudmi sem se prepiral.'« Bavarski škofje so nato obsodili Metoda, vrgli ga v jeco, dajali mu zaušnice, pustili ga na mrazu in dežju, zabranili mu obhajati službo božjo ter ga imeli pri sebi na Nemškem zaprtega tri leta. To postopanje zoper Metoda je povzrocil v prvi vrsti viši pastir crez Karan­tanijo, nadškof solnograški Adalvin, ki ga je posebno hudo bolelo, da je izgubil desetino iz Panonije. Rimskemu papežu niso nemški škofje o vsem tem nic porocali, dasi so mu veckrat pisali in dostikrat poslali k njemu svoje zastopni­ 60 Popravljeno iz: Kocel. 61 Passauski, iz Passaua. ke. Predrznost frisinškega škofa, tistega, ki je Metoda obsodil, je bila celo tako velika, da se je v Rimu kar naravnost lagal in rekel, da ne pozna tega cloveka. Papež Hadrijan II., ki je postavil Metoda za nadškofa, morebiti še pred svojo smrtjo ni nic izvedel o njegovi žalostni usodi; ako pa je kaj izvedel, je bilo za tega prepozno, ker je leta 879 umrl. Do njegovega naslednika Ivana VIII. sta imela solnograški nadškof in pasovski škof vec zaupanja, ker sta mislila, da ne bo Slovanom naklonjen. Prosila sta ga torej, naj bi se sodnijsko preiskovalo in do-locilo, kdo ima vece pravice do Panonije, onadva ali pa Metod. Med tem pa je papež izvedel, kako so ravnali z Metodom. Ohranila so se v britanskem muzeju pisma, ki jih je pisal nemškim škofom. Annonu, frisinškemu škofu, piše: »Tvo­ja predrznost in prevzetnost ne presegata samo oblakov, temvec celo nebesa. Polastil si se pravic apostolske stolice ter se kakor kak patrijarh predrznil soditi nadškofa; da, kar je še hujše, privlekel si (k zboru) bolj tiransko kakor postavno svojega brata nadškofa Metoda, poslanega od apostolske stolice k narodom na delo, in ni se ti zdela vredna pritrditev tistih duhovnikov, ki so bili pri tebi, kar si storil apostolski stolici v sramoto. Ko je on (Metod) prosil, da bi prišel, ka­kor uce cerkvene postave, pred sodbo (rimske) stolice, nisi pripustil, pac pa ga obsodil s svojimi privrženci in tovariši, zabranil mu obhajati božjo službo ter ga vrgel v jeco. Praviš, da si podanik svetega Petra in da skrbiš za njegovo lastnino v Germaniji, in vendar nisi kot fevdnik nic porocal o okovih in preganjanju tega brata in nadškofa, pac pa si celo v Rimu, ko so te naši o njem povpraševa­li, lagal, da ga ne poznaš, akoravno si bil sam zacetnik, spodbujevavec in celo povzrocitelj vseh bridkosti, katere so mu napravili tvoji rojaki. Zarad vsega tega pridi takoj v Rim, da zadostiš zmerni zahtevi tega casti vrednega škofa, da bo mogel zarad Boga vso krivico pozabiti. Sicer pa ne smeš od meseca septembra naprej tako dolgo prejemati zakramentov, dokler ne poravnaš svoje trmoglavosti s pokoršcino.« Pasovskemu Hermanrichu piše: »Mislimo, da bi zadostoval komaj studenec solz za objokovanje tvoje hudobije, kakor pravi prerok Jeremija. Ali ne presega tvoja drznost grozovitosti, ne recem, kakega škofa ali pa kakega posvetnega clo­veka, temvec celó kakega samosilnika in ali ne prekoraci živalske surovosti? Svo­jega brata in našega soškofa Metoda si vrgel v jeco, imel ga dalj casa pod prostim nebom v najhujšem mrazu in v najvecjem dežju, odtrgal si ga od voditeljstva izrocene mu cerkve ter tako divjal, da si ga hotel, ko so ga privlekli k škofov­skemu zborovanju, pretepsti s konjskim bicem, ako bi to ne bili branili drugi. Prašam te, ali so to zlocini škofa, katerega dostojanstvo, ako je prevzame, še vecje dela …62 V imenu vsemogocnega Boga, prvih svetih apostolov Petra in Pavla ter naše neznatnosti prepovemo ti zacasno obhajati božjo službo in obcevati s svojimi soduhovniki; ako ne prideš z navzocnim, castivrednim škofom Pavlom (katerega je papež kot svojega legata poslal na Nemško) in pa z jako svetim našim bratom Metodom v Rim, da bi bil s tem vred zaslišan, zadene te pravicna obsod­ba zarad take in tako velike predrznosti; apostolski sedež bi se ne dal prekaniti, ako bi se kje odobrila tako velika množica hudobij.« Enako karajoce pismo je dobil tudi solnograški nadškof Adalvin. Papež je ukazal izpustiti Metoda iz jece v njegovo nadškofijo; o Hermanrichu in Annonu vemo, da jima je velel priti z Metodom in legatom Pavlom v Rim, da bi se opravi-cila zaradi svojega postopanja zoper Metoda; ali je dobil enako povelje tudi Adal­vin, ne vemo, kakor tudi ne, sta li prva dva škofa res šla v Rim. Prav verjetno je, da jim je Metod precej vse odpustil in tudi pri papežu vplival, da jima je prizanesel zasluženo kazen. Za gotovo vemo, da se Adalvin ni napotil v Rim, ker ga je kmalu potem dohitela smrt dne 14. maja 873. leta. Leto pozneje je umrl tudi Herman-rich, 875 pa še freisinški Annon. V tej dobi je izgubil življenje še neki drug škof, ki je bil Metodov nasprotnik, zakaj pisatelj životopisa Metodovega pravi, da je Bog zastran krivicnega postopanja zoper Metoda kaznoval s smrtjo štiri škofe. Z Bavarskega je šel Metod s škofom Pavlom k Svetopolku na Moravsko, pozneje pa se je napotil h knezu Koclju ter ostal pri njem do njegove smrti, kar seveda ni bilo všec bavarskim škofom. Vedeli so, da je Kocel fevdnik nemškega kralja; zato so mu žugali in rekli, da se mu ne bo dobro godilo, ako bo imel Metoda pri sebi. Pa Kocel se ni veliko brigal za njih pretnjo, vedoc, da je papež na njegovi strani. Z Metodovo in papeževo pomocjo si je prizadeval, da bi koli­kor moci veliko storil za blaginjo podložnega ljudstva, kar ni bilo lahko, ker je bilo odstraniti marsikatero razvado iz poganskih casov. V dvomljivih primerih je iskal sveta pri Metodu ali tudi pri rimskem papežu. Znano je, da mu je najbrž leta 873 pisal papež Ivan VIII., hotec urediti med njegovim ljudstvom zakonske zveze. Med Slovenci je bila namrec razvada, da se je dostikrat locil mož od prve žene in vzel v zakon drugo. To seveda ni moglo biti Metodu všec; prepovedal je take zakone in tiste ljudi, ki so grešili zoper cerkvene postave, izobcil tako dolgo, dokler ne zapuste svojih žena iz drugega zakona in ne poklicejo k sebi soprog iz prvega zakona. 62 Ta stavek morda ni naveden v celoti in zato ni pomensko natancen. (Zaradi škofovskega dostojanstva so ti zlocini še vecji.) Po Kocljevi smrti leta 874 je dobil vrhovno oblast cez Panonijo nemškega kralja Ludovika sin Karlman, ki je imel dotlej pod sabo samo Karantanijo. On je torej za nekoliko casa zedinil v eno celoto vse Slovence; Metod je bil kot nadškof panonsko-moravski od leta 874 odvisen v politicnih zadevah od dveh neenakih vladarjev, Karlmana in Svetopolka, ki sta se dalj casa vojskovala in šele 874. pomi­rila v Forchheimu. Lahko si mislimo, da ni bilo Metodu vec tako lahko izvrševati škofovskih dolžnosti po Panoniji. Adalvinov naslednik Theotmar, solnograški nadškof, je hitro uporabil to ugodnost, da bi zedinil Panonijo s svojo nadškofijo, ker je precej po Kocljevi smrti prišel v Ptuj in je posvetil tam eno cerkev. Papež je sicer dal Karlmanu povelje, da naj pusti svobodno izvrševati Metodu njegova nadškofovska opravila po Panoniji. Pa novi bavarski škofje, ki so zaseli stolice umrlih, so imeli o panonski dijecezi enake nazore kakor njih predniki. Vedeli so, da bi bilo brez uspeha, ce bi se še enkrat pritožili pri papežu zarad ustanovitve panonske nadškofije; tudi bi jim ne bilo nic pomagalo, še enkrat ujeti Metoda in ga vreci v jeco. Zato je bilo treba novih sredstev, da bi ga ovirali v delovanju. Predalec bi nas zapeljalo, ako bi hoteli iz življenja tega svetega moža navesti vse spletke, s katerimi so skušali pridobiti papeža na svojo stran, naslikati omahova­nje papeževo, lažnivost, sleparstvo in ponaredbe nemških škofov, katerim je šlo kakor nemškemu kralju samo za desetine in davke; vse obrekovanje in vsa zvijaca Nemcev dolgo casa nista imela uspeha, toda semper aliquid haerebit.63 Omaho­vanje Svetopolka, kateremu Metod in slovanski duhovniki niso dopadali, ker so ga veckrat svarili zaradi njegovega pohotnega življenja, v tem ko so se mu nemški mašniki rajši prilizovali in ga hvalili, je sovražnikom Metodovim mnogo poma­galo, da Metod je moral kot sufragana pripoznati podlega sleparja – Wichinga, ki je na vse nacine deloval zoper njega. Nemški vpliv se je v Rimu po smrti Ivana VIII. pokazal s tako mocjo, da se je stanje slovanskih mašnikov hipoma obrnilo na slabo. Poslanstvo papeževo je po nemškem poducilu storilo vse, kar je Wiching hotel; najprej seveda je bilo ujeti Svetopolka z laskavimi pozdravi. To smemo sklepati iz papeževih besed: »Primo die haec dixisse sufficiant«,64 ki nam spricujejo, da so že v Rimu kovali nacrt, po katerem bi prišli do svojega namena. Storivši prvi korak imeli bi ga legatje poduciti o nekaterih verskih resnicah, na primer o izhajanju svetega Duha in o zapovedih glede posta. Šele nazadnje so v papeževem imenu zahtevali, da se mora za vselej opustiti slovenska služba božja. 63 Prevod: vedno se bo kaj prijelo. Mišljen je pregovor: »Audacter calumniare, semper aliquid haerebit«, kar pomeni: »Pogumno obrekuj, zmeraj se bo kaj prijelo.« 64 Prevod: »Za prvi dan naj zadostuje, da je bilo to povedano.« Metoda so dolžili krive prisege in zoper Gorazda, o katerem je papež mislil, da ga je Metod svojevoljno postavil za svojega naslednika, so razglasili papežev inter-dikt za tako dolgo casa, dokler se ne pride opravicit pred papeža; rimski papež torej dolži Metoda krive prisege, ker pravi, da je Metod na truplo svetega Petra, torej v Rimu, prisegel, da ne bo nikdar vec opravljal službe božje v slovenskem jeziku, in da je to prisego storil za casa papeža Ivana VIII. Ta papeževa trditev je popolnoma neresnicna, kar ni težko dokazati. Metod je bil za casa Ivana VIII. samo enkrat v Rimu, namrec leta 880 in takrat mu je omenjeni papež dovolil slovensko liturgijo ter se ob enem izrekel o njej jako pohvalno (Litteras denique sclavonicas a Constantino quondam philosopho repertas, quibus Deo laudes debile resonant, iure laudamus; et in eadem lingua Christi domini nostri preco­nia et opera enarrentur iubemus).65 Od 880. leta naprej pa Metoda ni bilo vec v Rimu in tudi iz Rima ni dobil nikakršne prepovedi glede slovenske službe božje. Popolnoma neverjetno je torej, da bi bil moral Metod Ivanu VIII. priseci, da se hoce posluževati rimske liturgije, zakaj ravno ta papež je bil velik prijatelj sloven-skim obredom in jim je ostal naklonjen do smrti. V virih ni niti najmanjše vesti, ki bi mogla dokazati nasprotno, in ne moremo si kaj, da ne bi slutili mogocnega vpliva Wichingove stranke na rimsko stolico. Doticni listini se naslanjata najbrž na kako sovražno spomenico, kteri se je v Rimu prevec zaupalo in v kteri je tudi stal passus o Metodovi krivi prisegi. Metod že tako ni mogel krivo priseci, ker mu sploh prisegati ni bilo. Tudi papeževo ocitanje, da si je Metod drznil izvoliti naslednika, je krivicno, saj mu je Ivan VIII. že leta 880 dovolil, da sme Metod v svoji nadškofiji posvetiti tega ali onega svojih ucencev za škofa, ako bi bilo potrebno;66 torej je smel posvetiti tudi Gorazda. Metod ga je na smrt bolan pri­ 65 Prevod: Slovanske crke, ki jih je pred casom naposled iznašel filozof Konstantin in s kate­rimi se okorno razlegajo hvalnice Gospodu, po pravici hvalimo; in zapovedujemo, naj se v tem istem jeziku Kristusu našemu Gospodu izrekajo hvalnice in dela. 66 Neoštevilcena listica med listoma 11 in 12 z vec nepovezanimi fragmenti, ki jih ni mogo-ce jasno umestiti v tekst ali pa izhajajo iz drugega Štrekljevega gradiva: 1. Za primorske Slovence smemo celo soditi, da je bila glagolica in cirilica tudi neduhov­nikom znana. (Kokošar) Koborid. Koražno zavriskaj, Poznala te bom, Na okno potrkaj, Odprla ti bom.Škulj (uškopljeni ovan) Herzegovinismus nach Vuk, Jagic, Aufgabe. porocal z besedami: »Ta je domacin, svoboden mož, dobro poucen v latinšcini in pravoveren; zgodi naj se božja volja ter vaše in moje želje.« V teh besedah ni nic protipostavnega. On ga ni imenoval za nadškofa, temvec je le rekel, da bi bil on najsposobnejši njegov naslednik. Sicer pa ni postal niti Gorazd niti Wiching po Metodovi smrti panonsko-moravski nadškof. V že omenjenih dokumentih prepoveduje papež Štefan VI. slovansko liturgijo in dostavlja ob enem, da naj se tisti, ki bi ne hoteli ubogati, po dvakratnem opominu izobcijo iz cerkve in preženó iz Svetopolkove dežele. Ni nam znano, kako so Wiching in drugi nem­ški duhovniki, živeci med slovanskimi narodi, tolmacili te besede papeževe, pac pa vemo, da so tako dolgo vplivali na Svetopolka, da je ta leta 886 ukazal z vojaško silo izgnati okoli 200 duhovnikov iz Moravske. Pri tej priložnosti so se po Moravskem stanujoci Nemci (.eµet...)67 obnašali posebno surovo, podili so jih v mrazu proti Donavi in jih med potjo neprestano mucili. Med izgnanimi ucenci so bili najimenitnejši Gorazd, Klement, Naum, Angelar in Sava. Šli so na Bolgarsko, kjer je postal Gorazd celo bolgarski nadškof. Slovanska liturgija pa je vsled tega morala na Moravskem in v Panoniji popolnoma propasti. S kršcanstvom je bila donesena Slovencem nova kultura. Gotovo ni bilo staro poganstvo zatrto precej s korenom; pri drugih pokristjanjenih narodih nahajamo iz prvega casa cerkvene prepovedi poganstva in poganskih narodov; le pri našem ni sledú o tem. Motil bi se pa, kedor bi mislil, da je poganstvo izginilo naenkrat. Poroca se, da so še v štirinajstem stoletju molili v Kobaridu nekega malika pod 2. Poganstvo v Metliki in Crnomlju. Metlika wird als »Landschaft« (regio) in der Urkunde vom 18. Oktober 1228 bezeich-net, für welche auf Bitte Sophiens, der Witwe seines Bruders Henrich, Patriarch Berthold von Aquilea, aus dem Hause Andechs - Meran, die Kirche zu Tschernembl (Schirnomel - Crnomelj) errichten lässt, um die dortige Bevölkerung »von der Blindheit dess Irtums und der Nachahmung heidischen Wesens zu teilen und als abierend wom wahren Schafstal­le auf dem Weg der Wahrheit zurückzugleiten«. Es ist dies eine wichtigsten Urkunden, welche den bischerigen kirchlichen Zustand diser Gegend und ihre Kulturverhältnisse beleuchtet. Prevod: Metlika je v listini od 18. oktobra 1228 oznacena kot pokrajina, za katero je na prošnjo Zofije, vdove po Henriku, bratu akvilejskega patriarha Bertolda iz hiše Andechs- Meran, le ta dal ustanoviti cerkev v Crnomlju. S tem naj bi tamkajšnje prebivalce odvrnil od »slepega krivoverstva in posnemanja poganskih obicajev ter jih po poti resnice privedel nazaj med božje ovcice«. To je ena od najvažnejših listin, ki osvetljuje dotedanje stanje v Cerkvi in kulturne razmere v teh krajih. 67 Nemetzoi. posebnim drevesom in še škof Hren toži, da verujejo Slovenci še v Lado in Po-berina. Pomanjkanje prepovedi poganstva si je pri nas razlagati po duhovšcini naši. V srednjem veku se župniki navadno za svojo župnijo niso dosti brigali; upravljali so jo vikarji, ki so imeli pravico, sami si voliti »kaplane«; podrejeni du­hovniki niso nadlegovali viših z razkazovanjem slabih strani ovcic, katere so pasli. Viša duhovšcina pa tudi ni umela jezika narodovega, da bi se mogla o njegovih nazorih poduciti sama. Narod poducevati v tujem jeziku vendar ni šlo; nemški in italijanski duhov­niki so se morali vsaj navadnih molitev nauciti v jeziku narodovem. Napraviti so si dali po sodrugih, ki so stvar bolje umeli, najpotrebnejše slovenske preloge teh molitev; tako so té postale naši najstarejši slovstveni spominki. VIII Sem spadajo pred vsemi tako znani frisinski spominki, napak imenovani od­lomki, ali po Kopitarjevo karantanski spominki, katerih pocetek je še zavit v gosto meglo. Starost njih ni natancno dolocena; Kopitarjevo mnenje, da jih je pisal frisinski škof Abraham (957-994), je popolnoma neosnovano; paleografi na glasu jih stavijo v X. do XI. stoletje. Prvi obsega ocitno spoved, drugi homi­lijo pred spovedjo, tretji izpovedno molitev. Vsi so pisani v latinici po nemškem pravopisu tedanje dobe. Dandanes se vrti prašanje o tem: so li pisani v pravi karantanšcini, to je prednjici naše slovenšcine, ali pa: so li samo karantanski zaviti staroslovenski68 spomeniki? Gotovo je namrec, da so mogli tudi nemški duhovniki dati iz staroslovenšcine kaj prepisati v latinšcino,69 kar so neobhodno potrebovali v cerkvi. Vecina ucenjakov se nagiblje k drugemu mnenju, ceš, v teh spominkih se nahajajo poleg znakov karantanšcine tudi znaki stare slovenšcine.70 Najdalje gre v tem oziru Vondrák, zadnji njih izdajatelj. On nahaja v njih vsa­koršnih slovanskih jezikov sledove: nekateri izrazi mu celo služijo v dokaz, da je cešcina vplivala na njih jezik, to je, da so nastali na Moravskem v stari slovenšci­ni; z Moravskega da so bili preneseni k Hrvatom, iz hrvaški prirejenega prepisa pa so šele bili preliti v karantanšcino. Vondrák je z veliko pridnostjo zbral vse, kar bi moglo služiti v dokaz njegove trditve, toda reci moramo, da nam ravno to nekoliko prevec brani, pristopiti k njegovi misli. Za ceški vpliv ni v teh spomin­kih pravega dokaza. Da je zavuekati se od koga, renunciare cui,71 in zaglagolati se zlodeiu slovakismus (zarickal sem od toho72 ), je bosa: obe konstrukciji sta lahko na slovenskih tleh nastali, dasi nam dandanes ta glagola ne rabita vec (glagol raci-ti v ljubljanski confessio generalis, danes ne vec); druga konstrukcija je naravnost iz nemšcine: ih intsago mich demo tiufeli.73 Ravno tako malo dokazuje obet: i obeti naše im nesem, sacrificia iz manjka­jocega danes substantiva se ne da nic sklepati na besedni stan pred 1000 leti; vsedli/vsedi je popolnoma v duhu karantanskih brižinskih spomenikov. Zakaj bi 68 Staroslovenski po starejši terminologiji: starocerkvenoslovanski. 69 V latinico. 70 Stare cerkvene slovanšcine. 71 Zavuekati, Kopitar J., Glagolita XXXIX , II. Briž. spomenik 95–96; verjetno iz lat. renun­tio – odpovem. 72 Iazze zaglagolo zlodeiu … Kopitar J., Glagolita XXXIX , III. Briž. spomenik 2–3. 73 »Jaz se odpovem zlodeju.« »izvoljenik« ne bilo slovensko, živa slovenska duša ne more razumeti; težko je raz­ložiti ton = ta; toda tudi c. ten se ne strinja; krilatec74 je popolnoma slov[ensko]. Odpustek vecne se tudi enako dobro dá dokazati iz slovenskega jezika. Ceški znaki v frizinških spomenikih se dadó lahko, kakor je Jagic v Archivu XVIII. 600 dokazal, razlagati drugaci; ni nam pozabiti, da imajo Slovenci sploh nekaj znakov v jeziku, ki kažejo, da so bili nekdaj sosedje Cehov. Pa tudi cerkvene slovenšcine ni gotovo dokazati v naših spomenikih. Vondrák je našel, da je spovedna molitev v Evhologiju sinaitiku poslovenjena iz stare visoke nemšcine, in ker je v zvezi ž njo 3. [brižinski] spominek, sklepa, da je ta posnet po onem; toda stiki so tako površni, tako negotovi, da se ne da sklepati iž njih prav nic; da naravnost nasprotno kažejo; pogled v njegovo izdajo 12, 13, kjer so tiskani frižinski stiki razprto, kažejo, kako samovoljna je ta trditev Vondrákova: Besedam »ese iezem uuede ztuoril ili neuuede, nudmi ili lubmi, zpe ili bde, u zbitnih ro­tah, v lisnih resih«75 hoce najti slicnost v stcsl. Éže az. s.vedy s.gresih., ljubo ne s.vedy, naždeja ljubo nenaždeja, s.pe li b.de, .... ......, ..že. Cemu je prepisovavec, ce je res imel pred sabo staroslovenski tekst, toliko76 spremenil; karantanšcina ga vendar ni silila k temu! Te besede kažejo ravno nasprotno: mož nic ni vedel o stari slovenskem tekstu; zakaj naj bi bil premenil svedy v uuede, naždeja v nudmi nam. nojo, nenaždeja v ljubmi; misli li Vondrák, da Karantanec li ne bi smel reci spe, bde; »Dai mi bo.e gospodi tuuoiu milost, da bim nezramen i ne.tiden na zudinem dine pred tuima o.ima .toial«, je baje posneto po »Molja te gospodi bože moj, da bi mi racil. život. i milost podati, da i az. ne posramen. pred ocima tvoima bada;« je li mogoce, da bi karantanski Slovenec to tako neumno posnel, da bi rekel namesto »da i az. ne posramen, da bim nesramen .toial«, kjer manjkajoci ne (ne bim) kaže napako, ki je v staro­slovenšcini odpravljena. Kaj imajo staroslovenske besede »i da az. ešce na sem. svete moich. greh. pokaja se i dostoino pokaanie imeti moga« opraviti s slov. »Caiuze moih grechou i rad se chocu kaiati?«77 Zakaj bi bil neki moral Karanta­nec tukaj rabiti druge besede? Kaka slicnost je med besedami stare slovenšcine: 74 Crilatec, Kopitar J., Glagolita XXXV , I. Briž. spomenik 4. 75 Kopitar J., Glagolita XL, III. Briž. spomenik 30–34. (kar sem vede storil ali nevede, pri­siljen ali sam od sebe, spec ali bedec. S krivicnimi prisegami, z lažnivimi besedami. 76 Na hrbtni strani lista (I, 14v) pripisano: »Vondrák V Studie z oboru církevneslovanské-ho písemnictví. /Rozpravy Ceské akademie císare Františka Josefa pro vedy, slovesnost a umení. III. cislo 20, 1903 mora priznati, da II. spomenik homilije«. Ni povsem jasno, na kateri del glavnega teksta naj bi se stavek navezoval. 77 Kopitar J., Glagolita, XV III. Briž. spom. 46–48. »ty edin. na s. svet. pride grešnik. izbavit.« in slovenšcine »i.e iezi razil na zi zuuet priti gre.nike i.bauiti«, morda je accusativum namesto genitiva pri supinu panonizem? Da bi bil imel Karantanec pred seboj staroslovenski tekst, bi bil ohranil genitiv, ker ga [je] tistikrat pri sup. gotovo že govoril, pa vse kaže, da ga je nemšcina zapeljala. O stari slovenšcini se torej ne da govoriti v III. spomeniku, pa ravno tako malo v I.; jeli mogoce misliti, da je stalo v stari slovenšcini »Bože milostivi otce bose tebe i.pouede«, kakor stoji v frizinških spomenikih in ne »izpovedaja«? In zakaj bi ne bil prepisovavec rekel »izpovedaju«?! Kar se torej tice teh stikov, ne moremo govoriti o vplivu stare slovenšcine. Da je marsikaj nejasno in negotovo, temu se ni cuditi, ce pomislimo, da nimamo iz casov po frizinških spomenikih nobenega slovenskega teksta do 15. stoletja. Toliko smemo reci, da se dadó cehizmi, kroatizmi in panonizmi v frisinskih spominkih razlagati dru­gaci, kakor jih razlagajo Vondrák, Jagic itd., da torej naše preloge ne slone na staroslovenskih, dasi je morda tisti, ki jih je napravil, kaj slišal o slovenskem cerkvenem jeziku, v katerem so pisane knjige Cirilove in Metodove. Misliti si imamo z Oblakom in Škrabcem, da so nastali naši spomeniki kje na zapadu, na Koroškem, v krajih morda, kjer dandanes ni sledu vec o Slovencih, razen v krajnih imenih; da so pisani naravnost v ziljskem narecju, kakor misli Oblak, bi jaz ne trdil; tako zvani »cehizmi« v njih nas silijo iskati njih domovino bolj na severu: na severnem Koroškem in morda celo okoli Gröb[…].78 Ko je neznani duhovnik (ali morda njih vec) prelagal te spominke iz stare visoke nemšcine, da bi pri službi božji, kadar je govoriti k narodu, služili zlasti nemškim, jezika ne dovolj vešcim mašnikom, tedaj je imel naš jezik že današnji znacaj. Rekel sem, da je te spominke prestavilo morda vec mož; to kaže razlika v besedah in nekoliko v stilu; tudi niso vse prestave iz istega casa; pozneje šele jih je posnel neznani prepi­sovavec v svoj zbornik; prvi spomenik na listu 78, druga pa na listih 158b–161b. Da so ti spominki le prepisi, kažejo neki izpustki in napake. Starovisokonemški original naših tekstov še ni najden, pac pa je našel Vond­rák original za spovedno molitev v Euchologiju sinajskem, ki je podobna naše-mu tretjemu spominku. Naš drugi spominek pa kaže nekaj male podobnosti s homilijo Klementovo, katero je Klement lahko sestavil po podobnih staronem­ških ali latinskih tekstih, ker je, kakor sta že Vostokov in Sreznevskij opazila, popolnoma v drugem duhu pisana, kakor sicer stare, na grških virih slonece homilije. Vondrák sam pravi, da ni spoznati »nobene notranje zveze celo glavnih Necitljivo krajevno ime, verjetno Gröbminga, Rottenmanna, oba v okraju Liezen na Šta­jerskem. misli obeh spomenikov«, in vendar hoce, da je drugi spomenik iz staroslovenske homilije Klementove posnet! Gotovo sta v neki zvezi prvi in tretji spomenik, ker se v obeh nahajajo neki znacilni izrazi (vuzmazi/vuzmaztve, kar razlaga Vondrák kot smes, smestvo, p...e.a.79 Vostokov je mislil na smak, Geschmack, Begierde, Kopitar űz der mâze, extra modum, tň ..µet....80 Pa najsi bi se tudi dalo kedaj dokazati, da slone frizinski spominki res na prepi­sih staroslovenskih, to je, da izvirajo iz staroslovenske preloge staronemških cerkve­nih formul, mogocnega vpliva narodnega jezika karantanskega ne bo mogel nihce nikoli tajiti. Ker so gotovo najpozneje v X. ali IX. stoletju napisani, bi bil ravno ta mogocni vpliv narodnega jezika na nje zelo zanimivo znamenje; v nobenem dru-gem spominku ne zapazimo, da bi se bil tako zelo vdal vplivu domacega narecja v tako kratkem casu. Iz X. in XI. stoletja imamo najstarejše staroslovenske spomeni­ke, in kako se je vendar v njih obdržal stari jezik; le malenkosti so se izpremenile; pri naših tekstih pa vidimo zdaj go zdaj ga, zdaj m zdaj mo v I. pluralu, zdaj skrajšane zdaj neskrajšane oblike; ce to ne kaže prehoda, ki se je ravnokar godil na naših tleh, moramo si misliti, da je doticnega pisavca popolnoma preobladala karantanšcina. Ako bi bili naši frizinski spominki res iz stare slovenšcine prepisani, bi bili seveda spomenik mogocnega vpliva delovanja svetega Cirila in Metoda, spadali bi v slovensko slovanski razred staroslovenskih spominkov. Sicer pa nima naš jezik nobenega sledu o tem delovanju, kar je pac pripisovati naglemu poginu njih podjetja na zapadu. V našem jeziku bi samo beseda nedelja kazala morda na grški vpliv .p...t.. […]81 Da bi se pa bila slovanska služba božja ohranila pri nas kot taka še pozneje, to so nedokazane trditve. Iz raznih glagolskih mašnih knjig, ki so se ohranile tu pa tam iz poznejših casov pri nekih cerkvah, je sklepati samo to, da so k nam za­hajali hrvaški popi, ki so nadomešcali latinske mašnike, katerih je bilo premalo; ker latinšcine niso znali, so brali seveda mašo v slovanskem jeziku. Godilo se je to do današnjega stoletja, zlasti na Primorskem. Po frizinskih spomenikih ne nahajamo dolgo dolgo casa nobenega sledu o pisanju našega jezika, ako izvzamemo osebna in krajna imena v listinah, katerih pak vendar ne moremo prištevati slovstvu. Dobrodošla so nam za zgodovino jezika, za historicno slovnico in cas bi bil, da bi jih kedo tako obdelal, kakor je obdelal Baudouin imena oseb in krajev v poljskih deželah v svojem znamenitem 79 pomeia – necistovanje, malikovanje. 80 to ekmetron – brez mere, nezmerno. 81 apraktos – neuspešen, neopravljen; v oklepaju sledi necitljiva beseda, domnevno v cirilici. spisu o Drevnopolskom jazykę.82 Pri nas pristopajo žalibog k njih razlaganju vcasi ljudje, ki niso dovolj podkovani v filologiji, in tako nam spravljajo na dan nekriticne razlage. Pri takem pretresu je najprej pustiti strani svetoivanski evan­gelij, katerega Rutar, Kos in Glaser tako cenijo. Pustiti ga je strani ali ga jemati v poštev še le v zadnji vrsti zato, ker ne vemo, so li doticna imena res slovenska. V Štivanski samostan, kjer se je ta svetemu Marku pripisovan evangelij hranil, so romali seveda tudi Slovenci; prihajali pa so tje tudi Hrvati, Srbje, da, celo družina bolgarskega kralja Mihaela je vpisana. In pri taki mešanici seveda ni lahko razvozlati, kaj je slovensko, kaj hrvaško, srbsko, bolgarsko. Vece vrednosti je liber confraternitatis83 šentpeterskega samostana v Salcburgu, potem listine, zlasti Zahnov Urkundenbuch.84 Po imenih smemo tudi sklepati, kako prodira tuj vpliv v Slovence. Starejše listine so še polne lepih slovenskih imen, pa ta [so jih] zacele izgubljati vedno bolj; najprej so bile domacinke izpodrinjene po mestih in dvorcih med plemstvom, katero se je že v devetem stoletju poprijelo tujega poznamenovanja. Najdalje so se ohranila slovenska osebna imena med priprostim ljudstvom na deželi in v goratih krajih. Blizu Škofje Loke so še konec trinajstega stoletja živeli ljudje z imenom Branislav, Svetogoj, Svobodin, Stojan i. d. Toda kmalu so se tudi ta imena nadomestila s tujimi: listine iz štirinajstega in petnajstega stoletja nam pricajo, da so dajali Slovenci otrokom že tedaj enaka osebna imena, kakor dandanes. V koroškem rokopisu iz XV. stoletja se je ohra­nilo zraven navadnih krstnih imen Jera, Urša, Neža le še eno narodno, Svetka. Cudno je, da se v latinskih nemških spomenikih, ki so nastali na slovenski zemlji, skoraj nic ne omenja kulturno življenje Slovencev. Edino izjemo dela znani nemški pesnik Ulrich von Lichtenstein (1202–1275) iz bogate rodovine Liechensteinov, ki so imeli posestva v Murovi in v okolici judenburški. Ta Ulrich se je najbolj poslavil kot pesnik z dvema umotvoroma, ki se imenujeta »frauen­dienst« in »frauenbuch«. Za nas je imenitno zlasti prvo delo, ker se nam je ohra-nil v njem zgled slovenskega jezika iz leta 1227. Med drugimi nam pripoveduje pesnik, kako je potoval kot kraljica Venera opravljen iz Benetk na Ceško. Na tem potovanju mu je prišel koroški vojvoda Bernard (1202–1256) z obilnim viteškim spremstvom naproti blizu do deželne meje ter ga pri Vratih (Thörl) pozdravil: 82 Prevod: Staropoljskem jeziku (O drevne-pol'skom” jazyke do XIVgo stoletija / socinenie I. Bodučna-de-Kurtenč). 83 Prevod: Bratovšcinska knjiga. 84 Prevod: Knjiga listin. Ir gruoz was gegen mir alsus:85 »buge vas primi gralva Venus!« Bog vas primi kraljeva Venus. Drugi imeniten prizor iz Ulrikovega potovanja je njegovo srecanje s sloven-sko ženo sredi Murske doline na zgornjem Štajerskem blizu Kindberga (Kinnen­berc), kjer je bival Oton z Buhove, po izobraženosti in moštvu dalec znan. Nje-gov poslanec je Ulriku eno miljo dalec naproti jahal in ga pozdravil: »Sîn bote ein mîle gein mir reit, er sprach: vil edeline Kunegin, iuch heißet willekomen sîn In diß lant ein windisch wîp. Die wil mit ritterschaft in lîp Gern in versuchen űf dem plân, ob ihr eß welt für dienest hân.«86 Dalje mu sluga govori: »Govorim vam resnico, da v tej dolini ni viteza, ki bi se z Vami boril, in zato je sklenila žena Slovenka na borišcu se Vam postaviti nasproti s kopjem. Prav bi bilo, ko bi Vi gospa blagovolili boriti se z njo in bi po Vaši visoki vrednosti dovolili v to.« Po pikantnem dvogovoru med Ulrikom in poslancem žene Slovenke se od­loci naposled vendar Ulrik v bojevanje, prepricavši se, da je ta žena Slovenka le preoblecen Oton Buhovski. Opisujoc opravo Slovenke pravi: »Dve dolgi kiti sta jej viseli doli celo crez sedlo in na sebi je imela godeže (godehse), kar je obleka slovenskih žen, a vrh tega še tudi šapel87 jako drag in bogat.« 85 Prevod: Vljudno so me sprejeli s temi besedami. 86 »Njih sel mi je eno miljo prijezdil naproti, rekoc: nadvse plemenita kraljica, bodite dobrodošla. V tej deželi je slovenska žena, ki bi se z vami rada pomerila v viteškem spopadu, ce želite, vam je na uslugo.« 87 Šapelj, okrasni trak za okoli glave. IX V trinajstem stoletju torej ni bila slovenšcina še tako zanemarjena v viteških krogih, kakor razvidim iz popisa Ulrika Liechtensteinskega; potrjujejo nam to tudi še slovanska imena vitezov: Svetopolch, Putißlau (Budislav), Turdoguauo (Trdoglav), Witoguauo (Vitoglav), Vrazlau, Frazlau, (Bratslav, Bratislav). Nemec A. Weis pripoznava to v »Kärntens Adel«,88 stran 44, »dass es aber vorher ein slavisches Ritterthum gäb im Kärnten und in Böhmen, kann man nicht läugnen, nicht einmal den windischen Minnesang …, Treverzent erzählt ungefähr um 1200, da er unter Hollenburg89 geritten: Da kamen tapfre windische Männer ent­gegen mir als Lanzenrenner.«90 Žalibog ni povedano, odkod ima Weis svojo vest o slovenskem minnesangu. Da je imel jezik že veljavo na dvoru vojvodovem, nam je prica pozdrav Ulrika Lichtensteinskega, še bolj pa vmešcanja koroških vojvod, kateri so morali storiti slovenskemu kmetu obljubo in priseci v slovenskem jezi­ku. Vsa ceremonija je natancno popisana v rimani kroniki Otokarja Štajerskega in kronista Janeza Vetrinjskega (Krek 601), kjer je natancno pristavljeno, da praša kmet na vojvodskem stolu v slovenskem jeziku: »Kedo je ta, ki se bliža« itd. Vme-šcenega vojvodo je smel le mož slovenske krvi pozvati pred sodnika in pred cesar­jem se je smel zagovarjati vojvoda slovensko. Toda to važno mesto slovenšcine je le skromno vplivalo na našo prosveto. Vojvode in vitezi niso bili združeni z naro­dom; ta jim je bil le sredstvo; ugled slovenskega jezika je jel koncem trinajstega stoletja pojemati. Stara pravica, katero je imel jezik pri vmešcanju vojvod po stari šegi, je slovenskemu kmetu le malo pomagala v dejanskem življenju, vojvoda se ga je mogel odkrižati z besedami: »Ich verstaun diner sprach nitt.«91 (Sket) Pricakovati bi se dalo, da se je med Slovenci pod kulturnim vplivom nemškim, ki je gospodoval v naših pokrajinah gotovo že v XIII. stoletju, zgodaj zacela raz­vijati in uporabljati slovenšcina za književne svrhe, da segajo tedaj prvi slovstveni poskusi v starejšo dobo; toda ker je bila že davno zginila politicna samostalnost in se je tudi plemstvo skoraj odtujilo, ker je gospodoval po mestih povsod nemški vpliv, nam bo razumevno, da je vec kakor samo slucaj, da nimamo iz te dobe sko­ 88 Koroško plemstvo. 89 Hollenburg, grad v Rožu na Koroškem. 90 Prevod: »Da je prej obstajalo slovansko viteštvo na Koroškem in na Ceškem, ni mogoce zani­kati, kot tudi ne slovenskega minnesanga… Treverzent pripoveduje okrog 1200, ko je jezdil pod Hollenburgom: tedaj so se mi postavili nasproti hrabri slovenski možje kot sulicarji.« 91 Prevod: »Ne razumem tvojega jezika.« raj nobenega spomenika in da jih skoraj gotovo tudi ne bo najti nikoli. K temu se pridružuje še to, da je bila v oni dobi omika sploh težko pristopna ter je bila najti vecinoma le med duhovšcino; toda pri tej je vsa omika, kakor sploh v zapadni Evropi, latinska. Duhovniki so v narodovem jeziku sestavljali samo najpotrebnej­še prakticne pripomocke. Da bi pa bil med duhovšcino v slovenskih pokrajinah in sploh na zapadu vladal samo latinski jezik, da je bila tudi pridiga in katehetika latinska, to pac ni verjeti; pomagali so si pac duhovni, kakor so mogli. O tem vprašanju so razmišljali že prvi možje, ki so se zanimali za naše sta­rejše slovstvo. Tako se je zdelo Dobrovskemu, ko je bral Kopitarjevo slovnico, neumevno, da ne bi imeli pred reformacijo nic pisanega, in obrnil se je do Ko­pitarja v pismu z dne 1. januarja 1810. leta: »Wenn nach s. 403 Truber keine Evangelien (auf Sonntage und Feste) ausgab, so möge man sich doch hie und da der dalmatinischen bedient haben. Sollte aber in Krain kein Geistlicher zu sei­nem Gebrauch sich etwas von seinen Predigten aufgeschrieben haben? Die Lau­sitzer hatten handschriftlich das ganze neue Testament, ehe sie die Evangelien druckten. Doch über die Reformation hinaus haben sie auch nichts?«92 Kopitar mu je odgovoril dne 15. februarja 1810. leta: »Wie sie es vor Truber mit den Sonntagsevangelien machten? Sie lasen gar keine vor! In einer MS. Geschichte des Jesuitenkollegiums in Laibach, geschrieben von dem jeweiligen Rector von 1590 (circa) bis 1690, die ich in einer Licitation erschnappt, und die höchst auf­richtig und interessant ist, heisst es, dass erst die Jesuiten zu catechisieren, Beicht hören etc. etc. anfingen.«93 To mnenje Kopitarjevo in trditev doticnega porocila je pac pretirana; resnica bo, da se niso pred reformacijo posebno skrbno brigali za poduk kristjanov; toda drugod ohranjene predige kažejo, da tudi pri nas ni moglo biti drugaci. Linsenmayr (Geschichte der Predigt in Deutschland, 36–40) pravi med drugim: »So wurden denn auch die Predigten, sofern sie geschrieben wurden, lateinisch geschrieben, denn für das gewöhnliche Volk waren sie eben nicht geschrieben, sondern entweder als Muster und Vorbild oder geradezu als 92 Prevod: »Ce po s. 403 Trubar ni izdal evangelijev (nedeljskih in praznicnih), so morda sem in tja uporabljali dalmatinske. Na Kranjskem pa naj si ne bi noben duhovnik zapisal za svojo rabo kaj od svojih pridig? Lužicani so imeli v rokopisu ves novi zakon, preden so tiskali evangelije. Vendar mimo reformacije nimate tudi nic?« 93 Prevod: »Kako so pred Trubarjem delali z nedeljskimi evangeliji? Sploh jih niso brali! V rokopisni zgodovini jezuitskega kolegija v Ljubljani, pisani od vsakokratnega rektorja od (približno) 1590 do 1690, ki sem jo ulovil na neki licitaciji in ki je zelo resnicoljubna in zanimiva, piše, da so šele jezuiti zaceli katehetizirati, spovedovati etc. etc.« Stoffquellen für den Geistlichen;«94 nekatere pridige, o katerih se ve za gotovo, da so se govorile nemški, so se ohranile samo latinsko pisane (stran 39); tam beremo tudi: »Also die lateinisch auf uns gekommenen Predigten sind meist entweder Musterpredigten, die überhaupt nicht gehalten wurden, oder sie sind nur vorher lateinisch concipirt oder auch erst nach ihrer Abhaltung lateinisch niedergeschrieben.«95 To je bilo gotovo enako tudi v slovenskih pokrajinah, ker so bile tukaj iste cerkvene razmere, isti cerkveni obicaji in navade in v istem duhu vzgojena duhovšcina. Da na Ceškem ni bil narodni jezik popolnoma zatrt, vsaj kar se tice cerkvenega petja, za to imamo stara porocila. Prvo mesto za brizinskimi spomeniki zavzemata med dozdaj znanimi sloven-skimi teksti po svoji starosti ocitni spovedi ljubljanski, napisani na zadnjih listih latinskega zbornika ljubljanske licejske knjižnice, sig. N. 141. Miklosich je prvi izdal ta drobec v Slavische Bibliothek II 170–172, toda omejil se je samo na prvo in daljšo confessio generalis; na konci daljše je dostavil (št. 11) zacetek krajše, ne da bi to omenil, potem je natisnil zacetek velikonocne pesmi »Nas gospud je od smerti stwal« (kolikor se ga nahaja v rokopisu); tudi predzadnji in zadnji odstavek Miklosicheve objave nista v zvezi z ocitno spovedjo, vsebina jima je kratka prošnja in Salve regina,96 in sta tudi v rokopisu na drugem listu. V Leto­pisu 1879, 11–13 je objavil Radics krajšo spoved z vsem ostalim drobižem, toda z marsikaterimi pogreški. Nazadnje je vse izdal Oblak v Letopisu za leto 1889, kateri je vse te spominke tudi obdelal v jezikovnem oziru. Confessio generalis se nahaja na zadnjih listih obširnega latinskega zbornika, na listih 244b do 246b, toda takoj za latinskim tekstom je v rokopisu nekaj praz­nih listov (240–243). Obe ocitni spovedi je pisala ena roka, dostavki pa, ki se nahajajo vsi na enem listu ter so pisani slabše in neskrbnejše, so od druge roke, ali morda celo vec rok. Na levi strani lista 246a je tudi nekaj slovenskih glos, katerih je vec tudi sicer raztresenih med latinskim tekstom; kaj obsega ta tekst, ne pove nam noben pisavec o tem rokopisu, vendar bi bilo zanimivo, izvedeti tudi to. Starost slovenskih drobcev se da dolociti samo s pomocjo paleografije, jezi­kovnih kriterijev za tako dolocevanje nimamo, ker nimamo starejših rokopisov, 94 Prevod: »Tako so bile tudi pridige, ce so jih zapisovali, zapisane latinsko, kajti niso bile zapi-sane za navadno ljudstvo, temvec kot vzor in zgled ali naravnost kot vir snovi za duhovnike.« 95 Prevod: »Pridige, ki so prišle do nas v latinšcini, so najveckrat pridižni vzorci, ki jih sploh niso uporabljali, ali so bile vnaprej zasnovane latinsko ali pa latinsko zapisane šele po tistem, ko so bile govorjene.« 96 Prevod: Pozdravljena Kraljica. razen mnogo starejših brizinskih spominkov. Sickel stavi confessio generalis in tudi ostale slovenske odstavke v isto dobo, in sicer v pocetek petnajstega stoletja, okoli leta 1430. Kar je pisano na listu 246b, napravi sicer vtis, da je iz poznejše dobe, toda to je morda samo radi tega, ker je pisava mnogo slabša in površnejša. Radics ima po krivici krajšo spoved za starejšo, on celo ve, da ima krajša »mnogo starejše oblike jezikove« od daljše, kar je neresnicno; marvec lahko recemo, da je krajša spoved prepisana po daljši in je le nekoliko skrcena. Zadnji odstavek, obsegajoc pesem »Salve regina«, je potekel iz ceškega origi­nala, kar svedocijo nekatere jezikovne posebnosti, katere se v svoji skupnosti ne morejo šteti za slovenske: tako […].97 Važna je torej ta himna tudi v literarnem oziru, ker nam kaže, da je v pocetku XV. stoletja bila nekaka, ce tudi slaba literarna vez ali odvisnost od Ceške. Pesem Salve regina je bila pri Cehih mocno priljubljena in poljski prelagatelji so se nasla­njali pri svojih prevodih na ceške preloge. Tudi naš pisec ni na enem mestu dobro razumel ceškega teksta ali pa ga je krivo bral, ker to, kar je on zapisal, je brez pravega smisla: »Mi k tebe vpyeme tuge .abne otroczy te ewe«: .abne? – Pesem je zanimiva zaradi tega, ker nam kaže, da so bile cerkvene pesmi že pred protestantovsko dobo v navadi in rabi; seveda jih ni bilo mnogo. To spricuje tudi v istem rokopisu ohranje­na velikonocna pesem na listu 246a; to pesem je najti pozneje v Truberjevi knjigi »Ta celi katehismus, eni psalmi inu teh vekshih godov, stare inu nove kerszhanske Pejsni« v Bitembergi (1584), kjer je na strani 124. priobcena z opomnjo »Ta stara velikonozhna pejsen, v' nekuliku mejstih popraulena na mnogitero visho«; dalje je natisnjena v Somaripinem slovarju in potem še veckrat. O isti pesmi, ki slove: Nas gospud ye od smerti stwal, od nega brittke martre, Nam ye se veseliti, onam chocztsche trosti biti Kyrie'on vemo, da se je pela pred dvesto leti še vedno v Ljubljani pri svetem Jakobu: »Ko je dospel mašnik z Najsvetejšim k velikemu oltarju, je zapel: Regina coeli … Po dovršeni molitvi na cast Materi božji je vzel slovenski nedeljski pridigar (con­cionator Dominicalis Carniolicus) kip vstalega zvelicarja z oltarja, kamor ga je bil postavil po procesiji. Držec ga je stopil k ograji tik sedežev blizu kropilnika, ki je bil pred oltarjem Matere božje, ter stojec med dvema svetilcema je zapel slovensko pesem (carniolicum cantum ): »Jesus ie od smerti vstal.« Ljudstvo je nadaljevalo (et prosecutus est populus illum cantum): 97 Približno ena vrsta navedkov iz rokopisa, komaj berljivo. »Od njega bridke martre Ob tu se veselimo Inu Boga hvalimo. Kyrie eleyson, Kriste eleyson.« Potem nadaljuje porocilo: »Ko so odpeli poslednjo kitico: Alleluja, Alleluja, Alleluja Nam se je vesseliti Nam hoche k'troshtu biti Kyrie eleyson, Kriste eleyson, je mašnik pokadil najsvetejše, zapel Genitori, dal blagoslov itd.« Jezuitski dnev­nik poroca, da je zlasti ženski spol vneto prepeval slovensko velikonocnico. Pri veliki soboti dne 13. malega travna 1748 pa stoji opomnja, da so ta dan pri vsta­jenju opustili slovensko pesem, katero so prejšna leta dekleta predolgo zatezala, zaradi cesar se je poslušalcem priskutila, namesto nje so zapeli godci na koru po »Regina coeli« v nemškem jeziku pesem »Christus ist erstanden«, katero bo v bo­doce po hišnem obredniku mašnik intoniral, »kakor je vse to oce rektor ukazal.« Stari slovenski napev je bil torej v 18. stoletju prevec zategnjen; ker ni vec spadal v dobo nove operske struje v cerkveni glasbi, se je moral umakniti nemški pesmi. Ali je to tudi bilo pospeševanje slovenšcine po duhovnikih v 18. stoletju? Velikonocno pesem ljubljanskega rokopisa imenuje Oblak »zacetek znane stare velikonocne pesmi«. Kakor kaže primera s pesmijo v Somaripinem slovarju in v Truberjevem Katekizmu, to ni samo pricetek – ampak tudi konec vse pesmi. Vendar vidimo iz tega fragmenta, da so se slovenski protestantovski pisatelji pri sestavljanju cerkvenih pesmaric naslanjali prav tako kakor Luther na stare slo­venske pesmi; seveda so jih v svoje namene predelali in spremenili. Tako so edno stoletje postopali tudi katoliško-bosanski pisatelji. Iste starosti utegne biti tudi odlomek, v katerem vidi Radics pesem na cast sv. Marije; zasledil ga je Radics v domaci biblioteki kneza Auersperga na platnici neke knjige v prejšnjem knežjem dvorcu ljubljanskem. On misli, da je iz XIV. stoletja; ker pa se je pokazalo, da je krajša ocitna spoved, katero stavi v XIV. stole-tje, tudi le iz XV., mislim, da bode tudi ta rudera98 iz tega zadnjega stoletja. Toda da bi se le dala brati in razložiti. Toda kdo nam spravi kak smisel v tele vrste? 98 Slabo citljivo, nejasno. . . . . . oczy twojee czwtlem primy . . . . . y moy swat moree . . . . . sercze gore . . . . . nyenee lizee primty se solzw tige lazzye . . . . . rumene preleppe yene Raczyecze . . . . . wridke te vssle wyczy . . . . . to moyee serzze nossy ymi mee . . . . . rassy in slaby ie luba moya czunassa rumena --­ (Prim. Letopis 1879. str. 10–11.) Nic gotovega ne vemo tudi o nekem rokopisu, ki je hranjen ali bil hranjen v vodomotskem (admontskem) samostanu ter se nazivlje »Codex seculi XIV., in quo varia continentur. Nominum vocabula latina et vernacula. Pater noster, Ave Maria et Credo in lingua vernacula longe ab hodierno diversum.«99 MS. in fol. po Mucharjevem zapisku v Archivu VI. 171. Toda ker ne vemo, ni li morda ta lingua vernacula »nemški jezik«, je zastonj govoriti o tem spominku; Šafarík, Levstik in vsi drugi vedo le, kar piše Muchar, kateri omenja v vodomotskem samostanu na omenjenem kraju tudi neki Alphabetum Sclavorum seu vindicum Msc in fol.;100 o tem je dognano, da nima nobene starinoslovske vrednosti; naj­brž si je kak menih to azbuko izmislil (Ljubljanski zvon II. 509). Bolje smo poduceni o takozvanem celovškem rokopisu, ki obsega ocenaš, cešceno si Marijo in vero. Pisan je na koži in je bil svoje dni najbrž zadnji list ko­deksa, seveda tudi na koži napisanega. Naš list je iztrgan iz knjige. Druga stran je po pisanju mlajši, zamazana in odrgnjena in obsega krstna navadna imena oseb bratovšcine Device Marije v Radecah na Gorenjskem.101 Ker so na tej letne šte­vilke 1467. in 1471., je soditi, da je prva stran, naš slovenski tekst, kakih 50 let starejši, torej iz istih let kakor ocitni izpovedi. Pisan je na kranjsko koroški meji. Kolikor toliko cerkven znacaj ima tudi beneški rokopis, ki ga je izdal v XIV. zvezku Archiva Oblak. Pisan je na pergamenu in sestoji iz 16 listov kraljeve 99 Prevod: »Kodeks [iz] 14. stoletja, ki vsebuje razlicne stvari: latinska in domaca poimeno­vanja imen, Oce naš, zdrava Marija in vera v domacem jeziku, ki se precej razlikuje od današnjega.« 100 Prevod: Slovanski ali slovenski crkopis (v nevezanem rokopisu ali v velikosti folija). 101 Zadnja beseda je slabo berljiva; Štrekelj ocitno misli na Ratece v zgornji savski dolini. osmerke. Prvi del obsega latinske, semtertje tudi italjanske zapiske iz let 1459, 1486, 1492, 1502, 1508. V drugem delu pa se nahajajo od razlicnih pisavcev in iz razlicnih let vecinoma slovenski zapiski, in to v treh oddelkih. Najvecji in najstarejši oddelek iz ene roke je na listu 8, 9 in 10a, ter spada v leto 1497. Pisal ga je Johanes civis vegle - q. nicolaij de vegla publicus imperiali autoritate notarius.102 […] Od drugega pisavca je edini zapisek na listu 10b iz leta 1508, drugi zapisi so iz še poznejših let. Casa, v kateri sega najkasnejši zapisek, Oblak ni skušal dolociti; vsekakor si moramo misliti, da bo iz primeroma pozne dobe. Zavoljo razlicne pisave teh zapiskov pripisuje jih Oblak še dvanajsterim pisav­cem poleg že omenjenih dveh pisavcev. Ti pisavci pa so gotovo bili ali notarji ali duhovniki-kamerarji. Da bi se bili ti v doticnih krajih Benecije, na katere se nanaša naš spomenik in kjer je gotovo tudi pisan, prav naglo menjavali ali da bi bili brž drug za drugim pomirali, ni misliti. Potemtakem ne grešimo prevec, ako postavljamo, da je najkasnejši pisavec (XVI.) napravil svoj zapisek 70 do 100 let kasneje od pisavca I. Vsebina beneškega rokopisa so zapiski o ustanovah bratovšcine svete Marije v Crnjevu, torej nekak »liber fundationum«;103 vendar ni pozabiti, da podajajo slovenski zapiski samo posnetek pred njimi stojecih la-tinskih zapisov in da se pri tem niti strogo ne pazi na red izvirnika, s katerim se strinja slovenski tekst navadno samo v zacetku in prvi vrsti. Spomenik je pisan v narecju beneških Slovencev, kakor se to govori okrog Crnjeva, torej v narecju terskem; jezik seveda ni enoten; cakavskih posebnosti, katerih je iskal Oblak, ni v njem (prim. o tem mojo oceno v Ljubljanskem zvonu 1892). Ce še omenim nacrt homilije, pisan na zadnjem listu nekega evangelistarija v farnem arhivu kranjskega mesta, kjer je nekdo, Nemec ali Italijan, poskušal v 15. stoletju slovenske glasove vkleniti v najokornejšo ortografijo, kar se mu je res cudovito posrecilo (Ljubljanski zvon III. 606), sem pac navel vse, kar imamo pobožnega pred Truberjem. Dosedaj omenjene drobtinice našega jezika iz predprotestantovske dobe so imele cerkven znacaj. Že zadnjic sem omenil papirnato pravico koroških vojvod, da smejo pred cesarskim sodnim stolom in v državnih zborih govoriti slovenski. Vojvoda koroški je bil tudi »Jägermeister des heiligen Römischen Reiches deut­ 102 Prevod: Johan, mešcan Krka, po cesarskem pooblastilu državni tajnik kvestorja Nikolaja iz Krka. – Sledi slabo berljiv vrinjen stavek; verjetno branje: »Ali je bil duhovnik? Najbrž, notarijat so takrat, dasi se je to veckrat prepovedalo, opravljali duhovniki.« 103 Prevod: »Knjiga ustanov«. scher Nation«104 in imel je nalog, razsojati v lovskih prepirih, vendar mu je bila dolžnost, kakor piše Enej Silvij (Descriptio Asiae et Europae cap. 20),105 »da je storil to vselej v slovenskem jeziku«. Da pak to ni veljalo o Nemcih, je ob sebi umljivo; tudi ni mogel razsojati v slovenskem jeziku, kedar je pravice iskajocemu mogel reci: »Ich verstaun diner sprach nit.«106 Drugaci je bilo pri prisegah; toliko vesti, da mora prisegajoci vedeti, kaj prise-že, je še imel srednji vek in zacetek nove dobe; šele razsvetljenemu duhu XVIII. in XIX. stoletja je bilo pridržano, siliti ljudi v prisege, ki jih ne umejo; zato se je ohranilo nekaj drobtin iz teh casov, ki kažejo na rabo slovenskega jezika v uradih. Tak dokument je l. 1866 najdeni rokopis kranjskega mesta, katerega postavljajo v leto 1486 do 1493; podaja nam štiri obrazce za prisege v slovenskem jeziku. Nadpisi so seveda nemški; prvi slove: Eines Bürgers Ayd, drugi: Eines Rathhern Ayd, tretji: Eines Richters Ayd in cetrti Wie ein Richter einem oder der mer geschwornen Bürger in Zeugen sahen den Ayd vorsagen soll.107 Rokopis je našel Janko Pajk in ga je natisnil leta 1870 v programu mariborske gimnazije, potem pa tudi v svojih Izbranih spisih (1872). Jezik nam je dokaz, kako omnipotentno je že bila konec XV. stoletja razširjena nemšcina povsod po mestih in uradih. Da se je morala slovenšcina rabiti pred sodnijami z ljudmi, ki niso znali nemšcine, je pac gotovo, in se nam to tudi izrecno povdarja v zgodovini cister­cijanskega samostana v Siticini. Leta 1489 je namrec omenjenemu duhovskemu zavodu preskrbel predstojnik Ivan pl. Apfaltrern za administracijo samostana in zastopanje v pravdah posebnega pravdnika, zmožnega slovenskega jezika: »qui (anbaldi) a servitiis in celeberrimo monasterio Sitticensi leges secularium propha­nas Slavonico idiomate explanarunt, criminaliumque seu poenas seu causas deci­derunt atque controversias dijudicarunt«108 (Radics v Letopisu 1879, 27). Navaja se tudi porocilo, da so kranjski stanovi v svojih zborih obravnavali slovenski: »win-disch wird gehandelt«; doticni citat iz Dimca je v Glaserju in Radicsu, od koder ga ima Glaser, napacen, in ne dá se dolociti, v koliko velja porocilo o slovenšcini. 104 Prevod: »Lovski mojster svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti«. 105 Prevod: Opis Azije in Evrope, 20. poglavje. 106 Prevod: »Ne razumem tvojega jezika.« 107 Prevod: »Prisega mešcana«, drugi »Prisega svetnika«, tretji »Prisega sodnika«, in cetrti »Kako naj za sodnikom eden ali vec mešcanov porotnikov zaradi pricevanja ponavlja prisego.« 108 Prevod: »Ki (anbaldi – neznana beseda, morda Anwald) v zelo znanem stiškem samostanu zaradi podložnikov v slovenskem narecju razlagajo stoletja stare posvetne zakone, izrekajo kazni ali pravde za hudodelska dejanja in razsojajo spore.« X V nekem rokopisu iz leta 1466 iz Loke109 na Kranjskem, katerega hrani c. k. dvorna knjižnica na Dunaju, so zabeležena v horoskopu o bodocnosti clovekovi slovenska imena mesecev, katerih nekatera so danes neznana: Januarius Prosy-niez Das ist das erst maneyd Gener gehayssen; das chind das yn dem moneyd geporen wirtt das stilt geren und fegertt zu allen zayten gross freud zu haben. Ffebruarius das ist der hornung oder der Setstzan, Martius susetz; v njem rojen otrok wird snell und reich und in allen Dingen pehent. Aprilis maly trawen, Mayus weliky trawen, Junius bobowczwett: der ander May das wirtt freudiges muetes und acht nicht was er tuett. Julius maly serpan, Augustus weliky serpan, September Poberuch, October listognoy, November kozowpersthk, December gruden.110 O vipavski šoli poroca Herberstein v svojem životopisu, da se je leta 1496 ucil poleg nemšcine tudi slovenšcine (windische sprache) kot postranskega predme­ta, iz cesar sklepajo nekateri, da se je v tej šoli in tako tudi po drugih šolah slo­venšcina tudi pisala. F. Ilešic, O pouku.111 Ucitelj cesarja Maksimilijana, Brlogar (Berlover, Prelokar), je baje sestavil celo slovensko slovnico in majhen slovenski slovar, o cemer pa ni ne duha ne sluha; prvic so se slovenske besede tiskale v znani nemški pesmi o puntu slovenskih kmetov iz casa cesarja Maksimilijana I.; ta ustanek se imenuje »windischer Bund« – »Stara pravda (alte Gerechtigkeit)-Krieg« (Valvasor IV. 406, 417): »Aus ihrer gemain / theten sy schreien Stara prauda / ain yeder wolt sich rechen, seines herrn gut nun schwechn. Leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina.«112 109 Iz Škofje Loke. 110 Prevod: Januar-Prosinec je prvi mesec, imenovan januar, otrok, ki se rodi tega meseca bo mirne narave in bo vedno zelo vesel; februar, to je hornunc (staro nemško ime za februar) ali svecan; marec, sušec, v njem rojen otrok bo hiter in bogat in v vseh stvareh spreten; april, mali traven; maj, veliki traven; junij, bobov cvet: drugi maj, ta (otrok) bo vesel, pogumen in nepreracunljiv; julij, mali srpan; avgust, veliki srpan; september, poberuh; oktober, listognoj; november, kozovprst; december, gruden. 111 Ilešic, Fran: O pouku slovenskega jezika, njega dosedanje smeri in bodoca naloga. Ljubljana, 1902. 112 Prevod: »Slovenska zveza«, »Stara pravda – vojna«. »Iz svojih gmajn so vpili, stara pravda, vsakdo naj sedaj se mašcuje, gospodarju imetje unicuje, le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna. Radics misli, da se bo še sicer našlo vec stvari iz dobe pred Truberjem in da se jih je mnogo unicilo v turških vojskah. Toda to ne kaže biti resnica. Po kranjskih gradeh še zdaj cesto nahajamo glagolske rokopise cerkvenih knjig hrvaške redak­cije: ako so ti ohranjeni, zakaj se tudi slovenski v latinici niso mogli ohraniti, ce jih je res bilo toliko? Kako je to, da Truber nikoli ni videl v slovenskem jeziku nic spisanega ali natisnjenega pred svojo dobo: »Uns und männiglich ist bewusst, daß vor Jahren kein Brief oder Register noch weniger ein Buch in der windi­schen Sprach zu finden war, denn man hielt dafür, die windische und ungarische Sprache waren so grob und barbarisch, da man sie weder schreiben noch lesen könne«113 (pravi v predgovoru k 2. izdaji novega Testamenta, Tübingen 1584). Ako sklepa Radic iz Truberjevih besed v prvi njegovi knjigi: »Und entsetze dich nicht, ob dir am ersten gedünkt seltsam und schwer sondern lies und schreib diese sprache selbst, wie ich ein zeitlang gethan,«114 da je Truber sam bral pred njim pisana slovenska pisma, sliši pac travo rasti; Truber vendar pravi le to, da se je sam uril v branju in pisanju svojih stvari; neosnovano je tudi domnevanje Radicsevo, da je imel Truber v rokah Brlogarjev (Prilokarjev) slovar in slovnico. Ce je to res, potem bi morali šteti Truberja med lažnjivce, ce piše leta 1584, da pred štiriintridesetimi leti ni bilo nic v slovenskem jeziku pisanega ali tiskanega. Toda to niti najbolj katoliškemu strankarju ne bo prišlo na misel, naj si že misli o Truberju to ali ono slabost. Rezultat torej je ta, da pred reformacijo ni bilo pravega slovstvenega delova­nja, da se pisanje ni uporabljalo v razširjanje kakih idej z namenom, da bi jih na-rod sprejel in jih ohranil; spominki pred Truberjem so osamoceni poskusi pisave našega jezika brez prave slovstvene vrednosti in imajo nekateri izmed njih samo kulturnozgodovinsko važnost, drugi pa samo jezikovno vrednost. Slovenšcina se v teh casih ni rabila v izobraževalno orodje. Prava zgodovina slovenskega slovstva se zacenja šele s Truberjem. 113 Prevod: »Mi in še mnogi se zavedamo, da pred leti ni bilo najti nobenega pisma ali registra in še toliko manj knjige v slovenšcini, kajti slovenski in madžarski jezik so imeli za tako groba in barbarska, da ju ni mogoce niti pisati niti brati.« 114 Prevod: »In ne ustraši se, ce se ti sprva zdi nenavadno in težko, temvec beri in piši sam ta jezik, kakor sem ga nekaj casa jaz.« Literarno gibanje je, kakor sem že v uvodu omenil, v najtesnejši zvezi s poli-ticnimi, državnopravnimi dogodki in preobrati v verskem mišljenju. To vidimo že pri rojstvu slovanskega slovstva v IX. stoletju, katero ima poleg verskega dna tudi politicen namen. Slovanska država velikomoravska naj bi se kolikor moci odtegnila germanskemu vplivu. Zlati vek je staroslovensko slovstvo doživelo pozneje na Bolgarskem v neodvisni mogocni državi carja Simeona in je s politic­nim propadom bolgarske države zacelo hirati. Na Poljskem se zacenja zlata doba poljskega slovstva s casom najvecje moci poljskega kraljestva za Sigismunda; na Ceškem jo nahajamo v najslavnejši dobi ceškega naroda za Husove reformacije in isto moremo zapaziti tudi pri drugih neslovanskih narodih. Ker Slovenci že davno nismo imeli politicne samostalnosti, ampak smo bili navezani na tuje narode, je naravno, da so važni dogodki v njih življenju širili svoje valove tudi na naš, na nje priklenjen narod: to vidimo kakor v šestnajstem, tako v osemnajstem stoletju, tako pri reformaciji, kakor pri francoski revoluciji. Dasi dalec od središca velikega reformatorskega gibanja v 16. stoletju, so naše slovenske dežele vendar zgodaj že obcutile njegove tresljaje, saj so bile v njih razmere skoraj iste kakor na Nemškem. Tako v Ogleju kakor v Salcburgu se je pojavilo najhujše zlo, ki more zadeti Cerkev, indiferentizem in posvetna nasladnost, sploh vse pregrehe, ki so ž njimi v zvezi. Na zunaj so si duhovniki sami jemali ves ugled in vpliv na svojo credo s svojim razuzdanim življenjem, na znotraj pa jim je najveckrat manjkalo znanja in prepricanosti, katera sta tako mogocne delali oznanjevavce reformacije. K temu je prišteti še slabe case, ne­srecno ležo115 slovenskih dežel, izpostavljenih turškim napadom in neprestanim bojem. To je požrlo vse duševne in materialne moci: nikjer ni sledu o nižih ali viših šolah, izvzemši nekaj samostanskih in vaških šol, nihce ne skrbi za razvoj nadarjenega naroda. Le posamezni sinovi boljših stanov hodijo po višo omiko na sosednja italijanska in nemška vseucilišca. Ljubljanski škofje sami so bili vec ali manj odtujeni svojemu pravemu poklicu; škof Rauber je bil bolj diplomat in vojšcak, kakor pastir in voditelj izrocene mu crede. Tako je bilo vse pripravljeno, vzprejeti vase vtiske, ki so z neodoljivo mocjo dušnega pritiska preplavljale vse deželne meje. Toda nikdar bi ne bila reformacija postala tako mogocna, ako bi je ne bilo podpiralo tiskarstvo. Že prvi edikt Ferdinanda I. v verskih stvareh iz leta 1523 meri zoper razširjanje Lutrovih in njegovih naslednikov spisov po no-tranjeavstrijskih deželah, h katerim so pripadale slovenske dežele. Razširjanje teh 115 Lego, položaj. knjig je pac pospeševala živahna trgovina. Novi nauk je našel kmalu pripadnike v domaci duhovšcini sami, ki ga je oznanjala s prižnic. Viši stanovi so bili sprva še zvesti katoliški veri, škof Ravbar se jih je mogel leta 1525 še posluževati, da so izrazili na državnem zboru v Augsburgu njegovo pritožbo zoper predigarje. »Es ist leider in den Land grosser Irrsal, velcher am meisten durch die Prediger entstanden, aus Ursach, dass sie widerwärtig Sachen auf der Kanzel und sonst anzeigen, die mehr zu Verrückung des Glaubens, zu Unfried und Aufruhr, als zu Einigkeit dienen.«116 Ocividno namigava škof na kmetiški upor, v cegar zahtev­kih nahajamo odpravo odredb in za odpustke in novih davkov in svobodno voli­tev župnikov po obcinah. Poslanca Jožefa Lamberga poducuje, naj prosi pomoci zoper luterske ljudi: »Und sofern der Erzpriester (patriarha oglejskega) morgen bei Euch sein wird, so sagt ihm, daß unser Rath ist, dass man ihn bei Ihrer fürst-lichen Durchlaucht als einen lutherschen Ketzer anzeige… Das schreiben wir jetzo darumben, dass uns gestern angezeigt ist, wie seine Priester und Kaplan; so jetzo neulich auf S. Lucastag zu S. Lukas neben viel frommen Priestern Mess gele-sen haben, luthrische Mess und nicht, wie die christenlich Kirchen solche gesetzt, gelesen und Canones ausgelassen, solche sie von ihm (Erzpriester) gelernt.«117 Torej že osem let po nastopu Lutrovem je dostojnik nadškofije oglejske reformi­ral mašo po protestantovsko in zahteval to tudi od svoje podrejene duhovšcine. Škof ni imel moci, nastopiti zoper njega, ker ni spadal v njegovo škofijo, patri­jarh pa se za svojo dijecezo sploh ni brigal, ampak prepustil nje vodstvo višim duhovnikom (Erzpriester, jašprišt118). Potemtakem je pac kmalu prestopilo to zlo mejo oglejske škofije in 1527. najdemo v Ljubljani cel krog protestantovski mislecih mož. Hren pravi v nekem rokopisu ljubljanskega semenišca (Mitthlg. 1864 S. 2119): »Primi haeresis Lutheranae in Carniola autores ex Laicis erant: 116 Prevod: »Na žalost je v deželi velika zmeda, ki je nastala v glavnem zavoljo pridigarjev, ker oznanjujejo s prižnice in drugod odvratne stvari, ki služijo bolj omajanju vere, nemiru in uporu kot pa enotnosti.« 117 Prevod: »In brž ko bo nadduhovnik pri vas, mu recite, da svetujemo, naj se ga pri njegovi knežji svetlosti naznani kot lutrovskega krivoverca … To pišemo zdaj zaradi tega, ker nam je bilo vceraj naznanjeno, kako so njegovi duhovniki in kaplani zdaj pred kratkim na god sv. Luka v cerkvi sv. Luka pred mnogimi pobožnimi duhovniki brali mašo, brali so lutrovsko mašo in ne, kakršno so postavile kršcanske cerkve, in izpušcali kanone, kakor so se naucili od njega (nadduhovnika).« 118 Negotovo branje. 119 Verjetno Mittheilungen des historischen Vereins für Krain. Mathias Klobner, E. E. Landschaft Landschreiber, Mathias Zweckl, Andreas Farrest; primi seductores laici Leonhardus Budina, Christoph. Prunner, Adam Bochoritsch, Bart. Picus«,120 torej samo neplemenitaška imena. Plemenitaše je pac oddrževal od novega nauka versko komunisticni program kmeckega upora. Vendar se je protestantsko gibanje kmalu tako razširilo, da je 1527. leta bil iz Bude izdal Ferdinand generalni mandat zoper luterance po Avstrijskem, kateri je bil poslan kranjskemu deželnemu glavarju Vidu Thurnu in deželnemu upravni­ku Juriju Gallu v 160 tiskanih izvodih, da jih razširita po vsi deželi, kar je dokaz, da so bili prepovedani nauki že na vse strani prodrli. V njem se obširno razpra­vlja o prepovedi Lutra v cesarstvu in prepovedi njegovih knjig ter se dolocajo kazni: smrt na grmadi, ce kedo taji clovecanstva ali božanstva Kristovega, njegovo rojstvo, trpljenje, vstajenje, vnebohod v govoru, predigi ali pismu; jeca, ce kedo opusti spoved; jeca ob vodi in kruhu, ce kedo prestopi cerkveno postno zapoved; prepoved knjig se obnavlja, cesarskim uradnikom, ki bi ne izvršili mandata, se preti z odpravo, mestom z odvzetbo njih privilegij, ovadnikom pa se obljublja nagrada. Uspeh je bil ta, da se je odrekla duhovna desetina in po duhovnih zah­tevane davšcine; zoper te »lutrske predrznosti« je dosegel oglejski patrijarh pismo kralja Ferdinanda, »ki žuga z globami in telesnimi kaznimi tistim, ki odrekajo duhovne davšcine in razširjajo nekatoliške nauke« (15/XI 1528). Duhovne komisije v odpravo gnilih razmer med duhovšcino je sicer vlada po­stavila, pa ne sliši se nic o njih delovanju; le malo se sliši o izpolnjevanju in izvr­ševanju tudi poprej omenjenega mandata. 1529. in 1530. se ponovi za Kranjsko prepoved protestantskih knjig. Dasi so bile vse te naredbe brez pravega ucinka, vendar niso smeli pripadniki novega nauka nastopiti javno, delovali so samo skrivaj, kakor kaže povelje deželnega glavarja Kacijanerja z dne 17. julija 1530, da naj se zapró neki pripadniki Lutrove sekte, »welche neben andern ketzeri­schen Artikeln wider das hochwürdige Sacrement unseres Seligmachers und wi­der die hochgelobte Königin Jungfrau Maria in Winkeln heimlich predigen.«121 Kacijaner je ravnal pri tem kot zvest sluga kraljev, drugaci pa so ravnali stanovi, zastopniki dežele in imetniki sodne in upravne avtonomije. Oni se še niso izjavili 120 Prevod: »Prvi zacetniki luteranskega krivoverstva na Kranjskem izmed laikov so bili: Ma- tija Klombner, castivredne dežele deželni pisar; Matija Cvekelj; Andrej Farest. Prvi sleparji laiki so bili: Lenart Budina, Krištof Pruner, Adam Bohoric, Jernej Pica.« 121 Prevod: »Ki poleg drugih krivoverskih clenov pridigajo na skrivaj po kotickih proti vzvi­ šenemu zakramentu našega Zvelicarja in proti cešceni kraljici devici Mariji.« zavoljo strahu pred kmeti; toda na katero stran se nagibajo, so pokazali narav­nost s svojim ravnanjem zoper papeževe berace. Sklenili so zapovedati jim, naj zapusté deželo, in jim ne dopustiti bere niti tedaj, ce bi pokazali kraljevo dovolilo za zbiranje prispevkov za cerkev sv. Petra v Rimu. Izmed stanu, ki je zakrivil propad vere, iz duhovšcine je izšel mož, ki mu je bilo doloceno, da je napravil evangeljski veri navzlic vsem naklepom pot v naro­dovo srce in povzdignil slovenski jezik med pismene jezike. Drugo poglavje Protestantovska doba [Primož Truber] Primož Truber, rojen 1508. leta najbrž 8. junija v Rašcici blizu Turjaka, kot podložnik Auerspergov, je hodil v šolo na Reki (1521), v Salcburgu in na Duna­ju. Bil je reven kakor Luther in si je moral kakor ta veckrat po tedanji šegi zbera-citi vsakdanji kruh s popevanjem duhovnih pesmi od hiše do hiše. Revšcina mu je branila, obiskovati vseucilišce, zato se ni mogel priuciti gršcini in hebrejšcini. Pac pa se je navadil na Reki italijanšcine in hrvašcine, katera mu je pozneje zelo koristila. Ko se je 1527. leta vrnil domov, je našel v tržaškem škofu Petru Bono-mu posebnega pokrovitelja, kateri ga je sprejel kot diskantista v svojo kantorijo ter mu pomagal dovršiti duhovno izobrazbo. Njegov vpliv mu je pridobil leta 1530 kaplanijo sv. Maksimiljana v Celju in pozneje župnijo v Loki pri Rade-cah na Savi in v Debri (Laškem trgu, Tüffer). Tukaj si je mladi ognjeviti mož, ki je pac že s tujega donesel seme novih naukov, pridobil priložnost, z vnetimi predigami zoper cerkvene zle rabe dokazati svoj poklic za oznanjevavca novega evangelija. Nastopil je zoper vizije nekih zamaknjenih žensk, ki so trdile, da so se jim prikazali svetniki, ter so zahtevale, da naj se jeza božja potolaži z zidanjem cerkve. Truber je zavrnil ljudstvo na pravo pokoro in spoznavo Kristusa po bese­dah svetega pisma, toda ni se še nikakor locil od Cerkve. Sloves njegovih predig ga je nastopnega leta 1531 pripeljal v stolno cerkev ljubljansko, kjer ga je nje­gova vnema spravila v prvi konflikt z njegovimi duhovnimi predstojniki. Tukaj je zagovarjal s prežnice ne samo najvažnejši protestantovski nauk o opravicbi po veri (durch Glauben), ampak je predigal tudi zoper celibat duhovnikov in delitev sv. obhajila v eni postavi, torej dve najpomembnejši zahtevi tedanjega casa. To drznost je placal s tem, da mu je škof Ravbar prepovedal prediganje; toda mest­ni magistrat mu je odprl svojo patronsko cerkvico sv. Elizabete v mešcanskem špitalu ljubljanskem, kjer je nadaljeval svoje predige, katere so željno poslušali plemenitaši in mešcani. Leta 1536. se mu je pridružil korar Pavel Wiener, cislan mož, ki je kot stanovski poslanec prišel veckrat na dvor, ter se je naglo odlocil in oženil. Tudi korar David Hasiber in kaplan špitalske cerkve Andrej Latomus sta prestopila k novemu nauku. Leta 1540. pak je deželni glavar Miklavž Jurišic izprosil kraljev razpis, vsled katerega se je moral vrniti Truber na svojo župni­jo v Loko. Nic ne kaže velike onemoglosti katoliške hijerarhije nasproti novim verskim idejam bolj kakor to, da se je celih deset let pred ocmi duhovnih viših pastirjev in posvetne moci, bogato opremljene z vsemi sredstvi inkvizicije, brez moteža uganjala protestantska propaganda. Vzrok tega tici v tedanjih razmerah, v pogajanjih med cesarjem in stanovi, ki so izrabljali neugodno državno stanje, da bi si priborili prostost vere. Protestantje so se vsaj trpeli. Truberja, ki je že javno priznal protestantovska nacela in je bil primoran oditi na svojo župnijo, je imenoval leta 1542 škof Francišek Katzianer za korarja pri ljubljanski stolni cerkvi in tako se je on vrnil na kraj svojega prejšnjega delovanja. Leta 1544. mu je narocil škof Urban Textor, naslednik Katzianerjev, predige v stolni cerkvi in to hkrati ž njegovim somišljenikom, korarjem Pavlom Wienerjem. Najbrž je Truber predigal slovenski, Wiener nemški. Truber je s svojo prepricevalno be-sedo deloval zoper sekto prekršcevavcev, ki se je pokazala blizu Ljubljane in je bila enako zoprna katolikom in protestantom. Po spricevanju Truberjevem (v N[ovem] T[estamentu] 1582) so se klatili ti sanjarji po slovenskih deželah, že preden se je zacelo predigati protestantizem. In v resnici nahajamo v verski pri­tožbi dolenjeavstrijskih dežel, podani v Insbruku 1532. leta, tožbo o zlorablje­nem dvokrstu. Leta 1540. se je kraljica Ana zahvalila Miklavžu Jurišicu, ki ji je naznanil spreobrnitev prekršcevavcev, in istega leta mu je v drugem pisanju narocila, naj pripadnike te sekte, ce bi se še pokazali, odpošlje v Trst nekemu Andreju de Doris, s katerim se je bil kralj Ferdinand že sporazumel, pac zato, da se umore. Po Truberjevem spricevanju pak se [je] zatrla ta sekta med Slovenci še le, ko so leta 1545 v Gradcu na kolesu umorili enega njih poglavarjev. Škof Urban Tekstor, Kraševec, je bil prijatelj jezuitov. Dopisoval je njih usta­novitelju Ignaciju Lojolskemu in njega spremniku Jajusu in on je tudi pozneje dal povod, da so bili jezuitje poklicani na Avstrijsko. Ko je nastopil svojo škofijo, je postavil Truberja za predigarja, ker mu je bil znan kot dober cerkven govornik in je pricakoval morda, da izpremeni svoje mišljenje. Toda Truber ni bil mož za to, niti ni poznal pametne zmernosti; novi nauk je zastopal z najhujšo vnemo. Škof je skušal zato prepreciti njegovo delovanje ter mu je podelil 1546. leta župnijo v Št. Jerneju na Dolenjskem, katera vas se še dan[es] imenuje vcasi »lute­ranska vas«. Ko pa je škof Urban izvedel, da delita Truber in Wiener sveto obha­jilo pod obema podobama, in ko je Wiener po smrti žene vzel drugo, je sklenil po srecno dokoncani šmalkaldski vojski odlocno udariti pripadnike avgzburške izpovedbe na Kranjskem. Najprej je ukazal zapreti njih glavarje: drja Leonarda Mertlitza, od 1520. leta korarja, od 1534. leta stolnega prošta in arhidijakona ra­doljškega; Jurija Dragolitza, generalnega vikarja; Klombnerja, deželnega pisarja; Martina Pregel-a in Adama Koncilija, cislane mešcane; potem Wienerja in tudi Truberja, ki je bil na svoji župniji v Št. Jerneju. Truber je ušel, ker so ga prijatelji o pravem casu obvestili. V njegovo hišo v Ljubljani pak so ulomili, odnesli mu vse knjige in mu odvzeli prebendo. Zoper druge glavarje je zacel škof preiskavo. Meseca oktobra 1547. leta so bile zaslišane price. Preiskava se je vrhu tega raz­širila tudi na Jurija Jurešica, predikanta, in Gašperja Rokavca, vikarja pri stolni cerkvi, ki sta duhovna uradna opravila izvrševala po protestantskih nacelih. Price so enoglasno potrdile krive nauke, katerih so bili obtoženi ljubljanski predigarji: da so zavrgli cešcenje svetnikov in device Marije, mašo, postno zapoved, gre­gorijanske litanije in so vpeljali odvezo brez posebne spovedi; da so obhajilo razumevali v protestantskem smislu in je delili pod obema podobama, naposled da so brali evangeljske spise Brencija, Spangenberga in drugih. Warasdin jih je dolžil še drugih pregreh: da so smešili procesije, opravljene za cesarja in kralja, in se smejali škofu, ko je posveceval klerike. O posledku preiskave ne vemo nic go-tovega, toda to se lahko trdi, da ni dosegla uspeha. Nekaj imen obtožencev sicer pozneje ni vec najti, drugi pa so postali pozneje najhujši proselitje. Wiener se je rešil s tem, da je pobegnil in je postal kasneje evangeljski škof sedmograški, kjer je umrl 1554. leta; tudi Jurišic in Rokavec sta ostala zvesta svoji prepricanosti. Za Truberja so se posebej potegnili pri kralju Ferdinandu stanovi in se je smel celo vrniti v Ljubljano, najbrž pod pogojem, da opusti vsakoršno propagando; toda še istega 1548. leta zapusti zopet domovino, najbrž ker ni mogel tega pogoja izpolniti. Ker je na prvem begu v Nemcijo razširil in utrdil svoje znanje evan­geljskega nauka v njega pravi domovini, šel je tudi drugic tje. Preganjavci so mu bili za petami. V naglici je potoval cez Tirolsko in Bavarsko, kjer je našel prvo pribežališce v Norimbergi.122 Veit Dietrich se je zavzel zanj in mu kmalu dobil mesto zgodnjega predigarja v Rottenburgu an der Tauber na Virtemberškem, kjer se je Truber tudi prvic oženil. Od somišljenikov v domovini, s katerimi si je pridno dopisoval, so mu pri­hajala naznanila, da pridobiva evangeljski nauk po nemških protestantovskih spisih vsaki dan vec privržencev med višimi stanovi, niži narod pa, ki ne razume nemšcine, zaostaja, ker nima nobenega berila. Da bi tudi tega pridobil za novi nauk in dosegel njega naglo razširjevanje med slovenskim kmetiškim ljudstvom, si ni dal miru in je dolgo premišljeval, dokler se ni za trdno preprical, da je ni boljšega in primernejšega sredstva, kakor so v tem duhu spisane slovenske bukve. Toda od kod jih vzeti? To težavno vprašanje ga je dolgo mucilo. Kako naj bi [v] slovenšcini svoje glasove izražal? Truber se je odlocil za nemške crke, ker so te bile v šolah najbolj 122 V Nürnbergu. razširjene in so jih tudi duhovniki, katerim je hotel v razširjanju reformacije po­magati, najbolje znali. Toda podjetbi so se postavile nasproti še vnanje, od volje pisateljeve neodvisne ovire. Bilo je to v dobi interima »das den Schalk hat hinter ihm«123 in tiskarnice v Norimbergu in Schwäbisch Hallu so odklonile tisek spi­sov, dolocenih za evangeljsko propagando. Naposled se mu je posrecilo, prido­biti za svoje namene tiskarnico v Tubingah124 ter izdati tam svoje prve spise pod psevdonimom »Philopatridus Illyricus«. Preden pak je dal rokopis v tiskarno, ga je poslal na Kranjsko, da ga tam preskusijo izvedeni možje. Katekizem in abe­cednik si je izbral Truber za prva svoja dela: narod naj bi bil najprej poducen na kratko o najpotrebnejših resnicah in dobil naj bi navodilo, kako mu je brati novi pismeni jezik, in to za nemško, kakor za latinsko abecedo. Skrivaj, v nevarnosti za pisatelja in tiskarja, so bila natisnjena prva dela slovenskega slovstva. Truber je moral tisek in korekturo prepustiti drugim, ki niso umeli besedice slovenšcine. 123 Prevod: »Da ima Pavliho (navihanca) za sabo«, besedna igra Interim – hinter ihm. 124 V Tübingenu. XI In tako sta izšli deli: 1.Catechismus in der Windischen Sprach sambt einer kürtzen Außlegung in ge-sang waiß. Item die Litanei und ein Predig vom rechten Glauben, gestellt durch Philopatridum Illyricum.125 Anu kratku podvuzhene skaterim vsaki zhlouik more vnebu pryti. Na koncu str. 244 gedruckt in Siebenburgen durch Jernei Skuryaniz.126 Natancnejši popis pri Kopitarju 389. Iz nemškega predgovora navajam to: »Lieber Leser! In dieser unser Win-dischen Sprach musst du das V gemeinklich für ein lindes F. oder Griechi.ch Vitta, vnd das H. .charff wie die teut.chen jr Ch. Vnd das L. zu zeiten grob auff Vngri.ch oder Bi.yackhi.ch, Darnach die vocal nach aigent.chafft vn.erer .prach / außzu.prechen dich gewöhnen. Und ent.etze dich nicht, ob dir am er.ten gedungkt .eltzam vnd .chwar, .onder li.e vnd .chreib die.e .prach .elb.t, wie ich ein zeit lang gethan, alls dann wirde.t befinden vnnd gar bald .ehen vnd mercken, das auch di.e vn.ere .prach, .o wol als die teüt.che, zierlich guet zu .chreiben vnd zu le.en i.t, braucht wenig Articulos vnd zu den Prepo.itionibus ein ainigen buch.taben alls Ozha. i[st] der vatter; K ozhu. i[st] zu dem vattern; Nebu. i[st] der himel, v nebi. i[st] in dem himel; Nam. i[st] vns, K nam. i[st] zu vns; Jogri. i[st] die jünger, S iogri. i[st] mit den Jüngern etz. Di.en kurtzen Vorbericht vermerck wohl vnd vergiß nicht, dadurch wir dich das le.en di.es buchleins leicht ankumen. Chri.tus Je.us vn.er hailand verleihe hiemit .ein gnad vns allen Amen.«127 125 Katekizem v slovenskem jeziku s kratko razlago v verzih. Nadalje litanije in pridiga o pravi veri, postavljen po Domoljubu ilirskemu. 126 Natisnjeno na sedmograškem po Jerneju Škerjancu. 127 Dvanajst vrstic nemšcine v gotici. Prevod: »Dragi bralec! Navaditi se moraš v tem našem slovenskem jeziku V izgovarjati kot blagi F, ali kot Grki Vitta, H. ostro kot Nemci Ch, in L. vcasih grobo po madžarsko ali bezjaško ter samoglasnike izgovarjati tako, kot je to lastno našemu jeziku. Ne ustraši se, ce se ti bo sprva zdelo nenavadno in težko, temvec beri in piši ta jezik tako, kot sem ga nekaj casa tudi sam. Kmalu boš spoznal in obcutil, da je tudi ta naš jezik, prav tako kot nemški blagozvocen in primeren za pisanje in branje. Ne potrebuje mnogo clenov in za propozicijo le eno crko kot na primer: oce – k ocetu, to je Vater – zu dem Vater; nebesa – v nebesih, to je Himmel – im Himmel; nam – k nam, to je uns – zu uns; apostoli – z apostoli, to je die Jünger – mit den Jüngeren itd. To kratko Po nemškem predgovoru je na štirih straneh slovenski pripomin: Vsem Slouenzom gnado, myr, mylhost inu prauu spoznane boshye skusi Jesusa Chris-tusa prossim« itd. Na 143 se izpricuje zastran mnogih tiskovnih napak: Christ-licher lieber Leser! Dass in diesem büchlein etlich Errata in Wörtern, Sylben und Buchstaben sind, geschieht darum, dass diese Sprach zuvor nie geschriben worden, und zuvor nie in druck ausgangen. Diese hernach folgende Errata soll man also corrigieren itd.128 En izvod tega dela ima dvorna knjižnica na Dunaju 2. Abecedarium und der klein Catehismus. In der Windischen Sprach. Ane buquize, is tih se ty Mladi inu preprosti Sloueni mogo lahku v kratkim zhasu brati nauuzhiti. Vtih so tudi ty vegshi stuki te kerszhanske vere, inu ane Molytue, te so prepisane od aniga Peryatila vseh Slouenzou.129 Rom. XIII. Et omnis lingua confitebitur Deo.130 To ne celó dve poli štejoce delce obsega slovenski pripomin stran 1–4; abecednik 5–7; katekizem 8 do 26, naposled (gotsko) rimska in arab-ska znamenja številek ter sklepa z besedami: »Gedruckt in Siebenburgen durch den Jernei Skuryaniz.«131 Skoraj vsa zaloga, katera pac ni bila velika, je šla na Kranjsko. Truberjevi pri­jatelji doma so bili zelo veseli z došlima knjigama, ter so zahtevali še slovensko postilo, kakor jo [je] izdal Luther za Nemce. Toda Truber je imel pri tiskanju premagati toliko ovir, tudi potrebni stroški, katere je pac sam placal, so mu po­rajali pomisleke, da je za nekaj casa opustil misel na to, dokler bi se ne zagotovil pripomoci od drugod; v tem ga je pac tudi potrdilo tudi to, da se je preselil kot župnik leta 1552 v Kempten. Nepricakovano mu je došla nova spodbuda, da naj nadaljuje zaceto delo. P. P. Vergerij, rojenja iz Kopra, po študijah sprva advokat v Veroni, Padovi in Benet-kah, bil je leta 1530 papežev poslanec na državnem zboru v Avgsburgu. Veliko navodilo si dobro zapomni ter ne pozabi. S tem ti bo branje te knjižice zelo olajšano. Naš gospod in odrešenik Jezus Kristus, naj nam vsem podeli svojo milost. Amen.« Prepis se ne ujema popolnoma z originalom. 128 Štiri vrste v nemšcini z gotico. Prevod: »Ljubi kristjanski bralec! Da se je v tej knjižici zgodilo nekaj napak v besedah, stavkih in crkah, se je zgodilo zato, ker ta jezik pred tem ni nikoli bil pisan in pred tem nikoli ni izšel v tisku. Te napake, ki se bodo pojavile, naj se torej popravijo.« 129 Štiri vrste nemšcine in slovenšcine z gotico. Prevod: »Abecedarij in mali katekizem v slo­venskem jeziku.« 130 Prevod: »In vsak jezik bo slavil Boga.« Stavek je iz pisma apostola Pavla Rimljanom 14,11. 131 Prevod: »Natisnjeno na Sedmograškem pri Jerneju Škerjancu.« vpliva si je tam pridobil na cesarja Ferdinanda avstrijskega, ki ga je tako castil, da ga je izbral leta 1573 celo za kuma svoji hcerki Katarini, kar je seveda casti­lakomnemu možu zelo ugajalo. Leta 1535 mu da papež nalog, naj povabi pro-testantske kneze na cerkven shod v Mantovo in naj išce tudi kralja angleškega, toda oboje mu je izpodletelo. Potovaje po Nemškem od dvora do dvora se snide 7. dne novembra 1535. leta celó z Luthrom v Wittenbergu. Razgovarjala sta se o tem in onem, vendar se je izražal Vergerio o reformatorju proti prijateljem le zanicljivo. Ko se po koncanem potovanju vrne v Italijo, ga izvoli papež meseca maja 1536. leta za škofa modruškega in skoraj po tem tudi za škofa koprskega. Novo posveceni duhovnik se jame pridno pecati z bogoslovjem. Leta 1540 po­tuje s kardinalom Hipolitom d'Este na Francosko, od ondot v Worms, kjer so poskušali še vedno združiti katolicane in luterane. Dne 1. januarja 1541. leta je govoril o edinosti in miru v cerkvi, pa tudi on ni mogel pomagati. Za svoja priza­devanja je upal castilakomni Italijan postati kardinal. Toda 1545. so ga pri ime­novanju kardinalov preskocili; porocila poslanca Aleksandra so namrec vzbudila sum zoper njega in zato se niso mogli zanašati nanj. Ko Vergerij izve o tem sumu, gre nazaj v svojo škofijo, da bi se pismeno izkazal za pravovernika. Spisi protestantski, katere je v ta namen bral, pa so ga popolnoma pridobili za Luthrov nauk. Sklenil je torej prestopiti k protestantom in je k enakemu koraku prego­voril svojega brata Ivana, škofa puljskega. Oba pricneta v svojih škofijah delova-ti v protestantskem duhu. Inkvizicija pa prisili Petra Vergerija zapustiti Koper. On pobegne k svojemu dosedanjemu pokrovitelju Herkulu Gonzagu v Mantuo. Kardinalu Gonzagu pak se iz Rima naroci, naj nikar ne daje zavetja krivover­skemu škofu; zato Vergerij odide, pa ne v Rim, kamor ga je papež klical, ampak v Trident, da bi se opravicil tam pred koncilom. Toda papeževi namestniki mu niso mogli dovoliti, da bi se udeleževal zborovih sej z veljavnim glasom; napotili so ga na papeževega zastopnika v Benetkah, kateri je že pricel preiskovanje zoper njega; ta mu tudi prepove, vrniti se v svojo škofijo, marivec mu zapové iti v Rim na odgovor. Vergerij pa gre v Paduo ter se tam pismeno odpove katoliški Cerkvi. K temu koraku ga je po njegovi trditvi nagnil prijatelj Francesco Spiera, ki se je od protestantizma vrnil v narocje katoliške Cerkve, pa je v obupanju umrl. Iz Padue zbeži v Švicarsko v Graubünden. Dne 3. julija 1549 ga papež v konsi­storiju slovesno izobci iz Cerkve in mu vzame škofovsko cast. Odtlej zacne zanj nova doba; o pomirjenju ni hotel nic vec slišati. Na Švicarskem je našel še mnogo italijanskih begunov; pisal in predigal je na mnogih krajih, pa nikjer ni mogel najti stalnega domovja. V Vicosopranu so ga izbrali za župnika, ali to mu je bilo premalo, hlepel je po viši stopinji. Njegovi luteranski sobratje so mu ocitali, da se še vedno cuti škofa, sam pa je tožil, da ga ljudje premalo caste. Iz Vicosoprana je prišel v Basel, Bern in Curih. Uprava cerkve in cvinglijanstvo mu ni ugajalo; sklenil je združiti italijanske obcine v eno sinodo, toda domaci duhovniki so se mu uprli in sklenili leta 1552. tako zvano »rhaeticno confessio«. Prav mu je torej prišlo vojvode Krištofa Würtemberškega, s katerim se je bil seznanil že prej, vabilo, da naj bi pre­stavil v italijanšcino izpovedbo virtenberško (confessio virtembergica), »syntagma suevicum«132 in katekizem Brencijev; vrnil se je sicer zopet v Graubündten, toda le za malo casa, in ker ni našel pripravnega polja za se in svoje namere, je šel nazaj na Wirtenberško in stopil v službo Krištofovo. Postal je vojvode »consiliarius«,133 bil njegov dopisovavec in diplomaticen agent. Skrbel je zlasti, da se razširja reformacija po deželah, kjer se je komaj zacela širiti. Potoval je semtertja, dopisoval na vse strani in razširjal svoje spise, kolikor je mogel. Upal je, da bo imel mnogo uspeha, in v svojih pismih vedno zagotavlja, da ima veliko pôsla »in majorem Dei gloriam«.134 Seveda niso bili vsi tega mnenja. Gallicius, predigar v Graubündnu, pravi o njem: »Vellem tamen, ut plus doceret, quam exclamaret,«135 in drugi predigar Bullinger piše: »Man hat die Jahre her wohl erfahren, was er für Büchlein hat lassen ausgehen sine nomine, falso sub nomine, nur zum Theil famosos libellos, nichts denn spöt­teln und schmähen, nichts fruchtbares.«136 Da se ni posebno trudil, kažejo njegove lastne besede: »Multa enim scribuntur, quae postea non inveniuntur vera.«137 Tudi vojvoda sam je strogo pazil na njegove spise, ker je navadno placeval njih stroške, katerih ni bilo malo, ker je pisal mož zelo dosti. Gostov se pri Vergeriju ni pogrešalo nikedar. Beguni so se plazili krog njega, da bi dobili ž njegovo pomocjo podpore ali službe; vedno je imel kako prošnjo do Krištofa. Ker je živel tudi sam kar dobro, je bil skoraj vedno v zadregi, zdaj mu je zmanjkalo tega, zdaj drugega. Vojvoda mu je dajal mnogo, dasi mu je bilo casih že prevec; zaupal pa mu je vendar vedno. Slabše kakor z vojvodo pa se je ujemal z vojvodovimi uradniki, katerim tuji, ne ravno po­nižni gostje niso bili nic kaj po godu. Najboljši vir za te razmere na virtemberškem 132 V literaturi je bolj znan pod imenom »Syngramma Suevicum«. 133 Prevod: »svetovalec«. 134 Prevod: »v vecjo slavo božjo«. 135 Prevod: »Vendar bi želel, da bi vec pouceval, kot pa se hvalil.« 136 Prevod: »Vsa ta leta smo pac lahko videli, kakšne knjižice ja izdajal, brez imena, pod izmišljenim imenom, samo delno slovece knjižice, samo zasmehovanje in zasramovanje, nic koristnega. 137 Prevod: »Mnogo je namrec napisanega, kar se kasneje ne izkaže za resnicno.« dvoru je knjiga: »Briefwechsel zwischen Christoph, Herzog von Würtemberg und Petrus Paulus Vergerius. Gesammelt und herausgegeben von Eduard von Kausler und Theodor Schott«, Tubingen 1875, 517. strani v zbirki »Bibliothek des littera­rischen Vereines in Stuttgart, CXXIV.«138 Najvecje važnosti za naše slovstvo je, da je ta castihlepen Italijan prišel v dotiko s Truberjem, na katerega je bil opozorjen že s Kranjskega in Koroškega; pa mogoce je tudi, da je o glasovitem Truberju slišal že prej v svoji domovini. Ko je bil Vergerij decembra meseca 1554. l. in januarja 1555. l. v Göppingnu, mu je prišla misel na slovensko prelogo svetega pisma, od katere si je obetal ne manj koristi kakor slave. Dne 6. januarja 1555. je pisal o tem vojvodi, na cegar vnemo in pomoc je racunal, in šlo mu je samo še za to, najti moža, ki bi bil sposoben prevzeti prelaganje; za pre-logo bi že on kot spreten dvornik in diplomat hotel delovati na zunaj. Tega moža je dobil v Truberju, katerega domovališce je izvedel, in se pismeno obrnil nanj, se-li upa preložiti biblijo v slovenski in hrvatski jezik, k cemur mu hoce sam po vseh moceh pomagati in dobiti prispevke od knezov in visokih gospodov. Nato se je sešel ž njim v Ulmu, ker si ni upal v Kempten, in to vprico vec ucenih teologov. Truber je izjavil, kakor prej pismeno, tako zdaj ustno, da si ne upa opraviti takega dela. Negledé na to, da ne zna niti hebrejski niti latinski, je tudi slovenski jezik preubog in marsikaj se v njem ne da izraziti; razen tega se deli v vec narecij, ki so veckrat v isti okolici razlicni že po dveh, treh miljah. Kar se tice hrvašcine, razume pac Hrvata za silo, toda jezika ne zna niti brati niti pisati. Ako bi mu pak hoteli pri­družiti dva kranjska ali spodnještajerska duhovnika ali druga ucenjaka iz doticnih dežel, ki dobro razumeta latinski in nemški, in pa dva Hrvata, ki dobro govorita dalmatinski in bosanski (Bosnarisch), ter znata hkratu dobro pisati cirilski in gla­golski, tedaj bi pac prevzel to delo. Poskušali so torej dobiti sodelavce, ki si jih je želel Truber. Najet je bil en slovenski in pa en hrvaški duhovnik iz Dalmacije; toda prvi je še pred odpotovanjem na Nemško zbolel in umrl, Dalmatinec pa je prišel v Tubingo in prinesel [s] sabo celo vso hrvaško biblijo v rokopisu, »die er nach seinen Vorgeben 1547 aus der Vulgata zu dolmetschen, mit krobatischen (glagolitischen) Buchstaben zu schreiben angefangen und 1554 vollendet habe«.139 138 Prevod: »Dopisovanje med Krištofom, vojvodoWürtemberškim in Petrom Pavlom Vergerijem. Zbrala in izdala Eduard pl. Kausler in Theodor Schott«, Tübingen 1875, 517 strani v zbirki »Knjižnica literarnega društva v Stuttgartu CXXIV.« 139 Prevod: »Ki jo je po lastnem dvomljivem pricevanju 1547 zacel prevajati iz vulgate, jo zacel pisati s hrvaškimi (glagolskimi) crkami in jo koncal 1554.« Truber in Vergerij sta bila tega zelo vesela; menila sta, da je vsaj hrvaška biblija gotova. Ko so se pa zaceli pripravljati, da bi njegovo pisano biblijo primerjali z novimi prelogami in so hoteli nabaviti hrvaške (glagolske) crke, tedaj je Hrvat v njih presenecenje povedal, da ni prišel tja, da bi se tam tako dolgo mudil, ampak le zato, ker je slišal, da namerjajo celo z velikimi stroški preložiti biblijo na hrva-šcino, jih je hotel s svojim delom prepricati, da je taka preloga že narejena, da naj si torej prihranijo stroške in trud. On že ve za kraj in priložnost, kjer se bo mogla njegova biblija tiskati brez njegovih in njih stroškov. Dasi so mu povedali, kake nevarnosti in ovire utegne imeti v doticnem kraju, dasi mu je Vergerio obljubil, da mu neki kristjanski vojvoda podeli, dokler bo živ, vsako leto 100 gl., vendar ni vse nic pomagalo, mož je zopet odšel s svojo biblijo v Dalmacijo; komaj 4 dni je ostal tam. Med tem je Truber dokoncal prelogo evangelija Matevževega na slovenšcino ter je je po odhodu Dalmatinca dal sam natisniti. Po posredovanju Vergerijevem je placal stroške vojvoda virtemberški, Morhardova tiskarnica v Tu-bingah pa je prevzela tisek. Sredi avgusta poceto delo je bilo dokoncano še pred koncem leta. Izšlo je pod naslovom: Ta Euangeli Svetiga Mateusha, sdai pervizh vta slovenski jezig preobernen. Euangelium D. N. Jesu Christi Authore Matthaeo, nunc primum versum in linguam Schlavicam. 1555. 80 90 listov. Pod naslovom je vinjeta, ki jo tudi sicer nahajamo v spisih Truberjevih: jagnje apokalipticno, stojece na prevrnjenem zmaju. (Vid. popis v Šaf., Dimitzu, Glaserju.) Na kon-cu predgovora sta podpisana V. und T., to je Vergerius in Truber kot skupna izdajnika. V predgovoru pravi Truber, ki je seveda sam vse spisal: »Mateusha vsamite koker enu kossilice ali jushinizo«, to je, za kosilcem pride pravo kosilo, cela biblija. Za predgovorom so »Summarij vseh Capitolou«, šest listov, potem zoper ogovor Slovencev: »Lubi Slouvenci! Mi smo, Bug vei, dosti smishlouali, skakouimi puhstabi to nasho bejsedo bi mogli prou, po tej Orthography shtalt-nu inu sastopnu pissati, de bi preueliku puhstabou ali Consonantou kani sillabi ne iemali, koker ty Peami inu drugi deio, kateru ie gerdu viditi. Tako mi nesmo mogli sdai v nashi sastopnosti drigazhi naiti, temuzh de se ta H za Ch, ta V sa pul F pisheio inu postauio inu de se ty shtimouci izreko po shegi nashiga iesika« itd. Ob enem z evangelijem svetega Matevža, ki je že tiskan z latinskimi crkami, je dovršil in izdal Truber 1555 še tale delca: Abecedarium. Ene Buquice, is katerih se ti mladi inu preprosti Slouenci mogo lahku ter hitru brati inu pisati nauuzhiti. Ta abecednik je skoraj enak prvemu leta 1550 izdanemu. Na drugi strani je ogo­vor: »Lubi Slouenci, vom ie potreba se nauuzhiti inu navaditi ta H po lashku (?) ali koker ti Nemci Ch, ta V za pul F zhe.tu inu ta S zhasi debelu po besiashku izrezhi. Taku bote ta nash Slouenski iesig prou tar lahku brali inu pissali.« Pravi abecednik gre do polovice tretje strani; potem je ta Kerszhanska Vera, Ozhanash, Deset Sapuuidi, rimske in arabske številke, riman Ozhanash, italijanski Ozha­nash, ki ga je v knjižico spravil kot peto kolo Vergerij, pac samo, da se izdaje za sodelavca, in ocrt iz svetega pisma. Tretje delo Truberjevo tega leta je Catechismus. V Slouenskim Jeziku, sano krat­ko sastopno Islago. Inu ene molytue ter nauki Boshy. Vseti is zhistiga suetiga Pisma. V predgovoru pravi Truber: »Vsem vernim kerszhenikom tiga Crainskiga inu Slouenskiga Iesiga Milost inu mir od ozheta Boga skusi Iesusa Cristusa prossimo. Mi veimo de sta poprei dua Slouenska Catehisma Snemskimi puhstabi drukana. Kadar pak utim istim ie dosti puhstabou inu bessed, od tiga drukarie, prestau­lenu, sakai drukar nei slouenski umel, inu ta kir ie ta dva Catehisma ispisal, nei bil per tim drukani. Inu kadar ie ta Catehismus en tak potreben nauk vtim Kerszhanstvu etc.– Inu nom se tudi sdy, da ta nasha Slouenska bejseda steimi latinskimi puhstabi se lepshe inu leshei pishe tar bere. Sa volo tih tryeh rizhi, smo mi pustili druguzh drukati slatinskimi puhstabi inu Abecedarium inu leta kratki Catehismus« itd. Na koncu predgovora stoji: »Prossite Boga sa nas, mi tudi hozhmo za vas. Anno 1555. Ty vashi Slushabniki inu Bratie N.V.T.« Koga pomenja N, ne vemo. Istega leta je še izdal cetrti spis: Ena Molitou tih Kerszhenikou, kir so sa volo te prave Vere Viesusa Cristusa pregnani. Oratione de perseguitati e forusciti per lo Evangelio et per Giesu Cristo. Ai Rom. 8. Per tuo cagione ogni di siamo amazzati, e condotti come peccore alle beccaria. 1 pola: »Ein Gebeth, zuerst in Krainischer, dann in italianischer Sprache«140. Na koncu kranjske molitve je podpisan Verge-rius; že Kopitar je opazil, da je njegov podpis na mestu samo pod italijansko mo-litvijo; slovenska preloga je brez dvojbe iz Truberjevega peresa. Podpis Vergerijev je zapeljal Ljubica in Elzeja, da res mislita na Vergerija kot prelagatelja, toda po pismih Vergerijevih se je lahko prepricati, da on ni nikoli kaj spisal v slovenšcini ali hrvašcini. Pri naših prvih tiskih je le pomagal kot veljavna in znana glava. Va-ljavec v Letopisu 1880/83 je dokazal natancno, da je ta droben spisek Truberjev. Ohranjen je v dveh izvodih, eden je v dvorni tiskarnici, drugi v knjižnici svete­ga Marka v Benetkah, v knjigi iz leta 1555. po hrvaškem spisu: »Razgovaranje meju papistu i jednim luteranom po Antone Senjanine, Štampano v Padove.« V tem razgovarjanju je brati tudi ime Vergerijevo in da je prestopil med luterane; 140 Prevod: »Ena molitev najprej v slovenskem in nato v italijanskem jeziku.« papista namrec govori: »Sve te tvoje misli i umenja jesu nove i samo od trideset osem godišc odsle jesu pocala biti ucena od Martina Lutera i od onoga inoga imenom Vergeria, ki hote vece raditi i brže pojti služiti onim luteranom i njim pomoci nego biti biskup i služiti papi, i da bi ga djaval ponesal toga istoga, zac nam veliku škodu cini.« Valjavec sodi, da je Molitev pregnanih,141 ker nima let-nice in kraja, kjer se je tiskalo, le del tega Razgovarjanja Antona Senjanina. Toda vpraša se, je-li to Razgovarjanje res pisano proti papistom. Zgoraj omenjene be-sede vsaj ne kažejo tega. Ko je Truber dovršil ta dela, je želel Vergerij, ki se je imel za nekakega vodite­lja vsega prelaganja, dasi ni bil zmožen ni slovenšcine ni hrvašcine, da naj nada­ljuje svoje delo. Truber pak je hotel prej izvedeti sodbo izvedencev po slovenskih deželah. Šele ko je bila ta sodba ugodna, se je znova poprijel stvari z vso vnemo, skušal je natisnjeno prelogo popraviti in je dovršil prelogo vseh evangelijev in dejanja apostolov v jeseni leta 1556 ter jo izrocil tiskarni. Izšla je pod naslovom: Ta pervi deil tiga nouiga Testamenta vtim so vsi shtyri Euangelisti inu tu diane tih Jogrou, sdai pervizh vta Slouenski Jesik skusi Primosha Truberia sueistu preobernen. Kar ie vezh per tim inu kadai ta drugi deil bode dokonan, tebi ta druga stran leti­ga papyria pouei. Der erst halber Theil des newen Testaments, darin seynd die vier Euangelisten und der Apostel Geschicht… in die gemeine Windische Sprach jetzund zum erstenmal fleissig verdolmetscht etc. Tubingen Anno 1557. 40. V nemškem predgovoru pravi Truber med drugim: da se je pri prelaganju trudil glede besed in stila tako, »auf dass ihn ein jeglicher Windischer, er sey ein Krainer, Untersteyrer, Karner, Karstner, Histerreicher, Niederlander (Dolenec) oder Bessyak möge leicht verstehen. Und von desswegen sey er schlecht bey der bäuerischer Windischer Sprach, und wie mans auf der Rastschitz redet, da er geboren sey, blieben, und ungewöhnliche und Crobatische Wörter darein nicht mengen, auch neue nicht mögen erdichten.«142 Da je nekaj improprie143 pretol­macil, to se je zgodilo zato, ker ni za to pravih slovenskih besed ali ker jih ni ve­del. Rad bi videl, pravi, tistega, ki bi te navadne latinske besede proprie slovenski 141 Negotovo branje. 142 Prevod: »tako da bi ga mogel zlahka razumeti vsak Slovenec, pa najsibo Kranjec, Spodnji Štajerec, Karnijec, Kraševec, Istran, Dolenjec ali Bezjak. In zaradi tega je ostal pri kmec­kem slovenskem jeziku, kakor ga govorijo na Rašcici, kjer je bil rojen, in ni mešal med njega nenavadnih in hrvaških besed, tudi si ni hotel izmišljati novih.« 143 Prevod: neustrezno (proprie – podrobno, natanko, v pravem smislu, improprie – neustrezno, ne podrobno, ne natanko). preložil: »salutatis, exultatio, iubilatio, laetitia, hilaritas, iucunditas, Persequutio, Afflictio … und dergleichen unzählig … Die Zoili144 mögen ihre Überlegenheit mit einem Stuck aus der Bibel erzeigen und beweisen.«145 Truber upa, »seine Unternehmung werde auch etlich Crobatische Priester, die sich allenthalben in den windischen Ländern mit dem Messlesen erhalten, dahin bewegen, dass sie die lateinische Schrift werden lesen lernen, und unsere Schreiben in ihre Sprach und Schrift bringen.«146 Dalje pravi, da bo njegova preloga tistim mladim du­hovnom, ki so prezgodaj izleteli iz šole, dobro služila, da bodo tekst evangelija na prižnici prav brali in ne napak prelagali, kakor se je pripetilo tistemu na Planini (Manpreisch) pod Celjem pred leti, ki je besede: »Invenientis asinam alligatam et pullum cum ea«, preložil: »Bote nashli eno oslico pervesano, inu eno piszhe per nee.«147 Podpis se glasi: Tübingen 9. Juni 1557. Primus Truber, Creiner. To knjigo hrani v dveh izvodih dvorna knjižnica na Dunaju. Razen štirih evangelistov in dejanje apostolov obsega slovenski koledar za leto 1557 in letno tablo s poducilom, kako ga je moci rabiti do leta 1630, izdelal jo je M. Johannes Hildebrand, profesor v Tubingih; potem ima verze o lepem vremenu in razdeli­tev letnih casov, najdaljšo in najkrajšo noc; 4) najimenitnejše dobe od Adama do 1557. leta (ena prava Raitinga kuliko je leit od Sazhetka tiga Suita od eniga zhasa do drusiga, do letoshniga 1557. leita); 5) register knjig novega in starega testa­menta; 6) dolg slovenski predgovor o najvažnejših 62 poglavjih kristjanske vere, to je preloga Melanchthonovih loci communes theologici, in naposled za štirimi evangeliji in dejanjem apostolov register in kratko razlago nedeljskih in praz­niških evangelijev, pravzaprav hkratu postila v 2 delih iz Lutrove, Melanchtho­nove in drugih postil posneta. Slovensko prelogo je napravil Truber, kakor sam pripoveduje v predgovoru, po dveh nemških in enem laškem novem testamentu; zavoljo jezika se je poslu­ževal tudi hrvaške mašne knjige, ki je bila kratek cas prej leta 1556. tiskana v Be-netkah z latinskimi crkami, to je najbrž Zborovcicev lekcijonar. Naposled je rabil 144 Zoili – iz Zoilos (kritik Homerja, kritikaster). 145 Prevod: Hvalisavci naj svoje umovanje pokažejo in dokažejo s povzetkom iz Biblije. 146 Prevod: »Da bo njegovo podjetje tudi tistih nekaj hrvaških duhovnikov, ki se vsepovsod po slovenskih deželah vzdržujejo z maševanjem, pripravilo do tega, da se bodo naucili latinice in da bodo naše spise prestavili v svoj jezik in pisavo.« 147 Prevod in razlaga napake: »bosta našla privezano oslico in oslicka pri njej« Mt 21,2. Pul­ lus, lat. mladic, tudi pišce. Duhovnik je ocitno oslovskega mladicka zamenjal s pišcan­ cem. tudi Erasmi Annotationes148 in še nekaj drugih pomagal. V predgovoru obljublja tudi preložiti liste; ker pa so ti težavnejši, bodo zahtevali tudi vec casa; ko dovrši liste, se hoce lotiti tudi starega testamenta. Dalje govori, da je to delo, katero so prej nekateri iz nevednosti ovirali, pospeševal naposled v resnici bogoljuben Ne-mec (najbrž Johannes Brentius). V proroškem duhu izreka upanje, da bo Bog za njim obudil ljudi, ki bodo po njem zaceto delo bolje opravili in dovršili; vendar tudi starih in prvih, dasi niso povsod morda pravega zadeli, ni zametati. Da je bilo Truberjevo delo z velikim veseljem sprejeto med kranjskimi pro-testanti, razvidimo iz pisma, katero je pisal vojvoda Krištof virtemberški kralju Maksimilijanu: »Postremo cum a Vergerio audi[v]erimus, omnes praesertim No-biles in Stiria, Carinthia, et Carniola sitire verbum Dei, atque aspirare jam du­dum ad veram reformationem suarum ecclesiarum, sed eos non posse propter multorum impedimenta emergere. Cumque idem Vergerius nos eodem nomine rogaverit, ut eos Vestrae regiae Celsitudini commendaremus, non potuimus dees­se, quamquam scimus, eos esse sine nulla nostra intercessione V. regiae Cels. com-mendatissimos, ut subditos et pietatis amantes. Quos etiam, cum audi[v]erimus, valde alacri animo excepisse Novum Testamentum, nostra promotione in linguam Slavicam versum, cupere etiam eos, sibi adornari Veteris Testimonii versionem, non defuturi sumus neque in eo, neque in aliis, quae per nos poterunt praestari et ad gloriam Dei promovendam pertinebunt.«149 (Letopis 1884, 139). 148 Prevod: Erazmove opombe. Erazem Roterdamski je pripravil vplivno izdajo Nove zaveze na osnovi grških rokopisov in ji dodal svoje opombe ali parafraze. Te je v naslednjih izda­jah dopolnjeval in postale so znano biblicisticno delo. 149 Prevod: »Ker smo naposled slišali od Vergerija, da so vsi, zlasti plemici na Štajerskem, Ko­roškem in Kranjskem žejni božje besede in da že dolgo hrepenijo po resnicni preobrazbi svojih cerkva, vendar se jih zaradi zadržkov mnogih ni dalo rešiti; in ker nas je isti Vergerij v istem imenu prosil, naj jih priporocimo vaši kraljevski visokosti, jih nismo mogli pustiti na cedilu, ceprav vemo, da so že brez našega posredovanja Vaši kraljevski visokosti nadvse dragi kot podložniki in ljubitelji kreposti. Ti so namrec, kot smo slišali, nadvse navdušeno sprejeli Novi testament, ki je bil zaradi naše podpore preveden v slovenski jezik, želijo pa si tudi, da bi jih oskrbeli s prevodom Starega testamenta. Ne bomo odrekli pomoci ne temu in ne drugim, ki bodo lahko z našo pomocjo preskrbljeni in bodo pripravni za širjenje božje slave.« XII Truber se med tem menda ni precej lotil drugega dela novega testamenta (I. snopic njegov je izšel namrec šele leta 1560. in obsega samo list svetega Pavla na Rimljane). Predgovor se obraca do kralja Maksimilijana, poznejšega cesarja Maksimilijana I., kateri je bil odlocen privrženec novega nauka in je kot prijatelj in pospeševatelj slovanskega knjigotiskarstva kraljevo podpiral naših protestant-skih reformatorjev težnje. Predgovor je datiran Tübingen 1. Jänner 1560 in podpis slove: »E. K. W. unterthänigster Caplan Primus Truber, Krainer, der christlichen Kirchen zu Kempten Pastor«.150 Truber piše, da je slovenski narod njegov poskus, pisati slovenske knjige, radostno sprejel in da so ga mnogi iz tega naroda, kakor tudi nekateri ucenjaki na Nemškem vzpodbujali, naj nadaljuje prelaganje novega testamenta, in ker je že neki duhovnik Štefan Konzul, rojen Istran, zacel prela­gati evangelije, dejanje apostolov in druge knjižice iz slovenšcine na hrvašcino, katero razumejo tudi Dalmatinci, Bošnjaki in Srbi do Carigrada, zato se je dal on (Truber) po teh okolnostih ganiti, da je res zacel prelagati drugi del novega testamenta. Dosedaj ni hotel posvecevati svojih knjig nikomur, ker pa je kralj pravi dedni gospod slovenskih in hrvaških dežel, zato je hotel ta del, obsegajoc list do Rimljanov, posvetiti njemu s prošnjo: »E. K. W. wolle sammt den gottseligen und verständigen Krainen, Untersteirern, Karnern, Karschnern, Histerreichern und Windischmärkern – denn dieser Ländern Völker verstehen gründlich meine Sprach und Schriften – diesen und allen vorigen und künftigen Schriften gnädig­ster Patron, Beförderer, unpartheiischer Arbiter und Richter sein. Wo ich gefehlt, will ich mich willig belehren lassen; dagegen gelobe ich, wenn unleidliche, ärger­liche und verführerische Opinionen oder Irrthümer in meinen Schriften wahrhaf­tig befunden werden sollen, dieselben in öffentlichen Druck in der deutschen und windischen Sprache vor jedermann zu bekennen und zu widerrufen.«151 150 Prevod: »Vašega kraljevskega velicanstva najponižnejši kaplan Primož Trubar, Kranjec, kršcanske cerkve v Kemptenu pastor.« 151 Prevod: »V. kr. v. skupaj z Bogu vdanimi in razumnimi Kranjci, Spodnještajerci, Kar­nijci, Kraševci, Istrani in prebivalci Slovenske marke – kajti ljudstva teh dežel natancno razumejo moj jezik in pisavo – naj izvoli biti vsem mojim preteklim in bodocim spisom najmilostljivejši patron, pospeševalec, nepristranski arbiter in sodnik. Kjer sem zgrešil, se hocem dati voljno pouciti; nasprotno obljubljam, da ce bi zares našli v mojih spisih neprimerna, zlohotna in zapeljiva mnenja in zmote, bom le-te v javnem tisku v nemšcini in slovenšcini pred slehernikom priznal in preklical.« Iz ravnokar navedenih besed je jasno razvidno, da je tudi Truberjeva podjetba imela mnogo zavidnikov in sovražnikov, in to ne samo med njegovimi nasprot­niki, ampak celo med mnogimi, ki so bili v njegovem taborju. Obdolžili so ga, da je sanjac, razkolnik, cvinglijanec itd. Najbrž je tvoril te sumnicenje Vergerij, ki bi si bil rad prisvojil slavo preloge sv. pisma in izrabljal Truberja kot orodje, kar pa je ta preprecil (Schnurrer 37–42); zato pac tudi ne nahajamo Vergerije­vega imena v 1. delu novega testamenta, kakor v 4 knjižicah 1555. leta, kamor je to ime prišlo kakor Poncij v Kredo. Zoper to sumnicenje so že leta 1559 dali predigarji in uradniki z Gorenjskega Truberju spricevalo, da so njegove preloge vsakemu razumljive in od vsakega, tudi od nasprotnikov pripoznane (Schnurrer 40). Da bi takemu sumnicenju storil enkrat za vselej konec, je Truber že 2. dne januarja 1560. l. po en izvod vsake slovenske knjige, kar jih je bil dal natisniti do tedaj, poslal kralju Maksimilijanu s prošnjo, naj bi jih kralj blagovolil poslati na Kranjsko v presojo in preskušnjo izvedencem. Toda zoper Truberja raztreseno sumnicenje je že doseglo ta uspeh, da se je ustavilo nadaljno tiskanje slovenskih knjig, ker so na Virtemberškem strogo pa-zili na cistost avgzburške izpovedbe. Zato se je obrnil Truber (12. dne januarja 1560) tudi na kranjske deželane (Landschaft), prosec jih, da naj dado njegove knjige preskusiti po pristojnih osebah duhovnega in posvetnega stanu ter mu pošljejo spricevalo o posledku te preskušnje. Že 20. februarja mu odgovore sta­novi, da je Truberjevo pismo bilo prebrano v njih zboru. Oni sami, kolikor je izmed njih bralo slovenske knjige in jih dáje še dandanes brati po svojih gradovih in hišah, niso nikdar našli, tudi niso od duhovnikov in župnikov, ki rabijo te knjige, niti od kakega drugega cloveka visokega ali nizkega stanu slišali, da bi bilo v teh bukvah in duhovnih pesmih, katere beró, poslušajo in pojejo v obcini stari in mladi in katere so razširjene do morja, Dalmacije in turške meje, kaj na­pak pretolmaceno ali nasprotno avgsburški izpovedbi. Vendar so, da bi Truberju izpolnili željo, iz vseh štirih stanov, t. j. iz duhovnikov, gospodov, vitezov in me-šcanov, sestavili odbor oseb, ki so zmožne nemšcine, italijanšcine, latinšcine in slovenšcine in se razumejo tudi na sv. pismo. Ta odbor naj iz vseh strani dežele poklice pred se duhovne in druge zaupne osebe ter naj preskusi z njimi knjige. Potem mu bodo doposlali zahtevano spricevalo. Med tem pak naj ga ta neprilic­nost, »kakoršnih donaša tek sveta mnogo, da ne more nobeno dobro delo ostati negrajano«, ne pristudi prelaganja in naj ga ne ovira v njem. O Odboru nam poroca pismo Matija Klombnerja, ki ga je pisal 24. febru­arja Truberju. Iz tega pisma izvemo, da se je zbiral denar za tisek, in to ne samo po Kranjskem, ampak tudi po Koroškem in Štajerskem, pa tudi da so se knji­ge le slabo prodajale: »Der Bischoff hat gewuet. Da haben wir ewere puecher müessen flehen, wie Cristum in Egypten. Wir haben gleichwol anfangs pedacht ain vneinpundten puech pro 10 patzen zu geben, so hats aber der Budina dem puechfuerer in Kharndten rein pro 8 patzen gelassen. Damit haben wir auch nit anders gemügt, und mit unnserm Khauff dem Budina folgen muessen. Es khumbt alles aus pettl und der armen handtreich her. So haben wir auch nit gedacht reich zu werden. Ir seit auch der art, das ir langsamb reich werdt. Wie meine gesellen nindert mit innen haben hin mugen, haben sy mirs zw letst ins hauss gelegt … Ob die puechfuerer ain weyl guet täg haben gehabt, sy werdens einmal wider mit eweren püchern muessen puessen. Das Khrabbatisch wirdt auch reicher machen.«152 Klombner nagovarja dalje Truberja, naj preloži Lutrovo domaco postilo, ker je Truberjeva v novem testamentu prekratka. »Bitt euch seit pedacht, wie diesem werch zuhelffen. Ir seit mit grosser arbeit peladen, vnnd dieselb wurd gellt tragen vnnd fürwar angenamb sein.«153 Interesantno je poleg drugega v njem tudi mesto o Vergeriju: »Ob ir furschluegt, das herr Vergeri die bibl in wallischer sprach renouieret oder das er die hausposstil vertieret, so het er auch zuthuen, vnnd plib in seiner sprach vnnd vocation vnnd wurd also das gelt, so er aus eweren puechern retorquirt, woll angelegt vnnd kham wider zw gnad pey gott vnd den menschen.«154 (Kostrencic 6). Odbor so bile tele osebe: Ahac baron Thurn, Hanns Josef Freyherr zu Eck und Hungerspacher, Dietrich baron Turjaški, po trije gospodje iz viteškega stanu in iz ostalega plemstva in pa 152 Prevod (Prepis po Kostrencic III 5): Škof je bil silno nejevoljen, tako da smo morali z va­šimi knjigami bežati kot Kristus v Egipt. Na zacetku smo nameravali prodajati nevezano knjigo po 10 batcev (Batzen, srednjeveški kovanec 15. do sredine 19. stoletja, Bern), ven­dar jih je Budina knjigotržcu na Koroškem prepustil za 8 batcev, tako da tudi mi nismo mogli drugace in smo našo prodajo morali prilagoditi Budini. Vse to je zaradi beraštva in revšcine. Tako ne racunamo, da bi postali bogati. Tudi vi ste take vrste, da ne boste hitro obogateli. Ker moji pomocniki z njimi niso vedeli kam, so jih nazadnje odložili v moji hiši ….Ce so knjigotržci nekaj casa imeli dobre dneve, bodo sedaj nekaj casa z vašimi knjigami delali pokoro. Hrvašcina bo tudi obogatila.« 153 Prevod: »Prosim vas, razmislite, kako temu delu, s katerim ste obremenjeni, pomagati, to bo prinašalo denar in bo zares dobrodošlo.« 154 Prevod: »Ce bi predlagali, da gospod Vergerij prenovi italijansko Biblijo, ali da priredi hišno postilo, bi lahko tudi nekaj storil in tako ostal pri svojem jeziku in tem, za kar je poklican; tako bi denar, ki ga obraca z vašimi knjigami, bil dobro naložen, on pa ponovno v milosti pri Bogu in ljudeh.« štirje mešcani; ti so bili odrejeni za predsedništvo. Duhovniki, katere je poklical odbor v pregledovanje Truberjeve preloge, so bili: Toman vipavski in tamkajšnji vikarij; Marks, župnik v Zaspu, potem župnik blejski; dalje Rokavec v Kranju; Gregor, župnik v Vodicah, potem župnik v Cerkljah, Mathes, župnik v Men-gišu, Wolfgang, župnik v Št. Vidu pod Sticno, Zislpacher, župnik na Krškem, Miklavz, pfarer in Tschiembo, dalje župnik v Vinici, župnik v Beli peci, neime­novan pfarrer zu Franaw? (Kronau - Kranjski gori), Hanž, župnik v Toplicah, župnik v Cremošnjicah, potem N. pfarrer zu Khoßtl (Kostel) gar an der turkhi­schen granitzen in Khrabbaten,155 župnik v Ribnici, župnik v Oblokah, župnik cirkniški in N. pfarrer zu Ugg (Ig). O vseh teh duhovnikih pravi, da so »gleich­wol im pabbstumb, aber doch der warheit vnd augspurgerischen Confession anhengig vnd nicodemisiren[?] auch gelert vnnd pelesen vnnd der windischen sprach khundig«156 (Kostr.[rencic] 8). Izmed posvetnjakov so bili poklicani Bu-dina, katerega smo že spoznali kot latinskega praeceptorja; potem je bil pokli-can »Aufschlager zu der Alben« (carinar) in Klombner »vnnd ander mer, der vil sein.«157 Med tem je Truber že dobil pismo vojvode Krištofa Wirtemberškega (z dne 18. februarja 1560 iz Stuttgarta), v katerem mu ta priobcuje odgovor kralja Maksimilijana z dne 4. februarja 1560 z Dunaja. Kralj je pisal vojvodi, da hoce, ker ga [je] volja podpirati delo, po Truberju zapoceto, dati pregledati njegove knjige po ljudeh, ki so zmožni slovenšcine in poznajo sv. pismo, in da hoce posledek preiskave cem prej priobciti vojvodi. In zares je kralj že s pismom z dne 19. februarja poslal vojvodi sodbo o Truberjevih slovenskih knjigah, katera jih proglaša za ciste, kar se tice zvestobe in smisla preloge, ter podaje le ugovore zoper jezik. Ta je sicer slovenski (slavonica), toda omejen na tisto narecje, ki je v navadi na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, tako da morejo Slovani, stanu­joci na Gorenjem Ogrskem, v Trencinskem, Arvskem, Liptovskem in v drugih sosednjih županijah, razumeti prelogo le malo ali celo nic; prav tako je ne morejo razumeti Poljaki, Cehi, Moravci, Rusi, Ilirci in prebivavci okrog Zagreba. Toda tu graja ni mogla Truberja zadeti, ker je svoje delo namenil samo Slovencem na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in takrat h temu spadajocem Primorskem in v Istri, ter je izrecno povedal, da piše v narecju, navadnem v njegovem rojstnem 155 Prevod: »Župnik v Kostelu blizu turške meje na hrvaškem.« 156 Prevod: »Ne glede na to, da so v papeštvu, so vendarle pristaši resnice, augsburške veroiz­ povedi in Nikodemovci, uceni in nacitani ter vešci slovenskega jezika.« 157 Prevod: »In mnogo drugih.« kraju, in za Hrvate se je pac tudi pripravljala posebna preloga. Poljaki, Cehi, Moravci, Rusi celo niso prihajali v poštev. Bolj utrjen je bil drugi ugovor, naper­jen zoper Truberjeve germanizme, besede, kakor so Urshah, Gnada, Ferdamane, Trosht, Nuz, Leben, Lon in enake. Kritik je opomnil, da bi se moral jezik tako ocistiti, da bi bil razumljiv tudi takemu, ki ne zna nemšcine; toda vecina teh germanizmov je bila v resnici že pred Truberjem zanesena iz nemšcine. V orto­grafiji je hotel imeti kritik hrvatski ch namestu zh, hotel je razlocati z in s. Ko je vojvoda Krištof Wirtemberški poslal to kritiko, katere avtor je baje neki Pavel Scalich (Skalic), mu je prepustil, da naj popravi nedostatke pravopisne, ter mu je dovolil nadaljevati svetopisemsko delo. Kralju Maksimilijanu je odpisal, da mu bo od nadaljnih Truberjevih del vsakikrat poslal pred natiskovanjem po en izvod. Truber pa, ki se je zahvalil vojvodi za njegov trud in obnovitev natiskova­nja, je hkratu, cutec se razžaljenega, naznanil, da hoce pocakati z natiskovanjem dotle, dokler ne dobi o svojih knjigah utrjene in verjetne sodbe kakega Kranjca ali Spodnjega Štajerca. Sklicuje se še na to, da so namenjene za Koroško, Kranj­sko, Istro in Štajersko, opravicuje svoj vsakemu Nemcu ali Latincu razumen in lahko braven pravopis ter pristavlja, da hoce deželnemu oblastvu kranjskemu in spodnještajerskemu, glavarju celjskemu in drugim ucenim in bogoljubnim Kranjcem in Spodnjim Štajercem pisati, da naj kralju Maksimilijanu cisto in resnicno porocajo o njegovih knjigah in njih pravopisu. 18. dne marca je pisal Truber tudi svojim prijateljem Budini, Seyerlu, Tischel(?)u, Kobingerju, Klomb­nerju, Foresti in Pregel-u, naj posredujejo za opravicevalno sodbo deželanstva o njegovem pravopisu, katero opravicuje še enkrat. Kar se tice germanizmov, izjav­lja še enkrat, da bi bil na mesto njih mogel prav lahko postaviti prave slovanske besede, pa hotel je ostati pri navadnem kranjskem jeziku (»bei der gemeinen krainerischen Sprache«). Tudi je vnovic zahteval, naj se mu pošlje odlocba o krivoverstvu, katerega je bil obdolžen, in to s tem pristavkom: »Wo mir eine Ehr-same Landschaft in dieser Sache nit will beistehen, so dolmetsche und drucke hinfür, wer da will.«158Dasi je ta zahteva Truberjeva ostala neizpolnjena, vendar to ni motilo nadaljnega prelaganja sv. pisma. Dne 1. aprila 1560 je pisal Tru­ber iz Kemptena baronu Ungnadu, da je dal kralj Maksimilijan dosedaj tiskane knjige preskusiti in razdeliti, in da so bile vse najdene dobre. Še le v pismu z dne 10. junija 1560. leta, s katerim je poklicala dežela Truberja v Ljubljano, se govori 158 Prevod: »Ce mi castiti deželani v tej zadevi nocejo stati ob strani, pa naj odslej tolmaci in tiska, kdor hoce.« tudi o »justifikaciji« njegovih knjig ter se jim izdaje kakor glede jezika, tako glede nauka najboljše spricevalo, s cemer je dobil Truber popolnoma zadostilo. Že pri prvem pogovoru s Truberjem (1555) je Vergerij sprožil tudi prelogo biblije na hrvaški jezik. Kakor smo videli, se ta obširni nacrt ni izvršil, ker je manjkalo hrvaških sodelavcev; Truber je za silo sicer razumel hrvaško, pisati in brati hrvaški pa ni znal. Nadaljevanje slovenske preloge svetega pisma pak je nagnilo nekega Istrana Stipana Istrijanina (Stipana Konzula) iz Bolzeta,159 da je tudi on zacel enako delovanje. Zapustivši kot pripadnik novega nauka domovi-no, je šel na Nemško, kjer si je služil kruh z uciteljevanjem in prediganjem. On je poskusil preložiti Truberjev Novi testament v ilirsko pismo in ilirski jezik (t. j. cakavsko narecje v glagolskem pismu). Leta 1559 je predložil rokopis izvedenim osebam v Metliki, katere so mu potrdile pravost njegove preloge. Ti izvedenci so bili Mathes Schmaitz, komtur v Metliki; Štefan Stiparic, Kaplan zu Össe; Hans Kolonitsch, Kaplan zu Kreuz im Gebiete des Grafen von Zriny; Hans Faistenberger, Gregor Lokovitsch, christliche Prediger in der Möttling; Sebastian Römer, Verwalter der Hauptmannschaft Möttling; Hans Pitschick, župan; An­toni Woschitsch (Božic) iz Modruša; Andre Jokschisch; Jorg Pissetz, Stadtschrei­ber, Michel Woschitsch,160 vsi štirje mešcani metliški in drugi. Ti izvedenci so bili mnenja, da je taka preloga »durch ganntz Dalmatien nach dem adrianischen meer, dergleichen durch Krobaten, Wossner, Sirffey vnnd derselbenort biss auf Constantinopel verstandig und genugsam sey,« in pravijo dalje: »So mag auch dies crobatische version weiter in die zirulica, das ist halb oder abreuirt grie­chisch, dest leichter gebracht werden«161 (Kostr. 2). Vrnivši se iz Metlike se je Konzul najbrž obrnil na Truberja, ki je v posveti­lu II. dela N[ovega] T[estamenta] že 1. dne januarja 1560 pisal kralju Maksi­milijanu, da je Stefan Konzul pricel prelagati evangelije, apostolska dejanja in druge knjige iz slovenšcine na hrvašcino, da bi se seme evangelija zaneslo po Hrvaškem, Dalmaciji, Bosni, Srbiji in Turciji do Carigrada. Ta velikanska raz­širba prelaganja sv. pisma mimo ozemlja slovenskega na ves jugoslovanski svet 159 Iz Buzeta. 160 Prevod po posameznih besedah: komtur – predstojnik viteškega reda; Kaplan zu Kreuz – kaplan v Križu na podrocju grofa Zrinjskega; Gregor Lokovic kršcanski pridigar v Met-liki; Sebastijan Römer, upravitelj glavarstva v Metliki; Jorg Pisec mestni pisar. 161 Prevod: »Bo razumljiv in zadosten po vsej Dalmaciji do Jadranskega morja, pa tudi pri Hrvatih, Bosancih, v Srbiji in enako še tja do Konstantinopla«; »Tako bo mogoce to hr-vaško verzijo toliko laže prevesti v cirilico, to je polovicno ali skrajšano gršcino.« je našla požrtvovalnega prijatelja in pospeševavca v Ivanu baronu Ungnadu, ba­ronu soneškemu, kateri je, kakor mnogi drugi plemenitaš v Avstriji, prestopil k evangeljskemu nauku. Rojen leta 1493. kot sin cesarskega komornika, je služil cesarju zvesto 37 let ter je potrošil v svoji službi, zlasti v dolgoletni vojski z Ogrskim, vecino svoje imovine. Na Ogrskem se je bojeval zoper Turke in je naposled opravljal službo deželnega glavarja štajerskega. Že 1555. l. spomladi je šel v Wittenberg kot 62-letni mož in ostal tam do 1558. leta, obcevaje mnogo z Melanchthonom. Ko je ukazal cesar Ferdinand štajerskim stanovom, da naj ali ostanejo pri veri deželnega vladarja ali pa prodado svoja posestva in zapuste de­želo, je žrtvoval Ungnad svoje castne službe in domovino svoji vesti ter je odšel v prognanstvo na Virtemberško, kjer mu je odkazal vojvoda Krištof v stanovanje tako zvani Mönchshof, nekedaj samostan sv. Amanda. Borivši se ves cas svojega življenja z mecem zoper zakletega sovražnika kršcanstva, je smel sedaj posvetiti ostanek življenja mirnemu razširjanju evangelija po Turškem. Truberjeve ideje o hrvaškem tisku se je poprijel z vso vnemo nove prepricanosti. Ker je brez ovire užival dohodke svojih162 posestev, je mogel tudi prelaganje sv. pisma gmotno pospeševati in zagotoviti, da se ne prekine (Schnurrer 43, 44). Ungnad ni odla­šal z izvršbo dela. Konzula je sprejel v svojo službo ter mu dal placo 170 goldi­narjev in prosto stanovanje. Aprila meseca 1560. leta ga je poslal iz Ratisbone (Regensburga), kjer se je bil s svojo družino naselil, v Norimberg, da bi tam po njegovem navodilu lili glagolske crke. Matice teh crk je rezal Johann Hartwach, lil jih je Simon Auer. Že sedaj so dohajali prispevki za to podjetbo iz Avstrije; dežela dolenjeavstrijska je dala 108 goldinarjev, gorenjeavstrijska 100 goldinar­jev, posamezne osebe v Norimbergu so zbrale 71 goldinarjev. Najprej so bili odtisnjeni poskusni listki in abecedariji v 200 izvodih ter so bili razposlani na Dunaj, v Ljubljano in drugam, da bi jih izvedenci preskusili. Dne 20. avgusta je odpeljal Konzul pismo iz Norimberga, da bi je izrocil baronu Ungnadu. Ta je je poslal v Tubinge v tiskarnico Morhartovo. Schnurrer na str. 82 navaja tak v Norimbergu tiskan »Probezettel«, ki obsega glagolsko abecedo v razlicni veli­kosti, potem ocenaš, 1. poglavje lista do Rimljanov in 117. psalm v hrvaškem jeziku v glagolici. Med tem tudi Truber ni miroval, da bi pospeševal prelaganje svetega pisma v hrvašcino. Že 15. julija 1560 je naznanil kralju Maksimilijanu, da je njegova »najveca slovenska knjiga« – I. del novega testamenta – že preložena na hrvaški 162 Štrekelj piše »njegovih«. jezik, da so potrebne crke v peteri velikosti, tako dobre in še boljše, kakor jih imajo v Benetkah, in sploh vse, kar je potrebno za tisek, že gotove in da so se našle tri za prelaganje in tiskanje sposobne osebe, tako da nic ne ovira zacetek tiska kakor to, da ni cloveka, ki bi delo založil in imenovane osebe vzdrževal. Zatorej prosi Truber, da naj bi se kralj pogajal z deželo Avstrijsko, Koroško in Štajersko in pa z ogrskimi in hrvaškimi grofi in gospodi ter jih nagovoril, da pomorejo kaj v založbo in slovenskega in hrvaškega tiska in vzdrževanje imeno­vanih treh Hrvatov. To so oni dolžni pred drugimi narodi, ker se njih podložniki in tudi Turki poslužujejo obeh jezikov, in ker bodo z natiskom biblije dosegli od Turkov vec miru kakor s sulicami in puškami. Tudi volilnemu knezu »renskemu« in knezu virtemberškemu naj bi kralj priporocal pospeševanje te podjetbe. Voj­vodi virtemberškemu je poslal Truber dve prepisani hrvaški poglavji iz novega testamenta in troje tiskanih glagolskih abeced. Te naj bi potem on doposlal tudi kralju, da bi tudi ta izrekel sodbo o tem delu. Dosedanje priprave za hrvaški tisek so bile omejene na glagolsko abecedo. Treba pa je bilo tudi poskrbeti za cirilski tisek, ki je bil Srbom navaden. Zato so našli po posredovanju kranjskega deželstva sposobnega moža v duhovniki Anto-nu Dalmati, ali kakor se je sam podpisaval »Antonius ab Alexandro Dalmata«, kateri je zapustil Ljubljano 3. dne februarja 1561 l. v spremstvu nekega tamkajš­njega mešcana in je prišel crez Kempten, kjer se je mudil vec dni pri Truberju kot voditelju in principalu nove podjetbe, v Urach k Ungnadu. Zacasno mu je bilo odkazano bivališce v Tubingah, kjer je bil Stefan Konzul že uredil hrvaško - gla­golsko tiskarnico. Vojvoda virtemberški je placeval stroške za vzdrževanje oseb, potrebnih za prelaganje, tiskanje in stavljenje. Dalmata je dobival hrano in 30 gl. place. Precej po njegovem dohodu so se pricele priprave za napravo cirilske abecede, norimberški mojstri so bili poklicani v Urach, da bi tam lili crke. To delo so v treh mesecih srecno izvršili. Tudi v tem pismu so bili tiskani poskusni listi ter razposlani, in nato se je v Urachu uredila cirilska tiskarnica. Ko so bile potemtakem vkrenjene vse priprave za tisek v srbšcini, je izdal Truber javno naznanilo, tako rekoc nekak prospekt o novi podjetbi: Register und summarischer Inhalt aller der windischer Bücher, die von Primo Trubero bis auf dies 1561 Jahr in Truck geben seind, Vnd jetzund zum andern in der croatischen Sprach mit zweierlei crobatischen Geschrifften namlich mit Glagola und Cirulitza werden gedruckt (diese Sprach und Buchstaben brauchen auch die Türken) darbei ist ein Vorred, die zeigt an, warumb dieser Elenchus oder Register getruckt sei und was hernach in gemelten Sprachen weiter verdolmetscht und getruckt werden soll. Ge­ truckt zu Tübingen bei Ulrich Morherts Wittib 1561. 40.163 V predgovoru se brani Truber vnovic zoper obdolžbo razkolništva, ki se je bila vnovic vzdignila zoper njega; jeseni 1560. l. so namrec neki predigarji in mešcani v Norimbergu prašali Konzula, je-li Truber cvinglijanec, kalvinec, švenkfeldec ali katere koli druge sek­te. Potem poziva vse, naj prispevajo za tiskanje novih hrvaških knjig, pri cemer hvali vzgled vojvode Krištofa, ki je poleg drugih prispevkov priskrbel stanovanje in hrano prelagateljem z ženo in otroci; o Ungnadu pa pravi: »Wir Dolmetscher sagen und bekennen hiemit frei öffentlich, wenn seine Gnaden mit so hohe Ermahnen, Anhalten, Trösten, Zusagen, Darreichen, Fürstrecken, Fürdernuss, auch mit Schreiben, Reiten und Boten ausschicken nicht so treu, christenlich und fleissig zu uns gestanden und beharrlich geblieben, wir hätten noch keine Herberg, kein Unterhaltung, noch crobatische Druckerei bei einander.«164 Tudi Ungnada prosi Truber, naj bi prosil za nove prispevke za glagolski in cirilski tisek, da ne bodo tisti prevec obteženi, ki so že dali prispevke za slovenski tisek. Na hrbtu naslovnega lista je dal natisniti glagolsko abecedo v treh oblikah: veliki, srednji in mali. 163 Prevod: »Popis in kratek povzetek vsebine vseh slovenskih knjig, ki jih je do leta 1561 dal natisniti Primož Trubar, in teh, ki se sedaj ponatiskujejo v hrvaškem jeziku v dveh hrvaških pisavah, namrec v glagolici in cirilici (ta jezik in pisavo uporabljajo tudi v Turci­ji). V uvodu je predgovor, ki pove, zakaj je ta elenhus ali popis bil natisnjen, ter kaj bo v navedenih jezikih pozneje še prevedeno in natisnjeno. Natisnjeno v Tübingenu pri vdovi Ulriha Morharta leta 1561.« 164 Prevod: »Mi prevajalci izrekamo in svobodno ter javno izpricujemo, da ce nam njihove milosti ne bi tako zvesto, kršcansko in marljivo stale ob strani in vztrajale pri tako visokih opominih, svarilih, tolažbah, pritrdilih, ponudbah, pomoci, podpori, tudi s pisanjem, jezdenjem in razpošiljanjem slov, ne bi mi imeli še nobenega bivališca, nobene prehrane, niti hrvaške tiskarne.« XIII Dne 1. marca 1561 je doživel Truber veselje, da je mogel kralju Maksimilija-nu, ki je svetopisemsko delo pospeševal od prvega zacetka, poslati prvo hrvaško tiskovino, katekizem v glagolici: Katechismus. Edna malahna kniga, ukoi esu vele potribni i prudni nauki i Artikuli prave Krstianske vere, s kratkim istomazhenem za mlade i priproste ljudi. I edna prediga od Kriposti i ploda prave karstianske vere, krosi Stipana Istrianina spomozhu dobrih Hrvatov sad nai prvo istomazhena. Der Catechismus itd. 1561. 8 pol v 8°. Priložena prediga ima nadpis: »Primi Truberi sermo croatice redditus de vocabulo fidei«165 etc. (Schnurrer 82, 83). V predgo­voru prosi Truber kralja, naj da ta poskus hrvaškega tiska preskusiti po izveden­cih. Najprej se bo potem tiskala prva polovica novega zakona, in sicer najprej z glagolskimi, potem s cirilskimi crkami z imenom kralja Maksimilijana. Izvodu, poslanemu kralju Maksimilijanu, je priložil Ungnad pismo iz Uracha, 12. aprila 1561, v katerem prav tako prosi, da naj bi bilo delo preskušeno po izvedencih, »da das schwarze mendlin, der mülle artifex (hudic) sich on Zweifel mit allem fleiss dawider setzen wirdet, ob er dieses mit seinen schedlichen ver­derblichen Listen, als ob diese Buechl etwan mit Ainichen Irrthumben, falschen Opinionen, depravirten unrechten Buchstaben und dergleichen befleckt we-ren, verhindern und zu nichte machen möchte, wie vor auch mit der windischen sprach felschlich beschehen«166 etc.; s tem misli Ungnad sumnicenja, razširjana zo-per pravovernost in jezik Truberjev. Delo samo je bilo izdano v 2000 izvodih, od teh je šlo v Ljubljano 1200, na Dunaj 700 izvodov, v Urachu je bilo leta 1564 še 10 izvodov. Dne 5. maja je že odgovoril kralj Maksimilijan baronu Ungnadu, da je dobil poskus hrvaškega tiska; opominjal ga je, naj nadaljuje hvalevredno pocetje, da se dobro dokonca in donese casno in vecno korist ubogim nevednežem. Pripravljen je pospeševati podjetbo in mu poroca, da je nakazal 400 goldinarjev po Ambrožu 165 Prevod: »Pridiga Primoža Trubarja v hrvaškem jeziku o besedi vere« (beseda redditus se ne sklada s sobesedilom). 166 Prevod: Ker se bo crni možicelj, hudic ('der mille artifex', Tausenkünstler, vsevednež) temu brez dvoma z vso vnemo zoperstavil, da bi s svojimi škodljivimi razdiralnimi uka­ nami – kot da bi te knjižice z nekaterimi zmotami, napacnimi opcijami, pomanjkljivimi crkami in slicnim bile omadeževane – to hotel prepreciti in izniciti, kar se je pred tem pomotoma dogajalo s slovenskim jezikom. Fröhlichu na Dunaju. Tudi za tisek novega zakona v hrvaškem jeziku in s cirilski-mi crkami, kateri dela pac mnogo truda in stroškov, se hoce na zahtevanje »noch mehr angreifen«167 ter poslati svoj prispevek (Kostr. 29). Ravnokar imenovani Ambrož Fröhlich, zaupnik cesarjev, je bil v zvezi tudi z ljubljanskimi protestanti, katerim je natancneje porocal o sprejemu hrvaškega poskusnega natiska na Dunaju. Pisal je 4. maja Juriju Seyerlu, mešcanu ljubljan­skemu (Kostr. 27), da je bil pri kraljevem tajniku Lindeggu, da bi dobil odlok kralja Maksimilijana. Ta tajnik mu je rekel, da vé za celo stvar prav dobro, »man dürfte aber nicht viel davon reden«168 (ker je bil cesar Ferdinand zelo nevoljen zastran tega, da se je njegov sin Maksimilijan nagibal na protestantovsko stran, in je razpor med ocetom in sinom dosegel takrat že najvišo stopinjo); dalje mu je rekel tajnik, da je kralj že dovolil 400 goldinarjev, in ce bi to ne bilo dovolj, naj se zopet obrnejo nanj, kralj bo dal v ta namen 1000 goldinarjev. Tudi Krištof Eit-zing se zanima za podjetje. Želel je dva izvoda katehisma hrvaškega, katera hoce poslati na Ogrsko grofu Bathianiju. Tudi mu je dejal, naj se predgovor na kralja Maksimilijana ne tiska samo nemški, ampak tudi hrvaški. Hieronymus von der Au,169 star prijatelj Fröhlichov, se je ponudil, da napravi zbirko med trgovci na Lugecku, neimenovan doktor pa je obljubil, da izprosi pomoc tudi v Pragi. Nasproti so vse pocetje precej sovražno sprejeli nekateri znameniti možje na Kranjskem, med njimi hrabri vojskovoj Ivan Lenkovic, kateremu je bil tisek biblije kot zvestemu služabniku cesarja Ferdinanda zelo zoprn (Kostr. 35). Toda Matija Klombner je z nenavadno vnemo in neustrašeno deloval za razširbo prve­ga hrvaškega protestantskega tiska. Skrbel je za varno shrambo v Ljubljano po­slanih izvodov, katere so hoteli privrženci škofovi zasaciti. Veci del so bili zastonj darovani, pac zavoljo revšcine v krajih, katerim so bili namenjeni. Tudi v Benet-ke je poslal Klombner en izvod, da bi izvedel mnenje tamkajšnjih tiskarjev, ki so že poznali glagolski tisek. Upal je pri tem, da se bo tam delo »per contraband« ponatisnilo in da bodo beneški tiskarji poplavili ž njim vso Dalmacijo »man begehre da keines Gewinns, sondern dass Gottes Ehre ausgebreitet werde«.170 Klombner poroca tudi, da je koroško deželstvo že dovolilo 100 tolarjev za hrva­ški tisek in da obravnave s Štajerci glede tega še niso dokoncane. 167 Prevod: (Se jih) še bolj lotiti, (od njih) še vec zahtevati. 168 Prevod: »O tem pa ne bi smeli veliko govoriti.« 169 Hieronim iz Loke. 170 Prevod: »Ni nam do dobicka, temvec da se širi božja slava.« V tem ko je Truber deloval za svojo domovino na Nemškem slovstveno, so postale na Kranjskem in v sosednjih deželah razmere za protestante zmerom neugodnejše, in ko so bili leta 1560 v juniju mesecu zbrani gospodje in deželani kranjski v Ljubljani, so 10. dne junija sklenili, poklicati Truberja zopet v do-movino, da bi tam deloval kot dušni pastir. V svojem pismu popisujejo propad verskega stanja. Že dolgo dovolj da so cakali na zboljšavo cerkve in vere. Ker pa te ni docakati in se niti škof ni stolni kapitelj, ki imata župno cerkev, ne brigata za pravo dušno skrb, oznanjevanje božje besede in poducevanje v nji, tako da ni bilo v glavni župni cerkvi že skoraj vse leto celó na božicni dan, na velikonocni praznik in na binkošti nobene predige, in ker se po kralju Ferdinandu dovoljeno obhajilo pod obojo ne deli tistim, ki ga želé, celo v smrtni sili, ne morejo sta­novi drugaci, kakor da se pobrinejo za bogabojecega kršcanskega duhovnika in predigarja. Ker imajo do Truberja, ki je ucil in predigal besedo božjo najprej na Kranjskem, potem v prognanstvu na Nemškem, posebno zaupanje, ker je on, vešc nemšcine in slovenšcine, pred drugimi poklican poducevati v božji besedi in deliti sakramente, prosijo ga, naj pride v deželo. Za placo mu hocejo dati toliko, kolikor ima v Kemptenu, in še vec, tudi stroške potovanja in selitve mu povrne­jo. Tudi ce bi se »hudic s svojimi pomagaci« vzdignil zoper njega in bi mu ne bilo dovoljeno bivanje v deželi, mu vendar ne odtegnejo place in ga ne zapuste. Hkra­tu pristavljajo stanovi pismo do svéta kemptenskega, da naj odpusté Truberja. V Truberju je zbudil ta poklic, dasi bi mu bilo delovanje v domovini zelo ljubo, mnogo pomislekov. Razmere na Kranjskem so bile še prenegotove in nejasne, na drugi strani pa mu je bilo na srcu, kaj bo z nadaljevanjem tako nadobudno zacetega tiskanja biblije. Dne 17. julija se je zaupljivo obrnil do svojega visokega pospeševavca, kralja Maksimilijana, ki »tega pac ne bo odkril nasprotnikom prave vere«. Ker bi njegov poklic utegnil postati nevaren ne samo njemu samemu, ampak tudi kranjskim deželjanom samim (saj so jezuitje, škofje in menihi nasprotni pravi veri in njim veruje cesar prevec) in ker še niso zoper njega pred 13 leti izdana povelja zapora preklicana, je poprašal za svet vojvodo virtemberškega in njegove teologe in duhovne svetovavce in ti so mu svetovali, naj stvar še premisli in popraša za svet tudi druge razumne osebe. Zato prosi kra­lja kot »zelo razumnega kršcanskega kralja in stanovitnega Kristusovega spozna­vavca«, naj pomaga njemu in svojim zvestim in bogoljubnim podložnikom na Kranjskem, da bi se omogocilo prediganje evangelija in deljenje sakramentov, ter da naj priobci svoj svet vojvodi virtemberškemu ali kranjskim stanovom ali pa Truberju samemu. Istocasno je porocal Truber o tem poklicu tudi vojvodi virtemberškemu in se je, kakor smo slišali, posvetoval ž njim. Dne 25. julija je dal kranjskim stanovom na znanje, da vojvoda in njegovi teologi, zlasti gospod Brentius, svetujejo, naj stanovi v verskih stvareh brez sveta in vedenja kralja Maksimilijana nic ne store sami od sebe, in da naj po kralju prosijo pri cesarju, da se tisek slovenskih in hrvaških svetopisemskih knjig nadaljuje v Ljubljani – svet, ki je bil gotovo prav po volji Truberjevi. Ta je 27. julija zopet pisal kralju Maksimilijanu, da je staro povelje zoper njega še vedno v veljavi, zato naj bi kralj izposloval, da more brez nevarnosti nastopiti svojo službo, ali pa da naj se poklice drugi predigar. Po dveh mesecih mu je došel odgovor kranjskih stanov, v katerem obširno raz­lagajo, da virtemberški svet ni prikladen njih razmeram, katere so cisto drugacne, kakor na Nemškem. »Unser Erbieten – tako konca pismo – habt Ihr aus unserm vorigen Schreiben vernommen. Ihr wisst, dass sich gegen der Welt des Bösen und gegen Gott des Guten zu versehen ist. Wir wollen unsers Theils treulich an Euch handeln. Wir können aber weder uns selbst noch Euch gewisser Sicherheit ver­trösten, doch dieweil die Römische Kaiserliche Majestät bisher gegen der anderen Landschaften Prediger nichts thätlichs fürgenommen, verhoffen wir, Ihre Maje-stät werd' uns oder Euch auch nicht so fast dringen. Wo aber je die widerwärtigen Geistlichen so stark gegen Euch anhalten und Ihre Majestät gegen Euch bewegen würden, wöllen wir Euch an sichere Orte abzutreten verhelfen, auch Euch nichts desto weniger die Besoldung reichen und erfolgen lassen, bis Gott fernere Mittel und Gelegenheit schickt.«171 Pošiljajo mu za popotnico 100 goldinarjev, dajejo o tem naznanilo svetu kemptenskemu in pricakujejo Truberja cem prej mogoce v Ljubljani. To pismo je dobil Truber še le 2. decembra; takoj je odpovedal službo v Kemptnu in prosil svet, naj si do svecnice poišcejo predigarja. Toda nastale so nove ovire. Truber namrec je nameraval ob božicu leta 1560. napraviti s Štefanom Konzulom v Tubingah poskus s hrvaškim tiskom in se je bil vojvodi, Ungnadu in Ulrihu 171 Prevod: »Našo prošnjo ste uvideli iz našega prejšnjega pisma. Veste, da je treba pricakovati od sveta zlo in od Boga dobro. Za svoj del bomo zvesto postopali z vami. Ne moremo niti sebi niti vam obetati varnosti, toda ker rimsko cesarsko velicanstvo ni doslej dejavno ukrepalo proti pridigarjem drugih dežel, upamo, da ne bo tako urno sililo tudi proti nam ali vam. Ce pa bi zoprni duhovniki tako mocno nastopali proti vam in tudi njegovo velicanstvo okrenili zoper vas, vam bomo pomagali umakniti se na varne kraje, vam tudi brez nadaljnjega dajali in izrocali placilo, dokler ne bo Bog poslal nadaljnja sredstva in priložnosti.« Eitzingu že zavezal, da pricne po božicu s tiskom. Posvetoval se je torej z Ungna­dom, ki je nalašc prišel v Tubinge, kaj storiti; sklenila sta izprositi si iz Ljubljane enega ali dva Hrvata, katera bi vzdrževal in placal vojvoda; precej ko bi se s po­mocjo teh Hrvatov donatisnil katehizem, je hotel Truber odriniti v Ljubljano. Ko je došel Anton Dalmata v Kempten, kjer je ostal pri Truberju osem dni, ga je ta odpravil v Urach, Truber pa je hotel v Kemptenu pocakati nadaljni odlok kranjskih stanov. Pri tiskanju hrvaškega katekizma se je med tem primerilo nekaj neprijetnega, kar je povzrocil Vergerij, ki je zacel ropotati zoper neko mesto v predgovoru, v katerem je bila omenjena kritika Truberju neprijaznega Skalica. Ungnad je torej naglo poklical Truberja v Urach; ta se je poslovil od gospodov v Kemptenu, kateri so mu poklonili še 30 goldinarjev in mu dali voz s šestimi konji in ježnega konja z dvema hlapcema vred. Tedaj je pisal vojvoda virtember­ški Ungnadu, da hoce priskrbeti Truberju službo, ta pa je izjavil, da nobene ne sprejme, ampak da ostane služabnik dežele Kranjske. Najveca skrb mu je bila hrvaška tiskarnica. Dvojil je namrec o sposobnosti obeh prelagateljev in si je želel kakega Bošnjaka ali Uskoka, ki zna prav hrvaški govoriti in cirilski pisati. Tudi je hotel natancno izvedeti, ali si upajo kranjski stanovi, da mu dado javno opravljati duhovno službo. Kakor je razvidno iz Klombnerjevega pisma z dne 28. maja 1560. l., kjer pravi, da se boji, da ne bi Truberja zadelo po vrnitvi kako preganjanje, je bil Truberjev strah opravicen. V tem negotovem stanju je bil pri­siljen, sprejeti po vojvodi mu ponujeno župnijo v Urachu, sicer bi bil moral vse prihranjene novce porabiti. Med tem so se tudi razmere na Kranjskem preobrni­le za protestante nekoliko na boljše. Deželni glavar je bil pridobljen za novo vero in od njega ni bilo pricakovati vec ovir, da se Truber poklice nazaj in postavijo novi predigarji (Kostr. 24). Potemtakem so poslali stanovi konec aprila (Kostr. 19) svojega zaupnega slugo Stotzingerja k Truberju, da naj se hitro napravi in pride v Ljubljano. Tudi so mu stanovi obljubili, da poskrbe pripravne osebe za hrvaški tisek in da bo smel Truber zastran njega pospeševanja zopet potovati na Nemško. Vsled tega zapusti Truber 9. junija župnijski urad v Urachu ter odhiti v Ljubljano, kamor je prišel zdrav že cez 8 dni. Tam ga ni bila vec volja, kakor prej, predigati po koteh, ampak je nemudoma javno nastopil svojo predigarsko službo v nemškem in slovenskem jeziku. Dne 29. junija je predigal prvic v obeh jezikih v špitalski cerkvi; vest o njegovi vrnitvi in poznanost prejšnjega njegovega delovanja sta privabila mnogo poslušavcev. Vrnitev njegova, ki je tudi povzdigni-la pogum njegovih privržencev, pak je spodbola tudi nasprotno stranko vsaj k poskusu reakcije; posebnega uspeha seveda ni mogla pricakovati od nje; niti na Nemškem niti na Avstrijskem niso bile razmere za to ugodne. Na Nemškem je evangeljski nauk odlocno premagoval, plemstvo mu je bilo popolnoma vdano, menihi so bili zapustili samostane, med sto duhovniki je bil komaj eden, ki se ni oženil. Navadni ljudje niso hoteli nic vedeti o cerkvenih ceremonijah; ko je pre­diga nehala, so zapušcali cerkev; ce jim prediga ni bila po volji, so sami brali doma evangeljske predige ali jih poslušali od svojih somišljenikov (Ranke zur l 25–27). Te razmere so seveda tudi vplivale na Avstrijsko. Tukaj je bil celo prvorojenec vladajoce rodovine, eventualni naslednik na Ogrskem in Ceškem in v cesarskem dostojanstvu, Maksimilijan, odlocen privrženec novega nauka in se je upiral vsem poskusom jezuitov in škofov, da bi ga izpreobrnili. Za dvornega predigarja si je bil izbral protestanta, katerega so morali siloma odtrgati od njega; cerkvenim ceremonijam se je umikal, da, že je mislil pobegniti z Avstrijskega, in ravno ob casu, ko je prišel Truber v Ljubljano, je poslanec papežev, škof Hosius, odpotoval z Dunaja, ne da bi se mu bilo posrecilo izpreobrniti cesarjevica, kakor mu je bilo ukazano. Kakor na Dolenjem Avstrijskem, tako se je utrdila reformacija tudi na Notranjem Avstrijskem. V Celovcu je vikar mestne fare javno prestopil k lutrstvu (1560) in v Gradcu je uspešno delovala za njega razširjanje stanovska šola. Tudi na Kranjskem se mu katoliška duhovšcina ni mogla uspešno upirati. Ko je došel Truber v Ljubljano, škofa ni bilo tam, kakor je zahtevala nevar­nost. Zoper izrecno odredbo kralja Ferdinanda je stoloval še vedno v Gornjem gradu, od koder je izdal 3. julija Truberju pismo, v katerem ga poziva, naj mu pove, je-li prišel v deželo »auf Geleit«,172 ali po posebnem poklicu oblastva, ali sam od sebe, da bi se vrnil v narocje katoliške cerkve, ali mu je namera, nepo­klican »djati srp v tujo žetvo«, t. j. predigati, ko je vendar dovolj poskrbljeno za predigo, ker vsaki praznik predigajo trije predikanti v nemški hiši, v cesarskem dvorskem špitalu in v stolni cerkvi po slovensko in ima stolni dekan nemško predigo in ker tudi škof sam oznanja božjo besedo v obeh jezikih. Pozivlja torej Truberja, naj se izjavi o svoji nameri, da bo on mogel potem ravnati po svoji službi in cesarskem povelju. Truber je odgovoril 8. julija 1561 z razložbo, kako je prišlo do njegovega bega pred 13 leti. Pred leti sta ga škof Kacianer in casti vredni kapitelj volila za kano­nika in on je predigal božjo besedo »v pravem navadnem kršcanskem pomenu« v obco zadovoljnost; škof Urban je potem njega in Wienerja poklical za predigarja v stolno cerkev. Ker pa sta tistim, ki so to zahtevali, delila sakrament obhajila 172 Prevod: »S (prisilnim) spremstvom.« pod obojo, toda ne »so gar öffentlich«;173 saj so tudi prejšnji škofje, Ravber in Kazianer, potem škof tržaški Peter Bonomo, hoteli biti pod obojo obhajeni še na smrtni postelji; zato je škof Urban dobil kraljevo povelje, zapreti Wienerja, on pa (Truber) se je odtegnil zaporu s tem, da je pobegnil in mu mimo tega sploh ni došlo kraljevo povelje ali povabilo. Tudi ni on nikdar bežal pred kako zaslišbo ali kakor on pravi »billige Audienz oder Handlung«,174 in je vselej pripravljen na njo. Kljub temu ga je škof Urban odstavil ab officio et beneficio175 ter mu vzel vse knjige, s cemur je bil prisiljen, poiskati si drugo službo, katero je tudi v gorenjenemških deželah v sveti državi s prediganjem zvesto in pridno opravljal, z dobro in pokojno vestjo, ne da bi se locil od neveste Kristusove, cerkve, tako da ni njegove oddalje s Kranjskega šteti za beg. Ker pa so ga stanovi kranjski, njegovi milostivi in zapovedujoci gospodje, zopet nastavili za predigarja, je po­slušal ta poziv z dobro vestjo in ga ni niti hotel niti mogel odbiti zastran koristi domovine. On želi pospeševati samo cast božjo, oznanjevati pokoro in pravo živo vero v Kristusa ter se v vsem držati samo stare, prave kršcanske cerkve in avgzburške izpovedbe in popolnoma se izogibati kakor doslej skozi 31 let svojega predigarskega posla vseh zapeljivih novih naukov, vseh razkolov in sanjarij, ki so nasprotne besedi božji. Tudi stanovi so pisali 10. julija škofu pismo, v katerem opravicujejo Truberja, ki je prišel v deželo samo, ker so ga oni trikrat zaporedoma pozvali, in ne sam od sebe. Poklic njegov motivirajo, kakor že prej proti Truberju, s tem, da katoliška duhovšcina noce deliti obhajila pod obojo in da primanjkuje verskega poduka celo v glavnem mestu. Zato so Truberja, katerega sta zadnja dva škofa imela rada do zadnjega in sta mu izrocila predigarsko službo, postavili za predikanta. Ce je Truber poprej zapustil deželo, se je zgodilo to, da bi ušel naklepom preganjavcev, vendar ni bil nikdar zatožen in zaslišan. Stanovi hvalijo tudi Truberja zavoljo njegove zmernosti (Bescheidenheit), in prosijo škofa, naj ne posluša zatožeb zo-per njega in naj ga sam zasliši glede njegovega nauka in njegovih predig; tudi obljubljajo odstraniti vse neprilike, kakor sploh ne žele drugega kot poboljšati življenje in povzdigniti cast božjo. Clovek bi ne verjel, da se bo škof zadovoljil s tema pismoma, in vendar je tako; to nam kaže, kako zelo je bila stara vera spodkopana in kako slabi so bili pastirji 173 Prevod: »Tako javno.« 174 Prevod: »Primerna avdienca ali obravnava.« 175 Prevod: Od službe in beneficija. katoliški. Truber ni zadel na nobeno oviro v svojem uradovanju, s katerim je naj­prej organiziral evangeljsko cerkev na Kranjsko. Tam sicer doslej niso bili brez po­sameznih protestantskih predigarjev. V Kranju je že l. 1559 zopet predigal prejšnji katoliški duhoven Gašpar Rokavec in marca meseca 1561 je bil zopet poklican v Kranj. Tudi predigar v nemški hiši Jurij Juricic je bil odpadel od stare cerkve in bil vnet privrženec protestantov. V Metliki je predigal Gregor, ki ni znal niti nemški niti latinski, ampak samo slovenski, pa je vedel vse Truberjeve knjige iz glave. Škof ljubljanski ga je vrgel dvakrat v jeco; najprej ga je dal zapreti po nadduhovniku novomeškem, Jörgu Grafu, na 7 dni, potem pa, ko je bil Gregor razširil svoje de­lovanje celó v savinjsko dolino, ga je prijel škof sam na Vranskem in ga je imel 21 dni vjetega pri velikem mrazu ob vodi in plesnivem kruhu ter ga je izpustil še le, ko so to resno zahtevali stanovi. Klombner ga je potem vzel v obrano ter je napol sestradanega in zmrzlega, kakor pravi, »geätzt, purgirt und wieder zu früchten pracht«.176 Dasi mu je potem škof prepovedal bivanje v škofiji, je kljuboval ti pre­povedi, da se je sam Klombner bal, da ne bi utegnil še postati »ein Krainerischer Martrer«.177 Sicer je bil popolnoma ubog; po obrtu je bil suknostrižec, in ko so mu djali, da to ni duhovski, je odgovoril: »Tudi sv. Pavel je opravljal svojo obrt.« Ko ga je hotel glavar senjski vzeti v službo kot predigarja s prosto hrano in dvojno placo, ni hotel Gregor zapustiti Metlicanov, dasi mu niso nic dajali in se je moral živiti z delom svojih rok. Drugi predigar v Metliki, »Herr Hans«, najbrž Janez Tulšcak, tudi »strižec« imenovan, je bil že bolj ucen; znal je nemški. Dokler je bil Truber na Kranjskem, so dobili stalne dušne pastirje tudi drugi deli dežele; ti pastirji so bili vecinoma prejšnji katoliški duhovniki, tako na Do-lenjskem v Radecah Jurij Macek, na Gorenjskem (na Bledu) Krištof Faschang in na Krasu Gregor Stradiot. Prebivši deset tednov na Kranjskem, se je povrnil Truber zopet k slovstve­nemu delovanju. Ko si je pridobil za tiskarnico v Tubingah dva sodelavca, Srba Mateja Popovica in Bošnjaka Ivana Maleševca, oba turška ubežnika (uskoka), je odrinil ž njima v avgustu 1561. l. zopet s Kranjskega na Nemško, poverivši zacasno oskrbovanje duhovnega urada v Ljubljani Tulšcaku in Juricicu. Povelje cesarjevo, katero si je med tem pridobil škof, da je Truberja povprašati, je-li pristaš avgzburške izpovedbe, v katerem primeru mu ni dovoliti prediganja, ni imelo nobene prakticne važnosti; dasi mu je namrec deželni glavar prepovedal 176 Prevod: »Nahranil, ocedil in napravil zopet ucinkovitega.« 177 Prevod: »Kranjski mucenec.« prediganje, se mu je vendar posrecilo, precej se pred škofom opraviciti, da mu je zopet dovolil, predigati »bescheidenlich« (zmerno). Z najetima novima sodelavcema, dvema posloma, štirimi konji in enim oslom, ki je moral nesti uskoške knjige in mladega Turcina, je šel Truber iz Ljub­ljane crez Tirolsko, Kempten in Memmingen v Urah, kamor je prišel 20. dan. Popotnina ni znašala vec kakor 34 goldinarjev, dasi je bilo precej izrednih stroš­kov. Eden od uskoških sodelavcev (Popovic) ga je znal dobro vleci; v racunu stoji namrec: »Am 16. September zu Kempten zwei Tag und zwei Nacht gelegen, allda hat der lange uskokische Priester 20 Mass Wein ausgetrunken.« In zopet: »Zu Memmingen hat der lang uskokisch Priester zum Schlaftrunk elf Mass Bier ausgetrunken.«178 V jedi pak sta bila oba uskoka prava asketa; mesa nista jedla, ampak samo ribe. Ne kaže, da bi bila dosti pomagala pri prelaganju. Že po 20 tednih so ju poslali nazaj na Kranjsko. V Urachu sta dobivala popolno prehrano od Ungnada in mesecno placo; pri odhodu je poslal Ungnad vsakemu še enega konja. Spremljal jih [je] Jurij Zvecic. Ta je bil prestavil liste apostola Pavla v hr-vašcino in je vzel rokopis [s] sabo, da bi ga dal v domovini preskusiti. Kot nov pomagac je prišel poleti 1562. leta ljubljanski predikant Jurij Juricic. Ker je bil tudi Truber navzocen in je prevzel Ungnad vodstvo zavoda v Urachu, pac ni bilo treba praznovati niti slovenski niti hrvaški tiskarnici. Truber je spisal sedaj vece samostojno delo, o katerem je pisal kranjskim stanovom; »Nun wollt' ich auch gern etwas für unsere crainerische Kirch mit mir pringen, deswegen hab' ich also die Augsburgische Confession transferirt und paraphrasirt, mit den andern würtembergischen und sächsischen Confessionen, auf dass auch wir Krainer ein ganz corpus und fundamentum der ganzen christlichen Lehr kurz bei einander klar und verständig haben, dawider kein Jesuwider, Staphylus oder Asotus mit Grund der Wahrheit reden, predigen oder schreiben wird mögen. Und hab zu Tübingen verordnet und mit Druckern beschlossen, dass sie mir gemelts Büchel in vier Wochen 1000 Exemplar trucken werden.«179 Delo je tudi izšlo pod na­ 178 Prevod: »16. septembra ostali v Kemptenudva dni in dve noci, tam je dolgi uskoški du­ hovnik popil 20 meric vina.« – »V Memmingenu je dolgi uskoški duhovnik pred spanjem popil enajst meric piva.« 179 Prevod: »Zdaj pa sem hotel prinesti s seboj nekaj za našo kranjsko cerkev, zato sem preve­ del augsburško veroizpoved in jo parafraziral z württemberško in saško veroizpovedjo, da bomo imeli tudi Kranjci cel korpus in fundament vsega kršcanskega nauka skupaj jasno in razumljivo, proti kateremu ne bo mogel noben jezuvider, stafilus ali azotus na temelju resnice govoriti, pridigati ali pisati. V Tübingenu pa sem narocil ter se s tiskarji dogovoril, slovom: Articoli oli Deili te praue stare vere kerszhanske, is S. Pysma poredu postau­leni, inu kratku sastopnu islosheni. Kateri so tudi taku utim 1530 leitu, nashimu nermilostiushimu Gospudi Cessaryu Carolu tiga Imena Petimu raincimu. Inu potle utim 1552 leitu timu Concilyu Vtrienti, od enih Velikih Nembshkih Vyudov, Meist, inu Predigariev, naprei polosheni inu dani, sdai peruizh is Latinskiga inu Nembsh­kiga Jesyka, uta Slouenski sueistu Istolmazheni, odspreda uti slouenski predguuori se praui, katera Vera ie od S. Troyce postaulena, ta ner prauishi, inu ner starishi, skusi Primosha Truberia Crainza. Drey Christliche Confessionen, namlich Augsburgische, Wirtembergische und Sächsische itd. Vtibingi180 1562. 40. da mi omenjeno knjižico v 1000 izvodih natisnejo v štirih tednih.« Jesuiter : Jesuwider – Trubarjeva besedna igra z nemškim izrazom wider (proti, nasprotno). 180 Prevod: Tri kršcanske veroizpovedi, namrec: Augsburška, Wirtemberška in Saška. XIV V predgovoru do vojvode Krištofa virtemberškega, datiranem v Urachu 1. maja 1562., razlaga pisatelj prvi povod tega dela. Ker se stara svetopisemska vera javno prediga zdaj tudi v slovenskih in hrvaških deželah in jo mnogi željno sprejemljejo, ker pa marsikateri »takozvani« duhovnik pregovarja ljudstvo, da hoce odpali Tru­ber s svojimi tovariši vred z lutrskimi predigami in knjigami uvesti v tistih deželah novo krivo vero, katere noce noben mogocnik trpeti ali sprejeti v svoji deželi, zato se je odlocil, v naglici poleg mnogih drugih opravil natisniti tudi avgzbur­ško izpovedbo v slovenskem jeziku z latinskimi crkami, da bi poducil ono dobro preprosto ljudstvo, da je taka prava vera zares vpeljana v nekaterih kraljevinah, v mnogih kneževinah, deželah in mestih. Iz hvaležnosti, da vojvoda milostno pod-pira prelaganje sv. pisma, je dal to delo na svetlo v njegovem imenu. Po nemškem predgovoru je drugi v slovenskem jeziku, obrnjen do kristjanov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, list 1–23, v katerem Truber pripoveduje po Sleidanu in drugih zgodovinarjih, kaj je Lutra napotilo, da je nastopil zoper papeža, kako je nastala vsaka treh izpovedb in katere verske tocke je nepogojno vzdržati zoper papiste. V Ljubljano je prišlo 310, v Beljak 443 izvodov, v Urachu je bilo 1564. l. še 150 kosov. To Truberjevo delo je izšlo pozneje v hrvašcini v glagolskem in cirilskem pis-mu, vsaka izdaja v 1000 izvodih. Od glagolske izdaje je bil glavni del poslan v Ljubljano, od cirilske pa na Dunaj, najbrž ker je zdela ta namenjena zlasti za ogrske dežele in dežele ob Donavi. Tem kakor tudi drugim tedanjim tibinškim tiskovinam so v lesorezu priložene podobe Truberja, Konzula in Dalmate. V ti dobi se je Truber najbolj trudil za prelaganje v hrvašcino, podpiran po Ung­nadu, ki je ves svoj cas, svoj vpliv in svojo imovino uporabil za tiskanje hrvaških knjig, imajoc vedno pred ocmi velikansko idejo, razširiti novi nauk po vsi Turciji. Truber mu je pri tem najiskreneje pomagal in prišel vcasi celo nevedé v konflikt s svojimi predigarskimi dolžnostimi. Vsa hrvaška propaganda se je naslanjala na slovenske preloge; še le po slovenskih prelogah se je delala hrvaška prestava. Hrvaška propaganda je bila odvisna od nemške podpore. Truber se je še pred odhodom iz Ljubljane obrnil do štajerskih stanov, ki so mu dovolili 100 goldi­narjev. Denar je prihajal tudi z Dolenjega Avstrijskega. Najuspešnejše pa je de­loval Ungnad. Pisal je dne 14. septembra 1561 nemškim knezom ter jim narisal versko stanje južnih Slovanov, zlasti tistih, ki so pod Turkom, potem pomanjk­ljivost poduka v veronauku in dobrih prevodov sv. pisma. Dalje pripoveduje, kako je zlasti Truber deloval za spreobrnitev teh narodov s svojimi prelogami in kako vzdržuje in hrani vojvoda Krištof virtemberški tako njega kakor druge za tisek potrebovane osebe. Knjige bodo tiskali tudi v cirilici in tako bodo Turka z mecem božje besede premagali. Toda tako delo provzrocuje mnogo truda in stroškov. Knjige se morajo vecinoma dajati zastonj, ker so župniki in duhovniki v doticnih deželah tako ubogi, da sami hodijo za plugom in se morajo živiti z obdelovanjem polja. Ker pak vojvoda Krištof tako že stori mnogo za biblijsko delo in vzdržuje mimo tega še mnogo zavoljo vere pregnanih in stipendijatov, so napotili njega (Ungnada), naj se obrne tudi do drugih knezov v državi. Zlasti kar je storil za biblijsko delo kralj Maksimilijan ali hoce še storiti, o tem se morejo knezi prepricati iz izvirnika, ki ga ima v rokah, kedor jim pismo donese, in kako je tudi kralj Maksimilijan narocil Ungnadu, da naj pospešuje in dokonca to delo, kar pa ovira manjkanje denarja. V pripisku pravi Ungnad, da so cirilske crke že v toliko gotove, da so se mogle tiskati nekatere abecede in oce naš, katerih poskuse prilaga, da se morejo knezi prepricati o vnetem pospeševanju dela. Enako pisanje je pisal Ungnad tudi vojvodi Albrehtu Pruskemu. Ta pisanja je raznašal hlevar Ungnadov po raznih dvorih v Kassel, Weimar, Bärnburg, Dessau, Draždane, Berlin, Küstrin, Stettin in Kraljevec.181 Uspeh je bil še precejšen. Deželni grof hesenski je podaril 200 tolarjev in je bil pripravljen, še kaj dati; Joahim, anhaltski knez, je poslal 12 tolarjev, Janez, braniborski mejni grof 100 goldinarjev mišen­ske182 vrednote; Wolfgang, knez anhaltski 30 tolarjev z obljubo, da dá še vec; vojvoda Albreht Pruski 600 goldinarjev in prispevek 100 goldinarjev za tisek, in je poslal Ungnadu, staremu znancu, z dolgim prisrcnim pismom tudi konjica mirne hoje, ki je dotlej nosil vojvodo, »da wir die stillen gemachen Pferde suchen und die tobenden und scharrenden meiden und Jungen befehlen müssen.«183 Opraviceval se je tudi, da ne more vec poslati, ker mu dela vseucilišce v Kraljevcu mnogo stroškov. Avgust, volilni knez saksonski, je dal 200 tolarjev; celo nekateri litavski plemici, grof Myr, knez Radziwill so obljubili prispevati. Najvec seveda je moral [dati] vendar Ungnad sam. Nedostatek je pokril iz svoje imovine in od 1562. leta je vsako leto dal racun akademicnemu svetu v Tubingah. Najbolj vnet pospeševavec in prijatelj podjetbe pak je tudi poslej ostal kralj Maksimilijan. Dal 181 Draždane = Dresden; Kraljevec = Königsberg, danes Kaliningrad. 182 Braniborski = brandenburški; mišenski = meissenski. 183 Prevod: »Ker išcemo mirne in pocasne konje, divjih in brcajocih pa se branimo ter mlade privajamo na ukaze.« si je te tiske posvetiti, pregledavši njih predgovore, in veckrat so se celó pošiljali pod njegovim naslovom na Avstrijsko. Izdali so v l. 1561 in 1562 v glagolici: 1. Katehizmus edna malahna kniga, 2. Abecedarij in ves katehizem brez izla­ge, 3. Prvi del novoga testamenta vštevši do djanja apostolov; 4. Glavni cleni kršcanskega nauka, iz latinskega, nemškega in slovenskega jezika preloženi (loci communes); 5. Artikuli ili deli prave vere; 6. Postila to est kratko istlmazhenje vsih nedelskih Evangeliov; vse te knjige so napravljene po doticnih slovenskih Truberjevih, loci communes po slovenskem predgovoru v I. delu novega zakona. Razen tega šteje Dimitz po Schnurrerju in Kopitarju še v leto 1562 Dr. Matthäus Albers Predigten vom Hagel,184 edini izvod hrani draždanska kraljeva knjižnica in je iz l. 1563. V cirilici imamo skoraj iste knjige: Katehismus edna malahna kniga, Abecedarij, Najvažnejši cleni (loci communes), potem Artikuli ali deli vere (Confessio). Cirilske knjige so se le slabo specavale; v krajih, za katere so bile namenjene, so ljudje le malo poznali umetnost branja. Bolj bujno se je razrastla setev na Hrvaškem, kjer je vneti Gregor Vlahovic že pripravil tla ter razširil 1561 svoje delovanje že 10 milj hoda od Metlike ter je tam kršceval in predigal »mit grosser Gewalt«.185 Ban hrvaški sam se je nagibal k novemu nauku in je želel pridobiti tega misijonarja za svoje dežele. Ko sta Truber in Ungnad na Nemškem krepko pospeševala tiskanje slovenskih in slovanskih knjig, se je na Kranjskem in drugod po Slovenskem protestantizem širil od dne do dne bolj. Decembra 1561 je pisal agitator Klombner Ungnadu: »Wir haben nun hie die drei Wochen nach einander stark communicirt, und wird also diese (Weihnachts) feiertag continuirt und kümmern uns garnichts um Bischofs und seiner Pfaffen Geschrei. Herr Caspar Rokhavetz zu Krainburg hält eine starke Communion morg[en] ab, 300 Personen zeitlich vor verkündet und anzeigt.«186 Predigarja Tulšcak in Juricic sta se oženila, drug drugega porocila in se javno kazala s svojima ženama. Povsod po deželi so zelo želeli, da bi se Truber vrnil in s svojo eneržijo in zgovornostjo dopolnil zmago evangeljskega nauka in 184 Prevod: Pridige o toci. 185 Prevod: »Z veliko silo.« 186 Štrekljev prepis se ne ujema v celoti z odlomkom iz Klombnerjevega pisma z dne 20. 12. 1561. Prevod: »Tukaj smo sedaj tri tedne zaporedoma mocno obhajali, kar se bo v teh (božicnih) praznicnih dnevih nadaljevalo, ter se prav nic ne brigamo za škofovo in nje­govih farjev kricanje. Gospod Gašpar Rokavec iz Kranja bo imel jutri veliko obhajilo. Je vnaprej napovedanih 300 oseb.« organizacijo slovenske cerkve. To hrepenenje razvidimo iz tega fakta. Ko je pisal Ungnad dne 9. februarja 1562 deželnemu upravitelju Joštu Gallenberškemu zastran biblijskega tiska in vrnitve Truberjeve, je neki Turjacan – ali Janez ali Herbart – odprl pismo in napisal na nje: »Diesen Brief hab ich auf gut Vertrauen eröffnet, vnd ist aus der Ursach geschehen, dass mein Hausfrau eine sondere Begierd zu wissen gehabt, wann Herr Primus wollte hineinkommen.«187 Pa ne samo ženske, tudi niža duhovšcina, ki [se] je želela otresti stare vere, je obracala svoje poglede na nadarjenega in zmage gotovega rojaka. »Es warten viel Priester auf ihn,« piše Klombner Ungnadu 20. decembra 1561., »die wöllen erst zu sei­ner Ankunft frumb werden.«188 Že zacetkom februarja 1562 so opominjali praški poslanci kranjskih deže­lanov Truberja, naj se vrne, kakor je obljubil. Truberja pak je zadrževala stara bolezen pereci ogenj (Gesichtsrose, vrbanec) in pa opravki pri hrvaškem tisku, za katerega je bilo beraciti pri vseh knezih. Ungnad je že posodil 800–900 gol­dinarjev in koliko bo še treba! »Ich feire wahrlich nicht,« jim je pisal Truber 10. februarja, »sammel' kein Geld, hab nicht guete, rewige noch gesunde Tage allhie, das wisse der liebe Gott … Ich verhoff vor Ostern alle Sachen mit dem Druck dermassen anzurichten, dass man mein nun hiefür nicht dabei wird bedürfen. Aber nach Ostern wollt gern auch 14 Tag in Sauerprunn von wegen meiner Krankheit baden, denn also Krank mit bösen geschwollenen Füssen unlustig, bin niemand zu Nutz, mich verdriest warlich gar oft zu leben. Aber nach Ostern wills Gott, so will ich alsbald zu Laibach sein, Weib und Kind hernach gemach ziehen lassen.«189 Sicer meni, da protestantom kranjskim vec koristi z bivanjem na Nemškem kakor v Ljubljani, ter sporoci poslancem, da mu je virtemberški vojvoda zagotovil, da se hocejo v sili vsi evangeljski knezi, stanovi in vsa mesta države potegniti pri cesarju za versko prostost Kranjcev. Naposled svetuje Truber, 187 Prevod: »To pismo sem odprl v zaupanju, in to iz tega vzroka, ker je moja hišna gospodi­ nja mocno želela izvedeti, kdaj se namerava vrniti gospod Primož.« 188 Prevod: »Nanj caka mnogo duhovnikov, postali bodo pobožni šele ob njegovem prihodu«. 189 Štrekljev prepis se ne ujema v celoti z odlomkom iz Trubarjevega pisma od 10. 2. 1562. Prevod: »Resnicno ne praznujem, in ne zbiram denarja. Da tukaj nimam dobrih, mirnih in zdravih dni ve ljubi Bog. Upam, da bom še pred veliko nocjo vse potrebno okrog tiska opra­ vil do te mere, da me pri tem ne bodo pogrešali. Toda po veliki noci bi se rad zaradi svoje bolezni 14 dni kopal v toplicah, kajti tako bolan s hudo otecenimi nogami bi nezadovoljen nikomur ne koristil. Življenje se mi pogosto res zdi zoprno. Toda kmalu po veliki noci, ce Bog tako hoce, ko bom v Ljubljani, bom dal tja polagoma preseliti tudi ženo in otroke.« naj prosijo pri cesarju za samostan bosopetnikov v Ljubljani, kjer ni vec nobe­nega meniha, da bi ga pripravili za mešcanski špital in v cerkvi njegovi dobili nadomestilo za premajhne prostore elizabetske cerkvice. Toda tudi za veliko noc še ni mogel Truber odpotovati; 11. aprila je pisal, da je odpovedal faro v Urahu in da hoce priti, ko bo dotiskano njegovo poprej zgoraj omenjeno delo o avgsburški izpovedbi »Articuli oli deili«. Stanovi naj mu pošljejo za binkošti njegovega svaka Lukeža Cveklja, da mu bo pomagal pri preseljevanju. V 13 dneh se lahko pride s konjem iz Uraha v Ljubljano crez Salcburk ali Insbruk. On sam pak ne sme potovati s svojo družino, da bi ga ne izsledili, ampak se hoce od Ulma dalje z nekim bukvovezcem iz Avgzburga, najetim, da bo vezal hrvaške knjige, vrniti v domovino po ovinkih. Vrnil se je v Ljubljano, ko mu je vojvoda daroval 100 goldinarjev, junija 1562. leta z ženo, otrokoma in vso imovino. Komaj se je to razvedelo, že je prosil škof Peter von Seebach cesarja, naj bi ga dal odstraniti, ker je pac spoznal nevarnost, ki preti cerkvi katoliški po Truberju. Za defenzivno stališce, v katerem so bili tedaj katolicani, je znacilno to, da škof želi, naj cesar niti njega niti koga drugega ne pove evangeljcem kot ovadnika; svoje pritožbe poroca cesarju »sub sigillo confessionis«,190 ker bi njegovi duhovniki in on ne bili gotovi svojega življenja »wie es dann in Germanien erschallt: Wird der Truber von Laibach verjagt, so wollen wir Münch und Pfaffen all' erschlagen«.191 Škof slika potem propad katolicizma in kaj uganjajo protestanti kakor Tulšcak in Juricic, ki sta si drug drugemu porocila svoji kuharici, kako predigajo zoper mašo, papeža in duhovšcino kot zapeljivce, sleparje in tatove, kako se je plemstvo in mešcanstvo umaknilo procesiji sv. Rešnjega telesa. Truber je pripeljal v deželo tiskarja, ki tiska nepotrjene sramotne pesmi zoper duhovšcino, rimsko katoliško cerkev in vero, tudi »windische Translationes von Unkundigen«.192 S Truberjem drži kakih 10 do 12 duhovnikov, ki so bili zavoljo neduhovniškega obnašanja ali nevednosti, potem zavoljo prelomljenih obljub iz službe zapojeni. Plemstvo sili podložnike, da poslušajo luteranske predigarje po gradovih. To se godi, da se katoliškemu župniku odvzame bera in se mu tako onemogoci življenje. Škof zahteva, naj se zapre in zapodi iz dežele Truber, ljubljanska predigarja Tulšcak in Juricic, potem tisti, ki delujejo na deželi, Juri Macek, Gašper Rokavec in Ma­ 190 Prevod: »Pod pecatom veroizpovedi.« 191 Prevod: »Kakor potem odmeva po Nemciji: ce bodo Trubarja nagnali iz Ljubljane, bomo pobili vse menihe in farje.« 192 Prevod: »Slovenske prevode od nevešcih.« tija Klombner, »denn dieser ist ein Anstifter, der obvermeldten Idioten Unter­weiser, der meinen Vorfordern viel Müh geschafft, auch von ihm zu mehrmalen von Laibach vertrieben, der des Teufels verführerische, unapprobirte, von ande­ren Sectischen zusammengetragene Bücher windische Postillen allenthalben in Krain in Gschlössern zerstreut.«193 Vsled škofove pritožbe je dal cesar Ferdinand deželnemu glavarju Jakobu Lam-bergu, deželnemu upravitelju Joštu Gallenberškemu in vicedomu Juriju Hoferju povelje, da naj zapro po škofu imenovane osebe; hkratu ukazuje deželanom, da naj se tem zaporom ne upirajo, in prepoveduje županu in mestu ljubljanskemu, še dalje prepustiti cerkev špitalsko protestantom. Stanovi so seveda vložili protest zoper to odredbo, ki jim [je] žugala snesti vse, kar so pridobili v verskem oziru, in to tem bolj, ker škof se ni njim nic pritožil niti ne preklical dovolila, da smeTruber predigati. Celó uradniki, katerim je cesar izdal ukaz, so stopili na celo akcije zoper izvedbo povelja. Poslali so obširno obrambo za Truberja cesarju Ferdinandu in so tudi Maksimilijana poprosili za posredovanje. V obrambi so seveda Truberja kolikor se da hvalili in ga risali za zmernega cloveka, ob enem pa tudi povzdignili svoje zasluge v bojih zoper Turke in Benecane ter se sklicevali na izpovedbo vero, izjavljeno z drugimi deželami pred cesarjem. Dasi je Truber iz tega stanja stvari moral vedeti, da je le v Ljubljani var-no zanj, kjer so ga mogli stanovi braniti, vendar je šel 29. avgusta na povabilo nekega gospoda Starnberga v Ribnico, kjer pa mu je nadduhovnik zabranil iti v cerkev in predigati. Šel je potem v Wilwin (?) in je tam predigal. »Das hat die pfaffen, deren vil dahin khumen sind, sehr verdrossen, droen mich auch zu erschießen, welches mich gottlob wenig anficht. Ich habe mich vorlangst mei­nem lieben erlöser Jesu Christo aufgeopffert.«194 Celo iz Istre so mu dohajali dokazi simpatije od njegovih plemenitih privržencev. Stvar Truberjeva je ostala, odkar so se pritožili stanovi, nerešena; še le 28. novembra je prinesel komorni posel iz Frankfurta tri povelja za škofa, deželnega glavarja in vicedoma. Škofu je bilo naloženo, naj Truberja redno zasliši; stanovi 193 Prevod: »Zakaj ta je podpihovalec, ucitelj zgoraj omenjenih idiotov, ki je mojim pred­ hodnikom povzrocil veliko truda, tudi bil od njih veckrat izgnan iz Ljubljane, tisti, ki hudiceve zapeljive, nepotrjene, od drugih razkolnikov nabrane knjige, slovenske postile, trosi vsenaokoli po gradovih na Kranjskem.« 194 Prevod: »To je farje, katerih je veliko prišlo tja, mocno vznejevoljilo, celo grozili so, da me bodo ustrelili, kar pa mi je bilo hvala Bogu malo mar. Že zdavnaj sem se žrtvoval svojemu dragemu odrešeniku Jezusu Kristusu.« so dobili povelje, postaviti Truberja pred škofa, vicedom pa, da naj ukaže špital-skim prebendarjem, hoditi k maši in ostati pri stari veri, ker bi bili sicer izpah­njeni iz špitala. Vsled cesarskega povelja je pozval škof v imenu deželnega kneza Truberja, naj pride 2. adventno nedeljo predenj, da ga zasliši o njegovem nauku. Truber je 6. decembra res prišel in tje se je bilo razen katoliške duhovšcine zbralo tudi vec deželanov in magistrat. Truberju se je prebralo 21 prašanj, na katera je moral odgovoriti z da ali ne. Zaslišba o teh vprašanjih se je nadaljevala 20. decembra in škof je porocal cesarju. Odgovarjal je seveda Truber povsod protikatoliški in se priznal za protestanta. Po zaslišbi Truberjevi so se stanovi zopet obrnili s prošnjo do cesarja, naj bi jim dopustil svobodno izvrševanje vere. Priporocili so se zlasti kanclerju Seldenu in tajniku Kobenclu, kateremu so tudi »da er als Protector in diesen Sachen zu schreiben bemüht sein müsse«,195 poklonili zacasno 40 dukatov v zlatu. Hkratu pa so stanovi odgovorili na zatožbo zoper Truberja s še hujšo zoper škofa, ki je bila tudi povod preiskavi; zato so pri dvori za nekaj casa pustili vso stvar pri miru in Truber je bil med tem varen pred nasprotniki. Najvažnejša stvar, kateri je Truber posvetil svojo skrb, je bila šola. L. 1563 se je osnovala prva dežel­na šola, gimnazij pod vodstvom dosedanjega latinskega preceptorja Leonharda Budine, in je bila tudi namešcena v njegovi hiši. Za pomocnika Truberjevega v predigarstvu je bil zbran Vipavec Sebastijan Krell, ki je prej študiral v Jeni in Tubingah s pomocjo pospešnika v Norimbergu; Truber ga je dolocil sam, ker je vedel, da zna izvrstno grški in latinski in je bil tudi v bogoslovskih in drugih znanostih dobro podkovan in zelo veren. Krell, rojenja Vipavec, je bil 2. avgusta 1563 nastavljen s pogojem, da mora, kolikor mu to pripušca predigarski urad in zdravje, poducevati v Budinovi šoli plemiške otroke v svetem pismu in dobrih umetnostih vsaki dan eno ali dve uri. Zato je dobival place 150 goldinarjev. Protestantovska propaganda je bila tacas na Kranjskem zelo živahna. Zlasti na Dolenjskem in sosednjem Hrvaškem je dosegel misijonar Gregor Vlahovic velike uspehe. Predigal je pred banom in škofom zagrebškim (Kostr. 171). Da bi postavil evangeljsko cerkev na Kranjskem na trdno podlago in bi se zavaroval zoper sumnicenja, kakoršna so širili o njem Vergerij in drugovi, je spisal Truber cerkveni red, cegar že zaceti tisek je bil prekinjen po novem sumnicenju in preganjanju. Septembra 1563 je došlo novo cesarsko povelje deželnemu gla­ 195 Prevod: »Ker se kot protektor v teh zadevah mora potruditi s pisanjem.« varju, naj poklice Truberja na grad ter ga potem obdrži zaprtega, dokler se ne vkrene nic drugega. Truber je to o pravem casu izvedel in k sreci je bil tudi takrat deželni glavar v Zagrebi pri komisiji zastran obrambe meje. Truberju so sicer evangeljski deželani zagotovili takoj, da se hocejo, ako bi bil zaprt, potegniti zanj pri cesarju po vojvodi virtemberškem in drugih državnih knezih; toda on ni mnogo pricakoval od take priprošnje, ker je menil, da ga ne bodo dolgo ob-držali na ljubljanskem gradu, ampak ga poslali v Rim, »allda werd' ich walisch Suppen, mit Gift vermacht, austrinken müssen, denn mein Nam' ist zu Rom schier sowohl als Lutheri seligen bekannt und verhasst«.196 Vendar tako dalec ni prišlo. Dne 5. oktobra, ko so pricakovali, da se deželni glavar vrne iz Zagreba, je poslal deželni upravitelj, Truberjev prijatelj, po Truberja in mu povedal, da so cesarska povelja res prišla in da jih bo škof izrocil deželnemu glavarju in zahteval njih izvršbo. Truber naj ne sluša poziva na grad, ampak naj odgovori deželnemu glavarju, da so mu poslanci in veliki odbor prepovedali priti. Potem hoce deželni upravitelj kmalu sklicati veliki odbor, zahtevati od deželnega glavarja pogled v povelje in odbor se hoce potem obrniti do cesarja s prošnjo, naj mu naznani zatožnika. Odlocni nastop stanov je tudi tokrat zabranil, da bi bil Truber zaprt. Ce je bil tako ovarovan pred sovražniki, mu je pretilo na drugi strani sumnice­nje prevnetih verskih tovarišev. Kriva je tega neka izjava Truberjeva, ki se je bližala naukom Melanchthonovim ali unijonistov: »In unserer (krainischen) Kirche, die die evangelische Lehre angenommen, ist noch (Gott Lob!) von keiner Secte noch Zwiespalt zu hören. Wir lehren und glauben einhelliglich den Worten Christi beim Abendmahl, dass wir allda den wahren Leib und das wahre Blut Christi des Herrn im Geist und im Glauben empfahen, und uns wahrhaftig des Leibs und Bluts Christi, d. i. seines Verdiensts, theilhaftig machen, nach dem Wort Pauli 1. Cor. 10;«197 to izjavo je izvedel orthodoksni dr. Andreä, kancler tubinškega vseucilišca, ter jo hitro naznanil vojvodi virtemberškemu z nasvetom, da bi pac bilo treba pregledati Truberjev cerkveni red, ki se ravnokar tiska, ni li morda v njem kaj besed, ki nasprotujejo avgzburškemu izpovedanju. Vojvoda je tudi takoj 196 Prevod: »Tam bom moral popiti laško juho, pomešano s strupom, zakaj moje ime je v Rimu znano in osovraženo skoraj tako kot ime pokojnega Lutra.« 197 Prevod: »V naši (kranjski) cerkvi, ki je sprejela evangeljski nauk, doslej (hvala Bogu!) ni slišati še o nobeni sekti ali razkolu. Enotno ucimo in verujemo besedam Kristusovim pri zadnji vecerji, da tam v duhu in veri sprejmemo pravo telo in pravo kri Kristusovo in da smo resnicno deležni Kristusovega telesa in krvi, to je njegovih zaslug, po besedi sv. Pavla 1 Kor 10.« (15. XI. 1563) ukazal Ungnadu, naj ustavi tisek cerkvenega reda, in je zapisal pod pismo dr. Andreäja: »Wenn dem so wäre (ce bi bil Truber cvinglijanec), wolle er es dem König Maximilian mittheilen, damit nicht dessen Lande durch Truber vergiftet würden.«198 Ko pak je Truber sam, kakor tudi deželni upravitelj v imenu deželjanov, odlocno zavrnil sum cvinglijanstva, je pisal vojvoda sam Truberju (29. II. 1564), da so njegove besede o obhajilu »an sich recht und christlich«,199 toda da se lahko dado napak razumeti, zato naj se ogiblje v govorih in spisih takih »ambigua et flexilogua vocabula«.200 Toda s tem stvar še ni bila pri kraju, dr. An-dreä je še vedno zval zoper njega, kakor bomo slišali pozneje. Ko se je Truber tako branil zoper »pravovernike« v protestantovskem taborju, spravljala ga je njegova vnetost v vedno nove nevarnosti. V zacetku novembra so ga bili goriški stanovi po grofu Juriju Thurnu povabili v Gorico, da bi jim tam opravljal evangeljsko službo božjo. Predigal je, ker mu je duhovšcina cerkev zapr-la, 14 dni zaporedoma nemški, slovenski in italijanski v hiši gospoda von Eck na sedanjem stolnem trgu konec Raštela in pa v gradu v Rubíjah ter je delil obhajilo ali sveto vecerjo v treh jezikih. Gospodu Hannibalu von Eck je krstil sina »darob die Pfaffen und Mönch schier unsinnig worden«. Potem je jezdil »auf einem klein Eselein« po deželi in je imel neko nedeljo v cerkvi v Sv. Križu vipavskem predigo vprico vseh vipavskih in mnogih katoliških duhovnikov, »dawider nie­mand nichts geredt, auch den Priestern selbst wohlgefallen«.201 To predigo je hotel preložiti v vse tri jezike ter jo poslati Ungnadu, da bi se tiskala. Toda med tem niso mirovali njegovi nasprotniki. Stvar so naznanili cesarju in si izprosili povelje zapora. Truber pa je to še o pravem casu izvedel od barona Thurna, ki se je ravno povrnil z Dunaja, ter je pisal grofu Thurnu v Gorico in goriškim stanovom, prosec jih, naj mu tožbo in tožitelje, kakor tudi cesarsko povelje, dado na znanje, da se bo znal opraviciti. Grofu je tudi pisal, da cesar boleha, njegova nevolja se bo kmalu pomirila in stvar pozabila. In zares ni imel Truberjev izlet v Gorico zanj slabih nasledkov. Sploh niso bila zadnja leta vlade cesarja Ferdinanda ugodna odlocni in popolni katoliški reakciji. Cesar sam je obcutil potrebo reforme v stari Cerkvi, da bi se povzdignil strah in red v 198 Prevod: »Ce bi bilo tako, bi on sam to sporocil kralju Maksimilijanu, da ne bi Trubar zastrupljal njegovih dežel.« 199 Prevod: »Na sebi pravilne in kršcanske.« 200 Prevod: »Dvomljive in zavite besede.« 201 Prevod: »Ob cemer so farji in menihi skoraj zgubili pamet« – »na majhnem oslicku« – »proti cemur ni nihce nic govoril, tudi samim duhovnikom je ugajala.« nji. Že 1561 je dal preiskati s privolitvijo papeževo gorenje- in dolenjeavstrijske samostane; zato so prelatje gornjeavstrijski poslali cesarju ocitek, v katerem so prosili, naj preklice prepoved konkubinata: »Majestati Vestrae Caesareae etiam satis superque constat, a longissimo jam tempore nullum fere passim esse paro-chum, qui vel concubinam vel uxorem suam non haberet«.202 Opatje so dalje naveli, da bi župniki zavoljo svojih študij ne mogli biti brez konkubin za gospo­darstvo in bi gotovo popustili svoje župnije, ako bi jih silili v to ter jih postavili za drugimi duhovniki. Na tridentinskem cerkvenem zboru so zahtevali poslanci cesarjevi reformacijo nravi, zacenši od papeža, dovolitev kelihov in duhovniški zakon, ustanovitev šol za reveže, ocistbo brevirjev, legend in postil, razumnejše katehizme, nemško cerkveno petje itd. Zbor je odklonil cesarjeve zahteve; toda cesar ni popustil in je 14. februarja 1564. l. pisal papežu, v katerem prosi zla­sti, da naj se hitro dovoli kelih in zakon duhovnikov za njegove nemške dedne dežele. Papež je naravnost odklonil zakon duhovnikov, dovolil pa je obhajilo pod obojo; zato je ukazal Ferdinand svojim škofom in nadškofom, naj povsod vpeljejo tudi kelih. 202 Prevod: »Vašemu cesarskemu velicanstvu je namrec vec kot prevec znano, da že od davnih casov skoraj ni župnika, ki ne bi imel svoje ljubice ali žene.« XV Že ko se je vrnil Truber drugic na Kranjsko (junija 1562), so obljubili stano-vi, da poišcejo prelagatelje za Urach, toda doticna pogajanja niso imela uspeha. Vecina naprošenih župnikov in duhovnikov je rekla, da ne more iz dežele, da pa sicer rada sodeluje pri prelaganju, tako Weixler, Vajic, Baltazar N. Živcic v Paznu203 in Chlay v Golinjanu. Stanovi so torej sklenili, da dado hrvaške preloge napraviti po hrvaških duhovnikih v Ljubljani, in so to naznanili 10. dne julija 1562 Ungnadu s pristavkom, da ne morejo stroškov placati, ki naj se poravna­jo iz pomoci vse države; Ungnad torej naj pošlje denar za prehrano hrvaških prelagateljev in naj prosi kralja Maksimilijana in državne kneze za pomoc. Naj­bolj delaven pri tem pogajanju je bil Klombner, kateri je nepretrgano dopisoval Ungnadu in prelagateljem. Župnika kostelskega Weixlerja je pregovoril, da je Spangenbergovo postilo preložil na slovenšcino, Matijo Živcica v Paznu pa, da jo je preložil na hrvašcino. V zacetku januarja 1563. sta bili obe prelogi dokoncani. Kakor smo že videli, je Truber že v zacetku hrvaškega biblijskega tiska dvojil, se-li bo posrecila preloga. Njegova bojazen je bila v tem oziru nekoliko prevelika; najbrž je razpor poostrilo obnašanje Štefana Konzula; kajti Dalmati samemu Truber ni hotel nic ocitati glede napak v prelogi. Ravnal je pac nekoliko pre­naglo, ko je l. 1562 konec poletja pisal Dalmati in mu dal na znanje neugodno sodbo nekega meniha iz ljubljanskega franciškanskega samostana o prelogah: »Ego silebo posthac et cum vestra versione prorsus nullum volo habere com-mercium. Res erat bene consulta, ut Labaci fieret versio. Postquam vero hujus modi tragoedias movistis contra me, valete, et quidquis agitis, agite prudenter, et respicite finem. Negotium vestrum est magni momenti.«204 Da bi se opravicila proti deželnim stanovom, sta se sklicevala Dalmata in Konzul na to, da je dal Truber sam napraviti preloge na Kranjskem, da je bil sam navzocen pri prelaganju in da sta v Urah došla uskoška duhovnika zatrjevala pravost in razumljivost preloge. Zlasti gledé rabljene ortografije sta dejala, da sta se zastran nje pred dvema letoma v Ljubljani posvetovala z nekimi hrvaškimi 203 V Pazinu. 204 Prevod: »Odslej bom molcal in z vašim prevodom skratka nocem imeti nobenega oprav­ka. Stvar je bila dobro zastavljena, da bi prevod nastal v Ljubljani. Potem pa ko ste proti meni zagnali takšen hrup, bodite pozdravljeni, in karkoli delate, delajte preudarno in mislite na konec. Vaše delo je velikega pomena.« duhovniki, posebno o crki jer, katero rabijo mnogo »ornatus causa«,205 pa je ne izgovarjajo, in da sta ž njimi sklenila, ne je rabiti. Drugacne pogreške, ki se naha­jajo tudi v drugih jezikovnih delih, sta zaznamovala in že natisnila. Sicer nimata nic zoper to, ce se bo prelaganje opravljalo v bodoce na Kranjskem, samó prave Hrvate in Dalmatince je izbrati za to, ki znajo tudi grški in latinski. Truberjeve izjave so zelo vznemirile tudi Ungnada in ta je zahteval od njega, naj jih natancneje precizira. To je storil Truber v pismu do deželnega upravitelja in odposlancev (oktober 1562) tako, da je izjavil, da so neke besede v hrvaški prelogi temne, napak tolmacene in tiskane. Ungnadu to ni bilo dovolj, ampak je poslal Zvecica k Truberju, da bi zahteval posebno izjavo. Preden je ne dobi, je pisal Truberju, noce vec nobene knjige tiskati in poslati v Ljubljano. Truber se je pogajal z Zvecicem in izjavil, da je v hrvaških knjigah nekaj v ortografiji pregle­dano, in tudi neke besede niso pisane po izreki, v tekstu samem pa ni nobenega pogreška. Ko je Zvecic zahteval, naj Truber oznameni napake v hrvaškem tisku, odvrne Truber, da tega ne more, ker ne zna niti crke hrvaški brati; to je samo slišal od drugih. Isto je rekel Zvecicu deželni upravitelj, ki je dejal, stanovi menijo stvar dobro, pa se ne morejo pravdati »zavoljo najmanjše picice«. Razen tega so imeli stanovi zastran Truberja mnogo opravka s škofom. Zvecic je torej odpotoval med tem s Konzulom v Pazin in tam je sklenil Konzul 1. dne januarja 1563 z duhov­nikoma Fabianicem in Zivcicem v Pazinu in Chlayem v Golinjanu pogodbo, da prevzamejo oni pregledovanje in korekturo hrvaških prelog za nagrado 4 krajcar­jev od pole. Dokoncavši delo so izjavili, da je preloga do posameznih besed in crk prava. Duhovniki, ki jih je Zvecic poprašal v Pazinu, kako jim dopadejo hrvaške knjige, so dejali enoglasno: »Dobro« in so želeli, »da bi bil misale in brevir tak«. Kar se tice razumnosti, so izjavili, da so pogreški brez posebne važnosti. Iz Pazina sta šla Zvecic in Konzul v Metliko, da bi tudi tam dobila spricevalo o vrednosti hrvaških prelog. Vsi, duhovniki in posvetniki, so jih razglasili za dobre in cisto hrvaške. Sploh so se v Istri in na Hrvaškem zelo zanimali za hrvaški tisek Biblije. Ban grof Peter von Eberau je pisal Ungnadu, da hoce kolikor moci prispevati in hoce tudi za prodajanje knjig skrbeti. Zahvalil se je za poslane knjige, katere je »stracks seinen einfältigen elenden Pfaffen, das Vaterunser daraus zu erlernen, hingegeben habe.«206 Tudi glavar reški Barbo se je zanimal za biblijsko delo; dal je prelogo pregledati po hrvaških duhovnikih, katerih sodba je bila zelo ugodna. 205 Prevod: »Zaradi okrasa.« 206 Prevod: »Urno predal svojim preprostim, ubogim farjem, da so se iz njih naucili ocenaš.« Zvecic in Konzul sta bila torej lahko popolnoma zadovoljna z uspehom svojega potovanja in sodba Truberjeva se je pokazala za nicno. Hrvaškim knjigam se sprva specavanje ni tako obteževalo kakor slovenskim, l. 1563 pak je ukazal Ferdinand na Dunaju, ker se je razglasilo, da se specavajo hr-vaške knjige, inkvizicijo po vseh knjigarnicah. Tudi Maksimilijanovega zaupnika Fröhlicha, ki je oskrboval ekspedicijo knjig, sta obiskala dva komisarja, ki sta našla pri njem hrvaške knjige; vendar so bile naposled srecno rešene, dasi [so] mu mar-sikateri dvorniki, do katerih se je obrnil, dajali »gar grobe rauhe Antworten«;207 da, cirilske knjige je že prej spravil strani. – V Ljubljani je skrbel za razpošiljanje hrvaških knjig Fabijan Kirchperger; glagolske so se pošiljale v Metliko, Zagreb, Varaždin, Senj, Reko in Pazin, cirilske pa na Multansko Romunsko, Sedmograško in Ogrsko. V Metliki jih je širil Gregor Vlahovic, na Reki grof Barbo. V materijalnem oziru se je hrvaški tisek zalagal vecinoma iz naprejšcin, katere je dajal iz svojega denarja Ungnad. Tudi vojvoda virtemberški je vedno podpiral tisek in še 4. aprila 1563 se je obrnil do nemških knezov in državnih mest s prošnjo za podporo. Pisal je, da so med razširjavci božje besede pri Slovencih in Hrvatih prvi Truber, Anton Dalmata in Štefan Konzul. Hrvaška tiskarna je imela tedaj 9 oseb (stavcev, tiskarjev, korektorjev in prelagateljev), ki jih je bilo hraniti in place­vati. Dasi so Maksimilijan in drugi knezi že mnogo dali, dasi vojvoda virtemberški vedno prispeva, in je že on sam posodil nad 3000 goldinarjev iz svojega, hoce to storiti še nadalje »do suknje«. Vsi stanovi, ki kaj dajo, se bodo natisnili v bibliji. V državna mesta je bil poslan Stefan Konzul z vozom knjig, in on je imel boljši uspeh kakor hlevar Ungnadov. Temu je daroval samo deželni grof hesenski 100 tolarjev, državna mesta pa so dala: Norimberg 400 goldinarjev renskih;208 Regensburg 50 gold. r.; Rottenburg an der Tauber 100 gl. v dukatnem zlatu; Ulm 300 gl.; Kauf­beuren 40 tolarjev; Lindau 60 tolarj.; Kempten 50 zlatih gl.; Memmingen 100 gl.; Reutlingen 30 gl.; Frankfurt 200 gl.; Strassburg 400 tolarjev z obljubo, še vec dati »für ein so nützlich Werk«.209 V Augsburgu so dali posamezni mešcani 240 gl., me-sto samo je bilo prevec zadolženo. – Dasi so ti zneski napravili lepo vsoto, vendar ni to zadostovalo. Ko je dal Ungnad vseucilišcu tubinškemu racun od zacetka tiskanja 1561 do sv. Jurija 1564, so znašali stroški nad 7842 gl., in takrat je imel terjati, ker je iz svojega placal, še 2445 gl. Vsega vkupe se je natisnilo 25.000 izvodov. Ungnad je bil pripravljen nadaljevati podjetbo z izkupilom in ce treba s svojo imovino. 207 Prevod: »Surove in neprijazne odgovore.« 208 Renskih goldinarjev ali rajnišev. 209 Prevod: »Za tako koristno delo.« Plemenitemu možu pak ni bilo dano, da bi videl nadaljevanje in konec svo­jega truda. Septembra 1564 je šel na potovanje v Vinterice na Ceško, da bi tam obiskal sestro, ovdovelo grofinjo Schlick. Hotel se je, ker je med tem umrl Ferdinand, tudi predstaviti v Pragi kralju Maksimilijanu. Toda 27. decembra 1564 ga je prehitela smrt. Še na smrtni po­stelji se je spominjal hrvaške tiskarnice in jo je priporocal ženi: »Sie sei sein bester Schatz.«210 Truplo je bilo preneseno nazaj na Virtemberško in pokopano v Tubin­gah. Z njegovo smrtjo ni takoj nehal hrvaški tisek; še 12. avgusta 1565 nahajamo pisma njegovih sinov Hansa Ludwiga in bratov do župana in sveta državnega mesta Kaufbeuren, v katerem naznanjajo smrt ocetovo in izjavljajo, da so priprav­ljeni, nadaljevati s pomocjo knezov in stanov biblijsko delo. Dalmata in Konzul sta ostala še vse leto 1565 v Urahu in sta se še le 2. marca 1566 oglasila pri vojvodi Krištofu, naj ju odpusti; vojvoda jima je še dal popotnino in castno spricevalo. Kam so prišle knjige, ki jih je še precej bilo v Urahu, se ne ve. Hrvaške crke pa so imele cudno usodo. Prišle so v kolegij Kongregacije de propaganda fide, najbrž po jezuitih, ko je prišlo Virtemberško po bitvi nordlingenski pod Avstrijo. Ko je Ungnad umrl, se je pripravljala najveca podjetba njegovega zavoda, izdaja vsega svetega pisma, ki se je prelagalo na Avstrijskem, toda da bi izšlo, mu ni bilo sojeno. V letih 1563 in 1564 so izdali v Urahu: a. Z latinskimi crkami: 1) Preroki, preloženi po Dalmatincu Mercericu, ki je prej študiral v Tubin­gah, 1564; na novo izdal pred 2 letoma Jagic; ista knjiga se je tiskala tudi z glagolico. 2) Luterjev katekizem 1563. 3) Avgsburška izpovedba – neznano. 4) Apologija avgsburške izpovedbe, 1 izvod v Draždanih. 5) Wirtemberški cerkveni red, 1 izvod v Draždanih. b. Z glagolskimi crkami: 1) Preroki. 2) Drugi del novega testamenta, Tübingen 1563, za prelaganje so rabili latin­sko, nemško in italijansko prelogo in zastran nekih starih slovanskih besed tudi ceško prelogo; vendar so se najbolj držali preloge Erasmove in Lutrove. 210 Prevod: »Ona je njegov najboljši zaklad.« 3) Virtemberški cerkveni red. 4) Avgsburška izpoved: Spovid i spoznanie pravje Krstjanske vire. Tub. 1564. 113 l.; ni posnetek iz vec izpovedi, ampak dobesedna preloga iz latinšcine. 5) Apologija avgsburške izpovedbe z Melanchthonovim predgovorom. Tub. 1564. 6) Beneficium Christi – Goworenje vele prudno. Tub. 4 pol. Preloga itali­janskega »Trattate utilissimo del beneficio di Gesu Cristo crocifisso, verso i Christiani,«211 1543 Venetiae, knjige, ki jo pripisujejo Cloniu Paleario, obsegajoc nauk reformacije o opravicbi po veri, ki se je v 40.000 izvodih naglo razširila po vsi Italiji; pri protireformaciji se je posrecilo hrvaško knji-go zatreti, dandanes le še en eksemplar znan v biblioteki S. Johns College v Cambridgeu. c. Cirilski 1) Prvi del novega testamenta, Tub. 1563. Knjiga je posvecena palatinskemu grofu na Renu Wolfgangu. Nemški pregovor je podpisal tudi Truber. Iste­ga leta je izšel še tudi drugi del. Predgovor ali pripomin je podpisal tudi Juri Juricic. 2) Postila to jest kratko istlmazhenje vsih nedelskih evangeliov i poglavitih prasdnikov. Kurtze Ausslegung über die Sonntags und fürnembsten fest Evangelia, durch das gantz jar. Tub. 1563.212 Z mnogimi dobrimi lesorezi. Nemški predgovor je podpisal tudi Truber, toda ne ve se, je-li njegov. 211 Prevod: »Zelo koristna razprava o zaslugi Jezusa Kristusa križanega za kristjane.« 212 Prevod: »Kratka razlaga nedeljskih in najimenitnejših praznicnih evangelijev skozi vse leto.« [XVa]213 Ko se je bavil Truber na Kranjskem 1563. in 1564. l., je tisek slovenskih knjig zaostajal za hrvaškim tiskom; med slovenskimi knjigami imamo imenovati samo dve: Cerkveni red in Duhovne peismi. Kakor Luter in njegovi nasledniki, tako so tudi slovenski reformatorji spo­znali, da je v cerkvi velike važnosti pesem; že Truber je vplel nekaj pesmic v prve svoje knjige, kar je vplivalo tudi na druge reformatorje, da so se poskusili v zlaga­nju in prelaganju, tako M. Klombner, Luka Cvekelj, Markus Kumprecht, Janez Znojilšek. Klombner je te pesmi zbiral in jih pokazal l. 1561 Truberju, ko se je vrnil iz Nemcije; zavoljo pomanjkljivosti pa jih Truber ni hotel odobriti, mené, da so boljše dobre latinske ko slabe slovenske. Glas o teh pesmih se je raznesel in župnik Weixler je prosil Klombnerja za nje. Klombner jih pošlje po Juriju Zve-cicu in Juriju Juricicu, ne da bi kaj povedal Truberju, Ungnadu, kateri jih je dal natisniti pod naslovom: Ene duhovne peisni, katere so skusi Primosha Truberia vta slovenski jesyk isstolmazhene inu vshe seday k drugimu maly drukane. Sa leteimi ye tudi en drugi deil Kerszhanskih peisni. Geistliche Lieder in der Windischen Sprach. Samst anderen zugethanen Psalmen vnd christlichen Liedern, wölche von etlichen guttherzigen Christen, aus der deutschen Sprach in die Windische verdolmetscht, so hernach im andern Theil dieses Buchleins gefunden werden. Gouurite mei sabu od teih Psalmov inu duhovnih peisni, inu duhovne peisni puite temu gospudi notri vashem sertzi. V Tubingae 1563.214 Pesmarica sestoji iz dveh delov na 205 str. male 8°; prvi sega do str. 38 in obsega 7 Truberjevih pesmi, drugi del str. 39 pa ima naslov: Ene duhovne peisni inu nikiteri psalmi, ker se skusi vse leitu v Kershan-ski zerkvi pojo ketere so sedai na peruitzh scusi nekatere brumne kershenike iz Nem­skiga pisma, V Sloueinski iesik istolmazhene inu drukane. Der ander Theil der win-dischen Psalmen & geistlichen Lieder. Na str. 40 je kratek register, potem od str. 41 do 204 šestdeset pesmi, ki se nanašajo na stvaritev, versko izpovedbo, ocenaš, krst, obhajilo itd. Pri nekaterih so navedene besede nemških pesmi, po katerih napevu jih je peti. Pri 25 pesmih so tudi zacetnice pisateljevega ali prelagatelje­vega imena; 12 s H. K. (morda Hans Kiesel, ki je bil l. 1563 vojaški blagajnik na 213 Štrekelj je ta razdelek pomotoma oštevilcil s XV. 214 Prevod nemškega dela naslova: »Duhovne pesmi v slovenskem jeziku. Z drugimi doda­ nimi psalmi in kršcanskimi pesmimi, katere je nekaj dobrosrcnih kristjanov prevedlo iz nemšcine v slovenšcino in se zdaj nahajajo v drugem delu te knjižice.« hrvaški in primorski granici, pozneje cesarski svetovavec, kranjski deželni uprav­nik in vitez); 8 z G. J. ocividno Georg Juricic iz Vinodola, ki je skrbel za tisek; 3 z L. Z. (Lucas Zweckel, svak Truberjev, trgovec, ud ljubljanskega starejšinstva, 1 z G. R., morda Gašpar Rokavec; 1 s P. T., Primus Truber: Oce naš v vezani besedi iz abecedarija l. 1555. Predgovora ali drugega naznanila knjiga nima. Tiskalo se je je 1000 izvodov, od katerih je šlo v Ljubljano 500, v Beljak 200, na Dunaj 40, Ungnadu 80. V Urahu je bilo 1564 že 176 kosov. V tej pesmarici je tudi ena pesem, v kateri so se zasramovali katoliški du­hovniki; to ni bilo po volji Truberju in kranjskim stanovom, ker bi to le škodilo protestantovski stvari. Truber je imel pa tedaj dovolj opravila s cerkvenim redom Cerkveni red, ki se nam je ohranil v enem samem izvodu, katerega hrani kraljeva biblijoteka v Draždanih, toda brez naslovnega lista in brez uvoda, je bil povod mnogoteremu postopanju zoper protestante in Truberja. Ferdinand je namrec Avstrijo pred smrtjo razdelil med svoje sinove: Maksi­milijan je dobil Gorenje in Dolenje Avstrijsko, Ceško in Ogrsko, Ferdinand Tirolsko, Karol pa Notranje Avstrijsko, to je Štajersko, Koroško, Kranjsko, Go-rico in Primorje z grofijo pazinsko. Še pred smrtjo cesarjevo je zahteval Karol, da mu prisežejo stanovi zvestobo; preden so to storili, so zahtevali dovolitev svo­bodnega izvrševanja vere. Karol jim je odgovoril nedolocno in obljubil skrbeti, da se zboljšajo cerkvene razmere. Ko je došlo do prisege, so hoteli stanovi pri tej slavnostni priliki izraziti svojo izpovedbo ter v obrazec prisege namesto (Tako mi pomagaj Bog in) »vsi svetniki« postaviti »sveti evangelij«. Ta izprememba, s katero so bili stanovi kot združba protestantovske veroizpovedi vsaj formalno pripoznani, je bila dovoljena in po nji prisega opravljena in vpisana v deželno knjigo. Toda nerešeno versko prašanje je kmalu rodilo prvi konflikt z vladarjem. Cerkveni red, ki ga je spisal Truber po pozivu stanov in kateri naj bi uredil oblike protestantovske verske izpovedbe, je bil v Urahu pod vodstvom Ungnadovim dotiskan in imel je stopiti v veljavo. Toda med tem tudi nasprotniki evangeljske cerkve niso praznovali ter so našli v nameri stanov, ustanoviti razmere evangelj­ske cerkve v deželi in ž njo zvezane šole, dober pomocek za svoje namere. Ravna­nje stanov namrec posegava, tako so trdili, v pravice vladarjeve. Zato je bilo tudi kmalu izdano (6. sept[embra] 1564) povelje, s katerim se je stanovom z ozirom na koncesije cesarja Ferdinanda, zlasti že razglašenega obhajila pod obojo, in nepretrgani trud cesarja Maksimilijana, da bi se dosegel verski mir v vsi Avstriji, cegar uspeh je pac treba pocakati, prepovedal tisek ali objava cerkvenega reda kot poseg v vladarske pravice. Z zmernim in mirnim razpisom je bilo v velikem nasprotji dejansko postopa­nje nove vlade. Juricica, ki je bil kot prelagatelj delaven v Urachu, so poklicali za predigarja v Kamnik. Vladarsko povelje pa mu je veckrat žugalo, da ga odpravijo iz dežele. Treba se je bilo novi vladi odlocno postaviti nasproti. Tudi Truber ni kar tako popustil svojega cerkvenega reda. Pisal je stanovom, kako naj opravicijo sestavo in objavo cerkvenega reda nasproti vladarju. Nobena cerkev pac ne more biti brez pravilnika o upravi svojih notranjih, duhovnih razmer (h katerim je spadala po tedanjih nazorih tudi šola). Kot deželjanski predigar je on, nagovarjan od vec strani, sestavil tako avgzburški izpovedbi ustrezajoc red in se ponudil sta­novom, da hoce dati racun o tem in vsakem drugem svojem delu pred komerko­li, in ce bi se v njem našlo kaj nasprotnega božji besedi, hoce to ustno in pismeno preklicati in se dati iz dežele izpoditi kot slepar. Stanovi naj prosijo, da naj Tru­berjeve knjige pregledajo izvedenci, kateri naj ga poduce, ce je kaj pregrešil; ako bi se našlo, da je storil kaj krivega, naj ga stanovi sami izroce papežu. Sklenil je svoje pismo tako: »In summa, ihr meine Herren, wollet ihr beständige und nicht mamelukische Christen sein, diesem Land gottselig vorstehen und dem Teufel nicht zutheil werden, so müsst Ihr jetzund im Anfang dieser neuen Regierung von neu[e]m gründlich, lauter, mit offenem Maul Euren Glauben mit Gefahr alles Eures Guts, Leibs und Lebens, Weib und Kind, schriftlich, mündlich und öffentlich bekennen … denn in der Wahrheit, ihr Herren, werdet ihr jetzund kleingläubig, verzagt, wollt heucheln, so hat der Teufel schon in unsere Kirchen ein Loch gemacht und obsiegt, unserer Kirchen schwache Glieder hoch betrübt und geärgert, darum seid in dem redlich, wacker und unverdrossen.«215 Toda stanovom se je zdelo bolje, ne nastopiti proti vladarju tako odkrito; morda so tudi hoteli ovarovati svojo cerkev pred nasledki kakega razpora z držav-no oblastjo. Dejali so, da je cerkveni red popolnoma delo Truberjevo, katerega so, ker popolnoma ustreza avgzburški konfesiji, ki so jo spoznavali že za cesarja Ferdinanda, pohvalili in to tembolj, ker je dolocen za rabo tistim, ki ne znajo drugega jezika kakor slovenšcine, in ker ni nobenemu zabranjeno, brati dobre 215 Prevod: »Povzemam, moji gospodje, ce hocete biti stanovitni in ne mameluški kristjani, tej deželi po božji milosti nacelovati in ne zapasti hudicu, morate zdaj na zacetku nove vlade znova temeljito, glasno, z odprtimi usti, pisno, ustno in javno priznati svojo vero ob nevarnosti za vse svoje imetje, telo in življenje, žene in otroke … zakaj v resnici, gospodje, ce boste postali zdaj malodušni, obupani, ce se boste hoteli hliniti, tedaj je hudic že na­pravil luknjo v našo cerkev in zmaguje, mocno moti in jezi šibke ude naših cerkva, zato bodite v tem pošteni, vrli in neutrudni.« knjige v vseh jezikih in jih prelagati iz enega jezika v drugega. Veselo sprejemajo zagotovilo zastran želenega verskega miru; izjavljajo, da hocejo slušati vladarsko povelje, in pristavljajo le prošnjo, da naj da vladar preskusiti Truberjev cerkveni red po izvedencih. Ker so stanovi izrecno povedali, da se udajo vladarskemu po­velju, bi bilo pricakovati, da se je Karol s tem zadovoljil; toda on je smatral stvar za naceloma važno ter je hotel razodeti stanovom svoje stališce glede verskega prašanja. Odgovoril jim je (15. XII. 1564), da jim sploh ni pristojalo, tiskati cerkveni red, bodisi kakoršen koli, niti zase niti za sovernike, ter posegati s tem v vladarske pravice, dasi je namrec cesar Ferdinand na prošnjo dednih dežel »usta­vil izvršbo nekih ostrih mandatov gledé vere«, vendar s tem ni mislil, kakor je veckrat razvidno, dopustiti avgzburške izpovedbe in se s tem odreci dispozicijski pravici s podložniki v verskih stvareh, katera mu pristoji po pravilih države in verskega miru. Samovoljna lastitev te pravice po stanovih mu je zelo malo do-pala, zato si pridržuje pristojno kazen zoper tiste, ki so krivi objave cerkvenega reda, in zapoveduje stanovom resno, naj vse tiskane izvode tega reda izroce de­želnemu glavarju, Primoža Truberja pak, njega pisatelja, ki je že prej bil veckrat odpravljen, izženó iz dežele v dveh mesecih. To odlocno postopanje nadvojvode Karola je spodbolo stanove, da so se še bolj zavzeli za Truberja. Ker se jim je povelje z dne 15. decembra moglo vrociti zavoljo kuge še le v februarju 1565., so se skušali stanovi najprej oprati zoper ocitanje, da so posegli v vladarske pravice, ter so opravicili obširno poklic Tru­berja in njegovo bivanje na Kranjskem. Tega so krivi samo katoliški duhovniki, ki so leni, predigajo komaj vsake kvatre in nocejo deliti svete vecerje pod obojo podobo; sklicujejo se tudi na pomanjkanje duhovnikov in prosijo, naj se ustavi povelje zoper Truberja do konca maja, medtem bodo poslali k njemu poslance. Nadvojvoda jim odgovori 22. februarja, toda ne ugodno; povelje ostane v moci in njih puhle fraze zastran obhajila pod obojo zavraca odlocno; poslanstva ni treba pošiljati, ker je njegov sklep premišljen in trden. Da stanovi še zdaj niso izgubili vsega poguma, v tem jih je podpiralo upanje na Maksimilijana, ki je tako velikodušno podpiral slovanski tisek; 26. februarja 1565 so izbrali stanovi šest poslancev, da bi šli k nadvojvodi Karolu, tam Tru­berja izgovorili in obranili, pa da bi prosili Maksimilijana, naj se za nje potegne pri bratu, da jim ne bo vec težil njih vestí. 24. aprila so kranjski poslanci oddali Karolu obširno pritožbo v verskih stvareh, v kateri so posneli vse dogodke od Truberjevega nastopa, sklicevali se na pritrdilo kralja Maksimilijana in njegovo pospeševanje biblijskega tiska, in so priporocali nadvojvodi svojo prvo prošnjo, ko je nastopil vlado, da naj bi »doživelega« slabega moža ne gonil iz dežele tako sramotno in naglo. Ce je kdo grešil, so grešili stanovi, ki so ga poklicali, in vse je delo hudobnih nevošcljivcev, ki onecašcajo duhovšcino s svojimi pregrehami in ne izkazujejo vladarju zvestobe ali dobrega. V odgovoru je nadvojvoda izjavil, da se je izgon Truberja opustil samo vsled smrti cesarja Ferdinanda, zato ostane v veljavi. Kar se tice razvad v cerkvi, niso stanovi pristojni, lastiti si samovlastno njih reformacijo. Sicer je obhajilo pod obojo dovoljeno, tudi zakon duhovnikov upa nadvojvoda izposlovati in poskrbelo se bo za pobožne, ucene in pripravne predigarje v deželi; od stanov pricakuje, da ne bodo med tem nic poceli, kar bi v verskih receh bilo zoper vladarsko pravico. Ko so poslanci še prosili, naj bi dal Truberju, ki se je že v Ljubljani ustanovil z ženo in otroci, odloga do konca leta, da si med tem najde drugo službo, da jim nadvojvoda zadnji odlok, da sme Truber ostati v deželi do konca julija, toda s po­gojem, da se vzdržuje prediganja in poducevanja in da se ne dá po preteku tega roka zasaciti v deželi. To je bilo naznanjeno tudi deželnemu glavarju, ob enem pa tudi, da je škofu pisno naroceno, naj odpravi razvade med duhovšcino, v kolikor je le mogoce, in dobi dobre in pripravne predigarje. Ta odlok se je izpremenil samo še v toliko, da je Truber smel predigati do 18. junija, katerega dne so se zbrali stanovi v zborovanje. Slušajoc povelje, se je torej pripravljal Truber na odhod. V svoji na Starem trgu ležeci hiši je zapustil lepo zbirko knjig, katero je pozneje za dolg 200 gl. prepustil deželi; ta zbirka je bila podlaga prvi javni knjižnici kranjski. Ko je Primus Truber zapustil julija 1565 Kranjsko, šel je zoper na Virtember­ško, ki mu je postalo druga domovina. Vojvoda mu je dal najprej župnijo Laufen na Neckarju, kmalu potem pa je bil poklican v Derendingen pri Tubingah, da bi bil bliže slovanski tiskarnici. Leta 1567 je obiskal domovino zadnjikrat in to z odprtim pisanjem vojvodinim, v katerem je bilo pisano, da se to potovanje ni zgodilo zastran kljubovanja vladarskemu povelju, ampak samó iz dolocenih vzrokov. Taka opravicba je zares bila potrebna, ker so poslanci stanov ravno bili na Dunaju, da bi izposlovali vrnitev Truberja, in ker bi se bil njegov dohod lah­ko smatral za samovlastnost. Dne 1. junija je prišel Truber v Ljubljano in se je po želji svojih virtemberških prijateljev pogovarjal v Ribnici o naukih korana s turškim pašo bosanskim, Usraim begom in drugim turškim jetnikom, duhov­nikom, katera je bil Herbart Turjaški ujel pri Novem 1566. Potem je opravil pri Krelju, svojem nasledniku, sinodo in je nagloma odjezdil. Odslej ni vec videl svoje domovine. XVI Toda tudi po njegovem odhodu se je še širil protestantizem; natancna in obširna porocila imamo o tem gledé Krškega, kjer je predigal Janez Weyxler mešcanom in kmetom; nasprotoval mu je sloveci Polydor de Montagnana. Tudi v Novo mesto, kjer je predigal Gregor Vlahovic, je prišel Weixler; ravnotako imamo porocila o Gorenjskem, o Radolici, Bledu; Višnja gora je imela 1567 za predigarja Janeza Kocevarja; v Radecah je prišlo do velikih razporov med pro-testanti in katoliki: katoliškega vikarja Sladéta je v koretlju in s kadilnico v roki na novoletni dan vrgel mešcan Krištof Schneider ob tla; tam sta predigala Jurij Macek in Janez Kocevarcic. Najhujše odredbe posvetnih oblastev niso vec mogle zabraniti širjenja protestantizma. Da, leto 1572. je doneslo protestantom notra­njeavstrijskim važno koncesijo iz Brucka na Muri, da se ne smejo gosposkemu in viteškemu stanu pripadajoci vérniki s svojimi družinami in posli, ne izvzem­ši nobenega, obteževati zoper njih vest, da smejo imeti svoje predikante, šole, cerkve, dokler se ne doseže mir v cerkvi; toda isto morajo dopustiti katolikom in teh ne smejo odvracati od njih vere. Tako se je protestantizem širil do 1576. leta, pospeševan seveda povsod po knjigah, katere je ljudstvo željno prebiralo. Vrnivši se na Nemško, je ostal Truber vedno v zvezi s prijatelji v domovini, za katero je deloval s svetom in slovstvom, nadaljevaje zaceto prelagateljsko delo. Najprej je izšel kot 12. Truberjeva knjiga psalter Davidov pod naslovom: Ta celi Psalter Dauidov etc. skus Primosha Truberia Krainza. Der ganz Psalter in die windi­sche Sprach zum ersten mal verdolmetscht vnd mit kurtzen verstendigen Argumenten vnd Scholien erklärt.216 V Tubingi 1566, Klg. 14 in 264 listov in 8 listov registra. Iz nemškega predgovora, datiranega »aus meinem andern Pathmos«,217 razvidimo, da je dokoncal Truber prelogo psalmov že dve leti prej. Za nemškim predgovorom prihaja slovenski, o cegar vsebini pa nismo poduceni. Ravno tako malo vemo o 13. knjižici njegovi Katechismus nebst einer Anzahl geistlicher Lieder,218 ki je izšel l. 1567. Posvecen je ta katekizem Juriju Kiselu von Kaltenbrunn. Da bi bil imel Trubar namen, izpodriniti s celim katehismom iz l. 1567. pesmarico iz leta 1563., 216 Prevod nemškega dela naslova: »Celi psalter, prvic preveden v slovenski jezik in razložen s kratkimi razumljivimi argumenti in sholijami.« 217 Prevod: »Iz mojega drugega Patmosa«; namig na evangelista Janeza, ki je v pregnanstvu na Patmosu pisal Apokalipso. 218 Prevod: »Katekizem in nekaj duhovnih pesmi.« kakor trdi Wiesthaler v Citanki Sketovi, pac ni nikjer izreceno; misliti si je marivec, da se je prva pesmarica prav hitro razpecala; narod je že takrat pesemske knjige rajši bral kakor druge; dokaz temu so mnoge izdaje teh pesmi v 32 letih; že cez tri leta po tem katekizmu z zbirko duhovnih pesmi l. 1570 je bilo namrec treba že druge iz­daje (13. knjiga), crez štiri potem tretje. Izdaja iz leta 1570 pak ni poznana do zdaj. Istega leta [1567] je izšlo nadaljevanje ali nov snopic novega testamenta, ob­segajoc Pavlove liste do Efežanov, Filipljanov, Kološanov, Tesalonicanov, do Ti-moteja, Tita in Filemona. Po tem delu vec casa ni izdal Truber nobenega spisa; sploh nismo o njegovem življenju po letu 1565 poduceni vec tako dobro kakor o dobi od 1559–1565. Da bi bil pozneje razen slovstveno tudi drugace deloval za protestantstvo v domovini, si sicer lahko mislimo, pa težko je to dokazati. Podpiral je pac pregnance in tudi slovenske dijake, ki so se ucili v Tubingah. Razširjenje protestantizma je zahtevalo novih izdaj že prej objavljenih knjig. Tako je 1574 objavil 16. knjigo: Ta celi Catehismus, Eni Psalmi, inu tih uegshih Godij, stare inu Noue Kerszhanke Peisni, od P. Truberia, S. Kreilia inu od drugih sloshene, tretyzh popraulene inu pobulshane. V Tubingu 1574. Tudi ta knjiga je posvecena Juriju Kieselu; v uvodu pripoveduje, da ga je korist petja napotila, že pred dvajsetimi leti natisniti nekaj pesmi. Ta pesmarica obsega 41 pesmi in psalmov (35 z notami); od teh pesmi je zložil Trubar 23, Krelj 10, Dalmatin 1, Klinec 1, tri so brez zlagateljevega imena, ena pa je stara. 21917. Leta 1575 je izdal Catehismus s dveima islagama. Ena Pridiga od starosti te praue inu Krive Vere, Kerstzhouane, Mashouane zhestzhena tih suetnikov, od Cerkounih inu domazhih Boshyh slushby is S. Pisma, starih Chronih inu Vuzheni­ku vkupe sbrana. Ta maihina Agenda, Otrozhie Molitue, skusi Primosha Truberia. Sitis parati ad respondendum cuilibet petenti rationem eius spei, quae in nobis est. Catechismus mit des Herrn Brentij unnd M. C. Vischer's Außlegung, ein Predig vom Ursprung unnd Alter dess rechten und falschen Glaubens unnd Gottesdiensts. Die Hausstafel und die kleine Agenda.220 V Tubingi. Knjiga ima dva predgovora, prvi nemški je posvecen »dem Edlen vnnd Ernuesten Junckherrn Frantzen Georgen von Rein zum Stermall«.221 V tem predgovoru pove Truber, zakaj je posvetil 219 Marginalija: »(Oblak)« 220 Prevod latinskega in nemškega teksta: »Katekizem z razlagama gospodov Brentija in M. C. Višerja, ena pridiga o izvoru in starosti prave in krive vere ter bogoslužja. Hišna tabla in mala Agenda.« V Tübingenu, 1575. 221 Prevod: »Plemenitemu in cenjenemu mlademu gospodu Francetu Juriju plemenitemu baronu Reinu s Stermola.« knjigo omenjenemu vitezu. On piše o tem: »Das ich aber dises Büchlein mein geliebter in Christo Sun vnnd Göttl. Juncher Frantz Georg … auch zuschreibe vnnd in ewerm namen lasse außgehen, thu ich erstlich darumb, Nachdem ich vor dreyzehen Jaren zu der Zeit, da jr geborn unnd ich der Christlichen Kirchen im Lands Crain persönlich mit dem Predigampt neben anderen gedient bin … Zum andern zur gedechnuss der Christlichen lieb, trew vnd freundtschafft, die ich erstlich mit Ewrn Herren Grossuattern Herrn Frantzen von Rein etc. vor viertzig jaren, da er der Ersamen Landschafft dess löblichen fürstenthumbs Crain vil jar nacheinander ein Verordneter, Einnemer vnnd Beysitzer vnd ich Prediger vnd Thumbherr zu Labach geweßt mit einander gehabt.«222 Za tem predgovorom sledi slovenski in tukaj se je podpisal Truber zopet po svoji stari navadi »Primosh Truber Rastzhizher Crainez« in potem še pristavil: »V tim Textu tiga Catechisma te ene bessede, koker Kerszhenik, Christian, Jesus ie Vgrob po­loshen, Jesus ie pokopan inu tim glih, se vnglih vmei Crainci Sloueni inu Crou­ati tolmazhio. Na tim se nema noben smotiti.« Katekizem seza do str. 286; tukaj se pricne »hišna tabla« (287–408) in potem mala agenda in sega do str. 486. Na-slov je tej: »Od S. Kersta. Ta mahina Agenda. Vti se praui inu vuzhi koku se ima prou Kerstiti, Obhayati, Sakon terditi, Viutro, Vuezher, per Jeidi, Subper Turke inu vse Boshye Gmaine sourashnike Moliti. Tolmazhena od Primosha Truberia. Omnia decenter et secundum ordinem fiant. VSE Rezhi suseb vti Cerqui se imaio poshtenu, poredu inu v sastopnim jeziku opraviti, vely S. Paul 1. Cor. 14.« Na str. 410 pripoveduje Truber, da so ga kranjski in koroški stanovi prosili, da bi izdal malo agendo, in njeni želji je tedaj s tem ustregel. Na str. 487–531 je v alfabeticnem redu sestavljen register, na zadnjih dveh straneh brez paginacije pa so tiskovne pomote. Ta knjiga ni toliko zanimiva in važna zastran jezika, kolikor po svoji vsebini. Iz nje izvemo nekaj novih podatkov o najstarejši slovenski biblijografiji, nekaj novih crtic o Truberju in njegovih sorodnikih, posebno pa nam pojasnjuje knjiga 222 Prevod. »Da pa sem to knjižico moj ljubi v Kristusu sin in kršcenec, mladi gospod France Jurij … posvetil vam in v vašem imenu izdal, sem storil predvsem iz naslednjih razlogov. Potem ko sem pred trinajstimi leti, v casu, ko ste se vi rodili, med drugim osebno služil kot pridigar kršcanske cerkve v kranjski deželi … drugic: V spomin na kršcansko ljube-zen, zvestobo in prijateljstvo med mano in vašim gospodom starim ocetom, gospodom Francem pl. Reinom itd. pred štiridesetimi leti, ko je bil mnogo let zapovrstjo poslanec, odbornik in blagajnik castitljivih deželnih stanov slavne kneževine Kranjske, jaz pa stolni kanonik v Ljubljani,« marsikaj v kulturnohistoricnem obziru te za slovensko književnost tako važne dobe. Iz te knjige razvidamo znova, kako hudo je bilo v tem viharnem casu cer­kvenih in verskih prepirov tudi na slovenskih tleh nasprotstvo med obema stran­kama, med pristaši stare vere in nove vérske izpovedbe. Stranka je stranko crnila in spodbijala, kakor je pac mogla. Knjiga je važna celo za tradicijonalno slovstvo. V biblijograficnem oziru je važna ta knjiga, ker pozvemo iz nemškega pred­govora o dveh neznanih slovenskih knjigah, katerih se eni navaja celo naslov. Privrženci protestantizma niso samo z živo besedo, ampak tudi s knjigo širili novo vero, v svojih spisih so se posluževali narodnega jezika, v njem so zagovarjali svoje stališce in svojo vero ter strastno napadali svoje nasprotnike papežnike - papiste. Pricakovati je bilo, da se bodo tudi ti zašcitniki in zagovorniki stare vere poslužili istih sredstev, katere so rabili reformatorji tako plodonosno za svoje namene. Do-kler ni bila odkrita Truberjeva knjiga, nismo vedeli za nobeno slovensko knjigo pobožne vsebine iz XVI. stol., katero bi bili izdali katoliški duhovniki ali sploh katoliški pisatelji zunaj Kajkavcev; katoliška književnost se pricenja, kakor znano, še le s Hrenom. Iz Truberjevega Katekizma pa je razvidno, da so izdali že v prvi dobi reformacije redovniki, ce ne dveh, gotovo eno slovensko knjigo, naperje-no proti reformatorski delavnosti. Truber piše o tem v nemškem predgovoru: »Es haben ettlich gut Christen und trewe Diener der Kirchen Gottes im Lands Crain im nechsten Herbst des 74. Jahrs mir ubersendt ein newen Jesuitischen Catechismum in Windischer Sprach getruckt also intituliert: Compendium Ca-techismi Catholici in Slauonica lingua, per Quaestiones, in gratiam Catholice iuuentutis propositum. Per fratrem Leonhardum Pacherneckerum, professum ac Sacerdotem caenobij Victoriesis almi Cistiriensis ordinis, Graecij Styrie Metropo­li, apud Zachariam Bartschium. Anno 1574. In dem der gut Münch, die Bäpsti­schen siben Sacrament, die siben Torsünd, die vier Sünde, wölche in die Himmel schreyen, die siben Werck der Barmhertzigkeit der Heiligen anrüffen, das Aue Maria vnd andere Müßbreuch vertheidigt vnnd für Catholisch ausgibt. Es hat auch in disem Jar zu Graetz in Steyer nahe bey unserm Vatterland ein Jesuiter ein Scharpffe in seinem sinn Disputation wider vnsere Kirchen vnnd Religion im Druck ausgehen lassen. In wölches er mit verkert. vngereumbten fälschlich angezogenen Sprüchen, Historien vnd Exempeln auß der heiligen Gschrifft al-ten Vättern und Concilien beweisen will, dass die ietzige Bäpstische Römische Kirche die rechte Catholische und Apostolische vnnd die vnser vnrechte vnnd Ketzerische sey.« K temu še dostavlja: »Vnd dieweil die Jesuitischen auch in Win-discher Sprach wie obgemelt wider unsere Evangelische Lehr zuschreiben angefangen in erwegung solches hab ich auch vnser Theologen Exempel nach (vnangesehen dass ich zuvor in den Außlegungen des newen Testaments, Catechismi, Psalter, Postillen, Locis Theologicis vnnd Examine Philippi in den dreien Augspurgisch., Würtembergischen vnnd Sächsischen Confessionen der Bäpstler falsche Lehr vnd einreden wider die vnsern genugsam geantwurt vnd widerlegt) also alt, kranck vnnd lam die nachuolgende lange Predig zusammen colligiert, dictiert und neben dem Catechismo drucken lassen.«223Torej ce ne dveh, vsaj eno slovensko knjigo so izdali zagovorniki stare vere v tej dobi. Iz razprave »Jeremias Homberger«, katero je objavil graški zgodovinar fr. M. Mayer, vemo, da so protestantovski ucenjaki in književniki Dalmatinov prevod Svetega pisma prav natancno in vestno pregledali v jezikovnem in stvarnem oziru »weil die Jesuiten auch windisch verstünden«.224 O tem govori Truber še na drugem mestu svoje knjige, namrec v registru str. 501., kjer piše: »Jesuitarij, noui Menihi, polni hude Kunshti […],225 Papeshoui Slidni­ki, bogati, Starih ludi inu mladih Otruk Sapelauci, Slouenski pisheio.« Kakor sam Truber str. 267 piše, je bil njegov oce kljucar pri cerkvi sv. Jerneja na Rašcici: »Mui Ozha, kadar je na Rashizi S. Jerneia cehmoshter bil, ie bil pustil 223 Prevod: »Nekateri dobri kristjani ter zvesti služabniki božje cerkve v deželi Kranjski so mi v jeseni preteklega 74. leta poslali nov jezuitski katekizem, natisnjen v slovenskem jeziku, ki je takole podnaslovljen: Compendium Catechismi Catholici in Slavonica lingua per Quaestiones, in gratiam Catholice iuventutis propositum, per fratrem Leonhardum Pacheneckerum, professum ac Sacerdotem caenobij Victoriensis almi Cistiriensis ordi­nis, Graecij Styrie Metropoli, apud Zachariam Barthschium, Anno 1574. V njem dobri menih sedem papeških zakramentov, sedem smrtnih grehov, štiri v nebo vpijoce grehe, sedem dobrih del usmiljenja, klicanje k svetnikom, Ave Marijo in druge zlorabe zagovarja ter razglaša za katoliške. Tudi v tem letu je v Gradcu na Štajerskem, blizu naše domovine, neki jezuit izdal tiskano, po njegovem razumu ostro napisano razpravo proti naši Cerkvi in veri, v kateri hoce z napacnimi, preobrnjenimi in popacenimi zgodovinskimi dejstvi, primeri in izreki iz Svetega pisma starih ocakov in cerkvenih zborov dokazati, da je seda­nja papeška Rimska cerkev prava katoliška in apostolska, naša pa napacna ter krivoverska itd.« »In ker so, kot omenjeno, jezuiti tudi v slovenskem jeziku zaceli pisati proti naši razlagi evangelija, sem v odgovor, po zgledu naših teologov (ne glede na to, da sem poprej v razlagah Novega testamenta, katekizma, psalterja, postile, Locis Theologicis ter Examine Philippi v treh veroizpovedih, to je: augsburški, würtemberški in saksonski, na papeških krivi nauk in govorjenje proti našim zadosti odgovoril, ter ju ovrgel) ceprav star, bolehen in hrom sledeco izcrpno pridigo zbral, narekoval in pustil skupaj s katekizmom natisniti.« 224 Prevod: »Ker jezuiti tudi razumejo slovensko.« 225 Necitljiva beseda. to Cerkou bso enimu Crouahshkimu Malariu malati … Natu so v tim 1528. leitu Turki prishli, to Cerkou seshgali.« Še nekaj drugih malenkosti iz Truber­jevega življenja nam podaje ta knjiga. Na str. 242 piše: »Tedai kadar sem iest pred 28. leiti Vlublani pridigal super Rumane na to Gorizhansko Gorro (t. j. na goriško Sv. goro), so ty eni sylnu lagali« itd., to je bilo torej 1546. leta. O svojem bivanju v Ljubljani l. 1562 piše na str. 189: »V tim 1562. leitu sem Vlublani vti Poshoui hyshi bil. Sa Poshouo hisho pruti vodi od sade ie eniga Messaria hisha, vti issi so bile duei deikli, te so vkupe gouorile, de sem iest smuio drushino is ku­hine slishal, Ta Curbin Primosh shnega touarishi Pridiguie, De Deuiza Maria ie ena C… bila. Na tu sem nima odgouuril, O Vi C…., koku vi smeite nesramnu lagati, Inu sem nima sto tranzho pritil.« Za poznavanje onodobnih verskih razmer in hudega nasprotstva med kato­licani in protestanti ima ta knjiga Truberjeva nekaj zanimivih podatkov, kateri razsvetljujejo kulturnohistoricno stanje reformatorske dobe. Tako piše Truber (202): »Vprashaite skusi koga, koku inu kadai so lete ene noue Cerque v nashih deshelah … gori prishle, so sesydane inu k nim tulikain blaga prishlu inu per-neßlu. Kakor na tei Gorri per Gorici, per Gornim Gradu, pod Gradzom nad Lublana, Na Sileunici, nad Lashkim, na Bruniki, na Kumi inu drugdi. Ne so li vse te iste Cerque le od tih Hudizheuih leshnivih Bab, Curb inu hudih ludi gori prishle? H timu so ty Fary, Menihi, Cehmoshtri inu Meshnary sa volo nih trebuha redle pomagali. S temi leshniuimi zaihni, kir so prauili inu falsh priz­houali, kir bi se per tacih Cerquah bili sturili. Per tem so ty eni hudizheui ludie, slipi, hromi inu kruleui se sturili inu na berlah h takim Cerquam prishli, Inu ty eni slipi se delali inu k nim pustili se pelati; Inu so per tacih Cerquah berle od sebe vergli, ty slepi so pregledali. Tu so ty Fary poteriouali inu na steno oli na table malali inu sapissali. Inu so te messene debele kosty na te shtrike tih sgonou peruesouali, te iste so ty Psy po nozhi zukali inu sgonili. Inu kadar so ty bosi pre­prosti ludie h tim sgonum tekli per nih nikoger neshli, taku so diali inu Verouali, ty sgonuui so od suetnikov ali sami od te Suetusti te Cerque oli Gorre sgonili.« Nekaj strani pozneje (241) poroca zopet: »Inu v tim 1519. leitu ie bil en Menih Bolteshar Ybmar, ta ie v tim Meistu Renspurgi per eni Capeli, v kateri ie bil en Pild diuice Marie namalan enu taku veliku zupraine sturil, de so vsi shlaht ludie is te Paierske deshele, Moshye inu Shene h ti Capeli inu pildu koker bi nori inu vstekli bili, tekli … Tu sem iest sam v Shalspurgi vidil. Leta Menih je potle to Bidertaufersko Vero gori perprauil, tiga so v tim 1528. leitu na Dunaiu seshgali i nega sheno vtupili, tu sem iest tudi vidil.« Dobrega tedaj Truber ni rad povedal o svojih nasprotnikih, kar nam postane razumljivo, ce pomislimo, da je moral od njih mnogo pretrpeti, da se mu je gro­zilo s preiskavo in zaporom in da je moral koncno romati v prognanstvo. Na str. 397 piše še ostreje: »Pred nekaterimi stu leit so Vrymi v enim globokim Vyriu oli Ribniku poleg eniga nunskiga Closhtra veliku stu Otruzhyh glau neshli, glih taku nad Dunaiem v tim Nouim Closhti, gdi so poprei nune bile.« Najbrž ti zadnji napadi na nasprotnike reformacije in v prvi vrsti na katoliško duhovništvo niso pristen plod Truberjev, on je imel takih napadov v nemški književnosti do-volj na izbiro in porabil je one, kateri so mu najbolj ugajali za domace razmere. Popisovaje znacaj Slovencev, pravi sicer že v nemškem predgovoru hrvaškega I. dela novega testamenta med drugim tole: »Der obern Windischen Länder gemeines Volk als die Windischen Märker, die im Metlinger Boden, und um Neuenstadt Gürkfeld und in derselbigen Gegend wohnen, seynd schier auch der Art und Sitten, wie die Crobaten und Syrfen,226 die vor den Türken und aus der Türkey zu ihnen geflohen seynd. Die am Karst, und in der Graueschaft Görz und Histerreich sitzen, der ein Theil hält sich auf Crobatisch, der andere auf Wälisch, mit Sitten und Glauben. Welche aber in Lands Crein, Untersteyer und Kernten sitzen und ihr Wohnung haben, die halten sich nach Art und Eigen­schaft der Teutschen, kleiden sich auch auf teutsch, allein dass die Weiber tragen besondere lange Schleyer am Kopf. Und der obern Windischen Länder Lands Oberkeit, Grauen, Freyherrn, Ritter und die vom Adel, können gut teutsch, und ihr viel Lateinisch und Wälisch. dergleichen viel Burger, Priester und Münch re-den Teutsch. Aber der gemein ungewandert Mann durchaus redet nur die Win-dische sprach. Und ist ein gut, ehrbar, treu, wahrhaft, gehorsam, gastfrey, und mildes Volk, das sich gegen allen fremden und jedermann freundlich und wohl haltet und erzeigt. Aber zu viel und zu groß abergläubisch etc. – wallfahrten gar oft nach Rom, gen Loreto, gen Otting, gen St. Wolfgang ins Beyerland, und allweg aber sieben Jahr biß gen Aach ins Niederland. Und haben gebaut, und bauen noch, neben ihrer Pfarrkirchen schier auf allen Höfen, Bergen und schö­nen Ebenen, in Wäldern und Hölzern grose Kirchen, oft zwo bei einander, daß in vielen Pfarren bei vier und zwanzig und mehr Nebenkirchen und Capellen erbaut seynd.«227 226 Verjetno »Srbi«. 227 Prevod: »Preprosti ljudje omenjenih slovenskih dežel, ki prebivajo v Slovenski marki, okrog Metlike, Novega mesta in Krškega, imajo v teh krajih skoraj enak znacaj in obicaje Na enem mestu (str. 178) svojega Katehizma s dvema izlagama naglaša Tru­ber, da pišejo protestanti za Slovence v slovenskem jeziku: »Glih taku mi luterski huala bogu se snashim obhaylom dershimo, mi poiemo sastopnu v tim slouen-skim iesiku, de vsi ludie sastopio te psalme, molitue inu duhouske peismi is s. pisma vsete inu sloshene.« Da so imeli pocetniki slovenske književnosti pri svo­jem pisateljevanju, katero je bilo vecinoma prelaganje nemških spisov in knjig ali pa kompiliranje raznih nemških in latinskih knjig, mnogo težav in ovir v jezikovnem oziru, da jim delal prevod tega in onega izraza mnogo preglavice, to je znano iz razlicnih predgovorov protestantskih tiskov, in to nam je že povedal pri nekih knjigah Truber sam. Nekaj podobnega piše tudi v tej knjigi o prevodu ocenaša na str. 106: »Nerpoprei ty preprosti se ne imaio na tih bessedah smo­titi, kir eni molio latinski veniat regnum tuum, eni pag adveniat, ty eni Nemci khomme dein Reich, Ty eni zukhomme, tu ie slouenski, pridi tuie kraleustuu inu pridi k nom tuie kraleustuu, sakai pridi oli pridi k nom obei bessedi imate en sastop. Ampag kir ty eni molio, pridi k nom tuie bogastuu, ta besseda bogastuu tukaj ne slishi, eden kir nei sastopil Latinski ne Nemshki, ie to bessedo kraleu­stuo na bogastuu preobernil, bogastuu inu kraleustuu ne imata eniga sastopa.« (stn. [staronemško] richi, rihhi regnum je zamešal prelagatelj z richi, rihhi dives). kot Hrvatje ter Srbi, ki so k njim pribežali pred Turki in iz Turcije. Ljudje, ki so doma na Krasu, v Goriški grofiji in Istri, se v obicajih in veri delno nagibajo k Hrvatom, delno pa k Lahom. Tisti, ki živijo v deželi Kranjski, Spodnještajerski in Koroški, pa so po navadah in lastnostih podobni Nemcem, se po nemško tudi oblacijo, le da ženske na glavi nosijo posebno dolge tancice. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemici zgornje sloven-skih dežel govore dobro nemško, mnogi od njih pa tudi latinsko in laško. Prav tako govori nemško precej mešcanov, duhovnikov in menihov, toda preprost, nerazgledan clovek go-vori le slovenski jezik. To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo, je pa prevec in mocno praznoverno.« »V ta namen pogosto romajo celo v Rim, Loreto, Ötting in Sv. Wolfgang na Bavarskem, vsakih sedem let pa vse do Aachna na spodnje Nemškem. Razen tega so in še gradijo poleg župnijskih cerkva vse vprek na vseh dvorih, v hribih in v lepih dolinah, v gozdovih in grmovju velike cerkve, cesto kar dve eno ob drugi. V mnogih farah imajo celo do štiriindvajset in vec podružnicnih cerkva in kapel, pa dnevno gradijo še kar nove.« XVII V folkloristicnem oziru in za spoznavanje apokrifnih povesti je važno to, kar beremo v knjigi na str. 268–275. Tam piše Truber med drugim: »Natu hozhmo mi tukai te Aydouske Boguue raven tih Suetnikou poredu postauiti, kakoui ty Aydouski Boguui oli Maliki so od tyh Aydou sa mnogotero reizh bili zhestzhe­ni inu moleni, De tudi ty Suetniki so od tih nesastopnih kerszhenikou na tih Aydouskih Bogou ali Malikou meisti postauleni, so zheszheni, Moleni, tu ie h tim Sludiem inu malikom perglihani, Bogu se smili take slipote inu nesastopno­sti. Na tu mi hozhmo tukai te Suetnike, kir so od Papeshnikou htim Aydouskim Malikom perglihani, kateri te Deshele, Meista, Terge, Vaßi, Elemente, ludi, Sad, Shiuino, Antuerharie,228 bolnike regiraio, rounajo, varuio inu vseh nadlugah po­magaio po redu postauiti. Aydouski dezhelski inu meistni boguui. Aydouski boguui zhes Elemente. Zhes ogen imaio tiga Boga Jouem, zhes lufft Junonem, zhes Murie Neptunum, zhes Pekal Plutonem. Ty Svetniki pag so: Zhes ogen S. Agata inu S. Florian, zhes Murie inu vode S. Niclaush, zhes Lufft, veitre, oblake, zhes Tozho inu Tresk so ty Suetniki katerim prauio Samomastniki, tim istim po leitu prasnuio Gorne Mashe bero, shcryshi po Cerquah inu po Puli hodio. Maliki zhes ta Sad: Apollo vsag Sad sreie ali sril dela, tu Vinu Bahus, ta kruh Ceres. Svetniki. Ta sad tih dreuie (!) sreie inu varuie S. Iudocus, tu Vinu S. Urban, Tu shitu na puli vsi shlaht Suetniki, katerih Cerque, Capele Altary inu Cryshi na puli, Vgosdeh, na hribih inu na Gorah blisi stoye. Maliki zhes Shyuino. Apollo inu Pan sta variha inu Boguua zhes vso shlaht shiuino. Svetniki. Zhes Ouce inu Kosee sta S. Bendel inu S. Juri, zhes Kone ie S. Loi oli Eulogi, zhes Volli S. Pelagi, zhes Kraue S. Martin, zhes Suine S. Anton, zhes kure S. Gal inu S. Egidi. Maliki zhes Vuzhene ludi inu kunshtne Antuerhary. Zhes te, kir s pismom inu S uelikim Nauukom okuli hodio, so Apollo, Minerva inu te deuet Muse, zhes Kovazhe ie Vulkanus, zhes Arcate Esculapius, zhes Sholnerie inu Vitese ie Marß, zhes Louce, kir diuiazhino inu sueyrino loue, ie Diana. Zhes Barcalore, Brodnike inu zholnarie sta Castuo inu Polux. Zhes Curbe so ta Venus, Flora, Lupa vulzhiza. Svetniki. Zhes Shularie inu zhes vse, kir se tiga Pisma modrusti vuzhe, so S. Kata­ 228 »Handwerker« – obrtnik. rina inu S. Gregor, zhes Malarie S. Lucas, zhes Arzate S. Cosmas inu Damianus, zhes Kouazhe S. Loi, zhes Shushtarie S. Cryspin inu Crispyana, zhes Sholnerie inu Vitese S. Juri, zhes Louce S. Eustahius, zhes Shnidarie S. Gutman, zhes Bar-kalore, Brodnike inu zholnarie S. Niclaush, zhes Curbe S. Magdalena inu Affra. Maliki zhes nadluge inu boleseni (bolesni). Zhes Pomor inu Shlise ie Apollo, zhes Togote ie Hercules, zhes Porodne Shene ie Lucina. Svetniki. Zhes shlise so Bashtian inu Rohus, zhes Franzhoshe ie Ciriacus, zhes Merslico ie S. Petronela inu S. Urih, zhes skluzhene ie S. Wolfgang, zhes naglo Smert je S. Marco inu S. Barbara, zhes Togote ie suete (!) Valentin, zhes Porodne Shene ie S. Margareta, zhes jetnike229 ie S. Lenard, zhes strup ie S. Jansh in S. Benedictus, zhes glauni betesh ie S. Anastasius, zhes Ozhi ie S. Otilia, zhes Sobee S. Apollonia, hes Vrat ie S. Blash, zhes Trebuh S. Erashem, zhes Sram ie Britius, zhes Bushtuu ie S. Anna. Tacih inu tim glih Aydouskih Bogou Malikou inu Suetnikou, kir so od Aydou inu nesastopnih kerszhenikou, zhes mnogotere rizhi inu stuari is nih nor-ske zhloueiske pameti odlozheni inu postauleni, koker de bi te iste ty Maliki inu Suetniki bili stuarili, gori dershali inu raunali koker ty praui Boguui, Bi mi mogli is tih leshniuih Menishkih legend inu Aydouskiga Pisma veliku vkupe sbrati inu postauiti.« Prašanje je, je li vse to našel Trubar v spisih Brenzovih in Vischerovih, kate­rih se je posluževal pri spisovanju svoje knjige. Gotovo so bili nekateri svetniki tudi med Slovenci cešceni kot patroni v zgoraj omenjenih razmerah; zlasti izraz »Suetniki, katerim prauio Samomastniki« je gotovo naroden, dasi je dandanes pozabljen; take tvorbe bi Truber ne bil napravil iz svojega. Na str. 218 beremo tudi najstarejšo porocilo o stari narodni šegi, o koledi: »Inu koledniki ob boshizhi poijo, mi smo prishli pred vrata, de bi bila boshya slata«. To porocilo je tem bolj zanimivo, ker se nam je ohranil tukaj odlomek kolednice iz XVI. stoletja. Res se še dandanes zacenja tako v Žabnici zapisana kolednica: »Sma prišli prad ne vrate, Bug otu, da b' ble zlate«; tudi v hrvaških kolednicah se dostikrat omenjajo vrata in želja, da bi našli zlati; »Našli smo mu vrata, da bi bože zlata«, »Našli smo prava vrata, da bi Bože, i zlata«, »Cim pozlati prag vrata« itd. Slovensko pesništvo narodno ni ohranilo celjskih grofov v blagem spominu. Ono poroca pod krinko Kralja Matjaža o njih razuzdanem življenju. Da ni vse to brez podlage, uci zgodovina; pa da se tu obsodba ni vrinila v narodne pesmi 229 Negotovo branje. še le pozneje, potrjuje Truber, ki piše o celjskih grofih v svojem Katekizmu z 2 izlagama na str. 333.: »Ta Vogerska, Crouaska, Slouenska inu drusih deshel Gosposzhena, koker ty Celski Knezi so bili, kir so s temi bosimi vso sylo kriuizo obhaiali, tu nih po syli iemali, nih szhere inu shene sylouali. Inu nai so odpustke VRymi hodili … so vsi shnih Imenom inu stanum satreni inu hud konez vseli.« Sploh je ta knjiga tudi v jezikovnem oziru zanimiva, ker ne podaje evangeljskih tekstov in se tedaj ni bati prevec tujega vpliva. 18. Istega leta kakor Katekismus z dvema islagama je izdal Truber tudi dopolnek k Celemu katekizmu, eni psalmi itd. in sicer pod naslovom Try Duhouske Peisni. Vti eni ie te Cirque Boshye super nee sourashnike toshba inu Molitou, Vti drugi inu trety se vuzhi ino praui od prida inu dobrute Cristuseuiga Goriustanena inu hoiena Vnebessa. Od Primosha Truberia, v nega vnouuizhni dolgi teshki bolesni sloshene. Per tim so eni Psalmi inu ena Boshizhna peissen, od Iuria Dalmatina inu Iansha Shvageria tolmazheni. V Tibingi 1575. Ta knjižica šteje le šestnajst listov v osmerki in obsega 10 pesmi (3 Truberj., 6 Dalmatino­vih in 1 Švajgerjevo). O tej bolezni Truberjevi nam prica tudi Truberjevo pismo deželnemu glavarju kranjskemu z dne 10. junija 1575, v katerem prosi, naj mu pripadajocih 100 tolarjev izplacajo stanovi Juriju Seierlu, kateri jih bo izrocil svaku Mihaelu Klau­su, dvornemu lekarnicarju na Dunaju, ostalih 10 goldinarjev in 40 krajcarjev pa Andreju Marsshalu, krznarju in mešcanu ljubljanskemu. Ta denar si je bil namrec Truber izposodil, ker ga je rabil za svojo družino. Iz pisma razvidimo, da je bil svak Truberjev iz Celja: »Thue hiemit zu vernemen, dass der Errhafft und fürnemer Herr Michel Claus von Cille Bürtig, Ro Key. Mt. Hoffapoteckher, mein lieber Schwager, vor fünff Jaren, Als er noch zu Augspurg gewohnt, mir so par in gueten gülden Tallern, ein hundert gulden, [dargeliehen und fürgesetzt] … Ich ime in zweyen Jaren zuerlegen sambt dem Intresse versprochen, Aber von wegen der grossen langwürigen theuer vnd des grossen taglichen vberlaufs, vnd das ich meiner Tochter hundert gulden zum heirat guet geben, vnd meine Sün khleiden vnd den ein Magistriren lassen, vnd daneb in meinen dreyer Langwü­rigen tödtlichen Khrangkheiten vil verzert, hab ich die obgemelte schulden bis her nicht abzallen mügen.«230 Veci del pisma (priobcil Schumi Archiv 13–16) 230 Prevod: »S tem izjavljam, da mi je castivredni in imenitni gospod Mihael Klaus, celjski rojak, njegovega rimsko cesarskega velicanstva dvorni lekarnar, moj ljubi svak, pred peti- mi leti, ko je bival tukaj v Augsburgu, posodil v dobrih zlatih tolarjih in izrocil v gotovini govori potem o potrebi sloge in ljubezni med protestanti in o sreci, da je Bog dal Kranjcem spoznati pravo vero »das ist auch ein grosse Gnad Gottes Khrafft' und würkhung des h. Geistes, dauon ich auch in der teutscher Vorred des windischen Psalters vor Jaren, vnd in einem jetzigen Buechle, daß Inn wenig tagen ged­ruckht wirdet, da ich von der obrigkeit, Ambt und beruef handle, hab geredt.«231 Schumi ne vé, katera knjiga bi to bila, in pravi, da je to dozdaj še nepoznana knjiga; v resnici pa je gori imenovani Catechismus s dveima islagama. Iz pi-sma izvemo tudi, da so kranjski stanovi dobili poziv, poslati v Tubingen na me-sto Truberjevega sina Primoža novega stipendista. Ta sin Primož je bil odšel na Kranjsko, kjer je obolel »und was E. G. u. Herrschafften meinen Sun in seiner Khrankheit fürgesetzt, mügen sie sich von der andern Nechst Khünfftig Prou­ision bezallen und bedancke mich gegen E. G. und herschafften auch Menigli­chen, den herrn und frauen, hohen und Nideren Stands, die Ime so grossen vnd trewen mit allen dingen in seiner todlicher Khrangkheit beystandt, Rath vnd Hülff gethan. Christus der herr sei der Vergelter, wiewol er (Primus) mich vnd andere mit seiner Reiss hoch erzürnt vnd betruebt, ihedoch, dieweil die Reiss also geraten vnd gottes zichtigung gelindt, haben wir allen vnseren vnwillen auf sein diemütig abbitten gegen Im fallen lassen, vnd er uns versprochen, er will sich Pessern, Gott seine Praeceptoribus vnd Eltern volgen. So haben wir auch das Hertz des Künigs David, der von wegen seines Posen Suns Absalom, bitter-lich geweinet. Die Theologen zu Tübing geben mir guetten Trost, Er werde ein guetten Kirchendiener geben, den er muess Im Stüpendio vor den Doctoren vnd Studenten vnd bey mir dreymal in der wochen Predigen, dazu gebe Ime Christus der Herr sein Gnad.«232 (Pismo se hrani v semeniški knjižnici v Ljubljani.) sto zlatnikov. …. Obljubil sem mu, da jih bom skupaj z obrestmi vrnil v dveh letih. Toda zaradi velike in dolgotrajne draginje, velike dnevne porabe in zaradi tega, ker sem svoji hcerki dal sto zlatnikov za doto, svoja sinova oblacil in enemu omogocil magisterij, zraven tega pa zaradi svoje tri leta trajajoce težke bolezni mnogo potrošil, zgoraj omenjenega dolga do sedaj nisem mogel odplacati.« 231 Prevod: »To je tudi velika milost in moc božja ter delo svetega duha, o cemer sem pred leti pisal tudi v nemškem predgovoru slovenskega psalterja in v neki sedanji knjižici, ki bo tiskana v teh dnevih, kjer sem obravnaval in govoril o gosposki, uradovanju in poklicih.« 232 Prevod: »In kar so vaše milosti in gospostva za mojega sina med njegovo boleznijo imeli stroškov, naj si poplacajo iz prve sledece provizije. Zahvaljujem se vašim milostim in gospostvom, tudi vsem gospodom in gospem visokega in nižjega stanu, ki so mu v njegovi težki bolezni v vsem stali ob strani s pomocjo in nasveti. Kristus gospod naj 19. Ko so se razmere za protestante že zacele hujšati, je izdal Truber l. 1577 tudi zadnji snopic drugega dela novega testamenta, obsegajoc list sv. Pavla do Hebrejcev, in liste Jakoba, Petra, Janeza, Jude in pa skrivno razodetje s kratki-mi izlagami: Noviga testamenta pusledni Deil. – od Primosha Truberia, v Tibingi 1577. 8° XXX und 509 str. Predgovor, datiran iz Derendingena, je posvecen kranjskim plemenitašem: Krištofu baronu Auerspergu, dednemu komorniku kranjskemu; Andreju Auersperškemu, dednemu maršalu kranjskemu; junkerju Franzu Gallu zu Lugg und Gallenstein in Jakobu Gallu zu Grafenweg und Gal-lenstein. Truber pripoveduje v predgovoru, da je imenovanim pred nekimi leti, ko so v Tubingi študirali in ga veckrat na domu obiskali, ne kot rojak, ampak kakor oce, obljubil posvetiti ta del novega testamenta. On je namrec otrok in podložnik njih dežele, njih rajni stariši so njemu in njegovim mnogo dobrega storili in so mu v trojem preganjanju pomagali zvesto s svetom in dejanjem. Odkar je zacel predigati evangelij, so njih prednjiki, dedje, babice, ocetje, ma-tere, strici, tete z drugimi gospodi in deželani, gospemi in devicami prestopili k evangeliju in je javno priznavali ne brez velike nevarnosti, ter so zvesto pomagali predigarjem in preganjanim storili mnogo dobrega. 20. Kot drugi dopolnek celemu Katehismu resp.233 pesmarici je izdal Truber še pred cetrto izdajo majhno knjižico z naslovom: Ta pervi Psalm shnega triiemi islagami, H troshtu vsem kerszhenikom, kir od Turkou inu Papeshnikou sijlo terpe. De se vti nih praui Veri ne sblasnio inu od nee ne pado. 1579. V Tubingi. Knjižica obsega na 6 listih trojno razlago prvega psalma in vecerno molitev od Truberja. Vsebina knjižice se že nanaša na prekarno stanje protestantov in je torej popol­noma o pravem casu zagledala beli dan. Imenujejo se že v nji osebe, ki so ostro nastopale proti protestantom, tako Polidor de Montagnana, ki je protoval pro-testantom posebno na Krškem in v Novem mestu, in pa Matija Mrcina, župnik v Kranju in Kamniku. povrne. Ceprav je s svojim potovanjem mene in ostale zelo razjezil in užalostil. Ker pa se je potovanje pac zgodilo in se je božja jeza polegla, smo na njegovo ponižno prošnjo vso nevoljo, ki jo je povzrocil, pozabili, on pa nam je obljubil, da se bo poboljšal, Bogu, svojim uciteljem in staršem poslušen. S tem smo pokazali, da premoremo imeti srce kra­lja Davida, ki je bridko jokal zaradi svojega hudobnega sinu Absaloma. Tübinški teologi me tolažijo, da bo postal dober služabnik cerkve, saj mora v stipendiju pred profesorji in študenti pa tudi pri meni pridigati trikrat na teden. Naj mu Kristus gospod nakloni svojo milost.« 233 Respective – oziroma. Istega leta je Truber cetrtic izdal Ta celi Katehismus v cetrti izdaji, sedaj že v Ljubljani, v tiskarnici J. Mandelza. Ta izdaja se vjema s tretjo, samo nekaj po­vecana je: Ta celi Katehismus, eni Psalmi, inu tih vegshih Gody Stare inu Nove Kerszhanske Peisni, od P. Truberia, S. Krellia, inu od drugih sloshene, Sdai supet na novu popravlene inu sveliku leipimi duhovnimi Peisni pobulshane. V Lublani 1579. 12 listov + 177 štetih in 3 neštete strani. Izdaja obsega 62 pesmi, v tem ko jih ima 3. izdaja le 41. Med njimi je 27 Trubarjevih, 11 Kreljevih in 17 Dalmatinovih; po ena je Klinceva in Švajgerjeva, štiri so stare in ena brez imena zlagateljevega. Edini izvod te pesmarice je v Kopenhagnu. 22. Leta 1580 je dal Truber natisniti tudi Formulo Concordiae v Tubingi; pod-pisal jo je sicer Schweiger, toda kot ud pregledovalnega odbora za Dalmatinov prevod sv. pisma; da jo je preložil Truber, nam spricuje ta sam v predgovoru k Novemu testamentu iz l. 1582, kjer navaja med knjigami, katere je preložil v slovenšcino, tudi Formulo Concordiae. 23. Leta 1582 je izdal Trubar Ta slovenski kolendar, kir vselej terpi, inu ena tabla per nim, Ta Kashe inu pravi sto inu duasseti Lejt naprei, Kakou nedelski Puhstab bode vsaku Lejtu, Kuliku Nedel inu Dni od Boshyza do Pusta, Eni Reimi, ti pravio, kadaj bode dobru vreme. Vsake Quatri, Ta dalshi dan, ta kratshi Nuzh, kadai je Leitu, Syma, Spomlat inu Jessen sezheno, kuliko ie dni v enim Lejtu, ku­liku je lejt kar ta Sueit stoy. En Regishter, ta praui kuliku je Bucqui inu Capitolou vsiga S. Pisma, koku se vsake Bucque Bukouski inu Slouenski imenuio; kratku inu dolgo pissheio. Windischer Kalender vnd andere Sachen darbeij.234 V Tibingi, V tim leitu po Jesusovim Christusovim Roystvu. 1582. Kakor je iz tega obilnega naslova razvidno, je ta koledar razširjeni ponatisek koledarskih stvari iz I. dela novega testamenta od l. 1557. En izvod hrani ljubljanska knjižnica. V predgovoru po­daje Truber resno premišljevanje o teku in izpremembi našega življenja v letih in v stanu itd. Med mesecnimi imeni so zanimiva Siezhan februar, Roshenzuit Junius, Kimouiz je Augustus, Jessenik September. Vremenski verzi so taki-le: Na vezher erdezhe Nebu Pomeni vreme bo lipu Sueti Clemen Symo daie Petrou Stol spomlat isgane Sueti Urban ta Leituye 234 Prevod: Slovenski koledar in druge stvari. Sueti Jernei iessenuie. Po Luciy, po Vinkushtih Po Vpelnici, Malih Cryshih Vselei na to pervo Sredo Vsake Quatre semkaj gredo. Shent Vid ima dan nerdalshi Lucia pag ner ta kratshi Spet Vid ima Nuzh ner mansho Shent Lucia pag ner Dalsho Sveti Grego Mali Cryshi Dasta Nuz, dan vueni vishi Ves Koledar obsega 10 listov. 21. Zadnje delo, katero je še sam Truber izdal, je druga izdaja novega Testa­menta: Ta celi noui Testament … skusi Primosha Truberia Crainza Rastzhizheria. V Tibingi 1582. 8° (I. 33 + 613, II. 4 listi + 447 str.). Najprej prihaja Nauuk od S. Pisma, potem Nauuk od vere itd. Podpisal se je: »vash stari sueisti Pastyr Tru­ber«, in potem še: »Truber od Slouenou slouu iemle«. V resnici je bila to zadnja Truberjeva tiskana knjiga. Glaser pripisuje pod št. 19. Truberju tudi Agendo, tu je koku se te imenitische Boshie slushbe opravlajo, V Bitebergi 1585. Že to, da je knjiga v Wittenbergi tiska­na, govori zoper avtorstvo Truberjevo; bolj pa še jezik in orthografija. Knjiga je namrec natisnjena v Bohoricevem pravopisu, in v nji ni najti niti ene onih poseb­nosti, po katerih se razlocuje Truberjev jezik od Dalmatinovega in ostalih manjših protestantskih pisateljev; najbrž je delo prevod kakega mladega v Nemciji živecega slovenskega protestanta. Vendar se mora reci, da je imel pred sabo Truberjevo agendo v Katehismu s dveima islagama. Vendar je agenda iz l. 1585 novo delo, sa­mostalno delo, ne samo popravljena ali skrajšana druga izdaja (23 listov najmanjše osmerke). V novejši je nekaj odstavkov, katerih ni najti v Truberjevi, nasproti pa je v Truberjevi mnogo odstavkov, katerih ni najti v novejši agendi. V tem ko so se doma zbirali nad delom Truberjevim vedno hujši oblaki in mu pretili novi boji, je v daljni tujini umrl njega zacetnik dne 29. julija235 1586. leta, 78 let star. Castitljiv starec, ljubljen in cešcen od privržencev, katerih si je 235 Trubar je umrl 28. junija 1586. pridobival ne samo z mocjo besede in nauka, katerega je razglašal, ampak tudi po svojem nastopanju in svoji osebi, dobrotnik ubogih, odpustivši na smrtni postelji vsem, ki so mu bili kaj dolžni, toda vestno naznanivši svoje dolgove, podpornik vsem, ki so morali kakor on zavoljo vere zapustiti svojo domovino, je ostal do zadnjega diha cvrst na duhu, dasi mu je že telo razpadalo; še na smrtni postelji je narekal pisavcu zadnji kos kranjske preloge Lutrove postile, katero je dokoncal tri dni pred smrtjo. Izdal jo je devet let pozneje njegov mlajši sin Felici­jan kot 26. (oziroma 27.) njegovo delo pod naslovom: Hishna Postila D. Martina Lutheria zhes te nedelske inu teh imenitishih prasnikou Evangelie, skusi cejlu Lejtu s'vsem flissom tolmazhena skusi Primosha Truberia Krainza Rainziga. Druckana v Tibingi skusi Georga Gruppenbacha, Anno MDXCV. Pod nemškim 6 str. dolgim predgovorom je podpisan Felicijan Truber, pod slovenskim 2 str. obsegajocim pa Andrej Savinic. Knjiga sestoji iz 3 delov: I. 311 str. II. 317 str. III 206 v fol. Cudno je, da Savinec v uvodu nic ne ve o postili Kreljevi in Jurišicevi: »Ka­dar pak dosehmal mi vbozi Krainzi inu Slovenci obene obilne inu popolnoma postille ali izlage cez te nedelske inu druge prazniske evangelie neismo imejli, samuc to samo edino kratko (v I. delu novega testamenta), ali vsaj dobro izlago tiga castivrejdniga inu v Bugi vuceniga inu nikar le za leto našo krainsko de­želo, temuc tudi za druga dajlna v nemških deželah mejsta dobru zasluženiga moža gospuda Primoža Truberja rainciga, katera se je njemu samimu inu drugim dobriga serca karšcenikom dosehmal prekratka inu premaihna zdejla, taku je on sam ta zdaj imenouani gospod Primož Truber rajnik per svojem zdravim životu iz svejta drugih dobru vucenih inu zveistih doktorjeu ali vucenikov tiga svetiga pisma to postillo ali izlago cez te nedelske inu druge prazniske evangelie tiga v Bugi visoko rezvišenega moža doktorja ali vucenika Martina Lutherja ranciga sam iztolmacoval, en dejl te iste sam s svojo lastno roko zapisal, en dejl pak skuzi nekatere svoje krajnske landtšmane inu šribarje pustil zapisati.« Tudi nemški protestantje so že ob smrti Truberjevi spoznali veliko važnost tega moža za svojo vero. Pogrebni govor mu je govoril doktor Jakob Andreä, ka­teri je poprej spletkaril proti njemu, ko je izdal cerkveni red, sumnec ga cvingli­janstva. Ta njegov govor na besede 2. Tim. 4, 5–8 je tudi tiskan; kranjski stanovi so poslali govorniku, ko so sprejeli doposlan jim izvod 30. februarja 1587, v dar srebrno pivno posodo, vredno 30 gl. Truber je pokopan v Derendingenu. Spominska tabla v tamkajšnji župni cerkvi nam kaže v sliki vstajenje Kristusovo. Odrešenik, vzdigajoc desnico proti nebu, z zastavo zmage v levici se iz groba, kjer je videti angelja, vzdigne skozi grmovje proti nebu, spodaj pri grobu pa dremata dva oborožena stražnika. Eden njih se je na pol zbudil in zaspano gleda kvišku, branec z roko zaspano oko pred slepeco glorijo vstalega odrešenika. V predelu pod sliko so namalani darovalci, potem Truber, njegova žena, njegovi otroci in vnuki, vsi molijo klece in imajo roke sklenjene. Na desni strani slike, torej na levi gledavcevi, kleci Primož Truber, za njim najstarejša sinova Primož (rojen v Rothenburgu na Tauberi, župnik v Kilchbergu v Neckarski dolini, kjer je umrl 1591. leta) in Felicijan, za tem majhen decek, ocividno sin Felicijanov; na drugi strani kleci Truberjeva žena Barbara, za njo hcere Anastasia, Barbara in Magdalena; za Anastasio in pred Barbaro je majhna deklica Gertraud (Jerica), ocitno hci Anastazijina. Pod predelom je napis, ki ga je sestavil profesor Crusius Martin v Tibingi: Vir tumulo hoc sanctus de Slava est gente sepultus Primus, qui Christi praeco fidelis erat. (Sveti mož, pokopan v tem grobu, je od slovanskega naroda prvi, ki je bil Kristusa zvesti glasnik.) Imbuit hic primus vera pietate Labacum Expulsus Domini nomine multa tulit. (On je prvi Ljubljano navdal s pravo pobožnostjo, pregnan je v imenu gospoda mnogo pretrpel.) Rotenburga habuit fidum Tuberana ministrum Campidoni docuit voce sonante deum. (Rotenburg na Tauberi ga je imela za zvestega slugo V Kemptenu je z zvenecim glasom ucil o Bogu.) Auracúm capit hinc in Wurtenbergide tera Laufagne doctorum, post Derendinga diu. (Urah na Virtenberškem ga je potem in Laufen dobil za ucitelja, potem pa dolgo casa Derendingen.) Transtulit in patriam divina volumina linguam Sparsit in eoas dogmata sancta plagas. (Preložil je v domaci svoj jezik božje knjige, Razširil do vzhodnih dežel svete nauke.) Pauperibús pater, hóspitibús quoque portus et aura Vita et canitie quam venerandus erat! (Ubožcem oce, tujcem tudi pristanišce in zora, Kako castitljiv je bil po življenju in starosti!) Pulchre certavit, cursum ratione peregit Servavit bene, quam – debuit usque eidem. (Lepo se je bojeval, premišljeno je dokoncal svoj vek, Dobro je ves cas ohranil zvestobo, katero je bil dolžan.) Magno ergó nunc cum Pauló gerit ille coronam, Tempore quae nullo marceat, aetheream. (Zatorej nosi on zdaj s Pavlom vélikim krono nebeško, katera ne zvene nikdar.) XVIII Ako vidimo, da so se prve naše knjige tiskale na Virtemberškem in so tudi naši pregnanci našli tam novo domovino, se moramo nehoté vprašati, od kod to prihaja, da se naše in hrvaške knjige tiskajo v daljnim Tubingu [in] v Urahu; od kod prihaja, da so bili stanovi kranjski v tako živi zvezi z Virtemberškim? Zakaj so se protestantski predigarji kranjski, kakor Krelj, Bohoric, Dalmatin izobraže­vali ravno na Virtemberškem in vec takega. Ta prašanja je srecno rešil Elze s svojo knjigo Die Universität Tübingen und die Studierenden aus Krain, 1877. Glavni vzrok sta namrec dva moža, jugoslovana, katera je v prvi polovici 16. stoletja zanesla usoda na Virtemberško in katera sta dosegla tam splošni ugled in velik vpliv; ona sta postala duševna veznika in posredovavca med tako oddaljenima deželama in narodoma v boju za vero. Prvi njih je Matija Grbec, po tedanji ucenjaški šegi imenovan Matthias Gar-bitius Illyricus, rojenja iz Istre, zato Illyricus (lociti ga je od Philopatrida illyr = Truberja), katera je tedaj, kolikor je ni bilo beneške, spadala pod Kranjsko. Želja po ucenju ga je gnala, da si je bil popolnoma revnih staršev otrok, v Vitenberg na Sak[s]onsko, kjer se je vpisal v zacetku maja 1534 za vseuciliškega študenta. Zavo­ljo izrednega talenta ga je vzel nekaj casa Luther k sebi in ga je privzel k svoji mizi. Posebno je napredoval v gršcini in je bil izvrsten ucenec Melanchthona, po cegar priporocilu je dobil Grbec 1537 stolico grškega jezika na pedagogiju, 1541. pa na vseucilišcu v Tübingi. Po svoji ucenosti, vsestranski odliki, zlasti pa poštenosti si je pridobil spoštovanje in ljubezen nemških kolegov v taki meri, da so ga trikrat izvolili za dekana filozofske fakultete. Svoje rojake, ki so zavoljo ucenja prihajali v Tubingo, je Grbec podpiral zeló vneto, kakor se poroca. Ko je prišel l. 1540 uce­njak Matija Vlašic (Flacius), Istran kakor Grbec, iz Bazela v Tubingo, ga je Grbec sprejel v svojo hišo in ga naredil za korepetitorja (asistenta). Po Vlašicu so prišli 1541 do 1548 še drugi Slovani iz Istre in s Kranjskega v Tubingo. Tako je tudi 1550. leta našel Truber, dasi mu je bilo tiskanje lutrskega katekizma zabranjeno tako v Norimbergi kakor v Schwabisch-Hallu, pripravno tiskarno v Tubingah po posredovanju Grbcevem. Da se je torej sploh mogla tiskati prva knjiga v našem jeziku, je gotovo deloma vsaj zasluga Grbceva. Grbec je umrl 2. dne maja 1559. Drugi, še bolj imeniten in slaven Slovenec na Virtemberškem je bil magister Mihael Tiffernus (Deberski), profesor, kancelar in prvi svetovavec vojvode Kri­štofa. Rojenega l. 1488 ali 1489 nekje na Kranjskem so Turki, ki so požigali in plenili po deželi, pobrali še majhnega decka, da bi ga odpeljali v Turcijo. Toda te turške roparje je napalo krdelo pogumnih Slovencev s takim uspehom, da so jo v naglici morali pobrisati in pustiti malega decka v šotoru. Osirotelega otroka se je usmilil mešcan spodnještajerskega trga Debro236 (Tüffer) – od tod ime Tiffer-nus – Eražem Stich, ga je dal krstiti, skrbno vzgojiti in ga poslal potem celo na dunajsko vseucilišce, kjer je postal po zadobljenem magisteriju profesor filozofije in vzgojevatelj plemenitaških mladenicev. Po spricevalu zgodovine je živel Krištof, sin pregnanega vojvode Ulriha Vir­temberškega, od leta 1520 kot jetnik na Avstrijskem. Temu enajstletnemu knezu so torej dali našega Mihaela leta 1526 za ucitelja. Kot ucitelj ga je tako pridobil za se in se mu tako priljubil, da Krištof ni vec mogel biti brez njega, zlasti od tedaj, ko je Tiffernus rešil Krištofu življenje 1529, ko so Turki oblegali Dunaj. Ko je izdal l. 1532 cesar Karol V. povelje, da je prepeljati Krištofa z Dunaja v Mantuo, ga je spremljal seveda Tiffernus. Komaj sta prišla na tem neprostovolj­nem potovanju v dežele Slovencev, sta poskusila skozi štajerske, koroške in tirol­ske planine ubežati na Nemško, pri cemer je pomagalo Tiffernu zlasti to, da je bil slovenšcine zmožen. Odslej je bilo razmerje med njima še prisrcnejše. Tiffernus je postal mlademu vojvodi naravnost neobhodno potreben in iz hvaležnosti ga je vojvoda imenoval l. 1544 za kanclerja in 1555 za svetovavca. Gotovo je Tiffernus tudi s svoje strani podpiral Grbca in je s svojim mogocnim vplivom pri vojvodi dosegel, da sta smeli l. 1550 navzlic interimu tiskati prve slovenske Truberjeve knjige na Virtemberškem. Prav tako je vojvoda Krištof po nasvetu Tiffernovem sprejel prejšnjega modruškega in koprskega škofa v svojo službo, kateri mu je zopet priporocil Ungnada: brez teh mož pak bi slovensko-hrvaška tiskarnica v Urahu nikdar ne bila nastala. Tiffernus je umrl 1555 in je zapustil svojo knjižnico in svoj denar vojvodi Krištofu, kateri je knjižnico prepustil vseucilišcu v Tibingi, z denarjem pa je ustanovil štiri štipendije za uboge študente pod imenom »Stipendium Tiffer­num«. Grbec in Tiffernus sta bila torej nekaka predhodnika Truberju in njegovim tovarišem, pijonirja, poklicana, da delata Slovencem pot v Švabe, da pripravljata tujo nemško zemljo za nje in njih težnje. Od vojvode Krištofa pa je razumljiva hvaležnost, ki jo je skušal izkazovati tujemu narodu, ki mu je dal tako odlicnega ucitelja, tako plemenitega prijatelja, osvoboditelja in rešitelja v nevarnosti. 236 Danes Laško. Krelj Po odhodu Truberjevem s Kranjskega so postavili stanovi na celo kranjske cerkve kot »najodlicnejšega predigarja« in superintendenta, z nalogo kakor jo ima katoliški .p.s..p..,237 Sebastijana Krelja, rojenega v Vipavi (»aus Wippach purtig« Kostr. 61; Elze, da je iz Idrije) l. 1538, torej trideset let mlajšega od Truberja, ki je bil pri odhodu Truberjevem star še le 27 let. Vseuciliške nauke je izvršil Krelj v Jeni in Tubingi pod Vlašicem, s katerim je šel tudi v Regensburg. Truber ga je zelo cislal zavoljo njegove vnetosti v predigarskem poslu in zavoljo izvrstnega poznavanja klasicnih jezikov in hebrejšcine; bil je tudi v teologiji in drugih znanostih tedanje dobe dobro podkovan. Truber ga je tudi priporocil stanovom, kakor pripoveduje Valvazor, l. 1563 za svojega pomocnika, ker se je evangeljski nauk v mestu in po deželi že tako razširil, da ni mogel Truber sam vsega opravljati in za vse skrbeti. Tudi ucitelj na gimnaziji je tedaj postal. Superintend[ent] pa je bil le malo casa, kajti hiral je pocasi in umrl že 25. dne decembra 1567, ne 1569, ker 25. decembra tega leta je že bil nov superintend[ent] došel na Kranjsko, namrec 22. letni magister Krištof Spindler iz Göppingena na Virtemberškem, katerega je Truber priporocal zavoljo ucenosti, Andreä pa zavo­ljo pobožnosti; ta pa je prišel v Ljubljano že aprila 1569. l. Nekaj casa so seveda morala trajati pogajanja. Spindler je umrl 1591. leta. Kakor smo že veckrat imeli priložnost naglašati, je bila ena najbolj zaželjenih knjig prvih protestantov postila; Truberja so koj 1551. nagovarjali, naj jo poslo­veni; toda kratko postilo je dovršil še le v I. delu novega testamenta in obljubil, da hoce skrbeti tudi za obširno: »Oli lohku Bug v tim zha.u eniga drugiga gori obudi, kir is tih Latinskih inu Nemshkih postil, katerih ie sdai dosti dolgih inu dobrih, eno v ta Slouenski iezik istolmazhuje.« V resnici sta zacela nekako ob istem casu prelagati Spangenbergovo postilo, Živcic v hrvašcino in Weixler v slo­venšcino. Klombner nam o poslednjem pripoveduje, da je svoje delo koncal, in tako tudi o Živcicu; zakaj pak se niso njih preloge tiskale, ne vemo; hrvaška po­stila, Consulova in Dalmatova iz l. 1562 v glagolici in cirilici (1563) je le preloga Truberjeve male postile. Pozneje sta Anton Dalmatin in Konzul preložila Bren-zovo postilo in jo izdala l. 1568 v Regensburgu v latinici. Najimenitnejše tedanje postile nemške pa so bile Lutrova kot ustanovitelja nove vere in Spangenbergova, ki je pisana prosto, lahko umevno brez temnega teologicnega razglobavanja v 237 episkopos. dijalogu in brez polemicnega znacaja. Ta se je našim voditeljem zdela posebno pripravna. Zakaj niso porabili preloge Weixlerjeve, nam kakor receno, ni znano, morda je bila preslaba in zato jo je Krel preložil vnovic. Zimski del je izšel še, ko je Krelj živel. Naslovni list slove: Postilla Slovenska, to ie, Karshanske Evangelijske Predige, včrhu v.aki Nedelski Evangelion .kusi Létu. Sa hishne Gospodarie, shole, mlade inu pripro.te Lűdi. Pervi simski del. Christus Matthei na XXIIII. Inu .e bode pridigoval leta Evangelion tiga Kralev.tva, po v.im űlnim[?] .vétu, k prizhi v.em Lűdem. Inu tadai pride .odnij dan. Anno domini 1567.40. Na hrbtu naslovnega li­sta so literarum slavicarum appellationes, to je slovenska imena crk: az buki vedi itd. z doticnimi latinskimi crkami, potem prihaja na devetih straneh predgovor Martina Lutherja k Spangenbergovi postili: »Martina Luthera Prave Katholiske Cerkve űzhenika Lepo predgouorenie«. Za tem je predgovor prelagatelja, ki je važen v vec ozirih in slove: »Sebasti-anus Krellius tim kir bodo leto po.tillo brali, sdravie od Boga pro.im. Isvoleni Kar.chenik, ima.h, hvala Bogu, Ioanna Spangebergia Kŕr.han.ko Po.tillo v'na.h Sloven.ki Iesik tolmazheno inu po.neto. Ne moti .e pak, ako bode lih mnogi na to na.he Pi.mo mčrdal inu .e obresal: edan .entencie, dru­gi besede, tretij puh.tabe, zheterti tip.elne alli zherke, peti ne vem .am kai .i, graial. Sakai hudizhoua natura ie, da ne more obeno ni boshie, ni kŕrshan.ko delo pres tadla pu.titi. Inu navada ie par lűdéh, da snaio bulie opravliati, kakňr popravliati. Inu bersh v'drusih ozhéh bijl, kakňr v'.voih trame vidio: Da .e tudi vzha.y krulievac sa krulievcom po.mehuje. Inu gdu ôzhe alli more v.im lűdem, v.akateri glavi v.trezhi? Leto Orthographio Sloven.kiga Pi.ma .mo mi sve.tio inu sdobrim .vitom sa.topnih bratov tako po.tavili. Inu .pomi.li tudi na vezh na.higa Imena inu Iesika Lüdy, kijr .o okuli na., Dolence, Istriane, Vipavce etc., kateri .koraj pov.od zhi.té.hi govore, kakňr mi po Kraniu inu Koro.hki desheli, do polu nemb.hki. Inu so edni navaieni na to .taro Sloven.ko, Hervatsko tčr Churil.ko Pi.mo. Bog ôtel pak, da bi to i.to, sla.ti Churilsko lepo Pi.mo mogli .pet v'Lüdi pčrpraviti. Kadŕr pak nei dobrň mogoche, sa vbu.tva .tran, sa voljo Tur.ke .ille, inu kŕr .o ta vegshi del Sloven.kih deshel pu.te inu vshe Tur.ke: inu .mo tako sazheli naivezh slatin.kimi puh.tabi pi.ati inu drukati, taku moremo v.illi, kakor nemci govore, .hole inu klopi na miso po.taviti: alli .ai gledati, da.e Latin.ki puh.tabi na me.to na.hih .tarih Sloven.kih, kolikčr ie mogoche, v'glihi mozhi postavijo, inu ta Orthographia dershi, katero na.higa Iesika idioma inu natura potrebuie, nekar kakňr ôzhe v.aki v .voij va..i alli mé.tu imeti. Satu .ŕm .pred to .taro ABC po imenih, inu pruti Latinske puh.tabi po.tavil. Ako kateri Hčrvat.ko pi.mo sna, da naj tim bulie sa.topi. Ti pak, kir ne sastopish, kai ie Orthographia, kai proprietas linguae, inu .i .e navadil na Gospod Truberiovo Kran.chino, beri precei leto pi.mo, kakňr .ice druga bere.h: Tebi nei velikň, olli .kori nizh preminienu. Zhŕrkom .e ne pu.ti irrati, kakňr da bi ne bile; ch za zh, . za .., vzha.y beri. Inu c sa c, nekar sa k. Taku .e ne bode.h .kusi nu .kusi ni.tar blasnil. To differencio alli raslotak mey s inu ., meiu sh inu .h bode.h .am dobro samerkal, inu nash iesik ôzhe ga imeti. Pro.im tada v.akateriga dobriga Kŕr.chenika (sa shpotlivce ne marim), da .i pu.ti leto pi.mo inu na.he své.to delo, zhe lih popolnoma ne, .ai nekuliko dopa.ti. Ako pak kateri nozhe, taku .i .turi eno drugo .ebi bul.hi, inu pu.ti nam leto na.he smirom. Bog sna, da né.mo na.he la.tne, tŕmuzh Boshie zha.ti, obeniga .voiga prida, tŕmuzh gmain Kar.zhan.kiga nuca ijskali inu .pomi.lili. Zhe ie pak ky kai .ice re. pregledanu, kakor obeno zhlove.ko delo nei .kusi celo, to Bog inu brumni lüdie sgnado popravijo. Tim i.tim .e pohlevno, Bogu s'Vero, Kŕr.chenikom slübesanio porozhim. Amen.« Že iz tega predgovora se razvidi popolnoma drugacen jezik v primeri s Tru­berjevim. Krelj se je uprl v njem Truberjevemu pravopisu in ker je poznal stare slovanske alfabete, kjer je videl za posebne slovenske glasove posebna znamenja, jih je skušal vpeljati tudi v naš pravopis. Njemu se moramo zahvaliti za razlocevanje med s in z, med š in ž, on je prvi skušal natancneje izražati mehke soglasnike, razlocati v od u, é od e; z je nadomestil s c-jem in zh s ch-jem, kar je pac sprejel iz latinski pisanih hrvaških tekstov. Njegova pravopisna reforma, dasi je bila zna­menit napredek in racijonalna, vendar ni mogla prodreti in obveljati v slovenski protestantovski dobi; zadušila jo je Truberjeva literarna plodnost in Truber je ostal pri stari, ker so pac bile neke novotarije c za z, ch za zh nepotrebne; ch je Krelj sprejel za c, kateri je bil morda njemu znan, vecini Kranjcev pak ne. […].238 Da ni prišlo do pravopisnega boja, je morda kriva zgodnja smrt Kreljeva. Da je imela Kreljeva ortografija med merodajnimi krogi dovolj privržencev, smemo sklepati iz obeh predgovorov druge izdaje Postile. Krelj je nasproti Truberju tudi v tem storil velik korak, da je prepodil clenek in rabil tudi enkliticne oblike pro-nominov, kjer so na mestu: »povéte mu« namesto Truberjevega »povéte niemu«. Poluglas je izražal Krel z ŕ, kakor v hrvašcini – edan, .ar.hen; brati mora seveda povsod ed.n, sršen itd. Tega kakor tudi nekaterih drugih hrvatizmov je pac kriva 238 Slabo citljiv vrivek; »za prep. v, s, . je pisal apostrof.« Kreljeva prepricanost, kake je bil tudi Bohoric, da je namrec »ex Croatico et Dalmatico ceu fontibus promanasse hoc nostrum«.239 Na koncu knjige piše Krelj: »Sadai le .am ta pervi .im.ki del na dan damo: sa to, kŕr né.mo vezh (Bogu .e .mili) pomuchi mogli sbrati. Ako tadai sheli.h i.he dva druga dela imeti, pro.i Boga inu pomagai, kar premore.h, ter ôzhesh, sboshio pomozhio, .korai kar i.he manka dobiti. Gledai pak, de ta zha. letiga dela .'hvalo pruti Bogu v.hivash. Zha.t Bogu. Konaz.« Iz teh besed bi sklepali, da je imel Krelj dogotovljeno vec ali manj tudi druga dela Po.tile; toda ta sklep bi bil prenagel, ker Jurišic izrecno omenja, da je umrl, preden je zacel prelagati druga dva dela. Ker nam kaže isto ortografijo še druga knjižica iz protestantske dobe, ki je izšla pak že eno leto prej, smemo iz tega, kakor tudi iz nje jezika, kolikor se dá sklepati iz malenkosti pri Kopitarju »Hesychii glossographi epiglossistes russus« str. 47, 48, soditi, da je njenega slovenskega dela oce Krelj. Kopitar je našel to knjižico v Rimu v vatikanski knjižnici in ona slove: Otrozhia Biblia. Ein Handt­büchlein, darinn ist unter anderm der Catechismus von fümffferley Sprachen.240 Deutoranomy na [5 Mz].241 Inu te be.éde, kateri tebi dana. - .apovém, bodesh v .vojem .ercu hranil: inu ije Otrokom tuoim o.tril, inu od - nijh govoril, .edézh doma vhi.hi tuoij, - alli po potu gredézh: kadar leshe.h inu v.tane.h. Anno 1566, 80. Na koncu dela: Drukanu v Regenspurgi, .ku.i Ioanne.a Burgera (torej tam, kjer Postila). Knjiga obsega 66 listov. Na hrbtu prvega lista je napis Catechismus quinque linguarum t. j. slo­venski, hrvaški, nemški, latinski in italijanski. Na listu 2. je slovanska abeceda z latinskimi crkami, toda starimi nazivali az buki vidi, prav kakor v Po.tili; tam je pristavljena opomnja, naj se n. p. BOG ne zlaga po imenih posameznih crk tako: buki on glagolie, ampak (B-og) »sicut Latini et Germani faciunt«.242 Za abecednikom je katekizem: .azhétak Katechisma Kran.kiga. Ozha vprasha (i. e. pater interrogat) – Dete odgovarja (infans respondet). Ozha: Kai .i ti moie dete. Déte: Je.t .am en Christian, etc. Tako se nadaljuje katekizem deloma v latinskih deloma v nemških crkah skozi osem listov ter neha s pesmijo (na to v.i sčrcom poimo): 239 Prevod: »Kakor da bi to naše izviralo iz izvirov hrvaškega in dalmatinskega [narecja].« 240 Prevod: Katekizem v petih jezikih. 241 Necitljiva beseda. 242 Prevod: »Kakor to delajo Latinci in Germani.« Ne dai Ozha nash lubi Bog Da bi od na..e vsel tvoy uk, Saterri Turka, Papesha Ker sa.hpotuio Jesu.a itd. 4 strofe. Za slovenskim Katekizmom je hrvaški: Otac ispituie, Diite odgovara. Je brez pesmi, potem pa prihaja nemški, latinski in italijanski katekizem. Za temi kate­kizmi je zopet samo slovenski tiskano: »Boshie po.tave inu porozhenia, kako ima v.akateri v .voiem .tanu inu poklicaniu kar.han.ku ter po.htenu shiveti«, to je naslov pesmi 12 strof po 6 verzov. Ta katekizem je bil namenjen pac Kranjcem in Istranom; vnovicna pomešana raba nemških crk za slovenske besede je pac imela morda namen, da bi se tako slovenski decki brez vece težave priucili nemškemu pismu in polagoma. Sicer pak je ta knjiga še premalo preiskana. »Sebastiani Krelli Catechesis Slavica« je bila ucna knjiga na šoli deželnih stanov; rabila se je v drugem oddelku najnižega razreda »quae continuet prima et praeci­pua nuda ex capita religionis christianae«.243 To je najbrž tista »Summe christlicher Lehre«,244 ki jo je poslal Krel 1563 (28. julija) po Klombnerju Ungnadu v Urah, kjer se pa ni objavila. Natisnila se je najbrž še le pozneje, morda v Regensburgu. O njej ni znan noben izvod. Tudi v drugem razredu so morali ucenci znati slovenski katekizem; govoriti slovenski pa jim je bilo prepovedano »ut paulatim assufiant ad linguam germanicam«.245 (Elze Kat. 92, Dimitz III. 188) Krelj je zlagal ali bolje prelagal tudi pesmi in psalme. Že v ravnokar omenjeni knjigi sta dve taki; v Ta celem katekizmu 1574 je 10 njegovih, v izdaji 1579 pa 11. Njegove kakor drugih protestantovskih pisateljev pesmi so pisane veckrat brez pravega ritma, ker so se pele zelo pocasi. Riman je samo zadnji zlog, naj-veckrat še nahajamo samo nekako asonanco, ce jo smemo tako zvati. Verzi, ki se rimajo, tudi nimajo vselej enakega števila zlogov, na primer: 243 Prevod: »Ki vsebuje prve in osnovne najpomembnejše poudarke iz temeljev kršcanske vere.« 244 Prevod: Zbirka kršcanskih naukov. 245 Prevod: »Da bi se scasoma navadili na nemški jezik.« 1. Daj mir o Bug karšcenikom Vari nas pred vsem zlegom, Saj nihce nej, kir bi za nas stal Za tvojo cerkou vojskoval, Temuc ti sam Bug mogoci. 2. Kir vsim vernim svit, serce daš, Svetim duhom regiraš, Daj nam zdaj vsim tudi tvojo muc, De te spoznamo vecno luc, Pred Turki nas Bug obari. 3. My smo vsi kmalu grešili S'tem tvoj serd zaslužili, Ti pak, Bug oca milostivi V'ti lubezni Jezusovi Greh odpusti, serd pozabi. 4. Zatu te vsi zdaj pro..imo, De vsi tudi bodemo Rešeni skuzi tvojo roko, Tebi dali cast ter hvalo, Vselej ter vekoma. Amen. XIX. Juricic Pomocnik Truberjev in Kreljev je bil Hrvat Juri Jurišic iz Vinodola. Da ni bil Kranjec, kakor piše Šafarik-Cop in drugi za njim, je razvidno iz Kostrencica str. 74, kjer stoji »Georg Jurisitsch, ein Krabath«;246 da je bil iz Vinodola, pa kaže njegov podpis v drugem delu novega testamenta hrvaškega. Kdaj je rojen in kje se je izobražal (najbrž na Reki?), dosedaj ni bilo mogoce izvedeti. V šestem desetletju XVI. veka ga nahajamo v Ljubljani kot katoliškega duhovnika in pred­igarja v cerkvi nemškega reda. Toda pridno obcevanje s tajnikom deželnih stanov in enim najvažnejših po­speševateljev protestantstva na Kranjskem Matijo Klombnerjem in z Antonom Dalmato, kateri ni bil »ein khleins wenig ursach seines abfaals vom babstumb«247 (Kostrencic 74), je tudi Jurišica pridobilo vrsti, ki je z neustrašeno besedo in de­janjem razširjala novo vero po deželi. Zato prepove dne 25. februarja leta 1561 deželni komtur Gabrijel Krentzer da­lje predigati v cerkvi nemškega reda (Elze, Geschichte von Reformation 1891, 174 pod crto). Tej prepovedi se je skoro pridružila prepoved generalnega vikarja ljub­ljanskega Nikolaja Škofica (Elze, Slovenischen protestantischen Gesangbücher 6). Ravnanje s strani katoliške pa ni ustavilo delovanja vnetih novoverskih predi­garjev, ki so se ljudstvu prikupili na vso moc z zgovornostjo, znanjem in moral-nim življenjem. Morda je vplivalo tudi socutje do preganjanih, kakor je navada v ljudstvu, da se jih je oklenilo še tesneje. Kako so cenili Jurišica protestantje, izvajamo lahko iz tega, da so njemu in Janezu Tulšcaku zaupali Truberjeve posle, ko je ta meseca avgusta leta 1561 od­potoval z obema uskokoma v Urah. V tem casu sta Jurišic in Tulšcak porocila drug drugega s svojimi kuharicami. Katoliki seveda so Jurišica grdili. Zmerjali so ga z Jurij Kobila, tako da so se temu zmerjanju uprli celo deželni stanovi. Veckrat se je mislilo, in Jurcic je celo v tem smislu spisal svojo povest, da je Juri Kobila, kateri je dolgo casa ostal v spominu narodovem, Jurij Dalmatin, prelagatelj svetega pisma. Tega mnenja je kriv Valvazor, ki trdi v II. zv. na str. 379, da je to pogrdno ime zadevalo Dalma­tina. Toda Valvazor sam je v II. zv. str. 435 popravil prvotno trditev, katero je posnel po Schönlebnu, ki se je pac zmotil, ker sta oba imela enako krstno ime; 246 Jurij Jurišic Hrvat. 247 Prevod: »In ni majhen vzrok za njegov odpad od papeštva.« in tako da se je zmotilo tudi vec tako luterskih kakor katoliških ljudi: »aber wir haben vorhin auss den Archiva die Gewissheit vernommen, dass es der Georg oder Jürg Jereschits gewest, welchem man den Beynamen angeklettet.«248 Tam tudi popravlja Valvazor mnenje, ki ga je izrekel tudi Schönleben, da je dobil doticni Jurij to ime, ker mu je neki baron obljubil lepo kobilo, ako prestopi k novi veri, in je on duhovnik v to privolil; Valvazor namrec trdi, »dass nicht der freyher ihm, sondern er dem freyhern eine Stutte geschenkt habe.«249 Stano-vi so se pritožili 1561 proti takemu zmerjanju: »So haben dennach die Stände solchen Schimpfnamen Kobila Juri hoch aufgenommen, auch in ihrer Beant­wortugschrift nicht ungeahndet gelassen zu verstehen gebendt. Kobila hieße eine Stutte oder Maere [Mähre] derhalben sich nicht geziemte einen ehrlichen Prediger, dessen Nam Jürg Jereschitz sey, mit einen spöttlichen Schinfnamen so schimpflich zu tractiren etz.«250 Sicer pa je v Kostrencicu (str. 97) cesarja Ferdi­nanda odlok iz Podebrada z dne 30. julija 1562 do deželnega glavarja, deželnega upravnika in vicedoma, v katerem jim ukazuje zapreti mimo drugih tudi Kobilo. Ce pomislimo, da je prišel Dalmatin še le l. 1566 po Truberjevem posredovanju v Tübingen na vseucilišce, dobivši izpraznjeno Tiffernovo ustanovo, ne ostaje drugega, da je Juri Kobila res bil Jurišic. Ker je neresnicno obrekovanje, katerega je bil, kakor smo videli, nekaj kriv tudi Truber, spravilo Konzulovo hr[v]atenje in tisek hrvaških knjig v veliko ne­varnost, se je Jurišic napotil meseca junija 1562. leta z Zvecicem in pomožnim tiskarskim deckom v Urah hrvatit verskih knjig. Tam je ostal do avgusta meseca 1563. leta (Kostrencic 91, 194). Ko je bival v Urachu, je izdal Jurišic že pri Truberju omenjeno knjigo Ene duhovne peisni, katere so skusi Primosha Truberia vta slauenski ye.ik i.tolmazhene, V Tubingi 1563. in to po narocilu Klombnerja, ki ni mogel ucakati, da bi prišle med ljudi pesmi, grdece katoliško duhovšcino; ne da bi Truber vedel, celo zoper njegovo voljo (Elze, Gesangsbücher 13), jih je dal natisniti pod njegovim ime­ 248 Prevod: »Toda prej smo se prepricali iz arhivov, da je bil Georg ali Jurij Jerešic tisti, ki so mu prilepili nadimek.« 249 Prevod: »Da ni baron njemu podaril kobile, temvec on baronu.« 250 Štiri vrste v težko citljivi gotici; branje in prevod: »Tako so stanovi veliko pozornosti namenili zmerljivki Kobila Jurij in v svojem pisnem odgovoru dali vedeti, da ne more ostati nekaznovana. Kobila je ime za konjsko samico ali kljuse. Zato se ne spodobi, da se poštenega pridigarja, katerega ime je Jurij Jurišic, obklada in obrekuje s tako porogljivim sramotilnim imenom itd.« nom, dobro vedoc, da bi Truber nikdar ne posodil svojega imena taki zbirki. Truber tudi ni prikrival svojega mišljenja, in to mu je nakopalo Klombnerjevo nasprotstvo, ki se vlece po vseh njegovih pismih kot rdeca nit. Tako se Klombner pritožuje proti Ungnadu v pismu z 11. januarja 1563. in ga prosi, naj poklicejo Truberja nazaj iz Ljubljane, ker ovira vse delo; njegovi predgovori so slabi, zme­rom se ravna samo po svoji glavi in govori samo o sebi; gospod Primož prediga malo in ljudje mu niso naklonjeni. Zopet v pismu z dne 6. decembra 1563. l.: Primož je zoper tisek pesmi, ker so med njimi nekristjanske. Thurn je rekel, naj jih da Primožu pregledati; Klomb­ner je odgovoril: Prav rad, toda Truber zanicuje vse, on ovira tisek in ne pošilja predigarjev, kamor jih žele (glavarjev). Nato je Primož odgovoril: Klombner piše zoper njega dosti reci okrog in ga obtožuje, da je cvinglijanec. S Štefanom Konzulom in z Antonom ab Alexandro Dalmato je priobcil Juri­šic vec hrvaških knjig, natisnjenih s cirilico in z glagolico. Tudi vemo iz Kostren-cica 209, da je preložil prve bukve Mozesove, toda to ni bilo izdano. Avgusta meseca 1563 se je vrnil v Ljubljano. Ker je bil med tem že Truber prevzel svoje posle, pošljejo Jurišica v Kamnik, od koder pa ga leta 1564 zapodé po povelju nadvojvode. Na to je podpiral v Ljubljani Truberja in po njega od­hodu Krelja. Od 1574. leta do svoje smrti 26. oktobra 1578. l. je bil predigar deželne vojske. Pokopali so ga v Ljubljani pri Sv. Petru (Elze, Gesangbücher). Klombner piše o njem 1562. leta (Kostrencic 74), da je »etwas langsam und braucht vil crainerischer wörter«,251 kar nam je v dokaz, da se je Jurišic že dolgo mudil med Slovenci; da pa ni svojega materinega jezika popolnoma pozabil, kadar je slovenski pisal, kaže nam najbolj njegovo delo v slovenskem jeziku, na­mrec izdaja Spangenbergove postile iz l.1578. Ta izdaja obsega na prvem mestu Kreljev prevod zimskega dela, toda v neko­liko izpremenjeni obliki, mimo tega pa še dva nova dela, katera je oskrbel Jurišic sam, mogoce vendar, da je kaj malega že Krelj preložil. Delo je bilo namrec, kakor izvemo iz nemškega predgovora, datiranega iz l. 1578, dovršeno že pred desetimi leti. Zakaj se je cakalo s tiskom deset let, ne vemo, iz predgovora sme-mo samo sklepati, da je bilo najbrž vec rokopisnih izvodov Jurišicevega prevoda. Postilo l. 1578 je izdal tiskar Janez Mandelc (Mannlius). On je tudi podpisal nemški predgovor od 26. aprila 1578, zakaj njegova zasluga je, da je Jurišicev prevod po desetih letih vendar zagledal beli dan. 251 Prevod: »Da je nekoliko pocasen in uporablja veliko kranjskih besed.« Naslovni list vse knjige in ob enem prvega (zimskega) dela Jurišiceve izdaje je: Po.tilla. To ie Kerszhan.ke evangelske predige, verhu v.akiga Nedelskiga Euan­gelia. Od Adventa do Pashe ali Velikenozhi. Sa hishne gospodarie, Shole, mlade inu prepro.te liudi. Od Joan. Spangenberga na vprashanie, inu odgouor isloshena. Pervi del. Sdai pervizh, verno inu suei.to .tolmazhena: Inu vpravi Slouenski Jesik prepi.ana. Anno MDLXXVIII; drugi del ima isti naslov, razen besed »od Pashe ali Velikenozhi do Adventa« in je brez letnice. Na kraju drugega dela, in sicer na li­stu 214a stoji to: Drukano v liublani skosi Joane.a Mandelza, Anno MDLXXVIII. Tretji del ima ta naslovni list: Po.tilla. To ie Kerszhanske Evangelske predige, verhu Evangelia, na v.e poglauite Prasdnike, skos celo Leto. Sa hishne gospodare, Shole, mlade inu prepro.te luidi. Od Joan. Spangenberga itd. Anno MDLXXVIII. Na zad­njem listu 136a tega dela stoji še to: Gedruckt in der fürstlichen Hauptstadt Lai­bach durch Hans Mannel,252 Anno Domini 1578. Prvi del šteje 136, drugi del 214 in tretji 136 listov, torej vkupe 962 strani. Že med naslovnim listom Kreljeve in Jurišiceve izdaje opazimo nekatere razlike: »evangelske« za »evangeliske«, »včrhu vsakiga evangelia« za »verhu vsaki evange-lion«, izpušceno je ».kusi letu«. Tedaj se v drugi izdaji ne nahaja Kreljev prevod neizpremenjen, Kreljevo delo je nekoliko popravljeno ali pokaženo gledé prevo­da, jezika in pravopisa. Tudi ta druga izdaja Spangenbergove postille ne obsega celega izvirnika, am-pak samo prve tri dele. To je samo razlago nedeljskih in prazniških evangeljev; nemška postila ima v cetrtem in petem delu tudi razlago listov. Popolni izvodi te slovenske postille so redki, enega je dobil Oblak blizu Podkloštra, eden, ne ravno popoln, je v Gorici v knjižnici kapucinskega samostana, eden je v Stuttgartu; ne­popoln izvod ima tudi ljubljanska licejska knjižnica, toda v njem so posamezni deli vezani po napacnem redu. Takoj za naslovnim listom se nahaja na prvem in drugem listu prvega dela Jurišiceve izdaje slovenski predgovor: »Vsem teim Ker.zhenikom, kateri budeio lete Bukue Bogu k zha.ti inu .ebi k suelizhaniu brali, sdrauie shelim inu od Boga pro..im« itd. Podpisan je »Vas V.ih Sue.t Slushabnik Georgius Jurishitzh«. Ta predgovor ima marsikaj zanimivega, n. pr.: »Isvolieni Vchri.tu.u. Letu vshe (hvala Bogu) imate v.o celo Po.tillo Joannesa Spangenbergia, vnash praui Slouenski Jezik .tolmazhenu inu zhi.to prepi..anu. Ta Simski dell ie .tolmazhil rainik Seba.tian Crelius, ta verni Vzhenik, inu te prave Ker.zhanske Cerkue, v 252 Prevod: Natisnjeno v knežjem glavnem mestu Ljubljana po Hansu Manellu. tei Kranskei desheli, praui Duhouni Pa.tir. Ta druga dua Della pak: To ie ta letny inu ta zhes v.e poglauite Prasnike, .am ie.t (kako mi ie porozheno, da imam .tu ortografiu, kakor ie Crelius sazhel pi.ati) .tolmazhil inu sue.to prepi.al.« Za tem predgovorom sledi kratka molitev, katera se moli pred pridigo in potem: »Kratko Sahvalenie inu Gmain Molitua po tei Predigi.« Na cetrtem in petem listu je nemški predgovor, datiran »Laibach, den 26. Aprilis Anno 1578«. Med drugim beremo v njem: »Aber wie dem allem ist doch an beyden stucken, das ist, an offentlicher Pre-dig und am lesen der bücher in den Landen solcher mangel, das man uberall die Stimme des lebendigen Worts Gottes haben mag. Unnd die Teutschen und La-teinischen Bücher nicht von jederman verstanden werden. Auffdas aber dassel­bige zwischen unserer Windischen jugent und Hausgesind seine wirckung auch aussrichten möchte, hat sich weyland der Ehrwirdig wolgelert M. Seba.tianus Crellius, E. E. Landschaft des fürstenthumbs Crain Christlicher Kirchen Pa.tor, ein Buch, Nemblich die Postil Johannis Spangenbergij in die Windisch Sprach zu transferirn und zu vertholmetschen understanden, damit die jugend unnd das Hausgesind in Gottes erkanntnuß forcht und zucht aufferzogen wurde. Und hat den ersten, als den windterthail in druck lassen außgehen. Aber ehe er die andern zwen Thail angefangen, hat in Gott der Herr auß diesem Jam-merthal zu sich erfordert, und ist also das Werck unwollent verbliben. Dar-auff hat nun ein E. Landschafft in Crain weitten Verordnung gethan, und ei­nen anderen des Crellij seeligen mitgesellen der windischen Sprach wolerfaren auferlegt, das er die uberblibne zwen Thail nach des Crelij Ortographia mit fleyß verdolmetschen und verfertigen solle, des dann (wie jr. G. und Hr. woll bewist) noch vor zehen jaren vollendet, und also biß auf diese zeyt anständig verbliben. – Nach dem es abe je grossen schad und abbruch wäre, das ein solchs (meniglich nutzlichs werk) noch langer gleichsam in der finsternuß verbleiben und andern frommen Christen so dieser Sprach kündig fernen entzogen wer-den soll, hab ich auß Christlicher trewer liebe und wolmeinender behertzigung Auch sonderlich weyl ich geachtet, das diese Version den under Steyrern, unter Marchern, Karnern, Ysterreichern, Görtzern, Kharstnern und sonderlich de­nen in der Grafschafft Zylla sowol als den Crainen hochnützlich sein kann, Als ich ein Exemplar dauon bekommen mich darumb angenommen, dasselb durch gelehrt und sprachkündige leut ubersehen und corrigiren lassen, Auch mit aygner Verlag Gott wayß aber mit was grosser mühe und arbayt in disen verständlichen und wollesenlichen druck zuuerfertigen nicht umbgehen und solche Postill E. G. und Hr. Auch F. E. W. von zweyer ursach wegen zueschrey­ben und dedicirn wollen.«253 Iz teh predgovorov je torej razvidno, da je dobil Jurišic nalogo, da prevede drugi in tretji del v istem pravopisu (in tedaj najbrž tudi jeziku), kakor ga je rabil Krelj v prvem delu. In dalje, da je druga izdaja v jezikovnem oziru popravljena po nalogu Mandelcevem, da torej nimamo pred seboj Jurišicevega prevoda v tisti obliki, katero mu je dal sam prelagatelj. Morda je tudi prevod, t. j. tekst Jurišicev nekoliko popravljen. Pricakovali bi torej, da se strinja prvi del druge izdaje popolnoma s prvo in da najdemo tudi v naslednjih delih Kreljev pravopis. Toda hudo bi se motili. Jurišicev prevod drugega in tretjega dela navzlic nalogu deželnih stanov ni pisan v Kreljevem pravopisu, ampak v pravopisu protestantskih tiskov one dobe, v Truberjevem. Po tem pravopisu je popravljen v drugi izdaji tudi Kreljev pre­vod prvega dela. Torej v desetih letih je Truberjev pravopis popolnoma izpod­rinil Kreljevega in zato se je pri reviziji uvedel Truberjev pravopis. Razprava o slovenskih postilah, ki jo je priobcil Elze v Jahrbücher der Gesellschaft für die 253 Prevod: »Toda kakor za vse to, je tudi za to dvoje: to je za javne pridige in za branje knjig v deželi takšno pomanjkanje, da si povsod žele žive Božje besede. Ker pa nemške in la-tinske knjige vsakomur niso razumljive in da bi božja beseda bila posredovana ter imela svoj vpliv tudi na slovensko mladež in hišno družino, se je pokojni, castiti in uceni M. Sebastijan Krel, vaše castite dežele kneževine Kranjske nekdanji cerkveni pastir, odlocil v slovenski jezik prepisati in prevesti knjigo, in sicer Postilo Johanna Spangenberga, da bi mladež in hišni posli bili vzgojeni v spoznanju, spoštovanju in veri v Boga. Tako je prvi, kot zimski del, že dal v tisk. Toda preden je zacel z drugima dvema deloma, ga je Bog naš, gospod, iz te doline solz poklical k sebi, tako da je vse delo ostalo nedokoncano. Zato je castiti deželni zbor na Kranjskem izdal nalog, s katerim je sodelavcu pokojnega Krelja, dobremu poznavalcu slovenskega jezika, naložil, da prevede in po Kreljevi ortografiji do­konca preostala dva dela, kar je (kot je vaši milosti in gospostvu znano) že pred desetimi leti bilo koncano, vendar je vse do današnjega dne obležalo. Ker bi škoda in izguba bili vedno vecji, ce bi tako (mnogim koristno delo) še dalje ostalo v temi in drugim vernim kristjanom, ki razumejo ta jezik, tudi v prihodnje ne bilo dostopno, sem se iz kršcanske zveste ljubezni in dobromislece srcnosti, posebej pa ker smatram, da bi ta verzija, ki ustre­za tako Spodnještajercem, Dolenjcem, Korošcem, Istranom, Goricanom, Kraševcem, zla­sti pa prebivalcem v Celjski grofiji kakor tudi Kranjcem, vsem tem lahko bila v veliko korist, sem se, ko sem dobil en primerek, potrudil in ga dal po ucenih in jezika vešcih ljudeh pregledati in izvršiti potrebne korekture. Tudi sem v lastni založbi, Bog ve, s koliko truda in dela, ta razumljivi in dobro berljivi tisk dokoncal in gotovo Postilo iz dveh razlo-gov vaši milosti in gospostvu pa tudi F. E. W. želel posvetiti in izdati v vašem imenu.« Geschichte des Protestantismus 1893, stran 127, pa kaže, da je ravno Bohoric pregledaval in popravljal Jurišicev prevod. Truberjev pravopis je tedaj v oni dobi bil obveljal tako splošno, da je celo Bohoric, oce novega in racijonalnega pravo­pisa iz leta 1584, prelil Jurišicev, po Kreljevem sistemu spisan prevod vánj. Torej kratko pred drugo izdajo slovenskega prevoda Spangenbergove postile Bohoric še ni prodrl do svojih poznejših pravopisnih nacel in nazorov; to se je zgodilo šele po letu 1578. Že Kopitar je vprašal v svoji slovnici str. 427: »Aber wie kommt est, dass die zweite Auflage zur Postille, Laibach 1578, den Unterschied zwischen é und e, zwischen sh und .h, zwischen v und u nicht, – sondern einzig das . und s, die Mouillirung, und die Neutra in o, letzteres mit noch strengerer Consequenz als selbst die erste Auflage – beobachtet?«254 Jurišiceva izdaja torej tudi v prvem delu ne razlocuje med š in ž, za oba glasa piše navadno sh; ne med s in z, tudi med u in v ni razlike, samo v tem se razlikuje nekoliko od Truberjevega pravopisa, da piše za omehcani n, l navadno ni, li pred sledecim samoglasnikom. To je ves vpliv Kreljevega pravopisa v drugi izdaji, celo apostrofa za v, s nima druga izdaja in tudi ň, ŕ, ů, é ni najti v njej. Najbolj je Kreljevo delo izpremenjeno gledé pravopisa, veliko manj je po­pravljen njegov jezik, in o teh [popravkih] lahko trdimo, da so nekatere njih od Jurišica. Ce najdemo mesto o Kreljevega prevoda mnogokrat u za staroslovanski a v glagolu bada, n. p. bumo, bude, budete, budo, budi, sadobudeio, ce beremo hozho namesto Kreljevega zho, ôzho in zhem, ne moremo misliti, da bi bil te oblike rabil Bohoric, ker jih pri njem ni najti, ali pa kak slovenski korektor; te oblike so gotovo od Hrvata Jurišica. V drugem in tretjem delu izdaje postile, katera sta njegovo delo, je takih hrvaških oblik dosti vec. Tudi taki popravki kakor gliedati m[esto] gledati, .a u.emi in o v rom[?] accusativu samostalnikov in pridevnikov m[esto] u so od Jurišica. Drugi popravki, ki so dali Kreljevemu jeziku prve izdaje bolj slovensko lice, so lahko tudi od Bohorica. Jezik druge izdaje postile ni povsod enak. Med prvim delom (Kreljevim pre­vodom) in ostalima deloma, katera je poslovenil Jurišic, je nekoliko razlike; v zadnjih je vec sledov hrvaškega jezika, in sicer cakavskega narecja; tako u za sta­roslovanski o: bude, ruke, gust, snuterne, otužno, pokleknuti, letuiuzh, sa tiga 254 Prevod: »Toda kako pride do tega, da druga izdaja Postile, Ljubljana 1578, ne pozna raz- like med é in e, med sh in .h, med v in u, - temvec le med . in s, mouillizacijo in nevtro v o, slednje pa celo mnogo bolj dosledno, kot je to v prvi izdaji?« voliu, imaiu; seveda je v veliki vecini o = o. Dalje al za slovenski ol (lz, ls, zl, sl): zhalnu, zhalnom, dalgo, dalhsni, palno, kalneio, valeje; kakor se še v nekaterih cakavskih narecjih govori; dalje a za ., . v primerih kakor .a v.o, za u.emi, va u.eh, zhlouezha.tuu; omehcani l za l pred e iz e: gliedati, klietvo; naposled neko­likrat oga, omu, om poleg ega, emu, em in iga, ima. Tudi ega, emu nista domaci koncnici, vsi ostali slovenski viri iz XVI. stoletja imajo iga, imu; v cakavšcini pa je najti ega, emu. Reci pa se mora, da je Kreljev in tudi Jurišicev samostalni prevod dosti svoboden, da se ne oklepa ozkosrcno in na kvar jeziku nemškega izvirnika; obema je zadostovalo, da sta dobro in natancno pogodila smisel izvir­nika. Zato sta oba prevoda boljša od Truberjevih knjig. Pri tem ni pozabiti, da je bilo Jurišicu prevajanje laže kakor Truberju, ker si je lahko pomagal s cerkveno književnostjo. Sem ter tje sta prelagatelja celo kaj malega dodala, cesar ni najti v nemškem izvirniku. Taki dodatki so radi naperjeni proti katoliški duhovšcini. Tako je Krelj dve vprašanji Spangenberga združil in skrajšal v eno, vmes vtaknil še nekoliko ostrih besed. Spangenberg piše: »Wie viel sind ihr gewest? – Ob ihr drey oder vier gewest sein, sagt kein Evangelist, ligt auch nichts dran. Welchen tag sind sie gekommen? Ob sie am dreizenden Tag kommen sind, weis man nicht ge­wiss. Möglich ists, nachdem Maria muste nach dem Gesetz Mosi Sechs Wochen inligen, das sie das Kindlein mit der Mutter nach zwentzig oder dreissig tagen gefunden haben.« Krelj (in Jurišic) pa: »Koliko ijh je bilu? – So li trie alli .tirie bili, obedan Evangelist nizh ne pi.he. Nam tudi to i.to ni.tar ne pomaga. Sato .o ti Menihi nekada mar.kai Lüdem naprei .tavili, v'nih la.hnivih Legendah, kŕr .o diali, inu .o v.i na pu.lid ménili, da bi trie Krali bili, par imenu Ka.par, Baltasar, Melhior. Inu .o to malikovanie na pu.lid sne.hli, da .o po hishah hodili, kropili, na douri pi.sali, inu krishali, kako ti pravi Egyp.ki Zuperniki etc. Se tudi ne vei, kateri lih dan .o pčr.hli v'Judov.ko deshelo.« Podobne misli beremo že v Lutrovi postili. Na drugi strani nista bila Kreljeva ni Jurišiceva po.tila brez vsakega vpliva na poznejši slovenski prevod svetega pisma. Sam Truber je v novem zakonu iz l. 1582 marsikaj popravil na podlagi Kreljevega prevoda. XX. Adam Bohoric Med prvimi protestanti in zapeljivci ex Laicis imenuje škof Hren poleg Klomb­nerja, Zweckla, Farresta, Budine in drugih tudi prvega našega slovnicarja Adama Bohorica. O njem vemo, da je bil Ungnadov podložnik,255 študiral je l. 1546 v Wittenbergu, vpisan kot Styrus – Klombner ga 28. VII. 1563 imenuje Ungnadu »einen geboren inländer« t. j. Kranjca, – kjer je bil ucenec Melanchthonov in je postal magister philosophiae. L. 1551 je poduceval v svoji hiši na Krškem sinove dolenjskih grašcakov;256 ko je umrl prvi rektor stanovske gimnazijske šole v Ljub­ljani l. 1566, so ga poklicali stanovi za voditelja te šole v Ljubljani. Vodil jo je z veliko požrtvovalnostjo šestnajst let (1566–1582). Sprva je dobival place samo 50 goldinarjev, pozneje 100, 120 in naposled 140 goldinarjev, s katerimi pa je moral vzdrževati še enega pomocnika (kolaboratorja) s 40 goldinarji. L. 1571. so mu dovolili stanovi dva kolaboratorja in kmalu se jim je pridružil še tretji. Ven­dar je 1574. prosil Bohoric še za cetrtega in je predlagal Gregorja Živcica, ki je študiral v Strassburgu; toda s svojo prošnjo ni prodrl. Bohoric je bil velik prijatelj muzike ter je sam imel lepo zbirko muzikalij (pesmaric), vecinoma tiskanih, za osem, sedem, šest, pet, štiri in tri glasove; latinske, nemške, italijanske, francoske in tudi slovenske, »so von alten und neuen, in der musica fast berühmtesten ar­tificibus lieblich und künstlich gesetzt, welche nicht allein in Kirchen, sondern 255 Poznejši dodatek: »Hans Ungnad je 1529 ali 1530 podedoval Krško od nekega sorodnika svoje žene, barona Turna.« 256 Poznejši dodatek: »Iz pisma Klombnerjevega Ungnadu z dne 28. julija 1563, kjer pravi: 'Ich hab den Schulmeister zu Gurkfeld (imena ne imenuje), der ein guter Christ (evang.), und die Schul verlässt von wegen der päpstlicher Kirchengesänge, ist gelehrt und hat die sprache gut, und ein geborner inländer, zu diser Arbeit (des Gesangbücher-vertierens) bewegt; der nimmt ein ziemliches (nicht zu viel) und wird sich von e. gn. bestellen (an- stellen) lassen; hab ihm auf e. gn. wohlgefallen den psalter auferlegt zu vertieren, damit e. gn. eine probe haben seiner arbeit; er ist beheurt (verheiratet) und hat sich in eine hauswirtschaft eingerichtet, wird sich mit seinen Kleinen bestallen lassen.' On upa, da psalter kmalu pride (Elze, 414): Bohoricevo delo ni izšlo; Truberjevo delo je izšlo l. 1566. – Prevod: »Šolskega vodjo v Krškem, ki je dober kristjan (evang.) in je zapustil šolo za­radi papeških cerkvenih pesmi, je ucen in dobro obvlada jezik, in rojen Dolenjec, sem pregovoril k temu delu (prevajanju pesmaric); on zahteva precej (ne prevec) in se bo dal zaposliti pri vaši milosti; sem mu z dovoljenjem v. m. naložil prevod psalterja, da bo v. m. imela poskus njegovega dela; je porocen in si je uredil gospodinjstvo, se bo dal zaposliti s svojimi malimi.« auch bei andern herrlichen Freuden und Versammlungen und das auf allerlei Instrument recht und lustig zu gebrauchen«;257 nad 2000 številk; pozneje 1596 je daroval to zbirko deželanom. V zvezi s superintendentom Spindlerjem je zlasti skrbel za nego muzike. Nastavili so se kantorji in succentorji, gojila se je figu­ralna in koralna muzika in v ta namen zgradile v Elizabetski cerkvi orglje. Place kantorjev so znašale 80 do 100 in 120 goldinarjev, sukcentorjev 50 goldinarjev; bili so torej zenaceni uciteljem stanovske šole, kar nam je v dokaz, kako se je skrbelo takrat za dobro cerkveno muziko. Predalec bi nas zapeljalo, ako bi hoteli natancno opisati uredbo Bohoriceve šole. Razredi so bili štirje. Prvi razred je imel tri oddelke ali decurije. V njem se je ucilo slovenski samo katekizem, ki ga je spisal že Krelj (izvod nam ni znan nobeden) in to po Brenciju. Rektor je ucil v cetrtem razredu. Disciplinarni pred­pisi za kolaboratorje so bili zelo strogi; v krcmo niso smeli, niti ne v slabo druž­bo. Slovenski govoriti je bilo dovoljeno samo v prvem razredu »ut paullatim assuefiant ad linguam germanicam«;258 zastran tega so imeli posebne ovadnike: »Singuli hypodidascali suos habeant observatores, quos Coricaeos appellant, qui tam garrientes slavice, quam in ludo forisque immodestos annotabunt statisque temporibus indicabunt puniendos ut decet«.259 Za uboge ucence so nabirali mi-lošcino v pušcice, toda za ukaželjno mladino je to bilo premalo in zato se je tudi v Ljubljani udomacilo popevanje beracecih študentov od hiše do hiše […].260 Po konvenciji v Brucku 1578 se je pokazala potreba reformirati šolo. Stanovi naj bi skrbeli za šolsko poslopje, tudi nemškega in slovenskega koralnega petja naj bi ne opravljala vec latinska šola ampak nemška šola. »Löblich«, tako poroca mnenje inšpektorjev, »ist Euer Gnaden und Herren als hochverständigen Herren selbst wohl wissend, dass in diesem Land zu Kirchen und Schulen allein die Per-sonen am besten taugen, die neben andern guten nothwendigen Künsten auch 257 Prevod: »Od starih in novih, v muziki skoraj najslavnejših artificibus lepo in umetno zložene, ki se ne rabijo samo v cerkvi, temvec tudi pri drugih imenitnih zabavah in zbo­ rovanjih, in to prav in veselo na vsakršnih instrumentih.« 258 Prevod: »Da bi se scasoma navadili na nemški jezik.« 259 Prevod: »Posamezni poducitelji naj imajo svoje oglednike, ki jih imenujejo debelokožci (Beseda 'coriaceus' pomeni usnjat, kdor ima debelo kožo; v zoologiji pa pridevnik 'cori­ aceus' oznacuje vrsto hrošca, in sicer usnjatega krešica.); ti bodo tako tiste, ki klepetajo po slovensko, kot tiste, ki so zunaj med igro predrzni, zapisali in ob dolocenem casu zatožili, da bodo, kot se spodobi, kaznovani.« 260 Pozneje v oklepaju dodana necitljiva beseda, najbrž Kurentanov. der Krainerischen Landsprach erfahren seind. Nachdem aber aus den Landkin­dern die vermöglichen alten ihre Studien continuiren, oder da sie es schon con-tinuiren, dieselben doch nicht dahin richten, dass sie etwa zu Schul und anderen Diensten (die mehreres eintragen) sich gebrauchen lassen, die armen Knaben aber aus Noth der Unterhaltung, entweder das Studiren zu verlassen gedrungen oder zu unseren Widersachern sich zu begeben verursacht, und also nicht allein sie, sondern auch durch sie hernach noch andere zur Abgötterei und Irrthum haufenwis verführt werden, daraus Künftig nichts anderes erfolgen kann, denn ein gewisser Untergang der Krainerischen christlichen Kirchen und entgegen des antichristlichen und abgöttischen Haufens Zu- und Aufnehmen, wann es an tauglichen und der Krainerischen Sprach erfahrenen Schul- und Kirchendienern mit der Weil mangeln wird.«261 Zato naj skrbi plemstvo in mešcanstvo za uboge dijake in po dokoncanih šolah naj jih pošljejo na univerzo. Stvar se je dolgo za­vlekovala, še le 1582. leta so se ustanovile tri štipendije za ucence teologije. Toda reforma je zahtevala tudi svežih moci. Stanovi so torej skušali nado­mestiti že postarnega Bohorica z mlajšim cilejšim clovekom. Upokojili so ga, pustivši mu placo 140 goldinarjev, ter ga imenovali za šolskega nadzornika. Za namestnika so mu izbrali, kakor je pozneje porocal Dalmatin Crusiu, pesnika in filologa Nikodema Frischlina v Tubingah, ki je ljubljansko šolo reformiral. 1583 so bili imenovani novi inspektorji, med njimi nahajamo Mihaela Vrbca, Jurija Dalmatina in Bohorica. Ta je imel nalogo sestaviti nov šolski nacrt, kar se je zgodilo 15. februarja 1584. l. Prvi razred je bil razdeljen v 4 dekurije; v cetrti se je uciti med drugim nemški in slovenski katekizem pisati. »In dieser Klasse mag die windische Sprach dennoch auch in dem Elementali ad nomenclaturam, etwa auch in den declinationibus und conjugationibus hinzugethan und demnach das Elementale Labacense des Pochoritsch cum nomenclatura trium linguarum 261 Prevod: »Vašim milostim in gospodom kot visokoumnim gospodom je gotovo znano, da so v teh deželah za cerkev in šolo najbolj primerne osebe, ki poleg drugih dobrih potrebnih sposobnosti obvladajo tudi kranjski deželni jezik. Potem ko se od deželnih otrok starejši in premožnejši odlocajo za nadaljevanje študija, ali ga že nadaljujejo, se ti ne usmerjajo v šolske ali druge službe (ki prinašajo nekaj vec), revni fantje pa so zaradi pomanjkanja in težkega preživljanja prisiljeni študij opustiti ali pa porinjeni v narocje naših nasprotnikov. Tako so ne samo oni, temvec po njih še drugi trumoma zavedeni v malikovanje in zmoto, kar pa v prihodnosti ne pelje nikamor drugam kot v dolocen propad kranjske kršcanske cerkve in nasprotno v porast antikristove in malikovalske trume, ako ne bo scasoma do-volj sposobnih in kranjskega jezika vešcih šolskih in cerkvenih služabnikov.« latina germanica et sclavonica hinzugebraucht werden, wie dann diesfalls Rector und die Collegae ad captum puerorum sich zu richten.«262 Ta Elementale Laba­cense je izšel pri Mandelcu pac pred 1582. l. Pod Frischlinovim rektoratom se je reformirala tudi latinska slovnica in Slo­venci smo dobili prvo slovnico. Prevod Dalmatinove biblije je bilo treba pregle­dati in v ta namen se je sešla v Ljubljani 1581 posebna konferenca teologov in filologov, o kateri nam bo še govoriti pri Dalmatinu. Pokazala se je živa potreba slovenske slovnice in Bohoric je dobil nalog, sestaviti pravopisna in slovniška pravila slovenska. 1583. je bil z Dalmatinom poslan v Wittenberg, kjer se je nje­gova slovnica natisnila in je izšla hkratu s svetim pismom. Naslov ji je: Arcticae horulae succisivae de latino-carniolana literatura, ad latinae linguae analogiam ac-comodata, unde Moshoviticae, Rutenicae, Polonicae, Boemicae, et Lusaticae linguae cum Dalmatica et Croatica cognatio facile deprehenditur. Praemittuntur his omni­bus tabellae aliquot, cyrillicam et glagoliticam, etin his rutenicam et moshoviticam orthographiam continentes. Adami Bohorizh. Rom.263 14. Vsaki jazik spoznati hošte Boga (cir[ilica] in glag[olica]). Vsaki jesik bode spoznal Boga. Omnis lingua confi­tebitur Deo. […]264 Witenbergae Anno 1584, 186 in 66 str. V obširnem predgo­voru govori o rabi jezikov za prelaganje sv. pisma, o Slovanih in njih imenih, o starodavnosti Slovanov in o prostranosti slovanskega jezika, in o povodu, zakaj je spisal svojo knjižico in kako je ta narastla crez prvotni nacrt. Med drugim piše: »Vravnal sem pa vse delo po navadnih pravilih latinske pismenosti tako, da tudi najbolj navadnih zgledov nisem izpustil, temuc da sem ravno tiste, katere je Filip Melanchthon, mož, da mu ni para, pobožnega spomina, ucitelj moj, po katerem se cem vedno ravnati, rabil v svojih slovnicah, porabil tudi jaz. To pa zato, da se že navadnih in popolnoma znanih ter posebno poducljivih zgledov neznanega razum bolj posvéti. In v tej reci sem, zlasti v skladnji, bil vsaj tolmac, vmes ven­ 262 Prevod: »V tem razredu se slovenski jezik lahko uporablja pri osnovah izrazoslovja, mor­ da tudi dodatno pri sklanjatvah in spregatvah, in kot v dodatno uporabo še Bohoricev Elementale Labacense z besedišcem treh jezikov: latinskega, nemškega in slovenskega, po cemer se v tem slucaju imajo ravnati za pritegnitev deckov rektor in [njegovi] sodelavci.« 263 Prevod: »Zimske proste urice o latinsko-kranjski pismenosti, po priliki latinskega jezika uravnani, iz katere se moškovitskega, rutenskega, poljskega, ceškega in lužiškega jezika sorodnost z dalmatinskim in hrvaškim lahko spozna. Pred vsem tem se nahajajo, cirilski in glagolski in v le-tem rutenski in moškovitski pravopis kažoce, nekatere tabele Adama Bohorica.« 264 Prevod: »Vsak jezik bo spoznal Boga.« Isti stavek je zapisan še v grškem alfabetu. dar nisem vnemar pustil nic, marvec sem se edino trudil, da v omenjenih izrazih vsegdar skažem skladnje kakor soglasje tako vladje. – Nikdar pa nisem zamolcal, kje se kranjski jezik razlocuje od latinskega. Torej se zatrdno nadejam, da bo vsa­ki bolj pameten rad pripoznal, da sem jaz nekoliko pripomogel v ta namen, da se kranjski jezik pravejše govori in piše.« Že iz teh besed je razvidno, da je hotel Bohoric uciti in razlagati slovenšcino po latinskem kopitu. V oblikoslovju uci vecinoma, kako je razne posebnosti latinšcine preložiti v slovenšcino, tako da se skoraj zdi, da mu je bila glavna naloga latinšcina, slovenšcina pa samo pomagalo k nji. Od tega ravnanja odstopa pri obravnavi pravopisa, kjer se zaradi prirav­nanja ozira tudi na cirilico in glagolico in razlaga Oca naš. In ravno pravopis je bil njegov glavni namen. Treba je bilo odpraviti omahovanje med pravopisom Truberjevim in Kreljevim. Bohoric, ki je, kakor vemo, pregledoval Jurišicevo prelogo Spangenbergove postile, 1578 še ni bil dospel do svoje prepricanosti, položene v naukih 1584. leta. V teh se je držal nekako sredi med Truberjem in Kreljem. Ohranil je Truberjev zh za Kreljev ch (c, c); od Krelja pa je prevzel razli­kovanje med s in z, š in ž, u in v ter je temu priložil tudi razlikovanje i in j, katero je kratko poprej poleg u in v predlagal za latinšcino Petrus Ramus. Bohoriceve slovnice seveda ne smemo presojati z današnjega stališca, kakor to dela Macun (v Književniku II., 105), ampak iz njenega casa. Vendar nahajamo v nji marsikatero zdravo opomnjo. V pismenosti ima clen (articulus: germanicae linguae prava imitatione). Sklanjatve loci tri po naravnem spolu: I. Ta oce, II. Ta mati, III. Tu pismu. Skloni so mu latinski: Vocativ O oca!, Ablativ od tiga oceta. – Stopnje­vanje: Dober, ta Bulši, ta nar Bulši. Pronomen: jest, ti, on. Glagol mu je v treh spregatvah po sedanjikovih koncnicah (-am, -em, -im): I. Jest sekam, II. Jest pišem; passiv bom pecen: III. Jest lubim. Skladnja je kakor receno bolj latinska kakor slovenska in isto velja o prosodiji. Pri sklanji in spregi je pomešano mnogo zgledov, ki nadomestujejo slovar in so važni v tem oziru; himba astus list; kakou je clovik, takova je beseda. – »Movent quidam comparativos et superlativos in nominativo (lepši, -a, -e), sed inusitate«265 itd. Bohoricevo delo so sprejeli stanovi z veliko pohvalo. Ko je je 29. januarja 1585 predložil odrejencem ter prosil letne podpore za svoja dva decka, je hvalil Franz von Scheyer delo kot »feine Orthographia, schön abgetheilt«266 in je me­ 265 Prevod: »Nekateri spremenijo komparative in superlative v nominativ (lepši, -a, -e), toda [to je] neobicajno.« 266 Prevod: »Licna ortografija, lepo razdeljena.« nil, da je bolje varcevati drugod, samo da se Bohoricu ustreže prošnja. Dovoljeno mu je bilo darilo 100 goldinarjev, potem popust nekega dolga za 200 goldinarjev in za njegova decka na tri leta po 50 goldinarjev s pogojem, da študirata teologijo in se posvetita deželni službi. Tudi štajerski deželani so dovolili pisatelju 100 gol­dinarjev. Dobil je torej lep honorar, kakoršnega bi dandanes slovenski slovnicar ne dosegel. Bohoric je uciteljeval v Ljubljani še tudi po Frischlinovem odhodu s Kranj­skega; leta 1586. in 1587. je namrec ucil še aritmetiko, za kar so mu dali stanovi 100 tolarjev. V Celem katekizmu Truberjevem, ki ga je izdal l. 1584 v Vittenbergi Dalma-tin, nahajamo tudi eno pesem Bohoricevo: »Ena druga otrocia peisam, kadar se zjutra gori vstane ali zvecer spat gre, k naprej petju svojim otrokom skuzi A. B. zložena; Minila je vže strašna nuc, iz temme je postala luc, veseli dan zdaj gori gre, sonce svojo luc rasprostre. Gori vstani obudi se, serce naše predrami se, od spajnja vže oku pusti, odpret se imajo usti« itd. Pesem spada med najboljše pro-testantovske dobe. O Bohoricu vemo, da je sodeloval pri Dalmatinovi bibliji,267 pa tudi to, da je 1593. leta revidiral tudi Avenariusovo Postillo, katero je preložil Janez Tolšcak (Feistenberger). 18. junija 1596 je bil znova nastavljen kot rektor z doklado 100 gl. k penziji 140 gl. (Dimitz III. 320); to doklado je dobival še tudi, ko se je šola zaprla. Kedaj je Bohoric umrl, ne vemo; znano pak je, da je še živel 1598. leta, da je torej dosegel visoko starost. 267 Poznejši pripis: »Jesus Sir.[ah], Sal.[omonove] Prip.[uvisti] in Pentat.[evh], ker Dalmatin sam piše v memorialu iz l. 1581 zastran tiskanja slovenskih knjig: wie er (Boh.) sich denn bishero neben andern in den windischen Versionen, als den fünf Bücher Mosis, Prover-biorum Salomonis, Syrach und anderes nützlich gebrauchen lassen.« Dimitz III, 193. Prevod: »Kako se je on (Boh.) doslej poleg drugih izkazal za koristnega pri slovenskih prevodih, kot pri petih Mojzesovih knjigah, Salomonovih pregovorih, Sirahu in drugih.« Jurij Dalmatin Najimenitnejše delo vse protestantske dobe je dovršil Jurij Dalmatin. Rojen je bil na Krškem na Dolenjskem, kedaj ni gotovo, okoli 1550. leta. Starši so bili ubogi in njegovi prednjiki se se bili najbrž priselili iz Dalmacije, odtod ime Dalmatin. Samo s pomocjo kranjskih stanov in vojvode virtember­škega, kamor ga je priporocil Truber, mu je bilo mogoce zaceti svoje študije v samostanu Bebenhausen ter jih po preteku enega leta nadaljevati v Tubingah, kamor je bil kot stipendijat sprejet v tamkajšnji knezov zavod. Truber je bil tam ocetovski njegov prijatelj, ki je na vsak nacin pospeševal njegove študije in ga podpiral z denarjem, da je dosegel bakalavreat; ko je leta 1569 imel biti promo-viran za magistra, so se predstojniki zavoda obrnili zanj do odrejencev kranjskih, da so mu nakazali znesek 30 goldinarjev v pokritje stroškov. Dalmatin sam se je 17. julija 1569 obrnil s prošnjo do kranjskih stanov, v katerem jih prosi, ker so mu že dovolili podporo v dosegu bakalavreata in so dali po Johannesu Dienerju zagotovilo nadaljne podpore, da naj prevzamejo tudi stroške magistrske casti: »quod si a vobis, ut spero, consecutus fuero, ego vicissim cura, diligentia, labore, studio denique omni in id elaborabo, ut et me gratissimum esse intelligatis, et vos beneficentiae vestrae liberalitatisque nunquam poeniteat.«268 Gotovo je imela prošnja uspeh, da si ne vemo nic gotovega. Ko je Dalmatin po šestletnem bivanju v Tubingah dokoncal svoje nauke, je pisal Truber 16. ja­nuarja 1572 deželanom kranjskim: »An ihm (Dalm.) wollen Euer Gnaden das beste thun, dem M. Dalmatino zu einem Kirchendienst, wo nit in Krain, doch bei den Untersteirern verhelfen, er wird mich, sammt dem Saviniz mit dem Dolmetschen vertreten mögen, wie aus seiner ersten Prob, die er hiemit Euer Gnaden zuschickt (to so bile prve bukve Mozesove), zu sehen ist.«269 Torej Tru­ber sam je Dalmatina izbral za tistega, ki naj bi nadaljeval njegovo prelagateljsko delovanje, in v resnici ni mogel najti boljšega ucenca, v tem ko je drugi izbra­ 268 Prevod: »Ker ce me boste, kakor upam, razumeli, si bom jaz zopet s skrbnostjo, marlji­vostjo, trudom in vso prizadevnostjo razen tega prizadeval še za to, da me boste spoznali tudi kot nadvse hvaležnega, in vam nikoli ne bo žal vaše dobrotljivosti in blagodušnosti.« 269 Prevod: »Zanj bodo vaše milosti storile najbolje, ce bodo pomagale magistru Dalmatinu najti cerkveno službo, ce ne na Kranjskem, pa pri Spodnjih Štajercih, lahko me bo skupaj s Savincem zastopal pri tolmacenju, kot se vidi iz njegovega prvega poskusa, ki ga s tem pošilja vašim milostim.« nik Savinec pomagal samo pri izdaji Truberjeve postile. Še po letu 1572 je bil poklican Dalmatin za deželskega predikanta v Ljubljano; povrnili mu niso samo stroškov potovanja, ampak mu dolocili tudi letno placo 100 gl. Mimo uradnih dolžnosti je vse svoje moci posvetil svoji véliki ideji, posloveniti vse sveto pismo in je podati svojim Slovencem. »Weil das öffentliche Predigtamt und der Besuch desselben an etlichen Orten in Gefahr steht, dass doch mancher Christ einen Trost und Stärkung seines Glaubens aus der Bibel in seiner Muttersprach für sich und die Seinigen im Haus durch Lesen und Zuhören fassen möchte und also in diesen Landen die reine Lehr und Glauben lang erhalten, genährt und gestärkt wider alles Toben und Wüthen des Gegentheils möchte werden,«270 pra-vi v nekem pisanju do stanov. Za poskušnjo je dal že leta 1575 v Ljubljani na svetlo Jezusa Siraha: Jezus Si-rach ali negove buquize (latinski Ecclesiasticus) sa vse shlaht ludy, .u.eb za kerszhan.ke hishne Ozhete inu Matere v Sloven.ki Jesik .tolmazhene. Drukanu v Lublani .kusi Joanne.a Mandelza 1575. To delo je bil (Dalmatin?) po ukazu gospoda Hansa Kisela poslovenil že pred vec leti, najprej za rabo v njegovi hiši in družini ter se je tudi sicer širilo v prepisih. Ta knjiga je najstarejši ljubljanski tisek slovenski. V tej knjigi kakor tudi v vseh drugih njegovih, kar jih je bilo tiskanih v Ljubljani, se drži Dalmatin pravopisa Truberjevega. Druga knjiga, katero je izdal, da bi služil domovini (»seinem Vaterlande zu dienen«), je zopet del svetega pisma, namrec Passion tu ie bridku terplenie inu tudi tu zha.titu od .merti v.taiene inu v Nebu hoiene Na.higa Go.pudi Jezusa Chri.tu.a, is vseh .tirih Evangeli.tou sloshenu: .red eno potrebno Pridigo: inu eno Pei.no, v katere ie ceil Pa..ion sapopaden. Isto nemški naslov. Drukano v Lublani sku.i Joanne.a Mandelca, 1578. 105 listov. Knjiga je posvecena Ahacu baronu Turnu in Kriškemu. Posvetilo in predgovor sega do lista 5b. Od lista 6a do 27b je »kratek inu potreben nauk, kako je brati pasijon« (Glaser imenuje to predgo­vor), list 27b in 28 sta prazna. List 29a do 60b je pasijon; od tam do 71b »to zhastitu od smerti vstaiene«. Na listu 72 se zacenja »ena lepa inu potrebna pri­diga od Passiona Chri.tuseviga« do lista 92b. Potem je s posebnim naslovom in 270 Prevod: »Ker sta javno pridiganje in njegovo obiskovanje na nekaterih krajih v nevarnosti, in bi prenekateri kristjan tolažbo ter moc za svojo vero zase in za svojo družino s citanjem ter poslušanjem Biblije pridobil v domacem jeziku in hiši. Tako bi se v teh deželah cisti nauk in vera dolgo obdržala, se napajala in pridobivala na moci proti vsemu razsajanju in divjanju naših nasprotnikov.« posebnim tiskom še pridejana pesem: »Pa..ion iz vseh stirih evangeli.tov v leto Pei.sen od Juria Dalmatina sdai pervizh sloshen, v ti vi.hi kakor ta Nemb.hki: »O Mensch bewein dein Sünde gross«271 ali kakor ta .louen.ka pei.sen: Sueti Paul v enim li.ti. Drukanu v Lublani .ku.i Joanne.a Mandelza MDLXXVI« na 16 listih. Pesem ima trideset kitic po dvanajst vrstic in je ponatisnjena tudi v Celem katehizmu iz leta 1579. Najvažnejši predhodnik svetega pisma je Pentatevh, ki ga je Dalmatin iz­dal leta 1578 v Ljubljani pri Mandelcu pod naslovom Biblie, tu ie vsiga svetiga Pisma pervi deil, v katerim so te pet Mosessove buque, sdai peruizh is drugih iesiku v ta Slouen.ki suei.tu .tolmazhene, sred kratkimi inu potrebnimi argumenti zhes v.ak Capitul, inu sa.topnimi izlagami nekoterih težkeijših be.sed, inu seno potrebno Slouen.ko Predguuorio, v kateri ie kratka .umma, prid inu nuz letih Buqui sapopa-den, .kusi Iuria Dalmatina. Na konzu ie tudi en regishter, v katerim .o sa Hrvatou inu drugih Slouenou volo nekatere kranske inu druge be.sede v nih iesik .tolmazhene, de bodo lete, inu druge nashe Slouen.ke buque bule sa.topili itd. Drukanu v Lublani tim leiti po Cri.tu.euim Roijstuu skusi Joannesa Mandelca 1578. V predgovoru govori Dalmatin o važnosti svetega pisma za kršcanstvo, njega nepokvarjenosti in razširjenosti, ker je preložen že skoraj v vse jezike kršcanstva. Potem pravi: »Will denn uns armen Windischen unser himlischer Vatter sein Heyliges Göttliches wort auch in unserer Muttersprach rain und lauter durch die mündliche predig verkündigen, und zu ewiger seeligkeit rueffen lässt: wir aber noch bissher kain gantze Bibel in solcher unserer muttersprach (ausserhalb des Psalterij und newen Testaments, welches erst gar neulich verfertigt worden) haben, dadurch doch, wenn wir auch ein Windische Bibel haben möchten (wie alle rechteyfrige und verständige Christen bekennen müßen) vielen Seelen, weyl sich die windische Sprach gar weyt erstrecket, zu ihrem ewigen hayl gedienet möchte werden. Derwegen ob ich mich gleichwol dazu viel zu geringfügig, aber doch schuldig erkenne meinem lieben Vatterland vnnd andern Windischen zu dienen und mit dem geringen Talent, so mir vertrawet worden, meinem Herrn vnd Gott, vermög meines tragenden Beruffs und Predigamts, zu würh[k]en, da­rumb habe ich diese fünff Bücher Mosis für mich genommen, vnd neben ande­ren meinen studiys und laboribus in die Crainerische Windische Sprach bestes Fleiß verdolmetscht.«272 271 Prevod: »O clovek, objokuj svoj greh mocno.« 272 Besedilo citata prehaja iz latinice v gotico; prevod: »Ce hoce nebeški Oce svojo nebeško Ravnal se je po Lutrovi nemški prelogi, pa tudi hebrejski tekst in druge jezike si je ogledal in je vse delo pregledal z možmi, ki so v jeziku skušani, ter upa, da je bodo razumeli ne samo Kranjci, ampak tudi Spodnji Štajerci in Korošci, po tem Hrvati, Bezjaki, Istrijani, Kraševci in drugi. Ta prevod je izpremenjen v orto­grafiji in v posameznostih sprejet potem v celo Sveto pismo; izpremembe pa so vece, kakor bi se dalo misliti po Kopitarjevi sodbi: »Wir haben das 24. Capitel der Genesis dieser Übersetzung mit dem der Ganzen Bibel Dalmatins von 1584 verglichen, aber außer den orthohraphischen nur unbeträchtliche Unterschiede gefunden, die meistens, wie noch nicht reine Verbesserungen sind.«273 Nov del svetega pisma je obsegala cetrta knjiga Dalmatinova: Salomonovi pri­puvisti, tu ie kratki, leipi inu v.em, .tarim inu mladim Ludem potrebni navuki, skusi Iuria Dalmatina v Sloven.zhino tolmazheni v Lublani 1580. V edinem ne­popolnem izvodu se hrani knjiga v Kopenhagnu. Že leta 1575 je prosil Dalmatin stanove, naj bi koga postavili, ki bi pregle­doval prelogo svetega pisma, in naj odredili njega tiskanje; toda tej prošnji se ni ustreglo zaradi vélikih stroškov in dolgov. Stanovi pak so pohvalili nesebicno delovanje Dalmatinovo s tem, da so mu 26. dne marca 1580 za trud in pridnost pri tolmacenju sv. pisma dovolili milošcino 100 goldinarjev in odkazali kot pri­boljšek k njegovi placi 40 gl. za najemnino. Tudi so na njegovo prošnjo dali odbornikom ukaz, naj se zacnó zastran tiskanja biblije pogajati z ljubljanskim ti-skarjem Janezom Mandelcem, ki je odprl svojo tiskarno v Ljubljani 1575. leta in je izdal, kakor smo videli, že vec slovenskih knjig. Sklep, izdati biblijo, je bil torej že davno storjen, šlo je le še za to, kako pokriti stroške obširnega dela, za katero je božjo besedo, nam ubogim Slovencem tudi v našem maternem jeziku cisto in glasno oznanjati skozi govorjeno pridigo, in nas poklicati k vecnemu duševnemu miru, mi pa do sedaj še nimamo nobene celotne Biblije v tej naši materinšcini (razen Psalterja in pravkar dokoncanega Novega testamenta), s cimer bi, ce bi slovensko Biblijo imeli (kot morajo priznati vsi goreci in razumni kristjani) mnogim dušam, ker je slovanski jezik prav dalec razširjen, služila kot vodilo v vecno blaženost. Zato sem, ceprav preneznaten, vendar spo­znal za svojo dolžnost, da služim svoji ljubi domovini in ostalim Slovencem ter se s skro­mnim darom, ki mi je bil dan, svojemu ljubemu Gospodu Bogu, s pomocjo poklica in pridigarske službe, ki ju izvršujem, dam na voljo. Tako sem teh pet Mojzesovih knjig vzel nase ter jih poleg svojega študija in drugih obveznosti skrbno prevedel v slovenski jezik.« 273 Dobre štiri vrste v gotici; prepis in prevod: »24. poglavje Geneze tega prevoda smo pri­merjali s tistim v Dalmatinovi Bibliji iz leta 1584, vendar smo razen ortografskih našli le nepomembne razlike, ki pa so vecinoma le še neprecišceni popravki.« smela dežela Kranjska pricakovati prispevkov tudi od sosednjih slovenskih dežel. Koroški deželani so že 5. decembra 1579. leta izjavili, da so pripravljeni dati 900 goldinarjev. S Štajerskega še ni bilo odgovora, šele 14. marca 1583 so obljubili Štajerci znesek 1000 goldinarjev. Mandelc je predložil stanovom dne 23. 1580274 proracun tiskarskih stroškov, po katerem je za 1500 izvodov potrebovani subme­dijanski papir, en izvod s 14 knjigami, preracunil na 1400 goldinarjev, tiskarsko maslo na 1610 gold. brez biblicnih podob, tako da bi prišla tiskana pola za nekaj vec kakor en crni penez in vsa biblija na blizu dva goldinarja. Zastran podob je svetoval stanovom, naj se obrnejo do Ungnadovih dedicev v Waldensteinu. 274 Avtor ni zapisal meseca! XXI Namera, tiskati slovensko biblijo v Ljubljani, pak je bila unicena, ker je nadvojvoda Karel prepovedal ne samo tisek, ampak je sploh zaprl tiskarnico in pregnal Mandelca iz dežele. Dvé leti so se sicer ustavljali protestantovski dežel­ni uradniki izvršitvi povelja, toda nazadnje je vendar moral Mandelc zapustiti Kranjsko 1582. leta. Stanovi so mu dovolili potnine 50 goldinarjev in mu dali priporocilno pismo do vojvode Virtemberškega. Šel je najprej na hrvaško Ogr­sko, kjer je postal nestalen tiskar, bivajoc zdaj v tem, zdaj v drugem kraju. Toda med tem so stanovi Dalmatinovo podjetbo že sprejeli in so tudi odobrili njegovo željo, da naj zbor izvedencev pregleda in preskusi delo v jezikovnem in bogoslov­nem oziru; ta sestanek izvedencev se je odlašal samó, ker so bila razlicna mnenja, kje se je zbrati. Kranjci so predlagali Ljubljano, ker je tam dovolj ljudi, ki so zmožni hrvašcine, dalmatinšcine in drugih slovanskih jezikov in ker se je bati, da bi v Gradcu jezuiti delali vsakoršne ovire (»allerhand Sperre«). Korošci so temu pritrdili, samo Štajerci so ostali pri Gradcu, ceš da je tam vec grških in hebrejskih jezikoslovcev. Zmagala je naposled Ljubljana. Dne 24. avgusta 1581 so se zbrali odposlanci treh dežel v pregledovanje pre-loge sv. pisma v Ljubljani. Bili so ti možje: iz Gradca dr. Jeremija Homberger, superintendent; iz Koroškega M. Bernard Steiner, deželni predikant v Celovcu, rojenja Kranjec iz Kamnika in pa Hans Faschang, župnik v Tulcniku; s Kranj­skega razen Dalmatina: Matija Živcic, predikant na Krasu; Andrej Savinec, ki je že leta 1572 pomagal Truberju v Tubingah kot korektor; ta dva je predlagal sam Dalmatin za to nalogo; potem superintendent Krištof Spindler, predikanti Hans Schweiger, Janez Tolšcak in Felicijan Truber; naposled šolski voditelj Bohoric, katerega je prav tako predlagal Dalmatin – »weil er der krainerischen und der andern benachbarten Sprachen grundlichen Bericht und Unterscheid wisse«.275 Odposlanci so zaceli svoje delo dne 28. avgusta in so je dokoncali dne 22. okto-bra. V podstavo so vzeli prelogo Lutrovo, primerjali ž njo slovenski tekst in ga potem po hebrejskem »approbirali«. Dne 25. oktobra so teologi ustno porocali v seji stanovskega odbora in so po ustnem porocilu oddali tudi pismeno. Prora-cunali so stroške za tisek biblije v 1500 izvodih na srednje medijanskem papirju na 2000 goldinarjev, h katerim bi Štajerska dala 900, Koroška 700, Kranjska pa 275 Prevod: »Ker bo znal pojasniti in podati temeljito porocilo o razlikah med kranjskim in sosednimi jeziki.« 400 goldinarjev. S tiskom je zaceti kolikor moci kmalu in ga opraviti v Tubingah, kjer se je že natisnilo toliko slovenskih knjig, in v to bi bilo izprositi dovolilo voj­vode Ludvika. Saksonsko je prevec oddaljeno, Frankfurt pa, podložen rimskemu cesarju, prvemu sorodniku deželnega kneza, bi se morda pomišljeval tiskati to knjigo, ako bi tiska celo ne odrekel. Za korektorje so predlagali, da bi se tisek pospešil in bi se tiskalo na vec strojih: M. Steinerja, Schweigerja, Savinca, M. Spindlerja, Adama Bohorica, za nadzorovatelja tiska pa tiskarskega pomocnika Lenarda Mravljo, »weil er der Sprache wohl erfahren, auch solche (Druckergesel­len) schwer zu bekommen, und unwillig, sonderlich in dieser Arbeit, jedoch hier (in Laibach) leichter als anderswo, weil hievor alldort auch windisch gedruckt worden.«276 Odbor deželni se je izvedencem zahvalil in jim kot »Ergetzlichkeit«277 dal za njih trud vsega skupe 500 goldinarjev, med tem dr. Hombergerju najvec, 100 goldinarjev, magistru Steinerju in Dalmatinu pa po 80 goldinarjev s pridrž­kom, da Dalmatina nagradi kot »interpreta glavnega dela« še posebej. Nasprotnikom ni ostal zbor teologov v Ljubljani skrit. Škof je porocal iz Gor­njega grada vojvodi, da se je sešlo v Ljubljani osem do devet tujih predikantov, kateri hocejo tiskati biblijo in druge stvari v slovenšcini. Zato je bilo izdano vicedomu in deželnemu upravniku povelje, v katerem se cudi, da mu niso nic porocali o ti nameri, ker se vendar mora narejanje takih knjig vselej goditi z vednostjo in voljo deželnega kneza. Ker se je to opustilo, je kaj porocati, kako je s stvarjo, in nemudoma ustaviti tisek. Porocilo se mu je, da je res pred nekimi dnevi prišel en predikant s Štajerskega, dva s Koroškega zaradi slovenske biblije, katero v slovenšcino preložiti se je zdelo vsled bruške pacifikacije potrebno; tisek pak je ustavljen že vsled prejšnjih povelj. Na to porocilo je bilo ponovljeno prejš­nje povelje, da se ne sme niti biblija niti kaj drugega tiskati v deželi, in vicedomu se izraža nejevolja nadvojvode, da še ni odpravljen tiskar iz Ljubljane. To povelje se je moralo ponoviti še dvakrat iz formalnih težav; deželni upravnik se je namrec odpovedal službi, deželno glavarstvo pa je bilo oddano Wolfu baronu Turnu, ki se je branil izvršiti ukaz deželnega kneza, ceš da ni izdan na njegovo imé; tako je bilo Mandelcu mogoce, dve leti se pripravljati na odhod iz Ljubljane. Po pregledu svetega pisma je preteklo skoraj eno leto, ne da bi se bilo kaj sto­rilo za tisek. V to dobo spada reorganizacija deželske šole in poklic Frischlina. Ž 276 Prevod: »Ker dobro pozna jezik, tudi je takšne in voljne (tiskarske pomocnike) težko do- biti zlasti za to delo, vendar tukaj (v Ljubljani), kjer se je predtem že tiskalo v slovenšcini, lažje kot drugod.« 277 Prevod: »Nadomestilo.« njim je prišel 30. dne julija 1582 Dalmatin k deželanom Francišku v. Scheyerju, Janezu Gallenberškem in Viljemu Praunspergerju, zbranim v hiši gospoda Hal-lerja. Oni so mu predlagali, naj se obrne do vojvode Ludovika Virtemberškega, navzocnega na državnem zboru v Avgzburgu, da se tiska knjiga v njegovi deže­ li. On ima svojo papirnico, posebno pravico do slik, ki so lastnina Sigmunda Feyerabenda v Frankfurtu, in tiskarji so dolžni, zaracuniti mu dve tiskovni poli za ceno poldruge pole, zato bi bil tisek pod njegovo egido najcenejši. Frischlin se je tudi ponudil, da piše nekim virtemberškim svétnikom kakor Osiandru. Deželani so sklenili, obrniti se do obeh svojih v Avgzburgu navzocih odposlancev, Wolfa Turna in Krištofa Auersperga, da storita potrebne korake pri vojvodi in njego­vih teologih in svétnikih. To se je takoj vse izvršilo. Ker pa ni bilo do oktobra nobenega odgovora, so se obrnili deželani do vitenberškega knjigarja Samuela Seelfischa, kateri se je ponudil, da dovrši vso biblijo ce treba v šestih mesecih, ker je v Vittenbergu šest tiskarnic in ena lahko pomaga drugi. Korektorja hoce on vzdrževati. Tiskane izvode bi oddal v Lipsko.278 Zastran placila hoce pocakati tri mesece in še vec po dokoncanem delu. Placa se mu najbolje po mojstru državnega peneza, ki ima z deželani racun zaradi mejne pomoci. Med tem je poslal tudi voj­voda virtemberški stanovom izjavo tamkajšnjega tiskarja Georga Gruppenbacha, s katerim sta se pogajala dr. Jakob Andreä in dr. Theodor Schnepf. Ta je zahteval od bale, ce se tiska 1500 izvodov, 26 goldinarjev, ce se pa tiska 1000 do 1200 iz­vodov, 28 goldinarjev; torej bi stalo vse, ker je 60 bal potrebno, 1680 goldinarjev. Nasproti je hotel vitenberški knjigar dati 1500 izvodov z 80 balami papirja po 20 gl. balo: 1600 gl. Potemtakem so sklenili stanovi, napraviti ž njim pogodbo in ponudbo vojvode virtemberškega s hvalo odkloniti. Preden pa se je zacelo tiska­nje, je bilo še marsikaj urediti. Dalmatin, ki bi moral iti v Vittenberg, je zahteval 16. februarja 1583 posebno navodilo. Za korektorja si je želel Andreja Savinca (Savinus), župnika v Škocjanu pri Turjaku, ki je bil že kot stipendijat v Tubingah (1572) Truberjev amanuensis in korektor pri prelaganju novega testamenta. On je sodeloval tudi pri pregledovanju sv. pisma in je Dalmatinov rokopis lepo na cisto prepisal za tisek. Ako bi Savinec ne bil na razpolago, predlaga Dalmatin prejšnjega rektorja, šolskega nadzornika Adama Bohorica, ki ne razume samo dobro jezika, ampak se je tudi udeležil pregledovanja od zacetka do konca in je pozneje pomagal pregledovati prepise Savinceve in jih pripraviti za tisek. Tudi to, da se odpošlje tiskarski pomocnik Lenard Mravlja, se mu zdi važno, ker bi mogel 278 Lipsko, nemški Leipzig. on, zmožen slovenšcine, nadzirati druge (nemške) stavce, kjer bi bilo kaj, kar se ne dá brati, jih poduciti in bi tudi mogel postavljati sholije in konkordance tje, kamor spadajo, pa morda še tudi pomagati pri korekturi. Dalmatin je nadalje stanovom naznanil, da misli posvetiti delo z nemškim predgovorom vsem trem deželam, prosi ukazil zastran vezave in zastran razdelitve izvodov in o namestbi grba volilnega kneza saksonskega na njih, naposled pa prosi znesek 100 goldinar­jev, da odplaca svoje dolgove, da mu dolžniki med tem žene ne nadlegujejo in ona ne pride v stisko, in da si nakupi, kar je za pot potrebno. Zakaj je Dalmatin s sodelavci odšel še le aprila, ne vemo. Najbrž se stari Bo­horic ni mogel hitro odlociti. Navodilo za Dalmatina in Bohorica je bilo izdano 10. dne aprila, tistega dne, ko so odšli na potovanje. Predpisano jim je bilo, iti na Celovec, Dunaj, Prago, v Draždane na dvor volilnega kneza in od tam v Vitenberg. Knjigarju Seelfischu naj dadó v odplacilo 300 tolarjev. 500 izvodov naj se zveže, 40 med njimi »ganz sauber und geziert«279 za posebne osebe, deset pa naj se jih zveže z grbom volilnega kneza za biblioteko v Draždanih. Ž njimi potujocemu tiskarskemu pomocniku Mravlji naj dajejo na teden eno krono ali 92 krajcarjev. Svoje stroške pa naj odposlanca zaznamujeta posebej in jih zaracu­nita. Vrocili so jima pisma do bogoslovske fakultete v Vitenbergu in do sakson­skega dvornega predigarja Martina Myrusa zastran pospeševanja tiska. Nemški predgovor Dalmatinov se je sklenilo pokazati prej tudi koroškim in štajerskim deželanom. Potnih stroškov se jim je nakazalo 300 goldinarjev, v Celovcu naj po­tegnejo na racun zagotovljenega prispevka 450 goldinarjev in od tega naj dado, kakor receno, tiskarju Seelfischu 300 goldinarjev, precej ko dojdejo v Vittenberg. Potni družbi sta se na stroške Adama Bohorica pridružila dva mlada Kranjca, stara po 15 let, Bohoricev sin Adam in Janez Znojilšek, sin uboge vdove, katera naj bi se v Vitenbergu uporabljala pri tiskanju biblije za branje, primerjanje, po­pravljanje, pregledovanje, prepisovanje in pa za obcevanje s tiskarnico, potem pa, ko bi bilo delo dokoncano, odšla na sloveco knežjo šolo v Pforti (Schulpforti). Do Celovca so jezdili, za dva konja so placali 2 goldinarja 40 krajcarjev. V Celovcu, kamor so prišli še le 24. aprila, so dobili po stanovih nakazanih 450 goldinarjev v cistih celovških dukatih in so placali od 24. do 26. aprila za hrano in za konje 4 goldinarje 1 krajcar 2 peneza. Od Celovca so potovali z vozom crez Judenburg na Dunaj. Za ta kos poti je dobil kocijaš 25 goldinarjev renskih in 50 krajcarjev na­pitnine. Na Dunaju, kamor je prišla družba 3. dne maja zvecer, je porabila do 7. 279 Prevod: »Zelo cedno in okrašeno.« maja 6 goldinarjev 43 krajcarjev, vštevši celovškega voznika; v Pragi od 11. zvecer do 12. maja 2 goldinarja 21 krajcarjev. Od Ljutomeric so šli v Draždane po Labi in placali za to 3 goldinarje 10 krajcarjev. V Draždanih jih je volilni knez »rešil« po gostilni navadi iz njih gostilnice, t. j. placal je, kar so zajeli in zapili, namrec 8 goldinarjev 12 krajcarjev 8 penezov. Ko so mu izrocili pismo kranjskih deželanov, je izdal 17. maja povelje, da naj se tisek biblije pospešuje, in ker so imeli kranjski deželani v tem oziru posebno zaupanje do njegovega mesta Vitenberga, naj si bo vsak v svesti, da gre pri tem bolj za cast božjo in razširjanje cistega nauka, kakor za neizmeren in neprikladen dobicek. Ako bo tiskar, s katerim so sklenili stanovi pogodbo, prosil za privilegij, mu bo volilni knez milostiv. Pri odhodu iz Draždan so dali potniki hlapcem in deklam napitnine 12 krajcarjev. Za nadaljno pot od Draždan do Vitenberga so placali brodniku 3 goldinarje 56 krajcarjev. 20. dne maja so prišli v Vitenberg. Dr. Polikarp Leyser, generalni superin­tendent, je sprejel kranjske poslance na hrano in v stanovanje. Že 28. maja se je zacela tiskati biblija na eni preši, ker za druge preše še ni bilo dovolj papirja pri­pravljenega. Za »introitus« (zacetek) so dobili stavci po stari navadi šest grošev. Dne 29. maja sta sklenila Dalmatin in Bohoric v imenu kranjske dežele s Samu­elom Seelfischem natancno pogodbo o tisku slovenske biblije. Dal naj bi 1500 izvodov, med temi 50 na medijanskem papirju, ostale na pa velikem kronskem papirju, »so gut als er dasselbe jetzt und künftig von Frankreich kann hereinbrin-gen lassen«,280 natisniti v tiskarnici dedicev Johanna Craffta. Od vsake bale dobi za papir, tiskarske stroške in druge potrebšcine 20 goldinarjev renskih, racunaje goldinar (floren) po 21 mišenskih281 dvanajstic, vendar mora, ker nastane sta­novom dosti stroškov tudi s korektorji, poslanimi v Vitenberg, dati od vse vsote 100 goldinarjev. Seelfischu se je izplacalo takoj v gotovini 300 tolarjev po 24 grošev. Za ostali znesek je izjavil, da hoce pocakati še eno cetrt ali tudi pol leta po dovršbi dela. Dovršeno biblijo je hotel, in to zvezane izvode v zabojih, nevezane v sodih, spraviti v Lipsko in poskrbeti tam tudi za nadaljno odpravo. Delo je šlo po tem spešno od rok. V Crafftovi tiskarnici so delali štirje stavci in šest tiskarjev, pri Lehmanu trije stavci in trije tiskarji. V soboto pred dnevom sv. Martina je bilo delo dokoncano. Tiskarnici se je za exitus (završetek) poklonilo 6 goldinarjev 20 grošev. To najimenitnejše delo protestantovske dobe ima naslov: Biblia, tu je, v.e .vetu Pi.mu, .tariga inu Noviga Te.tamenta, slovenski tolmazhena .kusi Juria Dal-matina. Bibel, das ist die ganze heilige Schrift windisch, gedruckt in der Churfür­ 280 Prevod: »Takšne kakovosti, kot jo lahko sedaj in v bodoce uvozi iz Francije.« 281 Meissenskih. stlichen Sächsischen Stadt Wittemberg durch Hanns Krafft's Erben. Ano 1584. Jesa. 8. Ad Legem magis et ad Testimonium. Quodsi non dixerint juxta verbum hoc, non erit eis matutina lux.282 Folio. Za naslovom je nemški »Vorbericht an die Stände und alle gottselige Christen in Krain«283 itd. Potem prihaja »Gman predguuor zhes v.o sveto Biblio«, 20 listov; »Predguuor zhes .tari testament D. M. L.«, 9 strani; potem spisek »Buque .tariga Testamenta XXIII et Apocrypha« kranjski in latinski, ena stran; potem »Register zhes v.o Biblio v.eh imenitni.hih imén inu potrebni.hih navukovu inu rizhy«. Zatem še le se zacenja prava biblija na 334 ošteviljenih listih z mnogimi lesorezi. S preroki se zacne drugi zvezek s podob­nim naslovom: »Sveti Preroki v'slovenski jesik tolmazheni skusi Juria Dalmatina. Actorum X Jesusu Cri.tu.u prizhovanje daio v.i Preroki, de .kusi njegovu Ime imajo v.i odpu.zhanje grehou prejeti, kateri v njega verujo. Witebergae, anno MDLXXXIIII.« Za naslovom prihaja najprej »predguvor zhes v.e preroke« na 3 listih in »Predguvor zhes Preroka Jesai D. M. L.« na dveh listih s posebnim predgovorom pred vsakim prerokom. Potem šteje ta zvezek še 210 listov. Nov zvezek je zopet novi testament, ki ima zato tudi nov naslov: »Novi testament; tu ie teh svetih Evangelistou inu Apostolou Buqui inu Lystuvi: Sloven.ki .kusi Juria Dalmatina. Jesa LII. Kaku so na gorrah lubesnive noge, téh po.lanih, kateri myr osnanujo, od dobriga predigujo, isvelizhanje osnanujo, kateri pravio k Sionu: Tvoj Bug je krajl. Witebergae, Excurebant heredes Johannis Cratonis, Anno MDLXXXIIII«, 151 listov; na 151b listu se zacenja »register teh epistel inu evan­geliov, katera se ob nedelah inu navadnih prasnikih beró in izlagajo«, obsegujoc 4 strani, naposled pa prihaja 13 strani obsegajoc »register nekatérih beséd, katére Crajn.ki, Coro.hki, Slovén.ki ali Bezjazki, Hervázki, Dalmatin.ki, I.trian.ki ali Cra.hki .e drugázhi govoré«; torej slovarcek je hkrati prvi naš dijalektološki spis. Koncni racun Seelfischev je znašal po odbitku 100 goldinarjev za korektorja 2218 goldinarjev. Prehranšcina za Dalmatina, Bohorica, oba decka, tiskarskega pomocnika in nekega Johanna Jakoba Reinerja, najbrž korektorja, torej 6 oseb, je znašala za dobo od 23. maja do konca decembra 1583 l. 190 goldinarjev 10 grošev, med katerimi je tudi všteti 8 goldinarjev za dve mizi za »valete«. Ker superintendent Leyser ni zahteval za stanovanje nic najemnine, so poklonili nje­govi ženi 7 goldinarjev. S prisrcno zahvalo so odšli iz gostoljubne hiše, kjer so 282 Prevod nem. in lat. teksta: »slovenska Biblija to je vse sveto pismo, natisnjeno v volilno­knežjem saškem mestu Wittemberg po Hansa Kraffta dedicih, leta 1584. Izaija 8: [Naj se držijo] postave in pricevanja, ce ne govorijo po tej besedi, zanje ne bo jutranje zarje.« 283 Prevod: »Predgovor za stanove in vse pobožne kristjane na Kranjskem.« jim, kakor sami pravijo, gospodar, gospodinja in družina izkazovali »vso cast, ljubezen in prijaznost«. Tudi univerza jih je bila dne 29. avgusta povabila v neko vas »zur Rustication«.284 Povabljeni so bili tudi na ženitvo Seelfischevo in na že­nitvo M. Antonia Euonima s Koroškega. Ko so bivali v Vitenbergu, se je zacela tam kuga in med stroški nahajamo zapisano »wegen der sterbenden Leuff«285 za angeliko in sladki janež 4 groše 6 penezov. Teologicna fakulteta, zlasti pa generalni superintendent dr. Leyser, je s svetom in dejanjem pospeševal tiskanje biblije, kakor hvaležno pripoznavata Dalmatin in Bohoric. Fakulteti in Leyserju sta poklonila pred odhodom, to je 31. dan leta 1583,286 po en izvod biblije, vezan v belo usnje z zlatimi kosi, z deskami in sklepi, tako tudi nestorju kranjskih prelagateljev biblije, Primožu Truberju. Tudi tiskarski pomocnik Mravlja je dobil en izvod; vitenberškim stavcem, tiskarju in založniku so bili dani dolžni izvodi. Na posebno prošnjo so dobili nevezane iz­vode M. Benedict Pyroter, doma iz Loke, ki je študiral v Witenbergu in je morda poslovenil Brencijev Katekizem; potem neki poljski predikant M. Elias Opala; licencijat, profesor in kancelar virtemberški Johannes Schüß in doktor Nikolaus Selnicerus, svetega pisma profesor, pastor v Lipskem in superintendent za Mi-šensko. Za trojo deželanstvo so bili lepo vezani trije izvodi, kar je stalo 24 goldi­narjev 10 grošev; vsi stroški za vezanje so znašali za 500 izvodov 451 goldinarjev. Posebna zahvalna pisma sta pisala Dalmatin in Bohoric po odhodu iz Wi­tenberga vojvodu Ludoviku Wirtemberškemu (1. dne januarja 1584), staremu prijatelju notranjeavstrijskih protestantov, in pa volilnemu knezu Saksonskemu (14. januarja 1584). Po nalogu deželanstev sta poklonila vsakemu, in to vojvodi tri, volilnemu knezu šest pozlacenih v rudece usnje z deskami in sklepnicami lepo vezanih izvodov (katerih vezava je za zvezek stala 3 tolarje 2 groša) za njih »liberíje« (knjižnice). Bohoric je priložil svojo slovnico, Dalmatin pa svojo slo­vensko molitveno knjižico Karszanske lepe molitve, zdai pervizh z Bukovskiga inu Nembshkiga jesika v nash Slouen.ki tolmazhene .kusi Jurja Dalmatina, Witebergae 1584, 80 in novo izdajo Truberjevega Katekizma. Bohoric se je moral razen tega zahvaliti volilnemu knezu, da je sprejel njegovega sina in Znojilšeka med knežje alumne v Schulpforti. To sta storila oba, potovaje nazaj, v Augustusburgu dne 284 Prevod: Nekako »za povašcanjanje.« 285 Prevod: »Zaradi kuge«. Kar se v zgodovinskih virih omenja kot kuga oziroma v srednjem veku v Nemciji kot »Sterbende Leuff«, je treba na splošno razumeti kot nevarno epidemi­jo, ki ni nujno povezana z infekcijsko boleznijo kugo. 286 Podatek o mesecu manjka. 14. januarja 1584, in sta dobila od volilnega kneza milostno priznalno in zahval-no pismo (15. I. 1584). Prva naposled imenovanih knjižic, katero je v drugi izdaji oskrbel 1595 l. Felicijan Truber, je vecinoma preložena, kakor pravi Dalmatin sam v dedikariji, po D. Andreas Musarlus (Meusel) »Betbüchlein«, cegar ena izdaja je izšla leta 1572 v Lipsku. Druga je, kakor receno, Truberjev katekizem s pesmarico. Naslov je nekoliko spremenjen, namesto »gody« »godov«, namesto ».dai supet na novu popraulene inu s veliku« stoji samo »z dostimi«. Potem citat iz sv. pisma »Verbum Chri­sti habitet in vobis abundanter: in omni sapientia docentes et commonentes, vosmetipsos in Psalmis et Hymnis et canticis spiritualibus, in gratia canentes in cordibus vestris Deo. V Vitembergi, Anno 1584.«287 Ta lepo opravljena knjižica obsega v 80 16 listov, 275 štetih in 5 neštetih strani, ki so tiskane vse z obrobnim okvirjem. V nji je 79 pesmi z 61 vtisnjenimi melodijami, 15 lesoreznimi slikami. Te imajo znamenje 4+ in letno številko 1551. Nemški dopis je posvecen gospodu Juriju Kiselu, toda ni vec stari Truberja iz l. 1567, ki se je doslej ponavljal v vsaki izdaji, ampak nov, ki ga je sestavil Dal-matin. Razpravljaje široko o hvali in koristi petja, zlasti cerkvenega, pravi Dal-matin, da morajo tudi Slovenci biti sedaj za to dobroto Bogu hvaležni. »Dann nachdem der Ehrwürdige und in Gott wohlgelehrte Herr Primus Truberus, mein geliebter Herr, Patronus und in Christo Vater, noch vor vielen Jahren den gan-zen Catehismus in feine windische Reime, auf liebliche Melodien und in Ge-sang gebracht, und hernach mit etlichen windischen Psalmen und geistlichen Liedern vermehrt, welche er auch vor siebzehn Jahren unter E. St.288 löblichen Namen in Druck gegeben: ist nicht allein der Nutz bei uns daraus erfolgt, dass, wo gute windische Lieder in Brauch gekommen, die anderen unnützen und är­gerlichen Buhlerlieder mehrerteils abgekommen, sondern sind ihrer viele neben der Predigt des reinen Wortes Gottes auch durch dieses heilsame Mittel in den zehn Geboten, welche sie zuvor nicht kannten, im Glauben und Vaterunser, die sie nicht verstanden, im Hauptstück von der heiligen Taufe und dem hochwür­ 287 Prevod: »Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poucujte in spodbujajte, s psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hva­ ležno prepevajte Bogu. V Witembergu, leta 1584.« 288 J. Dalmatin v svojem predgovoru, posvecenem Juriju Khislu, kot naziv uporablja neobi- cajno kratico E(ure). St. Salvo titulo – kadar pisec, ko naslavlja prejemnika, ne uporablja vseh njegovih nazivov. digen Sacrament des wahren Leibes und Blutes Jesu Christi, deren rechten Ge-brauch und Nutzen sie nicht gewusst und also in der ganzen christlichen Lehre fein unterwiesen worden, welcher nun ein Theil seliglich in Christo entschlafen, ein Theil noch im Leben, welche Gott für solche seine Gnade und Wohlthat herz­lich danksagen. Demnach weil der Allmächtige auch bei uns Windischen, zu unsern windischen Psalmen und geistlichen christlichen Liedern solches Gedeihen merklich verliehen, bin nicht allein ich, der ringfügigste, sondern auch etliche an-dere treuherzige Christen aus geistlichem Eifer und Liebe des Vaterlands bewegt worden, dass wir wolgemeldts Herrn Primi und anderer christlicher Lehrer Exem­pel nach seithero etliche mehre deutsche und lateinische christliche Lieder, so in ganzen heiligen Römischen Reich bei den Evangelischen und der Augsburgischen Confession recht verwandten Kirche gebräuchig, in unsere Reime und Gesang gebracht und die vor ausgegangenen windischen Psalmen in ziemlicher Anzahl vermehrt, welche bereits mehrentheils bei dem gemeinen windischen Volk neben den vorigen in Brauch gekommen. Und nachdem die vorigen Exemplaria des sehr angeregten Herrn Trabers Gesangbüchlins, so im 67. Jahr ist unter E. St. Löblichen Namen durch den Druck ausgegangen, nun längst abgegangen, habe ich dieselbe windischen meisten alten und neuen Gesänge zusammen gesetzt, und weil ich all-hier die Gelegenheit überkommen, dieselben mit schönen Figuren, Leisten, Noten und Schriften auf eigene Unkosten lassen drucken und E. St. hiemit gehorsamlich habe dediciren wollen: nicht allein darum, dass sichs ohnedies gebührt, weil des Herrn Primi voriges windisches Cantional zuvor E. St. zugeschrieben worden, dass dieses vermehrte und augirte auch unter derselben, als rechten Possessorn und Pa-troni christlichem löblichen Namen wiederum ausgehe, sondern auch zur Anzei­gung meines dankbaren unterthänigen Gemüths, um die Wohlthaten, so mir von E. St. und sonderlich von derselben geliebten Herrn Vater, besonders als ich noch zu Tübingen gestudirt, und hernach seit ich von einer loblichen Ehrsamen Land-schaft in Crain etc. zum Predigtamt in Laibach gnädig erfordert und berufen bin worden, vielfältig widerfahren sind. Demüthiglich und hochfleissig bittend, E. St. wollen diesen meinen und der anderen treuen Christen fleiss und Wolmeinen, so an diesem windischen Gesangbüchlein gearbeitet, ihnen (sich) wolgefallen lassen, und diese meine Dedication dieses augirten Gesangbüchleins mit gleicher Gnade wie die erste, von mir auf und annehmen. Datum Wittenberg am Neuen Jahrstag des eingehenden 84-sten Jahres. M. Georgius Dalmatinus.«289 Zatem prihaja slo­ 289 Prevod: »Potem ko je castivredni in v Bogu zelo uceni gospod Primož Trubar, moj ljubljeni gospod, patron in po Kristusu oce, že pred mnogimi leti celi Katekizem prenesel v licne venski predgovor: »Pryzhovanie de tu Petie v'cerkvi, kadar se sa.topnu is .erza poje, Bogu dopade in je pridnu tem mladim Ludem.« S. 1–275 obsega pesmi, zadnje neošteviljenje strani pa register vseh pesmi. Število psalmov se je v tej izdaji povzdignilo na 20 (1574: 9, 1579: 17). Naj­bolj je pomnožil število pesmi Dalmatin sam, pridejal je namrec 11 številek, tudi Jan. Schweiger ima eno novo, in 1 A. B.; podpisana je, kakor receno, od Bohori-ca; 4 nove pesmi so od neimenovanih pisateljev. Od Dalmatina imamo torej do te izdaje 28 pesmi in on je potemtakem tudi najplodnejši pesnik naše prve dobe. slovenske rime in z ljubkimi melodijami pripravil v napeve, nato pa z raznimi slovenskimi psalmi in duhovnimi pesmimi dopolnil ter pred 17 leti pod vašega ST (Salvo titulo) castitim imenom dal v tisk, ni bila korist samo v tem, da so pri nas prišle v navado dobre slovenske pesmi, druge nekoristne in škodljive vlacugarske pa šle v pozabo, marvec je bilo mnogo njih poleg pridig o cisti božji besedi skozi to blagodejno sredstvo poduceno o desetih božjih zapovedih, ki jih poprej niso poznali, o veri in ocenašu, ki ju niso razumeli, o glavnih clenih svetega krsta in precastitem sakramentu telesa in krvi Jezusa Kristusa, o katerih pravega pomena in koristi niso vedeli nicesar ter so tako o celem kršcanskem nauku dobili potrebno znanje. Nekateri od njih so nato blaženi v Kristusu preminuli, nekateri, ki še živijo, pa se Bogu za tolikšno milost in dobroto srcno zahvaljujejo. Zatorej, ker je Vsemogocni tudi nam Slovencem, našim psalmom in duhovnim kršcanskim pesmim podelil viden uspeh, se nisem samo jaz kot najneznatnejši, temvec se je tudi vec srcnih kristjanov iz kršcanske vneme in lju­bezni do domovine zavzelo, da bomo odslej od omenjenega spoštovanega gospoda Primoža in drugih kršcanskih uciteljev izbrane primerke nemških in latinskih kršcanskih pesmi, ki se v celem svetem rimskem cesarstvu uporabljajo v evangelicanskih in augsburški veroizpovedi sorodnih cerkvah, prenesli v naše rime in napeve. Že izšle slovenske psalme pa smo v precejš­nem številu pomnožili in so poleg prejšnjih, pri preprostem slovenskem ljudstvu vecinoma že v uporabi. Ker so prejšnji primerki pesmaric, ki jih je leta 67 pod vašim slavnim imenom dal natisniti gospod Trubar, že davno pošli, sem te stare in nove slovenske pesmi zbral in jih, ker sem tukaj imel priložnost, z lepimi podobami, obrobami, notami in pisavo na lastne stroške dal natisniti ter posvetiti vašemu ST. To pa ne samo zato, ker je tudi prejšnja, gospo­da Primoža pesmarica bila posvecena vašemu ST, in se zato spodobi, da tudi ta razširjena in posvecena knjižica izide ponovno pod istim slavnim kršcanskim imenom, pravega gospodar­ja in zašcitnika, temvec tudi zaradi moje ponižne hvaležnosti zaradi dobrih del, ki sem jih bil deležen s strani vašega ST in še posebej od vašega ljubljenega gospoda oceta, ko sem še študiral v Tübingenu in nato mnogotero, ko sem bil od castitega slavnega deželnega zbora na Kranjskem itd. milostno poklican na opravljanje pridigarske službe v Ljubljani. Z vso ponižnostjo in zavzeto prosim, da bi vaše ST to mojo in drugih zvestih kristjanov marljivost in dobronamernost, ki so delali na tej slovenski pesmarici, sprejeli z odobravanjem in mojo posvetitev te razširjene in posvecene pesmarice sprejeli z enako milostjo kot posvetitev prve. V Wittenbergu na novega leta dan nastopajocega 84tega leta. M. Jurij Dalmatin. XXII Tudi o Dalmatinovi bibliji je obveljal starega rimskega pesnika izrek »habent sua fata libelli«.290 Verska inkvizicija na Avstrijskem je bila nasproti protestantiz-mu samo inkvizicija knjig. Spoznala je s pravim taktom, da je tisek nje najhujši sovražnik, in mu je zatorej ob casu, ko je protestantizem že dosegel svojo višino, skušala izpodrezati ravno to glavno žilo. Pricakovati je bilo potemtakem, da se slovenska biblija ne bo dala kar brez nevarnosti speljati v slovenske dežele, in zato sta se Dalmatin in Bohoric že davno pred dovršbo tiskanja pecala s prašanjem, kako bi bilo spraviti biblijo domu. V nekem pisanju z dne 30. julija 1583 (v Deželnem arhivu kranjskem) pretresujeta vse doticne mogocnosti. Priložnost je pac, spraviti jo z Lipska v Rezno291 do Donave in odtod do Linca; toda pri tem je dvojna nevarnost, namrec led (ker bi se moralo goditi prevažanje po zimi), potem pa nasprotniki, ki imajo na Donavi dvoje mitnice in carinske urade. Kako je s potjo po suhem iz Lipska v Linc, tega ne moreta izvedeti v Vittenbergu; to bi mogli povedati ljubljanski trgovci, ki to najbolj vedo, kake priložnosti so za vožnjo od Linca crez Freistadt v Lipsko. Skoraj najbolje bi bilo spraviti biblijo iz Vitenberga po Labi v Prago. Do Prage se ni nic bati, tudi v Pragi morda ne, kjer je dovolj zaupnih mož. Iz Ljubljane kupcuje v Prago neki »preganjani kristjan« de Vino iz Trsta, ki ima prodajalnico v hiši gospe Klombnerjeve »am Eck«292 (bil je to v tedanjih aktih veckrat imenovan prekršcevavec); on bi mogel kaj povedati, kako bi se dale knjige dalje po suhem prevažati iz Prage. Do Avstrijskega bi ne bilo nevarnosti; na moravski meji ali blizu Dunaja bi se mogla shraniti biblija pri gospodih von Puckheim v Göllersdorfu293 ali kje drugod pri kristjanskih go-spodih in deželanih na njih gradovih, da bi se potem o priložnosti spravila dalje. Tudi za nacin pošiljanja je bilo treba opreznosti. Sklenilo se je, poslati biblijo z drugim trgovskim blagom vred in s posredovanjem protestantovskih kupcev. V Vitenbergu so biblijo, ko je bil tisek koncan in 500 izvodov dovezanih, zabili pod nadzorom Dalmatinovim in Bohoricevim v sode in napravili tem natancen zaznamek. Šest sodov je šlo na Norimberg, od koder bi jih o priložnosti dalje poslal Jörg Dittmayr, faktor ljubljanskega mešcana Sebastijana Andrejcica. Hans 290 Prevod: »Knjige imajo svojo usodo.« 291 Regensburg. 292 Prevod: »Na vogalu.« 293 Göllersdorf, okraj Hollabrun, Spodnja Avstrija. Lebzelter v Lipsku je prevzel pet sodov, da bi jih prav tako poslal v Norim-berg Dittmayrju. Juriju Straubu, mešcanu in trgovcu v Kamnici na Mišenskem (Chemnitz), so bili poverjeni trije sodje, da bi jih spravil s svojim kupcijskim blagom v Linec k prijatelju Hansu Nusserju za bližnji semenj po véliki noci. Tri skrinje ali zaboji z 18 pozlacenimi in lepo vezanimi izvodi, zapakovanimi v plat-no, so bili oddani na Dunaj; Hans Reichart na trgu Hoh[e]r Markt294 bi jih imel spraviti do Beljaka in Ljubljane. V Lipsku pri Lebzelterju je ostalo še 13 sodov dobro ohranjenih, dokler se nic druzega ne skaže. Te bi bilo spraviti crez Prago, kjer so se zastran tega dogovorili s Pantaleonom Pischoffom, na Dunaj in potem po ovinku crez Ogrsko na Štajersko, od tam pa s pomocjo štajerskih stanov dalje. Razpošiljanje se je opravljalo po Dalmatinovem nacrtu prav uspešno, dasi je nadvojvoda Karol že februarja 1584 izdal povelje, da je zadržati slovensko biblijo na vseh prehodih notranjeavstrijskih. Najveci del vse zaloge je šel crez Norimberg v Salzburg. Najdragocenejša pošiljka fino vezanih izvodov se je poslala s svilo in platnom na Dunaj Hansu Reichartu. V Lincu je prevzel v shrambo Hans Nusser tiste tri sode, ki mu jih je poslal Jurij Straub v Kamnici. Maja meseca 1584 je bilo že precejšnje število vezanih in nevezanih izvodov v Ljubljani, ki so prišli tje po ovinku crez Ogrsko in Hrvaško. Tudi v Beljaku je hranila vdova Margareta Rožmarinka pet sodov s 149 biblijami in 43 izvodi molitvenika Dalmatinovega, ki so bili odkazani koroškemu deželanstvu. Avgusta in septembra je odposlal zadnjih 15 sodov Hans Lebzelter v Norimberg in vsi so dosegli svoj cilj, dasi so nasprotniki hudo pazili in skoraj natancno poznali nacrt, kakor razvidimo iz Hrenove tožbe: »Tandem re confecta per Hungariam et extremos Slauoniae et Croatiae fines Carolostadium, inde Labacum et in Carnioliam caute deducta sunt et ex domu provincialium divendita … Biblia aliosque precarios libellos et catechismos, cum mihi a meo Reverendissimo idemque a serenissimo Ferdinan­do, quos certiores de ea re feci, cura interceptionis fuerit demandata, passimque Viennae, Lincii, aliisque vectigalium locis et praefectis diligens attentio habere­tur, Salisburgi inter pellificum merces, doliis absconditos, in Carnioliam ad mi-serorum seductionem deportaverunt. Et adhuc (1600) in provincialium domo detinetur magnis aerarii curis et patriae, in fraudem militum et confirmationem errorum, sumptibus.«295 294 Hoher Markt, eden najstarejših trgov na Dunaju. 295 Prevod: »Ko je bila stvar naposled koncana, so [Biblije] preko Ogrske in najbolj skrajnih meja Slavonije in Hrvaške previdno pripeljali v Karlovec, od tam pa v Ljubljano in na Dalmatinovo koncno porocilo stanovom z dne 26. aprila 1584. leta v nalogi, naroceni njemu in Bohoricu, sklepa s prošnjo, naj »tega dragocenega zaklada slovenske biblije, dasi satan besni in se togoti zoper njo,« uboga slovenska cerkva postala cemprej deležna. »Es wird ohne Zweifel diese sclavonische Bibel der letzte Nachdruck und Klang des heiligen Evangelii sein, davon Christus selbst predigt, da er sagt: Es wird (vor dem jüngsten Tag) das Evangelium gepredigt werden in der ganzen Welt. Dann wann wir uns recht umsehen, so finden wir, dass nicht allein unter denen, so sich des christlichen Namens rühmen, sondern auch unter den unglaubigen Turken und den grausamen und wilden Moscoviten und auch wohl unter den anderen Völkern die sclavonische Sprach, ja fast in der ganzen weiten Welt gängig und gebräuchig ist. Zwischen welchen so diese unsere scla­vonische Bibel durch die benachbarte Leut kumbt, hoffen wir zu Gott, es wird nicht ohne grosse Frucht abgehen, sondern viel Menschen dadurch in rechten Verstand des heiligen Evangelii und also der ewigen Seligkeit kommen.«296 Dalmatinovo upanje, da se bo po njegovi bibliji protestantizem dalje širil po drugih deželah, se sicer ni izpolnilo, toda po slovenskih deželah, združenih v tako zvano Notranje-Avstrijsko, je ta biblija gotovo mnogo pripomogla k utrdbi verske prepricanosti, katera je protestantizem še vec desetletij podpirala v boju zoper katolike, ki so jim na razpolago vsi duhovni in posvetni prisilni pomocki. V Ljubljano došle izvode biblije so shranili v deželni hiši in Bohoricu po­verili njih razdeljevanje in specavanje. Iluminiran izvod je dobila knjižnica de­želnih stanov. Deželni glavar, deželni upravnik in vicedom Ahac Turn, Jožef Kranjsko, ter jih razpecevali iz lontovža … Ko mi je moj precastiti in presvetli Ferdinand, ker sem jih obvestil o tej zadevi, poveril skrb za odvzem biblij in ostalih dvomljivih knjig, in ko je bila pozornost na Dunaju, v Linzu in v drugih mitninskih in nadzornih krajih skrbno usmerjena na vse strani, so jih [biblije in ostale knjige] v Salzburgu skrili med blago strojarjev in jih za zapeljevanje nesrecnikov pripeljali na Kranjsko. Vrh tega (1600) pa jih skrbno zadržujejo v lontovžu na velike stroške blagajne in domovine ter v škodo vojakov in za utrditev zablod.« 296 Prevod: »Brez dvoma bo ta slovenska Biblija zadnji natis in glas svetega Evangelija, o katerem Kristus sam oznanja, ko govori: 'Evangelij se bo oznanjal (pred sodnim dnem) po vsem svetu'. Kajti ce se prav ozremo, ugotovimo, da slovenski jezik ni v rabi samo pri tistih, ki se ponašajo s Kristusovim imenom, temvec je razširjen in v rabi tudi med never-nimi Turki, groznimi in divjimi Moskoviti, pa tudi med drugimi narodi po skoraj vsem širnem svetu, med katere bo ta naša slovenska Biblija prišla preko sosedskih ljudstev, kjer bo, upajmo v Bogu, obrodila obilo sadov in mnogo ljudi privedla do pravega razumevanja svetega evangelija in tako v vecno blaženost.« Turn, Mertlin Gall, Janez Kisel, Franz Scheyer so dobili po en izvod, vezan v rdece usnje z zlatom. Opatu zatiškemu, Ludviku Turnu, Adamu baronu von Eck Brdskemu,297 Wolfu Engelbrechtu Turjaškemu, Janezu Jakobu Lambergu, Joštu Mordaksu, Krištofu Galu, Viljemu Praunspergerju je bil poklonjen izvod s srebrnim okraskom, vezan v rdece usnje. Drugi so dobili izvode, vezane v belo usnje z zlatim hrbtom; predikantje Spindler, Dalmatin, Truber, Tolšcak, Živcic, Savinec, Faschang, Peter (Vlachovic) v Metliki, Kasper Kumperger, Krištof Sli­vec so dobili po en izvod v belem usnju; tako tudi šolski nadzorniki Kocevar, Sindinger, Pantaleon, Steinfelder, Bohoric, Gebhard, Gartner, Vrbec, deželska šola in cerkev v Špitalu. 5. dne novembra je dobil Bohoric ukaz, naj izroci en izvod v rdecem usnju z zlatom tudi škofu, kateri je izjavil »dass ihm ein Exemplar der windischen Bibel anzunehmen auch nicht entgegen wäre.«298 Saj je morala biti Dalmatino­va biblija v korist tudi katoliški duhovšcini, dasi jo je ta nerada videla v rokah priprostega naroda; Valvazor nam v resnici poroca, da rabi Dalmatinova biblija še o njegovem casu, torej sto let kasneje, še vedno katoliški duhovšcini, da more ta besede svetega pisma »recht krainerisch aussprechen«,299 ker ni nobene druge slovenske biblije. Sicer pak je že škof Hren sam izprosil od papeža dovolilo, da smejo posebne zaupne osebe brati krivoverske knjige. Kar se tice razširbe biblije po sosednjih deželah, je šlo na Štajersko 330, na Koroško pa 300 izvodov. Korošci jih niso hoteli vec prevzeti, ceš da tam rabijo predigarji ponajvec nemški jezik in se slovenski govori samo od Drave doli. Od izvodov, namenjenih za Štajersko, je bilo 113 poslanih Juriju Seifriedu von Trü­benegg auf Schwarzenstein v celjskem okraju. Deželani vseh treh dežel so izkazali Dalmatinu hvaležnost s tem, da so mu dali castno darilo po 200 goldinarjev. Razen tega mu je kranjsko deželanstvo odpustilo (26. februarja 1585) dolg 300 goldinarjev in mu je zvišalo placo, ki jo je dobival kot slovenski predigar, od 240 na 300 goldinarjev. Proti konci leta 1585 je dobil Dalmatin župnijo Škocjansko pri Turjaku od deželnega upravitelja Krištofa Turjaškega, ki je bil zavetnik in fevdni gospod te župnije. Dalmatin pa je to faro oskrboval samo excurrendo.300 Nadvojvoda Karol je sicer na prošnjo ka­ 297 Negotovo branje. 298 Prevod: »Da ne bi imel nic proti, ko bi prejel primerek slovenske Biblije.« 299 Prevod: »Pravilno kranjsko izgovarjati.« 300 Upravljati župnijo excurrendo pomeni, da župnik ni ves cas prisoten v tej župniji, ampak tolikov izdal Turjaškemu povelje, da naj imenuje katoliškega župnika, toda ta ga ni slušal, ker je trdil, da ima pravico oddati župnijo, komur on hoce. Povest, ki hoce iz Turjaka napraviti nekako Wartburg, ceš Dalmatin je tamkaj skrit dovršil prelogo svetega pisma, je seveda po tem, kar smo dosedaj povedali, gola pravlji-ca. Turjak ni bil pribežališce slovenskega Luterja, ampak župnijo škocjansko je dobil Dalmatin kot nagrado ali placilo njegovih zaslug za protestantovsko stvar. O smrti Dalmatinovi poroca evangeljska matica umrlih: »1589 den letzten Avgust ist um Mittag selig in Gott verschieden der ehrwürdige und wohlgelehrte M. Georgius Dalmatinus, E. E. Landschaft hie christlicher Praedicant und zu Auerberg bei S. Cantian Pfarrer welcher den 1. September bei S. Peter ehrlich ist zur Erde bestattet worden, dem ich Pyroter (Magister Benedict Pyroter) in der Spitalkirchen die Leichpredigt gehalten aus Isaia c. 56, wo der Prophet klaget 'wie der Gerechte umbkomme'.«301 O Dalmatinu vemo, da je bil oženjen; nje­gova žena se je zvala Barbara; od njegovih otrok se navajajo Janez in Marko, ki sta oba zgodaj umrla, in pa vec hcerá. Njegovo 128 del obsegajoco knjižnico so prevzeli stanovi za cenilno vrednost 211 goldinarjev 13 krajcarjev. Njen zazna­mek se hrani v deželnem arhivu ljubljanskem. Elze, die slovenischen protestantischen Katechismen 95, 96, pripisuje Dal-matinu tudi nemško-slovenski katekizem, o katerem ne vemo drugega, kakor da je bil l. 1584 vpeljan kot ucna knjiga deželske šole v Ljubljani. Tiskan je bil najbrž l. 1578 v Ljubljani pri Mandelcu in je stopil namesto »Catechesis slavi­cae«, katero je spisal za šolo po Brenciju Krelj. Niti tega Kreljevega niti Dalma­tinovega katekizma za šole ne poznamo dandanes nobenega izvoda; izginila sta popolnoma. Med manj imenitne protestantovske pisatelje spada Janž Tolšcak. Janez Tolšcak, navadno Tulšcak pisano, v nemšcini tudi »Feistenberger« ime­novan (Elze Postillen 124), je bil sprva katoliški duhovnik, ki se je pridružil jo upravlja (soupravlja) od drugod, upravlja samo tekoce posle. V tem primeru to najver­jetneje pomeni, da je Dalmatin župnijo le obcasno obiskoval in pridigal, vendar pa v tej župniji nikoli ni bil prisoten dlje casa. 301 Prevod: »Opoldne zadnjega avgusta leta 1589 je spokojno, v Bogu preminul spoštovani in uceni M. Jurij Dalmatin, spoštovane castitljive dežele Kranjske tukaj [v Ljubljani] kršcanski pridigar ter župnik v Turjaku pri S. Kancijanu [Škocjanu]; 1. septembra je bil spoštljivo pokopan pri Sv. Petru. Jaz Pyroter [magister Benedikt Piroter] sem mu v špi­talski cerkvi v slovo pridigal iz Izaija 56 [pravilno 57], kjer prerok toži o tem, kako umrje pravicni.« reformatorskim težnjam. Že leta 1559. je deloval kot predigar nove vere in je posloval l. 1561. v Metliki; v istocasnih listinah ga nahajamo navedenega kot »Herr Hans Faistenperger« ali sploh »Herr Hans« (Kostrencic 2, 5, 7); nasproti Vlahovicu, tovarišu v Metliki, ki ni znal ne nemški ne latinski, zvemo od Klomb­nerja o njem: »Herr Hans ist glerter unnd kann deutsch, dem mag man mit deutschen puechern helfen«.302 Še istega 1561. l. je bil namešcen zraven Jurišica za deželnega predigarja v Ljubljani; oba sta bila Truberjeva namestnika in sta krepko delovala za novo vero. Po zimi 1561–1562 sta se, kakor receno, drug drugega porocila; Tulšcakovi nevesti je bilo ime Katarina. Vsled prošnje, katero je poslal ljubljanski škof do cesarja, je došlo dne 30. julija 1562. l. cesarsko po­velje, da je poleg drugih dejati v zapor tudi Tulšcaka. Naslednjega leta (1563.) ga nahajamo zopet kot katoliškega predigarja na starem svojem mestu. Tedaj je bilo toliko cerkvenih poslov, da so kranjski stanovi (meseca avgusta) sklenili, pomno­žiti število evangeljskih predigarjev za deželo Kranjsko, ceš da Tulšcak in Truber ne moreta opravljati vec vsega. Kakor znano, je moral Truber koncem meseca julija 1565 zapustiti na cesarsko povelje domovino in deželnim stanovom je bilo poskrbeti za novega superintendenta. Za to službo, za katero je bil priporocan tudi Tolšcak, ga niso hoteli imeti, ampak so si izbrali 27-letnega Krelja, trdec, da je Tolšcak bolj sposoben za dijakona. Kakor se dá povzeti iz omenjene škofove prošnje, je bil Tulšcak mož rézkega in strastnega znacaja in nikakor ne izbircen v izrazih in besedah. V zunanjih stvareh je presegal celo Truberja. Tako je kazal n. p. gledé vprašanja o koretlju (korni suknji303) toliko samovoljnosti, da se je zacel prepirati z deželnimi stanovi. Zategadelj je izgubil kot nasprotnik korne suknje svoje predigarsko mesto, kar je odobraval tudi Truber. Pozneje so se pa jeli zopet zanimati zanj. Ob casih kuge se je namrec posebno odlikoval in izdal l. 1579 tudi posebno slovensko molitveno knjigo; dobil je za svoj trud pri kužnih bol­nikih veckrat priznalna darila (enkrat 30, potem pa 40 gl.) in kot pisatelja so ga izbrali tudi v komisijo, ki naj bi pregledala prelogo Dalmatinovo svetega pisma (1581). Postavili so ga zopet tudi za deželnega predigarja; s tem znacajem vsaj je zabeležen (1581–1591) v stari krstni, porocni in mrtvaški knjigi v ljubljanskem stolnem arhivu. Kot »govornik pri pogrebih« na šempeterskem pokopališcu je imel dosti prepirov s katoliškimi duhovniki te župnije. To nasprotje je tem bolj 302 Prevod: »Gospod Janez je ucen in zna nemško, njemu lahko pomagamo z nemškimi knji­ gami.« 303 Negotovo branje. narašcalo, cim veci so postajali uspehi in napori protireformacije. Med deželnimi listinami nahajamo vlogo ljubljanskih predigarjev na kranjske deželne stanove z dne 7. marca 1587. in med njimi je tudi Tulšcak. V njej se pritožujejo evangelj-ski pristaši, da so jih na javni cesti zasmehovali in psovali. L. 1589 je bil Janez Tulšcak kot deželni predigar umirovljen zavoljo starosti in je umrl okoli 1594. leta. Tulšcak je imel dva sina, katera je hotel oba odgojiti za predigarstvo. Toda doživel je ž njimi malo srece in veselja. Starejši, Jakob po imenu, je moral zapu­stiti l. 1596 tübinški zavod »Tiffernum« zavoljo nepridnosti in drugih prestop­kov hišnega reda, mlajšega pa niso sprejeli vanj, ker ni bilo prostora in je imel sam premalo za to potrebnih znanosti (Radic, Kres V, 568). Kakor poroca Elze (Protestantische Postillen 124) po listinah deželnega ar­hiva kranjskega, se je bavil Tulšcak že leta 1572 s prelaganjem Lutrove postile, katere pa najbrž ni dovršil. Zgoraj imenovana molitvena knjižica, ki se nam je ohranila samo v enem izvodu v Kopenhagnu, slove tako-le: Kerz.zhanske leipe molitve za v.e potrebe ino .tanuve, na v.aki dan sku.i ceil Tiedan, poprei v Bukou-skim inu Nem.hkim jeziki skusi Jansha Habermana pi..ane, .dai pak tudi pervizh v .louen.zhino .tolmazhene, .kusi Jansha Tulszhaka. V Lublani .kusi Iansha Mandelza, v tim Leitu MDLXXIX. Ta izvod je imel, kakor kaže pripis l. 1594, Hans Ostan-neck (Johannes Ostanech, Labacensis Carniolanus, Anno Dominis Nostri Jesu Christi 1594; Hanns Ostannekh, von Laybach, in Karnten, 1594). – Tulšcak je posvetil knjigo dvema gospéma: »Maria des Herrn Hansen Kisls zu Kalten Brunn und Ganabitz Ritters Ehgemahel und Margreth des Herrn Georgen von Rain zum Starmal auch Ehlichem Gemahel beyde geborne Paradeyserin Schwestern«.304 Za nemškim tri liste obsegajocim predgovorom prihaja slovenski na 8 listih (od kate­rih manjkata po Radicu dva305) »Slovenski predguvor, koku ima v.aki ke.rzhenik prou moliti«. Zatem so trije listi registra in tekst na 131 listih. List 148 je prazen. Ortografija Tulšcakova je nekaka mešanica kakor v Jurišicevi postili, n. p. v pondelak, v zhetertak, v petak, ogain, sicer se pa ravna po Truberju. Jezik mu je dosti cist, veliko boljši od Truberjevega; clena seveda ne more pustiti. O Tulšcakovem slovstvovanju vemo tudi še to, da je v starosti poslovenil Ave-nariusovo postilo, katero je l. 1593 revidiral Bohoric; tiskana ni bila, kolikor se vé. 304 Prevod: »Marija, gospoda Ivana Khisla od Fužin (grad Kaltenbrunn pri Ljubljani) in Ko­ njic, viteza itd. soproga ter Margerita, tudi zakonska žena gospoda Jurija pl. Raina od Strmola, sestri obe rojeni Paradeiser.« 305 Tekst v oklepaju je popravljen, vendar smisel popravka ni jasen. Kot zbiratelj protestantovskih pesmi si je pridobil zaslug Matija Klombner. On je bil že l. 1527 nekako središce vseh evangeljski mislecih in njegova hiša je bila pozneje njih taborišce. Leta 1529 je postal deželni pisar (deželni tajnik) in tudi pisar deželne sodnije, še pozneje (1548–49) protipisec kranjskega vicedomskega urada; dolgo let je bil v živem pismenem obcevanju z baronom Ivanom Ungna­dom in 1542 je bil poslan na Dunaj, pri kateri priliki ga je kanonik Pavel Wiener priporocil dunajskemu škofu Frideriku Nausea. Toda že pred 1561. letom je izgubil svoje deželne in cesarske urade in tudi svojo veljavo pri deželnih odborni­kih. Leta 1562. bi bil moral biti z drugimi glavarji protestantov kranjskih zaprt, kar pa se ni zgodilo; toda pri tem je prišel v slabo ime zavoljo bojazljivosti, ceš da je hotel preganjanju uteci. Ker je mislil, da je Truber raztrosil to vest, postal mu je oseben sovražnik. Poprej iskren prijatelj, pozneje sovražen nasprotnik kranj­skega reformatorja, nemirnež, agitator in intrigant, je napredovanje reformacije dosti pospeševal, pa tudi dosti oviral (Elze, Paul Wiener 10). Ta mož je kmalu po drugi izdaji Truberjevega Katekizma (1555) zacel zbirati protestantovske pesmi, ki so bile v kaki zvezi z vero ali cerkvo. Ko so jih Truberju 1561 pokazali, je Tru­ber svaril pred tem; Klombner, brez globokejše omike in agitator, bi bil pac rad postal voditelj zacetega cerkvenega gibanja in je burno dirjal naprej, ne da bi bil posebno oprezen v izbiranju sodelavcev in pomockov; cilj mu je bil ustanoviti kolikor moci veliko, vidno protestantovsko cerkev na Kranjskem; Truber pak je bil bolj oprezen, zmeren in vesten. Velik razlocek med tema znacajema se je takoj razodel po povodu Klombnerjevih duhovnih pesmi. Bile so po vsebini in obliki tako nedovršene, da je Truber rajši kakor sedmograški reformatorji želel ostati pri latinskih, kakor vpeljati nezadostne slovenske cerkvene pesmi. To ni bilo seveda Klombnerju po volji. Septembra 1561 je tožil baronu Ungnadu: »Herr Primus Truber vermeine noch lateinische Kirchengesänge einzubringen; könnten sie nur mit ihren windischen Kirchenliedern recht aufkommen, bis es besser würde, Herr Primus wolle diese nicht annehmen, vermeine, sie wären nicht gereimt; nun könnten sie nicht alles reimen, die zeit werde es erst bringen und laut ma-chen; sollten sie mittlerzeit sitzen wie die Stummen? Die Lieder bessern so viel in der Gemeinde wie eine schlechte Predigt.«306 Truber je hotel rajši torej cakati, 306 Prevod: »Gospod Primož Trubar namerava, dokler ne bo bolje, uporabiti tudi latinske cerkvene napeve, saj naj bi le skupaj s slovenskimi cerkvenimi pesmimi dosegle pravi namen. Gospod Primož le-teh noce sprejeti, ker meni, da se ne rimajo, saj se tudi vse ne morejo rimati. Cas bo prinesel svoje in postavil na svoje mesto. Ali naj medtem sedijo kot mutci? Te pesmi verski skupnost koristijo toliko kot slaba pridiga.« da pride cas za to. Toda že se je raznesel glas o teh pesmih, tako da je Weixler v Kostelu prosil Klombnerja, naj mu jih dopošlje (23 junija 1560). Ker je šel Jurij Cvecic in Jurij Jurišic ravno v Tubinge k Ungnadu s tiskarskim ucencem dne 10. julija 1562, je porabil Klombner to priliko in je brez znanja Truberjevega narocil Jurišicu, naj jih objavi. Dne 28. novembra 1562 je zopet pisal o tem Ungnadu: »Pesmi so Lutrove pesmi in samo na slovenšcino preložene, pojejo se po nemški (Lutrovi) viži ali melodiji; gospod Gregor je prosil zanje za svoje metliško slo­vensko in hrvaško cerkev. Mi jih že bomo zagovarjali in odgovarjali za nje.« (Ko­strencic ima to pismo zelo pomankljivo in so listine izdane zelo slabotno!!). Ven­dar se je tisek odlašal do nastopnega leta. Dne 28. julija 1563 je poslal Klombner Ungnadu še mladega Lenarda Mravljo iz Ljubljane, ki bo pridno pomagal pri tiskanju in bo koristen zlasti pri tiskanju pesmi, katere zna vse peti; pobožen je, dobrih ljudi otrok in dober kristijan in utegnil bi celo biti dober za duhovnika v svoji deželi; pesmi pa bi se gotovo dobro specavale (Kostrencic zopet nic o tem!). Potemtakem so se torej pesmi natisnile v 1000 izvodih. Do 24. septembra 1563 pa jih še ni bilo v Ljubljani; naposled pa so vendar prišle te »Duhovne pesmi«, pri katerih se je zlorabljalo Truberjevo ime, ker so se kot prvi del zbrale nekatere njegovih pesmi. O knjigi sami glede vnanje oblike in pisateljev smo že govorili pri obravnavi Ungnadovega delovanja in deloma pri Jurišicu. Povedati je še nekaj besed o njih izviru in vsebini. Pesmi drugega dela se nanašajo na stvaritev, vero, ocenaš, krst, obhajilo, advent, božic, trpljenje Kristusovo, veliko noc, binkošti in na besedo božjo; med njimi so psalmi, smrtne in pogrebne pesmi, molitve ju­tranje, vecerne in pred kosilom in po kosilu, naposled hvalne in zahvalne pesmi. Mnogim so pripisane zacetnice melodij, kakor se pojejo; n. pr. nemški: »Gelobet pist du Jesu Crist, Der Tag der ist so freudenreich, Vom Himmel kam der Engel Schaar, O du armer Judas, Christ lag in Todesbanden, Christ ist erstanden, Nun bitten wir den Heiligen Geist, Komm Heiliger Geist, Nun last uns den Leib begraben, Mitten wir im Leben sind, Kommt her zu mir, spricht Gottes Sohn, Ach Gott vom Himmel sieh darein, So woll uns Gott genädig sein, Ich ruff zu dir Herr Jesu Christ, Erhalt uns Herr bei deinem Wort, usw.307 307 Sedem vrst naslovov v mešanem zapisu, v glavnem v gotici: Hvaljen bodi Jezus Kristus, Ta dan: je poln veselja, Z nebes je truma angelov prišla, O ti ubogi Juda, Kristus je ležal v smrtnih sponah, Kristus je od mrtvih vstal, Prosimo zdaj Svetega Duha, Pridi Sveti Duh, Pustite naj pokopljemo to telo, Na sredi smo življenja, Pridite k meni, govori Sin božji, O Bog ozri se iz nebes, Naj Bog nam izkaže milost, H tebi klicem Gospod Jezus Kristus, Ohrani nas gospod v tvoji besedi. Od pisateljev je, kakor sem že povedal, za gotovo uganiti samo Lukeža Cvek­lja. Prej je bil on trgovec, 1561 pa svetovavec ljubljanskega mesta, bližnji sorod­nik Truberjev, ki ga imenuje Vetter (stric, bratranec), med tem ko ga Ungnad imenuje njegovega svaka. V tej pesmarici je tudi nepodpisana pesem, ki je bila povod nadaljnim prepi­rom in neprilikam. Glasi se: Le tu se puie vti vishi: O du armer Judas etc.308 O vy hudi fary, kai .te .turili, Ker ste nas obrupali ob ta dar Boshy, Satu morete terpeiti noter vtim pekli, Luciferieui hlapci morete biti vekumei. O vy hudi fary, kay vy delate, Chri.tusa moryte inu preganate, Ta vinograd Boshy doli tarete, Inu .tu Rimsku kurbu preshushtuiete, Bug .mili .e zhes vas. 308 O ti ubogi Juda itd. XXIII Truber je, kakor sem že porocal, sprejel to Klombnerjevo delo z velikim zacu­denjem in z veliko nevoljo; tudi deželni odborniki ga niso radi videli. Kako tudi ne! Zoper nasvet Truberjev in zoper njegovo vedenje so bile natisnjene te pesmi z njegovim imenom na naslovu. Za cerkveno rabo se Trubarju knjiga ni zdela pri­merna, pesem zoper katoliško duhovšcino se mu je zdela kar naravnost dražljiva, ki bi težavno stališce lahko le še bolj poslabšala. To je bilo vzrok, da so deželni odborniki v pismu do Ungnada z dne 9. decembra 1563. opomnili v pripisu: Zdi se jim, da so bile neke slovenske pesmi, ki so jih deloma tudi videli, zunaj na Virtemberškem tiskane in so tudi prišle v deželo, katere imajo spredaj ime njih predigarja Pr. Truberja, in potem še pesmi drugih manjših ljudi, ki bi bolje storili, da bi se ucili, kakor da uce druge; med temi pesmimi je tudi ena brez imena, kako je peti »O du armer Judas« zasramljivo o župnikih in duhovnikih; »auch seind diese Lieder ausser den von Truber schon vorlängst verfassten und gedruckten, so vil deren sonst gleich zulässig wären, mit den Silben nicht ordentlich nach der Quantitat gesetzt«;309 ker se je to vse brez njih in Truberjevega vedenja in volje storilo in se tako neporednost meša pod sijaj dobrih in lepo zloženih pesem, kar je navadnemu cloveku bolj v pohujšanje kakor v korist: zato ga prosijo, naj tis-karjem in korektorjem ukaže in zabica, da naj odslej nic ne sprejmejo brez njih, odbornikov, vedenja in pritrdila; zakaj, ce pridejo oni, odborniki (stanovi) zastran tega v nemilost pri cesarju ali vojvodi virtemberškem, bodo tiste, ki tako samola­stno ravnajo, poklicali na odgovor; oni odborniki sami dobro vedo, da nikakor ni gospoda Ungnada volja, dati v natisek kaj neporednega in nepotrjenega. Ungnad, na katerega je vplival v Urahu se baveci, že vec casa Truberju sovražni in s Klombnerjem zvezani hrvaški prelagatelj Štefan Konzul, je odgovoril na to v pripisu odgovora z dne 11. marca 1564 l. ne brez bridkosti: Kar se tice pesmi, bodo zanje odgovarjali Klombner, gospod Jurij Jurišic in drugi, ki so jih naredili, tem bolj, ker jih je gospod Truberja svak Luka Cvekelj tudi nekaj napravil; oni so jih po Jurišicu poslali vun na Virtemberško in niti on niti nihce ni vedel, da se to ni zgodilo z vedenjem in po nasvetu Truberjevem (Jurišic je pac to moral vedeti). Ko je torej slišal, da so bile pred nekimi leti pete in še v navadi, in jih je Jurišic v Tubingah, kjer so se tiskale, in ne tukaj, sam popravljal, ni vedel drugega, kakor 309 Prevod: »O ti ubogi Juda.« »Tudi so te pesmi, razen teh, ki jih je Trubar nedavno spisal in dal natisniti, koliko bi jih bilo takoj dopustnih, nepravilno zasedene z zlogi po kvantiteti.« da bodo služile cerkvi, in je ravnal tako po najboljši vesti; da se je s pesmijo »O du armer Judas« napravil tako velik greh, da se je bati celo cesarjeve in vojvodove nemilosti, to se mu res zdi cudno, ker se je vendar pesem že pred mnogimi leti pela brez pohujšanja in je Anton Dalmata sam rekel, da je slišal pesem peti: »Es ist nur ein unnöthig Berg aufgeworfen; denn der Kaiser hat viel mehr Ursach auf Herrn Truber Ungnade zu werfen, als auf den armen Judas, dieweil Herr Truber die ganze päpstliche Kirche umstösst …«310 Toda prepricani naj bodo, da so tam (v Urahu) ne bo tiskalo nic slovenskega, kakor kar sami pošljejo tje in to z vedenjem vojvode virtemberškega; zatorej naj, kar pošljejo slovenskega v tiskarnico, pošljejo vselej z nemško prelogo, ker se hoce vojvoda o vsem trdno prepricati in si on sam (Ungnad) ne more vzdrževati za to posebnih tolmacev; to se bo potem tiskalo v Tubingah, ce se tje pošljejo tudi korektorji; ce pa ne bodo imeli v Urahu dela z biblijo (hrvaško), vtegne se tiskati tudi v Urahu; kaj pa bosta gospod Anton in gospod Štefan mogla ali smela pri tem storiti, to bodo razvideli iz istocasnega njunega pisma, ki ga pišeta gospodu Truberju. Istega dne kakor odborniki, 9. decembra 1563, je pisal Ungnadu tudi Truber, toda ne da bi vec v njem omenil stvari zastran pesmarice. Vendar se ni mogel zdržati, da ne bi v nekem poznejšem pismu z dne 8. maja 1564. l. v neki prilogi rekel: Mnogo denarja bi rad dal, da bi njegovega imena ne bilo na slovenskih pesmih, zakaj dosti jih je tako slabo rimanih in tako slabo popravljenih, da se mora sramovati. […]311 Nato mu ni Ungnad v prvem odgovoru z dne 28. maja 1564. l. nic pisal, pac pa v pristavku pisma z dne 6. junija 1564. l.: O tej stvari sta mu že oba gospoda Anton in Štefan že prej pisala, kako je ž njo; pesmi so mu (Ungnadu) bile hvaljene za pripravne in dobre in zato jih je, ko so bile tiskane, poslal na Kranjsko. Truber naj bi jih bil vzel in popravil napake; zavoljo take ma-lenkosti bi ne bilo treba nobenega prepira; pošlje naj vsaj sestavek napak, morda se da stvar kako popraviti; toda na tako škodo ni mnogo dati, razen ce bi kedo imel prevec denarja; saj pesmi tudi niso zoper kristjansko vero. Na Kranjskem niso mogli pritrditi Ungnadu glede pesmi, tudi niso mogli razumeti, kako hoce Ungnad popraviti napake v obcinstvu že razširjene knjige, ki je že sama na sebi bila napaka; potrpežljivo so prenašali razkacenost in osebne bridkosti starega moža, ki je svoja zadnja leta in svojo imovino posvetil razširja­ 310 Prevod: »Nagrmadilo se je samo cel kup nepotrebnega, kajti cesar ima veliko vecji povod, da svojo nemilost strese na gospoda Trubarja kot na ubogega Juda, saj gospod Trubar prevraca celotno papeževo cerkev.« 311 Necitljiv vrinek treh besed. nju evangelija med Hrvati. Truber sam je spoznal važnost in potrebo cerkvene pesmarice za evangeljsko cerkev na Kranjskem, toda zahteval je, da naj bodo pesmi dostojno vzvišeni rabi v cerkvi primerno dovršene; v istem casu pa on sam ni mogel nicesar v tem oziru storiti, ker je imel dosti opraviti z drugim nujnejšim opravilom, cerkvenim redom. K pesmim se je zopet povrnil še le, ko je zapu­stil kranjsko domovino ter je »Duhovne peismi« izdal v popravljeni, prenarejeni izdaji, najbrž pod naslovom Katehizma, ki je doživel 6 izdaj, o katerih sem že govoril pri Truberju in Dalmatinu. Med pesniki teh pesmaric nahajamo poleg drugih že omenjenih pisateljev še nekaj njih, o katerih še nismo spregovorili. Med temi so: Janž Švajger (Schweiger), sprva je bil duhovnik v Kocevju, pozneje je prestopil k protestantizmu in je bil do 1569. leta župnik v Metliki; o veliki noci 1569. leta je prišel za slovenskega predigarja v Ljubljano; 1580. leta je z drugimi predikanti podpisal formulo concordiae ter je bil 1581. ud ljubljanske komisije za pregledo­vanje Dalmatinove preloge sv. pisma. V zacetku leta 1585. je prosil iz ozirov na zdravje za 1–2 leten dopust v Škocjan pri Turjaku, kjer mu je hotel dati gospod Krištof Turjaški župnijo, da bi mogel kadarkoli priti v Ljubljano; toda še preden se je to zgodilo, je umrl v Ljubljani dne 25. februarja 1585 ter bil pokopan pri sv. Petru. Schweiger je bil oženjen ter je zapustil sina Andreja, kateri je pozneje sam postal evangeljski predigar na Kranjskem. – Schweiger je sodeloval pri Truberjevi knjižici »Try duhovske Peisni« 1575, za katero je zložil (po evangelistu Luki 2.) božicno pesem 10 strof po 10 vrst, od katerih se prva strofa glasi: Ta Rim.ki Cae.ar Augustus Ta ie .am .apoueidal: De bi .e shazal ta .uit vuß Nikogar ne pregleidal. V.se Iude od .ueiga doma Bodi si lih zhigar .tana Ie morel shazan biti. Kletu perui shacingi Inu veliki Geringi Ie morel v.aki pryti. Ta pesem je prešla tudi v 4. in naslednje izdaje Truberjeve pesmarice. Ena njegova pesem je še prišla na svetlo v 5. izdaji, ki jo je oskrbel Dalmatin. Drugi taki pesnik je Marko Kumpreht iz Ljubljane, sin Meljhijorja Kum­prechta, vojaka pri guardii ljubljanskega gradu. Obiskoval je leta 1577–82 evan­geljsko deželsko šolo v Gradcu, dobil 1582 eden od štipendijev, ki jih je na novo ustanovilo kranjsko deželanstvo; potem je študiral 1582 in dalje v Strassburgu, se tam oženil in postal 1588 predigar v Ljubljani in obenem pri grofu Ahacu Thur-nu v Križu pri Kamniku; udeležil se je kot vojni predigar dveh vojn zoper Turka ter se je vdovec na novo oženil 1592. leta z Judito Bohoricevo, hcerjo starega Adama Bohorica. 1598. bi bil moral biti avgusta meseca s Felicijanom Truberjem in Janezom Znojilšekom zaprt, bil pa je 1598. leta pregnan (tako tudi njegova žena 1599) in 1600. ga je dežela odpustila z odškodnino 200 renskih tolarjev, s spricevalom in priporocilom. Od njega imamo v zadnji izdaji cerkvene pesmari­ce, ki jo je oskrbel Felicijan Truber, 7 pesmi. Velikonocna pesem slove v zacetku: Jezus Kristus naš odrešenik Od grehov pomocnik Je od smerti vstal, Paklensko jeco rezdal,– Kyrie elejson Kir je pres greha rojen bil, Boshji serd je nossil, Nas s'Bugom smiril, Njega lubesan dobil, Kyrie elejson! itd. Druga »ta kratku Agnus Dei« slove: Jagnje boshje nedolshnu Na tem krishi offranu: Vselej volnu snajdenu, Naj si sashpotovanu: Vse grehe si nosilu, Vernim Nebu dobilu, Usmili se zhes nas, o Jesu! O nekem drugem protestantovskem pesniku, Lukežu Klincu, nam ni znano nic podrobnega. Najbrž je bil iz Višnje gore, ker tam nahajamo že l. 1470. neke­ga mešcana Jurija Klinca. On je poslovenil eno božicno pesem »De coelo venerat exercitus Angelorum«: Od neba prido Angeli, Tem pastirjem so pravili De enu Ditece mladu Leshy v enih jaslih teshku. Za pesmarico si je pridobil zaslug, kakor smo že slišali, tudi zadnji nje iz­dajatelj Felicijan Truber, zaslužen za naše slovstvo tudi v drugih ozirih. On je mlajši sin zacetnika našega slovstva, rojen v Kemptnu okoli l. 1553. Študiral je v Tubingah, v kneževem zavodu, in je bil l. 1580 poslan v Ljubljano v stvareh formule concordiae; tam se je pokazal dobrega predigarja in je bil zato poklican na Kranjsko, kjer je deloval najprej kot nemški, potem pa tudi še kot slovenski predigar. Udeleževal se je revizije Dalmatinovega prevoda sv. pisma, sodeloval je v šolskih stvareh pri reformi (1581) in je oddal svoje mnenje o Frischlinovem drugem šolskem nacrtu (1583). Po Dalmatinovi smrti je dobil kot najstarejši v ministrstvu placo 300 goldinarjev (22. januarja 1590). Ko se je veckrat mudil na Virtemberškem, je stopil z Jernejem Simplicijem vred kot slovenski pastor na celo evangeljske cerkve kranjske; po smrti Krištofa Spindlerja se je namrec urad super-intendenta evangeljske cerkve kranjske zavoljo dvojezicnosti v deželi razdelil in je bil imenovan poseben superintendent za nemško, poseben za slovensko cerkev. Slovenski superintendent je torej postal Felicijan Truber. L. 1594. pak mu je bilo naloženo tudi superintendentstvo nemške cerkve, ker je Simplicius umrl. Deloval ni samo na Kranjskem, ampak tudi v Tubingah pri slovenskih knjig natiskovanju, in pa kot požrtvovalni dušni pastir svojih vernikov v letih preganjanja 1598– 1600. Leta 1596. se je oženil; pri tej priliki je mestna godba, ki je prostovoljno spremljala svate, dala nasprotnikom luteranov priliko, da so prvega predigarja v deželi kaznovali z veliko globo, ker je prestopil prepoved šumnega praznovanja. 13. februarja 1598. l., katero je postalo kranjskim luteranom tako usodno, si je kupil Felicijan Truber lastno hišo v Ljubljani od nekega Gregorja Wreganda, na trgu med mestno orožarnico in hišami Albrehta Gilmsa ob zidu pri Ljubljanici. Tako malo so protestantje pricakovali nevihto, ki se je zbirala nad njih glavami. Kar pride 8. avgusta 1598. leta povelje, da je zapreti Felicijana Truberja in ura­dna njegova tovariša Jurija Klementa in Marka Kumprehta. Potem so bila izdana povelja (22. oktobra), da je pregnati iz dežele vse predigarje; brez domovja so se ti skrivali iz pribežališca v pribežališce po gradovih plemenitašev, dokler jih ni vedno resnejše preganjanje prisililo oditi v pregnanstvo. Felicijan Truber se je mudil najprej v Moravcah, potem po drugih gradovih, predigaje od enega do drugega in delé sakramente; zato je vicedom takoj ukazal deželnemu sodniku, da naj gre za Truberjem in ga prime. Ko pa je prišel ta uradnik na grad Belnik (Wildenegg), je zahteval njega posestnik Maks Gall od deželnega sodnika, da naj mu najprej pokaže patent; ko ta to stori, mu Gall ni vec hotel vrniti patenta, am-pak mu je na njegovo zahtevanje odgovoril s psovkami, da naj se pobere domu. On (Gall) se bo že s sosedi posvetoval. Tako je moral deželni sodnik oditi brez kakega uspeha. Stanovi so Truberja branili in varovali neprenehoma, dokler ni naposled meseca marca 1600. l. zapustil dežele in se preselil na Virtemberško, kjer je postal župnik v Grünthalu. Ginljivo se je poslovil Felicijan Truber od stanov, prosec Boga, da naj da njim in njih družinam dolgo zdravje, srecno vlado in mocno zmago zoper starega sovražnika, Turka, da naj nje in njih ljube otroke in potomce obvaruje temote ter jih ohrani pri spoznani resnici svetega, edino zvelicavnega evangelija, pa jim naposled dodeli iz milosti krono casti in vecno zvelicanost. Za tiskanje slovenskih knjig je skrbel mag. Felicijan Truber s tem, da je sta­nove pregovoril, naj dado na svetlo Lutrovo postilo, katero je zapustil v rokopisu njegov oce Primož. Rokopis je pregledal, kakor smo slišali, Savinec. Felicijan sam je v Tubingah nadzoroval tisek knjige, ki je izšla 1595. leta v 800 izvodih. Pri tisku te postile je pomagal tudi teolog Janez Wolfinger, kateremu so stanovi poklonili za to 40 goldinarjev renskih. Nemški pregovor je spisal Felicijan sam, slovenskega Savinec. Felicijan Truber je oskrbel tudi novo izdajo pesmarice (v 500 izvodih) in izdajo Znojilšekovega Lutrovega katekizma v 500 izvodih. Da so se te knjige spravile na Kranjsko, je posredoval mag. Jeromen Megiser, rektor evangeljske stanovske šole v Celovcu. Stroški so znašali vsega vkupe 2000 goldi­narjev; pri delu se je uporabljalo 15 stavcev in tiskarjev. Med knjigami, ki jih je dal natisniti Felicijan Truber, je tudi 2. izdaja Dalma­tinovega molitvenika »Krszhanske lepe molitve«. To delovanje Felicijana Truberja je zadnji veci napor protestantizma. Po prelogi svetega pisma vidimo sploh nekako vtrujenost, v enajstih letih sta izšli samo l. 1585. dve knjigi, potem pa je še le crez 10 let zadnjic zabrlela luc krepkeje, preden je ugasnila. O pisateljih teh dveh omenjenih knjig pa nismo natancno poduceni. Ker sta tiskani v Wittenbergu, se spravljajo v zvezo z Dal-matinovim imenom, toda gotovega se ne dá dokazati nic. Tisek pak je morda res popravljal že imenovani mag. Pyroter iz Loke (po drugih iz Ljubljane), ki je v l. 1585 še študiral v Wittenbergu. Prva teh knjig je (opisal je obe Oblak v Letopisu 1896. l. 244 nastl.) Agenda, tu je koku se te iminitische Boshie slushbe opravlajo. V Bittebergi 1585. Edini izvod, ki se nam je ohranil, ni popoln, ker manjka naslov­nega lista. Lastnina je prof. Milcetica v Varaždinu in jako majhna knjižica, ki šteje brez naslovnega lista samo 22 listov najmanjše osmerke. Knjižica je prevod nemškega spisa »Wittenbergische Kirchenagend«. Da ni Truberjevo delo, se lahko z gotovostjo trdi, ne samo, da je natisnjena v Bohori-cevem pravopisu, ampak tudi jezik ni Truberjev. V njej ni najti niti tuj, suj, tujga itd., ampak tvoj, svoj, tvojga, ne nom vom, ampak nam vam, ne kralevstvo ampak krajlestvo, kakňr in ne Trub. kokčr, drugaci in ne drigaci. Toda dalje kakor do tega negativnega rezultata ne pridemo na podlagi jezika. Jezik je Bohoricu in Dal-matinu normalizirana književna slovenšcina brez vseh individualnih posebnosti. Oblak misli, da je prevod delo kakega mladega v Nemciji živecega slovenskega protestanta; po mojem mnenju bi se dalo misliti ravno na Pyroterja, katerega je morda slavna misija Dalmatina in Bohorica v Wittenberg, kjer je ž njima obce-val, navdušila za slovensko pisateljevanje v protestantovskem duhu. Ta knjiga ni seveda prva protestantovska agenda. Kakor vemo, je že Truber v Katekizmu s dveima islagama (1575) 409–488 objavil enak spis s posebnim naslovnim listom: Ta mahina agenda. Toda Truberjeva agenda je dosti obsežnejša od samostalne iz l. 1585., ne oziraje se na to, da jej je dodal še mnoge molitve, katerih ni v poznejši agendi. Vendar se tudi v knjigi iz l. 1585 da opaziti vpliv Truberjeve agende. Cetudi je imel nje prelagalec pred sabo nemški izvirnik, ven­dar se naslanja njegov prevod na Truberja, ker se obe agendi na mnogih mestih skoraj do besede strinjata, zlasti v pocetku knjige. Seveda so v agendi iz l. 1585. mnogi odstavki zelo skrajšani; toda novejši prevod je preciznejši in gladkejši. Vendar moramo reci, da je agenda iz l. 1585 samostalno delo in ne samo druga izdaja Truberjeve; saj se gledé vsebine obe agendi ne strinjata; v Truberjevi je mnogo predgovorov, molitev itd., katerih ni v samostalni knjigi; nasproti ni v Truberjevi agendi celega obširnega odstavka »od nagliga kršcovanja«. Obširno poglavje »koku se ima obhajilo držati« se kar nic ne strinja s Truberjevim. V agendi iz l. 1585. nahajamo v tem poglavju kratko »opominjanje«, to je nauk o pomenu obhajila, v Truberjevi pa štiri predige ali predgovore z dosti obširnejšim podukom, zato pa ni v njem »opominjanja k ociti izpuvidi«, ne »forme te absolu­cije«. Samo zahvalna molitev po obhajilu se nekoliko strinja s Truberjevo, vendar je mnogo krajša. Odstavek o zakonu, ki prihaja potem, se skoraj popolnoma razlikuje od Truberjevega o istem predmetu, samo molitev se skoraj docela stri­nja z molitvijo Truberjevo. V obeh izdajah se kolikor toliko strinja tudi poglavje »koku se ima kršcovati«, dasi so tudi tukaj precejšne razlike. Istega leta kakor ta agenda je zagledal beli dan tudi Ta kratki virtemberski catechismus ali ty potrebnishi shtuki prave isvelizhanske vere, sred enimi kratkimi vsakdajnimi molitvami inu Hishno Tablo. Johan Brentzen Catechismus windisch. Withebergae 1585. Elze je naštel v knjižici »24 (signierte) Blätter«, Oblak pa piše o »tej komaj 19 listov obsegajoci« knjigi. Po Elzeju sta dva lista prazna, torej ostane še vedno 22 listov. Ker so Oblakovi popisi starih knjig sploh pomanjkljivi – vse je pregledoval v naglici –, je bolj verjeti zelo vestnemu Elzeju. Pravopis knjižice je Bohoricev, jezik pa po Dalmatinu in Bohoricu doloceni književni jezik. Prva polovica knjižice, obsegajoca katekizem, se ne more imenovati samostalno delo ali nov prevod, ker je samo nekoliko predelana in popravljena izdaja katekizma, ki ga nahajamo že v Truberjevi knjigi »Catechismus s dveima izlagama«. Že v na­slovu Truberjeve knjige beremo »Catechismus mit der Herren Brentij und M. C. Vischers Außlegung«;312 v njegovi knjigi obsega ta katekizem 20 strani (20–40). To poglavje razen zadnjih strani se nahaja nekoliko popravljeno v samostalnem katekizmu iz l. 1585. Druga polovica, hišna tabla, se ne strinja s Truberjevo hišno tablo. Katekizem iz l. 1585 pak se odlikuje od Truberjevega prvega poglavja, s katerim se mocno strinja, po preciznem prevodu, tocnejših izrazih in kratkosti. Kjer rabi Truber vec besed ali izrazov za en nemški izraz, se nahaja tudi v novem katekizmu samo eden izraz. Kedo je ta katekizem izdal, tega knjiga ne pove, ki je vrhu tega brez vsakega predgovora. Elze misli, da je vsaj izdajo spraviti v zvezo z Dalmatinom, s cegar prevodom v bibliji se strinja geslo na naslovnem listu »Pustite Otrozhizhe k'meni pryti, inu jim nikar ne branite: Sakaj tacih je krailestvu božje« v besedi in pra­vopisu. On domneva, da je ta natisek oskrbel M. Benedikt Pyroter, uciteljev sin iz Ljubljane, ki je bil kasneje tam predigar in je pokopal Dalmatina, in kateri se je mudil takrat ravno v Wittenbergu (1585), ter se je tudi v Lipskem dogovarjal s trgovcem Lebzelterjem zastran prevažanja slovenske biblije. Iz teh dveh knjižic pa vidimo, da se je protestantovska književnost scasoma, proti koncu protestant-ske dobe v marsicem naslanjala na prejšnja dela, in da se je to, kar so prvi pisatelji spisali, popravljalo in predelovalo, kar je seveda popolnoma naravno, ker vsaki rad porabi gradivo, ki mu ga je s trudom pripravil že drugi. (Felic. Truber)313 312 Prevod: »Katekizem z gospodov Brenza in M. C. Višerja razlago«. 313 Redakcijska pripomba: »152 – Dalje.« Felicijan Truber je oskrbel tisek, kakor sem ravnokar omenil, novega kate­kizma. Pisatelj tega katekizma je Janez Znojilšek iz Ljubljane, rojen 1568. leta. Izgubivši že zgodaj oceta Blaža Znojilšeka, podpirali so ga drugi. Tako vemo, da ga je Bohoric 1583. leta vzel s sabo v Wittenberg, kjer je pomagal pri branju in popravljanju sv. pisma. Od 1584–1586 leta je obiskoval šolo v Pforti, od 1587–88 leta pa je študiral v Wittenbergu. Od 1588–90 leta je bil kolaborator na deželski šoli v Ljubljani. Leta 1590 je dobil dopust in vseuciliško štipendijo ter je dokoncal vseuciliške nauke od 1590–91 v Jeni, kjer je dobil cast magistra. Potem je postal 1592. leta predigar v Ljubljani, 1594. cerkveni in šolski nadzor­nik. Tega leta se je oženil s Suzano Spindlerjevo, hcerjo umrlega superintendenta Krištofa Spindlerja. Julija meseca 1598. leta je bil pregnan s Kranjskega. Zato je šel na Hrvaško h grofu Juriju Zriniju, tam je bival v razlicnih krajih: Ozlju, Cakovcu, Varaždinu in Nedeljišcu. Leta 1599 se je vrnil skrivoma na Kranjsko, mudil se pri gospodu Pecovicu v Sv. Martinu pri Lancprešu314 ter je ušel zaporu z veliko silo. Njegova žena je bila pregnana 1599. leta; mater in sestro pa je vrgel 1601. škof Tomaž Hren v jeco, ker nista hoteli postati katoliški, on sam je ubežal na grad Cvetež, tri milje od Novega mesta, kjer je dobil l. 1600 od dežele izpust iz službe z odškodnino, spricevalom in priporocilom. S Kranjskega je šel v Tu-binge 1602, bil je od 1602–9 ucitelj v Sontheimu v grofiji Limburg, 1609–15 pa predigar v Hernalsu pri Dunaju ter je umrl 1617. leta (Elze, Gesangbücher 36). 314 »Lancprešu« – crtano, namesto tega nadpisano »kostanj.?« XXIV Znojilšek je spisal zadnji slovenski protestantovski katekizem, ki ga je dal v Tubingah natisniti Felicijan Truber. Izšel je pod naslovom: Katechismus Docto­ria Martina Luthra. Sred nekaterimi vproshnami, kakor bodo teiste v'ti Karshanski Cerqui v'Syrendorffi, v'dulajnim Oesterrejchi dirshane. Ishlosen skusi Philippa Barba­ta, etc. v Nembshkim Jesiku. Sdai pak snov Tolmazhen na Slovenski ali Kranjski jesik, skusi Jansha Snoilshika. Drukan v Tibingi, skusi Georga Gruppenbacha Anno 1595. Ta knjižica v 80 obsega razen naslovnega lista 213 ošteviljenih strani in naposled eno prazno stran. Na strani […]315 je predgovor M. Cirijaka Spangenberga; na strani 5–43 dopis (ali predgovor) predigarja Philippa Barbata: »Tei dobru roieni gospej, gospej Vrshuli od Zelkinga v Syredorffi etc., rojeni od Fraga etc., moji Gnadlivi Gospej inu Botri« s podpisom »V Syrendorffi, ta 3. maja M. D. L. XXII. V. G. Podloshni Philippus Barbatus, Gerlicus, pridigar.« Stran 44 je prazna, na 45 se zacenja tekst Lutrovega katekizma v šestih delih (z izlagami) pod napisom: »Ka-techismus Doktoria Martina Luthra, sred nekoterim vprashaniem« ter gre do str. 181. Na str. 182 je »ta iutrovi inu vezherni shegen. Koku en hishni ozha ima svojo Drushino s Jutra in v' vezher vuzhito moliti.« Na str. 186 so »Molitve per misi, Be-nedicite inu Gratias.« Na str. 194–210 je »hishna tabla ali kratki navuki is svetiga pisma, koku .e ima v.aki kar.henik v .voim .tanu po Boshji voli sadčrshati«. Na strani 109 je na vprašanje: »Kaj .vetu Pismu ti gmaini porozhi?«, odgovor v verzih: V.aki sturi v'.vojim .tanu, Kakur je tukaj pi..anu: Tako mu bo Bog .rezho dal, De bo na Semli dobru .tal. Na strani 110 je prav tako odgovor na vprašanje »Kaj doctor Luther od probi.htva (ženstva) pi.he?« Ta odgovor slove: Tar so gvi.hnu dobri Moshje, Kir .e k'eni sheni drushč. Ta shena je vredna zha.ti Kir svuiga mosha nepu.ti 315 Manjka številka strani. En mosh ima rad potčrpit, Sheno za svuijo neimit, Shena mora sastopna bit, Moshke navade .e vuzhit. Taku bode Bug gnado dal, Da nym bo sakon dobru djal. On bo branil, denym Hudizh S'kun.htjo ne bode .toril nizh. Ta mosh more sam Hlapčz bit, Zhe hozhe Hi.hi prou .turit. Go.podinja za deklo .tuj Zhe hozhe shaffat ta prid .voj. Drushina ta nizh nesposnŕ Koku je pohi.tvu rounŕ, Satu kir nizh ni la.tniga, Ne bodi .he kai pridniga. Katekizem obsega tudi »Eno kar.han.ko Molitvico supar te .ramotne lashi«, kje, se ne da posneti iz zmešanega popisa pri Elzeju. Str. 212 je »Ena molitvica za otroke, za obderžanje svetega Evangelia, inu vun streblenje vseh krivih navu­kou«. Str. 213 obsega na koncu: »Bogu bodi hvala«. Katekizem se je natisnil v 500 izvodih. Ta katekizem je v slovenski književnosti zanimiv zaradi tega, ker ni strogo evangeljski. Njegov pisatelj Filip Barbatus (Bartmann) je pripadal namrec po­sebni luteranski sekti, katere ustanovitelj je Istran Vlacic, ucenec Grbcev in Me-lanchthonov; glavni privrženec mu je bil Cirijak Spangenberg, od katerega je predgovor v naši knjižici. Barbatus je bil iz Geroldshofna v Frankih, študiral je v Würzburgu in v Lipskem. L. 1565 ga je gospod Hans Kristof von Zelking pokli-cal v Syrendorf na Dolenje-Avstrijsko, da bi mu bil tam predigar. Tukaj je pod-pisal 1566 takrat objavljeno konfesijo ali »izpovedbo vere nekaterih evangeljskih predigarjev v Avstriji«, toda sprl se je vsled svojega ogleduškega in vse obsojajo-cega znacaja in vsled svojih osebno sovražnih spisov z vsemi, celo s svojimi evan­geljskimi uradnimi tovariši, uprl se je 1572 tiskani »Avstrijski cerkveni agendi« ter se posluževal agende, ki jo je sestavil sam. Pri cerkveni vizitaciji 1580. l. se je javno pokazal za vnetega privrženca flacijanizma, odrekel je podpis preskušnje in izrecila o podedovanem grehu, marvec je podpisal repeticijo in formulo veritatis Flacijevo. Pod obrambo vdove Uršule Zelking je ostal v uradu dolgo casa. Toda 18. februarja 1585 je odšlo porocilo vladi, da se je predikant gospe Zelking v Syrendorfu, Filip Barbatus, ki se v svojih tiskanih spisih imenuje »škof Cerkve v Syrendorfu, prijatelj božji in vseh papistov in accidentov sovražnik«, predrznil, javno na prežnici raztrgati po deželnem vladarstvu objavljeni novi (gregorijan-ski) koledar. Vlada ga je pozvala pred se in ker ni prišel, ga je zaprla. Ker se mu je v zaslišbi dokazalo, da je flacijanist in je nezakonito rabil nepotrjeno cerkveno agendo, je bil po dvanajstdnevni jeci pregnan iz vseh kraljevin in dežel. Kako je prišel Znojilšek do tega, da je ravno Barbatovo obdelavo Lutrovega katekizma preložil na slovenšcino, ni znano. Jezik Znojilšekov se naslanja bolj na Truberja kakor na Dalmatina; seveda je nekako uniformirana slovenšcina in nima vec znacilnih posebnih crt, razen mor­da v slovarju: »de bo na zemli dobru stal, gospodina za deklo stuj« kaže ocitno na italijanski vpliv. Ta knjižica je zadnja slovenska, izdana z namenom, da bi služila v razširjanje protestantizma med Slovenci v XVI. stoletju; 1598. je bila evangeljska cerkva na Kranjskem in v sosednjih deželah zatrta in njene knjige pokoncane. O Znojilšeku je našel lani Vrhovec v protokolu mesta ljubljanskega (»Gemai­ner Stadt Laybach Gerichts-Protokoll)316 iz l. 1599 v mestnem arhivu v Ljubljani na str. 120 še ta-le zapisek: »Snoyelschekh, lutherischen Predikanten willen, so gestert (vceraj 25 avg.) selbst fünfter gewesen (on sam in štirje drugi) und trut­ziglich mit Jauchzen von dannen gerennt, auch zu melden.«317 Znojilšek je, kakor smo že videli pri njegovem katekizmu, prelagal tudi pe­smi. Drugi dve sta natisnjeni v zadnji izdaji Truberjevega celega katehizma s pesmarico iz l. 1595., katero je oskrbel Felicijan Truber, in to so bile pac zadnje pesmi, ki so jih zložili protestantje slovenski v XVI. stoletju. Tem slovenskim dosedaj navedenim protestantovskim pisateljem moramo pri­šteti, dasi ni deloval slovstveno iz iste namere kakor oni, pa je vendar drugaci pod-piral protestantovske težnje v naših deželah, še enega tujca, Hieronima Megisera. Rojen je bil Nemec iz Stuttgarta. Šolal se je v Tubingah od 1571–77 leta, kjer je postal tudi magister. Gotovo se je že tam na vseucilišcu seznanil s Slovenci. Iz 316 Prevod: »Sodnijski zapisnik mesta Ljubljane.« 317 Prevod: »Znojilška samega, ki je bil peti in je, ko je luteranskih pridigarjev namen bil preprecen, vriskajoc stekel stran, je tudi treba prijaviti.« Tubing je šel v Padovo, ucit se pravoznanstva, poducevaje zasebno dva štajerska plemenitaša Stubenberga, potem je bil l. 1592. domac ucitelj v plemeniti rodbi­ni na Kranjskem blizu Ljubljane, dalje na Štajerskem od 1582–88 leta, v Gradcu od 1590–91. Leta 1592 je postal ravnatelj deželne evangeljske šole v Celovcu in pa cesarski in nadvojvodski historijograf, naposled pa je postal profesor svetovne zgodovine v Lipsku. Umrl je na potovanju skozi Linec l. 1616. V svojih službah se je naucil slovenšcine, katero je tudi opisal v dveh svojih knjigah. Prva njegova knjiga je Dictionarium quatuor linguarum, videlicet Germani­cae, Latinae, Illyricae (quae vulgo Sclavonica appellatur) et Italicae sive Hetruscae. Auctore Hieronymo Megisero. Graecii Styriae Anno 1592.318 Knjigo posvecuje v la-tinskih distihih Maksimilijanu, nadvojvodi avstrijskemu; nato sta dva epigrama na pisatelja, kateri je razen grškega, latinskega, laškega in nemškega »Illyricam satagis superaddere: primus interpretando hanc exteris.«319 To je prvi slovenski slovar, obsegajoc 23 pol; v njem se pod nadpisom »Windisch« kaže slovenšcina, zlasti korošcina; nekatere besede, med njimi posebni germanizmi, so navedene za kranjske (Carniolice) in pod oznamenilom »Cr« se vcasih navajajo tudi hr-vaške. Besede v tem slovarju so, ne gledé na orthografijo, bolj kriticno zbrane in v boljših oblikah podane kakor pri 200 let mlajšem patru Marku. Na koncu obsegata dve poli »Exempla aliquot Declinationum et Conjugationum«,320 toda brez instrumentala in lokala, da, celo brez duala, katerega vendar ima že Boho­ric. Ta Exempla so kasneje prešla v slovar Sommaripin. Ta slovar je v marsicem znamenit. Nekaj besed je že Cigale v svojem slovarju I. zvezek str. II, IV navel kot posebno važnih. Nekaj jih podaje tudi Marn v Jezicniku. Druga njegova knjiga je: Thesaurus polyglottus: vel Dictionarium Multilingue: Ex quadringentis circiter tam veteris, quam novi Orbis Nationum Linguis, Dialec-tis, Idiomatibus et Idiotismis constans, incredibili labore summaque diligentia cum ex innumeris omnis generis authorum scriptis, tam vero ipsa experientia et diuturno multarum peregrinationum usu suggerente in gratiam studiosae juventutis fideliter collectum et concinnatum ab Hieronymo Megisero, P.[alatino] C.[omite] Caes. et 318 Prevod: »Slovar štirih jezikov, namrec nemškega, latinskega, ilirskega (ki se med ljud­ stvom imenuje slovenski/slovanski) in italijanskega ali etrušcanskega, avtorja Hieronima Megiserja, v Gradcu na Štajerskem, leta 1592.« 319 Prevod: »Kot prvi si prizadevaš, da bi kaj prispeval k slovenskemu/ilirskemu jeziku, tako da ga razlagaš tujcem.« 320 Prevod: »Nekaj primerov sklanjatev in spregatev« Sereniss. Austr. Archidd. Historiographo. Francofurti ad Moenum 1603.321 80. Do M 832 strani, do Z 751 strani, vkupe 1583 strani, vsaka stran v treh prevedkih. Delo svoje poklanja: »Augustissimae atque ex omni seculorum memoria Poten­tissimae Familiae ac Domus Austriae Luminibus et Columinibus … Omnibus Austriae Archiducibus ….«322 V drugem sestavku pripoveduje, da je hotel spisati neko slovnico in potem slovar raznih jezikov, pa da je mogel dovršiti le slovar. Potem govori v tretjem sestavku o jezikih, katerih število je neznano: »Elenchus omnium linguarum«. Med drugim pravi: »Verumtamen, quia tres illae prin­cipes Linguae, quae in Cruce Salvatoris nostri Jesu Christi fuerunt consecra­tae, Hebraea, videlicet, Graeca et Latina … numerosam singulae ex se familiam propagarunt: operae pretium erit, has in prima acie, tamquam antesignantas collocare, quibus succenturiabuntur Germanica et Sclavonica, primis illis foe-cunditate haudquaquam[?] inferiores.«323. O slovenšcini govori tako: »Sclavoni-ca seu Ilyrica lingua longe lateque patet per Europam et Asiam. Cuius dialecti (XX) potissimum hac sunt: Dalmatica, Serviorum vel Soraborum, Bessorum vel Bosnensium, Bulgarorum vel Rasciorum, Croatica, Besiatica quae propria est Sclavorum Hungariae Conterminorum, Carnorum, Carniolanorum, Carinthio-rum, Ciliensium, Bohemica,«324 itd. Tako našteva posebej jezike in narecja po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in otocih novega sveta. Po razlagi skrajšav jezikov 321 Prevod: »Zaklad vec jezikov ali mnogojezicni slovar, sestavljen iz jezikov, narecij, govorov in govornih posebnosti približno štiristo narodov tako starega kot novega sveta. Z never-jetnim trudom in najvecjo marljivostjo zvesto zbran iz neštetih spisov raznovrstnih piscev, prav tako tudi pripravljen z vsem znanjem in dolgotrajno rabo na mnogih potovanjih, v veselje ukaželjne mladine zasnovan od Hieronima Megiserja, zgodovinarja cesarskega pala­tinskega grofa in presvetlega avstrijskega nadvojvode, v Frankfurtu ob Majni, [leta] 1603.« 322 Prevod: »Prevzvišeni in po vsem spominu stoletij najmogocnejši družini in tudi vzorni­kom in prvakom avstrijske hiše … vsem avstrijskim nadvojvodam …« 323 Prevod: »Kazalo vseh jezikov« … »Vendar pa ker so oni prvi trije jeziki, ki so bili posveceni na križu našega odrešenika Jezusa Kristusa, namrec hebrejski, grški in latinski … vsak zase iz sebe razmnožili številno družino. Nagrada za trud bo, te kakor prvoborce umestiti v prvo bojno vrsto, tem pa bosta sledila nemški in slovanski/slovenski, po plodovitosti prav nic nižja od onih prvih.« 324 Prevod: »Slovanski/slovenski ali ilirski jezik se dalec in široko razprostira po Evropi in Aziji. Njegova narecja (XX) so predvsem ta: dalmatinsko (narecje), (narecje) Srbov ali Sorabov, Besov ali Bosancev, Bolgarov ali Rašcanov, hrvaško, bezijaško (narecje), ki je lastno Slovanom ob ogrski meji, (narecje) Karnijcev, Kranjcev, Karantancev, Celjanov, ceško (narecje).« in narecij (do 445 imen) prihaja petero cestitek (epigramov) slavnemu pisatelju, na primer: Tres olim sciret quod linguas Ennius illas Propterea ajebát / córda sibi esse tria; At quotupléx Megiserum / cor dicémus habére Qui varias linguas / novit ut articulos?325 Ta knjiga Megiserjeva je za nas tem bolj zanimiva, ker še ni porabljena za slovenski slovar; Pleteršnik se je oziral samo na prvo; vendar se tudi v nji nahaja precej interesantnih besed poleg mnoge nemškutarije. Tretja Slovanom zanimiva Megiserjeva knjiga je: Annales Carinthiae, das ist Chronica des Löblichen Ertzherzogthums Khärndten (Noricum Mediterraneum) … durch Hieronymum Megiserum, weil. Ertzhertzogen Karls zu Oesterreich Historio­graphum Ordinarum, Nun aber Churfürstl. Sächs. bestellten Historicum und Ex-traord. Professorum zu Leipzig. Gedruckt zu Leipzig durch Abraham Lamberg. Im Jahr 1612.326 V dveh zvezkih I. 1–955, II. 956–1795. Ta knjiga ni samo zgodovina Koroškega, ampak tudi sosednjih dežela od pra­veka do leta 1612. Zajemal je Megiser to zgodovino iz raznih starih listin, najbolj­ši vir mu je bil Gothardi Christalnick »Collectanea et Historia Carinthiaca«.327 V XII. bukvah opisuje ljudi in njih vladarje, obicaje, mesta, trge, gradi, samo­stane, gore, doline, jezera, reke, imena in grbe duhovskih in deželskih veljakov. Nas posebno zanima, kar je sem ter tje vplel o Slovencih: »Windische, so sich selbst Sclaven nennten.«328 O ljudskem preseljevanju pripoveduje, da so se Slo­vani vstanovili med drugimi (po njegovem mnenju so ves cas ostali na Koroškem Nemci): »wie wir dann solche Vermischung noch in Khärndten an den Sprachen gnugsam warnemen, da schier keins Stadt noch Ort gefunden wirdt, da man nicht zugleich Deutsch und Windisch redet, sonderlich zu Clagenfurt, Völker­ 325 Prevod: Enij je nekoc znal one tri jezike, /zato je govoril, da ima tri srca./ Toda iz koliko delov pa bomo rekli, da ima srce Megiser, ki je raznovrstne jezike poznal kot (svoje) prste? 326 Prevod: Annales Carinthiae, to je kronika spoštovane kneževine Koroške (Noricum Me-diterraneum), spisana po Hieronimu Megiserju, nadvojvode Karla Avstrijskega blagega spomina rednem življenjepiscu, sedaj volilno knežjem saškem zgodovinarju in profesorju v Leipzigu. Natisnjeno v Leipzigu po Abrahamu Lambergu leta 1612. 327 Prevod: »Zbirke in Koroška zgodovina.« 328 Prevod: »Slovenci, ki so se sami imenovali Slovani.« markt, Playburg, Gutenstein, Windisch-Grätz und dergleichen andern mehren Orten.«329 Dasi snuje Megiser svojo zgodovino do l. 1612 in celo natancno po­pisuje notranje in vnanje boje, zlasti vojske z Benecani in Turki, vendar nic ne omenja o luteranstvu ali reformaciji, tudi se sam nikjer ne izda za protestanta niti v tej niti v prej omenjenih knjigah. Samo v XII. knjigi 30. poglavju stoji nekaj malega, da za sedaj noce pisati o reformaciji v teh deželah, dasi je mnogo prenaredila in premenila obraz vseh razmer: »Und were zwar auch von dieser Reformation nicht wenig zu schreiben, demnach durch dieselbige in den dreyen Landen vast grosse Veränderung, so wol bey hohes als niedrigen Standes Perso­nen verursacht worden: weil ich aber gleichfalls hiervon, wie von dem vorherge­henden, mehrers Berichts bedürfftig, musst ich auff das mal gleich auch darbey bewenden lassen. Es hat aber unterdessen auch der Türck nicht gefeyert etc.«330 Radic v Kresu l.1882 je objavil iz Megiserjeve knjige »Paroemiologia«, ki je bila natisnjena prvic 1591. v Gradcu, drugic pa pomnožena 1605 v Lipsku, zbirko slovenskih pregovorov, o kateri pa je že Levstik v Ljubljanskem Zvonu do-kazal (Spisi V. 254), da so hrvaško-cakavski. Zanimivo je Megiserjevo delovanje vsakakor torej tudi v tem oziru, dasi se ne tika neposredno nas. Megiser je pisal celo turško slovnico in vec drugih stvari, katere pa nimajo za nas važnosti. V cesarskih životopisih mu je bila nekako zadnja vrstica vedno: »Miti Mente Memor Minimi Maneas Megiseri«.331 Ravno tako malo kakor Megiserja smemo gledé namer svojega dela prištevati med širitelje protestantizma Elijo Huttera, ki je prišel v našo – ne recem literar-no – ampak v biblijograficno zgodovino kakor Poncij v Kredo. Ker se njegovi ponatiski svetega pisma Dalmatinovega še nahajajo tu in tam, ne bo odvec, ako spregovorim nekoliko besed o njem in njegovi podjetbi. Hutter Elija je bil jako znamenit linguist, rojen najbrž v Gorenjih Lužicah v Zgorelci; šolal se je v Jeni, bavil se tam zlasti z orijentalnimi jeziki in postal 329 Prevod: »Kot lahko tako mešanje jezikov v precejšni meri zaznamo na Koroškem, kjer skoraj ne moremo najti mesta ali kraja, kjer ne bi hkrati govorili nemško in slovensko, po­ sebno v Celovcu, Velikovcu, Pliberku, Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu in mnogih drugih krajih.« 330 Prevod: »Pa tudi o tej reformaciji se da ne malo napisati, saj je v teh treh deželah tako pri osebah visokega kot nizkega stanu povzrocila kar velike spremembe, ker pa bi enako kot o tem tudi o predstojecem potreboval obširnejše porocilo, moram ostati pri tem. Vendar pa med tem tudi Turek ni praznoval.« 331 Prevod: »Z blagim srcem ostajaj v spominu najponižnejšega Megiserja.« magister. Te jezike je potem ucil v Lipsku, postal 1572. tam njih profesor, in ker je volilni knez Avgust Saksonski v visoki starosti še želel uciti se hebrejšcine, je poklical Hutterja 1579., ki je obdržal svojo službo, v Draždane, kjer ga je ta v kratkem casu v hebrejšcini tako podkoval, da je mogel hebrejsko biblijo ne samo brati, ampak tudi razumeti. V Draždanih si je Hutter brezdvomno napravil tudi nacrt za svoja poznejša dela; tam vsaj je sestavil svoj Cubus in to v eni noci, da bi volilnega kneza lože navadil hebrejšcine. Draždane je zapustil l. 1583, šel najbrž potem v Rostock, kjer je 1584. leta dobil od bogoslovne fakultete priporocilo za biblijsko delo, ki je je nameraval izdati. S tem priporocilom je šel v Ljubek,332 kjer je najbrž bil že 1584. leta, razložil je poslancem mesta svojo namero pismeno in ustno ter zaprosil od njih pomoci, ne da bi mu mogli takoj pomoci. Toda, da se mu podpora ni odrekla, je gotovo; zakaj l. 1585 je v Hamburgu že javno naznanil svojo namero, ter je dal 1586. pri Janezu Saxonu kot poskušnjo tiskati hebrejski psalter, Danijela in Malahija tako, da so se radikalne in servilne crke razlocevale. Še bolj so ga Hamburžani podpirali, ko je tako izdal vso hebrejsko biblijo. Da bi bil pa hotel s tem napraviti zacetek za mnogojezicno biblijo, ni zelo verjetno. Njegova namera je bila le, z razlocevanjem radikalnih in servilnih crk pospeše­vati ucenje hebrejskega jezika. Njegova mnogojezicna biblija je izdelana po drugem nacrtu. Leta 1592 je bil Hutter v Šlezwigu, 1594 v Naumburgu, kjer je hotel ure­diti svojo tiskarnico in bukvarnico; toda podjetba je propala in zabrel je v dolgove. Leta 1594 je potoval v Prago in si izprosil od cesarja Rudolfa privilegij, ki pa je bil nepotreben, ker bi mu njegovih del tako nihce ne ponatiskoval. Ker ni vec našel v Hamburgu prave podpore in so ga, kakor sam toži, tudi ovirali slabi bratje in nezvesti sluge, se je l. 1597 naselil v Norimbergu, kjer je, dobivši dovolilo, da sme uciti jezike in ustanoviti posebno tiskarnico in bukvarnico, izdal vec biblijskih del in dobil podporo v to tudi od tamkajšnih oblastev. V društvo ž njim je vstopil tudi Jeromen Koler, najstarejši tajnik v Norimbergu, ter mu je dal predplacila 33.000 goldinarjev, da izda mnogojezicno biblijo. Hutter si je kupil leta 1600 celo posebno veliko hišo in stvar se je vedno bolj širila; toda stroškov je bilo vec kakor zaslužka in konec tudi tukaj – nesrecen! Zato je Hutter 1604. leta odšel iz Norimberga v Avgz-burg ali Frankfurt. Okoli 1605. je najbrž umrl; gotovo je, da 1609. leta ni vec živel. Kar je bilo izvodov njegove mnogojezicne biblije, so se vzeli namestu placila in vse visokoletece namere tega moža so spodletele. Izdaja biblije ni imela tiste koristi, katero je pricakoval, in ta biblija je dandanes kolikor toliko pozabljena. Njegovih 332 Lübeck. del nocem naštevati; spisal je jako mnogo na hebrejšcino in sveto pismo se nanaša­jocih del. S. linguae Cubus hebraico-germanus d[as] i[st] Hebreisch Dictionarium, aus welchem ein jeglicher, so nur hebräisch lesen kann eines jeglichen Radicis oder Schoreses teutsche Bedeutung ergründen [….] Sprach mit [………]333 zeit lernen und verstehen kann;334 potem razna druga dela, za ucenje hebrejšcine, latinšcine, gršcine; Lutrove predige, tega pisatelja Guldenes Kleinod.335 V rokopisu je ostal psalterij v 22 jezikih, v Kraljevi knjižnici v Draždanih, med temi je tudi sclavonica, torej najbrž slovenski, ker imenuje tako naš jezik tudi v poliglotti. Njegova knjiga, katera se nas tice, ima naslov: Biblia Sacra Ebraice, Chaldaice, Graece, Latine, Ger-manice, Sclavonice. Studio et labore Eliae Hutteri Germani. Noribergae. Cum Sacrae Caesareae Maiestat. Quindecim annorum Privilegiis MDCIX.336 Izvod iz nunskega samostana, ki smo ga mi imeli v rokah, obsega samo penta­tevh; toda kakor spricuje Graesse, Trésor de livres rares et precieux I. 363, naha­jajo se tudi izvodi, ki obsegajo tudi knjige Josua, Sodnike in Ruth. Zadnji stolpec je bil premenljiv; namesto slovenskega teksta imajo drugi izvori francoski, spet drugi italijanski in še drugi alemanski tekst. Knjiga dandanes ni tako redka; red-ki so le štirje eksemplari vkupe, ki bi obsegali vse navedene tekste. Da so nekatere izdaje obsegale tudi Jozuo, Sodnike in Ruth, kaže katalog Oswalda Weigel, ki je to biblijo s slovenskim tekstom prodajal l. 1597 za 15 marek. Kako je prišel Hutter na to, da si je za poliglotto izbral ravno slovenski tekst, ni znano; cuditi se moramo temu tem bolj, ker je za enako izdajo novega zakona izbral ceški in poljski tekst; najbrž je kakor naši protestantovski pisatelji (Dalmatin itd.) upal, da se razširi biblija po vsem, zlasti jugoslovanskem svetu, posebno po Turškem. Tekst, ki nam ga podaja, je posnet natancno do picice po Dalmatinovi Bibliji, ne pa, kakor trdi Kopitar in drugi za njim, po Dalmatinovem Pentateuchu; iz Pen-tateucha bi tudi ne bil mogel vzprejeti knjig Jozua, Sodnike in Ruth. Razlicen je od Dalmatinovega samo v razdelitvi vrst in oddelkov, od katerih Dalmatin ne razlikuje prvih. Razen biblijograficne vrednosti in da nam namestuje nekaj Dal-matina, knjiga nima in gotovo tudi ni nikdar vplivala na narod, ki je že zavoljo mnogih tekstov in zato prvotno gotovo drage cene ni mogel kupiti in rabiti. 333 Vec necitljivih znakov, verjetno v hebrejšcini. 334 Štiri vrste v gotici. 335 Dve besedi v gotici: Zlata dragocenosti. 336 Prevod: »Sveto pismo v hebrejskem, kaldejskem, grškem, latinskem, nemškem in slovan­ skem jeziku. Zasnoval in izdelal Elias Hutter, Nemec. V Nürnbergu. S petnajstletnimi privilegiji svetaga cesarskega velicanstva 1609.« XXV Slovenšcino so zaceli pisati Kranjci; h Kranjskemu je pripadala v protestan­tovski dobi in pozneje tudi Istra, kolikor je ni bilo benecanske, in pa Goriško; v koroškem narecju je pisal Hijeronim Megiser. Vecina pisateljev pa je bila z Dolenjskega, Krelj z Notranjskega – Goriškega; povod temu je, da je dolenjšci­na podlaga našemu književnemu jeziku, katere celo mogocni Kopitar in jezik popolnoma ob[v]ladajoci Prešeren nista mogla predrugaciti. Na Štajerskem ne nahajamo v tej dobi nobenega pisatelja, dasi se je tudi tam protestantizem enako širil kakor po Kranjskem. Posnemavcev pa so našli naši protestantovski pisatelji med Kajkavci, pri katerih je prvi pisatelj, ki se dá za gotovo z imenom dokazati in je v svojih spisih rabil kajkavsko narecje, Mihael Bucic. Kakor naši protestanti, je bil prej tudi on katoliški duhoven, preden je postal protestant. Ravno Truberjev zgled najbrž ni bil brez vpliva na Bucica in njegove pomagace. O življenju tega moža je le malo znano; bil je plemenitega rodu in nekaj casa župnik v Belici v Medjimurju; njegova sorodnika Jurija in Nikolaja Bucica nahajamo med zagreb­škimi kanoniki. Pozneje je prestopil k helvetski vérski izpovedbi in jo je razširjal med Hrvati-Kajkavci v predigah in spisih. Pisal je zoper resnicno navzocnost te­lesa Kristusovega v sakramentu sv. vecerje (»contra realem praesentiam Corporis Christi in Eucharistiae sacramento«), izdal je katekizem in kakor trdé nekateri, kar pa je dvomno, novi zakon in druge bogoslovne knjige v kajkavšcini. Grofje Zrinjski, najmogocnejši pripadniki protestantizma, so namrec na prošnjo Buci­cevo in drugih protestantov napravili v Nedeljišcu hrvaško-kajkavsko tiskarnico, iz katere je izšlo mnogo protestantovskih bogoslovnih knjig, zlasti katekizmov. Toda marljivi škof Jurij Draškovic, ki se je še le 1563. leta vrnil s tridentinskega zbora ter je bil iz Pecuha prestavljen v Zagreb, je vneto deloval zoper protestanti­zem na Hrvaškem. Že leta 1569 najdemo, da ga je papež zavoljo njegove vnetosti za katoliško stvar (»studium in provehenda re catholica«) pohvalil v posebnem pismu. Ko torej ta škof ni mogel Bucica spreobrniti s kanonicnimi opomini, je sklical 1574. leta sinodo, na kateri je bil Bucic obsojen kot odpadnik in njegovo delo o navzocnosti telesa Kristusovega v svetem sakramentu opovrženo; zoper njega sklenjena sodba je bila v potrdbo predložena kralju Maksimilijanu. Toda Maksimilijan ni ukrenil nic slabega zoper Bucica, ampak pod njem je, kakor smo že videli, protestantizem na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem še bolj okrepel, dokler ni zasel prestola Ferdinand II. ter ni novega nauka zadušil v dednih deželah z energicnimi sredstvi. Farlatti v Illyricum Sacrum V. 539–545 pripoveduje, »da ga je škof in posteriori synodo dioecesana diro anathemate con-fixit et perpetuo exilio multavit«;337 po teh besedah bi bil Bucic res pregnan; toda nic se ne ve, ni kam je šel, ni kje je umrl. Tiskar, katerega je Juraj Zrinjski poklical v Nedeljišce iz Dolenje Lendove, je bil neki Rudolf Hofhalter, pozneje ga je nadomestil iz Ljubljane prognani Man-delc v Varaždinu in drugod. Mihael Bucic je izdal najprej »Kršcanski nauk ali Katekizem hrvatski« za lu­terane okoli l. 1573; toda kakor vsa njegova dela, se je pozgubilo tudi to in dan­danes ne vemo nic v njem. Edina kajkavska knjiga, tiskana v Nedeljišcu, katera se nam je ohranila do današnjega dne v vec izvodih, je prevod Verböczyjevega Ogrskega zakonika, Tri­partitum, katerega je iz latinskega prevel Januš Pergošic, mešcan in beležnik va­raždinski, o cegar življenju ne vemo sicer nic. Ta knjiga slove: Decretum, koteroga ie Verbeczi Istvan Diachki popiszal, a poterdil gha ie La.slou, koterie za Mathia.sem kral bil, za v.se gho.spode i plemenitih hotieniem, koteri pod Wugher.ske corune la-danie .lisze, od Ivanussa Pergo.sicha na .slovien.ski iezik obernien, stampan v Nede­lischu leto na.egha zvelichenia 1574, foliant, 43 strani. Knjiga je posvecena grofu Juriju Zrinjskemu ter ima naposled krat[ek] završilni govor prelagatelja. To je najstarejša pravna knjiga slovenska, katera žalibog še ni bila natancno popisana; Valjavec jo je za svoje študije o slovenskem naglasu jako vestno uporabljal in od tam izvemo še najvec o pisavi tega moža. Ortografija je madarska. Jezik njegov se razlikuje od jezika, v katerem so pozneje v XVII. in XVIII. stoletju pisali kajkavski pisatelji. Drugo delo Pergošicevo, v katerem se v predgo­voru imenuje »sedii huius comitatus iudiciariae et Varasd. Civitatis notarius«, so Praefationes et epistolae Desiderii Erasmi Rotterdami in quattuor Evangelistas,338 v Varaždinu 1578 pri Mandelcu. Tretji Kajkavec, ki se je poprijel v protestantovski dobi pisateljevanja, je Antol Vramec. Bil je duhovnik zagrebške škofije in nekaj casa župnik v Brežicah (Rein) in zagrebški kanonik, potem arhidiakon varaždinski in potem bežinski, naposled pa župnik sv. Marka v Zagrebu. Sam sebe omenja v svoji kroniki pri letu 1567. tako: »Ovo vreme ja jesem v Rime doktorem postal.« Kmalu potem si moramo misliti, da je postal kanonik zagrebške škofije, ker se v kroniki, izdani 337 Prevod: »Na poznejši škofijski sinodi obsodil na grozovito izobcenje in ga kaznoval z vec­ nim pregnanstvom.« 338 Prevod: »Predgovori in pisma Deziderija Erazma Rotterdamskega k štirim evangelistom.« pri Mandelcu v Ljubljani l. 1578, podpisuje »Authore: Vramecz D. Filosophiae, E. Z. Canonicus ac Parochus in Rain etc.« Kar pripoveduje o njem Krcelic, da je bil tudi župnik varaždinski (Ecclesia Zagrebiensis p. 252), se potrjuje v knjigi, tiskani l. 1586 pod naslovom: »De agno paschali etc. authore Blasio literato Schrinyarich«, ki je njemu posvecena (Arhiv I. 153). Vramec je objavil dvakrat zaporedoma kratko kroniko v slovenskem kajkav­skem jeziku. Prve izdaje naslov podaje Kukuljevic kot: Kronika kratka slovenskim jezikom spravljena. Vu Ljubljani po Ivanu Manlinu 1578. Ali je res tak (edini eksemplar je hranila Gajeva knjižnica), ne vem povedati; po Šurminovih besedah bi se dalo tako sklepati. Nova izdaja je izšla še istega leta v Ljubljani. Naslov drugi izdaji, katero hrani ljubljanska licejska knjižnica, se glasi: Kronika vezda znovich zpravljena kratka slovenskim jezikom po D. Antolu Pope Vramcze kanouniku zag-rebechkom. P.al. IIX. Domine gressos meos dirige. Stampane v Lublane po Ivane Manline leto M. D. LXXXVIII. Ta izdaja je posvecena plemenitašem, magnatom in stanovom regni »Sclavoniae«. Z listom 5a se zacenja kronika: »Perva doba ove­ga szvieta dersy do potopa vodenoga ima let iezero sezt zto petdezet i sezt. I. Na zacetke zništara stvuori Bogh Nebo, Zemlu, Morie vsza.« Listov je 69. To kroni­ko je pozneje do besede rabil Vitezovic in Krcelic piše, da je Draškovic pomagal Vramcu, izdati je. Prva izdaja se ne razlikuje od druge drugace, kakor v tem, da je Vramec v II. izdaji najbrž na tožbo zagrebških mešcanov pri letu 1235 izpustil pri besedah: »Kralj Bela zidati i naciniti ucini varoš slobodni Gricku goricu u Zag-rebe i da onem purgarom velike i dobre pravice« ta le konec:»Ali vezda je ljuctvo vu nem nesložno, malo imajuci, gizdavi, ucenim i mudrim ludem nepriateli i protivnici jesu.« Namesto teh zadnjih besed ima druga izdaja: »i privilegiome i slobodu, temi pravicami i vezda onoga varoša slobodnega purgari živu i stoje.« Še druga knjiga Vramceva nam je znana. O nji piše v predgovoru svoje knjige »De agno paschali« Škrinjaric te-le besede: »Timebam hominum quoque invi­dorum morsus, quorum nonnulli sanctos etiam tuos labores super Evangelia do-minicalia et sanctorum festa ad decus patriae gentisque Sclavoniae et utilitatem christianae reipublicae nunc recens Sclavonice editos et iam divulgatos malevole reprehendunt.«339 Ta knjiga Vramceva se ponavadi razlicno naziva, ker ima vsak 339 Prevod: »Bal sem se tudi zbadljivk zavistnih ljudi, izmed katerih nekateri celo zlohotno grajajo tvoja castitljiva dela o nedeljskih evangelijih in praznikih svetnikov, ki so bila zdaj nedavno v okras domovine ter slovanskega/slovenskega/slavonskega ljudstva in v korist kršcanske države izdana v slovanskem/slovenskem/slavonskem [narecju] in že razširjena.« nje del poseben naslov in v znanih izvodih manjka naslovni list prvega dela. Ti-skal je knjigo Mandelc v Varaždinu 1586. Drugi del ima naslov: Postilla veszda znovich spravlena Szlouensskim ieszikom po godoune dni na vse leto. Po Ant. Vram­czu Sz. P. Doctoru. Krcelic omenja Vramca »concionum scriptor«340 in tako tudi T. Mikloušic imenuje delo njegovo Prodechtva(pridige). Vsebina prvemu delu so res pridige, in to homilije in razlaganja evangelijev za vse nedelje in praznike gospodove v letu; najprej je evangeljski odlomek za doticno nedeljo (in praznik) in potem pridiga ponajvec v dejanskih naukih, ta daljša, ona krajša; v drugem delu v Postilli so predige za praznike svetnikov in svetnic z doticnimi evangeliji ali, kakor se pripomenja takoj za naslovnim listom posebej: »Predechtva ova, poleg czerkve zagrebechke Kalendarioma, v kniga vec doli popissana ieszu«, vseh je prvotno 44. Iz Škrinjaricevih besed v posvetilu svoje knjige izvemo, da so nekateri zavid­neži grajali delo o nedeljskih evangelijih in praznikih, katero je Vramec nedavno izdal in razširil na cast domovine in naroda slovenskega pa na korist kristjanske obcine. Toda kakšni ljudje so bili to? Zakaj so delo grajali? Najbrž strogi katoliki, ki so nahajali v knjigi kaj novoverskega duha. Vramec namrec ni bil ravno ne­prijazen protestantovstvu, katero si je ravno med Kajkavci pridobilo med plem­stvom in duhovništvom mnogo privržencev. Pri tem delu je zlasti paziti na besede »vezda znovic napravlena«, t.j. »ta po­stila je zdaj vnovic izdana«. Kedaj pa je bila prej izdana? Jeli v zvezi s prelogo Dalmate in Konzula Brencijeve postile iz leta 1586., ki je izšla v Regensburgu? To so še vse odprta in nerešena vprašanja. To je vse, kar imamo dandanes iz najstarejše dobe kajkavskega slovstva! Go-tovo bi bila kajkavska knjiga še napredovala, da se niso vzdignile na protestante vse moci. Znane so besede, ki jih je ban Tomaš Erdödy govoril na bratislavskem zboru 1607. leta, potegnivši mec: »Hoc ferro, si aliter fieri non potuit, sectam istam a nobis eliminabimus tresque nobis adsunt fluvii, Dravus, Savus et Cola-pis, e quibus num istis novis hospitibus sorbendum dabimus.«341 Da se prote­stantizem zatre, ki se je že tudi med vojaštvom pokazal, so tudi Hrvatje, kakor Štajerci, Kranjci in Korošci, pozvali v deželo, v Zagreb, jezuite, katerim se je poverila vzgoja mladine in pažnja na vero. Jezuitje pa so takoj tudi literaturi dali 340 Prevod: »Pisec pridig«. 341 Prevod: »S tem mecem, ce drugace ni bilo mogoce, bomo pregnali od nas to krivoverstvo; imamo še tri reke, Dravo, Savo in Kolpo, iz teh bomo zdaj dali srkati tem novim gostom.« novo smér, kakor se je pod novimi ucitelji izpremenila tudi smer duševnega delo­vanja v Dubrovniku. Razlocek je samo ta, da so oni tamkaj z voljo gospode delali za latinski jezik, v Dubrovniku pa niso mogli prepreciti narodnega delovanja. Zato nam je tudi razumljivo, zakaj imamo kakor pri Slovencih tudi pri Kajkav­cih v XVI. stol. nabožno smer v slovstvu in zakaj je bilo skoraj 50 let potrebno, preden se je med Kajkavci znova pokazala knjiga, pisana v narodnem jeziku. [XXVa] Ako se ozremo na delovanje dosedaj omenjenih pisateljev, vidimo, da je vsem bil namen, širiti med Slovenci protestantizem, izvzemši nepoznanega Pahe[r] nekerja. Predmeti, ki so jih obravnavali ti pisatelji, se dado posneti že iz naslovov doticnih knjig. V njih obdelovana vsebina (razen Bohoriceve slovnice) je […]342 verozakonska v protestantovskem smislu. Da je to tako, je naravno, ker je bil namen slovenskih reformatorjev predvsem vérski. Za nje je bil slovenski jezik neobhodno orodje, da raztrosijo svojo versko prepricanost med narodom, kateri ni znal drugega jezika razen slovenskega; za to so tudi protestantovske knjige na brzo roko prevajali. Pa dasi tudi njih slovstveno delovanje spada skoraj povsem na duhovne predmete in obstoji vecinoma v prevodih, pomisliti je vendar, da je v tedanji dobi bila vseobcna znanost po nastalih cerkvenih borbah povsod jako zaostala ter prepustila mesto bogoslovnemu modrovanju, za katero so tedaj naj­boljši duhovi uporabljali svoje dušne moci: naše protestantovsko gibanje je odsev gibanja pri bližnjih sosedih; tudi pri njih je takrat cvela samo bogoslovno pole-micna literatura. Prevodi te dobe so bili ne samo potrebni namenu dobe, am-pak so postali koristni tudi poznejši dobi; zlasti glavno delo vse protestantovske dobe, preloga svetega pisma, na katero so se vedno tudi katoliški pisatelji ozirali. Za prvi pogoj uspešnemu delovanju v narodu pa je bilo neobhodno potreb-no, uciti slovensko obcinstvo slovenskemu pismu in slovenski knjigi; brati in pisati so znali v oni dobi sploh in torej tudi pri nas samo izobraženci, in to samo v latinskem jeziku, jeziku bukev, bukovskem jeziku. Zatorej so morali protestan­tovski pisatelji najprej nauciti narod brati, kar so storili z abecedniki, z otrocjo biblijo itd. Negotovosti v pisanju do tedaj neuporabljanega jezika je skušal na­rediti konec s svojo slovnico Bohoric; po njej, da si ne neposredno, ampak po sv. pismu, so se ravnali potem tudi katoliški pisatelji. Podali so nam protestanti tudi nove umetne slovenske pesmi, pac ne prve, ker vemo, da so sami uporabili nekaj starih; tudi nekaj kolikor toliko posvetnih, zlasti zabavljic in šalivih pesmi so najbrž zložili, toda nam ni o njih znano nic; Kopitar pripoveduje, da jih je videl v ljubljanski bogoslovni knjižnici. Skrbeli so tudi za prakticne stvari, katere so potrebne vsakemu cloveku, za koledar. O notranji vrednosti prvih slovenskih spisov ne moremo v književnem ozi­ru soditi absolutno, ker njih vsebina ni izvirna, ampak samo prevod. Vzori so 342 Necitjiv dodatek s svincnikom. ali že samo protestantovski ali pa v protestantovskem duhu vravnani posnetki; mimo tega so nam posamezne knjige tudi gledé njih vsebine in odvisnosti od protestantovskih nemških premalo znane. Elze je skrbno (toda ne povsod) opisal knjige na zunaj, preloge same pa ni primerjal z nemškim originalom, in zatorej ostane tudi na to stran še mnogo mnogo dela. Nekoliko krivicna je o pisateljih protestantovske dobe sodba Ljubiceva II. 545: »Ker so ti ljudje s tujim, nemškim duhom napojeni, namerjali samo na crkvene in ne cisto narodne svrhe, zato pa, dasi so njih zasluge velike, ker so slo­venski jezik iz globokega spanja vzbudili in mu z Bohoricevo slovnico postavili dosti trdne temelje, ga vendar niso znali povzdigniti do moške moci, vzgojiti ga lepo in obdelati in razviti vsestranski. Njihova dela, vsa s crkveno bojno barvo pokrita, vecidel v Nemciji zaceta, dozorela in na svetlo dana, diše z malo izjemo bolj po nemšcini kakor po slovenšcini, ter so ravno zato o prvem mrazu malo ne povse izginila, kajti sčm presajena, se niso mogla v narodu za kratek cas svo­jega obstanka resno prejeti, kam še vkoreniniti.« V tem oziru moramo soditi naše protestante po okolnostih, v katerih so živeli. Kakšna težava je bila tedaj za Slovence, kateri se niso jezika nikdar ucili, kateri niso imeli nobenih pisanih vzgledov, kateri so bili vzgojeni nemško, pa so vendar pisali slovenski. »Iz tega more vsaki vejditi,« pravi Truber, »de nas le tu pisane in tolmacevane, kir nema-mo pred sabo obeniga nauka ali eksempla, zdaj na pervu težku stoji. Ob tu, ako katerimu le tu naše prvu delu se cilu popelnoma ne zdi, ta izmisli, kaj vsi modri govoré, kir pravijo, de sledni zacetik je težak inu nepopelnom.« Pomislimo le, kako silo je delalo sto let pozneje pisanje slovensko patru Hipolitu, dasi je imel pred sabo že Kastelca in Evangelje Hrenove, slonece na Dalmatinovem svetem pismu; kako so v jezikovnem oziru zašli drugi pisatelji osemnajstega stoletja. Ako izpregledamo Krelju, Dalmatinu njih clenke in zadnjemu krivo rabo dolgih oblik za enkliticne, moramo reci, da je njegova pisava krasna v primeri s pisate­lji nastopnih stoletij do Vodnika. Marsikateri srednješolski profesor slovenšcine dandanašnji ne piše tako! Toda pri vseh napakah in nedostatkih delovanja slovenskih protestantov ne smemo pozabiti, da so oni položili temelj naši književnosti, oni so prvi s knjiga-mi zaceli delovati na duševno življenje narodovo. Pisalo se je sicer slovensko tudi pred protestanti. Toda kako! Brez vzajemnosti, osamelo; brez vpliva na narod; to so le drobna zrnca, ki so slucajno pala na neizorano zemljo in so ostala brez rasti, cvetu in ploda. V narodnem oziru ni bilo Slovencem ž njimi pomagano nic. Veliki pokreti pa, polni životvornih in rodovitih idej, pretresajo, ko se pojavijo, ves društveni svet in mu dajejo življenja in sokov, borbe in posla za mnogo let, mnogokrat za vec stoletij; oni teže za napredkom cloveštva in se umikajo, bodisi da dosežejo ali ne dosežejo, kolikor se je v zacetku mislilo. Sled in spomin pa ostaje za njimi; tudi ako ne dosežejo vselej onega, kar namerjajo, zrušijo navadno kako veliko zapreko in zapuste polje cisto za nove pokrete ali pa vsaj malo manjše pogreške. Taki pokreti objemajo po redu vse omikane ali za omiko sposobne narode; oni bude mnoge iz zaspanosti, ker se mnogim tedaj prvikrat odpirajo vhodi v kulturno in više narodno življenje. Tak pokret je med drugimi cerkvena reformacija, ki je v XVI. stoletju neposredno zajela tudi Slovence in posredno še druge Jugoslovane. Mnogi katoliški pisatelji radi zanikujejo znamenitost protestantovske dobe, tudi kar se tice slovenskega slovstva. Recimo, da so naši reformatorji ali pro-testanti XVI. stoletja namerjali s slovenskim pisanjem samo in edino le to, da pridobé slovensko ljudstvo za luteranstvo, potem smemo prašati, kaj so storili slovenski duhovniki pred protestantovsko dobo v slovenskem jeziku in s slo­vensko knjigo v prospeh katoliške vere, kjer je bilo vendar še marsicesa želeti. Saj nam je vendar znano, da takrat mnogi Slovenci niso znali deset zapovedi, apostolske vere in ocenaša? Pa tudi potem, iz dobe reformacije, ko bi bili vendar morali izbijati klin s klinom, in iz dobe protireformacije, koliko spisov imamo od katoliških slovenskih pisateljev? O dveh katoliških knjigah poroca Truber, kakor smo že slišali; morda je prišla na svitlo še tretja (ce ni hrvaška?), dal jo je natisniti koprski škof Ivan Ingenerij 1576–1600, toda dandanes ni znan (fo-lium dioecesanum tergestinum 1866. str. 144 piše pod št. 8: »Debbino tutti i parochiani (= parrochi) il giorno delle feste comandate doppo disnar insegnar nella chiesa la dottrina christiana et amaestrar i figlioli a portar Reverentia a Dio nostro Signore et obedir al padre et alla madre, et faranno l'istesso i curati delle ville havuta che abbino secondo l'ordine nostro dato la dottrina christiana stam­pata in ischiavo«343 (uredništvo pristavlja »Catechismum hic loci commemora-tum hucusque invenire nobis non licuit«344); koliko pa je to proti protestantov-skim delom; in ravno z literarnim delovanjem bi bili mogli katoliški duhovniki 343 Prevod: Vsi župniki morajo ob zapovedanih praznikih popoldne v cerkvi uciti kršcanski nauk in vzgajati otroke, da caste Boga, našega Gospoda, ter spoštujejo oceta in mater; enako se bodo ravnali tudi duhovniki po vaseh, ki bodo ucili po kršcanskem nauku, natis­ njenem po našem narocilu v slovenskem jeziku. 344 Prevod: »Katekizma, ki je naveden na tem mestu, nam do sedaj še ni uspelo najti.« protestantom najvec škoditi; pesmi na Jurija Kobilo, o katerih vemo iz zgodo-vine, vendar ne moremo šteti za resno slovstveno delovanje. Namesto da bi bili uporabili tisk za svoje namene in svrhe, so tiskarja – izpodili iz dežele, da so ga vnovic v deželo dobili cez sto let! Kako se je mogel 22. julija 1616 Hren hvaliti v Rim, da je »napravil v Ljubljani novo tiskarnico za potrebe jezuitskega semenišca in za tiskanje kranjskih bukev v porabo ljudstva«; ta tiskarnica je bila samo na papirju, v resnici je nikdar ni bilo. Pred štirimi leti je objavil Benkovic v Dom in Svetu razpravo v istem smislu, to je ponižujoco važnost protestantovskega slovstva in povzdigujoco delovanje katoliške stranke, ki je baje bolj mislilo na prakticne strani; toda pri tej nameri je potisnil mož dobo protireformacije v 18. stoletje; ko se vendar zacenja protire­formacija po 1586. letu in je 1620. na Kranjskem že dognana; 1640. so pomrli zadnji važnejši protestantje. Na temeljih, katere so vdarili naši novovérski pisatelji v drugi polovici XVI. stoletja, se je delalo potem dalje. Ko so namrec zaceli protireformatorji prote­stantovstvo trebiti, so šcasoma uvideli, da jim je v tej borbi vendar treba istega orožja, ki je njih nasprotnikom rabilo tako uspešno v razširjanje novih nacel, na­mrec slovenskega jezika. Zato so se tudi protireformatorji lotili slovenske knjige za izvojevanje cerkvenih namenov, kateri so bili zdaj istotako katolikom kakor prej protestantom na mari. Toda to kretanje katoliških pisateljev na književnem polji je bilo mnogo slabejše od delovanja protestantovskih pisateljev, slabejše po številu delavcev in kar se tice izdelkov. Možje, kateri so sedaj slovenski jezik vpo­rabljali kot sredstvo odboja, so bili najvec tujci, reformatorjem tudi po samem umu dalec nedorasli, nevešci narodnemu jeziku. Znamenita pa je doba protestantovska v tem, da poslovanje naših pisateljev ni bilo omejeno na Slovence, ampak da so bile njih osnove namerjene tudi na vse južne Slovane. Da bi bil prvi kot naš pisatelj nastopil Krelj, velik prijatelj »cirulskega lepega pisma«, bi mi Slovenci najbrž danes pisali v cirilici. Truber je deloval v zmislu jugoslovanske vzajemnosti, seveda ga je pri tem naganjalo samo versko prepricanje; Slovenci so skrbeli, da so se protestantovske knjige prelagale tudi v hrvašcino; in kako? – po posredovanju slovenskega jezika. Kako je to slovensko-hrvaško gibanje bilo osnovano še dalje za vsa jugoslovanska plemena, kaže nam posebej še to, da se je v sredini one v Nemciji poslujoce družbe bila porodila celo misel o obcnem književnem jeziku za vse južne Slovane. Tako je bil že Vergerij namenil, uporabiti vsa slovanska narecja za en jezik, na kateri naj bi se prevelo sv. pismo, kakor Lutrovo za Nemce, razumljivo vsem Slovanom, kar pa je pozneje opustil, ker ni znal dobro nobenega slovanskega jezika. Enakega prevoda želi tudi kritika I. dela Truberjevega Novega testamenta, ki jo je izdelal Skalic, iz nje vidimo, da se je želelo prevoda, ki naj bi ga razumeli vsi Slovani. – S hrvaško prelogo sv. pisma so mislili pridobiti za protestantstvo cel. vzhodne kristjane in Turke. Da se vse to ni izvršilo, so bile krive razne okolnosti, siroma­šnost in nevednost, pomanjkanje denarne podpore, neprestane turške vojske, protireformacija in splošna reakcija. XXVI. Protireformacija Kedor bi mislil, da je z novo vero v resnici prišla med narod tudi nova morala, da je narod živel po sv. pismu in naukih Kristovih, bi se hudo motil; ljudje so novi nauk le površno sprejeli; najljubše so jim bile ugodnosti protestantizma, ki jih je dajal ljudem s tem, da je odpravil, kar se je protivilo cloveški naravi; n. p. post, izpoved, zadostilo, brezženstvo duhovniško, redovniške obljube, nerazveznost že­nitve, pokoršcina cerkvenim poglavarjem. Razen tega je mamil ljudi novi nauk še z drugimi dražili, oznanjevaje novo svobodo, ucec jih, da naj cerkvi odvzamejo nje posestva in odpravijo vse davšcine duhovnikom. Tudi svetnim veljakom je podajal novi nauk velikih koristi, zato so se tudi oni poganjali, da si prisvojé, kar jim je bilo ponujano. In ravno zató se je protestantovstvo tako hitro širilo, ker so knezi in svetske oblasti iz egoisticnih namenov bili novotarijam takó prijazni in so jih toliko branili, da so se le v ekonomskem oziru okrepili. Reformacija ni bila v naših deželah toliko versko kakor ekonomsko gibanje; za prvo so pac delovali predigarji, toda njih branitelji in naganjavci so imeli pred vsem na vidu le gmotne koristi. Da potemtakem novi nauk ni mogel popraviti notranjega clo­veka, je naravno. Življenje tedanjega naroda, popolnoma zbeganega vsled vérskih prepirov, je bilo v moralnem oziru veliko slabše ko pred reformacijo. Pred re-formacijo je živelo nagnusno samo duhovništvo, po reformaciji pa je grdo zacel živeti tudi narod. O življenju v Kranju se nam je ohranil popis življenja l. 1595. (Mittheilungen des historischen Vereins für Krain345 1867, 92–93); slika je jako temna: »Prešerno in nesramno obnašanje se razširja, ljudje preklinjajo in zaba­vljajo od zore do mraka, zasramujejo in posmehujejo se v hišah, skozi okna in po ulicah brez nikakršne kazni. Po dnevi in po noci pijancujejo neprenehoma do jutranjega svita, ne le mestni prebivalci, ampak tudi preprosti kmetje. V nedeljah in praznikih vre iz bližnjih krajev staro in mlado v mesto. Pred cerkvenim opra­vilom tekajo že v žganjarije. Kar ocitno po ulicah ga srkajo, v prodajalnicah, pa tudi po hišah in ne samo po krcmah, tudi pri mestnem sodniku. Vcasi se dobro pretepó in potem se gugajo pijani kakor nespametna živina v cerkev. Še ne mine cerkveno opravilo, takoj […]346 hité k vincu in posedajo ves božji dan pri polni majoliki. Drugi zacnejo na vse zgodaj kegljati na kegljišcu, najrajši blizu mosta, in zamujajo božjo službo. Zopet drugi kockajo v neki koci ves ljubi dan do trde noci 345 Obvestila kranjskega zgodovinskega društva. 346 Necitljiva beseda. in še dalje. Toda ne le v praznik se gode take reci, tudi o pondeljkih, v tržnih dneh ni boljše, da se sploh pohujšujejo tuji ljudje. Po 10, 20, celo 50 gl. izgubljajo. Pred nekaj leti so se stepli in dva ubili. Poleg tega se roté in preklinjajo tako strašno, da bi se kar zemlja odprla in požrla igravce in njih brloge. Kadar vse zapravijo, izrastejo nekaterim dolgi prsti, da jamejo krasti, drugi pridejo na beraško palico z ženami in otroci vred. – V poprejšnih casih so ob nedeljah in praznikih zjutraj pred cerkvenim opravilom in pozno zvecer ljubljanskim voznikom in tovorni­kom z verigami branili, da niso mogli ne v mesto ne cez most. A sedaj, mili Bog, nekateri nimajo nobenega praznika. O zapovedanih postnih dneh jedo mesó, da vse vprek leti, nektere celó silijo. Nekteri luteranci, ki znajo brati, zbirajo druge okoli sebe in jim oznanujejo dozdevni evangelij; na Brdo (k predikantu Knaflju) in k Sigersdorferju letajo sedaj bolj ko kedaj. Brez dovoljenja prodajejo posestva mestna, cerkvena, špitalska, n. p. njive, vrtove itd. Kupci smejo prodajati pred službo božjo, in brez ozira na betežne in bolnike skacejo, plešejo in godejo ne­kateri, kakor jim srce poželi. Pri pobiranju davkov vec potrošajo kakor naberó, pri kupcijah pa za likof zapravijo po 10, 20 in 30 gl. Sploh se godé krivice, neki beneficijatov podložnik je moral pri prepisovanju zemljišca placati 150 gl. Davke nakladajo samovoljno, temu vec, drugemu manj, kakor jim pride na misel. Za gozde in hoste nihce ne skrbi, kdor more, kaj ugrabi. Mostnine že za 1000 gl. niso všteli v racun, duhovnikom in cerkvam pa jemljejo posestva in prilastujejo sebi.« Takemu, morda res nekoliko preživo popisanemu novotarskemu in tako silne-mu napredovanju lutrstva je zacela delovati nasproti tudi katoliška stranka, kakor sem že tu in tam omenil. To pa sprva le slabo in z neznatnimi uspehi. Odlocneje je stopil razširjanju nove vere na pot nadvojvoda Karol; v tem prizadevanju so ga podpirali njegovi katoliški svetovavci, njegova pobožna žena Marija Bavarska in je­zuitje, katere je nadvojvoda najprej poklical, da so v Gradcu opravljali postne pri­dige, potem jih pa nagovoril, da so se tu stalno naselili, da bi zaslepljeno ljudstvo odvracali od krivovérstva. Razen tega je najdrznejše protestante, kakor Truberja, pregnal iz dežele, precej ko je zasedel prestol. Štajerska, koroška in kranjska dežel­na gospoda, po vecem protestanti, so se na vso moc upirali ukazom vladarjevim ter so zahtevali versko svobodo. Ti prepiri so se vedno ponavljali, toda brez uspeha, ker Karol ni odjenjal, in ce je odjenjal, je storil le za to, da bi dobil pomoci zoper Turke. Tako je plemeniti gospodi ustno dovolil, da smejo svobodno spoznavati protestantsko vero, toda mestom in trgom ni hotel dovoliti te pravice (razen Grad-cu, Judenburgu, Celovcu in Ljubljani). Ko so postali deželani vedno bolj prevze­tni, je preklical tudi te besede in je zacel brezozirno zatirati lutrstvo. Najnevarnejše protestante je dejal v zapor, druge je izgnal iz dežele in njih knjige je dal ocitno sežgati. Najlepši sad njegovega prizadevanja je bilo katoliško vseucilišce v Gradcu, katero je vtemeljevil l. 1586. in ga izrocil ucenim clanom Jezusove družbe. Kar se tice Kranjskega, vidimo, da je nadvojvoda takoj zabranil »Cerkveni red«, ki ga je sestavil Truber, katerega je pregnal iz dežele. Enako sta bila pre­gnana novoverska predigarja iz Metlike in Novega mesta. V lutrskem Krškem je l. 1567 odpravil novi župnik Polydor de Montagnana protestantskega pre­dikanta Weyxlerja in kmalu izpreobrnil nazaj skoraj vse mesto. Dalje je poslal nadvojvoda v Gorico posebno komisijo, na celu ji ljubljanskega škofa Konrada Glušica, katera komisija je velela vse krivoverske knjige pokoncati, protestantom pa je dala na voljo, da se ali novi veri odpovedo ali zapusté deželo. Tedaj se je tudi Vipavska dolina zopet povrnila v staro cerkev; le 26 oseb je bilo tako trdovratnih, da so rajši zapustili stari dom kakor novo vero. V Kamniku je Karol zapovedal županu, iztrebiti vse protestante iz mestnega sveta, propovednike pa pregnati in jih pozapreti, ce bi se zopet pokazali. Tako je tudi v Radovljici razpustil pro-testantski mestni svet in velel izvoliti novega katoliškega. Na Bledu je okrajni glavar Lenkovic ljudem prepovedal poslušati predige in jim zapretil s kaznijo v denarjih. Mestnega župana iz Kranja so vrgli v Nemškem Gradcu v jeco, ker je dovolil protestantskemu predigarju Knaflju stanovati v mestu (1579). Vendar navzlic nadvojvodskemu ukazu ni mestni svet kranjski izgnal Knaflja, marvec je namestu zaprtega župana izbral novega protestantskega. – Tudi v Radovljici so se luteranski mešcani leta 1587 pri deželnem zboru v Ljubljani pritožili zoper baje nepostavno in neusmiljeno ravnanje nadduhovnika radovljiškega in pro-šta ljubljanskega Gašperja Freudenschussa v svetnih in cerkvenih poslih, kateri pritožbi so se pridružili tudi Locanje, Blejci, Bohinjci in drugi. Kranjski stanovi so tem pritožbam in prošnjam do nadvojvode Karola dodali nekatere vzglede brezobzirnega neusmiljenega vedenja katolikov do drugovercev navzlic verski pogodbi v Brucku in so se ostro pritožili zoper tako ravnanje ter zahtevali, da naj se ljudem pušca verska svoboda in popravijo krivice. Pretili so, da se ne lotijo prej niti adrese niti posvetovanja o letnih doneskih za hrvaško granico in o drugih potrebah. Ker komisarji niso sprejeli pritožbe, so zapustili protestantski poslanci zbornico in ostal je samo duhovski stan, ceš, da hoce dovoliti adreso. Pa prema-lo jih je bilo. Vladni komisarji so pretili z razpustom zbora, ako ne stori svoje dolžnosti in po posebnih poslancih ne odpravi verskih pritožeb do nadvojvode. Toda stanovi se niso udali in da so sprejeli vladne terjatve, so bili komisarji dne 18. februarja 1587 prisiljeni sprejeti pritožbo. Dŕ, radovljiški mešcani in drugi zavoljo vere preganjani podložniki iz bližnjih krajev, zlasti z Blejskega, so se l. 1587 vzdignili celo na upor. Dvesto jih je bilo skupaj in z orožjem so jo udarili proti Blejskemu gradu. Od hiše do hiše gredé so postavljali s slovesnim trobentanjem krivoverce v poprejšne kmetije, s katerih so jih bili pregnali katoliki, rekoc: »Postavljamo te na zemljišce in vracamo ti, kar je tvojega, da bodeš grašcini pokoren s štibro, davkom, tlako in vsem zunanjim, kar pa zadeva vest in dušo, nisi dolžen ubogati.« Vendar so se Locanje in Blejci po posredovanju svojih gospodarjev, frizinškega in briksenškega škofa, zopet vrnili v staro cerkev; udati so se morali morda ne toliko boljšemu prepricanju, kolikor vedno rastoci sili. Samo Radovljicani in Begunjci so še ostali trdovratni; tam je pridigal l. 1588 Jurij Dalmatin pri vdovi Juliji Kacijanerjevi. Vse te nadvojvodske naredbe zoper protestante so bile res le polovicne in zla niso iztrebile s korenom, ampak so ga le nekoliko ovrle. Tudi v Ljubljani se je zacelo zoper novo vero ostreje govoriti in delati, ker je škof Seebach previdel, da v takih casih milost in prizanašanje vec škodi, kakor hasni. Toda njegovi nameni so izpodleteli zaradi ošabne novoverske stranke; on sam se je rešil smrtne nevarnosti samo s tem, da je naglo zapustil Ljubljano, v katero potem privre silno slovenskih luteranov, katerim je bila v domaci vasi prepovedana njih vera. Pa tudi po malih mestih in po deželi je bila zmaga katolištva nestanovitna, cesar so bile krive zlasti tacasne razmere. Karola so zaceli Turki hudo pritiskati; braniti pa se je mogel le s pomocjo stanov; zato jih je moral, da jih dobi na svojo stran, potolažiti in jim zopet podeliti svobodo novoverskega obreda. Ko niso premagani Turki vec pretili, je skusil sicer omejiti privolilo, crez katero so segali stanovi; pa ta poskus jih je tako razkacil, da sklenejo, ne placevati mu nobenega davka vec in se ne zmeniti vec za njegove prepovedi. Ker Karol ni imel moci, se je lutrstvo zopet okrepilo ter ali popolnoma zmagalo ali pa dobilo veljavo zraven katolištva. Tako je takraj omahovala na Slovenskem vera; mislilo se je, sedaj mora obveljati nova vera, pa skoro jo je zopet izpodrinila njena nasprotnica, ki se je zdela skoraj popolnoma zadušena. In to ne samo na Kranjskem, ampak tudi na Štajerskem in Koroškem v slovenskem delu. V poslednjih dveh pokrajinah so ravno v tej dobi nastale nove protestantovske naselbine in cerkve pri Celju, poleg Maribora, v Radgoni, v Ce-lovci in drugodi in so se dogajali povsod nemiri in neredi. Zdelo se je, da manjka moža, ki bi poleg poguma imel tudi zadosti gorecnosti za vero, ucenosti in mar-ljivosti, da bi premagal ovire, ki so bile katolištvu na potu, in bi zatrl lutrstvo. Tak mož ali taki možje so se pojavili konci XVI. stoletja. Z združenimi moc­mi so se lotili protireformacijskega dela ter zadali smrtni udarec protestantizmu v slovenskih deželah, v Notranji Avstriji. Bili so to: deželni vladar, Karolov sin in od 1595. l. naslednik, nadvojvoda Ferdinand, poznejši Ferdinand II, zmagoviti poraznik protestantovstva na Ceškem po bitki na Beli gori, in trije cerkveni po­glavarji: škof lavantinski Jurij Stobaeus, tajnik, svetovavec in namestnik v notra­njeavstrijskih deželah in prav za prav voditelj protireformacije, potem sekovski škof Martin Brenner, zaradi gorecnosti v iztrebljanju lutrstva imenovan »malleus haereticorum«,347 in pa zlasti škof ljubljanski Tomaž Chrön, Slovencem tako re­koc novi apostol. Mladi nadvojvoda Ferdinand je bil že mnogo bolj vnet za katoliško cerkev ka­kor njegov oca in nikakor ga ni bilo volja, pritrditi, da [bi] se v njegovih dednih deželah širila Lutrova nova vera. Stanovi so zahtevali, naj jim potrdi vsaj toliko verske svobode, kolikor jim je podelil njegov oca; toda Ferdinand se je odlocno uprl in ni hotel nic vedeti o teh pravicah, katerih Karol tako nikdar ni podpisal. Ocitno je izjavil, da ne trpi v svojih deželah druge vere kakor katoliško, ceš tudi on se sme ravnati po geslu protestantovskem »cuius regio, illius religio«. Cesar Rudolf ga je svaril, naj se ne prehiti, toda pobožna mati je njegovo postopanje odobravala in ga spodbujala k stanovitnosti; obca misel je bila, da tega ni moci izvršiti, ker je že bilo premnogo luteranov. Ferdinand se je naslanjal na dva vneta škofa: Brennerja, ki je zagovarjal katoliško cerkvo z besedo in pismom ter razkri-val zmote nove vere, in Stobaeja, ki je z bistrim umom nadvojvodi vedno pravo svetoval in ga odvracal od nepremišljene ostrosti, kakor od bojece popustljivosti. L. 1597. pa je imenoval Ferdinand za ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Ko so se prišli stanovi poklanjat novemu vladarju in prisegat zvestobo, so izprožili najprej besedo o verstvu ter zahtevali, da se jim potrdi svobodna iz­povedba vere. Ferdinand pa jim je takoj pojasnil odlocno: »Prisega zvestobe in dogovor o verskih stvareh je dvoje, eno razlicno od drugega. Naj le prisežejo zvestobo, kakor je njih dožnost, vérske strani se bo že sam vestno pozneje lotil.« In stanovi vseh treh dežel so prisegli zvestobo. To je bilo prvo. Potem je nadvoj­voda odpravil z dvora vse nekatolike in ukazal vsem uradnikom, da se ravnajo po njem, svojem gospodarju; deželnim stanovom je potem odrekel slobošcino za slobošcino, ki so jih bili o ugodnih prilikah iztrgali njegovemu ocetu Karolu. Vrnivši se iz Italije in iz Rima, kjer se je o svoji stvari sporazumel tudi s papežem Klementom VIII., je razglasil po nasvetu Stobaeja znamenite in za protestantov­stvo v Slovencih odlocilne naredbe. Stobaeus mu je namrec na vprašanje zaradi protireformacije 20. avgusta 1598. l. svetoval med drugim: »Nadvojvoda naj v 347 Prevod: »Kladivo za heretike.« svoji vladarski oblasti, katero ima od Boga samega, zapové, da morajo vsi njego-vi podložniki biti katolicani; kateri pa tega nocejo, naj zapusté njegove dežele; ker cudovito moc in veljavo ima oblast vladarjev, zlasti v tako resnobnih casih in v svetih receh: ta oblast napolnjuje hudobnike s strahom, dobre ljudi pa s spoštovanjem.« Nato je Ferdinand, pocenši pri glavi, takoj 13. septembra 1598. l. izdal deželnim stanovom štajerskim ukaz: »Protestantovske cerkve in šole ka­kor v Nemškem Gradcu in Judenburgu tako v vseh deželnemu knezu pokornih mestih in trgih je v štirinajstih dneh pozapreti, predikante in šolnike pa spraviti iz dežele ter opustiti vse nove namestbe cerkvenih služeb.« Predigarjem in šol­nikom je bil priobcen prepis tega ukaza, toda najprej samo nemškograškim, ker so tukaj bili voditelji protestantizma. Povelje je osupnilo; vendar ni nikdo mislil, da bo obveljalo. Protestantski stanovi so poslali Ferdinandu dolgo prošnjo, naj ukaz preklice, in so ga opozorili na nevarnost, preteco deželi od Turkov. Fer­dinand pa izda takoj crez deset dni drugi ukaz, v katerim graja nepokoršcino deželnih stanov, predikantom pa odloci z nova nov rok osem dni, da naj zapu­sté deželo. Protestantje so zopet ugovarjali in tudi pretili ter se skrivaj zbirali; predigarji pa so kakor besniki tekali po Gradcu, psovali vojvodo in zmerjali ka­tolike, toda odpravljali se niso. Tedaj pa razpostavi Ferdinand po Gradcu tristo zanesljivih vojakov in dá 28. septembra ukaz (predpoldne nabit na zid), velec: »Pred solncnim zahodom pojdejo pod smrtno kaznijo vsi predikanti iz Gradca in v osmih dneh prav tako za glavo iz vseh dežel Njegove knežje svetlosti.« To je pomagalo. 30. oktobra je nadvojvoda proglasil še ukaz, da morajo vsi predi­kantje in lutrski šolniki zapustiti Ljubljano še isti dan, v treh dneh pa oditi iz vseh njegovih notranjeavstrijskih dežel. Tedaj so novoverski predigarji in ucitelji zvecine zapustili Gradec, Ljubljano in scasoma tudi druge kraje in mesta. Le posamezni so se še skrivali tu pa tam po gradovih. Ko so izgnali protestantovske predikante in šolnike, stvar seveda ni bila kon-cana. Za glavo so bili zdaj na vrsti udje. Treba je bilo povsod zopet h katoliški veri pripraviti mešcane, kmete in druge prebivavce; vniciti so se morali nasprotovalni napori plemenitašev; vtrditi se je moral mir in red v nezadovoljnikih, odpraviti je bilo nevarnost, da se povrne lutrstvo. V ta namen je odredil Ferdinand posebne komisije, ki so nadzirale in izvrševale posel protireformacije, nacelniki tem refor­macijskim komisijam so bili škofje doticnih pokrajin ali pa škofov namestnik = odposlanec. Ti možje so imeli nalogo, hoditi od mesta do mesta, sklicevati me-šcane v župno cerkev, izpraševati jih o njih veri in vzprejemati od njih prisego, da se bodo držali novo postavljenih katoliških župnikov in od teh prejemali svete sakramente. Kdor se je temu protivil, je dobil tri mesece na premislek, v katerem casu je moral svojo imovino prodati in se izseliti v tujino; od prodanega blaga pa je moral vsaki izselnik pustiti desetino državi. – V mestne svete so odbirali samo katolike; lutrska svetišca so porušili in protestantovske naselbine so razdejali; no-voverske knjige so brez izbire sežigali in unicevali. Pred take komisije, zborujoce navadno po mestih, so klicali iz doticnih okolic župnike in duhovne pomocnike ter jih izpraševali o verskih stvareh med njih župljani; za to so dobivali posebna navodila, ako je bilo potrebno. Kako so se vršile take komisije, razvidite iz ohra­njenega protokola, ki ga je objavil Radics v Vodnikovem spomeniku str. 194. Ker so protestantje tu in tam nasprotovali komisijam in hoteli ovirati njih delo, je pridejal Ferdinand v nekaterih krajih tudi ceto strelcev; ta je pomagala, da je le redko kje prišlo do nasilja. Posebnega spomina vredne so take reformacijske komisije leta 1600. in 1601., delujoce na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Na slovenskem Štajerskem je zacela deželna komisija za ohranitev katoli­ške cerkve svoje delo januarja meseca 1600. l. Na celu komisije je bil štavniški (Stainz) prošt Jakob Rosolenz. Najprej je prišla komisija v Radgono, katera se je protivila vsem ukazom deželnega vladarja in je tako rekoc vladala sama sebe, opiraje se na mocno zidovje in na pomoc ogrskih sosedov. Le z vojaško pomocjo je prišla komisija v mesto. Namesto protestantovskih mestnih svetovavcev je po­stavila katoliške; mešcane, kateri so pobegnili na Ogrsko, je poklicala domov, in tistim, ki niso slušali, pograbila imovino. Iz Radgone je šla komisija k sv. Lenartu v Slovenskih Goricah. Ondi sicer ni bilo lutrovcev, pac pa so rogovilili tam v Ra-dehovi vesi »skakaci«. Komisarji so tem ljudem podrli tam njih cerkev, tri voditelje pa zaprli. V Mariboru niso našli posebno lutrske stranke; samo en zdravnik je bil zagrizen lutrovec. V Vindenavi348 pa, kjer so imeli lutrovci svoje zbirališce, so razstrelili komisarji in s smodnikom sežgali cerkev, šolo in župnišce ter postavili tam krvavo sodnijo; ko so jim sodnijo po noci posekali, postavili so tri vešala. Na Ptuju je našla komisija 60 ljudi, ki so bili celó ali nekoliko Lutrovi privrženci. Dasi je Celje bilo zelo okuženo, vendar ni imela komisija tam posebnega dela. Celjani kakor tudi žalski tržanje so prisegli na katoliško vero in prinesli vse kri[vo]verske bukve, da bi jih sežgali. Prelepo lutrovsko cerkev v Šarfenavi349 so na veliko veselje tamkajšnjih kmetov razstrelili. Tudi v Slovenjem Gradcu in v Marenbergu350 niso 348 Windenau – dvorec Betnava pri Mariboru. 349 Scharfenau – Goce pri Žalcu. 350 Marenberg – Radlje ob Dravi. imeli komisarji kaj opraviti ter so se takoj odpravili v Lipnico, samo da so gredoc razdejali dve cerkvi skakacev, prvo na nekem hribu poleg Lucan, drugo v Sóboti. Dokoncavši svoje delo na Gorenjem Štajerskem, je prestopila nadvojvodska komisija tudi na Koroško novembra leta 1600. Na celu ji je bil škof sekovski Brenner, katerega je spremljal Janez grof Ortenburški, potem Hartmann Ziegel, Angelus Costede, Volfgang Kaltenhauser in stotnik Krištof Prankh. S pomocjo 200 strelcev so koroški protestantje nekaj dobrovoljno, nekaj pa prisiljeni zopet vzprejeli staro vero; kedor ni hotel priseci na katolištvo, je moral v 45 dneh zapu­stiti deželo. V Beljaku je cakalo komisarje oboroženo krdelo, da bi jim zabranilo pot v mesto; toda ker so komisijo spremljali vojaki, se jej niso upali vstavljati. Mešcanje tudi niso bili tako hudi, kakor so se grozili; precej so se namrec udali in komisarje in vojake – še dobro pogostili. Tudi Celovec je najel že 600 voja­kov in oborožil nekoliko mešcanov, da bi siloma branil novo vero in ne pustil komisije v mesto. Toda o pravem casu je – kakor v narodni pesmi – prešinil Celovcane strah; premislili so se, odložili mec in obljubili novo vero odpraviti iz lepa. Komisija je še zborovala v Velikovcu, Grebinji in v Volšperku, kjer je bilo v bližnjem gradu Payershofnu središce tamkajšnih protestantov; toda s pomocjo 100 vojakov je bila molilnica s pastorjevo hišo vred porušena do tal in razdejano tudi protestantovsko pokopališce. Na Kranjskem je delovala komisija sosebno na Gorenjskem meseca februarja in marca 1601. l. V njej so bili štirje komisarji: škof Tomaž Hren, deželni glavar Janez Lenkovic, vicedom Jožef Rabatta in Filip Kobencelj, trije podkomisarji; Jakob Haumann, Sebastian Konstantin in Grimšic; poleg teh še mnogo sprem­stva, služabnikov, vojakov itd. Ta komisija je že leta 1600. in tako tudi nastop­nega leta sežgala v Ljubljani mnogo krivoverskih knjig – vsega vkupe baje osem voz, in je razdejala tudi pokopališce ljubljanskih luteranov. Potujoc po deželi od kraja do kraja, je prišla med drugim tudi v Kamnik, kjer so zahajali mešcanje k lutrski službi božji v Podgorje, v grašcino Kriško in na Zaprice. Zacela je tam svoj posel 8. februarja 1601. leta. Škof Chrön je govoril v mestni hiši; pokorni mešcani so prisegli na katoliško vero, samo štiri osebe so bile izgnane. Tudi pre­cej verskih knjig so sežgali komisarji ocitno na trgu in se mudili v mestu tri dni. Potem so šli v Kranj. Poslali so najprej v Križ po Krištofa Mikuša, luterana, ker so njegovi sinovi po noci grozno umorili pobožnega katolicana Lovretica. Drugi dan je Chrön v hiši Mihaela Harerja dolgo govoril mešcanom, naj opusté krivo vero; potem so razen enega ali dveh vsi prisegli zvestobo Bogu in nadvojvodi. Komisija je potem poslala Krištofa Harerja s 150 kmeti v Tržic, kjer so se pre­bivalci takoj udali; šla je potem v Križ pozvedovat, kako se je opravil omenjeni umor. Nekaj so jih na to ujeli, hišo Mikuševo pa so razdejali do tal. Dné 17. februarja je odrinila komisija tudi v Loko in se za tri dni zopet vrnila v Kranj. Ko [so] bile že prej na trgu blizu sramotnega odra sežgane lutrske knjige, so morale naposled pred komisijo še v Kranju živece lutrske ženske, katere so vse prisegle udanost katoliški veri. Dne 10. marca je šla komisija v Radovljico. Tam je vprico 250 ljudi s smodnikom razstrelila protestantovsko shodišce, da se je razletelo z velikim hrupom in malone poškodovalo sv. Urha cerkev. Drugi dan je škof predigal in vsi mešcanje so prisegli pokoršcino; potem je govoril kmetom in krivoverskim okolicanom, katerih je mnogo privrelo; pokorni so prisegli, nepo­kornike pa so zaprli, med temi nekega Govaca, ki je zapal globi 150 cekinov, in Jurija Prešerna, ki je moral placati 100 cekinov. Tudi kovaci iz Krope so prihiteli prisegat zvestobo in prosit, da se jim dovoli fara s stalnim župnikom. Dva izmed njih sta bila vendarle izgnana in eden je moral z odprto lutrsko knjigo stati na sramotnem odru. Dne 16. marca so odrinili komisarji na Jesenice, podkomisarji pa v Kranjsko goro in v Belo pec, kjer so trdovratnega grešnika, tamkajšnjega oskrbnika, zvezali in tirali v Radovljico. Tam je škof zopet predigal in dne 19. marca so Radovljicanke šele prisegle zvestobo katoliški veri. Hren je sploh spo­znal, da posebno ženske najtrdovratneje nasprotujejo v verskih receh. Zatorej je ukazal, nekatoliške žene izpreobracati strože kakor može, devati jih v jece ter jih dolgo imeti zaprte ob kruhu in vodi. V resnici so se slišale tožbe o ženah, da ljudstvo šuntajo in da so bolj zvite kakor res verne; potem se jih je tudi tožilo, da pacijo in ponarejajo izpovedne listke: tudi zavoljo nepokoršcine do mož se je sploh tedaj ostreje ravnalo z lepim spolom. XXVII Razen teh komisij so dosti pomogli posebno v mestih in pri izobražencih tudi jezuitje in kapucini. Leta 1573. so bili, kakor receno, prvi poklicani v Gradec, kjer jim je bilo l. 1586. izroceno vseucilišce. V Ljubljani so bili jezuitje slovesno vmešceni že za škofa JanezaTavcarja 1593. Leta 1597 jim je bila izrocena cerkev sv. Jakoba, katero jim je na novo sezidano tudi posvetil Hren 1615. V tej cerkvi se je tedaj ob nedeljah in praznikih tudi popoldne razlagal ljudstvu kršcanski nauk v slovenskem jeziku, razen tega sta bila odlocena ljudstvu v poucevanje in zvelicavno pomoc dva jezuita, en Nemec in en Slovenec. Slovenski predigar nam je znan po imenu, pisal se je Nikolaj Koprivec l. 1603, in 1618 Janez Candik. Hkratu so osnovali jezuitje zavod Collegium Carolinium nobilium, vzgajališce in zacasno semenišce za plemenitaše in bodoce duhovnike, razdeljen na gimnazij in licej. Leta 1630 so sezidali za jezuitsko ucilišce širno poslopje. Na Koroško so prešli jezuitje 1604. v Celovec. Tudi tam se nam izpricuje slo­vensko prediganje, tak še le 1620 leta: »V cerkvi samostanski je bila prvic sloven-ska propoved, prišli so ne le samostanski prebivavci, ampak tudi nekateri mešca­nje in drugi mestni ljudje.« Predigal je Jakop Knap iz Kranja. V letnem zapisniku jezuitskega kolegija k letu 1652 pa nahajamo opomnjo: »Slovenska prediga je bila že tedaj prestavljena k cerkvi sv. Duha (poprej sv. Trojica), pobožnega ljudstva, najvec prihajajocega iz daljnih krajev, znatna množica je imela svojo nemajhno korist. To narecje znajoci ocetje so pogostoma zahajali v tolažbo kmetom v od­daljene vasi, da so nahranjali odrasle ljudi in otroke, hrepenece po besedi božji.« V zacetku 17. stoletja so se naselili jezuitje tudi v Mariboru, v Gorici in v Trstu. Razen jezuitov, pravih pobijalcev protestantizma, so bili uvedeni v slovenske dežele tudi drugi redovi, ki naj bi zadrževali krivoverstvo, ako bi se zopet vgnez­dilo, ter vtrjevali ljudstvo v katoliški veri. Med temi so bili zlasti kapucini, ki so se naselili v Ljubljani 1606., v Celju 1611., v Mariboru 1613., v Celovcu 1646., v Beljaku 1629., na Krškem 1629., v Kranju 1640., pri sv. Križu 1637, itd. Ko je nadvojvoda Ferdinand leta 1619. zavladal nemškemu cesarstvu, je ponavljal še ostreje prejšne naredbe in ukaze zoper protestante, posebno zoper nekatoliške deželne stanove in plemenitaše, kateri so se v zvezi s protestanti na Nemškem najtrdovratneje upirali protireformaciji. Zlasti ko je bila v tridesetletni vojski po zmagah Waldsteina351 in Tillyja vnicena protestanska unija in so bili 351 Prav: Wallensteina. zadušeni tudi nemiri na Ceškem, je mogel katoliški vladar tem odlocneje posto­pati zoper novotarje v Notranji Avstriji, kateri so terjali tem vec, cem vec se jim je popušcalo, ter so zahtevali ne samo svobodo svoje vere, ampak so delali na to, da bodé ta vera gospodujoca in se stara povsem zatrč. Dne 25. julija 1628. leta [je] izdal cesar Ferdinand II. ukaz, da morajo vsi še nekatoliški deželni stanovi za leto dni oditi iz dežele in da se gledé na njih imetje in njih pravice upoti kratka pravda pri deželni sodniji; nadalje da je pri krstih in porokah opustiti protestantske obi­caje, da je sinove domacinov poklicati s protestantskih akademij in šol, in kjer bi bilo zapušcenih sirot nekatoliških izselnikov, da je te vzrejati ob državnih stroških in vzgajati v pravi veri. To vse je ponovil zopet z ukazom z dne 6. marca 1631. l. Mnogo je tudi katoliški reformaciji pomoglo to, da so se po narocilu in v zmislu tridentinskega zbora osnovala duhovska semenišca (seminarji) in dijaški zavodi, na katere so bili poklicani redovni duhovniki, in da so se vtemeljili novi samostani, zlasti franciškanski, z namenom, da pobožno vzgajajo mladino in hranijo katoliško vero cisto. Zanemarjene cerkve so se ocedile in popravile, zi­dalo pa se je tudi mnogo novih. Ljudje so bili v veri vse natancneje poducevani kakor prej in sv. sakramenti delili zopet bolj pogostoma in v starem redu. Vseh teh naredeb in naprav svetnega vladarja in duhovnih poglavarjev koncni vzpeh je bil na raznih krajih seveda razlicen, tu hitrejši in veci, tam pocasnejši in manjši. Na Kranjskem so leta 1597. po 37 letih zopet prvikrat praznovali sv. Jurija, deželnega patrona, in 1598. leta so katoliki znova zavzeli špitalsko cerkev, ki je bila 40 let središce protestantov; na vseh svetnikov dan je škof Hren prišel tje v svecani procesiji, raztrgal lutrske knjige in razbil krstilnico ter prvi služil sv. mašo. Leta 1616, 25. avgusta je pisal papežu: »Leta 1597., ko sem zasel škofo­vsko stolico, je bilo v Ljubljani devet in še vec lutrskih predigarjev razen tistih, ki so ucili po šolah, kateri so ljudi pacili; in komaj dvajseti del prebivavcev, in to le priprostega ljudstva, je spoznavalo katoliško vero. Ko pa sem po komisiji, katero je nadvojvoda sam postavil in kateri sem bil jaz glava, med velikimi nevarnostmi krivoverce pregnal, to je sedaj – Bogu bodi cast in hvala – krivovercev manj, kakor je bilo sprva katolikov. Le nekoliko više gospode, katerim je svobodna izpovedba vere dovoljena, je še lutrske, ki pa se bodo, kakor upamo, tudi kmalu s katoliki sprijaznili.« Izpreobrnitev luteranov je bila kmalu tako popolna, da že 1620. leta ni bilo vec nobene novoverske vasi ali ulice; le posamezniki so ostali luterani še dalj casa; v Vodicah pravijo, da je umrl zadnji kranjski luteran l. 1813. Tako je luteranstvo izginilo tudi med Slovenci na Štajerskem. Pri Vindenavi se zdi, da so tamkajšnji luterani svoje razdrto pokopališce zopet zaceli rabiti in tam pokopavali svoje mrlice tudi po 1600. letu, saj se tam še sedaj nahajajo nagrobni kameni iz let 1613. do 1627. Takrat pa je bilo tudi to grobišce popol­noma odstranjeno in je nehala vsa ondotna lutrska naselbina. Za svetišce v Šar­fenavi kakor tudi za kraj sam se je popolnoma pozabilo ter ni bilo o tem ne duha ne sluha vec do naših dni, še le Orožen je našel, da so sedanje Golce v Spodnji Ložnici poleg Žalca nekdanja Šarfenava. Tudi drugod med štajerskimi Slovenci ni nobene domace rodovine ne posamicnika iz neposrednje vrste od one novo­verske dobe semkaj luteranske veroizpovedbe. Ni pa se dalo protestantstvo cisto iztrebiti izmed Slovencev na Koroškem, ki je bilo že takrat zelo ponemceno in najbolj prepojeno s protestantskim duhom. Med koroškimi Slovenci se je ohranilo nekaj protestantov do današnjega dne, in to v Nagoriški vasi, vseh skupaj kakih 200–300 ljudi, za katere je 1784 izšla celo nova protestantovska tiskana knjiga, Kristianske bukvize, katero je med njimi na­šel in popisal Oblak v Letopisu 1895. l.; knjiga je veren ponatis Dalmatinovega molitvenika: Karszhan.ke lepe molitve, samo da je namesto obširne dedikacije nekak uvod »Podvuzhenje koku se ima prou moliti«, ki se glede jezika znatno razlikuje od ostale knjige. Kar je sicer dandanes na slovenski zemlji protestantov, niso Slovenci, ampak Nemci; pac pa živi nekaj Slovencev protestantov preko Mure, med Prekmurci; ti so ostali še od casa reformacije, ki se je bila na Ogrskem prav tako hitro razširila kakor na Avstrijskem. Vtrdila se je nova vera na Ogrskem za bojev kralja Ferdi­nanda I. z Zapoljo, še bolj pa pod Zapoljevim sinom Ivanom Sigmundom, ki je sam branil protestante, in za kralja Maksimilijana II., ki jim je dovolil svobodno izpovedovati svojo vero. Ovirala je novovernike nekoliko nesloga med luterani in kalvinci. Na zgorenjem Ogrskem pa so krepko delovali zoper nje jezuitje v Trnovi. Za Rudolfa II. 1606 je dobila evangeljska in helvetska konfesija popolno ravnopravnost s katoliško vero. Vse to gibanje se je deloma dotikalo tudi ogrskih Slovencev, dasi ne vemo podrobnosti o njem. Dandanes živi med ogrskimi Slovenci 40.000 katolikov, ki se imenujejo papince in imajo 21 far; po vseh teh farah pa živi tudi vec ali manj protestantov, ki žive s katolicani brez prepira ali sovraštva. Vseh protestantov-lu­teranov je okoli 15.000 duš, ki spadajo pod 5 plebanij: Pucinci, Križevci, Petrov­ci, Bodonci in Hodoš. V Pucincih in v Križevcih imajo molilnice, postavljene za cesarja Jožefa II., v Bodoncih pa za Franca I. Cerkev imajo tudi v Petrovcih. V Hodoši so pomešani z Madarji. Ker so nekateri protestantje precej dalec od svoje molilnice, zato hodijo ob nedeljah v katoliško cerkvo k sv. maši, poslušajo predigo in prinašajo celo zbirco, samo k izpovedi ne hodijo, razen véliki petek v svojo molilnico, da prejmó tam obcno odvezo po svoji veri. V Pucincih je Trplján Šandor, prelagatelj psalmov, slavil s svojimi protestanti tudi Marijine praznike, kar je hotel njegov naslednik odpraviti, pa mu ljudstvo ni dopustilo. Ce jih kedo praša, zakaj ne prestopijo h katoliški veri, odgovore: »Ker so tako živeli naši roditelji, dedje in pradedje, zato se jim tudi mi nocemo izneveriti.« To so torej edini ostanki mogocnega protestantovskega gibanja med Slovenci. Vprašanje, ki je veckrat stavijo tako privrženci protireformacije kakor njeni na­sprotniki, tako zvani liberalci, kaj bi bilo iz Slovencev, ce bi se bili poluteranili, je po mojem mnenju jalovo: taka prašanja sploh ne spadajo v zgodovino, ker so irrealna. Kaj bi bilo, to vé Bog. Kakor sem že omenil, bi pricakovali, da so se katoliški reformatorji z isto vne-mo poprijeli pisateljevanja v svoje namene, kakor so to delali prej luterani, toda temu ni tako; delovanje katoliško je jako slabotno, medlo. Krivo je tega dosti to, da so se prehudo in prevestno zatrle protestantovske knjige, ki bi bile lahko vsaj v jezikovnem oziru rabile za vzorec pisateljevanja; zlasti pa je tega kriva splošna reakcija, ki je nastopila po kmeckih uporih vec ali manj tudi v vrstah protestan­tov, ki so se vedno bolj oddaljevali od demokraticne podstave protestantizma, tako da je tudi med njimi vnovic zavladala latinšcina, katera se je, kakor smo videli pri ljubljanskih protestantskih šolah, gojila v viših razredih edina, v tem ko sta bila deželna jezika, slovenšcina in nemšcina, strogo prepovedana. K temu prihajajo še silni vojni viharji. Kakor v prvi dobi, skuša se tudi v drugi vplivati na narod samo v smislu verske ideje. Želje po dobrih knjigah se vedno ponavljajo; zavednost, da potrebuje narod berila v svojem jeziku, je bila tudi v tej dobi živa. Kartuzijanski prijor iz Bistre se je ponudil, da hoce gmotno podpreti katoliško izdajo Dalmatinove biblije. Hren govori o pesmarici slovenski »de hymnologio slavico typis edendo pro communi bono«.352 Vzrok, da se je tako malo storilo, je, kakor vse kaže, pomanjkanje slovenskih moci. Kolikor je bilo Slovencev, so se bavili bolj s pastirstvom in s šolami, n. p. jezuitje in franciškani. Med prve pisatelje te dobe, toda tako rekoc sam zase stojec, spada fra Gregorio Alasia da Sommaripa: on ni v posebni zvezi ni z reformatorji, ni katoliki. Kedaj se je rodil, nam ni znano, samo toliko vemo, da je prišel iz Italije v Devin. Devinski poveljnik grof Rajmund VI. Conte della–Torre Valsassina, imeniten dostojanstve­nik na dvoru, tako da je sam cesar želel 1594. biti krstni kum njegovemu sinku, je bil cesarski poslanik v Rimu in v Benetkah. Kot pobožen mož (spoštoval ga je 352 Prevod: »O slovenski pesmarici, ki jo je za javno dobro treba dati v tisk.« sam papež Klement VIII.) je ustanovil v Devinu servitski samostan, da bi po svo­ji možnosti zagradil daljšo pot protestantom, ki so se, kakor smo slišali, skušali vtrditi tudi po Goriškem. Servitje so bili že prej vpeljani v Gradišcu in v Kopru in so vtrjevali narod v veri z lepimi zgledi, ga poducevali s predigami; osnoval jim je tudi šolo, v katerem bi izjasnjevali razen ostalih znanstev tudi bogoslovske nauke vsem tistim pod devinsko oblastjo, ki bi radi bili duhovni; tedaj je namrec zelo pomanjkovalo duhovnikov. Zato se je Rajmund dogovoril 1598. leta v Fer­rari z vrhovnim poglavarjem servitskega reda. Ko se je l. 1601 vrnil iz Rima, je pripeljal s seboj fra Gregorija Alasia da Sommaripa, ki je bral novo mašo 1602. v Devinu in bil voditelj samostanu do konca 1607. leta. Njegova knjiga, ki ga je pripravila v vrsto slovenskih pisateljev, je majhen italijansko-slovenski slovarcek, izdan v Vidmu 1607. l. v pomoc laškim duhovnikom, ki so delovali med Sloven-ci, pod naslovom: Vocabolario italiano e Schiavo. Raccolto da fra Gregorio Alasia da Sommaripa, Udine MDCVII. Knjiga, ki se v edinem izvodu hrani v ljubljan-ski knjižnici (kupil ga je Kopitar na javni dražbi in daroval Zoisu) ima ravno 112 listov, privezanih je spredaj še šest, zadnji prazen: 224 str., 2. str. prazna (14 pol 8o […])353 Na listu 2 pa je italijanska dedikacija grofu Matiji Turnu. V nji govori, kako se clovek zelo loci od živali z darom jezika, in o zaslugah, ki si jih pridobé ucitelji jezikov, katere primerja angeljem, kateri predlagajo naše prošnje Bogu in svetnikom, kateri prav tako razumejo vse jezike: »che se cio non fosse, come pregarebbe il Germano un Santo Italiano, il Francese un Tedesco, s'esti non intendessero tutti gl'idiomi?«354 Profesorji jezikov so podobni tudi apostolom, ki so »variis linguis loquebantur magnalia Dei«.355 Sv. Pavel šteje med darove sv. duha vrste jezikov in hvali Boga, da more govoriti vec in razlicnih jezikov. Tudi pisatelj ne vé drugaci skazati grofu hvaležnosti za dar, da mu je dal priložnost, hitro in lahko se nauciti slovenšcine, kakor s tem, da piše slovarcek, potreben za duhovnike, ki delujejo med tem narodom. Posvetilo je podpisano v Devinu 15. marca 1607. Za posvetilom je predgovor »Al benigno lettore« od 76 do 116, v katerem govori o razširjenosti slovanskih jezikov in o izgovoru svojih crk, kate-re rabi v izražanje slovenski glas po italijanskem nacinu; poznati je moral tudi cirilico ali glagolico: za c rabi ch ter pravi, da ga je brati kot c, kakor italijanski 353 Zaradi daljšega avtorjevega popravka je to manj jasno mesto. 354 Prevod: »Ce bi ne bilo tako, kako bi mogel Nemec moliti k italijanskemu svetniku ali Francoz k Nemcu, ce bi ti ne bili razumeli vseh cloveških jezikov?« 355 Prevod: »Ki so v razlicnih jezikih pripovedovali Gospodova velika dela.« chiamare (camare), orecchie (orece), in scambio del qual ch lor si .ervono d'una lettera della chieru (crv.). Potem govori o casih, kako se glase razne osebe, kako se delajo modi, o infinitivu, o glagolšcakih in participu: »ma di tanta diuer.a terminatione, che non .e ne puo dare regola certa, pero imparali alla pratica. I gerundivi si terminano in ch: v ležech, gouorech.«356 itd. Zatem je konjugacija glagola sem (IIb – 16a), in govori se o deklinaciji, kjer ima za zglede »ochia« in »mati«, potem »iest, ti, on«. Cudno je, da se v mnogih tukaj navedenih zgledih strinja z Megiserjem in vse kaže, da ga je imel pred sabo. Na 196. strani podaje najnavadnejša pozdravila in vošcila, kadar se sreca koga, kadar kedo kihne ali se komu napije; za vošcila uci, kako Slovenci štejejo in imenujejo teden in dneve v tednu. Za tem sledi slovar na listu 22b in gre do 96b, kjer so imena denarjev. Za denarji zacno na 97d l. pogovori popotnika s kmetom o najpotrebnejših receh. V njeh se nam kaže pisatelj, da je govoril slovenšcino tako, kakor jo dandanes govori goriški Lah. To nam dokazujejo stavki: »Colico mija so se do tam? Adan in pou. Iest chem dobro messo inu bulsiga riba. Nu muitese roke inu poite k miso; daite nam buljiga bina, kar imate inu se tistiga rebulla Prosserana tolicai dobriga. Le io tu (Pomasi vam Bug!) Ja gospod, puite pur, da ne boste stale bulsi nicamer, coi le tucai. Imate cuista vina, coi tiste, kir smo pile v Duin. Imamo tudi mi tolicai dobriga, ma ie vech drago. Daite mu ovas, da chiem videt docle bode io sneu (biana)« itd. Potem ima še ocenaš, Ave Mario, Credo, Deset zapo­vedi v verzih »Kir ochie u nebu priti, Ta ima ocraniti Tic desset sapouedi«, itd. To pesem je gotovo prepisal od drugod. V nemških protestantskih pesmaricah in katekizmih zacenja pesem »Die zehen Gebote kurtz« ravno tako: »Mensch wilt du leben seliglich«357 itd. Nadaljnjega nemškega teksta nisem mogel dobi-ti. Potem pride V cerkvenih zapovedi. Na str. 105a je narodna kolednica, prvi zapis narodne pesmi, nekoliko pokvarjene sicer, vendar še z mnogimi znamenji starinske pesmi. Na str.106 je velikonocna pesem »Jesus ie od smerti vstau«; strinja se precej s Kalobskim spiskom in je razlicen od protestantovske, v kateri so izpušcene strofe o Mariji. Na str. 107b je pesem za binkošti, obsegajoc prvo strofo znane nemške »Komm heiliger Geist du Herre Gott!« Te pesmi niso pisane v kraškem devin­skem narecju in gotovo jih je vzel Sommaripa od kod drugod; toda odkod, ne vé 356 Prevod: Vendar ima zelo raznolike koncnice, za katere ni moc podati gotovega pravila, temvec se jih nauci s prakso. Gerundiji se koncajo na ch. 357 Prevod: »Deset zapovedi na kratko,« »clovek, ce hoceš živeti blaženo.« nihce povedati. Za pesmimi prihaja še Confiteor in kaj naj govori predigar pred predigo in po predigi. Sommaripina knjiga je važen prispevek za slovensko dijalektologijo 17. sto­letja; narecje, katero rabi, je najsorodnejše tistemu, katero imenujem jaz srednje kraško narecje; narecje devinsko, brstovsko, kostanjsko in opatjeselsko tvori rav-no severnozapadni pas kraškega goriškega narecja. Da je to tako, se dá dokazati iz fonologije, morfologije in slovarja. Obdelal je Sommaripino knjigo v slovniškem oziru Oblak v Letopisu 1891. leta. Na narod ni imela seveda ta knjiga nobenega vpliva. Spomin na Sommaripo se je ohranil v Devinu v nadpisu v veži pred stopni­cami bivšega servitskega samostana. Napraviti ga je dal on sam 1606, v njem je nekaj životopisnih crtic, ki sem jih navedel v zacetku (prim. Žvab, Ljubljanski zvon 1883. 62, 63). Popolnoma, ne samo po casu, ampak tudi delovanju, spada v protireforma­cijsko dobo delovanje škofa Hrena samega. Tomaž Chrön je bil rojen v Ljubljani dne 13. novembra 1560. leta. Njegov oca Lenart Hren je bil ljubljanski mestni svétnik, pozneje celo župan in deželni poslanec. Vere je bil protestantovske, v katero je prestopil, ker so mu ugajali nauki Primoža Truberja. Bil je odlocen branitelj protestantovske stvari in je šel l. 1565 z deputacijo evangeljskih stanov na dvor v Gradec, da bi se dovolila pre­gnanemu Trubarju vrnitev v domovino. Hrenov oce je bil tudi imovit mešcan in gospodar fužin na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem. Mati Hrenova, rojena Žitnik, je imela brata, ki je bil tedaj, ko [je] zagledal Tomaž beli svet, profesor na dunajskem vseucilišcu. Toda decek Hren ni ostal dolgo v rojstni hiši v Ljubljani. Že l. 1570 ga naha­jamo desetletnega decka v admontskem samostanu pri njegovem rojaku Nebelu, ki je bil isti cas predstojnik. Dobrot, ki jih je prejel v tem samostanu, se spomi­nja Hren s hvaležnim srcem še v poznejših letih. Gimnazijske študije je vendar dovršil v Ljubljani v evangeljski šoli in potem je šel na univerzo dunajsko, kjer je dobil za rektorja rojenega Kranjca Aleša Straussa. Med tem je bil njegov ujec, profesor estetike in dekan filozoficne fakultete, Žitnik, zapustil l. 1572 svojo stolico in je nastopil castno službo vladnega svetovavca pri dvoru nadvojvode v Gradcu. Na Dunaju je ta Žitnik prej mnogo obceval z dr. Jakobom Straussom, ucencem ljubljanskega Budine in Melanchthona, kar pricuje tudi njegova pesem »Carmen ad J. Strauss«. Na univezi je študiral Hren »humaniora in filozofijo in je bil vpisan za kandidata artium liberalium«. Bil je od družbe »bursa Agni« ter živel s svójimi tovariši vedno v prijateljski, z nekaterimi celo v prisrcni zvezi, kar nam spricujejo mnoge pesmi, ki jih je zložil v dobi svojega šolanja na Dunaju. Toda v isti meri, kakor je napredovalo Hrenovo izobraževanje, se je tudi po Notranji Avstriji zacela vršiti prememba, najprej v merodajnih vladnih krogih, in to po vzpodbujanju nadvojvodinje Marije Bavarske, in katolicizem se je jel vedno bolj vtrjevati. Tedaj se je pa zgodilo, da je Tomaž Hren, ko je bil ravno namenjen odriniti v Italijo, da bi se ucil pravoznanstva – hotel je postati državni uradnik –, pred odhodom iz Ljubljane zbolel na smrt za vrocinsko boleznijo, in v tej nevarnosti je storil obljubo, da bo katoliški duhoven, ako mu Bog spet po-deli zdravje. In ko je ozdravel, je spolnil storjeno obljubo. L. 1586 je šel v Gradec in zacel tukaj bogoslovske študije. Dve leti potem je bil posvecen v mašnika in je postal župnik v Sekovi, kjer je bil sedež za Gorenje Štajersko. Toda še istega leta so imenovali Hrena za kanonika ljubljanskega na mesto Primoža Truberja, s pogojem, da prediga v ljubljanski stolni cerkvi. L. 1597 ga je imenoval na priporocilo umirajocega škofa Janeza Tavcarja nadvojvoda Ferdinand za škofa v Ljubljani. Na Dunaju že je Hren rad zlagal pesmi, seveda v latinskem jeziku, katerih zvezek se nam je še ohranil, ce tudi samo pisan, in obsegajoc 54 manjših in vecih pesem. Zanimive so zaradi tega, ker nam kažejo, s kom je za casa študij prijateljski obceval in bil v zvezi tudi zunaj univerze. Tu nahajamo najprej dr. Ja­koba Straussa, najbrž oceta ali brata Aleša Straussa, katerega se je Hren prisrcno oklenil in mu zložil vošcilno pesem, ko je bil promoviran za doktorja. Tudi še drugemu Straussu je napravil Hren cast s pesmijo, ko se je ta porocil z neko Jerico, hcerjo rateškega mešcana Petra Sporerja; ta Strauss je bil doktor zdravil­stva in filozofije in deželni zdravnik na Spodnjem Štajerskem. Enako presrcno je obceval tudi s tovariši družbe »bursa Agni«, v katere imenu je zložil bakalavreju filozofije in provizoriju družbe Eliju Stamfu godovno pesem, ki se je celo natis­nila; že eno leto prej je bila natisnjena njegova vošcilna pesem, ko je bil Hrenov rojak in tovariš Janez Markovic iz Radovljice promoviran za doktorja filozofije po drju Alešu Straussu. Drugim tovarišem piše nežne pesmi, n. p. nekemu Pavlu Blóu in Štefanu Gallu, ki odhajata iz Dunaja na univezo v Tubinge. Tako tudi nekemu rojaku Tomažu Kapelleju, ko je bil imenovan za magistra; temu je zložil oktostih, ki ga je uglasbil promovirancev brat; dalje nekemu Volbenku Pütt­lerju, Juriju Midiju, ki je postal duhoven »in primitias militis Christi militiam ingressi«,358 in drugim. Pa ne samo vseuciliškim prijateljem, tudi drugim je služi­ 358 Prevod: »V zacetku vojaštva sem vstopil v Kristusovo vojsko.« la njegova mladostna muza, tako je slavil s pesmijo cesarskega tajnika Melhijorja Alaudo, ko je vzel vdovo Schrottnerjevo, in dvornega vojnega svétnika Danijela Schlegerja, ko je vzel Marijo, hcer cesarskega ceremonijskega mojstra Pocusota,za kateri castni dan je zložil še drugo pesem, ki se je tiskala. Že l. 1577. je sedem­najst let star opeval v safiški odi krst poznejšega svojega gospodarja in vladarja Ferdinanda; njegovi verzi so bili, seveda po posredovanju ujca Žitnika, ob krstu obešeni v cerkvi na primernem mestu. Od tedaj je prihajal Hren casi z dvorom v Gradcu v dotiko, ker je bil namenjen, uciti se pravoznanstva in nastopiti potem pod pokroviteljstvom ujca Žitnika službo pri vladi. Kakor si je skušal s proizvodi svoje muze pridobiti prijaznost najviše gospode, tako tudi ni zabil obližja kneže­vega; med tem drugim slavi ženitev vicekanclerja Volbenka Schwarza in poroko Volbenka Jöchligerja; zložil je dalje vošcilno pesem predigarju vojvode v Gradcu, jezuitu P. Janezu Satu, in žalostinko o smrti cesarskega svetovavca in kancelarja Bernarda Waltherja. V domovini je dvakrat pozdravil pesniški opata Lavrencija v Siticini, svojega poznejšega sodelavca za povzdigo katoliške cerkve. V zacetku 1585. je prišel sam v Gradec, kjer je napisal svojemu ucencu Dezideriju Gar-zoniju, sinu viceglavarja Hijeronima Garzonija v Gradiški, pesniški pozdrav, ki ga je decek govoril pri prihodu komturja nemškega redu in glavarja v Gradiški, Janeza Kobenclja s Proseka v Gradiški. Meseca februarja je odpotoval iz Gradca in zložil ujcu Žitniku v zahvalo saficno odo, neposredno pred odhodom pa pe­sem »Zmaga ljubezni«, ki je izmed najlepših njegovih, v kateri pripoveduje, kako se mu je prikazala v snu Nimfa, veleca mu iti v Italijo. Hrepenenje po Italiji pa se mu ni spolotilo,359 kakor smo slišali, ker je nevarno obolel in stopil potem v duhovski stan, kateri je tudi zaprecil njegovo nadaljno pesniško delavnost, tako da je zložil le vec malo pesmi. Ko je prišel kot bogoslovec na pocitnice iz Gradca, je napisal pri obisku prelatu Lavrenciju v Siticini verze pod njegov grb v knjigo Julija Cezarja in tetrastih na cerkev muljavsko pri Sticini, kjer se spominja zgo­dovinsko znamenitih dni te božje hiše in nje okolice: l. 1473., ko so Turki napali Muljavo, l. 1511., ko je po vsem Kranjskem razsajajoci potres zadel tudi ta kraj, in l. 1572., ko je silna množica kobilic pokoncala bližnje polje. Pesemsko zbirko v licealni knjižnici sklepa epigram na ženitev nadvojvodo­vega organista v Gradcu s hcerjo nekega Kranjca, muzika Lovrenca Plavca. Tudi pozneje še je vcasi katero zapel, tako o zmagi pri Sisku, in na notranjo stran zadnje platnice v svoj izvod Dalmatinovega sv. pisma, ki ima na notranji strani 359 Negotovo branje: morda »spolnilo«? sprednje platnice posvetilo Juriju Rainu v Strmolu o novem letu 1584., pisano svojerocno od Dalmatina, je napisal satiro na Martina Lutra: »Laudes ac tituli Martino Luthero haeresiarchae congruentes«: Lubricus hic erro est, nebulo sentina malorum, Vipera, faex hominum, basiliscus, apostata, Juda Ter pejor: mendáx, Antíchristíque minister Haeresibus pia cónspurcát male dógmata spargit Et scelerum incendit facibús, contemptor honesti, Regna, Urbes, populos: Christi et venerabile numen Votifragus temnit, uestitus Daemonis astu. Sed quae periuro sunt praemia? Pocula Lethes.360 To pesem je najbrž zložil v dneh najostrejšega reformacijskega delovanja, ko ga je srdila opozicija evangeljskih stanov in je svoji jezi dal duška tudi v prozajic­nih spisih, spominih o stanju kranjske dežele v tistih dneh, kar hrani v rokopisu dvorna knjižnica na Dunaju. 360 Pesmi v latinšcini so ob strani pripisane posamezne slovenske besede, verjetno prevod nekaterih izrazov. Prevod: »Hvalospevi in castni naslovi, primerni za krivoverca Martina Lutra: Nevaren je ta klatež, malopridnež, izmecek zlobnežev, gad, izvržek ljudi, kušcar, odpadnik. Trikrat slabši je od Juda: je lažnivec in antikristov pomocnik, [ki] s krivoverstvi grdo oneceja in razbija bogabojece verske nauke, [je tudi] zanicevalec dostojnosti, ki odet z zvijaco hudica s plamenicami hudodelstev vnema kraljestva, mesta ter ljudstva in prezira castitljivo Kristusovo božanstvo. Kakšna pa so placila za krivo prisego? Caše Lete.« XXVIII Tomaž Hren, duša protireformacije, slucajno postavljen na mesto odpalega kanonika Truberja, je takoj spoznal, da je vspešno protireformo izvršiti samo na podlagi narodnega jezika. Pri tem pa je bolj kakor na pisano gledal na živo besedo, ki se mu je zdela primernejša. Množica poslušavcev je vrela k njegovim predigam v Šenklavsko cerkev; mnogi, ki so prej poslušali reformatorje, so zdaj z veseljem poslušali božjo besedo v domacem jeziku. Po njegovem prizadevanju so tudi jezuitje zaceli predigati slovenski, kakor smo že videli. On sam je l. 1600, ko je divjal najhujši boj, predigal 24–27. decembra štiri dni zaporedoma sloven-ski v stolni cerkvi, pozneje pa vsako nedeljo in vsaki praznik, kakor razvidimo iz porocila njegovega papežu iz l. 1616. »Ob takih slovesnih dnevih (nedeljah in praznikih) se prediga v stolni cerkvi v slovanskem narodnem jeziku in sicer že mnogo let, kar vedno opravljam jaz, škof, sam ali, kadar bi mene ne bilo, stori to moj generalni vikar ali kateri drugih kanonikov, in vselej je zbranega mnogo ljudstva.« Dalje piše v omenjenem porocilu: »Popoludné se v cerkvi sv. Jakoba tudi razlaga ljudstvu kršcanski nauk v slovenskem jeziku.« Da je to sprožil Chrön sam, razvidimo iz nekega rokopisa v. k. dvorne knjižnice na Du-naju, v katerega je vložen od Chröna samega pisan list: »Propositio de Conven­tu Labacensi«, kjer se je sprožilo to prašanje. Toda njegova protireformatorska delavnost ni bila omejena na samo govorjeno narodno besedo. Hotel je vplivati na ljudstvo tudi s pismom v domacem jeziku. Sestavil je najprej zlasti duhovni­kom potrebno knjigo evangelijev in listov v slovenskem jeziku. Ker tedaj ni bilo tiskarnice v Ljubljani, je sklenil izdati svoje delo v Gradcu, kjer je imel mnogo znancev. Kako je napredovalo tiskanje, o tem nam porocajo beležke v škofovem koledarju v stolnem kapiteljskem arhivu ljubljanskem. Tiskalo se je delo v slavni tiskarni Jurija Widmanstätterja (sedaj Leykam - Josefsthal, v Gradcu). Tisek je stal 240 gl., papir 200 gl. nemške veljave. Jezuit pater Candik je oskrboval vso stvar in jo nadziral, ter je prejel pro viatico361 20 gl., razen tega pa še 45 gl. Vož­nja knjige v Ljubljano – 3000 iztisov – je stala škofa 30 gl.; Hren je poravnal vse stroške iz svojega. Izkupilo prodane knjige in poznejših natisov dobicek je namenil Hren v darilo kolegiju jezuitov. Dne 15. avgusta 1613. leta, torej 18 let po zadnji protestantovski knjigi (ce se ne oziramo na Hutterja in Megiserjev drugi slovar) je bilo delo dotiskano. Naslov mu je: Evangelia inu lystovi, na vse 361 Prevod: za popotnico. nedéle inu jmenitne prasnike celiga lejta, po stari kŕrszhanski navadi rasdeleni, vsem Catholishkim cerkvam, stuprau v'krajnski desheli, k'dobrimu s'novizh is Bu-kovskiga na Slovénski jezik zvestu prelosheni, s'perpuszheniem tiga v'Búgu vissoku vrejdniga vivuda inu gospuda gospuda Thomasha devetiga Lublanskiga Shkoffa itd. na svitlobo dani 1612. Istiskanu v'Nemshkim Grádzu skusi Juria Widmanstéterja 1613. 80, 136 in 43 l. Dasi je bil Hren vnet nasprotnik protestantizma v slovenskih deželah, ki je hotel s svojimi evangeliji izpodriniti protestantovske tekste, je vendar sam pri­dno prepisoval protestanta Dalmatina. Veliko laže je bilo, nekoliko spremenjeno prepisati posamezne odlomke Dalmatinove biblije, kakor napraviti popolnoma novo prelogo evangelijev. Ortografije se drži Bohoriceve, ki jo je našel pri Dal-matinu; skrb mu je, kolikor toliko ogibati se nemških besed, ki jih je našel pri Dalmatinu; torej »tam je bila ena ohzet v Galilejski Kani – godilu se je enu sheni­tovajne (ali ohzet); ondukaj so bele postaulene shest kámenate Krugle – ondukaj pak je bilo postavlenih shést kamenitih verzhov; je en kapitan – kapitan (ali stuj­ni poglavitnik)« itd. On sam je nameraval izdati tudi drugo izdajo evangelijev; to razvidimo iz pisma jezuita p. Nikolaja Jagniatoviusa iz l. 1616, kjer piše pater škofu: »Evangelia Carniolica jam ante ab aliquot Patribus sunt revisa praesentim a P. Malio (Mali): nullum alium modo scio, cui ad revidendum dari deberent, videbimus tandem quod adversarij in eis erroneum reperient et tunc dabimus volente Deo vel responsum vel manus: videbitis autem dicebat ille, quod nihil fiet.«362 Toda te namere ni izvršil, kakor tudi ne druge, izdati slovensko cerkveno pesmarico. Sikot Carcanus, škof Germaniški, posebej poslani ogleda ljubljanske škofije, je dal škofu Hrenu 5. decembra 1620. v Gornjem Gradu dva dekreta, ki sta sedaj shranjena v kapiteljskem arhivu ljubljanskem; s prvim se dovoljuje Hrenu, da sme vnovic na svetlo dati mali katekizem (poprej ga je izdal Mikec), da bi po njem v domacem jeziku (lingua slavia) ucili duhovniki kršcanskega nauka v cerkvi ob nedeljah in praznikih, in da sme izdati véliki katekizem Petra Kanizija (Candika), kakor tudi svoje slovenske »Evangelje in lyste«, ki se bero ob nedeljah in praznikih. Župnike sme škof siliti tudi s cerkovnimi kaznimi, da si kupijo te knjige. Da bi bil Hren sam poslovenil te katekizme, kakor trdi Koblar 362 Prevod: »Kranjske evangelije je že prej pregledalo nekaj patrov, zlasti p. Mali. Zdaj ne vem za nikogar drugega, ki bi se mu moralo dati v pregled, vendar bomo že videli, kaj napac­nega bodo v teh (evangelijih) našli nasprotniki, in tedaj bomo po božji volji odgovorili ali podali roke. Videli pa boste, je govoril oni, da se ne bo nic zgodilo.« v Ljubljanskem Zvonu 1886, 700, ni363 resnica; njemu se je samo dalo dovolilo, jih natisniti vnovic. Z drugim dekretom se daje Hrenu pravica, da sme natisniti svojo slovensko cerkveno pesmarico (Hymnologium slavicum), to je svete himne, katere se pojó v cerkvi pri službi božji, in druge pesmi, ki se pojo pri procesijah itd., preložene od svetih ocetov, deloma pa zložene od Hrena samega. Pecal se je s tem delom vedno. Še l. 1627. piše o njem v koledarju in pravi ves vesel, da se nuncij Caraffa »živahno zanima za nje«. Pobožni Chrön sklepa opomnjo z željo: »Fiet id ad ma-jorem Dei gloriam et B. Mariae Virginis ac Coelitum omnium nostrique gregis emolumentum.«364 Toda želja se mu ni vresnicila. Morda je tega kriva njegova bolezen, putika in mrzlica, ki ga je mnogokrat obiskavala; vsak hip ga nahajamo v spodnještajerskih toplicah v Debri (na Laškem), in potreboval je, kakor vemo, neizmerno zdravil. Bolezen je bila tudi vzrok, da ni izvršil druge namere, namrec da ni ustanovil tiskarnice v Ljubljani. Že l. 1613. si je dal napraviti proracun za nje napravo, s katerim je primerjal zapisek stroškov za tiskanje evangelija. Že dru-go leto 1614 se je pri duhovniškem zboru v Gornjem gradu sklepalo o davku za njo. Še dolocnejšo obliko je dobila namera 1625., katerega razpravlja Chrön ob-širno v vsej stvari v svojem koledarju. Toda preden se je stvar rešila, je Hren umrl. Hren je v kulturni zgodovini slovenskega naroda ena najmarkantnejših pri­kazni, pridobivši slovenski narod zopet za katoliško cerkev in davši mu knjigo, katera je v mnogih novih izdajah, le malo prenarejena, služila slovenski službi božji celih dvésto let. Mnogo je storil ta mož tudi za povzdigo umeteljnosti na Kranjskem. Gojil je vneto muziko in se vdeleževal pevskih produkcij jezuitskih ucencev, ki so l. 1599 praznovali rojstvo Kristusovo z latinskimi, slovenskimi (slavonicis) in nemškimi popevkami (cantibus). O njegovih podporah za razcvet umetniške muzike nam svedocijo zapiski v njegovem koledarju. Na Gornjem gradu je dal po benecanskih mojstrih postaviti dragocene orgle. Tudi za slikarstvo je mnogo storil, narocevaje in kupovaje slike; iz njegovih zapiskov izvemo tudi imena mnogih slikarjev. Najlepše slike je dal napraviti v stari ljubljanski stolni cerkvi, ki so se ž njo vred pogubile, pa jih je popisal Dolnicar v delu »Historia ecclesiae cathedralis«; ena kaže vstanovitev ljubljanskega škofijstva po cesarju Fri-deriku III.; v drugi sliki je dal po Mat. Plauerju naslikati boj pri Sisku in jo je 363 Rokopis ima zmotno »je«. 364 Prevod: »Naj se to zgodi v vecjo cast božjo in v korist blažene Marije Device, vseh nebe-šcanov in naše crede.« obesil v stolni cerkvi, naredivši pod njo latinski napis 19 verzov. Skrbel je zeló tudi za stavbarstvo, zlasti popravljaje stolno cerkev; dal napraviti oratorij Petrinj­cem, postavil vec kamenitih spominskih stebrov, tako steber na Poljanah blizu šempeterskega mostu v Ljubljani v spomin na junaško delo ljubljanskih kovacev, kateri so napad protestantov na prvo po reformaciji praznovano procesijo sv. Rešnjega telesa ubranili in odvrnili s kladivi, ki so jih skrili pod plašcem. Mno-go dela je dajal raznim rezbarjem in drugim umetalnostnim obrtnikom. Tudi vedi je bil velik podpornik; zanimal se je poleg teologije zlasti za matematiko in astronomijo, kakor tudi za zgodovino; on sam je dejanski izvršil lep del deželne zgodovine, zapisovaje zgodovino svojih dni v svojih koledarskih zapisnikih, ki se hranijo v muzeju in stolnem kapiteljskem arhivu, in pa v »Jahrbücher«. Zanimivi so tudi njegovi dnevniki, ki jih hrani graški arhiv; na mnogih krajih obsegajo slo­venske besede, ki so dandanes vecinoma neznane, zlasti pravne vsebine; Hren si jih je zapisoval, ker jih je rabil pri pogovorih in pogajanjih s svojimi podložniki v Gornjem gradu in drugod. Še dandanes se oddajejo njegove štipendije za mladi-no, ki jo je kakor ubožce sploh rad podpiral. V njegovem koledarju beremo med drugim to-le znacajno opombo: »Der alten Mutter Ursula Bostianzhizh zu Stain wyttib in Bedacht wir mit Ihrem Herrn Sun P. Mathia Bostianzhizh Soc. Iesu Decano Philosophicae sive Artisticae Facultatis zu Wien vnns dahin beredt und verglichen, das er Ime (sich) die Armen Crainer zu Wien auf der hoch Schuell, entgegen wir sein alte liebe arme Mutter trewlich befolchen sein lassen wollten; vor diesem zu 3 malen gelt von 12 bis 15 und mehr Gulten, an yetzo aber zu ihrem Tag und auf die Kalte Winterszeit ain neuen Pelz und gefütterte rauhe Joppen geben. Ut oret Deum pro me!«365 Hrena, kakor nasprotnike njegove, nam je presojati iz njegove dobe. Sod-ba Elzejeva, da ga je samo castilakomnost in vnetost renegata vodila, je ocitno krivicna; isto in še v veci meri ocitamo lahko vsem protestantom: ti so odvrnili katoliški Cerkvi hrbet vecinoma v zreli dobi, ko so že bili posveceni za duhov­nike, Hren pa se je odlocil za katoliško Cerkev že kot decek v Admontu: rene­ 365 Prevod: »Iz pozornosti do stare matere-vdove Uršule Boštjancic iz Kamnika smo se z nje­nim sinom gospodom Matijem Boštjancicem Soc. Iesu Decano Philosophicae sive Artisticae Facultati na Dunaju pogovorili in sporazumeli, da bo vzel v varstvo uboge Kranjce na vi-soki šoli na Dunaju, nasprotno pa se bomo pošteno pobrigali za njegovo ljubo staro mater s trikratnim placilom od 12 do 15 ali vec goldinarjev od sedaj naprej, na njen dan pred mrzlo zimo pa bo dobila še nov kožuh in podloženo debelo jopo. Naj prosi Boga zame!« gatstva mu torej nikakor ne moremo ocitati. Tudi njega herostratsko divjanje zoper protestantovske knjige moramo si razlagati iz duha casa: enako se je go-dilo povsod, ne samo med Slovenci; protestanti niso bili knjigam, katere so bile naperjene zoper nje, nic manj prizanesljivi; zakaj je izginil Pahe[r]neker? – O Hrenu kot podporniku jezuitskih dram bo še govoriti pri obravnavanju zacetka slovenske dramatike. Kakor smo slišali, sta podpirala Hrena v pisanju knjižic, bolj za duhovnike kakor za narod, samo dva pisatelja, Mikec in Candik. O obeh ne vemo mnogo, tudi njuni deli še nista dovolj oznaceni. Mihael Mikec, doktor svetega pisma in dekan ljubljanske stolne cerkve, je spisal, navdušen po delovanju škofovem, majhen katekizem v slovenskem jezi­ku. Zelo zadovoljen omenja Hren to delovanje v nekem pismu do predstojnika admontskega: »An yezo drukht man zu Augspurg Catechismum Slauicum cum Imaginibus ad usum Simplicis Catholicorum plebelulae.«366 Kakor Hren, je tudi Mikec dal tiskati svoje delo na svoje stroške in je izdal v Augsburgu »mit schönen Holzschnittfiguren für die Laibachische Jugend«,367 kakor pravi Valvazor. Naslov temu delu je: Ta mali Katechismus ali Kershzanski navuk. Augsburg 1615. 120. Ta naslov podaje P. Marcus; knjige še ni videl noben literarni historik; tako tudi ne knjige, ki jo je izdal drugi sodelavec Hrenov. Janez Candik (Tschandick), rojen v Višnji Gori, od družbe Jezusove; ucil je naj­prej v Ljubljani humaniora in bil potem predigar slovenski. V Gradcu je oskrboval tiskanje Hrenove knjige evangelijev in listov, za kar mu je dal Hren posebno dari-lo. Umrl je v Gradcu 8. oktobra 1624. leta »cum epidemicis assisteret, ipse epide­mia infectus«.368 Priobcil je: Catechismus Petra Canisia, tu ie Christianski nauk (skus Janeza Candika); 1618. 120, o katerem pravi P. Marcus v Bibliotheci Carnioliae: »Cuius cum jam nullum exemplar amplius haberi potuisset, illud nova editione excudi fecit P. Marcus Viennae 1768. 12.«369 (Bibl. Carn. Pg. 56). Za to knjigo se dolgo casa ni tiskalo nic vec slovenskega, namrec celih 54 let. S Hrenom je zaspala tudi ideja slovenskega knjigotiska; na Nemškem se je med 366 Prevod: »Od sedaj se v Augsburgu tiska slovenski katekizem s podobami za potrebe pre­ prostega katoliškega ljudstva.« 367 Prevod: »Z lepimi lesoreznimi podobami za ljubljansko mladino.« 368 Prevod: »Ko je stregel kužnim bolnikom, se je tudi sam okužil z boleznijo.« 369 Prevod: »Ko ni bilo vec mogoce dobiti nobenega njegovega primerka, ga je dal v novi izdaji natisniti pater Marko, na Dunaju (leta) 1768, v dvanajsterki.« letom 1600 do 1617 knjigotištvo mogocno povzdignilo in celo tridesetletna voj-ska ga ni mogla vniciti; šele z 1632. je zacelo odlocno propadati. Pri nas je še pred vojsko bilo delovanje mršavo, kaj šele ob dolgi vojski, ob kateri so trpeli Slovenci še vedno mnogo od starega sovražnika Turka. Važnost in potrebo slovenskih evangelijev je skusil tudi neznan kranjski du­hoven, ki si jih je za svojo rabo skušal prirediti v slovenšcini. Njegovo delo nam je ohranjeno v rokopisu ljubljanske knjižnice pod imenom Stapletonovim. Brez dvombe je rabil deloma Dalmatinovo biblijo in jo je pridno prepisoval; samo o prvih petih evangeljih vemo, da za gotovo ni rabil Dalmatina, toda že pri šestem se dá dokazati, da ga je imel v rokah; šesti do sedemnajstega evangelja so prepi­sani vecinoma iz Dalmatina; ali je pri drugih evangeljih bil samostojen, se ne dá dolociti; toliko je gotovo, da ni imel pred sabo ni Krelja ni Truberja; najbrž – to je samo moje domnevanje – je rabil Jurišica, ker drugih evangelijev do tedanjega casa nimamo. Stapletonovo imenujemo to evangelje, ker se je prelagatelj naslanjal na evan­gelje Angleža Tomaža Stapletona, zakaj za 28. evangeljem je zapisal: »Promptu­arij Moralis in Euangelia Dominicalia partis Hyemalis finis. Authore Magistro Thoma. Stapletone« etc. Od 29. do 55. pa so evangelija preložena po istega Stap­letona poletnem delu: »Dominicarum Partis Aestualis finis«. Za vsakim evange­lijem je »pericope moralis huius evangelii«, samo za 26. evangelijem manjka. Že oblika rokopisa kaže, da je prelagal doticni duhoven te evangelije sproti, kakor jih je rabil, in jih pisal na posamezne liste. Vseh evangelijev je 82. Po vsakem priha­ja pericopa iz Stapletonovega evangelija; po kom je prelagal »Evangelia in festis Sanctorum totius Anni«370 (l. 89–114), se ne ve. Raic, ki je te evangelije izdal v programu ljubljanske realke 1887, 1888 misli, da je bil prelagatelj Dolenjec nekje blizu Ljubljane, kar pac ni res; marvec kaže mnogo stvari, da je bil Gorenjec (o za u, š za šc). Ali je torej on prvi naš gorenjski pisatelj ali pa Skallar, se ne dá natanc­no dolociti; da je pred izdajo Hrenovih evangelijev dokoncal svoje delo, se ne dá dokazati. Raic misli to svojo misel podkrepiti s tem, ker bi mu morala Hrenova evangelija biti znana, kar pa ni neobhodno potrebno, zlasti ker vemo, da je že imel Dalmatina in morda Jurišica, s katerimi si je tudi lahko pomagal. 370 Prevod: »Konec nravstvenega prirocnika za nedeljske evangelije zimskega dela (tj. cer­kvenega leta) avtorja magistra Tomaža Stapletona«; »konec nedeljskih (tj. evangelijev) poletnega dela (tj. cerkvenega leta)«; »moralna perikopa (moralni del oz. odstavek) tega evangelija«; »evangeliji za praznike svetnikov celega leta.« Prvi po imenu znan gorenjski pisatelj je Adam Skallar. Tudi njegov zbornik je ostal samo v rokopisu, in da si je v jeziku precej neroden, vendar je važen v di­jalektologicnem oziru; v jezikovnem oziru druge vrednosti nema, je je natancno preštudiral Oblak v Letopisu za l. 1890. Skalar, drugaci neznan nam duhovnik, piše namrec popolnoma svoje domace narecje in nadkriljuje v tem oziru ne samo vse knjige iz te dobe, ampak preseza celo v rokopise, kjer se jezik vendar precej prosto giblje, in on prekoracuje meje književnega jezika. Tako priprost, tako na­roden ni noben spomenik iz XVI. in XVII. stoletja. Seveda je pri tem Skalarjeva pisava še vedno slaba, polna germanizmov, važna je le za našo historicno dija­lektologijo. To je opazil že Cop v Šafaríkovi zgodovini I. 131: »Der Übersetzer ist zwar in der Grammatik ganz unschuldig und schreibt nach der Bauernaus­sprache, z. B.: sogar pestim, weil pustim so lautet; so auch shie brenne, von žgem der Imper.; auch germanisiert er entsetzend, z. B. najdek nedig für nevošliv etc., hat aber dennoch manche seltenere und beachtenswerthe Wörter und Wortfor-men, wie srep - wild, grausam.«371 Ravno zavoljo te nedolžnosti in gramaticis je ta rokopis dragocen. Prost vpliva knjižnega jezika vendar tudi Skalarjev jezik ni. Vsak slovenski duhoven tedanje dobe se je gotovo bavil s slovenskimi knji­gami cerkvenega in pobožnega znacaja in tako mu je marsikaj od branja ostalo v spominu, kar je pozneje sam rabil pri spisovanju. Skalarjev rokopis se nahaja v ljubljanski knjižnici in obsega 435 listov. Deli se v dve deli in ima tudi dva naslova. Prvo delo je: »Shulá tega premishlouana slvshena skusi brata Joannesa Wolfa, reformiraniga franciscaneria is pouella tiga Visoku zhastitiga Firsta inu Gospuda, Gospuda Wilhelma skoffa v Priskni (sic). Istiskana v Insprukhi per Johanu Jachen 1633.« Ta naslov velja za prvo polovico rokopisa, do l. 191. Druga polovica od l. 191–392 ima naslov: »Exemplar od suetiga Bonauentura Zhlou­eka naprei postalena koku se ima eden spet s'Bogam sdrushiti skusi pokuro, ker se ie od niega skusi greh odlozhil. V enim sgouorianiu mei zhlovekam inu Dushizo. Breuiloqium. Is Letinskiga na Nemshko, is Nemshkiga na Slouensko perloshen 1643 in December skusi Adama Skallaria mashnika.« Na listu 393 in 394 je »vsakdanie spomishlane vernih karshanskih Dushiz, stuprau andohtliuih Luzh«. Za tem je vec praznih listov in potem (395–435): »Vselah inu Nikuli to 371 Prevod: »Prevajalec je sicer v slovnici popolnoma nedolžen in piše v kmeckem jeziku, na primer pestim, ker se pustim tako cuje, tako tudi ši brenne, velelnik od žgem, tudi germa­nizira obupno, n. pr. najdek – nedig za nevošcliv itd., ima pa vendar nekaj bolj redkih in spoštovanja vrednih besed in besednih oblik, kot srep – divji, grozen.« ie Vezhnost. Ta pervi dell.« Clanek »Vsakdanie spomishlane« ni koncan. Tudi na l. 424 nekaj manjka. Vsebina zbornika je razvidna že iz teh naslovov; potemta­kem je to prva naša meditacijska knjiga, asketicna v ožem pomenu. Pravopis je kakor pri Stapletonu brez pravila. Samo jezikovne važnosti so tudi nekateri drugi spomeniki, ki so nastali le iz najhujše potrebnosti, in ne morda iz kake prijaznosti do našega jezika in naroda. Sem spadajo pred vsem gorski ali vinogradski zakon, razlicni obrazci za prisege in razne listine. Ker vse vkupe nima pravzaprav že po namenu spisovatelja nobene slovstvene vrednosti in je deloma le uradni »šimel«, se nocemo spušcati nadalje v pretresanje teh le za jezikoslovce zanimivih spomenikov; kulturnozgodovinsko važnost imajo le v toliko, v kolikor izvemo, da državna in cerkvena oblastva niso skušala zatreti vesti narodove, kakor se to godi v nekaterih slovenskih pokraji­nah, kjer ni mogoca slovenska listina in – celo ne slovenska prisega. Tak spomenik je pred vsem gorski (gorica!) ali vinograjski zakon, katerega po­znamo do sedaj štiri prevode, shranjene v deželnem muzeju ljubljanskem. Naj­starejši je iz l. 1582, drugi iz l. 1644 in tretji iz 1683 in cetrti še-le iz 18. stoletja. O vseh teh je porocal Oblak v Letopisu za l. 1887 in 1889. Dalje spadajo sem razne prisege, pred vsem prisege ljubljanskega mesta, ro­kopis vseuciliške knjižnice dunajske, ki ga je objavil l. 1884 Simonic v Letopisu (nekaj priseg že prej Hudournik v Pravniku l. 1883); vnovic, gledé teksta veliko slabše jih je objavil Oblak l.1887 v Letopisu in priložil njih jezikovno obravnavo. […]372 Sem spada tudi prisega, ki najbrž ni sestavljena brez sodelovanja škofa Hrena, najbrž iz l. 1600–1601. To je obrazec za prisego, katero mora opraviti izpreobr­njeni protestant, ki zatrjuje, da »pred usemi ricmi pak, obene krive zapelavske, lutriške zmote ali vere, ampak te same edine izvelicanske, svete, karšanske, jo­gerske, katolske, stare rimske vere se hoco diležen sturiti, zraven tiga tudi per obenim shodu ali ukupspravišcu, u katerim bi se zuper to sveto katolško, pravo, staro, rimsko cerkev inu vero handlalu, govorilu ter ravnalu, se nocem pustit naj-ti, ampak teh istih se hocem popolnoma ogibat.« (Primeri Hicinger v Novicah 1858, str. 211.) Drugo tako prisego je objavil Miklošic v Berilu VIII. (l. 1865, str. 41, 42) s Štajerskega, ki jo vsled tega zovejo navadno »Prisega iz Štajera«. Za druge stvari se tudi še tu pa tam najde kaka prisega, tako za dacarja iz l. 1661, 372 Sledi pol vrste necitljivega dodatka; domnevno gre za bibliografsko navedbo o podobnem prisežnem obrazcu. ki prisega, da hoce »poštene Londschafti v kranjski deželi perhod od vsakteriga noter vzeti inu nobeniga ne zašonati, taisti perhod ali denarie suseb veno skri­nico vreci ienu poloshiti, od tega pošteno redlich ienu richtig Raitingo dershati, Na lete Denarie tiga perhoda sam nikar setschi ali, ienu veliku manie drugam oberniti, samuch na ene Visoku Zastite Lontschefti gnadliuich Gospodou Veror­dentariou ali nich Derscheotschiga nar vigshiga prejomljavca ali namestnika: pe­geruvaine ali obiskaine teiste denarie sred senim samerkainem ali Raitingo zhes dati Ienu sicer eni visoku zhastiti Londshafti spodobno pokorshino sturiti inu nikomer obene goluffie ali contrabanda perpustiti tudi nikar sam te iste sturiti.« Prisega Koroška iz l. 1611 (Kres V, …).373 Izmed listin spada v to dobo dolžno pismo iz l. 1630 v belokranjskem na­recju, ki je je objavil Oblak v Letopisu 1887; v njem obeta neki Jagovic, da bo dolg svoj ».a 5,5 dukat inu kabal p.henicu na an Thermin ili Ruk po.htenu .lepo p.henico i erthio do tukeznjega dne verniti in kar bo vec, s dinarmi ali sop.enico doplatiti inu do .adnega biezha per moy very inu istiny inu per .aue.i374 punkta Krainske deshele.« Zanimivo, ker z vzhodne slovenske meje izvirajoce je slovensko tožilno pismo iz Središca od l. 1648, v katerem se pritožujejo do deželnih stanov, naj jim vendar enkrat napravijo mir pred rihtnim gosponom Adamom Fraierjem, kakor ga imajo druge meste no druge varosche v Štajerje. Ta mož je res nevsmiljeno ž njim ravnal, »nas še sam rabil, nosil skouane u zhelese po turskim zakonu ij obel takaishe varoša srcanskoga rihtara ni kriuoga ni dužnoga g. Stefana Kosca, ueliki razboj in gwalt ucinil … Peuelih stanov ni nic pomagal; on sato orsasko sapoued nistar nemara, semuc je posemtoga supet gwalt ucinil, kai ie na naschemu brodu dve ladie skusi suoie catane pustil odpelati, nesdar supet nas je porobil in nasho marho na na­shem pulfrito rasboi uckiml ij je nam veliko gvalt sartal, katerego ne bi dushem ciniti … i njegove katane bili u nashem varoshe en cieli tieden, dali smo im s lepo dosta piti ij jesti, i toga niso sa dobro imali semuch so sami rasbiali v nashem va­roshe kure lovili ij strelali na sramoto ij takaj she kradli kar so mogli, pili silo po kerzmah a ništar platili.« Z dobo po tridesetletni vojski nadaljujem zgodovino slovenskega slovstva drugo leto. Srecne pocitnice. 373 Bibliografska navedba je poznejši dodatek; negotovo branje. 374 Necitljiva beseda (zavezi). ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA II. DEL Barocna doba Zimski tecaj, ob cetrkih 11–12 ob petkih 10–11 ob sobotah 9–10 zacetek 26. oktobra 1899. 47 predavanj Zgodovina slovenskega slovstva (Nadaljevanje iz letnega tecaja I Predavanja o zgodovini slovenskega slovstva sem završil lani z opisom dobe protireformacijske, to je s tridesetletno vojsko. Pricakovanje, da bi se katoliški reformatorji z isto vnemo poprijeli pisateljevanja v svoje namene, kakor so delali to pred njimi protestantje, je neosnovano, kakor smo videli; katoliško literar-no delovanje je jako slabotno, medlo. Nekaj je tega, kakor smo videli, krivo prevestno in prenatancno unicevanje protestantovskih knjig, ki bi bile lahko katoliškemu pisateljevanju vzorec vsaj v jezikovnem oziru; zlasti pa je tega kriva splošna reakcija, ki je nastopila po kmeckih uporih vec ali manj tudi v vrstah nemških protestantov, ki so se vedno bolj oddaljevali od demokraticne podstave protestantizma, tako da je tudi med njimi vnovic zavladala latinšcina, ki se je v protestantskih ljubljanskih šolah gojila edino v višjih razredih, v tem ko sta bila deželna jezika, slovenšcina in nemšcina, strogo prepovedana. Tudi vojni viharji turških vojsk niso pospeševali literarnega delovanja, dasi je bila zavednost, da narod potrebuje berila v svojem jeziku, ves cas živa. Kakor v prvi dobi, skuša se tudi sedaj delovati na narod samo v smislu verske ideje. Kartuzijanski prijor iz Bistre se je ponudil, da hoce gmotno podpreti katoliško izdajo Dalmatinove bib-lije, Hren govori o izdaji slovenske cerkvene pesmarice. Zakaj je ta doba rodila samo Somaripin slovarcek, Hrenove evangelije in listuve, Mikcev in Candikov katekizem – to je vse, kar je v tisku izdala doba protireformacijska! Po letu 1618 se celih 54 let ni tiskalo nic zapadno-slovenskega. Da so potrebo knjig obcutili splošno, to nam dokazujejo ohranjeni rokopisi Stapletonov in Skalarjev, v tem ko so drugi slovenski spominki te dobe (gorski zakon, prisega, središko tožilno pismo) bolj ali manj samo dijalektoške375 vrednosti. Kakor pri Slovencih na zapadu, tako je z unicevanjem protestantskih nau­kov prenehalo tudi vse književno delovanje kajkavsko za nekaj casa. V tej dobi se je tudi med Kajkavci znatno utrdil vpliv jezuitov in drugih cerkvenih redov, kateri so vzeli v svojo last vso vzgojo mladine in ves poduk v deželi. Oni pa so prej pisali v vsakem drugem jeziku kakor v narodnem. Pod novimi ucitelji se je spremenila smer duševnega dela tudi v Dubrovniku; razlika je samo ta, da so oni med kajkavci in Slovenci delali za latinski jezik po volji gospodujocih stanov, v Dubrovniku pa niso mogli prepreciti narodnega dela. Potem nam je razumljivo, zakaj nahajamo v kajkavski literaturi v XVII. stol. pobožno smer in zakaj je bilo 375 Dialektološke. treba skoraj 50 let, da se je pojavila med kajkavci zopet knjiga, pisana v narod­nem jeziku. Vecina pisateljev med kajkavci je pisala, kakor se razvidi iz Kukuljevicevega dela »Književnici u Hrvata iz prve polovine XVII. vijeka s ove strane Velebita«376 (Arkiv 9, 10), v latinskem jeziku. Taki pisatelji so Nikola Stepanic Selnicki,377 Benko Vinkovic,378 Peter Petretic,379 Anton Vitelic (Vitellius)380 in drugi. Od pi-sateljev v domacem jeziku so se trudili nekateri dati narodu knjižic za pobožnost, drugi pa so peli pesmi pobožne vsebine. Med najstarše kajkavske pisce pobožnih predmetov spada Nikola Krajacevic,381 nazvan Sartorius, rojen leta 1582 v Sisku. Za mladih let je stopil v Jezusov red in je živel v Zagrebu, Trnavi in Požunu, kjer je izdal leta 1639 »Ruchne knjisice za bratovschine« (Manuali sodalitatis), leta 1640. pa »Molitvene knjisice vszem Christusevem vernem szlovenzkoga jezika priztoyne i hasznovite«. V nobeni teh knjig ni podpisal svojega imena. Prvo delo nam ni znano, drugo pa je opisal Kukuljevic. Razdeljeno je na pet delov. V predgovoru uci, zakaj je prevel to knjigo. »Né najmanjša meštrija znati Boga moliti ter z Bogom govoriti kak je potrebno. Jedne dolame skrojiti ali zešiti, kak je potrebno, neznamo, dokle se od vucena meštra ne navcimo; kak hocemo znati Boga moliti kak je potrebno, dokle se ali od samoga Boga, ali od vucena cloveka ne navcimo. Na to gledec ja, buduci negda kakov takov duhovni pastir, ki sem vnogem majehnem in priprostem vu duhovnom návuke ljudem, vnogo let duhovnoga kruha, Božju rec tomaceci lamal, te kakove sem navuke od Bož­je molitve Kristuševem vernem iz prodekalnice živem jezikom daval: one iste navuke kršcanske skrativši i ne malo stisnuvši, jesem vu ove male knjižice, cisto slovenskem jezikom spravil i štampati vcinil vu to ime, da se ž njih obojega spola 'parvuli' majehni i nevuceni vu Bogomolje, najme oni, ki i dijackoga jezika ne­ 376 Ivan Kukuljevic Sakcinski (1816 –1889) Hrvaški politik, zgodovinar in književnik. 377 Nikola Stepanic Selnicki (okoli 1553–1602), Zagrebški škof (1598–1602) in zgodovinar. 378 Benedikt Benko Vinkovic (1581–1642), zagrebški škof (1637–1642), napisal zgodovino zagrebške škofije. 379 Petar, Petretic (1604–1667), zagrebški škof (1648 do 1667), zgodovinar in jezikoslovec. V kajkavskem narecju napisal zbornik Szveti evangeliomi. 380 Antona Vitelica – Vitelliusa ni mogoce najti med hrvaškimi pisci 17. stol.; edini Vitellius, tocneje Vitus, je bil nekaj casa (1648) prefekt knjižnice jezuitskega kolegija v Zagrebu. 381 Nikola Krajacevic Sartorius (1582–1653). Najpomembnejši kajkavski književnik 17. stoletja. Njegova dela so uporabljali tudi Slovenci na Štajerskem (Molitvena knji'zicza, Katekizmus detcsinyi, Szveti evangeliomi). razmeju, ali dijackeh molitveneh knjig nemaju.« O navadnih molitvah ocenašu, cešcena si Mariji itd., ki so uvršcene v V. delu, pravi, »da su iz dijackoga tekstuša pravdeno preobrnene, i kako je negda negdašnji blaženoga spomenka gosp. Petar Domitrovic biskup zagrebecki (†1628) bil vcinil preobernuti i po mene dopustil vu prveh slovenskeh knjižicah štampati, i (kak mi se cini) vu svojem biskupskem spravišce, zapovedal plebanušem pred ljudstvo davati znajuci to, da vnogi Slo­venci ove molitve onak ctu i mole, kakti hote, poleg svoje glave, nepravdenem i nesložnem zakonom.« V V. delu je priobcil tudi nekaj pesmi, katere priporoca, da naj bi jih narod pel namesto »necisteh i sramotno ljubezlivih popevkih«. Iz predgovora nam je še navesti, kako priporoca svojo knjigo tudi tedanjim du­hovnikom, katerim »hote biti ove knjige na potrebocu, onem po imene, ki vu dijackom jeziku niso globoko gazili, niti se vu svetem pismu vnogo potili.« – Iz tega je razvidno, da je bilo tudi tedaj mnogo duhovnikov med Kajkavci, ki niso dobro umeli latinšcine. Ali je izdal Krajacevic še kako knjigo in ali je pod knjigo, omenjeno v predgovoru Molitvene knjižice, razumevati njegove »Rucne knjiži­ce« ali pa kako drugo knjigo, se ne da dolociti.382 Tudi o življenju pisateljevem ne vemo nic. Da je on spisal opisane molitvene knjige, to se dá posneti edino iz Habdelica,383 kateri v svojem delu »Pervi otca našega Adama greh« na strani 562 govori o njem tako: »Na to je ciljal poštuvani negda otac Mikula Sartorius ili Krajacevic, reda našega ježevitanskoga glasoviti prodekator,384 svojemi duhovne-mi popevkami, ke su k svetem Evangelionom (Petreticevim) priložene.« O Petru Ljubicu, velikem boritelju zoper novo vero, se govori, da je napisal vec knjig zoper protestantizem, toda gotovo le v latinšcini. Vec neznanih nam, pobožnih knjig je spisal jezuit Nikola Galovic, ki je umrl leta 1684. Ker je bila na Hrvaškem rimska Cerkev zmagovita zoper protestantizem, za-cela je tam novo borbo zoper vzhodno grško Cerkev, zlasti odkar je mnogo tisoc pravoslavnih, zoper katere se je ogrskohrvatska in rimska vlada od 12. do 14. stoletja borila na smrt, tedaj pred turško silo iskalo zavetja in varnejše domovine na hrvaški zemlji. 382 Stavku je zaradi boljšega razumevanja nekoliko spremenjen besedni red; v rokopisu: Ali je izdal še kako Krajacevic še kako knjigo in ali je v knjigo v predgovoru Molitvene knjižice omenjeno razumevati njegove »Rucne knjižice« ali pa kako drugo knjigo se ne da dolociti. 383 Juraj Habdelic (1609–1678), pisatelj, leksikograf; dela: Zerczalo Marianzko; Dictionar, ili Rechi slovenszke; Pervi otcza nassega Adama greh. 384 prodekator – predikator, pridigar. Zoper te nove naseljence, uskoke,385 ki so s svojim junaštvom hrvaškemu naro­du mnogo koristili, se je vzdignilo vse, zlasti više rimsko duhovništvo s trdno na­mero, da se uprč svobodi njih verske izpovedi, da ne prizna njih avtonomije in da jih polagoma prevede v narocje Cerkve rimske, v unijo. Na celu te duševne borbe so stali vecinoma škofje zagrebški. V življenju škofov Selnickega, Bratulica, Do­mitrovica, Ergeljskega, Vinkovica in Bogdana ni nobena misel tako vkoreninjena, kakor neprestana težnja delati izpovednikom iztocne Cerkve vse mogoce ovire in jih pripeljati pod krilo »edinozvelicavne Cerkve rimske«. Zlasti je razvidno to pri škofu, ki si je postavil spomenik tudi v literarni zgodovini, pri Petreticu. Peter Petretic Se je rodil leta 1600386 v Lošicah v žumberskem387 okraju; za prvo vzgojo se mu je zahvaliti škofu Petru Domitrovicu388 iz Ivanica, ki ga je vzel sabo v Zagreb in ga je dal v šolo ter poslal potem v hrvaško semenišce na Dunaj, da se uci tam bogoslužja in filozofije. Na Dunaju ga je leta 1632 škof Hasanovic Ergeljski389 imenoval za zagrebškega kanonika in hkrati za upravnika dunajskega hrvaškega semenišca, katero je vodil zelo vešce dve leti (do leta 1634.). Leta 1635 je iz­rocil vodstvo Jakobu Galovicu. Vrnivši se v domovino, je sprejel ravnateljstvo zagrebškega duhovniškega semenišca in obdržal to cast do leta 1637., katerega ga je zagrebški kapitelj poslal v Požun390 na ogrski državni zbor, da je tam branil kapiteljsko stvar v poslih tako zvane »štibraške bune« (davcnega upora), katero so kapiteljski podaniki leta 1633 zaceli zoper kapitelj in jo nadaljevali vec let, navzlic vsem silovitim sredstvom, dokler je ni omenjenega 1637. leta pomiril škof Vinkovic s poravnavo. Leta 1640 mu je isti škof podelil arcidijakonat in po Vinkovicevi smrti ga je škof Martin Bogdan391 leta 1643. povišal na cast pred­stojnika zagrebške cerkve. Naposled ga je imenoval kralj Ferdinand III. po Bog-danovi smrti leta 1648 za škofa zagrebškega in papež Inocencij X. ga je za škofa 385 Uskoke. 386 Pravilno 1604. 387 Žumberškem. 388 Petar Domitrovic, zagrebški škof 1611–1628. 389 Franjo I., Hasanovic Ergeljski, zagrebški škof 1628–1637. 390 Požun, Bratislava, nemški Pressburg, madarski Pozsony. 391 Martin Bogdan, zagrebški škof od 1643 do 1647. potrdil leta 1649. Kapitelj zagrebški je bil namrec hkrati ž njim predlagal za škofa še dva zaslužna in ucena moža, namrec kanonika lectorja Jurija Ratkaja392 in kanonika custosa Miklavža Dijaneševica.393 Ratkaja je priporocal na Dunaju tamkajšnji dvorni župan (palatin) Ivan Draškovic, Petretica pa je podpiral kralje-vi personal Toma Mikulic,394 sovražnik Ratkajev. Krcelic395 trdi v svoji rokopisni zgodovini celo, da je sám Petretic tajno deloval zoper Ratkaja ter ga na Dunaju hudo ocrnil; to vemo, da je pozneje kot škof zelo strogo postopal s svojim uce­nim zopernikom Ratkajem, kateremu na nesreco je leta 1648 umrl tudi njegov pokrovitelj Draškovic,396 tako da je zmagal Petretic, dasi ni, ako smemo verjeti njegovim besedam, nikdar iskal škofovske casti: »Potle kak je mene Poglavnik vseh duhovneh pastirov izmedju mnogeh drugeh od mene bolšeh i vucenešeh Popov zebravši, na stol zagrebeške biskupije posadil, katere ja nigdar niti iskal, niti prosil nesem« (V predgovoru Evangelijev). Še leta 1649. je bil Petretic v Požunu posvecen za škofa. Posvetil ga je ostro­gonski397 nadškof Jurij Lippaj z asistenco dveh škofov: gjurskega398 škofa Jurija Draškovica in senjskega Petra Marijana in v navzocnosti mnogih velikašev in plemenitašev; nvzocen je bil celo sam cesar Ferdinand III. s cesarico. Še istega leta je bil imenovan za Kraljevega poverjenika in je kot tak 14. prosinca svecano uvel v bansko cast slavnega junaka Nikolo kneza Zrinskega.399 392 Juraj Ratkaj, baron – hrvaški duhovnik in zgodovinar, med drugim je napisl zgodovino hr-vaške Memoria regum et banorum regnorum Dalmatiae, Croatiae et Sclavoniae, Dunaj 1652. 393 Nikola Dijaneševic, zagrebški prošt in kanonik, na spodbudo Juraja Habdelica je daroval donacijo na temelju katere je zagrebški kaptol leta 1666 izdal ustanovitveno listino za imenovanje jezuitskega kolegija v rang vseucilišca. Mat. hrvatska Kolo 5–6, 2009. 394 Toma Mikulic, baron, hrvaški podban, oskrbnik mladih knezov Nikole in Petra Zrinskega. 395 Baltazar Adam Krcelic (1715–1778). Hrvaški zgodovinar, teolog in pravnik. Pisal je v latinici in kajkavskem narecju.Glavna dela posvecena hrvaški cerkveni in politicni zgodo­vini. Krcelicev letopis Annuae ili historija 1748 do 1767 je dragocen vir podatkov te dobe na hrvaškem, posebno o kmeckih in krajiških uporih. 396 Ivan III. Draškovic (1595–1648). Vitez »Zlate ostroge«, hrvaški ban (1640–1646), ogrski palatin (1646–1648). 397 Ostrogon – madžarski Esztergom, mesto na desni obali Donave 50 km severno od Bu-dimpešte. Nekoc prestolnica ogrskega kraljestva, danes sedež Katoliške Cerkve na Mad-žarskem. 398 Gjur – madžarski Gyor, sedež županije Sopron na severovzhodu Madžarske. 399 Grof Nikola VII. Zrinski (1620–1664), hrvaški ban, vojskovodja in pesnik. Bil je hrvaški junak, borec proti Turkom in udeleženec 30 letne vojne, pa tudi moder politik, intelektu­ Takoj s pocetka svojega škofovanja je imel Petretic kot posestnik lupoglavski neke spore z Nikolo Zrinskim, posestnikom božakoveckim400 zaradi nekih gozdov in podložnikov, ki so prešli v podaništvo Zrinskega; toda že leta 1657 je bil v toliki milosti pri banu, da ga je ta prosil, naj namesto sebe401 sezove sabor in mu predsedu­je, ter si je ž njim tudi prijateljski dopisoval. Dosti skrbi mu je delala tudi štibraška in sisaška buna proti kapitlju in duhovnom, ki še ni bila popolnoma potihnila. Še vece sitnosti je imel z nemškimi generali zastran Ivanica,402 ki ga je bil kralj ali cesar Ferdinand III. povrnil zagrebški cerkvi. Glavna naloga pak, dokler je bil škof, mu je bila unija pravoslavnih z zapadno Cerkvijo. V tem poslu se je pokazal neutrudnega, delujoc privatno in javno na ogrskih in hrvaških zborih za korist svoje Cerkve, in je dosegel toliko, da so se mu pravoslavni po varaždinski in križevški403 krajini in županiji popolnoma pokorili in je imenovanje njih vladik bilo odvisno od njega. Ohranila se je cela zbirka cirilski pisanih listov, ki so jih razni vladike, arhimandriti, jeromonahi, igumani itd. pisali Petreticu ter ga prosili za casti, podpore itd. V njih imamo dosti dokazov, kako strogo je postopal zoper tiste, ki se mu niso hoteli po­polnoma pokoriti. Med njimi so tudi zanimiva porocila Pavla Zoricica,404 poznejše­ga škofa svidniškega, ki [ga] je dal Petretic odgojiti v Bolonji navzlic naporom nje­govih sovernikov, ki so ga hoteli pridržati v svoji Cerkvi. Mogla bi se o tem napisati velika razprava, ki bi nikakor ne izpala na cast višega hrvaškega duhovništva, katero je v deželi silno netilo versko sovraštvo. Tedanje hlepenje za prozelitizmom se dá opraviciti samo s tem, da je hrvaške glavarje rimske Cerkve neprestano spodbujala rimska propaganda. Da je to delovanje imelo nekaj uspeha, to je pripisati najvec temu, da je bilo duhovništvo vzhodne Cerkve na zelo nizki stopnji izobraženosti in da se je, da bi ušlo turškemu gospostvu, rado pokoravalo v sorodni kršcanski zemlji alec in madžarski pesnik. Napisal je nekaj pomembnih literarnih del med drugim »Adriai tengemek syrenaia« (Sirene Jadranskoga mora) 1651; je avtor prvega epa v madžarskem jeziku »Opsidio Szigetiana/Szigeti veszedelem (Propast Sigeta) 1647–1648. 400 Božakovo, naselje v obcini Metlika, leži ob nekoc pomembni trgovski poti do mesta Kar­lovac na Hrvaškem. 401 Pravilno bi se glasilo »namesto njega« – bana. 402 Mišljen je Ivanic Grad ob reki Lonji v zahodni Moslavini in zajema 22 naselij. 403 Križevacki. 404 Pavao Zorcic (1620–1685), hrvaški grškokatoliški škof. Škof Petretic ga je poslal v jezuit­sko šolo, leta 1663 pa na študij bogoslovja v Bologno. V svoji apologiji ali obrambi vere (1663) brani katoliško vero, rimskega papeža ter kritizira krivoverstvo kršcanskega vzho­da. Papež Klement X. ga je l. 1671 imenoval za platejskega škofa in apostolskega vikarja za zagrebško škofijo. nekemu varuštvu, katero mu je obetalo duševne in materijalne koristi in dobicek. Da pa ni že takrat prešel ves pravoslavni narod na Hrvaškem v unijo, to je zakrivil narod sam, ki je mocno brzdal koristoljubje svojih duhovnikov. To se jasno vidi iz nekega pisma starca Visariona iz kloštra lepovinskega, pisanega dne 30. sušca 1662. škofu Petreticu, v katerem mu priporoca za vladiko Simeona Kordica in dostavlja na koncu pisma: »I nemojte nami pisati u list Unijatstvo, zašto su naši ljudi neuceni tomu, da bi to culi naši Vlasi, to bismo mi svi po zlu pošli, i naš kloštar, a njega bi siromaha na komade izsekli; nego se mi molimo vašemu preosvešcenstvu i do zemlje klanjamo se, i vaše ruce preosvešcene celujemo, da nam stvorite tu milost po našemu grcaskomu zakonu.« Strog zoper pravoslavne duhovne, ki se mu niso hoteli pokoriti, je bil Petretic prizanesljiv proti svojim duhovnikom. Podpiral je rad znanosti in umetnosti in je dajal prevajati pobožne knjige na kajkavski jezik. Olepšal je zagrebško cerkov z nekimi umotvori, s katerimi se cerkev še danes ponaša. Dal je leta 1649 po zagrebškem slikarju Ivanu Maurerju s slikami in svojim grbom okrasiti novi kor in orglje, ki jih [je] nabavil škof Martin Bogdan itd. Ostalo življenje Petreticevo poznamo le malo. Iz istodobnih listin vidimo, da ga je kot kalniškega arcidijakona obdaroval leta 1643. zagrebški kapitelj z nekim vinogradom na gori Cutkovec in po njem tudi njegovega brata; dalje vemo, da je imel leta 1653. zaradi svoje škofije prepir z Matejem, belgrajskim škofom in apostoljskim vikarjem turško-ogrskih zemelj, dalje da [je] tudi sam daroval mno­ga posestva svojim prijateljem. L. 1659. je bil imenovan za poverjenika v poslu zedinjenja gornjega in dol­njega Križevca. Naslednjega leta je Petretic imenoval za svojega vikarja v tistih straneh zagrebške škofije, ki so bile tedaj pod Turkom, nekega fratra Petra Niko­lica, kateri je tiste kraje tocno popisal in poslal popis Petreticu. Tedaj so se uprli Petreticu zastran desetine tudi Ivanicani in ta upor je trajal dalje casa. Cesar Leopold I. je imenoval naposled Petretica, katerega je že prej zbral za dvornega svétnika, 7. junija 1667. leta za nadškofa kološkega; pa umrl je po dolgi bolezni še tistega leta dne 12. oktobra v Zagrebu. Zastonj je iskal zdravja v varaž­dinskih toplicah, kjer je pisal svoje porocilo o svidniški škofiji. Pokopan je bil v stolni cerkvi zagrebški poleg oltarja sv. Luke. Kameniti napis so o priliki novega plošcenja vrgli z mnogimi drugimi iz cerkve leta 1703. E. Wiedenmann je leta 1650 vrezal njegovo podobo v baker z njegovim geslom: »Justus absque Terrore erit.«405Na podobi ima Petretic brke in veliko brado. 405 Prevod: »Pravicni bo brez strahu.« (Prg 28,1) Njegova književna dela bi mogli razdeliti na slovenska ali bogoslovna in na latinska ali zgodovinska. Nas zanimajo predvsem prva. Med nje spadajo pred­vsem njegovi: »Szveti Evangelioni kateremi szveta Czirkva zagrebecska sklovenszka okol godiscsa po nedelye te Szvetke sive, z jednem kratkem Catechismusem, za nev­metelne lyudi hasznovitem. Szvetloga i viszokopostuvanoga Gozpodina Goszpo­dina Petra Petreticsa Biskupa zagrebecskoga oblaztjim i ztroskom i szlovenskem szlovom na szvetlo van dani i stampani. Vu Nemskom Gradcze na jezero ssezt sto petdeszet i pervo leto« 8° str. 310. Iz naslova samega se ne more natanko razbrati, ali je Petretic to knjigo sam spisal, ali pa dal spisati po kom drugem in jo le izdal ob svojih stroških. Toda iz predgovora, ki ga je spisal pac on sam, izvemo, da ga [je] na izdajo tega dela napeljal zgled ogrskega nadškofa Petra Pasmana, kateri je izdal v madžarskem jeziku predige in da je takoj ob zacetku svojega škofovanja »vc.inil (nę .zam po sebe, nego) po drugeh, globoko vucseneh, i vi.zoko mudreh Redovneh Lyu­déh i Pastireh Czirkveneh: náypervlye: Recsi .zveteh Evangeliomov (kü .zu vu .zlovenzkom Orszage, okoli godiscsa obic.ni i navadni) iz Dijacskoga te vugersz­koga textusa, na na.ce pravo .zlovenzko zagrebecsko .zlovo, pravdeno (poleg moje .time) prenezti: od recsi do recsi, gde je bilo mogucse, te je .zloven.csina prepuztila.« Nadalje pravi: »Zato, pokęhdob pred tem toga né bilo videti vu na­sem slovenskom orsage, slovenskem ezikom dostojno stampaneh Evangeliomov, ja gledeci na obcinsko dobro – – vu to ime, da bi nâši cirkveni pastiri i prodeka-tori slovenski, svete Evangeliome iz knjig slovenskeh pred ljudstvom cteli, poleg obicaja i navade prodekatorov vugerskeh, nemškeh, ceškeh i kranjskeh, kateri svete Evangeliome vsaki vu svoj jezik imaju preobernene inu štampane.« Dalje pravi v predgovoru, da je »vcinil pridati jednoga novoga katekizmuša, to je to: Navuk duhovni keršcanski«, in da je »vcinil postaviti molitve obcinske iz dijackoga i vugerskoga tekstuša na naše slovensko zagrebecko slovo pravdeno preobernene, i po negdašnjem blaženoga spomenka, Petre Domitrovice zagre-beckom biskupe, obcinjene i štampum potverdjene. Nazopet jesem vcinil k re­cem sv. Evangelioma pridati nekotere popévke«.406 Iz predgovora Petreticeve knjige se torej ucimo, da je on v zacetku svojega škofovanja dal po drugih duhovnikih prevesti ne samo evangelija iz latinskega in madjarskega, ampak tudi splošne molitve in kršcanski nauk in pa prilože­ 406 Dodano s svincnikom ob ponovitvi predavanj: 14, 15 [ ] iz predavanj o slov. nar. pesmi. ne duhovne pesmi. Vsa slovenska vsebina knjige razen predgovora torej ni delo Petreticevo, ampak drugih nepoznanih duhovnikov. Ali nekaj se vendar nahaja od lastnega Petreticevega duha v tej knjigi, namrec novi pravopis, katerega je on skrpal po madjarskem Pasmanijevem407 pravopisu (v delu Sacrarum Concio­num) ter je bil torej eden prvih, ki so težili po tem, da bi v kajkavsko književnost zasadili madjarsko kulturo s tem, da je dal tudi cerkvene knjige za ljudstvo pre­vajati iz madjaršcine, nevedé da je pri drugih Hrvatih že bilo dovolj takih knjig. V opravicbo svojega pravopisa je napisal v latinskem jeziku malo razpravico o njem in jo dodal Evangelijem na koncu z naslovom: »Appendix ad declarandam editionem hujus408 libelli orthographicam«.409 V nji pravi, da mu služi cs za ch ter piše c.lovek mesto chlovek, ker.csenik mesto ker.chenik; ravna se po kardinalu in nadškofu ostrogonskem P. Pasmanu; posnema ga tudi glede crk i in v in rabi y za omehcavanje konsonantov: prihagyati, podganyati, odztuplyavati. Po Pasma-nu podvojuje soglasnik s, da izraža ž njim š v razliko od ž: .sálecz z .álecz, .sálno z .álno, .zu.sen z .zu.en itd. On ve, da z pred k, p, t zadostuje, vendar ga veže z s: »Ut si ponas zkvariti tantundem facis, ac .i .criberes .zkvariti: zpati idem e.e ac .zpati: eodem modo ztati z .ztati z .ic in alijs«. Naposled sem priložil prislovno rabljenim besedam »accentum gravem«, pravi Petretic; akut in cirkumfleks mu zaznamujeta dolgost zlogovo »ad faciliorem legendi modum pro iis, qui Sclavo­nicum idioma exacte non noverunt.«410 407 Pasmanovem. 408 Pravilno: huius. 409 Prevod: »Dodatek za pravopisno pojasnilo k izdaji te knjižice«. 410 Prevod: »Ce navedeš zkvariti, storiš isto, kot ce bi napisal .zkvariti: zpati je isto kot .zpati: enako tudi ztati in .ztati in tako v vseh ostalih primerih.« … »da bi ti, ki slovanskih je­zikov ne znajo povsem, lažje brali.« Z modrim svincnikom na tem mestu pripisano: 2. 27/X – verjetno datum drugega predavanja. [II] Vceraj sem govoril sploh o znacaju dobe protireformacijske in delovanju nje pisateljev. Kakor je to bilo slabotno na zapadu, tako tudi na vzhodu med Kajkavci, kjer se je pisanje knjig zacelo šele 50 let po zadnji protest. knjigi. Prvi katoliški kajkavski pisatelj je Krajacevic, cegar pesmi je pozneje sprejel Petretic v svoje Evan-gelije. Govoril sem o naporih duhovništva, vpeljati »protireformacijo« tudi zoper pravoslavne, ki so se izselili iz Turcije na Hrvaško; videli smo, da je tega preganjanja pravoslavnih krivo kolikor toliko njih malo omikano duhovništvo, ki se je zavoljo materijalnih dobickov uklanjalo višemu duhovništvu katoliškemu. Idejo pridobiti pravoslavne za katolištvo je zlasti gojil Petretic, kateri nam je v svojih Evang., ki jih [je] dal preložiti iz ogrskega in lat., ohranil tudi spomin na nekatere narodne pesmi. O njegovi knjigi, katero je on sam le deloma spisal, smo že glavne stvari povedali. Predgovor sega od strani 3 do 31. Za predgovorom je uvršcen Kalendarium .zlovenzki od leta in od njegoveh deelov do str. 53. Za pratiko je Tabla vreme­na gibucseh szvetkeh (tabla premicnih praznikov) za dobo 25 let do strani 56. Potem šele prihajajo Evangeljomi nedeljne od str. 1–133, svetecni 134–185. Na str. 187 se zacno appendixes. Prvi pridavek »jesu popévke, duhovnę Bozicsne i Vuzmene i drugovremenne; Paztirom duhovnem i priproztom lyuccztvú po .zéleh ha.znovite i potrebne, vu negda.snyem vremene po jednom Redovníke Je.uitanzkom zpravlyene«, to je po Krajacevicu v njegovih »Molitvenih knjiži­cah«. Petretic je torej Krajaceviceve »pesmi« samo ponatisnil in priporocil. Zani­mivo je, da je med njimi ena popolnoma narodna koledna pesem: – Po svetu je bila tmica kakli v rogu, V štalice je spala vu trudeh Marija itd. Pesmi gredo do str. 246. Na str. 248 se zacenja Catechismus puerorum ter sega do 300, kateremu je pridejan opomenek paztirom do 307. strani. Na str. 308 do 311 je Te deum od 311 do 315 pa appendix o pravopisu. Zatem prihajajo: zaznamek tiskovnih hib, na strani 317–323 je »Exorcismus contra imminentem tempestatem fulgurum et grandinis«,411 potem pa Exhortatio Christi ad Sacerdo­tes.412 Od 330. strani nadalje je kazalo ali Lajstrom oveh knjig. Petreticeva knjiga 411 Prevod: »Zaklinjanje (eksorcizem) proti preteci nevihti z bliski in toco.« 412 Prevod: »Kristusova spodbuda duhovnikom.« je zanimiva, ker je v njej kajkavsko narecje rabljeno najbolj dovršeno; nekaka ele­ganca v slogu je povod, da se je rabila knjiga še dolgo casa po zagrebškej škofiji do najnovejše dobe, ko se je morala umakniti štokavški pisanim evangeljem. Knjiga je tiskana drugic v ceški Trnavi na Ogrskem leta 1694 na stroške Pavla Estrhaza palatina ogrskega; toda v ti izdaji je že na naslovu Petreticeva cerkva zagrebacko--slovenska prenarejena v slovensko-hrvaško; tak isto je na mesto Petreticevega Kalendariuma slovenskoga postavljen Kalendarium horvacki. Petretic je pisal, kakor smo že omenili, tudi latinski. V delu »Historia de Vala­chorum in Confiniis Regni Scavoniae degentium Episcopatus Origine progressu et effectibus«,413 pripoveduje na 23 pisanih listih o srbskih pravoslavnih škofih na Hrvaškem: zanimivo je brati, kako so se branili prestopa v unijo. Delo je [za] tedanje dobe zgodovino važno. To delo je bilo pisano za rabo cesarja Ferdinan­da samega. Isto velja o drugem delcu »Relatio de Episcopatu Svidnicensi, anno 1667 caesari facta«;414 to je spisal štiri mesece pred smrtjo. Odgovoriti je moral Petretic na neka prašanja gledé škofije svidniške in kandidatov za njo. Kje je prav za prav ta Svidnica,415 ne vemo zatrdno; starejši pisatelji trdé, da je to mesto ležalo nekje v kološki nadškofiji in misli se na mesto Srbinj na Erdeljskem. Obe razpravi popolnjujeta v mnogem Vinkoviceve razprave o istem predmetu. [Jurij Ratkaj] Od drugih kajkavskih pisateljev tedanje dobe nam je pred vsem imenovati tudi Jurija Ratkaja,416 tekmeca Petreticevega za škofijsko stolico zagrebško. Rojen je iz bogate in znamenite plemiške rodovine hrvaške. Šolal se je najprej v nemškem Gradcu, potem v Becu v hrvaškem semenišcu ter je stopil v red Jezusov. Toda dol-go mu ta red ni ugajal in zato je prestopil med svetne duhovnike. Že kot 28-letni mladenic je izdal na Dunaju leta 1640 delo »Kriposti Ferdinanda II.«, preloženo iz latinšcine, v katerem jeziku ga je spisal Viljem Lamomain,417 prior dunajskih jezu­ 413 Prevod: »Zgodovina o izvoru, razvoju in delovanju škofije Vlahov, ki so živeli na obmej­ nem predelu slavonskega kraljestva.« 414 Prevod: »Porocilo svidniške škofije cesarju, opravljeno leta 1667.« 415 Svidniška škofija. 416 Juraj Ratkaj (1612–1666), baron, jezuit in zgodovinar. 417 Wilhelm Lamormaini (1570–1648). Nemški jezuit, spovednik Ferdinanda II. Poimeno- van po kraju rojstva La Moire Mannie v belgijski pokrajini Luxemburg. itov. Nastopno leto je pridigal na Dunaju v cerkvi sv. Štefana o sv. Vladislavu, s ce-mer si je pridobil veliko govorniško slavo, tako da [ga] je škof Benko Vinkovic ime­noval za kanonika zagrebškega. Naslednik Vinkovicev ga je povišal za arhidijakona zacesanskega, potem kalniškega in naposled za kanonika »števca« (lektorja). V tem casu se je tudi veckrat bojeval zoper Turke. Spremljal je tudi Petra Zrinskega in Jur­ja Frankopana leta 1647 na vojsko proti Švedom kot predigar in njun izpovednik. Z živimi barvami nam slika njih dohod na Ceško in svecanost, s katero je sprejel cesar Zrinskega pri Polznju.418 V vojski zoper Švede pa ni bil samo duhovnik, am-pak tudi bojevavec poleg svojih rojakov, ki so zadajali tedaj sovražnikom najvecji strah. Njegovo potezanje za škofovski sedež v Zagrebu smo že omenili pri Petreticu. Ob istem casu se je zopet boril zoper Turke, kar je vse obširno popisal v zgodovini kraljev in banov trojedne kraljevine, ki jo je izdal leta 1652. na Dunaju. To delo njegovo je prvi pocetek tiskane zgodovine hrvaškega naroda. Cem bolj so ga hvalili njegovi prijatelji zavoljo truda in marljivosti, zavoljo ucenosti in domoljubja, tem bolj so ga grajali njegovi sovražniki iz zavisti in mržnje »pro more Croaticae quae eruditioni adversatur«,419 kakor pravi neki poznejši pisatelj. Prvi povod napadom na Ratkaja so dali Nemci. Ratkaj se je bil namrec uprl grdim napadom na južne Slovane, izvirajoce od Holandca Petra Opmera.420 Moški Ratkajev ugovor, še bolj pa antiprotestanticen duh njegovega latinskega dela, je dal nemškim protestantom v Ratisboni421 in Frankfurtu povod, da so ga javno sežgali in obsodili. To pa je prav prišlo Ratkajevim sovražnikom doma, ceš da bodo tujci metali krivdo Ratkajevo na vse Hrvate in protestanti še hujše napadali hrvaške pravice v knjigah, kakor tudi na ogrskem državnem zboru. Našel se je med Hrvati neki duhovnik reda sv. Pavla, ki je napisal obširno kritiko njegovega dela, v kateri mu podtika najzlobnejše namere, namrec: da draži narod zoper habsburško rodovino, dasi je posvetil delo Ferdinandu IV. Habsburžane da graja, da so nehvaležni hrvaškemu narodu; da zelo razjarjeno piše o Nemcih in da napada Madjare in da mu je vsa težnja do nebes povzdigati Slovince in Krvate. Grozi mu z mašcevanjem družin Palfyjev, Erdödyjev, Mikulicev, Draškovicev itd, ker jih je v svoji zgodovini razžalil. 418 Plznu. 419 Prevod: »Skladno z naravo hrvaškega rodu, ki nasprotuje izobraženosti.« 420 Peter Opmeer (1526–1594), nizozemski ucenjak. Vnet zagovornik katolicizma, ki so ga zaradi njegove teološke, matematicne, judridicne, medicinske in kulturne razgledanosti spoštovali tudi nasprotniki, bil je oster nasprotnik protestantizma. Napisal je mdr. zgodo-vino sveta do leta 1569. 421 Regensburgu. Ta grožnja je scasom rodila dober sad, ceprav je bil l. 1656 odlikovan s cast­nim naslovom predstojnika cerkve kološke, vendar so njegovi sovražniki vedno prežali nanj, dokler se jim ni posrecilo, spraviti ga ob kanonikat zagrebški in njegove dohodke. Povod temu je bilo obcevanje z neko razuzdano žensko, ki je, kakor se je govorilo, nekaj casa živela na njegovem posestvu Kraju in je ž njim šla celo v Krapinske Toplice. Ne glede na to, da je trdil, da je njegova sorodnica, mu je bilo veckrat ukazano, naj jo odpusti. Medtem je ta ženska res zapustila Hrvaško in se nastanila v Krškem v majhni hišici, kjer jo je Ratkaj obiskoval v posvetni obleki. S tem je razjaril še bolj ne samo svoje soduhovne tovarše, am-pak tudi krške mešcane, ki so mu o neki taki priliki hoteli konfiscirati konje in kocijo. Tako lahkomišljo ravnanje seveda ni ostalo skrito škofu; obsojen je bil leta 1659 najprej na majhno globo, potem pa so mu drugic bili zaseženi za pol leta dohodki kanoniški. Nato se je Ratkaj locil od tiste ženske ter zopet zadobil milost Petreticevo, ki mu je daroval v znak ljubezni celo dragoceno duhovniško obleko. Toda kmalu je napravil še hujšo neumnost. Okoli leta 1662 je prišla v Zagreb lepa gospa A. Malenicka, pregnana žena Petra Patacica, ki je znova razpa­lila staro srce Ratkajevo, da je popolnoma pozabil na svoj stan. Ker se ni mogel sniti ž njo, ji je pisal – kakor se tudi drugod kaj takega godi. – Njegova doticna pisma so prva slovensko-hrvaška zaljubljena pisma, ki jih imamo. Razlike med njimi in današnjimi pac ni dosti. Toda kakor so bila pisana z vroco ljubeznijo, vendar niso dosegla namena. Na veliko žalost Ratkajevo in njegovih prijateljev se je njegova burka spremenila v tragikomedijo. Petretic je moral zopet prevzeti vlo-go sodnika, ker vsled teh pisem je prišla v veliko sumnjo skozi stoletja in stoletja zajamcena krepost zagrebškega kapitlja. V Gradcu se je celo zacelo govoriti, da se v Zagrebu kanoniki ženijo in da žive javno z ženami kakor protestanti. Zag-rebške branjevke in vsi panduri422 so priceli javni upor, ko je bil Ratkajev sluga, ki je imel oddati navedena pisma doticni gospe, na zapoved njene matere, ko je zadnje pismo vrocil, prijet, dobro s palicami naklešcen in o belem dnevu polmr­tev izgnan iz Zagreba. Pisma so prišla v rôke Petreticu in Ratkaj je bil obsojen na izgubo casti in dohodkov. Zapustiti je moral kapitelj in iskati vrocemu srcu zdravila v lepi savski okolici selskega Kraja. Sodba, izrecena leta 1664, pravi, da mora izgubiti vse casti in naslove in dohodke cerkvene, toda leta 1665 ga nahaja-mo, da ima še vedno naslov kološkega predstojnika, samo dohodkov kanoniških ni vec prejemal in ni pripadal kapitlju. Še istega leta 1665 ali v zacetku 1666 so 422 Pandur – stražnik, biric. bili njegovi prestopki pozabljeni, ker se je bolan, v kršcanskem duhu spokoril ter kot duhovnik zopet dobil upravo fare sv. Ivana v Novej vesi pri Zagrebu in je umrl še istega 1666. leta kot župnik, pokopan pak je bil kot kanonik v raki stolne cerkve zagrebške. Kajkavski je pisal razen zaljubljenih pisem, kakor smo omenili, samo eno delo in še to je prevod. Iz predgovora je razvideti njegovo rodoljubno srce in tako uglajen jezik, kakor je tedaj pisal le redkokateri kajkavec: »Ove knjige da na svitlo izašle jesu, vcinilo je nikuliko velike Gospode, nikuliko vridnost kripo­stih Ferdinanda, nikuliko takojše žalost moja, iz koje suze negdi oci moje, kada vidim vse druge narode v tom se truditi (ili nove knjige pišuc ili na svoj jezik obracajuc), da svoje ljudstvo na nemarnosti svitskoga dugovanja, na nasliduvanje kripostih, na zveršenu ljubav božju – tčrse se dopaljati: a samo naši Slovinci tako nemarni gnjiju i sami svoju sramotu necute: naime oni, kojim nit starost paci, niti je mlahovost bantuje, niti vrime majnka, niti navuk fali zadovoljan. Daj o svamoguci Bože, da bi se vsaki iz svoje casti ter dužnosti spomenul i ono vcinil što se od njega cekati more!« Mnogo važnejša je njegova latinski pisana »Memoria regum et banorum [reg­norum] Dalmatiae, Croatiae et Sclavoniae inchoata ab origine sua et usque ad praesentem annum 1652 deducta Viennae 1652« (2. izd. na Dunaju 1772). Na pisanje tega dela je vzpodbudil Ratkaja tedanji ban in pozneje naddvornik (pala-tin) Ivan Draškovic. Ker je ta umrl, preden je bilo delo tiskano, je izbral Ratkaj zanj tri pokrovitelje, mladega Ferdinanda IV. in pa Nikolo in Petra Zrinskega. Dasi se sme Ratkaju ocitati osebna nicemernost in strastna ogorcenost zoper posamezne osebe, kakor tudi slabo poznavanje starejših virov zgodovinskih, se mora vendar z druge strani priznati, da [ga] je navdihovalo skoz in skoz blago in rodoljubno custvo, ko je pisal svoje delo, ki je prvo te vrste. Seveda je bilo težko pisati narodno zgodovino v narodnem duhu sredi naroda, ki se je dan na dan bolj okoval sam s tujimi verigami. Najslabši sta seveda prvi dve knjigi; veliko boljša je tretja in cetrta. Najboljši pa sta peta in šesta, kjer govori o svoji dobi in opisuje stvari, katere je sam videl, ljudi, katere je dobro poznal, dejanja, pri katerih je sam sodeloval. Kjer je strasten v opisovanju, je postaviti to na rovaš njegove vroce nature. Zgodovina njegova sega do leta 1652. [Ivan Belostenec] Poleg zgodovine so v ti dobi gojili kajkavci tudi jezikoslovje ter so nam zapu­stili nekaj knjig, katere so nam še dandanes eden najboljših virov za poznavanje kajkavšcine. Najstarejši teh jezikoslovcev je Ivan Belostenec Orlovic, rojen leta 1595.423 On je mlad stopil v red sv. Pavla. Leta 1638 je bil definitor v samostanu lepoglavskem, leta 1651 pa predstojnik ali prior istega samostana, potem pro-vincijal v Istri in naposled zopet navaden clen svojega reda na Hrvaškem. Umrl je 10. februarja 1675, star 80 let. Vse svoje življenje se je bavil z zbiranjem besed, potovaje po Hrvaškem, po Slavoniji, Dalmaciji in Istri in po otocih ter zapisoval tiste besede, katere sta 65 let po njegovi smrti na stroške hrvaškega bana Ester­haza424 de Galante izdala dva duhovnika njegovega reda pod naslovom: »Ga­zophylacium seu latino-illyrico sum onomatum aerarium, plurimis authorum in hoc opere adductorum sententiis, idiomate illyrico dedicatis425 illustratum et peculiariter Illyricorum commodo apertum. Zagrabiae typis J. B. Weitz 1740. I. str. 1288. II Gazophylacium Illyrico-latinum«,426 650 in 4ş. Ta II. del je se­stavil Belostenec na silne prošnje prijateljev 70 let star in zato ni izdelan tako natancno kakor prvi. Vendar so izdajatelji mnogokaj dodali, kar bi Belostenec ne bil zapisal. Posebne cene je njegov slovar v tem, da pri vsaki res narodni besedi pristavlja, kje jo narod rabi, to je Dalmacija (cakavski), Hrvaška (kajkavski), Sla­vonija (štokavski) itd. Slovar je tudi prvi poskus znanstvene terminologije, zlasti glede filozofije in bogoslovja. Belostenec je bil namrec tudi zelo ucen bogoslovec, predigar in pesnik. Leta 1665 je izdal v Gradcu pod naslovom »Bogomila« svoje pobožne pesmi na cast sv. Pavla, prvega pušcavnika, od katerih pesmi ima prva 113 verzov; vseh je šest. Mnogo svojih verzov zlasti sentencijalnih je uvrstil tudi v svoj slovar, in ga celo završil s pesmijo. Razen tega je izdal v tisku tudi predige o sv. Telesu Jezusovem, v Gradcu 1672, katere pa niso natancneje znane. 423 Ivan Belostenec (1593 ali 1594 v Varaždinu do 1675). Hrvaški jezikoslovec, leksikograf, je med najvažnejšimi pisci Ozaljskega književnega kroga. Glavno delo je dvojezicni slovar v dveh knjigah Gazophylacium, seu latino-illyiricorum onomatum aerarium in Gazophylacium illyrico-latinum. (Gazofilacij ili latinsko-ilirska riznica rijeci). Slovar sta koncala in za tisk pripravila pavlinca Jerolim Orlovic in Andrija Mužar ter je izšel v Zagrebu leta 1740. 424 Esterházyja. 425 Pravilno: delicatis. 426 Prevod: »Trezor ali zakladnica latinsko-ilirskih imen, osvetljena s številnimi stavki v tem delu navedenih avtorjev, ki so se posvecali ilirskemu jeziku, in razumljiva še posebej Ili­rom. V Zagrebu, tisk J.B. Weitz 1740. I. str. 1288. II Ilirsko-latinska zakladnica.« [Jurij Habdelic] Še ko je Belostenec živel, se je pojavil drugi nabiratelj cisto kajkavskih be-sed, namrec Jurij Habdelic.427 Rodil se je v Starih Cicah428 poleg Save l. 1609. Njegovi starši Baltazar pl. Habdelic, nazvan Boroš, in Margita pl. Kraljic so bili posestniki nekega dela Male Mlake na Turovem polju,429 Zaprudja pri Sv. Kla­ri in plemiških zemljišc v okraju Jastrebarskem, potem tudi zemljišca v okraju Stubiškem, katera so prodali pozneje nekemu Ivanu Petricevicu. Jurij Habdelic je imel še mlajšega polbrata Ivana in sestro Doro, omoženo z Mihaelom Mužini-cem. Njegov ujec in materin brat Gregor Kraljic je bil redovnik Jezusove družbe. V prve šole je hodil Habdelic v Zagrebu; pozneje ga je poslal ujec v Gradec. Pa tudi na Dunaju je moral študirati, ker sam pravi v svojem delu »Pervi otca našega Adama greh«: »Videl sem pred ceterdeset letmi vu Becu, kade sam onda vu školu hodil, kak su pintarski detici svojemi batci se naganjali« itd., moralo je to biti okoli 1630. leta.430 Ker je tudi zelo pridno študiral in pokazal željo, postati redov­nik, ga je poslal ujec v više nauke na jezuitsko vseucilišce v Trnovem na Zgornjem Ogrskem, kjer je Habdelic kmalu dosegel doktorat modroslovja in bogoslovja. Leta 1630., star 21 let, je stopil v red Jezusove družbe ter dobil profesuro na tr-navskem vseucilišcu, kjer se [je] popolnoma posvetil svojemu redu in znanostim. Iz njegove mladosti vemo, da se je moral njegov oce Baltazar mnogo tožiti zastran dedišcine po materi Margiti Kraljicevi. Ko se je Jurij bavil z znanostjo in profesuro v Trnovem, mu je umrl oce. Jurij razdeli nepremicno imovino med seboj in bratom, sestro pa izplaca. Brat mu je odstopil v Mali Mlaki nekaj ocetovih in materinskih zemljišc, v Zaprudju pri Sv. Klari pa osem kmetov s svojimi selišci, ob enem pa je prevzel brat vse gospodarstvo, s katerim se Jurij seveda ni mogel pecati. Ko se je vrnil Jurij okoli leta 1640. iz Trnave, je postal rektor varaždinskega kolegija. Hkratu je dobil naznanilo, da je brat njegov del Male Mlake zastavil podbanu Borislavicu in njegovi ženi Juditi Malenicevi, ker ni imel denarja, da bi šel študirat na tuje. Habdelic ga je hotel tožiti, toda ban Ivan Draškovic ga je pregovoril, da naj poravna stvar zlepa. Toda Borislavicka se ni držala pogodbe in zacelo se je tožbarenje, katero se je naposled Habdelicu primrzilo tako, da je 427 Juraj Habdelic. 428 Staro Cice. 429 Turopolju. 430 Ta del teksta se nahaja na neoštevilceni strani rokopisa med stranjo 15 in 16. daroval svoje posestvo v Mali Mlaki Jezusovi družbi, ki se je potem še dolgo let pravdala zanj in je pridobila tudi druga posestva Habdeliceva. Habdelic je bil trikrat rektor jezuitov: od l. 1649 do 1654 v varaždinskem ko­legiju, od l. 1655 do 1658 in od 1666–1669 pa v zagrebškem kolegiju. Za ta ko­legij je kupil leta 1655 neka zemljišca blizu Zagreba od svetovavca Jurja Kelbina. Leta 1556. se je širil zagrebški samostan, ker se je bilo število redovnikov vsled uporov na Poljskem znatno pomnožilo. Ker je potreboval za stavbo dosti denarja, je prosil dvorno komoro, naj navadno podporo za l. 1657 placa naprej. Hkrati se je trudil prodati posestvo pri Ptuju, katero je bil grof Thonhausen daroval Jezuitom. Za to posestvo, ki je Jezuitom le malo donašalo, je dobil od varaždinskega generala 50.000 gld. Ob istem casu je imel tudi pravdo s Katarino Orehovecko zastran škode, ki so jo njeni kmetje napravili v velikem jezuitskem gozdu pri Lovrecini. Leto poz­neje se je poravnal s svojo sestro zastran dedišcine. Leta 1664. je imel kot rektor kolegija zagrebškega opraviti z ljubljansko vlado, ki je poslala neke dolžne obresti v znesku 840 gld. kolegiju na Reko namesto v Zagreb. Jezuitje na Reki so novce pridržali na racun drugega placila, ki jim ga je bila [dolžna] ljubljanska vlada. Tudi o nekterih drugih njegovih pravdah so se nam ohranile listine. Glavno delovanje Habdelicevo v tem casu pa je bila težnja, da se zagrebška gimnazija, ki so jo vodili jezuitje, povzdigne na cast akademije. Ker jezuitje niso imeli za to potrebnih sredstev, so prosili že izdavna podpore, pa je niso mogli nikjer izprositi. Habdelic je zaprosil naposled svojega prijatelja, zagrebškega pro-šta Nikolo Dijaneševica, da naj pomore s potrebovanim zneskom. Ta rodoljub je uslišal prošnjo prijatelja, ker je tudi sam veckrat premišljeval o tem, kako je Hrvaško glede na znanosti in više šole dalec zaostalo za drugimi izobraženimi na­rodi in deželami, ki so že izdavna imele svoje akademije in vseucilišca. Iz ljubezni do domace mladine ustanovi Dijaneševic v teku 1661. in 1662. leta tri akade­micne stolice s tremi razredi filozofije in leta 1666. sta Dijaneševic in Habdelic kot rektor Jezuitov zaprosila zagrebški kapitelj, da naj izda ustanovilno pismo, s katerim bi se akademija spravila v življenje. Kapitelj zagrebški je izdal ta list 18. jan. 1666. V njem se priznava, da je Dijaneševic položil rektorju Habdelicu za ustanovitev dveh filozoficnih razredov leta 1665. 3.000 gold., leta 1666. za tretji razred pa 1.500 gold., ker se ti razredi niso mogli prej odpreti zavoljo vojnih in burnih casov. Tudi Habdelic priznava prejem teh novcev in se zahvaljuje Dija­neševicu. Po predpisu zakona je kapiteljsko ustanovilno pismo pozneje (1669) potrdil Leopold I. na prošnjo tedanjega rektorja Filipa Kaucica. Znamenito je, da so se s kraljevim potrdilom podelile zagrebški akademiji vse oblasti, ki so jih imela tedanja vseucilišca v Kolonji, na Dunaju, v Maškovem, Ingolstadtu, Pragi, Olomucu, Gradcu, v Trnavi in v Košicah. Vsled teh oblasti so mogli upravniki, kancelarji, dekani in profesorji akademije, tako kakor na nave-denih vseucilišcih, po opravljenih predpisanih preskušnjah imenovati doktorje, licencijale, magistre in bakalavreje. Odkar se je ustanovila akademija, se je Habdelic še bolj trudil za poduce­vanje mladine. Bil ni samo neutruden ucitelj na novi akademiji, ampak jo je tudi umno in marljivo upravljal. Poleg tega se [je] marljivo pecal z latinskim in kajkavskim pisateljevanjem. Z najvecjo ljubeznijo je posvetil vse življenje ucenju svojega narodnega jezika, kajkavšcine, v katerem je pisal tako izvrstno, kakor malokateri pred njim in za njim. O zadnjih letih njegovega življenja nam je le malo znano. Neki trde, da je upravljal zagrebško šolo 20 let. Dosti dobrega je storil tudi revežem in svojim ucencem. Svoj red je obogatil z vso svojo imovino, ker mu je polbrat Ivan rano umrl. Splošno ljubljen in spoštovan je umrl 70 let star dne 17. novembra 1678. Prvo njegovo tiskano delo »Zerczalo Marianszko, to je poniznost Device Ma­rie, ka je Boga rodila. Vsem slovenskoga i hrvackoga naroda kršcenikom, a onem na vlastito, ki su obilneje dare naturalske ali zverhnaturalske od darežlive ruke božje primili nasledovanje. Štampano v Nemškem Gradcu pri Widmanstadiusu 1662, 8°, 587 str.« Knjiga je razdeljena na 7 strani ali razdelkov: »1. strana od svetosti, 2. od razuma i pameti. 3. od svetskoga bogatstva, 4. od telovnoga zdra­vlja, 5. od lepote, 6. od jakosti, 7. od dobroga i poštenoga glasa.« Tu pa tam so uvršcene v tekst tudi kratke pesmi, vecinoma pobožne; v dokaz so nam, da mu skladanje pesmi ni šlo izvrstno izpod rok. V vseh sedem navedenih razdelkih se nahaja zelo dosti lepih in poducnih misli in globokih premišljevanj, prepletenih s pripovedkami iz narodnega življenja, iz zgodovine naroda in njegovih obicajev in pa iz Svetega pisma in drugih pobožnih knjig. V drugi strani, kjer govori o dobrem razumu, pravi n. p. naposled: »Moj keršcenik! Ne znam, kak se zver­hu razuma tvojega gizdati moreš. Medtem toga ovo od razuma tvoga primi, ako se nad razumom tvojim obilno diciš, znaj stanovito, da razuma nemaš. Ar kteri s razumom svojim pravo zna živeti, sebe samoga spoznava. Ki se pak nad njim gizda, sebe samoga izda (še) ne pozna. Znaj pak, da su ove sestrice, gizdost i norija, tak cvrsto vkup zvezane, da se kruto teško, morebiti nigdar razvezati ne mogu. I kak ti je ponižnost kruto verna vseh dobrot tovarušica, tak ravno gizdost, noriju i druge hudobe i grehe nestance nasleduje. Pazi adda, ako ti je Bog osebujni razum i mudrost dal, da se zvrhu nje nad drugemi ne znašaš. Ar za tvoju gizdost i na ovom svetu vsi pametni za norca te budu držali.« – V šesti strani, kjer govori o jakosti, pripoveduje neko pravljico iz Zagreba. »I da domace pelde ne ostavimo. Najdu se morebiti izda nekteri u zagrebackom kraljeve sve­tlosti plemenitom varaša purgari ali purgarice, kteri su znali nekoga Juri mesara, narodom Kranjca. Od ovoga su mesara pred trideset i petemi leti, gda sem ja v recenom varašu u školu hodil, glasili, da je tak jako celo imel, da gda su muži na pijac žitek na konjeh prodavat donašali, prišel je on k kojega goder muža konju, koga svojem celom u glavu vudrivši, k mestu je ucinil na zadnje noge opasti. Na tuliko da su mu se drugi muži morali moliti, da jim konje svojem celom ne po­tuce.« – V sedmi strani, desetem delu ima kratko zgodovino »Lauretanske device Marije hiže«, v kateri govori o Trsatu, potem o belograjski (stolno-b.) cerkvi bla­žene Device Marije. Omenja tudi cerkvo remetsko, vukovinsko in pod Okicem. Obširneje govori o varaždinski cerkvi sv. Marije, »koju je zidati vcinil presvetli grof Draškovic Gašpar, našega ježuvitanskoga reda patron, ktere prispodobne ne štimam u slovenskom orsagu, zvun biskupske zagrebecke, katera pod korunom vugerskom sebe prispodobne nema, ili meštrije v delu misliš, ili lepote u oltareh ili velikoce u širine, dužine i visine, ili množine i lepoga reda dveh kaptolomov, zagrebeckega dvadeset i cetiri i casmanskoga, ki dvadesete kanonikatuše broje«. Dalje pravi o Varaždinu: »Ono je osebujno, da gda bi se bil Varaždinski varaš pred dvadesete letmi zažgal, okolo osme vecerne vure više sto hiž v varašu i zvan njega silnem ognjem goreše. Napokonec doteknu se i škol, katere receni grof Draškovic Gašpar pred nekoliko letmi be ucinil na veliku orsaga slovenskega mládencev hasen iz jakoga hrastovega brvenja od fundamentuma zdignuti, i za njimi hiže naše, katere oboje u jedne skoro vure na ništar spravi. Nebeše od te iste hiže dvanadeste klavtrov recene Device Marie cirkva. – Ali nut cudo veliko, doleti ptica jedna bela, nigdor nezna odkud, i sede na krov cirkveni obrh velikeh vrat, iz koga nekuliko krat zdigne se na peruteh u zrak, i ob sakom nazad sede kreljutmi proti ognju mahajuci, vse do te dobe, doklam si je nad školami i hižum našum silni ogenj jakost ulomil. – Cirkveni krov, suh šinglinski, ni malo se ne za­žga.« Naposled govori le o Gašparju Draškovicu, kateremu so mnogi odsvetovali, zidati to cerkev. Dalje govori o nekem lesenem kipu Marijinem, ki je prej stal v zagrebški kapucinski cerkvi, pa ga je dal leta 1656. škof Petretic prenesti v jezu­itsko cerkev sv. Katarine. Na str. 546. govori naposled obširneje o sv. Ignaciju Lojoli in njegovem redu. Med drugim pravi. »Pero moje, ako nekoliko obilnije u tom dugovanju izideš, ne boj se, nijeden spameten clovek ne ce ti zameriti, a za nenavidne norce marati ne moraš, ar se pristoji, da sin otcu, redovnik svomu redu zahvalen bude.« – Toliko o ti zelo redki Habdelicevi knjigi.431 431 Pripisano s svincnikom: 3. 28/10. [III] Druga njegova pobliže nepoznana knjiga je latinska: Fasciculus Palmarum, seu Elogia Neomartyrum Cocincinensium, v Gradcu 1668. Tretja njegova in zelo važna knjiga je: Dictionar ili rechi szlovenske z vexega vkup zebrane u red poz­tavlyene i diachkemi zlahkotene trudom Jurja Habdelicha Ma.nika Tovaru.tva Je.u.ovega432 na pomoch napredka u diachkom nauku školneh mladenczeu hor­vaczkoga i szlovenszkoga naroda. Z dopuschenyem gornyeh. Nomen Domini Turris fortissima. U Gradczu pri odvetku Widmanstadiussa 1670. – Kakor sam naslov kaže, je sestavil Habdelic ta slovar za šolsko rabo, najbrž zato, da se mo-rejo ucenci lože uciti latinšcine, v kateri so jezuitje povsod in pri vseh narodih ucili. Svojo knjigo je posvetil predvsem grofom Wolfgangu, Antonu, Herbartu in Theodoriku Auerspergu, sinom pokojnega Ivana Herbarta, generala v hrvaški in primorski krajini in kapetana karlovškega in senjskega, in to iz hvaležnosti do oceta in družine Auerspergov, ki je vselej podpirala njegov red. V predgovoru do ucece se mladine je izrazil na kratko svoje misli o slovarju in njegovi obliki. Pravi, da je sestavil ta dictionarium sclavonico-latinum (ali zovi ga kakor hoceš, o imenu se nocem prepirati) samo za porabo in na korist ucece se mladine hrvaške in slovenske katerega koli stanu. »Za ta slovar,« pravi dalje, »nimam drugih za-slug, kakor da sem besede zbral in uredil. V vsem sem se ravnal po zgledu drugih ucenih ljudi, ki so izdali kak slovar. Trudil sem se tudi, da bodi slovar kratek, ne preobilen in ne predrag in prevelik, tako da ga bo mogel vsakdo kupiti in v žepu nositi sabo. Kar mu manjka, naj popravijo in popolnijo drugi.« Res je ta slovar manjši od 70 let pozneje izdanega Belostencevega, ali za svojcas je bil mladini, kateri je bi namenjen, velike koristi. Habdelic sam priznava v predgovoru, da bodi to le zacetek, ter se teši s pregovorom: »Ne despende animum, nemo repen­te fit summus«,433 kakor tudi poslovico: »Per intervalla et gradus lentio quoque passibus sapientae tenebis apicem et fastigium«.434 Kot starejši kajkavski slovar je filologom še dandanes velike cene; Miklošic se je v svojih spisih vedno skrbno oziral nanj in ga visoko cenil, celo bolj kakor Belostenca; žalibog se Pleteršnikov slovar ni oziral ne na Habdelica, ne na Belostenca, ne na Jambrešica. – Habdelic 432 Napisano na robu navpicno. 433 Prevod »Ne izgubljaj poguma, nihce ne postane na hitro odlicen.« 434 Prevod »Tudi v postopnih korakih in s pocasnim stopanjem boš dosegel vrh in sleme modrosti.« je, kakor misli Miklošic, spisaval tudi obširnejši latinsko-hrvaški slovar, priprave zanj so prišle v roke Francišku Sušniku (ne Sussiuli, kakor piše Šafarík435 I 3/2), kateri je potem delo nadaljeval dokler ni umrl; dokoncal ga je Jambrešic. Habdelicevo drugo jezikoslovno delo je »Syllabus vocabulorum grammaticae Em. Alvari in illyricam, Croatis et Slavonibus vernaculam conversorum, cum appendice generum et Declinationum.«436To delo je bilo tiskano šele po Habde-licevi smrti v Zagrebu pri Ivanu Palasu437 leta 1726; navadno se izdaje kot njega pisatelj Jambrešic. Najimenitnejša in v kulturnozgodovinskem oziru najinteresantnejša Habde­liceva knjiga je »Pervi otcza našega Adama greh i salosztno po nyem vsze chlove­chanszke nature porussenye, stolmacheno in na kratkom popiszano po Jurju Hab­delichu tovarustva Jesussevoga massniku.« Knjiga je tiskana v nemškem Gradcu 1674 pri odvetku Widmanstadiussa ter obsega v osmerki 1181 strani, razen kazala in posvetila. Posveceno je namrec v latinskem jeziku zagrebškemu škofu Martinu Borkovicu, kateremu je bil od mladih let dolžan mnogo hvaležnosti. V kratkem kajkavskem predgovoru pravi: »Nakanivši našega zvelicatela Gospodina Christuša zemeljski žitek na kratkom popisati slovenskem našem jezikom, i iz njega neke keršcanske navuke izpeljati, dojde mi na pamet, da nebu morebiti žal pobožnomu štavcu, ako u napredek jednemi knjigami porušenje nature clovecanske pozname­nujem, katera iz pervoga otca našega Adama njegove pregreške izhaja.« Vse delo je razdelil na tri strane ali oddele in vsako strano zopet na dele po vec clenov ali kotrigov (pododdelkov). V prvi strani govori: »O Adamovem stvarjenju in grehu« (1), »Zakaj je Bog cloveka za svoj kip stvoril« (2), »Kulika se Bogu krivica cini gda clovek kip njegov utepe« (3), »Kak su škodlivi kipi necisti, ktere neki vu svojeh hižah, palacah, komorah etc. drže« (4), »Peldami se tverdi navuk proti necistem kipom« (5). II. »Adam je vu milošce božje stvorjen tak, da nijednoga greha né imal« (1), »Široko Adamovo znanje« (2), »Kak je spodobno telo Adam imel« (3), »Paradižuš zemeljski, vu koga je Bog Adama postavil« (4), »Od dreva znanja dobra i zla« (5), »Vupeljanje Adamovo vu Paradižum i gospod­ 435 Josef Pavol Šafárik (1795–1861). Slovaški filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgo­ dovinar in etnograf. Eden od utemeljiteljev znanstvene slavistike. Med ostalimi deli Geschi­ chte der slawischen Sprache und Literatur nach allen Mundarten, Pec 1826, kjer obravnava tudi slovenski jezik. Za poznejšo izdajo Matija Cop zbral gradivo o slovenski književnosti. 436 Prevod Seznam slovnicnih izrazov Emanuela Alvara, prevedenih v iliršcino oz. Hrvatom in Slovencem domac jezik, z dodatnim pregledom spolov in deklinacij. 437 Joannes Bartholomaeus Pallas. stvo nad zverjem pitomom i divjem« (6), »Kak je Eva stvorjena« (7), »Moguce je telovnu cistocu do smerti cuvati« (8), »Peldami se tverdi nauk gore spisan« (9), III. »Od zapovedi Adamu dane« (I), »Vrag Evu, Eva Adama tenta i pretenta« (2), »Pravda proti kace, Adama i Eve i vseh treh kaštiga«. Drugi strani, I. delu, je vsebina: »Clovecje mlahavoce pelda« (I), »Stanovito je umreti« (2), »Pelde vnoge fele smerti, kum se neki ljudi pomerli« (3), II. del 1. »Drugo clovecanske nature po grehu porušenje«, III. del 1. »Clovecje nestalnosti kip«, 2. »Nestalnost here-tikov«, 3. »Nestalnost merzleh keršcenikov«, 4. »Nestalnost Politušev ili ti dvoj­vercev«, 5. »Nestalnost prostoga puka«, kjer govori obširno o kmeckem puntu Gubcevem leta 1573, 6. »Nestalnost nekterih sudcev«, 7. »Nestalnost sudcev i na druge pravdaše se proteže«, 8. »Nestalnost svedokov«, 9. »Kakvi svedoki moraju biti i od priseg njihoveh, navlastito pod vugerskom krunom«. IV. »Cetrto nature clovecje porušenje«, 1. »Clovecje nevolje vaga«, 2. »Nevolja, ku starem ljudem mladi zavdaju«, 3. »Tél clovecjeh nejednakost«. Treta stran. 239. Pervi del od gizdosti. O nakitih in bogatih (cifrastih) oble­kah govoré, pravi o Kajkavcih str. 265: »Ništar manje takove gospode, navlastito u našem orsagu, kruto je malo; ar slovenska i horvatska gospoda vekšu skerb derže nato, da dobre konje, hasnovito oružje, kem veru keršcansku i domovinu brane, dobivaju i imaji, akoprem, kuliko njihov stališ donaša i potrebuje, snažne i oni oprave nezamecu.« Drugi oddelek ima »premišljevanje od skuposti«, tretji »od praznosti«, cetrti »od nenavidnosti«, peti »od lakomosti«, šesti »od serdito­sti«, sedmemu je tvarina »Duhovna lenost«. Kakor je razvidno iz te površne vsebine, je vzet veci in glavni del predmeta iz Svetega pisma starega zakona in iz sedem naglavnih grehov. Toda varal bi se, kdor bi mislil, da je to vsa vsebina; Habdelic je znal s svojo veliko ucenostjo, izcrpano iz mnogih knjig, in iz svoje dolgotrajne izkušnje svojo knjigo, katere pravi in edini namen je spodbujati bravca k moralnosti, napolniti s tolikimi zanimivimi stvarmi, da je najveca zabava pazljivo prebrati vso knjigo. Morda nima vsa kajkavska književnost boljše knjige za narod s poucno vsebino, kakor je Habdelicev »Prvi otca našega Adama greh.« Zlasti so njegovi primeri ali zgledi (pelde), vzeti iz Svetega pisma in svetih ocakov, iz zgodovine posvetne in cerkve­ne, iz potopisov in iz samega življenja in narodnih obicajev zlata zrna, kolikor se jih ne dá nabrati iz vseh drugih pobožnih in asketicnih knjig onodobne knji­ževnosti. Nacin pripovedovanja pisateljevega je vcasi resen, vcasi šaljiv, zdaj kara, zdaj poducuje; kjer je potrebno, je priprost, celo trivijalen, zopet drugod uglajen in uljuden, kakor to terja predmet, o katerem, ali stan, za katerega je pisal. Ne manjše vrednosti je knjiga gledé na bogastvo jezika in na frazeologijo. Obširno je popisal njeno vsebino dr. Ivekovic438 v Viencu leta 1879 od št. 17. do 21. Habdelicu pripisujejo še nekaj knjig. V predgovoru ravnokar omenjene knji­ge »Prvi otca našega Adama greh« pripoveduje on sam, da je nameraval spisati »Gospodina Kristuše zemeljski žitek«. V imeniku Gajeve knjižnice je to delo navedeno kot tiskano pod naslovom »Habdelich G. Nassega zvelichitela zeme­lyski sitek szlovenzkim nassem jezikom«. Sicer knjiga ni poznana kakor tudi ne njegov »Kerschanzki navuk z dogogyai439 sz. piszma. U Gradczu 1674« in knjiga »Duše verne«. V rokopisu je zapustil Habdelic prelogo Tomaža Kempcana440 »Od naszleduvanya Christussevoga« v kajkavšcino, v katero jo je za njim prevel Ivan Krištolovec.441 Habdelicev rokopis je izgubljen. Primerjajte o Habdelicu njegov životopis, ki ga je spisal Kukuljevic v knjižici glasoviti Hrvati.442 Med kajkavskimi pisatelji nam je omeniti še nekaj pesnikov, med katerimi smo že imenovali Belostenca in deloma Habdelica. Oseb, ki so med Kajkavci pele v latinskem jeziku, je cela vrsta: Nikola Ištvanfi, Martin Briglevic, Mati­ja Cehovic, Stefan Berislavic, Ivan Krušelj, Nikola Bratkovic, Ivan Jaskaj, Ivan Lakmandi,443 Krsto Kalmandi, Jurij Andr. Glavic. V domacem jeziku so pisali Tonko Masnavic,444 Atanasij Georgicevic, Daniel Grozdek, Pavel Janšic,445 toda jezik teh ni kajkavšcina, ampak štokavšcina oziroma cakavšcina. Kajkavci vec ali manj so poleg Belostenca samo Matija Magdalenic in Gabrijel Jurjevic in delo-ma Peter Zrinski. 438 Franjo Ivekovic (1834–1914), hrvaški filolog, jezikoslovec in akademik. Ivekovic je bil profesor orientalskih jezikov in biblijske eksegeze na Teološki fakulteti v Zagrebu. Leta 1910 je izdal Rijecnik hrvatskog jezika v dveh zvezkih. 439 Prav: dogadyaji. 440 Thomas a Kempis, De imitatione Christi. 441 Ivan Krištolovec (1658–1730), kajkavski pisatelj, pisec zgodovinskih del in cerkveni zgo­ dovinar. Od šestih njegovih del sta dve pisani v kajkavskem jeziku. To sta Od nasledovanja Kristuševoga, 1710 in Žitek dveh verneh Kristuševih službenic Marte i Marije Magdalene 1718, na Dunaju. 442 Ivan Kukuljevic Sakcinski: Glasoviti Hrvati prošlih vjekova. Zagreb, 1886. 443 Priimek zapisan nerazlocno. 444 Priimek zapisan nerazlocno. 445 Pavao Jancic. [Matijaš Magdalenic] Matijaš Magdalenic pripada staremu plemstvu turopoljskemu, njegove rodo-vine cleni se že v 16. stol. imenujejo kot oblastniki Male Mlake, od matere so nosili naslov »de Mlaka«. Pozneje so bili lastniki tudi Odre, Šiljakovine, Jagodne, nekih posestev pri Jaski446 in posestva Vadine v Zagorju na štajerski meji. Matijaš se je torej rodil na enem teh posestev okoli leta 1625 in je bil, kakor vse kaže, sin Ivana M., kateri je bil leta 1627 prefekt Jastrebarske447 in Lipovca. Že leta 1649 se Matijaš omenja v nekem zastavnem pismu, s katerim je Vuku Novaku zastavil neka posestva pri Cesargradu v Zagorju. Šest let pozneje, to je 1655, je bil izbran na hrvaškem saboru v Varaždinu za zemeljskega poverjenika; kot tak je moral spremljati iz Ogrskega v Varaždin državno poverjeništvo, imenovano na ogrskem državnem zboru, da pregleda na Hrvaškem tožbe, oglašene zoper Vlahe. Naposled se Matijaš omenja še leta 1658, ko je svoja posestva pri Jaski prodal Matiji Crneticu, zvanemu Levakovicu, cemur se je Vladislav Magdalenic, najbrž njegov sin, leta 1662. sodno uprl. Magdaleniceva družina je bila potem leta 1739 povišna na baronsko cast ter je izumrla v osemnajstem stoletju. Pisal je, kakor sam pravi, sclauonico Croatice, to je kajkavšcino, pomešano s štokavšcino. Misli so mu zrele in narodne, vcasi res vznesene in poeticne. Pel je sicer, kolikor nam je znano, po navadi tedanjega casa samo o moralnih, asceticnih in svetih stvareh, izbravši si za predmet svojih pesmi ali veronauk ali Sveto pismo; vendar kipi iz njegovih pesmi duh posvetnega, svobodoumnega cloveka, ki je dobro poznal prednosti in napake svojega naroda in je, živec mnogokrat na samotnih selih dalec od sveta, imel priložnost premišljevati nicnost ljudi in sveta, o kate-rem je pel. Da bi bil »wahrscheinlich ein Ordensbruder oder ein Priester, über den weitere Nachrichten fehlen«,448 kakor pravi Šafárík, ni resnica. Velika napaka njegova je, da ni znal pravilno delati verzov, zlasti rim. Edi-no njegovo znano delo je »Zvoncac iliti premišljevanja zverhu cetirih poszlednjih chloveka«, prvikrat tiskano v nemškem Gracu 1670, 7 pol, drugic tudi v Gradcu leta 1750. To delo je pisal naš pesnik na svojem gradu Vadini v Zagorju, kjer je podpisal tudi predgovor 1. jan. 1670, ko so se ravno okoli Karlovca in Cakovca jeli zbirati oblaki zoper Hrvaško in njenega bana Zrinskega. Delo je posveceno 446 Ljudsko ime za Jastrebarsko. 447 Jastrebarskega. 448 Prevod: »Najbrž redovni brat ali pridigar, o katerem kaj vec ni znano.« grofu Miklošu Erdödu,449 poznejemu banskemu namestniku. V predgovoru piše med drugim: »Izrisuje historikuš Andreas Scottus starih negdašnjih Rimljanov obicaje in zakone; med drugimi hvale vrednimi piše i ta jedan zakon: da su gospoda rimskoga varoša senatori jedan osebujni in glasa osebujnoga zvoncac imali u Rimu, koga zvonjenje listov onda bilo je cuti, kada je koj clovek zmed puka rimskoga kakovo veliko zlo ali kakovo vitežtvo ucinil. Ako zlo, toga su takovoga zlocinca prez vsake milošce na smert obsudili i haharom u roke dali, koji su ga na svoja haharska kola posadivši, po ulicah rimskih vozili, onako su njegovo zlo delo klicajuc oznanivali, pako su ga odpeljali pod galge na zasluženu smert. Prispodobnom zakonom, ako je koj zmed vitezov rimskih kakovo veliko i obcini rimskoj hasnovito vitežtvo ucinil, to je to, ako je neprijatelja, prez svojih ljudi kervnega prelejanja obladal, ali kakav orsag zavjel; tomu takovomu vitezu nacinili su senatori rimski (ki su velika gospoda bili, kot su sada Hercegi ali koj kralj) jedna slavno i kruto odicena kola, Currum triumphalem, ništarmanje on isti zvoncac na ta odicena kola privezali su mu, a to zato, da bi se nezgizdal, nego zmislil, kakovoga je obracka ovoga jalnoga sveta sreca, tak da mu more i na ha-harskih kolih ta zvoncac zvoniti. – Prispodabljam zato ja ove male knižice k ovo-mu zvoncacu, ako ravno su male, ništarmanje dugovanje veliko znamenuju, ar zvonec búde iza sna vse one, ki so v ovoga calasnoga svita srice zaspali. Najparvo znamenuje glas ovoga zvoncaca, kakov je ov svit, i da po nijedan put ni vridno ovomu ciganu svitu verovati, niti mu po volji hoditi, nego da je dobro, Smert, sud, pakal i blaženstvo jako premišljavati; zvoni, da su vsa visoka blizu pogibeli, a ponizna u velikoj sigurnosti; zvoni, da vse kaj svit na veliko preštimava, to na ništar priti hoce: napervo nam daje velike gospode i kraljev prilike.« »Priložih još i 'Plac smertelnosti' na kratkom tulikajše i razsipnoga sina Hi-storiu.« Na koncu predgovora opravicuje svoje slabe verze zelo originalno: »U tom takajše bojim se zamire, znajuci da bi u svakoj linije ovih verzov lestor po dvanajst silab moralo biti, ni manje ni vec; a nigdi se ih vec, nigdi manje nahodi; ali oto tako moralo biti, nigdi zaradi sensuša, a nigdi zaradi cadentiae, buduci da to nij' nijedan smertni grih.« Verzi so res vcasi šepavi kakor hudic. – Pesnik torej poje poglavitno o smrti, sodbi, peklu in nebesih, torej o štirih poslednjih receh, na koncu je še dodal plac smertelnosti in povest o izgubljenem sinu zapravljivcu. Pesem se zacne tako: 449 Grof Erdodi Palffy Miklós (1581–1552). Drugde, ti cigan svet, hroma menjaj konja, ar pri mene za te ne bu dobra sajma. Poznavam, kaj hoceš iz prilizavanja, odstupi od mene, zla Markova sanja. V »Placu smertelnosti« ni hotel pesnik uporabiti vec dvanajsterca, aleksan­drinca, ampak se je poskusil v drugacni meri, ki je bila sploh tedaj zelo priljub­ljena tudi v nemški poeziji: Nut strašna smert, kot lažni hert, kak nam žitak popada, napinja luk, strelja med puk, duše jagmeci grada. Telo zato, kako blato v letu prahom postane, moraš iti, neznaš priti, v takove ceš stani itd. In kurzer Zeit zu krieg, Streit kam manniger her von weiten. Aus ihren Gemein thäten sie schrein Stara pravda etc.450 »Historija razsipnoga sina« je pisana zopet v aleksandrincih: Cujuci ta otec, vas osupnil beše, izmešanu pamet sinovlju gledeše, suze mu z ociju od jada cureše, k' koncu zbrisa oci, ter sinu veleše. 450 Ob strani je v nemški pisavi pripisan odlomek iz stare nemške pesmi o kmeckem puntu. Prevod: V kratkem casu v vojno, v boj Je mnogo njih prišlo od dalec. Iz svojih so vpili gmajn Stara pravda itd. »Ko te zlo po svetu klatit se primara? Za gospodstvo ludost kaj se tvoja stara? Znaš za vmanje drevo nigdar se nemara, nit zlatoga sedla mecu na oslara. Itd. Kakor je razvidno iz priobcenih verzov, je cetvero ponavljanje iste rime zapo­redoma, to je skozi celo strofo, zelo utrudljivo in neblagoglasno, toda tudi v tem se pesnik ravná le po tujcih in graja, ki zadeva njega, velja tudi za njegove vzore. Gabrijel Jurjevic Se je rodil v Varaždinu okoli leta 1620. Imel je hišo v Varaždinu zunaj mest­nega zidovja, katero je z bratom Matijem 3. junija 1642 zamenil za posestvo svojega oceta v vidovskem koncu pri malih vratih. Oženil se je z Jeleno Jam­brekovicevo in omenja se ž njo vred v neki sodni listini, katera govori o grdem njegovem ravnanju z njegovo ženo. Pozneje je bil protipisec451 c. k. varaždinske colnije (harmice).452 Kot tak je izdal knjižico z naslovom: »Liszti Heroov, to je velikeh na glasu ljudih. Stampani u Bechu vu Austrie. Pri Janussu Cristofu Cosmeroviussu« 8° 171 str. Svoje delo je posvetil Adamu grofu Zrinskemu, zadnjemu tega plemena, in to v latinšcini. V posvetilu hvali prednjike Zrinskega in Adama samega, ki se je leto prej na dunajskem vseucilišcu tako odlikoval, da je v pricujocnosti cesarja Leopolda dobil dve nagradi, na kar mu je cesar rekel: »Optime fecisti, mi Zrini.«453 V predgovoru pravi: »Med historiami ovde slovinskim jezikom z verzuši po­pisanimi i na pervo danimi, najdu najpervo gospoda junaki i ostali obojega spola poglaviti ljudi, vsaki poleg svojega stališa hištorie, koje ako budu marlivo štali, hoce im se sence genuti, da budu veckrat necemurnost ovogo sveta premišljavali, i žitek svoj na srecnu vekovecnost ravnali. Mogu se i popevati vse hištorie na notu: 'Hore mile' ali na drugu notu: 'Premilo tužita dva Vugra viteza'« – Kuku­ljevic misli, da sta se takó zacenjali dve kajkavski narodni pesmi. V svojih hero­ 451 Štrekelj je verjetno hotel zapisati proto-, iz grškega prôtos, t.j. prvi, v zloženkah prvi, glavni, v tem primeru prvi ali glavni pisar. 452 Harmica – mitnica. 453 Prevod: »Odlicno si opravil, moj Zrinski.« jidah opeva Jurjevic samo dejanja svetnikov in nekih slavnih rimljanov, cesarjev, papežev in takodalje in pa mnoge moralne nauke v duhu asketicnem. Ko opisuje pesnik Rim za casa papeža Urbana VIII. (1623–1644), riše ga tako živo, da si moramo misliti, da je študiral v Italiji in prišel tudi v Rim in s svojimi ocmi vi-del, kar je potem opisal. Da je dobro poznal posvetno in cerkveno zgodovino, se more posneti iz vsega njegovega pevanja, razdeljenega na štiri knjige, vsaka knji­ga na vec listov ali spevov. Knjiga I. od cetireh poslednjih obsega: 1. list; »Aleksis dobrovolni pregnanik žalosnim otcen, 'Od smerti straha'«. 2. list; »Jerolim z pušcine Rimljanu mladencu, 'Od sudnoga dneva'«. 3. list; »Bogatec svojim pet bratom, 'Od peklenih muk'«. 4. list; »Augustin betežen nebešcan, 'Od nebeske domovine želenja'«. 5. list; »Valerian narucnik Tiburtu bratu, 'Od lepote nebe-šcanov'«. 6. list; »Theofil prokurator Doroteje, deve i mucenice; 'Od nebešcanov rož'«. Knjiga II. govori »Od osebujnih nekojeh nevolj«: 1. list; »Eustahi otec prez odvetka Maurušu Rimljanu, 'Od pogublenja detce'«. 2. list; »Jambrevus Theo-dosiušu caru, 'Od pomora Tesalonicanskoga'«. 3. list; »Krisostom Eutropiušu z tonaca propisanomu, 'Od nestalnosti srece'«. 4. list; »Gilimer kralj obstert Beli­saru obvladavcu, 'Od glada in nevolje kralja'«. 5. list; »Belisariuš slep Justinianu cesaru, 'Od nevolje slepote'«. 6. list; »Konradin mladenec na smert odsugjen udove majke, 'Od svoje temnice i smerti'«. 7. list; »Emanuel Soza pogibelni Luzitancem, 'Od pomora iz potoplenja'«. Knjiga III. »Od zmesnih«: 1. list; »Sin potrošliv otcu, 'Od nevolje glada'«. 2. list; »Petar pokornik blaženoj devici, 'Od Kristuša trikrat zatajenega'«. 3. list; »Alip skajavši se Augustinu, 'Od necistoga gledanja'«. 4. list; »Nivaro z ocine cuvarnice Bernardu bratu, 'Od želenja na­sledovati'«. 5. list; »Tomaš Akvinski z temnice velikomu Albertu, 'Od svoga za cistocu harca'«. 6. list; »Karol peti, cesar, Ferencu Borgie, 'Od ostavljenoga ce­sarstva'«. 7. list; »Konstantin cesar iz neba Urbanu osmom pape rimskomu, 'Od varaša po njem nakincenoga'«. List 3. v prvi knjigi zacenja na primer tako: »Od peklenskih muk: Jaj mene! v kakovo tužen dojdoh mesto? Kak je ružne farbe i kruto zlocesto! Vas prosim, da noge nejdu onem vaše putem, kojim moje neki den hodjaše. Vse je ovde s strašnom temnostjum obsterto i sunce od tmice zevsema zasterto. Zaperti smo ze vsih stran mi z zidinami, Vrata se zaklepaju z jezero kvakami. Obstira nesrecni stan velika žalost. I plac ga obhaja na veke za radost. Vu njem se od ognja cerni dimi kade, i od žvepla, smole ružne idu smrade. Vu te vuze plamni ognjeni kraljuju, i hujši neg z Etne ognji se van bljuju. Vu njih se mi vsigdan neprestance žgemo, a vmreti, joj, nigdar nigdar ne moremo. Šetujte, žeravke, šetujte žveplene, hodte smolenice, na moju smert lene. Skoncajte moj žitek, berže skoncajte ga, cim berže skoncajte, draže mi je njega. Ali kaj ja ogenj i plamen vekvecni na moju smert zovem, a zaman, nesrecni!« itd. Peter grof Zrinski O njem bi se dala danes napisati debela knjiga, ker je njegova oseba tesno spojena s tedanjim državnim življenjem. Bil je sin Jurija Zrinskega in pravnuk Nikole, sigetskega junaka. Rodil se je 6. junija 1621. v Vrbovcu v Križevški454 županiji v lesenem dvorcu pod vrati vrbovškega455 kastela. Njegov oce Jurij, sin Jurjev, »vekovecni knez od Zrinja, cesarove svetlosti tolmacnik i komornik, slo­venskoga i hrvatskoga orsaga ban, Cakovoga turna sloboden gospodin i krajine legradske kapetan«, kakor se je sam pisal v latinskih listinah, si je bil leta 1625 naložil jezo dunajskega dvora in cesarja in je pisal o tem tedanjemu zagrebškemu škofu Domitrovicu s pristavkom, da hoce biti oprezen. Še istega leta je odložil bansko cast, toda cesar ga ni hotel odpustiti. Kmalu za tem je odšel v Wallenste­inovo vojsko zdrav in cil, toda po spricevanju Peteva456 Grgura in Ratkaja mu je bila pri Wallensteinu dana otrovana retkva457 in od tega strupa je umrl v Požunu 454 Križevacki. 455 Vrbovackega. 456 Morda: Petera. 457 Redkev. komaj 29 let star. Njegova sinova Nikola, star 6 let in Peter, star pet let, sta dobi-la, dasi je mati Katarina Secijeva še živela, štiri skrbnike in mimo njih še Franja Bacana kot glavnega upravnika vseh njih posestev. Kako lepo se je za nju skrbelo, se razvidi iz tega, da je dobil Battyani že l[eta] 1628 za svoj trud od skrbnikov v dar Zrinsko posestvo Rakovec z gradom vred in da si je isti Battyani že za pogreb njunega oceta vkljub veliki imovini moral izposoditi od Martina Sandica, kape­lana v Vinodolu, dvesto srebrnih tolarjev in štiristo ogrskih srebrnih dukatov. Oba brata so najprej odgajali jezuitje, l[eta] 1635 ju je kardinal Pazman poslal po zapovedi cesarja Ferdinanda II. študirat v Italijo, pozneje sta se posvetila vojaškim naukom in Peter je zlasti napredoval v topništvu in metanju ognja, s cemer je že mladenic upepelil predgraje turške Kaniže. Kako mocan je bil telesno, kaže nam dejanje, da je blizu Požuna v lovu na vepre pred ocmi kralja Ferdinanda II. raz­jarjenemu vepru preklal vso glavo s svojim mecem. Star 17 let je postal komornik in se je hkratu pisal za naslednjega legradskega kapetana. Dve leti pozneje se je oženil z Ano Katarino Frankapanovo.458 Ob tem casu se je zacel Peter boriti v vojaški krajini zoper Nemce – tedaj kakor danes nevarno pocetje. Leta 1642. si je osvojil z Nikolo Frankapanom neka mesta, ki so jih bili poseli nemški vojaki ter je pometal iz njih cesarske orle, vsled cesar ga je Ferdinand III. z dvema dekretoma razglasil krivega veleizdaje. Toda že v 26. letu je bil kraljev kapetan in zapovednik dveh hrvaških regimentov, njegov brat pa je bil istega leta imenovan za bana hrvaškega. Leta 1648 je peljal Peter Zrinski znatno krdelo Hrvatov na pomoc cesarju Ferdinandu proti Švedom in zedinjenim protestantom. Predstavivši se s svojo ceto v Polznju kralju, je vzbujala hrvaška ceta povsod najveco pozornost vse cesarske vojske, tako po lepoti, noši in orožju kakor po junaškem ponašanju. Bojevaje se z drugo hrvaško vojsko pod Isolanijem459 in Vertom460 se je veckrat proslavil v bojih. Ko se je vrnil na Hrvaško, je nadaljeval svoje cetovanje zoper Turke, potolkel jih leta 1649 pri Slunju ter se s posebnim junaštvom izkazal tako pri Legradu in Kaniži kakor v hrvaški granici. Ker je zbiral pomožno vojsko za 458 Ana Katarina Frankopan Zrinski (1625–1673). Hrvaška politicarka in književnica. Po zlomu zrinsko–Frankopanske zarote proti Habsburžanom je padla v nemilost Dunaja in bila pregnana najprej v Cakovec, nato pa v Avstrijo, kjer je duševno in telesno strta umrla v dominikanskem samostanu v Gradcu. 459 Johann Ludwig Hektor Graf von Isolani (1586–1640). Cesarski general hrvaških konje­ nikov v tridesetletni vojni. Njegove enote so bile poznane po nasilju nad civilnim prebi­ valstvom. 460 Johann von Werth (1592–1652), avstrijski general. Benetke zoper Turke leta 1652., mu je graško vojno svetovavstvo odvzelo cast vélikega kapetana, toda mu jo kmalu tudi zopet vrnilo, ker je potrebovalo njegove krepke roke in njegovega slavnega imena. Vzeli so mu tudi za zlo, da je leta 1650. brez dovoljenja romal v Loretto. Pozvan v Gradec na odgovor, se je zacel dogovar­jati z Benecani ter je odšel na Dunaj (1652) opravicevat se, in leta 1653 je hotel po morju iti v Kandijo in na Kreto, kar pa ni bilo dovoljeno, ker se je izvedelo, da se je v Benetkah tajno dogovarjal z Benecani in jim obljubil ladje in les iz svojih gozdov. Leta 1654 se je bojeval na morju v Dalmaciji ter je zajel sto milj pod Zadrom (najbrž pri Kotoru) eno turško brigantino,461 katero je izrocil zadrskemu zapovedniku. Kotorci462 so mu darovali za to dragoceno sabljo. Zavoljo tega ceto­vanja je bil zopet pozvan v Gradec na odgovor, toda on se je opravicil, da ne more priti, ker mora peljati eno ceto v Slunj zoper Turke, nato so mu leta 1654 drugic odvzeli cast vélikega kapetana. Zabranili so mu tudi dopisovanje s Turki; on pa je s Franom Berislavicem odšel v Benetke, ter se zacel vnovic dogovarjati z Benecani. Tedaj je bil Peter general lahkih konjenikov in karlovških konjenikov in veliki kapetan slunjske, velomiriške in jamniške trdnjave in pa starih Uskokov. Dasi so mu odvzeli te casti, se je vendar julija 1655 vnovic proslavil ter z generalom Auerspergom pobil Turke pri Visibabi in dobil velik plen. Vsled tega je postal leta 1657 vnovic veliki kapitan senjski in vsega primorja, dasi so ga tudi leta 1656 na tožbo Nemcev zopet pozivali v Gradec na odgovor, kar je bilo vzrok, da je vrhovni general Auersberg463 prišel v preiskavo in [je bil] za cesarskega poverjenika na Hr-vaškem imenovan grof Tattenbach, oce nesrecnega Erazma. Ker se ni zoper Auer­sperga postopalo pravilno, se je odrekel leta 1657 decembra meseca Zrinski sam svoji vojaški casti in je prišel leta 1658 v Gradec, odkoder pa so ga zopet poslali na Hrvaško, ker so Turki zopet zaceli uhajati cez mejo. Potolkel jih je pri Brlogu in Perušicu in leto pozneje pri Senju. Tega leta je tudi šel na Dunaj, kamor so se Nemci neprestano pritoževali, da Zrinski in Frankapani ne slušajo njih zapovedi. Neglede na te tožbe in žalitve je pozdravil Peter leta 1660 po cesarstvu potujocega cesarja Leopolda I. na poseben nacin. Že v Ljubljano je bila odšla iz Karlovca ceta 600 hrvaških plemicev, bogato oblecenih in z risjo kožo okrašenih, pred katerimi se je, stojec na neosedlanem konju, mladenic 20. let, umetno kretal in plesal po taktu sviral in bobnov. V Trstu pa je Petar sam pricakoval svojega kralja. Ko je prišel ta v devinski grad, da si tam odpocije, je prišel Peter Zrinski, oblecen kakor 461 Hitra, lahka jadrnica z dvema jamboroma. 462 Kotorani. 463 Auersperg; tudi tu je Štrekelj uporabljal zdaj eno zdaj drugo obliko imena. morski kapitan, na svoji bogato okrašeni ladiji s 60 plemici, da popelje cesarja v Trst, kar se je tudi zgodilo z najveco sijajnostjo. Zapisi so nam še ohranjeni. Toda že naslednjega leta so Petra zopet žalili Nemci, ker so mu pod vrhov­nim zapovedništvom Auerspergovim zoper njegovo voljo odvzeli važno kapetanijo senjsko in mu dali kapetanijo ogulinsko z naslovom generala primorske pokrajine. Istega leta je razrušil turško trdnjavo Kulo v Liki in grad Ostravac. Leta 1662. je odšel na ogrski državni zbor, pozneje je obiskal Benetke, na kar so ga Nemci zopet tožili, Zrinski pa se je pismeno leta 1663. branil. Tega istega leta je slavno prema-gal Turke pri Novem Zrinju, potem pri Jurjevih stenah in pri Drenovem klanjcu. Tu je ujel brata Cengic paše Sokolovica, zaradi katerega se je pozneje dosti prepiral z generalom Auerspergom. Mnogo je tudi imel opraviti z Nemci, ker je veckrat bratu pošiljal v Medjimurje pomoci zoper Turke, cesar niso Nemci nikdar hoteli privoliti. Leta 1664. dobi strašno vest o smrti brata Nikole, katerega je na lovu raz­paral divji veper; javil jo je na Dunaj s prošnjo, da sme oditi v Cakovec. Ob istem casu ga je tudi papež odlikoval s castnim naslovom »branitelj evangelja« in njegovi zemljaki so ga izbrali za voditelja tiste vojske, ki je imela pod Petrom Patacicem464 braniti Medjimurje zoper turške Tatare, kateri so iz Kaniže napadali Hrvaško. L. 1665 je bil imenovan Peter [Zrinski] za hrvaškega bana ter bil namešcen 6. januarja 1666, njegov sin Ivan Antun pak, dasi je bil še dete, je bil imenovan za kapetana ogulinskega. Kakor je prej v turških vojskah in v tridesetletni vojski storil mnogo junaške­ga, tako je tudi sedaj kot voditelj svojega naroda, ob vsaki priložnosti pokazal, kako je ostroumen ne samo za vojne, ampak tudi za državne posle. Poleg vseh opravil se je s posebno ljubeznijo posvetil književnosti in to samo narodni knji­ževnosti, v tem ko je gojil njegov brat Nikola samo magjarsko slovstvo. Kako sta se ta dva brata brigala za književnost in umetnost, to nam svedocijo krasne in bogate zbirke knjig in umotvorov, ki so jih cuvali v Cakovcu, Kraljevici, Ozalju in v drugih gradovih. Vendar je ta brata spremljala neka nesrecna usoda od zibeli do groba. Pavlinec Bedekovic misli, da je temu kriv njun ded Jurij, ki se je poprijel protestantovske vere. Glavni povod njih nesreci je vendar iskati v tem, da so imeli mnogo imo-vine in posestev na Hrvaškem in velik ugled. To je bilo na poti mnogim, ki so hlepeli po tem blagu in za temi posestvi, in ljudi, ki so vladali, je samo rodovina 464 V retrospektivnem smislu. Petar Patacic, eden od 5 hrvaških plemicev, ki so skupaj z Nikolo Šubic Zrinskim 7. 9. 1566 padli v boju s Turki pri obrambi Sigeta. zrinska in frankopanska zadrževala, da niso že davno dobili pol hrvaške zemlje v svoje samosilne kremplje. Petra Zrinskega so, še preden je postal ban pa tudi še pozneje mnogokrat cesarski nemški generali v Krajini, kakor Auersperg, Herberstein, vojno sveto­valstvo na Dunaju itd., hudo razžalili. Banska cast je padala vedno niže, zlasti v Krajini. Deželne pravice so gazili tujci z nogami. Povsod so dobili premoc Nem­ ci. To se ni dalo hladnokrvno prenašati. V tesni zvezi z ogrskimi magnati, zlasti od tistega casa, ko je svojo hcer leta 1666. oženil s Franjom Rakóczyem,465 vodi­teljem ogrskih upornikov, podžigali so v Petru Zrinskem mnogi prijatelji ogrske in hrvaške neodvisnosti cemdalje veco ogorcenost in nezadovoljstvo, dokler ni v zvezi s svakom Franjom Krstom Frankopanom, s štajerskim upravnikom in stra­stnim prijateljem Katarine Zrinske Erazmom Tattenbachom, kakor tudi z ogr-skim palatinom Vešelenjim466 in dvorskim sodnikom Nadaždijem,467 napravil skrivno zaroto in prosil leta 1669. Turka za pomoc. Toda medtem so se v njegovi domovini vzdignili zoper njega njegovi stari sovražniki. Nikola Erdödy, ki je že davno hlepel po njegovi casti in po njegovih posestvih, je hitel na Dunaj in raz­kril vso zaroto. Nemški generali, potem kapetani Oršic, Delisimunovic, Battyani M., L. Rebrovic, Vojnovic Ivan, Josef Herberstein in vdova Nikole Zrinskega, Marija Sofija Löblova so pomagali Erdödy-ju nekaj z izdajstvom, nekaj z mecem. Tattenbacha468 je izdal njegov sluga Riebl na Štajerskem. Nadaždy je bil kmalu ujet v lepem gradu Pottendorfu. Turška pomoc je izostala in na Hrvaškem ni bilo nic prav organizirano za ustanek. S Kranjskega in Štajerskega, kakor tudi iz kar­lovške in varaždinske krajine, je udarila cesarska vojska na male cete Zrinskega in Frankapana, vzela trdno mesto Brod naskokóma, osvojila Zagreb, Pokolpje, Berkiševino,469 Središko in vse Posavje ter dobila po predaji mesto Cakovec, ka­ 465 Franc I. Rákóczi (1645–1676); še bolj uspešen in znan kot upornik proti Habsburžanom je bil njegov sin Franc II. Rákóczi (1676–1735). 466 Franc Wesselényi (1605–1667). 467 Franz III. grof Nadasdy, general in višji sodnik Ogrske, lastnik gradu Pottendorf na Spodnjem Avstrijskem, usmrcen 30. 4. 1671 na Dunaju. 468 Ivan Erazem Tattenbach (Hans Erasmus von Tattenbach) (1631–1671), grašcak na Štajerskem in udeleženec v zrinsko-frankopanski zaroti. (Ferenc Nadady, Peter Zrinski, Franjo Krsto Frankopan, F. Wesseliny) proti cesarju in ogrskemu kralju Leopoldu I. (1657–1705); bil je spoznan za krivega veleizdaje ter decembra 1671 usmrcen na trgu pred mestno hišo v Gradcu. 469 Brkiševino. mor sta se bila zaprla ban Peter in Frankapan z 2000 ljudmi. Ko sta videla, da se ne moreta zanašati na svojo vojsko, sta pobegnila ponoci na Ogrsko, kjer jih je na potu v gradu Kobersdorfu470 kot gosta izdal madjarski grof Kery, dasi sta bila namenjena na Dunaj pred cesarja, verujoca obljubi, da se jima nic ne zgodi, ce prideta pred cesarja in postavi svojega sina471 za poroka. Toda negledé na to so bile banu Petru 30. marca 1670 odvzete vse casti in vsa posestva in obecana pomilostitev tistim, ki se spokore. Mesto Cakovec, kjer je bolna ležala nesrec­na žena banova Katarina Frankopanka, je [za]vzel general Spankau, in ujel tam Zrinskega, stotnike Berislavica, Pogledica, Cinderia in Ivanovica – in cesarski poverjeniki graške komore so izplenili in oropali vse mesto, kakor so vse ostale dvore in gradove Zrinske in frankopanske izplenili nemški in hrvaški komisarji, najbolj Herberstein, Nikolaj Erdödy, Ernst in Sigmund Paradeiser itd. Velik del blaga in dragocenosti je bil odposlan na Dunaj v cesarske zakladnice in zbirke. V jeci je napisal Zrinski za cesarja Leopolda v latinskem jeziku svojo opravicbo, v kateri je skušal dokazati svojo nedolžnost, sklicevaje se hkrati na cesarjevo be-sedo, na obete Lobkoviceve in na vélike zasluge svojih dedov, svojega brata in svoje [lastne]. Toda vse je bilo zastonj. Eno leto in mesec potem, ko so mu bile odvzete vse casti, to je 30. aprila 1671, je bil on in svak Frankopan, po avstrij­skem, za Hrvate in Ogre nepristojnem sodišcu, obsojen v dunajskem Novem mestu na smrt. Kakor svedoci zagrebški kanonik Toma Augustic, ki je bil takrat na Dunaju, jima je krvnik veckrat slabo udaril na glavo, ter jima jo je tako rekoc od trupla odtrgal z mecem. Trupli so zagrebli v enem grobu in nad grobom so na zid kapele sv. Mihaela nabili plošcico z napisom: »Hoc in tumulo iacent Comes Petrus Zriny Banus Croatiae et Marchio Franciscus Frangepan ultimus familiae, qui quia caecus caecum duxit, ambo in hanc foveam ceciderunt. Discite morta­les et casu discite nostro – Observare fidem Regibus atque Deo. Anno Domini MDCLXXI. die 30 Aprilis hora nona. Ambitionis meta est tumba«.472 Zadnje delo Petra Zrinskega pred smrtjo je hrvaško pismo svoji ženi Katarini, katero bodi v zgled njegove pisave: 470 Kobersdorf, hrv. Kobrštof na Gradišcanskem v Avstriji. 471 Peter Zrinski je po zlomu zarote poslal svojega takrat 19-letnega sina Ivana Antuna Baltazarja kot poroka na Dunaj. 472 Prevod: V tem grobu pocivata državni castnik Peter Zrinski, hrvaški ban, in Marhio Fran­ cišek Frankopan, zadnji svoje družine. In ker je slepec vodil slepca, sta oba padla v to jamo. Spoznajte, smrtniki, in se ob najini nesreci naucite varovati zvestobo kraljem in Bogu. Leta Gospodovega 1671, 30. aprila ob deveti uri. Konec castihlepja je grob. »Moje drago srce, nemoj se žalostiti zvrhu ovoga moga pisma niti burkati. Po-lag božjega dokoncanja zutra o deseti ore budu meni glavo sekli i tulikajše nav­kupe tvojemu bratcu. Danas smo mi jedan od drugoga srceno prošcenje uzeli. Zato jemljem ja sada po ovom listu i od tebe jedan vekovecni valete, tebe proseci, ako sam te u cem zbantuval (razžalil) ali se ti v cem zameril (koje ja dobro znam), oprosti mi. Budi Bog hvaljen, ja sam k smrti dobro pripravan niti se plašim. Ja se ufam u Boga vsemogucega, koi me je na ovom svitu ponizil, da se tulikajše mene hoce smiluvati, i ja ga budem molil i prosil (komu zutra doiti ufam se), da se mi navkupa pred njegovem svetem tronušem u diki vekovecne zastanemo. Vece ni­štar ne znam ti pisat, nit za sina, niti za koga druga našega siromaštva; ja sam vse na Božju volju ostavil. To se ništar ne žalosti, ar je to tak moralo biti. V Novem mestu pred zadnjem dnevom mojega življenja 29. dan aprila meseca, o sedme ore pod vecer letta 1671. Naj te Gosp. Bog z mojim kcerju Auroru Veronicu blagoslovi. Grof Zrini Petar«. Od zunaj. »Moje najdragse gospe hišne tovarušice za sada vdove Gospe Anaae Catharinae Groffinae Zrinske.« Peter Zrinski je znan ko pesnik po veliki epicni pesmi »Adrianskoga mora Sire-na«, natisnjeni v Benetkah 1660 s štirimi slikami. Ta knjiga je vec ali manj prevod dela, ki ga je v magjaršcini napisal njegov brat Nikola v proslavo svojega pradeda, sigetskega junaka, pod naslovom: »A Zríniász, vagy az ostromlott Sziget« (Zrinija­da ali obsedeni Siget473 ). Ta epos je izšel na Dunaju 1654. leta v zbirki Nikolinih pesmi, ki imajo napis: »Adriai tengernek Syrenaia: Gróf Zrínyi Miklós« (Adrijan­skega mora Sirena: grof Zrinski Nikola). Iz tega napisa se vidi, da ni hotel pesnik vsi zbirki svoji nadeti imena Sirena morja adrijanskega, ampak da je sebe smatral za to sireno, zato je tudi napisal Adriai tengernek Syrenája Gróf Zrínyi Miklós, in ni zapisal Gróf Zrínyi Miklóstól (od grofa Nikole Zrinskega). Epos magjarski se deli v 15 spevov (énekek), vsak spev v vec cveterovrstnih kitic (strof); verzi so po šegi tedanje dobe dvanajsterci – aleksandrinci s cezuro po šestem zlogu. Vsi štirje verzi vsake strofe imajo isto rimo; proti temu pravilu pa se veckrat greši. Da je hrvaška Zrinijada prevod ogrske, pravi Peter sam v predgovoru, »da je bila voj­nickega bana nigdašnjega Zrinskoga Miklouša iz ugarskoga na harvacki naš jezik stumacil«. Primerjavanje hrvaške Zrinijade z magjarsko pa dokazuje, da je hrvaška vec kakor prevod, prelagatelj jo je namrec prilagodil sebi in hrvaškim svojim brav­cem. Peter pa ni prevel samo Zrinijade, ampak tudi druge pesmi Nikoline, zato je ohranil naslov: »Adrianskoga mora Sirena: grof Zrinski Petar«. Tudi [on] se je 473 Gre za madžarsko mesto Szigetvári, hrvaško Siget. torej nazval sireno. Sprva se je Peter precej verno držal svoje predloge, pozneje pa je mnoge stvari precrtal, prenaredil, popolnil. Del njegovega prvotnega rokopisa hrani dvorna knjižnica in ta se precej razlikuje od poznejšega natiska. Najprej je omeniti, da je Peter povsod naglašal hrvaštvo sigetskih junakov; n. p. IV. 35, zove ban junake, ki so v boju poginili, »obrambom hrvackom«, magjarski brat pa pravi samo, da so pali »za sladko našo domovino« itd.; ozira se dalje na hrvaške bravce in nadomešca magjarske junake s hrvaškimi. V VI. 34 pravi, da je Nemec tem zlobnejši proti Hrvatu (Slovencu), cem zvestejši mu je ta; magjarska Zrinijada pa veli, da je Nemec tak proti ogrskemu vojaku – magyar katona; v IX. 103 pravi o Juranicu in Radivoju, da bosta imela slavno ime »harvacka sprot turskoj dokle sablja grede« (v magyarski pa stoji magyar nemzet – rod). Dalje je Peter marsikaj v pesmi tudi popravil ali vsaj hotel popraviti. Predelovaje pesem se je oziral Peter tako rekoc tudi na se, na svojo individualnost. Pridal je v vsej pesmi vsega 84 strof. Ker se iz teh izvirnih strof najbolje dá spoznati njegovo pesnjenje, hocem iz I. spe­va navesti par kitic, v katerih slika ljubezen Delimanovo proti Kumili: Oh Bože! ca ženski koji cvit junacki ni sin clovicanski koga, kad ce, taki, sam oblicaj može, tako vred premože tako tvrde kože, ovi spol ne zmože. Ima vec u svojoj divojka naravi, ca z naturom u njoj višnji Bog postavi, jer cim je mlahavoj vec moci i glavi, z tim je vse u vecoj clovickoj ljubavi. samima ocima kad ce da govori, kako s strilom ž njima srdašce umori, od tud nestanoma tužni covik gori, bolje bi veoma da ga smrt umori itd. Še bolj kakor z novimi kiticami se hrvaška Zrinijada loci od magjarske z raz­nimi parafrazami. Peter je veckrat iz ene Nikoline vrstice napravil dve in opisal obširnejše misel izvirnih stihov; potemtakem je hrvaška znatno narasla nasproti magjarski, dasi je marsikaj tudi izpustil. Kitice, ki jih je Peter dodal, niso po­trebne za lože razumevanje vse pesme; mogle bi bile tudi izostati, kar bi nic ne motilo zmisla. Vecinoma so po tedanji šegi izliv bogoljubnega srca, ki je spoznalo nicnost vseh posvetnih stvari. Hrvaški predgovor pred Zrinijado je Petrovo lastno delo, magjarskega ni hotel prevesti; tudi je v njem bolje izrekel svojo namero, ki mu je bila pred ocmi, ko je prelagal bratovo delo iz magjaršcine, kakor je to, kar pravi v predgovoru Nikola. Peter je kot pesnik popolnoma odkritosrcen in skromen, on noce tekmovati z bratom za prvenstvo pesniške slave, v predgovoru Nikole pak se nahaja neka ba­hatost, ki nam ne ugaja, zato pa ima predgovor Petrov, cesar ni najti pri Nikoli, namrec narodno tendencijo. To nam kaže razlog, ki ga navaja v svojem pisanju: »Da svit vidi, kakove sini i viteze ov naš orsag zvrži, rédi i poštuje, premda od vno­gih zapušceni i skoro za nemar vrženi jesmo.« Iz teh besed zveni tožba zlasti zoper ohole Nemce, potem razlog drugi, kjer želi, da naj se potomci ugledajo v juna­štvo neumrlega Nikole Sigetskega. Naposled hoce s to pesmijo tešiti one, katerih dedje so slavno poginili z banom Nikolajem pri Sigetu – to tolažbo je zlasti tudi sebi namenil. Predgovor koncuje tako: »Zato vas prosim vitezovi, vsih zajedno prijaznostjom objimljuci, da ovo moje popisanje za dobro primete, uzdržite i naslidujete ter ako bi se koja u njemu rici ili versu falinga nahodila, ne slova, nego cinjanja, ne verse nego hotenje i ljubljeno spoznanje procinite; pisah jer ova, ne kako dijak, nego kako krajinski Vaš tovariš, koj jur po vece puti sricno, pošteno i stalno po Krajini s vami skupa prohodil sam, vnogu ljubav pokrajinsku meni od Vas izkazanu obcutivši i spoznavši. Koje radi ni samo ovo pismo, rižme ili verse, Vama prikažujem, nego i krv, tilo i žitak moj suprot vere kršcanske neprijatelju istocnomu od sada u napridak obecujem, želeci ves tulikimi sricami od Boga okincanih, kulikimi nebo zvizdami, more ribami, z listi gore i lugi jesu odiceni.« Natancno vsebino podaje v svojem clanku Jagic474 v Književniku475 III in Šrepel476 v Radu477 148. Srecen je pesnik Zrinijade v izboru epizod in v risanju znacajev. Jezik Petrov je s cakavšcino pomešana kajkavšcina. 474 Vatroslav Jagic (1838–1923), hrvaški jezikoslovec, pomeben slavist druge polovice 19. stoletja. 475 Jagic je s sodelavci 1863 ustanovil revijo Književnik: casopis za jezik i poviest hrvatsku i srbsku, i prirodne znanosti. 476 Milivoj Šrepel (1862–1905), hrvaški slavist, kroatist, hrvaški klasicni filolog, književni kritik in prevajalec. 477 Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, znanstveni casopis, od 1866 do 1941. Preden preidem k drugim kajkavskim pisateljem, opozoriti moram še posebej na mogocni narodni cut Petra in Nikole Zrinskega zlasti zoper Nemce, ki so po dokoncani tridesetletni vojni skušali zopet krepkeje na vzhodu privezati na se, kar se je bilo vec ali manj razvezalo v Nemciji sami. Po unicbi ceškega kraljestva jim je za mnoge ponižbe ob tridesetletni vojski zopet vzrastel greben in jeli so na vzhodu zatirati ne samo Turka, ampak tudi še bolj tistega, ki jih je potrebo-val zoper Turka, to je Slovence, Hrvate in Ogre. Že sem omenil nasprotstvo in sovraštvo, ki je nastalo zoper avstrijske Nemce med Ogri in Hrvati; izraza temu sovraštvu nahajamo na vec straneh Zrinijade, tako zlasti v VI. delu, kitici 32–36, kjer se med drugim pravi: Ako se pak ufaš, bane, v pomoc nimšku, da od nje prijimaš tvoju sricu Zrinsku, veruj Nimcu, da znaš, kako suncu zimsku, od njega moc imaš, kad primeš smŕrt tminsku. Još i sám to bolje moraš razumiti, da bi te rad glublje pod zemljom viditi, neg da živa sablje moraju sliditi, take j'Nimac volje, tebe ugoditi. Malo ki priazan jur nimšku ne spozna, ugrom je protivan i kruto dotožna, hrvat ki j'vec viran, tomu j'vec nazlobna, Vnoga j'zato vsak dan vsud prilika složna. Nimcu li viruješ, ti razumni bane? Od njega šcekuješ pomoci poslane? Ki, s kimi vojuješ, želi zakopane prij', neg ku ziskuješ, u pomoc se gane. Prijaznosti nimške kdo b'neznal poznati, kako z Vugri zliske znadu baratati, katane vugarske za ništar daržati, hiljad znam istinske na to pelde dati. (cf. Arkiv 9. 159 ff) Kakor vidite, hudo nasprotstvo, katero je dandanes prešlo narodom še bolj v kri, kakor takrat, ko je šlo le bolj vec ali manj samo za moc in za posestva na Hrvaškem in Ogrskem. [Ana Katarina Frankopan – Zrinska] S Petrom Zrinskim je omeniti tudi njegove žene Ane Katarine Frankopan – Zrinske, katera je z izobraženim umom in duhovitostjo ocarala v svoji dobi mnogo znancev, srce pa poklonila samo enemu, njej ravnopravnemu svojih rojakov, Petru Zrinskemu, o katerem smo govorili. Odgojena popolnoma v narodnem duhu je razumela, ker ji je bila mati Nemka, tudi nemški in, kakor vse kaže, tudi italijanski. Visoka po krvi in rodu je bila vselej milostna proti slu­žabnikom in podložnikom, mržnjo zoper Nemce pa so jě vcepili oce in bratje. Rojena leta 1625 se je leta 1641 v novembru omožila z Zrinskim. Pripovedu­jejo nam zgodovinarji, da Karlovec ni še nikoli videl take slavnosti kakor tedaj. Mesec dni je pozival Peter svate od vseh strani, iz bližnjih in daljnih krajev, vladarje in kneze, magnate in navadne plemice, mešcane in mesta, dvorjanike in podložnike svoje. Ohranila so se še povabila beneškemu dožu Francešku478 Erizzu in vélikemu svetovavstvu beneškemu. V povabilu pozivlje receno gospo-do kot sosede in prijatelje, naj se potrudijo 27. listopada na zajutrek v Ozeljski grad in na vecerjo istega dne, kakor tudi na obed drugega dne v Karlovec v hišo Vuka Frankopana. V svojem življenju je morala Katarina mnogo preboleti, zlasti nemških gene-ralov žalitve svojega moža. Mržnja zoper cesarsko nemško vlado se je je oprijela tako, da je na vse nacine mislila, kako bi se mašcevala. Niti povišba njenega moža na bansko cast ni mogla potolažiti njene mržnje, niti imenovanje mladega sina za kapetana ogulinske pokrajine. Istega leta, ko je postal njen mož ban, se je bavila v Benetkah ter je brez znanja moževega zacela nevarno dogovarjanje s francoskim poslancem Brizierom, kako bi se s francosko pomocjo dala strmoglaviti nemška vlada. Ker je poznala enake namere Ogrov, je nagovarjala za to idejo tudi svojega moža, zlasti odkar se ji je hci omožila s Franciškom Rakovskim (Rakóczy).479 Ona je prevzela nalogo, pridobiti tudi poljsko vlado za svoje svrhe in prepre-citi dogovorjeno ženitev avstrijske nadvojvodinje Eleonore s kraljem poljskim 478 Francesco Erizzo (1566–1646). Rod Erizzov je izviral iz Istre, Francesco je kot dož vladal od leta 1631 do smrti 1646. 479 Ferenc Rákóczi I. (1645–1676), madžarski plemic, voditelj neuspelega madžarsko-hrvaš­ kega upora proti habsburški vladi, se je porocil z najstarejšo od treh hcera Petra in Katarine Zrinski Jeleno (1643–1703). Mihaelom Wisniovjeckim.480 Toda že prej so poslali ogrski zarotniki Ballo in Vukovackega v Carigrad, da izposlujeta turško pomoc. Ob tem casu je bilo avstrijskemu dvoru že znano, kaj se godi v imenu Petra Zrinskega. Vendar je še leta 1668. izdal cesar poseben privilegij Petru in Ani Katarini, da smeta svobodno prodajati morsko sol po vsem Hrvaškem, zlasti v Zagrebu. S tem je dobil Peter nova sredstva za svoje uporne namere; da, poslal je leta 1668. na Dunaj ženo Katarino, da izposluje s pomocjo cesarice, naj se cast hrvaškega generala, ki je bila izpražnjena, podeli njenemu možu kot banu. Toda dosegla ni nic; imenovan je bil zopet Nemec Herberstein, kar je Zrinskega še bolj razjarilo. Katarina je jezna takoj odšla na Ogrsko, da upor i tam záneti še huje. Iz ohranjenih pisem vidimo, da so si vsi udje Zrinskega rodovine dopisovali samo v hrvaški kajkavšcini, tje pa sem nekoliko pomešani s cakavšcino. Nezna­joc za izdajo Marije Siecky Vešelenjeve481 in Franciška Nagya, sta se Katarina in njen mož dogovarjala tudi s poljsko vlado še nadalje, toda tudi tam ni bil uspeh povoljen. Kralj se je vendar oženil z avstrijsko nadvojvodinjo in tako je bila za Zrinskega in ženo njegovo izgubljena tudi Poljska. Ostala je le še Francoska, s katero se je zacela Katarina najprej dogovarjati. Ludovik XIV., ki sprva ni dosti maral za ogrske in hrvaške zarotnike, se je pozneje zbal, da se ne bi Leopold sam umešaval v Španjske stvári, s katero se je kralj bojeval in zato je sklenil podpirati namere Zrinskega in Nadaždyja482 ter je zaroto podpiral z novci. Ker pa je bilo Francosko prevec oddaljeno in ni od tam moglo dojti potrebne pomoci, sta nadaljevala Zrinski in Frankopan svoja dogovarjanja s Turki, zlasti z bosanskim pašo, kateremu je Zrinski dvakrat sam pisal. Kapitan Bukovški483 je na Turškem izposloval, da dobi Zrinski krono hrvaško pod turškim pokroviteljstvom z letni-mi davki 12.000 tolarjev itd. Vsled tega so pozneje ocitali Ani Katarini, da si je dala napraviti kraljevsko obleko, upajoc, da postane hrvaška kraljica. Po odhodu Zrinskega in Frankapana iz Cakovca je ostala Ana Katarina tam bolehna; nemški vojaki so ji vse odvzeli in [jo] dejali pod stražo, katero so pozneje še bolj poja-cili. Vsa pisma, ki jih je pisala na Dunaj, so bila brezuspešna. Tajni svetovavci v Gradcu so svetovali dvoru, naj se internira v Varaždinu ali Karlovcu. Cesar 480 Michal Korybut Wisniowiecki (1640–1673), poljsko-litovski plemic, od 1669 kralj Polj­ ske in veliki knez Litve, porocen z Eleonoro Avstrijsko. 481 Marija Széchy (1610–1679), tretjic porocena s Francem Wesselényim (1605–1667). 482 Nádasdyja. 483 Bukovacki, kapitan Petra Zrinskega. pa jo je ukazal zapreti v samostan. Nune v Ljubljani in Judenburgu, katerim so jo ponujali, je niso hotele sprejeti, naposled pa je bilo zapovedano, da naj se internira pri Dominikankah v Gradcu, kamor so jo pripeljali koncem julija 1670. leta. Bilo je strogo predpisano, kaj naj vzame sabo, celo število oblacil. Na poti je oslabela ter morala cel dan pocivati v Wildonu. V Gradcu so jo zaprli v dominikanski samostan na Tummelplatzu; dali so ji vec sob in petero služkinj, pa tudi 12 mušketirov za stražo. Iz samostana ni smela in kar je potrebovala, to je bilo placano iz konfisciranih posestev njenih rodovin; pisma, ki jih je pisala cesarju, Lobkovicu484 in dvorni komori v Gradcu, spricujejo, da so ji vse odme­rili v zelo picli meri; šele pozneje ji je cesar dovolil mirovino 100 goldinarjev na mesec, toda ji odbil prošnjo za kocijo in konje, da se more voziti v cerkev in na sprehod. Edina tolažba ji je bila v zaporu njena hcerka Zora Veronika; od moža ni dobila nobenega glasu; dvomi se celo, da-li je dobila zadnje njegovo pismo, pisano dan pred njegovo smrtjo. Odvzeli so ji tudi hcer Zoro ter jo vteknili v samostan Uršulinek v Celovec, kjer ni smela govoriti z drugim clovekom kakor s svojim spovednikom in kjer so jo silili, da postane nuna. Vse te nezgode ni mogla Zrinjska dolgo premagovati; njen živ duh in um je otemnel in naposled je zblaznela od dušnih in telesnih muk ter umrla 16. januarja 1673. leta. Pokopana je bila v cerkvi Dominikank v Gradcu. Ta znamenita žena v zgodovini 17. stoletja se ni sramovala, gojiti svojega na­roda jezik in podpirati književno delovanje z umom in delom. Še 1660. leta je napisala na Ozlju malo molitveno knjigo, katero je dala natisniti leta 1661. v Benetkah pri Babianu:485 »Putni tovaruš vnogimi lipimi, novimi i pobosni-mi molitvami iz rimskoga na hervatczki jezik istomachen i spravljen po meri grof Frankopan Catharini gospodina grofa Petra Zrinskoga hižnem Tovarusu.« Iz predgovora, v katerem govori »k vsega hervackoga i slovinskoga orsaga gospodi i poglavitim ljudem obojega spola, vsake verste i fele dobrim keršcenikom«, nava-jam razlog, zakaj je pisala to knjigo. Ona pravi: »Premišljavajuci mnogokrat, da se skoro izmeda vsega svita jezikov najmanje hervackoga ovo doba štampanih knjig nahodi; pace i one, koje nigda bihu po pobožnih i Boga bojecih ljudih ucinjene i štampane, vece se zatiraju i malo kadi nahode. Zato ja, akoprem znam i vidim, da mi vnogi zamiriti, mnogi i za zlo vzeti hote, da sam se ovakovo delo na se vzeti 484 Václav Eusebius Popel z Lobkovic (1609–1677), ceškega rodu, vojskovodja, diplomat in Leopoldov svetnik na dunajskem dvoru. 485 Ime se v enaki obliki pojavlja na notranji platnici; ocitno pa gre za poznejšo izdajo v gajici. podpecala i knjige nacinjati ili spravljati (što se meni morebiti ne bi pristojalo) postupila. Ništarmanje, radi vnogih uzrokov dobrih, nisam hotila pomnji moji uzmanjkati, trudu prostiti, skerbi i potrošku engedovati ter kakovo takovo ovo delo moje pravoga hotinja znamenje dobrim podati, obznaniti i preporuciti. Po-leg toga, da bi vrime moje zaludo i prez hasne nepotrošila, prijeh se ovoga dila sa svim sercem i hotinjem, a to zbog jedine ljubavi, koju najpervo Bogu, pak bli­žnjemu onomu nosim, njemu k diki vecnoj, ovomu k dušnomu lagljemu zvelice­nju.« Knjiga obsega najprej koledar, potem razne molitve, pisane v duhu tedanje dobe k Jezusu, Mariji, angelju varhu, sv. Brigiti, sv. Antonu, pred spovedjo in po spovedi, sedem spokornih psalmov, molitve v raznih potrebšcinah itd. Knjiga je bila pozneje še dvakrat natisnjena v Ljubljani pri Mayrju in Mallyju. Jezik njene knjige pa je bolj cakavski kakor kajkavski, kar je naravno, ker je bila rojena v Cakavcih;486 reci se mora, pisala je bolje kakor mnogi tedanjih pi-sateljev; tudi verze je delala boljše kakor njen mož Peter. Nekateri so prav gladko tekoci, n. p. Zac Bog stvori vnoge staze, Vnoge pute i nacine? Neg da po njih ljudi plaze Do nebeske domovine. Zato knjige, zato pisma, Zapovidi i zakoni Poda, da, ki ide š njima, Vecnu radost mu nakloni. Narod sam ni razumel ideje Zrinjskih (kako tudi), in obrekovanja Nemcev in Italijanov so imela svoj vspeh, semper aliquid haerebit!487 Narodna pripovest pri­poveduje celo, da je Katarina izzvala moža in brata ter se potem v obupu strmo­glavila skozi okno gradu Ozlja v globoko Kolpo pod njim; podobno narodno pesem o Ozlju najdete tudi med slovenskimi narodnimi v I. št. 122.488 Nemci in Italijani so delali na njo satire in bljuvali nanjo strup; pa tudi med domacini so 486 Bosiljevo, kjer je bila Ana Katarina Frankopan rojena, se nahaja 3 km južno od Vinice, v karlovškem okrožju, na cakavskem govornem obmocju. 487 Prevod: Vedno se bo kaj prijelo. 488 Prim. Štrekelj, SNP I, pesem št. 122: Vracajoci se grof umori svojo ženo, str. 191. se našli možje in celo pesniki, ki so pogaženo, nesrecno ženo v spisih in pesmih sramotili. Kukuljevic objavlja eno tako pesem v Arkivu 9, 180–183: »Cantio de Zrinj Petro. Jesus Maria Joseph ili Placna pesma Petra Zrinskoga, kojega žena njegova Katarina Teržacka radi ponosite svoje lepote, zbog koje Kraljicom je postati hotila, sa sveta ovoga s vnogim drugovom žalostno je spravila.« V duhu narodnih pesmi, kakor jih imajo ogrski in medjimurski Hrvati, toži Zrinjski izgubo vseh posestev in nesreco, da se je dal preslepiti ženski. Ko so v Cakovcu njo zaprli, nam slika njeno tugovanje: Gospi pak govore, da iukam ne more, ar ju vu Cakovcu muškateri dvore. Zatim pocne ona milo tugovati, v keh se je rodila dane proklinjati: »Prokleti je on dan, kad sam se rodila, i prokleta mati, ka si me dojila, o nesretna zibka, v koji sem ležala, da mi vu njoj mati smčrt nije zavdala! O nesretan on dan, v kom hodit sem zacela, da razbila nisem predi tog si cela! o nesretni oni, ki su me dvorili, da me nisu dvorec kadgod zadušili! O nesretna bila varek ma lepota, iz ke je izišla velika grehota, da sem tovaruša dragog pogubila, Vas rod moj i njegov merzko pocernila. O bedasta svaka ona mužka glava, koja god prepusti, da ga žena vlada: ar ce ga pogledom berzo prevariti i lisicnem svojem delom raztužiti! Podobno pesem ima o Nadaždyji489 Kurelac v »Jackah« št. 502.490 489 Nádasdy; Kurelceva pesem ima podnaslov Nadaždi. 490 Od tod naprej je tekst crtan, ker se dopolnjen ponovi na straneh ad 45 (Francišek Kristjan Frankopan) in ad 45 Vitezovic. [Francišek Kristjan Frankopan] Tudi s Petrom Zrinskim obglavljeni markez Francišek Kristjan Frankopan,491 grof trsatski, brat Katarine Zrinske, je bil literarno delaven. V rokopisu je zapustil zbirko pesmi »Gartlic za cas kratiti« in vec pesmi, pisanih na posameznih listih, in pa nekaj sestavkov v prozi. V zbirko »Gartlic« jih je dal prepisati po svojem služabniku Romanu, sam jih je potem še popravljal in jim pripisal naslove. Da so pesmi res njegove in ne morda kaka pesmarica, je razvidno iz tega, ker so se od njegove roke še ohranili prvopisi, s katerih so bili prepisani. Ko je bila zbirka že na cisto prepisana, je pristavil še posvetilno pesem in predgovor ter je vso zbirko krstil z navedenim naslovom, sebi pa nadel avtorsko ime Ditelina.492 Ta zbirka je ohranjena vsa, vseh prvopisov in tudi Romanovih prepisov pa ni vec ohranje­nih, najbrž jih je pesnik ali prepisovavec, ko jih je prepisal, raztrgal. Ta knjiga se hrani v rokopisu v dunajskem dvornem in državnem arhivu pri aktih o zrinjsko­frankopanski zaroti v zvezku Hungarica fasc. 122, v posebej zvezanem zvezku »Frangepani croatice conscripta«, kjer je še pet strani pobožnih, šest po narodnih zapetih, nazvanih »Dijacke junacke«, dalje štiri strani aforismov »Sentencie vsa­kojacke« v stihih in prozi, nekaj prevedenih iz drugih jezikov, nekaj izvirnih. V prozi sta pisana od Frankopana dva kosa (9 in Ľ str. cele pole): »Po vsem svitu naglašena precudna i strašna trumbila sudnjega dneva« in pocetek breznaslovne šaljive igre: prvega dejanja trije nastopi in zacetek cetrtega v pravem slovenskem jeziku. Pobožne pesme in zadnji trije sestavci se nahajajo pisani samo od Franko­panove roke. Mimo tega se razen omenjenih šest po narodnih zapetih, od prepi­sovavca prepisanih, v prepisu »Dijacke junacke« nazvanih, samo od prepisovavca pisanih, nahajajo še »Poskocnice«, »Zganke za vrime kratiti« (32 str. v 8°). Tudi te je hotel Frankopan priklopiti »Gartlicu«, kar kažejo izstrgane številke strani; tako bi bil potem Gartlic v rokopisu (prepisu Romanovem) obsegal 328 str. namesto sedanjih 296. Da jih ni uvrstil v »Gartlic«, je najbrž vzrok njih vsebina, zlasti »Zganek«, ki popolnoma odgovarja tedanjemu italijanskemu pesništvu te vrste. 491 Hrvaško: Fran Krsto Frankopan (1643–1671), plemic, vojak in pesnik. Polbrat Katarine Zrinske in svak Petra Zrinskega, s katerim je bil eden od organizatorjev zarote hrvaških in madžarskih velikašev, nezadovoljnih s centralisticno politiko dunajskega dvora, ki je sklepal ponižujoce mirovne sporazume s Turki, najvec na škodo Hrvatov in Madžarov. Skupaj s Petrom Zrinskim je bil 30. aprila 1671 obglavljen na Dunaju v Novem mestu. 492 Detelja v ikavski hrvašcini. Kar se tice Frankopanovih pesmi, se je pesnik v njih popolnoma naslonil na italijanske pesnike tedanje dobe, cemur se ne bomo cudili, ker je v Italiji študiral. Tam se je bilo pesništvo izrodilo in globoko palo v primeri s prejšnjim stoletjem, »cinquecentom«. Cut za lepoto je bolj in bolj ginil in to iz dveh vzrokov: vsled reakcije katolicizma zoper novo vero Lutrovo in vsled nenaravno politicnega stanja Italije. Dasi je Rim še vedno podpiral znanosti in umetnosti, bal se je vendar razvoja zgodovinskih, jezikoslovnih in filozofskih znanosti in skrbel za to, da se v šolah prepreci vsaka novotarija, da bi se s tem ne ugnezdila v šolo nova protestantska nacela. Dalje so na severu in jugu Italije vladali španski pod-kralji in kraljevi namestniki, katerim je bila glavna skrb, da se obogate, in ako kaj ostane, da napolnijo kraljeve zakladnice. V takih razmerah niso mogle cvesti dalje umetnosti in znanosti, še manj pesništvo, ki mu je treba svobode. Glavni pogrešek tedanjega italijanskega pesništva je nenaravnost: opisuje se to, kar se ne veruje, kar se nikdar ni videlo, nikdar ne opazovalo, prazne besede, velikanske pa neresnicne slike; dolgocasno se opisujejo postranske stvari in glavne zanemarjajo; povsod je bombasticnost, slabi dovtipi, igrace z besedami, nesmiselne antiteze in neumne metafore, tako zvani italijanski »concetti«, kar je prej zaznamovalo razumne sestavke, padejo na stopnjo nezmiselnih, praznih, razuzdanih in pod-lih šal. Zacetek temu propadu nahajamo že pred sedemnajstim stol., zlasti pri Torquatu Tassu, ko se [je] poštevalo pesništvo za neko prijetno igraco, ki naj služi edino v zadovoljstvo svoje osebne necimrnosti in v razveseljevanje in kratkoca­senje, kateremu ni treba vec svete navdušenosti niti božjega daru, potem so bili tudi navedeni nasledki v tem pesništvu popolnoma naravni. Zato šteje italijan-ska literarna zgodovina te dobe toliko pesnikov, zlasti liricnih. V taki Italiji, med takimi ucitelji, je bil odgojen tudi Frankopan, zato ni cudo, da nam njegove pesmi kažejo znake tega italijanskega propada. Mimo tega so njegove pesmi strašen odmev žalostnega stanja na Hrvaškem v vsakem obziru. Na Hrvaškem je takrat vladala politicna borba; na celu naroda sta bili ravno družini Zrinjski-Frankopan. Kot politicni voditelji niso Zrinjski in Frankopani hoteli zaostati tudi na literarnem polju, tudi tu so hoteli biti prvi. Gradova Ozelj in Cakovec sta bila takrat neko literarno hrvaško središce; ti knezi so kakor itali­janski hoteli, da poleg brenketanja orožja zapoje na njih dvorih tudi narodna vila in da opeva narodno in njih slavo. Vidili smo to pri Zrinjskih; kako bi bil mogel zaostajati Frankopan, ljubljeni svak in gost na gradu Ozlju? Nesreca mu je vzela svobodo, postal je jetnik in tam mu je bila pesem tolažnica. Tam je pripravil za tisek svoj »Gartlic«, upajoc, da pride svobode dan, kakor razvidimo iz raznih nje­govih opazek. Upanje se mu ni uresnicilo. »Gartlic« je tajnik Abele najbrž brž po smrti odnesel na Dunaj, kjer je bil shranjen, dokler ga ni 1870. našel Kostrencic. Vendar bi se motili, ko bi mislili, da je Frankopan zložil vse te pesmi v jeci. O nekaterih se dá to pac z gotovostjo trditi, na primer o prvi »Od srice nestal­nosti in cvitja razmišljanje i žalostno protuženje«, kakor tudi v pesmi »Na dan sv. Catharine u novo mesto«. Mnoge pesmi nam to potrjujejo s svojo vsebino, nasproti pa kažejo druge po vsebini ravno nasprotno, ker si ne moremo misliti, da bi jih bil Frankopan zapel v jeci poln jeze in žalosti, kakor pricujejo njegova pisma, ako nocemo v njem iskati popolnoma nestanovitne in naravnost frivolne duše, cemur pa se protivijo druge. Gotovo je bil te spesnil že prej v svobodi, ker tudi ni mogoce spraviti veliko število pesmi v sklad s casom njegovega jecevanja, da bi bil vse mogel tam narediti, ko je vendar imel takrat mnogo drugega, za njegovo življenje važnejšega posla: sestavljanje svojih obramb in obširno dopiso­vanje, ki ga nahajamo med zarotnimi akti. Misliti se dá samo to, da je svoj »Gart­lic« v jeci dopolnil in uredil, in le tako se dado tolmaciti njegove besede: »Za sa­dit cvitja triba je vrime povoljno, srce zadovoljno. Ovi pako gartlic je zasadjen v oblacnih dnevih, v urah nesricnih, srcem turobnim, mislih neprilicnih.« Žalibog nam izdaja Kostrencica po neki cudni nekriticni razvadi ne podaja vsega mate-riala. Ce pa so med pesmimi take, ki se jih je bal Kostrencic priobciti, ker niso »posve gladke sadržaja«, in navaja samo njih naslove: Zrcalo prave lipote; Zvire, ki svit zadržuje; Ptica brez perja; Razgovor med mužem i ženom; Spoganjenje prošastoga vrimena; Starica žaluje mladenke; Divojka rad ljubavi špota babajka; Buhe bantuju Zoricu; Kupido milostivnu daje audienciu; Venus nastane davat audienciu; Buhe nevoljno skoncanje; Pop snahu pozdravlja; Divojke opisanje od glave do nog; Fratri putnici; Kletva proti ljubi; Ko sfaliva; Hop hajda! kamo lju­ba, tamo ja; Poskocnica; Što se kada neiskuje, to se v lipu prigodjuje. Ce so med pesmimi bile te, ki vsaj nekatere kažejo biti opolzke, tedaj smemo pac misliti, da jih prav mnogo Frankopan ni pel v jeci, ampak že prej. Gotovo pa spadajo med tiste, ki so zložene v jeci, pesmi: Izazivanje Kupida; Vsaka žena štima se lipa; Ufa-nja kripost; Pozvanje na vojsku; Kupido srca izvižba; Filenušova smrt; Bojezljiv u ljubavi; Srce iz vuze Kupida uteklo in Kupida ni drugo nego lipost, in to za tega delj, ker so mu te pesmi prevodi ali ponaredbe po pesmih Crescentóvih,493 katere 493 Ime Crescenti izvira iz naziva akademske skupine Accademia de' Crescenti, uradno ustanovljene okrog leta 1657 (kar pa ne more biti tocno, saj je njeno delovanje zaslediti že leta 1655), katere pripadniki so med drugimi bili tudi cesar Ferdinand III. z akademskim mu je kupil sluga šele po prihodu na Dunaj, kakor beremo v zarotnih spisih. Ime je knjigi »Di porti del Crescente. Divisi in rime morali, devote, heroiche, amoro­se. In Brunella«. 1656, str. 187. To knjigo je spisal avstrijski nadvojvoda Leopold Viljem, sin494 cesarja Ferdinanda II., ki ga neki italijanski literarni historik z za-cetka 18. stol., Crescimbeni,495 kuje v nebo, dasi je danes popolnoma pozabljen. Gotovo je Frankopan posnemal Italijane tudi v drugih pesmih. Nas zanima Frankopan zlasti zato, ker je prvi slovenski dramatik. V ohra­njenih treh prizorih in v zacetku cetrtega prizora prvega dejanja nastopajo le-te osebe: Jarne bogati, Budimoder, gospud in gospa Hozenbosser (Hosenwasser?). Prvi prizor obsega monolog Jerneja, cegar vsebina je na kratko ta: »Ah, kakšna kaca je žena plemenitega rodu! Jaz moram biti vsem zemljanom za vzor, kaj se to pravi, ce se kdo hoce povišati nad svoj stan in se oženiti z gosposko ženo, kakor sem jaz storil. Njeno plemstvo je sicer lepa stvar, pa prepleteno je z mnogimi sitnostimi. Blagor tistemu, ki se 'neuplendra' tako kakor jaz! Jaz siromak se zdaj o svojih stroških ucim spoznavati plemstvo moje gospe. 'Oh Jarne, oh Jarne. Kaku(r) bi ti bolj bil sturil, premda maš blaga in denarje, nikuli nikar gospodic­nu obljubit (za ženo vzeti), an(o) pa enu tvoje glihe, dobru inu pohlivnu, ka bi ti bila hižila ino marno poslovala! Žena le ta se s tabu sramuje; kad joj gift pride, vse kule ino glatko strahuje; služavniki, le ti te ne poštuju, an(o) pa gospodinju; denari k hudicu gredu, ja, pac sam ne viš, (si li) gospud ali pa hlapec na domu. Jarne, siromak Jarne! ti si sturil anu groznu oslariju! Nikuli domu(r) ne pridem, kar ne najdem stranskega, vse póštari ino perietlici priha(ja)ju, pa spet odha(ja) ju.« V drugem prizoru vidi Jarne odhajati iz njegove hiše Budimodra in ker ne moreta eden mimo drugega, se pozdravita in se vname med njima razgovor; Jarnej vpraša Budimodra, kje je bil. Budimoder se dela, kakor bi Jarna ne poznal ter ga prosi, naj nikomur ne pove, da je bil v tej hiši. Na to ga vpraša Jarne: Zakaj pa? In ko mu Jarne obecá, da nikomur ne pové, mu pripoveduje Budimoder z bridko šalo, da je bil od nekega gospoda poslan k gospodinji, ki stanuje v ti hiši imenom »Occupato«, njegova soproga, cesarica Eleonora »Immutabile« in cesarjev brat Leopold Wilhelm »dei Crescente«, slednji je leta 1556 v Bruslju dal natisniti knjigo »Diporti del Crescente Divisi in Rime Morali, Devote, Heroiche, Amorose in Brussela Appresso Giov. Mommartio 1656.« Avtor prvih strani te knjige pa zagotovo ni L. Wilhelm, temvec so to ostali pripadniki Accademie. 494 Bil je brat cesarja Ferdinanda III. 495 Giovani Maria dei Crescimbeni v Commentarii dela volgar poesia, Roma 1711, 2. del str. 337. in da se mu dozdeva, da sta se zaljubila pa da ima zato zapoved paziti na to, da ga nihce ne vidi, ker je te gospodinje mož zelo ljubosumen in mimo tega zelo grd in hudoben. Ta njegov gospod je neki s Hrvaškega, zelo bogat in plemenite­ga rodu, prav tisti, ki se je nastanil v krcmi pri »Zlatni kroni«. Ta gospod je dal poprositi gospodinjo, naj bi mu dopustila, da jo obišce, kadar »le tega grdega tata, nje molža«, ne bo doma. On je torej po nalogu gospoda šel k gospodinji in srecal tam, ravno ko je stopil v hišo, Katrico. »Le ta Katrica, da me šentaj, bistra ko ena srnica je v momu telu zadobila srce ino jetrice! Oh Katrica, krota kacasta!« In Katrica ga je odpeljala h gospodinji in ona milo poslušala porocilo plemenitega gospoda, zahvalila za prijateljstvo in obecala, da bo vsekakor našla priliko, da potrdi prijateljstvo z gospodom. K temu doda Budimoder: »Ha ha! le to bu lipu, da molž ne bu nic vedil, kaku(r) iz enega praseta jelenom postane! Naj le cifra, ta stari kozel, naj le cifra, moga gospuda vun neizraufa! Ni li res?« S tem odide. – V tretjem prizoru tarna Jarne sam tako-le: »Nu, Jarne siromak, kaj praviš? Si slišal, kaku(r) te gospodinja poštuva? Verješ zdaj, da ni tebe obljubila an pa tvoje denarje? Zastupiš, ka(r) je za ženu jemati anu gospodicnu? Živ joj nic ne smiš sturiti, nje žlahtnost roke ti veže; aku (v) joj daš hudu rec, nisi žiher, kar te vun z hiže, kor enega psa, nestirja. Ja moj Jarne, taku(r) gre taku(r), kir se med žlahtne gospude zarevŕ. Oh' kaku(r) bi bolj bil storil, hcer zarociti botra Jurja, ali pa botra Mihelca! Ne bi zdajle trpil le te bruce ino sramote, sam bi si pravico sturil z anom knufastom šcapicom ali pa(r) z mocnom žlafernicom, ka(r) bi joj prece z vust ino z nosu krv scedila. Da ju plentaj! Zdaj kaku(r) ceš sturit? Hor-vat, le ta je muder, žena, le ta je hudobna, jan drugimu so obljubili glegenhait496 najti, skupar se zastati. Aku(r) molciš, kozel postaneš, aku(r) kaj praviš, hudic te vzame. Haj ju, haj ju, jest siromak!« Naposled se odloci, da pojde k ocetu in ma-teri svoje žene in jim pove svojo nesreco. – V cetrtem prizoru prihajata gospod in gospa Hozenbosser, oce in mati Jarnejeve žene, v pohode k Jarneju. Jarnej jima toži, da ga je zadela nesreca. S tem se koncuje spis Frankopanov. Iz priobcenega je mogoce opaziti okretnost pisanja in živo satiro Frankopanovo. Dijalog med Jarnom in Budimodrom na eni strani živo kaže žalostno stanje moževo, z druge strani pa zlobno veselje Budimodra nad Jarnom. 496 Nem. Gelegenheit–prilika, priložnost. [Pavel Ritter Vitezovic] Nekoliko mlajši od teh pisateljev je Pavel Ritter Vitezovic, cegar jezik je s cakavšcino pomešana kajkavšcina. Ritterjeva rodovina je bila nemškega porekla (iz Elsassa: Ritter von Urndorf), toda kmalu pohrvacena na hrvaški zemlji. Z urejevanjem krajine se je namrec naselilo mnogo nemških rodovin po krajiških mestih, pa tako tudi Senj in hrva­ško Primorje ni ostalo brez njih. Med temi nemškimi rodovinami so se nahajali tudi Ritterji, ki so prišli v senjski okraj kmalu po umoru generala Rabatta leta 1607. Že leta 1615. se omenja Anton497 Ritter kot zapovednik v Ledenicah. Ko je bil Senj v uskoški vojni premagan ter se je moralo vsled madridskega miru (leta 1617) iz njega izseliti mnogo hrvaških rodovin, so prišli z nemško ceto tudi Ritterji v Senj. Ker so se ti Nemci ženili s Hrvaticami, so se kmalu pohrvatili, pa so bili scasoma hujši branitelji senjskih pravic kakor sami hrvaški prebivavci. Vojaška oblast je to kmalu opazila ter hotela ženitve celo zabraniti, vendar pa tega ni storila, ker bi bila s tem narod prevec razburila. Našega Pavla oce, Anton, je bil že pravi Hrvat ter je pisal samo hrvaški. V Senju je bil prav imeniten pa tudi v ostalem Primorju. Ravno tako sta bila cenjena tudi njegova dva brata Juri in Ivan. Leta 1652. je dobil Anton ogrsko-hrvaško plemstvo od kralja Ferdinanda III. zase in za svojo rodovino. Tisto leto se mu je rodil Pavel. Prve nauke je dovršil brez dvoma v Senju; kesneje pa ga je poslal oce na nauke v Belgijo, kjer se je temeljito izobrazil. Že tam se je odlocil Pavel, da bo gojil lepo književnost in znanost v svoji domovini. Ko se je vrnil domov, je zahajal leta 1676 in 1677 pogostoma k Val-vazorju na Bogenšperk kot gost. Valvasor pravi o njem, da je vrlo ucen in posebno spreten v vseh svobodnih in vojaških znanostih, katere je posebno negoval kot plemic in vitez, ki se je odlocil služiti domovini tudi na bojnem polju. Po Valva­sorjevi trditvi je bil Vitezovic tudi spreten risar in celo bakrorezec. Od njega se je ohranila posebno lepo izdelana slika gradu Dubice.498 Valvasor pa je tudi imel za kaj hvaliti Vitezovica, saj je najveci del tega, kar se nahaja v njegovem delu »Ehre 497 Prvi iz rodu Ritter–Vitezovic, ki je rojen v Senju, je bil Antun, Pavlov oce, avstrijski castnik. Bil je porocen s Senjkinjo Dorotejo Luckinic, a je družina v Senju bila kmalu pohrvatena in dobila svojo drugo obliko priimka Vitezovic. Plemstvo in grb je leta 1652 podelil cesar Ferdinand I. Antunu, njegovi ženi Doroteji, bratoma Jurju in Ivanu in ko­ maj rojenemu sinu Pavlu. 498 Najbrž gre za Hrvaške Dubice, obcina na Baniji (Sisacko-moslavacka županija). Grad se nahaja na levi obali reke Une nekaj kilometrov pred izlivom v Savo. des Herzogthums Krain« o Hrvaški, Vitezovicevo delo. S kolikim trudom in s kakšno gorecnostjo je delal vse, kar se je dotikalo Hrvaške, kaže tudi to, da je pod vsemi hrvaškimi spisi izpremenil svoje pristno nemško ime v Vitezovic. Še mlad je posvetil vse svoje duševne sposobnosti javnim deželnim poslom in književnosti. S posebnim veseljem je preuceval domaco zgodovino in je pridno zbiral gradivo. Da bi prišel lože do družinskih arhivov, ki so bili takrat vsake-mu nepristopni, je posveceval posameznim znamenitim rodovinam anagrame in pohvalne pesmi ter se zacel baviti s heraldiko in genealogijo. Iz tega casa ima-mo tiskano knjižico o krbarskih knezovih in rokopis o rodu grofov Keglevicev. Najvažnejša knjiga te vrste pa je njegova »Stemmatographia ilirskih rodovin in dežel«; v nji si je kajpada mnogo grbov izmislil sam, kajti nektere teh držav so bile izginile že prej, nego se je sploh znalo za grbe, druge pa so pale pod Turka, preden so se grbi rabili. Pod vsakim grbom so tiskani štirje verzi, ki ga opisujejo in alegoricno tolmacijo. To delo je leta 1714 izdal v slavenosrbskem prevodu Hristofor Žefarovic499 ter tako razširil poznavanje grbov po Balkanu. V mladosti se je bavil Vitezovic tudi z latinskim pesništvom. Valvasor pripo­veduje, da je sestavil že leta 1676 veliko zbirko pesmi pod naslovom »Exercitium poeticum«, od leta 1684. dalje pa je izdal prav mnogo svojih pesniških proizvo­dov na Dunaju in v Zagrebu; mnogo pa jih je še ostalo v rokopisih, od katerih so se neki ohranili, drugi pa propali. Kot domac pesnik se je pojavil leta 1684 s svojim lirskim epom »Odilenje Sigetsko« (Oblega Sigetska). Šrepel je pokazal v knjigi 148. Rada, da je Vitezovica spodbudila za pisanje te pesmi ravno de­mokratska težnja njegove književne delavnosti, da se spis razširi vsestransko, v nasprotju z nacinom Petra Zrinskega »Adrijanskoga mora Sirene«, ki je bila samo za izobražene stanove. Vitezovic zacenja svoje »Odilenje« po sigetski katastrofi, ker je to opisal natancno že Zrinski. Hotel je predvsem pokazati, kaj premore hrabrost, junaštvo in trdna volja in s tem vzbuditi zanimanje za domaco narod­nost. Da se njegova pesem odlikuje od Sirenine, je upotrebil apostrofe, govore, pisma, razgovore in epitafije. Pesem se deli na štiri dele. Prvi del je sestavljen iz treh pesmi. Siget pripoveduje hrvaškim gospem sam, kaj se je dogodilo s svoji-mi gospodarji; opisana je borba in smrt banova;500 potem prihaja razgovor med 499 Hristofor Žefarovic (roj. konec 17. ali v zacetku 18. stoletja–1753), srbski slikar, zoograf, bakrorezec in kaligraf. 1748 je na Dunaju izdal knjigo Opisanije Jerusalima z bogatimi ilustracijami. 500 Nikola Šubic Zrinski (1508–1566), hrvaški ban, legendarni branitelj Sigeta med turškim obleganjem. banom in njegovim sinom Jurjem; ban poducuje sina v najveci stiski, kako naj se ohrani živega, sin ga pa nasproti prosi, da bi smel iti ž njim v boj ter umreti. Drugi del je sestavljen iz 15 pesmi, nekakih poslanic v liricnem duhu, tu pa tam v elegicnem tonu. Ban piše kralju, ki mu potem odgovarja, potem piše ban orsagu, t. j. Hrvaški, ki mu zopet odgovarja, dalje piše ban Sigetu, Siget banu itd. Na koncu je dijalog med Zofijo in Orlom. Posebno se tu odlikujejo pesmi Siget banu in vojnikom, kjer se ti poslavljajo in zahvaljajo za obrambo; dalje vila Hrvatkinja nad Sigetom, gospodicna Zofija in Orel, kar spominja nekoliko na narodno pe­sem o kosovski devojki. Ves drugi del je zlasti nasicen s patrijotizmom. Tretji del obsega dijaloge med popotnikom in jeko. V IV. delu pa so same nadgrobnice: sul­tanu in Zrinskemu ter mnogim junakom iz družbe obeh zapovednikov. Prve tri dele je napisal Vitezovic v dvanajstercu z dvostroko rimo, v IV. delu pa so razlicni stihi, tudi heksameter, ki je prva imitacija tega klasicnega metra na Hrvaškem. Stihi so proti cakavko-kajkavskemu izgovoru delani precej pravilno, dasi ni v vsej pesmi pravega vzleta fantazije. Glavni znacaj Odilenja je lirski; epski predmet se obdeluje v liricni obliki. Navzlic napakam je povdarjati, da je eno edinstveno mi-sel srecno izvel skozi vse delo, namrec namero, pokazati zasluge bana Zrinskega in slavo hrvaškega naroda. Ker se je tedaj na Hrvaškem kakor drugod, zlasti med inteligentnimi stanovi, širil silen indiferentizem za narodno stvar na korist latin­skega jezika, je mislil on vsaj s pesmimi zbuditi v nekaterih narodno zavest, pravo domoljubno custvo, ker je vedel, da samo pesem o tako slavnem dogodku more koga pripraviti, da zacne razmišljati. Kajpada se je prevaril! Prva izdaja ni popolna (obsega samo I. del), druga je posebej izšla leta 1685 na Dunaju, tretja pa v Zagrebu leta 1836 z uvodom škofa Štefana Mojzesa, Slo­vaka-škofa, ko je ta bil še profesor na zagrebški akademiji.501 Kot rojen Senjan502 je pomagal svojemu rodnemu mestu pogostoma v va­žnih zadevah. V Senju je bila neprestana borba za mestne pravice proti vojaškim zapovednikom senjskim ter proti vrhovnim vojaškim poglavarjem, karlovškim generalom, ki so hoteli z vso silo spraviti mesto pod vojaško zapovedništvo brez vsakih pravic. Senjani so se odlocno upirali takemu nasilstvu ter branili svoje pravice pri kraljevem dvoru ali pa na državnih zborih, kamor so pošiljali svoje poslance. To cast je imel tudi Vitezovic prvic leta 1681 na državnem zboru v Po­ 501 Štefan Moyses (1797 –1869), slovaški škof in politik. V letih 1830 do 1847 je deloval kot profesor za logiko, metafiziko, filozofijo in etiko na zagrebški pravni akademiji. 502 Senjcan. žunu, kjer se je pritožil zoper tedanjega karlovškega generala grofa Herbersteina zavoljo raznih nasilstev. Zbor se je zastran tega res pritožil pri kralju Leopoldu I. in zahteval, naj se general kaznuje. Toda ta se ni zmenil za to, ampak je še huje tlacil Senjane, preziral in preganjal mešcane, sekal mestno hosto in pobiral neo­pravicene davke. V tej sili pošljejo Senjani svojega mešcana Vitezovica na Dunaj in od tam je kmalu prišlo povelje vsem oblastvom na Hrvaškem, da morajo braniti Senjane in njih potrjene pravice. Vitezovic je baje znal pridobiti za se z lepimi pesmimi ne samo ministre in kardinala Kolonica, ampak kralja samega. Te pesmi so izdane pod naslovom »Nova musa Vienna« 1682. Delo je posveceno banu Nikoli Erdödu,503 Martinu Borkovicu, zagrebškemu škofu in vsem hrva­škim stanovom. Zavoljo teh pesmi so Vitezovica zelo slavili ne le na Ogrskem in doma, ampak tudi v Dalmaciji. Poleg te zbirke nam je omeniti še drugo v dveh delih: »Laurus auxiliatoribus Hungariae Anagrammaton«504 (na Dunaju 1686), kjer poje Vitezovic slavo tedanjim vladarjem: Sobieskemu, Dodžu Giustinianu in papežu, ki so pomagali cesarju Leopoldu v vojski zoper Turke. Drugi del ima naslov »Germania laureata«, kjer se opevajo razne evropske države, v oddelku »Ilyricum laureautum« pa se omenjajo razni hrvaški kraji in mesta, n. p. Bosna, Croatia, Dalmatia, Ragusina republica505 in Zagrabia. Senjani so se odslej vsaj malo oddehnili. Od tega casa je živel Vitezovic kot agent v javnih in zasebnih stvareh vcasi na Dunaju in v Lincu, vcasi pa v Zagrebu, Senju in po raznih gradeh hrvaških velikašev. Leta 1688. se je oženil s hcerjo ogulinskega stotnika, barona Štefana Vojnovica, ki je pal v boju s Turki pod Kostajnico leta 1687. Priženil je malo in stanoval potem navadno v Zagrebu. Udeležil se je tudi raznih bojev proti Turkom, zlasti po porazu pred Dunajem leta 1689. Kot proslavljen junak je šel leta 1682 h kronanju maloletnega Jožefa v Rezno (Regensburg), kjer je postal vitez zlate ostroge (eques auratus), kakor se je odslej vedno zval. Ker je želel biti uvršcen med viteze križarskega reda sv. Jurja, je zato opravil leta 1689. poskušnjo pri tem redu. Ko so bili Turki izgnani iz Slavonije in Hrvaške in so te dežele prišle zopet pod Habsburgovce, so cenili Vitezovica tudi na dvoru, ker so ga rabili, on je bil takrat edini, ki je proucil prošlost teh dežel. Zato mu je poveril Leopold I. zbira­nje spomenikov o pravu ogrske in hrvaške krone na te kraje. Posebno mu je bilo 503 Miklósu Erdödyju. 504 Prevod: Venec anagramov madžarskim pomocnikom. 505 Dubrovniška republika. še zapovedano, naj zbira zgodovinske spomenike, po katerih bi se dale dokazati pravice hrvaške krone na Dalmacijo, da se tako odbijejo pohlepne zahteve Be-necanov na to zemljo in na liko in Krbavo. V to svrho so mu bili odprti državni in javni arhivi. Vse dogodke, pri katerih je tudi sam sodeloval, je popisal oduševljeno v »Hr­vaški Kroniki«. V nji posnema do XVI. stoletja popolnoma Vramca, katerega je na nekih mestih kar prepisal v kajkavšcini. Drugi del (po Kristusovem rojstvu) pa je sestavil po Bonfiniju,506 Istvanfiju,507 po kroniki Tomašicevi,508 po Ratkaju, Timonu, Valvasorju, Tomku Marnavicu509 in italijanskih kronikah. Zapiski o XVII. stoletju so izvirni in najvec vredni še dandanes. Zanimiva je tudi njegova pesem v slavo Petru Vélikemu, ostala je v rokopisu ohranjena v arhivu Jugosla­venske akademije.510 V nji se zrcali smer in duh njegovega knjižnega delovanja, ki je imelo vedno pravi slovanski znacaj. Leta 1687 so si izbrali hrvaški stanovi Vitezovica kot najboljšega poznavate­lja hrvaške zgodovine za svojega kraljevskega agenta ter mu namenili 150 gold. place. Še veco cast je dosegel leta 1691, ko je bil imenovan za podžupana nove liške županije, katere pa ni dolgo imel, ker jo je cesarska komora kmalu zatem prodala grofu Zinzendorfu;511 vojaška oblast namrec ni hotela dovoliti, da se Lika in Krbava, ravnokar osvobojeni turškega gospostva, zedinita s Hrvaško ter se v njih uvede županijska uprava. Vec let se je trudil Vitezovic, da se v Zagrebu osnuje deželna tiskarnica. Po njegovem prizadevanju je leta 1682. dolocil prostor za njo512 in leta 1694 je izrocil škof zagrebški pri njem spravljeno tipografijo Vitezovicu. Prva knjiga, ki jo je na­tisnila tiskarnica, je najbrž »Kalendarium aliti misecnik horvatski za leto 1695 od 506 Antonio Bonfini (1427–1502), italijanski historiograf. Spremljevalec ogrskega kralja Ma-tije Korvina. 507 Miklos Istvanffy (1538–1615), madžarski zgodovinar. Užival je zaupanje cesarjev Maxi-milijana II. in Rudolfa II., njegovo najpomembnejše delo je Historiarum de rebus hunga­ricis libri. 508 Ivan Tomašic (umrl cca. 1592), hrvaški franciškan, kronist. 509 Ivan Tomko Marnavic (1580–1637), škof in pisec zgodovinskih del. Pisal je v latinskem in hrvaškem jeziku. 510 Jugoslavenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu, predhodnica HAZU, pobudo zanjo je dal škof Strossmayr leta 1860. 511 Franz Ludwig Graf von Zinzendorf (1661–1742), avstrijski general. 512 V hiši Vitezovicev v današnji Opatijski ulici. Ljubimira Zelenlugovica« (drugac Vitezovica).513 Kmalu potem je izšla zgoraj ome­njena »Kronika«, za tedanje case precej obsežna; zato je podprl tisek tedanji […] 514 Tiskarnico515 je sicer ustanovil, toda imel je zastran nje dosti sitnosti; ko je umrl cesar Leopold I., so ga jezuitje ocrnili na Dunaju, in on je izgubil ne samo vso imovino, ampak tudi vse casti. Ko je prišel na Dunaj, da bi izkazal svojo nedolžnost, ga je zadela tam smrt dne 17. decembra 1713. leta. Vitezovic je dobro spoznal, da je treba buditi narod iz mrtvila s spoznavanjem njegove domace zgodovine, zato je najbolj obdeloval to polje, dasi je z drugim svojim delovanjem v resnici zapocel to, kar se je moglo izvršiti šele sto let po­zneje. Njegova hrvaška dela se bavijo s prašanji jezika, z zgodovino in s poezijo. Filologicno je njegovo delo »Lexicon latino-illyricum« v rokopisu (v kapiteljski zagrebški knjižnici), in vredno je spomina, da je v njem izvedena nova ortografija in da je na vsaki besedi zaznamovan naglas. On je vnovic (prvic je to poskusil Budinic516 ) hotel uvesti v hrvaško ortografijo ceška dijakriticna znamenja in je sam pisal v nji svoje rokopise, toda tiskal ž njo ni, ker je bila nabava crk predraga. Njegova grammatica croatica (od katere poznamo danes samo nacrt, kakšna naj bi bila) je imela namen pokazati, kako je treba pisati oblike. S temi deli je namer-jal dati hrvaškemu narodu en književni jezik in tiskarnica v Zagrebu naj bi bila književno središce vseh Hrvatov. – Pesniških njegovih del ni tiskanih mnogo; najvažnejše je »Odilenje sigetsko«, izdano 1684 na Dunaju prvic, 1685 na Duna­ju drugic in v Zagrebu 1836. tretjic; v njem opeva slavnega junaka sigetskega Ni-kolo Zrinskega, da bi pokazal Hrvatom, kaj premore hrabrost, junaštvo in trdna volja ter s tem vzbudil pri nemarnikih zanimanje za domaco narodnost. Delo je razdeljeno na štiri dele. Prvi del je sestavljen iz treh pesmi: Siget pripoveduje hrvaškim gospém sam, kaj se je dogodilo s svojimi gospodarji; ban poducuje sina v najvecji stiski, kako naj se ohrani živega, toda sin ga nasproti prosi, da bi smel iti ž njim v boj in umreti. Drugi del je sestavljen iz 15 pesmi, ki so nekake po­slanice v liricnem duhu, tu pa tam elegicnem tonu. Tako piše: ban cesarju; cesar 513 Pripisano s svincnikom: gl. Steklasa! 514 Od tod naprej manjka del teksta, ki se je zaradi Štrekjevega preurejanja odlomkov o Frankopanu, Zrinjskih in Vitezovicu morda izgubil. 515 To je zadnji stavek s strani 45, ki ga po smislu umešcamo semkaj. 516 Šime Budinic (okr. 1530–1600), hrvaški književnik. V Rimu je objavljal dela v caka­vskem (Pokorni i mnozi ini psalami Davidovi) in v lastnem knjižnem jeziku, temeljecem na cerkveni slovanšcini z množico poljskih in ceških leksemov. Prvi je uporabil diakriticne znake za crki c in ž. banu; ban orsagu (državi); orsag banu; ban Sigetu; Siget banu itd. Odlikujejo se posebno pesmi: Siget banu in vojnikom (kjer se poslavljajo in zahvaljujejo za obrambo); vila Hrvatkinja nad Sigetom; gospodicna Sofija in orel (kar spominja nekoliko na narodno pesem o kosovski devojki). Drugi del se zlasti odlikuje s svojm patrijotizmom. Veci del teh pesmi je pisan v dvanajstercu.517 V rokopisu je zapustil Vitezovic mnogo pesmi, petih v slavo ruskega cesarja Petra Velikega. Po tem smemo sklepati, da je poznal književno slovansko vza­jemnost, katere propagator je bil pred njim pop Jurij Križanic;518 dve pesmi je posvetil tudi Valvazorju, ko je izdal svoje zgodovinsko-etnograficno delo. Med zgodovinskimi spisi Vitezovicevimi zasluži prvo mesto »Kronika aliti spomen svega svita vikov« (izdana v Zagrebu 1696), drugic popolnjena po Šte­fanu Rafaju519 1744; in do 1771 jo je popolnil jezuit Nikola Lovrencic, toda tako, da je vzel z izdaje 1744. naslovni list in posvetilo, dodal svoje opomnje od 1744–1771 in izdal vse pod svojim imenom 1772, posvetivši knjigo zagrebške-mu škofu Tausu.520 Vitezovic je, kakor sam pravi v predgovoru, nadaljeval kroni­ko Vramcevo, s tem razlockom, da je to, kar pripoveduje Vitezovic o dogodkih 17. stol., vecinoma le hrvaška zgodovina, vtem ko omenja Vramec vsega samo šest dogodkov, ki se ticejo Hrvaškega. Vitezoviceva kronika mnogo pripoveduje o bojih s Turki in ima v tem oziru tudi znanstveno vrednost. Rabila sta jo Ka-cic521 in Srb Raic. Kar pripoveduje o bojevanju Krajincanov, to je pisal vecinoma v štokavskem govoru. Za nadaljevanje kronike se je štela prej njegova Novljanci-ca, ki pa je le prigodna pesem. Vitezovic je dalje izdal pod imenom Ljubmir Ze­lenlugovic v Zagrebu 1659. Kalendarium ali misecnik hrvatski. To je drugi hr-vaški koledar, pisan gotovo samo za omiko naroda. Njegov »Priricnik ali razlike mudrosti cvetje« (izd. v Zagrebu 1703.) je zbirka gnom in narodnih pregovorov v verzih. Ne ve se, kedaj je izdal knjigo »Lado Horvatski iliti Sibila zvrhu mnenja 517 Na tem mestu je v rokopisu ducat vrstic precrtanih, saj se besedilo tu vraca k prvotnemu poteku rokopisa, ki je bil na predhodnih listih razširjen z vstavljenimi listi. 518 Juraj Križanic (roj. med 1617 in 1619, u. 1683), hrvaški duhovnik, pisec, jezikoslovec, politik ter vnet zagovornik slovanske enotnosti. 519 Stjepan Raffaj. 520 Thauzyju. 521 Andrija Kacic Miošic (1704–1760), hrvaški franciškanski redovnik, pisatelj in pesnik. Napisal je filozofski traktat v latinšcini Elementa peripatheticae. Izdal je tudi kroniko Korabljica (1760). Trajno mesto v hrvaški književnosti si je pridobil s knjigo, napisano v prozi in verzih Razgovor ugodni naroda slovinskog, 1756. dojduceh pripecenj na devet vil razlucena«. Poslednje izdaje so popolnoma na kajkavšcino predelane. Vitezovic je mnogo vec delal in pisal v latinskem jeziku in sicer pesmi in zgodovinska dela, to delovanje je njegovo slavo dalec, tudi drugod zunaj njegove domovine razširilo (prim. Lopašic »Gradja za povjest knji­ževnosti hrovatske I. 50). Da bi pridobil za svoje namere domace plemstvo, je zbiral podatke o grbih in izdal leta 1703. delo »Stemmatographia sive armorum illyricorum delineatio, descriptio et restitutio«.522 Znamenita je tudi njegova Ba-nologia v rokopisu. Pesmi kakor »Croatia rediviva regnante Leopoldo Magno«, »Plorantis Croatae saecula duo« (1703), »Bosna captiva«523 itd. so obracale nase pozornost cesarja samega. Žalibog je bilo Vitezovicevo delovanje za svoj narod skoraj brez uspeha, ker ga zavist in nevednost nista hotela razumeti; tudi ni bilo njegovo za ono dobo ogromno znanje mnogim všec in za požrtvovalno delo­vanje so ga napicili njegovi lastni rojaki (prim. njegov životopis v Gradi524 I.). Njegovo mnenje o slovanskih narodih nam kaže panslavista 17. stoletja: »Uzeh u spomenu ovom na vec mestih Slovin i Slovencev ime, nemoj zato štimati, da bi po tom imenu samo onu stranu slovenskoga naroda razumil, koja se mej Dravom i Savom ali takoj i Dunajem zadržava i osebujno još današnji dan ime Slovin sahranja, nego i vse druge orsage Ilirije, a navlastito Panoniju. Jezik je naš slavni ilirski aliti slovinski, kojim govore vsi Slovenci« (tu našteva vse slovanske narode tje do Nove zemlje in Ledenoga morja). Pripovedujoc nadalje prostranost Slovanstva s ponosom naglaša, da se slovanski jezik rabi na turškem dvoru in da je že Karol IV. z zlato bulo dolocil, da se morajo njegovi nasledniki uciti slovan-šcine ter zakljucuje: »Zato, vsi Slovinci, kim je Bog dal tako dican jezik i slavnu domovinu, s vašimi kripostjami i jezik i domovinu prodicite.« 522 Prevod: »Stematografija ali skiciranje, opis in rekonstrukcija ilirksega orožja.« 523 Prevod. »Oživljenja Hrvaška v casu Leopolda Velikega.«, »Dve stoletji žalujocega Hrvata«, »Bosna jetnica.« 524 Grada za povijest književnosti Hrvatske. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb 1897-. VI Na Kranjskem se je pokazala nova slovenska tiskana knjiga šele 54 let po Candikovem katekizmu;525 izraz »nova« je prav zaprav na nepravem mestu, ker je knjiga samo nekoliko izpremenjen in razširjen natisek edine Hrenove knjige. Za nje izdajo se je potrudil Janez Ludovik Schönleben Ta mož je bil rojen v Ljubljani leta 1618, sin cislanega mešcana, ki je od leta 1648 [do] 1654 bil Ljubljani župan in mestni glavar. Rodovina Schönlebnov je seveda nemška; kakor dokazuje Radic526 v Blätter aus Krain 1863. 179,527 je prišla na Kranjsko z Virtemberškega,528 najbrž iz Heilbronna. Schönleben je ho-dil v šolo v Ljubljani k jezuitom (pa ne šele kot 30 letni mož, kakor piše Glaser, ki zamenjuje leta ocetovega županovanja z ucno dobo Schönlebnovo). Stopil je mlad v jezuitski red, katerega pa je zapustil kot 36 letni mož, da bi dosegel v Padui doktorsko cast in živel kot svetni duhovnik. »Nachmals hat ihn seine hochgeschätzte Gelehrheit dermassen recommendiert, daß er Thum-Dechant zu Laybach worden,«529 pravi Valvazor VI. 354, »[der] massen er auch nebenst dem Titul eines Doctoris Theologiae die Würde eines Protonotarii apostolici geführt.«530 Toda že cez nekaj casa se je sam odpovedal stolnemu dekanatu, ker je upal, da bo imel na deželi za študije vec miru kakor v mestu, imenovan je bil torej za višega duhovnika (arcidijakona dolenjskega in župnika) v Ribnici. Toda tudi tam ni našel za študije potrebnega miru. Zato se je cez nekaj let odpovedal 525 Janez Candek (1581–1624), jezuit in nabožni pisec, priredil je Evangelia inu listuvi, ki jih je škof Hren izdal leta 1613 v Gradcu, in prevod Kanizijevega Malega katekizma, ki je zšel leta 1615 v Augsburgu. 526 Peter Pavel Radics (1836–1912), zgodovinar, geograf in casnikar. Opisoval je slovenske kraje in ljudi, napisal med drugim tudi Geschichte Krain's, ein Handbuch. Ljubljana 1862. 527 Blätter aus Krain je bila priloga k listu Laibacher Zeitung. Clanek je izšel v letniku 1863, št. 46, str. 178–179 pod naslovom Eine krainische Gelehrte familie. 528 Württemberškega. 529 Prevod: Pozneje mu je njegovo visokocenjeno znanje omogocilo, da je postal stolni dekan v Ljubljani. 530 Prevod: Tako je poleg naziva doktorja teologije užival tudi cast apostolskega protonotarja. tudi nadduhovniškemu uradu v Ribnici ter se vrnil v Ljubljano, kjer je preživel ostali cas svojega življenja v miru in kot zasebnik »sintemal etliche geistliche Be-neficia, die er daselbst gehabt, ihm wenig zur thun geschafft«,531 pravi Valvazor. Schönleben je bil za svojo dobo jako ucen mož, Valvazor ne ve, kako dostoj-no povzdigniti njegove ucenosti: »Welches ihn auch zu einem so fernen Mahl der gelehrsamkeit532 gebracht, dahin nicht Jedermann gelangt: also daß im Lan­de ihrer wenige in der Erudition ihm gleich gewest.«533 Bil je ucen bogoslovec, »auch stattlicher Historicus und Genealogicus, dabey sehr beredt, und sowol in teutscher als Sclawonischer Sprach ein trefflich-guter Prediger, der mit seiner Be­redtsamkeit534 die zuhörer so häuffig zu sich gezogen, daß, wann er die Cantzel besteigen wollen, Jedermann dahin geeilt ihn zu hören und er also allezeit einen großen Zulauff gehabt.«535 (Valvasor VI. 353, 354). Bil je jako priden in delaven mož, Valvazor našteva 38 del v latinskem, nem­škem in slovenskem jeziku, ki jih je izdal v tisku in v rokopisu poleg obširnih ko­lektanij za genealoške študije. Od leta 1649. pocenši je izdal skoraj vsako leto eno ali vec knjig, ki so bile tiskane v razlicnih mestih, v Gradcu, v Linzu, na Dunaju, v Salzburgu, v Altstadtu, v Celovcu. Njemu gre slava, da je po protireformaciji od­pravljeno tiskanje knjig zopet uvel v Ljubljano, ki je bila skoraj 100 let brez tiskar­ja. Na njegovo željo so namrec stanovi poklicali tiskarja Janeza Krstnika Mayerja536 iz Salzburga 1678, kateri se je preselil z vsem svojim delavskim osebjem ter natisnil 25. novembra 1578 . leta kot prvi izdelek nove ljubljanske tiskarnice neki »elo­gium« Matere božje (Valv. XI. 725), ki je ponatisnjen. Schönleben je umrl po zelo delavnem, znanosti posvecenem življenju v 63. letu, t.j. 31. oktobra 1681 v svo­jem »Anno climacterico« (Wechseljahr, Gefahljahr), kakor je to že naprej povedal 531 Prevod: Z nekdanjimi duhovnimi beneficijami se ni kaj dosti ukvarjal. 532 V Slavi vojvodine Kranjske: Gelehrtheit. 533 Prevod: Kar ga je tudi pripeljalo do tako oddaljenega sprejemanja ucenosti, kamor ni dano vsakomur: torej, da mu je v deželi po vsestranski izobraženosti bilo le malo enakih. 534 V Slavi vojvodine Kranjske: Beredsamkeit. 535 Prevod: »Tudi sijajen zgodovinar in genealog, ob tem pa tudi zelo zgovoren in tako v nemškem kot slovenskem jeziku odlicen pridigar, ki je s svojo zgovornostjo pogosto tako pritegnil poslušalce, da so, kadar je hotel na prižnico, vsi pohiteli k njemu, da bi ga poslušali in je torej ob vsakem casu imel velik obisk. 536 Janez Krstnik Mayr von Mayregg (1634–1708), tiskar in knjigotržec, ki je deloval na Kranjskem. Že 1678 je zacela delovati Mayrova podružnica v Ljubljani. Sam jo je Mayr vodil do 1682, po tem pa je posel v Ljubljani prevzel njegov sin Jožef Tadej. svojim prijateljem, ter je bil pokopan v jezuitski cerkvi v raki pred stopnicami al­tarja umirajocega Kristusa. Njegove knjige so podedovali jezuitje, rokopise in zgo­dovinske opise pa deželni stanovi. Valvazor je pregledal zapušcino Schönlebnovo ter jo porabil za svojo kroniko, on pravi, da ni mogel posneti iž njih niti osem pol, ki bi se dotikale zgodovine Kranjske; tega je krivo, kakor je sam tožil, to, da mu niso hoteli izrociti listin z zgodovinskimi podatki in snovmi, sam pa ni nikamor potoval. Kar so mu izrocali na njegovo moledovanje, to so stare ženitne pogodbe, pravdni spisi in enake stvari, katerih berilo mu je snelo mnogo casa, ne da bi bil kaj pridobil iz vsega, razen imen; potemtakem je izpisoval samo imena z letnicami vred, in tako je napolnil 9 zvezkov kolektanij, važnih za genealogijo kranjskih ple­micev. O njegovi vnanjosti in o tem, kako je živel, poroca neki sodobnik njegov: »Bil je srednje rasti, prijetno odkritosrcnega oblicja, kostanjastih las, prijazen in šaliv v govoru, zmeren v jedi in pijaci, castitljiv v ponašanju. V svoji samotni hiši (navadno ni izhajal) se je razveseljeval z laškimi petelini (bojnimi petelini, enakim angleškim) in s psom kodrom, imenovanim Solidon, katere je posebno rad imel zavoljo mnogih umetnosti« (Radics, Blätter aus Krain 1863, 183). Glavno delo Schönlebnovo je bilo »Carniola antiqua et nova«, katerega prvi zvezek je izšel v Ljubljani 1681 in katero je ostalo nedokoncano. Ta zgodovina obsega samo prvo tisocletje (po Kristusu) kranjske zgodovine. Gotovo je velika Schönlebnova zasluga, da je prvi obdelal zgodovino svoje domovine po starih in novih virih, dasi ne vselej ravno kriticno. Kot pripravljalno delo – opusculum prodromum – za njo je že prej izdal knjigi »Aemona vindicata sive Labaco me-tropoli Carnioliae vetus Aemonae nomen jure assertum«,537 v Salzburgu 1674. Kranjski stanovi so prvega svojega zgodovinopisca velikodušno podpirali. Od 1668 do 1675 je dobil 1548 goldinarjev, 15. junija 1678. leta so mu dovolili na štiri leta po 200 goldinarjev na leto s pogojem, da dokonca delo v tem casu. Rázen tega so stanovi obljubili kupiti 150 izvodov njegovih »Annal« po znižani ceni ter placati korektorja. Schönleben, pravi Wachler, »hinneigend zum Wunderbaren und fanatismus, benutzte Quellen und zum Theil seitdem verwitterte Denkmäler, aber ohne Kritik.«538 Kam se je izgubilo rokopisno nadaljevanje »Carniolae novae et anti­ 537 Prevod: »Prilašcena Emona ali (zakaj je) staro ime Emona po pravici dano kranjski metro- poli Ljubljani.« 538 Prevod: Ki se je nagibal k cudežnemu in fanatizmu, je uporabljal vire in delno od takrat že preperele spomenike, toda nekriticno. quae«, se ne ve natancno, nekateri pravijo, da je v Celovcu v deželnem arhivu, drugi, da je na Dunaju v dvorni knjižnici, zopet drugi v Zagrebu v knjižnici stol­ne cerkve (vsej njegovi genealogicni zapiski). Historicnih spisov in del je spisal Schönleben 10; druga njegova dela so neka panegiricna, neka pobožne vsebine, zlasti na neomadežano spocetje Marije Device se nanašajoce. Med pobožnimi njegovimi deli je eno, s katerim je Schönleben stopil v krog slovenskih pisateljev. Naslov mu je »Evangelia inu Lystuvi na vse Nedele inu jemenitne Prasnike celiga Leita po Catoliski vishi, inu po teh ponoulenih Mashnih Bukvah resdeleni itd. Tiskanu v Nem.hkim Gradzu. V'sakladi Joannesa Helma Ankveniga Vesnika. V tem Leyti 1672. 447 str. 8ş.« Že Pohlin je v svoji Bibliotheki Carnioliae pg. 10 vedel, da je to le nova izdaja Hrenovih evangeljev in listov, ki jo je Schönleben samo pomnožil z nekimi evan­geliji, listi, molitvami itd., seveda misli Pohlin, da je Schönlebenov »Versionen magis ad Carniolicum idioma accomodavit«.539 Knjižico poklanja »Bibliopole Jo­annes Helm« knezoškofu Rabatti in po prejeti pravici, da jo sme tiskati, prihaja »Praemonitio ad lectorem«,540 v kateri trdi pisatelj Joannes Ludovicus Schönle­ben, da »idioma sclavonicum, ex quo ortum est Carniolicum«541 ima toliko raznih narecij, da je nemogoce dati ene evangeljske bukve, ki bi bile všec vsemu ljudstvu v vseh besedah. O Hrenovih pravi, gre tožba, da je v njih mnogo besed hrvaških in dalmatinskih, o njegovih se bodo nekateri pritoževali zavoljo nemških besed. Ali kadar manjka lastnih, sprejemamo rajši že navadne. Schönleben se je ravnal, seveda kot Ljubljancan po svojih rojakih. Malokateri Ljubljancan ve, pravi, kaj je jezér, dedic, nam[rec] tavšent, erbic, erbšina. Te je zatorej rajši rabil kakor tujke! »Cum voces sint ad placitum (!) et quaevis gens suo potius quam alieno delecte­tur, maluimus hic circa Labacum usitatas vulgi voces usurpare quam peregrinas accersere!«542 Kdor je na meji Hrvaški ali Laški, vpiše si v svojo knjigo lahko tam navadne besede. Glede orthografije je Sch[önleben] precej nedolžen: O branju in izrekovanju pravi, da Hrvatje in Dalmatinci izgovarjajo, kakor pišejo, Kranjci pa poluglasno na pr[imer] prišal, pršl; vendar se glasniki v pisanju ne smejo izpušca­ 539 Prevod: »Prevod je prilagodil bolj kranjski govorici.« 540 Prevod: »Opozorilo bralcu.« 541 Prevod: »Slovanska govorica, iz katere izhaja tudi kranjska« 542 Prevod: »Ker so besede že ustaljene (ad placitum?) in ker vsak narod veseli bolj lasten jezik kot pa tuj, smo na tem mestu raje vzeli besede, ki jih uporabljajo ljudje okoli Ljubljane, kot pa tuje.« ti, da ne nastane pr[imer] prvrgl nam[esto] pčrvčrgel. »Quare scribamus more gentis, loquamur more regionis.«543 Potem razlaga se i in v, kadar sta samoglas­nika pišeta i in u, kot soglasnika pa j in v. Da je lociti s in ., sh in .h, ker se po njih spreminja pomen: sadét – attingere (zadeti), sad – retro (zadaj, nazaj), shalit – contristare (žalostiti), proti: .adét – plantare (saditi), .ad – fructus (sad), .halit -jocari (šaliti se). »Verum haec et similia non tam ex .criptione, quam ex .er.u et connexione vocum, qua ratione pronuntiari debeant, colliguntur.«544 Kopi-tar pravi: »Man sieht aus aller diesen Räsonnements, Schönlebens Sprachwis­senschaft stand etwa auf einer Höhe mit Truber's seiner!«545 Nato pripoveduje Schönleben, da je dal natisniti cerkveni koledar, kjer so zaznamnjani zapovedani prazniki itd., posebni pa se vpišejo na praznem prostoru. Vsega tega je 17 listov. Schönlebnova knjiga obsega razen predgovora najprej »Evangelia inu Lystuvi na vse Nedele« (str. 1–267); v teh so razlocki od Hrenovih le majhni. Na primer: »Kaku ti pak vidiš en pesdčr v'svojga brata ocem«, za Hrenovo; »kaku ti pak vidiš eno troho v tvojga brata ocesi inu bruna, ki je v tvoim lastnim ocesu«, za Hrenovo »okej, izpraviš ta pezder iz tvojga brata ocessa« za Hrenovo »oka«. Drugi del obsega »Evangelia inu Listuvi ob terdnih in zapovedanih praznikih v'Sveti Catholishki Cerkvi inu ly per nekaterih Cerkvah str. 269–380«. Tukaj je priložil Schönleben pac nekaj evangelijev in listov, ker je poskrbel za vec prazni­kov kakor Hren. Teksti pa vtegnejo biti prav tako vzeti iz starejših prelog prote­stantovskih kakor pri Hrenu. Zatem prihaja »Molitva po Pridigi, za vsiga Kar­šanstva nadlege, reve, nadležaine (Anliegen) inu nevarnosti«. Dalje »Karscanska gmain spuvid k'Bugu, po Pridigi, ali sicer pogostu reci spodobna« (384–386). Popolnoma nove so: »Catholishke Pei.me« (387–404). Glaser navaja neko Kre­ljevo pismo, iz katerega se da bajč razvideti, da so te pesmi Hrenove. O Hrénu vemo, da je spravljal slovensko cerkveno pesmarico, koliko pa je res sam naredil pesmi se ne dá dolociti. Mogoce je, da je nekaj teh pesmi njegovih, recimo prva pesem božicna: »Ta dan je vsega veselja - Divica je rodila – Tega sinka Boshijga – Divica je ostala – Našiga odrešenika – Stvarnika nebeškiga – Angelskiga Kraila – Gdu je slišal lih tegá – Devica rodila je Boga – je cudu preveliku« itd. Druga 543 Prevod: » Da bi pisali po šegi ljudstva, govorimo po šegi pokrajine.« 544 Prevod: »Vendar kako bi se v takih in podobnih primerih moralo izgovoriti, ne razberemo toliko iz zapisa kot pa iz smisla in povezanosti glasov.« 545 Prevod: »Iz vseh teh povzetkov je razvidno, da je Schönlebnovo jezikovno znanje bilo nekako na Trubarjevi ravni!« božicna pesem je zanimiva, ker je popolnoma narodna: »Enu je Dete roijenu, ai roijenu – Notri v'tem meisti Bethlehem, - Notri v'tem meisti Bethlehem - v'eni preprosti štalci, ai štalici - V'enih osslovih Jassčlcah; V'enih osslouih Jassčlcah« itd. Potem pride pesem »Desset zapuvidi v'Postu«. Cetrta je velikonocna stara »Jezus je od smerti vstal – Od njega britke martre: – Ob tu se vesselimo – Inu Boga hvalimo – Kyrie eleison, Christe eleison« itd. Peta; »Od svetiga Duha ob Finkuštim cassu«. Šesta; »Od Divice Mariae v Adventu«, zacenja interesantno: »Jager na lovu šraja – V'tim thronu nebeškim: - V nebessih se sprehaja – Sveta Trojica ž njim. – Eno serno loviti – Iz nebess je poslan – Ta lovec je en angel – Gabriel imenvan« itd. Sedma pesem je »Od Divice Mariae cez leitu (O Ti Divica Mati Maria – Ti si nebeška presvetla zarja – Skuzi tebe sije Jezus Nebešku sonce – Nam naše serca resvetli; – To pak ti Jezus oblast imaš, – saj daš nebessa komer hoc« itd. Da bi bilo petero teh pesmi prepisanih iz protestantovskih pesmaric kakor trdi v citanki Kres, gotovo ni resnica, ker so štiri že po vsebini nemogoce v protestantovski pesmarici. Tudi Nemec Elze546 nic ne poroca o kaki protestanto­vski pesmi »Enu je Deite rojenu«. Pesem »Jager na lovu šraja« se je razširila zeló dalec, prišla je celo med kajkavce, za katere je bila pac iz Schönlebna ali kake poznejše izdaje ponatisnjena precej natancno v knjigi »Cithara ortochorda, seu cantus latino croatici« l. 1757 v Zagrebu. Tretji del Schönlebnove knjige obsega »Chatechismus ali Kratki zapopadik potrebnih katholških navukov, za karšansko mladust preprostu postaulen« (str. 405–447). V koliko se ta katekizem naslanja na prejšnje, Pachenekerjevega, Mikcevega, Candikovega ne vemo, ker nam ti niso znani. Obsega pa razlicne stvari in ne v tistem sporedu kakor poznejši katekizmi. Schönlebnova knjiga se je pozneje mnogokrat še ponatisnila: 1730 v Ljublja­ni, 1741 v Ljubljani, 1758 v Ljubljani, 1764 v Ljubljani, 1768 v Ljubljani, 1772 v Ljubljani, 1787 in 1792 (Japelj), (1800) v Gradcu, pozneje brez letnice vnovic v Gradcu, 1822 v Celju. 546 Theodor Elze (1823–1900), nemški protestantski teolog in zgodovinar protestantske dobe. V letih 1852–1865 je deloval v Ljubljani, kjer je bil prvi pastor obnovljene evange­licanske cerkvene obcine. Preuceval je zgodovino protestantske Cerkve in šole na Kranj­skem in v sosednjih deželah. Predvsem je odkrival in bibliografijsko evenditiral slovenski protestantski tisk, pisal o vec njegovih avtorjih (Trubar, Bohoric, Dalmatin) in raziskoval vpliv tübinške univerze na razvoj protestantske misli v slovenskih pokrajinah. Prispeval je temeljne vire in je zacetnik novejšega raziskovanja slovenske in hrvaške reformacijske književnosti v 16. stoletju. Važnejši od Schönlebna je v slovenskem slovstvu nekoliko mlajši od njega Matija Kastelec Rodil se je, kakor poroca Valvasor (VI. 359) »zu Kellnperg in Crain an der Poick unweit won Brem«547 Cop je Valvasorjeve besede Kellnberg, Poick v Šafári­kovi zgodovini preložil napacno s slovenskimi »Klenik na Pivka« in iz Šafárika je šla napaka dolgo casa od pisatelja do pisatelja, dokler je ni Levstik popravil v Ljubljanskem zvonu I. 708–709 (ne 707–708 kakor Glaser). Klenik se v nem-šcini nikdar ne imenuje drugaci kakor Klenik, Klönig; torej ne more Valvasorjev Kellnberg biti Klenik, ki ni ravno »unweit von Prem«, ampak gotovo je, da je s to besedo hotel zaznamovati Valvasor vas Kühlenberg ali Küllenberg, slovenski Kilovce, ki pa niso na Pivki, kar je Valvasorjeva zmota, pa so samo ˝ oddaljene od Prema. Tudi rojstni dan Kastelcev je Valvazor zaznamoval napak, trdé, da se je rodil 24. januarja 1620. leta; o tem je drugaci pokazal pater Ladislav v No-vicah 1864, stran 74. Na nagrobnem napisu je sicer ni vec mogoce brati, ker je to uglajeno s cloveškimi stopinjami, toda nagrobni napis je natancno zabeležen tudi v samostanski kroniki in tamkaj se bere: »Obi it in Domini ano 1688, die XIX. junii aetatis suae LXV.«548 Gotovo so franciškani, katerim je bil poseben dobrotnik, to vedeli iz ust njega samega, saj se iz kronike povsod vidi, kak prija­telj jim je bil. Zlasti so to gotovo vedeli tisti, ki so nagrobni napis, ki si ga je sam sestavil, po njegovi smrti popolnili z letnico smrti in cislom njegovih let, ako tega niso storili franciškani, kar pa je zelo verjetno ker je pokopan v njih cerkvi. Vse je torej prišlo iz ust Kastelca samega in njemu gre vec vere kakor Valvasorju, ki se je tudi tukaj zmotil, kajti ce odštejemo od 1688 65 let, ostane nam 1623 kot letnica njegovega rojstva. Bil je 13 let župnik v Toplicah, potem v Št. Jerneju na Polju dve leti, potem je postal kanonik pri Sv. Nikolaju v proštiji novomeški. Ce smemo verjeti Val-vasorju »und lebt nunmehr schon 30 Jahr in solchem Canonicat als der älteste Canonicus zu Rudolfswerth«,549 je postal kanonik l. 1657, star 34 let. Bil je tudi beneficijat bratovšcine svetega Rožnega venca ter je v cerkvi svetega Nikolaja 547 Prevod: V Kilovcah (Kühlenberg) ob Pivki (Poick) nedalec od Prema (Premb) na Kranj­ skem. 548 Prevod: »Umrl je 19. junija, leta Gospodovega 1688, star 65 let.« 549 Prevod: In živi od tedaj že 30 let v kanonikatu, kot najstarejši kanonik v Novem mestu. ustanovil l. 1682 beneficij svete Barbare (Valvasor VI. 360). Umrl je, kakor smo že slišali, leta 1688, to potrjuje Kamen in kronika samostanska, ki piše: »In hunc annum incidit obitus Admodum Reverendi Domini Mathiae Kastelz Canonici Rudolphlwertensis et Beneficiati Sanctissimi Rosarii. Vir hic fuit Benefactor exi­mius Conventus, cujus inter alia beneficia, de quibus constat, numeratur lampas argentea ad altare majus appensa, quam ille fieri curavit, item erectio fornicis modernae Ecclesiae ac turris, quae ipso dirigente tamquam Architecto perfecto exstructa sunt. Fuit vir venerandus, ab omnibus amatus, obiit plenus dierum ac sepultus est in nostra Ecclesia ex parte Evangelii altaris Immaculatae Conceptio­nis sub lapide sepulchrali ibidem adjaconte«550 (Novice 1864, 74). Nagrobni napis. Ki si ga je že za življenja sam napisal, se glasi tako: Hic Mathias Castellez Canonicus jacet, Qui etiam mortuus non tacet. Loquitur hic in fornice et turri Nec silent alibi muri. Hic sciens architecturam Fecit sibi hanc sepulturam Et ut sit cum mundis Petit a singulis pater noster vel de profundis Clamat: o viator, ne tace, Saltem dic requiescat in pace. Dic ut docet S. Sulpitrius Deus sit ei propitius. Obiit in Domini Anno 1688. Die XIX. Junii aetatis suae LXV. Lux aeterna luceat ei Domine Cun. Sanctis tuis in aetarnaem.551 550 Prevod: »V to leto sodi smrt nadvse spoštovanega gospoda Matije Kastelca, kanonika v Novem mestu in beneficiata Bratovšcine presvetega rožnega venca. Ta mož je bil izjemni dobrotnik obcestva, med cigar zasluge, ki so znane, štejemo tudi nad glavnim oltarjem obešeno srebrno svetilko, ki jo je dal narediti, in prav tako obokanje moderne cerkve in postavitev zvonika, katerega gradnjo je vodil kot prvi arhitekt. Bil je castitljiv mož, prilju­ bljen med vsemi, dopolnil je veliko dni, pokopan pa je v naši cerkvi ob oltarju Brezmadež­ nega spocetja pod nagrobnim kamnom, ki leži zraven.« 551 Prevod: Tu leži kanonik Matija Kastelec, / ceprav mrtev ne molci / govori na oboku in Ob kamnu na štirih straneh pa je napisano: »Quaeris, cur voluerit – sepeliri hic intus – ait: causa fuit – meus frater Hya­cinthus«.552 Ta Hijacint, njegov brat, je bil franciškan v novomeškem samostanu, in ker sta se ljubila v življenju, noceta biti locena po smrti, dostavlja kronika. Gledé njegove smrti je napacna letnica pri Šafáriku, da je l. 1689 še živel, ko je Valvasor pisal. Valvasor namrec izrecno pristavlja in diesem553 1687 Jahr. Samostanska kronika in nagrobni napis nam pravita izrecno, da je Kastelec bil vešc arhitekturi: napravil je oblok in stolp franciškanske cerkve in tudi drugi zidovi ne molce o njem. V resnici je od njega še drugi spomenik »v Mejstu«, hiša, kjer je ali vsaj leta 1864 bila gostilnica »zur Sonne« in pa Kazina, je bila Kastel-ceva in zidal jo je bržkone on sam, to vsaj kaže kameniten spominek. Na zidu je namrec podoba Marije, vrezana v kamen z napisom: »Sub potestate MarIana vIvet aeDes CasteLzIana«.554 Kakor prica ta napis, je torej zidana hiša leta 1668. zvoniku / in tudi zidovi drugod niso tiho. / Vešc v arhitekturi, / si je postavil ta grob / in da bi bil lahko s svetimi / od vsakogar prosi »ocenaš« in iz globin / klice: O, popotnik, ne molci, vsaj reci, naj pociva v miru. Reci, kot uci sv. Sulpitcij, naj mu bo Bog naklonjen. / Umrl je leta Gospodovega 1688, / 19. junija, star 65 let. / Gospod, naj mu sveti vecna luc / s tvojimi svetimi na veke. 552 Prevod: »Sprašuješ, zakaj je hotel biti pokopan tu notri? Pravi: vzrok je bil moj brat Hiacint. 553 Prevod: V tem 1687. letu. 554 Prevod: Kastelceva hiša bo živela od Marijine moci. (Napis je kronogram: 1000 + 1 + 5 + 1 + 5 + 500 + 100 + 50 + 1 = 1663 ali MDCLVVIII. Štrekelj se je morda zmotil v prepisu kronograma, saj navaja letnico 1668; manjka še ena številka V). VII Najlepši spomenik pa si je postavil Kastelec s svojimi slovstvenimi deli. Pisal je precej mnogo, toda glavna njegova dela so ostala v rokopisu. Da je pridno študiral protestantovske pisatelje, vsaj Dalmatina, nám najbolje spricuje njegov rokopis v ljubljanski licejalni knjižnici »Krainsisch-deutsch-lateinisches Wörter­buch mit Vergleichuungen und Beziehungen auf Dalmatins Bibel«,555 527 str. in pa »Dictionarium Latino-Carriolicum«, ravno tam. Ta zadnji je prišel tje iz knjižnice kapucinov, prvi slovar pa z Zoisovo zbirko. Zois ga pripisuje Kastelcu. Drugi je najbrž prepis na cisto tistega slovarja, ki ga omenja tudi Valvasor. Da­lje je važno v Kastelcevem delovanju to, da je preložil na slovenski jezik Sveto pismo. Valvasor navaja naslov tega za tisek pripravljenega rokopisa tako: »Sim­plex translatio Sacrorum librorum Veteris et Novi testamenti secundum Articu­los, in tribus Tomis«556 (1678–18(!)88). Kam se je ta rokopis izgubil, dolgo ni bilo znano. Iz pristavka »secundum articulos« je sklepal Cop, da to ni bilo vse sveto pismo, ampak samo izpisek iz njega, enak ilirskem izpisku Em. Pavica iz G. Rayanmonta 1759. 1865. l. pa se je našlo nekaj tega rokopisa, namrec dva zvezka (II., VI.). Poslal ju je baron Alfred Moškon iz Pišéc na Štajerskem v dar Matici. V zaznamku maticnih rokopisov (letopis 1887, str. 344) pa jih že ni vec zapisanih. Marn pravi, da jih še ima Matica. Iz ohranjenega bi se vendar dalo dolociti, je li Kastelec prestavil vse Sveto pismo ali le izpiske. Drugi rokopisi za tisek pripravljeni so slovenski »Špeigel duhouni od zacetka inu konca cloveskiga živ[l]enia«, preloga iz italijanske knjižice »Specchio spirituale del principio e fine della vita umana«557 (v dvogovoru). Dalje prva slovenska preloga znane knjige o nasledovanju Kristusa od Tomaža Kempcanskega:558 »Thomas de Kempis Car-niolicus de Imitatione Christi. Libri IV. in Carniolicum versi, quos aliqualiter emendatos sub suo nomine edidit P. Hoppolytus Neosta[…] Capucinus«,559 ka­ 555 Prevod: Krajnsko-nemško-latinski slovar s primerjavami in navezavami na Dalmatinovo Biblijo. 556 Prevod: »Enoten prevod svetih knjig Stare in Nove zaveze po delih v treh zvezkih.« 557 ITA Prevod: Duhovno ogledalo o zacetku in koncu cloveškega življenja. 558 Tomaž Kempcan, Thomas von Kempten, Thomas a Kempis (1380–1471), avguštinski menih in mistik, znamenit verski pisatelj 15. stoletja. 559 Prevod: Tomaž Kempcan Kranjski, Hoja za Kristusom, v štirih knjigah, prevedenih v kranjski jezik, ki jih je nekoliko popravljene pod svojim imenom izdal kapucin P. Hopolit Novomeški. kor poroca Pohlin. Dalje »Spegel te cistosti, d[as]. i[st] Spigel der Reinigkeit«. Vse te knjige so bile pripravljene za tisek, kakor tudi morda latinski pisar »Vi­ridarium exemplorum, in quo enumerantur septuaginta exempla accomodata pro concionatoribus, auctore M. Castellez«560 (1678–1688). Veci del Svetega pisma in ti naposled imenovani rokopisi so danes izgubljeni. Spricujejo nam pa veliko marljivost in pridnost pisateljsko M[atije] Kastelca, katerega poznamo natancneje iz njegovih natisnjenih spisov, zlasti tistih, ki so bili namenjeni bolj za navadne ljudi in ne samo za duhovnike in predigarje. Pa tudi od tiskanih nje­govih knjig ni dandanes znan noben izvod teh-le: »Breve exercitium matutinum et vespertinum, Labaci 1682«,561 o kateri vemo, da je bila latinska, ker pristavlja Valvasor »ist lateinisch«.562 Dalje »Kratki sŕpopadek potrebnih catholiskih nau­kov«, Ljubljana 1685, »Nebu na .emli po boshji Voli« v Ljubljani 1686 in morda »Praxis catechistica, tu je nauk Christianski« v Ljubljani 1686, kakor navaja knji-go Valvasor, Dimitz563 pa jo je izpustil. Ta knjiga je pac, ce je Valvasorjeva trditev resnicna, le prvi natis Navuka Christianskega. Glaser je po Marnu [»to dvoje (to je Kratki zapopadék in Praxis Catech.) je menda le iz prejšnjih tiskano bilo tudi posebej«] porodil trditev »to so bržkone natisi poprejšnjih del«, kar je pac nemo­goce. Knjiga izdana 1685 ali 1686 ne more biti natisek knjige, ki je izdana 3 ali 2 leti pozneje, ampak samo ta druga knjiga je nov natis prejšnje. Torej najbolj iz izgubljenih knjig in rokopisov pa tudi iz ohranjenih, smemo sklepati na veliko pisateljsko marljivost Kastelcevo, ki se sme gledé nje staviti na stran Truberju in po svetem pismu tudi Dalmatinu. Zanimivo je njegovo delova­nje nasproti delovanju katoliških drugih pisateljev s tem, da on ni pisal toliko za svoje duhovniške sobrate, prodajajoc jim knjige, ki jih rabijo v svoji službi, am-pak bolj za svetne katolicane, katere je hotel vnemati za dobro kršcansko življe­nje in za pobožnosti, ki jih priporoca cerkev ter jih potrditi v naukih katoliške cerkve. Kot Notranjec je sicer tudi on kakor Krelj ohranil marsikako notranjsko posebnost, njegov jezik moramo vendar smatrati za pravo dolenjšcino, katero je 560 Prevod: »Zeleneci vrt zgledov, v katerem je naštetih sedemdeset primerov, prilagojenih pridigarjem; avtorja Matije Kastelca.« 561 Prevod: Kratke jutranje in vecerne (duhovne) vaje, v Ljubljani 1682. 562 Prevod: Je latinsko. 563 Avgust Dimitz, slovenski pravnik in zgodovinar (1827–1886). Dimitzevo najpomemb­ nejše delo je Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 (1874–1876) izdano v 12 snopicih, V njem je podrobno obravnaval kmecke upore, turške vpade, refor­ macijo in podrobno obdelal tudi zacetke slovenske književnosti. rabil v svojih spisih, ne samo zato, ker je veci del svojega življenja preživel med Dolenjci, ampak ker se je tudi on ravnal v pisanju po protestantovskih pisateljih, katerih jezik je ravno dolenjšcina. Seveda ni pri tem pozabiti, da sta si dolenjšcina in notranjšcina v marsicem enaki. Jezik Kastelcev nam je v precej dobri razpravi nacrtal Zavadlal »Die Sprache in Kastelec 'Bratovske Buquice S. Roshenkranza'» v programu celjske gimnazije 1891 (Oblak, Archiv XIV.).564 Ortografija njegova se naslanja v glavni stvari na ortografijo protestantovskih pisateljev, katero si je abstrahiral iz Dalmatinove Biblije, ker ni poznal Bohorica, kakor smemo skle­pati iz njegovih besed v Bukvicah svetega Roženkranza, stran 177: »Si diligens Lector in hoc opusculo errorem invenerit, parcat, vel méae ignorantiae, vel typis, vel idiomati Carniolici, carenti Grammatica.«565 Na to kaže tudi napis na str. 437 v Neb[eškim] Zilu: »Observationes in Lectione et scriptione idiomatis Carniolici juxta antiquos libros Carniolicos, Croaticos et Illyricos.«566 Razlocki od Dalma­tinovega pravopisa so vendar taki, da se vidi, da Kastelec ni popolnoma premislil Dalmatinove ortografije: rabil je č za ozki e, in î za n, l,567 kadar sta stopljena, v cemer ga ni pozneje nihce posnemal. Knjige njegove, katere nas zanimajo so te-le: 1. »Bratovske bukvice S. Roženkranca, v'katerih je ukup zložena viža ta Psal­ter, ali Roženkrac z'témi petnaistimi skrivnostmi moliti, inu koku se more eni-mu Bolniku k'izvelicenîu pomagati zraven zamerkanih odpustkou cez ceilu lejtu. Tu je preloženu z'Nemškiga, Laškiga inu Latinskiga na Crain.ko be.sédo skusi Mathia Castelza Chorarja inu Beneficiata S. Roshenkranza v'Novem mestu. Stis­kanu u Nemškim Gradcu skusi Widmanstetterske Erbe, u tem lejtu 1678. V za­kladi Joannesa Helma v Lublani Buquiniga Vesnika str. 459«. Nova izdaja je izšla z nekoliko izpremenjenim naslovom v Ljubljani pri Mayerju l. 1682. To knjigo, obsegajoco štiri slike, podarja Kastelec »Gnadlivi Gospei Materi Joan. Susani Pa-radaisarci, kakňr eni visoku vredni Priorci inu Patroni u'tem jmenitnim Vellessal-skim Clostru u'Gorenski strani, polhinim tyh Divyc« … V nji se nahaja najprej »Viža ali Shega moliti ta S. Roženkranc veseli žalostni castiti dejl z mnogoterimi 564 Vatroslav Oblak, slovenski jezikoslovec (1864–1896). V znanstveno revijo Archiv für sla­vische philologie je v manj kot 10 letih napisal okoli 150 znanstvenih razprav. 565 Prevod: Ce pazljivi bralec v tem drobnem delu najde napako, naj prizanese bodisi moji nevednosti, tisku ali kranjskemu jeziku, ki mu manjka slovnice. 566 Prevod: Opažanja o branju in zapisu kranjskega jezika pri starih kranjskih, hrvaških in ilirskih knjigah. 567 Primer: terplenîa, veselîa. opominjanji« (strani 1–31), potem »Pesni od Svetega Roženkreca a) Ave presvitla Maria, ß) Cešcena si Maria ti, .) Magnificat, d) Tebi Maria pojemo – Tvojo cast razodevamo, e) Žalostna je Mati stala – Pod križam milu jokala – kadar je nie syn vissil«; dalje Molitve bolnikom, po svetem pismu premišljevanja od odpust­kov, priporocevanje, opominjanje k bratom ali udom bratovšcine Roženkran­ske (50–176). »Modus pronunciandi aliqua Nomina in Idiomata Carniolico. Register Errata«.568 Veci del knjige »Bukvice svetega Roženkranza« pak zavzema (razen latinskih malenkosti, za duhovnike namenjenih) povsem slovenski »Mo­dus juvandi agonizantes. Valde utilis et necessarius pro Religiosis Saecularibus et Regularibus curam animarum exercentibus ac pro Patribus familias, ut sciant se suosque domesticos ad aeternam salutem dirigere. Liber latino carniolicus«569 177–459. V njem podaja nauke duhovnim voditeljem, kako je ravnati z bolniki, kateri so na smrt pripravljeni ali še ne pripravljeni, kteri radi umrjó ali se smrti boje, ki so nepotrpežljivi, dvomijo, obupujejo, ki so prevzetni, niso pri pamiti, ki se nocejo pripraviti; kako je bolne tolažiti, potrjevati v veri, upanju, ljubezni, v prejemanju zakramentov, kaj je storiti z njegovim blagom, s sorodniki, s pricu-jocimi, kako je voditi hudodelec, v smrt obsojene itd. Vmes pa je vpleteno mno-go zgledov. Potem prihaja Symbolum Athanasij. V zadnjem poglavju so latinske pesmi (378–389): Passion iz vseh 4. evangelistov (390–408) in pesem O Sladku ime Jęzus (1. slovenska preloga), Jezus sladák je tvoj spomin – Slatku ime Nebeški syn; Druge slatkusti ne želim, ampak se stabo veselim – Nei slaišiga nic slišati, Nei lepšiga nic viditi – Nej lubšiga nic misliti – Kaor Jezusa lubiti – Jezik ne more spricati, Perje ne more spisati – Tá zna, kir je lubil srcno – Koku Jezus lubi mucno (402–407). Dalje so preloženi Suspiri S. Francisci Xaverij (Jest tebe lubim o Go-spód, inu nikdar zato, de jest skusi lubesan pridem u nebu). Potem Psalmi 14, 40, 50, 30 po Kranski; Pei.sen u'revah inu Nadlugah; Molitou z'eno srecno smert: »Kadar pride pusledni cas, de jest bom mogel umreti, O Jezu Christ, kir si za nas – Tudi mogel terpeti – Stui meni svestu na strani – Pred hudicem mene brani – V tvoje roke mene usami …«. Dalje: Troštliva Pei.sen u revah inu nadlugah; Moli­tou z'eno dobro smert; Od Terplenîa Christusoviga – Pozdravi te S. Christusove Rane; Spomyn Martre Christusove; Molitou ob casse Turske voiske – Kuge – la-kote; Prava viža te S. Spuvidi; Te deum laudamus po Kranski (Tebe Boga hvali­ 568 Prevod: Nacin izogvorjave nekaterih imen v kranjskem jeziku. Seznam napak. 569 Prevod: Kako pomagati v smrtni uri. Zelo koristno in potrebno za svetne in redovne duhovnike, ki skrbijo za duše, kakor tudi za družinske ocete, da bodo znali sebe in svoje domace usmeriti k vecnemu rešenju. Latinsko-kranjska knjiga. mo, za gospuda vsi spoznamo. Tebe, oceta vecniga, hvali vsé, kar je živega itd.). Naposled: Oratio Dominica edicta cum attentione et sine attentione, ex iisdem litteris-juxta illud: Si cor non orat, in vanum lingua laborat. Index.570 Druga znana nam Kastelceva knjiga je »Nebeški Zil, tu je teh svetih ocakov zveistu premišlovanîe. V'katerim se zapopade viža te cednosti lubiti, inu pred hudim djanîam béžati, na tu vécnu spumniti inu Bugá prou lubiti. Vkupai slo­žena skuzi Mattia Castelza Kanonica inu Beneficiata sv. Roženkranca v Novim meistu. Stiskanu v Lublani skuzi Jožefna Tadea Mayerja, deželskiga Buquih stis­kauca, v'tem leitu 1684. 448«. To knjigo poklanja v latinskem ogovoru sinovom »Gregorii Sigismundi A Gallenberg in Thurn, Rossegk et Gallenstein etc.« Po latinski molitvi in škofov­skem potrdilu so premišljevanja o clovekovem namenu po mnogih razstavkih v 40 poglavjih (1–350), nato (str. 351–430): »Messec božye lubézni, tu ie vsak messec, cez celu lejtu, na vsak dan premišlovanie Božje lubezni.« Tretja, v jezikovnem oziru važna Kastelceva knjiga je »Navuk Christianski sive Praxis Cathechistica. Tu je enu nucnu govorjenîe v'mei enim Ocetom inu nîegovim synam od te prave Vere inu od praviga Christianskiga Catholiškiga Navuka; z'enim lepim pomenkovaniam eniga Catholiš inu Lutriš cloveka, tudi v kakešni viži more en Clovik še na tem Sveitu nebú imeti: na Crainsku zloženu skusi Matthia Castelza tega starišiga Canonica inu Beneficiata S. Roženkranca v Novim Mestu. Stiskanu v'Lublani skusi Jos. Tad. Mayerja Buquih stiskauca« 1688. 624 str. To knjigo poklanja Kastelec » Antonio de Gallenfels, Sacri Cisteriencis Ordi­nis Celeberimi Monasterij Sitticensis Neo Abbati, qui natus est Carniolus, nec non toti Conventui Opusculum i. e. Praxis Catechistica Reverendi Patris Pla­cidi Spies Ordinis Sancti Benedicti Ex Germanimo in Carniolismum simplici­ter translata.«571 Iz naslovnega lista in tega posvetila razvidimo, da je bil l. 1688 Kastelec senijor kapitljev (ta stariši kanonik) in je to delo poslovenil iz nemšcine v kateri jo je spisal benediktinec Placidus Spies. Za predgovorom je Praxis Ca-techistica to je 23 razgovorov med ocetom in sinom z mnogimi zgledi n. p. »od 570 Prevod: Gospodova molitev, izrecena pazljivo ali nepazljivo, v istih crkah – skladno s tem: ce srce ne moli, se zaman trudi jezik. Kazalo. 571 Prevod: Antonu pl. Gallenfelsu, novemu opatu svetega cistercijanskega reda znamenitega stiškega samostana, ki je po rodu Kranjec, celotnemu samostanu pa delo, to je katehetsko pratiko spoštovanega patra Placida Spiesa reda svetega Benedikta, preprosto prevedeno iz nemšcine v kranjšcino. tega cyla inu konca cloveskiga živenîa, od Vere Christianske, Sv. sacramenton, desset zapuvidi, od cerquenih zapuvidi, od skrivnosti sv. Maše, od Ocenaša, poz­dravlenîa tega Angela, s. Roženkranca, od grehou vsih po redu, od dobrih dell tellesnih inu duhovnih, od Evangeliskiga sveitovanîa, od teh puslednih ricy tega cloveku« (1–474). Nato je »Poducenje eniga Lutherskiga ali Calviniš, ali sicer eniga zmamleniga nezastopniga Christiana«, ki sega v devetih pogovorih do str. 544. Zatem prihaja »Od svetiga Sacramenta tega Altaria, tu je, od Svetiga Rešni­ga tellesa Našiga zvelicarja Jezusa Christusa, vprašanica inu odguvori postavleni, zlasti za te mlade ludy, kateri pervic hocejo k'svetimu Obhailu perstopiti« (545– 572). »Postave ali Ordunga te andohtlive Bratovšcine Svetega Rešnega Telesa« str. (573–577). »Indulgentiae ali Odpusti« do 581. Nato je spis »Nebu na zemli po Božy voli«, najbrž nov natis spisa, izdanega 1686. Naposled pesen »Od Christu­sove Martre« in »Brevis Oratio« in »Matthias Castellez Canonicus ad Lectorem«. V ti knjigi je zlasti zanimivo »Poducenje ali Govorjenie v'mei enim Catho­liskim inu Lutriskim Clovekom« in to zategadelj, ker se je Kastelcu še l. 1688 zdelo to prašanje aktivno. V njem nam razlaga poglavitne verske razlocke, od edinozvelicavne cerkve, o naukih, zajetih iz Svetega pisma in ustnega izrocila katoliške Cerkve, od nezmotljivosti papeževe in svete Cerkve katoliške, od koder podajam za primer. »L. Ne morejo li ty Lutriš ali Calviniš tudi le-tú od nyh Cerque govoriti? C. Cilú nikŕr, zakai se dobru vei, kadai Luther inu Calvin, v katerim Méstu inu Leitu so ony njih folš vuk zaceli. Tudi se vei gdú se je bil nym zupar postavil. Kakňr se je bilú tukai v naši Crainski deželi zgodilu, kadar je bil zacel zapelavati inu na Luthersko Kecario obracati le-tó deželo Primož Truber inu Kobila Iuri, takrat ta bogabojeci Škoff Lublanski Thomas Hren se je bil z vso mocjó zupar postavil ty nyhovi Kecarij, inu je bil z veliko mujo zopet te ludy perpravil na to pervo pravo Catholisko Vero. Takešne ricy se tudi vedó od drugih Kecarij, po drugih deželah sturjenih. L. Kaj se tadai nevei, pod katerim Papežam so zaceli Mašo brati, za te mertve moliti, Božyo mater inu te Svetnike castiti inu yh prossiti, tudi te žegnane ryci v casti imeti? C. Kadai bi vsi predikanti bily sku­pai, ony vsai bi ne mogli tega povédati, pod katerim se je tu vse zacelu; iz tega se vidi, da naša Vera inu Navuk je ta pravi stari Apostolski vuk inu Vera? L. Komú se pergliha tu Papeštvu? C. Eni zlati ketini: zakai kakor v eni ketini en glid na tem drugim vissy, inu en glid tega druziga za sabo vlece, takó gredó en Rimski papež za tem drugim v glih v ti resnicni Cerqui, v nyh vuku, inu v veri, inu tu se kaže od eniga druziga uofer do S. Petra apostola; inu kakor ty Papeži so edn drugimu to vero inu vuk v glit v roke dali, takú na tem vissy vsá Christianska Catholiška Cerkou glih vkupai, inu se izkažuje od eniga cassa do druziga v riceh te vere, vselei enaku, od cassa teh apostolov noter do doseh mal (532.4).« Ta od­delek Kastelceve knjige je bil pac tiskarju povod, da mu je na drugi strani knjige cestital tako-le (cestitke v knjigah sami so tedaj prišle v navado): Alta Castelli quondam Babylonis ab Arce Castellez genesim nomine reque trahens, Dum gentes vario hinc migrant drserimine linguae, Insedit pectus Slavica lingua tuum. Tu nobis illam, tu propria verlea tulisti. Slavorum, primos a Babylone typos. Quod Truber atque Kobila Juri corruperat olim Te Castelletum restituisse decet. (Kastelec, ki po imenu in stvari proizvhajaš v rod od visokega stolpa babi­lonskega turna, v tvoje prsi se je, ko so se od tam po razlicnih usodah razkropili jeziki, naselil jezik slovanski. Ti si nam ga, ti si prinesel lastne besede Slovanov, prvotne slike od Babilona. Kar je pokvaril nekdaj Truber in Jurij Kobila, tebi Kastelec gre cast, da si popravil to spet.) VIII Valvazor (Po Radicu, Let. 1877.)572 Dasi ni pisal Valvasor skoraj nic slovenskega, ga je prav z isto pravico kakor Megiserja in Alassija da Sommaripa, prištevati tudi v krog slovenskih pisateljev. Z neumorno pridnostjo je nabiral, kar je mogel svoje dni preiskati in poizvedeti o rodu in zgodovini, o jeziku in veri, o šegah in obicajih slovenskega. Dalje ni opustil pri sestavljanju topografije kranjske dežele dostavljati nemškim poime­novanjem krajev, gorá, rek, živali, rastlin in kamenja slovenskih imen in je tako rekoc podal raztresen slovenski glosar, naposled pa je z nepristranskim nava­janjem vseh za rod in dom zaslužnih mož minulih stoletij ustvaril nam hkrati tudi objektiven panteon imenitnih Slovencev. Da je bil, dasi tujec, slovenskemu narodu pravicen, na to sta vplivala z ene strani njegova pravicoljubnost, z druge pa njegovo neprestano obcevanje z ljudmi raznih stanov, zlasti s kmetom, do katerega tedaj »tako zelo zanicevanega stanu« (»gar so verachtetem Stande«) ga je vlekla njegova ljudoljubnost in katerega je jako pridno študiral. Ljubezni za slovenski narod se je najbrž navzel že v hiši svojega oceta, kateri je, pozvavši leta 1650 grajskega duhovnika na rojstni grad Medijo, stavil predlog, da mora brati evangelije v slovenskem jeziku, seveda za podložnike. Rojen 28. maja 1641, se je ucil sprva v Ljubljani na latinskih šolah ljubljanskih jezuitov ravno ob casu, ko je neki daljni sorodnik Jurij Žiga Valvasor tako lahko­mišljeno živel, da je Valvasorjeva rodovina zahtevala od veleslavnih deželjanov nje­govo kaznovanje, ker je rodovino samo osramotil in si neko lahkomišljenoo osebo (»seine Fötel«)573 vzel za ženo. Ko je Valvasor obiskoval latinske šole v Ljubljani, so bile te v svojem najvecjem cvetu. Med drugimi je tam deloval tudi kranjski zgodovinar Janez Ludvik Schönleben. Principom te šole, kateri je bil glavna smer latinizem, se je Valvazor odrekel pozneje, zlasti po svojem potovanju po tujem. Namesto na visoke šole so pošiljali viši stanovi takrat svoje sinove rajši na poto­vanje. Valvazor je potoval po Nemciji, Franciji, Italiji in prišel celo do Afrike. Na tem izobraževavnem potovanju se je naucil treh stvari: predvsem kozmopoliticnih svetnih nazorov, ki se javljajo pri njem zlasti na narodnogospodarstvenem polju, 572 Peter pl. Radics: Valvazor z ozirom na slovanstvo. Letopis Matice slovenske, 1877, str. 251–323. 573 Prevod: »Svojo candro.« drugi dobicek je bilo prepricanje, da je treba tujim krajem ravno tako podati zna­nost o svoji domovini Kranjski, kakor jo je on prejel iz drugih dežel in kakor je on ispoznal te tuje dežele. Zato je, ko se je vrnil v domovino, hitro poprijel dela, da je kranjsko deželo preiskal in popisal ne samo tujcem ampak tudi domacinom »die ihres Eigenem Nestes keine Würdigung trugen in deren Viele einem Durchrei­senden wenig von diesem ihren Lande zu sagen wissen.«574 Tretje naposled, kar je na mnogih potovanjih izpoznal in ceniti se naucil, je bila avtopsija, katera mu je potem izvrstno služila pri opisovanju domovine. Ni treba zagotovil njega samega, da je »das ganze Land etliche Male Kreuzweis durchgereist und sich so die Gele­genheit (lego) des lieben Vaterlands ziemlich bekannt gemacht«,575 vsak list njego­vega dela nam to ocividno dokazuje. Da je mimo tega pisal mnogo pisem, trudec se prejemati naznanil od tu in tam, da je temu in onemu pošiljal nalašc posebne sle, to vemo iz njega samega. Neverjetno se zdi in vendar je resnica, da ni dobival take podpore, kakoršne si je želel in je bila potrebna. Izmed vseh gradov, katere je popisal, mu jih le sedem podalo doneske, o vseh drugih mu je bilo nabirati materijalije samemu. Enake ovire so mu stavili mešcanski odbori mest in trgov, le Kamnik, Novo mesto in Ljubljana so bile izjeme in so mu odprle svoje arhive. Najbolj vljudna je bila deželna pisarnica (landschaftliche Canzeley) in duhovstvo, ki ga je krepko podpiralo. Škof mu je dovolil prosto porabo škofijskih arhivalij in župniki so mu pošiljali zlasti statisticne date. Prijateljstvo duhovništva mu je pri­dobil njegov eminentno katoliški duh, katerega je izpoznaval pred vsem svetom. Vecinoma pa je bil mož napoten na samega sebe, zato se ni cuditi, ce se delo ni v vseh delih posrecilo. Pri sestavljanju del mu v strokovnjaškem smislu, razen nemškega predelovavca »Ehre der Herzogthums Krain« Erazma Francisci-ja, ni pomagal nihce drugi kakor njegov hrvaški prijatelj že omenjeni cakavsko-kaj­kavski pisatelj, zgodovinar in pesnik Pavel Vitezovic, zlati vitez (eques duratus) iz Senja. On mu je bil pri Kroniki pomagac zlasti gledé slovenskih, hrvaških in morskih mej. Dal mu je tudi doneslec za njegovo pesniško delo »Todtentanz«,576 izpodbujal ga je za izdajo zemljevida Hrvaške in je narisal sam mnogo podob za »Ehre des Herzogthums Krain«. Dve leti je bival brez prestanka pri Valvasorju na gradu Bogenšpergu. 574 Prevod: »Ki lastnemu gnezdu niso izkazovali nobenega spoštovanja, v katerem mnogi popotniku o tej svoji deželi ne vedo mnogo povedati.« 575 Prevod: »Celo deželo nekajkrat križem in pocez prepotoval ter se tako z lego ljube domo- vine precej dobro seznanil.« 576 Prevod: »Mrtvaški ples«. Na svojih potovanjih, katerih sem že omenil, je obiskal najprej leta 1659 Bamberg, kjer je slišal nove in stare stvari o carovniških in hudicevih pogodbah, leta 1666 je prišel na Dunaj, kjer je po šegi tedanjega sveta poskusil »zlato de­lati«, potem je šel zopet na Nemško, in sicer na južno in severno Nemško leta 1669, in istega leta še v Benetke, od koder se je prepeljal v Afriko. Tam ga je (15. julija) neki odlicen in ucen mohamedanec, po imenu Ali-Haisa, navadil pripra­vljati strup. »Um solche Zubereitung bin ich schon vordem von etlichen Orten ersucht, aber niemals noch überredet worden zu communicieren und wird sie auch niemals ein Mensch von mir erhalten. Denn mein Gewissen will mir nicht erlauben, eine so hochschädliche Sache zur Gefährdung vieler Menschen Lebens gemein zu machen und dem höllischen Mordgeist oder dessen Creaturen und Werkzeugen damit einen Vorschub zu thun«.577 Iz Afrike se je prepeljal na Fran-cosko ter stopil na suho v Toulonu od koder je obiskal Lyon, Marsej, Beaucaire, Avignon itd., potem Pariz, kjer je videl »ogledalo resnice« nekega francoskega vojvode in je od njega izvedel, kako se taka zrcala narejajo. Isto skrivnost mu je že prej razodel v Benetkah neki Žid, kateri mu je v takem ogledalu pokazal njegov grad Bogenšperg. Iz Pariza se je leta 1670 vrnil v Lyon, kjer se je vec let bavil marljivo z arheologicnimi in prirodoslovnimi študijami, pa tudi z magijo in alkimijo. Njegov sicer velik duh, je namrec kakor se iz navedenega vidi, ob-vladala vera v carovnice in carobnijo, dasi je zametal torturo kot sredstvo, da se izvé resnica o sodnem postopanju. V domovino se je vrnil crez Švico in si je pri tej priliki ogledal tudi slap Rena pri Schaffhausenu. Leta 1685 je bil vnovic na Nemškem v Hohenloheški deželici pri Francisciju, poznejšem komentatorju jegove »Ehre des Herzogthums Krain« in v Norimberku pri knjigarju Wolfu Morizu Endterju, kateremu je leta pozneje poslal v tisek 1. zvezek svoje Kronike. Vrnivši se s Francoskega se je Valvazor oženil leta 1672 prvic z Ano Rosino von Grafenweger, ki mu je rodila 6 sinov in 3 hcere. Po njeni smrti 25. aprila 1687 se je oženil drugic 20. julija istega leta z Anno Maksimilo baroninjo Zetschker, ki mu je leta 1688 rodila hcer. Leta 1672 si je kupil tudi lepi grad Bogenšperk pri Litiji, danes posestvo knezov Windischgrätzov, katero je kmalu izpremenil v pravo bivališce Muz. Tam je zbral polagoma knjižnico nad 10000 zvezkov iz vseh 577 Prevod: »K takšni pripravi sem bil že pred tem na nekaterih krajih nagovarjan, toda še ni­koli me niso k temu pregovorili in tega tudi nikdar noben clovek od mene ne bo docakal. Kajti moja vest mi ne dovoljuje, da bi tako zelo škodljivo stvar, ki bi lahko ogrozila mnogo cloveških življenj, spravil na svet in s tem peklenskemu morilskemu duhu ter njegovim kreaturam in orodjem dajal spodbudo.« znanosti, obsegajoco najdragocenejše rokopise in inkunable, katero je pozneje, ko je vso imovino porabil za Kroniko (1690), prodal zagrebškemu škofu Miku­licu. Ta knjižnica je zacetek metropolitanski zagrebški knjižnici. Poleg knjižnice je imel na Bogenšperku precej bogato zbirko novcev, zlasti lepe grške in rimske novce, katerih je mnogo razposlal prijateljem, strokovnjakom v tujih deželah; tako nekemu prijatelju v Frankfurtu samemu 8000 novcev. Imel je tudi rudnin-ski kabinet, v katerem si našel rude iz Idrije, kapnike iz Postojne in drugih vilenic notranjskih, ahate, jaspise, pustojnike, lepe vrste marmorja itd., sploh vse, kar je nabral na svojih izletih po Kranjskem in na potovanjih v tuje dežele. Poleg tega rudninskega kabineta je imel zbirko matematicnih in fizikalnih instrumentov, za katere je izdal lepe vsote, »als ein Herr, der in der Mathematik und Naturer­fahrenheit eine hohe Stufe erreicht hat«.578 Na gradu Bogenšperku je napravil, najbolj za domaco potrebo, tudi lastno bakrorezarnico in bakrotiskarnico za na­pravo slik za njegove poznejše publikacije. Tam so delovali bakorezec Andreas Trost, znan tudi kot ilustrator Visherjeve knjige o štajerskih gradovih, Mathias Greyseter, Atzelt, P. Mungersdorf in Vitezovic, katerim sta dajala predloge risarja Janez Koch in Janez Wererr; te predloge pa je navadno skiciral Valvazor sam. Svoje pisateljevanje je zacel s prelogo neke francoske knjige na nemšcino. Iz­šla je leta 1671 v Bambergu. Potem je izdal neki nemški »Passionsbüchlein« leta 1679 z bakrorezi. Prvo vece njegovo delo je »Topographia Ducatus Carnioliae modernae« leta 1679 v Ljubljani pri Mayerju. Atlasu obrisov (»der Controfeeyen aller Städt, Märkt, Clöster und Schlösser«),579 katere obsegajo te bukve, je dodál vsebino narisanih predmetov v slovenskem jeziku. Knjiga obsega poleg naslovne slike še 316 bakrorezov. Pozneje je to delo sprejel v svoje »Ehre«. Za imenovanim delom je izdal »Topographia Salisburgensis« v bakroreznih tablah in pesniško delo »Theatrum mortis humanae«,580 tiskan v Ljublj. 1682 z latinskim in nemškim naslovom. Nemški naslov se glasi: »Schaubühne des menschlichen Todts in drey Theil; 1. Theil der Todten – Tanz, 2. Theil Underschiedliche Todts - Gattungen, 3. Theil der Verdambten Höllen Peyn vorstellend. Mit schönen Kupferstichen 578 Prevod: »Kot gospod, ki je v matematiki in poznavanju narave dosegel visoko stopnjo.« 579 Topographia archiducatus Carnioliae modernae: das ist Controfee aller Stätt, Märckht, Clöster, undt Schlösser, wie sie anietzo stehen in dem Ertzhertzogthumb Crain. Prevod: To je Controfee vseh mest, trgov, samostanov in gradov, kakor sedaj stoje v kneževini Kranjski. 580 »Theatrum mortis humanae tripartitum: figuris aeneis. illustratum.« geziehrt und an den Tag gegeben«.581 Na koncu uvoda je latinska pesem in nekaka igra z verzi Pavla Vitezovica. Potem se pricno dijalogi z dvogovorom cloveka in smrti, pogovor prvih staršev ž njo, za tem nastopajo po vrsti vsi govoreci s smrtjo latinsko in nemško – papež, kardinal, škof, opat, korar, župnik, predigar, menih, opatica, nuna, cesar, kralj, knez, grof, vitez, plemeniteš, vojak, tolovaj, sodnik, mestni svetnik, pravdnik, zdravnik, zvezdogled, bogatin, ubožec, trgovec, kramar, brodnik, voznik, kmet, pijanec, igravec, blaznik, slepec, prosjak, starec, cesarica, kraljica, kneginja, grofica, plemenitašinja, stara ženica, dojnica, decek fantic, kre-post, zmagovavci, Kristus in smrt. Drugi in tretji del obsegata razlicne vrste smrti in muke pogubljencev. Narisanih in popisanih je 35 razlicnih vrst smrti in 31 vrst peklenskih muk. V narodnem zmislu so pomembni doneski, katere mu je za drugi del podal Vitezovic, in pa podobe. Te podobe, narejene doma, imajo veliko ceno v narodnem in kulturnozgodovinskem oziru, ker se na njih vidijo nošnje razlicnih stanov, ki so bile takrat navadne, dodana jim znamenja in orodja, ki so se takrat rabila. Eva n. p. ima préslico, kakoršno imajo južni Slovani, kramar kraški koš. Doneski Vitezovicevi obsegajo predmete iz Hrvaškega in Dalmacije. Na eni podo-bi se vidi Jakoba Vojnica Hrvata, ki je bil svoje dni pogumen vojšcak, a poleg tega tudi morivec. Pecejo ga nataknjenega na raženj pocasi pri ognju. To eksekucijo gledata veselo dva hrvaška magnata v polni opravi, saj je Vojnic požgal iz sovraštva do nekega grofa dvanajst gradov. Drugi primer pripoveduje, da je v Okicu imel neki gospodar deklo na sumu, da mu je nekaj odnesla. Prijel jo je »und bunde sie * Im Winter an ein Pfahle*, Nackend und bloss, und sie begoss * Mit Wasser soviel Mahle, * Biss sie zu Eyss, auf solche Weiss * Ertödtet ganz gefrohren, * Da gwiss nicht hat sein Praedikat * Der Kalte Todt verlohren!«582 Po izdaji kranjske topografije se je poprijel Valvazor sestavljanja koroške to-pografije in jo je izdal kot prirocno knjigo za tujce leta 1681 v Ljubljani pri Ma-yerju. Sedem let pozneje (1688) pa jo je pomnoženo izdal vnovic v Nürnbergu pri Eadterju pod naslovom »Topographia Archiducattus Carinthiae«. Knjiga je posvecena koroškim stanovom. Takoj v uvodu se bere (str. 1): »Sonst findet man 581 Prevod: »Gledališki oder cloveške smrti v treh delih: 1. del Mrtvecev – ples, 2. del Razlicne vrste smrti, 3. del Predstavitev prekletih peklensko bridkost, z lepimi bakrorezi okrašen in na svetlo dan.« 582 Prevod:»Jo zvezal je * pozimi na en drog * golo in razgaljeno, polil * je z vodo, tolikokrat * dokler v led tako spremenjena * umrla ni in zaledenela * tako zagotovo svoj predikat * ni hladna smrt izgubila.« in den uralten Freiheiten oder Privilegien, dass ein Herzog in Kärnthen in win-discher (slowenischer) Sprach investirt und eingeführt worden. Wie dann auch Aeneas Silvius in seinem Europa an dem Ort, wo er von Kärnthen schreibt, für glaubwürdig auzeigt, dass ein Fürst in Kärnthen die Freiheit hätte, wann Er bey einem Römischen Kayser und dem ganzen heiligen. Reich angeklagt würde, dass er sich vor demselben anderst nicht als in windischer Sprach zu verantworten schuldig wäre.«583 Ta vindiški jezik pa je, kakor piše dalje na str. 4 »(heute) allein unter dem gemeinen Volk und zwar nur an denen Crainerischen und Steyeri­schen Confinen wie auch bey und um Klagenfurth. Und nächst Klagenfurth bei Maria Saal auf durchwegs windischem Poden steht der Herzogsstuhl, von dem pagina 130 die Rede ist.«584 O vmešcevanju knezov govori tudi Ehre des Herz­ogthums Krein zelo obširno. Glavno svoje delo je dovršil Valvazor leta 1689, katerega leta je tudi izšlo pri Wolfgangu Morizu Endterju v Norimbergu. Uceni Erasmus Francisci je rokopis Valvasorjev pregledal, da bi ga spravil »in eine rein Deutsche Deutliche – und zierliche Redeart«,585 ter ga po svojem ukusu uredil in stiliziral ter ga »ausserdem unter Mitwissenschaft des Hauptauthors«586 olepšal z opomnjami in anekdota-mi, da nekaj knjig tudi sám spisal (1., 5., 10. in 13.). Dogodek, zbujajoc senzacijo je bil, ko je ta knjigo leta 1689 izšla v štirih de­belih folijantih pod naslovom »Ehre des Herzogthums Crain«587 s 3320 stranmi in 533 podobami. Po šegi tedanjega casa je pridejano knjigi vrsta tako zvanih vošcilnih pesmi. Vseh je enajst, med njimi dve od Vitezovica (kajkavsko-cakavska in štokavska) in 583 Prevod: »Sicer najdemo v prastarih svobošcinah ali privilegijah, da je neki knez na Koro­ škem spoznal in se naucil windisch (slovenskega) jezika, kot to pozneje tudi Aeneas Silvius v svoji Evropi, na mestu kjer piše o Koroški, nakazuje kot povsem verjetno, saj naj bi nek koroški knez imel to svobodo, da je, ko je bil pri nekem rimskem cesarju in pred celotnim svetim cesarstvom obtožen, izjavil, da se pred istim ne cuti dolžan zagovarjati nikakor drugace, kot v windisch jeziku.« 584 Prevod: »(Danes) samo med preprostim ljudstvom, in sicer samo ob kranjskih in štajer­ skih mejah, kakor tudi pri in okrog Celovca. Prav tako v bližini Celovca pri Gospe Sveti, na popolnoma slovenskih tleh stoji Knežji kamen, o katerem se govori na str 130.« 585 Prevod: »V cisto nemško, razumljivo in licno govorico.« 586 Prevod: »Razen tega z vedenjem glavnega avtorja.« 587 Slava vojvodine Krajnske. ena slovenska Sisencelijeva.588 Ce izvzamemo pamflete na katoliško duhovšcino v protestantovski pesmarici, je to prva posvetna umetna pesem v slovenskem je­ziku: »Castitno (ne Zastitno, Sket) vošejne te kranjske dežele k'letem useh hvale vrednčm bukvam kranjskiga popisvajna visoku žlahtnu rojeniga Gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja, frajerja iz Mudije inu Zaverha, Gospuda u Bogensperko inu u Ljehtenberko, u Dolejnskčm kraji te kranjske dežele pešiceskčga kapitana inu tovarsha engčlčškega krajla tovarštva.« Je pčrshču enkrat taj.ste dan s tolikčm proshnam pčrpelán. O .rezhne dan? O .rezhna luzh Katera imash tok veliko muzh, de te bukve pčrpelash, nčm to pravo luzh podash. Vj bukve tudi .rezhne .te, .akaj vj mene re.vetlite, inu .tčrte, de moje ime zev .vet zčlo dobru ve. Kokčr to .onze sjvtčrnu lepshe .tane, inu mladu. Nezh inu nemore skodvati, oku je lih moglu prebjvati .a murjam delezh pokopano inu s'temnizam obdano. U glihe vjshe je.t gore grem, lepu .vetiti pčrzhnem. O .rezne dan? ke mene re.vetish, moje tčmnize pogebish. 588 Jožef Zizenceli, Sisentschelli, Sisenthal (1658–1714), pisec prve slov. pesniške literarne poslanice (Kidric), naslovljene na Valvasorja, lat. besedilo pesnitve Applausus Ad Librum descriptionis Carnioliae … je natisnil že 1687 v Lj. in ga pred uvodom v Valvasorjevo delo Die Ehre des Herzogthums Krain 1689 ponatisnil, hkrati z njim pa še slov. in hrv. verzijo. Slov. pesem z naslovom Za.htitno vo.hejne te Kranj.ke deshele k' letem usčh hvale urednčm bukvam Krajn.kiga popi.vajna vi.oku slahtnu rojeniga, gospuda Janesa Bajkorta Valvasorja … obsega 4 kitice po 10 vrstic in sodi med najboljšo slov. poezijo 17. st. – Avtorjevo ime se nikjer drugod ne ponavlja. Vj bukve pomaga.te, inu pumozh perda.te sku.i vezheniga Gospuda Valva.orja, kir da, de je.t ta velik .vet re.vetiti morem .azhet. Vj mene mohnu hvalite, moj glas pov.od re.tre.ite. Kateri te hvale bode brav, te be.ede bode prebrav: O .rezhna Krajnska semla, katera tuliku hvale pčrjemla od .oih .enov, kotere je s'rodila inu taku ve.oku včzhila. Srezhna mate .takčm sadu, kir je pčrneslo tvoje telu. Bukve tedaj pojte, na u.em .vetu .tojte. Po u'.e dčshelah letite, inu moju zha.t done.ite. Oblike: Pomagaste, moju cast, kažejo, da je plemenitaš Jožef Zizenceli bil Notranjec, najbrž Vipavec. Za castitkami se bereta predgovora Valvasorjev in Franciscija; ta drugi nima v sebi drugega kakor s puhlo »ucenostjo« pomešano hvalo baronu in knjigi njegovi. Valvasor zatrjuje v predgovoru, da upa, da ni v njegovem delu nic zoper ka­toliško vero. »Also bezeuge ich dennoch hiemit zu Überfluss, dass dafern je über alles mein hoffen, wissen und begreiffen eine einige Zeil oder Wort dieser Histo­risch-Topographischen Beschreibung, dem geringstem Punkt oder Stück Catho­lischer Religion widerstünde, solches hiemit durch mich für ungültig erklärt sein solle. Hingegen zweifle ich aber nicht, der freundliche Leser werde zwischen einer Blossen Erzählung oder Allegirung und einer selbständigen Rede einen Unterschied machen.«589 Konec uvodnih listov obsega zapisnik virov ter v delu 589 Prevod: »Torej izpricujem s tem vendarle vec kot bi bilo potrebno, da v kolikor bi kadar­koli, neodvisno od mojega pricakovanja, vedenja in razumevanja ena sama vrstica ali bese­ navedenih pisateljev. Predalec bi nas zapeljalo ko bi hoteli popisati vso knjigo, po kateri je raztreseno dosti slovenskih besed, zanimivih že zaradi tega, ker jih je Valvazor zapisal navadno tako, kakor jih je cul iz ust naroda. Zanimivi so za slovensko dijalektologijo njegovi, dasi medli podatki o slovenskem jeziku v VI. knjigi 274 nasl., kjer govori o pisanju in izgovarjanju slovenšcine, dasi so vecino-ma posneti po Bohoricu. O Ljubljancanih opominja, da na mestu u izgovarjajo l (seveda nasproti gorenjšcini bila:biva). O prebivalcih Dupeljske vasi v Tuhinjski dolini pravi, da besede na dolgo raztegujejo in pristavlja: »Bei denen Homerus einen Absatz finden würde, wenn er seinen Gebrauche nach die Wörter […]590 (geflügelte nennen wollte)«.591 Valvasor obžaluje, da se slovenšcina »seit wenig Jahren her sehr corrupt und täglich corrupter geredet werde, wie wohl ein einem Ort mehr als am andern; fürnehmlich aber zu Laibach und dort herum, wie auch in Oberkrain, welches daher entsteht, dass sie mit der Teutschen mehr vielfältig vermengt und gebrochen wird, als wie zum Exempel: corrupt recht crainerisch Tausend taužent jeser Leiter luitra stop Tischtuh tishtah Part Massen massat obderzat Storch štorka zhapla Spatzieren gehen spanzirat sprehajat Fruhstücken frustukat saitčrkuvat. Dergleichen unzahlig viel andere Worte lauffen nunmehr durch die Krainer[ische] Sprache, wie zu Teutschen manche französische und Lateinische eingebrochen.«592 da, tega zgodovinsko-topografskega opisa nasprotovala najmanjši tocki ali clenu katoliške vere, to isto preklicujem kot neveljavno. Nasprotno pa ne dvomim, da bo prijazen bralec vedel razlociti med golo pripovedjo odnosno navajanjem in izvirnim govorom.« 590 Nerazlocba beseda v grškem alfabetu. 591 Prevod: »Pri katerih bi Homer našel odstavek, ce bi sledec svoji navadi besede hotel ime­novati 'krilate'.« 592 Prevod: »že nekaj let in vsak dan bolj govori izmaliceno, ceprav v nekaterih krajih bolj kot v drugih, posebno pa v Ljubljani in tam okrog, kakor tudi na Gorenjskem, kar je posle­dica tega, ker se jezik mnogovrstno pomnožuje in lomi z nemško govorico kot na primer: Najvece cene so Valvasorjevi popisi obicajev slovenskega naroda. Predvsem po­pisuje v VII. knjigi umešcanje koroških vojvod; dalje volitev sodnika v Paznu593 v Istri in Kastvi.594 Slovenske kmete hvali, da se trdo drže starih obicajev in navad: »Dass sie vill ungerner davon scheiden, als ein angewachsener Schwamm von dem Baumstamm, auch keinerwegs sich solche verbieten oder abbringen lassen.«595 Iz Istre je zapisal pogovor obeh starejšin pri ženitvi. Nižji starejšina, kateri bi bil po navadni napitnici še rad vrsto drugih napravil, je dal znamenje višemu starejšini, da bi rad ž njim govoril, a njegovi gostje nocejo molcati. Takoj potem, pravi Valva­sor, rece drugi starejšina na glas: »No, tiho naši!« Zatem tudi nižji starejšina ukaže svojim tihim biti. Na to vsi umolknejo. Ko se potem nižji starejšina hoce odkriti (pri mizi sede vsi pokriti), pravi višji starejšina: »Pokrij svojo pošteno glavo, pošte­na usta govore.« In potem se pricno daljne napitnice. Ko nevestin oca blagoslovi nevesto in ženina, vskliknejo vsi svatje: »Našimo bratezo, naše neveste de be njem žito vsako rodilo, angeli stanu. Amen sa snahu, Amen, amen« (VI. 332). V Istriji so pokladali tedaj zarocencema še peceno kokoš na zakonsko posteljo in starejšina je peljal nevesto, ko so ji oprtali brento na pleca, in tudi svate do bližnje vode! Starejšina je ogovoril vodo, rekoc: »Dober dan voda jordana, koja se korstila Boga na svetiga Juana je sem tebi pčrpelau leto nevestico, de bodeš nji uslužila nu njo cisto ohranila.« Plesalo se je navadno okrog lipe, ki jo vidimo na mnogih podobah v zapisniku gradu, in to ne samo na ženitvanjih ampak tudi sploh mnogokrat po letu; zlasti Gorenjci so plesali toliko. »Dass ihnen die Füsse fast wenig still stehen.«596 Tudi pozimi se je mnogo plesalo, posebno po gumnih in skednjih. Plesali so tudi ne­kako »kolo«. »An theils Orten als bei Katzenstein und derer Orten tanzen die le­digen Dorf Pursch unter den Bäumen oder in einer Korn Tennen in einem Kreis, der nicht über 6 Schritt breit ist. Und auf einem so kleinem Platz werden doch in die 50 Paare und zwar alle sämntlich zugleich auf einmal tanzen und hernach alle zugleich aufhoren und eine Weile ruhen, doch nicht lange. Denn nachdem sie kaum ein oder zwei Vater Unser Still gestanden tanzen sie wieder derauf los. Und (Sledijo primerjave v tabeli). Podobno kot te kroži sedaj po kranjski govorici mnogo tujih besed, podobno kot so se v nemško vsilile mnoge francoske in latinske.« 593 Pazinu. 594 Kastva, Kraj na Hrvaškem na hribu 350 m nad morjem, 11 km zahodno od Reke. 595 Prevod: »Da se mnogo težje locijo od njih kot prirasla goba od drevesnega debla, tudi si jih nikakor ne dovolijo prepovedati ali odpraviti.« 596 Prevod: »Da jim noge bolj malo mirujejo.« mit solcher Abwechslung geht es also nacheinander fort.«597 O krstih otrocjih po­roca, da je pri Beli peci in v Jesenicah ter tam okrog navada pri kmetih, vabiti po 4, 5 tudi celo po 7 botrov, katerih slednji mora prinesti otroku v cerkev 3–4 lehti platna. Pri pogrebih omenja posebno žalnic in sedmin, ki so trajale do sedmega dne in pripoveduje v dostavku kakor analogon o ruskih žalnicah pri pogrebih in o sedminah Rusov. Pripoveduje nam blagoslavljanje živali in posvecevanju vremen­skih žrel (Wetterloche) in pa praznovanje svetih letnih casov. 597 Prevod: »Na nekaterih krajih kot pri dvorcu Katzenstein (v Begunjah) in pripadajocih krajih plešejo samski vaški fantje pod drevesi ali v žitnem gumnu v krogu, ki ni širši od šest korakov. In na tako majhnem prostoru pleše istocasno okrog 50 parov, ki nato nekaj casa vsi skupaj pocivajo, vendar ne za dolgo. Potem ko za en ali dva Ocenaša obstanejo, se znova poženejo na ples, in tako se torej izmenicno eno za drugim nadaljuje.« IX Pri omembi postranskih obicajev, kateri se mu cudni dozdevajo in katerih se ljudstvo stalno drži, popisuje Valvasor jedilni red o veliki noci, kadar se med dru­gim blagoslavlja kolac, katerega tudi na ženitovanjih mecejo gostom. Poroca nam tudi o božicnih poticah in poprtniku. Tudi koledovanje popisuje zelo obširno in natancno. Izmed narodnih jedi omenja razen omenjenih še prosencev, domacih štrukljev (Hausstruckel) in ajdovega soka, kakor tudi neke baže strdenic (lecelj­tov), ki so boljši od norimberških. Od narodnih pijac pozna razen vina še pijaco, ki si jo kmetje napravljajo sami iz brinja, brinjevec (ne žganje); tudi medica je bila starim Kranjcem priljubljena pijaca, kako jo je delati, je natancno popisal. Ž njo se ne dá meriti nobena druga. Da omenja karakteristikon slovenskih de­žel kozolec, je pac umevno. Za vožnjo po rekah rabijo Slovenci dolge liburnske colne in po dva vkupe sklenjena colna (storicu). Tudi je kmetom posebno na spodnji Dravi služil sam sod, na katerem je kmet, vzdržujoc ravnotežje, plul po vodi, kar kaže Valvazor tudi v podobi. Naši pradedje so bili tudi ljubitelji ski-sporta: Nekateri kmetje na Kranjskem zlasti okoli Turjaka imajo neko redko iznajdbo, ki je še nikdar še nikjer drugod nisem videl, namrec da pozimi, ko leži sneg, lete z visokih hribov navzdol z neverjetno hitrostjo. Vzamejo si 2 leseni dešcici, cetrt palca debeli, pol malega cevlja široki in pet cevljev dolgi. Spredaj so take dešcice zakrivljene in zavihane kvišku, na sredi je pritrjen usnjen remen, v katerega vtaknejo noge. Na vsako nogo se dene eden tak smuc ali krpelj. Poleg tega ima kmet tudi mocan drog v roki, stakne ga pod pazduho, se drži ž njim mocno nazaj, naslanja se tudi nanj in se vodi ter se tako drsa crez najstrmejšo goro doli. Erasmus Francisci poducuje bravca po tem tudi o drugih deželah, kjer so take naprave v rabi. Ženske so naslikane, kako nosijo kebel na glavi, kakor tudi druge stvari, n. p. zibeli. Valvazorjevi kmetje so še nosili orožje, kar se jim je zaradi rednih bojev s Turki rado privolilo, ker je bilo vedno iskati nijh pomoci. Tu in tam so imeli na­mesto dolgih pušek cakane, t.j palice z železnimi kljukami. Tudi navadne lesene palice, ki so bile samo obeljene in nad ognjem nekoliko opaljene, so na mnogih krajih rabili kot nekako morilno orodje. Med drugim nam pripoveduje o nekih posebnih kmetiških kopelih ali vod­njaku (sdrave studenz) pri Ostrem vrhu, kamor so hodili kmetje s posodami po vodo, meneci, ce je posoda do vrha polna in se prinese domu, da se nic vode ne polije, potem bolnik gotovo ozdravi. Tudi izmed rekov in prislovic citira Val­vazor nekatere, n. p. »Pij me pijavka«, kar rabijo, kadar love pijavke in o cemer mu je porocal star ribic; »na repo« na repu ostati, naposled ostati, o starih zapu-šcenih devicah na plesišcu; »prejo resdero« = nehajo presti, »iz posta vzeti« = deliti jedi na grobu koga, ki je v postu umrl; »rakom svisgat«. O kranjskih Hrvatih (Belokranjcih) mu je posebno po volji neki obicaj, ples s sabljami. Možje ga plešejo »mit blosem Säbeln, auch so artlich und wunderlich sich damit durcheinander schwingen, dass es zu verwundern.«598 Že v predavanjih o narodnih pesmih sem porocal o njegovih omembah narodnih pesmi, Pegama, otroške […]599 Kolobar, o koledovanju, o vecernih molitvicah: Pojmo spat itd. Pri ženitovanjih v Hrvatih igrata zastava in zastavnik veliko vlogo. Nevestine­ga voditelja imenujejo dever. Ženin sname nevesti venec raz glave s sabljo in ga pritrdi na stropu v izbi. Zelo obširno popisuje Valvasor v poglavju »O krajih ob granici« obicaje in navade Uskokov, katerih mnoge imajo svoj pocetek v slepem poganstvu (»in blinden Heidenthum«). Pred vsem omenja navad božicnega ve-cera, katerega po navadi svojih poganskih, malika badnjaka castecih pradedov, ne imenujejo božicni vecer ampak badnji vecer. Dalje omenja pri Uskokih na­vadnega, splošnega poljubovanje na sveti vecer in novega leta dan, maškarade otrok, ki pepelnicno sredo nabrano moko, olje, kruh in vino kar na ulici popijajo in z razlicnimi burkami obžalujejo smrt Bacchusevo, otrocje vojske v postu, kre­se i.t.d. Žalna obleka pri Uskokih je crna, nosijo jo roditelji za otroki svojimi in otroci za starši in zakonski ljudje drug za drugim tri leta. Oženjene brate in omo­žene sestré obžalujejo v taki žalni obleki dve leti, neoženjene brate ter neomožene sestre pa eno leto. Valvasor hvali Uskoke, da imajo svoje puške kakor najveci lišp in v njih sobah se vidijo naobešene »mancherley Röhre, Pistolen, Carabiner, Sä­bel, Palasche, Hacken Baltiza gennant, Tschakan oder Streithämmer, Buzdikan oder Tszestoper, unterschiedliche Gattungen von Spiessen, auch vielerley Ros-szeug und Sättel. Und dieses« – pristavlja – »ist auch vor wenigen Jahren annoch bei uns in Krain bräuchlich gewesen, da man von denen so gennanten Spalliren und Malereien nicht viel gewusst noch sich derselben gross geachtet, sondern in denen fürnehmsten und besten Zimmern sich nichts den Kürasse, Panzer, allerley aufgehencktes Gewehr und Rosszeug zeugte.«600 598 Prevod: »Z golimi sabljami tako dovršeno in cudovito vsepovprek vihrajo, da jih je treba obcudovati.« 599 Tri nerazlocno napisane besede. 600 Prevod: »Vsake vrste cevi (pušk), pištol, karabink, sabel, dolgih mecev, kavljev baltica ime­ Navado, speci celega vola in ga potem razdeliti ljudstvu, nahajamo za Val-vazorja tudi še na Kranjskem. Tako je bil leta 1660, pri dednem poklonstvu cesarja Leopolda I., v Ljubljani na prostem polji pecen vol razdeljen množici ljudstva in leta 1686 je bil v Idriji pri narodni veselici med drugim tudi pecen cel vol, katerega kose so jedli tudi mestni starejšine. Zelo obširno nam opisuje narodne noše. Popisi dobivajo še veco ceno po pridejanih podobah. Zanje kakor tudi za popise svatbenih obicajev mu moramo biti še posebej hvaležni in on zasluži po pravici ime prvega našega folklorista. Kar se tice zgodovinskih podatkov, ni ravno zlasti glede starejših dob posebno kriticen, pa so nam vendar njegova porocila o zadnjih dobah zelo dobro došla, zlasti gledé turških bojev. Važen je seveda tudi za poznavanje tedanjih plemenitih rodovin in umetnosti in slovstva na Kranjskem, kakor tudi za slovensko topo­nomastiko. Istega leta, katerega je izšla knjiga »Ehre des Herzogthums Krain«, je obširno opisal Valvazor tudi cudovito Cerkniško jezero, katero je opeval že Torquato Tasso.601 Ta spis je priobcila »Leipziger gelehrte Gesellschaft« v svojih »Aeta« decembra meseca 1689 (str. 634–644). Vec del Valvazorjevih pa je ostalo nenatisnjenih: Satyre Ovidijeve (bakrorezne table), potem 6 zvezkov Lumen naturae 1) de Vitro, 2) de Pasta, 3) de Colore, 4) de Sympathia et Antipathia, 5) de Fuco in 6) de Medicina in trije zvezki dela Flos Physico – Mathematicus, »in denen von allen mathematistischen Sachen, sowie auch von den eigenen Erfindungen gehandelt wird.«602 Živel je Valvasor, kakor je iz povedanega razvidno, vecinoma v študijah; iz teh so ga sem ter tja iztrgali vojni dogodki tedanje dobe. Ponosno je postavil Valvasor na naslovu svoje knjige na videž svoj znacaj glavarja dolenjske cetrti. Saj je tudi on nekajkrat šel v boj zoper Turka. Odliko-val se je zlasti leta 1683, ko so Turki oblegali Dunaj. Tedaj ga je kranjska dežela poslala na pomoc Štajercem zoper Bathianija in Turke. Za možato vedenje mu je novanih, cakanov ali bojnih kladiv, buzdovanov ali šestoperov (kij s šestimi robovi), razlic­ne vrste sulic, tudi razlicne konjske opreme in sedel, in vse to je bilo še pred nekaj leti tudi pri nas na Kranjskem v navadi, ko se o tako imenovanih špalirjih in pleskariji še ni dosti vedelo ali niso bili cenjeni, temvec so se najimenitnejše in najboljše sobane okraševale le z raznimi oklepi, oklopi, vsemi vrstami obešenega orožja in konjske opreme.« 601 Torquato Tasso (1544–1595), italijanski pesnik. Negovo najvecje delo je La Gerusalemme liberata (Osvobojeni Jeruzalem, 1575). 602 Prevod: »V katerih se razpravlja o vseh matematicnih stvareh kakor tudi o lastnih iznajdbah.« poklonila štajerska dežela nekaj nalašc v spomin na to kovanih zlatih in srebrnih novcev. Valvazor pripoveduje sam o tem v IV. zvezku Kronike. Vrnivši se iz praskanja s starim sovražnikom kristijanstva, se je vojšcak zopet premenil v ucenega pisatelja knjig, ki je vso imovino žrtvoval za znanstvene zbir­ke, potovanja, bakrorezarnico in izdajo svojih del. Popolnoma obožal je preživel Valvazor zadnje dni v mali hišici v Krškem, ka­tero je kupil od svétnika, mešcana Vodnika, nekega prednjika pesnika Vodnika, februarja meseca 1693. leta. Že 19. septembra 1693. leta je umrl tam za staro svojo boleznijo, podagro. V Ljubljani je njegova smrt vzbudila veliko senzacijo. Prijatelji so mu postavili na grob spomenik, cegar napis je napravil zgodovinar Dolnicar (Thalnitscher).603 (Radic…) Preden preidemo v dobo »Academiae Operosae«, zdi se mi potrebno, da si nekoliko ogledamo še neko stran duševnega življenja naših prednjikov, namrec zacetkov slovenske dramatike. (Trstenjak) Koncu 16. stoletja so se pojavile v Ljubljani duhovne igre, katerih snov je bila vzeta iz svetega pisma. Te igre, takorekoc predhodnice gledaliških predstav, cetu­di ne v današnjem zmislu, so bile pisane zvecinoma v latinskem jeziku, pozneje tudi v nemškem. Iz prvega casa teh iger poznamo samo slovenske pasijonske igre, ki so jih napravljali kapucini v Škofji Loki. Energicni škof Hren je povabil jezuite v Ljubljano, da bi mu oni pomagali udušiti protestantstvo na Kranjskem. Tako so prišli jezuiti v Ljubljano kot an-tireformatorji ter prevzeli vse latinske šole. Nastanili so se najprej v franciškan­skem, potem v avguštinskem samostanu (svetega Jakoba cerkev). Tu so sezidali kolegij s katerim so združili semenišce in konvikt. V konviktu so vzgajali revne mladenice za namene svojega reda, sprejemali pa so tudi vanj sinove bogatih in plemenitih rodbin. Šole so si osnovali po svojih potrebah. Njih stališce je bilo težavno nasproti mešcanom in ljudstvu in zato so se trudili pridobiti si simpatije vseh krogov. Da so jim kranjski stanovi bili prijazni, prica to, da so jim odpustili davke. Drugacno je bilo njih stališce nasproti takozvanemu javnemu mnenju. Da bi pridobili ljudstvo so jeli snovati bratovšcine, kar je bilo tem lažje, ker so bili tedanji mešcani v zvezi s štajerskimi bratovšcinami in jeli so negovati v 603 Janez Gregor Dolnicar (1655–1719), kronist, zgodovinar, pisec o umetnosti, pobudnik baroka, soustvarjalec Academie operosorum. Avtor Zgodovine ljubljanske stolnice. šoli komedijo, kar se sploh ni gojilo v nobeni šoli. S komedijo so imeli posebne namene. S predstavljanjem dramaticnih del si je imel pridobiti ucenec neko go-tovost v javnem nastopanju in lepe oblike v kretanju. S predstavami, ki so bile javne, so si hoteli pridobiti jezuitje tudi prijatelje v obcinstvu. Te predstave so privabile mnogo gledavcev, ki so obcudovali sijajne kostume in dekoracije (kar je bilo glavno) in pa spretnost mladih igravcev ter so v tem videli sijajne uspehe jezuitske odgoje. Jezuitje so vzdrževali v svojem semenišcu tudi pevce in godce (med katerimi se imenujejo discantist, altist, bassist, fidicen, tubicen, tomboni­sta, organista, tubista, violinista, fagotista itd.). Take komedije so prirejali jezui­tje koncem šolskega leta, kolikor nam je znano najprej 1602. O tej priliki je kak cerkven dostojanstvenik delil nagrade. O vseh komedijah se niso ohranila porocila, pac pa o nekatrih. Ko je n. p. nevesta kralja Ferdinanda III., infantinja Marija Ana, hci Filipa III., potovala (1631. leta) iz Trsta skozi Ljubljano, so predstavljali jezuiti njej na cast komedijo: »Rachel pulchra«,604 v kateri izroci naposled Paris kneginji zlato jabolko v slavo lepote. Torej tudi pobožni ocetje so se znali laskati. V predpustu so igrali tako­zvano »Bügelkomedie« (l. 1636, »Priscianus vapulans«). Malone vsak ucitelj v jeziutskem kolegiju je spisal kako komedijo, katere snov je bila navadno vzeta iz svetega pisma, redkokdaj iz mitologije ali zgodovine. Tudi od Schönlebna imamo tako komedijo »Haeresis fulminata, seu Anastasius Orientis Tyrannus Haereti­cus«, ki se je igrala dne 2. in 3. maja 1657. Igrališce je bil navadno kolegij, vcasi tudi avditorij šolske sobe, poleti pa Podturen, ki ga je škof Hren podaril jezuitom. Jezuitske drame so bile pisane navadno v latinskem jeziku. O nemški kome­diji imamo porocilo, da je bila leta 1635 nemška predstava v cerkvi: »Christus Todes Kampf in Garten«.605 Dne 14. marca 1660 se je predstavljala v nemškem jeziku »Passionsdrama« pred velikim altarjem v cerkvi pri jezuitih. Na tak nacin so prišle enake predstave v navado skoraj povsod. Dijaki so se vcasi bolj bavili z igranjem kakor s šolo. Mnogi so »podivjali« ter so se poskušali tudi javno na ulicah. Patres tega niso zabranjevali, ampak so dopušcali ubogim dijakom pobi­rati darove za petje ali igro na javnih prostorih. S temi poulicnimi komedijami pa so bili spojeni tepeži in poboji, zato se je magistrat trudil odpraviti poulicno komedijo. Toda to ni šlo tako lahko, dijaki so preradi ponocevali, pijancevali in kartali in se pogostoma tepli z vojaki po zgledu nemških dijakov tedanje dobe. 604 Barocna igra o Racheli De Rachel pulchra. 605 Prevod: »Kristusov smrtni boj v vrtu«. Da so bili tepeži krvavi, si mislimo lahko po tem, ker so tedaj hodili Ljubljancani oboroženi s sabljami. Mimo tega so tudi navadni postopaci posnemali dijake in prirejali komedije na ulicah. Razen jezuitskih komedij je imela Ljubljana tudi veckrat priliko videti nemške komedijante. Volk Engelbert Auersperg se je na Nemškem navdušil za nemške igre, v Italiji pa za laško opero ter je oboje pridno gojil v Ljubljani, obenem pa podpiral tudi jezuitsko dramo. Vplival je tudi na to, da so jezuitje koncem 17. veka zaceli gojiti tudi nemško dramo. V svojem knežjem dvorcu je ustanovil gledališce, igralo se je tam v veliki dvorani. V nji so prirejali jezuitje šolske drame in tudi nemški ko­medijanti. Poleti pa se je igralo v nalašc napravljenem paviljonu na vrtu, ki je segal od Auerspergovega dvora do nunskega vrta na tržaški cesti. Po spodbudi Auersper­govi so sezidali stanovi jezuitom novi Konvikt (današnjo reduto) na svoje stroške. To je vzpodbudilo Zelenica,606 da je spisal latinsko dramo »Theodosius iunior«, ki so jo igrali jezuiti 5. avgusta 1658 deželnim stanovom v zahvalo. V svojo dvorano in paviljon je vabil Auersperg nemške komedijante, ki so zaceli zahajati v ljubljano že v 1. polovici 17. stoletja. V kranjskih stanovih so našli prave oboževatelje. Leta 1662 so prišli tje visokonemški komedijanti iz Inomosta607 ter so predstavljali komedijo »Christlicher Actaeon«, v kateri naha­jamo celo balet zveri in pojavljanje Kristusa v oblakih. Kako naklonjeni so bili stanovi dramatiki, prica vsota 1000 glgoldinarjev, ki so jo dovolili rektorju leta 1671 za uprizarjanje komedije. To kaže, s kakšnim sijajem so se uprizarjale in da se je gledalo le na vnanji blesk. Istega leta so dobivali tudi nemški komedijanti že stalno letno podporo. Takrat se je pojavila tudi zgodovinska drama. Sluša­telji retorike ljubljanskega liceja so igrali dne 20. februarja 1659 zgodovinsko dramo »Fadingers Bauernaufstand«608 z latinskim naslovom: »Palinodia, quam rebelles superioris Austriae ruriculae post longiorem suam insolentiam debellati cecinerunt.«609 Jezik je latinski, le tu pa tam nemški »Knittelreim«.610 Leta 1662 citamo že »Actio de Maria Stuarta«. Iz 17. stoletja imamo tudi prvo dramo iz do­mace zgodovine, namrec »Victoria Carnioliae ab Auersperg et Eggenberg contra 606 Josip Zelenic – Sellenitsch (1658 Lj.–1712), latinski pisatelj in pesnik. Pouceval je kot magister v Lj. 1678–1681 gramatiko, sintakso in poetiko. SBL. 607 Innsbruck. 608 »Fadingerjev kmecki upor.« 609 Prevod: Preklic, ki so ga izrekli uporniki gornje kmecke Avstrije, premagani po dolgi negodnosti. 610 Knittelreim, je zaporedje rimajocih se besed, dokler se rima ne poruši. Turcos reportata«,611 v kateri se slavi zmaga pri Sisku (22. junija 1593). Dijaki so jo predstavljali dne 21. februarja 1685 po inicijativi jezuitov. Iz 17. stoletja ima-mo nemško dramo »Der verrirte Soldat oder der Glücks-Probirstein«,612 ki sta jo spisala Kranjca Martin Hödler in Melhior Harrer v vezani in nevezani besedi. Leta 1660, torej 20 let prej kakor v Parizu, se je pojavila v Ljubljani prva laška opera. Z igrami pa so bila spojena tudi izkazovanja gimnasticnih vaj, od tod izraz komedija za glumske predstave. Leta 1700 je bilo po porocilu Dolnicarja v dvorani knežjega dvora laško gledališce. V kranjskih stanovih ni imel naš jezik niti gojiteljev niti zagovornikov. Bil je zanicevan, v 16. stoletju so ga stanovi podpirali samo iz vérskih razlogov. V šolah jezuitskih ni imela slovenšcina nobenega gojivca, vendar se ni mogla zatreti, vsaj zavoljo dijakov ne, ki so bili vecinoma kmeckega rodu. Tudi takrat že so namrec silili s kmetov v ljubljanske šole, ki so bile prenapolnjene. Leta 1636 je bilo n. p. v njih 544 dijakov! V srcu kmetiških sinov vendar še niso jezuitje popolnoma zatrli ljubezni do jezika, ki so ga govorili doma z materjo in svojci. Kakor so vi-deli nemške komedije, tako so hoteli dijaki napraviti priprostemu ljudstvu tudi slovensko predstavo. Da so bili ti dijaki zelo revni, je ob sebi umnevno in letopi-sec to omenja izrecno. Predstava je bila dne 6. februarja 1670. leta, in sicer zunaj mesta Pod Turnom. Igrali so nekaj dni »Paradiž (raj) in lingua vernacula« t. j. v slovenskem jeziku. Kakor se ob sebi umeje, so dobili dovoljenje za predstavo od svojih predostojnikov jezuitov. Enako predstavo so hoteli dijaki prirediti že prej, toda zavoljo izgredov, ki so jih imeli na vesti dijaki, niso dobili dovoljenja. Uspeh, ki so ga imeli s svojimi igrami jezuitje, je tudi druge vnemal za po­snemanje. In res so kapucini, ki so imeli dober aparat, nemrec bratovšcino Re-demptoris mundi, aranžirali z izredno spretnostjo enako igro. Leta 1598 so po povodu kuge, ki je razsajala v Ljubljani, zasnovali javen sprevod, ki se je obhajal na veliki petek vsako leto z vélikim sijajem. Imenovana bratovšcina je obljubila, na véliki petek prirediti sprevod s predstavo bridkega trpljenja in smrti našega odrešenika. Ta sprevod je bil drag in bratovšcina ga vec casa ni mogla uprizoriti, ker ni bilo sredstev. Neki pobožen mešcan Troppenau, je volil družbi potrebno vsoto in je tako omogocil, da se je tak sprevod zopet obhajal dne 24. III. 1617. leta »na veliko tolažbo kršcanskih duš«. Kjer je zdaj »Zvezda«, je stala takrat ka­pucinska cerkev, kateri je temeljni kamen položil 1607. leta Hren. Od tod je šel 611 Prevod: Auerspergovo in Eggenbergovo porocilo o zmagi Kranjske nad Turki. 612 Prevod: »Zablodeni vojak, ali poskusni kamen srece« ta sloveci sprevod na veliki petek najprej po gosposkih ulicah, potem cez Novi (sedaj Turjaški) trg, po cevljarskih ulicah cez Cevljarski most na Svetega Jakoba trg, od tod po Starem trgu in Glavnem trgu k Franciškanom, kjer je sedaj gim­nazija. Tu se je obrnil ter je krenil po špitalskih in gledaliških ulicah v kapucinsko cerkev. Kristusa so sprva predstavljale visoke osebe, pozneje pa najeti ljudje. Jude so predstavljali Krakovcani in Trnovcani, pozneje najeti ljudje. Te predstave Kristusovega trpljenja so zelo slovele. Ljudje so jih od dalec prihajali gledat in obcudovat. Ljubljancani so se ponašali ž njimi, ceš da ni takih v vsem nemškem cesarstvu. Ta sprevod se je oznanjal s prižnice po vseh bližnjih farah, v Preserju, na Vrhniki, v Polhovem Gradcu, Brezovcu, na Dobravi, v Št. Vidu, Šmartnem, v Komendi, v Dolu, v Ihanu, v Šmarjah, v Vodicah, na Igu in v Prežganju. Sprehod se je obhajal ponoci. Mešcani so svetili s svecami in bakljami ter so šteli to opravilo za najveco cast. V sprevodu se je predstavljalo Kristovo tr-pljenje in kak prizor iz starega ali novega zakona: »Welches alles Theils getragen, theils geführt, theils aber gehend zu Fuss oder reitend zu Pferde den andächtigen Zuschauern gezeigt wurde.«613 V sprevodu so korakali eremiti, pobožni ljudje so se bicali in mnogi so za pokoro nosili vélike križe. Odlicni mešcani so nosili božji grob. Sprevod je vodil duhovnik, ki je nosil kos svetega križa, na katerem je Kristus umrl. Tujci, ki jih je ta dan mnogo prihajalo v Ljubljano, so vsi zatrjevali, da niso nikjer videli tako lepega, pobožnega in dolgega sprevoda. Najvec zaslug za ta sprevod ima bratovšcina Redemptoris mundi, ki je tudi o drugih prilikah prirejale sprevode. Tako n. p. 22. junija, ko je bil sin Ferdinanda III. (21. maja 1653) izvoljen za rimskega kralja. Kapucini niso ostali pri procesi­ji, igrali so tudi dramo kot tekmeci jezuitom. Oni so skrbeli nekaj casa tudi za te sprevode, toda zaradi obilih stroškov so se kmalu navelicali. Tudi so se pritoževa­li, da obleko, ki je namenjena le za sprevode, nosijo predstavljavci tudi o delavni­kih in se tako izgublja prvotni znacaj sprevoda. Scasoma so se jeli obotavljati tudi mešcani, ker so se sramovali nositi božji grob. Ker se je vršil sprevod ponoci, so se dogajale nerednosti in nerodnosti, tako da ga je Marija Terezija prepovedala 22. oktobra 1773. leta in vlada je to prepoved izvršila leta 1778. Prepoved so razgla­sili bobnarji in objavila se je tudi na vseh mestnih vratih. Sprevoda so se udele­ževale vse družbe z zastavami. Svece jim je dajala bratovšcina Redemptoris, stale so 10 goldinarjev. Delavci so popili 100 bokalov vina, ki je stalo 15 goldinarjev, pojedli so kruha za 2.50 goldinarjev. Racun tesarja je znašal 11.54 goldinarjev, 613 Prevod: »Kar vse je bilo delno nošeno, delno peljano, delno pa peš ali jahajoc na konjih prikazanano pobožnim gledalcem.« toliko so zaslužili tudi slikarji, krojaci pa 5.06 goldinarjev in ravno toliko tudi dekoraterji. Petrinarji, ki so spremljali procesijo, so dobili 2 goldinarja, ravno toliko tudi godci in deželni trobentaci, mežnar svetega Miklavža pa en goldinar. Ljubljanska drama je vplivala tudi na deželo. Leta 1730 se je predstavljalo v Kra­nju: »Das Leiden unseres Herrn und Heiland Jesu Christ vollständig dargebracht, welches zu Krainburg auf dem öffentlichen Platze den 6. April 1730 als ein schmer­zenvolles Tragöd, allen nicht ohne häufigen Thränen ist vorgestellt worden.«614 Enake sprevode so napravljali kapucini tudi v Novem mestu in v Škofji Loki. Najveco važnost imajo za nas pasijonske igre v Škofji Loki, katere so opravljali kapucini od leta 1721, in to zaradi tega, ker so se godile v slovenskem jeziku in so potemtakem prvi zacetki narodne slovenske dramatike. Teh pasijonskih iger v Škofji Loki niso uprizarjali tujci, ampak slovenski mešcani in kmetje iz vasi okrog Loke. Anton Koblar nam je iz rokopisne knjige z naslovom »Instructio pro processione Locopolitana in die Parasceues«,615 ki jo hrani kapucinski arhiv v Škofji Loki, natancno popisal slovenske pasijonske igre v Škofji Loki (Izvestja II. (1892), 115–125). V ti knjigi je zabeležen ves spev, katerega so medpotoma recitirale delujoce osebe. Spev ima nad 1000 slovenskih in par nemških stihov. Knjiga obsega tudi zgodovino in red sprevoda. Veckrat je namrec Anton plemeniti Ecker kapucinom izrazil željo, naj napra­vijo sprevod (procesijo) v pocešcenje in spomin britkega trpljenja Jezusovega, kakor ga imajo drugod. Kot predstojnik vélike bratovšcine presvetega Rešnjega telesa v Loki je obecal podpore. Graški kapucinski provincijal oce Krištof je usli­šal njegovo prošnjo in podelil dovoljenje za sprevod leta 1720. Zacele so se delati priprave. Udje omenjene bratovšcine, ki so bili glavni pomocniki kapucinom, so se zavezali placevati na leto po 50 gl. nemške (blizo 60 gl. deželne vrednosti) za napravo obleke. Oglasili so se tudi mnogi drugi dobrotniki. O. Romualda616 so izvolili za reditelja sprevoda. Dolžnost mu je bila pripraviti vse potrebno, dolociti 614 Prevod: »Popolna uprizoritev 'Trpljenja našega gospoda in zvelicarja Jezusa Kristusa', ki je bila, kot trpljenja polna tragedija, ne brez mnogih solza, predvajana dne 6. aprila 1630 na javnem prostoru v Kranju vsem na ogled.« 615 Prevod: Navodilo za škofjeloško procesijo na veliki petek. 616 Oce Romuald Štandreški s krstnim imenom Lovrenc Marusic (1676–1748), kapucinski pridigar, je po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij sestavil besedilo za Škofjeloški pasijon, edino od vec pasijonskih procesij na Slovenskem z ohranjenim slovenskim besedilom. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenšcini. osebe za posamezne podobe ter razposlati povabila župnikom, vojakom itd. Na sredipostno nedeljo so vsako leto župniki okrog Loke in po Selški in Poljanski dolini s prižnice priporocali ljudem, naj se brž oglasé v Loki pri kapucinih tisti, ki hocejo imeti kaj opravka pri sprevodu, posebno jezdeci in vojaki. Kdor pa le utegne, naj gre gledat na véliki petek v Loko, kako se bo predstavljalo Kristusovo trpljenje v živih podobah. O. Romuald je sestavil sprevodni red in najbrž tudi zložil ali na slovensko preložil ves spev, katerega oblika kaže, da je ležalo naše pesništvo še v otrocjih, jezik pa v nemških povojih. X Vsebina in zveza podobam vsega sprevoda v Škofji Loki je ob kratkem, kakor jo je razložil o. Romuald, ta-le: 1.) Adam greši in nasledki greha. 2.) Posebno hud nasledek je smrt. Vse mora umreti od papeža in kralja do beraca. Nekateri umrjó celo vecne smrti, pridejo v pekel. Vse to dela napacna ljubezen. 3.) Tej nasproti je pa Jezus postavil pravo ljubezen, ko se nam je zapustil pri zadnji ve-cerji v jed, s katero se moremo braniti grehu. 4.) Samson se je sicer junaški boril in kot jetnik unicil sovražnike, 5.) ali še bolj junaški se je borila ljubezen božja z grehom, ko je Jezus potil krvavi pot, 6.) ko je bil bican in zasramovan ter 7.) kro­nan s trnjem. 8.) Sv. Jeronim je pretakal solze. Grešnik, tudi ti toci solze pokore! 9.) Tako Kristusa mucijo, da ni vec cloveku podoben (Ecce homo!). 10.) Kristus pa premaga greh, umirajoc na križu. S to ljubeznijo do ljudi si želi pridobiti vse dele svetá. 11.) Jezusa ljubijo pobožne žene, ki ga spremljŕjo na križevem potu, posebno prežaljena mati. 12.) Skrinja zaveze je predpodoba Kristusovega groba. 13.) Žaluj, o grešnik pri Kristusovem grobu, da boš enkrat ž njim slavil zmago. Sprevod se je zacel vsaki veliki petek o štirih popoldne izpred kapucinov, ko je bila koncana pridiga pri Sv. Jakobu in se je pomikal po loškem mestu v tem-le redu: Najprej je stopal vodnik sprevoda oblecen v rdeco kuto in je v roki držal pa-lico z zvezdo. Za njim na belcu je jahala smrt z babnicami. Nato je nesel mož v crni kuti veliko crno zastavo, katere copek je držal crno oblecen decek. I. podoba je predstavljala Raj in padec prvih starišev. Predstavljali so jo udje bratovšcine Odrešenika sveta, ali pa ljudje iz Ratec in Gorénje vasi; nosilo jo je 20 mož. Vsaka oseba je recitirala pesmico. Vrstili so se tako: angelj z mecem, hudic, Eva, Adam, 2 angelja, Adamovi otroci. Kovaška bratovšcina (ceh); dva an-gelja gresta peš, prvi nese kelih, drugi mošnje za denar. Loncarski in zidarski ceh z dvema angeljema, prvi nese vrvi, drugi mec. Cevljarski ceh z dvema angeljema, prvi nese šibo, drugi steber. Pekovski ceh z dvema angeljema, prvi nese suknjo, drugi kljuce. Mesarski ceh z dvema angeljema, prvi nese gobo, drugi lestvico in slednjic krojaški ceh, pri katerem nese prvi angelj krono, drugi pa petelina. II. podoba Smrt, predstavljajo jo Žabnicani. Zmagonosno sedi smrt na belcu, na glavi nosi lovorov venec in oborožena je s pušico. Spored je ta-le: Smrt na konju. Duhovna smrtna konjica: Smrt s pešceno uro na konju, papež, dva kar­dinala, škof, dva kanonika v višnjevi obleki, papežev poslanec, kanonik v rdeci obleki, župnik, dva kaplana. Posvetna smrtna konjica: Smrt z zastavo, cesar, dva plemiška decka, kralj, dva plemiška decka, nadvojvoda, dva volilna kneza, grof, baron, gospod ali deželni plemic, plemenitaš, mešcan, župan, kmet, berac. Vsi ti jahajo, papež, cesar in kralj posamez, drugi pa po trije skupaj. Smrtna pehota pride na to vsa peš, namrec smrt s koso in za njo druge velike in male smrti. L. 1734 se je za to podobo predstavljala podoba Pekel. Vrstili so se: Lucifer s hudicevo kavalerijo, hudic starec, hudic z zastavo, hudic z drevesom, štirje hudici vlecejo pogubljeno dušo na verigi, Lucifer z dvema hudicema, Lucifer, hudica. Šest vélikih aposteljnov v rdecih oblacilih, dva decka v belih oblacilih z oljiko­vima vejama v rokah pojeta hosana (nemški in slovenski). Kristus jaha na oslu. Zopet dva decka z oljkovima vejicama, šest vélikih aposteljnov v rdecih oblacilih. Tretja podoba kaže zadnjo vecerjo. To podobo617 peljeta dva konja, navadno ju je posojal gospod Khosen. Na odru je kristus z 12 aposteljni, ki po vrsti reci­tirajo kar se je godilo pri zadnji vecerji. Cetrta podoba kaže Samsona. Vojaki imajo železne oklepe. Vrsta je taka: Pol-kovnik na konju, dva narednika s helebardama jahata na oslicah, dva tamborja pe­šca in med njima piskac, 12 mož s sulicami (po 3 v vrsti), pol grenadirske konjice, Samson,12 mož s sulicami (po 3 v vrsti) in potem zopet pol grenadirske konjice. Peta podoba kaže krvavi pot. Igravci so doma iz Dorfarjev in Cerngroba. Žalostno Oljsko goro nese 16 mož. Na odru je 6 oseb: Kristus, potec krvavi pot in 5 angeljev. Judeža Iškarijota pripeljejo hudici, potem prihaja tambor pešec, decki, kolikor jih je moc dobiti, da gredo pred Judi v svoji obleki z namazanimi obrazi in poleni v rokah, štirje farizeji na konjih v rdecih kapah, ujetega Kristusa peljejo štirje veliki Judje, velika duhovna Ana in Kajfež na konjih, vsak z dema levitoma, nato prihaja Pilat z dvema plemicema, od katerih nese prvi medenico in vrc, drugi pa brisalko, dva farizeja na konjih, Kristus v beli obleki, peljejo ga štirje Judje, Herod na konju in poleg njega dva plemica. Šesta podoba kaže bicanje. Igravci so bili iz Pevna in Moškrina, nekatera leta pa iz Zminca in Bódovelj. Podobo sestavlja pet oseb in nosi jo 16 mož. Na odru so trije Judje, ki Kristusa bicajo, in dva angelja. Za tem prihajajo pokorniki in križenosci. Sedma podoba. Kronanje. Vloge sta prevzeli vasi stari Dvor in Virmaše. Na odru, katerega nosi 16 mož, je 7 mladenicev, štirje so obleceni za angelje in trije za Jude. Besedo imajo vse osebe, kakor v prejšnji podobi razen Kristusa. Osma podoba: Jeronim. Zastopane so vasi Gostece, Pungert in Hosta. Tu ko­raka žalostno Jeronim in recitira. Za njim prihaja 16 crno oblecenih pušcavnikov z rdecimi križi na ramenih in potem nekaj drugih pokornikov. 617 V orginalu: »Diese Figur wird mit zween Pferden geführt.« Deveto podobo, Ecce homo! Predstavljajo prebivavci Trnja in Veštra. Oder, na katerem je 7 oseb, nosi 20 mož. Na njem se vidijo Pilat, dva Juda, farizej in dva angelja. Pilat prelomi palico in jo vrže pred Kristusa. Potem prihajajo štirje farizeji s crnimi klobuki. Za njimi voz, na katerem ležita dva križa za razbojnika. Judje pripeljejo razbojnika vkupe zvezana, a ne storé jima nic žalega. Dalje prikorakajo: Veronika, Kristus, obložen s križem, in ob straneh dva ali trije Judje; žalostna Mati Božja, Marija Magdalena, Marijs Salome, Marija Kleofe in druga Marija; potem prihaja še pol turške konjice in zadnji v tej podobi je Longinus na konju. Deseta podoba je Kristus na križu. Igravci so Sušani in Tracani. Podobo pe­ljejo trije konji in šest mož jih vodi. Pod križem sta Magdalena in Ljubezen (Cupido), zadaj pa štiri osebe, ki predstavljajo Evropo, Ameriko, Azijo in Afriko (Avstralija še ni znana kot poseben del svetá). Enajsta podoba kaže Mater Božjo sedem žalosti. Igravci so doma iz Fare in Vinkeljna. Oder nesejo možje in na njem je pet oseb: Marija z dvema angeljema, Ljubezen in Janez Evangelist. Potem prihaja še nekaj križenoscev in pokornikov, naposled dva plemica; prvi nese na blazini žezlo, drugi pa krono. Za tema David s harfo in zadnjic plemic nesoc plašc. Dvanajsta podoba kaže skrinjo zaveze. Nosijo jo štirje leviti in dva levita gre­sta ob strani s kadilnicama v rokah. Ti leviti so bili doma iz Vincarjev. Trinajsta podoba kaže Kristusov grob. Nese ga 14 mož, loških mešcanov oble-cenih v rdece kute. Ob straneh gre šest starejšin v crnih plašcih s plamenicami (bakljami) v rokah. Potem pridejo godci, za njimi duhovšcina, starološki župnik in t. d. in na koncu verno ljudstvo. V tem redu se je vrnil sprevod zopet h kapucinom, kjer so odložili igravci obleko. Vsa naprava je stalo zelo veliko vsoto, kar se lahko razvidi iz tega, da so imeli shranjenih v loškem samostanu 278 oblek za sprevod. Naprošeni so bili ljudje, vesti se pobožne in ne kakor pustne šeme, prebivavci mesta pa, da naj pocedijo ulice in trge ter razsvetlé okna pri hišah koder pojde sprevod. Igravci so se morali nauciti na pamet vsak svojo pesmico, ki se je prilegala njih vlogi in pomagala pojašnjevati prizor. Ponavljali so te pesmice medpotoma, posebno na postajah. Oblika teh pesmic je precej mršava, kakor se lahko prepri-cate iz teh le primerov …618 Pasijonske igre so se med slovenskim narodom še ohranile na Koroškem. Slo­venci so jih posneli po Nemcih. Ali jih je res prvi poslovenil Drabošnjak,619 kmet 618 Primeri niso navedeni. 619 AndrejŠuster Drabosnjak, (1768–1825). v Št. Juriju na Strmcu nad Vrbskim jezerom, ne zdi se mi dokoncno dognano. O njem pripovedujejo, da je imel, kadar je oral, na koncu njive knjigo, v katero je zapisoval svoje rajme, ki jih je izumil pri vsaki brazdi. Tudi pravijo, da je imel svojo tiskarnico, v kateri je sam tiskal knjige; toda vlada mu je konfiscirala crke. Glavno delo njegovo je »Komedija od celiga grenkiga terplenja ino smerti Jezusa Kristusa našiga lubiga Gospoda. Popisano od Andrea Drabozniaka, eniga padra v Korontani. Is nemshkiga v koroshko Spraho v rajme napravlano v letu 1818«. Drabošnjakovo komedijo, ki se širi med Korošci v prepisih, so zaceli igrati Goz­danjci okoli leta 1842 in potem vsako sedmo ali deseto leto. Leta 1862 se je ustanovila nova družba v Malošcah, ki je predstavljala Kristusovo trplenje pri škocijanski cerkvi blizo grada bekštajnskega. Ta družba pa je cez nekaj let zaspala. Od gozdanjske družbe so se locili nekateri clani preselivši se v lipško župnijo, in ustanovili tam novo družbo. Te dve družbi, gozdanjska in lipška, delujeta še danes. Igra je tu pa tam precej realisticna pa tudi robato umazana, kakor imajo tudi nemške take igre poleg najsvetejšega precej surove dovtipe. Sam jok bi pre­vec dolgocasil poslušavce. XI Academia operosorum Po vzgledu italijanskih akademij, ki so bile skoraj v vsakem le nekoliko vecem italijanskem mestu, se je leta 1693 osnovala v Ljubljani prva znanstvena družba kranjska pod naslovom »Academia operosorum« (akademija delovnih, družba modrine delovnih po Pohlinu) s simbolom pridne nabirajoce cebele. Sprva je de­lovala na tihem do leta 1701, ko je imela prvi javen zbor v deželni hiši pod pred­sedništvom Janeza Prešerna, stolnega prošta. Takrat je objavila tudi svoja pravila. Namen ji je bil združiti moci razlicnih poklicev in prakticno delovanje svojih udov. Vsak ud je prevzel dolžnost izdati kako delce, ki spada v njegovo stroko in je prinaredno njegovemu talentu. Zlasti se je nameravalo sistematicno obdelati zgodovino razvitka vseh znanosti, ki so jih udje zastopali, od prvega stoletja po Kristusovem rojstvu. Na stroške akademikov naj bi se ustanovila javna knjižnica s prostim vstopom za vsakega cloveka. Vsako leto bi se morali akademiki shajati štirikrat v posvetovanje družbenih stvari, enkrat pa v javno zborovanje, h kate­remu bi bilo povabiti plemstvo in odlicnjake, in pa druge prijatelje znanosti in na katerem bi bilo predavati akademicne govore in ucene razprave. Leta 1701 je imela akademija 27 udov, katerih vsaki je imel svoj posebni priimek za »nom du guerre«: Prešeren n. p. Resolutus, med. d. Pogacnik Sollicitus, stolni dekan Dolnicar Sedulus, jurist Dolnicar Providus, Rasp Indefessus itd. Že nastopnega leta se je ustanovila muzikalna družba po vzoru italijanskih »Academia Philoharmonico-rum«, prvi plod duha, ki ga je vzbudila Akademija operosorum. Nova akdemija se je pridružila starejši sestri in proslavljala vsako svecanost in vsaki politicni dogodek s svojim umetniškim proizvajanjem. Academia operosorum, ki je štela 6 udov iz stanu svetne duhovšcine, nobene­ga pa iz jezuitskega reda, je ustanovila prvo veco knjižnico v škofovskem alumna-tu (30. maja 1701), prvi nje darovavci so bili škof Herberstein, prošt Prešeren in stolni dekan Dolnicar. Dobila je glavnico 2000 goldinarjev za dotacijo knjižni-carja. Mnogi udje so spisovali marljivo ucene knjige, skušali se v umotvorih, iz­vršili v zidarstvu, kiparstvu, slikarstvu, v govorništvu in v pesništvu z zedinjenimi mocmi prelepe stvari, ki so še sedaj Ljubljane kras, n. p. stolno cerkev, nunsko cerkev, sv. Petra cerkev, semenišce, mestna hiša, nektera znamenja, kipe, slike itd. Dimitz našteva iz te dobe mnogo ucenjakov in umetnikov (IV. 115–130), kateri pa niso delovali v duhu slovenskem in v slovenskem jeziku, ampak v laškem, la-tinskem in nemškem jeziku. Tako n. p. Janez Gregor Dolnicar v. Thalberg, Aleš Sigismun Dolnicar, Marko Grbec iz Sticne, naravoslovec in fizik, Janez Stefan Florijancic in drugi. Slovenšcino so gojili takrat v knjigi le »fratres minores«, kapucini in franci­škani. Pred vsemi nam je imenovati enega, ki je tudi zašel med ude Academiae operosorum z imenom Promtus, pac tako imenovan po svoji nenavadni govor­niški zmožnosti, to je Janez Krstnik od Svetega Križa Vipavskega (Joannes Baptista a Sancta Cruce) z družinskim imenom Lionelli; najbrž so torej bili njegovi pred­njiki Lahi. Rodil se je, kakor vse kaže, ne v Vipavi, ampak v Crnicah v Vipavski dolini. Ko je dovršil modroslovne in bogoslovne študije, je vstopil v red kapu­cinski. Goriško kakor Kranjsko spada gledé kapucinov pod tako zvano štajersko provincijo, torej kot »Concionator Provinciae Styriae«. Ni ravno treba, da je res kedaj predigal na Štajerskem. Ker je imel sedež v Sveten Križu pri Ajdovšcini, se je podpisoval ŕ Sta Cruce. Bil je znamenit in slovec predigar, zato so ga vabili na razne kraje. Tudi v Ljubljani je vec casa slovenski predigal. Pozneje je postal gvar­dijan v krškem kapucinskem samostanu. Ko so mu že pešale moci, se je preselil v Gorico, kjer je tudi umrl 14. oktobra leta 1714. Od njega imamo 5 zvezkov predig, katere se odlikujejo po govorniški vznese­nosti in jasni razporedbi. Veckrat ga primerjajo Abrahamu a Sta Clara. Toda reci se mora, da nikdar ne rabi govorniških igrac, na katerih sloni zgovornost Abrahamo­va, tudi ni nikdar trivijalen kakor Abraham. Kakor Abraham zna nas sicer zanima-ti, zna stopnjevati in nas presenetiti, toda to se je naucil že od drugih predigarjev, ki so bili ucitelji tudi Abrahamu, zlasti smemo misliti na italijanske predigarje. Nizke šale, katerih mrgoli Abrahamu, so mu neznane. Abraham je imel svoje prednjike v vseh katoliških deželah. Podobna sta si v slikanju afektov in strasti. Neizcrpljiva sta v znamenitih historijah in povestih, toda v tem imata stotine tovarišev. Oba vesta svojo ucensot prinaredno uporabiti, zasti Ivanu od Svetega Križa se to posreci. V obeh nahajamo neštevilno malih slik, posnetih po resnicnosti, v katerih se nam kaže dramaticno življenje – in vendar ni Janez Kriški – Abraham. Ucenost Janeza Kriškega je že Kopitar v svoji slovnici naglašal, rekoc: »Ubrigens ist der Pater ein sehr jovialischer Mensch, voll Belesenheit und Historien, citirt den Cicero De di­vinatione und den Ovidius neben S Gregorius und der Apokalypse!«620 620 Prevod: »Sicer pa je pater zelo vesel, dobrohoten clovek, zelo nacitan in poznavalec zgo­ dovine, citira Cicerovo De divinatione (O prerokovanju) in poleg Sv. Gregoriusa in apo­ kalipse tudi Ovidija.« Jezik mu ni morda vipavšcina, ampak tedanja književna slovenšcina, katere se je ucil zlasti iz Kastelcevih del, samo tu pa tam nam pokaže kako posebnost vipavskega narecja, kar je popolnoma naturno. On rabi že precej pravilno en-klitike in ne stavi na njih mestu polnih oblik kakor protestantovski pisatelji in pisatelji pred njim. V ortografiji se drži kolikor toliko Kastelca, to dokazujejo že I. delu na celu postavljene Observationes in scriptione et lectione idiomatis Carniolici, juxta antiquos libros Carniolicus et Slavos,621 nadpis, ki se nahaja tudi v Nebeškem Zilju. Pri d nastavlja poleg Kastelcevega tert in terd bolj primerno delu in telu kot svarilni znamenji, da ni zamenjavati t in d. Pri F pravi, nunquam mutatur, nec huius loco V poni potest, ut in alio quodam idiomate ponitur (to je pri Nemcih), alias mutaret sensum ut farij (presbyteri) varij (cave). Pri L pravi in fine dictionis loco U saepissime ponitur ut je pelal, je dial ta-men pronunciatur ut U: je pelau, je djau. Na Vipavskem je torej ta izgovor za L že popolnoma prodrl ob njegovem casu. Ker je raba L'a pri njem samo abstrahirana iz drugih knjig, piše tudi polsdignit. Pri y pravi in medio dictionis pronuntiatur ut i: syn, lyst, sydat, in fine vero dictionis corripitur ut sgony (pulsat) alias sgoni (pulsa), stoy (stat) alias stoi (sta). Predige Janeza Kriškega nosijo po tedanji modi bombasticni naslov: »Sacrum promptuarium singulis per [totum] annum Dominicis et festis solemnioribus Christi Domini et B. V. Mariae praedicabile, e recentiorumque authorum hi-storiis, non minus laboriose quam copiose roboratum, ab Admodum Venerabile Pater Frater Ioanne Baptista á Santa Cruce, Ordinis FF. Minorum Capucinorum Concionatore, Slavo compositum idiomate, multorum votis expetiteum, in duas partes divisum in lucem editur!«622 Prvi del (232 + 216 strani) je izšel v Benetkah 1691. Ex officina Zachariae Conzalli. Knjiga druga (590 strani) ima na naslov­nem listu sicer letnico v Benetkah 1691, toda approbatio je še le iz leta 1695, torej ni mogla iziti pred tem letom. Knjiga III. (626 strani) ima letnico 1696 Labaci. Approbacija generalova je iz leta 1692, censura ordinarija ljubljanskega pa iz leta 1698. Torej je izšla 1698. Knjiga IV. (490 strani) v Ljubljani 1700. Knjiga V. v Ljubljani 1707 (7 listov + 640 strani). 621 Prevod: Opažanja o branju in zapisu kranjskega jezika pri starih kranjskih in slovanskih knjigah. 622 Prevod: Sveti prirocnikpo posameznih nedeljah cez vse leto in za slovesnejše praznike Go- spoda Kristusa in blažene Device Marije, nic manj skrbno kot obilno okrepcan z zgodba- mi sodobnih avtorjev. Spisanega v slovanskem jeziku in izprošenega na prošnje mnogih, razdeljenega na dva dela je na svetlo izdal nadvse spoštovani oce in brat Janez Krstnik Svetokriški, pridigar iz reda Manjših bratov kapucinov. XII [Pater Hipolit] Drugi kapucin, ki se je tedaj usmilil pozabljene slovenšcine, je pater Hipolit (Capricius Hippolytus Rudolphwerthensis, ali iz Noviga mesta, kakor se je pod-pisal v knjigi Tomaža Kempcana »Hoja za Kristusom«), torej rojen v dolenjski metropoli, najbrž leta 1684, ker se v mrtvaški knjigi kapucinskega samostana ljubljanskega pripoveduje, da je leta 1622 umrl v 38. letu »svoje vere« (Kopitar 109). O njegovem življenju nam je znano le malo. To vemo, da je bil kapucin, predigar pokrajine Štajerske in nekaj casa gvardijan v Novem mestu (Kopitar 75) in pa emeritirani lektor teologije. On je spisal »Dictionarium trilingue ex tribus nobilissimus Europae linguis compositum in anteriori parte Latino-Germanico-Slavonicum, in posteriori par-te Germanico-Sclavonico-Latinum. Nunc primum in lucem editum, ŕ plurimis Sclavonicae linguae avidis, dudum desideratum, Omnibus quidem dictorum lin­guarum amatoribus perutile, specialiter tamen sclavonicorum Verbi Divini Prae­conum commoditati et utilitati dedicatum. Calamo et opera Reverendi Patri Hip-polyti Rudolphswertensis, Ordinis Minorum Capucinorum Provinciae Styriae Concionatoris et quondam Ss. Theologiae Lectoris concinatum.«623 V Ljubljani 1711. To je tiskan naslov rokopisa, katerega hrani iz Zoisove zbirke ljubljanska študijska knjižnica. V predgovoru (Kopitar 76 nasle.) pripoveduje oce Hipolit, da je spisal ta slovar na korist sebi in svojim mladim redovnikom, kateri v neznanji jezikovem potratijo vec casa za besedo kakor za stvar samo. Ker so ga ti in vnanji duhovniki nagovarjali, naj svoje delo priobci za splošno rabo, je sklenil pridejati mu kratko slovnico s sklanji in spregi. Ko je to spisoval in je torej dokoncani slovar hotel izrociti tiskarju, izvedel je od tega, da Slovenci že imajo tako tiskano slovni-co. Pater se zacudi, zacne jo prebirati, primerjati, popravljati svoj rokopis po njej in ker se je poprav nabralo prevec, zacel je vse delo prepisovati. Iz ortograficnih 623 Prevod: Trijezicni slovar, sestavljen iz treh uglednih evropskih jezikov; v prevem delu la-tinsko- nemško-slovenski, na zadnjem delu nemško-slovensko-latinski. Dolgo želenega so sedaj prvic na svetlo izdali številni navdušenci za slovenski jezik. Koristen bo vsem ljubi­teljem omenjenih jezikov, še posebej pa je posvecen namembnosti in uporabi slovenskih oznanjevalcev Božje besede. Urejen s peresom in trudom spoštovanega patra Hipolita Novomeškega iz reda Manjših bratov kapucinov, pridigarja province Štajerske in poprej lektorja teologije. popravkov je razvidno, da Hipolit ni pred tem pogovorom s tiskarjem poznal niti Dalmatinove Biblije. Prepisovanje ga je stalo mnogo truda in med prepisovanjem je umrl. Prva polovica slovarja obsega 732, druga pa 284 drobno pisanih strani na celih polah; za tem prihajajo pristavki, in sicer: I. imena kraljev, ljudstev, mest, rek, gor in ljudi; II. števniki razdeljeni na dolocene razrede; III: able sorodstva in svaš­tva; IV. Pridavki k indeksu krajevnih in osebnih imen in V. na 70 straneh »Orbis Pictus« po latinski, nemški in kranjski. Kopitar 85, meni, da je ta preloga napra­vljena po kaki tedanjih mlajših izdaj tega znanega dela, morda po norimberški iz leta 1586. Pater ne imenuje niti izdaje niti pisatelja Comenija, najbrž zategadelj ne, ker ni bil katolican. V tem kosu je ortografija že Bohoriceva, torej je ta del napravil po letu 1711. Seveda vcasi utece neizkušenemu pisavcu z'ocetam, za Bohoricevo z'ocetom itd. Kot VI. pristavek je priložen Index alphabeticus Arborum, fruc­tuum, Herbarum et radicum (po latinskem alfabetu samo do O, po nemškem in slovenskem pa ves). Naposled prihajajo kot VII. dostavek še popravki k pravemu slovarju. O slovenšcini pravi v predgovoru, da je sicer težka pa dovršena, olikana in da slovenski književnik (sclavus Literatus) pogreša je le zato, ker se po ucilišcih in uradih pase samo z latinšcino in nemšcino: »Difficultas hujus idiomatis non inde oritur, quasi hoc propriis careret significationibus, cum Idioma Sclavonicum sit una ex originalibus linguis a qua, teste Chronologista Carnioliae Illustrissimo. Domino Waichardo Valvasor, ultra XV linguae originem suam trahunt, estque talis prae multis linguis eminentiae, ut in illa a multis seculis, et forte a tempori-bus S. Hieronymi Ecclesiae Doctoris, cui haec lingua nativa erat, missa ad haec usque tempora et plurimis Illyriae partibus, praesertim maritimis, S. Sede ritum approbante et propagante (?) legatur, quod nulli linguae nisi perfectae concedi solet … Igitur lingua sclavonica quam alii Illyricam vocant, originalis, perfecta, ab aliis indipendens est, neque orbata genuinis et propriis significationibus, quas vulgaris plebs optime novit, quod autem plerunque in Literatis a sua perfectione deficiat, causam non incongruam puto esse, quod illi penes nativam pluribus aliis, aut saltem in scholis ludimagistralibus, gymnasiis, Curiis, Dicasteriis, proceuibus, literis, ad morem Austriae, per totum Ducatum Carnioliae potissimum et quasi unicam profiteantur, quo fit, ut dum hos lingua Sclavonica loqui contragat, si vocabulum proprium statim in promptu non habeant, illud a Germanismo, quo penes vernaculam instructi sunt, illico emendicent, et saepe admodum ridiculos ex Germanismo et Sclavonismo commixtos efforment discursus itd.«624 Kopitar 624 Prevod: Težava tega jezika torej ni v tem, da bi imela premalo lastnih pomenov, kajti slovenski jezik je eden izmed izvirnih jezikov, iz katerega, kakor prica kranjski zgodo­ podaje v svoji slovnici obširne ekscerpte tudi iz dela »Orbis pictus«, katero je razen Bohoriceve slovnice, Megiserjevega in Somaripinega slovarja prvo slovensko delo svetne, ne pobožne vsebine. Za primer: Pollsku dellu: Orác vpréže te vole pred plugom inu deržec z'to livico ta pluž­ni rocáj ali kleišce, ž'desnico to plužno otko ali .tergáco, s' katéro on na stran odmakuje te gruce, orje ali rejže to zemljo z'lémežom inu z'certalom (katera popréj s'gnújam je bila potre.sena ali ognojéna), inu dela brazde. Takrát seye on tu sejme inu povlejce tui.tu z brano. – Ženc žejne tu zrelu žitu iz .erpam, pobéra žytu po purgišcah inu veže te snope. – Ta mlatic na podu tiga skedná mlati tu žytu z'tim cejpicom, veja z'véyalnico ali vélnico inu takú kadŕr plejve inu ta .lama so odlócena od tiga sárnîa, spraula tui.tu v'te žakle. – Ta kosc na trávniku dela .ejnú, poko.séc to travo s ko.só, inu toi.to grabi skupaj z gráblami, zdejva v'kopice iz .éjnskimi víllami inu pjele noter na vozéjh v .ejntco. Inu s'tem je .klénenu tu pol.ku dellu, ta žetva inu ta košnîa. Šula: Šula je ena štacúna. V'kateri te mlade duše se h'ti cednosti napelújejo inu se rezloci v mnogitere versté. Ta vucenyk sedy na enim sedežu, ti šularji pak na klopejh – inu jih vucy, lety se vucé. Nekateru se jim naprej zapiše z'kreido na eno cerno tablo. Nekateri sedé per myzi inu pišejo: on pak pobólša te fálerje; eni stojé inu pravio gor (sagen auf), kar so se naucili. Nekateri bajsmajo (fa­bulantur) inu se yskažejo oblédni, nepossajeni (petulantes) inu nemarni, lejni (neglegentes), le-ti bodo kaštigáni z'ferlo, iz straklom inu iz šibo. – Kopitar, ki se zelo obširno peca s patrom Hipolitom v svoji slovnici in je dal nekaj odstavkov iz dela Orbis pictus posloveniti Vodniku, »mehr in Geiste der Krainischen Spra­ vinopisec, visokorodni gospod Vajkard Valvasor, izvira vec kot petnajst jezikov. In pred drugimi jeziki se odlikuje do te mere, da so v njem od davnih stoletij, morda še celo iz casa cerkvenega ucitelja svetega Hieronima, ki mu je bil ta jezik materni, pa vse do danes brali mašo v mnogih delih Ilirije, še zlasti ob morju, in obred je odobraval in spodbujal tudi Sveti sedež. Kaj takega je ponavadi dovoljeno le izpopolnjenim jezikom … Torej slovenski jezik, ki ga drugi imenujejo tudi ilirski, je izviren, dovršen, od drugih neodvisen, niti mu ne manjka pristnih in lastnih izrazov, ki jih preprosto ljudstvo zelo dobro pozna. Da pa zlasti pri ucenih upade njegova dovršenost, vidim za to primeren razlog v tem, da namesto rodnega jezika v šolah, gimnazijah, v zbornicah, na sodišcih, shodih, v pismih, po vsej vojvodini Kranjski govorijo najraje in edino po šegi Avstrije, in tako se zgodi, da ko želijo govoriti slovensko in ce nimajo lastne besede takoj pri roki, to izboljšajo z nemšcino, v kateri so pouceni kot v domacem, in pogosto oblikujejo prav smešno govorico, zmešano iz nemšcine in slovenšcine. che und Manipulation«,625 je izrekel opraviceno sodbo, da se je pisatelj pretesno držal nemškega teksta in že s tem napravil svoje delo neslovensko, ne gledé na to, da po nepotrebnosti germanizuje in vcasi tudi ne zadene prave nomenklature (95). Popolnoma je tudi opravicena njegova sodba o vsem delu sploh: »An den Wortern: gruca, purgišce, skedčn etc. und den Wortformen žejne, klopké, super, vouzje (accusativ), kolovret, motavilu etc. Sowie an dem häufigen ej erkennt der aufmerksame Leser den Unterkrainer; an dem bo nazaj poklican, rožni žonft (Sonig[…]), garmprat, rata k vusku und dem Artikel etc. den Deutsch–Krainer. An Kosz, vusk, nith, ville u.s.w. so wie an der Vermengung der Propositionen is und s den noch ungewohnten, noch nicht denkenden ortographischen Schü­ler Bochoritsch's. Vor seiner Bekantschaft mit Bochoritsch war P. Hyppolitus um nichts besser, als sein Zeit und Ordensgenosse P. Johannes von Wippach, ja wegen seiner Umkehrung des s und . nur noch gefährlicher für unsere Ortogra­phie, aber auch nach derselben täuscht er unsere Erwartung«626 Kakor smo že povedali, je zacel Hipolit, ko mu je prišla Bohoriceva slovnica v roke, na novo prepisovati ves svoj slovar, toda tega dela ni dovršil. Od tega drugega prepisa imamo samo prve ternije od crke A do E. Pozneje so kapucini poskusili izdati slovar, naganjal jih je, kakor piše Kopitar, Japelj sam in tudi P. Marko piše v Bibliotheki Carniola: »Meo tempore PP. Capucini Labacenses Dictionarium la-tino-germanico-carniolicum typis praeparabant, sed … Crisi novis Labacensibus adversum primum folium procusum 22 Junii 1776 adjecta absterriti ob opere incepto primas manus setrexerunt.«627 Torej ostra kritika, ki je tega leta izšla, jih je prestrašila, da so odstopili od svoje namere. Tu namignjena ostra kritika je res izšla v casniku »Wöchentliches Kundschaftsblatt in Herzogthum Krain von 625 Prevod: »Bolj v duhu krajnskega jezika in obcevanja.« 626 Prevod: »Po besedah gruca, purgišce, škeden, itd. in besednih oblikah žejne, klopke, su­per, vouzje (tožilnik), kolovret, motavilu itd., kot tudi na pogostih ej prepozna pozorni bralec Dolenjca, na ‘bo nazaj poklican', ‘rožni žonft', garmprat, rata k vusku in spolniku, nemškega Kranjca. Po an kosc, vusk, nith, ville itd. kot po mešanju predlogov is in s še nenavajenega, še ne razmišljajocega Bohoricevega ortografskega ucenca. Pred svojim poznanstvom z Bohoricem pater Hyppolit ni bil nic boljši od svojega sodobnika in redov­nega tovariša patra Ivana Vipavskega, ja zaradi svoje zamenjave s in . le še bolj nevaren za našo ortografijo, toda tudi z njo ni izpolnil naših pricakovanj.« 627 Prevod: V mojem casu so ocetje ljubljanski kapucini pripravljali latinsko-nemško-sloven-ski slovar za tisk, toda kritika proti prvemu listu, pripravljenemu 22. junija 1776, med Ljubljancani jih je prestaršila in od zacetega dela so dvignili roke. 1776« (predhodniku uradne Laibacherice) in spisal jo je jezuit Martin Naglic. Slovar njegov vendar ni ostal v prahu, že Vodnik ga je izcrpal in rabil tudi Pletrš­nik. Je li Cigaletov Dictionarium trilingue iz krškega kapucinskega samostana (A do O), bo težko dolociti, ker se ne vé, kam je ta prešel. Ko je Hipolit prepisoval na novo svoj slovar, za kar je poleg drugih uradnih dolžnosti in opravil potrebno vec let, je oskrbel tudi novo izdajo Bohoriceve slovnice »Grammatica Latino-Germanico-Sclavonica. Ex pervetusto exemplari ad modernam in Carniolia Lingua loquendi methodum accomodata, a pluori-mus expurgata mendis, et Germanicis aucta dictionibus a quodam Linguae Sla­vicae Amatore in communem utilitatem, studiosae inventuti Interioris Austriae, specialiter dedicata. Superiorum permitu Labaci 1715«628 pri Mayarju. Dasi se pater na naslovnem listu ne imenuje, vendar kažejo vsi vnanji in notranji razlogi, casne razmere, jezik naslovnega lista slovnice v primeri z jezikom naslovnega lista slovarjevega, dalje to, da predgovornik slovnice napoveduje slovar, in vec drugih razlogov, – da je res Hipolit oskrbel ta posnetek, ce ga smemo tako imenovati (epitome, odrezek bi ga Kopitar rad imenoval). Pater Hipolit pravi, da je slovni-co sestavil in naravnal na tedanjo rabo, toda v resnici mnogo slabeje. Pomnožil jo je z nekaterimi nemškimi izreki, vec latinskih in slovenskih pa je izpustil. Prepisal je deloma celó predgovor do slavnih stanov Notranje Avstrije (Štajerske, Koroške in Kranjske), v katerem pripoveduje o jeziku slovanskem, o njegovi starodavnosti, prostranosti in razlicnosti, o Venetih, Vendih in Vandalih, o Sla­venih in slava gloria, o listini »aurea bulla«, o sv. Cirilu in o sv. maši v slovanskem jeziku itd. Vse prav kakor Bohoric, podpisan je za predgovorom »Cliens Infimus Joannes Georgius Mayr« tiskar. Izpustil je poducne uvodne table o cirilskem in glagolskem alfabetu iz tipograficnih ozirov ter zacenja koj z orthografijo. Zato je bil prisiljen, dodati potrebno o izgovoru v poglavju II. Gledé la pravi n. p.: »Li-tera L licet semper scribi debeat, quandoque tamen non pronunciatur, sed illius loco pronunciatur vocalis u, ornate quidem, si L in fine dictionis, áb.óné admodum, si in medio dictionis reperiatur sic ornatuis pronunciatur sim biu pro sim bil (fui, bin gewesen), sin vidiu pro vidil (vidi, habe gesehen), sim ple.sau pro ple.sal (.alsavi, hab getanzet), quamvis scribi debeat bil, vidil, ple.sal licet etiam bene exprimatur 628 Prevod: Latinsko-nemško-slovenska slovnica. Iz stare izdaje prirejena za moderen nacin govorjenja v kranjskem jeziku. Neki ljubitelj slovenskega jezika jo je ocistil mnogih napak in razširil z nemškimi besedami. Za skupno rabo, še posebej pa je posvecena uceci se mla­dini Notranje Avstrije. Z dovoljenjem nadrejenih. V Ljubljani 1715. per L juxta morem inferioris Carnioliae. E contra si L in medio dictionis reperiatur, ultra modum absone exprimitur v pro l, ut kobiva pro kobila (Equa – Stutte), ma.vu pro ma.lu (butyrum – Schmalz), pvatnu pro platnu ( tela – Leinwand) pro ut superioris Carnioliae incoli et Carinthianis Slavis consuetum est.«629 Sicer je slovnica Hipolitova popolnoma odvisna od Bohoriceve. Kot paradigmata samo­stavnikov služijo njemu kakor Bohoricu oca, mati, pismu. Instrumental manjka in tako tudi local, v genitivu dual ima tiju ocetov, ocet velelnik ocov in dativ plural ocetom, pismam dual aber630 ocetomama, pisma (pismama). – Bohoric ni imenovan! Kakor smo videli pri Kastelcu, je po porocilu Valvazorjevem že on poslovenil »Thomas de Kempis carniolicus de Imitatione Christi« in je to delo zapustil v rokopisu. Pater Marko pravi v Bibliotheki Carniola 13 in 27: »Thomae de Kempis de imitatione Christi libri IV. In carnolium versi, quos aliqualiter emendatas sub suo nomine edidit P. Hippolytus Neostadiensis Capu­cinus«, in: »P. Hippolytus Neostadiensis edi procuravit Thomasha Kempensaria etc. De imitatione libros in elegantiorem Carniolismum translatos.«631 Ta knji­žica ima naslov: »Bukvice od Slejda unu Navúka Christusa Našiga Izvelicarja, tiga vi.soku zha­stij vrejdniga inu Bogabojéciga mozá Tomáža ŕ Kempis, ordna Regularskih Cho­rarjou S. Augushtina. Sedej pčrvizh od nemshkiga na Slovenski Crainski Jesik po.távlene. Vsim h pravi poboshnosti inu duhovnim gorijemanju, tudi k'svetim shivleniu sheleozhim Du.ham sylnu nuzne inu dopadlive, skus eniga vi.soku rojeniga gnadliviga Go.puda Shpendánje inu skus mujo čniga zhasti vrejdniga 629 Prevod: Crka L se mora vedno zapisovati, vendar se kdaj pa kdaj ne izgovarja, pac pa se namesto nje izgovori glas U, namrec izborno; ce je L na koncu besede, precej zvenece, ce se zanjde na sredi besede, se izgovori bolj izborno »sim biu« za »sim bil« (sem bil, bin gewesen), »sin vidiu« za »vidil« (sem videl, habe gesehen), »sim ple.sau« za »ple.sal« (plesal sem, hab getanzet), ceprav bi se moralo napisati »bil, vidil, ple.sal«, se dobro izgovarja L, kot je v navadi v spodnji Kranjski. Nasprotno, ce se L znajde na sredini besede, se ne glede na pravilo zvocno izgovori kot v ali l, kot pri »kobiva« namesto »kobila« (kobila, Stutte), »mas.vu« namesto »ma.lu« (maslo, Schmalz), »pvatnu« namesto »platnu« (platno, Leinwand), kot je to v navadi pri prebivalcih gornje Kranjske in koroških Slovanih. 630 Štrekelj se je verjetno zmotil in namesto slovenskega pa napisal nemški aber. 631 Prevod: »Hoja za Kristusom Tomaža Kempcana, štiri knjige, prevedene v kranjski jezik, ki jih je nekoliko popravljene pod svojim imenom izdal pater kapucin Hipolit Novomeški« in »Pater Hipolit Novomeški je poskrbel za izid knjig Tomaža Kempcana Hoja za Kristu­som, prevedenih v uglednejši kranjski jezik.« Ma.hnika Capuzinarzkiga Sv. Franciska Ordna P. Hippolitusa z'Noviga me.ta na .vitlobo dane. V'Lublani 1719«, 672 str. V predgovoru ne omenja Hipolit z nobeno besedico preloge Kastelceve, da pravi kar naravnost: »De pak le-té visoku prestimane Bukvice tudi V'slovenski inu Crajnski šprahi bodo timu Originalu enake, sem jest teiste z nemškiga Exem­plarja, kateri je po tem Latinskim P. Henricu Sommeli posnet, na Slovenski jezik prestavil« (str. 18). Preloga je precej dobra, ravno to vzpodbuja sum, da ni Hipolitova, ampak res Kastelceva. Hipolit je samo še bolj pokvaril Kastelcevo že tako ne ravno vzgledno orthografijo. Za primer: »Katéri po mojih stopinîah hodi, letá ne bó v temy hodil; pravi Gospúd, leté so be.sejde Chri.tusove, skusi katére nas opomina, de bi po niegovim shivléniu inu zaderžaniu .turili, aku my hócemo ri.nicnu re.viceni inu od vse .lipóte naši­ga .ercá rejšeni biti. Nar vegši tedéj naša skrb inu flis imá biti, tu shivlénje Jezusa Kristusa pogostim spremišluváti«. XIII Videli smo, kako je za Kastelcem zacela slovenšcina propadati, pomagati ji ni zopet na noge mogla niti nova izdaja Bohoriceve slovnice. Izdajatelj njen sam se je ni držal, še manj pisatelji, ki so pisali za njim. Pri njih je prišlo v knjigo gorenj­sko narecje, v tem ko so dosedanji kranjski pisatelji pisali razen Skalarjale dolenj-šcino, oziroma notranjšcino in ljubljanšcino. Knjige, katere so ti možje pisali in izdali, so bile posvecene edino le cerkvi, kršcanskemu nauku, asketicnemu življe­nju, sméri, v kateri so tedaj na Kranjskem in Slovenskem sploh delovali. Skrbelo se je tedaj najbolj za dobro dušno pastirstvo, za zidanje in obnavljanje cerkev in kapelic, deloma tudi za ljudomile ustanove. V tem oziru nam morejo biti reprezentanti svoje dobe Knafelj,632 Rasp633 in Peter Pavel Glavar.634 Velik vzrok pomanjkljivemu slovstvenemu delovanju je nedostatek slovenskih šol, katerih vlada ni hotela dati, narod pa si jih ni znal ali ni mogel napraviti. Z izobrazbo mladine so se pecale edino primitivne »farovške šole«, ki niso seveda mogle stori-ti vsega. Za slovstvo pa tedanji možje sploh niso imeli posebnega veselja. Pravih slovstvenih del ne nahajamo tudi v tej dobi, ampak le knjige – spomenike, ki se v njih kolikor toliko zrcali tedanje mišljenje. V poeticnem oziru si smemo najprej ogledati neke psalme v rokopisu Widrove in Stržinarjeve. Tuhinjski kaplan Fr. Pustavrh je leta 1862 objavil v »Novicah« neko knjigo, katero je našel v Tuhinju. »Imam stare pesemske bukve, kterih prva polovica je tiskana, druga v rokopisu. Obsegajo pesme pobožne, nektere gotovo že silno stare. Prva tiskana polovica nima napisa, se je zgubila, druga polovica ima pa na celu sledeci napis: »Cantilenae variae partim antiquae partim novae in hunc libellum transcriptae, ne pereant et oblivioni dentur, ut posteris devoto usui esse queant.«635 In h koncu podpis: »Has cantilenas conscripsit Antonius Wider Parvista«636 Ta An­ton Wider je bil rojen 16. januarja leta 1722 v Kamniški župniji in je bil Raspov in Paglovcev gojenec. Pozneje (l. 1739) je stopil v franciškanski red (o. Roman) in je 632 Knafelj Luka (okoli 1620–1671), slovenski duhovnik in mecen. 633 Rasp Maksimilijan Leopold (1673–1742), slovenski rimskokatoliški duhovnik, teolog, šolnik in mecen. 634 Glavar Peter Pavel (1721–1784), narodni gospodar, mecen, napisal spis o cebeljih rojih. 635 Prevod: Razlicni napevi, deloma starodavni deloma novi, prepisani v to knjižico, da ne bi zamrli, utonili v pozabo in da bi bili lahko tudi zanamcem v pobožno rabo. 636 Prevod: Te speve je sestavil Antonij Wider. umrl 5. oktobra leta 1782 kot gvardijan v Nazarju. Ko je pisal omenjeno knjigo, je bil torej 11 let star in parvista, to je prvošolec. Seveda ni on sam zložil pesmi, ampak jih je le prepisal na cisto iz drugih pesmaric in rokopisov. Da bi bila te pesmi zložila Rasp in Paglovec in še kak drug duhovni sotrudnik, kakor meni Benkovic, to je mogoce gledé zadnjega, gledé prvih dveh pa le nedoka­zano domnevanje. Tako prazno je tudi njegovo domnevanje, da bi bil Rasp objavil v tisku pobožne pesmi, in da so v Pustovrhovem eksemplarju privezani tiskani listi iz te pesmarice. Knjige jaz nisem videl in ne vem, kje se hrani, toda menim, da je v nji eksemplar Stržinarjeve pesmarice. Pustavrh je objavil iz pisanega dela Widrove pesmarice v Novicah eno pesem »Cantus aluis de vanitate mundi. Od­ducitur Astraea disceptans cum capitibus mundi.«637 Astraea, boginja pravicnosti, se pogovarja z najimenitešimi možmi sveta, ki so skrbeli za posvetne reci ter jim ne pusti v nebesa. Da bi se bil »pesnik naslanjal na predmete iz staroklasicnega slovstva«, kakor pravi Glaser, ni res. Pesnik kaže le nekaj imenitnih mož stare dobe v pogovoru z Astraeo. Da so ti možje in boginja pravicnosti imenovani po starem, to vendar ni predmet iz staroklasicnega slovstva, nasprotno, popolnoma kršcanski v duhu tedanje dobe je. Pesem je pisana v gorenjskem narecju: ytée, arzat dobčl (dobi); pomešanem s tedanjo knjižno slovenšcino, dolenjšcino. Pesem slove:638 Prvo veco samostojno katoliško pesmarico je izdal Ahac Stržinar. Ta mož je bil rojen v Škofji Loki, bil je župnik, škofov oskrbnik in namestnik (komissar) v Gornjem Gradu (ki je pripadal k ljubljanski škofiji in bil in je še lastnina ljub­ljanskih škofov) v casu od 1713–1733. Bil je ustanovnik bratovšcine svetega Franciška v Stražah pri Gornjem Gradu (fundator averianni devotionis ibidem). Njegovo drugo življenje nam ni poznano. Ali sta ga na slovstveno delovanje napotila Rasp in Paglovec, kakor trdi Benkovic (Dom in svet 1899, 300), se ne dá niti zanikati niti potrditi. Spisal je poleg nemške pobožne knjižice »Xaveria­nische Ehr und Gnadenburg«639 (v Gradcu 1729) »primum latine conscriptum dein in Germanicum, jam in vindicum idioma versum edidit vid Per. S. Fransi­sco Xaverio sub Lit X«,640 poroca Marko Pohlin. Ta njegova knjiga je neznana, ce ni ista kakor nastopna, kar pa je težko, ker so te nastopne že pogmerane. 637 Prevod: »Neka pesem o nicevosti sveta. Pripelje se Astrajo, ki razpravlja z glavarji sveta.« 638 Štrekelj ni dodal prepisa te pesmi! 639 Prevod: »Xsaverijanski grad casti in milosti.« 640 Prevod: Najprej napisan v latinšcini, nato nemško, že prevedenega v lasten jezik je izdal pri svetem Francišku Ksaveriju, pod crko X. (V Radmirju pri Gornjem Gradu.) Znane pa sta dve drugi: 1) »Catholish Kershanskiga Vuka Pei.sme, katere se per Kershánskim vuko, Boshyh potih, per .vetimu Mi.sionu inu sla.ti per svetimo Francisco Xaverio na Strashe Górniga Gradu Fare nuznu pojo. Kir ie v.aki dan sa vsakiga Romária popólnoma odpu.tik enkrat v'letu. Pogmérane inu na svit­lobo dane V'nemshkim Gradcu per Widmanstadianskih Erbizhah Anno 1729. 8o 226 str«. Nastopnega leta 1630 pa je v Ljubljani pri Mayrju izdal 30 strani obsegajoco »Pei.sem od teh velikih odpústikov te svete Krishove poti per te novi Cerkvi Svetiga Francisca Xaveria v'Gornim gradu«. Kakor že naslov »Katoliš-keršanskiga vuka pei.me« kaže, so te pesmi v verze spravljeni katekizem. Verzi sami so zelo hrapavi, delani po principu francoskega in laškega stihotvorstva, to je, zlogi se štejejo in ne menjavajo naglašeni in nena­glašeni. To stori, da so te pesmi še bolj puste. Cop v Šafáriku jih imenuje »ganz unpoetische, schlechte Reimerei«.641 Da take pesmi niso mogle dosti škoditi na­rodnim in jih izpodriniti, je ob sebi umevno, dasi je pisatelj gojil to upanje, kakor nam pripoveduje v predgovoru.642 Pater Rogerij Za Ivanom Svetokriškim je najznamenitejši predigar slovenski P. Rogerij, ka­puciner kakor Ivan. Rojen je bil v Ljubljani in na glasu kot dober govornik. O posvecevanju stolne cerkve ljubljanske je imel dva slavnostna govora kranjska, sicer pa nam je življenje njegovo popolnoma neznano. Po njegovi smrti so dali »PP. Capucini conventus Labacensis« Rogerija – »hujus Provinciae olim concio­natore – cujus memoria in benedictione est«643 – predige morebiti s pripomocjo »Illustriss. Domini Codelli de Fahnenfeld«,644 kateremu sta poklonjena oba la-tinska predgovora, na svetlobo z naslovom: »Palmarium Empyreum seu Conciones CXXVI (centum viginti sex) de San-ctis totius anni. Signanter de nonnullis Particularibus et Extraordinarius qui in quibusdam locis festive celebrantur, et usque modo Sermones de ipsis visi non sunt. Compositae ex vitis eorum: Scriptura sacra, ac St. Patribus: variis Con-ceptibus, symbolis et historiis, praecipue aptis moralitatibus repertae, in partes 641 Prevod: »Popolnoma nepoeticno, slabo rimarstvo.« 642 Besedilo ni dopisano. 643 Prevod: … nekdanjega pridigarja te province, cigar spomin ostaja blagoslovljen. 644 prevod: … precastitega gospoda Codela iz Fahnenfelda. divisae, ac copioso Indici provisae, datae publicae luci Carniolioco idiomate. Ad majorem Dei gloriam, eorumdem Sanctorum honorem et Dominorum Curato-rum commodum a P. Rogerio Labacensi Ord. Min. Cap. Concionatore Carnio­lico. Pars I. a prima die Januarij usque ad mensem Julium exclusive. Clagenfurti 1731. 4o XIV. 654 str. Pars II. Labaci typ. Reichhardt 1743. 662 str.«645 Aprobacijo cenzure je podpisal dne 26. jan. 1728 kanonik, poznejši generalni vikar Janez Jakob Zilling. Te predige se odlikujejo kakor predige Ivana Svetokri­škega po neki govorniški sili. Rogerij ima še vec historij, zgledov in citatov kakor njegov prednjik. Ti citati kažejo, da je tudi on jako dosti bral. Vsaki predigi je na celo postavil zapopadek (synopsis) v latinskem in kranjskem jeziku. Jezik Roge­rijev je mešanica gorenjšcine in dolenjšcine: on sam se za njega cistosti ni brigal. Okus njegov je okus njegovega casa. Pater Basar Tretji predigar te dobe je Jernej Basar, o cegar življenju vemo zelo malo. Rojen je bil na Kranjskem in, kakor kaže njegov jezik, na Gorenjskem. Bil je redovnik Jezusove družbe in predigar slovenski v ljubljanski stolni cerkvi pri sv. Miklavžu. Živel je nekaj casa tudi na Koroškem. On je izdal knjigo: »Conciones juxta libellum Exercitiorum s. p. Ignatij : in singulas anni Domi­nicas digestae per P. Bartholomaeum Bassar S. J. Sacerdotem. Pridige is bukviz imenvanih Exercitia s. ozheta Ignazia : sloshene na usako nedelo zhes lejtu. Laba­ci, Typis adami Friderici Reichardt, anno 1734«, 4o 516 str. Za geslom: »Popu­lis populariter est loquendum omnibus necessaria dicenda sunt more omnium; naturalis lingua chara simplicibus doctis dulcis J. Chryst.«646 Poklanja knjigo 645 Prevod: Nebeško placilo ali sto šestindvajset pridig o svetnikih cez celo leto. S poudarkom na nekaterih posebnih posameznikih, ki se jih v nekaterih krajih slovesno casti in govori o njih. Sestavljene so iz njihovih življenj, Svetega pisma, cerkvenih ocetov, iz razlicnih osnutkov, pri­ povedk in zgodb. Vsebujejo še posebej primerne znacaje, razdeljene so na dele in opremljene z izcrpnim kazalom. Na svetlo izdane v kranjskem jeziku. V vecjo božjo slavo in cast teh svetih in v korist Gospodovih služabnikov. Pater Rogerij Ljubljanski iz reda Manjših bratov kapucinov, kranjski pridigar. Prvi del od 1. januarja do meseca julija izkljucno. V Celovcu, 1731. 4ş XIV. 654 str. Drugi del tiskan v Ljubljani, Reichhradt 1743, 662 str. 646 Prevod: Ljudstvu je treba govoriti ljudsko, nujne reci je treba povedati vsem po navadi vseh. Naravni jezik je ljub preprostim ljudem, ucenim je sladek Janez Krizostom. »Francisco Dreer, rectori, et Valentino Codelli … secretaris caeterisque confo­ederatis … sacerdotalis sub titulo S. P. Ignatij Sacra eius Exercitia obeuntium in Eberndorff erectae Sodalitatis«,647 ceš da je le po njih svetu dal svoje pridige na svetlo, »ut sic Dei ter Optimi Maxim laudem … Carniolicum etiam Patriae nostrae idioma non voce duntaxat, sed publicis etiam typis eloqueretur«.648 Da je ta knjiga v slovenskem jeziku izšla, zdi se mi, da je pripisati nekemu antago­nizmu. Kakor smo videli, so pisali v tedanji dobi knjige samo kapucini. Ta slava pa menda ni dala miru jezuitom, tudi oni so se hoteli izkazati s podobnimi deli in so naravnost dali Basarju ukaz, naj kaj slovenskega spiše, kar nam sam pripo­veduje v predgovoru tako: »Po tem, kir je meni od mojih vikših naloženu bilu u'krajnskim jeziku ene Bukve popisat so meni na misov peršle taiste sicer majhi­ne, pak vender imenitne bukvice, Exercitia Svetega Oceta Ignatia imenvane … Inu sem si naprej uzel, moje cez lete bukvice zložene Pridige vunkej na svitlobo dati.« Njemu, kakor drugim je preglavico delala misel, kako naj bi slovenski pi-sal, zlasti ker je vedel, da se nekateri glasovi izgovarjajo bolj temno in zamolklo od drugih. Odlocil se je pri tem za nekako srednjo pot med krajnimi narecji, kakor pripoveduje sam: »Zdajci pak v'zacetku tiga meni naloženiga della sem en dajlni cas premišluval, na kaj za eno vižo be govuril, inu z'kaj za enimi puštabi, al cerkami be krajnske besede pisal? Zakaj je raminu velik zlocik mej ludmy slovenskiga jezika: Eni na mejsti l špogajo u (Stržinar), koker sem biv; drugi pak l na mejsti u sem bil. Eni nikatere besede izrecejo hitru, drugi pak taiste pote­gnejo, koker so potlacili, so potlacyli inu toku naprej. Dokler je velik izlocik tudi per drugih besedah, sem otel per timo mojimo pisanji eno srejdno pot deržati, kateri tebi u'timu predgovoru pokažem. 1. Veci dev (!) pišem, koker je u bukvah krajnskih evangeliov, u katerih na mejsti u najdeš postavlen l sem bil ino ne sem biv. 2. Na mejsti e vcasi a koker namorem nemorem. 3. Be se do.tikrat komej na polovico izrece, zatorej u enih krajih postavim deb' namejsti de be. 4. Na mejsti c skorej uselej postavim z. 5. e pred b, m, n, z, s do.tikrat na polovico svoj glas izguby, koker useh, teh, ven, per, pes. 6. Na mejsti e postavim i inu i na mejsti e: u'mejsti, u'mejste. 7. U enih krajih postavim o namej.ti u inu u na mejsti o toku, toko. 8. Kir je y se tershi inu pocasniši izrece, ta i pak hitreši koker: od dru­ 647 Prevod: (nejasno) Francišku Dreerju, rektorju, in Valentinu Codelliju, tajniku, in ostalim pridruženim duhovnikom, zbranim pod naslovom svetega oceta Ignacija, in njegove svete Duhovne vaje, bratovšcini, ustanovljeni v Dobrli vasi. 648 Prevod: Da bi tako Bogu Najvišjemu in Najboljšemu trikrat dali hvalo … in da bi se kranjski jezik naše domovine ne govoril samo po besedi, ampak tudi v javnem tisku. gih rezhy, ne morem reci. 9. Per nekaterih besedah ne perstavim sadni i, koker snam pi.at, kir bi imel reci znam pisati. Glihi viži ne per.tavim u, kir be ga sicer imel per.tavit, koker: u'tai.tim kraju na mej.ti u'ta i.timu. 10. Recem vuner inu vender, pišem ymam inu imam. 11. Malu redej po.tavim postavim dva .s itd. Ta dolgi j se dostikrat izrece de je komej cuti: peljem, dianje, sdihvanje. Sem se ogibal nemških besed, kulkur .em mogel, zunej tistih, katere .o že krajnskimo jeziko la.tne po.tale, koker ur.oh, folk, kun.ht … Useh le teh izlockov konc be se lohku .turil skusi le te zherke: … kir pak prevec pogostoma postavlene bč, morebiti veci zmešnjavo delale, za tiga volo tai.te na .tran pu.tim, .amu u'enih krajih zaznamnijem, kadar namrec ocem to zadni a al e nizku, ka.nu inu toku rekoc z zapertimi usti izreci koker: terpč illi patiuntur, leta volitat, letŕ ista. Sku.i taku krajnsku pisanje je.t Slovencam oben terdne regelce ne .tavim, temuc samu pot rezodenem k'lohke.himu branijo tiga mojga pisanja, kateru ce najdeš, da ny po timu opominvanju .turjenu, de je per nikaterih besedah eden al drugi puštab premenjen, me ne imej za izgovorjeniga, dokler le-tu je moglu vec drugim u'roke priti, kir se lohka ena al'druga zmotnjava pergody.« Basarjeve predige se prijetno bero, ker je pisal naravnost tako, kakor govo­ri preprosti Gorenjec: »Sie sind dem gemeinem Manne wie aus dem Munde geschrieben, zugleich zum Beweise, wie nahe der Schriftsprache noch immer, auch die noch so vernachlässigte Umgangssprache des krainischen Bauers ist, von deren Verderbheit ein P. Marcus nicht genug schlimmes sagen konnte,«649 pravi Kopitar. Jezicnik 12. 649 Prevod: »So, kot da bi bile preprostemu cloveku prepisane iz ust, obenem pa dokaz, kako blizu pisnemu jeziku je še vedno tako zanemarjena pogovorna govorica kranjskega kmeta, o katere pokvarjenosti neki pater Markus ni mogel povedati dovolj slabega.« XIV Paglovec Zaslug za omiko slovenskega naroda z branjem, si je pridobil v tisti dobi najvec Francišek Mihael Paglovec. Rojen je bil v Kamniku 26. septembra 1679. leta ter bil tam tri leta mestni kaplan pri znanem župniku Raspu, ki je v Kamni­ku sam ustanovil šolo ter bil tudi ud ljubljanske Operose. Rasp je tudi najbrže vnel Paglovca za njegovo ljudomilo delovanje. Leta 1705, šestindvajset let star, se je priselil kot župnik v Spodnji Tuhinj v Šmartno ter je ostal tam do svoje smrti 11. februarja 1759. leta, torej nad pol stoletja. Po Raspovih navodilih se je ravnal tudi pozneje kot župnik. V svojem župnišcu je priredil šolo, v kateri je poduceval on sam s svojim kapelanom. Imel je prav za prav nekak zavod, ker šest deckov je pri njem stanovalo in dobivalo poleg šolskega poduka tudi vsakdanjo hrano. Drugi ucenci so stanovali nekaj pri kapelanu, nekaj pa po zasebnih hi-šah. Ucil jih je razen najnavadnejših predmetov tudi latinšcine. Kadar ni utegnil poducevati, je poslal gojence med kmete, da so jih ucili brati in pisati. Vzgojil je vec takih potovalnih uciteljev, ki so se razkropili dalec na okoli, nekateri tudi na štajersko v Savinjsko dolino. Zadnji njegov gojenec, neki Povh¸ je umrl kot zasebni ljudski ucitelj v visoki starosti okoli leta 1820. Med njegove gojence smemo šteti med drugimi možmi Jurija Starovašnika, ki je potem postal doktor medicine in vseuciliški profesor v Freiburgu v Breisgauu. Doma pa je bil bolj znan Jurij Japelj, kateri se sam v nekem spisu hvaležno spominja Paglovca, ceš, da ga je poduceval v kranjšcini. Glede metode Paglovceve se pripoveduje, da je svoje ucence rad jemal pod milo nebo in v senci kakega širokega, razrastlega drevesa so sedli na tla in brali, ali pa se razgovarjali o tem in onem. V Tuhinju je ustanovil Paglovec tudi ljudsko hranilnico in posojilnico ter je tako vadil ljudi v varcnosti. To je bila baje prva posojilnica na Kranjskem. Sicer vemo o njem, da je bil velik dobrotnik cerkvam v življenji, po smrti pa po svojih koristnih ustanovah. Podpisoval se je »artium et philosophiae Magister et Theologiae licentiatus«. Paglovec ni na nobenem svojem delu podpisal svojega imena. Njegov navadni podpis na knjigah se je glasil: »Skuzi eniga mašnika iz Gorenske Crainske strani«. Da ni stopil nikoli s svojim imenom na dan, je poglavitni razlog gotovo njegova skromnost. Tudi razvidimo iz raznih okolnostij, da ni pisal knjig le sam, ampak da so mu pomagali tudi njegovi duhovni sotrudniki. Škofovsko potrdilo na njegovi evangeljski knjigi iz leta 1741, kjer je podpisan generalni vikarij J. J. Schilling,650 se glasi med drugim: »Epistolas et Evangelia nunc denuo per viros peritos ad hunc finem a nobis deputatos accurate revisa«651 itd. V predgovoru knjige Tomaža Kempcana (1745) pa pravi doslovno: »Ta imenitni preštimani vucenik Thomas kempensis … Le-te njegove zlate bukvice sa volo teh lepih inu svetih navukov so v'usse sorte sprahe, ja cilu koker prica Henricus Someliis, en imeniten Jesuitar, v turško Spraho prestavlene inu nobene bukve sunej Svetiga pi.ma nisu ble tulkukrat predrukane, koker so ble le-te … De bi tedei tudi ti lubi Slovenci inu Crainci tiga veliciga nuca inu fruhta, kateri skuz branie ali poslušanie teh bukvic se zadoby, se mogli poslušiti inu k'nucu nyh dušic se delešni sturiti, se je ta mujo perlošilo taiste v Crainsko okuli Lublane navadno spraho prelošiti z'tako skerbjo inu spregledani-am, de tudi ti gmein ludje bodo taiste lahko zastopili, … dokler pri tem delu, to je de so se le-te bukvice v Crainsko spraho prestavile, so se taki Mošje pomujali, kateri te štiri sprahe, Latinsko, Nembško, Laško inu Crainsko so dobru znali inu zastopi­li, de skusi to, kar v Latinski sprahi je bilu tešku sastopit, je nekei ta nembška, nekei pak tudi ta laška inu skorej le-ta nar vec reslocila, kaj je otel ta vucenik z'en navuk nam naprei nesti.« Knjiga je datirana v Kamniku 27. decembra 1744. Pregledal jo je oce Anton Kalan. Tradicija pravi, da se imamo za cetrto izdajo Evangelijev in listov zahvaliti Paglovcu. Za peto pac ne vec, dasi to trdi Kopitar, 125, kateri pa pravi, da je Paglovec umrl šele proti letu 1770, kar ni res, ampak 1759, torej 5 let pred izdajo iz leta 1764.652 Ravno ortografija te zadnje izdaje, strogo razlocevanje s in z, š in ž, s, z in iz, ne namesto na kaže, da jo je priredila druga moc. Stari Paglovec bi bil težko odstopil od navedenih svojih lastnosti v pisanju. Koliko knjig je Paglovec spisal, vsled njegove anonimnosti ni mogoce po­vedati. Kopitar pravi, navedši nekaj njegovih knjig: »Es mögen noch mehrere Krainische Übersetzungen den Pfarrer Pagloviz zum Urheber haben, er nannte sich aber nirgends.«653 650 Janez Jakob Schilling (1664–1754), lj. generalni vikar, kanonist in mecen. Bil je clan Akademije operozov s pridevkom Sedatus, kar se je prilegalo njegovemu znacaju, ki je bil umirjen, razsoden in neutrudljivo delaven. Akademiji je predložil edini znani spis: Constitutiones et Decreta Synodalia. Tractatus in V libros Decretalium. Sbl 2797. 651 Prevod: Pisma in evangelije, ki so jih sedaj znova natancno pregledali usposobljeni možje, ki smo jih odbrali za ta namen. 652 Štrekel je zapisal 1664. 653 Prevod: »Paglovec bi lahko bil avtor še vec kranjskim prevodom, vendar se sam nikjer ne omenja.« Paglovcevo delo, ali vsaj po njegovem vodilu poslovenjene, so te-le knjige: »Tobiove bukve, tu ie svetiga pisma stariga testamenta historia svetih naukou pol-na, od tiga stariga Tobia, inu njegoviga synu, na crainski jesik zvestu prelošena. K timu so se perdiale ene lepe viže nu manjere bogu služiti, nu sueti ray si saguišat, za gmain ali kmetiske inu deloune ludy, vzete inu posnete z'enih nembških bu-kvic skuzi mujo eniga Mašnika z'gorenske kranjske strani. U Lublani skuzi A. F. Reichhardta« 1733, 2. natisek v Ljubljani 1742. 307 str. Paglovcu se pripisuje tudi knjiga Thomasa Kempensaria »Bukve. V'katerih je zapopadenu to Poduce­nie, koku en sledni, bodi kakršniga stanu oce, ima inu zamore po Christusovim nauku inu žiuleniu svoje žiulenie pelati, vižat inu rounati za Chri.tusam v pravi brumnosti hoditi. V'to Cransko okuli Lublane navadno Spraho skerbno inu sue-stu prestaulene. Skusi dva Mašnika Petrinarja inu faimaštra iz gorenske Crainske strani k duhovnimu nucu tim Slovencam v'druk dane. Na pervolenie vikši Du-houne gosposke. Labaci Reichhardt 1745. Index, Tabla teh puštabou, iz katerih se zamore kdu lahku navuciti brati«. Iz predgovora sem že omenil glavne stvari. Knjiga je, kakor se razvidi iz doticnih oddelkov v Marnovem jezicniku, samo nova izdaja Hipolitove knjige Tomaža Kempcana, prim. Caput V. Cetrta Paglovcu pripisovana knjiga je »Sveta Voiska, to je: Svetu podvuzhenie koku ima ta clovik cez souražnike te duše se štritat, inu u.se hude želle premoi­striti, skuzi to se h'pravi Brumnosti pouzignit po Nauku Patra Lorenca Scupoli Ordna Svetega Cajetana. Iz laške sprache v'Crain.ko spraho prestaulene, skuzi enga Mašneka iz Gorenske Crainske strani, zdei na pervu v druk danu. Na per-volenie vikši duhoune gosposke Labaci. Reichardt 1747«. 250 str. Peta Paglov-ceva knjiga je »S. Lucie Andoht v'gorenski Kranjski strani v Dražgošah 1750«. Pater Marcus pravi: »Totus libellus aeri incisus, sed plurimis mendis scatet.«654 Izdal jo je po njem J. L. P., to je Paglovec. J. L. (Janez Ludvik) namesto Franci­šek Mihael je iz Patra Marka prešel v Kopitarja in Copa-Šafárika ter vse pozneje slovstvene historike. Napako je zasledil Marn, Glaser meša oboje.Tudi knjiga »Zvesti tovarš enga sledniga Chri.tiana, katiri skuzi ta Catechismus ali potrebni Keršanski Navuk niemu kaže to pravo pot pruti Nebessam, inu skuzi te Tobiove bukve ali historio od Tobia inu skuzi dvanaist Regelce ga vucy po taisti prou hoditi inu Mu zi ene inu druge Molitve za božjo pomoc prossiti k nuci mladim inu starim, ledig inu zakonskim gmein inu delounim ludem. Ukup zložene inu pobulšane v'druk dane. Skuzi eniga Mašnika iz Gorenske Krainske strani. Na 654 Prevod: Celotna knjižica je vklesana v bron, toda v njej mrgoli napak. pervolenie vikši Duhoune Gosposke Labaci 1667«, str. 198. Ta knjiga je doživela tri izdaje. Prva je iz leta 1733, druga iz leta 1765 in tretja je izšla po smrti Pag­lovcevi leta 1667. Obsega pa Catechismus, 1 do 73 tak, kakor je v Evangelijih 1741. leta, Tobiove Bukve 74 do 117 in Regelce 118 do 198. Paglovec govori v predgovoru izdaje 1667: »Lete bukve so en tal evangelija«. To je zapeljalo Marna in Benkovica, da štejeta »Zvestega tovarša« iz leta 1667 za tretjo izdajo Tobijevih bukev, cemur pa nasprotuje že število strani. Znana je izdaja že iz leta 1745 (pri-merjaj Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 1757, 80), iz katere se zopet da posneti, da je prva izdaja iz leta 1753. Zapeljalo je Marna in Benkovica škofijsko odobrilo tretje izdaje, datirano od 30. sušca 1760; strogi izdajatelji so hoteli za vsako izdajo posebnega novega dovolila. Razen teh del smemo pripisovati Paglovcu, ali njegovim sotrudnikom, še ne­katere slovenske knjige, n. p.: »Kratki zapopadek christianskega navuka od Ro­berta Bellarmina … K nucu vsiga karšanstva iz povela Rimskiga papeža Clemena tiga VIII. vkupej zložen, zupet v tem lejtu 1725 od sedanjega rimskiga Papeža Benedikta tiga XIII. vernim Christianam perporocen …« Dalje 2.) »Premišlu­vaina na vsaki dan tega tedna« 1753 (II. nat. 1757, III. 1776, IV. 1796). »Pot svetiga Križa« ni Paglovceva, kakor meni Benkovic, ker že naslovni list pove, da jo je preložil franciškan: »Od eniga drusiga patra tai.tiga Ordna na .vitlobo dan. Ca-techismus Patra Canisiusa k špoganiu vsih Gospudov faimoštrov« 4. natis 1766. L. 1725 je prišla na svetlo prva slovenska »Pratika« za leto 1726. Natisnjena je bila v Augsburgu. Poslej je leto za letom šla ljudstvu v roke, ki jo je z veseljem rabilo. Tiskal jo je pozneje tiskar Reichhardt v Ljubljani. To delce je bilo popol­noma predelano po slicnem nemškem vzorcu. Kdo ga je presadil na slovenska tla, ne vemo, mogoce je, da smemo to zaslugo pripisovati Paglovcu ali Raspu. Tam namrec, kjer je bila natisnjena prva pratika, se je pozneje tiskala slika župni­ka Raspa in pozneje je tudi vsa Paglovceva dela tiskal isti Reichhardt. Paglovec je zacel že leta 1705, takoj po odhodu v Tuhinj, pisati kroniko, ki se še sedaj hrani. Slovenšcina v Paglovcevih knjigah je zelo slaba. V teku let ni v tem oziru nic napredoval. Iz tega smemo sklepati, da je bil tudi slovenski poduk v njegovi šoli zelo nedostaten. Rasp in on sta se ozirala le bolj na prakticne potrebe ljudstva in zato se jima je zdel jezik nebistvena stvar. Paglovec sam je dobro cutil okor­nost svoje pisave pa si ni znal pomagati. V predgovoru svoje evangeljske knjige se opravicuje z nesrecnim Schönlebnovim nacelom: »Bene videtur dixisse olim quidam de lingua carniolica: Linguae huius ignaris nulla praecepta sufficiunt, peritis vix ulla sunt necessaria … Scribamus igitur uti quidam olim prudenter dixit, more linguae, loquamur more regionis et patriae.«655 Že pri dosedanjih pisateljih 18. stoletja smo videli, kako peša njih znanje pravilnega književnega jezika in da nam na njega mestu ne podajejo niti cistega narecja, ampak cudovito mešanico. Še bolj velja to o naslednjih pisateljih iz dobe pred nastopom Marka Pohlina. Eden najhujših je Pavel France Klapše iz Kostela (ne na Primorskem, am-pak na Kranjskem), protonotarius apostolicus, korar picanski v Istri, jako iskren mož, župnik v Tomaju na Krasu 1732–72, kjer je umrl 31. januarja 1772 in je pokopan v tamkajšnji cerkvi svetih Petra in Pavla. Zdi se, da Klapše ni poznal niti slovenskega crkopisa Bohoricevega. Knjiga, katero je izdal, se naziva: »Synopsis Catechetica. Tu je: Zbrani Nauk Karšanzki u'kratkih besedah zapopaden, taku dobru za poduciti te nevedne u'karšanski veri, koker tudi viža te precastite mo-litve svetega Roženkranca, zi svojimi zkriunustmi inu odpuztki. Nucne bukvice vsem castitim inu vi.soku urednim Gospudam Farmanam inu Duhounim Pa-stirjam, te nyh paši podložne karšanske oucice poduciti, vkup zbrane skuzi Paula Franciška Klapšeta, farmana Tomajske fare Teržaške škoffie«, v Lublani 1743. II. natis: »Zdej u'drugo na bulši Krainsko špraho daine inu pobulšaine«, v Ljubljani 1757. Prvi natis poklanja tržaškemu škofu Leopoldu Jožetu Hanibaldu grofu Petaku (á Petarius). Nauke te knjige je Klapše sestavil po drugih ter jih samo nekoliko pomnožil. »Najprej je katekizem v desetih odlockih, potem viža ali šega moliti sv. Roženkranc 38–72, laursetanske litanije. Potem Ex hortatis ad sponsos (80–85): Izvoleni k'zakono namenjeni Paar. Ta stan, kateremo vi želite perstopi-ti, je vsegamogocni Bug kmalo po stvarjejnio tega svetá ino cloveka v'temo Pa-radižo gori postavil inu skerbno u'temu pogublejnio tega gmain potupa ohranil. Leta stan je Christus u'ti postavi te gnade pricejoc u Kani Galileji ciral, z pervim cudežam pocastil, ja celo k usokusti eniga svetiga sacramenta povišal itd. Zatem Hymnin in dedicatim Eccles. Peissem od vere in Memoriale pastoris boni.« Dru­gi natis je nekoliko spremenjen glede vsebine, gledé jezika pa morda še slabši od prvega. Pridejana je pesem od svete Maše, ki zacne tako: »Pridte verni Kristiani 655 Prevod: Zdi se, da je nekdo nekoc dobro rekel o kranjskem jeziku: tistim, ki ne znajo tega jezika, ne zadošcajo nobena pravila, njim, ki ga znajo, pa so komajda potrebna … Pišimo torej, kakor je nekdo nekoc pametno dejal, po pravilih jezika, – govorimo po navadi po­krajine in domovine. *K offru Svete maše *Nu per tem offruvanio *Skažte andoht vašo: *Maša pak se offruje *Le Bogu samimo *En sakrament žegnuje *K nucu nam vsákimo. Kyrie eléjson!« Torej pesnik Stružinarjeve sorte, kakoršen je tudi. Primož Lavrencic S Kranjskega, duhoven tovarištva Jezusovega, sicer pa popolnoma neznan, ki je izdal »Mission.ke Catholiš karšanske pejsme. V lejtu 1748 zložene, pogme­rane inu na svitlobo dane skuzi eniga paterja Missionarrussa segnerianskiga iz Tovarštva Jezusoviga. Stiskane v Celovci. Kleinmayr 114 str. v 8°.« Iz pregovora izvemo, da je tudi ta »pevec« upal s svojimi neokretnimi in jalovimi krpucarijami izpodriniti narodne pesmi, tam namrec piše (Marn, Jezicnik 26).656 Knjiga obsega najprej nekaj kršcanskega nauka (1–12), Litanie lauretanske, Viže za Peisme 17–34 in Pejsme. Pesem od jezicnih grehov se zacenja n. p. takó: »Ah vselei, vselei na.recni *Si biu ti jesik cloveški! *V velike škede padju si *Nu štra­fenge prejeu si ti, kir vzdignju si se cez Boga * sam cez sebe nu bližnigá« itd. Ali pa o sv. Alojziju: »En angelski mladenic zvolen *V mejsti Mantovi rojen, Je po božje voli zrejen, Cista lilja ohranen, Svet Alojzius imenvan, Za en špegu vam poslan, De od vas bo tudi spoznan, Nu za patrona držan!« Cuditi se je, da uceni jezuit, ki je vendar moral poznati tudi tedanjo nemško poezijo vsaj nekoliko, ni spoznal, kako duhomorna je taka oblika in vsebina! Skori osem verzov samo ista rima an, en! Jezuitje, posebno koroški, so zaceli v 18. stoletju gojiti nekoliko tudi slovenski jezik. Že sem imenoval Basarja, videli smo Lavrencica, da je v Celovcu tiskal svojo knjigo, ker je tam najbrž živel, vidimo pa tudi, da so jezuiti dali ponatisniti v Ce-lovcu Megiserjev slovar in so izdali prvo nemško-slovensko slovnico po Hipolitovi. Megiserjev slovar so izdali z naslovom »Dictionarium quatuor Linguarum vi­delicet Germanicae, Latinae, Illyricae (quae vulgo sclavonica appellatur) et Italicae sive Hetruscae Auctore Hieronymo Megisero impressum anno 1592 Graecii styri­ae ŕ Joanne Fabro cum privilegio octennali, nunc vero auspiciis Supremi Carinthi­ae Capitanei, opera et Studio ad modum reverendorum patrum Societatis Jesu collegii Clagenfurtensis correctum et auctum Clagenfurti 1744«.657 VIII+816. Z 656 Odstavek ocitno ni dokoncan. 657 Prevod: Štirijezicni slovar in sicer nemški, latinski, ilirski (kar se ljudsko imenuje slo­vanski) in italijanski ali etrurski, avtorja Hieronima Megiserja. Natisnil leta 1592 v šta­jerskem Gradcu Janez Faber z osemletno predpravico, zdaj pa je popravljen in razširjen eno tablo v bakru, predstavljajoco umešcanje koroških vojvod. Na tretji strani se zacenja kratki poduk o slovenskem pravopisu: »Orthographia Latino Sclavonica«. Ta uvod je ponatis I. in II. poglavja v Hipolitovi slovnici brez kake premem-be. Nasproti pa se na konci knjigi pridejane »Etwelche Exempel deren Conju­gationum und Declinationum«658 razlikujejo deloma od zgledov Hipolitove slovnice. Ta del je posnet natancno po prvi izdaji Megiserjevega slovarja, rabil ga je poprej tudi deloma za svoj slovniški del Sommaripa. Narecje tega slovarja je kakor v prvi izdaji koroško. Obsega pak kakor prva izdaja tudi kranjske in hrvaške besede, ki pa so kot kalki zaznamovane, cudno je, da so za kranjske šteti vecinoma kaki germanizmi. Marn je iz slovarja pobral vec zanimivih besed. Porabil ga je seveda tudi Ple­teršnik. Ta slovar je podstava Guttsmanovemu. Pregledovavci so žali bog le slabo pazili na korekturo, vrednost ima le v jezikovem oziru. Aberglaub kriva vera, falšvera nevera, babja vera, kriva vera, faušvera Ablassen enjati, nehatj nehat, pustit, henjat Ancker ankora, železna macka Croatisch. sidro Arg hud, nekázan hud, hudoben, sauith. Croat. Nekasan Argwohnich sumnežliv svoje mislicijevoc, sumežliv Argwohn sumnenje tijanje, žumanje Arzt arcat, likar, vrac arcat Bott sél, listar, pot pot, ceitinger, Car. listar, Cro. sell Ehemann zakonik, porocen mož zakonski mož, poroceni mož, zakonik Ehefrau zakonska žena, zakonica, zakonska žena, porocena žena, zakonica porocena žena, gospodinja Ellenbogen komulc, Cr. lakat vaht, comulc, Cro. lakat (izšel) na povelje vrhovnega glavarja Koroške z vnemo in trudom po zgledu castitih bratov jezuitov iz celovškega kolegija v Celovcu 1744. 658 Prevod: »Nekateri primeri, njih spregatev in sklanjatev« Mutwillig svojovojlán, preščrn, neroden, frai vole, svojovoilan, prešeren, nekazan neroden, nekazan Richter rihtar, sodec, Cr. sudac rihtar, Car. sodnik, Cro. soda, sudac Vergänglich minuce posvetn, nastonovitn, Car. ninuce Uchsen pazduhe rama, rame, peretnice Kakor vidimo, so izdajatelji marsikatero besedo popolnoma prenaredili ali dostavili nove sinonime. Oesterreich predstavlja slovar z Donava, Thunouska dežela. Jest raižam pruti Dunavi. Habt ihr ein gutes Bier – Mati vi dober ou vel. vou. Ob Sumarcici so gosi tolste. – Zu Martini sind die gänse fett,659 ne kaže biti slovenski. Mnogo seveda nemškutari: Meine Einkunften ertragen diese Ausgaben nicht – Mojo noterhodiše ne donesse to vundajanje. Per kaplano sem jest mojo spoved dol položou. Druge fraze pa niso brez zanimivosti: Heut ist ein Aposteltag. (danes je dan apostolov) – Dons je decanaistla. Taufsamtstag (krstna sobota) – krstnica. Bey meiner Treu (pri moji zvestobi) – per mojei sviesti. Er ist ungelehrt (on je neucen)- on je brez možgan, on je ceu oseu. Falscher Prophet (krivi prerok) – prerok, ki je slamo jedu. Celovskim jezuitom se pripisuje tudi prva slovensko-nemška slovnica »Gram-matik oder Windisches Sprachbuch. So ordentlich eingerichtet, da.s man darin­nen an grammatikalischen Grundregeln alles gantz kürtzlich und klar beysam-men findet, und mit einem, mit grossen fleiss aussgearbeiteten sehr nutzbaren Windisch-Teutsch und Wälschen Vocabulario versehen worden, zum Behuff aller der windischen Scprache zu erlehrnen beginnenden, sowohl studiert als unstudierten Liebhabern. Auf viles Verlangen und mit weit mehrer Verbesserung abermahlen in dem Druck beförderet worden. Cum licentis Superiorum. Cla­genfurt, Klemmayers' Erben 1758.«660 To knjižico poklanja v imenu Klemma­ 659 Prevod: »Na Martinovo so gosi tolste.« 660 Prevod: »Slovnica ali slovenska jezikovna vadnica, urejena tako, da v njej najdemo na enem mestu zgošceno in razumljivo napisana vsa osnovna slovnicna pravila. Vsebuje tudi z velikim trudom izdelan in zelo koristen slovensko – nemško - italijanski slovar v pomoc vsem, ucenim kot preprostim ljubiteljem, ki se žele nauciti slovenskega jezika. Zaradi veli­kega povpraševanja in z najobširnejšimi izboljšavami ponovno poslan v tisk. Cum licentis Superiorum. Celovec Klemmayerjevi dedici 1758.« yerjevih dedicev Maria Christina Pferschmannin grofu Janezu Antonu Goe.seu, ceš da je on prej tudi na svetlobo pripravil slovenski slovar, to je slovar iz leta 1744. Slovnica je kakor slovar zložena »opera et studio societatis Jesu Collejcis Clagenfurtensis.« Spisala sta jo dva preucena in slovenskega jezika dokaj zmo­žna moža, jezika, katerega prezirajo nekateri (absonderlich jene, so keine gros­se Liebhaber mehrerley Sprachen seynd),661 dasiravno se razprostira dalje kakor drugi bolj veljavni jeziki in nas spaja s severnimi narodi. Na Koroškem pa in v sosednjih deželah je znanje tega jezika skoro neobhodno potrebno, imenitnim in preprostim, v življenju in obcevanju. Kakor vidimo, je stvar o razširjenosti Slovanov sprejeta, dasi skrcena iz Bohorica po Hipolitu, tudi v to slovnico. Pred­govor jezuitov pravi, da bo knjižica skupaj s slovarjem iz 1744. leta, dobro služila nauku v slovenšcini (der windischen und crainerischen Sprache), zlasti tudi zato, ker ji je pridejan slovarcek, ki utegne biti še najbolj všec. Kakor sem že omenil in pravi tudi naslov, je ta slovnica samo preloga Hipo­litovega posnetka Bohoriceve slovnice, izpušcen je le obširni predgovor. Razlaga nam na kratko v istem redu vse kakor Hipolit. Skloni so latinski, paradigma­ta ista. Pristavljena so patronimika(?): Celovcic, Celovcica, Celovca; Lublancic, Lublancan, Lublancica, Lublanca. Primeri so isti kakor v Hipolitu in Bohoricu. V pisavi se razlikujejo od doticnih besed v slovariki, v katerem pa se te besede strinjajo s slovarjem leta 1744. Pridejani »Vocabularium ali Wortherbuch, wor­innen die nothwendigsten teutschen, windischen und auch Wällischen Wörter zu ersehen. Mit grossem Flei.s zusammengetragen«662 nima tolko, kolikor bi se dalo pricakovati po tem zelo neponižnem naslovu, saj obsega tudi le 42 strani! To je grosser Fleiss! V njem prevladuje popolnoma korošcina in je iz tega delj važen kot jezikovni spomenik prejšnjega stoletja za Koroško dijalektologijo: Ti suetnici – i santi, Pekvu – l'inferno, Te vice – il purgatorio; Ti hodici ali sovražni-ci – i diavoli, Ta grumica – il fulmine, donnekeil, nuec, potuep, gued. En v'sedin dan – Ein Werkstag; Der Bauer – en puric, pauer, kranjsko. kmeth; žebrati ro­ženkrienc; varjeti, skumati, argwohnen itd. Neki drugi jezuit je preložil leta 1659 v 17. stoletju, v slovenšcino znova To-maža Kempcana. Ta prevod je v ljubljanski licejski knjižnici, kamor je prišel po dekanu Holzcapfelnu – Lesnicarju, ki ga je leta 1848 daroval ti knjižnici. Na na­ 661 Prevod: (Posebno tisti, ki niso veliki ljubitelji vec razlicnih jezikov.) 662 Prevod: »Vokabular ali besednjak, v katerem najdemo zelo marljivo zbrane, najbolj po­ trebne nemške, slovenske pa tudi italijanske besede.« slovnem listu stoji pod imenom lastnice »Confraternitatis Agoniae Domini No-stri J. Christi Labaci 1727: transtulit in Carniolicum idioma ut mihi P. Fridericus Schwarz S. J. retulit, P. Andreas Ivanchovich S. J. sacerdos«.663 Naslov se glasi: »Od sa Christusa Hoieina Buquice Samozetrte Thomasa S. Kempis Choraria po visi S. Augustina Vsim Katoliskim Krainzom inu Slouenzom h'dobrimu Sno­uizh s latinskiga na Slouenski jesik suestu preložene, skusi eniga s Touarštua Je­susouiga / s Pervoleinam tih vigših v leitu po Chri.tushovim roi.tui MDCLIX!« V predgovoru je nekaj popravkov, pozneje zapisanih od druge roke, in sicer za: ainalz = angelz, uedevzhiga = snaniga, nashe shele usdihujejo = usdigujemu, praue inu uostene pote = voske, sapelaine = sapelouajne, sa tabo shli – hodili. Prelagatelj koncuje delo s tem dostavkom: »Vsamite lubi Krainzi inu Slouenzi letu moie iz celiga serca vam 'h pridu nemejnenu dellu, radi in u.selij gori: preberite skerbnu inu u.hivajte na.him Dušicam h potežejnu. Sakaj nikir se tiga serza pokoj ne najde, kakor lé usamym Jagneti inu vtih Bukuizah, pravi na.s Bogabojezhi Thomas. Pro.sim pak, debi kakor zhiste zhebelize inu nikar kakor .trupouity Paijki na lete Bukuize 'k brajnu perletelj; sakaj kakor lety slazhize 'v strup, taku one pruti rožno socnost 'v sterd preobernejo. Inu zhe kaj dobriga bote664 'v nyh neshly, dajte samimu Bogu hva-lo: ie.t od na.s drusiga neshelym, kakor leto sueto lubezen, uoshlyuost inu sue.to pomuzh. Ijemete se dobru« (Primerjaj Kres 1885. 663,634). Pisatelj je bil po jeziku Dolenjec. Glede ortografije hodi popolnoma svoja pota, s in z ne razlocuje, kakor tudi ne š in ž. Po jeziku pa utegne biti zelo zani­miv, kolikor se da sklepati iz tega malega odlomka. To delo bi lahko priobcil kak ljubljanski profesor v programu kake srednje šole. V dobi Paglovcevi je izšlo mnogo knjig, katerih pisatelji so nam dandanes nepoznani, dasi so bile nekatere teh knjižic po veckrat tiskane. Vsebina vseh je pobožna, asketicna, molitve, evangelija, premišljevanja. Narod se je bil navadil brati in ljudje so segali po tem, kar so dobili, ker niso mogli dobiti, kar so morda želeli. Veliko teh knjig je tudi v biblijograficnem oziru premalo preiskanih. Mno-go izdaj sploh ni vec zaslediti, toda spomniti se mora, da ga od leta 1750 naprej skoraj ni leta, v katerem bi ne bila izšla ena ali vec knjig ali nov natisek. Vecino­ 663 Prevod: Bratovšcina smrtnega trpljenja našega gospoda Jezusa Kristusa, v Ljubljani 1727. V kranjski jezik je prevedel, kot mi je poroca p. Friderik Schwarz S.J., p. Andrej Ivanko­ vic, duhovnik S.J. 664 Ta stran rokopisa je pomotoma enako kot predhodna oznacena s 113. Besedilo se tekoce nadaljuje s predhodne strani. ma njih nam kaže samo stan tedanjih pobožnosti. Tako spadajo sem: Andohtlive peisme na use taille sv. Maše, 1756; Missionske pesme in molitve; Evangelia na vse dni v .uetimo po.to iz letinske na windisch spraho preložene, 1768; Hitra in sladka pot proti nebesam, 1767; Ta srecna inu nesrecna vecnost, 1768, v 2. izdaji 1796, 1803; Cuvai te duše, kateri njo budi k enimo brumnimo žiulejnu; Podu-cenie te molitve teh trynaist Ocenašu inu trynaist ave Mary, katere ty zapissani Bratje inu Sestre lete imenitne Erz – Bratvušcine Mariae od trošta molio, 1750 – 1770; Pomuc živim, umirajocim inu mertvim ali bukvia bratoušcine bridkiga smertniga terpljenja Chri.tusoviga na S. Krishu, u Lublani u cerkvi Svetega Ja­koba tiga tovarštva Jezusoviga gori postaulene, 1735, 1740, 1780; Bukvice bra­tovšcine britkiga smertniga terplenia Kristusoviga, 1740 in veckrat. To knjigo je spisal Škrlj, jezuit, v nemškem jeziku že prej, prirejena je Slovencem tudi v drugi izdaji: Pomuc živem, pot svetega Križa, se je veckrat ponatisnila (jaz imam dve izdaji, eno neznano iz leta 1762). Dalje spadajo sem cela vrsta katekizmov, Kani­zijev iz leta 1762, 1766, 1770; Kršanski navuk v 62 prašanih, 1777; Izvlecik tega velikega katekizma, 1779. Eden teh je od Jožefa Cusanija rojenega665 v Šempetru pri Gorici leta 1727, pozneje je bil ta mož duhovni pastir v Šempasu pri Gorici. Vstopil je kot kanonik v samostan pa potem zopet izstopil ter prišel zopet v Šempas, dokler ni vnovic šel med menihe. Pastiroval je tudi v Štanjelu na Krasu. Spisal je poleg Katekizma po Belarminu tudi knjigo »Christianus moribundus …«, katere cel naslov napolnjuje po navadi tistega casa vso prvo stran. V pred­govoru priznava, da je nabral tvarino po knjigah raznih pisateljev, sholastikov in ascetov, ki so na to tudi po vrsti našteti. Slovenšcina se ne omenja, ne v naslovu ne v predgovoru niti v ostali knjigi. Latinšcina vlada v tihi zadovoljnosti do 80. str. Naenkrat stoji tam, prav kakor bi pala z nebes, domaca kranjska slovenšcina, za tisti cas prav dobra, pisavi 16. stoletja še jako podobna. Ali je Kusani sam pisal, ali je odkod drugod prepisal tudi te dele, ni znano, verjetniše je prvo. Mar-sikatere posebnosti ga izdajejo za goriškega Slovenca. Jezik te knjižice je obširno razložil Škrabec v Cvetju v IX. letniku. 149666 Kar se tice drugega goriškega Slovenca, ki se iz te dobe omenja, Štefana Kem­perleta, župnika v Locniku pri Gorici, je omeniti, da njegovo delo, preloga evan­ 665 Ta stran rokopisa je oznacena s številko 119. Na vrhu strani je pripis: »114–118 ni, ker je 113 brano za 118«, kar naj bi pomenilo, da se je avtor zmotil v številcenju strani. Besedilo tece brez prekinitve. 666 T. j. leto 1889. gelija svetega Matevža in Marka in Lukeža do 26. poglavja ni samostalno delo, ampak prepis iz Dalmatina, kakor tudi priloženi slovarcek, kjer se razlaga, kako se nekaterim recem pravi po kranjsko, koroško, slovanski, bezjacko in hrvaško. V receni dobi so poskrbeli slovenski škofje tudi za izdajo ritualov, v katerih so bile potrebne stvari pisane slovenski. Take izdaje so v Ljubljani 1706, v Trstu 1757, 1767, v Ljubljani 1772, v Salzburgu 1766, v Celovcu 1830, 1771 v Trstu. Kot prirejevatelj ljubljanskega si je pridobil zaslug Inocencij Tauffrer (1722–1794) iz Turna, ki je bil pozneje profesor v Pasavi667 in gimnazijski ravnatelj na Dunaju. Med cerkvenimi pesniki 17. stoletja je imenovati tudi Filipa Jakopa Repeža iz Cerknice (12. april 1706), ki je umrl kot organist 1773 (11. septembra) v Ložu. Važen je zato, ker je mnogo njegovih pesmi prešlo v narod, kateri jih poje še dandanes, dasi nimajo nobene cene. Ta mož je izdal vec pesmaric. Ena ima naslov »Romarske bukvice. Narpred ie en maihen vuk, koku ima en Romar .am na kratkem ta S. Krishou pot objiskati. Po tem so tudi 12. pesmi od Manenge, od premišluvana per Stationih inu od enih inu dru.ih odpu.tkou; .u.ebno od teh velizheh gnad, katere .kasuje Jezus na Krishni gori tukai u cerkvi svetega Križa u'te cae.arski fari Loosh668 imenuvani. S propušeinam te narvisokei.hi du­houne Gosposke U Vuidnu 1775. Depuštenjem .tarišinah.« Kakor je iz tega naslova razvidno, je bila knjižica namenjena za romarje na Križno goro pri Ložu. Isti namen sta imeli še dve drugi njegovi knjižici, namrec »Nebeshku blagu, katiru .e sdei tem andohtlivim Romarjam na Krishni gori vnkei tala, de v.i ka­tiri le.em prideio nu kran.ku brati snajo, se bodo vteh bukvizah nauzhili, koku bodo s'jutrei nu s'vezher molili, nu tudi svoje mlajši doma vucili, de bodo sna­li, ne samo per Križovmu potu, ampak celi dan Jesusovu shiulejne nu martro premišluati. Narsadei so tudi 3 Peismi perložene. Letu nebeshku blagu inu vse skupei je zbranu nu .turjenu .kusi Philippa Jacoba Repesha, narnavrednishiga inu narporednishiga hlapza Chri.tusoviga. V Lublani 1764«, 67 str. Tretja knjiga je »Romarsku drugu blagu, tu je 24 S. Pesem, katere se cez zeilu Leitu tukei na Krishni gori pojo, kir so od vse sorte materije Jezusove, inu tudi v'enih le od vezh gnad ukupei, katire so Romarji tu sadobili. Da bi se she vezhi zhast Božja inu andaht gmirala, so sdei lete Pesme od tiga vikshiga tam naprei imenuvaniga Du-hovnika Poglavarja na svitlobo inu drukat dane. Narsadei je she ena perloshena pe.sem, inu ena potrebna molitu ene prave serzhne grevenge. Letu vse ukupei 667 Passau. 668 Lož. je zloshenu inu sturjenu skuzi taistiga, kateri ie popreid te perve inu te druge Bukvice popisov. V Ljubljani 1770«. Da je to Repež, je razvidno iz podpisa pod predgovorom, iz katerega izvemo, da je bil tedaj že »43 lejt organist v Looži«. V tem predgovoru pripoveduje, da je da je izdal že tri knjižice, eno tiskano leta 1757, v kateri je 12 pesem, drugo 1764 s 3 pesmimi na konci in to tretjo, s 25 pesmi. V Arhivu für slav. Phil. 669 XI. 604 sem dokazal, da je moral izdati Repež še prej knjigo »Stihma Boshia«, katere pa ni znan noben izvod, in da sploh ni pisal knjige »Romarsku blagu«, ki jo navaja Šafárik, ki je sklepal na ta naslov iz naslova »Romarsku drugu blagu«. Vsega je torej izdal ta mož 4 knjižice. Kot pesnik, ce smemo to ime rabiti, pozna Repež samo metriko zlogoštevca, njegove pesmi se bero kot proza, izvzemši nekaj mest, ko ga je vznesla melodija in takt. 669 Archiv für slavische Philologie. XVI670 Videli smo, da je narod v dobi Marije Terezije, ko se je že bolj zacelo skrbeti za šolstvo, tudi zacel bolj brati, sprva seveda le v cerkvi, svete, asketicne reci. Število knjižic se je pomnožilo, skoraj vsako leto je izšla, ce ne nova knjiga, vsaj nov natisek. Neizobraženi narod, ki je še trdno veroval v duhove, carovništvo in druge babje vere in vraže, pa si je želel tudi knjige, katera bi mu pomagala carati ali coprati. Enake knjige so bile razširjene tudi med nemškim narodom, polne sleparij in odevajoce se v obleko pobožnosti in službe božje. To je menda zape­ljalo Marna in Glaserja, da navajata take knjige med pobožnimi, dasi nimajo s pobožnostjo nic opraviti. Vzrok njih pojavu je babjeverstvo narodno in špekula­cija izdajateljev. Izšli sta dve taki knjigi, ki zapeljujeta narod v prevero, namrec: »Kolemone-Žegen in Duhouna Branua«.671 Kolemone-Žegen je narodu zeló znana knjiga,672 vsakdo hrepeni po nji še dandanes in jo hrani kot velik zaklad, s katerim si lahko pomore kadarkoli. Ne-rad jo narod komu pokaže, ker se boji, da bi mu je duhovšcina ne pobrala. Poln je praznih ver, sleparij in neumnosti. Tiskan je bil veckrat, navadno z iz­mišljenim krajem in letom, ker je tudi vlada preganjala neumno knjigo. Okoli leta 1800 je bil tiskan na Koroškem pod naslovom »To ie ta pravi inu ta zieli Colemone.hegen, kateri je biv V'keleranje673 taprvevo (!) bart vdrukan vtam lete 1321 noi v latinshzhei shprachi vnkei dan, potam pa na nemshko, sedei pa ta prvo bart nasovenjo nonovo kvhan inu frishno pazhan brez kravi« in le-ta v 12° 283. Vsebine so molitve, zagovori, navodila, kako vzdigovati zaklade, kako 670 Manjka naslov poglavja XV. 671 Iz posameznih listov in odstavkov, ki so krožili v prepisih med ljudstvom in so jih bukov­niki prepisovali, sta nastali dve praznoverni knjigi: Kolomonov žegen, ki je bil prvic tiskan okoli leta 1740, ponatisnjen pa okoli 1830 ter Duhovna bramba, prvic natisnjena okoli leta 1750, ponatisnjena okoli 1810. Kolomonov žegen je bil namenjen vojakom in naj bi jih varoval pred smrtjo, Duhovna bramba pa je obljubljala popotnikom pomoc na po­potovanjih po suhem in po vodi in je bila namenjena romarjem. Prim. Grafenauer, Ivan. O Duhovni brambi in nje postanku. V: Casopis za zgodovino in narodopisje, 1907, 4, str. 1-54. Kotnik, France. Naši bukovniki, ljudski pesniki in pevci. V: Narodopisje Slovencev II. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1952, str. 87. 672 Pripis na strani 121a: Koloman, sin iberijskega kralja, je dal svojemu ocetu odhajajocemu na vojsko v neznane dežele, iz nebes dobljeno pismo, ki bi ga varovalo vseh nevarnostij itd. 673 Kelmorain – Köln. dobivati nazaj ukradene reci itd. Pisan je v koroškem narecju in zaradi tega za­nimiv. Izšel je veckrat. Kakor receno, se dostikrat nahaja po kmetih, kakor tudi nemški pri njih nemških sosedih. O Štajercih piše znani etnograf R. Resterer v Tagesposti N° 132, 13 maja 1897: »Ein anderes Präservativ und geistiges Volks-medicament gegen Leibesgefahren ist der g'weihte Culmonisegen, ein Volksbüch­lein, das jeden der es bei sich trägt schützt. Als wir noch Waldbauerlehrer waren, bemerkten wir beim Ignaz Reith, vulgo Grosch, einen Culmonisegen. Geschieht manchen trotz des geweihten Culmonisegens etwas, so unternimnt er eine Kir­chfaht z. b. nach Kumitz«.674 O foneticnih posebnostih Kolemonovega žegna je pisal na platnicah Dom in sveta mladi Pecar leta 1895. Druga knjiga sorodna s Kolemonovim žegnom, je »Duhovna bramba«, kjer poznamo dvoje izdaj, koroško in štajersko: Koroška slovenska »Duhouna branua : prad duhounah inu shuotnah nauarnostah sakobart per sabe nossiti : u'katirei so mozhni shegni inu shebranje, katiri so od sama Boga osnanuani, od te Zirkle, inu st. ozhetou storjeni, inu od papasha Urbana VIII. unkaidani, skus s. Kolmana poterdnjeni bli [k' troshtenji usah teh, kiri na vodi, inu semli raishajo …] iz nemshkiga v to slovensko shpracho prabernjane inu drukana v Köln v'tam lete 1740« 12° 180 str. Kraj tiska je po Šafáriku – Copu najbrž zlagan. Knjiga je zelo babjeverna in polna debelih laži, kakor tudi nje sestra štajerska: »Duhovna bramba, v kateri zna clovek vsako uro si eniga posebniga patrona izvoliti«. Na naslednji strani se bere »Cum lic. Ord. Cens. trev. ibiden an. 1647 impressum, natisnjeno u Mairci«. Da je pisana v panonski slovenšcini, kakor trdi Jože Pajek v Kresu 1882, 344, ni razvidno iz naslova. Tudi leto tiska je izmišljeno, ker na str. 23 se bere: »Ex libello galico [intitulato Rovel]675 S. Brigitae impresso et approb. Parisiis 1671«.676 Kakó more slovenski prevod prej iziti, kakor francoski izvirnik? V kakem razmerju je Duhovna bramba h Kolemonovemu žegnu, še ni na­tancno razloženo. Vzgledov iz teh knjig nam ne podaje noben biblijograf, ki jih je imel v rokah, samo Glaser po Lencku pravi 205, da stoji na str. 96 koroške izda­ 674 Prevod: »Neka druga zašcita in duhovno ljudsko zdravilo proti telesnim nevarnostim je blagoslovljen Colemonov žegen, ljudska knjižica, katera varuje vsakogar, ki jo ima pri sebi. Ko smo bili še ucitelji pri gozdnih kmetih, smo opazili pri Ignacu Reithu, z domacim imenom Groš, da ima Kolemonov žegen. Ce pa se komu kljub Colemonovemu žegnu kaj zgodi, gre ta na romanje, na primer v Kumitz.« 675 Slabo citljivo mesto. 676 Prevod: Iz francoske knjižice (Rovel) sv. Brigite natisnjeno in odobreno. V Parizu, 1671. je, po kateri se zacenja Duhovna vahta, natisnjeno »15+SHJ+677 38 – Badi htur ocaš, te bukelce mei cries svatu noi srebru, badi boucan ali Krainz bel corosz, imei je u cesti, jez tabe na ušete pouim.« Iz knjižic, kakor ravno omenjeni, in razodetja svete Brigite so se širile med narod tudi mnoge kratke molitvice, ki pomagajo v vsaki nezgodi in nesreci in katerih nahajate cele trume še dandanes, dasi jih duhovšcina po pravici zatira: n. p. pismo, najdeno v Betanii »pred pildam Sv. Mihaela«, tako zvani Somnium Mariae itd. Kako izvedeti in obvladati naravne moci s caranjem, tako imenitno in važno se je zdelo v preteklem in v sedemnajstem stoletju prašanje o koncu sveta, to je o prihodu Antikrista in njegovem delovanju. Taka knjiga v našem jeziku sicer še ni tiskana, pac pa vem, da se je širila med narodom v prepisih. Jaz sam imam tako delo, pisano v cerkljanskem narecju, a prepisano iz eksemplarja v kranjskem na­recju. »Slove pa tako Shiulejne Antikrista inu negoua cila mogocnost u negouimo dijaino. Resnicno popisnaine teh pridejocih reci tega suita h prauimo spisuaino tega sveta ino skos P. f. Ponisiu.a od Linzenberga! Kapcinarje te kranske provinc­je pridigarje u Letu 1682 u temu 1769 pak po slabi modru.ti na .luinski jezik pre.taulene po tem uon u.ete inu preuershene .kus Mattije Žagarje sauol negouih perjatelou.« Moj eksemplar nosi sicer 1869, a podpisanec, lastnik Johan Sguarzha, bukvovezec je umrl že okoli 1830. leta, torej je 1869 ocividna napaka. Knjigo je spisal v nemškem jeziku Dionys (ne Ponisius) von Luxemburg (vel Lützenburg)678 v vec izdajah: 1. »Leben des Antichristi zu Rom«, Frankfurt 1686; 2. »Leben Antichrist's: Beschreibung der zukünftigen dinge der Welt« 1716 in 1729 na Dunaju pod Lehmann; 3. »Leben des Antichrist s. a.«679 na Dunaji pri Kraussu. Slovenska »preveržena« izdaja je res preveržena. En stavek prehaja v drugega, da vcasi ni dobiti pravega smislu, kar pri prepisovanih knjigah ni cuda. [Primer:] 677 Nerazlocno napisano v okvirju. 678 Dionysius von Luxemburg (1652–1703) je bil pridigar renske (ne kranjske) province kapucinskega reda. Njegovo delo Leben Antikristi (Frankfurt, 1682), ki je bilo še v 18. stoletju nekajkrat ponatisnjeno, še veckrat pa prepisano, je prevedel oz. predelal bukovnik Matija Žegar že vsaj leta 1767 na Koroškem, nakar so Žegarjev rokopis prepisovali ali do-polnjevali še drugi bukovniški in kmecki pisci, tako da se je besedilo razširilo v rokopisih tudi na Gorenjsko in v osrednjeslovenski prostor. 679 1. »Življenje Antikrista v Rimu«, 2. »Življenje Antikristovo. Opis prihodnjih dogodkov sveta«, 3. »Življenje Antikrista«. ja680 ueliku .a jeh na plazu is palzam pabili, tudi .a nem te .htuke na u.ta na.tauli jnu je .pu.tjli, de .a neh nau.milenu re.tergali. Jnu .a ene .helesne .kere na.tre noter u nje .asadili, de .a .he nekatere ure .hiueli. Tudi .a te ludi u Kloi.htrah i. konapnjna pauili inu i..mola, i..heplam, i..herjauza jnu i. purblem pa.uli jnu pauili, de .o taku nau.milenu .hagali. Ueliku brumnjm Ma.hnikam .a .heble .kus plata na uerh glaue noter .abili, oni .a neh na ra.hle na.adili jnu koker be prata pekli, enjm .o te zheua gor .re.ali inu te zheua na enu motouilo gor motali; drugi .a jeh pa .ekali jnu te .hiujni naprei metali. Te druge .o pa na drobne ko.ze. Kader .o .e ti Kolfeni.ti na enu .amu ofnanouajne tu euangel.ku uon pridgnajne taku po.tavili, inu . tem Ma.hnikam, .e bo taku gadilu. Kaj boda .he te Judje jnu Turki jnu te dol od.topleni Kri.tjane i. na pozheli, kjr boda ta .apoued jmeli u.e ena .tra.hna .merti umreti mogli, kater ozhe per Kri.tu.u jnu negoui Ueri .tanouitnu o.tati. Te ferdamani lumpi jnu ta Antecri.t boda ta terdoba zhe. te Ma.hnike uon i.liu jnu kader bo ti.tih katerga dobiu, jeh bo pu.tu i. tem nar .tra.hnei.him Matrami matrati jnu umoriti jn jeh bo pu.tu pa u.eh orengah dol po.taulen biu, u tem kjr boda te .houneri inu te berizhi te ludi na ta ui.hao taku pregaineli, boda te Antecri.tari temu Antecri.tu po u.eh krale.tuah naue tempelne jnu zerkue gor po.tauli jnu re.idali. Kader bo tu .hc u.e i.polnenu, bo ta Antecri.t .uoijem Laufarjem ali naprei.topnikam .apouedau de jma pa u.emu .uetu jeti jnu negoue pilde al padobe gor postauiti jnu u te Alterje narediti, de bo pou.od .am on .a Boga zha.ten jnu malen. Le ta napreistopnik .e bo hitru na tu paule podau jnu bo enga u.akiga i. ena taka .uetloba re.uetu jnu bo poka.au ta pild, de je pou.od u prizha jnu on .e bo k tem kralem jnu fir.htam podau jnu jem bo .apouedau per te uelikim nau.milene .htrafenge, de (203) jmaje po useh krajeh te pilde neh Boga gor po.tauti de bi ta Luzifer u temu Antecri.tu mogu ta zha.t do.ezhti. 680 Ta stran v rokopisu ni oštevilcena. Štrekelj je s tem besedilom verjetno ponudil primer iz slovenske »prevržene« verzije Dionysevega dela o Antikristu. [Ivan Žiga Valentin Popovic] Drugi681 Pohlinov zoprnik je bil Ivan Ž. Val. Popovic,682 mož, ki je neizreceno hrepenel po védnosti in mnogo trpel za njo, poleg tega pa ni pozabil svojega jezi­ka in naroda, dasi je bival skoraj vedno v nemških deželah, da je jezik negoval kakor druge slovanske jezike, kolikor je bilo tedaj mogoce. Zaslovel je kot ucen jezikoslovec in prirodoznanec. Rojen je bil v Arclinu v celjski Kresiji 9. februarja 1705. leta. Njegov oce je bil upravnik grofa Schrattenbacha v Zálogu na Kranj­skem, najbrž tistem, ki je pod goro svetega Valentina pri Moravcah. Prva leta že je kazal sposôbnost in pridnost, ko ga je poduceval neki duhovnik. Z latinšcino se je zgodaj seznanil o pocitnicah, ko sta domov prihajala dva brata njegova, ki sta se šolala v Nemškem Gradcu. Ko sta se nekdaj konec pocitnic zopet vracala v Gradec, ju zacne naš Popovic prositi, naj ga vzameta seboj, cesar pa ni pustila mati, ki je bila ovdovela in je morala hraniti otroke z delom svojih rok. Voz je odšel in šele v Konjicah, kjer so napajali, ugledajo brata Ivana, sedecega zadaj na sori. Zastonj je bilo vse prigovarjanje, naposled sta bila brata prisiljena vzeti ga s sabo v Gradec. Tam je hodil Popovic v latinske šole. Ucitelji so pridnemu in ubo­gemu mladenicu posojali knjige, da se je ucil zvecer in ponoci, podnevi je za placo prepisoval, da je mogel živeti. Z velikim trudom se je razen nemšcine, latin-šcine in gršcine naucil skrivši tudi francošcine in italijanšcine. Skoraj so ga jeli jemati za domacega ucitelja v imenitne hiše. Lepa graška okolica pa mu je budila veselje do rastlinstva, katerega se je samouk poprijel. V petem razdredu je dobil prvo nagrado. Skoraj potem je stopil v jezuitski samostan pri sv. Barbari, kjer je dokoncal modroslovske in bogoslovske nauke, nove maše pa ni zapél, ker ni mo-gel vina piti. V samostanu si je popolnoma osvojil rimske in grške pisatelje. Do-mov prišedši je po Pohorji nabiral zeli in sestavil herbarij, v kateren je imel do dve tisoc raznih rastlin. Stopivši iz samostana je peš prepotoval Dolenjeavstrijsko, vso Italijo, Sicilijo in Malto. Tri leta je bil na poti. Iskal je najbolj oddaljenih in naj­skrivnejših krajev pa nobenega ni hotel prej videti, dokler ni prebral vsega, kar je bilo o njem že napisano v knjigah. Vrnivši se iz Italije ni dobil niti iskal javne 681 Po strani s primerom besedila o Antikristu sledi v rokopisu na tem mestu 11 strani besedi- la, ki je oštevilceno od 1 do 11. Vsebinsko to besedilo ne sledi prejšnjemu besedilu, saj je v besedilu govora o t. i. drugem Pohlinovem zoprniku – Janezu Ž. V. Popovicu. Naslednja oštevilcena stran, to je 126, se tudi nadaljuje z besedilom o Popovicu. 682 Janez Žiga Valentin Popovic (1705–1774). službe, ampak petnajst let je po raznih gosposkih hišah ucil otroke, nekaj casa v Gradcu, nakaj casa na Dunaju, kjer je poslušal pri svojem imenitnem rojaku Erazmu Frölichu numizmatiko in arheologijo. Ko je leta 1735 okreval po dolgi bolezni, so ga mislili o državnih stroških poslati v Carigrad, ucit se turšcine. Te ponudbe žalibog ni sprejel, ker mu je neki visoki podpornik obetal dobro službo. Toda ta je umrl, preden je mogel izpolniti obljubo. Vendar sklene Popovic odslej ne vec poducevati otrok, ampak ostati zaseben ucenjak. Beda pak ga je prisilila in pregovoril ga je v to uceni opat Fixlmiller,683 da se je ustavil v Kremsmünstru, kjer je bil za zgodovinskega profesorja na viteški akademiji. Toda Popovic je bil nemir­ne krvi in zategadelj, ali iz drugih vzrokov je popustil že leta 1746 to službo ter hotel preko Rezna (Regensburg) oditi v Lipsk.684 Po pregovarjanju je ostal v Kremsmünstru še leto dni. Oditi je hotel namrec spomladi leta 1746, kakor pri­poveduje sam v svoji knjigi »Untersuchungen vom Meere«685 382. Knjige so mu bile že vse v zabojih pripravljene na dolgo potovanje, prijatelji so ga nagovarjali, naj ostane še mesec dni, ker so ceste blatne in razdrte. Popovic jih je poslušal, v tem je hodil po okolici in spazil posebne gobe na prekopnjah mahoma po snegu. Ker ni hotel knjig vec jemati iz zabojev in bi bil te gobe vendar rad zapisal, je ukrenil opisati jih do crte natancno, da bi jim kasneje lahko poiskal imena. Pa kmalu mu zmanjka latinskih besed za natancno oznamenilo barev. Mislil si je, najbolje bo, da naslikam vsako gobo posebej, kolikor jih najdem razlicnih. Pa kmalu je spoznal, kako težavno je to. V naglici je napravil knjigo raznim barvam, zbiral sviléne, volnéne in suknene krpe vsake barve, karkoli jih je mogel najti raz­nega cvetú, pa tudi usnjene in kožéne kosce je znašal in jih v knjigi po redu vrstil, barvo za barvo. Ime vsaki barvi je prideval posebe z latinskim jezikom. Kadar mu je zmanjkalo latinskih besed, je pisal druge, nove, vzprejete od živali in raznih stvari, o katerih se mu je zdeló, da imajo barvo, kakor jo ima goba. Ako se je do-mislil dobre nemške, laške ali francoske besede, jo je mahoma zapisal, kamor je bilo treba, samo da je barvo zabeležil ter mogel razumeti sam sebe, kadar bi zopet bral svoje opise. To knjigo je nosil vedno seboj, kadar je hodil v gobe. Vsakih osem ali štirinajst [dni] so se prikazovale nove gobe, vse razlicne od prejšnjih in teh zopet ni hotel pustiti neopisanih. Tako sta mu iz enega meseca podaljšanega 683 Alexander Fixlmiller, opat (1686–1759). Leta 1744 je v Kremsmünstru ustanovil viteško šolo, na kateri je pouceval tudi Popovic. 684 Leipzig. 685 Raziskovanje morja. bivanja nastala dva, nastali so trije in še vec. Odpotovati je vendar hotel jeseni, toda tla so bila prepolna razlicnih gob, z besedo, zima ga je prehitela nad gobami in leta je bilo konec predno je to delo zvršil. Kolike ucenosti je bil v prirodoznan­stvu, o tem pricuje slavni Jos. Sonnenfels,686 dvorni svetnik in profesor na Duna­ju, ki ga zaradi te vednosti pozneje nehoté hvali, dasi mu je drugaci sovražen, govorec: »Prva moja prošnja je bila na Dunaji dobiti stolico nemškega slovstva, a niso mi je dali, ker je na njej uže sedel nekdo drug (Popovic), ki je Linnéja bolj poznal nego Hallerja in Hagedorna, ter uže trikrat v ucilnici javno modroval, ali je »c« prava nemška crka ali ne, pa tega vprašanja še vendar ni rešil.« Popovic je nabiral gobe in živel ob svojem. Gospoda mu ni v olajšek ponudila niti kosec kruha, dasi je njegovo delo obetalo veliko koristi. Namerjal je namrec opisati vso okolico vsakega goboplodnega kota in po širokem svetu razglasiti zlasti tista me-sta, koder so rastle najimenitniše gobe. Tem cudnim mislim cudnega moža so se posmehovali in rekali, da se je poglivaril, ter mu oponašali, zakaj si ne poišce dostojnejše službe, katero bi zlahka opravljal, samó da bi hotel. Toda možje in prijatelji, ki so ga poznali, ga niso sodili tako. On sam govori o tem v knjigi »Un­tersuchungen vom Meere« 384 tako: »Veselja k prirodoznanstvu je povsod pre­malo, a ne dá se tajiti, da so to žalostni posledki jadno osnovanih šol. 'Ignoti nulla cupido.'687 Vseh 13 let, kar sem hodil v šolo, nisem nikdar slišal imena 'hi-storia naturalis'. Lahko bi uže bil 'magister liberalium atium et philosopgiae' ali 'doctor theologiae' ne vedoc, da imamo na svetu znanstvo, ki nas uci spoznavati rastline, živali, kamenje in rude. Besedo 'botanika' sem prvic slišal v tridesetem letu od nekega zdravnika. Ker med svojim delom nikakor nisem mogel upati na tujo pomoc ter me je bližnje potovanje vedno opominjalo, naj si prihranim neko­liko denarja in naj ga ne trosim nepotrebno, zato si nisem utrpel najeti nosaca. V gozde sem hodil sam z oprtnim košem na hrbti in ga domov nosil gob do vrha polnega. Ljudje so se cudili in kadar sem mimo šel, so tekali iz hiš gledaje za me-noj, dokler jim nisem izginil izpred oci. Ali potrebneje se mi zdi govoriti o drugih neprilikah in težavah, ki so me ovirale med opisovanjem avstrijskih gob. Bival sem pri samogoltnih, neumnih, zlovoljnih in osornih ljudeh. Treba je bilo drage novce placevati za revno stanovanje, za smrdljivo meso in star, plesniv kruh, cesar 686 Sonnenfels, Joseph, baron (1733–1817). Profesor državnih znanosti na Dunaju, prvi av- strijski pravnik, ki je na državno pravnem podrocju zastopal razsvetljenstvo. Zavzemal se je za bolj humano kazensko pravo in nastopil proti mucenju in smrtni kazni. 687 Prevod: Neznanih stvari si ne želimo. nikakor niso smeli dajati na mizo ljudém v svoji krcmi. A vrhu tega so se delali, kakor bi jaz od njih imel Bog ve kaj dobrega in ljubega. Moja izba je bila podze­meljski brlog, kamor so skozi razbito steklo temnih oken k meni lazile zelene drevesne žabice, krastace, belouške in druge kace. Drevesnim žabicam se je svetlo­ba moje lampe zdela posebno lepa. Kadar sem pisal, so mi priskakale na roko in potem šle na svecnjak ter ondi po vse ure sedele, z ocmi pomežikovale, luci gleda­le v zubelj ter se igrale, napihujoc bela grla. Mnogo ljubše so mi od stonog, lazecih po mizi in stenah. A po moji postelji je gomzelo vse polno drugih živalic. Po podnicah je rastla neka drugacna, redka goba, ki se latinski imenuje agaricus. Mislil sem, da ta goba morda še nikoli ni bila opisana. Zavonjala je po vsi izbi, smrdela pa ravno ni. Vendar je bila neprijetna zavoljo premocnega vonja, katere-mu nisem zlepa mogel najti razloga. Zatorej poklicem dva svojih sosedov, ki sta bivala v izbah poleg moje: prvi je bil tkalec, drugi nekdánj crevljar, a tedaj uže ni šival, ker so mu bili vse prodali. Nju poprašam, od kod li ta duh že nekoliko dni? Takoj zavpijeta ob enem: 'Taka goba je to! Zdolaj raste ob zidu na tleh.' Naglo sta jo našla in pripovedovala, da je te gobe po obližju vse polno, zlasti po izbah, ki so pri tleh in vlažne. Svoji temnici mi je biti hvaležnemu, da sem to našel in moje ni bilo brez nobene koristi. Pa še nekaj sem zasledil v recenem brlogu: po plecih ti-stih knjig, katerih še nisem bil spravil v zaboje, po crevljih in po starih gobah so se rodile štiri vrste plesni. Mahoma sem razumel, da je plesen prava rastlina, ki ima seme itd. Bilo je mnogo razlicne plesni ter vsako vrsto sem jaz imenoval po svoje, mislec, Bog zna, kaj sem novega iztaknil! Ko sem pa v Reznu razložil svoje knjige, se mi je pokazalo, da so me drugi tudi v tem že prehiteli.« Zapustivši leta 1747 Kremsmünster, je odšel Popovic v Rezno in namerjal na­glo iti dalje. Ker so ga rezenski in niremberški ucenjaki posebno prijazno sprejeli, sklene pomuditi se nekaj casa. Tako so minila tri leta. Tam se je neprenehoma bavil z rastlinstvom bavarskim, vendar ni zanemaril jezikoslovja in zgodovine. V Reznu je zacel tudi pisati knjige in stopil je tako mej ucenjake. Objavil je razno­vrstne razprave v X. delu rezenskih »Wöchentliche. Gelehrte Nachrichten«688 in tam je tudi izšlo prvih devet pol njegove knjige, »Erstes Probestück vermischter Untersuchungen«,689 Regensburg 1749. Ta knjiga izreka sodbo o Roschmannovi knjigi »Veldidena«.690 O tem delu, ki je izšlo brez pisateljevega imena, pripove­ 688 »Tedenska znanstvena porocila.« 689 »Prvi poizkus razlicnih raziskav.« 690 Roschmann, Anton (1694–1760), avstrijski bibliotekar in zgodovinar. Veldidena urbis antiquissima Augusti Colonia et totius Rhoetiae princip. – 1744. duje sam v spisu »Untersuchungen vom Meere« 36: »Da spis ni cel, tega je kriv neki razlog, kateri nikomur ne more biti zanimiv. Ob tej priliki javno prosim gospoda licent. Roschmanna, pisatelja zgoraj omenjene Veldidene, naj še nekaj casa pocaka, dokler ne pridem v Lipsk. Takisto prosim tudi vse druge radovedne gospode ucenjake v Insbruku, ki so se doslej zastonj trudili, da bi moja knjiga prišla poprej na dan. Tega pricujocega spisa nisem mogel prijaviti tam, kjer je bil zdelan, ni tedaj, kadar je bil odmerjen priti med ljudi. Pa kaj pomaga tožba? Zatorej hocem molcati. Naj mi gospod Roschmann veruje, da je njemu zastonj bil ves trud ugeniti pisatelja, ki je pretresal njegovo delo. Jaz nisem rojenja iz Avgsburgške zemlje, niti sem tiste vere, ki ima svoje ime od tega mesta. Moja domovina mi prepoveduje držati se te vere zakónov, zatorej ne morem biti avgs­burške obcine pošten obcan, a kako li naj bom nje ucitelj. Isto vero imam, katera v gospoda Roschmanna domovini vlada. Neduhovnik sem, kakor on. Oba sva pokorna istej premilostivej gospe, samo ta razlocek je med nama, da on živi v obili casti in službi ter da zatorej nahaja svojim delom vecno novcno podporo, kakor jaz. Kajti moje srece nit je neka samoglava ženska tako umetno zamotala, da sem še vselej dozdaj odšel s praznima rokama navzlic vsem ponižnim, ce tudi le malim prošnjam. Neka ženska pravim, katera stoji casi na opotocni krogli, casi na kolesu, z obema rokama na sapo držčc razpeto jadro. Ker pa ne morem z Vergilom vsklikniti: 'O Meliboee, deus nobis haec otia fecit!',691 zategadelj, sem take srece mnogo let zastonj iskaje po štajerski in avstrijski zemlji, okoli visokih in bogatih gospodov - zdaj samosvoj mecéna. Moji rezenski prijatelji vedó, kako sem to naredil. Gospodu Roschmannu napósled odkrito pripovedujem, da me ni nihce spodbudil ometati mu mnenje. Jaz ne poznam ni njega ni njegovih pri­jateljev ni drugih ljudi v Inspruku, kar jih je drugace mislecih kakor on. Ko sem v zacetku zadnje spomladi slucajno dobil njegovo delo »de Veldidena« in sem je prebral, našel sem mršave razloge v nje mislih ter zapazil hkratu, kako se gospod pisatelj vendar le raduje in šepiri. Samo tó me je vzpodbudilo, da sem se poprijel spisa, v katerem se takó navdušeno borim za resnico, kakor on za svojo domovi-no. Roschmann tako hrepeni videti moje opomnje o Veldideni natisnjene, da mi obeta in ponuja tudi papir, na katerem bi njih zadnja polovica prišla na svetlobo, zakaj slišal je morda, da mi je delo ustavilo samo to, ker ni bilo papirja. Njega ponudbo sprejemljem rad, zlasti ce ga v to vodijo taki razlogi, kakoršni mnogo­krat spodbujajo dobrotljive pospeševavce ucenih knig le zató, ker žele pridobiti 691 Prevod: O, Meliboj, bog nama je dal ta prosti cas! (Vergilij, Bucolica 1.6). si s tem ime Mecena. Bodi si ta ali drugi primer, kateri poprej ali pozneje prinese med ljudi moje malo raziskovanje o dozdévnem retskem glavnem mestu Veldi­deni, jaz samo želim, da bi gospod Roschmann bil zadovoljen kadar pride vsa knjiga na dan in da se ne bi kesal, da je zapoznelega konca želel tako hrepenece.« Zdaj so Popovica vabili v Benetke za tajnika avstrijskega poslanstva, toda te službe ni hotel, ampak je odšel v Lipsk. V tem casu je zopet brez pisateljevega imena prišla na svetlo njegova že veckrat imenovana knjiga »Untersuchungen vom Meere«. Sprožilo jo je delo nemškega profesorja Schwarza »de Columnis Herculis«.692 To Popovicevo delo so zeló hvalile vse tedanje znanstvene novine. Kopitar pravi, da se v nji druži Adelungova jezikoslovna ucenost z Lessingovo živahnostjo in duševnim obzorjem. Popovic je bil tudi v Lipsku tako gostoljub-no sprejet kakor prej v Reznu. Profesor Kappe mu je dal stanovanje in obed, v hiši dvornega svetnika Menkeja pa je pisal svoje recenzije v Acta eruditorum. Sosebno rad se je shajal z nemškim pesnikom Gellertom.693 V Lipsku ni dolgo ostal, ker so mu ponujali dve službi: prvo v Monakovem, da bi uredoval tednik, ki je nedavno zacel izhajati, imenovan »Auserlesene historische alte und neue Nachrichten von bayerischen Staatsmerkwürdigkeiten«;694 drugo pa na Dunaju, da bi šel za javnega ucitelja nemškega jezika na vseucilišce in na savojsko viteško akademijo (Teresianum). Najbolj ga je vabil dunajski nadškof grof Trautson. Popovic ga je poslušal in zacel leta 1573 uciti na Dunaju. Že v Lipsku se je resno uprl Gottschedovemu695 jezikoznanskemu nauku in zato je imel mnogo bojev z gottschedovci, katerim se najgrše laži niso zdele pregr­de, kadar so ga napadali in opravljali. Popovic bi se v ti bedi ne bil obdržal, da se niso našli možje, ki so ga zagovarjali in v brezupnosti hrabrili in mu dajali trdno zaslombo. Vlada mu je namrec narocila spisati gorenjenemško slovnico, ki je res prišla na svetlo in se imenovala: »Die nothwendigsten Anfangsgründe der teut­schen Sprachkunst zum Gebrauche der österreichischen Schulen ausgefertigt«696 (Wien 1754). Komaj je bilo izšlo prvih enajst pol, že so ga jeli protivni Gott­ 692 Schwarz, Christian Gottlieb (1675–1751), zgodovinar, filolog in filozof. 693 Christian Fürchtegott Gellert (1715–1769), nemški književnik, profesor sveucilišca v Leipzigu. Pisal je epistole, didakticke pesmi, basni, pastorale in komedije. 694 »Izbrane zgodovinske stare in nove novice o bavarskih državnih posebnostih.« 695 Johann Christoph Gottsched (1700–1766), nemški pisatelj, dramaturg in literarni teore­ tik. 696 Prevod: »Najpotrebnejši osnovni temelji nemške jezikovne umetnosti, spisani za rabo v avstrijskih šolah.« schedovci srdito smešiti in se mu rogati po raznih brošurah. Vendar so njegovo delo priznale pravicne slovstvene novine in tudi znanstvena društva, od katerih je dobival tudi castne diplome, kar ga je veselilo in spodbudilo priceto slovnico nadaljevati. Še dokler je bila v delu, je dajal ob kratkem izpisovati iz nje vse važnejše stvari in na konci tega izpisa je s posebno krepkimi besedami zavracal mrzke naskoke protivnikov. Kopitar pravi o tej knjigi naravnost, da Gottsched, tedanji Aristarch v Lipsku, stoji v svoji slovnici poleg nje kakor osiromašen mo-žicelj (macht eine armselige figur).697 Popovica je uvrstiti tudi med najduhovitejše in najbistroumnejše prirodoslov­ce svojega casa. Posebno rastline je poznal kakor nobeden njega vrstnikov, niti ne sam veliki Linné,698 ki Popovicu nikakor ni ugajal. Svojih misli o tem Popovic ni zakrival, ampak objavil jih je v knjigi »Untersuchungen vom Meere« 351 d., kjer obširno in neovržno dokazuje: 1. Da je Linnéjev nauk o rastlinah z vecine brez koristi; 2. Da je ocitno škodljiv, ker zapeljivo mami in spodbija sam sebe; 3. Da je tacih zmot krivo to, ker so njegovega uka nacela svojeglava, sama sebe ometa­joca ter osnovana po slabem okusu; 4. Da je Linné zakonodavec samo drugim, sebe pa osvobaja svojih zakonov kakor kacega kneza ali kralja. Nemilo se zdi, ce pomislimo, da Linnéja še zdaj obseva nesmrtna slava, Popo­vica pa navadni ljudje nikjer ne imenujejo med prirodoslovci. Umevno je to vsled tega, ker je Linné ustvaril nov sistem, Popovic pa je samo teh sistemov nedovrše­nost grajal ter zastonj iskal prilike sestaviti svoje znanje v celoto ucenega dela. Med nemškimi jeziki je tega ucenjaka mikalo zlasti avstrijsko in štajersko narecje. Poleg Popovicevih natisnjenih knjig, v katerih se on bavi ali s samim jezikoslovstvom ali ga vpleta med razlicne uke, nam zgodovina razen rokopisnih ostalin imenuje tudi njegov avstrijski idijotikon, ki ga hrani dunajska dvorna knjižnica, kateri žalibog še ni izdan. Koliko bi bil še spisal, da ga ni tako trla teža življenja! Nikdar mu ni šlo tako, kakor je želel. Kadar je vtegnil delati, ni bilo telesne potrebšcine, kadar je pa imel, cesar je potreboval, mu je zmanjkalo vsled službe casa. On sam piše o tem v Untersuchungen vom Meere 295 o pri­liki, ko omenja zbirke avstrijskih besed nekega nemškega profesorja, Johannesa Heumanna v Altdorfu. Popovic vzdihuje tako: »Gotovo bi me gospod profesor Heumann ne bil prehitel v nabiranju avstrijskih besed, ker bi moje delo bilo podobnejše glosarju nego li slovarju, le da bi mi bil kdo dal samo toliko pospe­ 697 Prevod: (predstavlja bedno figuro). 698 Carl Nilsson Linnćus (Karl von Linné) (1707–1778), švedski naravoslovec, z binominal-no nomenklaturo je vzpostavil moderno botanicno in zoološko taksonomijo. šila, kolikor se ga daje nepreštetim zaplecevavcem (Tischnarren) po teh deželah, o katerih sem hotel pisati. Uže mnogo let je tega, kar sem spoznal jezikoslovno korist, katero bi dobila vsa nemška zemlja od štajerskega in avstrijskega slovnika. Izrekel sem bil, da svoje male možnosti pretehtavši cutim v sebi dovolj moci zvršiti delo te vrste. Gottsched je to zvedel po nekem velikem gospodu, mojem blagovoljnem podporniku ter mislil, da hocem pisati nemško slovnico. Zato me je v svojem odpisu ukazal resno posvariti, naj bi se ne poprijemal praznega posla, ker je že davno z veliko pridnostjo koncano vse, kar jaz mislim še le zaceti. Le naj pazim, da se pred ucenim svetom ne osmešim, kakor se je dunajski gospod A.-Sperger in gospod M. Ks. Légnici, katerima je njiju domace narecje bilo v toliko zapreko, da nista mogla nic spretnega spisati v visoki nemšcini. Ako so bili ucenjaki željni že poprej zvedeti te moje misli v svojstvu gornjezemskih jezikov nemških in o drugih enakih stvareh, katere bi jim bile morda pomogle razisko­vati še dalje, bodi jim o tej priliki povedano, kdo je kriv, da ni tega nic prišlo na svetlo. Poprej sem bil še bojec, zdaj smo pa ucakali srecno dobo, v kteri gospod Gottsched javno izreka sam svoje napacne misli, ki so ga še pred devetimi leti motile, kar se dostaje gorenjih nemških jezikov.« To izjavo beremo na predza­dnji in zadnji strani predgovora v prvem natisku njegove knjige: »Grundlegung einer deutschen Sprachkunst«.699 »Vse to me hrabri nemško pisati, ce tudi sem se porodil na skrajnem južnem koncu nemške zemlje med Alpami, katere go-spod Gottsched sovraži, kar more. Pa cisto se mi je izpovedati in reci, da mi ni samó njegovo odvracanje branilo delati, ampak da je bila tudi še druga zapreka. Manjkalo mi je neke zelo potrebne stvari, ki se imenuje hrana. Nikjer je ni bilo najti, cetudi sem iskal malo pomoci samó dveh lét. Mnogim bogatim in mo-gocnim gospodom sem zastonj pripovedoval, kaj namerjam ter se tudi ponujal v drugacne jako potrebne pôsle, n. p. lekarnicam dajati pravih zelišc in pravih korenin. Povsod je bil enak izgovor, povsod so mi veleli, ako hocem kruha, naj se primem take službe, ki je že ustanovljena, ker nihce ne more postavljati novega redú samo zavoljo mene, po lekarnicah pa, da ostani vse tako kakor je bilo do zdaj prav. Nespametno se je zdelo vsem dve leti rediti cloveka, kateri bi ne bil niti za glumaca med obedom, ni otrokom za ucitelja, niti za pisarja, niti za kakšno drugacno rabo navadne vrste. Zato je bilo treba tudi to delo (slovar) pahniti od sebe, kakor sem tudi obilo drugih, deželi še koristnejših. Sam ob svojem nisem nicesar mogel, lakote umreti pa nisem hotel. Prisiljen sem bil naposled vendar 699 Prevod: »Postavljanje osnov nemški govorni umetnosti.« poslušati glas, ki mi je že dolgo zvencal po ušesih: 'Heu – fuge terras, fuge litus avarum!'«700 Razmerje našega Popovica nasproti svojemu sovražniku Gottschedu še ni do-cela pojasnjeno, tudi še niso ocenjeni njegovi nemški jezikoslovni spisi, neizdan celo avstrijski idijotikon. Da pa je mož vedel prav prikrojati nove besede, kaže beseda Sternwarte, ki jo je Nemcem naredil on in je dandanes povsod sprejeta, vtem ko se je prejšnja tujka observatorium pozabila. O svoji bridki usodi toži Popovic tudi na 37. strani svoje knjige »Untersuchun-gen vom Meere«, pišoc o ti knjigi sami: »Ker ni pricujoca knjiga dosegla srece, da bi našla založnika, ce tudi me je sram povedati, kako malo denarja sem zahteval za svoje delo, in ker vsled tega bolé vsi stroški mene samega, zato se moram braniti pretecih zvijac tistih ljudi, kateri se današnji cas vedo nasproti ucenjakom tako kakor gospodje nad njimi. Ravno ti ljudje me silijo, da izpovem tole: Ko sem v neki knjigotržnici pripovedoval, da sem prisiljen sám založiti svojo knjigo, se mi je odgovorilo, da je to brezumno in da ne bo drugaci, kakor da bom imel škodo, ker niti polovice stroškov ne dobim povrnjenih. Vse to mi je nekdo trdil tako gotovo, da se je ta moj prijatelj drznil prositi me, naj pridem za pol leta zopet k njemu in da mu bom moral reci, kako resnicno je on preokoval. Na to nisem hotel nikakor pristati, ampak samo rekel sem, da mislim nekoliko izvodov razposlati po najslav­nejših krajih, kjer se izdajajo napovedi ucenih knjig, prosec, naj bi vredniki teh knjižnih oznanil ob kratkem razglasili vsebino mojega spisa ter dostavili, kdo in kje ga ima na prodajo. Krohotaje se mi je odgovorilo: 'O minuli so casi, ko so recenzije še imele nekaj veljave! Knjigotržnikovo sodbo zdaj svet bolj cisla kakor kakršnokoli recenzijo. Danes namrec mislijo vsi kupci, da pisatelji o svojih knjigah sami zdelu­jejo sodbe, hvalec svojo robo, koliker najbolj morejo.' Gotovo se knjigotržnikom ne oponaša po krivici tisto prepovedano dejanje, s katerim, kakor mi je povedal njih receni tovariš, skušajo na vse kriplje napadati in zatirati zlasti take knjige, kate-re so pisatelji založili sami, dasi veckrat le zato, ker bi jih drugaci ne mogli spraviti v svet. Vsakdanje skušnje uce, da je to gola resnica, ki jo potrjuje sto in sto dogodkov. Toda rad prepušcam drugim trud in delo, da oznanjajo tem gospodom pravi-co in jih preobracajo. Govoriti hocem le o tem, kar meri bolj samo name in opo­minjam, ako bi si kdo to mojo knjigo želel kupiti in bi slišal, da je to sodrga brez vrednosti, in da je ne prodajajo tam, kjer je napovedana po javnem oznanilu, naj tega ne veruje! Moje knjige kupca prosim, naj o nje veljavi popraša ucenega cloveka, ki jo je videl ter nekoliko tudi prebral. Tak mož mu laže razbistri, ima 700 Prevod: Beži pred kruto deželo, beži pred skopo obalo! (Vergilij, Eneida 3.44) li kaj cene ali ne, in njemu gre bolj vera kakor komu drugemu, ki se je navadil samo pisati in lepo crtati velike, debele številke. Ce pa kdo porece, da je nimajo na pródajo tam, kjer je napovedana, bodi vsak brez skrbi, da tako more govoriti samo kak lažnivec ali njegov podkurjen pospeševavec.« V predgovoru k prvemu razdelku te knjige (na 3. str.) brani Popovic sam sebe, zakaj je vsebina te knjige tako šarasta in raznolicna, baveca se zdaj z morjem, zdaj z gorami, zdaj z raslinami, zdaj z gobami, zdaj z jezikoznanstvom itd. in nam pripoveduje, da se je mnogim ucenjakom zdela taka pisava prijetnejša od tiste, katera priklepa cloveku dušo vedno k eni stvari. »Kakor tudi potnikovemu ocesu, kadar z mnogih krajev ogleduje mnogolicno položene poljane, ki se menjavajo tod z rekami, drugod s potoki ali jezeri, tod zopet z gozdi in brdi, z gorami in do-linami ugaja mnogo bolj, kakor hoja po taki deželi, ki je vedno in povsod enaka.« Tretje vece slovniško delo Popovicevo o nemškem jeziku je »Versuch einer Vereinigung der Mundarten von Teutschland. Wien 1780«.701 Kakor druga, kaže tudi ta obilo bistroumja, obilo ucenosti in ima še dandanes nekako ceno. Popo­vic je prvi opominjal ucenjake, da treba knjižno nemšcino dopolnjevati iz tega in onega narecja, izmed katerih je seveda priporocal zlasti tiste, ki jih je najbolj poznal, štajersko in avstrijsko. »Narecju, katero je v navadi po Štajerskem in Avstrijskem in po vseh górenjih krajih nemške zemlje, ni posnelo knjižno likanje samorodnega svojstva. Zató živi tam še dosti besed, ki se zdé ušesu kakor da so keltske, anglosaške, gotske in alemanske, pa visoka nemšcina jim je s premnogim lepoticenjem in gizdanjem nateknila na lice nov korelek, da jih ne more nihce vec razpoznati. Vecina glagolov ima v prostega naroda ustih še 'a' na konci, kakor v škandinavskem in zdanjem švedskem narecju. Tudi pravi avstrijski in štajerski jezik je lep ce mu odpahneš smešno spakovanje, navadno po pisarnicah in ce veš nepokvarjeno starino lociti od nove sirovine in dobre besede dobro pisati, ce sploh znaš jezik primerno študirati. Gospodje Gottschedovci, ki so od svojega ucitelja pobrali navado, da na vsako stvar gledajo z naocniki prezirljivega roga­nja, gotovo s tega ne bodo imeli druzega veselja kakor zasmehovanje in obreko­vanje. Tako pa ne mislijo vsi ucenjaki.« (Untersuchungen vom Meere 319). Popovicevi spisi so bili dolgo edini zaklad avstrijskega narecja, dokler ni izdal Höffer, kremsmünsterski702 benediktinec, svojega dela leta 1815 »Etym. Wört. 701 Prevod: »Poizkus združitve nemških jezikovnih oblik, Dunaj 1780.« 702 P. Matthias Höfer von Kremsmünster: jezikoslovec. »Etymologisches Wörterbuch der in Oberdeutschland vorzüglich aber in Österreich üblichen Mundart…..« Etimološki slovar zgornjenemške, posebno pa na Avstrijskem obicajne govorice. Der in Oberdeutschland, vorzüglich aber in Oesterr. üblich Mundart«, za katero je rabil tudi vec knjig Popovicevih. Popovicevo znanje nemšcine pa kaže zlasti tudi njegova glavna knjiga Untersuchungen vom Meere, kjer govori od str. 286 dalje o glasovih in naglasu nemškega jezika. Popovic je imel tudi znanje z nirenberškim »Kozmograficnim društvom«, kate­ro je leta 1746 ustanovil profesor Franz. Ta je želel našega ucenega rojaka privabiti v popravljanje zemljepisnih imen, ker je znal mnogo jezikov in zlasti slovanski. O tem govori Popovic v predgovoru k drugemu razdelku svojega spisa Untersuchun-gen vom Meere na XV. str. k družabnikom kozmograficne družbe tako: »Ker sem zacel govoriti o koristi raznih jezikov, se mi zdi treba povedati, kako zelo me veseli, da tudi vi tako mislite kakor jaz. Svétovali ste namrec tudi vi s pomocjo zdanjih jezikov popraviti zemljepisje. Gospôda moja, zdi se vam in meni tudi, da so pogre­šno zapisana in casi grdo popacena malo dane vsa imena po zemljevidih, zlasti ce niso sprejeta iz ust samih stanovnikov te ali one dežele, ali ako se narod ni naucil prav izrekati imen od ljudi, ki prebivajo tam, kjer je ta ali druga beseda navadna. Zato mi je zelo po godi, da opominjate svoje družabnike, naj si mej seboj razdelé ta posel po raznih jezikih: Italija pošlji opomnje o italijanski zemlji ter popravi imena na zemljevidu teh krajev. Španec, Anglež in Šved stori tudi tako, vsak na svojem zemljevidu itd. Kar se tice slovanšcine (slavonische Sprache) treba priznati, gospodje, da ste že zdaj na pravem potu, po katerem se da popraviti obilen kos zemljepisja, samo ce se boste tudi poslej vedno hoteli ozirati na ta jezik. Na dana­šnji dan se po najvecem prostoru Evrope govori slovanski (slavisch) in slovenski (wendisch), toda zemljevidi malo ne vseh teh širnih dežel so najbolj popaceni, ker je tod ljudem mnogo vec do vojske kakor do opisovanja svoje domovine ali do raznih lepih znanosti. Tu imajo zemljepisci in prirodoslovci, rekel bi nov svet pred seboj. Le popišejo naj ga in gotovo dobe priliko iztrebiti obilo starih, do tega casa ne odpravljenih pomot, in zaslediti jim bode mnogo novih stvari sebi na preveliko slavo. Tožite, da vam je prezgodaj umrl doktor Hey, ki je razumel slovanske jezike (slavonische Sprachen) in bil tudi nekaj spretnosti pokazal, da je teh dežel imena znal rés pisati kakor je spodobno. Prav ste storili, da o pravem casu gledate, kako bi ga nadomestili s kom drugim. Dobro mi dé, da sami od sebe meni ponujate posel, ki ga je prej imel doktor Hey, in nikakor se ne morem braniti opravila, ki mi bo na cast. Samo to želim, da bi tako vtegnil in imel toliko prilike, kolikor imam hrepenenja, lepo se rešiti tega dela. Veckrat sem pravil prijateljem in zdaj tudi javno izjavljam, da bi se ta korist – potovanje po južnih slovanskih deželah – zdela mi taka in tolika sreca, kolikoršne bi mi ne mogla dajati najboljša služba v katerem koli velikem mestu, ako bi namrec kak imovit gospod vsako leto za mojo in mojega pomagaca hrano ponudil samo toliko, da bi smel ob tem nekaj let hoditi, kakor bi sam hotel, po tistem delu Evrope, ki sega od Avstrije do Crnega morja na eno stran, do Jadranskega zaliva na drugo stran. Da bi pa mogel bolje razumeti narecja vseh jezikov, kar bi jih srecal na poti, bi se poprej moral nauciti arbšcine, katere nezna­nje mi je bilo dozdaj vedno v oviro, kadarkoli sem iskal te ali druge besede izvir. Z dobrim vodilom in s hebrejsko pomocjo bi se hotel v polovici leta nauciti, kolikor bi potreboval v svoje namere, ker je tudi meni kakor vsakemu Slovencu (Wenden) in Slovanu (Slaven) jako lehko naglo razumeti tujih narodov govorico. Potem bi se spustil v recene dežele, zlasti pazec na slovanska narecja, kolikor jih govoré po tih krajih. Zató pa vendar ne bi pozabil raziskovati rimskih, grških in slovanskih starin, niti ne bi oci odvrnil od rastlin, živali in drugih prirodoslovnih stvari. Zaradi slo­vanskega jezika bi se bilo dalje muditi v Bosni, ker se tam po sodbi vseh slovanskih in slovenskih jezikoznancev ter tudi po mojem mnenju govori najcistejše, najlepše in najblagoglasnejše narecje izmed vsakega slovanskega in slovenskega, bolgarsko pa je najgrobejše. Med prebivanjem v Bosni bi se nabrala cisto nova »flora moesia-ca« na radost vsem, kateri ljubijo rastlinstvo, kar ga je najti zunaj nemških dežel. V njej bi se pokazalo dovolj imen takih zelišc, ki rastejo po gorskih deželah, kakor je Italija, katera ima v svojem spodnjem konci toliko severne širjave kolikor Bosna.« Kar govori tukaj Popovic o potovanju po južnih deželah, to so v nekem Ko­pitarjevem spisu ponatisnile tudi »Annalen für Literatur und Kunst« 1811 (III. 1871). Tam pretresa Kopitar Hacquetovo703 knjigo »Abbildung und Beschre­ibung der südwest und östlichen Wenden, Illyrier und Slaven, Lpz 1801«.704 Tam je Kopitar pikro opomnil: »To je pred vec kakor 50 leti bila lepa želja teda­ 703 Balthasar Hacquet (aké), francoski, kirurg, naravoslovec in etnolog, (1739 ali 1740– 1815). Leta 1766 je sprejel službo rudniškega zdravnika in kirurga v Idriji, kamor ga je pritegnilo zlasti Scopolijevo delo. Hitro se je naucil slovenšcine in spoznal tudi njena narecja. V Idriji, kjer se je posvetil zdravljenju zastrupitev z živim srebrom in preventivi, je ostal do leta 1787. Nato je deloval v Ljubljani kot predavatelj. Med leti 1771 do 1780 je bil tajnik Kranjske kmetijske družbe, v kateri je od 1785 do 1787 predaval kmetijsko in rokodelsko kemijo. Leta 1773 je postal ucitelj anatomije, kirurgije in porodništva na ljubljanskem liceju ter babiški šoli. Za naravoslovje je njegovo najbolj pomembno delo Oryctographia Carniolica oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Thiel der benachtbarten Länder I–IV (Leipzig 1778, 1781, 1784, 1789), knjiga je napisana v nemšcini s slovenskim posvetilom. 704 Prevod: »Upodobitev in opis jugozahodnih in vzhodnih Slovenov, Ilirov in Slovanov, Leipzig 1801«. njega najvecjega ucenjaka vse Avstrije, vrlega jezikoslovca in prirodoznanca J. Ž. V. Popovica, Slovenca štajerskega.« Velika nesreca za uceni svet je, da tedaj ni bilo v Avstriji nikogar, komur bi se bilo vredno zdelo dajanje po 500–800 goldinarjev na leto, pospeševati kakih pet let takega moža podjetje in da ga je »eden izmed najrazumnejših avstrijskih gospodov plemenite krvi«, s katerim se je bil seznanil Popovic, pregovoril in odvrnil od službe pri avstrijskem poslanstvu v Carigradu, kamor si je želel z recenega namena ter je to službo malone že imel v rokah, a to je bil imenovani bogataj razdrl zategadelj, da bi tako ucenega moža pridobil za ucitelja nedole­tnemu detétu, kateremu je bil varih. Zatorej nam je žal, da ne moremo reci, da je to zamudo 30 let pozneje popolnoma nadomestil profesor Hacquet, ki so ga bili obogatili bolniki ter je o pocitnicah o svojih stroških obhodil en kos »Popo­viceve« (obljubljene) dežele. XVII, XVIII Ko je Popovic bival v stalni službi na Dunaju,705 je zapustil v petnajstih letih dunajsko ozidje samo dvakrat. Prvic je leta 1764 potoval k Nežiderskemu jzeru študirat njegovo okolico, potem pa je leta 1765 šel na goro Grimming, da bi z rastlinami popolnil svoj že poprej nabrani herbarij. Slovenske dežele je zapustil v desetem letu, torej v mladostni dobi. Pozneje ko je obcutil v sebi moc in željo, opisati in razglasiti ucencem imenitnosti svojega kraja, mu je branila usoda pre­bivati med svojimi, kamor ga je vedno vleklo srce, kakor pripoveduje v Untersu­chungen vom Meere str. 252. Kako je Popovicu ugajal dunajski stolni grad, nam pripoveduje 15 pol dolgo pismo, katero je pisal prijatelju Büschingu marca meseca 1761. leta. »Ich habe mit meinem zahlreichen und für eine einzelne Person fast zu vielem Geräthe kein mal freiwillig, sondern allemal durch einen Zwang der Wiener, die in diesen Zei-ten weder die Wissenschaften noch ihre Verehrer lieben, die Wohnung fünfmal ändern müssen, und zweimal mit etwas so ungestümen Anliegen, als wenn der Feind vor den Thoren gestanden und von der Räumung meiner Zimmer die Rettung der Stadt abgehangen hätte. Im Sommer des 1759 sten Jahres war ich in Gefahr, durch eine Feuersbrunst alle meine Bücher, Schriften und Sammlungen in einer Stunde zu verlieren. Es fieng schon eine Ecke des Dachs, unter welchem ich über 100 Schachteln und viel Kisten mit Schätzen aus den drei Reihen der Natur stehen hatte an zu rauchen. Das meiste von diesen Geräthe würde durch das Löschwasser verwüstet. Im verwischenen Herbst wäre ich durch die Unge­schicklichkeit eines Aderlassers beinahe um meinen linken Fuss gekommen und musste einige Monate darauf im Bette zu bringen. Die Besoldung fällt bei diesen Kriegsläuften nicht richtig. Wenn ich dabei betrachte was für Leute in Wien ihr Glück machen, da ein französischer Zeitungsschreiber, ja ein Comödiant, jeder jahrlich 6000 Gulden gewinnt, wo ich für alle mein Bemühen nicht mehr als 700 Gulden einnehme, so mögen Ew. sich leicht vorstellen, wie vergnügt ich hier lebe. Ich bin manchmal so schwermütig, dass ich mich unlängst geschehe­ner Dinge so wenig erinnere, als wenn ich niemals eine Nachricht davon gehabt hätte.«706 Popovic je zacel že leta 1763 mocno hirati in je zatega voljo prosil leta 705 Pripis z modrim svincnikom: Ljubljanski zvon I. 706 Prevod: »S svojimi številnimi in za eno samo osebo skoraj preštevilnimi pripravami, ni­ sem nikoli prostovoljno, temvec vedno po prisili Dunajcanov, ki v teh casih niti znanosti 1766 naj ga osvobodijo od uciteljstva, ki so mu ga res tudi odvzeli leta 1768. Zaradi mnogih zaslug mu je odlocila Marija Terezija po 400 gld. letne pokojni­ne. Popovic si je nato kupil hišo z vinogradom v Perchtoldsdorfu (Petersdorf)707 blizu Dunaja, na njegovo mesto pa je stopil neki Riedl iz Erfurta. Kako je živel zunaj Dunaja, o tem nam pripoveduje pismo, katero je sam pisal Heynatzu, tedaj ucitelju na gimnaziji »Zum grauen Kloster« v Berlinu, kjer pravi med drugim: »Usoda me je preneredila v vinogradnika. Gospodar sem velikem vinogradu, ki ga ne morem niti prodati, niti podariti, niti dati v zakup, niti pusti-ti neobdelovanega in pustega. Ako bi ne stal vedno delavcem za petami, skoraj bi vinograd ležal pust za moj denar. Knjige mi zdaj pocivajo v prahu po 9 mesecev.« Ker se je vedel tako cudno, da ni nikoli niti pozdravljal niti odzdravljal, hodec po ulicah s klobukom, na oci potlacenim, ker si je sadil na vrt raznovrstna zelišca, kmetom popolnoma neznana, ne pa zelja, repe in navadnega socivja, ker je na ognjišcu v nenavadnih posodah cesto varil in precejal v prirodoznanske poskušnje, ker je imel v izbi, v katero so hodili radovedneži skrivaj gledat razlicnih zeli, debelih knjig in obilo hrošcev in metuljev nataknjenih po iglah, zato so nerazumni ljudje pravili, da mora to biti carodejnik. Toda Popovic ni prašal po drugih. Z edino staro deklo je bival v kupljenem domu, v katerem je tudi sestavljal Idioticon avstrijskega narecja in delo o nemškem pravopisu. Oboje hrani dvorna knjižnica na Dunaju. Živel je mirno in zadovoljno ter se bavil samo z raziskovanjem. Avgusta me-seca 1773. leta so se mu pokazala na licih znamenja sušice, katera ga je tudi res pokopala 21. novembra 1774. leta. Svojo majhno imovino je zapustil za nekaj niti njenih castilcev ne ljubijo, moral petkrat menjati stanovanje in to dvakrat na tako vihravo zahtevo, kot da bi pred mestnimi vrati stal sovražnik in bi od izpraznitve mojega stanovanja bila odvisna usoda mesta. Poleti leta 1759 mi je grozilo, da zaradi požara v eni uri izgubim vse svoje knjige, spise in zbirke. Že je zacelo goreti v kotu strehe, pod katero sem hranil vec kot 100 zavojev in vec zabojev z zakladi treh elementov narave. Vecino teh priprav bi voda za gašenje unicila. Pretekle jeseni sem zaradi nesposobnosti nekega zdravilca, po pušcanju krvi, skoraj izgubil levo nogo, nakar sem nekaj mesecev prebil v postelji. Placa se v tem vojnem ozracju ne izplacuje redno. Ce ob tem pomislim, kakšni ljudje na Dunaju najdejo sreco, kjer nek francoski casnikar, pa tudi nek komedijant, vsak na leto zaslužita po 6000 goldinarjev, medtem ko sam za ves svoj trud zaslužim komaj 700 goldinarjev, tedaj si lahko predstavljate, kako zadovoljen sem s tukajšnim življenjem. Vcasih sem tako potrt, da se nedavnih dogodkov tako slabo spominjam, kot da za njih nikoli ne bi slišal.« 707 Perchtoldsdorf, v lokalnem narecju tudi Petersdorf, mesto v vinorodnem okraju Mödling na južnem obrobju Dunaja. štipendijev ubogim ucencem štajerske dežele. Pokopan je bil na perchtoldsdorf­skem pokopališcu, kjer mu je kazal grob preprost kamen s tremi bsedami »Po-povichi quod fuit MDCCLXXIV«, ki se je pa sedaj izgubil, tako da nam ni vec znano niti mesto njegovega groba. Videli708 smo, da je bil Popovic zelo bistroumen, posebno sposoben in proti casu, v katerem je živel, neizmerno ucen ter dobro podkovan v slovanskih in in germanskih jezikih. Njegove zasluge za nemško jezikoznanstvo hvalijo še zdaj nekateri nemški književniki. Koberstein709 v slovstveni zgodovini III. 185 pravi: »Komaj je prišla na svetlo Gottschedova knjiga 'Grundlegung einer deutschen Sprachkunst', takoj so se mu od drugod oglašali novi protivniki. Precej mehak zopernik mu je bil najprej Haller, mnogo ostrejši pa Popovic v svojem spisu 'Un­tersuchungen vom Meere', v katerem se spotika ob Gottschedovo nespretnost. Še bolj resno se [je] Popovic uprl Gottschedovemu slovniškemu sistemu v knjigi 'Die nothwendigsten Anfangsgründe der teutschen Sprachkunst'. Deset let pozneje pa sta bila Gottschedu najpogubnejša Heinze in Lessing. Manj srecen je bil Popovic v izvršitvi svojih namenov in crtezev gledé slovanskih jezikov, cesar so najvec krivi njegovi vrstniki, ki ga niso razumeli, pomankljivost, v kateri je zmirom živel in pa slovstvena osamljenost, ki je bila posledek onih. Poginil je kakor zeleno drevo, polno najlepšega cvetja, po pekocem suhem poletju brez sadu. Njegove 'Untersu­chungen vom Meere', ki imajo v sebi semtertja tudi kaj jezikoslovnega, slovistic­nega, odpirajo okno globokim pogledom v njegove namene in želje.« V spricalo tega, kako se je bavil z jezikom, naj povem iz Untersuchungen vom Meere, kar pripoveduje na str. 330 o ribi, ki se zove nemški Hausen (belúga). Tam beremo: »Niti Dictionnaire dex Trevonx nima imena tej ribi, niti ga nisem ustno izvedel od Francozov, katere s takim popraševanjem rad pobijam, kadar se bahajo z bogastvom svojega jezika. Casi jih tudi naganjam, naj mi naštejejo imena vseh raznovrstnih gob, kolikor jih poznajo, pa nihce jih ne more našteti nad šest in še med temi sta dve, katerih sami ne znajo prav in vsi enako tolmaciti. Potem jim zacnem jaz naštevati toliko nemških imen doticne rastline, da jim med poslušanjem uhaja potrpežljivost. Izprašujem jih tudi, kako se cisto franco-ski imenuje Meerrettich (hren) in kako Äsche (thymaleus, lipŕn).« Popovic je spisal: 1. Erstes Probestück vermischter Untersuchungen, Regensburg 1749. To je kakor že receno, kritika o licencijatu Antona Roschmanna spisu »De Veldidena 708 Tu se v rokopisu ponovno zacnejo šteti strani, in sicer s številko 126. 709 Karl August Koberstein (1797–1870), nemški literarni zgodovinar. urbis antiquissima [Augusti Colonia] et totius Rhoetiae principe«.710 Razglašena je bila poprej v rezenskih novinah »Wochentliche gelehrte Nachrichten«, poz­neje pa jo je hotel Popovic zopet vso na svitlo spraviti pomnoženo z mnogimi opomnjami ter dostaviti v drugem oddelku obširnejše, v dodatku pa najdaljše opomnje. Tiskana je bila ob njegovih stroških in izšlo je je samo devet pol. Popovic je dodal potem še dva lista, drugo, blizu polovica vsega dela pa je ostalo nenatisnjeno. V taki obliki knjiga ni mogla v knjigotrštvo. Zanimiva je nje zgo­dovina, kakor jo je spisal Popovic v pismu Büschingu:711 »An den vermischten Untersuchungen, welche ich beilege, bekommen Sie ein seltenes Stück, nicht wegen seines Inhaltes, sondern weil Sie der erste sind, der nach mir eines be-sitzt. Ich habe diese Bogen noch niemandem gezeigt, ungeachtet viele begierig geworden, sie zu sehen, weil ich ihrer in meinem Untersuchungen vom Meere gedacht habe. Sie werden geographica, antiquaria und viel Anderes (dahin mich mein Geschmack führet), darinnen antreffen. Ungefähr so würde eine gelehrte Zeitung aussehen (nur mit Beobachtungen aus der Natur und der Sprachen würde sie mehr bereichert sein), wenn ich an einem Orte lebte, wo ich eine schreiben dürfte. Hier macht der (flagellum Rei literariae) die Ausführung aller gelehrten Werke unmöglich. Diese vermischten Untersuchungen waren meine erste Arbeit, welche ich zum Drucke bestimmt hatte. Allein der Buchdrucker, ein bekannter liederlicher Tropf in Regensburg, von dem ich durch die Schön­heit seiner schriften in sein Netz gelocket worden bin, hat sich um mich und diese Schrift überaus schlecht verdient gemacht. Er liess einen Cornuten daran setzen, der kein lateinisch Wort verstanden haben muss, und ob er gleich bei der Übergabe der Handschrift versicherte, dass er alle Bogen selbst lesen und die Druckfehler ausrotten wollte, die ich nicht so gut merken könnte als er, so hat doch der Lügner keine Zeile durchgesehen, sondern dafür alle Tage, die Gott vom Himmel gegeben, die Bierkanne zu Stadt im Hof fleissig besichtiget. Als 9 Bogen fertig waren, gab ich die ersten einem Gelehrtem zu lesen, der mir mit Erstaunen gleich etliche Stellen zeigte, welche durch die Druckfehler ganz verdunkelt waren. Ich hatte damals zur lesung der dudeleien der Setzer noch kein geübtes Auge und übergieng alles unrichtige, wenn es noch so toll lautete, als wenn es richtig da gestanden hätte. Wegen der vielen Druckfehler, da mein 710 Veldidena urbis antiquissima Augusti Colonia et totius Rhoetiae princip. 711 Anton Friedrich Büsching (1724–17923), nemški evangelicanski teolog in geograf. Dela: Die Neue Erdbeschreibung (11 zvezkov 1754–92), Magazin für Historiographie und Geographie (25 zvezkov 1767–93). Geld zugleich ausgieng, der Buchdrucker aber ohnedies zum Papierkauf keines hatte, welches ich ihm vom Anfang an verschaffen musste, so blieb die übrige Hälfte ungedruckt, die auch ungefähr 9 Bogen ausgemacht hätte. Ich habe die ganze Auflage, ohne den Titulbogen, bei einem guten Freunde in Regensburg stehen lassen. Wenn der Pack durch das Wetter oder die Ratten nicht vernichtet ist (denn er steht auf einem verlassenen Thurm), so kann ich mit diesen 9 Bogen mehrere Gelehrte betreuen. Ist der Vorrath aber zu Schaden gegangen, so wird Ihr Exemplar noch seltener werden und vielleicht nur das dritte in der Welt sein. Der flegelhafte Mensch hat mich durch seine Liederlichkeit um ein Dutzend Ducaten geschnellt, die ich damals besser gebraucht hätte und davon ich ein Jahr länger in der gelehrten Musse hätte zubringen können. Mein Brief hat sich mit Klagen aufgefangen und endigt sich mit Klagen«712 (slovenizen). 712 Prevod: »Z Razlicnimi raziskavami, ki jih prilagam, ste dobili redek primerek, ne zaradi njegove vsebine, temvec ker ste za menoj prvi, ki tak primerek poseduje. Teh pol nisem še nikomur pokazal, ne glede na to koliko njih si tega želi, ker sem jih v Raziskavah morja omenjal. V njih boste naleteli na geografijo, antikvariko in na mnogo drugega, kamor me je popeljal moj okus. Približno tako naj bi izgledala znanstvena revija (samo da še bolj obogatena z opazovanji narave in jeziki), ce bi lahko živel na takem kraju, kjer bi jo lahko pisal. Tukaj (flagellum Rei literariae) onemogoca izvajanje slehernega znanstvenega dela. Te Razlicne raziskave so bile moje prvo delo, ki sem ga namenil za tisk. Na žalost si je ti-skar, poznan, nemaren naivnež v Regensburgu, ki me je z lepoto svojih pisav zvabil v svojo mrežo, z menoj in tem tiskom napravil nadvse slabo uslugo. Pustil je, da se je za moje delo usedel nek nevednež, ki najbrž ni razumel niti besedice latinsko, je pa že ob predaji rokopi­sa zagotavljal, da bo vse pole sam prebral in vse morebitne napake, ki jih sam nisem mogel tako dobro opaziti kot on, odstranil. Vendar lažnivec ni prebral niti vrstice, temvec je vse dni, ki jih je Bog dal z nebes, pridno obiskoval pivnico v mestnem dvoru. Ko je bilo 9 pol gotovih, sem prve dal v branje nekemu ucenjaku, ki mi je zacuden takoj pokazal nekatera mesta, ki so bila zaradi tiskarskih napak popolnoma nerazumljiva. Za branje neumnosti, ki jih pocno stavci, takrat še nisem imel izurjenega ocesa, tako da sem spregledal vse nepravil­nosti, pa ce so zvenele še tako blazno, kot da bi bilo vse pravilno na svojem mestu. Zaradi številnih tiskarskih napak in ker mi je istocasno pošel ves denar, tiskar pa ga ni imel niti za papir ceprav sem mu moral placati za naprej, je ostala druga polovica, ki bi znašala tudi približno 9 pol, nenatisnjena. Celotno naklado brez naslovne pole sem pustil pri nekem dobrem prijatelju v Regensburgu. Ce paket zaradi vremena ali podgan ni unicen (saj se nahaja v nekem zapušcenem stolpu), bom s temi 9. polami lahko oskrbel vec ucenjakov. Ce pa je zaloga unicena, bo vaš exemplar postal še bolj redek in morda celo samo tretji na celem svetu. Neotesanec me je zaradi svoje nemarnosti spravil ob ducat zlatnikov, ki bi jih takrat lahko bolje porabil, saj bi z njimi eno leto dalje lahko preživel z znanostjo. Tako kot se s potožbo moje pismo zacenja, ga s potožbo tudi zakljucujem. Drugo njegovo delo so že imenovane »Untersuchungen vom Meere« iz leta 1750, kjer razpravlja Popovic teorijo morskih tokov, kakovost morskega dna in druga prašanja, hkrati pa vpleta mnogo drugih prirodoslovnih, antikvaricnih in jezikoslovnih stvari, o potrebi popolnitve slovenske abecede itd. 3. Pismo kosmograficni družbi v Norimbergi: »Denen Hochedelgebohrnen, Hochedlen und Hochgelehrten Herren«,713 postavil jo je kot predgovor na celo II. delu svojih Untersuchungen von Meere 76 str. 4. Pismo »An Einige vornehme Gelehrten in Leipzig«714 24 str. vzprejeto v Untersuchungen vom Meere na koncu knjige pred register. 5. »Programma de inveterato corrupti stili germanici malo«.715 V ta spis, ki je [po] Büschingovem mnenju izvrsten, je zbral, kar je predaval na vseucilišcu, 1754. Istega leta je izdal. 6. »Die nothwendigsten Anfangsgründe der teutschen Sprachkunst, zum Ge-brauche der östereichischen Schulen ausgefertigt«;716 to je nemška slovnica spisa­na po nalogu vlade. Leta 1760 je izdal »Entwurf einer Abhandlung von teutschen Briefen«,717 v spisih društva »Pfälziesche ökonomische Gesellschaft« je objavil »Abhandlung über den Mergel«, razpravo o laporju. Po njegovi smrti je pro­fessor Brink izpodbodel jezuita Ign. Lethmüllerja, da je na svetlo dal: »Versuch einer Vereinigung der Mundarten von Teutschland als eine Einleitung zu einem vollständigen Wörterbuche mit Bestimmungen der Wörter und betrechtlichen Beiträgen zur Naturgeschichte. Aus den hinterlassungen des berühmten Prof-fesors J. S. V. Popovitsch«718 na Dunaju 1780. V rokopisu je zapustil Popovic: 1) »Excerpta ex Adami Bohorizh libro inscripto Arcticae horulae succisivae Wite­bergae 1584. Crisis«.719 To je ocena bohoriceve slovnice. Tako se je menda glasil naslov te kritike. Pohlin, ki jo je hotel devati v nic, ga je zlovoljno in samovoljno 713 Prevod: »Visokorodnim, žlahtnim in visoko ucenim gospodom.« 714 Prevod: »Na nekatere imenitne ucenjake v Leipzigu.« 715 Prevod: Pregled ukoreninjenih napak pokvarjenega nemškega izražanja. 716 Prevod: »Najpotrebnejše osnove nemške besedne umetnosti, spisane za uporabo v avstrijskih šolah.« 717 Prevod: »Osnutek razprave v nemških spisih«. 718 Prevod: »Poizkus združitve nemških jezikovnih oblik kot uvod v popolni slovar, z dolo-cevanjem besed in mnogimi prispevki o naravoslovju. Iz zapušcine spisov slavnega profesorja J. Ž. V. Popovica.« 719 Prevod: Izvlecki iz knjige Adama Bohorica z naslovom Arcticae horiulae succesivae (Sledece zimske urice), v Wittenbergu 1584. Ocena. pokvaril ter ga smešljivo nazval: »Excerpta ex futili libello, qui in Saxonia aliquot superialibus emitur, si occurat. Rara avis! sic inscripto Arcticae horulae succisiva etc. adami Wochorizh (!) Witebergae720 1684. Pobirki iz plehke knjižice, katere se na Saksonskem zelo drago kupuje, ako jo je še dobiti, ker je redka ptica, ter se zove: Arcticae h. itd.« Vidimo, kako prezirljivo govori Pohlin o Bohoricevi slovnici. Vzrok timu preziranju je Popoviceva kritika o slovnici Markovi. Pohlin se mu je hotel mašcevati, ceš da prebira in presoja stvar, ki ni presoje vredna in je hotel bravcem zakriti, da so že pred njim imeli Slovenci slovnice. V ta namen je popacil leto izdaje za 100 let in trdi, da je izdal Bohoric slovnico šele 1684. leta V Biblioth. Carn. Na drugem mestu pa jo je preložil celo v leto 1784, samo da bi sebe štel za prvega slovnicarja. Iz predgovora citira sicer na zadnjem mestu Dedicatium directa … ipsis Calendi Januarii anno MDXXCIV, (1584) kar pa najbrž ni znal brati, sicer bi bil tudi to popravil. 2. rokopis je: »In grammaticam vindicam edendum, idest: Vinidarum seu Vindorum australium cogitata et praeparata«.721 Ta rokopis omenja tudi Pohlin, ki ga je imel v rokah, in od katerega ga je dobil Vodnik. 3. »Specimen vocabularii Vindi-Carniolici«.722 To je slovenski slovar ali pri­prave zanj. Rokopis je nekdaj iz Pohlinovih rok dobil Vodnik, zdaj ga hrani ljubljanska knjižnica. Ne vé se, ce je cel, ali je kaj izgubljeno. Omenja ga tudi Pohlin in Wurzbach. 4. »Universale glossarium, ad quod exiguntur voces, probaene sint ac corrup­tae«723 (Bibl. Carn. in Würzb.). 5. »Crisis über die Kraynerische Grammatik des P. Marcus Augustin. Discal­ceat« … To je kritika Pohlinove slovnice. Na celo spisa je postavil Popovic rek: »Nihil unquam egregii tentatur, cuius primus conatus culumniis non impetatur« (Nikoli se ne pricenja nic izvrstnega, da ne bi te poskušnje napadali s podtika­njem.). Ta spis je bil Pohlinu zelo neprijeten in videli smo, kako se je Pohlin za to mašceval v Bibliotheca Carniolae. 6. Avstrijski idijotikon – hranjen sedaj v dvorni knjižnici na Dunaju. 720 Prevod: Izvlecki iz cenene knjižice, ki je na Saksonskem precej dražje na prodaj, ce se pojavi. Redka ptica! Njen naslov je Arcticae horulae succesivae itd., Adama Wohorizha, Wittenberg, 1684. 721 Prevod: Izdano v slovanski slovnici, to je premisleki in pripravki južnih Vindov ali Slovanov. 722 Prevod: Primerek slovensko-kranjskega besednjaka. 723 Prevod: Splošni glosar, za katerega so besede dognane, pravilne ali pokvarjene 7. »Symmicta de dialectis germanicis«. To so posamezni listi v trojih platni­cah, ki obsegajo jezikoslovne zapiske o nemškem narecju raznih krajev in v dveh zadnih platnicah o nemškem pravopisu. To je nekdaj rabil Schmeller. 8. Dalje neko etimološko delo, katero je Popovic spisoval 40 let in ga pred smrtjo izrocil znanemu bardu Sinedu ali Denisu. 9. Naposled botanski spisi in botanske zbirke. Te je Popovic pred smrtjo izro-cil dunajskemu botanskemu vrtu, ali tedanji nadzornik tega vrta Jaquin je dejal, da je vse bilo tako zeló zmeteno, da ni kazalo v nobeno rabo. Mnogo rokopisov je dal Popovic tudi svojemu prijatelju Spanu, dosti se jih poizgubilo. Schottky pripoveduje v Anzeigeblattu k »Jahrbücher der Literatur« 1818 v 4. zvezku na 33. [str], da je nesreca posebne vrste gospodarila s Popovicevimi rokopisi po njega smrti. Njih usodo hocem s kratkimi besedami porocati, kakor sem jo slišal od ucenega ravnatelja Brinka, ki more to stvar najbolje povedati. Popovic je namrec Brinka, tedaj ucitelja v Terezijanu, poklical k sebi in mu poveril vse rokopise, prosec ga, da bi jih dal kako natisniti. Ti rokopisi so se sukali do malega okoli jezika, rastlinstva, prirodoznanstva, rudninstva itd. Med njimi so bili razdelki, imenovani »Austrianum«, »Styriacum«, »Carinthiacum«, to je razprave in slovarji v nemškem narecju avstrijskem, štajerskem in koroškem. Vrhu tega je napravil Popovic debelo knjigo v obliki folijanta in stavil vanjo dodatke in popravke k Gesnerjevemu slovarju latinskega jezika. Brink je spravil ta zvezek in še druge v neko dvorano, mislec, da ima kljuc do nje samo on. Pokazalo se je drugace. Ko je prišel namrec crez nekaj let gledat teh rokopisov, ker so mu drugi posli branili dati jih na svetlobo poprej, ni našel za njimi ni sledú. Znosil jih je bil lekarnik ter vanje zavijal zdravila. Ostale jezikoslovne spise je potem Brink dal pijaristu Wasserthalu, lepopisnemu ucitelju v Terezijanu ter mu svetoval, naj premnoge posamicne listice najprej prepiše in potem izda. Prepisal jih je res, natisnjeni pa niso bili. Ves ta rokopis je uceni knjižnicar van Poieten kupil dvorni knjižnici na Dunaju. Tudi je bilo Popovicu uže pred smrtjo izmaknjenih vec spisov o rastlin­stvu, katerih nikoli ni bilo zopet na izpregled. To porocilo utegne biti resnicno le v toliko, da je Brink prevzel od Popovica nekoliko (vecino) rokopisov, ne pa vseh. Nekaj jih je imel Span, druge je Popovic izrocil Jaquinu in Denisu. Iz one dvora­ne je nekaj Popoviceve ostaline, Bog zná kako, došlo tudi Marku Pohlinu, kateri je bil kakor kažejo mnoge okolnosti, pozneje gospodar vsem Popovicevim sloven-skim spisom kolikor je zdaj znanih, in jih je on navel v Bibliotheca Carnioliae. XIX Kajkavci v XVIII. stoletju Kajkavsko literaturo smo pregledali do konca XVII. stoletja, opisavši napo-sled delovanja Pavla Ritterja Vitezovica. Preden nadaljujemo pregled slovenskega slovstva v dobi preporoda, se nam je ozreti na delovanje Kajkavcev in ogrskih Slovencev v dobi osemnajstega stoletja. Med Kajkavci ni v osemnajstem stoletju bilo mnogo skrbi za književnost, li­terarne razmere so bile zelo slabe, pisatelji pišejo seveda o tem, s cemer se pecajo. Ker je bila vecina duhovnikov, so delovali seveda v duhovskem smislu. Nikjer ne nahajamo sledu, da bi se bili morda kje oslanjali na sorodno literaturo v Dalma­ciji, ki je ravno tudi takrat še bila lepo gojena. Duh je bil tudi v XVII. stoletju isti, ki je tudi Vitezovica oviral v delovanju. To se je predrugacilo šele proti koncu XVIII. stoletja. Plodovi kajkavskih pisateljev v tej dobi so torej najvec pobožne, že manj poducne vsebine. Vecinoma so posamezne drobne knjižice, nekaj je samo kratkih sestavkov. Pesnikov je v primeri s sedemnajstim stoletjem le malo; ti so se pokazali bolj proti koncu stoletja. Ti pesniki so nam zapustili le majhne stvari. Med pesniki XVIII. stoletja se imenujejo: Ivan Cikulini, vlastelin susjedgrad-ski 1703, Ivan Galjuf 1747, Juraj Mulih, jezuit 1750; Juraj Jureš 1764, Gre­gor Maleverec 1784, Simun Jelacic, kanonik zagrebški 1785; Martin Labolovic, Gregor Kapucin. Kar so nam ti zapustili, so le majhne pesmice, vecinoma pobo­žne vsebine, samo neki so izjeme. Gregor Kapucin nam speva v tekocih verzih dogodbe vojske za Jožefa in Leopolda. On je tudi izdal knjižico »Horvacka od Kristuševoga narodjenja vi tim Zagrebu 1800«, 45 str., veselo, skoraj bi rekel humoristicno pesem, iz katere se kaže pesnikova vesela cud in njegov talent za poezijo. Tudi vec priložnostnih pesmi je od njega, v hrvaškem koledarju je pri­obcil skoraj vsako leto po vec pesmi. Med pesmaricami je omembe vredna zlasti »Cithara octochorda, sive cantus sacri latini et croatici« 1757, ker obsega tudi vec narodnih pobožnih pesmi, v drugi izdaji »Pesme duhovne, koje se popevaju vu vremenu poslanja apostolskega«. Manjše pesmarice so »Popevke keršcanske z litanijami« okoli 1780 in »Popevke pod svetim Mašami in pred prodectvom« (veckrat natisnjene). Mulih je izdal »Duhovne jacke posluvanja apostolskoga z milostivnum voljum grofa Ferenca Zichy, biskupa gyurskoga v Gyuru«724 1750. Od drugih imamo le pesmi za razne prilike, n. p. od Simona Jelacica, zagrebške­ga kanonika, »Horvatske vittie dobroselenje« v leta 1785, neki J. B. K. je izpeval pesem »Patru Damascenu starcu, kada on petdeseto mešnictva leto je obsluža-val«, v Zagrebu 1787. Cucic Šimun, profesor filozofije na zagrebški akademiji, je bil latinski in hrvaški pesnik. Kakor poroca Miklošic, je izdal »Pesme hrvatzke«. Isti Miklošic imenuje »pesmoznanca horvatzkoga« nekega Jakoba Tustica, admi­nistratorja fare pribiške v zagrebški županiji. Srbenegg, jezuit je prevel tragedijo »Lizimakuš« iz madžaršcine. Vse pak nadkriljuje dalec Tit Brezovacki,725 sprva redovnik pavlin, pozneje po odpravitvi reda prebendar pri sv. Marku v Zagrebu, kjer je umrl (1805). Navdušen branitelj svoje narodnosti zoper Madjare, bistrega uma in šaljive nravi. Izdal je vec pesmi, vecinoma satir v tedanjih koledarjih, ter sestavljal igrokaze, da so jih predstavljali dijaki v seminarju, konviktu in privatnih hišah. Mnogo stvari je tudi zapustil v rokopisu. Naj imenitnejši njegov spis je »Matijaš Grabancijar dijak«, komedija v treh delih (1780), v kateri se na preprost nacin crta duh mešcanskega življenja zagrebškega. Vsa komedija je osnovana na narodnem verovanju, da dijaki, ki so izvršili trinajst šol, znajo vse nacine caranja in gatanja. To prazno vero je Brezovacki uporabil, da more po Grabancijašu Ma-tijašu kazati malovredna dejanja zagrebških mešcanov in obrtnikov svojega casa. Rokodelcem pravi, da ne ravnajo, kakor bi morali, ker hocejo, da z enakim tru­dom kakor njih prednjiki živéti gosposki. Mimo tega so ti mešcani lahkoverni in mislijo, da se dá najti zakopano blago. Kopaje zaklad, premlati Grabancijaš dijak do dobra šoštara Smolka, krznarja pretepe v vreci, kamor se je dal vtakniti, ker je veroval, da ga ni moci videti, kadar bo držal travo pod jezikom. Gosposkega sina, ki je kot mladenic živel zelo neporedno, kot uradnik pa opravljal svoje dolžnosti nevestno, opsuje, ker se hoce obogatiti z blagom bogatega krznarja, ko dobi njegovo hcer. Kvartopirce, ki tratijo cas v gostilnici, oguli do nazega, novce da revežem, kvartopircem pa natakne enemu glavo oslovsko, drugemu svinjsko itd. 724 Duhovne jacske poszlovanya apostolszkoga. Z-milosztivnum volyum preszvitloga goszpodina groffa Ferencza Zicsy, biskupa gyurszkoga. – Va Gyuri: Stampane po G. J. Streibig, 1750. - 88 str.; 16°. 725 Tituš Brezovacki (1757–1805), hrvaški pesnik in komediograf ter najpomembnejši kajkavski pisec starejše hrvaške književnosti. Pavlinec, profesor teologije, po ukinitvi pavlinskega reda profesor na pavlinski gimnaziji v Varaždinu. Njegov književni opus predstavlja šestnajt pesmi (vecinoma v latinskem jeziku), nabožna drama »Sveti Aleksi« (1786) in dve komediji: »Matijaš Grabancijaš dijak« (1804) in »Diogeneš« (1823). Ko vsi zapazijo, da jih je Matijaš prevaril in osramotil, udarijo nanj, toda on se nekako reši in jim potem prediga, da je treba delati, kakor se spodobi poštenemu cloveku, ter se jim odkrije rekoc, da je Grabancijaš dijak. Igra nima mnogo de­janja, pac pa dosti komicnih scen, katere je preprosto mešcanstvo rado gledalo, ko so igrali to igro kleriki v semenišcu. Brezovacki je spisal še vec drugih dram. »Sveti Alekši«, komedija 1786, v kateri obdeluje življenja tega svetnika, dobro poznano narodu. Dalje »Diogeneš ili sluga dveh zgubljenieh bratov«, ki ga [je] pozneje izdal »na vnogeh želju« Miklošic. Dalje »Igrokaz pastirski« (v rokopisu), melodrama, spisana v korist ubogih studentov, kateri so jo privatno predstavljali v gosposkih hišah. Od pisateljev v prozi nam je omeniti najprej plodovitejše pobožne pisatelje. Med nje spada kapucin Štefan, imenovan Zagrebec po svojem rodnem mestu, ki je umrl leta 1742. Od njega imamo »Hrano duhovno« (Pabulum spirituale), to so predige, ki so izšle v petih zvezkih od 1715–1734. leta za vse nedelje in praz­nike. Ivan Krištolovec iz Vraždina, pavlin, je preložil v kajkavšcino »Tomaša od Kempisa, od nasleduvanja Kristuševoga, kniga cetiri« 1710. Štefan Škvorc iz Za­greba, clericus regularis, je izdal predige in duhovne spise. Josip Bedekovic, ple­menitega rodu, je stopil zgodaj v red pavlinski in je znan kot zgodovinar po delu »Natale solum S. Hieronymi« (1752). V dveh zvezkih je preložil iz latinskega jezika Adama Kološanija »Manuale za rabo pavlanskih lajikov« (v Gradcu 1744). Ivan Mihael Sottner je izdal 1734 »Put na nebo«. Znamenit je po svojih predi­gah Hilarius Gašparotti, duhovnik pavlanskega reda, provincialni vikar (collega minor apatis provinciae) v Lepoglavi, umrl 6. marca 1762. Njegova ucenost in pobožnost je bila na dobrem glasu. Izdal je jako obširno zbirko predig.: »Cvet Sveteh ali živlenje i cini svetcev, kateri vu našem hvrvatskem iliti slovenskem or-sagu s vekšum pobožnostjum i s prodectvom poštuju se«. Štirje deli v Gradcu in na Dunaju 1752–1761. Te predige je posnel Gasparotti po razlicnih pisateljih. Eno za praznik »izvišavanja svetega Križa« (III. 784) je posnel iz predig Rogeri­jevih »Palmarium Empyrium« I. 303. Sestavil jo je cisto po Rogeriju in sprejel celo nekoliko kajkavšcini neznanih besed. Jezuit Jakobili je izdal v Zagrebu 1762 »Zavetek žitka sv. Felicijana biskupa«, kar je preložil iz latinskega. Mnogo je pisal že imenovani Ivan Mulih, jezuit in apostolski misijonar, ki je izdajal knjige du­hovne vsebine: Življenja svetnikov, Kršcanski nauk, molitvenike, ki so bili dolgo casa edini pri kajkavcih. Zanimiva je knjižica »Zrcalo pravedno« 1742, v kateri hoce dokazati, zakaj se je vzhodna cerkev odcepila od zapadne v verskih stvareh. To ga je menda tudi napotilo, da je pisal v nekoliko drugacnem jeziku kakor dru­gi kajkavci. Njegov jezik je blizu enak tistemu, ki so ga pisali prvi Iliri, svoje knji­ge je namrec odlocil za veci krog kakor za same kajkavce. Mlajši od njega je Ivan Mulih † 1798, ravno tako kakor on jezuit, ki nam je napisal dva zvezka predig. Predige je izdalo tudi še vec drugih: Fortunat Švagel, duhovnik franciškanskega [reda] in predigar provincije svetega Vladislava pa postni pridigar v Zagrebu, rojen v Varaždinu, umrl v Virovitici. Izdal je »Opus Selectum concionum festi­valium« v 3 delih 1761 – 1762 v Zagrebu. Jurij Reš, kanonik in kantor zagrebški, je imel nekaj casa v rokah velik del važne zapušcine Rafaela Levakovica, katero je potem daroval Krcelicu, ki jo je prav dobro porabil. Reš je umrl 1767. leta in je izdal predige P. Ant. Viere: »Pet kamenov prece Davidove, stolmacene vu ceti­ra prodectva« v Zagrebu 1764. Tudi Boltižar Matakovic, kanonik stolne cerkve pri sv. Duhu v Casmi in župnik v Marijanski cerkvi na Kapitlju v Zagrebu, je izdal poleg velikega katekizma »Narucne knjižice navuka kršcanskoga«, 2 zvezka predig po italiianskem izvirniku Campadellijevem v Zagrebi 1770. Peter Berke iz Legrada je študiral v Varaždinu, potem na Dunaju in v Bolonji. Ko se je vrnil v domovino, je postal kaplan v Mariji Bistrici, potem župnik v rojstnem kraju, v Legradu. Izdal je »Kinc osebujni slavnoga orsaga horvatskoga« 1765 in 1775., v katerem pripoveduje cudovite dogodbe, ki so jih doživeli romarji pri Mariji božji Bistricki. Zanimiv je spis Prokopa Svobode, Ceha, rojenega 1728, ki je stopil v franciškanski red in je postal v njem predigar in apothecarius ter umrl v Ivanicu leta 1767, »Preporodyeni Ceh aliti svetost i svetlost sv. Prokopa, vu domovini Ceha, Krapini, napervostavljena 4. juliuša 1765.« v Zagrebu. Ko je cul v Krapini pravljico o Cehu Lehu in Mehu, jo je uporabil za svoj spis, kateri sicer nima dru­ge posebne vrednosti. Jožef Arnošt Matijevic iz Ivanica (1742–1808) spada med najbolj plodne kajkavske pisatelje. Bil je katehet in altarista v Zagrebu ter je izdal poleg »Pomum granatum, oder der wahre Kern der deutschen Sprache kroatisch expliciert«,726 tolmacenje katekizma, predige, Genovefo, kar je vse sestavljeno po nemških izvirnikih. Nikola Plantic, duhovnik, jezuit, je izdal leta 1775 »Pobo­žna in kratka premišljavanja«. Pozneje je šel kot apostoljski misionar v Paraguay, kjer je naposled mnogo doživel, dokler ni bil nazadnje izbran za kralja. Zavoljo jezikovne cistosti hvalijo Boližara Kocijancica, kanonika zagrebškega, ki je izdal v Zagrebu 1774: »Sv. Ferenca Salesiuša, biskupa i hercega genevenskoga fileteo iliti vpeljavanje vu pobožno živlenje«. Arsenij Glic iz Varaždina, franciškan in predigar v Zagrebu in Varaždinu, je izdal »Put svetoga križa«, podoben kranj­ 726 Prevod: »Pomum granatum, ali pravo jedro nemškega jezika hrvaško razloženo« skemu molitveniku. Fucek, župnik v Krapini, je izdal »Historie z kratkem du­hovnem razgovorom od poslednjeh dugovanj«. Gaj v Šafarikovi zgodovini sodi o njem popolnoma napacno: »Ein Werkchen nach P. Kochems Phantasmen, in welchem Fucek beweist, dass aus ihm ein Shakespeare hätte werden können (zavoljo slikanja pekla in nebes!), wenn er nicht kroatischer Priester geworden wäre. Indeso bleibt dieses Buch, wenn auch kein ehrwürdiges, doch immer sehr, merkwürdiges Denkmal der kunstgriffe der Verfinsterei in Kroatien, deren Wir­kung leider noch heutzutage fortlebt.«727 Knjigo je soditi po stanu in poklicu Fuckovem in duhu casa. Koliko enakih stvari imajo kajkavski predigarji in ven­dar jim Gaj ni tako protiven! V drugi polovici XVIII. stoletja so zaceli skrbeti kajkavski pisatelji tudi za druge potrebe narodove in ne samo za povzdigo pobožnosti. Že sem omenil dramatiko Tita Brezovackega. Omeniti pa nam je tudi nekaj drugih posvetnih del, s katerimi so hoteli koristiti narodu in povzdigniti jezik in književnost. Madžarji so hoteli namesto latinšcine vpeljati v šole in urade svoj jezik. Hrvatje so na Požunskem saboru še branili latinšcino, pac, ker so uvideli, kaj jih caka, ako se tudi v njih urade in šole vpelje madjarski jezik. Zato je bilo narod buditi s knjigami, da se prepreci zlo, katero so pripravljali njih individual-nosti svobodni zavezniki ogrski. Od starejših pisateljev je gojil znanost v latinskem jeziku Adam Boltižar Krcelic, cegar plemeniti prednjiki so bili iz Krbava in so se naselili v vasi Brdovec blizu Zagreba, kjer je bil tudi naš Krcelic rojen. Leta 1742., ko je bil 31 let star, je postal kanonik, dve leti pozneje opat, 1752 je bil prisednik banskega stola. Umrl je leta 1778 v 63. letu. Med latinskimi pisatelji hrvaškimi zavzema, zlasti kot historik, castno mesto. Rabil je razen rokopisov kapiteljskih zlasti pripravljalna dela Leva­koviceva, Ritterjeva. Med mnogimi njegovimi latinskimi tiskanimi in netiskanimi knjigami se odlikujejo po kriticnem raziskovanju zlasti: »De regnis Dalmatiae, Croatiae et Slavoniae notitiae praeliminaris«,728 1770 v Zagrebu, fol. in pa »Histo­riae Cathedralis Ecclesiae Zagrabiensis Partis I. Tomus I.«729 v Zagrebu 1770 fol., 727 Prevod: »Delce po vzgledu P. Kochena 'Phantasmen', v katerem Fucek dokazuje, da bi iz njega lahko nastal kak Shakespeare (zaradi slikanja pekla in nebes), ce ne bi postal hrvaški pridigar. Vsekakor pa ostaja ta knjiga, ceprav ne ravno casti vredna, vendar vedno zelo nenavaden spomenik kulturnih prijemov mracnjaštva na Hrvaškem, katerega ucinek je na žalost še danes živo prisoten.« 728 Prevod: O kraljestvih Dalmacije, Hrvaške in Slavonije; uvodne opombe. 729 Zgodovina zagrebške stolne cerkve, prvi del, prvi zvezek. ki sega samo od leta 1091 do 1603. Nadaljni tisek iz treh delov (Partei) sestojece celote je bil prepovedan. Tudi prvo delo se je smelo natisniti le po posebnem dovolilu cesarice Marije Terezije. Žalibog je njegov latinski stil prava kulinaricna latinšcina, kakoršno so govorili tedaj po Hrvaškem in ogrskem. Dela njegova v kajkavšcini so v primeri s temi le malo vredna, namrec dva nagrobna govora, eden na smrt bana Ružana 1767, drugi na smrt grofa Petra Trolla Sermagea 1772. Poleg tega je spisal v narodnem jeziku tudi »Blaženoga Augustina Gazotti, negda bisku-pa zagrebeckoga, živlenje« (v Zagrebu 1747 brez imena pisateljevega). Krcelicevemu nekoliko podobno je delovanje Ferenca Sušnika, duhovnika je­zuitskega reda, ki je živel, dokler si ni popravil slabega zdravja, pokvarjeniga po uradnih opravilih, v mirnem literarnem delovanju v Zagrebu. Tam je s podpo­ro svojega redovnega sovrstnika Jambrešica predeloval Habdelicev slovar, in to ne samo iz hrvaško-latinskega, ampak tudi latinsko-hrvaškega dela. Mrtvoud in smrt kmalu po njem v letu 1739 je preprecila njegovo pocetje, preden je dosegel svoj namen. Nadaljeval je je Andrej Jambrešic iz Zagorja, njegov redovni tovariš jezuit, ki mu je že prej pomagal pri slovarju, skorajda za tisek dogotovljenemu. Ta mož, Jambrešic, je kakor prej tako tudi pozneje izdal vec spisov, ki se nanašajo na kajkavšcino in latinšcino. Tako n. p. o kajkavski (hrvaški) ortografiji, potem glavno Sušnikovo delo Slovar. Že leta 1739 je bil Sušnikov kajkavsko-hrvaški in-deks (v primeru z Belostencevim zelo suh in nepripraven) z vsemi dodatki tiskan in tako tudi zacetek latinsko-hrvaškega slovarja. V letu 1749 so se stanovi zavzeli za delo, toda ker je umrl pisatelj Sušnik, se je poprijel dela Jambrešic, dal je nekaj pol v indeksu in v crki A latinske abecede ponatisniti ter je drugo obdelal kolikor toliko samostalno. Slovar obsega hkrati mnogo geograficnih in historicnih imen, posebne domovinske sestavke, tudi prelaga izdatelj, kakor pred njim Belostenec, vzprejete latinske verze in strofe povsod v kajkavšcino v verzih. Ortografijo je rabil Jambrešic tisto kakor njegovi vrstniki (s namesto. sh). Navodilo za njo je priloženo dano nekaterim izvodom in pravila, ki se tam uce, se ne strinjajo popol­noma s pisavo slovarja. Tudi se marsikaj ne strinja v hrvaškem indeksu z latinskim slovarjem, kar je pac pripisati na rovaš razlicnim pisateljem. Pomisliti moramo, da je Jambrešic 8 let prej izdal pravila hrvaške ortografije. Cudno pak je, pravi Ša­farik, da so maloštevilni kajkavci dva besednjaka tolikega obsega (Belostencevega in Jambrešicevega) mogli izdati, katera se odlikujeta po vsebini in obsegu. Gotovo je ob casu, ko je izšel Jambrešicev slovar, ceno povzdignilo mu mnogo to, da je imel tudi nemško in ogersko razlago besed. Prigovor Dobrovskega, da Jambrešic ni povsod natancno povedal, kaj je kajkavsko-hrvaško, kaj ilirsko (štokavsko) in slavonsko, ampak da je vse pomešal, je opravicen še dandanes, v tem oziru ga Be-lostenec nadkriljuje dalec. Jambrešic je, kakor poroca Juranic (Šafárik 315), izdal še nek »Index vocum Croaticarum et germanicarunum brevi introductione ad linguam Croaticum«,730 kar pa je menda zlaga z uvodom oziroma delom slovnika. Pripisujejo mu tudi »Syllabus vocabulorum in Illyricum translatus cum appendi­ce generum, declinatorum Emanuelis Alvari – Zagrebi 1726, 1735«731 itd. Tudi drugi pisatelji so se pecali po malo z nesvetimi stvarmi. Že smo povedali pri Vitezovicu, da je jezuit Nikola Lovrencic nadaljeval njegovo kroniko dobe, ki jo je izdal. Mihael Šilobod Bolšic, sprva duhoven v Martenski vasi, potem pri Sv. Trojici pod Okicem, kjer je umrl 1787. leta, in bil nekaj casa kot latinski pe­snik in izvrsten mehanik v veliki slavi, je napisal 1758 prvo hrvaško – kajkavsko aritmetiko na 384 straneh ter izdal posebej za narod namenjeno knjigo, polno dovtipov, anekdot in enakih steh pod naslovom: »Cabala, to je na vsakojacka pitanja kratki ter vendar prikladni odgovori vu horvatskem jeziku na svetlo dani od Ruga Raga Kaga Racze den Turzki Pop ctavcem […] alduvani (1768). (10 str. z dvema tablicama). Karol Szolenski in Anton Romani sta pisala o murvogojstvu in sviloprejstvu, nauk, kako je sejati in presajati murve, kako se morajo leci in ohranjati svilni cervi, v Varaždinu 1774. Venc. Ivan Paul je pisal o reji ovac in o obdelovanju tobaka. Ivan Karel Lalangue, po rodu iz Belgije, je v službi kot fizik varaždinske županije pisal hrvaške medicinske knjige Medicina ruralis ili vractva ladanjska732 1772, potem Izpisavanja vractvenih ved, o zasajanju jabolk. Anton Vranic, župnik v Šipku je prevel »Mlajšega Robinzona« 1796. Emanuel Risto je prevel »Delo iliti razlog zverhu škodlivosti ženskih modercev«, kakor se vidi danes po 100 letih – brez pravega uspeha. Fr. Jod. Kosendar, duhovnik, je pisal o zvezdoznanstvu. Adam Alojz Baricevic je obcutil celo potrebo sestaviti pregled književne zgodovine hrvaške in je prevel Ciceronove knjige »De officiis, de se­nectute de amicitia«, a vse je ostalo v rokopisu in se je pozgubilo; Franjo Oršic, kanonik, je izdal knjižico od baratanja s finki (živino) in izdal vnovic Vracitelja betegujoce živine733 1794, katero delo je bila pred njim izdala edina pisateljica tega stoletja grofinja Jozefa, rojena Zichy 1772. Josip Goršcak in Mihalj. Sin­ 730 Prevod: Seznam hrvaških in nemških besed s kratkim uvodom v hrvaški jezik. 731 Prevod: Seznam besed, prevedenih v iliršcino, z dodatkom spolov in sklanjatev. Emanuela Alvara. 732 Jean Baptiste Lalangue. »Medicina ruralis illiti Vrachtva ladanyszka za potrebochu musev, y sziromakov horvatczkoga orszaga«, avtor prvega babiškega ucbenika v hrvaškem jeziku. 733 »Vrachitel betegujuche sivine, tho jeszt vrachtva za rogatu marhu, krmke, y mladinu.« kovic sta govorila o dobitju Mantove 1799.734 Tujec Leopold Pajer, zdravnik v Varaždinu pa »Od kreposti toplic varaždinskih in krapinskih«. Ivan Vitkovic, jezuit, Ignac Sent-Martonj, tudi jezuit, in Fr. Kornik, ucitelj, rojen v Radgoni, so izdali slovnice hrvaške za Nemce 1783, 1790. Tem pisateljem se je zahvaliti, da se je narodni duh v toliko ojacal pri neka­terih, da se je moglo na ti podlagi pozneje vzbuditi v vseh krogih zanimanje in ljubezen do narodnega jezika. Ogrski Slovenci V osemnajstem stoletju so zaceli rabiti v knjigi svoje narecje tudi ogrski Slo­venci ali Prekmurci. Kot najstarši književnik slovi Küzmic Števan Šurdanski, ki je bil luteranski predigar v Surdu v Somogyjski735 stolici, danes že pomadjarje­nem kraju. Po Božidarju Raicu v Letopisu 1869, str. 61, je živel Küzmic že med 1600–1700. letom,736 pa knjige, ki jih je spisal, so bile izdane šele v osemnajstem stoletju, leta 1771. Namrec »Nouvi zákon ali testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics z Grcskoga na na sztari szlovenszki jezik obrnyeni po Števani Küzmicsi Surdanszkom farani v Halli Saksonskoj«. Predgovor je na­pisal Torkoš Jožef, predigar v Šopronju, ki je pac tudi izdal knjigo. Drugic je bila knjiga tiskana v Požunu 1817. Raic pravi: »Cudna prikazen v tem delu je, da je mestoma posnet spolnik (clen) po grškem. Prekmurec ga ne pozna v svojem govoru«, to ni popolnoma resnica, Küzmic rabi clen pri dolocenih adjektivih in tam ga rabi Prekmurec tako kakor Kranjec, katero tele?, to pitanu. Dalje pravi Raic prav: »Slog ovaja, da Küzmic ni vedel za Dalmatinovo prestavo, takisto Japel za Küzmicevo ne, prestavljavec novega izdanja slovenskega Svetega pisma (Wolfovega) ni imel niti duha niti sluha o kakšnem Küzmici in od tod toliko lagodno delo«. Iz teh besed je zmrcvaril Glaser ta klasicen izrek: »Küzmic ni vedel za Dalmatina in Dalmatin za Küzmica ne. Vsekakor bi bil Küzmic koristil Dalmatina.« Torej Dalmatin naj bi bil kot vidovina prerok vedel, da se bo kakih 200 za njim rodil med ogrskimi Slovenci clovek, Küzmic imenovan, in rabil naj bi knjigo, ki je izšla skoraj 200 let za njegovo! 734 »Govorenja zaradi srecnog Mantue zaroblenja, dan 25. Augusta 1799«. 735 Somogy, danes Zala. 736 Küzmic naj bi se rodil v Strukovcih leta 1723, tocen datum ni znan, umrl pa 22. 12. 1779 v Surdu. Preloga Küzmiceva je naravnost receno izvrstna. Tako lepega jezika ni pisal takrat noben slovenski pisatelj. Knjigo je zadnjic na novo izdala britanska biblij-ska družba pod redakcijo Miklošicevo, dobite jo za male krajcarje (40 kr.). Za Števanom Küzmicem je najbližnji Miklóš Küzmic, katoliški duhovnik v fari svetega Benedikta in slovenske okolice vice-öšpöröš, to je dekan. Živel je konec preteklega in v zacetku tega stoletja. Somboteljski vladika »jih gospodstvo i najviše poštovani gospodin Sily Janóš z Gornjega Šopora« mu je narocil, da naj na stari slovenski jezik obrne »Svete evangelije poleg koledarja in reda rimskega za vse nedelje in svetešnje dni z obcinskega svetega pisma.« Ta knjiga je bila tiskana leta 1780. Vnovic jo je dal natisniti ob svojih stroških »Herzán Ferenc s Harrasa grof, svete rimske Cerkve pop, kardinal szombatheljski, vladikec v Szombathelyju« 1804. leta. Od Mikloša Küzmica so tudi »Sztaroga i nouvoga testamentoma szvete historie kratka summa«, 133 str. On je tudi sicer pridno skrbel za omiko ljudstva. Izdal je leta 1780 Abc za Slovence na Vogerskem737 in »Szlovenszki silabikar z steroga sze decza steti more navcsiti, z nikimi rejcsnic­zami navküpe pod prespan stampanya dani, v Šopronju 1780«, potem »Kratka summa velikoga Katekizmussa z szpitavanyem id odgovarjanyem mladosti na navuk«, v Radgoni, 112 str. Küzmicsu Miklošu pripisujejo tudi Knjigo pesmeno in molitveno v prvi izdaji in pa Knjigo molitveno za bolnike, kakor tudi mnogo­krat ponatisnjeno Molitveno knjižico za vsakega kristijana, posebe za Slovence na Vogerskem, »v steroj sze nahajajo razlocsne ponizne molitve, z dvojim pri­davkom na haszek Szlovenszkoga naroda na szvetlost danu. Ferenc738 Temlin, doma iz vasi Krajina pri Radgoni, je izdal »Györszki Katekizmus739 z vogrskoga v Halli 1715«. Ta naslov se navaja v Küzmica. »Vöre Krsztsanszke Kratki navuk csiszte rejcsi bože vozebrani in na nyem vszejm vernim vu vszakom izküsavanyi na podpéranye, vu nevouli na pomaganye vu szmrti na troust ino potomtoga na vekivecsni zvelicsanye. Pouleg nisteri fzem szpodobni molitev ino peiszen nazaj gori poczimprani. V Halli 1752«. Predgovor 62. listov je podpisal V. J. Mihael Sever, rojen v Vaneci je priredil »Red zvelicsansztva, poleg ednoga znamenüvanya toga najglavitejsega recsenya jedro zvetoga piszma, vu kterom 737 ABC knisicza na narodni soul haszek, Budin. 738 Med 141. in 142 stranjo sta v rokopisu na tem mestu vložena dva zlepljena listica s kraj­ šim besedilom; dve strani govorita o prekmurskih piscih. Tretja stran je nekakšen seznam potrošnega blaga, od katerega se lahko pobira trošarina, vendar ga desna polovica manjka. 739 »Mali katechismus«, Orginalni vir je bil »Györi Katechismus.« te vöre naj veksi artikulusi grüntani jeszo, ravno i tak nistere kratke molitve i peszmi; … v Halli saksonskoj 1747« Števan Sijarto, ucitelj v Pucincih, protestant, je izdal »Mrtvecsne peszmi, ste-re szo szti sztarih piszm vküp pobrane, pobougsane ino na haszeh szlovenszkoga naroda zdaj oprvics na szvetlost dane, …« v Somboteli 1796. Doba osvetna ali predromanticna XX Doba osvetna ali predromanticna (1765–1830) Za vladanja Marije Terezije in Jožefa II. opazujemo vpliv teženj osvete takoj tudi pri Slovencih. V Ljubljani je bila obnovljena Academia operosorum (1781) in ustanovljena »Kmetijska družba« (1767). Škof Karol Herberstein, ki je skrbel za novo katoliško prelogo Sv. pisma, je spadal med najodlocnejše josefiniste. Od glavnih prelagateljev je bil Japelj njegov tajnik, Kumerdej pa je najbolj pomagal grofu Edlingu povzdigniti šolstvo. S stališca prenapetega osvetovstva je slikal slov. narod Haquet; historik Linhart, ki je priredil prve slovenske igre, je bil ucenec Sonnenfelsov, in baron Žiga Zois, ki je zaslul kot mecena in odlicni sve­tovavec vseh pisateljev, se je odlikoval po splošni evropski omiki. S Štajerskega izhajajo slovenski prosvetni profesorji Fr. Gmeiner in Gašpar Rojko, znan po svojem delovanju v Pragi in svojem slavnem delu »Geschichte der grossen Kir­chenversamlung zu Konstanz.«740 Ideja, katera vodi pisatelje v ti dobi, je ista sicer kakor v protestantovski in kato­liški dobi, namrec poducevati narod; toda v prvih dveh dobah se je ta ideja ozirala, ce ne gledamo na slovnice in slovarje, edinole na verske stvari; v dobi prosvete pa so zaceli pisatelji gledati tudi na posvetne interese svojega naroda, na narodno gospodarstvo, na zabavno-poducne stvari. S tem se je razširilo obzorje slovenske pismenosti in dal se je povod novim delom. K redovnikom in duhovnikom, ki so s peresom skušali koristiti narodu, se pridružijo v ti dobi tudi posvetni rodoljubi. [oce Marko Pohlin] Prvi, ki je poleg molitvenikov in pobožnih del podal slovenskemu narodu tudi posvetnih knjig, je oce Marko Pohlin, mnogokrat prehudo oštevani in za­sramovani pisatelj, cegar obširno delovanje je bilo velikega pomena za nasledni­ke, dasi ni bilo brez vélikih pomanjkljivosti. O. Marko Pohlin, sin ljubljanskega mešcana Antona, je bil rojen v Ljubljani leta 1735, in to 13. aprila. Hodil je v ljubljanske latinske šole k jezuitom, 20 let 740 Gašper Rojko: Geschichte der grossen allgemein. Kirchenversammlung zu Kostnitz, Gradec 1781, 1782. star pa je stopil v samostan bosih avguštincev v Mariabrunnu blizu Dunaja in je bil imenova pater Marcus a S. Antonio Paduano; tam je dovršil vse bogoslovne nauke ter postal potem redovni pridigar v Ljubljani, od koder je šel leta 1775 na Dunaj za ucitelja redovniškim bogoslovcem, o kateri priliki mu je Vodnik zapel svojo »Milo pesem«. Po šestih letih (1781) je prišel za prednikovega namestnika ali suppriorja zopet v Ljubljano, postal leta 1784 okrajni tajnik in leta 1791 prednikov namestnik na Dunaju, kjer je bil od leta 1794 duhovni voditelj samo­stanskim novincem v Mariabrunnu (ad fontes Marianos); umrl je za boleznijo v nogah februarja 1801. leta. Že te mnoge službe in dostojnosti kažejo, da ni bil vsakdanji clovek. To se raz­vidi tudi iz njegovih mnogoterih spisov; zakaj pisal je toliko in o tolikerih stva­reh, kakor nihce pred njim, in to ne samo slovenski, ampak tudi nemški, latinski in laški. Na svitlo je spravil okoli 20 knjig, v rokopisu pa jih je zapustil 10, kakor nam pripoveduje sam v svoji Bibliotheca Carnioliae, katero je leta 1862 na novo izdalo Zgodovinsko društvo za Kranjsko kot prilogo svojih »Mittheilungen«. Pisati je zacel 30 let star in sicer je izdal najprej slovenski abecednik, »Abece­dika«, s katerim je ustregel ljudstvu in šoli, ki se je tedaj zacela gojiti bolj vestno kakor prej. Toda on kakor drugi pisatelji je pac razvidel, da je pisatelju najprej treba slovnice, ce hoce pisati pravilno in dosledno. Izdal je zato tri leta pozneje svojo slovnico (1768) z naslovom »Kraynska grammatika das ist: Die crainerische Grammatik oder die Kunst die crainerische Sprach regelrichtig zu reden, und zu schreiben, welche aus Liebe zum Vaterlande und zum Nutzen derjenigen, so selbe erlehrnen, oder in selber sich vollkommentlicher üben wollen, bey ruhigen Stunden mit beson derem fleisse verfasset, zum Behufe der Reisenden mit etwel­chen nützlichen Gesprächen versehen und mit vollkommener Genehmhaltung hoher Obrigkeiten zum Druck befordert hat P. Marcus a S. Ant. Pad., des ural-ten Eremiten Ordens Augustiner Discelceaten Professer Priester bei St. Joseph auf der Landstrassen. Laybach, gedruckt bey Eger. Verlag Bernbacher 1768.741 741 Prim. Marko Pohlin, Kraynska Grammatika., Faksimile 2003. Prevod Jože Stabej, str. 201: Kraynska Grammatika ali vešcina, kako se kranjšcina pravilno govori in piše, ki jo je iz ljubezni do domovine in za rabo tistih, ki se je želijo nauciti ali se v njej popolneje izuriti, v mirnih urah posebno marljivo napisal za popotnike z nekaj koristnimi pogovori oskrbel in s popolnim dovoljenjem višjih oblasti dal v tisk PATER MARCUS, A SANCTO ANTONIO PADOVANO prastarega pušcavniškega reda bosonogih avguštincev profesor, duhovnik pri Sv. Jožefu na Deželni cesti. Ljubljana, natisnjeno pri Egerju, v zalogi pri Bernbacherju, 1768. V obširnem predgovoru razvija svoje nazore o Slovanih in posebe Kranjcih – Slovencih, ki jih imenuje Ilirce. Predgovor Bohoricev plaši ne samo v Hipolitovi in celovških jezuitov slovnici, ampak deloma tudi pri Pohlinu, ki noce sicer nic vedeti o svojih prednikih. Iz njega je razvidno najbolje njegovo filologicno stališce. Tako govori gledé imen slovanskih narodov: »Und so wurden sie insgemein Il­lyrier oder Slaven, oder sonderheitlich hier Crainer, Kraynzi, in dem Dalmatien am nächsten gelegenen Lande wohnende, dort Wenden oder Windische Slaven­ ci: das ist die glorreichen; itzt742 Sclavonier Saklavoni, Sklavoni: die feindwürger (zaklati); itzt Mährer Moravzi [die] Bezwinger (morati); bald Bömen, Bojemi die fürchterlichen; bald Pohlen Pojlaki die Feldlagerer, und wieder anderstwo Bayer-ling, Vojarji die Feldfürsten; wieder anderstwo Pomerer Pomurjani die Seevölker; und so anderstwo Moscowiter Moshkowiti: Klopfmänner, und Reussen Ressajeni (razsajeni), die Zänker, oder weit ausgebreitete u. s. f. benamset. – Allein nicht nur die Völker, sondern auch die Ortschaften, wo sie vorüberzohen, haben von ihnen einen Namen ihrer Sprache angenommen, also heisst in Rasszien Stuhl­weissenburg Belegrad, Constantinopel Zsargrad, das ist Kaysersburg. Die Haupt­stadt in dem Steuermarkt Gradez ein Shloss oder Festung, Leipzig Lipeza, die berufene Handelstadt in Sachsen. Die erste Vorrstadt in Wien, so man aus Krain kommt, hat von den Crainern den Namen Widen bekommen, weil die ankom­mende einander fragten: 'videsh Dunej?' Ware die antwort: 'videm', und als sie in ihr eigenes Wirtshaus kommen fragten sie: Kolku Kraynzov, hat die Vorstadt bis heutigen Tage den Namen Widen, und das crainerische Wirtshaus bey der Goldkrainzen den Namen.743 Gewiss! Die Ausdrückung der Worte crainerischer 742 itzt = jezt. 743 N. d., str.9-10. Prevod Jože Stabej, n.d., str. 203-204. Tako so dobili splošno ime Iliri ali Slovani, posamezno pa tu Kranjci, ker živijo v deželi, ki je najbliže Dalmaciji, tam Vendi ali Slovenci, to je 'slavni'; zdaj Slavonci, Zaklavoni, Sklavoni, 'davitelji sovražnikov', zdaj Moravci, 'tisti, ki primoravajo'; bodisi Cehi, Bojemi, 'strašni', bodisi Poljaki, Pojlaki, 'na polju utaborjeni', in spet drugod Bavarci, Vojarji, 'vojskovodje', drugod spet Pomorjanci, Pomurjani, 'pomorska ljudstva'; prav tako drugod Moskovcani, Moškoviti, 'tolkaci', in Rusim Rezsajeni, 'prepirljivci' ali 'razširjeni' in tako naprej. Vendar niso prevzemala imen iz njihovega jezika samo ljudstva, temvec tudi kraji, skozi katere so šli; tako se imenuje Raški Stuhlweissenburg Belegrad; Konstantinopel je Cargrad, to je 'cesarjev grad'. Glav-no mesto Štajerske je Gradec, 'grad' ali 'trdnjava'; Leipzig, znamenito trgovsko mesto na Saškem, je Lipeca. Prvo dunajsko predmestje, do katerega se pride s kranjske strani, je do-bilo od Kranjcev ime Widen, ker so prišleci vpraševali drug drugega: »Videš Dunaj« odgo­vor pa je bil »Videm.« In ko so prihajali v svojo krcmo, so vpraševali: »Kolku Krayncov?« Tko se predmestje še danes imenuje Widen, kranjska krcma pa 'Bey der Goldkrainzen' Sprache hat schon was besonders. Das einzige Wort Buh seye genug zur Zeug­niss, worin man die dreyeinige Gottheit so wunderbar ausgedruckt erblicket. Ein Wort dreier Buchstaben ist: Buh, B ist der erste unter den Mitlautern. Damit kann man auf Gott dem Vater den Ursprung aller Dingen verfallen. Der zweite ist u, er wird aber in der Abänderung in o verändert, wodurch man so wundersam in das grösste Geheimniss unsers Glaubens geführet wird: Das Wort ist Fleisch worden und hat in uns gewohnet. Endlich der dritte h ist ein Athembuchstabe und eben darum ein figürliches Zeichen Gott des heiligen Geistes, der, weil er von seiner Natur unsichtbar ist, hat in Gestalt einer Taube über den Sohn Gottes sich sehen lassen, also wird auch das h in der Abänderung in g versetzt, so oft das u in o verändert wird, damit desto leichter das Wort gehöret und das Geheimniss erkennet würde, was Gott heissen solle.«744 V predgovoru govori o potrebi znanja slov. jezika. Germanizacija Marije Tere­zije in Jožefa je obrodila v dušah nenemških rodoljubov upor. Tudi Pohlin pravi: »Šolska mladina se zdaj ne priganja toliko latinšcini kolikor k izvoljeni nemšcini. O da bi se poprijemala tudi prave kranjšcine, ker ji bo po dokoncanih šolah v tem jeziku skrbeti za lastno blaginjo, pa tudi drugim v prid. To smo zanemarjali, torej ni cudo, da nas ptujci v naši deželi zasmehujejo ter nam ocitajo, da besede krademo, ceš da jih, ker nimamo svojih, na posodo moramo jemati iz drugih jezikov, ali da se moramo v tujih krajih sramovati svojega jezika in da se, vrnivši domu, vedemo, da smo celó pozabili svoj materni jezik. Nikar se ne sramujmo, predragi rojaki, svojega maternega jezika, ni tako slab, kakor si ga mislite. Rim, glava vsem narodom, je njegovo vrednost prav pocislal itd. »Res je sicer, da je jezik upadel; vzrok je to, ker ni nobenega ravnila, nobene slovnice. Mnogo, ali da recem prav, vsi so zdihovali po kaki slovnici, jaz seveda tudi.« Hauptmannova slovnica lužiškega jezika ga je spodbudila, da je zacel pisati slov. slovnici. »Ce me 744 N. d. str. 10-11. Prevod Jože Stabej, n. d. str.204: Izraznost kranjskih besed je prav gotovo nekaj posebnega! Kot dokaz za to naj zadostuje samo beseda Buh, v kateri je tako cudovito izraženo troedino božanstvo. Buh je beseda iz treh crk, B je prvi med soglasniki. Tako lahko pomislimo na Boga Oceta, zacetnika vseh stvari. Drugi je u, ki pa se v sklanjatvi spremeni v o, kar nas tako cudovito pripelje do najvecje skrivnosti naše vere: In beseda je meso postala in med nami prebivala. In koncno tretja crka h. ki se izgovarja s pridihom in je ravno zato znamenje Boga svetega Duha; ker je ta po svoji naravi neviden, se je prikazal nad božjim sinom v podobi goloba, ravno tako pa se tudi pri sklanjatvi spreminja h v g, in sicer tolikokrat, kot se spremeni u v o; tako se toliko laže sliši beseda in spozna skrivnost, kaj pomeni Bog. kedo prekosi, dobro, veselilo me bo, da sem s svojim delcem spodbudil druge skazovati se v boljšem delu. Da bi se le nihce, ki kaj takega namerja, iz praznih vzrokov ne dal ostrašiti. Nalašc poskusi naj se! Meni je prav: palmica visi še v sredi, le po njej, kdor si upa narediti kaj boljšega.« Že iz teh besed, kjer zanikuje Marko eksistenco kake slovenske slovnice, se razvidi, da je imel o svoji jako visoko mnenje, opravicuje se tudi, zakaj je vstavil nove slovniške izraze. »Kar se tice govora in izreke, v tem se nisem ravnal po no-benem gotovem kraju.« V resnici pa je njegov jezik prava pravcata ljubljanšcina, cemur se ne moremo cuditi, ker je ves cas živel le po mestih in ni nikdar prišel med kmete. Za predgovorom so natisnjene na posebnem listu slabo razložene cirilske in glagolske crke. Slovnica sama ima tri dele: od besedne sazhetnoste (Wort­forschung), kjer razlaga samoglasnike in soglasnike, iz katerih narašcajo zlože (Silben), besede, govor. Besedam, ki so moškega, ženskega ali srednjega spola, se prideva spolska beseda (Artikel). Štetve (Zahl) so samuene (ednina), dvojne (dvojina), mnoge. Sklonov štejeta Bohoric in Hipolit 6 (po latinšcini), Marko pa sedem, in sklon t.j. prigba 1. mu je imenuvavc, 2. rodnik, 3. dajavc, 4. tožnik, 5. vekavc, 6. zmaknik, 7. spremuvavc. Sklanje (deklinacije, t. j. prestavnoste) so tri, in to: možka I., samostalniki po sklanjalu 1. Ta Krayl, 2. fant, 3. Ta Roh ali ruh, tega roga-rogova; ženska II. po sklanjalu 1. Ta Krayliza, 2. Zhednost, 3. Skerb; in srednja III. 1. po zgledu Serce, 2. Oblizhje. Pridevniki ali perstavne bessede se spreminjajo po spolu: Ta brumne, ta brumna, tu brumnu, tega brumnega; v primerjalni stopinji (nasgli­havnek): brumnejše, brumnejšega; v tretji ali presežni stopinji: narbrumnejše, bel, narbel gluh. Štelniki so štivila poglavitne: stu, je.ar,745 miliar,746 zaporedno: rajmo stu, samo stu, jesarske, miliarske; rezdejlivne. Zaimen perdevek v ednini: jest, ti, on; v dvojini ma, me, ma, va, ve, va, ona, one, ona; taiste, une, katire, a, u; kedu gdu, kaj, kir, -a, -o, moj, kaj.en, a, u. Glagol – besseda zhasna ima cas pricne, pretecene, perhodne; potem naklone ali viže. Sprege (konjugacije) prekladnoste se po koncnicah am, em, im v sedanji­ku razlocujejo tri in se pregibljejo v I. konjugaciju po paradigmi dam, dal, dan, dati; v II. po lubem, lubil, lublen, lubet ali lubiti in berem, bral, bran, brati; v III. po ucim, ucil, ucen, uciti. Potem pripoveduje nekaj o nepravilnih, sestavljenih 745 tisoc. 746 milijon. glagolih itd. Za glagolom ima nauk o predlogu, prislovih, medmetih in veznikih t. j. od spredeneh, stranskeh, v mejspostavleneh inu vežejoceh besedi. Po tem je tale »Allgemeine Anmerkung«: »Aus diesen 7. Theilen der Rede kann man leichtlich bemerken, wie sehr nothwendig es seye, sowohl in Schreiben als Lesen und Reden, des rechten Grunds und Mundart sich befleissigen, ansonsten wird man niemals die Schreib- und Rederichtigkeit in der Sprache einführen. Der Anfang leidet Gewalt. Lässt man sich anfangs mit den Sudeln befriedigen, werden immer die alten Fehler ach leider! so viel unleidentliche Fehler! haufenweise sich einfinden. Die Unrichtig­keit wird immer mehr überhand nehmen, und zuletzt auch den Landskindern ihr eigene Sprach unbekannt, und etwa gar unbegreiflich vorkommen. Ist es nicht schon genug rauhes und bäurisches in die Sprach nach und nach eingeschlichen, und hat ihr die ganze Annehmlichkeit benommen? Ist es nicht einmal Zeit, sol-chem Rasen Einhalt zu thun? Wie weit soll es denn noch gehen? Genug hier von diesen, weil es immer unter den Fehlern noch ferner einen Platz finden wird.«747 Zatem ima nekako debloslovje, slovarcek, v katerem se nahajajo nekatere besede v abecednem redu, in to: 1. koreninske (Wurzelworte), 2. odrašene, t. j. izpeljane in 3. skupzložene. Pri drugem delu skupskladanju teh besed (Wor-tfügung – sintaksi) piše med drugim: »Ohne der ächten Wortfügung, welche nach den grammatikalischen Grundregeln soll eingerichtet seyn, ist jeder krai­nerischer Redner, Verfasser und Poet nur von einem unachtsamen Sudler und Schmierer zu halten, welcher seiner eigenen Muttersprach so grosse Unehr durch sein rasendes Stimmeln und Verderben zufüget.«748 Njegova pravila, pravi, so iz 747 Pohlin, n. d., str. 104. Prevod Jože Stabej, n. d. str. 259-260: Splošna opomba. Po teh sedmih stavcnih delih kaj lahko opazimo, kako zelo je potrebno, da se tako v pisanju kakor v govorjenju in branju pridno ucimo prave osnove in izreke, sicer ne bomo nikoli dosegli zmožnosti, da bi znali pisati in govoriti ta jezik. Za zacetek se je treba prisiliti. Ce smo že na zacetku zadovoljni s packanjem, se bodo vedno znova kopicile stare napake, ah žal! Toliko neznosnih napak! Nepravilnost bo vedno bolj prevladovala in nazadnje bo lastni jezik še rojakom neznan in se jim bo morda zdel povsem nerazumljiv. Mar se ni v jezik postopno priplazilo že dovolj robatega in kmeckega in mu to ni vzelo vse prijetnosti? Ni že enkrat cas, da bi ustavili to divjanje? Kako dalec naj še gre? Naj bo tukaj dovolj o tem, saj bomo tudi naprej vedno našli prostor za napake. 748 Pohlin, n. d., str. 130-131. Prevod Jože Stabej, n. d. str 273: Brez prave skladnje, ki mora biti urejena po osnovnih slovnicnih pravilih, imamo lahko vsakega kranjskega govornika, pisca in pesnika samo za nepazljivega packaca in mazaca, ki s svojim divjim klestenjem tako mocno onecašca in unicuje lasten materni jezik. jezika samega, o spolniku pravi: »Wird gar oft zierlich ausgelassen, im Nach­druck öffentlich gesetzt.«749 Tretji del obsega dobropisnost (Rechtschreibung), kjer pravi v Vorberichtu: »Gewiss! vieles wird erfordert die crainerische Sprach regelrichtig zu reden, ich stehe aber auch nicht ohne Grunde an, ob nicht ein mehreres zur regelmassigen Rechtschreibung erforderlich seye. Diess ist mein allersehnlichster Wunsch. Wer ist aber, der so richtig schrieb und sich kein Bedenken machte nach eigener Willkuhr und Gutdünkel etwas daher zu lallen und etwas daher zu schmieren? Wer ist, der sich auch in ungebundener Rede so richtig und regelmässig ver­hielte, dass er ohne ungegründeter absonderlicher Redensart (Lastnorezhnost) und in unförmlicher Wortfügung (naroberezhnost) sprechen thäte? Nur scha­de, dass man eine so Wortreiche Muttersprach habe, und will sich derselben nicht bedienen. Wie können es jene verantworten, die ihre eigene reine Sprache mit lateinisch, deutsch, wälsch oder französischen Worten schmücken oder ver­derben wollen. Diesen Schnitzer- und Fehlerschwall, dass er nicht weiter reisse Einhalt zu thun, soll seyn Erstes Capitel. Von den Buchstaben (selber Lautung) und Rechtschreibung.«750Potem pripoveduje o cirilici in glagolici, da sta pri nas popolnoma odpravljeni in da je Truber zacel z latinskimi crkami tiskati. Potem razklada latinsko crkopisje po svoje, kjer pravi, da na primer c rabi sem ter tje, primer cirkuv ali cirqua; namesto dvoglasnega e piše e z repom, primer dershe; l casih ll, primer dalla, vola – Wille, vólla – der Ochsen; q redkoma, buque, quas; ., .h in s, sh je rabil ravno nasprotno z Bohoricem salu - Schmeer, sad – frucht, schallim – Scherze, in .alu – hübsch, .ad – hinterrüchs, .haliti – betrüben; w rabi »zum Unterschied der gleichtönenenden Worten; wodem – ich steche, bo­dem – ich werde, sem wila – ich habe geschlagen, sem bila – ich war gewesen; 749 Pohlin, n. d. str. 131, (tocka 2 sp.), str. 132 (tocka 4). Prevod Jože Stabej, str. 274: Clen je prav pogosto lepo izpušcen, […] pogosto kaj poudarimo. 750 Pohlin, n. d. str 154. Prevod Jože Stabej, n. d. str. 288, 289: Gotovo je zelo zahtevno, ce hocemo pravilno govoriti po kranjsko, vendar se mi tudi ne zdi neutemeljeno, da bi morali bolj zahtevati pravšen pravopis. To je moja najbolj hrepeneca želja. Kdo pa je ta, ki takole piše in brez pomisleka po lastni samovolji in presoji nekaj beblja predse in tjavdan nekaj packa? Kdo je ta, ki se tudi v nevezanem govoru ravna tako primerno in pravilno, da bi se izražal brez neutemeljenih govornih posebnosti (Lestnorezhnost) in spacene skladnje (Naroberezhnost)? Škoda je le, da imamo besedno tako bogat materni jezik in ga nocemo uporabljati. Kako morejo to zagovarjati tisti, ki svoj cisti jezik lišpajo z latinsko-nemško-la­ škimi ali –francoskimi besedami ali ga hocejo pokvariti. Naj ustavimo to poplavo pogreškov in napak, da ne bo drla še naprej. Prvo poglavje o crkah njihovi izgovarjavi in pravopisu. y ali ybxonyre v enako razlocevanje: .gvoni – leite, .gvony – er leitet; stojy, syn, krayl. Potem razlaga kluke, znamena – Accente o Mundthöne, tu dolgu (beró), tu hitru .avijanje (pčr, smčrt), po.hirk das Kürzungsstrichlein, o Mondchen (h', v', s';); locila ali prepone n. p. pika, dve pike, .gurna pika, spodna pika. – V Spevorecnosti (Thonsprechung) mu je pesemske dejl ali skok Reim, predahnenje Abschnitt, raj.h ali raja – Reim, Vers, ki se narejajo iz latinskih in drugih, n. p.: Pisheta, pure, raze, ko.thrune, kopune, telleta. Po latinskem je narejeno to-le: Moshku| bodi |kar je | mosh inu moshkega spola. Shensku bodi, kar je žen inu ženskega spola. Ost in' us.t konzi so ženskemu spolu podobni. U beresh na konzu .ręzhi, zhe je dolgu zamirkaj. Ni morebet myrú? Ke nise na voglu samirkal Sturi po dolgem': Lubite, .gubite, lovite. Ko je izšla Pohlinova slovnica, so jo neki hvalili in se žnjo ponašali, drugi pa so se je sramovali. Ocitno je svojo sodbo izrekel o nji prvi Matija Cop, Sprac­hlehrer, na posebnem listu do pisatelja. »Malo let je,« pravi, »od kar so zaceli cislati jezike. Nemšcina se je lepo povzdignila in ocistila; o kranjšcini seveda se ni nihce nadjal tega. Vi ste to storili, kar prej nihce ni storil, Vaše delo je dobro in kolikor mogoce pravilno. Palmica in castni venec sta torej vaša. Jaz bi si ne drznil napraviti kaj takega, nikar še kaj boljšega. Vendar dovolite, da Vam ocitno povem svoje misli o Vaši slovnici 'ohne ein scharffsichtiger Schriftrichter, noch ein niederträchtiger Spötter zu heissen.'751 Najprej mi ni všec, kar pravite v pred­govoru, da je kranjski jezik ilirski, in malo potem da iliršcine hci je kranjšcina. ./. II., III., IV. Morda bi bilo tudi boljše, ko bi bila razlaga na eni strani nemška, na eni kranjska. Nektere besede so mnogim nerazumljive, sim tertje neresnicne. Marsikaj bi smeli opustiti, sicer pa ne zamerite, le pogumno naprej! Na Dunaju [imajo] slovnico kaj radi (mit Entzücken). Le skoro na dan tudi s popolnim slo­varjem, prej kakor z biblijo, da se vanjo ne ukrade kaj pomot. Ne bodi Vam žal, da se trudite iz ljubezni do domovine, v povzdigo njenega jezika. Deželi boste koristili, sebi pa pridobili cast in slavo, h cemur Vam rad sreco vošcim.« 751 Prevod: »Ceprav se nimam za ostroumnega razsodnika o tem, kako naj se piše, niti za nizkotnega posmehovalca.« XXI Vendar so se oglašali tudi možje, katerim so bile Markove slovniške novo­tarije nevšecne. Že pri Popovicu sem omenil, da je zapustil v rokopisu »Eine Krisis der Krayn. Grammatik des P. Marcus«, vsled cesar mu je bil Marko zelo nasproten, kakor smo videli. Drugi se mu je nasproti postavil Jožef Hasl, rojen v Celju leta 1733, iz tovarštva Jezusovega, umrl v Dolu pri Sv. Jakobu. On je v bukvah »Sveti Post« v Ljubljani 1770 v predgovoru opraviceval svojo besedo, sklicevaje se na stareje pisatelje nasproti novejmu Marku (s, sh – ., .h; i, j – y; l, ll; en brumni namesto brumne clovk itd.) in je proti koncu pisal: »Na vzemi meni za zlo, ce sim se kje al v besedi ali pak v pravopisnosti zalejtel. Misli, de je.t nisem noben vucenik kraynskega jezika (to meri na Marka), ja de nism enkrat en rojeni Kraync ampak le en Slovenc iz Celanskega mejsta na Štajerskim itd.« Da to ni bilo Marku pogodu, se razvidi iz njegove opazke k omenjeni knjigi »Sveti Post«: Est quadragesima sancta P. Gabr. Hevenesi in vindicam potius Carnioli-cam linguam (sive otrhographiam, sive grammaticae leges, /sive/ interpretationis periphratticae modum spectes) sed his non obstantibus in bonum usum plebis versa etc. (Bibl. Carn. 25).«752 Na Koroškem se mu je uprl Ožbold Gutsmann v knjigi »Kristijanske resnice« str. 237–246, kjer razlaga proti Marku, kako je pisati slovenšcino: »Anmerkungen über die windische und krainerische Rechtschrei-bung, welche nicht von einem einzigen Kopfe ersonnen, sondern aus Anweisung und Einstimmung solcher Leute, die in der slavisch, böhemisch, kroatisch, krai­nerisch und windischen Sprache eine genugsame Kenntnis besitzen, sind ange­setzt worden«.753 Zoper Marka je spisal tudi svojo slovnico in slovar, zato pravi Marko o njegovih Kristijanskih resnicah: »Additae ad calcem hujus libelli Gram-maticae Carniolicae P. Marci animadversiones criticae, non ad Carniolicam sed ad plebejam Carinthico-Vindicam [linguam] accomodatae … Multum et dili­genter incubuit ad corruptam Vindicam linguam regulis subiiciendam; num vero expec[ta]tioni satisfierit, ipsi Vindi eruditi, si non suae, saltem latinae linguae po­ 752 Pohlin, n. d., str 360 – geslo Hasl. Prevod Luka Vidmar, n. d. str 488: Sveti post o. Gabri­ ela Hevenesija […] je preveden bolj v štajerski kakor kranjski jezik, tako glede pravopisa kakor slovnicnih pravil in nacina opisnega prevajanja, zato tudi ljudem ne bo koristil. 753 Prevod: »Pripombe na slovenski in kranjski pravopis, ki si jih ni izmislila ena sama glava, temvec so bile postavljene po napotkih in s soglasjem takšnih ljudi, ki imajo dovolj znanja iz slovanskega, ceškega, hrvaškega, kranjskega in slovenskega jezika.« tentes Gramatici juxta fundatae Gramaticae (t. j. Markove) regulas censeant!«754 Pozneje so nastopili zoper njegove nauke še drugi. Njegova slovnica, katero so vsi željno sprejeli, je zavoljo svojih pomanjkljivosti mnogo škodovala, zbrane so v nji tako rekoc vse hibe slovenskih pisateljev pred njim, ali ravno ž njo je vzbudil cvrsto opozicijo, ki je bila povod, da se je zacel jezik cistiti in študirati. Vendar je doživela še eno izdajo: »Der Verschleiss und wiederholtes Nachfragen hat die zweite Auflage veranlasset.«755 Izšla je leta 1783 v nekoliko lepši obliki z geslom iz svetega Avguština (De Civitate Dei 19. 7) o raz­licnih jezikih, ceš clovek rajši biva s psom svojim kot s clovekom tujim, s katerim si – enaka po naturi, razlicna po jeziku – ne moreta dopovedati, kar cutita. Pater Marko pravi v predgovoru, da jo je popravil, samodopadljivo pripoveduje: »Nika­kor v sramoto, v cast si štejem ocitno popravljati sam sebe na splošno korist, vsaj prva poskušnja nobena ni brez pomanjkljivosti, vaja še le dovršuje delo. Prijatli in znanci vidite, katere reci sem zboljšal, katerih pa prenarediti nisem mogel.« V še krajšem uvodu daje hvalo slovnici sploh, ceš njena veda je prava v podlago vsem drugim, o slovnici se more reci: »Frustra doctores sine me coluere sorores.«756 Prvo izdajo je locil Pohlin v tri dele, drugo pa že v 5 delov: I. Berozhnost Orthoepie, Rechtsprechung; II. Savijanje teh besedy (Tonmessung Prosodie); III. Besedna sazhetnost (Wortforschung, Etymologie); IV. Skupskladanje teh besedy (Wortfü­gung, Syntaxis) in Dobropisnost (Rechtschreibung, Orthographie). V I. delu pripoveduje o nekdanjih crkah ilirskih in vé, da še Metod pravi Stra­hota, Ciril pa Zharha, da tega Abeceda je Zyruleza, svetega Hieronima pa Glagol­za (d. i. die berufene oder der Gelehrten Schrift)757 in da je v Vatikanski knjižni­ci, kakor spricuje Cikarelli v življenju Siksta V., pod enim stebrom brati: ».hent Hierolym sokup slovenskeh zherk,« pod enim pa ».hent Chyrull sokup drugeh slovenskeh zherk.« Crke so mu samoglasneki in skupglasneki, lôcne inu nalôcne in po posebej zaznamnjanih se dolocuje pomen. Tako razlocuje na primer é, č, ę 754 Pohlin, geslo Gutsmann, n. d. str. 357. Prevod Luka Vidmar, n. d., str 484-485: Kriticne sodbe Kranjske gramatike o. Marka, dodane na koncu te knjige, se ne prilegajo kranjskemu, temvec koroško-štajerskemu jeziku […] Zelo marljivo se je trudil, da bi popaceni slovenski jezik podredil pravilom. Mar je izpolnil pricakovanja? Slovenski izobraženci, sposobni slovnicarji, naj sami, ce ne svojega, upoštevajo vsaj pravila uveljavljene slovnice latinskega jezika! 755 Prevod: »Potrošnja in veliko povpraševanje sta spodbudili drugo izdajo.« 756 Prevod: »Zaman so ucenjaki brez mene gojili sestre.« 757 Prevod: To je oklicana ali pisava ucenjakov. (streshiza, Dächel oder Kappelakant) in e (Schwanzel oder Cedil); ó, ň, ô, o; i, y, v, w, s, sh (s, š), ., .h (z, ž), vendar vse le nedosledno, tako da je lahko pozna-ti v njih njegovo pisavo. V deklinaciji je ostal pri starem, samo namesto oblicje ima paradigma znamene. Komparativ – parglihavnek mu je za vse tri spole enak, brumnejše. Številske besede so poglavitne je.ar, tisush in tisec (iz c. tisic!) itd. V konjugaciji ima druge paradigmate. Na koncu III. dela je ponatisnil iz predgovora I. izdaje razlago besede »buh«. V dobropisnosti prav živo ponavlja, da se pisatelj ne sme ravnati po neukem ljudstvu in ne po starih pisateljih, temuc po pravilih, ktere vse na tanko razlocujejo, brez teh pravil se ne more prav pisati. To dokazuje po reku iz sv. Matevža v nekaterih kranjskih pisateljih, Srecna vecnost, Bratovšci­ne Kristusovega terplenja bukvica, Andoht povna viža s. maše in celo Dalmatina. »Ich könnte diesen Text noch aus mehr anderen Kraynerischen Bücher anführen. Nein, nein! schreyet alles, was Menschenvernunft hat, nein! Wir sehen schon in diesen Stellen Widerspruche genug. Aber, waren denn diese Schrifttsteller keine gestudirten, keine gelehrten Leute? Sie waren vielleicht wackere Theologen, wak­kere Philosphen, nur Grammatiker, nur Ortographen waren sie einmal nicht! Wer hat also aus allen obangezogenen recht? Keiner: nur die Regeln allein, welche ich ohngeachtet so vieler Unrichtigkeiten doch aus diesen und anderen Krainerischen Authoren, wie die Grammatik und Ortographie gestudiert und erlernet habe, dass erwehnter Text grammatikalortographisch also soll geschrie­ben seyn:758 Kaj pomaga zhloveku, aku be us voln svejt dobil, na svoji dushi pak be shkodo terpel? »So schreibe ich und kann mich für jeden Buchstaben rechtfertigen. (Kopitar pristavlja: 'Vorausgesetzt nämlich, dass man Sie aus Ihrer Grammatik richtet, Herr Pater! So was aber nennt petitio principii,759 wie Sie wissen!') … Oder sollte man«, pravi dalje Pater Marko, »für die Krakauer eine, 758 Prevod: »Ta tekst bi lahko navedel še iz vec drugih kranjskih knjig. Ne, ne! Krici vse, kar ima cloveški razum, ne! Že na teh primerih vidimo dovolj protislovij. Toda, ali so bili vsi ti pisatelji neizobraženi, neuki ljudje? Najbrž so bili pogumni teologi in pogumni filozofi, le slovnicarji in ortografi pac niso bili! Kdo ima torej iz vsega prej navedenega prav? Nihce, samo pravila, ki sem jih ne glede na številne nepravilnosti vendarle iz teh ali onih kranjskih piscev, tako kot slovnico in ortografijo, naštudiral in se naucil, da mora vsak tekst vendarle biti napisan slovnicno in ortografsko pravilno.« 759 Petitio principii – izraz v latinšcini pomeni »zahteva po pravem zacetku«, a ga v slovenšcino obicajo prevajamo »zahteva po dokazu«. Oznacuje zmotni krožni premislek, kjer v sklepu dokazujemo tisto, kar smo v premisah že vnaprej predpostavili kot resnicno. Petitio principii uvršcamo med sofizme, tj. med tipicna zmotna sklepanja, katerih klasifikacijo je prvi podal grški filozof Aristotel v sklepni knjigi Organona De sophisticis elenchis. nur für die Tyrnauer wieder eine andere besondere Grammatik und Ortographie niederschreiben weil, obschon sie kaum einen Büchsenschunss von einander in der Vortstadt von Laybach wohnen eine besondere Aussprahe und Mundart ha-ben? Ist nicht da die Grammatik nothwendig, die Lehrmeistern recht zu reden und zu schreiben?«760 Viri pravopisanja so mu derivacije, analogije, anomalije, orthoepija in potrebnost razlocevanja, te je posnel po drugih jezikov slovnicar­jih: »darauf kann man sich weit sicherer, als an die alten Schriftsteller, als an das eigene Gutdünkel oder Aussprache des Pöbels halten«:761 torej ista nacela, katerih se 120 let pozneje še drži fhylloxera – philologica! On tudi graja starejše pisatelje, ker niso kakor on razlocevali bčl, wel, bister – weiss; otshem ich will; ozhm – Stiefvater, ozhem, bodem – wodem, biti – wyti, kraj – Ort, kray – Sta-at, Gebiet. Na str. 208–213 našteva težke »Gleichlautende Wörter« kakor jih on imenuje (uleze – Gasse, ulezhe – er ziehet!). Locila je deloma prekrstil. Z ozirom na Pisanice in kar so že objavile, pravi na str. 226 glede pesništva »Natur Genie und Übung machen auch in Krain den geschicktesten Poeten, was sonst Mühe und Kopfzerbrechen nicht zuwegen bringen.«762 Ker so v tedanji poeziji rabili mnogo bogov in boginj, je postregel Pohlin tudi s tem in podal v svoji slovnici spisek takih imen: »Aktaeon – Jęlovc, AeolusViharnek Fertunz, Apollo Belin ali Jason, Bachus Pu.t , Bellona Tôrka, Ceres – Sejvna, Charites Družice, Cupido Lubizhk, Serzhek, Diana Marena, Nozhliza. Triglav, Jupiter, Berôn, Kraylomo­zh, Mars Ladon Tor, Tňrk. Merkur Selon, Shilôn – Minerva, Modriza – Musen Marlivke, Neptun Muran, nymfe teh bogov Gospodicne, Pan – Tavnčpan – Par-zen Sodice, Živice, Todesgottin Smert, Rebrenčza, Vacuna Namarneza, Venus Zhistlika, Siba, Wetterglas Uręmenek, Gottin des schönen Wetters Pahoda (c.), Göttin des üblen Wetters Grumina, Mocirna, Windgöttin Fertuna, Herrwegen Burovsh, Polstern Hervor, Hausstern – Šmarne kriš, Gluckhenne Gostosejcici.763 760 Prevod: »Tako pišem in lahko zagovarjam vsako crko (Kopitar pristavlja: S predpostavko namrec, da jih sodimo po vaši slovnici, gospod pater! Temu se pravi petitio principii, kot vam je znano!) Ali naj za Krakovcane eno, samo za Trnovcane pa napišemo zopet neko drugo, posebno slovnico in ortografijo, ker imajo, ceprav stanujejo samo streljaj oddaljeni eden od drugega v ljubljanskem predmestju, poseben izgovor in narecje. Ali ni prav slovnica tista veda, ki lahko zagotavi pravilno govorjenje in pisanje?« 761 Prevod: »Na to se lahko zanesemo z mnogo vecjo gotovostjo kot na stare pisatelje, kot na lastne obcutke ali na izgovorjavo preprostih ljudi.« 762 Prevod: »Naravna genialnost in vaja napravita tudi na Kranjskem najspretnejšega poeta, kar sicer ne zmoreta trud in razbijanje glave.« 763 Prim Pohlin, n. d., str. 188–189; prevod Jože Stabej, n. d., str. 311. Za temi imeni ima še nekaj prelog: Katonov navk od cloveškega zaderžanja po nemški in slovenski, potem Isokratov govor k Demonikusu od dolžnost, Plinijev list do Pavlina po nemski in nektere navadne pogovore kakor v I. izdaji. Na koncu je iz »Wiener Diariuma« ponatisnil Copovo kritiko I. izdaje in ji pridejal svoje opomnje; zlasti živo se brani zoper ocitanje, da je napravil dosti napak v nemšcini. V tem casu je deloval Pohlin tudi sicer. Pisal je pridno molitvenike ter iz­dal leta 1767 pri Egerju v Ljubljani Molituvne bukuvze, 1768 na Dunaju per Leop. Kaliwoda Limbar med ternjem in istega leta Ta male Katechismus Petra Kanisiu.a. V nastopnih letih je izdal Marian.ke Kempensar v Ljubljani pri Eger­ju in Sveta mi.l za mrtve moliti pa Popisavanje .hivlenja S. Floriana, Sv. Janesa in Pavla, S. Donata in Sv. Emygdija. Tudi naslednjih let delovanje se ozira vecino-ma na verske stvari: 1771 Dijanje lepeh zhednost v Ljubljani, 1773 Sveti Po.tni Evangelijum, 1774 Pet sveteh Petkov mesza Sushza itd. z Shivljenjem S. Isidora Kmeta inu S. Nothburge Dekle pri Egerju, potem leta 1777 Usakdane Kruh, tu je: te male molituvne bukuvze. Tudi je prelagal na slovenšcino cesarske edikte, tako leta 1771 patent von der Militärbeschreibung und Meldzetteln.764 Pohlin pa je zacel skrbeti tudi za sicer posvetne potrebe slovenskega naroda. Leta 1781 je izdal Bukuvce za rajtenge pri Egerju v Ljubljani, prvo slovensko racunico. Knjiga Matthia Schoenberga »Oppravk tega cloveka« v Ljubljani pri Egerju 1781 ni posvetne vsebine, kakor misli Ilešic v svojem spisu o slov. dra­matiki, ampak je asceticna, podobna Kastelcevemu Nebeškemu cilju. Kako velik vpliv je imel na svoje rojake, kažejo Pisanice, ki jih je zacel izdajati Dev, pac po nagovarjanju Pohlinovem, ker sta ortografija in jezik v njih popolnoma pohlin-ska. Pohlin jih sicer navaja v 2. izdaji slovnice med svojimi spisi tako: »Skupspra­vlanje Kraynskeh pisanic lepeh umetnost, Wyteske pesmi itdr. per Egerju« 1750 in 1780 v 8; v Bibliotheca Carniolae pa pripisuje sam to delo Feliksu Devu, Trži-canu in sobratu (bosemu avguštincu), kjer str. 28 piše: »P. Ioannes Damascenus, a nomine Mariae Carniol. Neoforens. Ant. Felix Deu cognominatus, Augusti­nianus Discalceatus, Philosophiae et Theologiae lector Labaci, inter Academi-cos operosos Labacenses dictus Utilis, Poesi vernaculae excolendae se dedicavit; morbis podagrae, chiragrae, calculi et tabis miseriis afflictus, vires morborum versificando leviabat, +7. Novembr 1786 Labaci. Varia eius poemata impressa sunt Labaci typis Egerianis in 8. maj Eius 'Skupspravlanje Kraynskeh Pisaniz od lepeh umetnost a) Lubesen Jožefa Rimskega Zesarja etc. 1779; b) Novu lejtu etc. 764 Prevod: »Patent o opisovanju vojaštva in prijavnicah.« 1880; c) Mile Pogovor med Savo in Donavo od smerte Marije Teresije, svitle ze­sarice etc 1781'. Composuit et alia pro annis 82 et 83, quae inedita remanserunt et Maecenatem alterum exspectant. Ejus symbolum, seu Academicum Lemma fuit: Pungit et ungit, Utilis.«765 Ti podatki so popolnoma resnicni, kakor to dokazuje izvod v ljubljanski knji­žnici. Letnik 1779 ima 8 listov v velikosti 8 z navedenim naslovom, letnik 1780 30 listov in z naslovom Pisanice od lepeh umetnost na tu lejtu 1781, 28 listov. Poleg teh pri Egerju natisnjenih (in nekterih nemških) je v tistem zvezku napisa­nih 17 listov z geslom: Visitat non vitiat766 itd. in iz povedbe Markove ter nekih opomenj rokopisnih je razvidno, da so to Damascena Deva Poemata pro annis 1782 et 1783 inedita.767 V natisnjenih je celih podpisov le malo, n. p. Dev, J. N. gr. Edling, Jur Kletwod, Pavl Ritter, drugi so podpisani samo z zacetnimi crkami. F. D., P. D. (Damascen, Dev), J. M. (Mihelic J.), N. (Naglic Martin), W. V. ali samo V. (Vodnik). Naštel je torej Pohlin Pisanice med svojimi deli zato, ker je tudi on objavil v njih eno pesem, v kateri se zahvaljuje za castitko, ki jo je nanj zložil Mihelic, kateri poje v »Mili pesmi« med drugim: »Ta je meni peržgal leto luc, 'nu lušt mi naredil, zvestu poslušat' al tud' Krajnske modrice pojó? Ktir' si je vzel bil naprej to Krajnsko špraho ottrebit' 'nu je od nje nam na dan Krajnsko grammatiko dal. Koker je zbrisan ta bil, k' je znešl pot 'z Labirintha, kjer je klovcec rezvil, 'nu po niti vonšl; koker je kunštnu stare dervesa take sturiti, 765 Pohlin, n. d., str. 366. Prevod Jože Stabej, n. d., str. 497: O. Janez Damascen od Marijinega imena, Kranjec, Tržican, z imenom Anton Feliks Dev, bosonogi avguštinec, lektor filozofije in teologije v Ljubljani, med ljubljanskimi akademiki operozi imenovan Koristni, se je posvetil plemenitenju domace poezije. Prizadet od obžalovanja vrednih bolezni podagre, kiragre in sušice si je s pisanjem verzov lajšal napade bolezni. + 7. novembra 1786 v Ljubljani. Razne njegove pesmi so bile natisnjene v Ljubljani z Egerjevimi tiski v vecji osmerki. Njegovo: Skup.pravlanje Kraynskeh Pi.aniz od lepeh umetno.t. a) Lubesn Joshefa Rimsk. Ze.arja itd. 1779, b) Novu lejtu itd. 1780. c) Mile Pogovor med Savo, inu Dunavo od .merte Mar. Tere.ye, .vitle ze.arize itd. 1781. d) Zložil je tudi druge za leti 1782 in 1783, ki so ostale neizdane in cakajo drugega Mecena. Njegovo znamenje ali akademsko geslo je bilo: »Zbode in namaže Koristni.« 766 Prevod: »Ogleduje si, ne poškoduje.« Geslo se je nadaljevalo: en chebela na rozhi. 767 Prevod: »Neizdane pesni Damascena Deva za leti 1782 in 1783.« de s teh suheh verhov frišna mladika rase: Al plevelno nivo napravit', de rase pšenica, de se sama respne, inu se cista gosti: Toku znajden je ta, k' je Krajnske jezik tok vednu novec pod regelce djal, 'nu ga rihteg uci. De b' le skorej von dal kaj vec od tega jezika de b' le oblubo koncal, ktiro nam tukej daje.«768 Pohlin je odgovoril Mihelicu z Witestko pesmijo: »Kaj zen glas? Ktir' se skuz votle doline rezlega Lesem k' nam doli, perjetn iz hribov gorenskeh769 Kjer hromak (Vulcan) v oglju podnevi, ponoci polega. S tem' svojmi topi perst jen tega belega vovka Pod kladivam jedernu na majhene kosce pokuje. Ke napnó, tok že sam svoje besede na moreŠlišat nobedn; tak hrup mehi, voda, kolesa Jen ogn, jen kladuvu, jen kleše, jen birgle, vretena Dellajo. Se tam ki teh Krajnskeh vitezov pesme Kujejo? Kjer ni nec koker vse vmazane fante Vidit' rezbijat 'nu žgati v sajasteh luknah: Kujejo ki ondi le-ti zlate žeble za kojna Vseh pevken? Teko ki njeh sreberni studenci Od tod? Al ki sem h' kotlu vrocino gasiti Hodejo? Al ki tam teh modreh Sonce stanuje? Be skor navirjel, ak be se Jasona žarji Sem nabliskalli jen zgovorne reke natekle Iz visok' castite glave, katira se viža Po stari Sirski jen palestinarski šegi, Njega jesik je z vec koker stu pregovormi mazan: Pet pesem, jen tavžent on zna: pripuvist pak tri tavžent Od Cedra na Libanu jen od usakega drevca, Od tic, od cervov, od kac, od sledne živalle, Od rib, od žlahtneh zelš, noter do ižopa rajmno 768 Lino Legiša, Pisanice 1779–1782. Ljubljana 1977, str 19, 21. 769 Mihelic je bil iz Krope in župnik v Radecah. Katir iz zida rase, kmal' eno povedat' Nam vé? Gdu je ta, nili on en brat Salomonov? Ja! Vec ked Salomon. On je en Kristusov jogr, Ke le v perglihah govori ta modre Bellinež, Ked deb' po citrah svoje vezane pesme prepeval. Pojdi štet' zvezde, pojd' pesk na morskemu bregu Zbirat, al grabit tu suhu listje po borštu, Al fraško cenit, al sirkove zerna prerajtat Na skedn, iz žlico vodo iz jezera plati. Vse boš ti poprej sturil, koker une besede Lepeh pregovorov v to farško besago pogatil. Tolk ona derži, de le vec v sebe požira, Ni nekol' sita, ke dna nobenega nima. V nje najdeš, kar je lepše ked rože dušece, Cistu cez zlatu, bel svitlu ked sonce rumenu, Take pšenice nikjer ni, ne tok sladkega grozdja: Koker so pesme, katire Krajnske dežele. Pevke po gojzdeh, po pojlu prepevajo zmirej. Vse je noter v en rog zmašil Mojstr pregovorne Ter je zapiskal v njega berž eno na drugo: Tu so zacelle vse krajnske modrice plesati, V rajah vertiti, de vse se je treslo pod njeme. Ter vpile toku: Ta je samega Travnega Pana Premagal! Kuj mu eno krono na glavo denite Z erdeceh gartrož jen Lorbarjevega pirja: S te pišve glasam vse drevja, vso žvino za sabo Vleceš naš Jason. Kaj otšeš drugega še vec? Le vkaže, kar 'tšeš al daj kar otšeš imeti Kmal boš ti šlišal, kok krajnska tica zna pejti Ona bo pejla toku, koker se njo ti naucil: Ti se krajnske Jason, Ti se me k temu podvizal, Buh Te je dal, Buh vecne te živi nam še kaj dalej!«770 Na muzi poezije se je p. Marko pregrešil pozneje še enkrat v knjigi »Kmetam za potrebo inu pomuc ali uka polne vesele inu žalostne pergodbe te vasy Mildhajm.« 770 Prim. Legiša, n.d. str. 23–29. Na Dunaju 1789. str. 442. To je preloga Beckerjeve knjige »Noth und Hilfsbuch­lein für Bauersleute, oder lehrreiche Freuden und Trauergeschichte des Dorfes Mildheim«,771 ki so bile veckrat natisnjene v Gradcu v šesterih oddelkih, ki pa niso vsi poslovenjeni. Tam uci, kako morejo kmetje zadovoljno živeti, pošteno premo­žni ratati »ter sami sebi inu drugem v vse sorte potrebah pomagati. Use je is vire­jetneme Istorijami inu Exempelnami zvižanu, inu is Pildami occifranu skuz enega ta lube kmetuške stan, res zhislajocega blišnjeka.« Na drugi strani poje kmetom: Te bukve so s premislekam Tok narjene samem kmetam, De, kar njeh bere in tok stry Ohrane zdravje, um zbistry. Zna v dobri voli skus ostat In en premožne mož postat, K veselu tud za otroke Mersk' ene pilde vzam' v roke. itd. Tudi prigovori pri posameznih poglavjih (postavah) so v verzih, n. p. Še tebi rata – In te nafrata – Tok si pusti rad – En dober svejt dat'; ali Velik je ta svejt inu povsod – Poln narlepšeh božjeh darov – Naš, Judovske in turške rod – Jen kup božjeh stvar jen bratov. Kar je v nemškem izvirniku te knjige na str. 240–266 »Auszug aus Wilhelm Denkers Reisebeschreibung«, to je Pohlin predelal po svoje in je namesto nem­ških tujih dežel popisal Avstrijo, Turcijo, Rusijo in druge slovanske dežele (str. 226–258). To je prvi slovenski popis naše dežele. 771 Prevod: »Knjižica z nasveti v vsakovrstnih tegobah za kmecke ljudi ali poucne vesele in žalostne zgodbe vasi Mildheim.« XXII Nekateri pripisujejo Pohlinu tudi obnovo »lublanske teh delovneh modrine« ali »Academiae operosorum« leta 1781., v kateri je bil sprva zelo deloven ud. Ta trditev pak se nikakor ne dá dokazati, marvec si je misliti, da je pri obnovi igral glavno vlogo grof Edling, velik pospeševavec ljudske šole in prvi njen ravnatelj. Dasi tudi obnovljeni akademiji ni bilo doloceno dolgo življenje, je vendar v krat­kem casu svojega obstanka dala povod marsikakemu dobremu delu (Linhartovi zgodovini, Hacequetovi Flori in opisu noš in navad, Gruberjevemu kanalu). Naš Pohlin je imel akademik ime »Novus«, zakaj si je ravno to izbral, ne moremo danes vec dognati. Brat njegov, Jožef Pohlin, kooperator pri sv. Štefanu na Dunaju, je njegov slovar na strani 2 pozdravil z nekoliko distihi, v katerih naj bi se naglašal pomen tega nazivala: »Allusio ad Symbolum R. P. Marci a S. Ant. Paduano, Augu­stiniani Discalceati Concionatoris & Magistri Clericorum Emeriti, actualis Sup-prioris Labaci, inter Academicos operosos dicti Novus. Collectis Oritur Novus.772 Vulgus iners, pecus ignavum, vaga corpora, fucos Ingeniosa suis sedibus arcet Apis (Leno krdelo, stropetno živad, potepine trote Ustavlja od svojega sedeža pametna bcela.) Sors eadem vobis. Socios removetis inerti Solertes vestro iungitis usque choro. (Ista usoda caka vas. Odpodite lene sodruge. Spretne pa vedno pripajajte v svoj zbor.) Collectis Novus exoritur, pia Numina, Coetus Quem laus, quem laurus non moritura manet. (Iz zbora nastane nov zbor, cegar slava in lovor Ne mine: ti boš vedno na novo oplodoval družbo.) Num frustra posthac operosi nomen habebis, Quem vox officii commonet ista tui.773 772 Prevod: »Namigovanje na znak spoštovanega oceta Marka od sv. Antona Padovanskega, bosonogega avguštinca, pridigarja in zaslužnega ucitelja klerikov, sedanjega prednikovega namestnika v Ljubljani, med delovnimi akademiki imenovanega 'Novi'. Z zbiranjem vznikne Novi.« 773 Prevod: »Mar boš odslej pušcal naziv delovnega vnemar? / Ne, saj te k tem stvarem klice lastni cut za dolžnost.« Pohlin je že v prvi izdaji slovnice namignil, da pripravlja tudi slovenski slovar. Brez slovnice in slovarja, pravi, si jezik ne more pomagati kvišku. S tem je svoje tovarše tako vžgal, da so kar hrepeneli po tem slovarju in so svoje želje razodeli v posebni pesmi v Pisanicah leta 1779 »Kraynska dushella shelly tudi svoj Dikci­jonarjum imeti«, v kateri govori mati Krajna: Lubicki teh Modric! En besediše vi mi marnu vkup zložite. De tega nimam jest, tu je že mene sram! Vi bodite možji, vi mujo si vzamite, Stopite urnu skup ter pomenite se To pravopisnost berž med sabo vi sklenite V ti mor'te narpoprej vi zastopiti se. Synovi! Mate sem, Mater obwogatite Nekar o! nej nabo vaš put vam pregrenak. Synovi, Mati sem, Mater castito striti Nekar, o nej nabo vaš trud vam pretežak Stopite skup, ter si naspruti pomagajte. Zacetek je težak, tu dellu bo lohku: Stopite skup, ter le blagu si posvoj'vajte O vam je, morebit', tud tu že pretešku?« Cesar niso storili »ljubicki teh Modric«, to je opravil njih voditelj Marko sam. Izdal je namrec leta 1782 svoj slovar: »Tu malu besediše treh jezikov. Das ist: Das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen, quod est: Parvum Dictionari-um trilingue, quod conscripsit R. P. Marcus a. s. Anto Paduano Augustinianus Discalceatus inter Academicos Operosos Labacenses Dictus: Novus.774 V pre[d] govoru se nam kaže Pohlin v vsi svoji šegavi ucenosti in v svoji pravi luci, zato ne bo odvec, ce ga malo pregledamo. Iz tega predgovora se vidi, kako je slovenski pisal. S slovarjem je vec škodil, kakor s svojo slovnico, ker so ga Slovenci bolj rabili in so prehajale slabe besede iz njega v vse poznejše slovarje, tako da se nismo njegovih skovank rešili popol­noma še do današnjega dne. Da se vidi, kako je ravnal pri kovanju, oglejmo si 774 Prevod: »To je: mali slovar treh jezikov, ki ga je spisal castiti oce Marko od sv. Antona Padovanskega, bosonogi avguštinec, med delovnimi akademiki v Ljubljani imenovan: Novi.« nekoliko nekaj takih besed: limbar je posnel iz Limbarska gora, Lilienberg, grad. bur luxuria, bur delati, lumnari iz bordello; slavka Auster iz moravsk. Slavkov Austerlitz; ega Mandore iz magy. legedü, egede; kravola Hirtenstab je spojil s kra­va od ceške polj. r. krivulja Krummstab; kakor je kravola spojena s kravo, tako ima tudi Vodnik potem Kraljucla Zepter od kralj; hostel Haintempel iz hosta in c. kostel cerkva; kaldovati, kaldov Opferthier, Opfer thier schlachte iz klati in mad. aldóv; fanac Hangel most it. Vinaccio. Kolomaja Geleise n. m. kolomija mingt mijac : majati. Sove Wahrsager iz zovem zvati; mestanos Bürgermeister iz cešk. mešt'anosta po starosta; lidék Alaum iz cešk. ledek; kerpt Gang iz Crypta; catrčn dünn iz c. chaterný; fimor Schmierleim, Taubenstosser iz it. fimo Mist; uhule Pedant iz ohol; lišer Kanzel iz frc. la Maire; wyrjot nm. birjot Einhorn it tursk. bir eden., prekurž, preskurž Pestbeule iz c. pryskýž; fultran Raubvogel iz lat. vultur. Erusol = razsol (ersol), aramba, hramba – hivojka – hvojka, pod-hujka – podojka; penkla Reblaus je prestavil pediculus uvae; pediculus ni samo uš, ampak tudi recelj – pentelj, petlja, torej775 Traubenstiel; prga Steinmutter matrix lapidis na. Leinmutter satzkuchen; dvohomim zweifeln. ernem wenden; hirangel Erzengel in hiroškof archiepiscopus, najbrž po srbsko hiro iz ..... v .e..µ.......776 Lokovš Lustgarten Tennze vtegne biti njegova skovanka. marovt Student studiosus ki mara za kaj; opprežnek Propst po praeses – praefectus. Zagotovo se da spoznati, da je rabil ceške in hrvaške slovarje, katere, pa ni lahko dolociti. Iz cešcine je vzel hamba (s h), Lohn, ludibrium, obora Thiergarten zbroja waf, 777 in gotovo tudi sufix irna: špižirna Speisekasten, spisirna Kanzley, ucirna Lesestube itd. Iz hrvašcine osujak, März (ker ni znal brati podstave ožujak), Arapin, Bulgarin, morda serbat, serbatje, Göttergetränk, nectar iz turšk. šerbet: sorbetto. Najboljši vir, s katerim moremo razvozlati njegovo jezikobrodstvo in pregle­dati nacela, ki se jih je držal pri kovanju besed, nam je zapustil sam v drugem njegovem slovarju: »Glossarium slavicum in supplementum ad partem primam Dictionarii Carniolici. Viennae literis Grosserianis 1792«778 Naslovni list ima isti simbol ljubljanske »Teh delovnih modrine« kakor »Tu malu besediše«. Tudi dis­ 775 Ta odlomek o Pohlinovi leksiki je v rokopisu na vec mestih nejasen, saj je komaj mogoce razbrati posamezne pojme. 776 .e..., hierós – svet, posvecen; vzvišen. .e..µ..a..., hieromónahos (sestavljenka iz .e... in µo.a..., mónahos – redovnik, menih) – (dobesedno: višji redovnik, duhovnik). 777 Nerazlocno. 778 Prevod: »Slavenski / Slovanski glosar kot dopolnilo k prvemu delu kranjskega slovarja. Na Dunaju: pri Grosserju, 1792.« tihon s konca predgovora v »Besedišu« je zopet porabil kot motto. V predgovoru pripoveduje, da je spisal ta slovar z namenom, da bi dokazal, da kranjšcini ni treba kincati se s tujimi besedami. Ce so enake drugim, so si sorodne, sorodnost dokazati mu je glavna stvar, zlasti pokazati korenike. Kak etimologicen slovar slov. jezika je spisal Pohlin, si po navedenih poskušnjah lahko mislite; za to ni imel za sedanji cas niti potrebnega znanja. Zdi se, da je njegov glosar samo hotel braniti »Besediše« zoper napade nasprotnikov, kar bi se dalo opraviti najlože z neko navidezno ucenostjo, ki mece latinske, grške, hebrejske, nemške in druge besede na desno in levo. Glosar obsega tudi nekaj besed, katerih ni v »Besedišu«. Vsaka razlaga se naslanja seveda samo na to, ali se beseda v drugem jeziku blizu enako glasi. Pohlinu ugaja taka razlaga, dasi krici pomen zoper njo na ves glas; nekatere stvari seveda je zadel kakor slepa kura. Tako je tudi v »Besediše« spravil marsikako dobro besedo: vse ravno ni smet. Razen omenjenih knjig je izdal Pohlin leta 1785 pri Grosserju na Dunaju na Teinfaltskih ulicah »Janesa Nepom. Tschupicka s. pisma doctarja, cesarskega kra­ljevega dvora pridegarja iz Nemškega na Slovenske jezik prestavlene Pridege na Nedele cez celu lejtu. Perve buque. Collectis oritur Novus Academicus operosus Labacensis«,779 knjiga za rabo duhovnikom. V svojih spisih in prelogah Pohlin ne rabi raznih mnogoterih njegovih skovank in piše zelo ponemšceno, vendar razumljivo ljubljanšcino, zato jih je narod rad bral. To velja tudi o njegovi knjigi Kratkocasne uganke inu cudne kunšte iz Wele šole od Petra Kumrasa – anagram za Pater Markus – (Räthsel und Kunststückbuch). Iz predgovora: »Koku je pac tu: si bo merskiędn mislel, katiremu bodo lete bukuvce v'roke ali pred ocy prišle, koku je tu, de en clovek je na tu zapadl, Krayncam take quan­te (kakoršne so uganke inu cudne kunšte) pisati inu v druku vonjidti pustiti? Na tako vižo, kakor se meni zdy, bi bil jest že kmalu s pervega konca to pervo uganko: tvojo misl, lube moj Perjatl, uganil. Al povej meni: moj lube! Kaj otce tu pac tolkajn cudnega biti? Tu je meni ena uganka, cez katiro se ti cudi, katiro meni razloži, de dadusehmal, ke so Kraynci že na merski ene recy, koker nigdar poprej, zapadli, še nehcé na take recy zapadl ni, katire so že v drugeh šprahah na dan inu med ludy dane ble; katire merski enemu, tudi med gmain pukam, ali za dolge cas si krajšati: ali med drušeno en smeh ali špas poceti služejo; merski enega v'eni ali drugi reci poduce: njemu njegov tumpast um zbrusejo, pamet ubrišejo ter cloveka v'vec receh bel vednega inu znajdenega delajo. 779 Prevod: »Z zbiranjem vznikne Novi, delovni akademik v Ljubljani.« Kaj takega so v'stanu uganke inu cudne kunšte sturiti, dokler uganka ja dru­gega nec ni, koker ena zavytu povedana beseda ali cudnu inu use drugaci, koker je samu na sebi, postavlenu prašanje, katiru se skuz eno zakryto pergliho zdej s'to, zdej iz uno recjo, naprejpernęse, inu de be se rezložilu inu uganlu, gori da, casi zatu, de be se kaj k pridnemu uku, casi k zbrihtanju te pamete, casi k potreb­nemu rezveselenju tega serca iz ugank von uzelu. Use ima svoj cas, pravi ta modre Ekklesiastes 3, 4. Tok je tudi cas se smejati inu veselega sęrca ali dobre vole biti, tu je: svoje vesęle iz eno recjo inu v'eni reci imeti, katira nekar Boga, nekar svojega bližnega ne razžale. Dokler tu kratku nekar cloveški naturi na služe, kader se clovek zmirej kislu inu potuhnenu deržy, useskozi modru, erznú inu ojstru obnaša. Clovek more gledati veckrat skuz kar bodi zene recy poštenu svoje serce k vesęlu perpraviti. Med drugemi se zna tu zdej skuz uganke, zdej skuz cudne kunšte daseci … Te bukve so na kraynski zemli scer res kaj novega, al uganke goridajati inu kunštne umetne recy špogati je že tudi na Kraynskemu ena stara navada. Neke­dej so njeh per mizi, na gosteh inu sicer per dobri voli, ali v eni perjazni združ-bi goridajali, de so se pred kregam inu prepiram obvaruvali, ter per dobri voli inu perjaznosti obderžali. Toku se še tudi per sedaneh caseh namest klafanja ali oppravlanja per pošteneh ludeh gody. Torej so uganke od useh stanov, od antver­kov, od ludy inu žival: od vseh stvary na nebu inu na zemli zložene. V Svetem Pismu se uganke najdejo: koker tudi v bukvah teh Modrijanov starega svejta: tok nisu tedej ludem uganke taku nanucne, koker se mordej enemkatirem zde. Al kaj je treba od ene znane recy tolkajn besedy delati? Uzamimo rajši uganke pred se itd.« XXIII Pohlin je pisal tudi nemški in latinski; reko nemški njegov molitvenik je preložil na slovenšcino neki Hrovat (Crobat); latinski je izdal za red sv Avgustini Patroni menstrui.780 V rokopisu je zapustil ali imel, kakor pripoveduje sam v Bibliotheca Carnioliae »Te odperte ali odklenene dure 1768 seu Janua linguae Carniolicae;781 psalmov Davidoveh Bukve k' usehcihernemu špoganju; Kraynska Kroneka kratke­ga popisuvajna use žlaht spominu recy, katere so se kedaj na slovenski zemli pergo­dile, quod in germanicum versum Kalendario per annos inseri coeptum:782 Kurzge­fasste chronologische Beschreibung denkwürdigster Begebenheiten, wo immer das hochlöbl. Herzogthum Krayn betreffend.«783 Zacel je spisavati tudi velik latinsko--nemški kranjski slovar, pa je delo pozneje opustil, quod desperavit unquam Ma-ecenatem acquisiturum, qui tam vasti sed perfecti operi edendi suppetias ferat.784 Dalje je preložil »Svetega pisma Starega testamenta perve Moyzesove bukve«, po­tem sestavil »interpretatio carniolica auctorum graecorum pro exercitatione scholae graecae Labaci«785 in »Sv. Avguštini Enchiridion za eno skušno, koku se puste nauki visokeh šol po kraynsku dopovedati, v lejtu 1781 na kraynske jezik prestavlen; Petnajst pergajnajoceh arrecy ali premilekov zakaj se more katholska vira usem se­danem viram naprejulezhi vesio germanica.« Dalje je pisal latinski kroniko svojega reda. In naposled »Bibliotheco carniolia«, prvo obširnejšo bibliografijo slovensko. Clanek o sebi koncuje z besedami: »Contemplatus sum (ait) cum Eccl. 44 omnes labores hominum et industrias animadverti patere invidiae proximi, sicut et illo se solatur: Pro meritis male tractarunt Agamemnona Graji.«786 Kakor je razvideti iz teh besed, je bil Marko Pohlin užaljen, ker se ljudje niso hoteli ravnati po njem. Zadnje njegovo tiskano delo je »Glossarium slavicum« iz leta 1792. 780 Prevod: »Mesecni zavetniki.« 781 Prevod: »Ali vrata kranjskega jezika.« 782 Prevod: »Ki sem jo prevedeno v nemšcino zacel po letih priobcevati v koledarju:« 783 Prevod: Kratek kronološki opis najznamenitejših dogodkov, ki se kakor koli nanašajo na slavno vojvodino Kranjsko. 784 Prevod: »Ker je obupal nad tem, da bo kdajkoli pridobil mecena, ki bi pomagal pri izdaji tako obsežnega, a dovršenega dela.« 785 Prevod: »Kranjsko razlaganje grških piscev za vadenje v grški šoli v Ljubljani.« 786 Prevod: »Videl sem (pravi) s Pridigarjem (4.4), da je ves trud in vsa spretnost pri delu le zavist enega proti drugemu. Tako se tolaži tudi s tem: Zavoljo njegovih zaslug so Grki grdo ravnali z Agamemnonom.« Celo prejšnji njegovi privrženci so ga opustili, tako Vodnik, ki piše v Ljub­ljanskih Novicah leta 1797 in 1798 v Povedanju od slovenskiga jezika o njem: »Oce Marka en minih bosih Avgustinarjov klostra na Dunejski cesti v Lublani rojen pred mestam vidioc to nadlogo (da so pisatelji z kranjskim pisanjem dela­li, kakor prešic z'meham) je spisal eno novo gramatiko v leti 1768. On je imel v'bukviši tega kloštra Bohoricevo inu Hypolitovo grammatiko, vunder drugaci je napravil svojo, njo na dan dal inu rekel, de do njegovih casov še nobene krajn­ske grammatike ni bilo. Al potle smo zvedeli, de on je imel poprejšne gramatike, zatorej naj gleda sam gori, kako si je upal neresnico govoriti inu pisati.« (Ko je Vodnik to tiskal, je Marko še živel.) To ostro kritiko skuša potem Vodnik neko­liko oslajšati, pišoc: »Ocetu Marku smo hvaležni za vec reci. On je spet branje med ludmi raširal, od trideset let se skoro vsaki pastir inu pastirica brati naucila. Dosti bukv je med ludi dal, jezik semtarkje v bukvah ocistil, omecil inu lepši perrezal. Al nekatere reci zastopnim niso dopadle; on je namrec stare mejnike brez uzroka prestavil; od stareh grammatik odstopil, pisal kakor lublanski pred-mestnani govore, ni gledal na cistiši jezik polancov inu dalec od Nemcov stojecih krajnskih zarodov. On je prevec nemšoval, namesti da bi bil slovenil. V'enkaterih besedah je brez potrebe hravatil, v'drugeh premalo unajne Slovence cislal, ker je lahko inu treba. Eden njegovih jogrov (t. j. Vodnik sam) spozna, de se je dosti od njega naucil; vunder sedaj vidi, de je potrebno tudi stare gramatikarje poslušati, kateri so pred njim pisali.« Zasluga Markova je tudi ta, da je prvi nagovarjal svoje prijatelje k pesnikova­nju, s cemer se je zacela razvijati slovenska umetna metrika, ki je bila do njegovih casov popolnoma neznana, ker so vsi prejšnji pesniki, kolikor se niso naslanjali na narodne pesmi, zloge šteli, kakor to delajo Francozi in Italijani in so prej de­lali tudi Nemci. Bistva nove metrike seveda tudi Marko ni prav pogodil, vendar je on prvi ucil, da je pri nas naglašen zlog šteti za dolzega, to je prvi je vpeljal naglasno metriko v našo poezijo, hodé seveda še vedno na klasicnih bérlah. Njegove lastne verzifikacije sem že omenil. V Pisanicah od lepeh umetnost (1779, 1780, 1781), katerih so izšli trije majhni zvezki ali letniki, imamo prve poskušnje, po kateri so jeli z združenimi mocmi gojiti necerkveno pesništvo. Glavni sodelavec in urednik je bil, kakor smo slišali, Dev iz Tržica (P. Dama­scen). Ker so Pisanice le redke, si je vredno ogledati nekoliko vsebino. Letnik 1779 obsega samo 6 pesmi: »Lubesn Jožefa II. Rimskega cesarja pruti svojemu bližnemu«; P. Damascen – »Epigramma«; Dev. – »Mila Pesm, katero je J. M.(Mihelic) k'hvalli teh pregovorov (oziroma k hvali Pohlina) pejl« o kateri smo že govorili, in potem Pohlinov odgovor na njo »Wyttestka Pesm, katero je zložil P. M. D. (P. Marcus Discelceatus) unemu za odgovor, katire je njemu na cast hvallo teh odgovorov pejl«; – Dalje 5. »Krajnska dužella žely tudi svoj Di-kzionarjum imeti« (najbrž Dev); »Mila pesm pejta P. Marku A. D. za odhodno, kater je v lejtu 1775 iz Lublane na Dunej šl. Od W. V.« (Vodnika). Drugi letnik je mnogo bogatejši in obširnejši. Za castitko »Novu lejtu« pri­haja opereta »Belin«. Dalje so pesmi: »Na vesele prihod njeh Excellenz tega no-vega gospuda poglavarja Kraynske dužele«; »Pesm na enega domacega wolteka« (Kalina); »Normalšola ta narmlajše teh modric«; »Na Škarkona« (scroccone? zaplecnika, ki je in pije na racun drugih); »Napis na pokopnici enega psa«; »Spevorecno.t na kraynske spevorecneke, katiri zvezane govorjenja narejene imajo, de be njeh med ludy dali« (Gedicht, womit krainerische Reimschmiede aufgefordert werden, ihre Gedichte, Lieder etc dem Publiko mitzutheilen, ver­fasset auf den Hammerschlag der Schmiede.);787 »Lubezn Jožefa II. rimskega cesarja pruti svojemu bližnemu iz Kraynskega na Nemšku prestavlena« J. N. graf v. Edling; »Na gn. G. Prestavlavca«; »Der Zwist der Fürsten besungen von Sined den Barden788 1778. Na kraynsko spevorecnost prestavlen. Perva, druga, treta pesm«. »Pudelball, en posnetk iz Gottfried Benjamina Hanketa. »Pogovor med Špelo inu Metho cez fante, katiri se skryvajo, ke se bojé, de be njeh v'žovd navzeli.« Letnik 1781 obsega: »Prošna na Kraynsko modrino«; »Mile pogovor med Dunavo inu Savo pod Welem gradam od smerte Marie Terezije, svitle cesarice itd«; »Obcutenje tega srca nad pesmejo od Lenore«; »Kraynske modrine žalu­vanje nad smertjo Marie Terezije, premodre cesarice itd« Vx;.789 »Kdur nawuga je brez Buga«; »Teh staršov kletvine nasrecne konc« (Jur Kletwod); »Zadovolne Kraync« Vx;. »Sodne dan enega pijanca«; »Paradiž« F.x D.x;.790 »Necemernost tega svejta« Nx;791 »Nazvestoba«; »Amynth na ocy svoje Elmire«. B. E.; »Dvuwoj« Pavl Ritter; »Klek« Vx; »Pav inu slavc«; »Gartroža inu mercisa«. Rokopis za leta 1782– 83 obsega za geslom »Visitat non vitiat« in rekom »Nulla salus bello, pacem 787 Prevod: »Pesem, ki kranjske kovace rim poziva, da svoje pesnitve etc. objavijo obcinstvu, ustvarjena po udarjanju kovaškega kladiva.« 788 Prevod: »Razdor knezov, opevan po Sinebadu Bardu.« 789 Vx, Walentin Vodnik. 790 Fx. Dx. Feliks Dev. 791 Nx, Martin Naglic. deposcimus omnes«792 slovensko popevko z latinskim naslovom »Orthographia pure Elementaris linguae Carniolicae«,793 katere zacetek slovo: Pred tebe, o Belin! in vas svete Modrice! Ponižnu verže se en clov'k na svoje lice. Ter mole vas, in tu, kar on v rokah deržy, Svete divice, vam pod noge položy. On prose, de be se, ce vam se bode zdelu Tu, kar on pisal je, perjaznu gorivzelu, In' de, kar bode on od kraynskeh cerk zapejl, Be vsakateri Kraync perjaznu gori vzel. Zato prihajajo pesmi: »Na vhod lublanskeh žovnirjov v Ležiše ta 19. dan velkega Travna 1781«; »Na kratkust cloveškega živlenja«; »Na sladnost« (satyra); »Na enega gologlavca«; »Na svojega nekedanega Dobrutneka«; »Na muštro lublanskeh žovnirjev pod Šmarno goro v lejti 1781 (po eni turški viži)«; »Na kraynske fante«; »Na prazne obete«; »Putigram inu en Povž«; »Na Paulo«; »Na nahvaležnost«; »Na Skopina«; »Na novega lejta dan 1782«; »Zadovolne jetnik«; »Na enega namernega obiskavca«; »Na prihod vikšega moškovitovskega vajvoda v Lublano ta 12. dan Prosenca v'lejtu 1782«; »Na eno sramožlivo ženó«; »Na vesele prihod Piusa VI., Rimske papeža v Lublano ta 16. dan sušeca anno 1782«. Najboljše delo vseh Pisanic je gotovo opereta »Belin«, h kateri je zložil mu-ziko Jakob Župan »ludi et Chori magister Kamnecensis, egregius compositor et musicus.«794 Nekateri verzi so v Belinu prav dobri, kakor nalašc za petje priprav­ni in slikoviti. Drugi pa so prevec prisiljeni in prozaicno sirovi:795 792 Prevod: »V vojni ni rešitve, vsi zahtevamo mir.« Vergilij, Eneida, 11.363. 793 Prevod: »Cisto osnovni pravopis kranjskega jezika.« 794 Prevod: »Šolski ucitelj in zborovodja v Kamniku, izvrsten skladatelj in glasbenik.« 795 Tu je v rokopisu znamenje #, toda ustrezni dodatek z besedilom ni ohranjen. XXIV Drugi nasledovavci Pohlina so ti-le: Janez Nepomuk grof Edling iz Ajdovšci­ne na Goriškem, ravnatelj Operosae, referendar o normalni šoli na Kranjskem, za katero si je pridobil mnogo zaslug, ki je izdal v slovenskem jeziku metodiko za ljudskih šol ucitelje: »Sern ali Vonusetek teh metodneh buqui, possebnu za du­shelske uzhenike u cesarskeh kraileveh dužellah«. 1777 v slovenšcini in nemšcini v raskavi slovenšcini, kakoršne ni pisal morda nihce drugi: »Einleitung von der Lehrart überhaupt Notervishaine od poduzhila zhes. Kaj je strit per von .delainu teh exempelnou. Od šolskiga strahu inu noterderžajna. Ta skusnost (Erfahrung) je ucila, de ti duželski uceniki, katerem so se cez metodne buque te narbulši naprejbrajnoste (Vorlesungen) deržale, inu potem je blu zapovedanu rajmtajsta materia k'spetuzetnost ali spetuzetju (Wiederholung) iz buqui brati, niso vos noc (allen Nutzen) od tajsteh dosegli, kater se je zaupal (erhofft); tudi se je za­merkalu, ce se je eden z'njem cez tajstu pogovarjal, de on ta bitesce (wesentliche) inu poglavitna niso prov od tega odlocili, kar je u metodneh buquah k rezkladaj-nu inu reširnoste (Erweiterung) perstavlenu.« So li ucitelji njegovo razlago boljše umeli, je zelo dvomljivo. Dalje je spisal v nemšcini in slovenšcini »Forderungen an Schulmeister und Lehrer der Trivialschulen«796 1778 in »Izvlecek tega velikiga katekizma z' uprašajnami inu odgovorami.« Ti knjižici je posvetil M. Tereziji, ceš predmet je vzvišen, prevod metodike je bil milostno sprejet, njej gre slava, da se uci veronauk v lastnem narecju vsake dežele. Pri Pisanicah je Edling sodeloval s tem, da je preložil na nemšcino Devovo »Lubezn Jožefa II. Rimskega cesarja pruti svojemu bližnemu«, kar je Deva tako razveselilo, da je posvetil prelagatelju posebno pesem. Preloga Edlingova ni dosti boljša od originala, heksametri so celo zelo šepavi, ali vendar vihti Dev svojo kadilnico tako-le: En Kniž se vredn st'ry si mujo perzadeti, Tu, Kar sem krulil jest, od Jožefa zapejti, T'mu Nemcu, ktir ga glas je cez us sterd sladak, Katirmu Jason ni kus v pejtju, ne enak. Še poje on, moj Kniž! Vse sterd je, kar on poje: Vse, vse živlenje je, vse luc je, kar on poje. Vse duh je, zgol sam duh, duh v'soku oživec, 796 »Zahteve ravnateljem in uciteljem osnovnih šol.« Brez sile zvezan duh, duh prost, duh us gorec. Tu šliše Donava, tu Elba, ter se cude De sladku pejti zna Vipava tudi: De derec Hubel zna popevat' ked one: De on povedat' nam, kar serce cute, ve! Itd. Ob obnovitvi Operosae je zložil Edling še drugo nemško pesem »Der Isenz und die Laibach eine Idylle von J. N. Graf von Edling, Augsburg 1781: continet renovationis Academiae operosorum Labacensium et institutionis Arcadum Go-ritiae memoriam.«797 Edling je bil tudi ud goriške Arkadije. Marka so v pisanju posnemali tudi mnogi pisatelji cerkvenih ali molitvenih knjig, n. p. beneficiat Anton Conti, ki je izdal 1773 v Ljubljani »Bukuvce tega uselej terpeocega molenja tega presvetega Sakramenta tega oltarja« in izdal vno­vic Paglovcevo Sv. voisko in Tomaža Kempcana. V ortografiji hodi za Markom tudi cerkveni pesnik Maksimilijan Redeckini iz Ljubljane, kurat pri stolni cer­kvi v Ljubljani, ki je izdal izvlecek iz Basarjeve knjige »Podvucenje inu molitve za vsakateriga iz Bukvic imenuvanih Exercitia Svetega oceta Ignatia. U Lublani 1768« ter je znan zlasti po svoji zbirki cerkvenih pesem »Osem inu šestdeset sveteh Pesm, katire so na prošnje inu poželenje vec brumneh duš skerbnu skup zbrane, pobulšane inu pogmirane k'vece caste Božje, temu bližnemu pak k du­hovnemu troštu inu podvucenju na svetlobo dane. V Ljubljani 1775«. Tudi nje-mu je namen »de be se taiste zalublene, gerde, od pregrešneh recy skupzložene popevke, katere so eni dodusehmal dostikrat sami sebi inu drugem k pohuišanju peili, posehmal usem is pote inu is glave spravele.« Tudi je preložil iz latinskega jezika knjižico Joannesa Bona »Kratka viža k'Bogu zkuz znitrejne inu zvunajne molituvce se povzdigniti.« Toda ta ni vec v Markovi orthografiji, ampak v meša­nici tiskana; ker je videl, da so se drugi Marku uprli, je skušal dolociti ortografiji vsake besede s pomocjo latinske Concordaktiae bibliorum iz kranjske preloge svetega pisma. On je bil tudi povod, da je pisal Kopitar tako obširno o ortografiji v svoji slovnici. Na Štajerskem je imponiral pater Marko pred vsemi Mihaelu Zagajšeku, ro­jenemu leta 1739 za Gajem v Ponikvi, leta 1765 posvecenemu za mašnika, žup­ 797 Prevod: »Soca in Ljubljanica, ena idila od j. N. grofa Edlinga, Augsburg 1781 … vsebuje spomin na obnovitev akademije delovnih Ljubljancanov in na ustanovitev Arkadov v Gorici.« nika v Kalobju, umrlemu 9. maja 1827. leta in pokopanemu v Spodnji Svetni v Zaveršah. Ta je prvi spisal slovensko slovnico v slovenskem in nemškem jeziku, po kateri naj bi se Slovenci nemšcine, Nemci pa Slovenšcine ucili. Natisnil jo je v Celju 1791. leta Franc Jenko, toda ne pod imenom Zagajšekovim, ampak pod pseudonimom Jurij Zelenko: »Slovennska Grammatika oder Georg Sellen­kos Wendische Sprachlehre in deutsch u. wendischen Vortrag, mittels welcher sowohl der Deutsche als der wendische auf die leichteste Art diese Sprache regel­rechtig zu reden und zu schreiben von selbsten erlernen kann.«798 Ortografije se kolikor toliko drži Markove, samo da še bolj podvaja konsonante, zlasti n, m in l, s in . po Markovi, in da je gotovo še nerodnejši v svojem jeziku; sreca je le, da ni imel nobenega vpliva na svoje rojake. Vec ali manj nahajamo Markov vpliv tudi v nekaterih drugih štajerskih pisa­teljih, n. p. pri Janezu Golicniku iz Mozirja, rojenem 31. I. 1737 in umrlem v Grižah 9. III. 1807, ki je izdal »Antona Janšaja Cessarskiga Cebellarja Popolnoma podvucenie za v.se cebellarje, 1792.« Vendar se tudi on ni dosti brigal za pravila Markova, videc, kako malo je hvaljen; na koncu besed piše n. p. povsod v za l. Marcianist je Mihael Hoffman, rojen v Ljubljani leta 1755, katehet v Kranju in korar v Novem mestu ter prefekt gimnazije, umrl v Ljubljani 1. septembra 1826, izdavši knjigo: »Viža sveto mašo slišati inu druge Molitve.« Pisal je tudi življenje svetnikov, veliko zgodeb in naukov ucenih mož, kar je pozneje porabil Veriti [Franc]v svojem življenju svetnikov. Janez Ciglar je po njegovi smrti še spravil na dan molitveno knjižico »Exercicije, to je nauki in premšljevanja od nar imenitniših resnic svete vere v Ljubljani 1839« ter je seveda jezik popravil. Da se Martin Hrovat (Crobat), ki je poslovenil neki Pohlinov nemški molitve­nik »Luc inu senca offra svete Maše«, ni dosti oddaljil od svojega mojstra, se ni cu­diti. Isto velja o njegovem obcudovavcu Jožefu Ignaciju Fantonu de Brunnu, Lju­bljancanu, Artium lib. et Phil. ac Med. doktorju, veterinarju kranjske provincije in fiziku v Idriji, ki je poslovenil »Bukuvce od žvinskih bolezni za kmeteške ludy. Od Janeza Gottlieba Wolstejna, zdravnika inu ranocelca živinskega na Dunaju, v Ljubljani«, katero knjigo je pozneje popravil Linhart in jo izdal v 2. izdaji pod na­slovom »Bukve od kug inu bolezeni goveje živine, tih Ovac inu svin.« Ta Fanton de Brunn je izrocil Pohlinu castitko za njegovo 2. izdajo slovnice, kakor pripove­ 798 Prevod: »Slovenska gramatika ali Jurija Zelenka slovenska slovnica v nemškem in sloven- skem jeziku, s pomocjo katere se tako Nemec kot Slovenec na najlažji nacin, brez pomoci lahko naucita pravilno govoriti in pisati ta jezik.« duje Pohlin sam v Bibl. Carnioliae. »In correctiorem P. Marci Carniolicae Gram-maticae editionem submisit Manuscriptum: Carniolis, quae sint leges ratioque loquendi. In lucém dederás pridém patriamqea beáras Grammaticá primús:799 quam nun pro juro paterno. Correxisti Auctór quamquam áuctam, mittis in or-bem, Laudo Novum Patriae quod fers Novus ipse proboque Munus.«800 Te castit­ke pa ni dovolil tiskati cenzor Scheel pred novo izdajo slovnice. Kakor je Fanton de Brunn posnemal Pohlina v pisanju poducnih knjižic za narod, je drugi Slovenec, Anton Makovic iz Kostanjevice, magister anatomije, kirurgije in porodnicarstva in kirurg ljubljanski ter ud Operosae, preložil babi-cam potrebni nauk o porodnicarstvu: »Prašanja in odgovori cez všegarstvu, po navskeh bukvah Rafaela Ioanessa Steidela od všegarstva flumini apud Hradezky 1782. Posvetil je knjigo predsedniku Operosa Gussichu ter se podpisal »rezvu­dnoste, ranuceluoste inu všegarstva Magister inu ranocelec.« To je prvi poskus pisati o medicinskih stvareh v našem jeziku; posebno posrecil se ni, zlasti ker je imel tako nesrecnega podpornika, kakor je bil Marko, ki je tudi skoval cudno besedo všegarstvo za babištvo, všegariti [za] babiti. Najbrž je kakor po Markovih nacelih pretvorjena oblika besede Accoucher. Isti je tudi preložil Podvucenje za babice. Slovenšcina Makovceva je slaba. Med tistimi vrstniki, ki so se Markovim novotarijam uprli javno, sem imeno-val Hasla in O. Gutsmana. Prvi je bil rojen menda v Celju 14. novembra 1733 in je stopil v red Jezusove družbe v Gradcu ter postal nje predigar v Ljubljani; naposled je bil župnik v Dolu na Štajerskem, kjer je umrl leta 1804. Glede svojega jezika piše ponižno sam v svoji knjigi »Sveti post« 1770: »Letu moje prepisanje scer ni, navejm, koku popolnoma inu lepu; zakaj pervic je že vselej ena velika težava bukve iz eniga v'ta drugi, susebnu pak v'kraynski jezik prestaviti. K drugimu se pak jest še nisim skuz letu pol cetertu lejtu mojga pridigarstva v Lublani toku popolno-ma na Kraynsko besedo navadil, de bi meni na leti veliku namankalu, ali naeno tako vižo sim jest vender lete bukvice na Kraynsku prepisal, de bo vsakteri lohku zastopil, kaj kje ocem reci. Tu prestavlanje leteh bukvic sim jest po taki viži tiga 799 Pravilna oblika glagola je beatificaveras. Štrekelj je okrajšano obliko verjetno uporabil zaradi pomanjkanja prostora. 800 Prevod: »V popravljeni izdaji Kranjske gramatike je predložil rokopis Za Kranjce – kateri so osnovni zakoni govorjenja. Obelodanil si jo davno tega in domovino prvi osrecil s slov­ nico: le-to si, stvaritelj, z ocetovsko pravico zdaj popravil, pri vsem tem pa jo obogateno pošiljaš v svet. Proslavljam in cenim nov dar, ki ga ti, sam Novi, prinašaš domovini.« govorjenja ravnal, kakeršne viže sim se sam iz branja vsaka sorte kraynskih bu-kov navucil. Kjer sim vejdl za dobre kraynske besede, katere se lohku zastopijo, tamkej se nisim poslužil z enimi skazenimi, od Nemcov na posodo vzetimi bese­dami; kjer so pak meni zmankale dobre kraynske besede, katere bi se lohku za­stopile, tamkej sem rajš otel postaviti te že navadne nemške, koker pak ene nove kraynske besede (Pohlin!), katere bi blu tešku al bi celu nablu mogoce zastopiti. V enih mestah sim jest obedujo, to mejn inu to vec znano besedo eno za ta dru-go naprej pernesl.« Potem govori o pravopisu, da se drži starega, da piše brumni ne obrumni, sploh da je v tem »z timi starimi kraynskimi pisavcami potegnil.« Akcentov ni hotel rabiti, ceš da postane po njih »branje težej«. »Vcasi sim iz ene gole navade y pisal, kjer stavijo drugi i.« Sicer pa se je v pravopisanju ravnal po Paglavcevi izdaji, torej precej kalnem viru. »Ne vzemi mi za zlo, ce sim se kje al v besedi al pak v pravopisnosti zalejtel. Misli, de jest nisim noben vucenik tiga kraynskiga jesika, ja de nisem enkrat en rojen Kraync, ampak le en Slovenc iz Celanskiga mejsta na Štajerskimu.« Dasi se razvidi iz tega predgovori nasprotje s Pohlinom, se je vendar tudi on navzel marsikakega marcianizma; tako piše nesl, vejdl, crk (crka), na namesto ne itd. Odlocnejši nasprotnik Pohlinu je bil Ožbald Gutsman, koroški Slovenec iz Grabštajna, kjer je bil rojen 4. avgusta 1727. leta. V latinske šole, katere so tedaj oskrbovali jezuitje, je vstopil 1739. leta; ucil se je izvrstno in po dovršenih šolah je stopil v jezuitski red, v katerem nahajamo takrat še drugega Gutsmana, Matijo, ki je bil najbrž njegov starejši brat. Ko so razpustili jezuitski red, so ga namestili za slovenskega spovednika v stolni cerkvi. O nadaljnjem Gutsmanovem življenju ne vemo dosti, razen kar se dá posneti iz naslovov njegovih knjig. Postavili so ga slavnostnega slovenskega pridigarja in za kateheta v uršulinskem samostanu. Leta 1760 so mu podelili službo »missionarii vagi per Carinthiam«;801 v pred­govoru svoje slovnice piše, da je obhodil skoraj vse slovenske fare po Koroškem. Lavantinska škofija ga je pocastila z naslovom konsistorijalnega svetnika. Ko je posloval kot potovalni misijonar, se je seznanjal s potrebami duhovni­kov po kmetih. Razvidel je, da nimajo nobenega pripomocka glede slovenskega jezika; ucili se ga niso, knjig ni bilo, govorili so neotesano narecje in je še pacili, ker so v celovških šolah pogostoma pozabili še to, kar so od doma prinesli v me-sto. Da bi torej olajšal pastirstvo, je izdal leta 1770 »Christianske resnice«. Tedaj so mu bili prakticni nameni najvažnejši, te je imel pred ocmi tudi v Kristijanskih 801 Prevod: »Potujoci misijonar za Koroško.« resnicah, v katerih se je odlocno uprl Pohlinu v dvojnem oziru. Jezik sam mu je bil v Kristijanskih resnicah tako uravnan, da je bil živ protest proti Marku. Dasi se drži koroškega govora (dobrega, dobremu; v mehkem oblacili, na svojej duši, pried, vrieden, Duh; dau, reku), poskuša vendar približevati se drugim Sloven-cem, zato piše ciel, terpeu, odgovoriu, sedla, poslušala, dopadlu namesto cieu, terpou, odgovorou, sedva, pošušava, dopadvu. Hotel je, da bi bila knjiga razu­mljiva vsem Slovencem, zato pravi v predgovoru: »dialectu et styli ratio in hoc opusculo usurpata talis est, quae non tantum a Vindis Carintiacis, sed etiam a Styro – Vindis et Carniolis, uti experientia ostendit, probe intelligitur.«802 Misel celokupnosti vseh Slovencev ga je torej navdajala. Še bolj jo je pozneje poudarjal v slovnici. Toda »Kristijanske resnice« imajo na koncu še dodatek »Anmerkungen über die windische und krainerische Recht­schreibung803 (237–246).« Te opazke so polemicne in merijo naravnost na Pohli­nove novotarije. Gutsman jih pobija tocko za tocko ter brani staro utrjeno pisavo Bohoricevo in kaže, da je Pohlinov pravopis ali nepotreben ali neutemeljen ali neumen ali nedosleden. On terja, da se tudi v velikih pismenkah razlocuje S = Z od ,S = S; pravilno bi se imelo pisati (ne govoriti) gledal, pel, lubil, a ker je pisal za prosto ljudstvo, je bil prisiljen pisati: gledau, peu, lubiu; lociti je iz od z' = s; naj se rabi polglasni e in i v dober, piše, ne dobr, pše. Gutsman uci, da sta i in u samoglasnika, j in v soglasnika, vendar piše dai, boun namesto daj, bovn, in da so dai, boun diftongi. S temi opombami pa se ni zadovoljil. Ker je vedel, da se ne bodo Kristijanske resnice razširile v tako obilnem številu, kakor si je to želel, in ker bi bil Pohlinove nazore rad popolnoma zatrl, je dal napraviti posebni natisek teh opazek, katere je poslal med svet zdatno pomnožene. Naslov ima ta polemicna brošurica isti. V koliko je ponatisek pomnožen, se vidi iz tega: Opazke v Kristijanskih resnicah obsegajo 10 strani, stran po 29 vrst; ponatisek pa ima 16 strani po 31 vrst. Prvih deset strani ponatiskovih se sklada razen malenkosti od besede do besede z opazkami v Resnicah. Na ostalih šestih straneh pa je dodal Gutsman še pet tocek, ki veljajo prav tako ocetu Marku, namrec da je pisati: ced­nosti, brumni, lubim, ne z Markom cednoste, brumne, lubem; dala, dalo mesto dalla, dallo; clen se glasi te, ta, to ne ta, ta, to. Potem uci Gutsman na tem mestu prvikrat in prvi v Slovencih, da ima slovenski jezik šest sklonov. Prvi štirje so enaki 802 Prevod: »V tem kratkem delu je rabljeno takšno narecno in slogovno nacelo, da ga pravilno razumejo (kot kaže izkušnja) ne samo koroški Slovenci, ampak tudi štajerski Slovenci in Kranjci.« 803 Prevod: »Pripombe na slovenski in kranjski pravopis.« latinskim, peti naj bi bil lokal (per kralu ali per krali), šesti pa instrumental (z dvema kralama, med ženami); latinski vokativ se strinja z nominativom, ablativ pa odgovarja slovenskemu genitivu. V poslednji tocki trdi, da so crke C, W, Y za slovenšcino nepotrebne, samo y naj rabi v omehcanje: oginy = oginj; pa nikoli se ne sme staviti y za i, kakor je to zahteval in rabil Pohlin. Sklepna opazka se glasi tako kakor v Resnicah: »Diess sind nun einige Anmerkungen, die nicht von einem einzigen Kopfe ersonnen, sondern aus Anweisung und Übereinstimmung solcher Leute, die in der slavisch, böhmisch, kroatisch, krainerisch und windi­schen Sprache eine genugsame Kenntniss besitzen, sind aufgesetzet worden.«804 Primerjajoce slovansko jezikoslovje je torej že takrat pomagalo dolociti naš pravo-pis. Kedaj je bila brošurica tiskana, se ne dá natancno dolociti, ker nima letnice; najbrž se je to zgodilo tákoj po objavi Kristijanskih resnic leta 1770. V letu 1773 je bil razpušcen red jezuitov; ta naredba je zadela tudi Gutsman­na. Papeževa bula, v kateri se preklicuje ta red, je zagledala beli dan dne 21. avg. leta 1773; dne 30. septembra jo je oglasil krški škof Jožef II. knez Auersperg po svoji škofiji in zapovedal vsem podložnikom duhovnim in neduhovnim, zlasti pa udom doticnega reda, da ne smejo kritikovati papeževe naredbe v nobenem ozi­ru. Ni je treba ni hvaliti, niti ne zasramovati ocetov jezuitov, še manj pa se upirati volji sv. Oceta; kar je naredil ta, to se mora vsekako spoštovati in izvesti. Dne 4. oktobra so se zbrali jezuitje (duhovniki, kleriki in bratje lajiki), njim na celu rektor, v rektorjevi sobani. Komisar krškega škofa, katerega so spremljali proštje tinjski, podkrnoški in traberški, je vstopil ob 8. zjutraj. Proštje stopijo na desno stran, na levi pa so bili poslanci politicne oblasti: deželni glavar s štirimi visokimi uradniki. Komisar ogovori zbrane ocete latinski, opominjaje jih, naj prenašajo novo vlado moškega srca; potem prebere tinjski prošt placitum regium, papeževo bulo in breve, ocetom pa, med katerimi je bil tudi Gutsmann, so tekle solze po obrazih. Ravnatelj izroci cesarskemu poslancu zapisnik društvene imovine, knji­ge in spise, govorece »de disciplina moribus et correctione«805 ocetov jezuitov, je prej zapecatil in oddal potem posvetni oblasti. Vsakemu redovniku so odšteli 100 gl. za obleko in zagotovili trimesecno placo. Starcki in bolniki so ostali še nekaj casa v samostanu, tistim pa, ki so bili profesorji, je sploh bilo prepovedano 804 Prevod: »To je samo nekaj pripomb, ki si jih ni izmislila le ena glava, temvec so bile postavljene po priporocilu in s soglasjem ljudi, ki imajo dovolj znanja v slovanskem, ceškem, hrvaškem, kranjskem in slovenskem jeziku.« 805 Prevod: »O redu, obnašanju in poboljšanju.« zapustiti samostan. Še istega dne je izstopilo trinajst ocetov in se razkropilo po mestu. Podelili so jim razne službe; kolikor so pripušcale okolnosti, so se ozirali na želje in priprošnje posameznikov. Kdor je ostal brez posla, je prejemal na leto 300 gl. place. Gutsmann je dobil naslov c. k. potovalnega misijonarja. Leta 1775 je prašal krški ordinarijat vsakega eksjezuita, koliko let ima, kako službo oskrbuje, kateri so njegovi predstojniki in kolika je njegova placa. Gutsmann je odgovoril tole:«1. Ich bin gebürtig in Kärnten in der salzburgischen Erzdiöces und gehe in das fünfzigste Jahr meines Lebens. 2. Ich versehe das Amt eines missionarii vagi in das 15. Jahr in der deutschen und windischen Sprache, in welcher Zeit ich auch hier die Stelle eines Predigers und Katechisten vertrat. Und zu dergleichen geistlichen Diensten höffe ich, das ich noch Kräften und Fähigkeit besitzen werde. 3. Ich stehe unter meinem ordinario originis in der salzburgischen Erzdiöces und verlange dermalen in keine andere überzutreten. 4. Den mir als missionario vom Hofe ausgemessenen Jahrl. Gehalt habe ich hier zu Klagenfurt aus der K. K. Kameralkassa quartalweis zu erheben.«806 Ta izjava je podpisana dne 22. aprila 1775, torej bi bil Gutsmann rojen 1724. ali 1725. leta, in ne 1727., kakor se navadno piše. Odslej je potoval Gutsmann tudi po nemški strani Koroškega in opravljal gori omenjeno službo. Bavil se je pridno s slovenskim jezikom. Tretja njegova knjiga je izšla leta 1777, in to slovenska slovnica. Kako je ustrezala prakticnim potrebam po Koroškem, se razvidi iz tega, da je doživela 6 natiskov,807 zadnjega je priredil U. Jarnik808 leta 1829. Od cetrtega natisa pocenši je izpadel zadaj »Verzeichnis einiger windischer Stammwörter«809 od str. 149–164, ker je bil medtem Gutsman izdal svoj slovar. Predgovor slovnici je jako važen za spozna­ 806 Prevod: »1. Po rodu sem s Koroškega v salzburški nadškofiji ter grem v 50. leto svojega življenja. 2. Petnajsto leto opravljam službo potujocega misijonarja v nemškem in slovenskem jeziku. Vtem casu sem tudi tukaj zastopal mesto pridigarja in kateheta. Upam, da bom tudi v bodoce ohranil dovolj moci in sposobnosti za enake duhovne službe. 3. Podložen sem svojemu ordinariu originis v salzburški nadškofiji in tako ne zahtevam prestopa v katero drugo. Kot misijonarju, mi je od dvora odmerjen letni dohodek in ga prejemam cetrtletno od c. k. komorne blagajne tukaj v Celovcu.« 807 Štrekelj je pozneje precrtal misel: Kako je ustrezala prakticnim potrebam po Koroškem, se razvidi iz tega, da je doživela … ter s svincnikom ali barvico misel spremenil v: Danes neprakticna je vendar doživela …. 808 Urban Jarnik. 809 Prevod: »Seznam nekaj slovenskih izvirnih besed.« vo Gutsmannovih jezikoslovnih nazorov in njegovega rodoljubja. On brani in zagovarja jezik slovenski zoper napade, že tacas navadne pri naših nasprotnikih, zlasti po Koroškem. Slovenšcina ni siromašna, pravi, ampak zanemarjena in po­pacena. Gutsmann obžaluje, da imajo Slovani razen verskega razkola še razlicne pravopise, nemškega, latinskega, cirilskega. V Kristijanskih resnicah ga vidimo še na stališcu slovenske celokupnosti, v malo letih pa se je vzpel tako visoko, da je vsaj slutil literarno vzajemnost vseslovansko. Tudi slovar že obeta v slovnici. Pametne misli izraža tudi o razvoju jezika. Jezik se razvija polagoma po naravnih zakonih; tu ne sme biti nikakega skoka ali naglice, narod si ne more hitro prisva­jati novih oblik, kar velja zlasti o casih, ko še ni bilo narodnih šol; nove stvari se morajo zatorej le pocasi uvajati. Pomisliti nam je vrhu tega, da slovnica ni bila namenjena rojakom pisateljevim, ampak nemškim njih sodeželjanom, ki naj bi se ucili iz nje jezika, kakor ga govori narod. Iz teh premišljenih razlogov je ohra-nil Gutsmann v slovnici vec dijalekticnih oblik, dasi je sam pri sebi znal pravilno pisavo. Ni se hotel predalec oddaljiti od narodovega govora. Pisal je torej biu, gledau = bil, gledal; jes sem biu postau, ich war gewesen, jes bom baran gratau, ich […]810 Rabil je clen, katerega se ljudstvo na Koroškem ni moglo iznebiti. Velik napredek pa je napravil s tem, da je uvel v prejšnji knjižici navedena sklona, lokal in instrumental. Oziru na Nemce je pripisovati, da tudi Jarnik ni slovnice dosti prenaredil razen malenkostnih stvari. Dvanajst let za slovnico je prišla na svetlo Gutsmannova najveca knjiga »Deutsch-windisches Wörterbuch« 1789 v 4ş, str. 568. Denarno mu je pri nji pomagal grof Goëss,811 katerega imenuje Gutsman izvrstnega poznavavca slo­venskega jezika. Podpirali pa so pisatelja duhovniki po Rožni dolini in zlasti po Podjunskem. Ker leži rojstvena vas Gutsmannova v bližini podjunskega govora, lahko razvidimo, zakaj se naslanja njegov slovar bistveno na to narecje. Kar se tice besednega zaklada koroškega, se mora priznavati, da je zapisan kolikor mo­goce natanko, toda brez kriticnega nacela. Poleg lepih, pravilno pisanih izrazov nahajamo v njem množino ali po narecju zasukanih ali popacenih ali iz nemške­ga sprejetih besed. Sprejemal je besedni zaklad, kakor se mu je ponujal, brez kri­tike, prepušcajoc to nastopnikom. Gutsmann je prvi zabeležil natancneje besedje koroških, deloma tudi ostalih Slovencev. Rabil je slovar Megiserov, posluževal pa se je tudi Pohlinovega slovarja, kakor pricajo izrazi: listimarn, listrom, arec, 810 Nerazlocno. 811 Anton grof Goëss, od 1734 do 1759 deželni glavar Koroške. hervor in drugi. Istotako je vplival nanj Belostenec. Naravno je, da so se zlasti ponesrecile posebno abstraktne besede, katerim primernih izrazov niso Slovenci imeli ali ni Gutsmann vedel zanje. Zato je koval nove besede, pogostoma brez potrebe: Abendstern = zvecernica, zvecerna zvezda; Kindstatt otroknu gorvzetje, posinstvu; Kindstaufe dietne kerstitje, otrokni kerst; Landmann kmet, polski clovek; Mehlhändler mokni predauc, mokni predkupec, mokar; Richteramt so-dni služilec, sodnia, sodstvu; Tagebuch danske bukve, Dnevnik. Za njegove dobe se je namrec mislilo, in tega mnenja je bil tudi Gutsmann, da mora vsaki nemški besedi odgovarjati do picice enako skrpana slovenska. Enake nazore nahajamo tu pa tam še dandanes, zlasti med juristi. Vcasi si je pomagal za nemške sesta­vljenke s predlogi n. p. Kleiderkasten vomar za oblacilu; Rittmeister poglavar cez jezdnike; Drahtarbeiter delauc v cubezni; Kinngrüblein jamica na skranji; Gemsenfell koža od pecne koze; Grünspan zelenina iz bronca; Schweinigel jež z riucam itd. Za nemške enozložnice je stvarjal po anologiji slovenske slicnice: Ei­sgang sriežen812 hod, kore terg;813 Abfahrt odpel; Abweg odpot; Auswahl izvol; tu pa tam so obveljale njegove novine: Abfall odpad, odstop; Durchschnitt preriez. V slovarju že razlocuje dovršne in nedovršne glagole, dasi [se] še ni prav zavedal pravila: hörn slišati, poslušati; kehren pomesti, pomietati; krachen pokniti, po­kati; reisse nieder poderem, podiram; schiesse strielim, strielam; speie pljujem, pljuvam, pljunem. Take glagole ima za ponavljajoce, kakor pravi v predgovoru in navaja tam za zgled: pokriti, pokrivati, izprašati, izprašuvati. Nemški vpliv se kaže v rabi clena v besedoslovju: Lebenslauf pretiek tega žiulenja; Einbildungs-kraft muc tega vmislenja. Nemcevanje se vidi najjasnejše v prestavljanju nemških prislovov, ki so zvezani z glagolom. Za besedico durch ima skuz in pre: durc­hlesen skuzbrati, prebrati; durchbeißen skuzgristi, pregristi, nemški ab mu je dol: abbitten dolprositi; Abriss dolobraz, poduba; vendar tudi odrezati absägen, absatteln odsedlati. Za an mu služi slov. na: andrucken pertisniti, napertisniti; anklagen natožiti, zatožiti; anläuten nazvoniti, pozvoniti; predlog auf prelaga v sestavah s prislovom gor: aufbehalten gorhraniti, ohraniti; aufzählen gornašteti, našteti; aus = iz vun: ausbeuteln iztreseti, vuniztresti; ausbitten sprositi, vunspro­siti; auslesen izbrati, vunzbrati; aussöhnen pa mu je spraviti, potolažiti, zmiri-ti; bei = zraven, per: Beiwache perstraža, zravenstraža; Beiurthail zra-vensodba, persodba: ein = noter; einflechten vplesti, notervplesti; einladen povabiti, nava­ 812 Verjetno srežni, po srež. 813 S svincnikom ali barvico nad kore pripisano korak, nad terg pa = redko. biti, notervabiti, notervadati; Eintritt noterstop, noterhod; fort – naprej, prec: fortkommen naprej priti; fortreisen prec popotovati, odhajati, naprei raižati; ge-gen pruti: Gegenmarsch prutihod; Gegenlaut prutiglas; nieder dol: niedersetzen dolpostaviti, doldajati; sich niedersetzen dolposaditi se, dolsesti; über – crez: überbleiben crezostati; überlassen crezpustiti, opustiti; überschreiben pa prevaja prepisati in überzeugen prepricati; um okuli: umblasen okulipihniti, dolpihniti; umfallen okulipasti, dolpasti; umklaiden okuliobleci, preobleci, okulioblaciti se, preoblaciti se; umpflügen okul-ob-podorati; unter = pod: unterlassen podpusti-ti; untersuchen podiskati, prejskati; sich unterreden podgovoriti se; vor = pried, naprei, napried: vorhalten prieddržati, posvariti; vorbedenken predmisliti, prei – poprei, pomisliti. Pogostoma je Gutsmann zraven pravilnih slovenskih besed zapisal nemške ali dijalekticne slovenske oblike. To kažejo že navedeni primeri, a nekaj jih še navedimo: Bootsknecht veslar, ladjovozec, lopatar, galiot; Dame go-spa, dama; Krieg žovd, voiska; Kugel okrogla, kugla; weisen = kazati, vižati; weiss biel, bieu itd. Tu pa tam pristavlja opombico gemein: Binder vezar, vezavec, gemein pintar; blau vešneu, muder, gemein plavi; Bürger mestnik, mestnaunik, gemein purgar. Zanimiv pa je Gutsmannov slovar še v tem, da hrani blizu 90 slovenskih pri­slovic in narodnih rekov. Da niso vse izvirno slovenske, se je kmalu prepricati. ./. Za nemškim slovarjem sledi »Sammlung der windischen Stammwörter etc.«814 Ta zbirka šteje okoli 5400 slovenskih besed, ki jih je Gutsmann štel za podstavne besede. Jarnik jih je prerešetal in našel med njimi 700 tujk, 513 pa negotove­ga korena ter jih je torej odštel 1213. Gutsmannu se pripisuje tudi v Celovcu leta 1790 izdani »Ta veliki Katekizmus« v obeh deželnih jezikih, ki se je rabil po koroških šolah crez 40 let, in pa neka druga knjiga, ki nosi naslov: »Evangelie inu Branje ali Pi.me na use Nedele inu imenitne praznike cielega leta razdelene. S'perpušenjam teh Višeh. V Zelouzi 1780, str. 927 v mali 8ş.« Da je to knjigo sestavil Gutsmann, se vidi iz pravopisa in narecja in to spricuje tudi Kopitar, ki imenuje v Glagolita Clozianus na str. LI Gutsmanna pisatelja te knjige. Iz nje namrec navaja zgled koroške slovenšcine. Gutsmann je umrl, kakor pišejo knjige enoglasno, leta 1790, kje, ne vemo. 814 »Zbirka slovenskih izvirnih besed itd.« XXV Toda veci uspeh kakor Hasel in Guttsmann sta dosegla zoper Pohlina dva druga moža, ki sta bila sprva celo na njegovi strani, to sta Blaž Kumerdej in Japelj. Blaž Kumerdej je bil rojen 27. januarja 1738. leta na Gradu pri Blejskem je­zeru na Gorenjskem. Študiral je srednje šole v Ljubljani, vseucilišce na Dunaju, kjer je bil 1772. ucitelj ali correpetitor juris na orijentalski akademiji. Gosposka sama mu je dala spricevalo, da je »ein fähiger und wohlgesitteter Mensch«.815 Na Dunaju se je tudi on navdušil za šolsko reformo o kateri se je takrat toliko govorilo in pisalo. Na Dunaju je videl prve uspehe nove normalke, prvi sad nove šolske politike, in je ž njimi primerjal predobro mu znane žalostne razmere na Kranjskem. Videl je gibanje na šolskem polju med Nemci; ker pa je bil navdušen Slovan, si je mislil, zakaj bi naš narod zaostal? Nenaprošen je leta 1773 predlo­žil dunajski vladi »Domoljuben nacrt, kako bi se dalo kranjsko stanovavstvo najuspešneje poducevati v pisanju in branju«. Stavil si je najprej prašanje, je li pametno, koristno in mogoce, da bi se prebivavci kranjski poducevali v branju in pisanju, in sicer ne samo v deželnem jeziku, ampak tudi, ce bi se to dalo doseci – v nemšcini, in kako naj bi se osnoval ta poduk, cetudi le polagoma. Kmecko pre­bivalstvo na Kranjskem, pravi, ima jako ugodno bivališce za trgovino in promet in je jako nadarjeno pa presiromašno, da ne more niti davšcin placevati. Temu vzrok pa je nevednost, komaj sto ljudi na kmetih zna pisati in brati. Vrhu tega govore na kmetih jezik, ki ga poznajo samo kmetje in je tako razlicen od drugih narecij, da narod ne more obcevati s sorodnimi narodi. Zato je treba te ljudi uciti brati in pisati v domacem jeziku, da priprosti clovek lože in bolje spozna svoje državljanske in kršcanske dolžnosti. »Die thume vernunft würde dadurch gesc­hliefen [und] gewitzet«,816 ljudje bi se naucili lepšega vedenja, bi znali zboljšati svoje dohodke, cesarke naredbe bi se natancneje izvrševale, ker bi se narodu pri­obcevale v domacem jeziku, zlasti pa bi se smela ta nada gojiti tedaj, kadar bi se dalo doseci, »da bi se kmetje naucili poleg materinšcine tudi nemšcine in neka­terih najsorodnejših narecij, n. p. hrvašcine, dalmatinšcine, cešcine in poljšcine«; obcevaje z drugimi narodi bi postali sposobnejši za vojno službo, katere se sedaj bolj boje ko smrti; marljiveje bi kmetovali in tržili in bi torej tudi davek lože placevali; ta fiskalicen smoter narodne prosvete je karakteristicen za dobo Marije 815 Prevod: »Sposoben in zelo moralen clovek.« 816 Prevod: »Neumni razum bi s tem to izbrusil in omikal.« Terezije in Jožefa II. Dalje razpravlja Kumerdej svoj nacrt, kako bi se dalo osno­vati narodno šolstvo. Navzlic temu, da se je proglasila šola za politicum, tudi on ne ve za drugo sredstvo, kakor da prevzamejo povsod poducevanje cerkovniki; Kumerdej je mislil, da imajo ti povsod zadostne dohodke, ob katerih žive vsaj tako dobro kakor bajtarji; v ta namen naj se nauce vsi cerkovniki pisati in brati, kedor tega ne stori, tega je odstraniti. Okrožni glavarji naj prevzamejo nadziranje šol; zagovarjal je torej posvetno, popolnoma državno šolsko nadzorovanje, ker od duhovnikov ne upa nic pospeševanja šole; ocita jim celó, da tu in tam svare pred šolo, grozec jim s peklenskim ognjem, ce bodo pošiljali otroke v šolo. Do­bro pa ve tudi Kumerdej, da brez sodelovanja duhovšcine ne bo mogoce osnovati šole, zato zahteva: duhovnik vnemaj narod za šolo in poducuj cerkovnika. Ti Kumerdejevi nazori so bili vec ali manj nazori tedanjega javnega mnenja o šolskih stvareh, izviren pa je gledé nasveta o jezikovni uredbi narodne šole na Kranjskem; v njem zahteva: »dass die Behörde eine Ausgleichung der Landes – Kroatisch-dalmatinischen und andern derley verwandten Sprachen treffe, diese den Leuten schriftlich mittheile«,817 da naj priredi abecednik in da posloveni-ti dobrih knjig, oziroma da naj pospešuje izdajanje dobrih izvirnih slovenskih knjig. Kaj si je mislil glede zenacenja slovenšcine z drugimi slovanskimi jeziki, o tem nas poducuje njegova tiskana okrožnica, s katero je vabil narocnike na svojo že potrjeno slovansko slovnico leta 1793, ki pa ni prišla na svetlo. Ku-merdej ni bil mož teorije, tudi ni bil samo za uceno, pa za dejansko rabo v vsakdanjem življenju neprakticno primerjalno slovnico slovanskih jezikov, kakor meni Kopitar; njegove jezikoslovne študije so imele namen zgraditi na podlagi vzajemnih elementov poedinih slovanskih narecij nekak vseslovanski jezik, ki bi omogocil promet med sosedi, pa tudi med južnimi in severnimi Slovani, ki bi torej omogocil Slovanom medsebojno obcevanje brez tujega, neslovanskega jezika. Hotel pa je tak vseslovanski jezik, ki bi ne rabil samo ucenjakom, ampak tudi kot obcevalni jezik vezal mase narodove. Res drzen nacrt! Vse kaže, da je bil Kumerdej mož samostalnega mišljenja; saj tudi ni maral na slovenska tla presa­diti nemško šolo kar brez preosnove; dati ji je hotel narodno lice po narodnem jeziku in narodni knjigi; namen njegovi šoli je bila narodna omika, v tem ko je bil drugim glavni namen šole samo širjenje nemšcine. Tudi Kumerdej želi, da se nauci slovenski otrok nemški, toda znanje nemšcine je njemu zgolj to, kar znanje 817 Prevod: »Da naj oblast zagotovi enakopravnost deželnega – hrvaško-dalmatinskega in drugih sorodnih jezikov ter o tem pisno obvesti ljudi.« pisanja ali racunjanja, samo koristno znanje, cenljiva spretnost. Šteti ga smemo torej za zavednega Slovenca, dasi le po današnjih nazorih, da, šteti ga smemo za panslavista, kakoršen je bil Križanic. Njegov predlog je bil dobro utemeljen in vlada ga ni mogla vreci pod mizo, kakor mnogo drugih. Marca 1773. leta je Marija Terezija izrocila ta predlog v presojo deželnemu glavarstvu kranjskemu, okrožnim glavarjem, opatu sitiške-mu, kostanjeviškemu in bistriškemu pa novomeškemu nadduhovniku z nalo­gom, da naj stavijo vsi presojevavci tudi samostalne predloge, kako povzdigniti šolstvo na Kranjskem. Izjave teh dostojanstvenikov in oblasti so znacilne za dobo prosvetljenega absolutizma in nam najbolje slikajo tedanje razmere. Notranjski okrožni glavar grof Brigido je porocal, da je bral Kumerdejeve nasvete »mit ent­zückender Erbauung«,818 ker Kumerdej zares ljudmilo skrbi za svoje rojake. Pod-pirati ga v tem podjetju je dolžnost slehernega domoljuba. V konkretnih ozirih pa se ne strinja ž njim brez izjeme. O dohodkih cerkovnikov pravi, da niso tako obilni, kakor Kumerdej misli, ker ima cerkovnik samo slabo hišico z majhnim vrtcem, ki mere vcasi komaj štiri sežnje, bire 6–8 mernikov žita, samo tisti, ki imajo najboljše dohodke, imajo 24 mernikov žita bire; tu in tam vcasih dobe kaj pri ženitvah ali krstih; nikdar pa nimajo toliko kolikor slab kocar in morajo zato iskati postranskega zaslužka. Dokler se jim tako slabo godi, ne bo dobiti branja vešcih cerkovnikov; še manj je upati, da se bodo zaceli stari cerkovniki uciti brati in pisati in potem poucevati mladino, tem manj, ker mladina sovraži poduk. Zato ne gre povsod ustanoviti šole, ampak jih je ustanavljati le polagoma, zdaj tu zdaj tam, kjer je ravno mogoce. To naj se zgodi tako, da se naloži duhovnikom, ki so brez dušnega pastirstva, in zgodnjikom, ki imajo kvecemu vsako nedeljo in praznik govoriti slabo sestavljeno predigo, pa uživajo revne dohodke; iz hva­ležnosti naj poducujejo narod, to se more zgoditi tudi po samostanih. Brigido našteva celo vrsto krajev, kjer je moci ustanoviti šolo takoj. V teh šolah naj bi se ucila mladina pisati in brati slovenski in nemški, racuniti, kršcanski nauk in vrhu tega še nekoliko prirodne morale, ki je za spznavanje prekoristne vede o dolžnostih cloveške družbe nujno potrebna in na Kranjskem žalibog skoraj neznana, dasi je bistveni pogoj prekoristne izomike vseh podložnikov. Brigido smatra s Kumerdejem vred za potrebno najprej izdajo slovenskega abecednika (Namenbüchlein), da se s tem še uspešneje razvije slovensko pismo, ki je celo do­macinom vecinoma neznano. Država naj preskrbi tudi knjižico o morali, oblasti 818 Prevod: »Z ocarljivim povzdigom.« naj nadzorujejo šolski red in skrbé za pravo pedagogiko; duhovšcina pa naj pri­poroca šolo s predižnice. Tudi gorenjski glavar Apfaltrerr hvali Kumerdeja, pa misli, da bi se dale usta­noviti šole le tam, kjer imajo cerkovniki boljše dohodke; tamkajšnji župniki naj namešcajo samo take ljudi, ki s preskušnjo dokažejo uciteljsko zmožnost; sicer pravi ta presojavec, da šteje neke nasvete za neizvedne, pa ne pové, katere ima v mislih. Tem gostobesednejši je dolenjski glavar plemeniti Peran. Pritrjuje sicer Kumerdeju, da kranjski kmet nic ne ve o cesarskih ukazih in naredbah, vendar se nad njim jezi, ker je rekel, da se cesarski ukazi ne objavljajo tako, kakor bi bilo treba, ceš da bi jih bilo treba tudi tiskati in razširjati med narodom. Ta glavar meni, da bi podložni kmet tudi tiskanih ukazov ne kupoval. »Drugo je, ce bi se kmet iz poslovenjenih knjig naucil kaj vec veronauka in kmetijstva. Kedor pa ve, kako se prvo že poducuje nekaj let (po novo urejenem Kršcanskem nauku), mora reci, da vec ni mogoce storiti. Morebiti bi ne bil Zgornji Štajer in Zgornji Korotan nikdar zapadel taki verski zmoti, ce bi tam ne bilo toliko kmetov vešcih branja in pisanja;« ce je od tam kriva vera segla v druge okraje, so jo ondi lahko zatrli. Kmetijstva se kmet noce uciti iz knjig, ampak samo iz prakse in vzgleda. Za kupcijo bi tudi Kranjcem knjige nic ne koristile, saj kupcujejo že sedaj brez knjig celó na Francosko, v Nizozemskoi itd., tujega jezika se nauce v tuji deželi. Skratka, novomeški glavar hoce dokazati, da je šola kranjskemu kmetu nepo­trebna in celó škodljiva. Zato mu tudi ne dopadejo podrobnosti Kumerdejevega nasveta, zlasti mu ne ugaja niti poducevanje po cerkovnikih po božji službi niti priporocanje šole z lece, niti izdavanje slovenskih knjig itd. »Ali namerava do-moljub (Kumerdej) osnovati nemško ali slovensko šolo? Ce želi nemški poduk, ni naravnost zavreci njegovega nasveta; ce pa želi slovensko šolo, mu kratko malo povem, da bi se ne splacal trud, jemati toliko ozira na jezik, ki ne spada med poglavitne jezike (fundamentale Sprachen). Morebiti je Kumerdeju cešcina v mislih, ali treba je razlocevati med velikim, razširnim kraljestvom in majhnim vojvodstvom, zakaj to vojvodstvo ima nekaj zveze z dalmatinšcino in hrvašcino; s cešcino in poljšcino je morebiti kaj malega sorodnosti, pa ne toliko, da bi izviralo kaj dobicka za trgovstvo. Kranjski cerkovniki niso sposobni za poducevanje, ker sami ne znajo brati in pisati in ker imajo premalo dohodkov. Cerkovnik je tukaj najrevnejša stvar na zemlji, živeti mora ob milošcini, za­služiti si ne more nic, ker mora biti vedno pripravljen, da gre zvonit hudi uri; zavisen je popolnoma od omahljive srenje.« Kumerdeju ocita, da dela krivico duhovšcini, trdec, da agituje z lece zoper šolo in celó preti ljudem z vecnim pogubljenjem. To se ne da dokazati. Kumerdejevo zahtevo, da naj župnik vzgoji iz cerkovnika ucitelja, imenuje okrajni glavar pobožno željo, ki je nemogoca, ker ima župnik obilo duhovskega posla. Tako nemogoce je tudi nadziranje šol po okrajnih glavarjih in izdavanje slovenskih knjig. Ce so Kumerdejevi nazori vredni uvaževanja, naj se izvrši samo ta tocka: kmet naj se uci brati in pisa-ti nemški, pa ne s cerkovniki, ampak po posebnih uciteljih (Schulmeister). To naj se poskusi najprej po mestih, n. p. v Krškem; imovitejši naj placujejo malo šolnino. Komaj pa je mož to zapisal, ga že zopet »skrbi da se ne zgreši morda glavni smoter, ako se vzbudi v kmetu prevec veselja do branja in pisanja: kakor hitro bo znal brati in pisati, ne bo vec hotel ostati pri plugu, ampak bo tišcal še bolj v šole. Potem bomo imeli celo krdelo študentov, manjkalo pa bo kmetov. Skušnja uci, da vstopijo dijaki v posvetni duhovski stan ali v samostan ali pa v pisarnice. Ker pa takih ljudi že sedaj ne primanjkuje, se bojim, da ne bi samo­stani provzrocili prevec škode kmetijstvu, ki je vendár med temelji trgovine.« Tako je pobijal Kumerdejevo namero dolenjski okrajni glavar, veckrat sam sebi nasprotujec; nevarna se mu zdi slovenska narodna šola, ne pa nemška, kakor da bi utegnila slovenska knjiga vnovic zasejati med Slovenci seme luteranstva, ne pa nemšcina. Kedor bere njegovo modrovanje, se ne bo cudil vec, ako se preprica o preskromnem uspehu šolske politike jožefinske; s takimi organi je prosvetljeni absolutizem zastonj mucil samega sebe in narode! Tudi novomeški arhidijakon Martin Jožef Jebacin nima upanja, da bi nasveti dobrega Kumerdeja obrodili kaj prida sadu. S splošnega stališca se mu zdi, da bi obcno poducevanje kmeckega ljudstva v branju in pisanju ne bilo pametno in res kaj prida koristno, še manj pa nujno niti gledé na državo niti glede na vero. Modri glavarji so mnogokrat zato prepovedali obcevanje s tujimi narodi in uce­nje branja in pisanja, ker so se bali, da nravstvo propade; zakaj ce bi znal priprosti clovek brati in pisati in govoriti tuj jezik in vesti se po tuje, bi se prevzemal in skušal bolje in lože živeti, bi ne hotel vec delati na polju, bi postal lahkoživec in bi morebiti celo zapustil deželo. Zato so Rimljani, osvojivši si tuje dežele, požiga­li židovske in egipetske knjige, da jih ne pokvarijo! Tudi Sv. pismo poroca, kako je prišlo malikovalstvo med Žide, ker so se v tujini seznanili s tujimi šegami; zato je Bog prepovedal zakone s tujimi ženami in obcevanje s tujci in neobrezanci; modri Salomon je globoko padel vsled zveze s tujimi ženami, zato so morali odgnati po vrnitvi iz babilonske sužnosti tuje žene in njih otroke. Sicer priznava Jebacin, da dandanes v dobi prosvetljeni ni vec tako nevarno, ako obcujejo z ljudmi Zgornje Štajerske ali Koroške, ker je kmet trdno udan sveti veri; tudi zna brati in pisati mnogo vec ljudi, kakor si Kumerdej misli, pa ravno tako niso najboljši kristijani. Branje in pisanje se da primerjati jedi: tudi najboljših jedi ne more prebaviti slab želodec; šolski poduk bi netil dobickarijo in kvaril lepo vedenje. Pa bodi si kakorli: eno se mi vidi cisto resnicno in dognano, vsemogocni Bog je vse stvarjenje vredil po uteži, številu in meri: On vodi tudi neumne stvari modro po notranjem nagonu do koncnega smotra. On je dal cloveku moci, da mora svojemu stanu in poklicu primerno umeti vse, kar mu je potrebno za ca-sno in vecno sreco, tudi ce ne zna pisati in brati: torej cemu šola? Dokler veljajo prirodni zakoni, so bili ljudje nevešci branja in pisanja in vendar so zidali mesta; edino merilo v verskih in državnih stvareh jim je bila notranja luc, ustno sporo-cilo narodovo, velika knjiga vesmira, ki jo ume brati tako ucenjak kakor idijot. Sicer je kmet kakor neuki clovek sploh bolj vnet za verske reci; nevedni samotarji se ravno zato cutijo bolj srecne, ker ne poznajo posvetnih ved in umetnosti in mnogokrat ne znanjo celo ni brati ni pisati. Jebacinu mora zoper šolo pomagati celo sv. Avguštin: »Ecce quid est hoc, quod audisti? Surgunt indocti et coelum rapiunt, et nos cum doctrinis nostris sine corde, ecce, ubi volutamus? In carne et sanguine.«819»Dokler smo poznali samo sv. pismo in so vsi živeli v kršcanski priprostosti, so bili vsi pobožni in sveti, knjige pa so pokvarile vero in nravnost, zato je bolje, da ucenjaki ne poducujejo kmeta. Sv. Jeronim je sicer priporocal brati Sv. pismo, a takrat je bilo Sv. pismo še nespaceno, evangelij je bil edino vodilo versko in nravno, menihi so živeli v pobožni preprošcini strogo po božji besedi. Kumerdej se moti, ako upa, da bodo kmetje boljši kristijani in marljivejši poljedelci, ako bodo znali brati in pisati; na Dolenjskem so ženske, ki znajo brati in pisati, navadno zgol lenuhe in svetohlinke, ki lenobo pasejo, delo mrzijo, se ošabno vedejo in hocejo najboljši cas porabiti za neka svetohlinstva, ki niso nic drugega kakor izvir lenobe in farizejska hinavšcina.« Kranjski in goriški kmetje so v veri dobro poduceni, tudi ce ne znajo brati in pisati. Ako omika pospešuje poljedelstvo, napravite modrijane za kmete. Iz vseh teh premis izvaja Jebacin, da branje in pisanje ni kmetu nic kaj korist-no, še manj pa potrebno; sklicuje se na to, da kmetijska družba dovolj stori za kmetijstvo in da se pogovori kmetov in grašcakov sucejo edino okrog poljedel­stva; kadar bo dovolj sredstev in moci, se bo tudi izvrševalo, kar družba veli, in potem se bo zemlja bolje obdelovala. Najprej mora država ustanoviti posebno 819 Prevod: »Glej, kaj to pomeni? Si slišal? Neuki vstajajo in si grabijo nebesa, kje pa se z vso svojo ucenostjo in brez srca valjamo mi? V mesu in krvi.« Sveti Avguštin, Izpovedi, 8.8.19. zalogo za kmetijstvo, kmet se bo potem že otresel starih predsodkov in metod. Tudi trgovcev se na Kranjskem ne manjka, na Gorenjskem jih je skoraj toliko kolikor posestnikov, ki niso tako divji in neolikani, kakor jih slika Kumerdej, temuc govore tuje jezike, n. p. hrvaški, dalmatinski in nemški, znajo brati in pisati; cešcina in poljšcina sta jim pa odvec, ker s Cehi in Poljaki premalo tržijo, izvzemivši tiste, ki z rožmarinom in lovorikami tržijo celo na Dunaju in Zgor­njem Avstrijskem. Pa tudi ni treba, da bi bili na Kranjskem sami trgovci, katere že tako hudo tlacijo mitnine in naklade. Država naj preskrbi kmetu celo sol, da ne bo jedel neslanih jedil. Cesarski ukazi se kmetom oznanjajo zadostno, na kmetih v deželnem jeziku z lece in po gosposkah, v mestih pa z bobnom; to je mnogo prikladnejše, kakor ce bi se morali vsi kmetje šele brati uciti. Revšcina na Kranjskem ni posledica nevednosti, kakor trdi Kumerdej, ampak je z verskega kakor z državnega stališca potrebno zlo, ali, da se bolje izrazim, mojstersko delo Previdnosti. Bog jo pošlje v pregloboki svoji modrosti. Na Kranjskem ji je vzrok tudi nerodovitna zemlja, neugodno podnebje in razkosanost zemljišc. Tudi gledé vojne službe govori Kumerdej premalo premišljeno, ker imamo dosti kranjskih vojákov, ki so se hrabro bojevali. Ce se bolje poskrbi za invalide, bo vojna služba bolj mikala ljudi. Kmet se sploh nerad loci od doma. Jebacin smatra Kumerdejeve nasvete glede zveze cerkovniške službe z uciteljevim poslom za neizvršljive in brezsmiselne, ker zna le malokateri cerkovnik brati in pisati in ima premalo dohodkov. Ako bi pa tudi mogoce bilo dobiti scasoma branja in pisanja vešcih cerkovnikov, bi li kmet na Kranjskem, kjer skoro ni najti nem­škega cloveka, tudi razumel vsebino tega, kar se je navadil samo brati? Morali bi v kranjskih vaseh ustanoviti prave pravcate nemške naselbine. Ce se pa nauci brati in pisati samo v domacem jeziku, bo to le malo koristilo, ker Kumerdej sam priznava, da se njegovi rojaki ravno zato ne udeležujejo koristnega prometa z drugimi narodi, ker govore jezik, ki je edino njih lastnina; potem bi ne mogli obcevati zunaj kranjskih mej. – Kumerdej ocita duhovšcini, da s peklom straši ljudi, ce bodo hodili v šolo. Jebacin je preprican, da Kumerdej nikjer ni slišal take predige; ce pa duhovnik ne priporoca šolanja kar brez izjeme, ima za to pametne vzroke, katere je on že omenil. Pametno pa se mu zdi, dati Slovencem v roko gospodárskih knjig, poslovenjenih iz lašcine in francošcine, in Jebacin pristavlja ironicno: za ta posel bi bil Kumerdej najsposobniši, ker baje zna brati in pisati in je vešc v gospodarstvu in tujih jezikih. Veliko vec pa se doseže, ako se kmetom razlagajo vérske resnice, in sicer naravnost po duhovnikih v cerkvi, v spovednici in o veliki noci, kakor doslej; grašcinski uradniki in grajšcaki pa naj jim predavajo o gospodarstvu, zlasti o kmetijstvu, potem o državnem redu (Polizeiwesen)820 in naj jim tolmacijo cesarske patente in ukaze. Ta šola bi bila ce­nejša. Dalje pa Jebacin nekoliko omejuje svojo trditev, ceš da ni ravno tako hud nasprotnik nasvetovani šoli za kmecko ljudstvo. Branje, pisanje in veda nam ne pokvarijo nravnosti, ampak samo napacna uporaba tega, kar se je clovek naucil. Sedaj šele nam pove Jebacin svoje nazore, kako bi se uredil šolski poduk. Vecina župnij ima organiste ali ucitelje, ti naj zacetkoma izberó v vecih župnijah po 12, v manjših pa po 6 nadarjenih kmeckih fantov, 9 do 15 let starih, iz razlicnih vasi in takih hiš, kjer imajo obilo otrok, ki niso vsi potrebni za domace delo; te naj poducujejo. V vecih župnijah poducuj kaplan ob nedeljah in praznikih. Nekateri decki bi potem dalje kmetovali, drugi bi stopili v mestne šole. Kapelani si lahko najamejo te decke za postrežbo in jih poducujejo. Vse to pa se izvede brez sile in hrupa. Ce bi se izšolalo vsako leto v vsaki župniji le 6 deckov, bi na Dolenj­skem cez 10 let znalo že 3000 ljudi brati in pisati. Te osebe bi potem poducevale druge. Nadzorovali naj bi te šole nadzorniki. Spodbujali naj bi tudi mojstri svoje vajence n. pr. s tem, da bi koncem leta najpridnejšim in najbolj poducenim ku­pili ali podarili poseben trak za klobuk! O izjavah opatov iz Sticne, Bistre in Kostanjevice ne vemo druzga kakor to, da so smatrali samo to za mogoce, da bi ucitelji pozimi poducevali mladino, s cerkovniki pa se šolstvo ne dá osnovati. Podajati komentar tem izjavam pac ni potrebno. Jasneje kakor debela razpra­va nam kažejo duh odlicnih tedanjih krogov. In slišimo može, na katerih sodelo­vanje ni racunal samo Kumerdej, ampak tudi cesarica sama – in ravno ti krogi se branijo narodne šole in menijo, da so Kumerdejevi nasveti samo utopije. Na tem stališcu nahajamo tudi deželno glavarstvo kranjsko, ki je naravnost izjavilo, da so nasveti Blaža Kumerdeja vecinoma neizvedljivi, obenem pa priznalo vsaj to, da bi bilo koristno, ce bi znal kmet brati in pisati, in da temu ne more oporekati nihce, ki res ljubi svojega bližnega brez ozira na stan, in ki gori za blagor dežele ter je temeljito podkovan v veri, ne da bi hlinil pobožnosti. Najsilnejši oviri sta razlika v nazorih in denarni nedostatek. Kar nasvetuje deželno glavarstvo pozitivnega, je jako skromno: okrožni uradi in duhovniki naj priporocajo narodu branje in pisanje, namešcajo naj se samo cerkovniki, ki znajo brati in pisati, ter ti naj se ob enem zavežejo, da bodo ucili mladino pod nadzorom duhovšcine in gosposke. Kapelani naj pozimi in ob nedeljah in praznikih poducujejo pod nadzorstvom 820 Prevod: Policijska, pravna ureditev države. nadduhovnikov, najmarljivejšim šolarjem naj se da kako darilo, najpridnejšim uciteljem pa nagrada; za ta namen bi bilo treba 300 gl. na leto iz dobicka maška­rade; dognati bi bilo, ce res duhovniki obresti ustanov za cerkovnike in organiste porabijo v druge namene; pri oddaji izpraznjenih župnij naj se daje prednost du­hovnikom, ki poducujejo mladino. Ker bi pa ustanovitev tako koristnega šolstva na kmetih nekako utegnil ovirati strah, da bi se zanesle med kmecko prebivalstvo razne krivoverske knjige, obeta deželno glavarstvo, da bo v zvezi z duhovskimi in posvetnimi gosposkami cuvalo, da se ubrani dežela tega zla. Kumerdej se torej tudi od te strani ni smel nadejati izdatne podpore. O na­svetih kranjskega deželnega glavarstva pa je imela izreci sodbo še najviša instanca dunajska: dvorna kancelija, katere porocevavec je bil Greiner, eden tistih mož, ki so za Marije Terezije vodili notranjo politiko po tiru prosvete. Seveda se ni smel Kumerdej nadejati pri njem brezpogojne odobrave vseh nacrtov; ozirov na narodne posebnosti ni smel iskati pri državnikih, ki so sicer obožavali koristnost vseh svojih reform, hkratu pa se tudi protivili vsakemu predlogu, ki se ni dal nabiti na prikladno kopito, ki se zove »enolicnost« (Einformigkeit). Dvorna kancelija je 5. junija 1773 izrekla o nasvetih dež[elnega] glavarstva zelo ostro sodbo. »Zavzeti se moramo,« pravi Greiser, »da je moral šele Kumer­dej, ki zavoljo tega zasluži najvišo milost, deželno vlado, okrožne urade, gospo­ske in duhovšcino opozoriti, da je treba ustanoviti nekaj šol za skrajno nujno po­ducevanje kmecke mladine. Še cudnejše je, da se nahaja še sedaj v ti prosvetljeni dobi, pod slavnim žezlom Vaše cesarosti še cela, ne prevec oddaljena vojvodina, kjer so se šele letos spomnili, da je treba tiskati abecednik. In koncno se ne mo-remo cuditi, da niso bili cerkveni dostojanstveniki, kateri so bili o Kumerdejevih nasvetih zaslišani, nic kaj vneti za nje; zlasti dekan in nadduhovnik, dasi je napo-sled primoran priznati nujnost in korist nameravanih šol, se vendar trudi v dolgi pridigi iz sv. pisma in starorimske zgodovine dokazati, kako nepotrebno, da, nevarno za državo in vero bi utegnilo biti, ako bi se kmeckemu stanu dala prili­ka, da se nauci brati in pisati. Iz tega bi se dalo nekako sklepati, da ni Kumerdej trdil povse brez razloga, da so predigarji strašec s peklom odvracevali kmete od poduka, dasi vsi prelatje oporekajo tej trditvi.« Poduk mora biti, a ce je slab, je bolje, da ga ni; od slabo izvežbanih organistov se ni nadejati posebnega uspeha, niti od marsikaterih duhovnikov. Dvorna kancelija stavi potem te-le konkretne predloge: Najprej se osnuj za Kranjsko posebna šolska komisija, ki naj doloci potrebno zalogo: državna blagajna, t. j. jezuitski zaklad, prispevaj 1000–1500 gl. za ljubljansko normalko, Kumerdej se imenuj za ravnatelja; da bo imel vec dohodkov, se mu odkaži kak posel pri deželni vladi; brez nadzorstva tega za novo šolstvo vnetega moža se ni nadejati uspešnega delovanja pri tej napravi, kateri se bode spocetka boriti z mnogimi ovirami. Cesarica je odlocila v svojem lapidarnem slogu: »Placet 1000 gld. Weillen er hier ist, solle er die normalschulle freqentieren.«821 821 Prevod: »Odobrite 1000 goldinarjev. Ker je tukaj, naj obiskuje normalko.« XXVI Dvorna kancelija je potem ukazala, kar se ji je zdelo potrebno zastran deželne šolske komisije, v katero ni smeti voliti oceta prefekta jezuitov; gledé duhovnih nje clanov pa se ni treba posvetovati s škofi, ampak deželno oblastvo naj jih kar izbere, in to najsposobnejše. Imenovanje Kumerdejevo utemeljuje dvorna kancelija proti cesarici z njegovo spretnostjo in iskrenostjo in dostavlja, da je na Kranjskem treba takega moža, ki z odlocno roko odpravi mnogovrstne ovire, ki se bodo stavile šolski reformi: ako bi dvorna kancelija ne bila prepricana, da bo Kumerdej popolnoma kos temu poslu, bi ga ne nasvetovala cesarici. Šele oktobra meseca je bil Kumerdej imenovan za ravnatelja nove ljubljanske normalke s 500 gl. place in z obljubo, da mu preskrbe cim prej mogoce postran-ski zaslužek. Najbrž se je Kumerdej obotavljal, ker je imel morda na Dunaju bolje placano službo in je ni maral zamenjati z ravnateljskim mestom normalke; obotavljal se je morda, ker se je moral posvetiti vse drugacnemu poklicu kot pra­voslovec; pozneje so mu tudi ocitali, da smatra svoje novo mesto za nekako po­nižanje. Zato so mu obetali ne doklade, ampak postranski zaslužek. Najprej pa se je moral sam seznaniti z normalno metodo; hodil je zato v dunajsko normalko, potem pa odpotoval v domovino, kjer je našel mnogo ovir izvršitvi cesarskih ukazov, najprej to, da ni bilo denarjev. Zacelo se je dolgotrajno posvetovanje o osnovi ljubljanske normalke in nikjer ni bilo pravega navdušenja za novo šolo. Raigersfeld je stavil glavarstvu podrobnejše nasvete, zlasti gledé nastavljanja cer­kovnikov in zgodnjikov, in da je duhovnikom naložiti dolžnost poducevanja. Kumerdej se ž njim ni strinjal popolnoma, zlasti gledé zadnjega ne: »To je silno breme, ki bi zbudilo v duhovšcini mržnjo proti šoli; duhovšcini je prepustiti samo veronauk kot posel duhovskega poklica in pa da naj nadzoruje ucitelje, da delajo svojo dolžnost.« Kumerdej je tudi zoper nasvetovani polletni šolski poduk in zoper premije; boljše je proglasiti ucitelje za cesarske uradnike in jih oprostiti vojašcine; pospeševalo pa bi se šolstvo, ce se marljivi duhovniki za zasluge za šolo imenujejo za boljše službe. Posebno važno je, da je Kumerdej uvidel, da ne sme biti ljubljanska normalka vzgojevališce bodocih uciteljev, slepa kopija dunajske normalke, ampak da mora jemati ozir na domace potrebe; zato zahteva posebne­ga ucitelja za nemšcino in, ce mogoce, tudi za lašcino, ker je našel, da znajo decki na pamet vse tabele, pa da jih skoro nic ne razumejo; od poduka nimajo torej nobene koristi, záto se morajo najprej nauciti nemšcine, drugace se ne doseže korist kakor na Dunaju. Najbrž bi bil Kumerdej nasvetoval slovensko normalko, ce bi bil mislil, da je že takrat mogoca; kot domoljub in šolnik pa si je bil svest ogromnih ovir ljubljanski normalki, ako se ne jemlje vsaj nekaj ozira na nenem­ško kronovino Kranjsko. Zato povdarja nasproti drugim gospodom, da ni poza­biti, da je Dolenje avstrijsko nemška dežela, da imajo torej tam nemški jezik in nemške knjige. Kako pa je v tem na Kranjskem? Kje najdeš slovensko Sv. pismo, ki je vendar zahteva viša naredba za normalko? Kje najdeš tabele, ki bi jih mogla pridom rabiti naša mladina? Kje imamo mladino, ki bi govorila nemški? Vse to mora šele ravnatelj normalke deloma posloveniti, deloma sam spisati, deloma prenarediti. Drugi gospodje so trdili, da bo za skromno Kranjsko zadostovala niže organizirana normalka, na kateri delaj tudi ravnatelj kot ucitelj. Kumerdej temu odlocno ugovarja: Kranjska ni kronovina druge vrste, ravnatelj ne bo mo-gel hkratu poducevati, ker on mora spisati nemško slovnico, prikladno tukajšnji mladini, spisati ali vsaj posloveniti posnetek svetopisemske in domace zgodo-vine, poleg tega pa še nadomestovati obolele ucitelje. Reigersfeld je za to, da se sprejemajo v normalko le ucenci, ki že znajo nemški; ker bo normalka nemška šola, so slovenske knjige, ki jih hoce izdati Kumerdej, odvec. Tudi glavarstvo je bilo te misli: na normalki bo ucni jezik nemški, o šolah na kmetih pa sedaj še ni govora, na te bo šele takrat misliti, ko se izvežba dovolj uciteljev na normalki, dotlej pa pretece še precej let. Torej se niso mogli ti gospodje prav nic osvoboditi od svojega vzorca, dunajske normalke, za domace razmere niso imeli niti toliko pojma kakor Kumerdej; dvorna kancelija ga je samo oprostila poducevanja, ker bo moral mnogo potovati po deželi zaradi osnovanja narodnih šol na kmetih, in ona je tudi dolocila, da se smejo sprejemati v normalko samo ucenci, ki že dosti znajo nemški. Vendar ni hotelo pri šolski komisiji kranjski priti uradovanje v pravi tir. Zacelo se je novo šolsko leto 1774/75, na Dunaju pa so zastonj prica­kovali porocilo, da se je odprla ljubljanska normalka; gospodje v dvorni kanceliji so bili nestrpni, zato so hudo zaropotali dne 25. svecana 1775. leta, ceš, kranjsko dež[elno] glavarstvo je šele sedaj po mnogih tje poslanih ukazih in opominih že pred letom tje poslanega šolskega ravnatelja Kumerdeja vendar poslalo semkaj porocilo, oziroma zapisnik o pripravah za ustanovitev ljubljanske normalke; iz tega porocila je razvidno, da se ni še nic dognalo gledé šolskega poslopja, da ni še nic uciteljev, ni denarja, izvzemivši od cesarice dovoljenih 1000 gl. in vstopnine od maškarad, nasprotno se stavljajo v tej kronovini, ki ima manj šol ko katera druga, novi šolski reformi najhujše ovire. Dvorna kancelija hoce temu opomoci z nasvetom, da naj se pozove Kumerdej, ki je ravno tako spreten kakor iskren, z dvema drugima uciteljema za šest tednov na Dunaj, da se tukaj doloci vse, kar je potrebno, da se že enkrat ustanovi normalka; ucitelja pa naj se na Dunaju izurita v normalni metodi, ker ni med dunajskimi ucitelji lahko dobiti takega, ki je tudi zmožen jezika (slovenskega). Kumerdeju se dovoli po 2, uciteljema pa po 1 gl. na dan in povrnejo se vsem trem potni stroški. Sušca meseca so ti trije možje romali na Dunaj in so ostali tam do konca julija. Ko sta dovršila ucitelja svoj tecaj za normalko, sta dobila ukaz, da se takoj vrneta v Ljubljano; zopet se je vsem trem nakazala potnina, »ce niso prinesli nic denarja seboj iz Ljubljane«. Na Dunaju so se sešli nekateri veljaki in se posvetovali v dvorni kanceliji o šolskem vprašanju kranjskem; tudi Kumerdej je bil med njimi. Tam so dežel­nemu glavarstvu kar naravnost vzeli krmilo iz rok. Kumerdej je dobil nalog, da posloveni »šolski red«. Dolocili so se novci,822 odobrila sestava uciteljskega zbora normalke. V boju z deželnim glavarstvom je torej zmagal Kumerdej in je leta 1775 odprl vse štiri razrede ljubljanske realke. Sam pa pri tem ni imel srec­ne roke in si je nakopal na glavo hudih sitnosti, ker je imela normalka mnogo sovražnikov. Pritožbe na Dunaj so napotile cesarico, da je imenovala grofa Tor-resa, goriškega šolskega referenta, za posebnega komisarja z nalogom, da preišce kranjsko šolstvo. Ta mož je bil brezobzirno odlocen in navdušen za novo šolo; grajal je vse vprek: šolska komisija ni prav sestavljena, ker nimata duhovnika pooblastila škofovega. V Ljubljani ni nobenega nadzornika, ki bi še veckrat »na-padel«. Ucencev šteje normalka 120, med njimi samo 20 Nemcev, in zatorej je uspeh normalke nemogoc, kajti poucuje se vse v jeziku, ki je ucencem neznan, sosebno veronauk. Ta težava se nahaja po vseh deželah, nemšcina ni materinšci­na. Temu se mora priti v okom z osnovo elementarnega razreda kakor v Celovcu ali Gorici, kar se lahko izvede, ker so vsi ucitelji zmožni obeh jezikov. Ravnatelj je v protislovju s šolskim redom opustil pametno razreditev ucencev in uciteljev, tako da je šola zgolj pesek v oci obcinstvu; Kumerdeju manjka odlocnosti, da bi ucence in roditelje privadil šolskemu redu; iz tega sledi, da pohaja njegovo šolo sama sodrga in najslabše osebe. Manjka mu tudi odlocnosti nasproti ško­fu, sicer bi ga moral že prisiliti, da izpolni svojo stanovsko dolžnost ali bi pa naznanil upornost škofovo na najvišem mestu. Ni se mu še posrecilo premagati predsodka, kakor da bi ne mogle obstati normalke po mestih, da bi bile pa po kmetih naravnost škodljive, ce ne nemogoce. Tudi osebnost Kumerdejeva mu ne ugaja: nima nic živahnosti in smatra za ponižanje, ker je nerad prestopil od pravoslovja k normalki. Ocita mu, da se je prenaglil, ker je odprl vse štiri razrede 822 Denarna sredstva? naenkrat. Knjig nimajo ucenci nic. Dijaki ljubljanske normalke se ne sprejemajo v Celovcu v gimnazijo, ampak kvecem v 2. normalni razred. Ni katologov niti tecaja za ucitelje pripravnike, po mestu mrgoli domacih uciteljev, dijaki nimajo vsakdanje božje službe. Vendar pravi, da sme dati šolski komisiji, ravnatelju, katehetu in vsem uciteljem spricevalo, da je ljubljanska šola še boljša kakor se je nadejal in da se je šolstvo pospešilo, kolikor je bilo mogoce; graja pa takoj, da ucenci 1. in 2. razreda slabo izgovarjajo itd. Zmožnosti kranjskih deckov so jako hvalne. Prav robato se je lotil oc[etov] franciškanov novomeških in njih gimnazije. »Spoštovanje in cast novomeškim franciškanom pa v nobeni vrejeni državi v Evropi ne poducujejo franciškani mladine v viših vedah (humaniora), ker so skoraj ex instituto izkljuceni od lepih ved, in v istini v Novem mestu ne govoré nemšcine, slabo latinšcino pa mladini s palico vbijajo; njih šolo je šteti za neredno zakotno šolo in pribežališce vseh dijakov, katere so zavoljo zanikarnosti ali slabega vedenja spodili iz ljubljanske in karlovške gimnazije.« Šolska komisija se je zagovarjala zoper ocitanja Torresova in je rada sprejela nasvet zaradi elemen­tarnega razreda; tudi se je sklicevala na to, da dežela ni nemška. Torresov ugovor v tem oziru je znamenit, ker nam svedoci, kak sangvinik je bil in da je bil prvi namen šole – germanizacija. On pravi: »Ali je stara iliršcina res materinšcina? To mi je nerazumno. Amerikanci so tudi imeli svoj narodni govor, sedaj pa govorijo jezik svojih premagavcev. Ali ne bi bilo mogoce, da bi govorili tako obilo nadar­jeni Kranjci jezik svoje dobrotnice (cesarice)? Jako velik dobicek normalke bode uvedba edinstvenega jezika. Rimska država je imela samo latinski jezik. Jaz želim doživeti to slavno dobo.« O izjavah Torresovih in deželnega glavarstva je presojala nižeavstrijska šolska komisija, ki je potrdila osnovo elementarnega razreda in poslovenitev in izdajo knjig v obeh jezikih, ter bila mnenja, da je slabih uspehov kriv porocevavec kranjske šolske komisije, na cegar mesto nasvetuje novega porocevavca. V tem smislu je dala dvorna kancelija ukor deželnemu glavarstvu in škofu. Za poroce­vavca je prišel namesto nesposobnega grofa Gallenberga grof Edling, frizinski glavar loški, ki je že pokazal, da se zanima za šolstvo v tedaj merodajnem smislu. V nikakor preskromni prošnji na opata saganskega Felbigerja, ki bo cesarici po­rocal o tem, se sklicuje na to, »da sem si zadobil najpopolnejše in pravo znanje normalskega šolstva in da nadkriljujem gledé gorecnosti in morebiti tudi glede zmožnosti za to jako dobro delo vse svoje rojake«, pri cemer se sklicuje tudi na svojega sorodnika, škofa goriškega. Dasi se je deželno glavarstvo uprlo njegovi prošnji, je bil vendar imenovan in je postal duša kranjskemu šolstvu; kdor pa pri­znava njegove zasluge, ne sme pozabiti, da je on imel v svojem poslu jako vrlega sotrudnika Blaža Kumerdeja. Oba sta se v svojih nazorih lepo ujemala in to lepo soglasje je rodilo lep sad tudi na polju šolskega slovstva slovenskega. Edling ni bil napojen s tistim duhom kakor Torres, ki je upal, da doživi smrt slovenskega naroda. Njegovo delovanje na slovstvenem polju sem že omenil, samo to moram popraviti, da knjige »Kern ali vonusetek teh metodneh Buqui« ni poslovenil sam, ampak plemeniti Kappus. Kumerdej je, kakor smo videli, hotel posloveniti oziroma spisati celo vrsto šolskih knjig, ko je prišel v Ljubljano; da teh nacrtov ni izvedel, so pac krivi preobilni njegovi posli; še le v poznejših letih je dobil toliko duška, da se je udeležil slovstvenega dela slovenskega. Leta 1778 je poslo­venil le eno važnejšo knjižico: »Vadenje za brati v 'vsse sorte pisanji za šolarje teh deželskeh šol v'cessarskih krajlevih deželah«. Ni se pa lotil nameravane prestave saganskega katekizma, ki je bila tako nujna, da se je ponudil grof Edling, da jo izda. Komaj pa je ta dovršil prevod malega katekizma, se oglasi škof Herberstein in prosi, da sme posloveniti veliki katekizem v prid tukajšnjega zvecine nevešcega nemšcine kmetiškega naroda. Ker je dvorna kanclija cesarici priporocala škofovo prošnjo z dostavkom, »da ne bode še bolj uzlovoljen škof, ki že tako ni nic na­klonjen novi metodi«, ji je cesarica ugodila in Edlingu se je narocilo, naj pocaka s svojim prevodom. Škof pa svojega prevoda ni izgotovil. Edlinga pa je vsa stvar bodla in zato je 27. svec[ana] 1778. poprosil dovolila, da sme tiskati svoje delo, ker je ta knjiga nujno potrebna in škofov prevod ne bo kmalu dovršen, sicer pa, da si oba prevoda nista tekmeca, ker hoce škof prirediti knjigo za odrastle ljudi, Edlingov mali katekizem pa je odmenjen trivijalkam. Edling se je pohvalil, da je osnoval že mnogo trivijalk in da torej vé, kaj sodi v te šole, navaja tudi, da je prevod poleg obeh Tauffererjev pregledal in pohvalil goriški nadškof, obetajoc, da ga uvede v svojo škofijo. Posebno pa povdarja, da sta njegov prevod potrdila in pohvalila »zmožni, v bogoslovstvu izvedeni in mnogih jezikov vešci duhovnik Spendov« in vladni tajnik plemeniti Kappus. Na vprašanje, kedaj dovrši svojo prelogo, je odpisal škof, da je že poslovenjen, katekizem pa da bo komaj v treh mesecih dovršen za tisek. Sedaj je Felbiger pri­porocal Edlingovo prošnjo, ceš da se ni tako nic nadejati od škofa, ki zopet zah­teva odlog. Njemu je pritrdila dvorna kancelija; škofu pa naj se pové, da gotovo tudi sam priznava nujnost te knjige, kateri torej ne odrece potrdila. Edlingov prevod je že davno dovršen, torej se zgolj iz trmoglavosti škof brani take dobro poslovenjene knjige, hotec tratiti cas za drugi prevod. Edlingova knjiga se tiskaj, škofove nikar cakati; tako se naj škofu zlepa odpiše. Marija Terezija je zapisala pod ta nasvet »placet« in knjiga je zagledala leta 1779 beli dan. Škof pa se ni dal oplašiti. Ko je Juri Japelj izgotovil prevod velikega Katekizma, ga je takoj predlo­žil škof vladi, prosec dovoljenja za natis; dovoljenje je dobil 6. februarja 1779, pa naložilo se mu je, da se morata spraviti oba katekizma v doslovno soglasje, da ne bodo ljudje mislili, da sta dva razlicna katekizma. Ker je bil Edlingov prevod že natisnjen, Japljev pa še ne, moral bi bil torej Japelj svoj prevod predelati in vzpre­jeti vanj Edlingove stavke. A tega ni hotel ni on ni škof, ki je ugovarjal rekoc, da ne gre prikrojiti velikega katekizma po malem, ampak nasprotno; pozivati se je imel tudi na to, da je Japljev prevod gledé jezika boljši in cistejši, da so njegovi izrazi prikladnejši pojmom priprostega cloveka. Cesarica je naredila konec prav­di: Edlingovo knjigo je morala prevzeti zaloga šolskih knjig in jo specati zunaj Kranjske, za Kranjsko pa je potrdila Japljev prevod velikega katekizma, poleg katerega je imel Japelj izgotoviti še mali katekizem z izrazi velikega Katekizma. Edling je bil namrec globoko užaljen, zaman je napravil priziv, sklicujoc se na spricevala vrlih dušnih pastirjev; tožil je tudi, da ga tiskar cveli zaradi tiskovnih stroškov, zato je cesarica odredila, da knjigo prevzami zaloga šolskih knjig. Njeno blago srce govori iz besedic: »Blumegen (dvorni kancelar) er (Edling) kann nicht zu schaden bleiben.«823 Japljev prevod je izšel pod naslovom: »Ta velki Catekismu. s'prašanjami inu odgovormi za ocitnu inu possebnu podvucenje te mladosti v'cesar.kih krajlevih duželah. 1779.« Posvetil je knjigo škof Herberstein sami cesarici, katero slavi v doticni castitki z vneseno besedo, torej tisti mož, ki je delal malo let prej toliko preglavice Torresu in vladi s svojo opozicijo proti šolski reformi. Sedaj je bil jako vnet za šolstvo, videc, da pametno osnovana šola ne kvari ni vere ni nravi mladi­ne, ampak da daje cerkvi vec prilike, temeljiteje jo poducevati v verskih resnicah. Da je dal posloveniti prevažni Katekizem, to je velika zasluga njegova in Japljeva, in sama cesarica je to priznala z darilom 12 cekinov težke kolajne Japlju. S to knjigo je škof pomagal svojemu tekmecu Edlingu odstranjevati silne zapreke, ki so ovirale razvoj narodnega šolstva na slovenski zemlji. Edling sam je ponosno porocal cesarici, da so prevodi najvažnejših knjig izdatno ugladili pot novi šoli na Kranjskem. Da ni šlo vse gladko, je naravno. O ovirah je tožil Edling leta 1779, rekoc, da so strašne, tako mnogovrstne in tako polne lokavšcine, da jih nikdo ne verjame, kedor jih ne cuti in skuša kakor jaz. Vendar ni omagal, podpirali so ga mogocni gospodje, tudi duhovskega stanu, n. p. opat stiški Fabiani in škof. 823 Prevod: »Blumegen ne more ostati oškodovan.« Tekom nekaterih let je osnoval tudi na kmetih nekaj trivijalk, po manjših mestih pa nekaj glavnih šol. Šolstvo v posameznih kronovinah je vodil porocevavec šolske komisije na Kranjskem grof Edling. Jožef II. je šolsko nadzorstvo poveril novim uradnikom, okrožnim šolskim komisarjem. Med najboljše je šteti Antona Linharta, o kate-rem poroca gubernij 1789. leta, da se je v tem poslu izredno odlikoval. V Celju je posloval od 1787. leta dalje Blaž Kumerdej; namešcen je bil tam gotovo pod vplivom Edlingovem, po petletnem poslovanju je šel v isto službo v Ljublja-no nazaj. Ko je bil Kumerdej v Celju, je tožil glede teharske obcine (Edeltum Tüchern), da se je dolgo casa branila zidati šolo; nabavila je sicer nekaj gradiva, pa zidati ni zacela, ampak je zopet prodala gradivo. Obetali so, da dado ucitelju vse, kar mu bo treba; ko pa je prišel ucitelj, je moral kmalu zopet pobrati kopita, ker ni hotel biti, kakot trdi Kumerdej, župnikov strežaj; ko je prišel nov ucitelj, ni bilo najti zanj v vseh Teharjih niti ene sobice. XXVII (Zadnjic sem govoril o nadaljnih naporih Kumerdejevih za ljudsko šolo in normalko.) Kumerdejevo poznejše delovanje je zvezano z delovanjem Japljevim, zato ne bo odvec, da si ogledamo tudi tega znamenitega Slovenca. [Jurij Japelj] Jurij Japelj je bil rojen v Kamniku dne 11. junija 1744. leta. Njegov oce Pri­mož Japelj (sprva Apel) je bil srednje imovit mešcan in pek; materi je bilo ime Jera. Slomšek je pisal, da je Japelj prejel prvi poduk v domaci ljudski šoli, ki so jo vodili franciškani pa to ni moglo biti, ker je bila franciškanska šola ustanovljena leta 1776. Morda ga je ucil kak franciškan zasebno. Najbrž pa je prejel mladi Ja­pelj prvo naobrazbo od slovenskega pisatelja Paglovca, ki je takrat deloval v Spod­njem Tuhinju; Japelj vsaj se ga je hvaležno spominjal še v poznejših letih. Paglovec je zanetil v nadarjenem mladenicu ljubezen do znanosti; ker je bil sam pisatelj in rodoljub, je tudi Japlja nagovarjal za pisateljevanje; Japelj ga hvali kot vešcega jezikoznanca, kar pa mož ni bil; pac hvaležnost ga je priganjala v to. Po Paglav-cevem posredovanju je stopil Japelj v jezuitske šole v Ljubljani. Petnajstletnemu dijaku je umrl najveci dobrotnik Paglovec in poslej so skrbeli zanj ocetje jezuiti; lastna nadarjenost in marljivost mu je pomagala, da se je spenjal vedno više. Med ucitelji se mu je omilil zlasti profesor logike in metafizike oce franc[iškan] Ksave­rij baron Walfen, ki je jel prvi na Kranjskem poducevati v Newtonovi fiziki in se je tudi mnogo bavil s kranjskim rastlinjem. Sošolec in dober prijatelj Japlju je bil Žiga plemeniti Hohenwart, pozneje generaljni vikar v Celovcu in naposled škof v Lincu, kateri ga je uvedel v mnoge plemenite rodbine, kjer je bil otrokom doma-ci ucitelj. Dovršivši v Ljubljani latinske in modroslovne šole, je šel Japelj v Trst, kjer se je vpisal v bogoslovje. V mašnika ga je posvetil leta 1769 škof Anton grof Herberstein. Zakaj ni ostal kot bogoslovec v ljubljanski škofiji, ni jasno, najbrž ga je zvabila v Trst seboj kaka tuja imovita rodovina. Prva njegova služba je bila pri Sv. Antonu starem v Trstu, kjer je deloval tri leta kot kuratni kaplan. Tukaj se je bavil zlasti z jezikoslovjem. Razen slovenskih narecij se je tudi izpopolnil v italijanšcini in francošcini ter se je priucil tudi anglešcine. Ko je umrl leta 1775 tržaški škof, ga je pozval njegov sorodnik, ljubljanski škof Karol grof Herberstein, v Ljubljano in ga imenoval za svojega dvornega kaplana in ordinarijatnega tajnika. Ta škof, sprva, kakor smo videli, še protivnik šolskih reforem, je postal kmalu eden najstrastnejših jožefincev, s celim srcem udan nameram ministra Kaunitza824 in njegovih tovarišev. Takoj prvo leto vlade cesarja Jožefa II. je izdal pastirski list, nad katerim se je pohujše­vala cela škofija. V Ljubljani so mu nadeli ime »luteranska lasulja« (»lutherische Perücke«). V kratkem sta prišli na svetlo tudi dve brošurici zoper njega. V prvi pobija neki duhovnik, v drugi pa neki mešcan, za katerim pa se najbrž zopet skriva tudi le duhovnik, nacela škofova, katera je celo Rim obsodil kot krivo­verska. Cesar nasproti je v posebnem pismu (27. novembra 1781. leta) ocitno pohvalil Herbertsteina in ga postavil vsem drugim škofom v vzgled. Po vsem tem smemo soditi kakih nazorov se je navzel Japelj, obcujoc zaupno ž njim in poslovenivši zanj, kakor smo že slišali »Ta velki Cateki.mus«; ko pa je ta zagledal beli dan, Japelj že ni bil vec dvorni škofov kaplan in notar, ker ga je bil istega leta postavil škof za vodjo Schillingove ustanove pri sv. Petru v Ljubljani ter ga hkratno imenoval za konzistorijalnega svetovavca. To razmeroma jako lahko in castno službo mu je dolocil škof brez dvombe zavoljo tega, da bi se tem lože posvetil tistemu književnemu podjetju, za katero ga je bil podnetil: da bi pre­skrbel slovensko sv. pismo. In res se je pravo Japljevo slovstveno delovanje zacelo razvijati šele leta 1780. Leta 1781, 5. aprila, so obnovili academio operosorum, ustanovitelji so: Ja­pelj, Kumerdej in Edling. 15. julija je imela obcni zbor. Gusic je bil ravnatelj, Japelj pa tajnik, Edling pa nekak patron ali voditelj. Pristopili so vsi tedanji ljubljanski književniki, ki so si dali posebna imena: Pohlin – Novus, Japelj – Secretus, oce Damascen Dev – Utilis, Anton Linhart – Agilis825 itd. Navdušeno so slavili prérod akademije in vendar se je razpršila crez šest let. Prvic, ko je gojila samo nemški in italijanski vpliv, za slovenšcino pa se ni brigala nic, so jo unicili razni predsodki; zlasti jezuitje ji niso bili naklonjeni, sedaj pa ni vec bilo jezuitov. Oživili so jo trije prosvetljeni možje v navidezno jako pripravnem casu, ko je vladala svobodna misel. Razšla se je zaradi razlicnih unanjih razmer, pravi isti zgodovinar Dimitz. Zaradi unanjih pac težko, bolj gotovo, da zavoljo 824 Wenzel Anton Graf Kaunitz (1711–1794).Avstrijski državnik razsvetljenega absolutizma, dvorni svetnik in diplomat. Kot svetnik in soustvarjalec reform Marije Terezije in Jožefa II. in osnovatelj avstrijskega državnega sveta je bil vodilni glasnik razsvetljenske stranke v habsburški monarhiji in pospeševalec mnogih notranjepoliticnih reform, znanosti in umetnosti, predvsem pa kot državni kancler odgovoren za zunanjo politiko. 825 Prevod: Novi, Skrivni, Koristni, Okretni. notranjih vzrokov. Pohlin se je na primer rajši locil iz domovine, ko so sekulari­zirali njegov red, kakor da bi bil zapustil samostan, ceprav mu je bilo dovoljeno; on ni mogel delovati zlasti z Edlingom, ki je bil velik vladni pristaš in je ovajal kranjske samostane pri vladi ter izganjal iz njih menihe. Japelj, ki je bil prijatelj materinšcine, ni mogel obcevati z Gusicem, ki je bil kakor Torres ves prešinjen s tedanjimi centralisticnimi idejami in je želel, da se vsa Avstrija cim preje ponem-ci. Neskladnost v nacelih je bil torej vzrok propadu Academiae Operosorum in ogenj, ki ga je zanetila, je le nekako mimogredé razsvetlil naše slovstveno polje. Brez uspeha vendar ni bil. Japelj sam je v dobi trajanja akademije izdal leta 1784 v Kleinmayerjevi tiskarnici »Cerkovne Pesmi«, »Litanie inu Molitve per Božji službi«, katere je poslovenil iz nemškega jezika; dve leti pozneje je poslovenil še »Zbrane molitve«, katerim je dodal »Perstavik krajnskih Pejsem«, podomacenih iz raznih tujih jezikov. To knjižico je natisnil Eger v Ljubljani leta 1786. Najveco zaslugo pa si je pridobila Operosa s tem, da je pospešila izdajo slovenskega Sv. pisma. Duša vsemu podjetju je bil Japelj, katerega je na to vzpodbujal in osrceval že škof Herberstein, ko mu je bil notar. Kljub mnogoterim izdajam »Evangeljev in listov« so bile vendar marsikatere cerkve brez njih. Veliko duhovnikov (Lahov in Nemcev) je bilo poslanih med Slovence, kateri še slovenski brati niso znali. Cerkovnik jih je naucil v soboto brati sv. evangelij, ki so ga v nedeljo s težavo povedali ljudem na prižnici. Slo­venske predige so bile še bolj redke ko evangelja. Iz nemških in latinskih knjig so duhovniki klatili, in lahko je misliti, da je bilo v njih vec plev ko zrnja. Mar-sikak duhovnik je rabil v cerkvi Dalmatinovo Sveto pismo. Škof Herberstein je svojo strpljivost do drugovernikov pokazal tudi s tem, da je to luteransko knjigo duhovnikom ne le dovolil, ampak celó priporocil. Mnogi pa so rajši sproti slove­nili posamezne svetopisemske odlomke, katere so potem brali vernemu ljudstvu. Napori, da bi se izdala katoliška izdaja Sv. pisma, so že stari; mislil je na to Hren, mislil na to kmalu za njim opat bistrski, Kastelec je prevel vec svetopisemskih zgodeb. Benkovic pripoveduje, da je že v zacetku 18. stoletja poslovenjeno celo Sv. pismo, pa ni prišlo v tisek. Poslovenil jo je namrec neki pater Xaverius a S. Ignatio, rodoma imenovan Gregorij Worenz, diskalceat v Ljubljani, o katerim pravi pater Marko, da je bil »in conscribendis pro bono patriae libris in carnio-lies idiomate praesertim indefessus et plus nimio diligens (v pisanju knjig v prid domovini v slovenskem jeziku posebno neutrudljiv in jako priden).« V tamošnji samostanski knjižnici je ležal rokopis z naslovom: »Zelu Svetu Pismu noviga inu Stariga Testamenta«. Obsegal je šest debelih zvezkov v cetverki, na celu knjige pa je bilo zapisano reklo: »Sic vos, non vobis nidificatis aves.«826 Isti redovnik je zapustil v rokopisu tudi besednjak iz leta 1710 z naslovom »Nove besedne buque ali useh zhiherneh besedy, hoc est Dictionarium Latino-Carniolicum«. Slišali smo že, da je tudi Marko Pohlin namerjal posloveniti Sveto pismo. Pre­ložil je že Mojzesovo prvo knjigo, ki je že dobila pri vladi imprimatur 27. novem-bra 1778, v Ljubljani pa mu niso dovolili natisniti jo, zaradi cesar se je Pohlin v Bibliotheci Carniolae jezil ali tolažil z Eklesiastom: »Videl sem s Pridiganjem, da vse delo cloveško in vse prizadevanje je odprto zavisti bližnjika.« Kaj je bilo vzrok, da mu v Ljubljani niso dali dovolila, se dá le ugibati, najbrž to, da sta se tedaj že škof in Japelj bila dogovorila, da ta priredi celo slovensko Sveto pismo. Japelj se je lotil tehtnega in trudapolnega dela z veliko vnemo. Kot pomocni­ka si je privzel soakademika Blaža Kumerdeja. Ta je bil sicer posvetnega stanú, pa se je odlikoval z obširnim znanjem zlasti slovanskih jezikov. Slovenila sta po grški in latinski besedi. V podstavo sta rabila razlagalna dela, katera sta spisala dr. Hamel in Aestius. Škof jima je priporocil v porabo rus­nistko827 biblijo, tiskano leta 1581 v Ostrogu, potem poligloto Ximenesa,828 Rosalinov nemški prevod in delo Hutterjevo. Vse to sta dobila v knezoškofijski knjižnici; druga pomožna dela n. p. razlagalce Sv. pisma, razne izdaje, besednjake itd. pa v javni knjižnici, kjer jih je oskrbel knjižnicar Paradiso. Pod zavetništvom škofovim je sestavil Japelj odbor ucenih duhovnikov, ki naj bi rokopis sproti pregledovali in popravljali. V tem odboru so bili: Dr. Gre­gor Zupan, knezoškofijski notar; dr. Jakob Sorcan, profesor razlage Sv. pisma in jutrovskih jezikov na ljubljanski akademiji, pozneje na vseucilišcu v Insbruku; Francišek Paradiso, bivši dolski župnik, potem knjižnicar v Ljubljani; Sebastijan Zupan, stolni zakristan in franciškana – lektorja in pisatelja oce Jordan Cerar pa oce Anton Jelnikar. Ti možje so bili previdno izbrani; nekateri so bili izvrstni jezikoznanci, izurjeni ne le v evropskih, ampak tudi v jutrovskih jezikih, drugi pa so [po] dolgem dušnem pastirovanju dobro poznali svoj materin jezik, vsi razen Kumerdeja pa vešci razlagavci sv. pisma. Sredi štiridesetdanskega posta leta 1783 sta zacela Japelj in Kumerdej preva­jati prvi del novega zakona (evangelije) in sta ga dovršila komaj do zacetka sep­ 826 Prevod: »Tako ve, ptice, ne gnezdite za sebe.« Avtor verza naj bi bil Vergilij, kot v svojem delu Vita Vergilii razlaga Elij Donat, rimski ucitelj slovnice in retorike iz sredine 4. stoletja. 827 Rusnistko, verjetno rusinsko biblijo. 828 Francisco Kardinal Jiménez de Cisneros (1436–1517) od 1495 nadškof v Toledu. tembra. Ves ta cas so se shajali presojevavci vsak teden po štirikrat v škofijskem dvorcu, kjer so sproti precitali vkupe vsako novo polo, presodili jo natancno in popravili, kar je bilo treba. Pisatelja jih jako hvalita: »Qui negotium isthoc haud secus sibi cordi sumpserunt, ac si de propria illorum felicitate ageretur; tanta enim solertia, cura ac iudicio unamquamque versionis sive sententiam, sive vo­cem ponderarunt, ut non tam nostram, quam illorum versionem arbitreris; quod quidem ex ipso ad revidendum insumpto tempore facillime conjici poterit.«829 Po mnogem naporu je o binkoštih leta 1784 zagledal v Egerjevi tiskarnici beli dan prvi zvezek sv. pisma novega zakona, obsegajoc štiri evangelije. Dve leti po tem, leta 1786 je prišel za njim še drugi, ki obsega apostolsko dejanje, apostolska pisma in skrivno razodetje pod naslovom »Svetu Pismu noviga Testamenta id est Biblia sacra« itd. in »Slavo-Carniolicum idioma translata per Georgium Japel Car-niolum Lythopolitanum fundationis Curatae Schilingianae ad S. Petr. Sub urbio Director, Celsium830 ac Reverend. Principis Episcopi Labacensis Consistorialem, et Blasium Kumerdey, Carniolanum Veldensem, Caes. Reg. Directorem Scholae Normalis per Ducat. Carn. ejusdem que consiliarium.831 I. del 550, II. 623 str. Misliti bi se dalo, da poslej ni bilo vec težav z nadaljnim prevajanjem sv. pi-sma, ker je bilo delo že v tiru in so bili vsi pripomocki pri rokah. Toda nastopile so razne in mnoge zapreke, ki bi bile skoro ustavile vse delo. Dne 7. oktobra leta 1787 je nenadoma umrl knez škof Herberstein, ki je navdušeno pospeševal pre­vajanje sv. pisma in bil Japlju osebno naklonjen. Par dni pozneje se je Japelj poslovil od Ljubljane in šel za župnika in dekana na novo ustanovljeno župnijo na Ježici ob Savi. Za to mesto ga je nabrže dolocil že rajni škof. Na deželo se je rad preselil, ker [se] je nekaj tednov prej razšla Academia operosorum, ki je za­dnjih par let živela le še na papirju. Radi tega so si postali akademiki med seboj neprijazni; celo Japelj in Kumerdej sta se sporekla. V Ljubljani živeti ni bilo vec 829 Prevod: »In ti si tegale opravila niso vzeli k srcu nic drugace, kakor ce bi se odlocalo o njihovi lastni sreci. Vsako posamezno misel ali besedo v prevodu so pretehtali s takšno preudarnostjo, skrbjo in razsodnostjo, da bi clovek mislil, da je prevod bolj njihov kot pa najin. In res, tako se bo lahko brez najmanjšega truda sodilo že samo na podlagi casa, ki so ga vložili v pregledovanje.« 830 Nerazlocno. 831 Prevod: »V Slovensko-kranjski jezik prevedeno po Juriju Japlju, Kranjcu iz Kamnika, vodji Schillingove kuratne ustanove pri Sv. Petru v predmestju, konzistorijalnemu svetniku vzvišenega in castitega ljubljanskega knezoškofa; in po Blažu Kumerdeju, Kranjcu z Bleda, cesarsko-kraljevem ravnatelju normalke za vojvodino Kranjsko in njegovemu svetovalcu. prijetno. Oce Damascen je bil umrl že zadnjo jesen, oce Marko se je po zatonu ljubljanskega samostana preselil na Dunaj, Gusic in Edling sta strastno izganjala redovnike in redovnice iz samostanov, Japelj je šel na Ježico, Kumerdeja pa je premestila vlada v Celje za okrajnega šolskega nadzornika. Vse to je Japlja, ki je bil z delom preobložen, nekako potlacilo. Vendar je še koncem istega leta izdal precej obsežno knjigo z naslovom »Lysti inu Evangelia na vse Nedele inu Praznike cez lejtu«, ki ima 382 strani. Dostavil je nekaj pesmi (str. 311 – 334) in dodal na koncu tudi »Ta mali Katekizmus z'prašanjami inu odgovormi«. Ceprav sta s Kumerdejem še v Ljubljani skupno poslovenila prve štiri Mojze­sove knjige in je Japelj po odhodu svojega »charissimi in labore socii«832 dovršil z velikim naporom še peto knjigo, vendar je izdal ves Pentatevh šele po veliki noci leta 1791: »Perfeci quidem solus, quod deerat, at nova se vulgando operi in dies opponebant obstacula, quae non iam moram, sed iacturam plane eidem minabantur.«833 Uvod tej knjigi je spisal Japelj sam in to izredno pikro, kar nam pojasnjuje nekoliko tedanje razmere. Da se ni prevajanje sv. pisma popolnoma ustavilo, za to ima najvec zaslug tedanji ljubljanski pomožni škof Jožef Mikolic. Japelj je bil njegov in njegovega brata Franciška, nakelskega župnika, osebni prijatelj. Le-ta ga je podnetil (»mirifice erexit«) k nadaljnjemu delovanju in mu je pridobil tudi naklonjenost novega prvega nadškofa ljubljanskega Mihaela ba­rona Brigida, ki je priporocil ta prevod sv. pisma vsej duhovšcini. To je Japlja osrcilo in ôživilo, ker mu je to priporocilo bilo nekako zadostilo za vse napade, katere je moral pretrpeti od svojih duhovnih sobratov. Med slovensko, kakor tudi drugo duhovšcino, je bil tedaj jako razširjen jan­zenistiški duh, ki je mnogo škodil. Ti možje so ocitali Japlju, da s slovenskim prevodom sv. pisma ljudstvo pohujšuje in odpira pot mnogim zmotam s tem, da berejo svete bukve taki ljudje, ki jih ne razumejo. Japelj je nasprotne zavrnil odlocno in nekako rezko, ceš, res neverojetno je, da ima celó tako važno in lepo delo ocitne sovražnike: »Sed proh dolor! Quis credet auditui nostro? Immensus fere hic labor suos habet adversarios, qui publice in versionem hanc Veteris Testamenti non minus, quam in illam Novae Legis De­ 832 Prevod: »Nadvse cislanega tovariša pri delu«. 833 Prevod: »Kar je manjkalo, sem pac dokoncal sam, toda pri izdajanju se delu iz dneva v dan podstavljajo nove ovire, ki mu ne grozijo le z zacasno ustavitvijo, ampak celo s popolno opustitvijo.« bacchantur, non quod suo eam merito destitutam credant, sed quod Religionis abscondia prophanis nunc oculis patere et viam pestiferis erroribus per illam reclusam arbitrentur.«834 Da bi pobil predsodke svojih grajavcev in preprecil vsako nadaljno ugovarja­nje, je naprosil svojega prijatelja Janeza Krstnika Debelca, ki je bil tedaj nunski katehet v Ljubljani, da je spisal nekak navod o branju sv. pisma, katerega je pri­dajal kot uvod temu zvezku. »To govorjenje od branja S. Pisma« obsega 37 strani in je sestavljeno v obrambo. Pisatelj dokazuje obširno iz sv. pisma in iz cerkvenih ocetov, da imajo tudi »deshel.ki ludje« pravico in celo dolžnost brati Sv. pismo. Navaja dvanajst izgovorov ali vgovorov, katere pobija po vrsti. Nadalje pravi Ja­pelj v predgovoru z bridko ironijo, da naj tisti, ki ima še zdravo pamet, ravno­dušno in nepristransko to presodi in ob enem nekako kljubujoce zatrjuje, da se bo delo brez dvoma nadaljevalo, ako bo le on živel. Zabavljanju in natolcevanju navzlic ali nalašc dostavlja, da bo izdal ne le Sveto pismo, temuc tudi slovenske predige za celo leto in Fleuryev835 zgodovinski katekizem najbrže vsaj v enem letu. Predige je res dal na svetlo v dveh zvezkih leta 1794 z naslovom »Pridige za vse Nedele skuzi lejtu, katere je iz mnogih jezikov spisal inu naprej nessel Juri Japel, fajmašter inu dekant per S. Kancianu na Ježci blizu Savskiga mosta. I. 387, II. 323«. V predgovoru izjavlja, da knjiga jezikovno ni tako dovršena kakor sv. pismo, ker ga je škof silil, da naj stvar izda kmalu. Fleuryevega katekizma pa se najbrž ni niti lotil, ker o tem rokopisu ni nikjer sledú. Japelj je dobil na Ježci majhno, ubožno cerkev, ki je bila do njegovega casa podružnica šentpeterska. Župnišca ni bilo; stanoval je v zasebni, jako preprosti hiši v pritlicnih sobah. Vse to je toliko vplivalo nanj, da je skoro popustil pisate­ljevanje. Prešinjen z duhom svoje dobe se je lotil prostovoljno šolskega poduka. Naredil je v svojem stanovanju majhno šolo, kjer je ucil mladino brati, pisati in racuniti. V lepih dneh jo je vodil pod milo nebo kakor nekdaj Paglovec. Pod ka­kim drevesom ali na kaki sencni ravnici za Savo se je vtaboril s svojimi ucenci, ki so posedli okoli njega in se ucili. Ko so se mlade glavice utrudile, so se zaceli igra­ 834Prevod: »Toda – oh, bolest! Le kdo bi verjel svojim ušesom? To malodane neizmerno delo ima svoje sovražnike, ki ta prevod stare zaveze javno ne napadajo nic manj, kot so tistega novega zakona; ne zato, ker bi verjeli, da prevod nima svoje vrednosti, ampak ker so mnenja, da so zdaj preko njega verske resnice odkrite neposvecenim ocem in da odpira pot pogubnim zmotam.« 835 André-Hercule kardinal de Fleury, francoski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal (1653–1743). ti in petdesetletni gospod dekan se je sam udeleževal teh nedolžnih veselic. Vcasi je peljal ucence tudi na polje, kjer so z njiv pobirali kamenje. To je nadomešcalo telovadbo. Da jih je ohranil dobrovoljne, jih je zabaval z nedolžnimi šalami. Ko se mu je posrecilo, da je zamenil svoje stanovanje z drugim, primernejšim, je zasadil okoli župnišca lep sadni vrt, ki je donašal obilen sad, né sicer njemu, pac pa njegovim naslednikom. Na Ježici je storil veliko, pa še vec dela ga je cakalo; treba je bilo zidati novo župnišce ino veco cerkev; da bi se izognil vsemu temu, je izkušal dobiti drugo župnijo; ko je prosil za leskovško na Dolenjskem, mu je spodletelo, ker je imel konkurenta grofa Hohenwarta, kateri jo je seveda dobil. Kmalu potem pa je dobil nakelsko župnijo na Gorenjskem, kjer je bil umešcen oktobra meseca zopet kot župnik in dekan. Na Ježici je po njegovem odhodu ponehala dekanija. V Naklem je dobil dobrega duhovnega pomocnika Jožefa Ulcarja in tam se je z vnemo lotil sadjarstva, v katerem je vadil tudi svoje župlja­ne. Mnogo se je bavil tudi z mehaniko. Izkušal je napraviti nekak »perpetuum mobile«, orodje, ki bi se samo gibalo. Omislil si je tudi stružnico ter izdeloval velocipedu podoben voz, s katerim bi se sam vozil. Ceprav se je Japelj leta 1791 skoraj zarotil, da izdaja sv. pisma ne bo zaostala in da bo on sam skrbel za njo, vendar je menda pozabil vse to kar je obljubil v prevelikem ognju. Sam bi gotovo ne dovršil velikega dela, ko bi mu drugi ne bili pomagali. Naprosil je nekatere prijatelje, ki so svoje dni ž njim vred službovali v Ljubljani, da naj mu pomagajo pri težavnem delu. Ž njimi je delo dovršil. Leta 1802 je izšel zadnji zvezek sv. pisma starega zakona. Ko je bival Japelj še na Ježici, je slovenil polagoma knjigo Jozuetovo, Ruthino ter knjige Sodnikov in Kraljev. Ker se je medtem preselil v Naklo, mu je pomagal mnogo pri prevajanju tretje in cetrte knjige Kraljev njegov sosed Modest Šraj, župnik pri Sv. Jakopu za Savo, bivši redovni tovariš oceta Marka. To knjigo je dal na svetlo Japelj že kot nakelski župnik leta 1796. Predgovor temu zvezku je nenavadno suh in brez podpisa. Med tem casom je že pošel ves prevod sv. pisma novega zakona. Mlajša du­hovšcina si ni mogla vec omisliti te najpotrebnejše knjige. Zato je jel naslednik Mikolicev, pomožni škof baron Raigersfeld, naganjati Japlja, da naj priredi novo popravljeno izdajo te knjige. Obljubil mu je, da jo založi sam. Japelj se je udal in zacel že leta 1798 prirejati evangelije za nov natis. Komaj pa je rokopis dovršil, je bil zopet premešcen. Ko je namrec bival v Naklem, je Japelj veckrat obiskal svojega nekdanjega sošolca in najboljšega prijatelja Žiga plemenitega Hohenwarta, ki je bil stolni ka­nonik in generalni vikar v Celovcu; ta pa ga je obiskoval v Naklem. Hohenwart je želel dobiti prijatelja kam v obližje in prilika za to se mu je kmalu ponudila. Ko je leta 1799 umrl kanonik in semeniški ravnatelj Wucherer, je predlagal generaljni vikar knezu škofu franc[iškanu] grofu Salmu župnika in dekana Jap-lja za to mesto. Bilo je to nekaj nenavadnega, ker kanoniki krške škofije so bili navadno le plemici. Do tedaj je od davnih casov sem edini tak Peregrin Pavlic, koroški Slovenec preprostega stanu, postal leta 1792 kanonik in pozneje celo škof (1824–1827). Na vabilo svojega prijatelja Japelj vloži prošnjo in cesar ga je leta 1799 septembra imenoval po predlogu škofa Salma za celovškega stolnega kanonika. Nekaj tednov pozneje se je preselil na novo mesto. Kot kanonik je bil Japelj tudi semeniški ravnatelj; toda ta posel je opravljal le eno leto. V Celovcu je dovršil še pred božicem neko nemško slovniško razpravo, takoj po novem letu 1800 pa je dal na svetlo v Ljubljani drugi natisek I. dela sv. pisma nove zaveze; II. del te knjige je poslal na svet leta 1804. V Celovcu je napocilo za Japlja «novo življenje. Knez škof grof Salm-Reiffer­scheidt je bil velik prijatelj vede in umetnosti. V njegovem dvoru so se shajali mnogi ucenjaki, da so se pomenkovali o raznih znanstvenih vprašanjih; tudi Japlja so kmalu dobili medse. Sestavila se je izmed njih nekaka trolistna deteljica: Jožef vitez Cerfogli, rimski akademik in opat; Matija Halla, knezoškofijski arhi-var in zacasni profesor svetovne zgodovine na liceju, in Japelj. Vsi so bili dobri jezikoznanci, zlasti v latinšcini in opevali so v elegijah in epigramih vsaki važnejši dogodek one dobe, ki je ponujala zavoljo tedanjih francoskih bojev obilo snovi. Zvecer so se shajali ter skupno ocenjali novi plod tega ali onega. Priobcevali so svoje pesmi v raznih nemških listih, mnogo pa so jih tudi ohranili v rokopisu. Japelj je zložil med drugim slavospev v cast škofu Salmu, ko so Celovcani posta­vili obelisk na Knežjem trgu. Ko je umrl leta 1805 v Celovcu njegov nekedanji profesor, bivši jezuit baron Wulfen, zložil mu je Japelj v zahvalni spomin elegijo, kjer poje med drugim: »Ipse ego discipulus quondam de vultibus haerens Dive Tuis sophiae dogmata sacra bibi.«836 Razen latinskih elegij je zlagal tudi domace slovenske pesmice. Leta 1803 je dal na svetlo štiri liste obsegajoco pesem z naslovom: »Prestavljanje ene latinske 836 Prevod: »Nekoc, kot ucenec, sem tudi jaz s pogledom, uprtim v tvoj obraz, Božanski, z njega pil svete nauke modrosti.« Pejsmi Imenovane Ribici tih Ludy. Skuzi eniga korarja v'Celovci«. Zložil je še mnogo drugih pesmi, izmed katerih jih hrani nekaj v rokopisu ljubljanski muzej. Poslovenjene so po Mendelssohnu, Gellertu, Kleistu in Hagedornu. Poslovenil je tudi Metastasijevo opero »Artaxerxes«, ki pa je ostala le v rokopisu. XXVIII Najrajši se je bavil Japelj z jezikoslovjem, zlasti s slovanskimi jeziki. Že na Kranjskem ni nikoli opustil tega ucenja, tembolj se ga je poprijel v Celovcu, kjer je imel na razpolaganje marsikako knjižnico. Prvi njegov jezikoslovni plod je bila razprava: »Beantwortung der Frage: Welche aus den verschiedenen slawischen Sprachen man der Jugend zur leichteren Verständniss der Russischen, Polni­schen, Böhmischen, Dalmatinischen, Kroatischen, Krainerischen und übrigen slawischen Mundarten beibringen solle.«837 Seveda se je Japelj odlocil za svoj materinji jezik. Ta spis je dovršil kmalu potem, ko je prišel v Celovec, o božicu leta 1799, toda to delo ni bilo natisnjeno. Takoj potem je jel spisavati slovensko slovnico, za katero je nabral v letih ogromno gradivo. Dovršil jo je o novem letu 1807. Rokopis je bil že popolno-ma pripravljen za tisek, vlada mu je dala 23. marca 1807. leta svoj imprimatur; toda ravno ko ga je hotel izdati, je umrl. Rokopis, ki obsega 388 listov slovnice, 50 strani slovarja in dve veliki tabeli, leži sedaj v ljubljanski licejski knjižnici; naslov je zanimiv za znacaj dela: »Slawische Sprachlehre, das ist vollständiger Grammaticalunterricht von der krainerischen und windischen Sprache, wie sie in Krain, in dem österreichischen Litorali, in der Grafschaft Görz, in Steiermark und Kärnten gesprochen wird oder vielmehr gesprochen werden sollte, dann wie sie von den Kroaten, Dalmatiern, Slawoniern, Böhmen, Polen und Russen leicht verstanden werden kann, verfasset von Georg Japel, Domherr etc.«838 Odkar je bil Japelj v Celovcu, ni bil nikoli popolnoma zdrav, zato je hitro od­ložil semeniško vodstvo. Leta 1806 mu je vlada naložila novo breme, imenovala ga je namrec za šolskega nadzornika za Koroško in porocevavca v šolskih stvareh. Ta posel je opravljal do smrti. Opešan in nadušljiv si je mož sladil zadnje mesece življenja s tem, da je sestav­ljal nekako splošno vseslovansko slovnico, za katero si je nabavil mnogo virov, 837 Prevod: »Odgovor na vprašanje, katerega od razlicnih slovanskih jezikov naj se nauci mla­ dina za lažje razumevanje ruske, poljske, ceške, dalmatinske, hrvaške, kranjske in drugih slovanskih govornih oblik.« 838 Prevod: »Slovanska slovnica, to je popolni slovnicni pouk kranjskega in slovenskega jezika, kot se na Kranjskem, na avstrijskem primorskem podrocju, v goriški grofiji, na Štajerskem in Koroškem govori, ali naj bi se vsaj govoril, in je lahko razumljiv tudi Hrvatom, Dalmatincem, Slavoncem, Cehom, Rusom in Poljakom, spisan od Jurija Japlja, stolnega kanonika itd.« slovnic in slovarjev. Ta ideja se mu je zbudila, ko je pisal slovensko slovnico. Zapisaval je besedne korenike slovanskih jezikov tabelaricno na velik format. Iz primerjave teh korenik je skušal dokazati jezikov sorodnost in starost. Tega dela je zvršil šest velikih zvezkov v obsegu po štiri ali pet pol. Nemila smrt ga je tudi v tem prehitela in spis je ostal nedovršen. Delo je naslovil: »Arcticae horulae Ada-mi Bohorizh a 1584. Witebergae vulgatae, nunc redivivae, seu tractatus compre­hendens elementa linguarum principalium slavicae originis, videlicet Carnioli­cae seu Vindicae, Croaticae, Slavonicae, Dalmaticae, Bohemicae, Polonicae et Moscoviticae, auctore Georgio Japel, Canonico etc.«839 Zadnje njegovo tiskano delo je bil slavospev v slovo cesarju Francišku I., ki se je meseca kimovca leta 1807 poslovil s Koroškega. Leta 1807, 11. oktobra zjutraj, je obiskal prijatelja Cerfolja in mu vesel in navdušen prebral latinsko himno, katero je zložil prejšnji vecer v cast Materi Božji. S Cerfoljo sta se dogovorila, da se zvecer snideta. Ko pa je prišel Japelj domu, ga je zadel mrtud ter je umrl še isti dan zvecer. Kakor pripovedujejo, mu je ravno ta dan neki grof, bivši njegov ucenec, prinesel veselo novico, da ga je cesar imenoval za tržaškega škofa. O njegovi smrti so izšle tri elegije in Cerfoglia je v eni namignil na to naznanilo: Et tu, sublimes qui sanctus et aequus habenas Austriaci Imperi, Maxime Caesar habes, Nonne putans virtutes illi sacra parasti Iam Tergestini munera Pontificis?840 Pokopan je na mestnem pokopališcu pri sv. Rupertu; spominka nima. Baron Žiga Zois, ki je bil oskrbnik njegove zapušcine, je prodal vse na javni dražbi; dra­gocene knjige so vzele razne knjižnice, rokopisi njegovi pa so bili srecno rešeni v ljubljansko licejsko knjižnico. Najveco zaslugo za slovenski narod si je pridobil Japelj s tem, da je poslovenil Sv. pismo, oziroma da je vodil prevajanje. Sotrudniki so mu bili razen Kumerde­ 839 Prevod: »Zimske urice Adama Bohorica iz leta 1584, izdane v Wittenbergu, zdaj obnov­ ljene, ali razprava, ki obsega prvine glavnih jezikov slovanskega izvora, in sicer kranjskega ali slovenskega, hrvaškega, slavonskega, dalmatinskega, ceškega, poljskega in moskovskega (jezika), pisec Jurij Japelj, kanonik itd.« 840 Prevod: »Tudi ti, najvecji cesar, ki vzvišen in pravicen držiš slavne vajeti avstrijskega cesarstva – mar nisi presodil njegovih vrlin in mu že namenil božje službe tržaškega škofa?« ja: Jožef Skrinjar, župnik pri Materi Božji v Ljubljani, pozneje dekan v Gorjah; Anton Traven, bivši kaplan pri Sv. Petru, župnik na Ježici; Jožef Rihar, bivši kaplan pri Sv. Jakopu, župnik v Komendi; Modest Šraj, bivši avgustinec, župnik pri Sv. Jakopu za Savo, in Matevž Wolf, samostojni kaplan v Bohinjski Beli. Vse Sv. pismo je izšlo v desetih zvezkih. Poleg Japlja je najvec poslovenil Skrinjar. Pregledovavci rokopisov so bili razen že imenovanih vcasoma še ti-le: Martin Naglic, Jur. Miklavcic, P. Honorat Vodlan, Valentin Vodnik, Janez Debevec, Jo-žef Wolland (poznejši nadškof goriški) in Luka Burger, nekateri od njih dobri razlagavci Sv. pisma, drugi izvežbani jezikoslovci. Sprva je precej vplival na Japlja in Kumerdeja oce Marko Pohlin, toda kmalu sta se ga otresla. Dasi je sprva dosti živel po mestih, se vendar ni uklonil Pohli­novemu nacelu, naj se slovenski jezik prikroji po spaceni mestni govorici. Iskal je besed tudi med preprostim ljudstvom. V tem so ga podpirali presojevalci nje­govega svetopisemskega rokopisa, ki so že mnogo delovali med narodom. Ako Japelj za ta ali oni pojem ni dobil primernega izraza v materinšcini, ga ni šel s Pohlinom iskat v nemšcino ali ga sam kovat, ampak si ga je izposodil iz kakega slovanskega jezika. Dasi se je ptujk oprezno izogibal, se jih vendarle ni hotel v nekih primerih iznebiti, ceš jaz pišem za preprosto ljudstvo, zato moram pisati tako, da me bo umelo. V predgovoru piše: »Quid enim illa a Dalmatino in sin-gulis fere novi Testamenti paginis usitata vocabula: leben, zajhen, guant, flegar, Rihtar, fal.h, .pendia, folk etc. sibi volunt? Num quid purius et ad modernam loquelam accomodatius per sequentia vocabula redduntur? Shivlenje, snaminje, oblazhilu, obla.tnik, golufni, jed, lud.tvu etc. Ast, cur etiamnum, sic procul du-bio objicient aliqui, non pauca retenta sunt vocabula minus Slavica, quae utique puris vocibus (dedic, odshalnik, potaženje, jezer, bicovati namesti erbizh, trosh-tar, tro.ht, tav.hent, gajshlati etc.) reddi opportuisset? His respondemus: Non defuisse quidem voces authenticas et civitate donatas, quibus jure optime uti licuisset, authoribus non vulgaribus facem praeferentibus. Sed allata paulo ante ratio, ut nimirum rudioribus etiam intelligibiles essemus, suasit, at voces quas-dam communiter usitatas, etsi minus Slavicas, prae pure Slavicis deligeremus.«841 841 Prevod: »Kaj pa pomenijo te besede, ki jih je Dalmatin rabil skorajda na vsaki strani nove zaveze: leben, zajhen, guant, flegar, Rihtar, fal.h, .pendia, folk itd.? Ali bi se lahko bolj cisto in prikladno sedanjemu govoru prevedle s sledecimi besedami? Shivlenje, snaminje, oblazhilu, obla.tnik, golufni, jed, lud.tvu itd. A brez dvoma mi bodo nekateri ocitali: zakaj je še zdaj ohranjenih toliko neslovenskih besed, ki bi jih vsekakor morali prevesti s cistimi V orthografiji se je ravnal po starejših, izvzemši nekaj malega (e): »cetudi so bili luterani, gledé jezika in pravopisa ni zanemarjati naših prvih pisateljev; ravnal sem se po njih, izvzemši nekaj zastarelih besed«. Tudi z ostalimi knjigami je Japelj dobro pogodil. To nam pricajo mnogi nati-ski nekaterih njegovih del. Katekizem je izšel štirikrat (1779, 1787, 1793, 1809), cerkvena pesmarica dvakrat, listi in evangelji trikrat in tudi predige so bile kmalu razprodane. Poskusil se je tudi v pesnikovanju, toda rojen pesnik ni bil. Hotel je ž njimi zbuditi le druge, kakor sam poje v neki latinski elegiji. Nekatere izvirne njegove pesmi, n. p. »Otrocja postelja na kmetih«, »Kako se na Kranjskem proso mane« itd. kažejo dobro humoristicno žilo. Posvetne pesmi, kar jih je prevel po nemških izvirnikih, nimajo posebne cene. Nasproti pa je v mnogih poslovenjenih cer­kvenih pesmih pokazal, da ni bil brez pesniškega duha. Nekatere je preložil res dobro, n. pr. »Pred stolom tvoje milosti«, »Pred tabo na kolenih«, potem »Stabat Mater« (Žalostna je mati stala), »O Sv. Rešnjem telesu« (Sacris solemniis), o Kristusovem trpljenju, adventno, psalm Miserere. Mnoge izmed njih se nekoliko prenarejene prepevajo po cerkvah še dandanes. Tudi marsikaka latinska elegija se mu je posrecila. Od njegovih jezikoslovnih spisov ni prišlo nic na svetlobo. Cop piše, da sta Japelj in Kumerdej namerjala sklicati celo narodni zbor vseh slovanskih ucenja­kov, ki naj bi dolocili enotno pisavo v vseh narecjih. Pisateljsko delaven je bil Japelj skoraj trideset let; v tem casu je mnogo napre­doval, mnogo se naucil. Kaka razlika med raznimi izdajami velikega Katekizma, da, celo med prvo in drugo izdajo novega testamenta! Celo Kopitar jo imenuje »das correcteste Buch bisher in unserer Sprache«.842 S pomocjo sorodnih narecij je preuceval materinšcino z lepim uspehom. Obdelal je marsikako slovnico in mar-sikak slovar ter se tako izuril in postal v resnici zaveden Slovenec in Slovan z naro­dnim prepricanjem, katerega tudi na tujem ni izgubil; Cop pravi o njem: »Japelj war ein enthusiastisch fleissiger Slavist.«843 Rad je iskal združenja, ceš, v združenju besedami (dedic, odshalnik, potaženje, jezer, bicovati namesti erbizh, troshtar, tro.ht, tav.hent, gajshlati itd.). Tem odgovorimo: resda ne manjka pristnih in domacih besed, ki bi jih lahko uporabili z vso pravico, kar so pred mano storili vec kot le obicajni pisci. Toda malo prej omenjeno vodilo – da bi bili mi seveda razumljivi tudi bolj neukim – je svetovalo, naj nekatere skupno rabljene besede, ceprav niso slovenske, izberemo pred cisto slovenskimi.« 842 Prevod: »Najbolj korektna knjiga v našem jeziku doslej.« 843 Prevod: »Japelj je bil zavzet in marljiv slavist.« je moc. Ko je zaspala Academia operosorum, se je leta 1789 ponudil podobnemu goriškemu društvu »Arcadia«, da ga sprejme za uda. S ponosom poje o sebi: Ille ego, qui cecini Sclavonica metra Philippo,844 Dum caperet Regni publica gesta foris, Qui normam fidei patrio sermone reduxi, Numen ut a teneris discat amare puer … Sunt mihi quas lingua modulor nostrate camoenae,845 Ut missis pariter pagina juncta docet … itd.846 »Arcadia« ga je sprejela med svoje ude in mu nadela akademicno ime »Silva-nides Driadius«.847 Naslikavši delovanje Japljevo, se vrnem zopet h Kumerdeju. Tudi on je bil slavist v tedanje dobe pomenu. Ko je še bil v Ljubljani ravnatelj ljubljanskih šol, je predložil Academii operosorum spis o slovenskem pravopisu z geslom »Longior, dummodo utilior«.848 Naslovljen je ta spis: »Versuch über die Krainer Rechtschreibung, den Mitgliedern der Academiae der Operosorum Labacensi-um zur Beurtheilung vorgelegt.«849 Da je spis iz leta 1779, kakor piše Cop pri Šafariku, ni verojetno, ker se je ta Academia ustanovila šele dve leti pozneje. O vsebini ni znanega nic novega. Njegovo slovstveno delovanje se je znova pricelo, ko se je vrnil 1793 v Ljubljano kot okrožni šolski komisar. Že takrat je delal za svoj slovar in svojo slovnico. To nam spricuje Zoisovo pismo Vodniku, kjer govo­ri Zois: »Wir gestehen es ohne Zurückhaltung, dass alle bisher in krainerischen erschienen Versuche, die Bibelübersetzung ausgenohmen, noch nichts wesentlis-hes zur Aufklärung des Landvolkes beigetragen haben; es sind wirklich nichts als 844 Grof Janez Filip Cobenzl (1741–1810), diplomat in mecen. 845 Kamene (Camoenae oziroma Camenae), italske boginje izvirov in gozdov, ki so jih pozneje enacili z grškimi Muzami; tako so med drugim postale zašcitnice pesništva. 846 Prevod: »Jaz sem ta, ki je Filipu pel slovenske stihe, / ko je v tujini zacenjal državne posle kraljestva; / ki je vodilo vere (Sveto pismo, op. prev.) pripeljal v domac govor, / da bi se otrok ucil božje zapovedi od mladih let … / Pišem pesmi, ki jih umerjam v jeziku našega naroda, / kot naznanja ta stran, ki se v tem pridružuje že poslanim (stranem) …« 847 Vzdevek sestavljata izpeljanki iz imen dveh anticnih božanstev: gozdnega in poljskega boga Silvana in Driade, drevesne nimfe. 848 Prevod: »(Naj bo) daljši, da je le koristnejši.« 849 Prevod: »Poskus kranjskega pravopisa, predložen clanom ljubljanske Academie operoso- rum v presojo.« Bruchstücke zum Beweise, wie die Sprache auch in andern Fächern, ausser des geistlichen, gebraucht werden könnte, um Unterricht zu geben, und auf Verfei­nerung des Geschmackes und der Sitten zuwirken. An dazu geeigneten Werken aus der Erdkunde, Naturlehre, Poesie etc. fehlt es uns hingegen noch gänzlich, und es wird dem Mangel unfehlbar noch solang nicht abgeholfen werden, bis wir nicht eine philosophisch-kritische Grammatik, und ein dem heutentägigen Zustande der Künste und Wissenschaften angemessenes Wörterbuch erhalten. Wie lange schon Kumerde daran arbeitet, ist ihnen bekannt. Mehr konnte ein einzelner Mann, nebst so vielen Amtsgeschäften und Familie-Sorgen wahrhaftig nicht leisten. Das Manuscript der Grammatik, das sie letzthin bei mir liegen sahen, war nach dem ersten Plane des Vefassers schon zum Drukke ganz fertig. Lienhart und ich haben ihn nun überredet, es nochmals umzuarbeiten. Freilich wird dadurch die Auflage um ein Jahr verzögert, aber es lohnt sich auch die Zeit und der Mühe, ein so vortreffliches Werk, das nicht nur allein uns Krainern eine bleibende analitische Sprachregel geben, sondern zugleich zur Übersicht der Litteral-Sprache und aller davon abstammenden slavischen Mundarten, dienen soll, der möglichsten Vollkommenheit näher zu bringen.«850 Zois pravi dalje: »Der Verfasser war so bescheiden, dass er die Entdenkungen, die er in der Zer­gliederung der slavischen Sprachelemente gemacht hat, nicht ausführlich genug vortrag, um nur auch den Schein zu meiden, da.s er etwas neues behaupten wolle. Wir haben ihn nun überzeugt, da.s er sein Sistem, so ganz ausgearbeitet und vollendet, als es nur möglich ist, dem Urtheil der slavischen Sprachkenner 850 Prevod: »Brez pridržka priznavamo, da vsi, doslej v kranjšcini objavljen poskusi, izvzemši prevod Biblije, k prosvetljenosti podeželskega ljudstva niso doprinesli nic bistvenega, v resnici so samo odlomki v dokaz, kako bi lahko jezik, ne samo na duhovnem podrocju ampak tudi v drugih strokah, služil za pouk ter vplival na okus in prefinjenost navad ter obicajev. Popolno pa je še vedno pomanjkanje primernih del za pouk zemljepisa, naravoslovja, poezije itd. To pomanjkanje pa prav gotovo ne bo odpravljeno, dokler ne bomo dobili filozofsko kriticne gramatike in današnjemu stanju kulture in znanosti primernega slovarja. Kako dolgo že na njem dela Kumerdej, vam je znano. Vec posameznik ob tolikih drugih službenih opravilih in družinskih skrbeh resnicno ne bi zmogel. Manuskript slovnice, ki ste ga nedavno videli pri meni, je bil po prvotnem nacrtu pisca povsem pripravljen za tisk. Linhart in jaz pa sva ga pregovorila, naj ga še enkrat predela. Seveda se bo izid s tem za eno leto zavlekel, toda vredno je casa in truda, da se tako izvrstno delo – ki ne bo samo nam Kranjcem dalo trajnega in analiticnega jezikovnega pravila, temvec bo enako služilo kot pregled knjižnega jezika in vseh iz njega izvirajocih slovanskih jezikovnih oblik – približa do kolikor mogoce popolnosti.« vorlegen müsse – und was unsern Dialekt anbelangt, nun eben dadurch hoffen könne, die von unsern alten Klassikern Truber und Bochoritsch abweichende Lehre des Pater Markus zurechtzuweisen. Um die Arbeit zu beschleunigen, ge-hen Kumerde und Lienhart gemeinschaflich zu Werke, und eine dritte Hand mundirt es bogenweise. Indessen ist es aber schlechterdings unmöglich, einan­der mit Auszügen dieser Grammatik zu Hilfe zu kommen, und es bleibt uns in der Zwischenzeit kein anderes Mittel übrig, als sich an die Orthographie und übrigen Vorschriften der Jappelschen Übersetzung zu halten.«851 Ko je pisal Zois to pismo (20. marca 1794), je bil dokoncan slovar v spisku slovenskih besed, od A do R, kar pa se tice sinonimov iz drugih slovanskih jezi­kov in nemških razlag, samo od A do G. Kumerdej si je zelo želel pomocnika, da bi ta med tem, ko bi on predeloval slovnico, zbral in spisal slovenske besede še drugih crk. V ta namen je pripravljen, priobciti doticnemu metodo, katero si je omislil za zbiranje in iskanje besed. Zois praša torej Vodnika, bi li on ne hotel prevzeti par crk? »Sobald er ihre Bewilligung erhält, wird er eine Abschrift jener Methode und des Unterrichts, wie sie, damit kein mögliches Wort entgehe, zu­gebrauchen sey, sogleich übersenden.«852 Iz istega pisma izvemo tudi, da namerjajo Kumerdej, Linhart in Japelj popra­viti853 pratiko za kmete. V drugem pismu pravi Zois Vodniku: »Kumerde wird die Epoke des P. Markus in seiner Vorrede ganz philosophisch abhandeln, und dem fleissigen Manne in übrigen die verdiente Gerechtigkeit widerfahren lassen. Da der Both, der heute gegen Mittag ankam, morgen frühe wieder abreist, kann ich Ihnen in Kumerde's Namen noch nichts zu wissen thun. Er wird aber ohne Zweifel 851 Prevod: »Pisec je bil tako skromen, da odkritij, ki jih je dosegel s clenitvijo slovanskih jezikovnih elementov, ni dovolj nadrobno predstavil, samo da bi preprecil že misel na to, da hoce trditi nekaj novega. Prepricali smo ga, da naj svoj sistem razdela tako popolno in temeljito, kot je le mogoce, ter ga da v presojo poznavalcem slovanskih jezikov. Kar pa se našega dialekta tice, lahko upa, da bo s tem od naših starih klasikov Trubarja in Bohorica odstopajocemu nauku patra Marka dolocil pravo mesto. Da bi se delo pospešilo, se nameravata Kumerdej in Linhart združeno spraviti na delo, tretja roka pa ga pregleduje po polah. Medtem pa si nikakor ne moremo pomagati z izvlecki iz te slovnice in ne preostane nam drugega, kot da se držimo ortografije in drugih pravil Japljevega prevoda.« 852 Prevod: »Takoj ko bo dobil vaše privoljenje, vam bo dostavil prepis metode z navodilom, kako jo uporabiti, da ne bi izpadla nobena mogoca beseda.« 853 Verjetno »pripraviti«. höchst erfreut seyn, dass Sie sein Gehülfe werden wollen, und künftige Woche hoffe ich ganz gewiss Ihnen seine Suchmethode etc. zu übersenden.«854 4. avgusta 1795 mu piše: »Kumerdey hat sich entschlossen, einen Auszug aus seiner universellen slavischen Grammatik selbst zu verfertigen um ihn sobald als möglich drucken zu lassen. Er hat wirklich schon Hand angelegt, und ich habe zwey neue Buchstaben, namlich Lj und Nj oder L und N von Wien zu bestellen angeschafft. Was hingegen noch an dem grossen Werke und an dem Wörterbu­che zu thuen übrig ist, wissen Sie Selbst! Vor allen !!! müssen die Sprachwerke zu Stande gebracht werden, um alle Meinungen zu vereinigen. Gestern habe ich die Revision des ersten Calenderbogens besorgt und Gelegenheit gehabt, ein neues Szissma zu beobachten. Korn hatte den Bogen an Herrn Debelz gegeben. Dieser wollte nun eine Menge einfache lange i in y (das doch das kürzere ist!) übersetzt wissen. Kumerdey sah den korrigirten Bogen in der Presse bei seinem Schwager und hiess ihn die einfachen i beibehalten. In dieser Gestalt revidierte ich den frisch gesetzen Bogen, fand aber wohl noch genug Fehler des Setzers. Heute werde ich Kornen auftragen, die folgenden Bögen an Kumerdey und weiters die korrigierten Abdrücke mir zuzuschicken. Kumerdey nihmt sehr viel Theil daran, dass der Calender fehlerfrey gesetzt erscheine.«855 4. oktobra piše Zois, da Kumerdey (poleg drugih) želi, da bi Vodnik dobil faro na Ježici, ker bi mu potem lahko pomagal pri prirejanju in prepisovanju zbirek za slovar. »Er fürchtet wirklich, da.s Ihn der Todt nicht überrasche, bevor 854 Prevod: »Kumerdej bo obdobje patra Marka v svojem predgovoru obravnaval povsem filozofsko in med drugim marljivemu možu povrnil zaslužen ugled. Ker sel, ki je prispel danes opoldne, zgodaj zjutraj zopet odpotuje, vam v Kumerdejevem imenu ne morem še nicesar povedati. Bo pa nedvomno zelo vesel vaše pomoci in z gotovostjo upam, da vam bom naslednji teden lahko poslal njegovo metodo iskanja.« 855 Prevod: »Kumerdej se je odlocil, da bo sam izdelal izvlecek iz svoje univerzalne slovanske slovnice ter ga takoj, ko bo mogoce, dal v tisk. Zares se ga je že lotil, sam pa sem narocil, da se na Dunaju nabavita dve novi crki – namrec Lj in Nj ali L in N. Kar pa je sicer še ostalo za postoriti na velikem delu in na slovarju, veste sami. Predvsem!!! je treba urediti jezikovna dela, da bi se poenotila vsa mnenja. Vceraj sem priskrbel revizijo prve pole koledarja ter imel priliko opazovati nek nov razkol. Korn je dal polo gospodu Debevcu, ta je hotel, da se množica enostavnih dolgih i spremeni v y (ki je vendar krajši). Kumerdej je popravljeno polo videl v stiskalnici pri svojem svaku ter mu narocil, da obdrži navadne. V tem smislu sem popravil sveže postavljeno polo, pri tem pa odkril še veliko napak stavca. Danes bom Kornu narocil, da naslednje pole izroci Kumerdeju, korigirane odtise pa naprej dostavi meni. Kumerdej se zelo trudi, da bi koledar bil postavljen brez napak.« dies Werk vollendet sey. Der Extract seiner Universal-Grammatik, nämlich die Lehre für das krainerische, liegt schon wirklich in des Abschreibers Handen, und wird äusserst gedrängt, lehrreich und nützlich ausfallen. In der Vorrede wird er ohnehin seine Landsleute um kritische Beyträge ersuchen. Die Ihrigen (Vodni­kovi) werden ihm sehr willkomen seyn. Bis zur Ausgabe des grossen Sprachwerks wird er alle Meynungen prüfen und benützen können.«856 Pisma Zoisova tukaj prenehajo in dalje izvemo, kaj je oviralo tisek slovnice. Leta 1798 je postal Kumerdej okrožni komisar ljubljanski. V tisku je izdal samo napoved svoje slovnice, kjer pravi: »Schon mehrere Gelehrten haben den Wunsch geäussert, für alle so vilefältige slawische Nationen eine Grammatik zu haben, worin das Hauptsächlichste einer jeden dieser Mundarten in eines zusammenge­zogen, das Besondere aber so berühret würde, dass einen jeden Sprachliebhaber frei gelassen sei, was für einen Dialect er sich vorzüglich beilegen will. In der Grammata, die ich hier ankündige, suche ich diesen Wunsch zu erfüllen, und wähle dabei zum Grunde die Krainerisch – und Windische Mundart sammt der Literalslawischen Sprache, dann setze ich bei jeder Regel die Russische, Rutheni­sche, Bulgarische, Serwische, Bosnische, Dalmatische, Raguseische, Kroatische, Böhmische, Polnische, Lausitzische, Slowakische und Slawonische Mundart bei, sammt meiner Meinung, was sich zur allgemeinem slawischen Sprache nach phi-losophischen Grundsätzen am meisten behaupten lasse.«857 Iz tega je razvidno, da bi bila po Kumerdejevi nameri prva primerjajoca slovanska; tako idejo je imel že pred njim pijarist Šimek in izvel jo je za njim Herkel precej nesrecno in brez­uspešno. Za taka dela takrat še ni bilo dovolj priprav. Kopitar, ki je Kumerdejev 856 Prevod: »Resnicno se boji, da ga smrt ne bi presenetila, preden bo to delo koncano. Izvlecek njegove Univerzalne gramatike, namrec pouk kranjšcine, je zares že v rokah prepisovalca in bo skrajno strnjen, poucen ter koristen. V predgovoru pa bo svoje rojake vsekakor zaprosil za kriticne pripombe. Vaše mu bodo zelo dobrodošle. Do izdaje velikega jezikoslovnega dela bo lahko vsa mnenja preizkusil in uporabil.« 857 Prevod: »Že vec znanstvenikov je izrazilo željo, da bi za vse razlicne slovanske narode imeli eno slovnico, v kateri bi bilo zbrano in združeno vse bistveno vsakega od teh jezikov, posebnost tega pa bi bila, da bi bilo vsakemu ljubitelju jezikov prepušceno, da sam izbere dialekt, ki se ga prvenstveno želi nauciti. S slovnico, ki jo tukaj napovedujem, poskušam to željo izpolniti, za osnovo pa sem izbral kranjsko in slovensko govorico skupaj s staro slovanšcino, nato vsakemu pravilu dodam rusko, rutensko, bolgarsko, srbsko, bosansko, dalmatinsko, dubrovniško, hrvaško, ceško, poljsko, lužiško, slovaško in slavonsko govorico in svoje mnenje o tem, kaj je za splošni slovanski jezik po filozofskih nacelih mogoce najbolj prepricljivo zagovarjati.« rokopis pregledal, pravi: »Kumerdey lässt sich manchmal von Systemliebe irre leiten; Grammatik aber ist analytischer historischer Bericht über eine Sprache; Facta entscheiden hier, nicht Raisonnements.«858 V ljubljanski licejski knjižnici se hrani rokopis Kumerdejeve slovnice iz leta 1793, torej prva sestava, ne pa pre­narejena slovnica, katero je obdeloval ob casu, ko je Zois pisal svoja pisma. Tam je tudi shranjen rokopis njegovega slovarja od crke A do L, nemško-slovenski gre do besede »Aderbünde«. Slovar je pozneje uporabil Vodnik. V licejsko knjižnico je prišel iz Zoisove tudi popolni »Alphabetarium Carniolicum«, to je popolni abecedni spisek slovenskih besed brez pristavljene razlage, torej tisto delo, za ka­tero je želel sodelovanja Vodnikovega. Iz njega vidimo, da je uporabljal za sestavo slovarja res cudno metodo in morda ravno zavoljo nje ni prišel dalje; za tako delo je mogoca edino le metoda po listkih. Kumerdej je umrl leta 1805 v Ljubljani. O zadnjih njegovih letih ne vemo nic. Tretji mož, ki je takrat deloval v enakem smislu, je bil Anton Linhart. Rojen je bil 11. decembra 1756. leta v Radovljici. Že kot dijak se je v viših razredih marljivo udeleževal pesniških in govorniških vaj. Ohranilo se nam je porocilo, da je govoril o javnih prilikah kot dijak, latinski o smrti škofa Schrattenbacha, nemški zahvalni govor na deželne stanove zavoljo uvedbe in vzprejema novih ved v ljubljanske šole; ko je prišel škof Herberstein v Ljubljano, ga je pozdravil z nemško odo; spisal je že tedaj nemško pesem o prirodni filozofiji v heksametrih in je preložil na latinski Poppejevo pesem Messias. Ko je zvršil humanitarne razrede ljubljanskega liceja, je namerjal stopiti v jezuitski red. Ker pa je bil ravno tedaj ta red odpravljen, je šel h cistercijancem, ki so imeli tedaj dva samostana na Kranj­skem, v Seticini859 in Kostanjevici. Izvolil si je Seticino, kjer je bilo tedaj lepo duševno življenje in se je pojavljala šoli prijazna tendencija. Poleg opata Tauffe­rerja je znanstveno delovalo vec redovnikov, tako samostanski knjižnicar Kuralt, Radic, Scharf itd. Linhart je stopil v samostan leta 1776 in dobil ime Kristijan. Vendar je kmalu zapustil samostan, zlasti zato, ker mu ni ugajal samostanski red, zakaj konvent se je dolgo let prepiral s svojim opatom Ksaverjem baronom Tauffrerjem in ta prepir je šele prestal, ko je bil leta 1784 samostan odpravljen. Linhart se je leta 1778 poslovil qua clericus iz zveze cistercijanskega redu in je šel na dunajsko vseucilišce, da bi se tam ucil prava. Pod vodstvom Sonnenfelsa 858 Prevod: »Kumerdej se iz ljubezni do sistema vcasih pusti zapeljati v zmoto, gramatika pa je analiticno zgodovinsko porocilo o nekem jeziku, tukaj odlocajo dejstva, ne modrovanje.« 859 Seticina – Sticna. je dobro napredoval v policijskih, trgovskih in financnih znanostih in se je kar najbolje izobražen za državno službo vrnil v Ljubljano. Službo je dobil najprej v knezoškofijski pisarnici. Knezoškofa Karola Her-bersteina je, kakor sem povedal, že kot dijak opeval, ko je ta škof zasedel pre­stol ljubljanske škofije, v daljši nemški pesmi »Aemona's Feyer«.860 To pesem je potem opiljeno vzprejel v svojo zbirko nemških pesmi, ki je izšla leta 1781 pod naslovom »Blumen aus Krain«861 v Ljubljani pri Egerju. Leto prej (1780) je izdal Linhart nemško žaloigro »Miss Jenny Love« v Augsburgu pri Stadeju. To delo je, kakor tudi pesniško zbirko, pozneje nakupil vse sam in je sežgal, ker so se mu zdeli ti pesniški mladostni poskusi pozneji samega sebe nevredni. Linhart se je vrnil v domovino v dobi živahnega duševnega delovanja. Našel je tam može, kakor Žigo Zoisa, Edlinga, predsednika Academiae, kateri je tudi on pristopil in dobil ime Agilis, etnografa in prirodoslavca Hacqueta, Kumerde­ja, Japlja idr. Zlasti Zois se je živo zanimal zanj in ga kakor vse nadarjene može vsestransko pospeševal in podpiral. Bržkone ga je ravno on priporocil, ko je iz škofijske pisarnice prestopil k okrožnemu uradu ljubljanskemu kot »protokoli­sta«, da so ga odlocilne osebe dvignile iz te podrejene službe. Že nekaj let pozneje ga vidimo v vplivni službi c. k. okrožnega šolskega komisarja in še pozneje tajni­ka Kranjskih deželnih stanov, vodecega deželno pisarnico kranjsko. Obe ti službi, kateri je dobil hitro drugo za drugo, stojita tudi pod njega imenom na naslovnih listih prvega in drugega zvezka njegovega velikega dela »Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen Slaven Österreichs«862 in v posveti drugega zvezka, katerega je leta 1791 poklonil novemu predsedniku in deželnemu glavarju kranjskemu, grofu Gaisrucku, v kateri ga apostrofira »naj se z milostnimi ocmi ozira na trud uradnika, ki ga je ljubezen do domovine zvedla preko podrocja njegovih uradnih dolžnosti«. 860 Aemona praznuje. 861 [Cvetje s Kranjskega.] 862 Prevod: »Poskus zgodovine dežele Kranjske in ostalih Slovanov Avstrije.« XXIX V predgovorih k obema zvezkoma tega znamenitega, pa nedokoncanega dela, katero je eno najboljših kriticnih glasil tedanje dobe, »Jenaer Literaturzeitung«863 ocenilo izredno ugodno. Zlasti kar se tice južnoslovanskih studij, pojasnjuje Linhart svoje stališce proti domoznanstvenemu raziskovanju in zgodovinskemu opisovanju, tako da si ga moramo nekoliko ogledati. V predgovoru k prvemu zvezku govori Linhart, oznacivši do njega dobe izdana dela o zgodovini kranjski, Valvasorja, Schönlebna in Thalberga, o svojem delu tako-le: »Die (die Arbeit) soll mehr sein als ein chronologischer Auszug, sie soll den Gang der Menschheit in diesem kleinen Theile Europas (und welcher Theil ist in diesem Gesichts­punkte klein) durch die Reihe unendlicher Vorfälle begleiten, sie soll die Schick-sale zahlreicher Völker, die theils hier wohnten, theils ihren Durchzug hier nah-men, mit ihren Ursachen und Folgen aneinander binden, sie soll endlich die Geschichte Der Slaven Osterreichs im Süden sein.«864 Do nacina, kakó obravnavati Slovane kranjske, katere obeta za drugi zvezek že tukaj, ko je šele opisal kranjsko razmerje do Konstantina Vélikega, vzpodbudil ga je, kakor navaja sam, zgodovinar Anton v Görlitzu, s katerim si je delj casa dopisoval. Le-ta je namrec leta 1783 v Lipskem izdal knjigo »Erste Linien eines Versuches über der alten Slaven Ursprung, Sitten, Gebräuche, Meinungen und Kenntnisse«.865 Kakor Anton je hotel tudi Linhart splošno in posebej raziskovati jezikovne sledove in primerjati šege slovanskega naroda, bivajocega na Kranj­skem. »Oft ist die Natur selbst meine Quelle geworden. Wir sehen und bewun­dern ihre mannigfaltigen Wirkungen. Wenn wir durch Jahrhunderte zurück­wandern und diese Wirkungen je eine nach der andern wegrechnen, so erscheint sie, die Natur, in ganz andern Gestalten. Zu der wahrscheinlichsten Gestalt, die sie in diesen oder jenen Lande einst haben musste, die Nachrichten der Alten 863 Jenski literarni casopis. 864 Prevod: »To (to delo) naj bo vec kot samo kronološki izvlecek, to delo naj pot cloveštva v tem majhnem delu Evrope (kateri del pa je v tem pogledu majhen?) spremlja skozi neskoncno vrsto dogodkov. To delo naj usodo številnih ljudstev, ki so tukaj domovala ali le bežno potovala skozi te kraje, z vsemi vzroki in posledicami medsebojno poveže. Naj bo, koncno, zgodovina avstrijskih južnih Slovanov.« Prim. A. Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1 in 2, Ljubljana 1981, 8. 865 Anton, Karl Gottlob von, pravnik, zgodovinar in jezikoslovec (1751–1818). Prevod: »Prve vrstice poskusa o izvoru, obicajih in navadah starih Slovanov, mnenja in védenje.« verglichen, so erhalten sie ganz neue Bedeutungen und neue Wahrheiten decken sich auf. Krain enthält reichen Stoff zu solchen Betrachtungen.«866 Konci predgovora k I. delu pravi: »Vielleicht wird man sagen, dass ich die Grenzen des Landes, dessen Geschichte ich liefern will, zu sehr überschreite. Man hat zum Theile auch recht. Denn mein Versuch ist: Geschichte von Krain und den übrigen südlichen österreichischen Slava, die von Servien zur Dalma­tien am adriatischen Meer bis an Tirol und Bojsarien867 hin, von Istrien bis an die Mur in der Steiermark wohnen. Habe ich doch wirklich ausschweift, so ist mein Vertheidiger Herr Schlözer (der berühmte Historiker und Publicist). Nach seiner Meinung ist jede Specialgeschichte trocken, wenn sie nicht auf die Schicksale der benachbarten Länder stäte Seitenblicke thut und sie parallel mit der ihrigen herunter laufen lässt. Ich glaube auch, dass eine isolierte Geschichte in der strengsten Bedeutung nicht möglich ist. Ordnung und Zusammenhang herrscht in der ganzen Natur. Immer fliessen Folgen aus den Ursachen. Aber die Ursachen, warum eine Nation das ward, was sie ist und jenes nicht ward, liegen nicht immer in ihr selbst, meistentheils müssen sie bei einem dritten Volke ge­sucht werden. Und dann glaube ich, ist es unvermeidlich, dass der Geschicht­schreiber ausschweifen muss.«868 866 Prevod: »Pogosto je moj vir postala narava sama, opazujemo in obcudujemo nje raznolike ucinke. Ce pogledamo stoletja nazaj in te ucinke enega za drugim odmislimo, se prikaže narava v popolnoma drugacnih podobah. Najverjetnejšo podobo, ki jo je nekoc imela v tej ali oni deželi, nam da primerjava porocil starih avtorjev, tedaj dobe te podobe popol­noma nov pomen, na dan pa prihajajo nove resnice. Kranjska ima obilo snovi za takšno razmišljanje.« Prim. A. Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1 in 2., Ljubljana 1981, 9. 867 Verjetno Bolgarija. 868 Prevod: »Morda se bo govorilo, da sem meje dežele, katere zgodovino želim predstaviti, predalec prestopil, delno je to tudi res. Moj poskus je zgodovina Kranjske in ostalih avstrijskih južnih Slovanov, ki prebivajo od Srbije do Dalmacije ob Jadranskem morju, od Tirolske do Bolgarije in od Istre pa tja do Mure na Štajerskem. Ce sem zares nezmeren, pa je moj zagovornik gospod Schlözer (slavni zgodovinar in publicist). Po njegovem mnenju je vsaka strogo omejena zgodovina pusta, ce se stalno ne ozira na usodo sosednjih dežel, ter teh ne obravnava vzporedno z lastno. Mislim tudi, da omejena zgodovina v strogem pomenu ni mogoca. Red in soodvisnost vladata v vsej naravi. Posledice vedno sledijo vzroku. Toda vzroki, zakaj je nek narod postal to, kar je, in ne kaj drugega, ne ležijo vedno v njem samem, v vecini primerov jih je treba iskati pri nekem tretjem narodu. Zato mislim, da je za zgodovinarja širina zajemanja snovi neizbežna nujnost.« Prim. A. Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1 in 2., Ljubljana 1981, 10. V drugem zvezku, kjer obravnava zgodovino Kranjske od prve naselitve kranj­skih Slovanov do njih podjarmljenja po Frankih, piše Linhart: »Dass die Slaven, obschon kaum bemerkt in der grauen Vorzeit, eine Grösse, wie keine andere Na­tion, erreicht haben; dass sie, ehe Rom und Byzanz ihren Namen wusste, furcht-bar und weitaus gebreitet dastanden, um Reiche zu zerstören und zu erreichten, dass sie noch jetzt fast das halbe Europa und Asien beherrschen oder bewohnen, dass keine Nation die Aufmerksamkeit des Geschichtsforschers, des Philosophen und des Staatsmannes so sehr verdient als die slavische, darüber ist man in der gelehrten Welt schon einig geworden.«869 Potem naglaša: »Dass aber unter den Volkern der oesterreichischen Monarchie die Slaven an Zahl und Macht die überlegensten sind, dass, wenn es in der Staatskunde üblich wäre, die Summe der vereingten Kräfte, worauf die Majestät dieses Staates ruht, von der grössten homogenen Kraft zu benennen, Österreich ebenso eigentlich, wie Russland ein slavischer Staat heissen müsste, glaube ich, ist man noch zu wenig aufmerksam gewesen. Man lasse aber, um überzeugt zu sein, nur einen Blick vom adriatischen Meere durch Innerösterreich, durch Ungarn und die einverleibten Königreiche – mit einem Seitenblicke gegen Osten hinab - durch Galizien und Lodomerien, durch Schlesien, Mähren und Böhmen hinwenden, zähle alsdann die Millionen Slaven und urtheile, was sie für Österreich sind, was sie sein können!«870 Predgovor sklepa s pozivom do zgodovinarja Gabhardija v Lüneburgu, naj nikar ne prezira tega poskusa zgodovine Kranjske, preden dovrši svoje delo vseh slovanskih držav, cegar prvi zvezek je izdal leta 1790, v njem popolnoma prezrši notranjeavstrijske Slovane. Linhart pravi: »Denn wir finden, dass sie (notran­ 869 Prevod: »Da so Slovani, komaj opazni v daljni preteklosti, dosegli velikost kot noben drug narod, da so, preden sta Rim in Bizanc poznala njihovo ime, grozece in dalec razširjeni bili pripravljeni osvajati in rušiti cesarstva, da še sedaj obvladujejo ali naseljujejo skoraj polovico Evrope in Azije, o tem, da si noben narod ne zasluži tolike pozornosti raziskovalca zgodovine, filozofa ali državnika kot slovanski, je znanstveni svet že enotnega mnenja.« 870 Prevod: »Ker so med narodi avstrijske monarhije Slovani prevladujoci, in ce bi v državo­znanstvu bilo to v navadi, bi to državo po številu združenih sil, na cemer sloni njena velicina, morali poimenovali po najvecji homogeni moci, bi se Avstrija prav tako kot Rusija morala imenovati slovanska država. Mislim, da se je temu posvecalo premalo pozornosti. Da pa bi bili prepricani, se ozrimo od Jadranskega morja skozi notranjo Avstrijo, skozi Madžarsko in pridružena kraljestva s pogledom proti vzhodu – skozi Galicijo in Lodomerijo, usmerimo ga skozi Šlezijo, Ceško in Moravsko, preštejmo nato milijone Slovanov in presodimo, kaj za Avstrijo pomenijo in kaj lahko so.« jeavstrijski Slovani = Slovenci) einen beträchtlichen Stamm ausmachen, der sei­ne Unabhängigkeit unter eigenen Vojvoden wider die mächtigen Longobarden, Avaren und Franken bis auf Karl den Grossen vertheidigte, dann zwar dem Le-hensysteme der Franken sich unterwarf, aber die charakteristischen Züge der alten wendischen Verfassung noch unter demselben hell durchschimmern lasst und Sprache und Sitten, die unterscheidenden Zeichen einer Nation, in origi­neller Art erhalten hat.«871 Drugod pravi: »Mit Vergnügen unterwurfe ich mich der schärfsten Prüfung. Wenn auch ich dabei verliere, so gewinnt doch die Wahrheit.«872 Linhartu ni bilo dano, da bi ucakal oceno prvega dela svoje knjige, ki je izšla leta 1797 v casopisu »Jenaer Literaturzeitung«, zakaj umrl je že leta 1795. Ta ocena je sicer na eno stran jako rezka, vendar v obce jako castna, zlasti kar se tice obravnavanja kranjskih Slovencev. Ocenjevatelj neusmiljeno razdeva prvi del Linhartovega spisa in zlasti ostro graja to, kako je opisana rimska doba na Kranjskem, ceš Linhart kot domacin, ki pozná ceste in položaj svoje dežele iz dolgoletne skušnje, bi bil lože kakor vsak tujec pojasnil lego mnogih krajev, ni­kar pa, da je skrcil doticna raziskovanja na nekaj pôl, v katerih ponuja le malo novega in še manj zanesljivega. Koncno piše vendar tako-le: »Ungleich vorzüglicher ist der zweite Theil, welcher die Geschichte der ein­gewanderten Slaven bis zur Zeit Karl M.873 sehr genau, wenn auch mit zu vieler Vorliebe für das Vaterland behandelt … Rechnet man«, nadaljuje pozneje, »der­gleichen kleine Flecken ab (zum Beispiel das Krain nicht zum Langobardenreiche gehört und frei unter eigenen Vojvoden dagestanden), so ist die ganze Geschichte 871 Prevod: »Kajti mi ugotavljamo, da predstavljajo (notranjeavstrijski Slovani – Slovenci) omembe vreden rod, ki je svojo neodvisnost pod lastnimi vojvodi zoper mogocne Langobarde, Avare in Franke branil do Karla Velikega, se potem sicer podvrgel najemniškemu sistemu Frankov, vendar znacilne poteze stare slovenske ustave pustil svetlo sijati še pod istimi, ter jezik in obicaje, znacilne lastnosti nekega naroda, obdržal v prvotni obliki.« 872 Prevod: »Z zadovoljstvom se podvržem najostrejši preizkušnji. Cetudi pri tem izgubim, bo vendar zmagala resnica.« 873 Karel Martel, frankovski majordom (686–741) je bil nezakonski sin Pipina Srednjega. Bil je ded Pipina Malega. Kot majordom je vladal Frankom v imenu kraljevskega naslova, se razglasil za frankovskega vojvodo in bil dejansko vladar Frankovskega kraljestva. Svojo vladavino je razširil na vsa tri frankovska kraljestva: Avstrazijo, Nevstrijo in Burgundijo. Najbolj je poznan po zmagi nad Arabci v bitki pri Toursu oziroma pri Poitiersu (732), s katero si je prislužil vzdevek »Martel« (kladivo). richtig erzählt, gut vorgetragen, gewährt Belehrung und Vergnügen, unter ande­ren auch durch das Gemälde von den Sitten und Gewohnheiten der südlichen Slaven; schätzbar finden wir die reichhaltigen Bemerkungen über die slavischen Sprachen.«874 Naposled želi ocenjevatelj, da bi se iznova natisnilo delo, katero je menda manj znano, kakor je bilo splošno vredno. Prvi zvezek svoje zgodovine je izdal Linhart leta 1788. Ako je pokazal v njem ljubezen do svojega naroda in ga zgovorno zastopal v javnosti, pokazal se je enakega prijatelja še drugje, na polju gledališkem, ki je velikemu obcinstvu dostopnejše in dokaj vplivnejše. Zois je namrec spoznal važnost gledališca in kot dobremu Slovencu se mu je zdelo napacno, ko je pomislil, kako se šopiri v deželnem gledališcu edino lašcina in nemšcina. Slovenska književnost ni imela tedaj nobenega proizvoda za oder. Jakob Zupan, ucitelj in organist v Kamniku, je zložil leta 1780 opero Belin na libreto Damascenov; toda se li je ta opera pela ali ne, ne vemo. Ako je torej hotel Zois spraviti na oder slovensko besedo, se je moral sam poprijeti dela. In to je tudi storil. Skladal je pesmi, ki so jih potem peli italijanski operisti v dežel­nem gledališcu z velikim uspehom. Kopitar pripoveduje: »Beinahe jährlich um Ostern kommen italenische Opern nach Laibach: Für diese pflegte Baron Zois in früheren Jahren immer die beliebtern Arien ins krainische zu übersetzen und der Versuch fiel nicht unrühmlich aus; selbst die Wälschen fanden es cantabi­lissimo, nicht so das Deutsche.«875 Ko se casi nihce ni nadejal, da se bode pela slovenska pesmica med laškimi, je zacel pevec ali pevka sredi spevoigre popevati domaco pesmico, ki jo je zložil Zois, in v parterju in ložah je donel vesel hrup in plosk, da ni moci popisati, spricuje Kopitar. Slovenske napeve so peli italijanski operisti med leti 1770–1780. Toda Zois se ni zadovoljil z napevi: hotel je spraviti na oder tudi slovensko igro in je prigovarjal Linhartu, naj on kaj spiše. Za igralce ga ni skrbelo. Tako je nastala prva slovenska vesela igra Županova Micika, katero je Linhart predelal po Richterjevi »Die Feldmühle«. 874 Prevod: »Neprimerljivo boljši je drugi del, ki zelo natancno obravnava zgodovino priseljenih Slovanov do dobe Karla M., ceprav s prevec ljubezni do domovine … ce odštejemo podobne manjše napake (na primer, da Kranj ni spadal pod kraljestvo Langobardov in bil samostojno vojvodstvo), je celotna zgodovina pravilno pripovedovana, dobro predstavljena, zagotavlja poduk in prijetno branje, med drugim tudi s podobami o obicajih in navadah južnih Slovanov, spoštovanja vredne se nam zdijo bogate pripombe o slovanskih jezikih.« 875 Prevod: »Skoraj vsako leto okrog velike noci prihajajo italijanske opere v Ljubljano. Za te je gospod Zois prejšnja leta v kranjšcino prevajal priljubljene arije, kar se ni izkazalo za neslavno, celo Lahom se je zdelo cantabilissimo, kar pa ne velja za nemške izvedbe.« Dne 28. decembra 1789. leta se je predstavljala prvic. Igrali so jo diletantje iz najboljših krogov. Na gledališkem listu so natisnjene tele osebe ali peršone: Tulpenheim, en žlahtni gospod (suknar Desselpruner); Shternfeldovka, ena mla­da bogata vdova (gospa plemenita Garzarolli); Monkof, Tulpenheimov perjatel (dr. Makoviz, Linhartov svak); Jaka Župan (dr. Merk, pozneje dvorni svétnik na Dunaju); Mizka, njegova hcer (gospa Linhartova); Anže, Mickin ženen (dr. Piller); Glažek, en Šribar (dr. Repic); šepetavec je bil Linhart sam. Igra je bila sprejeta jako pohvalno in tedanja Laibacher Zeitung z dne 29. decembra 1789 poroca o predstavi tole: »Gestern haben unsere Theaterfreunde abermals die Schaubühne betreten und uns zugleich den überzeugendsten Beweis geliefert, dass auch die krainerische Sprache Biegsamkeit, Geschmeidigkeit, Nachdruck und Melodie genug besitze und sich gleich der russischen, böhmischen und pol-nischen Sprache in Thaliens Munde gar gut hören lasse … (Gegeben wurde) Shupanova Mizka oder Marie des Dorfrichters Tochter, eigentlich das bekannte Lustspiel Die Feldmühle, frei und ganz nach den Costüme der krainerischen Sprache bearbeitet. Die treffiliche Übersetzung gab diesem Stücke alle inner-liche Vollkommenheit und die schon bekannte Kunst dieser Schauspieler und Schauspielerinen (von deutschen Dilettanten – Vorstellungen her) übertraf alle Erwartung des Publikums. Euch, meine Herrn und Frauen dieser Gesellschaft, dankt nicht nur der Arme aus Herzensfülle (die Vorstellung fand zum Besten der Armen statt); auch die ganze Nation ist stolz auf Euch und wird Euch in den Jahrbüchern der Literatur verewigen und sagen: Diese waren es, die den Grund zur Vervollkommnung der Muttersprache gelegt und sie auch für den Soccus brauchbar gemacht haben.«876 Igra se je ponovila leta 1790 in je tedaj poleg Linharta, Pillerja in dr. nastopil tudi grof Franc[išek] Hohenwart. Istega leta 876 Prevod: »Vceraj so naši ljubitelji gledališcaponovno stopili na gledališki oder ter nam prepricljivo dokazali, da premore tudi kranjski jezik dovolj prožnosti, gibcnosti, poudarka in melodicnosti, da enako dobro zveni iz ust Talije kot ruski, poljski ali ceški jezik … prikazana je bila Županova Micka ali Marija, vaškega sodnika hci, pravzaprav poznana veseloigra »Die Feldmühle«, prosto predelana in popolnoma prikrojena za kranjski jezik. Izvrsten prevod je zagotovil temu delu vso notranjo popolnost in že poznana umetnost teh igralk in igralcev (že od nemških diletantskih predstav) je prekosila vsa pricakovanja obiskovalcev. Vam, gospe in gospodje te družbe, se ne zahvaljujejo iz vsega srca samo ubogi (izkupicek predstave je bil namenjen ubogim), na vas je ponosen ves narod, ki vas bo v letopisih literature ovekovecil in dejal: Oni so bili tisti, ki so položili temelj za izpopolnitev maternega jezika ter ga naredili uporabnega tudi za komedijo (soccus).« je bila Županova Micika tudi prvic natisnjena in to pod naslovom: »Županova Micka. Ena komedia v dveh akteh. Prenarjena po tej nemshki Die Feldmühle inu v'Lublani jegrana v lejti 1790. Sti.kana pr Joan. Frideriku Egerju 37 str. 8o.« Leta 1790 pa je tudi že izšla druga igra Linhartova »Ta veseli dan ali Maticek se ženi. Ena komedia v pet aktih obdelana po ti francoski: La folle journée ou le mariage de Figaro par M. de Beaumarchais. Sti.kana v Lublani v lejti 1790 per Ignazi od Kleinmayerja. 150 str., 8o.« Obe igri pravzaprav nista prelogi, ampak svobodni predelavi, ki imata narod-no prikrojeno snov in pricata o zvestem opazovanju narodnih šeg; obe sta živi sliki kranjskega življenja v Linhartovi dobi. Kar se tice znacajev in scenarije, je Linhart prav originalen. Maticek je pravi Slovenec. Igra se vrši na Zoisovem gradu na Ble­du. Jezik je sicer slab in ima nepotrebnih germanizmov, vendar je pristni kranjski zlog dobro zadet. Kopitar piše leta 1808 v slovnici: »Die Županova Micika und noch mehr der Matizhek unseres leider! zu früh verstorbenen Geschichtschrei­bers Linhart verdienten als die einzigen erwähnens werthen Denkmale unserer profanen Literatur recht sehr eine zweite verbesserte Auflage.«877 To se je zgodilo šele leta 1840, ko sta jo vnovic izdala Smole in Prešeren. Še leta 1848 je napravil Maticek v Ljubljani neizmeren efekt. Sedaj se vec ne predstavlja, ceš da je pred-met prevec lahkomišljen. Županovo Micko je priredil vnovic Janez Bleiweis leta 1864 ter vteknil vanjo svoje dovtipe, s katerimi je igro le poslabšal. Politiško razmerje ob smrti cesarja Jožefa II. (20. februarja 1790), cegar sa­movlado po smrti Marije Terezije je Linhart opeval v navdušeni nemški odi, je povzrocilo, da so tudi v kranjskem deželnem zboru leta 1790 (27. junija) »stanovi« podpisali najudanejšo spomenico novemu vladarju cesarju Leopoldu II. Ta spomenica je terjala nove podelitve dolocenih stanovskih slobošcin; iz­delal jo je historijograf Anton Linhart. Prej jo je hranilo zgodovinsko društvo kranjsko, danes pa jo cuva deželni muzej. Vsega vkupe ima tri dele in obsega 52 polovicno popisanih pol in folio. Najprej obravnava nekdanjo upravo stanov in dežele, nato prihodnjo upravo stanov in dežele, koncno splošne deželne pritožbe in želje. Kaj je bila povod tej spomenici, beremo v nje uvodu: »Euere Majestat haben die Treugehorsamsten Stände dieses Herzogthums Krain mit bevorkom-mender landesväterlicher Gnade aufgefordert, ihre Rechte, ihre Beschwerden 877 Prevod: »Županova Micka, še bolj pa Maticek našega žal prezgodaj umrlega zgodovino­ pisca Linharta sta si kot edina omembe vredna spomenika naše profane književnosti prav gotovo zaslužila drugo, izboljšano izdajo.« und Wünsche über die innere Verwaltung des Landes, ihre vorige glückliche und jetzige traurige Lage mit freimüthigkeit vorzutragen.«878 V uvodu samem je brati v tocni obliki: »Wenn Dankbarkeit, Liebe, kindlicher Vertrauen, gränzenloses Entzücken nach einem langen Schlummer der Seelen plötzlich erwachen und auf dem nächsten Grade stehen, so hat die Sprache keine Worte mehr, um diesen Zustand auszudrücken. In diesem Zustande befinden sich die treugehorsamsten Stände. Zu einer Zeit, wo sie von unsäglichem Kummer niedergebeugt ihrem Verderben entgegenzitterten, als der Schlag, die Überreste ihres Daseins zu ver­nichten, schon geführt und jede ihrer wehmüthigen Klagen von der angeneh-men Stimme verrätherischer Schmeichler erdrückt war, erscheinen Eu Majestät auf dem Throne Ihrer Väter, zerstreuen den Nebel, der ihn umgab, zerstören den feindseligen Geist einer Reform, welche die Grundfesten des Staates, die gehei­ligten Verhältnisse der Menschen zu untergraben droht, und bieten grossmüthig Hilfe an.«879 Nato se pragmatiško-zgodovinski navaja prejšnja in poznejša uprava kranjskih stanov in koncno se naštevajo deželne pritožbe in želje. Ta meritoricni del svoje naloge je sestavil Linhart korenito in zgodovinski resnicno. Spomenico je natisnil Costa leta 1859 v »Mittheilungen. des historischen Vereins für Krain«. Za svoje delo je dobil Linhart, takrat še okrožni komisar, 50 cekinov nagrade. Poleg omenjene spomenice je izdelal istega leta za stanove še drug državni spis, ki se tice jožefinske uravnave davkov. To spomenico, katero naj bi stanovsko poslanstvo izrocilo na cesarskem dvoru, je izvršil, ko so mu prepustili v porabo stanovski arhiv, v šestih tednih. Obsegala je zgodovinske in listinske priloge, štela 18 ˝ pol in je bila izdelana kar najtocnejše. Leta 1790 so jo prebrali v javnem deželnem zboru. Nagrada 100 cekinov pa se je šele po Linhartovi smrti izplacala njegovi vdovi, ko se je odpravljala na Dunaj. – Iz vložnega zapisnika graške­ 878 Prevod: »Vaše velicanstvo je zveste in pokorne stanove te vojvodine Kranjske s posebno milostjo deželnega oceta pozvalo, da predstavi svoje pravice, pritožbe in želje o notranji upravi dežele ter svoj nekdaj srecen in sedaj žalosten položaj.« 879 Prevod: »Ce se hvaležnost, ljubezen, otroška zaupnost in brezmejen zanos po dolgem dremežu duš nenadoma prebude in se povzpnejo na višjo stopnjo, jezik nima besed, s katerimi bi to stanje izrazil. V takem stanju so zvesti in pokorni stanovi. V casu, ko so od neizrekljive skrbi sklonjeni trepetali svojemu unicenju naproti, ko so se pod udarci preostanki njihovega obstoja že bližali unicenju in je sladki glas izdajalskih priliznjencev zadušil vsako njihovo otožno tarnanje, se je na prestolu ocetov pojavilo vaše velicanstvo, razpodilo meglo, ki je obdajala prestol, unicilo duh reforme, ki je grozila spodkopati temelje države in posvecene življenjske razmere ljudstva ter ponudilo širokogrudno pomoc.« ga gubernija je posneti tudi drugo beležko k životopisu Linhartovemu, namrec da je bil za svojega službovanja kot okrožni komisar tudi prelagatelj uradnih razpisov v slovenski jezik. Zabeleženo je namrec tole: »12. Juni 1791. Anton Linhard, Kreiskommissar in Laibach, bittet um Anweisung der Douceur für die Übersetzungen der Circulare; 5. Juli 1791. Buchhalterai adjustirt die angesuchte Remuneration des Krain. Kreiskommissars Anton Linhard wegen vom 20. Mai bis 1. Juni 1791 ins krainische übersetzten Patenten und Kurrenden; 24. Octo­ber 1791 Hofkanzleidekret vom 6. October d. J. wird dem Kreiskommissär in Laibach, Herrn Anton Linhard für die bewerkstelligte Übersetzung der Allerh. Verordnungen und Patente in die Krain Sprache die eingerathene Douceur von 12 Ducaten oder 54 fl. bewilligt.«880 Ko je že omenjeni grof Gaisruchk leta 1791 nastopil deželno glavarstvo kranj­sko, je prišel Linhart, kateri mu je potem posvetil drugi zvezek svoje Zgodovine Kranjske, od okrožnega urada v deželno pisarnico za tajnika z letno placo 900 goldinarjev. V tem je cemdalje pridneje obceval s Zoisom in ucenjaki, katerim je bil Zois iskren podpornik in zašcitnik; zlasti se je kazal prijaznega Vodniku, kateri pa je pozneje odšel v Bohinj leta 1793 in ondi živel osamel. Iz tistih dni izvira dopi­sovanje med Zoisom in Vodnikom. Ta pisma obsegajo tudi dosti podrobnosti, kako se je Linhart udeleževal Vodnikovih in Kumerdejevih del, zlasti Vodnikove Kranjske pratike in Slovnice Kumerdejeve. Za Kranjsko pratiko je pridno opra­vljal korekture in prirejal zgodovinske doneske. Tako piše Zois Vodniku dne 20. sušca 1794. leta: »Kumerdai, Linhart und Japel denken schon lange an eine Kalenderverbesserung«,881 in meseca julija mu poroca svojo in Linhartovo oceno o prejetem dodatku s clanki za poznejše letnike »Pratike«. Clanek »Pergodbe od stare« ni jima bil kar nic po volji in zato tudi ni bil sprejet v naslednje letnike. Kar se tice stvari, piše Zois takole: »So zusammengedrängte Perioden der Bibel- und Fabelgeschichten stehen auf allen schlechten deutschen Provinz-Kalendern 880 Prevod: »12. junij 1791, Anton Linhart, okrajni komisar v Ljubljani, prosi za nakazilo dotacije za prevod okrožnic. 5 julij 1791, knjigovodstvo je zabeležilo zahtevano nagrado kranjskega okrajnega komisarja Antona Linharta za uradne odloke in okrožnice, v kranjšcino prevedene od 20. maja do 1. junija 1791. 24. oktober 1791, odlocba dvorne pisarne od 6. oktobra tega leta. Okrajnemu komisarju v Ljubljani gospodu Antonu Linhartu se za opravljen prevod najvišjih odredb in okrožnic v kranjski jezik odobri predlaganih 12 zlatnikov ali 54 florintov. 881 Prevod: »Kumerdej, Linhart in Japelj že dolgo razmišljajo o izboljšanju koledarja.« und vorzüglich in einem bei Eger in Laibach aufgelegten, dessen Verfasser der Sprachketzer Markus ist. Linhart hat es übernommen, aus seiner Geschichte von Krain die merkwürdigsten Perioden seit der ersten Ansiedlung der Slaven im Lande zu extrahieren und beidrucken zu lassen – wofür ihm jeder Bauer mehr Dank wissen wird, als dem Markus fur den Salomonischen Tempel und die Ruinen von Troja.«882 Leta 1794 pošilja Zois Vodniku tudi nektere izvode živinozdravniške knjige, katero je Linhart po izvirniku živinozdravnika Wollsteina na Dunaju preložil v slovenšcino. Bil je Linhart tudi clan ekonomske družbe na Kranjskem (sedanje Kmetijske družbe) in to knjigo je že leta 1784 poslovenil pod naslovom »Bukuv­ce od žvinskih bolezni za kmetshke ludij«. Zois je Vodniku poslal te izvode, da bi jih razdelil med kmete. Lepo delovanje znamenitih rodoljubov pa je skoro zadela nenadomestna iz­guba, zakaj dne 14. malega srpana 1795 je umrl devetintridesetletni Linhart po kratki bolezni na žalost vse dežele. Zois je o tej priliki pisal Vodniku: »Mit welchem Wort soll ich Ihnen die betrübte Nachricht verkündigen? Linhart ist nicht mehr! Er starb plötzlich an einem Aneurysma der Aorta, das zur Grosse einer Manssfaust anwuchs und in dem Augenblicke, als er zerbrocht, die ganze Blutmasse in die Brust- und Leibeshöhle ausgoss. Die Anatomie tröstet uns we-nigstens mit den Beweisen, dass kein Fehler noch Mangel menschlicher Hilfe unterlaufen sei. Unsere besten Köpfe bemühen sich, ihm Epitaphien auf Lin-harts Verdienste zu fertigen.«883 V drugem pismu pa piše: »Über Linharts Tod wird noch immer gedichtet und nichts entschieden. Man spricht, es sei von der Obrigker verboten worden auf Trauerbeweise weder Grabsteine noch Elegien of­ 882 Prevod: »Tako stlacena obdobja Biblije in basenske zgode so v vsakem slabem nemškem provincialnem koledarju, predvsem pa v enem, izdanem pri Egerju v Ljubljani, katerega avtor je jezikovni krivoverec Marko. Linhart se je zavezal, da bo iz svoje zgodovine Kranjske izbral najzanimivejša obdobja od prve naselitve Slovanov v deželo in jih pridal tisku – za kar mu bo vsak kmetovalec bolj hvaležen kot Marku za Salomonov tempelj in ruševine Troje.« 883 Prevod: »S katerimi besedami naj vam naznanim žalostno novico? Linharta ni vec! Umrl je nenadoma zaradi anevrizme aorte, ki je narasla na velikost moške pesti in je v trenutku, ko je pocila, razlila vso kri v prsno votlino. Anatomija nas vsaj tolaži z dokazi, da smrt ni posledica cloveške napake ali pomanjkanja pomoci. Naše najboljše glave se trudijo, da ustvarijo epitafe Linhartovim zaslugam.« fentlich Hand zu legen.«884 Naposled je dobil nagrobni kamen z napisom »Anto­nio Linhard Carniolae historiographo et Caesareo Regii Capitaneatus Secretario hoc monumentum merenti moerentes posuerunt amici. Obiit 14. julij 1795.«885 Slika njegova je ohranjena v silhueti, ki je vezana pred zvezek njegove nemške pesemske zbirke »Blumen aus Krain«, v kateri je Linhart preložil tudi pesem o Pegamu in Lambergarju. 884 Prevod: »O Linhartovi smrti se še vedno razpravlja, vendar še ni nic odloceno. Govori se, da je oblast prepovedala vsako javno odlocanje o žalovanju, nagrobnikih in elegijah na lastno pest.« 885 Prevod: »Antonu Linhartu, zgodovinopiscu Kranjske in tajniku cesarsko-kraljevega glavar­stva, so ta spomenik, ki si ga je zaslužil, postavili žalujoci prijatelji. Preminil 14. julija 1795.« XXX Žiga baron Zois V našem slovstvu ob koncu osemnajstega in zacetku devetnajstega stoletja najuplivnejša oseba je baron Žiga Zois.886 Brez njega bi se ne bilo zbudilo toliko pisateljev, niti bi tisti, ki so se zbudili, ne mogli delati tako vspešno in v tisti meri, za katero jih dolocil Zois. Ko bi Zois ne imel drugih zaslug, je zadosti velika ta, da je vzbudil Vodnika in Kopitarja. Poslednji priznava sam, da bi nikdar ne bil slavist, ko bi ga ne bila pripeljala usoda v Zoisovo hišo. Zois je slovenske pisate­lje ucil in nagovarjal, kaj naj pišejo, posojal jim je knjige iz svoje bogate zbirke, skrbel za njih vsestransko omiko, katero so potem širili med narodom. Dasi ni zapustil nic slovenski pisanega, mu gre vendar castno mesto v našem slovstvu. Rodil se je Žiga Zois leta 1747, 23. novembra, v Trstu. Njegov oca, Mihael Angelo Zoja, Lombard iz Bergama, je bil sprva premožen trgovec. Preselivši se v Trst si je s svojo glavo in neutrudljivo pridnostjo pridobil v kupciji z železom in jeklenino tako veliko imovino, da je bil eden najbogatejših Tržacanov tedanje dobe in se mu je posrecilo pokupiti ali najeti rudnike po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Ko je bila avstrijska država po sedemletni vojski v veliki denarni stiski, je položil Zoja blagodušno 40.000 gl. na oltar domovini. Zavoljo tega redkega domoljubja ga je cesarica Marija Terezija obdarila s tem, da ga je pov­zdignila v baronski stan, in ker »zoja« ali »gioja« pomeni dragi kamen, si je Zoja izbral priimek baron Zois von Edelstein. Ko je Mihaelu Angelu umrla prva žena, se je oženil drugic z Ivano pl. Kapusovo, Kranjico, menda teto slovenskega že omenjenega pisatelja pl. Kappusa, ki je naucila svojega sina Žigo, kakor spricuje Kopitar, izvrstno slovenski govoriti. Slovenšcina je bila torej njegov materinji jezik, katerega je ljubil cez vse druge in delal zanj kakor malokdo. Ker se je njegov oce pozneje preselil iz Trsta v Ljubljano, je mladi Žiga dovršil prve šole; potem ga je poslal oce, ki je v tem spravil nase vso kupcijo z železom in jeklom, v više latinske šole v Reggio, v tamkajšnjo modensko viteško akademijo. Tam se je seznanil z italijanskimi pesniki in je zacel tudi sam skladati pesmi v italijanskem jeziku. Vendar je ostal le malo casa v Reggiu, ker ga je že stari oce poklical domu in mu izrocil svoje veliko obrtnijstvo in kupcijstvo. Takrat je bil njegov oce slovenskemu železu odprl pot dalec cez morje; veliko breme je bilo 886 Štrekelj uporablja nedosledno obe obliki priimka: Zois/Cojz. V prepisu dosledno: Zois. torej naloženo mlademu Zojsu. Ker je vsako stvar lahko razumel in ravno tako urno dovršil, se je kmalu v vsem popolnoma izuril, tako da mu je vsaki dan osta­jalo cez svoja opravila še nekoliko casa za obdelovanje tistih znanstev, ki so mu morala zdaj biti najbolj pri srcu; popustivši poezijo in lepoznanstvo se je udal ves modroslovju, naravoslovju in matematiki. Ucitelja sta mu bila jezuit Gruber in Jožef Maffei, prvi posebno znan ko izvrsten matematik, po cegar nasvetu so naredili prva dva prekopa cez ljubljansko barje, da je voda odtekala in se je zacelo barje sušiti. Kmalu se je Zois v teh vedah tako izuril, da se ni njegova delavnost omejevala samo na opravila obrtnijstva in kupcijstva, temuc, da se je udeleževal tudi mnogih obcekoristnih posvetovanj, ki so takrat zanimale Ljubljancane, med njimi so bile zlasti osušitev barja, zboljšanje vlažnega zracja in povzdiga domacega obrtnijstva. V vseh teh stvareh se je v kratkem razodela njegova bistroumnost, tako da je njegova beseda imela veljavo tudi v zboru ucenih mož. Še ni bil star 25 let, ko ga je Kmetijska družba proslavila s posebnim pismom, v katerem ga je prosila, naj ji bo podpornik z umnim svojim svetom in dejanjem. V letu 1815 ga je izvolila tudi za svojega predsednika. Domace fužinarstvo in trgovina z železom in jeklom je cvetela v prid njegov in blaginjo dežele, da je bilo veselje. Pa nenadoma ji zapreti leta 1775 in 1776 konkurenca in ji žuga spodkopati dosedanjo sreco. Prijadrale so ruske in šved­ske ladje, polne železa, na sredozemsko morje in so vrgle cenejše blago na vse tedanje semnje. Ne samo skrb za svojo hišo in trgovino, temuc tudi žalost, da bi tuje blago izpodrinilo domace in da bi tri dežele (Štajersko, Koroško, Kranjsko) trpele veliko izgubo vse prihodnje case, ga tako presune, da vedno misli, kako priti ti nesreci v okom. Kmalu je našel pot, da se mu je pošiljala vsa tista tuja že­leznina v Ljubljano. Tam je sklical izvedene može in pametne kovace in kljucarje v posvet, da preiskujejo in pretresajo tujo robo in jo primerjajo z domaco. Šel je tudi na potovanje v daljne dežele na Nemško, Holandsko, Angleško, Francosko, Laško in Švicarsko, da bi izvedel, kako tam izdelujejo železo in jeklo; sklenil je nove kupcijske zveze in se posvetoval z ucenimi rudoslovci in kemiki, kako bi se dalo povzdigniti domace fužinarstvo ter rešiti pogube, ki mu je žugala. Nasledek tega potovanja je bil, da si je prisvojil v rudninstvu toliko znanje, da je mogel v svojih fužinah vpeljati nove naprave in so ga tudi uceni možje tujih dežel cenili kot izvedenega rudninarja. Od mnogih strani so mu dohajala castna pi-sma ucenih družb in slavni mineralog Werner887 je imenoval njemu na cast neki 887 Abraham Gottlob Werner (1749–1817), nemški mineralog, utemeljitelj geognozije. epidot Zoisit, ker ga je Zois prvi našel na Svinecki planini888 na Koroškem; živa prica njegovega znanja o minerologiji je krasna zbirka rudnin, ki še danes krasi ljubljanski muzej. Kakor je bil on izvrsten mineralog, je bil njegov brat Karol ucen botanik in njemu na cast sta imenovani dve cvetlici, namrec Campanula Zoisii in Viola Zoisii, ki rasteta na Kranjskem, in pa neka trava iz Indije, ki je imenovana Zoisia. Tudi Žiga se ni omejeval na mineralogijo, ampak zanimalo ga je sploh vse prirodoslovje; živo je hrepenel poznati vse, kar v tem oziru skriva kranjska zemlja, zlasti gorenjska stran, kjer so bile njegove fužine. Posebno rad je hodil na Triglav. Prehodil je vse hribe in doline na Gorenskem, kjer mu ni bila neznana nobena stezica. »Gore, priroda in srcen prijatelj so velikanske stvari!« je veckrat rekel. Potovaje po domovini pa ni le potoval, da bi si cas kratil, ampak koderkoli je hodil, mu je bila skrb množiti svoje vednosti in po njih biti koristen domovini. »Veckrat premišljujem,« je enkrat pisal Vodniku, »kako težko mora biti mravlji, preden slaba stvarica pritira še eno suho smrekovo šilce domú, da šcasoma nakupici stanišce za veliko družinico svojo. Tudi cloveka ne sme strašiti trud za domovino, ceravno v enem hipu le malo opravi: kamen do kamna pala-ca, zrno do zrna pogaca!« Naš Zois je že tako slovel po svetu, da ni vec noben ucen tujec prišel v Ljub­ljano, ki bi njega ne bil obiskal. Ce je pripotoval tujec, zlasti Anglež, na Kranjsko in popraševal po znamenitostih kranjske dežele, napotili so ga, pravi Kopitar, vselej naravnost k Zoisu, ceš on bo že vedel vse najboljše povedati. Kako ga je veselilo, da je tudi iskreni prijatelj nature, nadvojvoda Ivan, prišel gledat Savico, to nam spricuje spomenik, ki ga je postavil na tem mestu leta 1807. Izdelati ga je dal domacemu mojstru Lenartu Kelbelu z Bohinjske Bele. Potovaje po domacih okolicah je rad stopal v vsako revno bajtico in obiskaval delavnico ubogega rokodelca; tam se je menil s kmeticem o kmetijskih stvareh, tu se zgovarjal z rokodelcem, kako to ali ono orodje popraviti, to in ono z vecim pridom izdelati. Kamor je prišel, povsod so ga sprejemali kakor oceta, ker si je z ljubeznivo domaco besedo odpiral srca vseh. Kakor pa je sam rad zahajal v hiše prostega ljudstva, tako je tudi k njemu smel priti, kdorkoli je hotel in kadarkoli, ako je potreboval sveta ali pomoci. Tako je imel Zois priložnost spoznati marsi­kako bistro glavo, kteri je potem pomagal, kolikor je najvec mogel. Podpiral je vrlo domace obrtnike in rokodelce in ker je bil obdarovan z veliko imovino, je bil tudi velik dobrotnik ubogim. Kdor je bil zares v nadlogi, je dobil pomoci pri 888 Svinška planina, Saualpe na avstr. Koroškem. njem; tako da je res, kar poje o njem v raskavih verzih Jakob Zupan: »Siromake, bolnike / Odeva po sto, / Kup' ranjenim like, / Blazino mehkó.« Njegova rado­darnost je segala dalec po domovini in po sosednjih deželah. Njegovo milo srce spricuje neka ajda, ki jo tudi na Štajerskem in Koroškem poznajo pod imenom »Zoisle«. Dobil jo je Zois v hudih letih s Ceškega in radi so jo sadili, ker ji mraz ni prelahko škodil. Baron Zois je dobro vedel, kako zapušcen je slovenski narod glede omike, kako silno zanemarjen je njegov jezik; prizadeval si je tedaj z besedo in z djanjem buditi narodno otrplost tedanjo. Posrecilo se mu je zbuditi Vodnika in Kopi­tarja. Gorece je užigal Zois prvega za domace pesništvo in za spisavanje bukev, ki zadevajo omiko naroda; natancno in nadrobno je pretresal in popravljal vse njegove spise, spodbadal ga je, da je spisal »veliko pratiko« z mnogimi poduki za prosto ljudstvo. »Živa potreba je,« mu piše, »da za izobrazbo našega naroda, za oplemenitev njegove nravi napravimo potrebne knjige v prirodoslovju, zem­ljepisju, zgodovini itd. Da se pa ustanovi književni jezik, v kterem bomo vsi pisali, potrebujemo predvsem dobre slovnice in slovarja.« Že ko je Kumerdej spisaval slovnico, katero je Zois z Linhartom vred popravljal, in ko se je lotil tudi slovarja, je prigovarjal Zois Vodniku, naj se tudi on udeleži tega dela, da tako z združeno mocjo dosežemo, kar nam je predvsem potrebno. Kumerdej ni dovršil slovarja, da je Vodnik pozneje izdelal nemško-slovenski del, za to se imamo za­hvaliti Zoisu. Brez Zoisa, ki je z dušo in denarjem podpiral Vodnika in dostikrat ko je že omagoval, ga budil in osrceval, bi bil pac težko Vodnik toliko spisal, kolikor nam je zapustil. Ko mu je Vodnik enkrat tožil, da je njegova nemška pisava slaba, mu je odpisal: »An ihr deutsch darfen Sie in Briefen gar nicht den-ken, sondern von der Hand wegschreiben, was immer gesagt werden soll, wie ich es thue, ohne einander im mindesten zu geniren. Ausser Linhart, dem dies Glück zu Theil ward, derfen wir uns, auch Kummerdey, nicht, rühmen, nur eine Zeyle, österreichischer Idio[ma]tismen frey, schreiben zu können! Dies hindert uns aber nicht, einander zu verstehen und übrigens sind wir ja nur Slaven und befleissen uns unserer Muttersprache.«889 889 Prevod: »Na vašo nemšcino v pismih sploh ne smete misliti, temvec pisati, kot vam veleva roka, to, kar mora biti povedano, kot to delam jaz, in naj nama ne bo niti najmanj nerodno. Razen Linharta, kateremu je bila podarjena ta sreca, se ne moremo hvaliti, tudi Kumerdej ne, da znamo prosto napisati eno samo vrstico avstrijskih idiomatizmov. To pa nas ne ovira, da se ne bi razumeli, saj smo koncno le Slovani, ki skrbimo za naš materni jezik.« Pa tudi Kopitarja bi ne cislali slavista, ko bi ne bil prišel v Zoisovo hišo. Kopi-tar je prišel k Zoisu leta 1799 kot domaci ucitelj nekega baronovega sinovca in je pozneje, ko je njegov ucenec odšel na Dunaj, ostal pri Zoisu še osem let, do leta 1806, kot tajnik, knjižnicar in nadzornik rudninske zbirke ter užival, kakor sam pravi, ondi najprijetniša leta svojega življenja. On pripoveduje: S. 8.890 Ta primerljaj je torej naredil Kopitarja slavista. Na drugem mestu pravi Ko­pitar: S. 7.891 Linhartu je Zois pomagal prelagati v slovenski jezik živinozdravilske Wolste­inove »bukve od kug inu bolezen«, natisnjene v Ljubljani leta 1792. Pomagal mu je tudi prelagati njegovi igri Županovo Miciko in Veseli dan, kateri je, kakor smo videli, ravno Zois spravil na oder. Zois sam je, kakor Kopitar pripoveduje, zložil marsikatero slovensko pesmico, ko so igrali italijanski pevci v Ljubljani. Žiga Zois je bil tudi iskren in dejanski podpornik vsakega druzega literarnega podjetja. Kopitar pripoveduje, str. 5.892 »Mnogo je storil Zois tudi za olepšanje ljubljanskega mesta, za podiranje starega mestnega zidovja, za nasipanje grabnov itd; on je bil prvi, ki je Krakov-canom, katerim je posebno veliko dobrega storil, odprl pot naravnost iz mesta v njih predmestje, v katero so prej mogli priti le po ovinkih. Dober oce je bil svojim podložnikom in delavcem, katerih je imel zmirom veliko; poznal je vse; podložniki grajšcine na Brdu dobivajo še zdaj za davke nekaj goldinarjev iz zalo­ge, katero je on ustanovil. Ravno tako je zapustil za uboge posebne štipendije.« Zadnjo cetrt svojega življenja je trpel ta izvrstni ljudolub v božjo voljo udan velike bolecine, ki mu jih je povzrocal protin. Že leta 1779, ko je bil v Rimu, je cvrstega in krepkega moža, starega šele 32 let, jelo prvikrat hudo lomiti po kosteh, tako kakor tudi njegovega oceta. Pa korenjak na duši in telesu se ni dal omamiti. Huda bolezen se je vendarle ponavljala tolikokrat, da mu je nazadnje popolnoma polomila noge. V jeseni leta 1793 je bil zadnjikrat na svojih fužinah v Bohinju in na Javorniku; od leta 1797 pa – torej skozi 22 let – ni mogel vec iz hiše. Napraviti si je dal po lastni znajdbi vozicek na treh kolescih, spredaj z mizico za bukve, papir in tinto; v tem stolicku je veselega srca, kadar mu je odleglo, opravljal vsa svoja kupcijska in znanstvena opravila. Ta stolicek je bil skozi 22 let ves svet njegov. 890 Naznacen citat, ki pa ni naveden. 891 Isto. 892 Manjka citat. Razen telesnih nezgod so scasoma zadevale njegovo srce tudi druge bridko­sti; videl je, kako so vojne nevihte zatirale kupcijstvo in spodkopavale imovino tudi njegovi hiši; zanimiv je njegov dnevnik o bivanju Francozov na Kranjskem. Enkrat je oskrboval 300 bolnih avstrijskih vojakov skozi pet tednov z mesom in vinom. Ceravno ni njegova pohlevna duša nikdar hrepenela po slavi, ga je ven­dar odlikoval cesar Franc I. s komanderskim križem Leopoldovega reda. Umrl je 10. novembra 1819. Pokopal ga je 12. novembra sam škof in vse mesto je bilo na nogah. Ker ni bil oženjen, je zapadla vsa njegova imovina bratu in bratovim sinovom. Dandanes je Zoisova rodovina na Kranjskem precej razširjena, pa ve-cidel nemškutarska. Iz Zoisovih pisem do Vodnika vidimo, da je Zois bolje poznal slovenski na-rod, njegove potrebe in razmere, kakor Vodnik sam. Tako n. p. je hotel Vodnik spisati slovensko geografijo; Zois mu je odsvetoval, rekoc, da slov. narod še ni zadosti poducen in pripravljen za take reci. Nasvetoval mu je, naj izda raji veliko pratiko, v katero naj sprejme tudi zemljepisne reci, kazaje mu velik uspeh, ki ga je imela mala, od leta 1726 redno izhajajoca, po nemški poslovenjena pratika, katera je takrat izhajala v 20.000 izvodih in iz katere se je marsikateri Slovenec naucil brati. Zois je poznal slov. slovstvo veliko bolje ko Vodnik; vedel je za vsako slov. knjigo. Tudi Kopitar se je pri njem navadil spoznavati slovensko slovstvo. Izmed Zoisovih pisem je najimenitniše tretje, ki obsega kritiko o Vodnikovi pratiki. Zois je kritikoval vsako besedo, zato je Vodnik vedno in vidno napredo-val. Kritik se je znal pesniku tudi prikupiti in ga hvaliti, da ga ni prevec oplašil. Posebno kritiko je spisal Zois k eni najlepših Vodnikovih pesmi »Slovenc tvoja zemlja je zdrava«. Tudi cetrto pismo je zanimivo. Vidi se, kako se je tedaj mili­jonar trudil za navadno pratiko. Zois je velikokrat dal Vodniku misel, vcasi celo obliko. Nasvetoval mu je, naj naredi elegijo na Linharta in naj omeni v nji tudi Maticka in Miciko. To misel je izpeljal šele Prešeren v grobnem napisu na Lin-hartovem spominku. Veliko Zoisovih in Vodnikovih pisem je še nenatisnjenih. Nahajajo se na Zoisovih gradovih, na Javorniku, Brdu, v ljubljanski biblioteki itd. Zois je tudi dobro znal staro slovanšcino. Kopitar zatrjuje, da bere cirilico in glagolico gladko in s takim razumom kakor strokovnjak.893 893 Na dnu strani 235 pripis s svincnikom: Iz pisem. Verjetno si je tu predavatelj pripravil izbrane odlomke Zoisove korespondence. XXXI Valentin Vodnik Vodnik je svoj životopis s svojo roko spisal na pervi list »Velike Pratike« za leto 1795, katera se z letnikoma 1796 in 1797 hrani trdo vezana v ljubljanski licejski knjižnici. Ta životopis, v katerem se nam kaže Vodnik v vsi svoji ljubezni­vosti in preprostosti, slove takó: »Rojen sim 3. svicana 1758 ob 3. uri zjutra v gorni Šiški na Jami per Žibertu iz Oceta Jozefa inu matere Jere Pance iz Vica. Dedec Juri Vodnik je rojen v Šent Jakobi uni kraj Save, se je priženil na Trato pod Goro nad Dravlami k hiši Žibert. Potle kupi hišo v Šiški na Jami, ime seboj pernese v leti 1730, vmerje 1774 star osemdeset inu pet let. Je rad delal inu vino pil. Veckrat mi je sam pravil, kako sta on inu njega oce Miha hodila na Hravaško, kupcevala z prešicmi, vinam inu platnam, zraven dober kup v ostariah živela. Vecidel Vodnikov je pozno starost doživelo; dva brata inu ena sestra mojga dedca so mene dostikrat pestovali, inu potle hvalili, kader sim pridno v šolo hodil. Devet let star popustim jegre, luže inu dersanje na jamenskeh mlakah, grem volán v šolo, ker so mi oblubili, de znam néhati kader ocem, ako mi uk ne pojde od rok. Pisati inu branje me je ucil šolmaster Kolenec 1767; za pervo šolo stric Marcell Vodnik franciskanar v No-vim Mesti 1768 inu 1769. Od 1770 do 1775 poslušam per Jezuitarjih v Lublani šest latinskeh šol. Tega leta me ženejo muhe v kloster k franciskanarjam, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z oblubami zavežem; al 1784 me Lublanski škof Herberstein vun pošle duše past. Krajnsko me je mati ucila, nemsko inu latinsko šole, lastno vesele pa laško, francosko inu sploh slovensko. Kamenje poznati sim se vadil 1793. Z Ocetam Marka Pohlin Diskalceatam se iznanim 1773, pišem nekaj krajnskiga, inu zakrožim nekitere pesme, med katirmi je od zadovolniga Krajnca komaj enmalo branja vredna. Vselej sim želel Krajnske jezik ceden nare­diti. Baron Žiga Zois inu Anton Linhart mi v leti 1794 narocita, Kalender pisati; to je moje pervo delo, katiro tukaj vsim pred oci postavim, de se bodo smejali, inu z menoj poterplenje imeli. Ce bom živel, ocem še katiro noro med ludi dati; naši nastopniki bodo saj imeli kaj nad nami popravlati, inu brusiti. Pisano na Gorjušah v bohinskeh gorah 1. Rožnicveta 1796.«894 894 Prim. Valentin Vodnik, Zbrano delo. Ur. Janko Kos. 1988, 253–254. Ta kratki životopis sega samo do leta 1796. Iz njega razvidimo, da so ga »muhe« gnale v samostan, kjer je iz hvaležnosti do svojega strica dobrotnika iz­volil ime »Marcellianus«. Kje je bil v mašnika posvecen in kje je bral prvo sveto mašo, se ne da vec dognati. Samostansko življenje pa ni ugajalo njegovim mi-slim, bilo mu je kmalu preozko. Zatorej se posluži ugodne prilike, kadar je bilo za cesarja Jožefa II. ustanovljenih vec samostojnih duhovnij in za nje potrebnih vec lastnih dušnih pastirjev, da poprosi škofa Herbersteina, naj ga odveže samo­stanskih obljub in uvrsti med posvetne duhovnike. Škof je ustregel njegovi želji ter ga poslal z drugimi redovniki v dušno pastirstvo. Nekoliko casa je Vodnik ose­boval (privatiziral), potem pa (10. aprila leta 1784) nastopil službo duhovnega pomocnika v Sori, kjer je »duše pasel« do 15. februarja leta 1795; od 11. marca leta 1785 do 12. decembra leta 1786 je bil »subsidiarius« in od konca leta 1786 do 17. oktobra895 »cooperator« v bledskem gradu; tam se je seznanil z bogatim fužinarjem in mecenom slovenskim Žigo baronom Zoisom. V zacetku leta 1793 nahajamo Vodnika za kaplana v Ribnici, od koder ga je na Zoisovo posredovanje prestavil nadškof Brigido že februarja meseca istega leta na lokalijo koprivniško ali gorjuško v Bohinju, katere ustanovitev je Vodnik sam popisal na celu krstne knjige koprivniške. Tukaj, v najlepšem kraju slovenske zemlje, se je vnovic zbu­dilo v Vodniku veselje do pesništva, ki sta ga unela v njem pater Marko in oce Damascen. Mnogo je k temu pripomogel Vodnikov cestitelj in prijatelj Zois, posestnik bohinjskih rudnikov. Kaj je bil Zois Vodniku, to se najbolje razvidi iz njegovih pisem, katera mu je leta 1794 in 1795 pošiljal v Bohinj. Milo se stori cloveku, ko bere ta najlepši spomenik slovstvene zgodovine naše ter vidi, kako je milijonar, velike trgovske hiše gospodar ter cvetoce obrtnosti voditelj, neozdrav-no bolan, po dovršenih opravkih o pozni polnocni uri s cudovitim mladeniškim ognjem in goreco domovinsko ljubeznijo Vodnika navduševal, tolažil, ucil ter iz­podbujal, kaj in kako naj piše, da bode koristil narodu. Zois mu ni bil samo me-cen, ampak tudi mentor, ki je Vodnika v obcnem znanju, v estetiki in zdravem pesniškem okusu dalec presegal. Pod njegovim vodstvom se je Vodnik seznanil tudi z rudninstvom in je v ta namen prepotoval najznamenitejše in najlepše kraje Kranjske ter obogatil Zoisovo zbirko z marsikatero redko rudo in okamenino; meseca avgusta leta 1795 je bil v družbi slovecega predigarja Jož[efa] Pinhaka in grofa Franciška Hohenwarta celo na Triglavu. Toda v Bohinju je bil predalec od svojih ucenih prijateljev, predalec od knjig; baron Zois se je zategadelj trudil, 895 Manjka letnica. dobiti mu kako službo blizu Ljubljane. Da Vodnik ni želel priti v Ljubljano ali blizu nje iz samopašnosti ali zložnosti, ampak da bi se mogel laže in temeljiteje izobraziti, nam prica pismo že omenjenemu Pinhaku, v katerem ga prosi, naj skrbi, da dobi službo v Idriji ali kjer si bodi v okrogu štirih ur od Ljubljane: »Für meine Arbeiten brauche ich ruhigen Geist, der Gedanke, irgendwo übersetzt zu werden, füllt mich jederzeit mit sehr zerstreuenden Sorgen, die doch in Grunde nichts helfen, als dass sie die Einbildung stark rege machen … In dem Bezirke von 4 Stunden um Laibach bekommen Sie für mich eine Stelle, was selbe schon immer eintragen mag, und wann ich immer erlange; indessen bleibe ich hier ohne allen Gedanken, anderswohin zu kommen, ruhig, und arbeite. Die einzige Bedienstung eines Beicht-Vaters der Nonnen wäre mir anstössig, doch für ein interim nicht verwerflich. Jetzt überlasse ich Ihnen und meinen übrigen Freun-den die Sorge für alles weitere, und wünsche nichts anders eher zu wissen, als das ausgefertigte Decret unerwartet zu lesen, sei es: Localkaplan, Kurat, Beneficiat oder Pfarrer, wenn ich nur dabei meine Menage führe, um eigener Herr für mei­ne Arbeitsstunden zu sein.«896 Zois in Kumerdej, Linhart, so ga želeli dobiti tudi na Ježico, pa jim je spodletelo. Naposled je bil 1. avgusta leta 1796 prestavljen za kaplana in beneficijata k sv. Jakobu v Ljubljano; dve leti pozneje, 7. avgusta 1798, pa ga poklicejo za ucitelja poetike na tedanjo pet razredov brojeco gim­nazijo, kjer je za letno placo 400 gl. ucil v najvišem razredu vse predmete razen veronauka ter bil zacasno tudi ravnatelj zavoda po smrti prefekta Thanhauserja leta 1806. Ko je leta 1807 postal na ljubljanski gimnaziji ucitelj zgodovine, je razlagal leta 1808/9 zgodovino in zemljepisje v vseh razredih in opravljal hkratu službo ucitelja francošcine. Leta 1809 so si slovenske pokrajine osvojili Francozi in leto pozneje preosnovali vse kranjske šole. Vodnika so postavili za ravnatelja (directeur) na tri razrede skrceni gimna­ziji, za nadzornika zacetnih šol (écoles primaires) in za voditelja umetnijske in 896 Prevod: »Za moja dela potrebujem spokojnega duha, misel, da bi bil prestavljen kamor koli drugam, me napolnjuje s skrbmi, ki me zmedejo, vendar nic ne pomagajo, razen da razburkajo domišljijo. Najdite mi službo, v krogu do 4 ur oddaljeno od Ljubljane, pa naj prinese, kolikor hoce in kolikor lahko dosežem. Medtem bom ostal tukaj brez misli na kakršno koli premestitev in mirno delal naprej. Da bi opravljal zgolj službo spovednika nunam, se mi zdi neprimerno, toda zacasno sprejemljivo. Sedaj prepušcam skrb za vse vam ter svojim ostalim prijateljem in do nadaljnega ne želim vedeti nicesar, razen nepricakovano prebrati koncen dekret, pa naj bom lokalni kaplan, kurat, beneficiat ali župnik, ce bom le lahko sam razporejal svoje delo in bil gospodar svojega delovnega casa.« rokodelske šole (écol d' arts et métiers). Ucil je zgodovino in zemljepisje in pa neobligatno laški jezik. Ko je prišel Vodnik v Ljubljano, je posveceval ves cas, kar mu ga je preostajalo od šolskih ur, pisateljevanju, nadaljevaje z neumorno marljivostjo in obcudova­nja vredno vztrajnostjo slovstveno delovanje, zaceto v Devovih Pisanicah in z Veliko Pratiko. To je uredil tudi za leto 1797. Ta pratika ima cisto drugacno obli­ko in vsebino kakor današnje. V mali cetverki obsega poleg koledarskih stvari razlicne pesmi, nadpise, poducne in kratkocasne sestavke. Leta 1797 je osnoval Vodnik tudi prvi slovenski casnik »Lublanske Novice od vsih krajov celiga svej­ta«, katere je zakladal in tiskal do 5. oktobra 1799. leta Ivan Friderik Eger na Po-ljanah št. 3, potlej pa Marija Terezija Egerica. Vse 1797. leto in do malega srpana 1798 so hodile na dan po dvakrat na teden, v sredo in soboto, pozneje samo po enkrat, v soboto. Dokler so izhajale po dvakrat na teden, so stale za vse leto 3 gl., po pošti prejemane 6 gl.; ko so pa izhajale samo po enkrat na teden, so bile na pol leta 1 gl., po pošti dobivane pa 2 gl.; posamezni listi so bili zmerom po 3 kr. nemške vrednote. Izhajalo jih je vselej po pol pole v malej osmini; casi je bil priložen po 1 list, kateremu se je celo namerilo, da je na zadnji strani ostal pra-zen. Drugemu tecaju je bil priložen tudi »Nauk, kako je koze staviti, v nemškem jeziku spisal Dr. Vinc. Kern, poslovenil Vodnik«. Ljubljanske novice so umrle konci leta 1800, ker je bilo premalo narocnikov. Noviškega uredovatelja imena sicer ne beremo nikjer, vendar ni dvomiti, da je bil Vodnik, kakor uže od nekdaj pripoveduje staro porocilo in ker je razvidno brez drugih obilih svedocanstev iz tega, ker je naposled on sam poklonil vec odtiskov vsakega letnika ljubljanski knjižnici, ter na en odtisek 1798. leta sam zapisal. »Dal Lublanskimu Bukvišu V. Vodnik s. r. pisavic 1812.« Vendar se more soditi, da zadnjo dobo ni uredoval sam vsakega lista, kar spricuje mnogo slabejši jezik in ogromne tiskarske pomote. Ali je imel od Egra kaj povracila za trud ali ne, ne vemo, a zdelo bi se, da nic ali le malo. Tudi ne najdemo nikjer, ali je Zois pri Novicah kaj spodbujal in svetoval ali ne; toda ker smo videli, kako je globoko segal v Vodnikovo delavnost in celo v njegovo življenje, smemo pac misliti, da tako važna, vsemu slovenstvu imenitna podjetba ni postala brez Zoisa, da je bila namera morda celo spoceta v njegovi glavi, kakor tudi izdajanje »Velike Pratike«. Sploh nam leta najvece Vodnikove delavnosti niso tako prozorna,897 kakor je želeti, ker nam manjka dopisov, kateri nam Vodnikovo bohinjsko dobo tako jasno razsvetljujejo. 897 Poznana. Kako se je Vodnik trudil slovenski jezik ocistiti, vidimo iz tega, da je leta 1799 spisal celo »Kuharske bukve« z jako zanimivim predgovorom. Pomagal je delati možem, kateri so v zadnjem desetletju prejšnjega veka898 stopili v društvo, da bi znovic preložili Sv. pismo na slovenski jezik; konsistorij ga je veckrat posta­vil za knjižnega cenzorja. Vodnik, ucitelj poetike, je bil tako na svojem mestu kakor riba v vodi. Sam navdušen za vse lepo in blago, je tudi mladino navduševal za ideale, razlagaje ji grške, latinske in nemške klasike, pa tudi sam si je ogreval o njih svoje srce, pojil je ž njimi svoje veselje do pesništva ter se od njih ucil izraževati lepe misli v lepi obliki. Lotil se je pesništva z vecjo resnobo in sad njegovega dela so »Pesmi za pokušino« leta 1806, prva zbirka dobrih slovenskih pesmi. Že prej, po Kumerde­jevi smrti, je jel spisavati slovenski slovar in slovensko slovnico. Toda za nekoliko casa je moral odložiti to delo; leta 1807 so zaceli namrec preuravnavati ucni red na gimnaziji in Vodnik, ki je bil v to najsposobniši, je prevzel težko nalogo na naglem spisati ucno knjigo o zgodovini Kranjski, ki je leta 1809 prišla v zalogi šolskih knjig na svetlo na Dunaju pod naslovom: »Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz«.899 Ta, po dobrih vi-rih osnovana in z rodoljubnim srcem pisana knjiga je rabila pozneje nekoliko popravljena ucencem II. gimnazijskega razreda do leta 1848, ko se je nauk o kranjski zgodovini pehnil iz šol. Leta 1807 je zacel Vodnik na gimnaziji uciti zgodovino. Pri vseh mnogih opravkih ni opustil tudi pesništva ter leta 1809 o tedanji vojski zoper Francoze zložil najvec po Kolinu,900 nekoliko krepkih »Pesmi za brambovce«. Ko so Francozi leta 1810 preustrojili ves ucni nacrt ter postavili šolstvo na narodno podlago (na gimnazijah v Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Idriji in Postojni se je uvela slovenšcina kot obvezen predmet in tudi ucni jezik je bil vsaj sprva slovenski, pozneje francoski), je preskrbel Vodnik potrebne šolske knjige: »Abecedo za prve šole«, »Keršanski nauk za Ilirske dežele«, »Pismenost ali grammatika za prve šole«, »Pocetki gramatike, to je Pismenosti francoske« (vse štiri leta 1811), leta 1812 pa še »Abecedo ali azbuko«. Tako se je »vbadal in vpenal« skoro noc in dan z veseljem in mladeniškim navdušenjem v prid mladini in celemu narodu, kar ga zadene nepricakovan udarec. Leta 1813 zasedejo Kranjsko zopet Avstrijanci. Vodnika imenujejo za 898 18. stoletja. 899 Prevod: »Zgodovina vojvodine Kranjske, tržaškega ozemlja in goriške grofije.« 900 Kolin, H. J. v. Collin. V. Vodnik, n. d., str, 403. ucitelja zgodovine in zemljepisja in pomocnika licejskemu ravnatelju pri gospo­darstvu ter mu izroce zacasno tudi vodstvo normalnih šol. Ko je bila leta 1814 na ljubljanskem liceju izpraznjena stolica zgodovine, je upal Vodnik dobiti to mesto. V svoji 29. julija vloženi prošnji se mimo drugega sklicuje na to, da je za Francozov kot ravnatelj in ucitelj skrbel nesebicno za šolstvo in si prizadeval koli­kor mogoce obdržati je pri avstrijskem šolskem nacrtu. Dobivši zaželeno mesto, pravi, mogel bi se brez škode za zgodovinski uk lotiti trgovcem, obrtnikom in posebno mladim duhovnikom zelo koristnega poducevanja v slovenskem jeziku in mogel bi potem tudi svoj že davno pricakovani nemško-slovenski slovar na svetlo dati ter tako s tema dvema recema, ki sta najbolj prirasli njegovemu srcu, koristiti domovini. Licejsko ravnateljstvo ga je za to službo priporocilo na prvem mestu, uvažujoc njegove zasluge in zgodovinsko znanje, katero je pokazal že v svoji Kranjski zgodovini, zlasti pa je povdarjalo njegovo ponudbo, oskrbovati tudi slovenskega jezika stolico, ki jo bo treba osnovati, »ker le tako bodo zaceli izobraženi stanovi zanimati se za ta jezik in ga rabiti kot pripomocek v izobraže­vanje naroda«. Ako bi mu ta prošnja ne bila uslišana, je smel Vodnik pricakovati, da se mu vsaj podeli na novo ustanovljena stolica laškega jezika z letno placo 300 gl.; konkurza zanjo se je bil udeležil edini Vodnik in to s povoljnim uspehom, da ga je ravnateljstvo tudi za to mesto prav toplo priporocilo. Toda vse te sladke nade so mu splavale po vodi. 18. marca 1815 pride ravnateljstvu nenadoma ukaz v roke, da je cesar zapovedal, naj se dene Vodnik in ž njim prof. Pesenegger po veljavnih zakonih v pokoj, ako ni vec zmožen za službo, ali pa naj se nasvetuje za kako službo zunaj Ilirije, kjer ne bi imel nic opraviti z odgojevanjem mladine; zato naj se zahteva od njega primerna izjava. O vzroku te naredbe molce uradne listine! Zakaj so ga na ta malocastni nacin odstranili? Leta 1811 je zapel Vodnik svojo najvelicastnejšo pesem: »Iliria oživlena«, v kateri res nekoliko povelicuje Napoleona, stvarnika slovenske Ilirije, še bolj pa v svoji rodoljubni navdušenosti proslavlja po velikem Korzu zbujeno domovino slovensko. V nji beremo kitici: Zvelicana bodem, Zaupati smem, Godi se eno cudo, Naprej ga povem. Duh stopa v Slovence Napoleonov, En zarod poganja Prerojen, ves nov. To pesem je dal natisniti najprej v svoji »Pismenosti« leta 1811, potem pa 31. julija istega leta tudi v uradnem listu »Télégraphe officiel« z latinskim prevodom, naslovljenim »Illyria rediviva« (versio verbalis e Slovenico, dicto Vindico).901 Vredništvo ji je pridejalo znacilno in umetelno opomnjo: »une ode nouvelle on il peint l' Illyrie renaissant ŕ la voix de l' Empereur Napoléon … et la version litterale que l' auteur luimęme – M. l' Abbé Vodnik, Directeur du Gymnase de Laybach – en a donnée en latin. Le style de la pičce originale est, au jugement des conoisseurs plein de mouvement et d' énergie. La version latine laissera juger au moin du mérite de la composition. L'auteur nous semble avoir habilement recueilli tous les faits, toutes les circonstances propres ŕ relever l' éclat du nom illyrien. L' Amour de la patrie respire dans chacun de ses vers et c' est un feu sacré qui échauffe, anime la pičce entičre.«902 Gotovo na ta umotvor se opirajoc, so ga zavistniki ovadili avstrijski vladi, ceš da je nevaren, avstrijskemu cesarju protiven demagog, katerega upliv bi utegnil mladino pohujšati. Zastonj je bilo vse opravicevanje, zastonj je zložil za »Ilirio oživleno« avstrijskega cesarja Franca sloveco pesem »Iliria zvelicana« z latinskim prevodom »Illyria magnificata«, ki pa takrat ni bila natisnjena; v nemar se je pustilo, da je Vodnik casnikar v Ljubljanskih Novicah pri vsaki priliki budil in širil v Slovencih z domoljubnim tudi dinasticen cut; pozabilo se je, kako ognje­vito je Vodnik pesnik hrabril rojake v svojih brambovskih pesmih leta 1809 na boj zoper sovražne Francoze; ni se pomislilo, da opeva Vodnik pesnik, Slovan in zgodovinar, v tem usodnem pesmotvoru bolj svojo prerojeno domovino kakor Napoleona, ki je bil leta 1811 v katerem se je ta oda porodila, vendar cesarski zaveznik, porocen z avstrijsko cesaricno, ter je slovenšcini odkazal vsaj kolikor toliko pravice v šolah; ni se vzelo v poštev, da je moral Vodnik uradnik in duhov­nik priseci novemu vladarju neomahljivo zvestobo in da te prisege kot katolican ni smel prelomiti, pomljiv zapovedi »Kršcanskega navuka«, ki ga je cerkvena oblast potrdila, on sam pa poslovenil. Vse te okolnosti Vodnika niso obvarovale zamere in iz nje izvirajoce bridke usode narodnega muceništva. Tudi Dimitz 901 Prevod: »Ilirija oživljena« (dobesedni prevod iz slovenšcine, imenovane vindšcina). 902 Prevod: »nova oda, v kateri oriše Ilirijo, ki jo znova oživlja glas cesarja Napoleona… in dobesedni prevod, ki ga je avtor sam – duhovnik Vodnik, ravnatelj Ljubljanske gimnazije – podal tudi v latinšcini. Slog izvirne pesmi je po presoji poznavalcev razgiban in poln zanosa. Latinski prevod dopušca vsaj še presojo odlik v kompoziciji. Zdi se, da je avtor spretno zbral vsa dejstva, vse resnicne okolišcine, da bi povzdignil velicino ilirskega imena. Iz vsakega ver­ za diha ljubezen do domovine, je kot posveceni ogenj, ki razvnema in oživlja celotno delo.« sodi o tej pesmi tako: »Aus dem allem ergibt es sich aber auch bis zur Evidenz, dass Vodniks jedenfalls formvollendete poetisch-schoene Hymne weniger eine Huldigung für Napoleon, als der schwärmerische Erguss nationalen Selbstge­fühls, eine patriotische Phantasie war, für welche man mit dem offenen, warm-fühlenden, durch und durch edlen Poeten nicht ins Gericht gehen kann. Wenn dieses von Seite der österreichischer Regierung nach dem Abzuge der Franzosen geschehn ist und der arme Vodnik deshalb in Zurücksetzung und Noth seine Tage endigen musste, so kann man darin eben nur ein trauriges Symptom der auf die Befreierungsskriege gefolgten Reaction des Servilismus und der Demago­genriecherei erblicken, welche unser Dichter nach kurzem Begeisterungsrausche vergeblich durch seine "Illyria zvelicana" zu beschwören versuchte.«903 Od stalno osnovane stolice laškega jezika ga je vlada izrekoma izkljucila. Ko je bil 22. junija leta 1815 vdrugo razpisan konkurz za to stolico, se oglasi vendar tudi Vodnik s tremi drugimi ponudniki ter pride k skušnji celo uro pozneje. Licejski ravnatelj Ravnikar pravi v svojem porocilu, da ni hotel Vodniku udeležbe zabraniti, dasi je bil po izrecnem ukazu Njegovega Velicanstva od te službe izkljucen, ker je menil, da ne sme meje staviti Njegovega Velicanstva milosti, v katero je, kakor se je zdelo, Vodnik svoje upanje stavil. Vodnikovega izdelka pa si vendar tudi Ravnikar ni upal presojati. Ker se Vodnik menda sam ni nadejal, dobiti laško stolico, prosi, želec si miru, meseca julija 1815. leta, naj mu dajo toliko pokojnine, da bo mogel živeti in izdati svoj slovar. Poleg tega naj mu podele kako knjižnicarsko službo ali pa ravno izpraznjeno kanoniško mesto v Ljubljani. Meseca novembra stopi v po­koj; zaslužnemu ucitelju in šolskemu pisatelju prisodijo 200 gl. letne pokojnine, torej tretjino njegove place. Toda že 8. novembra pride ukaz, da naj se Vodnik in Pesenegger zacasno porabita v humanitatnih razredih; pokojnina je bila usta­vljena in zopet redna placa odkazana. 26. novembra dobi Vodnik odgovor na 903 Prevod: »Iz vsega tega je tudi jasno razvidno, da Vodnikova oblikovno popolna, poeticno lepa himna ni bila toliko poklon Napoleonu kot zanesenjaški izliv narodnostnega samo­zavedanja in patriotska fantazija, za katero odprtega, cutecega, skoz in skoz plemenitega pesnika ni mogoce pripeljati pred sodišce. Ce je po umiku Francozov to storila avstrij-ska vlada in je ubogi Vodnik zaradi tega zapostavljen ter v pomanjkanju moral koncati svoje dneve, lahko v tem zaznamo samo žalosten znak reakcije hlapcevstva in vohljanje demagogov, ki je sledilo osvobodilni vojni. Naš pesnik je Ilirijo oživljeno po kratkem omamnem navdušenju, v katerem je nastala, brezuspešno poskušal zagovarjati s pesmijo "Ilirija zvelicana".« svojo prošnjo za povišanje pokojnine, ceš da mu niso mogli vec nakazati kakor tretjino služnine, da pa mu bodo c. k. Dvorna Komisija za šolstvo preskrbela primerno službo, ker je »ein schätzbare Kenntnisse besitzender Mann«.904 Dobil je po narocilu šolske oblasti tudi pohvalno pismo, da je v preteklem drugem polletju (l. 1815) razlagajoc klasike pokazal posebno hvalevredno marljivost. 12. januarja 1816 se odkaže Vodniku zopet pokojnina, ker je bil njegovo službo pre­vzel Elija Rebic. Znova mu izroci deželna vlada pohvalno pismo, ki se je moralo prebrati vsem souciteljem; pismo mu izreka popolno zadovoljnost, »weil er mit Willfahrigkeit, Genauigkeit, mit lobenswerthem Fleiss und Eifer die Lehrkanzel der Humanitaet zur besonderen Zufriedenheit durch mehrere Jahre versehen hat«.905 Obljubljene primerne službe pa mu niso dali; vendar je smel zacasno še dalje uciti lašcino. 18. aprila leta 1816 se udeleži tretjega konkurza za laško stolico (drugega so bili namrec razveljavili); dasi je prebil preskušnjo s tako iz­vrstnim uspehom, da ga je priporocilo licejsko ravnateljstvo zopet na prvem mestu, seveda z najglobokejšim spoštovanjem do izjave visoke dvorne komisije, vendar se mu ne posreci dobiti stalne službe. To porocilo je namrec rešila šolska oblast 9. septembra 1817 z izjavo, da Njegovo Velicanstvo ni imenovalo nobe­nega izmed ponudnikov, ampak ukazalo razpisati nov konkurs. Ta se je vršil 11. decembra 1817. leta, Vodnik pa se mu ni vec podvrgel. Poleg vseh teh neprilik so še izteknili natancni gospodje pri državnem denarstvu, da je Vodnik od me-seca novembra leta 1814 do 16. junija leta 1816 zraven polne profesorske place prejemal tudi polno, za laško stolico ustanovljeno placo, katere mu je šla po po­stavi le polovica; da ga nadalje tudi ni bilo šteti za upokojenega ucitelja, dokler je zacasno oskrboval laško stolico, da je torej po krivici poleg polne place za laški pouk dobival tudi pokojnino. Zato da mora celoto 378 gl. 36 ˝ kr., katere je prevec dobil, povrniti cesarski blagajnici v 20 obrokih. Tolažili so ga sicer s tem, da se mu, ko stopi v definitivni pokoj (zacasnega ucitelja lašcine so šteli Vodnika še za služecega profesorja) odkaže pokojnina, znašajoca tretjino više place 700 gl., to [je] 233,33 gl. Samo ob sebi je umevno, da je mogel Vodnik pri tako piclo odmerjeni po­kojnini le siromašno živeti; vendar ni obupal, temvec se je tolažil z vedami in s pesništvom ter si pomagal, kakor je vedel in znal. Meseca oktobra leta 1815 se je 904 Prevod: »Ker mož obvlada cenjene znanosti«. 905 Prevod: »Ker je z ustrežljivostjo, tocnostjo, s hvalevredno marljivostjo in vnemo mnogo let zelo uspešno zasedal stolico humanistike«. napotil na Dunaj, deloma iz znanstvenih nagibov, nekoliko pa menda tudi, da bi se na odlocilnem mestu opravicil in zboljšal svoje stanje, ko bi mu gosposka tega ne bila zabranila. Ohranil se nam je namrec potni list njegov, kjer prva stran veli: »Um sich Kunde im fache der Wissenschaften, vorzüglich der verwandten Dialekte der krainerischen Sprache zu verschafen«:906 doloceno je »auf die Hin- u. Rückreise nu äusstens bis 1. November 1815«;907 na drugi se bere nastopni NB: »Wird der Passwerber, da er in wissenschaftlichen Angelegenheiten diese Reise zu unternehmen und hiebei vorzüglich mit der K. K. Bibliothek so wie mit dem Herrn Director Franz Wilde von den philosophischen Studien zu conferie­ren wünschet, dahin bestens empfohlen, ihm jedoch zugleich jede Behelligung des allerhöchsten Hofes und der hohen Hofstellen ausdrücklichst untersagt.«908 Priporocilna pisma mu je dal tudi knjigar Korn, ki ga priporoca nekemu vitezu Moerleju, in Jurij Gollmayer glede njegovega mašništva. 906 Prevod: »Da bi si pridobil strokovno znanje, predvsem o narecjih, sorodnih kranjskemu jeziku«. 907 Prevod: »Za potovanje tja in nazaj z veljavnostjo do 1. novembra 1815«. 908 Prevod: »Ker želi prosilec za potni list to potovanje izkoristiti v znanstvene namene in se pri tem pogovarjati predvsem s cesarsko-kraljevo knjižnico kot tudi z gospodom direktorjem Francem Wildejem o filozofskem študiju, ga mocno priporocamo, vendar mu istocasno izrecno prepovedujemo vsako nadlegovanje najvišjega dvora in visokih dvornih uradov.« XXXII Že od leta 1806 je slovenil Vodnik cesarske nemške ukaze in deželne vlade razglase, okrožnice in razpise za nagrado letnih 100 goldinarjev, službo »kranj­skega translatorja« so namrec milostno pustili tudi upokojenemu. To še danda­nes težavno delo pa je seveda stalo mnogo truda. Preloživši leta 1817 32 takih razglasov je poprosil Vodnik, »provisorischer Professor der italienische Sprache am Lyceum«,909 deželno vlado, naj mu dobrohotno nakloni nagrado za ta posel, »s katerim sem si, kakor sam najbolj cutim, velikrat hudo ubijal glavo«; in res – odlocijo mu – 60 goldinarjev. Leta 1818 je poslovenil dr. Matoška »Babištvo ali Porodnicarski vuk za babice«. Bavil se je temeljito z numismatiko in starinoslov­jem ter priobcil v 14 listih Laibacherwochenblatta leta 1818 znamenit sestavek: »Römische Denkmäler in Illyrien«,910 svoje zadnje delo. Njegova numismaticna zbirka je štela 362 raznih novcev, ki so bili vsi najdeni na Kranjskem; Vodnik jih je v zgodovinskem oziru sam natanko popisal ter vsakemu pristavil, kje je bil najden. Po njegovi smrti se je ta zanimiva zbirka prodala na javni dražbi za 83 gl., komu, ni znano. Poleg vsega tega je prirejal svoj slovar za natis ter množil, pilil in zbiral svoje pesmi, ki so v njegovi rokopisni ostalini prenarejene vcasi po trikrat in štirikrat. Dne osmega januarja 1819 je bil še v šoli, kjer je zacasno še ves cas poduceval italijanšcino; zvecer ga je še obiskal njegov ucenec dr. Henrik Costa, oce Etbina Coste, ki nam je popisal zadnje trenutke svojega ucitelja v Vodnikovem spome­niku. Stanoval je Vodnik takrat v Kerschbaumovi hiši št. 12 za franciškansko cerkvijo, kjer je imel pri tleh dve izbici. Prijazno sta se razgovarjala o znanstve­nih receh do osme ure, ob kateri je navadno vecerjal. Kmalu potem, ko se je Costa poslovil, je zadel Vodnika mrtvoud, za katerim je umrl ob ľ na 11. uro. Zdravnik anatomije prof. Anton Melzer, dasi pravocasno poklican, mu ni mogel podaljšati življenja. Tega narodnega mucenika so zagrebli na pokopališcu sv. Kri­štofa tik njegovega prijatelja zgodovinarja Antona Linharta. Ondi so mu posta­vili castivci (H. Costa in prijatelji) »eingetretener Hindernisse wegen«911 šele leta 1827 spomenik iz domacega crnega marmorja z latinskim napisom: »Valentino Vodnik – Slavo Carniolo – VI. Idibus Ianuarii – Sexagenario – Vita defunc­ 909 Prevod: »Zacasni profesor italijanskega jezika na liceju.« 910 Prevod: »Rimski spomeniki v Iliriji.« 911 Prevod: »Zaradi nastalih ovir.« to – Amici posuerunt – MDCCCXIX.«912 Ta spomenik (stebrast podstavek, na njega koncu žara iz litega železa, okrog katere se vije kaca, podoba vecnosti) so nadomestili leta 1839 z novim, na katerem se bere ta slovenski napis: »Valentin Vodnik, rojen 3. svecana 1758 v Šiški, umrl 8. prosenca 1819 v Ljubljani. Ne hcere ne sina Po meni ne bo - Dovolj je spomina: Me pesmi pojo. Postavili 1819, popravili 1839 prijatli.« Stroške za ta spomenik so pokrili Prešeren, Smole in drugovi iz doneskov, ki so je jeli nabirati proti koncu leta 1830. Isti možje so postavili grobne spomenike tudi Copu, Linhartu in Korytku. Vodnika cloveka hvalijo vsi životopisci skoro brez izjeme, zlasti pa njegovi vrst­niki, izvzemivši Kopitarja, kateremu pa ravno v takih stvareh ni vérovati. Glavne lastnosti njegovega znacaja so bile: dobrohotnost, postrežljivost, zdrav humor in nedolžna dovtipnost, ki sta ga omilila vsaki družbi, neumorna delavnost poleg nenavadne ucenosti in izobraženosti v raznih strokah (zlasti v latinšcini, slovan-šcini in starinoslovju), pri vsem tem pa redka skromnost. Z izrednim nesebicnim domoljubjem, v katerem ga ni prekosil noben vrstnik, je združeval neupogljivo narodno znacajnost, ki je niso omajale najbridkejše skušnje. »Fortuna non mutat genus«,913 vzkliknil je proti paglavcem, ki so se jeli v šoli nespodobno vesti, ko so izvedeli žalostno njegovo usodo. »Fortuna non mutat genus« mu je bilo geslo do zadnjega vzdiha. Andrioli,914 ki ga je osebno dobro poznal, nam slika njegov zna-caj takole: »Vodnikova podoba je gotovo še zdaj živo pred ocmi onim, ki so ga poznali in spoštovali, kajti vse njegovo harmonicno bistvo je vtisnilo vsakemu, ki je ž njim obceval, dolgotrajen spomin.« Vodnik je bil srednje cokate postave, po obrazu in znacaju pravi Kranjec. Cloveka in duhovnika so ga obce spoštovali; prijatelji, ki so ga natancneje poznali, so ga presrcno ljubili ter se ga iz vse duše spominjali še potem, ko je pocival v hladnem grobu. Že v prvi mladosti je kazal Vodnik svojega jasnega duha in blagi znacaj, kateri se je posebno izražal v odlicni dobroti srca; tako nam pricajo njegove mladosti vrstniki. Edine vednosti so ga družile z njegovimi samo blagimi prijatelji, drugega dobicka ni iskal. Njegovo postrežnost nam dokazuje vec faktov: pismene slovenšcine nevešci rojaki so se v svojih zadregah radi zatekali k Vodniku, »znanemu slovencanu«, ki je njih željam vselej radovoljno vstregel. Tako n. p. je oskrbel Tržicanu Petru 912 Prevod: »Valentinu Vodniku – kranjskemu Slovencu – 8. januarja – v šestdesetem letu – umrlemu – so postavili prijatelji – 1819.« 913 Prevod: »Sreca ne spremeni rodu.« Horacij, Epode, IV, 6. 914 Francišek Andrioli, slovenski rimskokatoliški duhovnik (1792–1851), kurat in ljubljanski kanonik. Maleju na njegovo prošnjo znani napis za transparent (Peter Mali – Se vam za­hvali itd.), jezicavemu Kopitarju samemu je poslovenil za njegovo slovnico »na pravo kranjšcino« nekaj odstavkov, ki jih je Kopitar podal iz Hipolitove preloge »Orbis pictus-a« za vzgled in je opravljal korekturo njegove slovnice po njega odhodu na Dunaj. Opirajoc se na njegovo mu »sonst bekannte Willfahrigkeit in dieser Hinsicht«915 ga prosi v pismu z dne 9. marcija 1816 Vincenc pl. Franul von Weissenthurn (ki je leta 1811 izdal v Trstu slovnico Saggio grammaticale italiano-Cragnolino), naj mu posloveni priloženo babiško prisego. Neki M. Ku-nitsch (K. K. pens. Prof. und Agent) se obraca do njega s pismom iz Gradca z dne 4. novembra leta 1813, naj mu priskrbi: »Data, Notizen und Beyträge zur Verfassung der Biographien der berühmten Krainer: Linhart, Carl Zois, Bischof Herberstein und Pater Hugo Wodnik.«916 V isti zahtevi ga je bil že poprej pisme-no poprosil v Kunicevem imenu prof. Zupancic. Usmiljen, piše dalje Andriolli, vrl, postrežen in dobrovoljen proti vsakemu, ni poznal sovraštva, imel je dovtip brez hudobnosti, bil je prijazen brez licemer­stva, živ in dovzeten za vse dobro, veliko in lepo, vsestransko omikan brez pre­vzetnosti, prenašal je s kršcansko udanostjo nezasluženo krivico. Kaj cuda tedaj, da so njegove mnoge zasluge cestokrat zavidali in izpodbijali, toda on, modrijan, se je delal, kakor bi tega ne videl ter je ostal v vseh okolnostih zvest sebi in svoji nad vse ljubljeni domovini, kateri je posvetil vse svoje znanje. Zategadelj ljubil in spoštoval ga je boljši del njegovih rojakov. Pošteni mešcanje ljubljanski, ki so svojega vrlega rojaka srcno ljubili, so ga izvolili za kaplana mešcanskim grenadir­jem; poljedelska družba in društvo upodabljajocih umetnosti na Kranjskem pa sta ga imenovali za svojega pravega družabnika. Kot duhovnik je bil vzor prostodušne pobožnosti; spreten in iskren predigar je ucil besedo božjo ne samo z jezikom, ampak tudi z dobrim zgledom. Rad je pomagal svojim župljanom s svetom in djanjem ob vsaki uri in v vsaki dušni ali telesni potrebi. Bil jim je duhovni oce, zvest prijatelj in zgleden narodni buditelj, katerega je bila vesela vsaka fara. Listine škofijskega urada se izražajo o njem vselej pohvalno. Kot ucitelj se je držal pri svojem poducevanju predvsem zdravega nacela, da je mladini likati duha od znotraj, ne ga pa le od zunaj gladiti in uriti. Zatorej je 915 Prevod: »Sicer v tem pogledu znano ustrežljivost«. 916 Prevod: »Podatke in zapiske za biografijo znamenitih Kranjcev: Linharta, Karla Zoisa, škofa Herbersteina in patra Huga Wodnika.« v poetiki navajal ucence, da so o manj jasnih stavkih vselej najprej sami premi­šljali in mu potem svoje nazore povedali, katere je on ali priznalno odobril ali pa z razlogi ovrgel. Beroc z ucenci stare klasike je navadno razlagal nekoliko casa sam, potem prepustil prelaganje in tolmacenje dobro pripravljenim ucencem, naposled pa je dal še kako mesto preložiti in pojasniti, na katero se niso bili domá pripravili. Kadar je delal kak pesniški stik ucencem preglavice, je rekel: »Da pesnika razumeš, ti zadostuje jezikoznanstvo, da ga cutiš, treba, da si sam pesnik.« V svojih ucencih je posebno vzbujal znacajnost, pa ljubezen do domo-vine, znanstev, kreposti in delavnosti; zato jim je najrajši dajal razpravljati snovi kakor domovinska ljubezen, popis Kranjskega, potreba pridnosti, delavnost je dolžnost, o miru cveto vednosti in enake naloge. Vrline spretnih ucencev po­hvaliti se ni nikdar obotavljal; z duševno slabostjo je bil potrpežljiv, priznavajoc že dobro voljo, manjše napake je rad preziral, vselej pa ostro pokaral in zavrnil vsako nespodobnost in nenravnost. Na poduk se je vestno pripravljal ter je na­tancno preucil vso doticno tvarino, samostalno razvijal svoje nauke. To nam dokazujejo v njegovi zapušcini ohranjeni zgodovinski izpiski in dva licno pisana zvezka latinskih preparacij, katerih eden ima nemške in slovenske opazke na robu pripisane, drugi pa podaja najprej popravljen prevod ucencev (versio disci­pulorum correcta), za njim pa Vodnikov prevod (versio mea). Izbornega pedagoga nam kažejo tudi njegove šolske knjige, zlasti predgovora k »Pismenosti« in »Abecedi«, v katerih izreka, in to že v zacetku tega stoletja, zdravo misel, da se uci otrok najprej materinšcine in potem šele na njeni podlagi drugih jezikov in strok, ako bodi uk hasnovit. Po uradnih izpricalih so bile njegove zmožnosti »dobre«, njegovo ravnanje z mladino »prijazno, prizanesljivo« (facilis, placet, fere indulgentior quam licet),917 njegovo nravno vedenje vselej »brez graje in hvalevredno«; le njegova narav se imenuje sem ter tam »nestanovitna«. Navadno je nosil dolgo suknjo z žepi ob straneh; iz enega teh žepov mu je gledala listnica z zapisnikom ucencev; barva njegove vsakdanje suknje je bila precej podobna barvi franciškanskih kut. Vodnik tudi ko prefekt ni zatajeval prirojene dobrosrcnosti; svoje kolege je mnogo milejše sodil kakor drugi prefekti in ravnatelji. Naravno je, da so tako vzornega ucitelja cislali in ljubili vsi ucenci; koliko je bilo njih spoštovanje, je razvidno že iz tega, da so mu (cetudi nekoliko s pomocjo drugih castivcev) posta­ 917 Prevod: »Prijazen, ugaja, (je) skoraj prizanesljivejši, kot se dopušca.« vili nagrobni spomenik ter ga razglasili tako, kakor se ni še primerilo nobenemu slovenskemu pisatelju ali pesniku. Vsled tega so ga rojaki proslavljali ustno in pismeno, v vezanem in nevezanem govoru, z besedami, veselicami itd. Njegova v mnogem oziru pomenljiva doba je bila zlasti duševnemu razvoju zelo ugodna. Valovi verskega gibanja, pricetega na Francoskem okoli leta 1650, razlili so se tudi cez Kranjsko ter odprli pot svobodni kritiki, svobodnemu raz­iskovanju. Clovekoljubnega cesarja Jožefa II. reforme so odpravile marsikako napredku protivno zapreko. Vrh tega je še francoska revolucija, predramivši vso Evropo, imela ta vspeh, da se je veljava pridobila dolgo casa teptanim cloveškim pravicam, da se je oživila svobodoljubnost in ustvarila ideja narodnosti. Stano­vski predsodki so jeli ginevati; vzgled pobaronjenega kmetiškega sinu Jurija Vege je opozoril tudi kranjskega seljaka, »da odslej ne podeljuje pravico do visokih služb in casti le krvno, marivec tudi duševno plemstvo«. Vsled tega so vreli sinovi prej tako zanicevanega, pa dušno in telesno nepokvarjenega oratarskega stanu kar tolpoma v šole, v katerih so ucili izvrstni ucitelji. Najvec iz tega kmetiškega zaroda se je pozneje izcimila tista castna legija kranjskih veleumov, ki so tolikanj proslavili svojo domovino, povzdignivši jo na vrhunec tedanje izobraženosti. Ve-šci mnogim omikanim jezikom tujih narodov so se nekateri izmed njih kmalu zavedeli popacenosti domace govorice, pa tudi potrebe, cistiti in likati slovenski jezik, ako bodi pripraven za pismenost. Marno so se zato poprijeli slovenskega jezikoslovstva ter skrbeli predvsem za potrebne slovnice, katere so pripravili Poh­lin, Debevc, Kumerdej, Japelj in Kopitar; drugi so se odlikovali kot prakticni je­zikoslovci na polju razlaganja in slovenjenja Sv. pisma in drugih sv. knjig, mimo Kumerdeja in Japlja Jurij in Sebastijan Suppan, Martin Naglic, Jurij Miklavcic, Jožef Škrinjar, Modest Schrey, Jožef Walland, Jožef Rihar, Janez Bedencic, Matija Ravnikar, ali pa so sluli za dobre predigarje: Pohlin, Dagarin, oce Paškal Škrbi­nec, že omenjeni Miklavcic, ki je bil tudi dober latinski pesnik, in drugi. Pa tudi druge znanstvene stroke se niso zanemarjale, temvec pridno in prav uspešno so jih gojili glasoviti strokovnjaki: grof Fr. Hohenwart in Prešern (naravoslovstvo), Wondrašek in Wagner lekoznanstvo, Hladnik rastlinoslovje, Linhart zgodovino, baron Žiga Zois leposlovstvo in rudoznanstvo in njegov brat Karol rastlinstvo. V teh plemenitih težnjah so tekmovali z domacini tudi tujci: Desovec Penzel, prof. poetike, ki je ponemcil Dijona Kasija; prof. Pesenegger, ki je na nemšcino preložil Anakreonta; Pražan Guntz (izboren matematik in sploh veleizobražen clovek, ki je poleg znanja starih jezikov gladko govoril nemški, ceški, francoski, laški, angleški in novogrški); Richter, prof. zgodovine, kritik, pesnik, pisatelj in slovec predigar; Zeli, pisatelj laške ideologije; Istrijanec Agapito, duhovit prof. govorništva in licejski knjižnicar, ki je spisal roman »La Giulia russa«; Charles Nodier, prejšnjega naslednik v knjižnicarstvu, urednik uradnemu listu »Télé­graphe officiel«, Slovencem in kranjski deželi prijazen književnik svetovne slave, pisatelj romana »Sbogaro«,918 katerega je poslovenil Jos. Kržišnik z naslovom Ivan Zbogarc, prav Žbogar; Pinzet, ucitelj francošcine, katere slovnico in knji­ževnost je temeljito poznal; Hacquet, znamenit prirodoslovec, narodopisec in anatom in drugi. Vec ali manj med seboj obcujoc so ti možje drug drugega vzpodbadali, po­speševali in popolnjevali. Toda vseh njih zmožnosti je skušal v sebi združevati in mnogostranski uporabljati Val. Vodnik; gibcnost njegovega duha in obšir-no znanje ga je usposobilo, da je mogel plodonosno delovati kot bogoslovec, povestnicar, starinoslovec, numizmatik, prirodoslovec, vzgojitelj, jezikoslovec, pesnik in pisatelj casnikar. Najvec pa je k temu pripomogel baron Zois, kakor jasno pricajo že omenjena, v Vodnikovem spomeniku razglašena pisma, med katerimi je zlasti imenitno tretje, podajajoce oceno njegove pesmi »Kranjc, tvoja dužela je zdrava«. Važno za spoznavanje razmer med Zoisom in Vodnikom je tudi šesto pismo, v katerem poducuje Zois poslušnega ucenca svojega o pesniški meri, prikladni slovenskemu jeziku, in podrobno presoja neko pesem Vodnikovo (»Hochzeit Geiger – Kolednik«), ki se mu dozdeva še »ganz rohes Machwerk di prima mano.«919 Sploh je deval Zois skoro vsako besedo Vodnikovih pesniških del na kriticno rešeto ter brezobzirno grajal, kar mu ni ugajalo. Prijateljsko vez med njima je pretrgala le smrt, ki je pokosila oba v istem letu. Star 15 let se je seznanil Vodnik dijak z ocetom M. Pohlinom, ki je spoznal njegovo nadarjenost in ga je ucil slovenski pisati ter je užigal v njem ljubezen do domovine in zanemarjenega jezika slovenskega. Redovnik Vodnik se je med samostanskim zidovjem marljivo pecal s slovenšcino ter se na Pohlinovo in De-vovo nagovarjanje poskusil tudi v pesništvu. Zapel je najprej svojemu ucitelju Pohlinu odhodnico, naslovljeno: »Mila pesm pejta P. Marku A. D. za odhodno, kader je v lejtu 1775 iz Lublane na Dunej šl« ter jo je razglasil v Devovih Pisani­cah leta 1779 s podpisom od W. V. Potem so prinesle Pisanice za leto 1781 še 4 pesmi Vodnikove: »Prošna na Kranjsko modrino«, »Krajnske modrine žaluvanje 918 Kot pisatelj se je Charles Nodier (1780–1844) uveljavil leta 1818 z razbojniškim romanom Jean Sbogar (Ivan Žbogar), tragicno zgodbo o plemenitem razbojniku. 919 Prevod: »Zelo robato delo di prima mano.« nad smertjo Marije Terezije premodre cesarice«, »Zadovolne Krajnc« in »Klek«, podpisane z W. V. ali samo V. Te prve poskuse njegove so sicer rojaki sprejeli z velikim veseljem in so jih hvalili tudi tujci; tako omenja n. p. ruski dvorni sve­tnik B. F. Hermann v svojem potopisu »Reisen durch Oestererreich; Steiermark, Kärnten Wien 1785-1786«, Vodnika – »fratra Marcelijana« med nadepolnimi pesniki kranjskimi. Toda ti prvenci nimajo prave pesniške vrednosti, izvzemši pesem Zadovolni Krajnc, ki je po Vodnikovi skromni sodbi: »Komaj enmalo branja vredna«. V prvih štirih pesmih je rabil Vodnik po Pohlinovem navodilu zgolj klasicne mere, v Zadovolnem Krajncu pa se je postavil na narodna tla; v njem nam je prvic razodel svojo pesniško moc in pokazal, da se mu prosto domace gibanje bolj poda kakor posnemanje tujih izdelkov. Tu najdeš Kranjca, ali bolje receno Gorenjca z živimi barvami nacrtanega, njegovo poljedeljstvo, oblacilo, jed, ples in znacaj lepo popisan; z eno besedo, v tej pesmi vse živi, vse se giblje (Dežman). Tudi baron Zois jo je popolnoma pravicno ocenil, trdec v svojem pismu, pisanemu Vodniku dne 4. aprila 1794: »Auf dieses (Gedicht) gründen sich alle meine Hoffnungen. Ich finde in diesem Versuche mehr Natur und Anlage, als in Damascen und Markus Werken – und auch beugsamere Spra­che und glücklichere Versification und richtigeres Raisonnement – mit einem Worte, ich war und ich bin nach dreizehn Jahr noch eben so sehr mit diesem Vesuche zufrieden.«920 Iz te pesmi, katero je pozneje Vodnik tako prenaredil, ka­kor se poje dandanes, posnemamo, da je Vodnik že zgodaj sam cutil, kako in kaj naj poje, pa vendar ni mogel dolgo otresti spon klasicizma, v katere ga je vkoval Pohlin. Zoisova zasluga je, da ga je spravil na pravo pot, velec mu: »Alles, was aus ihrer Feder kommt, muss im Volkston, und für das Volk geschrieben sein.«921 Po tem nauku se je pozneje Vodnik tudi zvesto ravnal, kar priznava sam, pojoc: »Kar mat' me ucila / Me mika zapet, / Kar starka zložila, / je licno posnét«.922 920 Prevod: »Na tej (pesmi) so osnovana vsa moja upanja. V tem poskusu vidim vec narave in nadarjenosti kot v Damascenovih in Markovih delih – in tudi bolj gibljiv jezik in bolj po­ sreceno verzifikacijo ter pravilnejše sklepanje – z eno besedo, bil sem in sem po trinajstih letih s tem poskusom še vedno enako zadovoljen.« 921 Prevod: »Vse, kar pride izpod vašega peresa, mora biti v ljudskem duhu in napisano za ljudstvo.« 922 V. Vodnik, n. d., str. 129 (Moj spominik, 3. kitica). XXXIII Da bi se popolnoma vglobil v narodovo mišljenje in cutenje, je zahajal, sluša­joc Zoisov opomin, med priprosto ljudstvo ter zacel nabirati vsakovrstno narodno blago, zlasti pesmi, katerih je nabral precej, zlasti poskocnih. Moral je biti zelo ljubezniv in prikupljiv clovek, da jih je izvabil dekletom in mladenicem iz ust, zlasti nekatere, ki so precej robate; pravijo, da jih [je] najbrž zapisaval kje skrit, ko so jih fantje peli. Narodne pesmi je potem po svojem okusu popravljal in ker se je pojem o tem, kaj je narodno, pri njem vedno menjaval, jih je celó pokvaril, tako da je prvi njegov zapis še najbolj blizu narodni pesmi. Iz ust naroda je zapisal, nekoliko pa menda iz zbirke patra Dizma Zakotnika sprejel, tudi vec epicnih pesmi, ki se pri­števajo najstarejšim narodnim, n. p. »Ravbar«, »Nevesta Kralja Matjaža«, »Pegam in Lambergar«. To zadnjo je izrocil prof. Suppantschitschu, ki jo je leta 1807 izdal z nemškim prevodom: »Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pe­gam. Ein kraineriches Volkslied mit einer deutscher Übersetzung«.923 Izpodbujevan po Zoisu, prešinjen od vecno mladega duha, ki nam veje iz narodnega pesništva, prebivši vec let v cistem zraku gorenjskih snežnikov in ob valovih »bistre Save, ma-tere pevske umnosti«, kjer si je krepil prirojeno pevsko silo, vrh tega še sam ucitelj pesništva na gimnaziji, je mogel Vodnik, posredovavec med narodnim in umetnim pesništvom – zadošcati vsem zahtevam svojega poklica. Ko je bil zakrožil nekaj pesmic že v Velikih Pratikah in v Lublanskih novicah, je izdal svoje pesmi (stare in nove) v posebni knjižici, naslovljeni: »Pésme za pokúšino. V Ljubljani, natisne­ne per Ioanezu Recerju 1806. 8ş 46 str.« To je v slovenskem slovstvu prva zbirka pesmi, ki res zaslužijo to ime. Res so že pred Vodnikom popevali protestantje (Tru­ber, Dalmatin, Krell, Bohoric in dr.) in katolicani (Kastelec, Redeskini, Rupnik, Japelj, Lavrencic) cerkvene pesmi, a te so posnete po latinskih in nemških in pod-ložene že znanim napevom in so brez posebnega prida, izvzemši morda Japljeva prevoda »Pred tabo na kolenih« in »Pred stolom tvoje milosti«. Ti prelagatelji so gledali navadno le na rimo, ki se jim pa tudi ni vselej posrecila in na to, da je imel vsak verz toliko zlogov, kolikor so jih zahtevale note, pa zastonj išcemo v njih umet­ne pevske mere. Tudi neznatno število posvetnih pesmi ni nic boljše. Pesniki se dolgo niso mogli dokopati do stihomerskega pravila, prikladnega slovenskemu jeziku; slovanske mere še niso poznali, nad germansko so se spo­ 923 Prevod: »Turnir med vitezoma Lambergom in Pegamom. Kranjska ljudska pesem v nem­škem prevodu.« tikali, zato so uporabljali staroklasicne mere, a vsak po svoji slepi glavi, merec zloge zdaj po dolžavi, zdaj po naglasu, zdaj po obojem ali pa tudi brez nobenega pravila. Kako robate verze so verižili ti pesniki, to smo videli pri Devovih Pisani­cah, zlasti pri Pohlinovih šestomerih, katerih tudi Vodnikovi ne presegajo dosti. In take v tujem duhu, v tuji obliki zložene pesmi naj bi ogrevale narodu srce! Vodnik je prvi krenil na boljšo pot ter jo pokazal tudi naslednikom. Poslovivši se od grškega Parnasa, si je ustvaril svojega, domacega ter ponosno pel: Veršáca Parnása / Zgolj svojiga znam,/ Inaciga glasa / Iz gosli ne dam.924 Nabirajoc narodne pesmi se je bil namrec navzel njih duha, tako da so neka­teri njegovi umotvori, tudi kar se snovi tice, kar predelane narodne pesmi, le v bolj umetni obliki. Tako je n.p. iz narodne: Ljubica v verteci Rožice plela, Ljubega cakala, Pesmice pela. Kamrica materna, Kelderc ocetov, Kaj si ga meni ti Ljubcek obetov, napravil Vodnik v: Milica milena Solze pretakala, Šmarnice plela, Mileta cakala, Pesmice pela. Izbica materna, Hram pak ocetov, Kaj si ga meni ti Ljubcek obetal?925 924 V. Vodnik, n. d., str. 129 (Moj spominik, 5. kitica). 925 Prim. n.d., str. 134 (Milica, 1. in 3. kitica). Tako so po narodnih narejene še: Mile Mileni, Tekica, Ribic, Slavcek, Miška, Bohinjska Bistrica. Vodnik pa ni iz narodnih pesmi posnemal samo snovi, ampak tudi obliko. Ker so namrec liricne, katere je on zapisal, zložene vecinoma v štirivrsticne kitice z obrazcem '/"/' '/"/ se je tudi Vodnik v svojih pesmih posluževal vecinoma te mere, ki se po njem imenuje Vodnikova, menec, da je pristno narodna, kar pa ni res, ker je ta mera posneta po nemških narodnih poskocnicah Schnoadchüpfl,926 Gredzelm927 itd., ki jih pojejo alpski Nemci pri raznih prilikah. Od Nemcev so jih sprejeli Koro­šci, Bolcani,928 Gorenjci, od koder so se v zadnjem casu raztrosile tudi dalje na vzhod. A pri vsem tem je zlagal Vodnik svoje pesmi še po drugem, ravno tako imenitnem nacelu, katero je našel pri Francozih. Boileau namrec pravi: Le vers le mieux rempli, la plus noble noble pensée, Ne peut plaire ŕ l'ésprit, si l'oreille est blessée. kar je Vodnik poslovenil: Naj pesem umetna, / Naj merjena bo, / Nikdar ni prijetna,/ Ak žali uho.929 Da so zbudile Vodnikove tako prikrojene pesmi nenavadno pozornost in so prodrle v vse kroge, se ni cuditi; narod jih je sprejel za svoje, pa tudi razumniki so se zadovoljevali ž njimi, celo tujci so se jih ucili na pamet in jih radi navajali. Proste bolehavih obcutih, umišljene ljubezni in svetožalja, prihajajo pesniku iz srca in segajo v krepkem, tudi neizobražencu v umljivem jeziku do srca. Res da se niso vse posrecile pesniku, ki ni zmogel vseh težav, ki mu jih je delal jezik; vca­si pogrešamo pravega pesniškega vzleta, podobe so pogostoma pretrgane, rime neciste, posamezni verzi neprimerno vezani in enolicnost daktilicne mere utruja uho. Toda te hibe mu je izpregledati, ker jih ni kriv toliko sam, kolikor doba, ki ga je rodila; resne volje, pravega pevskega ognja in bistrega uma pri Vodniku gotovo ne pogrešamo, toda ovire so bile v jeziku tisti cas take, da bi jih tudi veci genij kakor Vodnik ne bil zmogel. Kjer pa se mu je posrecilo premagati velike 926 Schnoad, Schneid – korajža, Hüpfl – poskok. 927 Nerazlocno. 928 Verjetno prebivalci Balzana, morda Bovca. 929 Prim. Vodnik, n. d., str. 99. zapreke, katere so pesnika zacetnika ovirale od vseh strani, nam je vstvaril dovolj lepe, po obliki in vsebini dovršene pesmi, ki bodo tudi poleg drugih poznej­ših ohranile svojo vrednost. Najlepše med njimi so pac »Zadovoljni Kranjc«, »Dramilo mojih rojakov«, »Napitek, ali Na sebe (Grem visoko pit Savico, Lepih pesmi hladni vir)«, »Vršác (Na Vršac stopivši sedi)«, izmed basni se najbolj pri­kupujeta: »Kos in sušec« (brezen pri Levstiku) in »Sraka ino mlade«. Iz francoskih vojsk je omeniti nekaj: »Veselje ob dobitvi Mantove« 1799: (Mantova naša – Prazna bo flaša, Prinesi ga še! / Mantova Carjeva / Se rada po­dala / Bo naša ostala. Prémocna Mantova / Ti si cast kraljeva! Sreco ti vošcimo, / Nam pa mir prosimo.)930 »Zahvala Petra Maleja«.931 Dobro so se mu obnesli tudi nekateri predgovori k Novicam in napisi v Pratikah, ki se nanašajo na posamezne mesece. Ko je leta 1806 prevzel Vodnik castno službo dušnega pastirja ljubljanskih grenadirjev, si je štel v dolžnost, vnemati svoje rojake na boj zoper Francoze, ki so cem dalje tem huje pritiskali našo domovino. Zložil je torej in leta 1809 izdal »Pesmi za brambovce« (v mali 8o 16 str.), po številu jih je pet, na celo pa jim je postavljen krepek predgovor v nevezani besedi. Predelana so po Kollinovih, Koernerjevih in dr., sicer brez posebne cene, toda v svojem casu so storile svojo dolžnost ter obenem jasno pricajo o Vodnikovem avstrijskem rodoljubju. Pozneje je izdal še eno podobno pesem, tiskano na posebnem listu pri Egerju leta 1809 »Pesim krajnskih brambovcov per banderskim žegnanju v Ljubljani 30 dan ma-lega Travna 1809«. Najvelicastnejša Vodnikova pesem je gotovo »Ilirija oživljena«, ki je bila zanj tako usodna. V nji se nam kažejo oživljene slovenske ideje. Misel, da so bili Iliri Slovani, so delili ž njim takrat vsi zgodovinarji. Tudi iz casa po francoski oku­paciji imamo vec pesmi, vecinoma priložnostnih, kakor »Mirov god« in »Ilirijo zvelicano«, s katero se je želel Vodnik pac zopet prikupiti avstrijski vladi, pa je ni izdal nikdar, ker je najbrž sam cutil, da bi bilo tako ravnanje nekako kleceplastvo in je morda tudi izprevidel, da je pesem tudi po vsebini mnogo slabša od prve. Pel je Vodnik tudi v nesreci svoji še vedno, zvest svoji obljubi, izreceni leta 1781 v pesmi »Prošnja na Kranjsko Modrino«: »Bom žverglal, dokler ta pišu iz drina / se narezkole.« Ena najkrasnejših pesmi te poznejše dobe je »Moj spominek«, iz katere odseva vsa njegova dobrovoljnost, veselost in rodoljubje. Da je znal 930 Prim Vodnik, n. d., str. 40. 931 Prim. n. d., str. 100. tudi hudomušno zabavljati, vidimo iz »Napisa Knobljevim pesmim«: »Pesni iz Kranja / Polhne drekanja / Ne delite ga / Dajte mu celiga.« Knobel Pavelj, okoli leta 1800 ucitelj v Kranju, je namrec l. 1801 izdal pri tamkajšnem bukvovezu Kremžarju »Štiri pare kratkocasnih novih pesmi od Paula Knobelna skovane inu Kraincam za spomin dane«. Ta 40 str. obsegajoca pesmarica obsega 8 pesmi, ki so se pozneje zeló razširile med slovenskim narodom, namrec: »Od podzemelj­skih jabolk« (nahajate jo tudi v Korytku), 2. »Od perdca«, 3. »Ta ubožani Boga­tec« (Kaj hocem pivcek jes zares), 4. »Taistim, kateri se ptujih žen deiležni .turé«, 5. »Taistim ženam, katire niso z'enim možem zadovolne«, 6. »Nova krama«, 7. »Jamranje enga za.taranga inu zerjavenga deklica«, 8. »Za pustni dan«. Natisnje­ne so bile pesmi v Ljubljani brez zaznamenila tiskarnice. Knobelj je spravljal v verze to, kar se navadno govori po krcmah ter se ni dosti trudil za estetiko; kar opeva, je vse precej nizko, in stvari opeva tudi na nizek nacin. Zato je Vodnikov epigram popolnoma umesten; vendar je cudno, da se Knobljeve pesmi še danda­nes prepisujejo med narodom kot narodne. Vodnik se nam kaže tudi spretnega prelagatelja pesmi. Imenoval sem že nje­gove pesmi za Brambovce, dalje iz italijanskega pesem »Iskrice« (Iskrice, vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Ste vesele, se bahate le zato, ker vas je zbrala, Ker se z vami lepotici, Zlatka, hvala mej deklici). Posebno se mu je posre-cil prevod cerkvene pesmi »Dies irae dies illa« (Dan poslednji pride sila, Zemlja v prah se bo zdrobila, Prica David in Sibila, Kaj trepeta bo prebiti! Videl bom sodnika priti, Vsako vest na tank' odkriti). Poglavitni pesnik svoje dobe in trans­lator je poslovenil tudi cesarsko himno, »Gott erhalte Franz den Kaiser« (Bog obvaruj cesar Franca, Sreco, zdravje Bog mu daj!). Najbolj znacilno pa je zanj to, da je preložil tudi vec pesmi iz Anakreonta. Da bi bila nemška anakreontika Hagedornova, Utzova itd. neposredno vplivala nanj, ni verjetno. Pesmi že po svojem jeziku kažejo, da so iz poznejše dobe pesnikovega delovanja, dasi si je pomagal v prelaganju še z nekaterimi Pohlinizmi. Po moji misli je bil poleg tedaj obce slavljenega Anakreonta (Avstrija je v tem oziru bila vedno nekoliko let za Nemcijo, kakor svedoci tudi romantika in sploh vse nove struje), bil je, pravim, glavni povzrocnik prof. Pesenegger, ki je bil v Ljubljani Vodnikov sovrstnik in pozneje njegov somucenik ter je na nemšcino preložil tudi Anakreonta. O Vo­dnikovem anakreontizmu primerjajte opazke Vidiceve v lanjskem Zvonu, kjer pa je mnogokaj, kar ne spada k stvari. Anakreonta je Vodnik sam omenil tudi v svojih pesmih, zlasti v pesmi »Stari pevic ne boj se peti«: (Anakreon Sivcek / Na gosli poje, / Mej lasce rumene / Zapleta svoje). Da se je Anakreontovih pe­smi preloge bal izdati v Ljubljani, kjer je bilo mnogih strogih janzenistov tudi v njegovi dobi, prica nam mesto v nekem pismu Primcevem z dne 29. novembra 1811. leta, v katerem piše Vodniku: »Wen sie wegen jener Lieder, die erotischen Inhaltes sind, propter certum quondam einen Anstand haben sollten, so shicken Sie solche mir zu; hier wird unser Clerus keine Augen machen über die Gesänge im anakreontischen Tone.«932 Rokopis Vodnikovih pesmi »Spévnik« je kupil po Vodnikovi smrti na javni dražbi licejski knjižnicar Matija Kalister, za njim ga je dobil Matija Kastelic, ki je iž njega marsikaj sprejel v Kranjsko Cbelico (1830–1833). Ta Spevnik je vrejal tudi sam in ga nekako vredil do leta 1839, izpustivši pak marsikaj. Izdati ga ni mogel: »mancherlei Rücksichten und widrige Zeitumstände haben die Herausgabe dieser Gedichte solange verzögert«,933 pravi sam v pisanem predgovoru. Izdal ga je delo-ma šele leta 1840 Smolč v gajici z naslovom: »Pesme Valentina Vodnika. V Ljublja­ni. Natisnil Jož. Blaznik 1840. 131 str.« V tej zbirki, prvi poleg Smoletovega Varha (navadno se tukaj tudi navaja Linhartov Veseli dan, a ta je še tiskan v bohoricici) v gajici tiskani knjigi, ki je Slovence šele prav seznanila z Vodnikovim pesništvom, je izponatisnjeno tudi njegovo: »Popisuvanje Krajnske dežele« in životopis iz »Velike Pratike« leta 1795. Pozneje se je objavila še kaka pesem po slovenskih casnikih in letopisih [in] v Vodnikovem spomeniku, ki je prvic objavil Ilirijo zvelicano in dr. Leta 1868 si je pridobila Slovenska Matica na javni dražbi Vodnikov »Spévnik«, in po njem oziroma po drugih rokopisih njegovih je izdal Levstik »Vodnikove pesmi« leta 1869. Smolč jih je izdal s trditvijo: »da so Vodnikove pesmi ino druge pisarije tukaj ravno tako natisnjene, kakor jih je on zapisal. Nic se ni prenaredilo, nic po­pravilo.« Levstik jih je v svoji takozvani »Kritiki« uredil in isto velja, dasi ne v isti meri, [o] Wiesthalerjevi izdaji, ki je iz Vodnikovega rokopisa posnel, kakor pravi, »ono inacico, ki se mi je zdela najboljša« (torej ne tiste, ki se je naposled pesniku zdela najboljša, kar je ocitno nekriticno), ter je dostavil tu pa tam kako locilo ali opušcaj (apostrof), katera znamenja je Vodnik v svoji izdaji precej zanemarjal, v rokopisu pa, cetudi ne dosledno, vsaj skrbneje popravljal. Vodniku bi delali krivico, ako bi cislali v njem samo pesnika in ne tudi pi-satelja slovenskega. V prosti besedi šele vidimo Vodnika v vsej njegovi cudoviti 932 Prevod: »Ce bi zaradi pesmi z eroticno vsebino propter certum quondam imeli pomisleke, jih pošljite meni, naš kler tukaj ne bo zavijal oci nad petjem z anakreonticnim naglasom.« 933 Prevod: »Izid teh pesmi so tako dolgo zavlekli neprimerni casi in upoštevanje mnogih neprilik«. delavnosti in velikosti, v vsi njegovi neskoncni ljubezni do priprostega naroda in do zanemarjenega jezika slovenskega. Iz njegovih mnogoštevilnih jezikoslovnih, ukovitih in zabavnih knjig in spisov se nam razodeva šele jasno, kako sveta, pa tudi kako težka in veckrat nehvaležna mu je bila naloga, katero si je v svojem životopisu postavil: »Vselej sem želel krajnski jezik ceden narediti« in katero je zapisal tudi na prvi letnik Novic: »Gledam, kako bi naš jezik narbol po drugih že osnaženih europejskih jezikih perrezal.« Za pisateljevanje sta ga bila sicer vnela in pripravljala oce Damascen in Marko; pa njiju spakedrana pisava, zlasti pa posil­ni, neznanstveni nacin, po katerem je M. Pohlin »likal in bogatil« slovenski jezik, Vodniku nista mogla vec ugajati, odkar mu je lepoznansko in jezikoslovno izo­braženi Zois zostril sluh in ocistil okus. Bivajoc dalj casa med preprostim, nepo­tujcenim narodom se je preprical, da je »krajnski jezik sam na sebi bogat«, da so »le ludje revni na besedah, zato ker premalo spomina imajo na to, kar ih je mati ucila«. Prebirajoc starejše slovnicarje in pisatelje slovenske je spoznal napacnost Pohlinovega nekriticnega novotarjenja. Hvaležno sicer priznava, »da se je dosti od njega naucil in da ga moramo zahvaljevati za vec reci«, ker: »on je spet branje med ludmi raširal, od trideset let se skoro vsaki pastir inu pastarica brati naucila. Dosti bukv je med ludi dal, jezik semtarkje v bukvah ocistil, omecil in lepši per-rezal«, vendar ga pa tudi odlocno obsoja: »on je namrec stare mejnike brez uzro­ka prestavil, od stareh grammatik odstopil; pisal kakor Lablanski predmestnani govore, ni gledal na cistiši jezik Polancov inu dalec od Nemcov stojecih starih krajnskih zarodov. On je prevec nemšoval, namesti da bi bil slovenil. V nekaterih besedah je brez potrebe hravatil, v drugih premalo unajne Slovence cislal, ker je lahko inu treba.«934 Skušnja je Vodnika ucila, »da ni lahko stvari najditi, katere bi se v enim ali saj drugim kôti prav po slovenski ne imenovala«; po daljšem pre­mišljevanju je izprevidel, da je potrebno tudi stare gramatikarje poslušati, kateri so pred njim pisali, in »krajnske slovenske besede poiskati semtertje po deželi raztresene, inu na to vižo skup zbrati cisto slovenšino«. Zato je prelazil hribe in doline, pazno poslušal prostega naroda govorico, natancno si zaznamoval naglas, ovedoval po kmeckih kocah in rokodelskih delavnicah, kako pravijo temu ali onemu orodju, rastlini, rudi, živalici itd. Na ta nacin nam je ohranil marsikateri biser, ki bi se bil brez njegovega truda gotovo pogubil. Nekoliko vešc s staro slo­venšcino se ni pomišljal, zmerno zajemati tudi iz njenega bogatega vira, saj ima »stari bukovski jezik veliko podobnost z našim krajnskim«. Kadar pa potrebnega 934 Prim. Vodnik, Povedanje od slovenskiga jezika. N. d., str. 243-244. izraza ni mogel zaslediti niti med narodom, niti pri starejših pisateljih, niti v stari slovenšcini, takrat si ga je izposodil pri drugih slovanskih jezikih, pa le, ce je le bil v popolnem soglasju z duhom, svojskim slovenskemu narecju; najraje se je zate­kal k rušcini, ceš: »Krajnski jezik je moškovitarskimu narbol podoben, bol kakor vsem drugim slovenskim izrekam. Moškovitarji so dosti besed ohranili, katere so se per nas pozabile inu iz navade peršle.« Pisatelji osemnajstega stoletja, pravi na drugem mestu: »so rili naprej inu z'krajnskim pisanjam delali kakor prešic z meham«, ker »sleherni pisavec je krajnsko pisal, kakor se mu je zdelo, nobeden ni gledal na eno stanovitno vižo, vstavo ali red«. Vodnik pa je postavil slovenskemu jeziku dolocenejša pravila, po katerih se dá trebiti in naravno bogatiti. Ta pravila so: 1. poslušaj narodno govorico; 2. preucuj stare pisatelje; 3. zajemaj iz stare slovenšcine in živih narecij slovanskih, kjer je treba. Po teh pravilih so se pozneje ravnali vsi boljši pisatelji, zlasti Ravnikar, kateri je pisal prav po tistih nacelih, katere je naglašal Vodnik že deset in petnajst let pred njim. Tudi slovenski prozi je tedaj Vodnik oce. Zaslužna pa je bila pisateljska delavnost Vodnikova tudi še v drugem oziru: bila je namrec izredno plodna in mnogostranska. Pogumno se je lotil vsake stro­ke, najsi je bila še tako neobdelana in njemu tuja. Zdaj šaljivo ali resno zabava­joc, zdaj dobrohotno in razumno ucec je stregel z isto požrtvovalno gorecnostjo ukaželjnemu kmetu in radovednemu mešcanu, navadni kuharici in priprosti babici, neukemu zvedljivcu in ucenemu strokovnjaku, ucencu na šolski klopi in ucitelju za katedrom; tako je podaril svojemu narodu znatno število spisov in knjig, katere smo že našteli. Pratika je bila prvo preprostemu narodu namenjeno njegovo delo; z Novicami pa nam je ustanovil prvi politicni list. Prvemu tecaju935 je napisal pozneje tele znacilne besede: »Oce Marka Pohlin me je krajnsko pisati ucil 1773: al od takrat sim iz lupine zlezel, inu se v teh novicah drugaci iz vsih dosedanjih krajnskih pisalcov norca delati zacnem. Eger me je nagovoril, rad sim moje tumpasto pero njemu v'štero posodil; se kremšim, se pacim inu gledam, kako bi naš jezik narbol po drugih že osnaženih europejskih jezikih perrezal. Bra-vec! ti boš sodnik! Lublana 30. rožnicveta 1798.« Vsebina Novicam je mnogovr­stna; prijavljale so vesti iz domacih in tujih krajev, zlasti novice z raznih bojišc, katerih je bilo takrat obilo po vsem svetu; zabavale so bravce s povestmi smešne in resne vsebine, seznanjale jih s slovstvom, svetovno in prosvetno zgodovino slovensko in slovansko, ocenjale nova književna dela, poucevale v kmetijskih in 935 Zvezku. obrtnih receh, naznanjale najnovejše iznajdbe, v pristavkih pa razglašale oklice in oznanila sodne gosposke, žitno ceno, umrle, loterijo. Izvrševale pa so še dru­ge dolžnosti, obujajoc v bravcih slovansko vzajemnost in razne cednosti, zlasti domoljubje, zvestobo do vladarske rodovine, složnost, pobožnost, usmiljenost, delavnost, varcnost itd. Casnikov niso imeli takrat obilo niti mogocnejši narodi, ki se morejo pona­šati z dovršenimi jeziki. Velike srcnosti in jeklene volje je bilo treba torej Vod­niku, da je obudil prvi casnik maloštevilnemu narodu, cegar jezik je bil poleg omejenosti in slovniške neizobraženosti zlasti še brez znanstvene terminologije. Vrhu tega je zacel dajati Novice med ljudi v dobi viharni, malo ugodni takemu podjetju. Gradiva mu sicer ni primanjkovalo, pac pa gmotne in duševne pod-pore. Probujeni, za domaco književnost vneti Slovenci so bili tedaj bele vrane in ker mimo tega Novice niso segale cez kranjsko mejo, je bilo oglašenih tako malo jemalcev, da je znašala leta 1798 vsa narocnina le 200 gl. (pozneje pa morda še manj); za ta denar se res »ne more dva inu petdeset pagnov natiskovat, brez tiga, da je po verhi treba vunajne novice kupovat, papir za pokrove dajat inu dosti sto-pin sturiti«. Duševnega pomocnika pa uredništvo sploh ni imelo; sam Vodnik je svojemu listu zbiral in prelagal Novice, sam ga vrejal, sam spisoval, sam nekoliko casa menda tudi popravljal. Ta cudovita neutrudnost mu ni obrodila zaslužene­ga priznanja; ne le, da ga rojaki niso podpirali niti z djanjem niti s svetom, še zaustavljali so ga ter mu grenili življenje z neslanim zbadanjem; zdaj Novicam ocitujoc, da so lažnive, prepozne, premalo obsežne, zdaj zabavljajoc slovenskemu jeziku, dá je ubog in z nemškimi besedami pomešan. Kako so mu vcasi presedali taki sitneži, dokazujejo rezki odgovori, s katerimi je odbijal neopravicene njih napade. Vendar mu ni upálo srce; casnikarsko težko breme je vkljub nebrižnosti in nadležnosti svojih rojakov nosil štiri dolga leta, potem pa jo odložil s kratkimi besedami: »V prihodnim lejto ne bode Krajnske novice vec ven dajane.« Pisava v Novicah je še zelo nedosledna v pravopisnem in pomotna v slovniškem oziru; posebno jo kaze mnogi germanizmi, zlasti na nekaterih mestih. Prva dva tecaja sta bolje pisana; sploh ni jezik vseh sestavkov enak, spisi, o katerih je utegnil Vodnik dalje casa premišljevati ter jim gladiti obliko, so seveda bolj dovršeni od tistih, ki jih je bilo izdelati v naglici. XXXIV Vodnikove »Kuharske bukve« krasi vsebini primerna slika z geslom »Narbolše jedi – Za lacne ludi«; za njim se bere predgovor, na koncu knjige pa »Kazavic«, ki imata vsaki po 14 neštetih strani. Predgovor je pisan v precej lepi slovenšcini in razpravlja pravila, po katerih nam je množiti besedni zaklad. Dasi se prelagatelj odlocno upira nemšovanju in trdi, da so »besede v'teh bukvah skoro vse Kranj­skiga slovenskiga rôdu«, ušla je njegovemu peresu vendar marsikaka nepotrebna tujka. Ganljiva pa je Vodnikova skromnost in prostosrcnost, s katero se obraca do gospodinj po deželi, prosec jih, naj bi mu »pomagale do popolnimosti936 cistiga kuhinskiga jezika.« Važna je Vodnikova zgodovina Kranjskega, Trsta in Goriškega. Leta 1807, za prefekta Hladnika, so srednjim šolam nekoliko reformirali ucni nacrt ter doloci­li, da naj se pricne poduk v zgodovini z zgodovino domace dežele. Ker pa še ni bilo primerne šolske knjige, je pozvala na povelje šolske komisije deželna vlada Kranjska ucitelje ljubljanske gimnazije, da naj sestavijo obris Kranjske zgodovine za šolsko rabo. Tega dela, za katero je bilo obljubljeno tudi dostojno placilo, se je lotil Vodnik, ucitelj poetike in je dogotovljeni rokopis že 28. oktobra 1807 leta izrocil gimnazijskemu ravnateljstvu z vlogo, pojasnjujoco nacrt, po katerem je izdelal knjigo, ceš, da je izpustivši v njej vse, kar obsega zgodovino avstrijskega cesarstva in nadvojvodstva, omenil le dogodke, ki se neposredno ticejo kranjske dežele, ne oziraje se niti na zgodovino sosednje Goriške in tržaške dežele, da pa je pripravljen, ako bi se želelo, svoj spis tako predelati in s pristavki pomnožiti, da bode mogel služiti tudi gimnazijam imenovanih pokrajin. Razloživši namen virov, pripisanih knjigi na robu, ki naj bi olajšovali primerjanje najstroži kritiki, izreka prepricanje, da njegovo delo še ni dovršeno, pa obeta, skrbeti zato, da bo druga izdaja mogla iziti popravljena, popolnjena in pomnožena. Koncno se na-deja, da se mu prisodi obljubljeno placilo za to na videz neznatno delce, ki ga je stalo mnogo truda, ker je moral obdelujoc popolnoma nov zgodovinski oddelek precitati mnogo razlicnih virov in precej obsežno tvarino krciti, kar se je dalo. Ravnateljstvo je predložilo rokopis deželni vladi s prošnjo, naj se nakloni pisate­lju za to truda polno delo primerno placilo. Dvorni komisiji je sicer Vodnikov rokopis ugajal, vendar mu ga je januarja leta 1808 vrnila s pozivom, naj ga prena­redi tako, da bo poraben tudi za goriške in tržaške gimnazije. Pregledavši še arhiv 936 Popolnimost–izpopolnjenost. kranjskih stanov oddá Vodnik predelani rokopis septembra 1808 ravnateljstvu, ki ga je poslalo vladi, zopet nasvetujoc, naj se podeli pisatelju obljubljeno in za­služeno placilo. Knjiga je sicer prišla leta 1809 na svetlo, ob placilo pa so spravile Vodnika najbrž vojne homatije, ki so nastale istega leta. Knjiga je pisana v nem­škem jeziku, pa slovenskem duhu; prica nam, da je imel Vodnik tudi nemšcino dobro v svoji oblasti, cetudi je Zoisu tožil, da je ni zmožen dovolj. Po Vodnikovi smrti je izdal to izvrstno sestavljeno zgodovino vnovic leta 1825 prof. Richter, dopolnivši jo do leta 1820 in v tej obliki je rabila ucencem drugega latinskega razreda do leta 1848. Manjše važnosti so za nas Vodnikove knjige »Abeceda za prve šole«, osnovana po takrat navadnih abecednikih, in »Kršanski navuk za ilirske dežele«, vzet iz katehisma za vse cerkve francoskiga cesarstva, ki se odlikuje od današnjih ka­tekizmov po obilnejši tvarini in podaje v prijetni, le malo pogrešni slovenšcini tudi nauke, kakoršnih sicer ni najti v knjigah te vrste. Za »Izpisom iz prvopisa cesarske skrivne pisarnice v poslopju Tuillerie 4. dan malitravna 1804« se pri­povedujejo najprej »Zgodbe svete na kratkim«; za njimi se razlaga »Keršanski navuk« sam v 3. oddelkih: 1. Vera, 2. Keršansko vędenje, 3. Cešcenje božje; na koncu zadnjega oddelka se bere na str. 98: »Ta keršanski navuk je precastiti lublanski škof po imenu Anton v'zboru svojih zvolenih duhovnih pregledal, po­pravil ino potrdil, 2. dan kimovca 1810.« Drugi odstavek »Sosednji navuk uci, kakšnie dolžnosti ima clovek proti clovekam, proti svoji rodovini, domovini ino Kralestvu, potem v dvorne ali mestne ali lepoobnašne dolžnosti«, t.j. snažnost in dvornost (uljudnost). Tretji odstavek »Polski navuk« pa razpravlja posamezne stroke poljedelstva (poljstvo, sadjerejo, vinogradstvo, gozdarstvo in živinorejo). Važna je Vodnikova slovenska slovnica: »Pismenost ali gramatika za prve šole«, 1811. Med velezanimiv predgovor in slovnico samo je vrinjena pesem »Iliria oživ­ljena«, katera pa je bila pozneje potrgana skoraj iz vseh eksemplarov. Pismenost razpada v 6 delov, v katerih se razlagajo crke, besede, vezanje, izobrazenje besed, glasova mera in prepóne. Za njimi sledi »Pomen pismenjenih besed« po abece­dnem redu, to je znanstvena terminologija, ki jo je Vodnik v obce tako dobro pogodil, da so se nekateri njegovi izrazi obdržali do najnovejše dobe. Jezik v tej tudi stvarno ne napacni »Pismenosti« je lahko umeven in razmerno gladek. Manj zanimivi sta za nas njegovi knjigi »Pocetki gramatike, to je pismeno­sti francozke« gospoda Lhomonda in »Abeceda ali azbuka, Das ABC-Buch, L' Abécé«, kjer Vodnik v ogovoru na Vucenike razkriva svojo odgojiteljsko modrost (kakor v slovenski slovnici), da se mladina poducuj na podstavi materinjega jezika. Najvažnejše Vodnikovo jezikoznansko delo pa je njegov nenatisnjeni Nem­ško – slovensko – latinski slovar. »Deutsch – Windisch – Latein Wörterbuch. Verfasset von Valentin Vodnik, Professor des zweiten Jahres des Humanität am Lycei zu Laibach«.937 Ta slovar je sestavljal Vodnik dolgo vrsto let, že leta 1802 ga hvalno omenja »Brünner patriotisches Tagblatt«, naznanjajoc v svoji 63. številki, da bo kmalu dokoncan. Držec se Horacijevega nonum prematur in annum,938 se ga Vodnik vendar ni upal spraviti na dan, temvec ga je pilil in množil še dalj casa. 27. junija 1813. leta ga je napovedal »Télégraphe officiel« v svoji 57. številki ter prinesel hkratu eno polo na ogled, obsegajoco nemški predgovor in en list slovarjev z vabilom na narocbo. Ker namrec Vodnik ob svojih piclih dohodkih ni mogel sam pokriti tiskarskih stroškov, si je moral pridobivati narocnikov po omenjenem potu, katerim je v vabilu obetal, da se pricne natiskovanje v dveh mesecih. Delo je bilo preracunjeno najprej na 60, potem pa na 80 pol velike osmerke (Median – Octav) ter naj bi izšlo dovršeno v vsakem, tudi tipografskem oziru v dveh delih, zacenjenih 8 goldinarjev. Vodnikov slovar je osnovan na podlagi Adelungov[eg]a nemškega slovarja ter je prvi slovenski slovar, ki se ozira na vsa slovenska narecja, kolikor so bila takrat znana, in na frazeologijo. Nemške fraze so poslovenjene kar najbolj natancno in jedrnato, ne da bi se delala jeziku sila. Gradivo (nad 30.000 besed) je skupljeno po pravilih, ki jih je ustanovil Vodnik sam. Najvec besed je nabral med prostim narodom, izcrpal je vse prejšne slovstvo, zajemal iz stare slovenšcine in živih slovanskih jezikov ter v ta namen pregledal vse njih slovarje in slovnice, pisane v latinici ali cirilici ali glagolici; v pomoc so mu bili zlasti: Jambresic, Belostenec, Della Bella, Trotz, Tham, Tomsa, Dobrowský, Rodde, Heym, Stulli, »Dictionari-um bilingue« tiskan v Moskvi leta 1704, Popovic, Smoticky, Sovic, Lomonosov, Herbinius, Frencelius i.dr. Nekaj domacega imenstva in znanstvenih izrazov so mu priobcli tudi uceni prijatelji (imenoslovje, n. p. imena kakih 500 cvetlic, rib, rudnin, ticev itd. je nameraval dodati slovarju v posebnem pristavku). Le kadar ni mogel za kak pojem nikjer najti primernega izraza, ga je skoval sam. Žalibog mu ni bilo dano, viditi to delo tiskano; vojska z Napoleonom, pozneje pa njegovo muceništvo, ni dopustilo tiska. Rokopis, v katerem je prvotni naslov spremenjen v »Deutsch – Slowenisch – Lateinisches Worterbuch«, je kupil po 937 »Nemško-slovensko-latinski slovar, spisal Valentin Vodnik, profesor 2. letnika humanitete na ljubljanskem liceju.« 938 Zadrži (svoj rokopis) do devetega leta. Horacij, Pismo o pesništvu, 388. Vodnikovi smrti Matevž Ravnikar ter ga izrocil prof. Metelku, da bi ga izdal. Metelko pa je leta 1848 prepustil rokopis in ž njim skrb za izdajo »Slovenskemu društvu«, ki pa tudi ni moglo izvršiti prevzete naloge. Leta 1854 šele je naklonil Bleiweis kneza škofa Antona Alojzija Wolfa, da se je odlocil izdati slovar svojega ucitelja na svoje stroške. Prvi nemško slovenski del je vredil in ga pomnoženega spravil na svetlobo Matej Cigale v dveh zvezkih 1860. Zadnja Vodnikova tiskana knjiga je preloga »Babištva« Malošekovega. V zelo poucnem predgovoru razklada »pisavic«, to je Vodnik, nacela, po katerih je v tej knjigi »našo zreko bogatejšal«, t.j. delal znanstveno imenoslovje, ki je na zadnjih straneh posebej spisano in nemški tolmaceno. Terminologija je precej dobro po­gojena in tudi zlog že nekako tekmuje z Ravnikarjevo »cisto« slovenšcino. Razen slovarja je zapustil Vodnik v rokopisu tudi nekaj predig in »Berilo gre­ško«. V tem zadnjem rokopisu so preloženi micni in lahko doumni posnetki iz grških pisateljev, ki so bili takrat brani po srednjih šolah avstrijskih. Za matico je služila prelagatelju šolska hrestomatija »Griechische Lesebuch für die Huma­nitätsclassen der Gymnasien«.939 Iz krepkega, okretnega jezika, iz tvarine same se smé sklepati, da spada to delo v zadnja leta Vodnikova, najbrž po letu 1815, ko je zacasno prelagal klasike v humanitetnih razredih. Veckrat se govori, da je Vodnikova zaslužnost le relativna, to je, da je njegovo književno delovanje pomenljivo in važno le za dobo, v kateri je živel. Povsem to ni resnica. Res je sicer, da se njegove pesmi ne morejo meriti s Prešernovimi, Stritarjevimi in pesmimi drugih novejših pesnikov, niti ne njegova proza s prozo nekih modernih pisavcev. V obliki so ga gotovo prekosili nasledniki, toda duh, v katerem pojejo in pišejo, je vec ali manj še njegov. Ce ga hocemo prav ceniti, si ga moramo misliti vsega, v vsem njegovem tolikostranskem uspešnem delovanju ter ga postaviti nazaj v njegove case; potem bomo tudi priznali, da ga dosedaj še nimamo, ki bi bil v takih casih in v takih razmerah v jezikoslovju in starinoslov­ju, v pesmih in poducnih knjigah toliko storil za naš narod kakor on. Veckrat se tudi govori, da je v zadnjih letih Vodnikovega življenja in po njegovi smrti do leta 1830 slovensko slovstveno delovanje opešalo. Ta trditev pa ni popol­noma resnicna. Doba od Vodnikove smrti do »Cebelice« [je] ravno v zgodovin­skem oziru zelo važna. Res da se niso pisale debele knjige, tudi pesmi niso dajali med ljudi, a gojila se je za slovstvo najpotrebnejša stvar, namrec jezik. Slovenski pisatelji, Vodnik in njegovi vrstniki, so spoznali, da je treba najprej jezik ceden 939 »Grška citanka za humanitetne razrede gimnazije.« narediti, ga olikati, ter mu postaviti dolocene meje. Skrbeli so torej v tej dobi naj­prej za dobre, popolne slovnice. Vtem ko je prej v 250. letih izšlo le šest slovnic, jih je v dobi od 1808 do 1832 izšlo celih devet novih in razen tega je Jarnik leta 1829 dal vnovic natisniti še Gutsmanovo. Že to število nam kaže, v katero smer se je zasukalo slovstveno delovanje. Slovnice, ki so v tej dobi izšle, so: Kopitarjeva 1808, Vodnikova 1811, Franul–Weissenthurnova 1811, Šmigoceva 1812, Danj­kova 1824, dve Metelkovi 1825 in 1830, Kvasova 1829 in Murkova 1832. Razen slovnic karakterizuje to dobo tudi prizadevanje slovenskih domolju­bov, vpeljati slovenšcino v šole. Uže pod Francozi so bile normalke slovenske. Po odhodu Francozov je bila slovenšcina zopet iztirana iz šol, Zois, Vodnik, Kopitar in Ravnikar pa so si prizadevali, da bi se osnovala slovenska stolica v Ljubljani. Njih trud ni bil zastonj. Leta 1816 je dovolila vlada, da se je osnoval ta za Sloven-ce prevažni zavod. Ucila se je slovenšcina za bogoslovce drugega leta kot obliga-ten predmet, poslušat so pa lahko hodili tudi ucenci fizike in logike, kakor tudi drugi ljudje. Ravnatelj je bil ravnatelj semenišca Ravnikar, ucitelj pa Metelko. Enako stolico so že prej dosegli Štajerci v Gradcu. Med najimenitniši tedanje delavce na slovstvenem polju spada Matej Rav­nikar, škof tržaški, katerega je lociti mlajšega s pridevkom Požencana. O njem veckrat piše Kopitar v svojih pismih Zupanu: »Ravnikar est spes mea: sunt enim in eo aeque divina velle et nosse.«940 940 Prevod: »Ravnikar je moje upanje: v njem sta namrec enako božanska 'hoteti' in 'poznati'.« XXXV941 Tržaško – koprska škofija je bila takrat, ko je Ravnikar prejel škofljo palico, silno zanemarjena. Francoske vecletne vojske, slabe letine, lakota in tudi nezgo­da, da niti v Kopru niti v Trstu niso vec let imeli škofa, vse to je zbegalo priprosto ljudstvo in tudi duhovšcino. Zlasti za odgojo mladih duhovnov je bilo slabo poskrbljeno. Da je duhoven le maševal, predigal, svete zakramente delil in ne­koliko molitev znal, pa je bilo dovolj. Prevec se je zanemarjala tudi verska vzgoja priprostega ljudstva. Duhovni so imeli zelo slabe dohodke, da so komaj živeli, za potrebne knjige jim ni nic ostajalo. Vse te neprilike je skušal Ravnikar odstraniti s tem, da je pridno obiskoval fare po svoji škofiji, da je prepiclo placanim duhov­nim dohodke po svoji moci izboljševal, jim za svoj denar kupoval knjig, jih sam ucil ter z besedo in z djanjem spodbujal in opominjal. Posebno pa je duhovnim priporocal, da naj skrbé vestno za nravno odgojevanje priprostega ljudstva, da naj ga skrbno in pridno uce kršcanskega nauka pa tudi branja in pisanja. Tako je škofoval 14 let ter umrl leta 1845, zapustivši skoraj vse svoje premoženje za blage ustanove. Kako silno je bil priljubljen, je pokazal sijajni njegov pogreb, katerega so se udeležili vsa duhovska, deželska in vojaška gosposka, vsi konzuli tujih držav in brezštevilna množica Tržacanov, ki so brez razlocka narodnosti, vere in stanu škofa Ravnikarja spoštovali in ljubili. Pokopal ga je goriški nadškof Lušin in zdaj pociva na obcnem pokopališcu tržaškem poleg svojega oceta. Po njegovi izrecni želji so mu postavili silno priprost spomenik s kratkim napisom latinskim: »Ma-tevž Ravnikar, škof tržaško-koprski tukaj pociva.« Mož, ki je škofa Ravnikarja dobro poznal, ga popisuje v »Novicah« leta 1845, 50. list tako-le: »Ranjki škof je bil srednjevelike, krepke postave; celo mu je bilo visoko, oblicje bolj okroglo ko podolgasto in nekoliko bledorujavkaste barve. Lase je imel crne; vrhu glave se je po hudi vrocinski bolezni že zgodaj (1807) pokazala plešica. Pod košatimi obrvmi je lesketalo crnotemno in ostro oko, ki je na prvi po­gled razodevalo bistroumnega in resnobnega moža visoke veljavnosti. Streli enak je bil njegov pogled. Brž pa, ko so se mu usta odprla k pogovoru, se je odkrilo njegovo plemenito in ljubeznivo srce. V vseh njegovih delih se je razodevala ži­vodušnost iskrenega, za vse dobro gorecega moža. V družbi svojih prijateljev se je 941 Na tem mestu je v rokopis vlepljen clanek Frana Levca »Škof Matevž Ravnikar«, ki je izšel v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1878, str. 175–182. Štrekelj se je v predavanju oprl nanj in iz njega zajel Ravnikarjev življenjepis. rad razveseljeval z nedolžnimi kratkocasnicami. Priprost v vsem svojem življenju je preziral unanjo blišcobo. Pod milim nebom, posebno po gricih sprehajati se, mu je bilo narljubše veselje. Hoje je bil nagle in dober pešec je moral biti, ki bi se hotel ž njim skušati. Ko je bival še v Ljubljani, je rad obiskoval svoje stare prijate­lje po deželi, najrajši pa je zahajal v svoj rojstni kraj, Vace, kjer je prebil nekoliko casa vsake šolske praznike, posebno dokler je živela njegova pobožna mati, katero je srcno ljubil. Duhovni gospodje na Vacah so vselej komaj pricakovali njegovega prihoda. Tudi predigoval je tam dokaj krat in ljudstvo ga je tam rado poslušalo. Skratka, Vace so mu bile tako drage, da je, ko je še bil v Ljubljani korar, obložen s cezmernimi opravili, veckrat rekel: 'Vse bom popustil in pa za beneficijata na Vace šel'. Goreco ljubezen do svojega rojstnega kraja in materinjega jezika, ki ga je visoko cislal in se ga nikoli ne sramoval, je ohranil v svojem srcu do zadnje ure.« Baron Žiga Zois, vsem tedanjim pisateljem pravi Mecena, je navdihoval ka­kor Vodnika in Kopitarja, tako tudi Ravnikarja, kateremu je bil oseben prijatelj. Zois in Vodnik, pa tudi Kopitar so ga vneli za slovenšcino in potem je sam vnet, vnemal za njo tudi druge licejske ucence in bogoslovce, z besedo in z dejanjem. Prva njegova zasluga je, da je nasproti prejšnemu nemškutarjenju sam jel govo­riti cisto slovenski in da je k temu budil tudi svoje ucence, ki so jako spoštovali, prisrcno ljubili in ga vedno hranili v prisrcnem spominu, kar so ocitno razodeli leta 1827 modroslovci v žalostinki »Elegia Matthaeo Ravnicher … a dolentibus et gratulantibus utrinsque Cursus philosophici discipulis dicata«,942 kjer proslav­ljajo v Trst odhajajocega Ravnikarja in pojejo med drugim: »Quam morum justus censor simul usque fuisti. Té duce sérmo vigét / pátrius, ánte rudís.«943 Glavna njegova zasluga v slovstvenem oziru pa je njegovo književno delova­nje. Vkljub vsem svojim castnim in težavnim službam si je vendar še toliko casa prikratil, da se je prav mnogo pecal s slovenšcino. Pisal je vecidel priprostemu na­rodu, otrokom in šolam namenjene bukve v cistem, krepkem narodnem jeziku. Prvo njegovo delo je iz nemškega, po Antonu Gallu, linškem škofu poslovenjen: »Perpomock Boga prav spoznati ino castiti ino pot prave srece po Jezusovim 942 Prevod: »Žalostinka, Mateju Ravnikarju … posvecena od ucencev filozofskega krožka, ki žalujejo in mu obenem cestitajo.« 943 Prevod: »Kako strogo in obenem pravicno si vedno sodil neumnega. / Domaci jezik, prej okoren, je pod tvojim vodstvom poln življenja.« vuku in življenju. V Lublani 1813«. Ta pobožna knjiga je doživela potem še dva natiska. Ravnikar je popravil tudi v dvanajstem in trinajstem natisku molitveno, po francoski A. Mésanguy-ja, poslovenjeno knjižico dr. Jurija Gollmayrja »Sveta maša ino keršansko premišlovanje iz Svetiga pisma za vsak dan mesca, tudi druge lepe molitve«. Najznamenitejša Ravnikarjeva knjiga so »Zgodbe svetiga pisma za mlade lju­di. Iz nemškiga prestavil Matevž Ravnikar, desete šole cesarske, kraljev vucenik«. Prvi del je izšel leta 1815, drugi leta 1816, treti ino cetrti pa 1817. Knjiga je prevod »Christoph Schmid's Biblische Geschichte für Kindern zum planmässi-gen Unterricht in sämmtlichen deutschen Schulen Bayerns. München 1801«.944 Te zgodbe so pisane v tako lepi, cisti in pravilni slovenšcini in pripovedovane so tako po domace in v duhu našega jezika, da ni tako lepo pisal še noben pisatelj pred Ravnikarjem. S to knjigo si je Ravnikar zaslužil ime oceta slovenske proze in je nadkrilil celo Vodnika, tako da je ta zacel na svoja stara leta popravljati svoje pesmi po tistem jeziku, ki ga je pisal Ravnikar, kar se razvidi zlasti iz po­snemanja Ravnikarjevih napak, posebno napacnih participov na ši. Nazore glede slovenskega pisanja je Ravnikar objavil v predgovoru k tej knjigi, kjer piše med drugim: … 945 Ravnikar je skrbel tudi za šolsko slovstvo in je izdal »Abecednik za šole na kmetih v cesarskih kraljevih deželah« 1816, in »Male povesti za šole na kmetih v cesarskih kraljevih deželah. Kleine Erzählungen, 1816 v Ljubljani«. To knjigo je v prvem natisku spisal pravzaprav J. Debevec, katehet v nunskih šolah leta 1809 pod naslovom »Majhnie perpovedovanja« itd., Ravnikar pa jih je popravil in spravil v lepo, krepko besedo. On nam je podal tudi lep prevod Leonhardovega katekizma: »Keršanski katoliški Navuk z vprašanji inu odgovori, v Ljublani 1822. 360 str.« V rokopisu je ostal prevod Pentateuha »Petere Mojzesove bukve iz per-votne ali hebrejske besede«, ki so pozneje dobro služila Wolfovim prelagateljem Sv. pisma. Te Ravnikarjeve knjige so se mocno širile med slovenskim narodom in prav rade prebirale. Mnogi so jih brali že zavoljo lepe, ciste, nepokažene besede, v kateri so pisane. Kako naj se slovenšcina lika in bogati, je povedal Ravnikar naj­bolje v predgovoru k zgodbam Sv. pisma, nekaj pa je to že storil tudi v predgovo­ 944 »Krištofa Šmida Biblijska pripoved za otroke za redni pouk v razlicnih nemških šolah Bavarske. München 1801.« 945 Besedilo pretrgano. Štrekelj je nadaljevanje verjetno povzel iz prej omenjenega vlepljenega clanka Frana Levca. ru k bukvicam »Svete maše«, kjer je 7 psalmov od pokore poslovenil iz izvirnega jezika. Tam pravi: »Kar se sicer tice te bukvice, smo si perzadéli kranjski jezik, kar je bilo mo­goce, popraviti in vam ga ocejeniga, kakor se res govori med nami, dati v roke. Torej smo tudi nemškim in drugim ptujim besedam, ktere lepi kranjski jezik le kazé, slovň dali, in jih s pravimi slovčnskimi, deslih po nektirih krajih že pozable­nimi besedami namestili. Tako, postavim, se pravi gmajna po slovénsko opcina ali opcestvo, regirati vladati, firšt knez, cviblati dvomiti ali sumiti, ofer dar ali daritev, nucno koristno. Tudi pozableno besedo slava, po ktiri se sami imenuje-mo Slovénci namest besede cast; slava je vec kakor cast. Tudi ima slovenska beseda lepo lastnost, de se da grozno skrajšati. Namesti reci tedaj: 'De bomo po tem, ki bomo vžili telo in pili kri Zvelicarja, z nebeškimi dobrotami napňlneni', recemo lepši in krajši: 'De bomo, vživši telo in pivši kri Zvelicarja, napolneni z dobrotami'. Namesti reci: 'Abraham je iz del opravicen, ker je dal svojiga sina na altar', se rece krajši: 'Abraham je iz del opravicen, djavši svojiga sina na altar'. Namesto reci: 'Duša po tim, ki se je v svet vstopila, je pozabila Bóga«, se rece krajši: 'Duša je vstopivši v svet, pozabila Bóga'. Sem ter tje se sliši kaj enakiga. Pa vsi drugi Slovenci govore tako in tako so govorili naši predniki, zakaj bi mi ne smeli? Še drugac krajšamo besedo. Namest reci: »Clovek se pregreši z obrekovanjem, ker drugim ljudém graje in madeže perdeva«, se rece krajši: »Clovek se pregreši z obrekovanjem, perdévaje graje in madeže drugim ljudčm«. Kakor sicer pravimo: Petláje sim peršel do Lublane, ležé sim jedel, stojé sim spal itd. XXXVI946 Ravnikarjeva zasluga je tudi ta, da je on najvec pripomogel, da se je zacel slovenski jezik uciti v ljubljanskih viših šolah. Zlasti je živo cutil, kaj se pravi brez znanja slovenskega jezika pošiljati mlade duhovnike med narod slovenski. Sami poptujeni so poptujevali narod in kvarili njegov jezik, ker se ga niso nikjer znanstveno ucili. Da se temu opomore, je že Kopitar v svoji slovnici leta 1808 svetoval, naj se napravi bogoslovcem stolica slovenskega jezika. Iz istega nagiba se je obrnil Ravnikar, da ne bi bila usoda Vodnikova tudi usoda slovenšcine po šolah sploh, do barona Zoisa in Kopitarja in s posredovanjem teh mož se je zgodilo, da je cesar Franc leta 1817 dovolil v Ljubljani stolico slovenskega jezika in zavezal bogoslovce drugega leta k šolskemu ucenju domacega jezika. Sad te naprave se je kmalu pokazal, ne le na Kranjskem, ampak tudi pri sosednjih Slo­vencih. Kmalu je prišlo dokaj dobro pisanih slovenskih bukev na dan in duhovni govori na prežnicah so bili prosti grozne sodrge. Zasluga Ravnikarjeva je tudi, da je na stolico slovenskega jezika spravil Me-telka in menda prav on ga je naklonil, da je ustanovil novo abecedo po nacelih Kopitarjevih. Oznanil jo je vsaj leta 1817 v »Zgodbah Svetega pisma« (14. del, str. 324, 325) in leta 1820 so se sešli na Dunaju Dobrovsk., Kopitar, Ravnikar, Me-telko, Kalister in Šlakar ter se posvetovali o napravi edinega slovenskega ali celó obceslovanskega pravopisa. Kakor Vodnik zadnja leta, tako se je po Ravnikarjevih nacelih ravnal Metelko s svojimi tovariši in ucenci in kakor so prej prehudo nem­škutarili, tako so jeli odslej prevec trebiti in slovenariti. Na to merijo Prešernove besede v »Novi Pisariji«: »Ak' hoceš kaj veljati v našim tropi, besed se tujih boj, ko hudga vraga, … Ceš biti v Kranjskih klasikov števili, debelo po gorjansko jo zarobi; tri leta pojdi v rovtarske Atene, med pastirje, kmete, sredi kozarjev; to bra-tec med ucene gre lingviste, to prica od jezika lepotije, Slovenci bodo brali bukve ciste« itd. Z ozirom na malo navadne deležnike, katere je Ravnikar mnogokrat tudi krivo tvoril ( na –vši od imperfektivnih, na ge, e od perfektivnih glagolov), je sprožil Prešeren (ki seveda pravila sam ni znal) vanj znano pušcico: »Gorjancov naših jezik poptujevavši – Si kriv, de kolne Kranjc (kmet) molitve bravši.« »Trotz dieser Ausstellung«, je pisal Cop, »kann nicht geleugnet werden, dass, wenn die Bildung der Krainischen Schriftsprache hinsichtlich der grammatischen Richtigkeit und lexicalischen Reinheit seit einigen Jahren bedeutende Fortschritte 946 Pipis: 10. jul. gemacht hat, man dieses nebst Kopitar und Vodnik vorzüglich Herren Ravnikar und seinen Nachfolgern, unter denen sich durch Sprachgediegenheit vorzüglich prof. Metelko und die Herren Potocnik und Zalokar auszeichnen, und der von jenem erwirkten slowenischen Lehrkanzel in Laibach zu verdanken habe. Thatsache ist es, dass beinahe alle seit den letzen 15 Jahren in Krain erschienenen Bücher in sprachli­cher Hinsicht die besten der früheren Periode bedeutend übertreffen. Übertreibun-gen, wenn sie wirklich stattfanden, wird am besten die Zeit selbst ermässigen.«947 [Jernej Kopitar] V dobi Vodnikovi spada k najvažnejšim delavcem brez dvojbe Jernej Kopitar, sloveci jezikoslovec slovanski; mi si ga moremo ogledati, v kolikor je vplival na razvoj našega slovstva. Svoje življenje je popisal sam; ta življenjepis je priobcil Miklošic v 1. zv. svoje »Slavische Bibliothek« leta 1852. Snovi za njegov životopis obsega zlasti mnogo njegova korespondenca, katero je izdal Jagic v dveh debelih zvezkih. Rodil se je Kopitar leta 1780 21. avgusta, kakor stoji v krstnih bukvah vodiške duhovnije (in ne 23., kakor piše on sam) v vasi Repnje. Krstili so ga drugi dan po domaci navadi, da se daje detetu imé tistega svetnika, kateri je dobro znan ter se nahaja v pratiki najbliže rojstnemu dnevu, bodi si pred njim ali pa za njim, torej na Jerneja, katero ime pa v slovenšcini ne zveni tako dolgocasno kakor v nemšci­ni. Jernej (tudi Jarnej, Arnej, še bolj na kratko Arn) je nedoumna izpaka, ce je iz imena Bartholomaeus, vendar se ne dŕ zaslediti, da bi bila ta izpaka samovoljna nemška zamena na pr. za Arno, kakor je Albert za ceški Vojtecha. Med kmeckim ljudstvom se je rodil Kopitar. Oca mu je bil gruntar polovicar […]948 v Repnjah, vasi na Gorenjskem, nekako na sredi med Ljubljano, Kamnikom in Kranjem, 947 Prevod: »Kljub temu ocitku se ne more zanikati, da je ustvarjanje kranjskega pisnega jezika v smislu slovnicne pravilnosti in leksikografske cistosti v poslednjih letih doseglo pomemben napredek, za to pa so poleg Kopitarja in Vodnika zaslužni predvsem gospod Ravnikar in njegovi nasledniki, med katerimi se po skrbnem jeziku posebno odlikujejo profesor Metelko ter gospoda Potocnik in Zalokar, katerim gre tudi zahvala za ustanovitev slovenske stolice v Ljubljani. Res je, da vse v poslednjih 15 letih na Kranjskem izdane knjige v jezikovnem pogledu znatno presegajo tudi najboljše iz preteklih obdobij. Preti­ ravanja, ce so res bila, bo najbolje omilil cas.« 948 Necitljivo, morda v grški pisavi. dalec od katerekoli velike ceste. Kopitar je imel še petero bratov in sester, srednji med njimi je bil on; dve sestrici in en bratec so mu umrli poprej. Ko je Jernej izpolnil že kakih devet let in pasel ocetovo credo – sila rad se spominja po Davi­dovo še vedno gozdov in gor – ga nekdaj oce popraša, ne bi li hotel iti študirat. Rajši bi ga bili namrec oca, kakor stari Horac svojega Quinta, poslali mahom iz pocetka v boljšo mestno šolo, kakor da bi bil zacel hoditi v domaco farno šolo, cetudi mu je bilo to bliže. Poslej ni nehal decko opominjati oceta, dokler ga ta ni naposled odpeljal 25. januarja 1790 v Ljubljano. Cetudi je potemtakem, ker so se zacenjale tedaj šole 1. novembra, zakesnél skoraj polovico prvega pol leta, so ga vzeli vendar še v prvo malo šolo (Normalklasse), in ucil se je tako marljivo, da je konec leta lahko prestopil v drugo malo šolo z drugimi vred, kateri so bili že prišli novembra meseca. Vrh tega ni znal ni besedice po nemški, ko je bil prišel iz Repenj v Ljubljano; pa ucitelji v prvem razredu znajo tudi slovenski. Ko se je ucil abecede, se mu je priljubila najbolj crka i, ker je mislil pri tem glasu na i (hi), kakor so naganjali oce kobilo, kar je dobro pomnil. Res se je slovenskemu decku med zabavljivimi Nemci od kraja tožilo po domu; ali prerokovali so mu to mati, kadar je prehudo preganjal oceta, naj ga peljejo v Ljubljano in tako mu je študentovska cast zadušila otožnost po domu. Ko pa pride septembra meseca domov na pocitnice, je bilo na cast njemu, še bolj pa njegovi rodovini, da je stregel gospodu župniku pri maši, dasi ni seveda razumel ni besedice latinski. Župnik mu je ugajal tudi zato, ker je spoštoval njegovega oceta, cerkvenega starejšino (cehmoštra) in župana. Tej casti se je pa oce podvrgel samo v sili, nikoli ni hrepenel po njej ni po županstvu, ki ga je podeljevala grašcina. Zdelo se je namrec ocetu, da je oboje, ce se vzame tudi na veliko boljšo stran, potrata casa pri gospodarstvu. Za dvomesecnih pocitnic se je moral Jernej vsaj ob delavnikih od jutra do vecera baviti pri župniku, ki je bil mešcanskega rodu, grajskega oskrbnika sin ter se zatorej obnašal gosposki, ali vendar mu je bil nauka željni decko, kakor se je videlo, tako pri srcu, da ga je pušcal domov pol ure dalec samó spat. Gledal je posebno na to, da je govoril ucenec pravilno nemški ter ga je pripravljal o pocitnicah za kratek cas skoraj za celega pol leta naprej. To mu je koristilo tako, da je leta 1792 v prvi mali šoli, ki je bila ob enem prva latinska, izmed 250 soucencev, dobil »prvo darilo«. Prime-rilo se je, da ni bilo rednega ucitelja za latinšcino, in da ga je namestoval nemški ucitelj, ki se je bil prvih latinskih resnic iznebil tako, da je velel zapisati si: do, das, daze, davi, datum in avis m. Kopitar mu pa oboje popravi na veliko veselost vsem soucencem brez kake zamere. Prevelika sramota bi bila Kopitarju, ako bi ne bil poslej vedno prvi po vseh latinskih šolah. Zato mu pa ni bilo treba placevati nikake ucnine, ampak je iz ucnine, ki so jo morali po ukazu cesarja Jožefa II. placevati drugi, dobival po 50 goldinarjev ustanovnine na dar za pridnost, tako da ni od tretje šole (l. 1794), potem ko so mu bili oce in mati umrli za kužno boleznijo, [in] ker je poleg te ustanovnine poduceval slabejše soucence, potreboval z doma ne samo nikake pomoci, ampak je leta 1794 prišel za domacega ucitelja sestrama blagega barona Žige Zoisa, ki je najvec pripomogel k temu, da je postal Kopitar potlej to, kar je bil. Kajti tudi potem, ko je bil njegov ucenec zvršil Ljubljanske šole ter prešel na Dunaj, je ostal Kopitar pri preljubem in ljubeznivem Zoisu v hiši za tajnika, knjižnicarja in rudninske hrambe nadzornika še osem let, ki jih je štel med naj­prijetnejše vseh svojih živih dni. Iz svojih gimnazijskih let nam pripoveduje Kopitar v svojem životopisu neke posameznosti o ucitelju svojem Penclju, ki mu je bil ucitelj v šesti šoli ter pravi o njem: »Ta posebnež se ni rad ravnal po drugih. Namesto poprejšnih prvakov so prihajala pri njem na vrh nova imena šolskih velikašev, t.j. tako imenovanih treh obdarjencev (praemifer) in petih pohvaljencev (akcessistov).« Tudi pri Kopitarju je pokazal svoje posebne muhe ter ukrenil tako, da je bil Kopitar obdarjen sám. Tako je tudi njega samega zapisal v »zlate bukve«, zato ker mu je bil Kopitar v naglici, vendar ne brez premisleka ugovarjal, ko je Pencelj v Enejidi IV. 611 na­mesto »meritumque malis advertite numen«949 bral malo, ceš da je bil Enej edini porednež (Schlingel). Na pol na glas pa naglo rece Kopitar sosedu na klopi: »Nix nutz, esset enim hiatus«.950 Pencel popraša na to Kopitarja, kaj je rekel, Kopitar vstane in ves zaripi, pa rece, vendar ni pred soucenci utajiti moštva: »Rekel sem: Nix nutz, quia esset hiatus«. Kaj pa stori na to Penzel? »Prav pravite in za to vas zapišem v zlate bukve. Tako naj dijak sodeluje«. Kopitar sam priznava, da bi bil, ce bi bili konec leta 1800 še živeli njegovi starši in zlasti ce bi Zoisa ne bilo, stopil bržkone v duhovski stan. Sorodniki sami ga niso mogli pridobiti za to. V letih 1800–1808 se je prenehal pecati s pravimi šolskimi nauki in porabil ta dosti dolgi pocitek pri Zoisu za to, da je na vso moc s povoljnimi nauki mašil praznine, ki jih je pustila šola. Francoski se je ucil uže v cetrti šoli, zato ker je bil neki deželni poglavar poprejšnjega francoskega ucitelja svojih otrok usilil deželi za 300 gl. place na leto; pozneje pa se je Kopitar poleg 949 Prevod: »in svojo pravicno moc uperite proti podležem« Vergilij, Eneida, 4. 611. 950 Prevod: »Nix nutz, bil bi namrec hiat.« svojega gojenca zasebno po kakih dveh letih priucil dobro govoriti in pisati. Laški se je brez kake slovnice naucil v Zoisovi na pol laški hiši, vendar izjavlja, da ne bi znal pravilno toskanski napisati niti ene strani, dasi je prebiral in dobro umel laške klasike. Anglešcine se je vadil iz šesterih lepih zvezkov Gibonovih; cetudi si je najel za ta jezik ucitelja tržaškega, se ni naucil do dobrega ga izrekovati. Zavoljo svojega gospodarja Zoisa pa se je pecal tudi s prirodopisom in prirodoznanstvom. Zase in po skrivnem nagonu se je bavil tudi z gršcino ter se ni mogel nikoli na­smejati Invernicijevemu Aristofanu. Da je postal slavist, to je pripisovati, kakor sem omenil že pri Zoisu, zlasti temu zadnjemu, kateri je imel tedaj domacega slavista Vodnika. O razmerah v Zoisovi hiši piše Kopitar zelo natancno in smo to že omenili pri Zoisu. Tudi nam pove, kako je prišel do tega, da je zacel spisovati slovensko slovnico. Poducevati je namrec jel hcer grofa Bellegarda v slovenšcini. V ta namen je zacel, ker ni bilo druge pripravne slovnice, spisavati sproti franco-ski slovensko slovnico polo za polo. Ucenka je polo prebrala, kadar ni cesa umela, je prašala ucitelja, naj jej stvar bolje razjasni. Po dveh mesecih je znala slovenskim poslom dopovedati vse do dobrega. Zaradi tega uspeha podraži Kopitar nekega dne Vodnika za šalo, rekoc: ce bode on še dalje odlašal, da ga utegne prehiteti on (Kopitar). Vodnik se nasmeje 5-6 polam francoskega rokopisa ter misli, sebi na nesreco, da sme on zdaj dražiti Kopitarja, vprašaje ga dan za dnevom, je-li njegov umotvor že pri tiskarju. Na prvo pikanje odgovori Kopitar samo to: »Ne dražite me«, na drugo in tretje pa s tem, da je šel knjigarja prašat, ne bi li hotel založiti slovenske slovnice? Kako potrebna je bila, je sodil mož po tem, ker se je pogosto-ma popraševalo po njej in je privolil tem rajši, ker ni zahteval Kopitar nikakega placila, ampak si je izgovoril samó naglo tiskanje. Vodnik ni hotel tega verjeti, ker si ni mislil, da kdor zna spisati slovnico v tabelah po francoski, da še laže po nemški spiše nepretrgano razlago brez tabel. To je Vodnika tako razjezilo, da je moral naposled mecen obeh, Zois, zavoljo nagajivosti Vodnikove biti porok za to, da je Kopitarjevo delo dobro. Vendar je ostal Vodnik še vedno »domaci slavist« kakor prej. Kopitar priznava na tem mestu sam, da ni njegova slovnica popolna. Skladnja je razložena samo nekoliko v skladju, na pravem mestu pa je celo ni, na mestu nje je pa pravopis, ce tudi temeljito, vendar preobilo razložen, kar je tudi Dobrowský opazil. Živa duša ni vedela pravega vzroka tej brezkoncni temeljitosti razen pisatelja, ki pa ga je zamolcal za to, ker ni hotel nikogar žaliti. In res je knji­ga dosegla svoj namen, nadaljuje Kopitar. Pridobila si je celo duhovitega ucenca prof. Ravnikarja, škofa tržaškega, ki je pocel novo dobo prave slovenske književ­nosti s svojimi spisi, pa tudi z ustanovljeno stolico za bogoslovce. Ko se je tiskala Kopitarjeva slovnica, je sklenil oditi na Dunaj. Potem, ko je preživel osem let med ljudmi ter se ucil samo izbranih si naukov, je spoznal, da sta svet in on drugacna kakor si je mislil, ko je stopil iz osme šole. Lahko mu je bilo prihraniti si od svoje tajniške place kakih dvajset stotakov, ponujal mu je pa vrh tega baron Zois, ki je odobraval Kopitarjev namen, za silo pomoci, ki je pa Kopitar ni potreboval, zato ker si je tudi na Dunaju preskrbel prislužka, ter je bil uže po dveh letih na Dunaju izbran najprej za slovanskih in grških knjig cenzorja, brž potem pa za uradnika v dvorski knjižnici s trdno službo, kakoršne si je želel. Kopitar je odšel na Dunaj, ko je bil ocevino razdelil med brate in sestre in ves dan pohajal hribe in doline, po katerih je pasel za mladih nog, jemaje, rekel bi, slovo od njih, se je napotil iz pocetka novembra meseca na Dunaj ter se dal ondi vpisati za pravoslovca. Dasi so pravoznanski profesorji dognali, da nima Kopitar za pravoznanstvo nic kaj glave (»Kopitar habe fürs Jus keinen Löffel«951 ), mu vendar ni bilo nikdar žal, da se je ucil dve leti pravoznanstva ter poslušal zlasti razlaganje njegovih ucnih in zgodovinskih razdelkov. Leta 1814 je bil poslan Kopitar, dasi poslednji uradnik dvorne knjižnice, v Pariz, da tam prevzame tiste knjige in rokopise, katere so bili leta 1809 Francozi unesli. O tej priliki je krenil tudi v London in Oxford. Že prej je potoval o pocit­nicah na Prago, do Berlina ter se vracal na Lipsko, Norimberg in Mnihov; leta 1837 pa je ob svojih stroških potoval v Benetke in Bolonjo pa v Rim, vrnil pa se je na Livorno, Pizo, Florencijo in Milan. Ves drugi cas je posveceval svojemu poklicu in spisal razen »slovnice slovenskega jezika« tudi »Glagolita Clozianus«952 in »Hesychii glossographi discipulus et [epiglossistes] russus«;953 tudi po razlic­nih casopisih je obilo njegovih spisov, ki bi jim bilo treba razložiti kolikor toliko povod; samo o spornih spisih (pismenih prepirih), katerim se marljivo delaven pisatelj ne more ogniti, toliko manj, kolikor važniša je stvar, o kateri piše, je iz­pregovoril v avtobiografiji nekaj besed. Že prva leta se je pecal Kopitar na Dunaju z Novogrki, Srbi, Rumunci in Al-banci. Ker je bil za narodne predsodke teh ljudi podkovan s trdnim jezikovskim znanjem, zato mu ni mogla njih drušcina biti na kvar, ampak samo na korist. To se pa menda ne more trditi o prof. Neidlingerju, ki se je dal Grkom, potujocim v Mnihovo glede gršcine spreobrniti k izgovarjanju reuchlinskemu (novogrškemu) 951 »Kopitar ni prav nic nadarjen za pravo.« 952 Prevod: »Klocev glagolit«. 953 Prevod: »Tolmaca Hezihija ucenec in potolmac ruski«. in o tem dal leta 1814 tiskati jalov spisek. Kopitar se je drznil možu skromno do-povedavati v istem casopisu (Wiener allgemeine Literatur Zeitung), na kako sla­bih nogah stoji njegova stvar. Ali pripeti se mu, kakor se je pripetilo še dostikrat potem, da so nasprotniki šteli skromnost za slabost. Neidlinger da, dokler sta si s Kopitarjem še prijateljski dopisovala o stvari, proti njemu knjigo na svet. Kopitar jo prerešeta do dobrega v casopisu (Wiener Jahrbücher) in tako je bila ta stvar dognana. – Drugi prepir je imel z Majorjem; Kopitar je namrec pretresel v istem casniku protopopa rumunskega Jurija Majorja zgodovino Rumuncev, prebivajo-cih po Daciji in je trdil pisateljevim mislim nasproti, da so Rumunci pomešani z Dacani in s Tracani, ter jim svetoval, naj rabijo tudi poslej azbuko cirilsko, za njih jezik kakor nalašc stvarjeno. Major, ki je bil vzgojen v propagandi, si je mis-lil, da mu je knjigo pretresel neki razkolniški nadškof ilirski in ga je zato pital z razžaljivimi nadevki, ki jih je dal tiskati, dokler je bil Kopitar še v Parizu. Vrnivši se iz Pariza, odpiše nemudoma Majorju, da je on, njemu istovernik katolican, pisal ono naznanilo. Zato dobi zdaj tudi on iz robatega peresa tega profesijonal­nega prepirljivca vec debelih pod nos. Kopitar odneha Rumuncu v zmerjanju, ker se je tacas vnel med Kopitarjem in onim nadškofom (Stratimirovcem kate­rega je bil Kopitar osvobodil krivega sumnicenja) prepir zavoljo tega, ker je bil Kopitar v casopisu »Oesterreichischer Beobachter« oznanil res cisto srbski slovar slovecega Vuka Stefanovica Karadžica. Toda z velikimi gospodi ni dobro cešenj zobati; pokojni podmaršal Duca (Rumunec, ki se je pa delal Srba) je rogovilil naprošen zarad te stvari kakor kakšen ucenjak zoper Kopitarja ter je bil precastitega nasprotnika umotvor popravil; pa vcepil mu nemara tudi kolikor toliko zmot. Kopitar je pojasnil ta umotvor v cetrtem zvezku »Dunajskih letnikov« (Wiener Jahrbücher) tako strašansko, da je nasprotniku kazalo umolkniti. Imel je prepir tudi s Poljakom Duninom Borkowskim o samih dogodkih, to je zastran tega, kdo je prvi dal na svetlo psalter Svetoflorijanski, pisan v treh jezikih. Po nepotrebnem se je raznetil njegov peti prepir s prerodoljubno svojatjo praško (mit der Clique der Hyperpatrioten) po nepremišljenem ali pristranskem uredovanju »Repertorija« lipskega. Spoznal je bil namrec Kopitar, da je treba izprožiti pošteno besedo o tem, kaj uganja ta svojat. Urednik pa obdrži Palackega zgodovine pretres, v katerem je bila ona beseda povedana, leto dni pri sebi, in ko mu je bilo dano na voljo, naj ga natisne ali pa nazaj pošlje, ne da bi ga bil nazaj poslal (kot bi bil storil v takem primeru vsak poštenjak), dá ga sicer natisniti, pa tako popaceno, da je bila ravno poglavitna stvar zasukana drugace, kakor jo je bil zapisal Kopi­tar, premislivši jo do dobrega. Rekel je namrec, da se »Libušin soud«, kolikor ga je z drugimi takimi sumljivimi spisi vred, ne sme nikakor rabiti za zgodovino. Urednik pa je, dasi za to ni imel poklica ni pravice, premenil to tako: »Da se ne sme porabiti ravno vse do zobca.« Od one dobe je minilo Kopitarja veselje, dajati še karkoli tiskati v tuje liste. Tako približno se nam je popisal Kopitar sam. Dopolniti nam je ta lastni životopis z nekimi nadaljnimi podatki. Leta 1818 je postal Kopitar cetrti, leta 1827, pomeknivši se mahoma za dve stopnji više, uže drugi varuh, bil 1844 (27. aprila) pa prvi varuh in dvorni svetovavec. Toda ne dolgo potem je mož umrl na Dunaju in bil pokopan z velikim sprevodom na pokopališcu sv. Marka, od koder so bili predlanskim, 1897, njegovi ostanki skrbno preneseni v Ljubljano. Po besedah Miklošicevih je bil Kopitar srednje postave, rjavkastih las, béle kože, tankih usten in modrook; pogleda je bil bistrega, vendar prijaznega. Nosil se je tako kakor tedanja gospoda in po navadi bel robec za vratom. Pomagal je rad sirotam in siromakom. Težko ga je bilo zateci doma, ker je po dnevu vedno tical v dvorni knjižnici, zakopan v svoje knjige, vendar je bil jako prijazen in postrežljiv proti vsem, kateri so ga obiskovali, kar se je godilo zelo cesto, v dru­štvu je pa bil pravi veseljak. Oženjen ni bil nikoli. Da se je ženil, je pa znano. Miklošic je celo pripovedoval, da bi se bil rad oženil in je tudi snubil na Dunaju neko sila izobraženo gospodicno, kakor je ta pozneje pravila Miklošicu sama. Ko jo je Miklošic poprašal, zakaj ga ni hotela vzeti, se mu je odrezala: »Kdo neki naj bi bil tedaj vedel, da bo kedaj dvorni svetnik!« Ko je Miklošic to pravil Navra­tilu in pristavil svoj stari izraz, take so ženske […]954 je ta stara devica še živela (1879). Da Kopitar ni sovražil lepega spola, to se razvidi tudi iz njegovih pisem, katere je pisal Dobrovskemu. Zadnja leta Kopitarja so bila zagrenjena ne samo po literarnih bojih, ki so veckrat prehajali v osebnosti (jezilo ga je najbolj to, da ga zlasti ceški slavisti niso hoteli spoznati tako rekoc za naslednika Dobrovskemu), ampak tudi izguba vse imovine, kar si je bil prihranil v teku let, je vplivala nanj zelo obcutno. Da je temu tako, se je sicer cuditi, najbrž je nameraval mož napraviti iž nje kake ustanove, ker bi mu sicer ta izguba nikakor ne mogla zadeti takih bolecin, ko je bil vendar samec in mu je bila zagotovljena, prvemu kustodu, ravnatelju dvorne knjižnice, precej lepa pokojnina, ki je dosti in dovolj pokrivala vse njegove stro­ške. Skrb záse torej ne more biti vzrok njegove koncne brižnosti. Svoje prihranke 954 Necitljivo, morda grško ali cirilsko. je namrec izrocal Kopitar na Dunaju nekemu tamkajšnjemu odvetniku v hram­bo in upravo; ker je to bil Kopitarjev rojak, dr. Gostiša, mu je popolnoma zaupal vse in ni nikoli zahteval nikakega potrdila o danih denarjih. Leta 1842 pa umrje Gostiša nagloma, in v njegovih, vsaj ne uradnih spiskih ni bilo nic zaznamovano o Kopitarjevih depozitih; žena Gostiševa mu je vsaj utajila to, mogoce namrec, da je Gostiša hranil Kopitarjeve denarje med svojimi. Tako je izgubil Kopitar ves svoj imetek, kar ga je hudó potrlo. Leta 1842 in 1843, ko se je bavil drugic v Rimu, kjer so po papeževi želji na novo ustanavljali rusinsko semenišce in v ta namen postavljali tudi stolico za staro slovenšcino, si je nakopal pljucno sušico, ki ga je tudi pod zemljo spravila. V Rimu je o tej priložnosti prepisoval tudi kodeks Assemanijev, katerega si je bil že ekscerpiral leta 1837, ko je bil prvic v Rimu. Na Dunaj se je vrnil bolehen prve dni maja 1843. leta. Po smrti Moslovi postane leta 1844 prvi kustos dvorne knjižnice. Toda vedno bolehanje ga je prisililo, da je zarad zdravja prešel v Baden blizu Dunaja, kamor je hodil letovat tudi sicer o pocitnicah, dokler je bil zdrav. Pa zdravje mu je odpovedalo. Bolan se je vrnil na Dunaj, kjer je stanoval sam pri tujih ljudeh v Bürgerspitalu na mestu, kjer so danes prostori Sport-Cluba. Ker se je bolezen hujšala dan za dnevom, ga je vzel po njegovi želji k sebi prijatelj in rojak prof. Jenko v svojo hišo »na Kostanjevici« (Landstrasse). Tam je nedolgo nato 11. avgusta 1844 leta umrl star 64 let. Njegovo knjižnico je kupila iz njego­ve ostaline knjižnica ljubljanska, za kar si je zadobil posebnih zaslug M. Kastelec. Prijatelji so mu postavili na Markovem pokopališcu spomenik iz granita z latinskim napisom: Bartholomeus Kopitar – Carantanus (Slovenec) – Natus in pago Repnje ad Aemonam, d. 23 augusti 1780 – In slavicis literis augendis Magni Dobrovii ingeniosus aemulator (v množenju književnosti slovanske, veli­kega Dobrovskega bistroumen naslednik) umrl na Dunaju 11. avgusta. Predlan-skim, 1897 leta, so bili Kopitarjevi ostanki preneseni v Ljubljano. Za nas je Kopitar važen po svojih jezikoslovnih spisih, ki se ticejo našega jezika; slovenski ni pisal nic, razen posameznih stavkov v svoji slovnici, svojih kritikah in pismih, vendar je na razvoj našega jezika vplival tako, kakor malo­kateri. Z Vodnikom in Ravnikarjem je on glavni probuditelj nove slovenšcine. On je med drugim prvi opozoril na glagole dovršne in nedovršne v slovnici str. 306; on je sistematicno napadel germanizme, zlasti clen in s tem se je zacela še le ocišcevalna doba; nastavil je dve imenitni naceli za pravopis in skladnjo: gledé sintakse je namrec izrekel zoper Pohlina, ki veli: »Die Krainerische Sprach in die Regeln bringen«; to pravilo: »Ne jezik v pravila vprezati, marvec pravila v jeziku iskati in po jeziku posneti mora slovnicar« (131. 148): »Der gramatiker soll treuen Bericht geben, wie die Sprache ist, aber nicht die selbe reformieren wollen (sehe 43). Die Lexikographen und Grammatiker sind nur Statistiker, nicht Gesetzgeber der Sprache, sie sollen treu inventieren und beschreiben, was und wie es ist (sehe 287).«955 Glede pravopisa pravi: »Vsak jezik mora imeti to-liko enotnih crk, ki se dado pisati z enim potegljajem, kolikor ima glasov.« Zato je zdihoval po novem Cirilu, ki bi latinico prestrojil tako, da bi bila slovenšcini rabljiva za vse glasove; na podlagi tega principa je nastala danjcica in metelcica in pa abecedna vojska. »Man vereinfache das Schreiben«, pravi drugod, »es ist ein allgemein nöthiges Werkzeug, also soll es ein jeder leicht brauchen können.«956 Kopitar je bil bojevita natura. Vseh njegovih bojev nocem naštevati, ker spa-dajo v zgodovino slovanske filolofije; le glede slovenšcine si ga hocemo ogledati. Že prvo njegovo slovstveno delo, »Slovenska slovnica« leta 1808, je nastalo vsled njegove borbe z Vodnikom, katerega je rad obiral v listih do svojih prijateljev, dasiravno se ž njim ni javno prepiral. V slovnici je hudo zdelal ubogega patra Marka Pohlina, da so ga pozneje krivo sodili in ga še dandanes sodijo krivo ter mu odrekajo celo zasluge, ki si jih je res pridobil. Enako mu je bil pri srcu Janez Nepomuk Primic (r. 1785, u. 1820 leta), ki je zasedel stolico slovenskega jezika na praškem liceju. Sprva mu je bil naklonjen, pozneje ga je pa tudi po pismih zasramoval. V spisku »Windische Sprachkanzel in Gräz«957 (v Vaterländische Blätter) kjer v opomnji pristavlja: »Gradec, Deminutiv von grad (die Burg), da-her das helle a in Graz, was man durch ä anzuzeigen sucht (Gräz) damit diese Baiern es nicht Groz (wie Voder, i hobi ghobt lesen)958 hvali Primca: »Besitzt in der Person des Herrn Lycealbibliotheks – Scriptors Johann Primic mit einem jungen hoffnungsvollen Professor, den eine Vorliebe und ein Enthusiasmus für seinen Gegenstand beseelt, wie er jeden Professor für seinen Fach nicht nur zu 955 Prevod: »Slovnicar naj zvesto poroca o stanju jezika, vendar naj ga ne spreminja. Leksikografi in slovnicarji so le statistiki, ne predpisovalci jezikovnih pravil. Zvesto naj popišejo in opišejo stanje, kakršno je.« 956 Prevod: »Poenostavimo pisanje,« pravi drugod, » to je splošno potrebno orodje, ki naj bi ga vsakdo z lahkoto uporabljal.« 957 Prevod: »Sovenska stolica v Gradcu« v Domovinskih listih. 958 Prevod: »Gradec, deminutiv od grad (die Burg), od tod zveneci a v Graz, kar se skuša pri­ kazati z ä (Gräz), da Bavarci tega ne bi brali kot Groz (kot Voter, Vater, oce; I hobi khopt, ich habe gehabt, sem imel).« verzeihen, sondern sogar zu wünschen ist.«959 V sestavku »Slavische Sprache in Inneröstereich«960 pa je priobcil v Wiener allgemeine Literatur Zeitung leta 1813 razsodbo o knjigi: »Deutsch – slovenisches lesebuch etc. Nemško – slovenska branja etc., herausgegeben von Johann Nepomuk Primitz, öffentlichen Professor der slovenischen Sprache im Lycee zu Gräz 1813«.961 V tej razsodbi mu brusi dokaj gorke, vmes pa sproti popravlja napake ter kaže, kako se to ali ono dobro slovenski glasi in piše … (iz Jezicnika)962 959 Prevod: »Poseduje v osebi skriptorja licejske knjižnice, gospoda Janeza Primica, mladega obetavnega profesorja, ki kaže posebno ljubezen in zavzetost do svojega predmeta in stro­ke, ki si ju pri vsakem profesorju lahko le želimo, ne le dopušcamo.« 960 Prevod: »Slovanski jeziki v notranji Avstriji.« 961 Prevod: »Nemško-slovensko berilo itd. Nemško-slovensko branje itd. Izdal Janez Nepo­muk Primic, javni profesor slovenskega jezika na liceju v Gradcu.« 962 Besedilo pretrgano. XXXVII O znacaju Kopitarjevem sodijo neslovenski pisavci vecinoma preostro in kri-vicno; ravno njegova pisma, katera je zbral in izdal Jagic, so nam dokaz, da ni bil tak, kakor so ga slikali sovražniki in nasprotniki. Pypin963 sodi o njem tako: »Kopitar je imel brez dvojbe znacaj pravega absolutista, kakor omenja njegov bijograf v 'Slovniku naucnem', znacaj jezicavega, intolerantnega cloveka, ki je imel visoko mnenje o sebi, pa ne posebno visoko mnenje o nasprotnikih, se­veda z izjemami. Sam (t.j. Pypin) sem slišal od oseb, ki so s Kopitarjem same govorile, kako zelo je spoštoval Vostokova, ki vendar ni nikakor véroval v nje­govo slovensko panonsko teorijo starega jezika. O tej osebnosti nocemo skleniti definitivne sodbe, toda mislimo, da s tem stvar nikakor ni koncana, ce ga kedo imenuje 'Mefistofela', avstrijskega agenta ali sovražnika Slovanov; v tem znacaju so utegnile biti prav odkritosrcne crte, katerih nocejo videti. Prvic se zrcali v Kopitarju zgodovina njegovega rodu, ki je majhen, locen od drugih, že davno zanesen v katoliško izkljucnost. Pisatelji Kranjski so bili zdavna nemški pisatelji; slovanski »preporod« ni tudi v naslednji generaciji Kranjski vzbudil tako veselega upanja kakor drugod, Prešernu se ta preporod ni kazal v isti luci kakor Vrazu; bodocnost so pricakovali vsekakor poleg Nemcev, pa ne brez njih in nikakor ne nad njimi. Drugic ni bil Kopitar rusoljubec, kakor mnogi Cehi tedanje dobe, s katerimi so ruski slavisti in prijatelji slovanstva obcevali posebno, stvarjajoc si po njih in po sebi nekak pojem, kaj bi moral biti »Slovan«. V tem, ko je mogel nedostatek rusofilstva biti popolnoma osnovan, so to na Ruskem identificirali s 'sovraštvom zoper slovanstvo'. Toda nepristranski opazovavec mora priznati, da je bil ta nedostatek rusofilstva, ne samo v tisti dobi, ne nenavadna crta zapadnega omikanega in pri sebi doma patrijoticnega slovanstva, ampak da se tudi še zdaj cesto izraža v izolaciji zapadnega slovanstva od vzhodnega. Kot posledek se po­kaže nekak skepticizem gledé slovanskih stvari, poostren po neugodnem stanju svoje lastne domovine, in pri tem so vtegnile ravno slabe strani, ki jih ima 'pan-slavizem', posebno riniti na dan. Tako vemo zdaj, da se je n.p. njegova sumnja zoper nekatere takrat najdene spominke starega ceškega slovstva popolnoma ob-nesla. 'Sovraštvo zoper slovanstvo' se ne dá združiti z vnetostjo, s katero se je vdeleževal del Vukovih. Tudi slavni Šafărik, kateremu se imamo toliko zahvaliti za slovanski preporod, ni bil, kolikor sem se sam preprical v pogovoru ž njim v 963 Aleksander Nikolajevic Pypin (1833–1904), zgodovinar ruske književnosti. njegovega življenja zadnjih letih, svoboden velike dvojbe in nezaupnosti. Res da je bil Kopitar katoliško ekskluziven; toda zavoljo tega ni bilo treba odgovarjati mu z grško-vzhodno ekskluzivnostjo. Kopitarjev znacaj razložiti je teže, kakor se navadno misli.« Tako Pypin. Ni moja dolžnost zbrati vse, kar se je kedaj po pismih pisalo o njem dobrega in slabega. Omeniti hocem le, da Pogodin, hvalno pripoznavaje silno ucenost in delavnost njegovo, pravi o njem, da je bil »pylky katolik. v. duše« in je imel »nęsto volitérovskoe, sarkasticeskoe vo vzgljade na predméty«. Najbolj ga obirata Šafarik in Palacký, prvi ga imenuje »ein wahrer Nolimetangere,964 der Wiener Mephisto, Diener und Organ der römischen, deutschen, polnischen Jesuiten; der Wiener Kappa« i.t.d., vendar pripoznava iskreno: »sollten sie glauben, das ich Kopitar Gelehrsamkeit nicht anerkenne und so weiter, so würden sie in ei­nem grossen Irrthum sein. Ich habe Kopitar nie feindlich behandelt und ihm seine feindseligkeiten verziehen.«965 Za Kopitarjev znacaj je zanimivo, kar piše o njem Kollár, ki ga je zadnjic obiskal 22. julija leta 1844, ko je bil Kopitar že na smrt bolan: »Na Dunaju smo ostali samo en dan. Ko sem slišal, da je Kopitar nevarno bolan, sem ga obiskal, dasi so bili moja žena in drugi tamkajšnji prijatelji in Slovani zoper zaradi osebnih vzrokov, ceš da je ta mož gg. Šafarika, Gaja, mene in druge Slo-vane v poslednjih svojih spisih hudo razžalil. Jaz sem vendar, hotec dati enkrat zgled slovanske edinosti in pomirljivosti, šel h gospodu Kopitarju. Sprejel me je na svoji bolniški postelji nepricakovano ne le prijazno, ampak tudi vroce in prisrcno. Ker pak ni smel zavoljo bolecine v grlu mnogo govoriti, mi je ves cas stiskal roke ter je govoril bolj z izrazi na oblicju, kakor z besedami. Ko sem ga prašal o njegovih nedokoncanih delih, spisih in ostalini: komu to zapusti in kedo to dokonca, je odgovoril: 'Zato me le malo skrbi; Napoleon je rekel: Mi si domišljamo, da smo morda nenadomestni, komaj pa umremo, se že potiska na naše mesto pet in deset drugih. Tako je tudi z ucenjaki in s knjigami'. Ko sem ga prašal o slovanski stolici v Rimu, je rekel, da svet o tem vec govori, kakor je morda resnica. 'Jaz sem', pravi, 'izuril in usposobil za to nekega dalmatinskega meniha v Rimu, ko sem se tam bavil, toda kake nasledke bo to imelo, ne vem'. 964 Dobesedno: »ne dotikaj se me«. 965 Prevod: »Pravi nolimetangere, tale dunajski Mefisto, sluga in orodje rimskih, nemških in poljskih jezuitov dunajskega reda … ce mislite, da Kopitarjeve ucenosti ne priznavam in tako dalje, ste v veliki zmoti. Kopitarja nisem nikoli obravnaval sovražno, njegovo sovražnost pa sem mu oprostil.« Naposled mi je z neko neizrecno radostjo pokazal krasen izvod Ostroške biblije, katerega je pred kratkim dobil iz Peterburga. Ko sem mu jo prinesel z mize k postelji k njemu, razjasnile so se mu ugašajoce oci zopet in so bliskale ko ogenj. 'To je lep zaklad, drag in ljub vsem Slovanom!' Iz tega je bilo videti, kako vroc castivec stare slovenšcine je bil Kopitar. Pri odhodu se je locil od mene z mirno dušo in zares modrijansko udanostjo, rekoc: 'Ko se vrnete iz Italije, me boste pac težko zopet videli', kar se je v resnici tudi zgodilo. Sit ei Terra levis! Na njegove cloveške slabosti pozabimo, njegove velike zasluge za naš narod pa cenimo!« Kopitar je bil v zvezi z vsemi važnejšimi možmi tedanje dobe, kolikor so se pecali z znanostmi, ki so se priljubile njemu. Najzanimivejša je za slovenskega filologa njegova korespondenca z Dobrovskim, Šafarikom, Mušickim, Vostóko­vom, Pogódinom, Jak. Grimmom, z nemškima helenistoma Wolfom (iz Berlina) in Schneiderjem iz Breslava, z modroznancem Hermanom iz Lipska, jezikoznan­cem Valterjem, Sacyjem iz Pariza, Bowingom iz Londona i. dr. Zasluge njegove za staro slovenšcino in staro zgodovino slovensko so velike, dasi dandanes ne velja vec njegovo mnenje o domovini staroslovenskega jezika. Kolike so njegove zasluge za srbski jezik in slovstvo, to kaže srbska književna zgo­dovina. Vzbudil je Vuka, ga vodil in zagovarjal, kjer je bilo treba. Kako prisrcno je bilo razmerje med obema, kažejo nam najbolj pisma Vukova. 1. dne junija 1814. leta mu piše Vuk med drugim: »Ne izgubljajte popolnoma upanja, da se zopet vrnem na Dunaj in da bova ustno obcevala med sabo. 15. dne junija st. st.966 pojdem od tukaj na Temešvar, Pancovo in Zemun v Karlovce, medpotoma bom zbiral srbske narodne pesmi in drugo narodno blago ter prezimil v Karlov­cih. Spomladi pak, ako jo doživim, pridem k vam na Dunaj. Da, ce bi vedel, da bi mogel tam, morda v Dornbachu, živeti ob srbski literaturi, tedaj bi se priho­dnjo zimo tukaj na jugu oženil in spomladi bi odšel tje, da bi tam ostal za vselej. O kedo bi bil srecnejši od mene? V družbi takega prijatelja živeti! … Toda prišel bom, ne da vidim Dunaj, ne Prater, ne Schönbrunn, ampak – Vas!« In je res prišel. Kakor pod blestecimi žarki sonca se je njegov talent v rednem obcevanju s Kopitarjem razvil v tisto prekrasno delovanje, ki mu je pridobilo castni naslov reformatorja srbske pismenosti, ustanovitelja modernega srbskega literaturnega jezika. Kopitarjeva zasluga je, da je Vukova graficna reforma izpala tako, kakorš­na je, da ima srbski slovar Vukov, pri katerem je Kopitar vec mesecev sodeloval dan na dan, tiste prednosti, ki so ga naredili v domaci zaklad srbske narodnosti 966 Nejasen pomen kratic st. in da je mogel mladi Srb, s prva še neubrušen demant, kmalu stopiti v osebno obcevanje z možmi kakor Jakob Grimm. Naposled ni najmanjša zasluga Kopitarjeva, da je za slovansko jezikoslovje pridobil Miklošica. Kopitarjevo ime se bo še mnogokrat imenovalo v naši slov­stveni zgodovini. V zadnjih predavanjih sem govoril o Kopitarju ter omenil, da je s svojo slov­nico užgal v pisateljih voljo, pisati v kolikor toliko dobrem jeziku in varovati se pred vsem germanizmov. Seveda velja to bolj o tistih pisateljih, ki so pisali na Kranjskem in so bili kolikor toliko v zvezi z glavnimi voditelji kranjskega pisemstva, ter so se šolali sosebno v Ljubljani, kjer so imeli priložnost obiskovati predavanja in vaje pri slovenski stolici v semenišcu. Vecina pisateljev iz te šole je pisala knjige pobožne vsebine, nekaj tudi take, ki so namenjene priprostemu narodu; mnogi med njimi so še ostali pri stari kranjski šprahi ter jim ni bilo do jezika, ampak le za stvar. Med nje spada na primer pater Paškal Škrbinc iz Višnje Gore, slovec predigar, ki je izdal poleg neke izložejne pesmi tudi vec zvezkov predig, namrec en zvezek nedelskih, en zvezek prazniških pridig. Cop pravi, da njegovo življenje »war nicht so ganz regelrecht«,967 kar imenuje Marn natolceva­nje; koliko je resnice, dandanes ne vemo vec; v predgovoru omenja sicer Škrbinc sam, da ga mnogo ljudi obrekuje. Dalje je prištevati k njim vnetega duhovnika, poznejšega misijonarja Friderika Barago iz Dobrnic, ki je spisal mnogo sloven-skih molitvenih knjižic, zelo priljubljenih: »Dušna paša«, »Od poceševanja in posnemanja Matere božje«, »Premišljevanje štirih poslednjih reci«, »Zlata jabol­ka«, »Nebeške rože«, ter je skrbel tudi kot indijanski apostelj za izomiko izrocene cede, spisujoc za njo potrebno knjigo v ocipvejskem jeziku. Za cerkvene pesmi je skrbel Luka Dolinar iz Loke: »Pesem od Svetiga leta«, »Pesmi v nedelje celiga leta«, »Pesmi v godove in praznike celiga leta« in »Izidor, brumni kmet«, »Buk-vice ljubim kmetom podeljene«, »Pesmi od farnih pomocnikov ali patronov v Ljubljanski škofiji«, »Pesmi od svetnikov in svetnic v Ljubljanski škofiji«, »Prilog k slovenski pesmarici«. Enak pesnik je bil Martin Kuralt, duhovnik, tudi spreten latinski in nemški pesnik, ki je zložil »Jutrejno pesem eniga Kranjskiga kmeta«. Gašper Švab iz Bohinjske Bistrice je spisal »Katoljški nauk od zakramentov sv. Pokore in presvetiga Rešnjiga telesa« in izdal »Okrajšane zgodbe Sv. pisma« Kri­štofa Schmida, torej iste knjige, ki jo je poslovenil tudi Matevž Ravnikar. Spisal 967 Prevod: »Ni bilo povsem po pravilih.« je tudi »Nauk katoliške cerkve v opravicenja grešnika« in »Predige za vse nedelje in praznike celiga leta«. Enak pisatelj je Andrej Bohinc iz Zapog, ki je spisal aske-ticno knjigo »Družba verniga cloveka z Bogom«. Pater Ferdinand Bonca iz Št. Vida nad Ljubljano je izdal tri pridige za sveto leto in pesem »Pot v nebesa«. Ime­nitneši od teh je vsaj gledé jezika Andrej Albreht iz Idrije, ki je izdal »Keršanski katoliški nauk od narpotrebniših resnic svete vere«, potem še drug »Katekizem za odrašeno mladost« in »razlaganje karšanskiga katoljškiga nauka« pa »Sveti veliki teden ali molitve in ceremonije, ki se po zapovedi katoljške cerkve veliki teden opravljajo«. On je tudi popravljal jezik spisov Veritija. Ta je bil laškega rodu iz trga Tolmezzo pri Terzu v videmski škofiji; v latinske šole je hodil v Vidmu, služil je potem v trgovski štacuni v Požunu, štiri leta v mornarstvu na Laškem, nekaj casa je bil potem doma gospodar, nato bogoslovec v Vidmu, posvecen v mašnika leta 1800. Služil je za kaplana v Horjulju, kjer je bil takrat župnik Lah Cipriani, v Ljubljani pa škof Lah Brigido, potem je bil kaplan v Selcih, leta 1804 na Krki dolenjski, leta 1806 vikar v Rovtah, leta 1812 fajmošter v Horjulju in leta 1840 korar v Novem mestu, kjer je umrl 1849. Od doma ni razumel nobene besedice slovenski; s pridnostjo in vnemo pa je dosegel, da je postal plodovit slovenski pisatelj, ki presega v jezikovnem oziru dosti drugih, ki so Slovenci rojeni. Knjige, ki jih je pisal, so pobožne vsebine in namenjene narodu: »Razlaganje Jezusovih naukov na gori, kakor jih popisuje svet Matevž«, »Popotnik široke in vozke poti ali popisovanje kako se clovek spaci, v grehih živi, kako se poboljša in Bogu služi«; zlasti pa »Življenje svetnikov in prestavni godovi« v štirih debelih zvezkih (v dveh natiskih), katerega dela se je sprva lotil kanonik Miha Hofmann. Izdal je dalje »Razlaganje svetega evangelja«, »Trpljenje Jezusa Kristusa«, »Keršanski katolški nauk za odrašene« in drugi za otroke; »Perpravljanje k smerti, premiš­ljevanje terpljenja in smerti Gospoda in Odrešenika našega« in »Mnogi sveti nauki in zreki iz bukev Pripovist, Pridigarja, Modrosti in Siraha«. Osem del pa je zapustil še v rokopisu: torej res izredna plodovitost, ce se pomisli, da je v tisku izdal okoli 6290 strani, s cemur je gotovo dosti pripomogel, da je narod bral. V enaki smeri je deloval Janez Traven iz Doba, na zadnje dekan v Ribnici, ki je izdal »Opominjevanje k'pokori v svetem letu 1826, to je Pridige itd«, in pa vec latinskih asceticnih knjig. France Pirc iz Kamnika je postal pozneje misijonar v severni Ameriki; ko je bil še doma, je spisal »Kranjskiga vrtnarja« v dveh delih, bil je torej eden prvih pisateljev za posvetni poduk našega naroda, katerega je v drugi knjigi tudi ucil, kako se morajo te škodljive gosence pokoncati; iz Amerike je pošiljal svojem Podbrežanam, nekdanjim faranom na Kranjskem, pesmi, ki so bile tudi izdane in nekdaj mnogo popevane med slovenskim narodom, tako da so se zatrosile celo v zbirke narodnih pesem, zlasti njegova pesem »Od prvega popotovanja v Ameriko«, ki se zacne tako: Kdo bi mi bil to povedal, Sam b'ne bil nikol verjel, De Ameriko bom gledal, Tukej Krajnsko pesem pel! Pesem obsega 50 kitic. Spisal je tudi zanimivo nemško knjigo: »Die Indianer in Nord Amerika, Ihre Lebensweise, Sitten, Gebräuche und so weiter«,968 St. Louis 1855 leta. Za posvetni poduk je skrbel še Juri Jonke iz Srednje vasi na Kocevskem, ki je dal preložiti svojo knjigo »Kranjski Bucelarcek, to je kratko poducenje cbele rediti«. Preložil jo je Luka Pintar, pisatelj pobožnih knjižic. S spisi teh mož je bilo vsaj kolikor toliko preskrbljeno za branje narodu, za prakticni poduk v verskem in gmotnem oziru, s cemur so gotovo po svojih moceh nekaj dopomogli k nrav­nemu in materijalnemu napredku naroda, na slovstvo pa niso imeli nobenega drugega vpliva, da, nekateri iz imenovanih so stavili razvoju posvetnega slovstva, kakor bomo videli pozneje, celó zapreke. 968 Prevod: »Indijanci v Severni Ameriki, njihov nacin življenja, obicaji, navade in drugo.« XXXVIII Razmeroma kesnó so stopili na slovstveno polje štajerski Slovenci. Imenoval sem že Popovica, Hasla, Franca Gorjupa in Zagajšeka. Iz prejšnih stoletij so bili Štajerci samo latinski in nemški pisatelji, nekateri med njimi, kakor Popovic in Gašpar Rojko, so dosegli svetovno slavo. O slovenšcini se iz prejšnjih let le malo sliši. Misli se, da so v Rušah že v casu od leta 1676 do 1697, za gotovo pa leta 1700, predstavljali igro tudi v slovenskem jeziku, ki jo je zložil neki benediktinec Egidij; kaj je s slovenskim rokopisom in kdo ga je napisal, o tem molci kroni­ka ruška. Tudi štajerskim slovenskim pisateljem je bila prva potreba pobožnih knjig. Take so pisali Hasel, dalje Franc Gorjup, ki je izdal »Cerkovno lejto ali Evangeljski navuk za use nedele in praznike«, potem Golicnik Janez, ki je po­slovenil Janžetovo »Cebelarstvo«. Anton Breznik, beneficijat v Žalcu, je oskrbel stoletno pratiko z gospodarskimi sestavki, knjiga, ki je bila še dvakrat ali trikrat natisnjena in še dandanes napoveduje, kakšno bo vreme. Na Štajerskem je delo-val Reja Andrej, rojen leta 1752 pri Krminu na Goriškem, pozneje fajmošter v Zibiki in v Šmarju pri Celju; kot župnik pri sv. Petru na Sotli je marljivo pobiral in zapisaval nepoznane mu slovenske besede in reke in v tem duhu je poslovenil tudi Jakominijev Veliki katekizem. Istega leta, katerega je izšla stoletna pratika Breznikova, je neki nepoznani pisatelj izdal v Mariboru »Enu malu besedishe nemric slovinskiga inu nemškiga jezika«, ki je bilo potem še dvakrat ponatisnje-no; veci del tega besediša obsegajo slovensko nemški pogovori dveh kmetov o dobrem in prakticnem gospodarstvu; govori se tam o živinskih boleznih, kako jih je leciti, kako je ravnati s pšenico, režjo, jecmenom, ovsom, ajdo, prosom, konji, govedom, kako je skrbeti za zdravje; zopet drugo poglavje poducuje kme­ta od društve, te gosposke, od postav inu Žovnierjov, zopet drugo od dazije in štibre, eno govori od pokojnosti tega kmetniga stana, dalje pogovor med dvema sosedoma, v katerem razlaga sosed sosedu, kako si je opomogel iz stiske in reve. Pisatelj je bil po jeziku domá med Slovensko Bistrico in Mariborom.969 – Za poduk v kmetijstvu je skrbel tudi Ivan P. Ješenak, ki se je v Ulimju sam skušal na malem zemljišcu v kmetovanju in napisal »Bukve za pomoc inu prid kmetam«; tudi pozneje, ko je postal prošt stolne cerkve pri sv. Andreju, je deloval veliko za narodno omiko. On je sprožil misel, da se napravijo v Celju latinske šole, kar se je tudi izpolnilo leta 1809; ti gimnaziji je tudi zapustil vse svoje knjige. 969 Precrtano Konjicami. Edini mož, ki je v žalostni ponemcevalni dobi deloval med štajerskimi Slo­venci v narodnem duhu in izobraževal svoje rojake ne samo kot predigar in ucitelj, ampak tudi kot pesnik, je Leopold Volkmer. Rodil se je v Ljutomeru 13. oktobra 1741. leta. Povoden Simon poroca v svojem spisu »Bürgerliches Lesebuch«, da je bil Volkmerjev oce Sležak,970 Orožen pa misli, ker se v starih listinah imenuje neki uskok Vukmir, da je bil uskoškega pokolenja. Prvo vtegne bolj pravo, ker bi bili štajerski Slovenci gotovo sicer ostali pri Vukmerju; pišejo ga tudi Volkmayr, Volkmar. V latinske šole je hodil v Varaždino od 1753 do 1759 leta, kjer so takrat ucili jezuiti. Tam se mu je morda tudi vzbudila ljubezen do materinjega jezika in pesništva. Modroslovske šole je dovršil v Gradcu od leta 1759 do 1761 in tukaj se je tudi ucil potem bogoslovje do 1764. leta, katerega je škof graški posvetil v mašnika. Eno leto še se je vežbal v Gradcu za dušno pastir­stvo in je stanoval v tukajšnjem duhovskem semenišcu. V jeseni 1765. leta pa je prišel za kaplana k Sv. Ožbaltu, podružnici meniške župnije v Ptuju, kjer je ostal do leta 1769. Tega leta je prišel k veliki cerkvi v Ptuj, sedaj proštijski in je bil od leta 1769 do 1773 sacrista ali nadzornik žagreda.971 Leta 1773 je dobil Golobov beneficij in je prevzel dušno oskrbovanje ptujske bolnišnice, katero službo je opravljal do septembra leta 1784, ko se je preselil k Sv. Urbanu zunaj Ptuja, kjer je bil kaplan do 27. avgusta 1788. leta. Po smrti župnikovi je postal tam oskrbnik, katero službo je opravljal do 2. februarja 1789. leta, ko se je preselil kot oskrbnik k Devici Mariji v Vurbergu. Od 4. julija 1789. leta do leta 1808 je bil kaplan pri Sv. Martinu pod Vurbergom. V tej dobi je usta­novil zalogo za kaplana pri Sv. Martinu, položivši v ta namen 400 goldinarjev, ki nesejo 16 gl. 80 kr., za katere je opraviti pet svetih maš. Leta 1808 je dobil 200 gl. pokojnine, katero je še štiri leta užival pri Sv. Martinu. Leta 1812 se je preselil nazaj k Sv. Urbanu, kjer je 22. septembra 1814 bral zlato sv. mašo. 20. decembra 1815 je prosil, da bi ga škof oprostil dolžnosti, moliti brevijar, ker so mu oci osla­bele, kar se mu je 10. januarja 1816 leta tudi res dovolilo. Pri Sv. Urbanu ga je zadel 4. februarja 1816. leta v cerkvi mrtvoud, umrl pa je 7. februarja leta 1816. Volkmer je bil velik prijatelj pridnih mladih ljudi; v tem delu je že na Ptuju osnoval zasebno šolo in se ž njo preselil k Sv. Urbanu. Veliko mladencev je izucil do viših šol, dosti prav siromašnim pa je on pomagal šolati se. Dijaki so imeli pri Volkmerju hrano in še pred štiridesetimi leti se je pri Sv. Urbanu kazal na desko 970 Šlezak – poljski Šlezijec. 971 žagred – zakristija. pritrjen nož na vzvod, s katerim je Volkmer rezal svojim ucencem vsakdanji kruh. Župnijski knjižnici pri Sv. Urbanu je zapustil tudi svoje knjige, katerih je precejšne število. Ce sodimo po njih, je bil gotovo zelo izobražen. Volkmerja narod dolgo ni pozabil zlasti zavoljo njegove ljubezni do petja v domacem jezi­ku. Še cez trideset let po njegovi smrti so znali ljudje urbanske fare veliko lepih reci pripovedovati o njem, posebno tudi o mestu, kjer je stal v pesmih toliko obžalovani hrast. Prve pesmi je spisal Volkmer v dobi, ko je bil kaplan pri Sv. Ožbaltu od leta 1765 do 1769. Snov jim je zajemal iz basni nemških pesnikov Gellerta, Gleima in Lessinga. Kaplan pri veliki cerkvi v Ptuju je spisal vec cerkvenih pesmi, katerih je precejšne število prepisal Jožef Štuhec, okoli leta 1800 ucitelj pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah, nekaj jih je bilo tudi natisnjenih v Gradcu 1783. leta: »Pesme k tem opravili te svete maše, s toj pesmoj pred predgoj, iz nemškega na slovensko prestavlene, za fare Optujske dekantie«. V Gradcu, pri Royeri 1783. Pri teh pesmih je zanimivo to, da so pisane v dobri meri, ne kakor kranjske cerkvene pesmi iz tiste dobi, samo v štetih zlogih, n.p.: »Rosi nebo, to pravico, Megle dol nam dajte njo«, ali »Zvelicar je gor vstano, Na tretji dan ganc rano.« V leta 1784 do 1789, ko je bival pri Sv. Urbanu, spadajo tri basni, katerih snov je zajeta iz Pfeffelnovih,972 leta 1783 natisnjenih, in vec predig. Zložil je takrat tudi neko castitko na župnika Omulca in »Pesem od sv. Jožefa«, ki se je pela pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah. Pri Sv. Urbanu je skrbel za to, de so dobile vse župnije v ptujski dekaniji prirocno knjigo za porocanje. Leta 1789 je bila natisnjena Volkmerjeva knjižica »Der Messgesang – Mešna pesem« v Gradci, 22 str. Dalje poroca Povoden: »Pisal je tudi cerkvene pesmi za svecano službo božjo, med katerimi je znana mašna pesem in zahvalnica 'Tebe Bog mi hvalimo', pa tudi druge duhovne pesmi so vredne sem biti prištete. Pisal je tudi nedeljska in prazniška evangelja, s kratkim, jako spodbudljivim razlaganjem v tistem narod­nem jeziku, ki ga v ptujski dekaniji razume vsakdo.« Ko je bival Volkmer pri Sv. Martinu, je preložil latinsko himno: »Razkri jezik cudovito Mesa no kervi skrivnost«. Letnico 1795 nosi Cvetkov prepis Volkmerjeve pesmi »Od kmestva«, ki je postala narodna. Kakor kaže Murkova izdaja Volkmerjevih »Fabul in pe­smi« je bila »Hvala kuhne« zapeta pri Domlatkih leta 1795 in Cvetkov prepis »Tolažba enega vencerla« je nastal leta 1792 v Domladkih, leta 1801 je nastala 972 Gottlieb Konrad Pfeffel (1736–1809). Nemški pisatelj, castni clan berlinske Akademie der Künste in kraljevske Akademie der Wissenschaften v Münchnu. »Sodba krez dekle« pri Domladkih. Štuhec govori o neki Volkmerjevi knjigi, ki ima naslov: »Pesem k božji službi v rimski katoliški Cerkvi, vekši tak iz nemškiga in latinskega na slovensko prestavlene od Leopolda Volkmera 1805«; ta knjiga pa menda ni bila nikdar tiskana. Pac pa je Volkmer leta 1807 [izdal] knjižico z naslovom: »Hvala kmetickega stana ino tobacie trave v dveh pesmah zapojene v leti 1807«. Pod tem naslovom je majhna slika, na kateri vidimo med dvema drevesoma dve ovcici, na tleh pa leži pastirska pišcalka. »V Marburgi, se neide per Martinu Merzinger, bukvarju. Pritiskana pri Fr. Schützi«. Na drugi strani je geslo: »Vsaka dobra rec se sama hvali; pa ne vsaki pozna, da je dobra, ci se njemi ne pove«. Te pesmi je zložil Volkmer že leta 1789. Leta 1809 je spisal po priceva­nju Murkovem in Cvetkovem »Hvalo in zanicevanje landverov«. Zadnje pesmi je spisal zopet pri Sv. Urbanu: »Cujež ali najeti pes« (1813), »Kruh ali cloveške nevošlivosti« (1813) in »Slovo od mojega hrasta«. Leta 1814 je zacel zbirati svoje basni in pesni. Izdal jih je po njegovi smrti Anton Murko leta 1836; nekaj pa jih je že prej objavil tudi Danjko v svoji zbirki »Sto in petdeset posvetnih pesmi«. Volkmerjevi umotvori niso prosti nemškega duha, dasi se je mož dosti trudil, peti v narodnem duhu; veckrat jim poleg obilnega zdravega humorja manjka pesniškega vzleta; tudi jezik je vcasi pogrešen. Vendar gre z druge strani Volkmer­ju zasluga, da je s svojim na pol narodnim pesnikovanjem oživil sploh ljubezen do pesništva ter pripomogel, da se je ohranila v Slovenskih Goricah slovenska pesem. Vrhu tega odlikujejo zlog njegovega narecja mnoge znamenite jezikovne posebnosti, nekaterim niso bile ravno zavoljo tega po volji, zlasti ne Kranjcem, Prešeren je zavoljo njih celo picil Murka, toda tajiti ne smemo, da so na svoje rojake ravno tako vplivale, kakor na Kranjce Vodnikove. XXXIX Kakor Volkmer je deloval tudi Štefan Modrinjak iz Središca, kjer je bil rojen leta 1774. Stanko Vraz ga v svojem delu »Gusle i tambura« omenja pohvalno. Tri gimnazijske razrede je zvršil v Varaždinu, sedmi in osmi v Gradcu, kje druge, se ne ve. Bogoslovje je dovršil najbrž v Gradcu. Leta 1804 in 1805 je bil ka-plan v Ormožu, potem župnik pri Sv. Tomažu do leta 1814; nato je prišel k Sv. Miklavžu, kjer je leta 1827 umrl nagle smrti. Vraz piše o njem: »Ljudi, što su ga poznavali, hvale ga, kao covjeka umnostno ucena, ugodna i poštena. Proti koncu svojih godina, nerado gledan od poglavara, poradi nekojih stvari, v koje se slobodni taj um nije mogao skuciti, zanemari se sasvim, pijuci preko mere, da u picu zaboravi tuge i žalosti svoje …« Vraz neizmerno hvali njegove pesmi, ceš, »da su žeženo zlato, pravi ures poe­zije slavjanski. Iz njih zbori«, pravi, »cisti um slavjanski glasom domorodnim; misli uzvišene, izložene obrazi sjajnim, fantazije zdrave, skore, uznešene«. Ta hvala je seveda prevec navdušena. Modrinjak je imel lep talent; v malem številu njegovih pesmi nahajamo lepe smele podobe in druge govorniške figure, pa iz­vajanje glavne misli je tu in tam nejasno in pesnik veckrat pade, rabec kak robat izraz, v nedostojnost; verzi so slabi, dasi ne vsi, jezik pa je pomešan z nemškimi in madjarskimi besedami. Pesmi je zlagal le v naglici, kar je razvidno iz šepavih verzov in necistih rim; najbrž niti ni imel namena kedaj jih izdati; zlagal jih je o priložnosti ter jih bral znancem in prijateljem, ko je bil dobre volje pri »punoj rocki«. Njegov rokopis v slovenšcini je pisac po njegovi smrti razdrapal in vrgel na smetišce in le malo se jih je ohranilo. Le mala knjižica se je že prej rešila, iz katere je nekaj pesmi prepisal Vraz. V nji nahajamo neko zaljubljeno »Elegijo«, o kateri pravi neki kritik, ki jo je bral, da se misli ne zlagajo z duhovskim stanom in poklicem in da je morda s tem Modrinjak zakrivil, da je bil »nerado gledan od svojih poglavara«. Tudi druga, »Golob«, je zaljubljene, sentimentalne vse­bine, toda se ne tice pesnikove osebe. Zložena je leta 1812. Golob in golobica sta združena v ljubezni; jastreb prileti, zažene se na golobico in ji izmakne rep. »Golob tužen, ves prestrašen – Žalosten sedi – S tugom zgube je opašen – Suz­nato gledi. – Suzne oci – gor zdigava – Vu dne v noci – Si zdihava, – Gnezda ne gradi«. Vec si ne išce hrane in koncno: »V mracnem koti – Žalost ga vmori. Golobica od strahote Dalko zaleti, Celi tjeden do sobote, V dom ne pogodi, Sem tam besno Trudna lece, Tužno, kesno Al brez srece K domi prileti«. Doma lacna in žejna neprestano išce goloba, najde ga naposled v kotu na slami mrtvega, toda misli, da je še živ in spi. Ko pa se preprica o njegovi smrti, »K njemu tužna se pridene Pa ž njim vekom spi«. Kakor je razvidno iz te vsebine, je snov jako sentimentalno medla, neosnovana in neverjetna. Verzi niso ravno slabi, pa neprimerno izbrani za pripovedno-liricno pesem. Tretja pesem ima naslov »Amico Zvetkoni«,973 zložena je leta 1813 na cast mlaj­šemu prijatelju Francišku Cvetku, poznejšemu dekanu v Ljutomeru, in pocetek vsake kitice ima eno crko iz imena Cvetkovega. Pesem je sicer jasen izraz domo­ljubja Modrinjakovega in njegovega sovraštva do nasprotnikov; oblika pa je še pomankljiva. Zacenja se: Zadnji clovek je na sveti Ki svoj rod za nic drži, Zastonj so mu rožni cveti, Njemu nikaj ne diši. V nadrah maternih se shrani, V njenoj reji se zredi, Macohu oslepno brani, Mater pa za nic drži. Erjav kakti Judež bodi! Naj te pes za plotom jé: Med Slovence naj ne hodi, Ki je prav Slovenec ne! Ti prijatelj Cvetko jesi Materne dežele cvet, Z Dornavske Kamenske vesi Z lukom zrejen in oplet. Kokol nesi med pšenicoj, Šcipek raseš med kopriv, Kokol sterga se že s klicoj, Šcipek pa je ves pikljiv. O kak ja želim vam vživat Drugo podmesecni svet. Primic, Šmigvc, Cvetko vivat Dosti, dosti dugo let! 973 Prevod: »Prijatelju Cvetku«. V pesmi »Vinska bratva« hvali pesnik vinsko moc in dobroto, ki v žalosti tolaži cloveka, ter mu zbuja v srcu radost in veselje. Ti svet bi pun zlocinstva bil, Pun srditosti jala, Ce ne bi clovek vina pil, Kde bil bi smeh no šala. Konca se: Ce kaj glava boli te, Napij se dobro vina To proti vsem betegom je Najboljša medicina. V pesmi »Deklici« svetuje pesnik ženskim, naj se mlade omože, ker sicer lahko obsedé; posneto je po neki nemški. V pesmi »Prošnja« se nam kaže zopet zaljubljenca; neka druga, »Punica zeta tuži«, je šaljiva. Mati namrec toži, da ima zeta zapravljivca, ki cele noci kvarta, po dnevi pa spi. Ko ni doma kaj jesti, pa kolne, da je strah. »Gosposki stališ spoznan od kmeta« kaže, kako je Modrinjaka veselilo poljsko delo. V nji graja gosposki stan zavoljo zapravljivosti, napuha, skoposti in preziranja delavskega stanú. Ena kitica slove: »Proti sirotam slep in gluh. On nezna kde izrase kruh, Na bresti al na vrbi. Po celi den za kratek cas V zrcalo gleda si obraz, Jé, pije, spi brez skrbi«. Manjše vrednosti je šaljiva »Od pet pijanih bab« in »Fabula«, ki pa se je Vrazu tako dopadla, da jo je v zbirki »Gusle i tambura« pohrvatil. V Primcevih pismih se nam je ohranil prepis Modrinjakovega pisma Cvet­ku, iz katerega razvidimo njegovo navdušenost za domaci jezik. V njem pa se nam je ohranila zanimiva izpovedba, da se je že leta 1809 zbralo nekaj rodo­ljubov v združbo, da bi gojili svoj jezik. »Vor 7 Jahren sind wir, 9 an der Zahl, alle ex ordine Levi, mit Kreisämtlicher Bewilligung den 30. September974 im Pfarrhofe zu St. Urban im Luttenbergischen in der Absicht, unsere Sprache zu organisieren zusammengekommen. Ich selbst habe von diesem Congress guten Erfolg gehofft. Meine Mitglieder Sprachen von Verfassung eines Worterbuchs, 974 Pravilno November. ich rieth zuerst auf eine Nationalorthographie und Grammatik. Der Vorschlag wurde angenommen, ich entwarf die Grundsätze der Rechtschreibung, mein seliger Freund Narat (Katechet am Gymnasium zu Marburg) machte einen weit­läufigen und Kritischen Plan zu einer Grammatik und arbeitete fleissig daran. Das Lexicon wurde unter uns alphabetisch vertheilt, bis zum September 1804 die betreffenden Elaborata fertig, wo selbe bey einem neuen Congresse zur ge­genseitigen Prüfung sollten ausgewechselt werden. Als Hillfsquelen benützten wir veschiedene slawische Grammatiken und Lexica - polnische, bohemische, kroatische und sogar russische. Während der Zeit (starb Narat, Urheber dieser Gesellschaft) ist Herr Jaklin als Synodiker in die Gesellschaft getreten. Er schrieb von Cogress nach Pettau, weiss nicht ob absichtlich, so unbestimmt aus, das Einige den 9., andere den 10., 11. und 12. September 1804 dahin kammen und unsere Bemühung ist gleich dem babylonischen Thurnbau zerfallen. (Primic pri­stavlja: Die eigentliche Ursache war der Tod Narats, glave jim je potlej menkalo.) Heutiges Tages liegt alles bei Jaklin. Bei diesem Geschäfte hatte ich mit Narat mehrere Debatten; schon mit dem Titel der Bücher waren wir nicht einig; er wollte diese wendisch betitelt wissen, nicht slawisch, weil es mit Sclave verwandt ist. Allein ich zeigte ihm, dass Slave im Allgemeinem soviel als unser žlahtni d.h. berühmt bedeutet. Herr Narat wollte in seiner Grammatik für Windische den Dual haben; wenn es sich thun lässt, habe ich nichts dagegen«.975 Potem 975 Prevod: »Pred sedmimi leti se nas je devet, vsi ex ordine Levi, z okrajno glavarskim do-voljenjem dne 30. septembra (novembra) zbralo v župnišcu pri Svetem Urbanu na Ljuto­merskem z namenom, da izboljšamo naš jezik. Od tega sestanka sem veliko pricakoval. Soudeleženci so govorili o ureditvi slovarja, sam sem svetoval, da najprej poskrbimo za narodno pisavo in slovnico. Predlog je bil sprejet, napisal sem osnutek pravopisa, moj pokojni prijatelj Narat (katehet na gimnaziji v Mariboru) je prevzel in zavzeto delal na daljnosežnem nacrtu za slovnico. Leksikon smo si razdelili po abecedi. Elaborati naj bi bili dokoncani do septembra 1804, ko bi na novem sestanku le-te medsebojno zamenjali in ocenili. Kot pripomocek smo uporabljali razlicne slovanske slovnice in leksikone: poljske, ceške, hrvaške in celo ruske. Med tem casom (umrl je Narat, ustanovitelj tega združenja) je v društvo kot clan vstopil gospod Jaklin (Mihael). O sestanku na Ptuju je pisal, ne vem ce namerno, tako nedoloceno, da so nekateri tja prišli 9. drugi 10., 11. in 12. in naša prizadevanja so se porušila kot gradnja babilonskega stolpa. (Primic pristavlja) 'Dejanski vzrok je bila Naratova smrt, glave jim je potlej menkalo'. Danes leži vse pri Jaklinu. O tem poslu sem imel z Jaklinom vec razprav, že pri naslovih knjig si nisva bila edina, on je hotel, da bi bile naslovljene slovensko (wendisch), ne slovansko (slawisch), ker je sorodno s Sclave (suženj). Dokazoval sem mu, da Slovan (Slave) po naše pomeni žlahten, to je slaven. razlaga Modrinjak svoja nacela gledé slovenske ortografije, v katero hoce vpeljati tedanjo hrvaško ortografijo. Primic sklepa nad njo roko: »über die Einfachheit: mu ne smemo zameriti, je na Hrováshkim študiral ino saj se vé, kako so taki diáki v'Hrovashko zatelebani«. Iz leta 1811 izvemo iz Primcevega pisma, da sta hotela Modrinjak in Jaklin zopet oživiti razpalo društvo; Primic misli »jetzt wäre der günstigste Zeitpunkt dazu. Kopitar könnte die Sache am leichtesten durch [ein] Schreiben an diese Herren in Bewegung setzen: schreiben sie (to je Župan) ihm, er möchte es ja nicht unterlassen, dieses zu thun, ich habe ihm selbst schön deswegen geschrieben. Zur Probe von Modrinjak's Poesie erhalten sie hier sein Gebeth am die Göttin der Weisheit: er kroatisirt stark, ich schreibe es ab mit diplomatischer Treue und werändere bloss seine Orthographie.«976 Ko so se skušali združiti doma v književno delovanje in izobrazbo jezika ma­loštajerski977 duhovniki, so isto namerjali tudi mladenici v Gradcu. Primic, Šmi­goc, Danjko, Cvetko, Perger, Krempelj, Kvas in drugi navdušeni mladenici so se budili med seboj že od leta 1808 in so bili v nekaki daljni zvezi z Dobrovskim in Kopitarjem. Mnenje, da [sta] Ciril in Metod pisala v jeziku severozahodnih šta­jerskih Slovencev, to je razžigalo mlade ljudi na ucenje slovnice in v medsebojnih teh razgovorih je iskati pravi zacetek in razvoj Šmigovceve slovnice, kakor tudi prošnje in prizadevanja za stolico slovenskega jezika. Prvo mesto med temi zavzema Janez Nepomuk Primic iz Zaloga na Kranj­skem, rojen okoli leta 1790. Leta 1809 je pristopil prostovoljnim domobran­cem štajerskim in poslal istega leta Vodniku nekoliko poslovenjenih Kollinovih brambovskih pesmi v pregled. V letu 1810, ko je bil še jurist v Gradcu, je crpal za slovar gradivo iz Truberja in Dalmatina. Istega leta je osnoval malo društvo svojih tovarišev, nazvavši je »Societas slovenica«. S Kopitarjem sta si dopisovala, in prvi ga je hvalil in spodbujal, in Dobrovski je izjavljal o tem svojo srcno vese­lje: »Primitz et socii valde mihi placent.978 Möchte doch ihr Eifer nicht erkalten. Gospod Narat je v svoji Slovnici za Slovence (Grammatik für Windische) hotel dvojino, ce je le mogoce, nimam nic proti.« 976 Prevod: »Sedaj bi bil za to najugodnejši trenutek. Kopitar bi lahko stvar oživel preprosto s pismom na te gospode. Pišite mu (to je Župan), naj tega nikar ne opusti, sam sem mu glede tega že pisal. Za poskušnjo Modrinjakove poezije vam pošiljam njegovo 'Molitev k boginji modrosti'. On mocno kroatizira, sam prepisujem zvesto diplomaticno in spreminjam samo ortografijo.« 977 Verjetno spodnji Štajerci. 978 Prevod: »Primic in tovariši mi zelo ugajajo.« Also eine slowenische (lexicalischen) Gesellschaft! Gut ist es damit anzufangen, dass man dem gemeinen Manne seine Wörter gleichsam aus dem Munde neh-me und so aufbewahre. Die weitere nöttige fortbildung mag der Schriftstellern überlassen bleiben.«979 V tem društvu se je rodila misel o potrebnosti slovenske stolice. Vedeli so jo sugerirati Jožefu vitezu Vareni, pre[d]stojniku financne prokurature, ki je opozo­ril na to potrebo tedanjega naucnega referenta Jüstela. Ta se je takoj poprijel ideje in 4. julija leta 1810 pisal štajerskim deželnim stanovom o tej stvari. Poudarjal je važnost znanja slovenskega jezika za duhovnike, ki ga morajo, in za uradnike, ki bi ga morali znati. Ustanovitev javne stolice bi v kratkem pomogla k temu. Ce stanovi vzdržujejo brez velike koristi za deželo ucitelja francoskega in itali­janskega jezika, bodo pac tudi radi vzdrževali to stolico, ker so morali do sedaj za slovanske dele dežele jemati uradnike s kranjskega, kar pa zdaj ni vec mogoce, ker je Kranjsko bilo pod Francozi. Stanovski odbor (ali dandanes bi rekli deželni odbor) je predložil, da se stolica ustanovi in ucitelj naj bi užival 1000 gl. place; dežela bi mu placevala tretji del. Posebno naj bi se gledalo na to, da se mladenici nauce temeljito in dovolj tega jezika, k cemur je potreba vecletnega poduka in mnogo prakticnega vežbanja v govorici. Deželni zbor je sklenil novembra 1810 ustanoviti placo s 500 gl., katere polovico bi placali stanovi. Jüstel je potem 15. decembra istega leta porocal dvorni šolski komisiji tako, kakor je sklenil deželni zbor, torej premenivši prvotno svoje mnenje gledč slovenskega jezika; kot prvi razlog je naveden, da naj se stolica ne napravi zato, da bi se postopalo zoper razširjanje nemškega jezika, ampak ravno za to, da se nemšcina cim dalje razširja (»den wer den Wenden deutsch lehren will, muss seine Sprache verstehen, muss Ideen mit denselben zuerst in dieses seiner Sprache wechseln können«);980 kot drugi razlog se navaja potrebnost tega jezika za uradnike; tretji razlog je to, da bi se uradnik, ki se je naucil slovenšcine, veliko bolje mogel uporabljati po vseh slovenskih deželah kakor tisti, ki zna samo nemški. Stalno placo naj bi vso dajali stanovi, samo ce bi to ne bilo mogoce, naj bi tudi naucna zaloga prispevala. V ostalem priporoca, naj bi se tudi v Celovcu in v Mariboru postavila enaka oseba 979 Prevod: »Primiz et socii valde mihi placent. Samo, da se njihovo navdušenje ne bi ohladilo. Torej slovensko (leksikografsko) združenje. Dobro je zaceti tako, da se besede vzamejo iz ust preprostemu cloveku in se tako ohranijo. Nadaljnji razvoj naj se prepusti pisateljem.« 980 Prevod: »Kajti kdor želi Slovenca uciti nemšcine, mora razumeti njegov jezik, z njim se mora znati sporazumevati v njegovem jeziku.« za enako ucenje slovenšcine, za Celje tega ni treba, ker tam skoro vsi Slovenci slovenski govoré. Deželni odbor je odgovoril, da ne more dajati 500 gl. in tako je došel nalog, da naj se o tej stolici poprašajo še neki zvedenci. Prvi, ravnatelj gimnazije graške, Rainer pravi, da se morajo Slovenci res bolj izobraževati, zato naj se ustanovi stolica, vendar bi bilo bolje, da bi se napravila v pravoslovju. Najbolj pak bi se skrbelo za to, ce bi se gimnazijam v Celju in Mariboru dodali filozoficni nauki (!). Isto je nasvetoval tudi ravnatelj bogoslovja Simon de Pre-tis. Ravnatelj pravoslovja, neki baron Spandau pa se je temu ostro uprl, rekoc, da naj bi se namesto za slovenski jezik, ki ni nikakor razvit, skrbelo zato, da se znanje nemškega jezika po narodnih šolah širi po slovenskih delih zemlje. Tudi škofijski šolski nadzornik ni za to stolico, temuc za to, da naj se na mariborski in celjski gimnaziji naloži kakemu profesorju, ki zna slovenski, da naj ucence vežba v slovenšcini, kakor se to godi v nemšcini. Tudi na uciteljišcih naj bi se oziralo na slovenšcino. Ravnatelj filozofskih nauk se je glavnemu prašanju izognil ter priporocil ustanovo filozoficnih naukov v Mariboru. Meseca aprila 1811. je predložil Jüstel porocilo cesarju, da se napravi stolica s placo 250 gl., ktero doprinašajo stanovi, in sicer tako: 1. Da nikdo ni prisiljen poslušati, 2. Za poskus na tri leta, ali se bo nahajalo zadosti ucencev, kajti fiziki, pravoslovci, gospodarski in drugi uradniki krvavo potrebujejo znanje sloven-skega jezika, in ta jezik je gotovo toliko in še bolj koristen kakor francoski in italijanski, za katera placujejo stanovi posebna ucitelja; tudi ucitelji na slovenskih šolah delajo brez slovnicnega jezicnega znanja teže in manj uspešno, zakaj glavne šole v Celju in Mariboru nimajo deloma zategadelj zaželenega napredka ter rav-no zaradi tega znanja nemškega jezika ne širijo uspešno, ker so se našle le osebe, ki znajo samo nemški, da so bile tam nastavljene za ucitelje. Glede filozoficnih nauk v slovenskem delu štajerskem in glede ucenja na teh zavodih je še posebej porocal. Cesar je meseca julija 1811. leta odlocil v tem smislu. Konkurza, razpisanega po stanovih, so se udeležili trije kompetenti: Ivan Šmi­goc, pravnik drugega tecaja; Ivan Nepomuk Primic, skriptor na licejalni knjižni­ci, in Franc Cvetko, bogoslovec drugega leta s pogojem, da sme zraven dovršiti bogoslovje. Deželni odbor je odbil Cvetkov pogoj in na prvem mestu predložil Šmigoca zavoljo tega, ker mu je bila od mladih nog štajerska slovenšcina (die windische Sprache) kot materinšcina znana, ker je že privatno poduceval in zlo­žil slovnico slovenskega jezika, katero je dunajska cenzura že odobrila, Primicu pa, rojenemu Kranjcu, ne morejo biti razna narecja štajerske slovenšcine tako znana. Primic je leta 1810 obiskal Dunaj, kakor vemo iz njegovega prvega lista Žu-panu; tam se je pac sešel tudi s Kopitarjem, katerega je hotel že prej sprijazniti zopet z Vodnikom: »Primitz iz Gradca will den Versöhner machen zwischen mir und Vodnik. O hominem molestum! ich habe nichts gegen Vodnik, als daß er auch ein Figulus981 ist und nach meiner Meinung grundsatzloser Spieler, kein Denker in seinem Fache; dabei aber will er den Führer der Slavität-passieren, was die nicht zugeben können, deren das Wohl et honor der Slavität auch ans Herz gewachsen ist. Also lassen wir das Ding gehen, wie es komm; virtus ex contentione magis elucebit:982 ..a.. d' .... . d. ß..t..o..983 Ta namera Pri­miceva ni imela uspeha. Kopitar je bil sila hud na svojega rojaka, živecega v Gradcu, in je imel o njem le majhno mnenje: »Habet aliquid Marciani in [se] et nimis bene germanisat: alles starrt vor Unslavität und Germanisch gedachtem: alter Göttsched noster, acuet alios, exsors ipse secandi.«984 Primic si je to ocita­nje zaslužil s tem, da je zagovarjal Patra Marka proti napadom Kopitarjevim na njegov stil. V pismu do Župana piše Primic: »Was sie in Betreff des justo plus985 ausgeschimpften und verschrienen Pater Markus sagen, bin ich, [quoad] essen­tialia, id est eius novitatum fictiones praematuras et absurdas,986 mit Ihnen ganz einverstanden und bitte nur versichert zu sein, dass ich nichts weniger als sein Vertheidiger erscheinen will. Aber nich ganz billigen kann ich Ihre (verzeihen sie meiner Aufrichtigkeit!) etwas zu intolerante Äusserung: Vsi, vsi moremo (ich glaube hier moramo, müssen bessen(?), diesen Unterschied können wir mit den Kroaten schon machen)987 vpiti cez Marka, de ga bodo tudi drugi za to deržali, 981 Prevod: piskrar, loncar (pomen nejasen, najbrž gre za zmerljivko, morda v latinšcino zavito namigovanje na figo, ker Vodniku ni uspelo objaviti obljubljenega slovarja ipd.). 982 Prevod: »Primic iz Gradca bi rad bil pomirjevalec med menoj in Vodnikom. O hominem molestum – o nadležnež ! Nic nimam proti Vodniku kot to, da je tudi Figulus in po mnojem mnenju igralec brez nacel, noben mislec v svoji stroki, ob tem pa bi rad bil vodilni slavist, v kar pa vsi, ki sta jim blagor in cast slovanstva tudi prirasla k srcu, seveda ne morejo privoliti. Torej pustimo, naj stvari tecejo, kakor so, virtus ex contentione magis elucebit – vrlina bo iz prepira še bolj zasijala.« 983 ..a.. d' .... . d. ß..t..o. – vrlina zaradi vojne (prepira) in zaradi potokov krvi. 984 Prevod: »V sebi ima nekaj marcijanstva in vse predobro ponemcuje, vse strmi nad neslovanstvom in nemškim razmišljanjem, naš drugi Göttsched, ostril bo druge, sam pa ni zmožen rezanja.« 985 Prevod: »vec kakor je prav« 986 Prevod: »v bistvu, da so namrec njegove novotarske izmišljotine nezrele in nesmiselne,« 987 Prevod: »Kar ste povedali v zvezi z justo plus – vec kakor je prav – ozmerjanim in razvpitim patrom Markom, – v bistvu, da so namrec njegove novotarske izmišljotine nezrele in nesmiselne kar je, za sleparja. Le to je h krajnshini k'pridi storil, de je s'svojmi sleparíjami druge is spanja sbúdil, de so mu rekli: pocasi pater! Da frage ich sie erstens: wozu Würde uns dieses Zettergeschrey frommen? Verschrien ist Markus Nahme oh-nehin plus quam satis. Seine Zeitgenosser und wir haben uns schon die Kehlen heiser geschrien, daß Pater Markus ein unberufener Neurer war.988 Kopitar hat mir schon ad nauseam vordemonstriert, daß Pater Markus ein slepár gewesen ist. Dieses leere Larmschlagen und Schimpfen kann höchstem dazu dienen, einige bessere, junge Slowenen, die bey Aufmunterungen etwas einst leisten könnten, von ihrem edlen Vorhaben ganzlich abzuschrecken, wen sie sehen, dass man sich an einem armen bärfüsser Augustinermönch, der doch seit langer Zeit einer der ersten war, der unter der grossen Zahl der indolenten in ruhmloser Ruhe vegetierenden, seyn sollenden Volkslehreren, die Kraynische Sprache zu kulti­vieren sich angelegen seyn liess, ohne Noth die Zähne wetzt. Hier lässt sich nur dieses Denken: Entweder war Pater Markus aus Vorsatz (oder Bosheit) ein slepár (imposteur), oder aus Unwissenheit. Das erste können wir doch nicht gehaup-ten, nam (selbst die Juristen, die doch sonnst keine so ängstliche Christen sind, sagen) quilibet raesumitur bonus et justus donec989 probetur contrarium.990 Das zweite muss uns an das gewöhnliche Schicksal aller Sterblichen erinnern, dass der Mensch bey allem seinem Streben nach Gelehrsamkeit und Wissenschaft doch immer ein beschränktes Wesen bleibt. Wollte man seinem grammatischen Unsinn gesteuert wissen, warum that man es nicht realiter potius quam verba-liter, vana est sine viribus (Thaten, Handlungen) ira.991 Hätten zum Beispiel Japel, Kumerdey und andere anstatt die Bibel bloss herauszugeben, zugleich eine Grammatik evulgirt, so wäre die Quelle des Übels na en mach verstopft wor-den, aber so … Schreyer gab es von jeher viele, besonders unter den Krainern: – se z vami popolnoma strinjam in prosim samo za zagotovilo, da ne bom izpadel nic manj kot njegov zagovornik. Toda z vašo (oprostite mi mojo odkritost) nekoliko intolerantno izjavo se vendarle ne morem povsem strinjati. Vsi, vsi moremo (tukaj mislim moramo, moramo, to razliko s Hrvati si že lahko privošcimo).« 988 »Zato vas najprej sprašujem: Kaj bi nam tako kricanje koristilo? Markovo ime je že brez tega plus quam satis – dovolj razvpito. Njegovi sodobniki in mi smo si grla nakricali do vnetja o tem, da je pater Marko bil samovoljni novator.« 989 Pravilno ni »et justus donec«, ampak »usque dum«. 990 Prevod: »Vsak velja za dobrega in poštenega, dokler se ne dokaže nasprotno.« 991 Prevod: »z dejanji raje kot z besedami, jeza brez moci (Thaten, Handlungen) je prazna.« Livij, Ab urbe condita 1. 10. 4. aber das praktische Beweisen (durch Schriften), dass ihr Geschrey gegründet ist, wollte ihnen nie recht behagen. Unter den Krainern giebt es sehr viele gute Köpfe, aber nirgends herrscht doch die Intoleranz so sehr, wie in Krain, von wo rührt das her, wer giebt dieses skandalöse Beispel? Das Räthsel ist wahrlich nicht schwer zu lösen. Doch genug davon! Lieber Freund! lassen wir den Pater Markus und seine Anhänger und Enkel etc. seyn was sie sind, id est slepárji oder slepci (oder wie sie es für besser finden) und arbeiten wir strenue pro viribus992 ihnen entgegen, und zeigen wir praktisch, daß sie unrecht haben, dieß würd der guten Sache Freunde verchaffen, und mehr Gutes stiften als alles Schreyen und Schimpfen über die Irrenden, die man belehren und geduldig ertragen soll; ich meine, das Reich der Wissenschaft soll frey seyn und keinen Despotismus un­terliegen – Toleranz soll suprema lex seyn: ex diversitate et conflictu opinionum lucratur veritas!993«994 Za tako odkritosrcne besede seveda ni bil Kopitar sprejem­ 992 Prevod: »prizadevno po svojih moceh«. 993 Prevod: »(strpnost naj bo) najvišji zakon: iz nasprotja in spopada mnenj se doseže – resnica!« 994 Prevod: »Kopitar mi je že ad nauseam pojasnil, da je pater Marko bil slepar. To prazno ropotanje in zmerjanje lahko služi kvecjemu temu, da bo nekaj pametnejših mladih Slovencev, ki bi z vzpodbujanjem nekoc lahko kaj dosegli, popolnoma prestrašilo in odvrnilo od plemenitega namena, ce bodo videli, kako se brez potrebe brusijo zobje na nekem ubogem bosonogem auguštinskem menihu. Ta je pred davnim casom vendarle bil eden prvih, ki si je med velikim številom indolentnih, v neslavnem miru vegetirajocih, ki naj bi bili ljudski ucitelji, prizadeval kultivirati slovenski jezik. Mislimo si lahko samo: ali je bil pater Marko naklepno (ali iz hudobije) ali iz nevednosti slepar (imposteur). Prvega vendar ne moremo trditi, kajti (celo juristi, ki sicer niso ravno plašni kristjani, pravijo): quilibet praesumitur bonus et justus, donec probetur contrarium. Drugo nas mora spominjati na obicajno usodo vseh smrtnikov, da namrec clovek kljub svojemu stremljenju po ucenosti in znanju ostane omejeno bitje. Ce bi hoteli njegov slovnicni nesmisel videti voden, zakaj to ni bilo storjeno realiter potius quam verbaliter, vana est sine viribus (dela, dejanja) ira. Ce bi na primer Japelj, Kumerdej in drugi, namesto da so izdali samo Biblijo, istocasno spravili v javnost tudi slovnico, bi bil izvor neprilik na en mah zatrt, toda tako … kricacev je bilo že od nekdaj veliko, posebno med Kranjci, toda v praksi dokazati (z napisanim), da je njihovo vpitje upraviceno, jim nikoli ni dišalo. Med Kranjci je mnogo pametnih glav, toda nikjer ni toliko intolerance kot na Kranjskem. Od kod to prihaja, kdo daje ta sramoten zgled? Te uganke zares ni težko rešiti. Toda dovolj o tem! Dragi prijatelj, pustimo patru Marku, njegovim pristašen in vnukom itd., kar so, to je sleparji ali slepci (ali kakor se vam zdi bolje) in delajmo odlocno pro viribus nasprotno od njih ter jim s primeri dokažimo, da nimajo prav. To bo dobri stvari pridobilo prijatelje in storilo vec dobrega kot kricanje ter zmerjanje tistih, ki so v zmoti. Te je treba poduciti in jih potrpežljivo prenašati, ljiv; ko mu je Župan pisal, da je tudi njemu Primic prevelik marcianist, mu je pisal Kopiter: »Norcice995 sum laetatus, quod Graecensem Marcum tam bene olueris;996 auch mich plagt so ein Gefühl über ihn; Du hast es ausgesprochen.997 Inter nos de Primitis revera timeo, ut possit exuere Marcismum; Fuit Viennae, et me ex hoc puncto [exterruit] propter lesénitatem998 judicii et gustus.«999 Ven­dar ga je Kopitar podpiral pri njegovi kandidaturi za profesuro: »De Primitii professorius vindica retrogradi res videtur, doleo.«1000 Kopitar je tudi dobil v pregled in se odlocil zanj: »Primic, qui Gradecii in Styria est bibliothecae scriptor (postal je to v letu 1811.), ut ego hic, competit pro exscripta cathedra linguae Vindeci Gradecii, cum Šmigos Jurista 2di anni, qui grammaticum suae lingua Meidingerianam fecit et nun per bibliopolam subscribentibus offert: ego vidi censens, est valde mediocris, sed cum nec mediocribus abundemus, admisi non audiens Primitz et Cvetko, meliorem hac edita praecludi clamantes. Primitz est ludimagistralis capitis, de quo fere desperam«.1001 Ko je bil Primitz imenovan, ker je njegov izdelek dalec prekosil Šmigocevega, piše Kopitar: »Primitz' Erhebung zum slavitäts Professor freut mich ungemein, non tam propter personum, quam potius propter rem ipsam.«1002 mislim, kraljestvo znanosti mora biti svobodno, ne sme podleci nobenemu despotizmu – strpnost naj bo: supreme lex ex diversitate et conflictu opinionum lucratus veritas!« 995 Nejasa beseda norcice. 996 Prevod: »Norcice sem vesel, da si ga tako dobro zavohal, tega Markovega posnemovalca.« 997 Prevod: »… tudi mene muci tak obcutek o njem: Ti si izgovoril …« 998 Beseda lesénitatem je nepravilna; morda gre za eno Kopitarjevih tvorjenk iz vec jezikov, lesenost – lesenitatem, ali morda lenitas (pocasnost), torej propter lenitatem. 999 Prevod: »Izmed nas se v resnici bojim za Primica, da ne more odložiti marcijanstva; bil je na Dunaju in me na tej tocki prestrašil s (svojo) pocasnostjo (lesenostjo ) v presoji in okusu.« 1000 Prevod: »Zdi se, da zadeva glede Primceve slovenske profesure nazaduje – tega mi je žal.« 1001 Prevod: »Primic, ki je v Gradcu na Štajerskem skriptor knjižnice (postal je to v l. 1811.), kakor jaz tukaj, se poteguje za razpisano stolico slovenskega jezika v Gradcu skupaj s Šmi­gocem, juristom drugega letnika, ki je po Meidingerjevem vzoru napisal slovnico svojega jezika in jo zdaj pri knjigotržcu ponuja odjemalcem: jaz sem jo kot cenzor videl, je zelo povprecna, ker pa imamo (v njej) veliko ne povprecnih delov, sem jo odobril in nisem poslušal Primca in Cvetka, ki sta vpila, da bo s svojo izdajo zaprla pot boljši (slovnici). Primic je uciteljske glave, nad cemer malone obupujem.« 1002 Prevod: »Primicevo napredovanje v profesorja slavistike me neizmerno veseli, ne toliko zaradi cloveka, kakor zaradi stvari same. Drugod piše Kopitar Dobrovskemu: »Primitz ist also richtig Professor der slovenischen Sprache in Gratz und hat 60 Schüler, meist Theologen (was ich am meister liebe und dem Primitz auch dringend empfohlen habe) und andere Mitläufer, die sich später immer verlaufen mögen. Aber die Eingeborenen (to je štajerski Slovenci) sind auf Primitz eifersichtig, desto braver muss er sich zei-gen. Ich hatte mich ihm gebrochen wegen seines themistokleischen Charakters (ker mu ni v treh dneh vrnil neke knjige) und weil ich ihn im Grunde für einer Erben der Talente des Pater Markus halte, wiewohl er deutsch ganz vernünftig schreibt, so wird erganz geschmacklos, sobald er den Mund auf Krainisch auf­macht; da hascht er nach ungewöchnlichen (icepten sensu Ciceroni) Phrasen indessen ist er doch unter den Steyrern der Abbas. Aber zur guten Sache will ich einmahl mein persönliches Gefühl zur Opfer bringen, und ihm wieder vorpredi-gen. Heute kann ich ihnen nur seine Lectionsankündigung und seines Wörter­buchs übermachen, die mir recht gefällt. Dies würd den Vodnik aufschrecken, der mit dem Bau eines Lycealconvicts, davon er Rector werden soll, beschäftigt ist. Ich besorge nur, dass Primitz's themistoklischambitioser, also nicht biederer Charakter noch mehr dazu beitragen wird, ihn verhasst zu machen als seine Ausländerschaft.«1003 Da se je Primic razsrdil na takem ocitanju, mu ni zameriti. »Der natürliche Groll des Unterkrainers bricht halt bei der leisesten Veranlas-sung entgegen mich Oberkrainer etc. Primitz, wie gesagt ist nun in der Krisis. Von mir hing es ab, ihn zum Professor in Gratz zu machen oder nicht. Ich hörte nur die gute Sache, weil er ceteris paribus mehr vorbereitet war, und machte das nein rückgangig. Der Tropf weis freilich nichts davon, und glaubt meine geraden Wahrheiten mit Impertinez erwiedern zu müssen. Dass ich ihn aufgebe, 1003 Prevod: »Primic je torej zares profesor slovenskega jezika v Gradcu in ima 60 ucencev, vecinoma teologov (kar mi je najbolj ljubo in sem Primicu tudi priporocal) in nekaj nerednih obiskovalcev, ki pa se pozneje radi porazgubijo. Toda domacini so na Primica ljubosumni, zato se mora še bolj potruditi. Sam sem z njim prelomil zaradi njegovega temistoklejevskega znacaja in ker mislim, da je dedic zapušcine patra Marka. Ceprav piše v nemšcini popolnoma razumljivo, pa takoj, ko po kranjsko odpre usta, spregovori po­polnoma neokusno in lovi neobicajne fraze, vendar je med Štajerci abbas. Vendar sem za dobro stvar pripravljen žrtvovati svoje osebne obcutke ter mu ponovno pridigati. Danes vam lahko posredujem samo napoved njegovih predavanj in slovarja, kar mi je zelo všec. Vodnika, ki je zaposlen z gradnjo licejskega konvikta, kjer naj bi postal rektor, bo to zelo prestrašilo. Poskrbel bom, da Primicu njegov temistoklejevsko ambiciozni, ne prevec cvrst znacaj in njegovo tujstvo ne bosta še bolj pripomogla k njegovi osovraženosti.« wird das Ende meiner Geduld sein. Ich wollte vieles übersehen, wenn er nur nicht ein so intrikanter und praecocer Kerl wäre, der die Welt für die Beute des Fuchsen ansieht, mundus vult decipi, ergo – meint der Gelbschnabel von 24 Jahren. Sed ohe jam satis!«1004 1004 Prevod: »Naravna jeza Dolenjca pac izbruhne ob najmanjšem povodu proti meni Kranj-cu itd. Primic, kot receno, doživlja krizo. Od mene je bilo odvisno, ali bo postal profesor v Gradcu ali ne. Samo zavzel sem se za dobro stvar; ker je ceteris paribus – izmed drugih vrstnikov – bil bolj pripravljen, sem zavrnil odklonilno oceno. Bedak o tem seveda ne ve nicesar in misli, da mora mojo odkritost povrniti z nesramnostjo. Ce se zanj ne bom vec zmenil, bo to zaradi konca moje potrpežljivosti. Marsikaj bi mu spregledal, ce le ne bi bil tak spletkarski prebrisanec, ki geda na svet kot na lisicji plen, mundus vult decipi, ergo – svet hoce biti varan, torej – si misli 24-letni rumenokljunec. Sed ohe jam satis! – Tako, zdaj pa dovolj!« XL Kakor pripoveduje Kopitar, ni bil le on sam, ampak so bili s Primcem nezado­voljni tudi [drugi]: »Primic hat den ersten Kurs diesen Sommer bis auf die Verba mit 30–60 Schülern vollendet. Meinetwegen, so lange die Studenten nur das Befohlne (und zwar nicht inconsequent, da die Direction der Studien väterlich Sorge führt) für wichtig ansehen. Die Steyrer (seine vorigen Freunde Zvetko, Šmigovc etc.) sind nicht mit ihm zufrieden, ich glaube, weil er zu egoistisch ist, auch aus lauter Ambition und unreifer Klugheit manchml ein Bissel unredilch handelt. Indessen war es seines Enthusiasmus wegen doch der beste zu der Stelle, und in der Ferne (Klagenfurt etc.) hat er warme Verehrer. Er hat ganz Inneröster­reich zu Beiträgen zu einem deutsch-windisch-lateinischen Lexicon aufgefordert. (Hätte er lieber aus sich, Marcus, Gutsmann, Habdelic, Belostenec etc., einmal vorerst ein Inventarium in Groben aufgenommen, und auf breitem Schreibpapi-er drucken lassen; dann könnte er Beträge zu etwas vorhandenem fordern; aber so, sollen 1000 zugleich das nähmliche von Grund aus anfangen etc.!)1005 Tožbe Primceve zoper Kopitarja v pismih na Župana nam pricajo, da je Kopi-tar imel o njem zelo slabo mnenje, pa po krivici, kakor je Kopitar krivo sodil tudi Vodnika. Primic spada marivec gotovo k številu tistih domoljubov, ki so iz vsega srca skušali preporoditi svoj narod. Ni sicer imel blestecega uma Kopitarjevega, pa tudi ni imel njegove strupenosti in nepriljubljenosti. Nasprotno, on se je tru­dil, ce je kje zapazil kakšno napetost, odstraniti jo, in pomiriti nasprotnike n. pr. Kopitarja z Vodnikom. Kopitar je preganjal Primica s strupeno kritiko. Primceve tožbe o tem glede patra Marka omenil sem iz 2. Primcevega pisma že zadnjic. Ono nam je hkratu najlepši dokaz, da je Kopitar šel v svojem zanicevanju preda­ 1005 Prevod: »Primic je prvi tecaj tega poletja koncal do glagola, in to s 30 do 60 ucenci. Meni je vseeno, dokler študenti menijo, da je pomembno samo zapovedano (in sicer dosledno, ker vodi direktorat za študije o tem ocetovsko skrb). Štajerci (njegovi prejšnji prijatelji Cvetko, Šmigoc itd.) z njim niso zadovoljni, mislim, da zato, ker je prevec sebicen in iz prevelikega castihlepja ter nezrele razsodnosti vcasih ravna nekoliko nepošteno. Toda med prijavljenimi je bil najboljši zaradi svoje zavzetosti in drugod (v Celovcu itd.) ima tople oboževalce. Celo notranjo Avstrijo je pozval, da napiše prispevke za nemško-sloven-sko-latinski slovar. (Bolje bi bilo, ce bi najprej sam površno pregledal Marka, Gutsmana, Habdelica, Belostenca in druge ter to dal natisniti na širok pisalni papir, potem bi lahko zahteval prispevke k necemu obstojecemu, tako pa naj bi njih tisoc istocasno od zacetka zacelo delati isto stvar itd!).« lec; v njem nam izpoveduje Primic tako rekoc svojo vero gledé narodnih potreb Slovencev v tedanji dobi. Nacrtal je ob enem v njem tudi sebe in stanje svojega naroda; zato je za zgodovino tedanje dobe imenitno, kakor sploh Primic zasluži casten spomin bolj zavoljo svojega neknjiževnega, kakor književnega delovanja. V njem piše Primic, ko se je zagovarjal zoper ocitanje Marcijanstva. Ob pocitni­cah sta se Primic in Župan tudi sešla in Primic je ustno najbrž še bolj dokazal neumestnosti Kopitarjevega srda; v tem oziru je tudi pisal Kopitarju. Kako je bil Primic ukaželjen in je želel opominov in popravkov od vseh straní, nam kaže tretje pismo Županu, v katerem priobcuje interesantne podrobnosti o konkurzu za stolico slovenskega jezika, o nalogah itd. V tretjem pismu Kopitarja ne omenja ni z besedico. Zato pa se ni vec mo-gel vzdržati grobosti Kopitarjeve v cetrtem, ki prav tako obsega podrobnosti o tedanjem slovstveno-narodnem gibanju Slovencev. Nabralo se je tudi v njem toliko bridkosti, da si jo je skušal olehcati v odkritosrcni izjavi vseh neprijetnosti, s katerimi ga je preganjal Kopitar. To pismo govori ne za Kopitarja, ampak za Primca. Kopitar se je znal izražati zelo rezko o vsakem in vsem, kar se ni strinjalo ž njegovimi nazori, tako tudi zdaj: »Primitz mihi scripsit, quae tu illi de nostris dissidiis; estis omnes norci nescientes non posse convenire ingeniis dissimillimis; ceterum ne amplius vos genietis1006 quaeso, cum nil sit opus; loquimini ex ani-mo et [ridete] illum qui tortum habet. Dummodo nil intricetis nec postas1007 portetis.«1008 Žolcnost Kopitarjeva se kaže tudi v tem, da je on, ki nikdar ni bil prijazen Vodniku, kar se obširno da dokazati iz njegovih pisem, naenkrat našel, da mu je Vodnik desetkrat ljubši od Primca; »Vodnikum saluta, est Primitsii decies malior.«1009 O nadaljnih razmerah med Kopitarjem in Primcem nimamo porocil. Primic je leta 1812 in 1813. pisal iz Gradca Županu še dve pismi, toda v njih o Kopitarju molci, kar je bilo najboljše, da bi se ogenj še bolj ne vnel. Iz teh pisem je razvidna resna skrb Primceva za slovenšcino; kako se je on trudil, preuciti jo v slovniškem in [sintakticnem] oziru; vsekakor je storil vse, kar je mogoce narediti, z nedvomljivo 1006 Beseda ne obstaja, morda gre za glagol gannio (lajati). 1007 Morda slovenska beseda (pošta). 1008 Prevod (izvirnik deloma nejasen): »Primic mi je pisal o tem, kar si mu rekel glede naji­ nega razdora; oba sta norca, ki ne vesta, da se ljudem tako razlicne cudi ni moc zediniti; sicer pa vaju prosim, ne lajajta vec, ker ni nobene potrebe; kar od srca govôrita in se rogajta meni, ki ga (tako) trpincim. Samo ne napletajta vec in ne nosita mi pošte.« 1009 Prevod: »Pozdravi Vodnika, desetkrat boljši je od Primica.« vnemo, toda z ne posebno velikim talentom; res je znal Kopitar hudo oštevati nje­gove germanizme, toda slovenski je pisal sam, kakor razvidimo iz njegovih pisem, veliko slabše. Kakor v mnogem drugem, se nista Primic in Kopitar strinjala tudi v nazorih o slovanskem svetu in njega bodocnosti. Kopitar na primer Rusov kar nic ni maral; Primic pa je bil na strani tistih, ki so se veselili uspehov Rusov, zamo­tanih tedaj v evropejske stvarí na razlicnih koncih Evrope. V pismu iz leta 1813 citira Župana, kar mu je pisal Jarnik in Šneider v tem oziru. Ko je Primic izdal svoja »Branja« leta 1813, je pisal Kopitar Zupanu, da ga bo morda kritikoval. Storil je to v kritiki, katere sem omenil že pri opisovanju Kopitarjevega delovanja. Kopitar sicer pravi, da ta kritika ni njegova, »non ego recensui sed melior me«, kar pa ni verjeti. Na Župana ni mogoce misliti, ker je sam pisal morda še slabši od Primca, na Ravnikarja pa tudi ne, ker gotovo ni bil on prijatelj take osebne, unicujoce kritike: mogoce, da je Župan poslal Kopitarju v porabo kake Ravnikarjeve opomnje, toda kritika sama je pac delo Kopitarje­vo; ker ta zadnji Ravnikarja vedno zeló povišuje, je mogoce, da je »melior me« ravno Ravnikar, toda samo glede snovi, ne oblike. Dasi je Primic dobro poznal pomanjkljivosti svojega pisanja, kar razvidimo iz pisem Županu, ga je vendar ta kritika hudo pretresla. Kmalu potem je znorel – oktobra leta 1819. Dobrovský je obžaloval to: »Primitz bedaure ich vom Herzen; es wird ihm doch die scharfe Kritik nicht so wehe gethan haben. Was doch Recensenten für Unheil anricht können!«1010 Kopitar se je cutil po teh besedah zadetega in se je hotel opraviciti pred Dobrovskim, ceš, da ni znorel zavoljo kritike, ampak iz nesrecne ljubezni. Cudno je vsekakor, kako ne ravno lepó govori Kopitar o Primcevi nesreci: »In Gratz ist leider Primitz toll geworden, in Dixisti et olim de Primitz: was doch Recensenten für Unheil anrichten können. Sed primum non in causa recensis, quia ante auch (v)snorivit, obnorivit (hoc nos verbum habemus) ob puellam (púnicam lépam) superbam et indignam; tum vero non ego recensui, sed alius, melior me, sine me hoc dicere, ne et levem culpam mihi impingas immerenti, indigno; a te vel maxime velim diligi itáque aestimari juste etiam in parvis. Tibi dico et Zoisio, ceteri me credant si volunt!«1011 1010 Prevod: »Primica obžalujem z vsem srcem, je mogoce, da ga je ostra kritika res tako zelo prizadela! Koliko gorja lahko povzrocijo recenzenti.« 1011 Prevod: »Primic je v Gradcu na žalost zblaznel in nekdaj si tudi ti o Primicu rekel: kakšno gorje lahko povzroce recenzenti. Toda najprej – ni zblaznel zaradi kritike, ker je znorel, obnorel (mi imamo to besedo) že prej zavoljo ošabnega in nevrednega dekleta (lepe pun­ Umrl je Primic leta 18181012 v svoji domovini; deželni muzej hrani baje 16 listov njegovih. Primic je interesanten zavoljo tega, ker je prvi skušal spraviti v knjižno slovenš-cino tudi nekranjske oblike. Izdal v tisku ni mnogo, in še to je samo priprava za nadaljno delovanje. Leta 1812 je izdal knjižico: »Prava pot k dobrimu stanu«, katero delo je izvirno spisal v angleškem jeziku Benjamin Franklin; Primic jo je poslovenil seveda iz nemšcine: »Werner Richard oder der Weg zum Wohlstand«, namen ji je isti, kakor Zchokkejevi »Zlati vasi«. Kot »ocitni ucenik slovenskiga jezika na graškem liceju« je izdal leta 1813. že omenjene »Nemško-slovenske branja«, kjer ima vec pesmi od Vodnika in Jarnika, vecidel z metricnim nem­škim prevodom od Štajerskega nemškega pesnika Fellingerja; napacne niso tudi nekatere opomnje. Enakega duha je tudi »Novi nemško-slovenski bukvar«, ki je prišel na svetlo leta 1814 in obsega izbrane lahke naloge, pripovedke, jezicne in književne misli, ter sega nazaj do Primoža Truberja. Ko je Primic zbolel, je dobil protomedik nalog, da poroca o njegovi pameti. Leta 1815. je bil na mesto njegovo nastavljen drugi skriptor; stolica slovenskega jezika pa je ostala prazna. Isti Jožef Varena, ki je misel o tej stolici sprožil prvic, je s pocetka leta 1819. zopet pisal guberniju, da bi bilo treba znova imenovati uci­telja slovenšcine. Toda ta spis je neki praktikant založil – pravijo, da se kaj takega tudi dandanes rado pripeti pri štajerskem namestništvu – in stvar se je zacela reševati šele leta 1822. Gubernij je zahteval nova porocila od raznih važnejših predstojnikov in ucenjakov, je-li taka stolica potrebna ali ne. Varena n. pr. je spisal gorko porocilo in zahteval, naj bi se objavil razglas, da se bo pri podelje­vanju štipendij oziralo posebno na ucence tega predmeta. Appeltauer, ravnatelj filozoficnih naukov, piše prav tako gorko o tej stvari in omenja, »da se mora duhovnik na predižnici povzdigovati nad prostoto in zarobljenost neotesane na­rodne besede«. Weralt, profesor kmetijstva, piše, da je ta stolica najvece važnosti, in bi morala ravnateljstva s pocetka vsakega leta razglasiti, da po slovenskem delu štajerske dežele, po Koroškem in še celo po Iliriji nekdo ne dobi mesta ali pa da ne bo napredoval v službi, kdor bi ne imel spricevala v slovenšcini, izdanega ce); in dalje – kritike zares nisem pisal jaz, ampak nekdo drug, boljši od mene. Dovoli, da ti recem: ne vsiljuj mi krivde, celo tako neznatne, ker sem nedolžen in si tega ne zaslužim; prav posebej bi hotel, da me spoštuješ in tako pravicno sodiš tudi v majhnih stvareh. To pravim tebi in Zoisu, ostali naj verjamejo, ce hocejo!« 1012 Lapsus v rokopisu; umrl je v 3. febr. 1823. po javnem ucitelju. Schueller, profesor zgodovine, živo zagovarja ustanovitev: »Die Erfahrung sagt einiges, der Grundsatz Alles über diesen Gegenstand. – Ein Schüller des ersten Professors, Schmigotz mit Namen, hat eine Sprachlehre und eine Beispielsammlung für das Windische geschrieben (Schueller se tukaj moti; Šmigoc ni bil Primcev ucenec in zbirka primerov je plod Primceve de­lavnosti). »Diess war eine gute Frucht, und gewiss wird sie Samen enthalten. Ihn wird die Professur entwickeln. Das Windische wird beim Mangel an wis­senschaftlicher Bearbeitung in sehr vielen Dialekten gesprochen, so dass Amts­führung im Bürgerlichen und das Beichthören im Kirchlichen sehr erschwert sind. Diesem Mangel wird die Professur abhelfen. Man wendet ein, dass der Geist der österreichischen Monarchie den vielerey Sprachen widerstrebe, und also die Einführung einer einzigen Gebiethe. Zugegeben! Aber ein Mann, der rein windisch spricht und schreibt, ist für das Deutsche gewiss mehr vorbereitet und hingeneigt, als Einer, welcher nicht einmal seine Muttersprache zu erlernen suchte. Dazu muss mann also ihm unentgeltlich Gelegenheit biethen.«1013 Justin Zeidler, profesor jezikoslovja, jako priporoca stolico in predlaga, naj bi kanonik Kavcic kot izvedenec nasvetoval najboljšo osebo. In tako so stanovi meseca aprila 1822. odlocili, da se stolica zopet ustanovi poskusoma na tri leta in da naj se poslušateljem obecá prednost pri namestova­njih ter budi volja do tega nauka tudi z drugimi sredstvi. Stvar je šla po malem naprej, ker še le 8. januarja 1823. je gubernij izjavil stanovom, da so na Dunaju privolili ustanovitev, pa samo za eno leto. Konkurza se je udeležilo 14 prosivcev, in to: Franz Khlun (Klun), uradnik v Bacju; Jožef Vidic, župnik v Celju, zacasno v miru; 3. Anton Lakner, pravnik; 4. Andrej Kurad, privaten ucitelj pri Gradcu; 5. Matija Mihelic, pravnik 4. leta; 6. Koloman Kvas (Quass), izucen pravnik; 7. Juri Feichtinger, praktikant pri financni prokuraturi; 8. Ivan Krasnik, pravnik; 1013 Prevod: »Skušnja pove nekaj, nacelo vse o tem predmetu. Neki ucenec prvega profesorja, Šmigoc po imenu, je spisal slovenski ucbenik in zbirko primerov iz slovenšcine (Schueller se tukaj moti, Šmigoc ni bil Primcev ucenec in zbirka primerov je plod Primceve delavnosti) To je bil dober plod, ki bo gotovo rodil sadove. Profesura ga bo razvila. Slovenšcina se, ker ni dovolj znanstveno obdelana, govori v mnogih narecjih. Tako je uradovanje na mešcan­skem ter spovedovanje na cerkvenem podrocju zelo oteženo. Profesura bi to težavo precej zmanjšala. Temu se oporeka, ceš, da mnogojezicnost nasprotuje duhu avstrijske monar­hije, in se priporoca uvedba samo enega jezika. Res je! Toda clovek, ki govori in piše cisto slovenscino, je gotovo bolj pripravljen, da se nauci in sprejme nemšcino, kot nekdo, ki se ne trudi nauciti niti svoje meterinšcine, za kar mu je treba brezplacno dati priložnost.« 9. Martin Kocmut, pravnik 1. leta; 10. Franjo Laurin, pravnik 2. leta; 11. Anton Lipovšek, filozof; 12. Jakob Šoštaric, filozof, 13. Ivan Slamnik, ucenec estetike, in 14. Franjo baron Zois, zasebnik. Iz Kvasove prošnje se vidi, da je bil tedaj 33 let star, in je rojen v Rožnickem vrhu pri Sv. Juriju na Šcavnici, da je bil takrat pri odvetniku Dirnböcku prak­tikant za koncept, in se zlasti s tem priporoca, da je pomagal Šmigocu pri izde­lovanju njegove slovnice (»ihm sehr nützliche und wesentliche Beihilfe leisten könnte«),1014 kazajoc o tem na doticno spricevalo Šmigocevo, katerega pa ni vec pri prošnji. Predložen je bil Kvas na prvem mestu, Feichtinger na drugem, na tretjem Laurin, »ki je v Ljubljani poslušal slovenska predavanja«. Stolico je dobil Kvas 26. marca leta 1823 na eno leto, da po tri ure na teden uci slovenšcino. V koncnem porocilu za leto 1823. pravi Kvas, da mu celo leto do konca junija, predavajoc tri ure na teden, zadostuje za predavanja! Drugega aprila 1824. leta je izrekla dvorna šolska komisija, da se stolica dovo­li nadalje za eno leto; dasi so stanovi, ki so placevali stolico, veckrat predložili, da se to mesto izrece za stalno, je šlo to vendar s pocetka le od leta do leta. Meseca februarja 1827 je dovolila vlada, da sme stolica ostati za šolska leta 1827., 1828., 1829., in sicer štiri ure na teden v dveh letnih tecajih; referentu in pa dvorni šolski komisiji se je zacelo namrec dozdevati, da z enim tecajem s tremi urami, kakor ga je Kvas sam omenil, ni nic ali le malo pomagano, in da morajo pocetni­ki stopiti v prvi, napredniki pa v drugi tecaj. Tudi je dala dvorska kancelarija na­potek, da nima ucitelj nic »filologizirati«, ampak le prakticno vežbati v štajerski slovenšcini. In tako se stvar ponavlja do leta 1834, v katerem se je placa povecala na 400 gl. Proti koncu tega leta je gubernij razpisal konkurz za stalno namestbo ucitelja slovenšcine. Po raznih težavah doticnih predlogov so predložili stanovi oktobra 1835. leta tele tri prosivce: 1. Kolomana Kvasa, 2. Antona Murka, 3. J. Rottmanna. Izdelke njihove so pregledovali: Danjko, dr. M. Robic in ravnatelj gluhonemih Vid Rižner. Tako je po dolgoletnih, težkih borbah dobil Kvas 28. aprila 1836 to mesto kot stalno s placo 400 gl. ter je ucil jezik vedno le v enem tecaju. Slovenski sluša­telji niso bili z njegovimi predavanji posebno zadovoljni: Dopisnik v »Slawische Jahrbücher«, ki se je skrival za raznimi šiframi, je pisal leta 1843. »o slovenskih narodnih šolah na Malem Štajerju« in je str. 304., razloživši žalostno stanje šol, med ostalim dodal, da ucitelji ne znajo slovenski in potemtakem tudi ne morejo 1014 Prevod: »Mu je lahko nudil zelo koristno in bistveno pomoc.« delovati uspešno, ter da tudi niso obvezani dokazati, da so Kvasova predavanja poslušali, no da tudi to ne bi koristilo veliko. Kvas je deloval bolj kakor v šoli s tem, da je rad posojal slovenskim ucencem knjige in jih tako vnemal za narodno stvar. Predavanja njegova po osnovi vlade pa niso bila primerna niti za Nemce niti za Slovence. Tako je stvar ostala do leta 1849. Tega leta je prejšnja filozoficna fakulteta vseucilišca dobila nov pomen; prvega leta, to je od oktobra 1849 do konca junija 1850, se je zedinil sedmi in osmi tecaj z gimnazijo, z druge strani pa so ostala tudi predavanja na vseucilišcu. Kakor skoro vsi drugi profesorji, je ucil tudi Kvas svoj predmet na gimnaziji in vseucilišcu. Na gimnaziji je dobil za remuneracijo 200 gl. prvega in drugega leta, dasiravno je prvo leto vsak teden ucil 16 ur in imel 128 ucencev. Leta 1852. je moral prenehati s predavanji in je bil za to mesto imenovan Lovro Toman s pogojem, da takoj opravi preskušnjo iz slovenšcine in leta 1852. še iz kakega glavnega oddelka gimnazijskega uciteljstva. Ker ni bilo mogoce izvršiti ta pogoj, se je odrekel tej casti in za njim so bili na gimnaziji uci­telji slovenšcine razni profesorji, Kvas pa je ostal na vseucilišcu do konca šolskega leta 1867, dobivši odpust. Zavoljo bolezni je umrl 29. decembra, star 77 let. O njegovem delovanju za abecedne vojske bom govoril pozneje. O Šmigocu ne vemo dalje nic, kakor da je bil rojen v Halozah v fari sv. An-draša v Leskovcih, da je v Mariboru študiral gimnazijo, v Gradcu pa nadaljne nauke, in da je bil pozneje oskrbnik ptujske grašcine. Njegova slovnica, katero Kopitar imenuje srednje cene, je osnovana na Kopitarjevi, pa tako, da se rada potegne za narecje med Ptujem in Ljutomérom. Kakor razvidimo iz navedene Kvasove prošnje, mu je pomagal tudi Kvas pri nje spisovanju. Dodane naloge in mnogi razgovori dokazujejo, da je znal ptujcu ustreci, kateri se je hotel nauciti slovenšcine; berila je premalo zategadelj, ker je to oskrbel Primic, s katerim sta delala v soglasju tako, da je eno delo dopolnjevalo drugo.1015 V tej dobi je deloval na Štajerskem tudi Andrej Gutman, nekakšen sosed Modrinjakov, rojen 25. novembra 1784 v vasi Žetinci blizu Radgone. Izucivši 1015 V rokopisu je na tem mestu pripis s svincnikom: 41, 42 – to sta številki poglavij oz. preda­vanj, ki v tekstu nista oznaceni, ob njima pa pripis z rjavo barvico Stanic po Levcu. O Valenti-nu Stanicu je torej imel Štrekelj eno ali dve predavanji, kjer je mdr. uporabljal Levcevo knji­žico (Valentin Stanic. Feuilleton iz 'Soce'. Gorica 1873). Ob levem robu lista je pripisana tudi številka 43, odlomek o Gutmanu pa rahlo precrtan s svincnikom, kar morda pomeni,da je Štrekelj ta odlomek v drugih predavanjih izpustil in preskocil k 43. predavanju. v Mariboru gimnazijo, daljne nauke pa v Gradcu, je bil l. 1811. posvecen za duhovnika, toda ker se je s svojo ravnodušnostjo zameril nekemu višemu, je dosegel le ubogo faro v Soboti na meji koroško-štajerski. Osamljenost v goratem kraju ga je pripravila do tega, da se je naucil kljucarstva in strojarstva ter da je sam napravil orglje za župno cerkev. Po dolgoletnem brezuspešnem prosjacenju za boljšo faro mu je admontski prelat, spoznavši v njem izvrstno glavo (govoril je gladko grški in francoski), podelil faro pri Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah. Tam je pridno delal v svoji službi, zraven pa je imel oster jezik, zlasti zoper neposre­dnjega predstojnika Cepeta. Ko je nekdaj zanemaril neko dolžnost, so ga poslali v Gradec v korekcijo, kar ga je tako poparilo, da je stopil l. 1836 v penzijo ter do leta 1842. živel v Gradcu. Da lože živi, je spisal v precej cisti slovenšcini troje molitvenih knjižic (Jezus moje želje, Pobožnost sv. Alojzija in Angelj varuh). Zraven pa je bil satiricnega duha in je napisal vec satiricnih pesmi in poslovenil je Lukijana. Še kot župnik je napisal knjižico »Novi vedež za smeh in cas kratenje Slovencem.« Poklican pred tedanjega škofa Zaengerla in ostro napadan, da je v Vedežu zabavljivo razžalil dekana in mnoge župljane, je srecno ušel novi korekciji, rekši, »da je cenzura odobrila knjigo, ki je vsaj tudi pisana z besedami«. Leta 1842. XLIII Znano je, da so se razni naši pisatelji, zlasti pa slavisti v zacetku tega stoletja pri­toževali o pomanjkljivosti latinske abecede, da bi se ž njo zaznamovali vsi glasovi slovanskih jezikov; vsi so bili enih mislih, da je kirilica v tem oziru mnogo boljša od latinskega pisma in se to zadnje pri raznih Slovanih upotreblja v prerazlicnih nacinih, tako da zapadni Slovani niti ne morejo ni ne znajo brati drug drugega knjig. Popovic, Gutmann, Dobrovský so težili po primerni popolnitvi latinske abecede ter želeli, da naj bi se pravopis Slovanov, ki rabijo latinico, uravnal eno­stavno. Pomanjkljivost to pa je najobširnejše in prepricevalno dokazal Kopitar v svoji slovenski slovnici leta 1808. Želel si je latinskega Cirilla: »Wenn uns der Himmel einen zweyten, Römischen Kyrill sendete, der, jenem erster griechischen als denkender Römer nachahnend, zu den untadelhaften 20 Römischen Buch­staben, nahmentlich uns noch 9 (den übringen Stämen theils einige mehr, theils weniger) neue, den Römischen der figur nach analoge Buchstaben hinzu erfände, so wären die Slaven die einzigen Glücklichen in Europa, die dann ein vollständi­ges und vernünftiges Alphabet hätten.«1016 Enako željo je izrazil Primic v svojem »Novem Slovensko-Nemškem Bukvarju«. Te želje so našle dobra tla in med nami se je pokazalo vec poskusov, v katerih so hoteli vneti prijatelji slovenskega jezika popraviti dosedanjo pisavo; na Kranjskem je to storil Franc Metelko, na Štajerskem pa Peter Danjko, katerega je podpiral Koloman Kvas. Dasi je prvi eno leto za zadnje imenovanim izrocil javnosti svojo reformo, hocemo vendar o njem in njegovem delovanju, ker je bilo za našega slovstva razvoj vecega pomena, govoriti najprej in vplesti, kar je storil poslednji. [Franc Serafin Metelko] Metelko je bil rojen (in menda kot pošten Kranjec istega dne kršcen) 14. julija 1789. leta v Škocijanu pri Dobravi na Dolenjskem. Materi je bilo ime Polona Kr-snikova, ocetu pa Matija. Vzrejevan v Spodnjem Lakencu je že kazal dobro glavo in prijatelji ocetovi so pripomogli, da je prišel k franciškanom v Novo mesto, kjer 1016 Prevod: »Ce bi nam nebo poslalo drugega rimskega Cirila, ki bi kot rimski mislec k prvim 20 brezhibnim rimskim crkam izumil po obliki rimskim analogno podobnih 9 (ostalim plemenom, nekaterim morda nekaj vec, drugim nekaj manj) crk, bi imeli Slova­ni kot edini v Evropi to sreco, da bi imeli popolno in razumno pisavo.« je zelo naglo napredoval. Ko je stopil v gimnazijo, je prišel za domacega ucitelja k laški družini, katerih je bilo v Novem mestu vec, in tam se je naucil laškega, kar mu je bilo pozneje v Ljubljani v veliko korist. V modroslovne šole je šel v Ljublja-no, in to ob francoski vladi. Leta 1810. je vstopil v bogoslovje »comme elčves des écoles centrales d'Illyrie«, katerim je bil takrat ravnatelj poznejši goriški nadškof Jožef Walland, kancelar pa Ravnikar. Francosko spricevalo kaže, da je dobil prvo leto 1811. iz govorništva pri Agapitu, iz logike in metafizike pri Ravnikarju, in iz eksperimentalne fizike pri Krsniku noto »le Bene«. Dovršivši prvo leto bogoslovja je prosil za sprejem v semenišce »ut in numerum clericorum suscipiatur«1017 »sta-tum clericalem summopere ambiens et vinea Domini ex viribus laborare deside­rans … pollicetur indefessam in eo fore diligentiam tum in addiscendis scientiis theologicis, tum in moribus incorruptis continue conservandis«.1018 Leta 1812. je dobil na akademiji ljubljanski iz zgodovine in arheologije biblicne »accessit«, iz uvoda v razlago starega zakona »bene – sa conduite a été trčs bonne«. Leta 1813 mu je dal škof ljubljanski Kavcic 29. decembra »primam tonsuram et quatuor ordines minores«,1019 iz dogmatike, uvoda, hermenevtike in razlage novega zako­na in iz hebrejskega jezika je dobil »optima in sa conduite a été irréprochable«. Umevno je ob sebi, da se je ta leta ucil tudi francoskega jezika. Spricevala iz leta 1814. kažejo, da je tega leta poslušal predavanje o cerkvenem pravu javnem in zasebnem in pa moralno in pastoralo pa katehetiko, »quam diligentissimo«,1020 ter dobil »primam cum eminentia ubique«.1021 Za mašnika je bil posvecen 11. septembra 1814. in 21. oktobra ga je poslal tedanji upravitelj škofije Golmajer za duhovnega pomocnika ali kaplana v Gorje, od koder pa ga je že 18. aprila 1815 poklical v Ljubljano za kateheta k stolni cerkvi. V Gorjah je bil takrat fajmošter znani slovenitelj svetega pisma Škrinjar. Za stolnega kateheta je služil Metelko celo do smrti; ob nedeljah in praz­nikih je ucil rokodelske in obrtnijske ucence kršcanskega nauka in dobival za to 300 gl. na leto. Razen tega je vedno pomagal v pastirstvu pri stolni cerkvi, navadno zgodaj maševal, predigal casih nemški, pozneje le slovenski, marljivo 1017 Prevod: »da ga sprejmejo med klerike«. 1018 Prevod: »Prav zelo prosi za mesto klerika in si z vso mocjo želi delati v Gospodovem vino-gradu … obljublja, da bo neutruden in marljiv pri ucenju teoloških znanosti, še posebej budno pa bo cuval svojo nepokvarjeno naravo.« 1019 Prevod: »prvo tonzuro (striženje) in štiri male redove«. 1020 Prevod: »kar najprizadevneje«. 1021 Prevod: »(oceno) primam cum eminentia vsepovsod«. spovedoval, posebno Italijane, katerim je bil dolgo let edini spovednik. Prve­ga maja leta 1815 je postal upravnik semenišca in špi[ri]tual, kot tak je cu-val nad bogoslovci, vodil njih pobožnosti, ucil jih cerkvenih obredov, prebiral ž njimi Sv. pismo ob torkih in cetrtkih, vse brez posebne place, le za hrano, do velíke noci leta 1817. V semenišcu je bil takrat ravnatelj Matevž Rav­nikar, v bogoslovju ucitelj dogmatike, na liceju pa ucitelj kršcanskega nau­ka, nedeljski ekshortator in ravnatelj. Tam je spoznal Metelka in ravno on je menda bil, ki ga je tako hitro spravil iz dežele v mesto ter ga pripravil k sebi v bogoslovje. Tista leta je spisoval svoje »Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi«. Da je živo navdihoval Metelka, si lahko mislimo. Oba sta cutila, kaj se pravi, brez znanja slovenskega jezika pošiljati duhovnike med narod! Že leta 1795. je bil Debevec, katehet pri uršulinkah, [zacel] razlagati slovenski jezik prihodnjim du­hovnikom, to pocetje pak je ustavila vojska leta 1797.; v semeniški knjižnici se še hrani njegova slovnica, ki jo je spisoval v ta namen. Stanovitna stolica slovenske­ga jezika se je vendar vecini tedanjih pisateljev in rodoljubov zdela gotovo pomo-cek zoper nemškutarjenje, katero je brez nje neizogibno, kakor zatrjuje pravicno Kopitar: »Im 8ten oder 10ten Altersjahre hat er den väterlich Slawischen Herd verlassen um in der deutschen Stadt von deutschen in deutscher Sprache zum deutschen Staatsdiener erzogen zu werden. Nun muss er seine Slawische Mut­tersprache, die er ohnehin in diesem Alter noch nicht in ihrer ganzen Fülle be-sitzen kann, mit Fleiss vergessen lernen, damit ihm hold werde die Herrscherin Teutona. Man wende nicht ein dass ja in den Städten auch Krainisch gesprochen werde! Dies isst eben, worüber wir klagen: Trubers leben, lebati, špiža, mordane, štrytati, hudobo trybati, jest sem šacan za mertviga, feržmahti, punt, Gospod je vunkai vlekel z'našimi vojskami, doli jemle, gori jemle, zajhen, šenkinga, poberi se tjakaj, vunkej klicati (ausrufen), gvant, flegar, Rihtar, špendia, folk und so weiter und so weiter sind dergleichen Blümchen aus den Krainissch der Städter; und wenn neuere Schriftsteller statt dieser auch einheimische Blumen nehmen, so flechten sie den Kranz doch auf deutsche Art; oder um ohne Allegorie zu reden, das städtische Cauderwelisch ists, was der künftige Autor in den Jahren seiner Jugendbildung hört; di er selbst in den Schelen deutschen Ideengang be-kommen hat, so ist es ihm beinahe zu verzeihen, dass er zufrieden ist, wenn in seinem krainischen Werke nun kein deutsches Wort sich findet, und dass er gar nicht ahndet, dass es auch eine slawische Syntax gebe«1022 itd. Tako so cutili zlasti 1022 Prevod: »V osmem ali destem letu starosti je zapustil slovansko ocetovsko ognjišce, da bi ga Nemci v nemškem mestu vzgojili v nemškem jeziku za nemškega državnega služabni­ še, ko se je v Gradcu ustanovila stolica slovenskega jezika; po enaki so hrepeneli tudi kranjski Slovenci Zois, Ravnikar, Kopitar. Po njih prizadevanju je bila leta 1817 dovoljena stolica slovenskega jezika v Ljubljani in bogoslovci II. leta so bili zavezani, uciti se domacega jezika. Ravni­karjevo delo je, kakor sem že omenil, da je to stolico dobil Metelko. Radi bi jo bili nekateri naklonili Vodniku, toda ta je bil že v letih, nekaj pa se je tudi vladi zameril. Metelko je prisegel kot ucitelj slovenskega jezika dne 18. marca 1807 pri deželnem vladarstvu; dobival je 400 gl. letne place, za to pa je moral razlagati slovenski jezik po štiri ure na teden v II. tecaju bogoslovja, kamor pa so smeli zahajati tudi ucenci z liceja. Tako so si razen duhovnov prilastili slovenšcino vsaj nekteri prostovoljci. Po tej službi je stopil Metelko tudi med profesorje licejske ter je, malo prej še tam ucenec, ž njimi vred presojal take, ki so delali skušnje za gotove uciteljske službe, n. pr. konkurzni elaborat Pavškov iz modroslovja. Koj po Vodnikovi smrti je jel Metelko sloveniti uradne ukaze in razglase, nekaj casa je to delal z Debevcem vred. Leta 1820 so ga postavili za kranjskega tolmaca z opombo, naj sloveni kar se dá po domace in naj se ogiba novih, priprostemu cloveku neznanih besed. S te strani je presojati torej njegove uradne preloge. Opravljal je Metelko to delo do leta 1847., veckrat brez placila. Tudi kmetijska družba je veckrat prosila v tem oziru njegove pomoci in ga za to vpisala med svoje ude in mu poslala 2. julija 1822. sprejemnico, ceš, da jo bo podpiral tudi v prihodnje. Med vecimi prelogami je »postava za [col]«, ki je izšla leta 1837. Prelaganje nemških ukazov in razglasov deželnega vladarstva je bilo dokaj težavno. Mnogo truda so mu prizadevala lastna imena mest, trgov, vasi in posa­meznih krajev, ker se nemška in slovenska ne ujemajo vselej. Zato se je Metelko ka. Sedaj se mora svojemu slovanskemu meternemu jeziku, ki ga sicer v svoji starosti tako ali tako še ni povsem spoznal, za milost gospodarice Tevtonije pridno odvaditi. Temu, da se v mestih govori tudi kranjsko, ne gre ugovarjati. To je ravno to, nad cim tožimo. Trubarjev leben, lebati, špiža, mordane, štrytati, hudobo trybati, jest sem šacan za mertviga, feržmahti, punt, Gospod je vunkai vlekel z'našimi vojskami, doli jemle, gori jemle, zajhen, šenkinga, poberi se tjakaj, vunkej klicati (ausrufen), gvant, flegar, Rihtar, špendia, folk ipd., so podobne enakim cvetkam kranjšcine mešcanov in ce novejši pisatelji namesto teh uporabljajo tudi krajevne cvetice, pletejo venec, vendar na nemški nacin. Ali ce govorimo brez alegorije, to, kar sliši bodoci pisatelj v letih svoje mladostne vzgoje, ki jo je imel v hrupnem pohodu nemških idej, je mešcanska latovšcina. Tako se mu skorajda oprosti, da je zadovoljen, ce ni v njegovem delu nobene nemške besede in še sluti ne, da obstaja tudi slovenska skladnja.« 20. novembra 1822 obrnil v posebni prošnji do deželnega vladarstva, da naj ono da popisati krajevna imena po Kranjskem. »Pomagam si«, pravi, »kakor morem, nektera imena so cisto neznana, poprašujem sem ter tje tudi pismeno, pa ven­dar vselej prave ne izvem; ta mi pove tako, drugi drugace, n. pr. Wabenfeld se mi imenuje Babno polje, Babje polje in Babja poljica, Freythurn Podbrežje in Podbrezje, Kreutzdorf Križéva vas in Križna vas. Brez dvombe je pravo le eno, in sicer, katero je ravno v tistem kraju navadno. Neudorf, bi clovek mislil, je po slovensko Nova vas, ali grad Neudorf se klice Zavrh. Preložiti pa je treba casi hitro. To mi daje pogum prositi, naj stori to visoka vlada. Zgoditi bi se moglo po okrajnih gosposkah ali še bolje po duhovnih, ki so v službah tu in tam po deželi. Paziti bi bilo, da se pišejo lastne imena kar se dá pravilno s pristavljenim rodivnikom, da se ognemo mnogoterim pomotam« itd. Deželna vlada mu je prošnjo takoj uslišala in 4. decembra je ukazala vsem trem okrožnim glavarjem, naj jo zvršijo po svojih okrajnih gosposkah. Leta 1823., pravi, bo vojaško popisovanje; tega se udeležujejo okrajni uradniki in župniki s farnimi bukvami. Naj se tedaj na tanko popišejo krajevna imena po nemški in kranjski. Kar je tako zaukazala, naznani tudi Metelkotu s pristavkom, da mu hoce potem izrociti ves imenik. Metelko pa je hitro zapazil, da ga vlada ni razumela, zakaj je zahteval lastna imena tudi v rodivniku. Zložil je torej poseben poduk v ta namen in ga poslal vladi 16. decembra. Tam piše Metelko: »Kranjska lastna imena se sklanjajo kakor latinska, skladnja pa je mnogokrat razvidna šele iz dru­gega sklona ali rodivnika, n. pr. Zalog -a, Ljubljana -e, Séla – Sel, Ternovo -viga, Sostro -a, Straže – Straž, Železnike -kov, Bruna vas – Brune vasi. Sliši se n. pr. Zaloh, Creteš, ali iz rodivnika Žaloga, Creteža se vidi, da je pisati Zalog, Cretež. Rodivnik se izvé na prašanje »od kod si?« Iz Ljubljane, iz Poljan, iz Sel, s Trnoviga, od Sostra. Na vprašanje: Kako se pravi temu kraju? odgovarja slovenski kmet v mestniku: Temu kraju se pravi v Gorjah, v Cirklah, v Selcah, v Sostru, v Trebnem, na Dobravi, od tod nemške oblike: Gorjach, Zirklach, Selcah, Sostru, Treffen itd. Imenovavnik pa se dobi na vprašanje: Kje, kako delec je ta kraj – Zalog, Cretež in tudi v množnem številu: Kje so Poljane? Kako dalec so Cerkle? itd. Tudi ta poduk je vlada že 8. januarja 1832. radovoljno razposlala uradom po deželi in tako je Metelko prvi sprožil topograficen popis Kranjskega v slovenskem jeziku. Zgodaj si je napravil abecedni spisek najimenitniših kraj[ev]nih imen ljubljanske škofije v slovenskem in nemškem jeziku. Pozneje je mogel na tej podlagi vrlo pomagati Henriku Freyerju, ki je prvi sestavil zemljevid Kranjske s slovenskimi imeni (1842, 1849), in zlasti pri njegovem delu: »Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschafts ind Schlössernamen des Herzogthums Krain in deutsch und krai­nerischer Sprache etc als Commentar zur Specialkarte des Herzogthums Krain, Laibach 1846, 159.«1023 Kar se tam bere v predgovoru o tem, kako se prav izre­kujejo in sklanjajo lastna imena krajev, to mu je spisal menda Metelko. Uredba sicer ni povsod dosledna, pa sestava imena in pisave je precej dobra. Po tej knjigi je vravnan abecedni spisek imén vseh seliš v deželnem vladnem listu od leta 1857. Deloma po njem je izdelal tudi Kozler svoj imenik leta 1854. Pomagal je tudi škofijstvu in poslovenil »Papeža Pija VII. apostolsko Pismo« leta 1822«, potem »Zadno Pridigo, s katiro so škof Gruber slovo jemali«, in istega škofa »Poslednji pastirski list«. Vodniku je bil Metelko naslednik tudi v tem, da je po njegovi smrti zacasno ucil laški jezik na ljubljanskem liceju v obco zadovoljnost in bil tudi spovednik nekih laških Karbonarijev (prostozidarjev), zaprtih na ljubljanskem gradu, katere je pogostoma obiskoval. Razen tega je že leta 1818. jel sam od sebe uciti pripravnike za ljudske šole na kmetih, kako je brati in pisati jezik kranjski, in kako je to razlagati ucencem. Leta 1819 mu je dala vlada zato posebno pismo, prepricana, da bode kranjskim ljudskim šolam v prid napredoval v tem pocetju. Tako je menda Metelko poduceval še leta 1820–1821. Redoma in marljivo je razlagal slovenšcino bogoslovcem. Na tem polju je jel kopati ledino. Ucil je brez pripravne knjige. Posluževati se Vodnikove knjige, se je najbrž bal; ucni jezik je bil na liceji nemški, pismenost pa slovenska. Izbral si je torej Kopitarjevo slovnico, katero je priporocil svojim slušateljem, da ne bi bilo treba prevec pisati in sem ter tje je kaj narekoval, množé jo in spopolnjeva­je. Tako se je slovenski nauk glasil sprva Slovencem tuje. Slovnica Kopitarjeva je tudi v nekih delih, n. pr. pravopisju, preobširna. Razlagal je Metelko najprej nekoliko o Cirilu in Metodu, nekaj o slovstvu slovenskem, potem pa je ucil slovnico, posebno široko je razlagal pravopis, kakor Kopitar, kateri na vec krajih omenja oskodnost1024 slovanskega latinskega pravopisa. On je užgal v Metelku želje, postati slovenski Ciril, in v tem ga je spodbujal že Ravnikar, ki piše l. 1817 v zgodbah Svetega pisma: »Kiril ino Metodi, dva brata iz Tesalonike doma, ki sta terdno slovénsko znala, … prideta na Slovensko ino ne le evangelj oznanovala, tudi slovenske cerke sta Slovencam naredila, ino vse sveto pismo sta jim scasama 1023 Prevod: »Abecedni seznam vseh krajevnih imen in imen gradov vojvodine Kranjske v nemškem in kranjskem jeziku, kot komentar k specialnemu zemljevidu vojvodine Kranj­ ske, Ljubljana 1846, 159.« 1024 oskóden – pomanjkljiv, nepopoln. preslovenila, ino Slovenci so bili grozno veseli, ker se božje cuda v'lastnim jeziku slišali ino brali. Vsi Moškoviti, Serbláne itd. bero še dan današni to Kirilovo sve-to pismo ino tudi Krajnic, Štajerc, Korošic, Hrovŕt, Dalmatínc, Cec, Tersican, Gorican itd. bi se lohka vanj zvedel, ko bi Kirílove cerke poznali; tode scasoma so jih po naših deželah latinske odrinile. Lepši scer od Kirilovih so latinske, pa pre­malo jih je, devét jih mánjka. Ino ravno zato je kranjsko težko brati, ker móremo dostikrat po dve cerki stakniti, de glas zapišemo, ino dostikrat edino cerko zdaj drugac, zdaj drugac izrekati. Sveti Kiril je vsakimu slovenskimu glasu svojo la-stno cerko dal, ino kar to tice, Nemci, Latinci, Francozi, vsi narodi naj se gredo skriti proti njemu. Z latinskimi cerkami scčr, pa po Kirilovo, … hocemo tudi mi v'prihodno pisati, ino torej cerk, kar nam jih manjka, pernarediti. Ino na Du-naju že délajo se, ino ce Bog dá, k'letu osórej bi jih že imeti utegnili« (324, IV.). Ta misel, popolniti latinsko abecedo s cirilsko za slovanski pravopis, je že stara; izrekel jo je že Popovic, potem Kopitar, Primic; na Kranjskem ji je bil velik prija­telj neki France Bilec (Billiz, Bilc), ki se veckrat imenuje v Kopitarjevih dopisih, rojen leta 1784 v Ilirski Bistrici in Vodnikov ucenec in najzvestejši prijatelj; znal je skoraj vse slovanske jezike in imel tudi nekaj pevske žile, umrl je v Harijah leta 1824. Ta mož si je mislil: Kaj bi skladal pravopis samo za Slovence, mar ga zložim za vse Evropejce! Njegovo osnovo je dobil v presojo Metelko, ki v svojem mne­nju o nji pravi, da je latinica za slovenski jezik res preuboga, in da je Slovencem po cirilici pomnožen latinski pravopis najveci književna potreba in najgorecniša želja, vendar velevati to drugim narodom, se mu zdi predrzno. Bilceva osnova mu je hvale vredna, nove crke so po unanji obliki dokaj prijetne, ali po notranji potrebi jih je še premalo. Graja mu cudni (misticni) y v terpey, vidiy, ker drugi Slovani, tudi nekateri dolenjski Kranjci, izrekajo na tanko l;1025 široki o, ker ni zadel pravega [pomena]. Vec o tem nacrtu govoriti se mu zdi nepotrebno, »ker se v kratkem nadjamo,« pravi, »druge bolj popolnoma abecede.« To je pisal leta 1807, torej istega leta, ko je tudi Ravnikar že napovedal novo abecedo. Do te pa ni prišlo tako kmalu; treba je bilo mnogega premišljevanja in v ta namen so se leta 1820. sešli na Dunaju Dobrovský, Kopitar, Ravnikar, Metelko, Kalister, Šlakar in se posvetovali o napravi edinega slovenskega in celo obcnoslovanskega pravopisa. 1025 Crka je sicer v rokopisu videti kot l, vendar gre najverjetneje za e, ker je ocitno govor o samoglasniških koncnicah. Sicer pa Štrekelj ne pove, ce gre za tretjo osebo ednine v sedanjiku (trpí, vídi), tretjo osebo množine v sedanjiku (trpé, vidé) ali nemara velelnik (trpi, vídi). Toda uspeh shoda ni bil poseben. Niti Dobrovský niti Kopitar se nista upala lotiti vseslovanskega crkopisa. Prvi je ceški pravopis v svoji slovnici »Lehrgebäu­de der böhmischen Sprache« (1809, 1819) le malo spremenil. Metelko pa ni nehal in že konec leta 1820. je poslal na Dunaj Kopitarju poskušnjo svojega cr­kopisa. Ta ga v pismu z dne 9. januarja 1812 kritikuje. O znamenju za polglasnik pravi, da je prevec kurzivno, »folglich ein hoedus inter oves«.1026 Dasi je torej Metelko zgodaj že sestavil svoj crkopis, ga je vendar prehitel na Štajerskem Peter Danjko, ki je leta 1822. spisal in leta 1824. na svetlo dal svojo slovnico »Lehrbuch der windischen Sprache«, v svoji abecedi. To je spodbo[d]lo Metelka, da se je požuril z izdajo svoje slovnice »Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen, Laibach, Eger 1825.«1027 To slovnico je spisal Metelko, kakor izjavlja na naslovnem listu, po nacrtu Dobrovskega za ceško slovnico, katera je kmalu postala vzorec tudi drugim slov­nicam. Prvi je po nji spisal Puchmayer svoj »Lehrgebäude der rusischen Spra­che«, takoj drugi deloma Danjko, popolnoma pa Metelko slovensko. Pozneje je spisal Hanka poljsko (1839) in Jordan serbsko za lužiške Serbe. Metelkova slovnica je sicer po ceškem vzorcu, toda popolnoma izvirno Metelkovo najboljše delo, in morda najboljša slovenska slovnica sploh (ako izvzamemo Miklošicevo primerjalno). Brez nje bi se ne bila slovenšcina nikdar tako osnažila in ocisti-la. V predgovoru govori nekoliko o Slovanih in Slovencih po Dobrovskem in Kopitarju; potem podaja I. Brižinski spomenik v prvotni obliki, v metelcici in latinski prestavi; slovenska narecja po Dobrovskega razredbi; kranjsko slovstvo ob kratkem. V slovnici razlaga najprej crke in glasove, kako se strinjajo, spremi­njajo in naglašujejo. Posebno se mu je posrecilo debloslovje; tudi oblikoslovje je za svoj cas izvrstno. Še najslabša je skladnja, kar pa je ocitati tudi Dobrovskega slovnicam. Naposled kaže, kako se prav slovenijo neke nemške fraze in reki pa pregovori in za navržek je priložil berilo Ezopovih basni. Ker je bila ta slovnica napovedana že prej, so jo težko pricakovali slovenski in slovanski pisatelji ter jo pozdravili z velikim navdušenjem. Tako Slomšek, ki je prosil Metelka, naj mu pošilja polo za polo, takoj ko jo natisne. Prve tri pole je pokazal Jarniku, ki je bil po njih ves vnet in si je takoj prilastil novo pisavo in dal v nji pisano pesem 1026 Prevod: »zatorej kozel med ovcami«. 1027 Prevod: »Ucni sistem slovenskega jezika v ilirski kraljevini in sosednjih provincah. Ljub­ljana, pri Egerju 1825.« »Ostrovica« poslati po Slomšeku v Ljubljano za slovenski casopis, katerega so namerjali izdajati v Ljubljani, kakor je Slomšeku porocal Burger: »Ko sva bila prvikrat skupaj z Jarnikom in sem mu pravil o casniku ter ga prosil, naj tudi on po svoje pomaga, je vesel obecal ter velel ljubljanskim rodoljubom slovanskim povedati, da je pred nekaj leti že to svojo željo razodel bil gospodu profesorju Jakobu Zupanu, naj se ustanovi tak slovenski casopis. Sicer mi je gospod Stupica v svojem poslednjem pismu podrl skor vse upanje, da izide tak casnik.« Jarnik je pisal, da se bo zdaj po Metelkovi slovnici dala sestaviti slovanska primerjajoca slovnica, kakor jo je sprožil Šimek (ki je umrl leta 1798). Jarnik je tudi Metelka oštel zaradi rabe besede »krainisch« namesto »slowenisch« in to je pomoglo, da je Metelko postavil na naslovni list »Lehrgebäude der slowenischen Sprache«. Jarnik je o novi abecedi izrekel, da je velika velika dobrota; zdaj vsaj lahko piše-mo, dozdaj smo krpali. Toda praša se, je li »omnibus numeris absolutorem.«1028 Potem presoja posamezne crke, njih pomene, oblike, besede itd. Tako na str. 4 »ultra modum absone exprimitur v pro l1029 » patra Hipolita nam kaže poljski precrtani l, ki ga dolenji Kranjec deloma še ima, Gorenjec in Korošec pa sta ga spremenila v v. »Na Koroškem sem ga ob štajerski meji še tudi dobil: dala, stala, bila itd., kjer se vse drugace glasi kakor v dale, skale, bile. Tenko uho cuti raz­locek na tanko. Sosedov Nemca in Talijana uhó se je ustrašilo morda grobega l; od tod menda pregovor, in zabavljica je morebiti premenila l v v; po dolenjem Kranjskem pa ne, kjer so dalje od teh sosedov. Imeli bi torej nekako 3 l: l, lj, l.« Kakor ta so intertesantne druge opombe Jarnikove, ki nam kažejo mislecega jezikoslovca. Svoj pretres koncuje tako: »Po tej slovnici je storjen velik korak k zboljšanju našega narecja, in z Notranjskega in Dolenjskega se je marsikaj pomanjkljivega, pozabljenega in zanemarjenega dovršilo in oponovilo, kar nam obeta veselo prihodnost, in kteri se jezika le uci, pa tudi jezikoslovec, bo rad v roke vzel to najnovejše delo. Da mora biti na Dolenjskem in Notranjskem dosti velik jezikov zaklad, se mi je dozdevalo in vedno sem bil te misli, da se je tudi skladnja mogla ondod ohraniti bolj cista. Tu ob Dravi smo v obéh ozirih že mno-go pogubili ter smo iz lahko razvidnih vzrokov v veliki nevarnosti pri sedanjih razmerah še vec pogubiti.« 1028 Nerazlocno. Prevod: »v vseh ozirih popolna«. 1029 Prevod: »se preko mere neskladno izgovarja v namesto l«. XLIV Tudi Dobrovský je bil zadovoljen z Metelkovim delom: »Im Ganzen ist Ihre Arbeit vortrefflich gerathen«,1030 mu piše 12. avgusta 1826. »Ich freue mich dass sie mich nicht missverstanden und gratuliere Ihren Landsleuten, dass sie nun im Besitze einer gründlichen Anleitung sind, durch die das fernere Studium ihrer reichen Sprache erleichtert wird, wozu Sie gute Winke zu geben nicht unterlas-sen haben.«1031 Crke niso tudi Dobrowskemu vse po volji, zlasti graja . (c) in . (z): »Wenn Anhänger Ihrer Orthographie nun Erbauungsbücher herausgeben, und Dainko auch so fortfährt, wie er angefangen, so müssen ja die Leser irre werden. Nach fünfzig Jahren wollte ich sehen, wohin man gelangen wird.«1032 Stanicu v Gorici oblika novih crk ni bila všec. Tudi Ravnikar ni bil zadovoljen ž njimi; popolnoma tudi ne Kopitar in kakor izvemo iz predgovora str. 28., Me-telko sam ne. Notranjo veljavo njegove slovnice pa so cislali vsi, posebno Matija Cop.1033 Prvi pravi o Metelku v znanem svojem pregledu slovenskega slovstva pri Šafaríku: »Das Verdienst des Verfasser Dobrowskýs grammatisches System auf die slowenische Sprache angewendet und hierdurch den slawischen Sprach­forschern ein willkommenes, tüchtiges, in hohem Grade brauchbares Lehr­buch in die Hände geliefert zu haben, ist ohne Widerrede gross und bleibend.« »Durch sein Lehrgebäude der slowenischen Sprache nach Dobrowskýs Systeme hat er nicht nur der grammatischen Behandlung der krainischen Mundart eine Wissenschaftliche, bleibende Grundlage gegeben, sondern auch einem künfti-gen slawischen Jakob Grimm zur Abfassung einer allgemeinen, vergleichenden Sprachlehre eine willkomene Vorarbeit geliefert.«1034 1030 Prevod: »Vaše delo je v celoti odlicno uspelo.« 1031 Prevod: »Vesel sem, da me niste narobe razumeli in cestitam vašim rojakom, da imajo koncno temeljito navodilo, ki bo olajšalo nadaljnji študij vašega bogatega jezika, pa tudi dobrih nasvetov niste izpustili.« 1032 Prevod: »Ce zagovorniki vaše ortografije sedaj izdajajo knjige o slovnicnem sestavu in bo Danjko nadaljeval tako, kot je zacel, bodo citalci postali zmedeni. Po 50 letih bi rad videl, kaj bo iz tega nastalo.« 1033 Tukaj je Štrekelj precrtal 'in Šafarik', v naslednji povedi pa tega ni popravil. 1034 Prevod: »Zasluga avtorja, da je slovnicni sestav Dobrovskega prilagodil slovenskemu jeziku in s tem raziskovalcem slovenskega jezika dal v roke dobrodošlo, dobro in zelo uporabno ucno knjigo, je nedvomno velika in trajna.« »Z njegovim ucnim sestavom slovenskega jezi­ ka po sestavu Dobrovskega, slovnicne obdelave kranjske govorice ni postavil samo na znan­ V predgovoru pripoveduje Metelko na str. 26. o Marku in Danjku, da sta popravljala naš crkopis, pa da ga noben ni popravil. »Po moji misli«, pravi, »bi bil Danjko bolje storil, ko bi se bil v svoji slovnici v marsikterih receh ravnal bolj po Šmigocu; pa – quilibet abundet in sensu suo!«1035 Da je Metelko s svojimi predavanji marsikoga zbudil za slovenšcino in obdelo­vanje domacega književnega polja, ni dvomiti. Med njegovimi poslušavci beremo iz prve dobe razen bogoslovcev ali duhovnikov tudi mnogo posvetnjakov poznej­ših: Jož[efa] Orla, Andreja Smoléta, Matijo Copa, Miho Kastelca, tudi Prešern in Koseski sta ga najbrž poslušala; iz poznejše dobe je omeniti vse naše novejše pisatelje, ki so do 1880.1036 leta študirali v Ljubljani, Valjavca, Levstika, Stritarja, Erjavca itd. Uspeh slovenskega nauka njegovega se je jel vidoma kazati pri bo­goslovcih, ki so potem postali duhovniki in pisatelji slovenski: Andrej Bohinc, Felicijan Rant, Gašper Švab, Friderik Baraga, Mihael Verne, Jožef Kek, Andrej Albreht, Janez Cigler, Matevž Ravnikar Požencan, Ignacij Holcapfel in mnogi drugi. Od leta 1826. naprej so prihajale na dan knjige, pisane v precej cisti slo­venski besedi. »Thatsache ist es«, pravi Cop, »dass beinahe alle seit den letzten 15 Jahren in Krain erschienenen Bücher in sprachlicher Hinsicht die besten der früheren Periode bedeutend übertreffen. Übertreibungen, wenn sie wirklich ir­gendwo stattfanden, wird am besten die Zeit selbst ermässigen«1037 (pri Ravnik). Prvi, ki je odlocno stopil tudi gledé crk na Metelkovo stran, je bil Janez Zalokar, ki je že leta 1825 izdal »Splošni nauk od kranjskih cerk; posebni glas novih in navoj po njih prav brati«, v metelcici pa spisal tudi vec molitvenih knjižic in tudi prelogo Tomaža Kempcana; Metelko sam pravi, da so vse Zalokarjeve bukve znamenite zavoljo ciste in lepe kranjšcine, kakor tudi zavolj pravega cerkvenega duha, ki je v njih. Drugi je bil Blaž Potocnik, ki je v metelcici izdal »Svete pe­smi« leta 1827. Da bi se narod sam priucil novega crkopisja, v katerem so zaceli izdajati ti pisatelji knjige, je spisal Metelko sam potrebni navod: »Abecednik za slovenske šole« leta 1829. in »Abecednik nemško slovenski za šole« leta 1830, za ljudske ucitelje pa tudi malo slovnico: »Slowenische Sprachlehre. Ein Auszug aus dem Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien, für stveno in trajno osnovo, temvec tudi kakšnemu bodocemu slovanskemu Jakobu Grimmu pripravil dobrodošlo osnovo za sestavo splošnega, primerjalnega jezikovnega ucbenika.« 1035 Prevod: »Vsakdo na široko sledi svoji cudi.« 1036 Lapsus v rokopisu; verjetno je mišljena letnica Metelkove smrti – 1860. 1037 Gl. op. 195. Anfänger, Lehramts-Präparanden und Lehrer an slowenischen Volksschulen«1038 leta 1830. V predgovoru pripoveduje, da je bilo ukazano, naj se šole po deželi imajo v domacem jeziku, kar je zelo ugodno jeziku in slovstvu slovenskemu, in da je bil naprošen spisati v ta namen kratko slovnico. Naredil jo je po svoji veliki slovnici, slovniške izraze pa posnel po nemški, v ljudski šoli tedaj navadni slovnici, da bi se uciteljem bolje ujemalo. To slovnico je namenil tudi ptujcem. Kaže nam v nji na kratko, pa dobro, obrazila po njih pomenih in ima na koncu tudi ustrezne izreke in pogovore. Istega leta je izdal v svoji »pocirilici« (kakor je sam imenoval svoj pravopis) tudi še slovensko racunico: »Številstvo za slovenske šole«, prelogo iz nemškega »Anleitung zur Rechenkunst«.1039 Ravnikar mu je bil v izdelavo izrocil tudi Vodnikov slovar. Metelko ga je za nekaj casa prepustil Jar-niku, ker je tudi ta izdeloval slovar. Jarnik si je že dobil založnika in tiskarja; štiri pole so bile že natisnjene, pa založnik in tiskar sta se zbala prevelikih stroškov in tako je tudi Jarnikov rokopis ostal le rokopis; Vodnikov rokopis je vrnil Metelku, od katerega je Kopitar pred vsemi pricakoval, da ga pripravi za tisek. Leta 1830., 1. maja, mu piše: »Für heute nur so viel. 1) Dass Sie eben der Mann sind und seyn sollten, den ich Seite 56 meiner Grammatik wünschte, der endlich den Sprachschatz inventieren werde. So lange das nicht der Fall ist, wird das Ausland in unsern Protestationen nur gereizte Eigenliebe sehen. … Sie sollten sich mit Herrn Cop vereinigen, um dann Theils selbst, Theils durch ihre Schüler, auf ein­zelnen Octavblättern das Lexicon, so wie euch ein Wort auffält, aufzuschreiben; dann diese einzelne Blätter alle wochen alphabetisch ordnen lassen. In Jahr und Tag ist so Vuk's Lexicon entstanden! Aber anfangen muss man. Dimidium facti qui bene coepit habet, sagt unser Horatius. Dic [hoc] tibi ipsi et Zhopio cum salute mea. – Was macht Ravnikars Bibel? – Sie einmal et Cop, cum discipulis macht euch an das Inventarium ut dixi. Valete et favete vesterrimo Jernejo.«1040 1038 Prevod: »Slovenski ucbenik. Izvlecek iz ucnega sistema za slovenski jezik v kraljevini Ili­ riji za zacetnike, pripravnike za uciteljski poklic in ucitelje na slovenskih ljudskih šolah.« 1039 »Navodilo za umetnost racunstva.« 1040 Prevod: »Za danes samo toliko. 1.) Prav vi ste in naj bi bili mož, ki sem si ga na strani 56 svoje gramatike želel, da bo koncno popisal besedni zaklad. Dokler se to ne bo zgodilo, bo tujina v naših nesoglasjih videla samo razdraženo samoljubje … Morali bi se povezati s Copom in potem delno sami, delno po vaših ucencih leksikon, takoj ko se spomnite kake besede, zapisati na posamezne liste osmerke in jih vsak teden razvrstiti po abecedi. Tako je po letu dni nastal Vukov leksikon. Ampak treba je zaceti, pol je storjenega, ko dobro zacneš, pravi naš Horacij [Pisma, 1. 2. 40]. Povej to sebi in Copu z mojim pozdravom. Slovarja Metelko ni izdelal, drugi posli so ga zadrževali. Po njegovi drugi slov­nici se je njegov crkopis jel še bolj utrjevati. Vlada sama je podpirala to pocetje in pripustila metelcico v državne šole. Pisatelji v nji so se množili in skrbeli ne za šolsko mladino, ampak tudi za priprosto ljudstvo. Temu naj se dajejo v roke po­ducne knjige, da se mu po njih prikupi popravljena pisava in ta s tem ustanovi. Najgorecniši med njimi je bil Jožef Burger, duhovni špiritual v ljubljanskem se­menišcu, naslednik Janeza Zalokarja iz Krašnje; on je lepo poslovenil vec povesti Krištofa Šmida: »Nedolžnost preganjana in povelicana« 1832, »Evstahi« 1832, »Pomoc v sili ali leseni križ« in »Sreca dobrega uka« 1832. Preložil je tudi asketic­no knjigo Buchfellnerjevo: »Svete Terezije premišljevanje in persercni pogovori z Bogam;« istega leta 1834 je izdal predige Antona Pekca, kaplana pri Sv. Jakobu v Ljubljani, slovecega pridigarja, v dveh knjigah 1834 in 1835. Sodeloval je z Je­rinom tudi pri Jelovškovem v metelcici tiskanem katekizmu »Keršanski nauk za slovenske šole«. Toda vstajati so zaceli zoper Metelkov crkopis tudi neprijatelji. Posebno Andrej Albrecht, kanonik v Ljubljani, se je hudo poganjal zoper nove crke. Nekaj let so se prepirali bolj med seboj, v drušcinah, po šolah, pozneje pa so nastopili tudi javno. Med tem pa se je vnela živahna vojska tudi med Danjkom in njegovimi privr­ženci pa med štajerskimi neprijatelji Danjkovih crk. Ker segata boja drug v druge­ga, ozreti se nam je najprej na pocetek danjcice. Peter Danjko (Danko), rojen leta 1787 v Zbigovcih pri Radgoni, umrl leta 1873 kot dekan in castni kanonik pri Véliki Nedelji, se je trudil, seznaniti slovenski narod štajerski s svojo novotarijo z mnogimi poljudnimi spisi. Sprva je pisal, vnet za slovenšcino po Societas sloveni-ca, v bohoricici. Pisati je zacel leta 1816. izdavši »Zacetek vucenja slovenskega po nedelah«, nekak abecednik, nastopnega leta pa je izdal »Evangeliome na vse nedele ino svetke skoz leto, preložene iz greckoga na slovenski jezik cisteši« in molitveno knjižico »Kniga pobožnosti«, ki je leta 1824. izšla drugic v novem crkopisu. Leta 1822. je spisal, vnet po Kopitarju, svoj »Lehrbuch der windischen Sprache. Ein Versuch zur gründlichen Erlernung derselben für Deutsche, zur vollkommenden Kenntnis für Slowenen«;1041 izdal je knjigo leta 1824. Slovnica Danjkova z novi-mi crkami za nekatere glasove slovanske je izdelana jako pridno in se odlikuje po Kaj je z Ravnikarjevo Biblijo? Skupaj s Copom in ucenci se lotite popisovanja, kot sem rekel. Ostanite zdravi in bodite naklonjeni vam vdanemu Jerneju.« 1041 Prevod: »Ucbenik slovenskega jezika. Poskus, kako bi se ga Nemci lahko temeljito nauci­li, in Slovenci izpopolnili.« bogatosti in jasnosti. Za jezikoslovca je vrhu tega znamenita, ker je zrcalo vzhod­noštajerskega severnega narecja, kakor se govori okrog Radgone. Za prislovom »Koliko jezikov znaš, toliko lýdi valáš« je predgovor, v katerem pripoveduje, da je opisal slovnico v narecji severovzhodnih štajerskih Slovencev, katerim prišteva tudi ogrske Slovence iz gornje Železne stolice, Slovence iz dolnje Hrvatom, Slovence južne in zahodne Štajerske pa Kranjcem in Korošcem, dasi je jezik naš isti, le v narecju nekoliko razlicen. »Za glase, našemu narecju lastne, sem naredil nektere nove crke po zgledu drugih Slovanov in tujih narodov; besede sem volil ciste, tujke posebej oznacil, v besedoslovji in stavkoslovji kazal kratka pa razlocna pravila, iz katerih se da dokazati, da se dá naš jezik mnogo lože nauciti, kakor to mnogi trde.« Na koncu je pridejal pogovore, basni, anekdote, uganjke in slovenske pregovore. Njegova novotarija, za katere širjenje je izdal on sam 11 knjižic za narod, med njimi »Kmet Izidor z svojimi otroki ino lydmi ali pripodobni navyki dobrih star-šev za svoje otrôke ino podložne«, posvetno in cerkveno pesmarico, celarstvo, si­cer pa pobožne vsebine, k cemur je racunati še njegove nemško-slovenske šolske knjige, tako da je bil med narod [dal] okoli 20 knjig, je dobila tudi nekaj drugih privržencev. Pristopil je na njegovo stran: Vid Rižner, rojen v Ptuju, duhovnik v Karlovski kaznilnici in umrl kot upokojen župnik v Grazu leta 1861., ki je spisal dve molitveni knjižici in preložil tudi štiri evangelje s Kvasom. Njegov privrže­nec je bil tudi Anton Šerf, rojen leta 1798 v Dedenicah pri Radgoni, umrl 1882 kot župnik pri Vseh svetih, jako spreten pisatelj, pišoc svoje narecje jako lepo. Od njega je izšlo: »Pad no zdig cloveka ali zagrešenje no odrešenje clovecjega na­roda v sedmih predgah«. Dalje dva zvezka »Predeg za vse nedele ino svetke« in pa »Cvetenjak ali rožnjek, cveteci mladosti vsajen«, v Radgoni 1839. Martin Vršic iz Svetega Ruprta v Slovenskih Goricah (1779), umrl leta 1850 v Radgoni, je iz nemšcine preložil »Duhovni varuh za mladost ali molitvene knjižice za mladeni-ce in deklice«, v Radgoni 1833. Anton Lah iz Jarenine, 1803, umrl 1861, župnik v Lembahu1042 pri Maribori, je preložil Krištofa Šmida povest »Leseni križec ali pomoc v potrebi«, Radgona 1835. Tudi Jakob Košar je pisal v danjcici, kakor se razvidi iz njegovih rokopisov. Najveci zagovornik njen pa je bil Kvas, ki je od leta 1826. do 1841. rabil pri svojih vajah Danjkovo slovnico ter je leta 1853. v graškem casniku »Der Aufmerksame« natisnil v danjcici clanek »Parallelsätze der italienischen und slovenischen Sprache.«1043 1042 Limbušu. 1043 Prevod: »Vzporedne povedi italjanskega in slovenskega jezika.« Iz precej velikega števila navedenih knjig, katerih je mnogo vec, kakor v me-telcici tiskanih, in od katerih so doživele nekatere po vec natiskov, je razvideti, da je novotarija Danjkova imela dobrih prijateljev. Deset let po izdaji Danjkove slovnice je bilo po napovedbi Kvasovi in založnika Weitzingerja v Radgoni med slovenskim narodom štajerskim okoli 50.000 izvodov poljudnih, v novem pra­vopisu izdanih knjig. Prirodno je torej bilo, da je moral nastati spor mej privr­ženci »novoštajerske« in privrženci »novokranjske« abecede, ker sta obé stranki želeli, zadobiti veljavo svoji reformi. Kakor smo videli, je zabavljal Metelko zoper Danjka že v predgovoru svoje slovnice. Ko je leta 1827. izšla v graškem casniku »Der Aufmerksame« z dne 3. aprila pod nadpisom »Über das slowenische Alpha­bet« razprava, katera je bila sprejeta tudi v ljubljanski »Illyrisches Blatt« z dne 20. aprila istega leta in v kateri neimenovan pisatelj priporoca danjcico za obc-noslovansko abecedo in nasvetuje njeno razširjavo in morda popravo vsem sla­vistom, niso privrženci metelcice popolnoma prezrli njegovih izvajanj. V št. 56. casnika »Der Aufmerksame« je priobcil Blaž Potocnik, izdajatelj »Svetih pesmi«, svoje nasprotne opombe. V tem clanku ocita Potocnik na danjcici to-le: 1. se mu zdi cudno, da naj bi druga slovanska narecja sprejela danjcico, ko Danjko sam priznava, da je spisal svojo slovnico samo za narecje vzhodnjih Štajercev in sosednjih ogrskih Slovencev; 2. Kranjci, Korošci in južni Štajerci bi te abecede ne mogli sprejeti zato, ker nadomešca njih dosedanji pravopis samo na pol in ji manjka potrebno oznamenilo za razne vokale; 3. crkam c, z, x, . in y se v danj-cici pripisujejo glasovi, ki jih niso nikdar imele.1044 Nazadnje opozarja slovanske filologe na abecedno reformo Metelkovo, ki je odstranila vse oskodnosti dose-danjega pravopisa, je osnovana na prirodnih nacelih popolnega pravopisa, in po pravici ji je dati prednost pred Danjkovo. Potocniku je odgovoril neimenovanec v št. 79. casnika »Der Aufmerksame« pod napisom »Über die Bemerkungen des illyrischen Blattes zu dem Aufsatze des Aufmerksamen, das slavische Alphabet betreffend«1045 in je skušal zavrniti trditve Potocnikove. Po njegovem mnenju so nove crke Metelkove abecede po obliki pre­ 1044 Zdi se, da ta Potocnikov ocitek ne drži vsaj za c (ki so ga madžarska in nekatere (balto) slovanske pisave že uporavljale za [c]), ., ki ima v cirilicnih pisavah enako vrednost kot v danjcici, torej [c], in z, ki vse od grške . z vrednostjo [dz] in poznejšo (vštevši z novogr­ ško) [z] v razlicnih jezikih oznacuje enako izgovorjavo kot v danjcici. 1045 Prevod: »O pripombah v Ilirskem listu (Illyrisches Blatt) na clanek v »Aufmerksame«, ki se nanaša na slovansko abecedo.« vec cirilaste, zato se tudi prehudo razlikujejo od drugih crk latinske abecede, tudi niso po obliki lepe niti se ne dado hitro pisati, zato se mu je zdelo, da imajo od-locno Danjkove prednost … Pa tudi ce bi bili obe abecedi glede zahtev ukusa in drugih ozirov enaki, bi bilo dati prednost danjcici že zato, ker je prej ustanovljena. »Kajti ce se ne držimo tega nacela, smo v nevarnosti, da dobimo toliko abeced, kolikor je pisateljev, in zlo postane s tem še hujše, nikar da bi se odpravilo.« Istega 1827. leta je dala vlada sekovskemu ordinarijatu nalog, naj dá v dogo­voru z lavantinskim ordinarijatom napraviti slovensko prelogo novega Machner­jevega abecednika za selske šole Malega Štajerja. V ta namen so bili pozvani ne­kateri poznavatelji slovenskega jezika med šolniki, kakor: Kvas, Rižner, Danjko, Anton Krempelj (pri Sv. Lovrencu pri Ptuju), Gašper Harman v Š[ent] Petru pri Mariboru, Jurij Alic v Vidmu, Anton Slomšek v Celovcu in veliko drugih, naj bi pismeno izjavili svoje nazore o nacelih, po kateri bi bilo ta abecednik preložiti. To priliko so Danjko, Kvas in njih privrženci porabili, da bi krepko zahtevali uvedbo »nove enostavnejše« pisave. »Es wäre gewiss nichts wünschenswerther,« piše Kvas, »als eine allgemeine Vereinigung für das vereinfachte Schreibsystem. Ich meinerseits spreche mich aus Gründen der Logik und der Erfahrung unbe­denklich für dasselbe aus, obgleich ich nicht behaupten will, dass es das mög­lichst vollkomenste sey; es leistet allen nicht zu übertriebenen Forderungen der slovenischen Sprache genüge, und stützt sich auf den unbestreitbaren Grund­satz: dass alles Einfache besser sey, als das Zusammengesetzte.«1046 Danjko sam je leta 1828. preložil Machnerjev abecednik; zoper to prelogo pa je nastala že pred natiskom huda opozicija; pobijali so jo ne samo iz jezikovnih razlogov, ampak tudi zavoljo danjcice. Najprej je zoper poslednjo nastopil zagovornik bohoricice Anton Krempelj, ki koncuje svoj referat o prelogi tako: »Was das aus lateinischen, russischen etc. Buchstaben zusammengesetzte Alphabet (Danjkos) betrifft, so ist selbes, unge­achtet ein windischer Messias in Kopenhagen (t. j. danski jezikoslovec Rask, ki je leta 1826. izdal Versuch einer wissenschaftlichen dänischen Rechtschreibungslehre) seine Entzückung darüber ausgesprochen haben soll, eben so vielen Mängeln 1046 Prevod: »Nic ne bi bilo bolj zaželeno,« piše Kvas, »kot splošno poenotenje za poenostav­ljeno pisavo. Osebno se zaradi logike in lastnih izkušenj brez premisleka izrekam za da-njcico, ceprav nocem trditi, da je povsem popolna, odgovarja pa vsem ne prestrogim zahtevam slovenskega jezika in se opira na nesporno pravilo, da je vse, kar je enostavno, boljše kot zapleteno.« als unser bisheriges unterworfen. Wenn die Erfinder dieses Alphabets die schö­ne Hoffnung hatten, dass nun die Böhmen und Pohlen, Russen und Servier, Slavonier und Kroaten, Prekmurzen und Untersteyrer, Kärnthner und Krainer, kurz alle Slaven sich dieses Alphabetes bedienen und somit alle gleichförmig schreiben werden, zu welchen Ende sie aus allen diesen slawischen Dialekten Buchstaben entlehnten; so wäre ihre Absicht sehr löblich, aber erreicht wird sie nicht werden, weil die Insubordination ein Hauptlaster der jetzigen Welt ist. Der Slovene schreibe demnach więs (wie es) er bis jetzt geschrieben hat.«1047 V tem prepricanju je Krempelj tudi predložil svojo prelogo v bohoricici. V dopisu, referat in predlogo spremljajocem, je predlagal, naj bi se slovenskega je­zika poznavavci, da ustanove edinost v jeziku in pisavi, shajali; primeren kraj bi bil Ptuj, ki je že leta 1803. in 1804. bil odrejen za shajališce po Neratu. Obe predlogi, Danjkovo in Krempljevo, je ordinarijat poslal v oceno v Š[ent] Peter pri Mariboru Gašperju Harmanu, temeljitemu znalcu slovenšcine. Ta je pri­merjal skrbno obe predlogi s pravili Kopitarjeve slovnice in drugimi, v tej dobi v Ljubljani izašlimi knjigami, pa z narecji, ki imajo na Štajerskem vecino. Posledek te primerjave je napisal v svojem obširnem mnenju, kjer mirno in stvarno slavi prednosti Metelkove abecede in priporoca nje uporabo. Svoje mnenje koncuje: »Möchte doch Danjko, dessen unermüdeten Fleiss und Eifer für die Bildung des slowenischen Volkes durch nützliche Schriften niemand verkennen kann sich doch einmal überzeugen, dass sein Dialekt nicht der beste ist.«1048 Mnenju Harmanove-mu je pristopil tudi videmski dekan Jurij Alic. Tudi on izraža v obširnem porocilu svojo nezadovoljnost z jezikom Danjkove preloge, o kateri izjavlja, da je zavoljo 1047 Prevod: »Kar se nanaša na iz latinskih, ruskih in drugih pisav sestavljeno Danjkovo abe­cedo, ta brez ozira na nekega slovenskega mesijo v Kopenhagnu (t. j. danski jezikoslovec Rask, ki je l. 1826. izdal Versuch einer wissenschaftlichen dänischen Rechtschreibungs­lehre, Poskus znanstvene danske slovnice), ki je nad njo baje bil navdušen, ravno tako podleže mnogim pomanjkljivostim kot naša dosedanja. Ce so izumitelji te abecede živeli v lepem upanju, da bodo sedaj Cehi, Poljaki, Rusi in Srbi, Slavonci in Hrvati, Prekmurci in Spodnještajerci, Korošci in Kranjci, skratka vsi Slovani uporabljali to abecedo in s tem pisali vsi enako – za kar so si koncno iz vseh teh dialektov izposodili crke – je bil njih namen sicer hvale vreden, toda dosežen ne bo nikoli, ker je podrejanje drugih glavno breme sedanjega sveta. Slovenec bo zato pisal tako, kot je pisal doslej.« 1048 Prevod: »Naj Danjko, cigar neutrudnega zavzemanja za izobrazbo slovenskega ljudstva s pomocjo koristnih knjig ni mogoce spregledati, že enkrat spozna, da njegovo narecje ni najbolj primerno.« narecja celó nesprejemljiva za celjsko okrožje. Ravno tako hudo pobija Danjka za­voljo abecede, ga imenuje rogovileža, ki sicer zmerom trdi, da hoce s svojo abecedo Slovane približati, pa dela le najveci razkol. On je za to, da se pri prelogi abecedni­ka rabi pametnejša in dosti boljša abeceda Metelkova in predlaga hkrati prelogo, ki jo je on napravil v metelcici. Kako pisano strupen je bil Alic Danjku, je najbolj razvidno iz zasebnega njegovega pisma kanoniku Purkarthoferju (1831). »Man bestreitet seinen eisernen Fleiss nicht, es wäre für die Slawität auch besser, wenn er weniger schriebe, denn er macht nichts als Schisma zwischen uns, schreibt eine Menge Zeugs, was kein Mensch versteht. Beweis dessen ist sein Celarstvo, was durchzulesen Ekel verursacht und die slowenische Sprache wirklich beleidigt.«1049 V drugem pismu istemu kanoniku, ki je bil hkratu viši šolski nadzornik, piše: »Wenn Laybach von der Hofstelle die Bewilligung erhalten hat, die Schulbücher mit Metelkoschen Alphabete aufzulegen, warum sollen denn wir anders pfuschen? Erübrigt also uns vernünftiger weise nur diese zweyfache Wahl: Entweder die Me-telkösche Schreibart zu ergreifen, oder die bisherige beyzubehalten. Die letztere ist dem Zeitgeiste nicht mehr angemessen, sie ist so unvollkommen, dass man bisher das geschriebene mehr erraten musste als lesen konnte. Die Hauptschwierigkeit besteht auf den Buchstaben s, sh, .h, z, zh, e das erhöhte, o das offene, an den zwey mouillirten Mitlauten, schzh und an den verschlungenen Vocalen. Die verbesserte Schreibart ist nicht neu. Denn Herr Dobrowsky hat im Jahre 1822 dazu bereits die Bahn gebrochen. Die Correctur kann den Grätzerischen, dem verbesserten Alphabets abholden Slavisten (Kvas in Rižner) nicht überlassen werden (sie haben auch meine Übersetzung der Feuerlöschordnung verschrieben) deswegen habe ich mich bereit erklärt, dieselbe auf mich zu nehmen.«1050 1049 Prevod: »Njegove železne vneme ne zanika nihce. Za slavistiko pa bi bilo bolje, ce bi manj pisal, med nami ustvarja samo razkol in piše stvari, ki jih nihce ne razume. Dokaz za to je njegovo Celarstvo, ki ob prebiranju povzroca stud in resnicno žali slovenski jezik.« 1050 Prevod: »Ce je Ljubljana iz Dvornega urada res dobila dovoljenje za založbo šolskih knjig v metelcici, zakaj bi potem mi šušmarili drugace? Ostaneta nam torej samo dve razumni možnosti: da sprejmemo Metelkov nacin pisanja, ali pa obdržimo dosedanjega. Slednja ni vec po meri sedanjega casa, je tako nepopolna, da smo doslej bolj ugibali kot brali, kar je napisano. Glavno težavo povzrocajo crke s, sh, .h, z, zh, povišani e, odprti o, dva mo-vilirana soglasnika schzh in pogoltnjeni samoglasniki. Izboljšana pisava ni nova. Gospod Dobrovsky ji je utrl pot že leta 1822. Korekture ne smemo prepustiti graškim, izboljšani abecedi nenaklonjenim slavistom (Kvas in Rižnar, ki so tudi moj prevod gasilskega reda popolnoma skazili), zato sem jo prevzel kar sam.« Alicevo prelogo je odobril tudi Anton Slomšek v Celovcu. Njegovo mnenje, oddano 11. marca 1831. leta, je interesantno, ker se razvidi iž njega, da je bil tako kakor leta 1825. še vedno zvest privrženec Metelkov. Za njegovo abecedo se je odlocil zato, ker je Metelkova reforma res odpomogla potrebam, in to ne samo za Kranjsko, ampak tudi za Koroško in Štajersko, ustanovivši 12 novih crk, Danjko pa je sprejel le 6 novih, ki se prvotno drugace glase; metelcica je že vpeljana po vsem Kranjskem, torej tudi Goriškem in Primorju, pa na Koroškem, kjer je krški ordinarijat tudi vpeljal ljubljansko prelogo Machnerjevega abecednika; duhovni­kom, ki se veckrat prestavljajo, bi bilo neprijetno, ce bi v celjskem okrožju morali rabiti knjigo v danjcici, na Koroškem pa v metelcici. Dalje so knjige v metelcici že razširjene med narodom po Spodnjim Štajerskim, v tem ko je danjcica poznana le v majhnem delu mariborskega okrožja. Naposled omenja, da so se za metelcico izrekli vsi jezikoljubi in jezikoslovci koroški, kakor Anton Zupancic, kanonik in ravnatelj semenišca, Lovrenc Welbich, konzistorialni svetnik, Matija Ahacelj, profesor matematike in pa po svojih spisih castno znani slavist Urban Jarnik. Slomšekovo mnenje je bilo odlocilno. Tudi lavantinski ordinarijat se je izre­kel zoper danjcico in za uvedbo ljubljanske preloge Machnerjevega abecednika. Toda Danjko se ni dal ugnati kar tako. Ko je izvedel, da se je vecina pregle­dovavcev izrekla zoper njegovo prelogo, šel je farovž do farovža in je deloma s slepilom, da je lavantinski ordinarijat in celjsko okrožje zadovoljno z njegovo prelogo in abecedo, deloma z obljubo, da bo dane opomine in nasvete vestno uporabil in spisal abecednik v stari bohoricici, pripravil skoraj vse duhovnike in ucitelje slovenskega dela sekovske škofije do tega, da so se s podpisi izrekli za njegov izdelek. Tako je opeharil celo Kremplja, Harmana i. d., da so pismeno izjavili, »njegovo delo zasluži, da se zavoljo cistosti jezika, pravilnosti ortografije in obcne razumljivosti po vsem slovenskem Štajerskem vpelje v ljudske šole.« Vse te izjave je poslal Danjko guberniju v Gradec in je priložil še obširno razpravo o neuporabnosti metelcice in o prednosti svoje abecede. Vloga, ki jo je izrocil guberniju na korist svoje abecede Danjko, ima naslov »Des Peter Danjko, Kaplans in Radkersburg mit seinen mitarbeitenden Freun-den in der slowenischen Literatur, Detail betreffend das Alphabet des Herrn Franc Metelko, Professors der krainischen Sprache in Laibach« 1051 1825. V nji se 1051 Prevod: »Peter Danjko, radgonski kaplan in prijatelji, sodelavci v slovenski književnosti, v zadevi, ki se nanaša na abecedo gospoda Franca Metelka, profesorja kranjskega jezika v Ljubljani.« najprej obraca zoper metelcico, dokazovaje, da je pretežavna gledé rezanja matic, premalenkostna gledé razlockov med znamenji (., .) in predraga, ker obsega ne dve, ampak dvanajst novih znamenj, zavoljo katerih bodo morali tiskarji na­praviti vec skrinjic za crke in vec razpredelov v njih; stava1052 bo težavnejša; tudi se crke rajše lomijo, cem manjši so njih zavitine. V tisku je metelcica nejasna in nelepa in to tem bolj, cem bolj so crke obrabljene, zato tudi niso pripravne za slabše oci. V pisavi je metelcica pretežavna, tece prepocasi iz peresa in se zlasti v nagli pisavi ne da brati. Tudi v ortografiji je nedosledna; ce sam Metelko ni mogel biti dosleden, kako naj se to pricakuje od malih šolarjev. Vecino novih crk si je Metelko izmislil, namesto da bi jih posnel iz drugih slovanskih narecij la-tinskega pisma. Zato je že Ravnikar dne 29. junija 1825 tožil o Metelku: »Seine höchst eigene Orthographirung, ohne sich von jemandem etwas einreden zu las-sen, werden wohl Kenner beurtheilen.«1053 Tudi so crke prevec uncijalne, zavite in neukusne. Zlasti je Danjko zoper razlocevanje dolgih ę, î, ô, ceš, to je zoper filozoficno pravilo pisanja: »Entia sine necessitate non multiplicentur«;1054 tudi nj, lj mu nista všec in se pri tem naslanja na sodbo Dobrovskega. Metelcice torej ni priporocati, sklepa Danjko, niti iz ekonomicnih, medicinskih, filozoficnih in tudi ne iz narodnih ozirov, niti ne iz tahigraficnih in kalograficnih, še manj iz chirograficnih, tipograficnih in ortograficnih ozirov. Prednost pred umetalno zavito metelcico ima danjcica, in to zato, ker rabi c za nemški z (Metelko .) kar je že star latinski glas in crka. Za š rabi 8, metelcica pa ., kar spada bolj v hebrejšci-no in se ne sklada z latinsko abecedo; ta 8 je sicer nekaj novega, toda pomislimo, da je c poleg e, da je iz o d, iz a, g, q, iz l b, iz j f, iz h k, iz n m, iz v w; Metelkov . spada med latinsko abecedo, kakor v sveti cerkvi beseda Jud namesto kristi­jan. Namesto starega s (z) je sprejel Danjko pri drugih latinsko pišocih Slovanih navadni z; tudi Metelkovo znamenje je podobno (.). Za ž je izvolil Danjko x, ceš to je samo bolj priprost cirilski h, znan vsem cirilski pišocim Slovanom, in ga kot latinski x pišo za ž Hrvati, Dalmatinci, Srbi; tudi Metelko sam je je sprejel, samo, da je je pokvaril . – v crki za c pa rabita oba stari .. Sicer noce Danjko, kakor pravi, ruvati zoper metelcico; samo to zahteva, naj bi Metelko [in] privrženci pu­stili pri miru Štajerce v rabi boljše danjcice. Rabiti naj je obe abecedi; boljša bo 1052 Tiskarsko stavljenje. 1053 Prevod: »Njegovo skrajno samovljno oblikovanje crk, pri katerem si ni dal nicesar dopo­vedati, bodo poznavalci gotovo presodili.« 1054 Prevod: »Bitja se ne množijo brez potrebe.« že zmagala. Tudi drugi Slovani delajo za poboljšano abecedo, toda vsi bolj merec na novejšo ceško abecedo. »Es lässt sich gegründet hoffen, daß eben das erster­wähnte als das nächste Ideal des lateinischen in der Zeitfolge uns alle einschlies-sen werde, um so mehr da man in öffentlichen Schriften immer hochlauter sich dafür zu erklären scheint. Viele hierüber des berühmten Sprachforschers Rask in Kopenhagen, des Šafarík, Professor in Neusatz, dann böhmische-neueste Litera­tur in Prag und andere wie auch L. v G. (to je Gaj). Entwurf zur Verbesserung der kroatischen Orthographie. Ofen 1830 u a.«1055 Tukaj torej vidimo, da se je misel o gajici ali lusici za slovenšcino porodila že leta 1831. Tem »podrobnostim« je priložil Danjko svoje in svojih sodelavcev »Confe-renzen über die von Herrn Alic ihm in der Verwindischung des Machner'schen Nahmenbüchleins für Landschulen aufgelasteten Verstöse«,1056 v katerih skuša opraviciti jezik svoje preloge; sklicuje se na Kopitarja, ki je dokazal (Wiener Jahr­bücher der Literatur 1822, XXVII. 66.), da ima jezik med Dravo, Muro in Rabo v cerkvenem okolišu Kirila in Metoda mnogo prednosti in da se je v spornih prašanjih ozirati nanj. Zato se zdi Danjku primerno, »da se je odslej bolj ozirati na to narecje, da se povzdigne slovensko šolstvo, in za to je zdaj najboljši cas«. Naposled kaže na mnogoštevilna pismena pritrdila poznavateljev jezika in ne pozablja pristaviti, da so se prejšnji ociti nasprotniki odrekli svojim predsodkom in se njemu pridružili. Tako se mu je posrecilo, ne po merodajnosti razlogov, ka­kor po množini zbranih mnenj duhovnikov in uciteljev, pripraviti vlado do tega, da se je odlocila za njegovo prelogo in njegove crke. Še l. 1831 je izšla njegova »Abecedna knižica za deželne šole vu cesarsko-kraljevih deržavah«, 99 str., vlada pa je bila tako previdna, da je dala napraviti le malo izvodov. V tem se je tudi na zapadu vnel boj zoper metelcico. Prvi, ki se je ocitno, ven­dar ne s pravim imenom vzdignil nad njo, je bil Horatius, pod katerim se je skrival dr. Jakob Zupan. »Carinthia« v Celovcu je prinesla leta 1831. v št. 20 iz njegove roke spis: »Cyrillisirung des windischen Alphabetes«.1057 Dva tujca (Leopold und 1055 Prevod: »Upraviceno lahko upamo, da bo omenjeno kot najbližji ideal latinici scasoma zajelo nas vse, toliko bolj, ker se zdi, da se v javnih casopisih za to vse bolj glasno zavze­ majo mnogi, tako ob slavnem raziskovalcu jezikov Rasku v Kopenhagnu Šafarik, profe­ sor v Novem Sadu, Ceška nova književnost v Pragi in drugi. Med njimi tudi Ljudevit Gaj, z osnutkom za izboljšanje hrvaške ortografije, Buda 1830.« 1056 Prevod: »Razprave o napakah, ki naj bi jih zagrešil gospod Alic pri poslovenjenju Mach- nerjevega imenika za deželne šole.« 1057 Prevod: »Cirilizacija slovenske abecede.« Carl), ki se ucita slovenšcine, najdeta, tako popisuje Župan v šali, na sprehodu bukvice brez naslova, v katerih pa ne poznata vseh crk. Srbske niso, ruske tudi ne, pravita; kar zadeneta na pisatelja tega sestavka, Župana, kateri jima pové, da so to Potocnikove svete pesmi, pisava pa da je metelcica; prvi naslednik njen je Zalokar, drugi Potocnik; vec si jih, vkljub vsi svoji doslednosti, ni mogla doslej pridobiti, tako trdo se Kranjci držijo stare navade. Prav imajo, pravi prvi, cemu kaziti lepo latinico! Ne Dobrovský ne Kopitar, oba slovanska veljaka, si nista upala naznaniti metelcice; hvaliti je menda ne moreta, grajati noceta, da ne škodujeta malemu slovstvu. Prav pa bi bilo, ko bi Kranjci primerno pomnožili latinsko abecedo. Kaj še, pravi drugi, to ni lahka rec. In ce si jo Kranjci tudi pomnožijo, kako se more vsiliti Nemcem, Francozom, Italijanom, Anglicanom. Na Kranjskem se utegne sprejeti; uci se je mladina v vzglednih šolah, vadijo se je v bogoslovnih duhovniki. Bolje bi ne mogli zaceti, le škoda, da se tako malo gleda na lepoto. Dokler tega ni, naj bi se novim crkam nasprotovalo. Versate diu1058 – Horatius. Koj v 25. številki na to je odgovoril J. B., t. j. Jožef Burger, najgorecniši metel­kovec. Metelcica nima le dveh naslednikov, pravi, saj so znanci pisatelju oni trije, ki so skladali katekizem (Jelovšek, Jerin, Burger), razen teh so še mnogi, ki pisarijo v metelcici, pa se nocejo ocitno imenovati, ne le po Kranjskem, tudi po Štajerskem in Koroškem. Ce niso crke lepe po obliki, saj se dajo olikati, kakor so se polagoma olikale tudi latinske. Taka abecedna poprava se je že davna cakala, Metelko jo je zvršil. Kopitar je hvalno priznal Metelkovo slovnico v Šafarikovi »Geschichte der slavischen Sprache und Literatur nach allen Mundarten, Ofen«1059 1826, kjer v »cyclus grammaticarum symphonarum et lexicorum symphonorum«1060 razen ce-ske (Dobrovskega), ruske (Puchmayerja) in slovenske (Metelko) želi še primerne poljske in srbske. Da se crkam zlepša oblika, za to si prizadeva Metelko, kar more in utegne. Cemu nasprotovati! Saj vemo, kako pocasi se navada popravlja in take poprave cakamo že od Popovica. Kdor noce v vodo, se plavati ne navadi. Na to se oglasi zopet Jakob Zupan v 32. listu, kjer piše mnogo o pravopisih, o crkah, o x (žabi) itd.; trdi, da pomanjkljiva abeceda ne opovira tolikanj slovstva, sicer bi Anglicani imeli najmanjše, Uskoki s cirilico mnogo vece; kakor se razlic­no izrekuje, naj se tudi razlicno piše. Cemu le množiti abecede in lociti Slovence po danjcici in metelcici. Uciti bi se morali v prihodnje obeh, azbuke in abecede! 1058 Prevod: »Dobro premislite.« Horacij, Pismo o pesništvu, 39. 1059 »Zgodovina slovanskega jezika in literature iz vseh narecjij,« Buda 1826. 1060 Prevod: »cikel glasovno skladnih slovnic in slovarjev«. Da sta bila zoper metelcico Kopitar in Ravnikar, je znana stvar; ta pa, ki je z njima bil na Dunaju, se daje razklicevati za II. Cirila. Pustite nam lepo latinico! Nikar mlatiti prazne slame! Upati je, da šolske poskušnje ostanejo le poskušnje. »Aetas animusque virilis – Commisisse cavet, quod mox mutare laboret«.1061 Ho-racij. V 39. listu mu zopet odgovori Burger. Rec je pojasniti na vse strani, pravi. Crkam je namen, da enojne glasove zaznamujejo, da so med seboj razlocne, nove latinskim v obliki primerne, da se lahko pišejo zdržema itd. Popolnoma ni nobena rec, vendar je zato še ni zametovati. Kar se tice pravopisa in crk, zavraca na Kopitarjevo in Metelkovo slovnico, kjer je o tem dokaj brati. Zoper pravila, po katerih se ravna metelcica, tudi Kopitar in Ravnikar nikdar nista bila. Branje se po njej mnogotero zlajšuje in duhovniki, ki pospešujejo to rec najbolj, trdijo, da se otroci v enem letu boljše navadijo brati po metelcici, kot po bohoricici v treh letih. Nadejati se je, da se od tega ne bodo dali odvrniti. Med tem se je tudi na Štajerskem precej po uvedbi Danjkovega abecednika v selske šole pokazal odpor zoper nove crke in vse je kazalo, da abecednega praša­nja še dalec ni konca. Nevoljen z brezplodnim prepirom o abecedi, je neki »Win-de« v graškem listu »Der Aufmerksame« (1831, št. 3) pod napisom »Bildung der windischen Sprache«1062 izrazil svoje mnenje tako, da se je zdaj, namesto da bi se nadaljevala izomika slovenskega jezika, vzdignil hud abecedni spor, kar kaže, da hocejo z uvedbo nove abecede namenoma podreti, kar se je v slovenskem jeziku s trudom sezidalo, in pokopati slovenski jezik v temi zmotnjave. Temu nasproti skuša neki »Slovenec« v istega casnika 9. in 10. listu opraviciti potrebnost abe­cedne reforme s citati iz uvoda h Kopitarjevi slovnici. Da bi Danjkovi iznajdbi povelical, zatrjuje, da je ta nova abeceda nastala po nasvetu Dobrovskega in po njegovih pripravah, pa ž njegovim odobrilom. Najhujše je potrl danjcico in metelcico Anton Murko s svojim slovarjem1063 in svojo slovnico. V predgovoru k slovnici razlaga, zakaj ni pisal ne v danjcici, ne v metelcici, ampak v bohoricici. »Prvic,« pravi, »za to, ker sem pisal to delo (slovnico in slovar) za vse Slovence, ne le za nektere, za kako pešcico naslednikov te ali une abecede, saj vem, da rabijo Slovenci sedaj še najvec bohoricico; drugic, ker je gotova resnica, da se kaka nova tudi dobra rec ne more sprejeti v slovar, 1061 Prevod: »Mož v duhu zrelih let – pazi, da ne stori cesa, kar bi potem le z muko spreme- nil.« Horacij, Pesmo o pesništvu, 166, 168. 1062 »Snovanje slovenskega jezika.« 1063 Štrekelj je strani 336 do 341 v rokopisu napak oštevilcil z 236 do 241. dokler je narod ne potrdi; tretjic, ker bi nova abeceda, ako je že res potrebna, mogla biti cisto latinska, ne pa zmes iz latinskih, cirilskih, pokvarjenih in na novo iznajdenih pismenk. Vsak trdi svojo, se ve; vendar nobena novih abeced ne ugaja popolnoma, in sestaviti bi moral spet drugo in takó le pomnožiti doseda­njo zmešnjavo. Opomnim naj, da se Bohoriceva meriti sme (razen s Cirilovo) z vsemi drugimi evropejskimi. Kopitar, na katerega se sklicujejo ti novi abecedarji, je želel latinskega Cirila, pa to je ostalo le želenje. Štajerski Slovenci smo bili s Kranjci lepo sklenjeni v pisanji, kakor smo še v govorjenju; zdaj pa se vzdiguje neka književna razlika, kakor kitajska stena, ki nas preti razdeliti, kar ni in ne more biti dobro niti ne gledé na jezikovno niti ne sploh na ljudsko omiko, ker si na vso moc prizadevajo na Štajerskem Danjkovo, na Kranjskem pa Metelkovo pisavo pripraviti v obcno rabo ter jo vpeljati v šole ter med ljudstvo samo. 'Le vzajemno abecedo, vse drugo pride samo po sebi', vpijejo in vendar delajo le nove razpore. Poznam cloveka, ki si je, ker mu nobena dosedanjih abeced ni všec, stvaril popolnoma novo, ceš, da rabi v bodoce samo svojo! Ako se bo to ponavljalo, se bomo ukvarjali nazadnje kakor Kitajci le s pravopisi, poglavitno rec, vedo samo, pa bomo zanemarjali. Kdor se je navadil pravilno brati sloven-sko, lahko bere in razume vsako tudi v bohoricici pisano ali tiskano knjigo; kdor se pa ni naucil, tega nevednosti ali priprostosti ni pomagano še s toliko celimi ali polglasniki. Kadar sem poprej pisal svojim rojakom, sem pisal vselej v navad­nem pravopisu, ter sem dobro vedel, da me bodo razumeli; zdaj bi pa moral enim pisati v metelcici, drugim v danjcici, spet drugim v bohoricici; in ce ne bi vselej vedel, ali me bodo razumeli itd. Cemu se lociti in na stran zahajati, kadar se po ravni poti in z zedinjenimi mocmi najprej pride do zaželenega konca itd. To so razlogi, da sem pisal v bohoricici.« Tako je prakticno prizadejal Murko smrt danjcici in metelcici; njegova dela so imela ta uspeh, da so se mnogi pri­vrženci Danjkovi in Metelkovi zopet oklenili bohoricice, med njimi Slomšek in Jarnik. Prvi (Lubomir) je v »Carinthii« 1832 leta, št. 10, navdušeno pozdravil Murkov slovar in slovnico v spisu »Erfreuliche Erscheinung in der slowenischen Literatur«:1064 »Zdaj bo lahko šolskim prijateljem odpravljati neugodne in same sebe podirajoce novotarije ter hoditi za možem, ki nam bolj v dejanju, ko v be-sedi klice: Bratje, naprej [po] dosedanjem, s tako lepim uspehom vencanem tiru do 300 let dobre pisave! Ne dajte se od te poti odvrniti ni na desno ni na levo. Le na nji se more vedo željnemu dajati dokaj in dobre dušne hrane. Kaj nam po­ 1064 Prevod: »Razveseljiv pojav v slovenski literaturi.« magajo še tako popolni pravopisi, dokler nimamo v njih dosti bukev, in ni mož, ki bi svoja dela hoteli spisovati v njih, kakor nam kaže dosedanja skušnja. Res je stara pisava pomanjkljiva in nepripravna, pa nje poprava je tudi ali prepozna ali prezgodnja. Prepozna, ker imamo že dosti bukev v starem crkopisu; za Bohorica bi bila mogoca, prezgodnja, ker jih je med jezikoslovci premalo, ki bi hoteli spre­jeti to prenaredbo. Dokler uceni možje kakor Murko in Jarnik (kateri je ravno tedaj [koncal] svoj 'Versuch eines Etymologikons') pišejo po starem, ne begati uciteljev in ovirati slovstva. Bolje ob bergljah naprej, ker brez njih ni moci dalje. Nepristranski slovenski jezikoslovci bodo vsi zmožnemu pisatelju omenjenih del hvaležno podali roke in rekli soglasno: Med abecedami volimo mi tisto, katera nam najbolje služi, t. j. mi ostanemo pri abecedi Bohoricevi.« Jarnik, poprej privrženec Metelkov, je leta 1832 izdal svoj »Etymologikon« prav tako v bohoricici; dasi ni niti z eno besedo povedal, zakaj je tako delal, že preziranje metelcice govori molcé zadosti. Na Kranjskem je metelcico najbolj izpodkopala »Cbelica«, katero je jel leta 1830. dajati na svetlo Miha Kastelec in katera se je prikazala v bohoricici. Ker so se glasili v nji najboljši kranjski pisatelji, je bilo s tem eo ipso izreceno, da so pri­vrženci abecede, v kateri je »Cbelica« tiskana, tako da so morali celo metelkovca Potocnika šteti za nekakega odpadnika. Cbelicarji pa so poprijemali Metelka z njegovo pisavo kar naravnost, zlasti Prešeren, ki je spustil na Metelko sršena: »Necimurni up«: O Kranjci, ako cakate slovarja, Ne cakajte ga od abecedarja! In koj potem v sonetu »Crkarska pravda«: Al' prav se piše ka.a ali ka.ha, – Se šola novocrkarjov srdita – z ljudmi prepira starega kopita; – Kdo njih pa pravo trdi, to se praša; Po pameti je taka sodba naša: – Ce je od ka.a ka.ha bňlj'ga žita – In boljš' obdelana in bňlj polita, – Naj se ne piše ka.a, ampak ka.ha. Ce pa po crki boljša jed ne bode, – In zavolj' crke ne trpi nic škode, – Obhaja taka misel nas Slovénce: Da pravdajo se ti možje mor'biti, – Za kar so se nekdanji Abderiti – V sloveci pravdi od oslove sence. Vsled takega ravnanja odlocilnih krogov je zgubljala metelcica in danjcica vedno vec privržencev. To nam najbolje izpricuje pismo Alica, strastnega apo­logeta metelcice, ki je pisal 18. marca 1832 Purkarthoferju in v katerem pravi med drugim: »Dass man sich in die neuen Buchstaben nicht einverstehen will, ist leicht zu erachten, weil das 8,1065 s, c des Danjko der Slawität ganz fremde buchstaben sind. Dass meine Übersetzung aber Ihren Slawisten noch weniger gefalle, ist leicht zu glauben, weil sie die Metelko'schen Lettern nicht kennen, sie nicht verdaut haben, daher ihre entschiedene Superiorität nichtig ignoriren. Die Laibacher Slawisten nennen jene, die sich in ihren Lettern nicht auskennen, Ob-scuranten. Mögen nun diese Obscuranten und jene Illuminaten seyn, so ist doch überflüssig, in der Strecke zwischen Laibach und Gratz ein dreyfaches slawisches Alphabet zu haben. Man hätte der Einigkeit wegen entweder das vollkommene-re Metelko-sche oder das alte Bohoricsche beybehalten sollen. Die Danjkoschen sind im Cillier Kreiss1066 eigentlich fremd und abgeschmacht, sein erdichtetes 8 und der lateinische e entstellen die Slowenische Schreibart, wesswegen ich auch keineswegs glaube, dass im Cillierkreise diese Nahmenbüchlein wir brauchen wollen. Überdies tritt jetzt ein Slowenischer Litterator auf, der alle neuen, er-künstelten, selbst erdachten Alpfabete verwirft, und bei dem Bohoricschen zu verbleiben gründlich einräth, und dieser ist Herr Anton Johan Murko. Seine Slowenische Sprachlehre und sein Handwörterbuch,1067 dessen slowenisch deut­scher Theil bereits erschienen ist, wird Epoche machen. Die Laibacher haben meines Wissens noch kein Wörterbuch, obschon Herr Vodnik über einem brü­tete, aber leider früher starb, als er es vollendete. Murko stimmt mich, von jetzt anzufangen dem Urtheile meines f. B. Lavantinischen Ordinariates lieber beim alten Alphabete zu bleiben1068 und von Metelko mich abzuwenden; der Danjko­schen verwierung war ich ohnehin nie beygetretten. Murko lehrt uns mit dem accent aigu' das Metelkosche e1069 und mit dem Accent grave das . zu ersetzen, was uns früher aus Ängstlichkeit gar nicht beyfiel.«1070 1065 Na tem mestu stoji znak za Danjkovo crko Š. 1066 Celjsko okrožje, avstrijska administrativna enota na Spodnjem Štajerskem. 1067 Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches Handwörterbuch, Graz 1833. 1068 Stavek je formuliran precej nerazumljivo, tudi kratica f. B. ne pove veliko, znano pa je, da je leta 1816 lavantinski ordinariat poslal neki Alicev katekizem, verjetno prevod malega katekizma, Vodniku in Ravnikarju v presojo. Mogoce ima Alic v mislih, da ga Murko nagovarja, naj za ta katekizem, preden ga pošlje v presojo lavantinskemu ordinariatu, uporablja staro abecedo. 1069 Metelkov ozki e. 1070 Prevod: »Da se o novih crkah ne moremo sporazumeti, je razumljivo, ker so Danjkove crke 8 (danjcica), s, c slovanšcini popolnoma tuje. Da pa so moji prevodi njihovim slavi­ stom všec, je še manj razumljivo, ker Metelkovih crk ne poznajo in jih niso prebavili, nji­ Ucinek, ki ga je napravil Murko s svojo slovnico in Slomšek s svojimi opom­njami v »Carinthii« povsod, je skušal zmanjšati Koloman Kvas (Dalemisel) s clankom v graškem listu »Der Aufmerksame« leta 1832, št. 44, 45, pod na­slovom »Eine zweyte erfreuliche Erscheinung in der slovenischen Literatur«,1071 izjavljajoc svoje veselje, da so skoraj vse poljudne knjižice v novi abecedi že do-živele drugo izdajo in da je slovenski narod štajerski že pridobljen za novo smer, dasi se nekateri pisatelji še branijo. On imenuje – in namero njegovo je lahko spoznati – Murka ucenca nove šole, in sicer svoje šole; kot tak ni rabil samo vseh njegovih pripravljalnih del, ki se javno prodajajo, ampak tudi njegovo rocno knjižico. Isto namero ima »Bemerkung eines Landlehrers«1072 (Školnik) v »Auf­merksame«, št. 50. Toda oba sestavka nista mogla udržati gibanja, ki se je zacelo zoper Danjkovo orthografijo in se pospeševalo z mnogoštevilnimi v bohoricici tiskanimi, med štajerskimi Slovenci razširjenimi spisi Ravnikarja, Jarnika, Veri­tija, Potocnika, Ciglarja, Barage itd., zlasti pa s »Kranjsko Cbelico«, ki je tudi na Štajersko bila povsod prijazno sprejeta. Od vseh strani, zlasti iz celjskega okrožja, so dohajali vladi pozivi zoper rabo danjcice v šolskih knjigah in nezadovoljnost s slovensko prelogo Machnerjevega abecednika je bila splošna. Trdilo se je, da je nerabna, ne samo »zavoljo bolj hrovaškega narecja«, ampak tudi zavolje abecede. Na celu tega gibanja v celjskem okraju sta stala Simon Rudmaš, glavne šole rav­natelj v Celju, in Alic. hove odlocne prednosti namerno nocejo priznati. Ljubljanski slavisti imenujejo tiste, ki se v njihovih crkah ne znajdejo, obskurante. Cetudi so eni nazadnjaki, drugi pa razsvetljenci, so na razdalji od Ljubljane do Gradca tri slovanske abecede vendarle odvec. Zaradi eno­tnosti bi bilo modro obdržati izpopolnjeno metelcico ali pa staro bohoricico. Danjcica je v celjskem okraju pravzaprav tuja in le malo uporabljena, njegova izmišljeni 8 in latinski e sramotita slovensko pisavo, zaradi cesar nikakor ne verjamem, da bi si v celjskem okraju želeli tega imenika. Razen tega se je sedaj pojavil slovenski literat, ki je zavrgel vse nove umetelne in izmišljene abecede in resno priporoca, da ostanemo pri bohoricici. Ta gospod se imenuje Anton Jenez Murko. Njegova slovenska slovnica in njegov slovar, katerega slovensko-nemški del je že izšel, bo naredil preobrat. Kolikor mi je znano, Ljubljancani slovarja še nimajo, ceprav je že Vodnik enega ustvarjal, na žalost pa je umrl, preden ga je dokoncal. Murko me nagovarja, naj odslej (glej opombo) ostanem rajši pri stari abecedi in se odvrnem od Metelka. Danjkovi zmešnjavi se sicer nisem nikoli prikljucil. Murko nas poducuje, naj z ostivcem zamenjamo Metelkov ozki e (znak) ter s krativcem Metelkov š (znak), cesar se prej zaradi plahosti nismo domislili.« 1071 Prevod: »Druga vesela novost v slovenski literaturi.« 1072 »Pripomba nekega podeželskega ucitelja« Tako je bil sekovski ordinarijat kot šolsko oblastvo prisiljen znova se posve­tovati z iskušenimi slovenskimi šolniki ter od teh zahtevati, da naj svoje nazore in opazke glede uporabnosti abecednika razložijo v posebnem mnenju. Vecina njih, med njimi celo nekaj prejšnjih privržencev Danjkovih, se je izrekla za ob-držbo stare abecede; Harman in drugi, katerim je Danjko prejšnje leto izsleparil pritrdilo, so preklicali svoje podpise in so povedali v besedah, ne zelo lepih za Danjka, kako jih je oplehtal. V tej stiski je iskal Danjko obrambe in jo je tudi našel pri doktorju Jakobu Gottweissu,1073 sodnemu upravniku gospošcine Malek pri Ljutomeru, ki je bil prej profesor 2. humanitatnega razreda in grškega jezika na mariborski gimnaziji in se je odlikoval z znanjem jezikov. Nepoklican, samo prošnji Danjkovi ustre­zajoc, je skušal Gottweiss rešiti novo abecedo pretecega pogina. V ta namen je predložil sekovskemu ordinarijatu mnenje, v katerem je slavil izvrstnost danjcice in lepo razvesil vse njene prednosti, kolikor moci ponižujoc metelcico in bohori-cico. Pri tako razlicnih mnenjih se ordinarijat ni upal odlociti dokoncno. V tem pa se je abecedna vojska še le prav unela na Kranjskem. Celakovský je v »Ceskem Muzeju«1074 leta 1832. (443–454) naznanil prve tri zvezke Kranjske Cbelice. Tam se je oziral seveda tudi na Prešernov sonet »Crkarska pravda« ter zapisal: »Crkarska pravda poprijema kranjske gramatike in pravopisce, pa zabav­ljica njegova bi [se] s prav malo premembo predmetov svojih lahko našla tudi pri nas«. Razložljivši pomen sonetov piše dalje: »Výborne 'miley' Prešern! enega mnenja smo z Vami. Priznati se mora, da jezik naših Slovencev je kaj bogato previden s slovnicami. Kolika sreca to! – Ko bi se vsa njih književnost sicer dala sešteti na prstih ene roke, nic ne škoduje. – Slovenci imajo poln 'ducat gramatik' in torej obilo prijetnega, glavo in srce likajocega beriva! Kolika pa je tudi teh gospodov bistroumnost in skrbljivost, katera se obraca na crke same! O veliki re-formatorji – v abecedah! Vendar, nikar da bi se norceval še dalje. Znano je sploh, da pismo latinsko ne zadostuje s crkami za vse glasove, kar jih je v slovanskem jeziku. Slovani, kateri rabijo latinsko abecedo, so si torej pomagali tako, da pišejo za en glas po vec crk, ali pa da razlocujejo sorodne glasove z nekterimi crticami in kljukicami. 1073 Gotovo je to Gottweis Ivan, dr. jur. politik in mecen (1779–1851), študiral je filozofijo in pravo v Gradcu, postal suplent poetike v Gradcu, prestavljen na gimnazijo v Maribo­ ru, pozneje uradnik na Braneku, grašcini pri Ljutomeru. 1074 Casopis Ceského Museum. Po prvem nacinu ravnajo Jugoslovani, po drugem Cehi in deloma Poljaki. Poslednja leta pa je vstal na Štajerskem mož, ki ima za slovenski jezik sicer mno-go zaslug, Peter Danjko, in je pricel po slovnici in drugih svojih na svetlo dajanih spisih in spiscih glasove, izražane dosedaj z vec crkami, izražati z enojnimi znaki. Kmalu pa je tudi ta našel svojega mojstra. Metelku namrec Danjkovo pocetje ni bilo všec, kakor je sam pomilovaje opomnil v predgovoru svoje slovnice. Sam se je torej vzdignil ter iznašel nekaj novih crk, da bi zamenjal z njimi nekatere samoglasnike in soglasnike! Pa njegove cire-care (cary-mary) niso ravno tako mogle dopasti drugim, kakor niso bile po volji njemu novote Danjkove. Kaj torej poceti v tej babilonski zmešnjavi? Modrejši (kakor tudi izdavatelj »Kranj­ske Cbelice«) se ravnajo po stari navadi, in bodi jim hvala za to. Po naši misli je latinska abeceda, zlasti po svoji razširjenosti po vecem delu naše zemlje, sama na sebi tako dovršena, da ne sprejme zlepa nobenih novih znakov; in ko bi bili še tako primerjeni, bodo vedno žalili oko in ne bodo potrjeni. To so cutili dobro tudi prvi ustanovitelji latinsko-slovanskih abeced, in nespametno bi bilo misliti, da naši predniki niso imeli toliko razuma, kolikor ga je treba k izmišljenju neka­terih crk; le skrbelo jih je in bali so se, da ne bi bili v posmeh, cesar se pa seveda naši novejši in bolj pogumni slovnicarji nikakor ne boje. To je tedaj znamenje nemale drznosti, s tů pa tam pobranimi ali v svoji uceni glavi v potu svojega obraza nakresanimi pismenkami vsiljevati si bodi si svojemu narodu, bodi si vse-mu slovanstvu in hoteti ga po svoji glavi uciti brati in pisati. K sreci ne nahajajo njih bistri iznajdniki nobenega nasledstva in naj se torej nikar ne cudijo, da tudi tukaj velja: kolikor glav, toliko misli; saj se tolikrat sami s svojo lastno glavo po­ravnati ne umejo. Ostanite tedaj raji, ljubi Slovenci, pri svoji navadni pisavi; ne dajajte prostora tem in podobnim pustim in neužitnim novotarijam; in ako bi vam kedaj na misel prišlo popravljati svoj pravopis in svojo abecedo, storite to po nacinu Cehov in Poljakov ter sprejmite za svoje ., s, z, .h, zh s, z, c, š, c; s tem sebi in nam olajšate vzajemno branje knjig in mnogo pripomorete k povzdigi svojih in naših tiskaren. Ne bi pa svetoval, da se take obnove poprime kak suhoparen gramatik; ako že kdo, naj se je loti kak bistroumen pisatelj, kak Prešeren!« Potem presoja Cbelico v še drugih receh in opominja naposled, naj se Slovani nikar ne locimo, marvec zedinjamo, ceš, da nas gleda šestdeset in vec milijonov Slovanov. XLVI Ta spis je po nemški dal Cop ponatisniti v »Illyrisches Blatt« leta 1833. št. 6–8 s svojimi pristavki in popravki. Med drugim omenja zlasti Prešernove zabav­ljice »Nova pisarija«; ko bi bil ceški kritik poznal nje posebne namere, gotovo bi bil katero povedal posebej o njej. Po vsem svojem nacinu in duhu spominja le ta na Alfierijevo »I pedanti«. Dalje pravi: »Misel gospoda Celakovskega o ne­primernosti novih crk je tudi naša; le pristaviti še moramo, da se nam pravila, po katerih se je napravila ta novotarija, in katerih ni bil najprej postavil Metelko (to meri deloma na Popovica, bolj še pa na Kopitarja, ki je ucil, da je latinico popolniti z glagolico), zdijo še bolj graje vredna ko njih zvršitev po Metelku. To s potrebno natancnostjo dokazati, nam zdaj ne dopušca prostor; zgodi se pa to lahko drugic, ako se pokaže potreba. Sicer pa nismo te misli, da g[ospod]a Me-telka slovnica z njegovimi crkami obveljá ali pa ne obvelja; marvec smo si svesti, da ta koristna knjiga v drugih receh obdrži svojo ocitno veljavo, naj že ktera koli osoda zadene nove pismenke.« Te besede Copove so bile klic na boj. In res so se oglasili metelkovci koj v 10. št. v sestavku na dveh straneh z znamenjem .-., kakor je tudi Copov spis brez imena. Malokdo, pravijo metelkovci, bo obžaloval, da imamo Slovenci že dosti slovnic, pesmi v Kranjski Cbelici niso v slovnicnem oziru kaj pravilne, v nravnem pa ne kaj hvalne. Ce imenuje Celakovský slovnico suhoparno, govorí drugaci o nji kakor Kvintilijan. Tudi si pisatelj Metelkove slovnice ni nikdar prisvojeval casti, da je on edini tvaritelj novega pravopisa. Bilo jih je vec, ki so poznali tudi ceški crkopis, se ozirali na pisavo vseh slovanskih pa še drugih jezikov. Zgodovina uci, da si mora vsaka dobra rec priboriti obcno priznanje. Tega so si v svesti o novem pravopisu, ce tudi se to ne zgodi v kratkem ali po kakem pesniku. Slovenšcina se ujema najbolj s staro slovanšcino v besedi, zato naj se ujema, kar se dá tudi v pisavi. Latinica opovira celo slovstvo, v bliž­njih slovanskih narecjih sicer ne toliko. Popravljena pisava pa vtegne in mora odpraviti premnoge dvojbe, domacinu in tujcu olajšati branje ter dati veljavni književnosti podlago za vse bodoce case. Copov odgovor na ta zagovor je izšel v posebni dokladi v št. 13, 14, 15 in 17 na 17 straneh z mnogoterimi prav drobno tiskanimi opombami in razlagami in podpisan z velikim . v metelcici. Naslovljen je: »Slowenischer ABC-Krieg. A ognun sia palese, che l'amor patrio e la veritŕ mi hanno fatto pigliare la penna, e non odio che io porti a particolar persona. (A. Firenzuola, Discacciamento delle nuove lettere inutilmente aggiunte nella lingua toscana, pagina 7. edizioni Venezia 1828.«1075 Vsaki narod, pravi Cop, je že imel svojo »crkarsko pravdo«, zdaj jo imajo tudi Slovenci. Italijanska, ki jo je leta 1524 sprožil Trissino v Rimu, in zoper katerega se je ravno ondi bil vzdignil Agnolo Firenzuola v citiranem spisu, je dela geslo Copu k crkarski pravdi slovenski, ki se je godila vecinoma v nemškem jeziku. V svojem spisu ponavlja Cop skoraj vse to, kar so ocitali metel-cici ustno in pismeno že Slomšek, Jarnik, Dobrovský, Murko in drugi prijatelji, vzlasti kar se je pisalo o abecedni vojski na Koroškem (Župan). Cop govori v tem spisu z vso hvalo o Kopitarju in njegovih znanstvenih zaslugah, o Metelku in njegovi slovnici; graja jo le zaradi oblik nekih crk in nacel, po katerih je narejena metelcica in katerih našteva; ona mu niso pravila, t. j. dobra vodila, ampak ne­katera se mu zde celo neizvršljiva in pogubljiva. Metelkovci so odgovorili Copu v posebni dokladi na 7 straneh, na koncu je pisatelj podpisan z zvezdico *. V tem odgovoru se ocita, da je nasprotnikov spis pristranski in ne brezstrasten, da sam nastavlja pravila, katera potem naskokuje in izpodkopava. Ponavljajo se nekteri že povedani razlogi in dokazi in naposled je pristavljena opazka, da bi bil gospod . gotovo bolj priljudno in manj srdito zacel omenjeno abecedno vojsko, ko bi bil sam kedaj že kako kranjsko delo spravil na dan ter dejanski okusil mnoge težave, ki jih prizadeva tolikokrat cloveku pravopis našega jezika. V št. 23. je prišel v posebni dokladi Copov odgovor »Slowenischer ABC-Krieg No. 2« na 8 straneh, kjer Cop bistro zavraca zadnji spis in že nekoliko osorniše prijema Kopitarja in Metelka, ceš, da je hvale vredna Metelka marljivost, v kateri je ponapolnil Dobrovskega formular. Mnogotere nedoslednosti pisave razkazuje na drobno in omenivši, da morebiti abecedna reforma ni napravljena po nobe­nem pravilu, je ponatisnil nekaj vec besedi iz Firenzuolovega »Discacciamento delle nuove lettere inutilmente aggiunte« itd. Sedaj pa se je oglasil prvi znanstveni buditelj metelcice – Kopitar. V 27. št. je s podpisom K. na 6 straneh ponatisnjeno. »Ein Wort über den Laibacher ABC-Streit, aus einem Briefe aus Wien an Herrn M.xxx,«1076 t. j. Metelku . V tem pismu prijema Kopitar zelo uceno in prebridko ceškega preroka Bileama – Celakovskega, spretnega doktorja – pesnika Prešerna, ceš oba sta esteticna genija, 1075 revod: »Slovenska abecedna vojna. Vsakomur naj bo jasno, da sta me do tega, da sem prijel za pero, pripravili ljubezen do domovine in resnica, ne pa sovraštvo, ki bi ga cutil do dolocene osebe. (A. Firenzuola, Preganjanje novih crk, po nepotrebnem dodanih to- skanskemu jeziku, str. 7, izdano v Benetkah, 1828.)« 1076 Prevod: »Beseda o ljubljanski besedni vojni, iz nekega pisma z Dunaja gospodu Mxxx. zlasti pa ucenjaka vojvodo Matija Copa (Pan Maciek), primerjaje ga osebno in nravno nedostojnim pisateljem in oponašaje mu nanj naperjenega sršena Prešer­novega: »Cudni dihur«: »V Ljubljani je dihur, ki noc in dan žre knjige, Od sebe pa ne dá najmanjše fige«, vendar pristavljaje, da njegovi bojni tovariši celó vredni niso takega vojvode. Po mnogih stvarnih odstavkih pravi naposled, da se ž njim, ako se po teh besedah ne vrne k bona fides, noce vec prepirati, pomnjiv zares goethejevskega izreka, ki ga je povedal modri Leo Mediaevus: Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo, Aut vinco, aut vincor, semper ego maculor.1077 »Di che lievi cagion che crudel guerra!«,1078 je zaklical s Petrarkom Cop v svojem odgovoru na to, ko ga je kot posebno doklado k št. 30 izdal pod naslo­vom »Slowenischer ABC Krieg No. 3« na 6 straneh, s podpisom . (za gospoda Kopitarja s pristavkom: ironice!). Jeli vsa ta zanikrna abecedarija vredna, da se kdo tako psuje, poprašuje pomilovaje. Vendar po pravilu, »kakor se posujuje, tako se povracuje«, obere tudi Kopitarja, opere Celakovskega, Prešernu pre­pušca, da se opere sam, podere 18 §§. pisma Kopitarjevega in pravi naposled: »Dosti je in vec ko dosti! Ko bi gospod Kopitar hotel me še kedaj napasti, psovaje moj znacaj, zavracevaje me ponosno, s splošnimi trditvami, z zlobnimi primerami, s puhlo bistroumnostjo in s preprostimi nesnagami, ne pa z razlogi, vzetimi iz reci same, povem mu kar naravnost, da onih nesnažnih vrstic mo-drega Leona Mediaeva sicer nocem obracati vanj, da mu pa tudi ne odgovorim nobene vrstice«. Kakor »prvo besedo« s sonetom »Crkarska pravda«, tako je hotel Prešeren tudi »zadnjo« imeti v abecedni vojski, da bi se za nekatere zabavljice po svo­je znosil nad Kopitarjem. Copovemu spisu so pridejani namrec »Literarische Scherze in August Wilhelm von Schlegel Manier. Vom 'Doctor-Dichter P'.« 1079 I.(zabavljica) »Error typi« kaže, da se je Zoisu, ko je hotel po sebi olikati Kopi­tarja, zgodila nesreca: namesto Zoisa smo dobili le Zoila, jezicavega vse kritiku­ 1077 Prevod: »Vselej oblatim se pac, naj zmagam li, ali podležem, / kadar se z blatom borim, – prav za gotovo to vem.« Prevod po: Pintar, Luka (L.P.) (1898). »Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo«. Ljubljanski zvon, XVIII, št. 3. 1078 Prevod: »Iz kako majhnih vzrokov tako kruta vojna!« 1079 Prevod: »Literarne šale v slogu Avgusta Wilhelma Šlegla. Od 'doktorja – pesnika P.'« jocega gramatika: »Ex errore typi Zoilus alter ades«.1080 Druga zabavljica je znani sonet o Apelu in cevljarju po Plinijevi pravljici: »Le crevlje, (to je gramatiko, ne pa pesmi estetike), sodi naj Kopitar.« V tretji zabavljici »Relata refero«1081 pripo­veduje, da so novine »Mémoires de l'Académie Celtique« leta 1808 naznanile, da je Kopitarjeva slovnica – Zoisovo delo: a ker se gospodu ravno ni poljubilo podpisati svojega spisa, ga je podpisal njegov tajnik. Res nima Kopitarjeva slov­nica spredaj imena pisateljevega, ampak cisto na koncu knjige stoji ime Kopitar. Sonet slove: Wie 's kommt, dass so viel Koth der ausgespieen, Der anno acht schon so gescheit geschrieben, Das will ich euch erklären, meine Lieben, Will von den Augen euch den Schleier ziehen. Das Buch, das als gelahrt den Mann verschrieen, Hat, weil just nicht geruh'te zu belieben, Der Herr, sein Secretarius unterschrieben; Wie viel hat der bis nun daraus entliehen! Der Slawen Schlötzerische Millionen, Was sonst darin besagt von unsern Stamme, Vermisst man nie in seinen Recensionen. Doch da kein Tropfen für des Hasses Flamme Im Quell, den er auch jetzt nicht würde schonen, So schöpft er einmal auch aus eignem Schlamme. Cetrta zabavljica, naslovljena »Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo«,1082 velja za razžaljenega prijatelja Copa: In Meeres Tiefen, auf der Erde Fluren, In Lüften, wie wir unmassgeblich meinen, Kann ein Ding mit dem andern sich vereinen Nur, wenn verwandt sich anziehn die Naturen. Der Koth sympathisirt nicht mit den puren 1080 Prevod: »Zaradi tiskarske napake si le drugi Zoil.« 1081 Prevod: »Porocam, kot sem slišal.« 1082 Prevod: »Prav za gotovo to vem, kadar se z blatom borim.« Krystallen, nicht mit Gold und Edelsteinen; Nicht lange kleben desshalb an den reinen, Was sie besudeln mag, des Schmutzes Spuren. Desswegen kannst du keck zu Allem schweigen, Was er geschrieben im unedlen Style, Der Keifern von Thersites Schlage eigen. Und führt er allen Schlamm her, der im Nile, Dich, Freund, beschmutzt er nicht, er wird nur zeigen Den Lesern sein ingenium suile. Peta zabavljica pravi, da v boju, kdor nima sicer orožja, popade navadno ce­pec: Du staunst, mein Freund, und fragst, woher und wie es kam, Dass deiner Gegner Kampf so eine Wendung nahm? – Wenn's sonst an Waffen fehlt, nun, der nimmt in der Regel Zuletzt die Zuflucht zu dem nächsten besten – Flegel. Prešeren je torej koncal abecedno vojsko na Kranjskem s cepcem. Po Copu se ni nihce vec oglasil za njo. Natihoma se je sicer boril Metelko zanjo še dalje, toda brez uspeha. Še 1833. je dvorna šolska komisija z ukazom z dne 6. novem-bra prepovedela tiskati šolske knjige v nji. Otroke po abecednih in ljubljanskih normalnih šolah so sicer pitali ž njo do l. 1848, to pa zato, ker ni bilo drugih pripravnih katekizmov. Abecedna vojska je bila razburila tedaj na Kranjskem vse duhove. Profesorji in dijaki, uceni in prostaki so se prepirali in pulili, kregali in kresali za metelcico in zoper njo po šolah in družbah, doma in po krcmah in sprehodih. Ko je bila prepovedana, so celo nevedni otrocaji iz šole leté kricali na ves glas: Žabicica je umrla! »Metelkova žabica« je ostala v pregonu do leta 1850. in še dalje pri vseh kravjedolinskih1083 in spodnjepoljanskih, krakovskih in trnovskih paglavcih. Ubogega Metelka so še 25 let po abecedni vojski dolgopetni dvajsetletni osmošolci dražili z njegovimi žabami. Metelko je sicer dobil od uda­nega ucenca v metelcici lepo v svilo vtkano pesmico, pa tudi iz Maribora grobo pismo, v katerem se grdo po nemški psuje nanj. Marsikatero grenko je moral preslišati, ko so proslavljali zmago nad njegovo abecedo. Hudomušni Prešeren ji je naredil v krcmi posebno nadgrobnico: 1083 Kravja dolina – ljubljansko predmestje v okolici sedanje Miklošiceve ulice. Umrla je metelcica, ………………….. ………. vsi homeopati Ji niso mogli pomagati. Umrla je za žlico – kaše, molimo za njo tri ocenaše! Na Štajerskem pa se je danjcica še držala navzlic hudi opoziciji. Da, Kvas je celo na neke spomnje Copove glede danjcice v Ilirskem listu objavil v graškem casniku »Der Aufmerksame« leta 1834, št. 13, kratek zagovor pod naslovom »Für die slovenische Literatur«, ki je pa tako reven, da ga lahko prezremo. Šele leto 1836. je odlocilo tam dolgoletni abecedni spor, ko je znovic posegel v boj Murko. Kvas, nacelnik privržencev danjcice, je spisal namrec obširno, 28 pol obsegajoco apologijo danjcice in jo je predal sekovskemu ordinarijatu. Ta spis nam kaže, kako razjarjeni so bili Danjkovi prijatelji zoper svoje nasprotnike; spis kar mrgoli necastnih priimkov in napadov na bohoricance, zabavlja o njih znacaju, dela slabe dovtipe in je poln splošnih in neosnovanih trditev. Kvas si je najbrž bil vzel za vzorec Kopitarja, katerega še presega v grobosti, toda stoji glede bistroumnosti globoko pod njim. Vzrok, zakaj ni bil novo izdani Danjkov abe­cednik prijazno sprejet, pravi, so pritožniki, ki niso dozdaj še nic storili, vendar pa zametajo dela drugih, ker jih ali ne znajo ceniti ali pa iz posebnih postranskih razlogov nocejo ceniti; zato tudi ne morejo v tem prašanju biti kompetentni. Potem sumnici pritožnike in nasprotnike danjcice, zlasti Murka, Alica, Rudma­ša. Tudi »Kranjska Cbelica« jih dobi nekaj po perotnicah: »Das Krainerisches Bienchen sumset als Wörtführer eines zahlreichen Malkontentenkorps echt alt bochoricich im ganzen Lande herum, nebenher auch in den benachbarten Pro-vinzen entweder nach Honig sich umsehend, oder vielleicht als Spion, Anhänger unter dem Panier za staro kajnsko slovenjšino werbend. So ein Bienchen ist ein sehr kluges und emsiges Thierchen, es weiss aus jeder, selbst giftigen Blume Honig zu ziehen, und wenn es auch noch so absichtslos für sich allein herum­zuschwärmen scheint, so weckt es doch bald sein bald leiseres, bald stärkeres Gesumse manchen Schlummernden, dem es bange vor dessen Stachel wird.«1084 1084 Prevod: »Majhna Kranjska cebelica brenci kot voditeljica številnega zbora nergacev prav po bohoricevsko okrog po deželi, zraven pa še nekoliko po sosednjih provincah, išce medu ali pa morda kot vohljac pod praporjem stare slovenšcine za staro kranjšcino nabira pristaše. Takšna cebelica je zelo brihtna in marljiva živalca, iz vsake, tudi strupene cvetice Kvas hvali Danjka in Gottweisa v crezmernih besedah, govori samozadovoljno o svojih zaslugah za slovensko slovstvo in trdi zopet, da bi leta 1819. izašla Šmi­goceva slovnica lahko nosila njegovo ime, kar spricuje priloženo izrecilo. Dalje govori o vzrokih abecedne reforme, imenuje Kopitarja nje provzrocitelja in na­vaja za dokaz izvrstnosti danjcice, da se je v nji razširilo med narod okoli 50.000 knjig. Opomniti se mora še, da opozarja Kvas ordinarijat na novo ceško-ilirsko abecedo, ki dobiva v sosednji Hrvaški vedno vec privržencev. Toda s tem ni Kvas kar nic koristil danjcici, ampak ji samo škodil. Zadnji nasprotnik ji je nastopil v Murku, ki je spisal »Bemerkungen über das neu aufge­legte windische Nahmenbüchlein, das darin gebrauchte Alphabet und die Über­setzung des Nahmenbüchleins«.1085 Te je vložil 7. julija 1836. in v njih obširno razpravljal vse abecedno prašanje ter prišel do tega posledka: »Reforma abecede sploh ni potrebna, ker ima ta dovolj pismenk, in to latinskih, ki ne zaslužijo no-bene graje. Danjcice ni priporocati, ker ima dve crki, ki se ne prilegata latinskim, 8 in ., od katerih se prva celo ne da lahko pisati; znamenju x se je podložil nela­tinski pomen (ž); vsi omikani narodi, ki rabijo latinico, se poslužujejo za glasove, za katera nima latinica znamenj, takozvane tevtonske kombinacijske metode; nenaravno in neprimerno je, gradacijo za z, s, c zaznamovati z x, 8, ., ker se ne da spoznati ta v jeziku tako jasni in analogni prehod iz znamenj samih, kakor v bohoricici. Ce se že hoce vpeljati nova abeceda, cemu se ne izbere ceška, kjer se za sikavci c, s, z, pišejo podobno šumevci c, š, ž; tudi bi se s sprejemom ceške abecede združili ne samo s Cehi, ampak tudi s Hrvati, ki so se je že poprijeli. Dalje ni pricakovati, da bi se kedaj danjcica splošno sprejela; že tedaj vidimo, da je zmerom bolj utesnjevala. Ce se je dvorna šolska komisija izrekla zoper boljše vtemeljeno metelcico, koliko bolj se mora izreci zoper danjcico in jo prepovedati 'denn solche kleinliche ABC-Sectirereien führten unablassig ärgerliches Zan-ken und Streiten mit sich, was in Dringen von Wichtigkeit, wie zum Beispiel die Jugend und Volksbildung, nichtanders als verderblich sein könne'.1086 Ce zna posesati med. Ceprav izgleda, da še tako nenamerno, sama zase brenci naokrog, pa vendar njeno vcasih bolj tiho, vcasih bolj glasno brencanje marsikaterega dremuha iz sna prebudi strah pred njenim želom.« 1085 Prevod: »Pripombe k na novo izdanemu slovenskemu imeniku, v njem uporabljeni abe­cedi in k prevodu imenika.« 1086 Prevod: »Kajti takšna drobnjakarska ABC seciranja so povzrocala neprestana prickanja in prepiranja, kar na pomembne zadeve, kot sta na primer izobrazba ljudstva in mladine, lahko unicujoce vpliva.« se prepové danjcica, se zopet zadobi mir in edinost v bohoricico. Tistih 50.000 izvodov Danjkovih bukev ni smeti tako zelo upoštevati, koliko vec bi se morali odlociti za bohoricico, ce bi gledali na to! Veriti sam je v krajšem casu izdal vec in važnejših pobožnih knjig ko Danjko v 12 letih, neglede na spise Ravnikarjeve, Jarnikove, Slomšekove, Baragove, Ciglarjeve, Švabove, vse pisane v bohoricici, in neglede starejših knjig, ki so jih vsi štajerski Slovenci radi brali in se bolj zahteva­jo kakor Danjkove, katerih se ni nad 1000 specalo zunaj mariborskega okrožja. Tudi na pritrdila in podpise duhovnikov in uciteljev ni kaj dati, ker se vé, kako jih je Danjko pridobil na ne popolnoma pošten nacin in da so tudi nekate­ri že spremenili med tem svoje mnenje.« Tem opomnjam je priložil Murko še »Kurze Beleuchtung des von dem Lehrer der windischen Sprache Coloman Kvas abgegebenem Gutachtens und seiner Anträge in Betreffs des neu übersetzten deutsch-windischen Namenbüchleins«1087 (6 pol); v nji pretresa Murko nekatere trditve Kvasove tako, da ga popolnoma raztrga. Najprej se obrne zoper trditev Kvasovo, da so samo Danjko in njegovi privrženci pametni in delavni, in našteje celo vrsto mož, katerim nihce ne more odrekati pameti in delavnosti. To vendar ni nic posebnega, izmisliti si abecedo, katere nihce ne mara, in spisati nekaj knji­žic, katere so le malokomu umljive; ce se Danjko in Kvas sklicujeta na Kopitarja kot vir abecedne reforme, se motita. Res je Kopitar v slovnici sprožil potrebo abecedne reforme, pa nikakor ni namerjal takih prepirov. Da bi bila Danjko in Kvas prav razumela Kopitarjevo idejo splošne slovanske abecede, bi bila gotovo opustila svoj poskus. Kopitar sam se ni nikdar štel poklicanega za tako reformo, pricakoval jo je od Dobrowskega. In kar si nista Kopitar in Dobrovsky, moža svetovne slave, drznila storiti, to hoce opraviti mož, ki ga zunaj Štajerske nihce ne pozna niti po imenu. Da se bodo Slovenci po danjcici združili z Rusi, Srbi in Bolgari, kakor hoceta Danjko in Kvas natvezti neznalcem jezika, je neumna trditev. Samo znamenje . je cirilsko in to naj zvrši zedimbo? »Macht euch doch mit so albernen Vorspiegelungen nicht lächerlich, sondern bleibt ehrlich, um sicht nicht in der Sache Unkundige zu betriegen.«1088 Dalje se zagovarja Murko zoper Kvasovo trditev, da je on prelogo Evangelija samo na cisto prepisal, in pravi: »Jaz sem Rižnerja, ki je leta 1827 še zelo malo in slabo slovenski znal, ucil slovenšcine, dasi mi ni v posebno cast, ker so bile njegove knjižice slabo sprejete 1087 Prevod: »Kratka pojasnitev mnenja in predlogov, ki jih je predložil ucitelj slovenskega jezika Koloman Kvas v zvezi z novim prevodom nemško-slovenskega imenika.« 1088 Prevod: »Ne smešite se vendar s tako neumnimi prikazovanji, bodite pošteni, da v zadevi ne bi sami sebe z neznanjem goljufali.« in so v sluhu kot krivoverske; jaz sem, kar se jezika tice, preložil biblijo, Rižner se je bavil samo z ustanavljanjem zmisla in še le pozneje je prišel nad delo Kvas kot reordent, ki je dobro v njem s svojimi siromaškimi popravami zbrisal, kakor se je izrazil neki cenzor.« In tako bi bilo dokazano, sklepa Murko, da se ucitelj Kvas bori samo z obrekovanjem znacaja bohoricancev, splošnimi trditvami, sla­bimi prispodobami, puhlim dovtipom, z ocividnimi lažmi, pogrdami in sramo­tenjem, ne pa z razlogi vzetimi iz stvari same, in da se zatorej ni ozirati na njegova in drugih danjkovcev mnenja, ker tudi tukaj velja izrek pesnikov: Crimine ab uno disce omnem (Dainkianum)!1089 S temi besedami se je koncala abecedna vojska na Štajerskem. Murko je zopet spravil v cast staro bohoricico. Toda šele 18. avgusta 1838. leta je dal štajerski gubernij sekovskemu ordinarijatu na znanje ukaz cesarsko-kraljeve dvorne šolske komisije, da naj se ne tiskajo vec šolske knjige v danjcici in da je revidirati in novo natisniti nemško-slovenske šolske knjige. Že 12. septembra je dobil Murko nalog, naj prevzame komisijo za to. Videli smo, kako ljuto se je borila abecedna vojska tako na Kranjskem kakor Štajerskem, zlasti v poslednjih stadijih. Marsikedo, ki se je zbal grdih prepirov, pri katerih so se veckrat obirale in blatile tudi osebe in znacaji, je vzel slovo od literarnega delovanja, kakor razvidimo iz pisma Jarnikovega Stanku Vrazu. Danjko sam se je jezen popolnoma odtegnil z literarnega polja, ker nehvaležni svet ni hotel sprejeti njegove abecedne reforme, nehal je, kakor pravijo, tudi sicer delovati v narodnem zmislu, kot dekan je brez izjeme izpraševal samo nemški. Šele leta 1861. in 1869., ko je zdramil Slomšekov duh vse sile in žile slovenskega Štajerja, se je tudi on nekoliko zopet ogrel ter zavzdignil svoj glas in v »Drobtin­cah« opisal neke štajerske kraje. Tudi je še kratko pred smrtjo še zmiraj zbiral in zlagal nove uganjke štajersko-slovenskega naroda. Manj je Metelka bolelo, da je pogorel s svojo reformo, kakor bomo pozneje videli. Je li bil abecedni boj popolnoma brez zmisla in koristi za naše slovstvo? Go-tovo ne; ž njim se je zbudilo zanimanje za jezikovne študije. Najboljši možje našega naroda so se udeležili boja; spravilo se je dosti važnega gradiva za ucenje slovenskega jezika, ker je vsak hotel pobiti nasprotnike s silo navedenih vzrokov, z obilnostjo svojega znanja. Ko so se po dokoncanem prepiru zopet pomirili duhovi, se je povzdignilo slovstveno delovanje ne samo na Kranjskem, ampak 1089 Prevod: »Po krivdi enega sódi vsakega (danjkovca)!« Vergilij, Eneida, 2. 65–66: izvirnik se glasi crimine ab uno disce omnes (po krivdi enega sódi vse). tudi na Štajerskem. Tako je imel ta prepir tudi svoje dobre nasledke; njegova važnost se nikakor ne sme ceniti prenizko. Ako bi bili Štajerci sprejeli danjcico, bili bi loceni od bratov na Kranjskem in Koroškem, katerih bi gotovo nikdar ne pripravili do nje, loceni od drugih Slovanov in omikanega sveta; isto velja o metelcici; ti abecedi bi bili nekak unikum, zmes latinskih, kirilskih in izmišljenih crk. Murko in Cop sta pridobila lepih zaslug, da sta preprecila novi abecedi in pogubni slovstveni razkol. Še ene okolnosti nam je omeniti. Dasi so si vse stranke bile v laseh, se vendar od vseh že obraca pozor na ceško abecedo; Danjko, Kvas, Murko, Alic in td. mislijo, da bi ne bilo napak, ko bi Slovenci sprejeli ceško pismo, katero je za hrvaški jezik priredil Ljudevit Gaj. Sikavci Danjkovi s, z, c so tako rekoc most, da se je olajšal prehod v gajico. Ceška abeceda je našla zoprnika samo v velikem gromovniku Kopitarju. Na Štajerskem si je pridobila privržencev zlasti med mla­dimi Slovenci, ki so dovršili gimnazijske nauke v Varaždinu in Zagrebu. Stanko Vraz se je zgodaj posluževal gajice; že leta 1835 jo je rabil. Tudi Jarnik je bil ob istem casu že pridobljen za »modificirano cesko ortografijo«, kakor kaže njegovo pismo Vrazu. Prva knjiga v sedaj navadnem pravopisu so Vrazove »Narodne pe­smi ilirske«. V predgovoru pravi Vraz: »Dobro vem, ljubi slovenski prijatelj, da se ti ne boš cudil, ko boš zaglednil te pesmi v enim oblacili, v kakvim še nobena slovenska knjižica štampana ni, t. j. de boš vidil jo v ilirskem pravopisu … zakaj jes vem, de tudi Ti z žalostnim sercam gledajoc pravopisne razpertije hlepeniš za vpelanjem zdraviga, spametniga in stalniga pravopisa v naših gornjih kra­jah.« Gajica si je tudi na Kranjskem pridobila naglo mnogo simpatij, tako da sta leta 1840. izšli v Ljubljani že dvé knjigi z novimi crkami: Vodnikove pesmi in »Varuh« Smoletov (ne pa Linhartov Veseli dan); izdal ju je Smole v družbi s Prešernom: in tako je res pesnik in ne gramatik uvel novo abecedo! Za njima je prišel Žemlja s pesmijo »Sedem sinov«, tiskano v Zagrebu in nekimi pesmimi v »Illyrisches Blatt«, potem Murko, ki je 1843. izdal slovnico drugic, in sedaj v gajici. Kmalu so tudi »Novice« zacele bolj nagibati se k nji, s cemer ji je bila za­gotovljena dokoncna in popolna zmaga. – Toliko bodi o abecedni vojski dovolj. XLVII Danjko se je užaljen odtegnil narodnemu delovanju, ko je njegova stvar pro-padla; ne tako mirni in ponižni Metelko. Še ko je divjala abecedna vojska, je imel domá drugo, sicer bolj tiho, toda sitno pravdo. Priljubil se mu je bil namrec Hahnemann, zacetnik homeopaticnega zdravljenja (umrl v Parizu 1843.). Po njegovem nauku si je bil napravil zdravil in jih je delil ljudem, kar so delali po­tem tudi drugi, zlasti duhovniki. Bile pa so že pred in tedaj grozne borbe med alopati in homeopati, in ker je bila leta 1819. homeopatija tudi v našem cesar­stvu prepovedana, so nekteri nje prijatelji zložili prošnjo do cesarja, naj se jim v Ljubljani dovoli zdravnik homeopat, kateremu hocejo na pet let zagotoviti placo in mu dajati po 800 gl. na leto. Kar pošljejo mestni zdravniki hudo tožbo do okrožnega glavarstva in potem do škofijstva, ceš, da je v mestu posebno home­opaticno društvo, njemu na celu stolni kaplan Potocnik in slovenšcine profesor Metelko in pa lekarna, katero vodi stolni dekan Jerin, ter zahtevajo, da se gledé na raznotere zakone tem gospodom homeopatija ostro prepové, kar se je tudi ustno in pismeno storilo. Z oziroma na »Svete pesmi«, tiskane v metelcici in pa na to pravdo je spustil Prešeren na Potocnika znanega sršena: Popred si pel, zdaj pa homeopatiš, Popred si cas, zdaj pa življenje kratiš. Še med abecedno vojsko je spisal Metelko šolsko knjigo, ki je bila sicer v tes­ni zvezi z njegovimi prejšnjimi, pa ni izšla v novi abecedi, ampak v bohoricici: »Berilo za male šole na kmetih po c. kr. estrajshkih deržavah«, Na Dunaju 2/3 in drugic: »Berilo za drugi klas malih šol na kmetih«, v Terstu 1846. Po Copovi smrti je prosil Metelko za njegovo službo v knjižnici. »Rad bi se,« tako je pisal Kopitarju, »redno pecal s slovenšcino, kar mi zdaj ni mogoce. S samimi 400 gl. – kot ucitelj slovenšcine – bi ne mogel živeti; kateheška služba pri stolnici pa mi jemlje ves cas. Govori se, da je po deželnega glavarstva nasvetu Kastelic predlagan na prvem, neki pisar iz Gradca na drugem, jaz pa na tretjem mestu, torej je ves ta moj up po vodi. Ako morete v tej reci kaj storiti, prosim in izrocim se Vam vsega itd.« Iz tega pisma se vidi, da se je hotel Metelko le še bolje poprijeti slovenšcino; njegova prošnja pa ni bila uslišana; knjižnicarjevo službo v Ljubljani je dobil profesor modroslovja na graškem vseucilišcu Josip Kalasanc Likavec, za tem še le leta 1850. Miha Kastelic. Ko je leta 1863. izšel Kopitarjev »Glagolita Clozianus«, se ga je zelo razve­selil Metelko in ga hitro preštudiral ter poslal Kopitarju zaznamek svojih opa­zek, ki kažejo njegovo bistroumnost; v njih poducuje Kopitarja, kako se glasi dual srednjih samostalnikov, ki ga je Kopitar po svoji gorenjšcini hotel tudi stari slovenšcini vsiliti v obliki na a. Ker Korytko daje v svoji zahvali v »Illyrisches Blatt« hvalo med drugim tudi Metelku, sklepati smemo iz tega, da je tudi on pospeševal zbirko Koritkovo in mu dal kaj narodnih pesmi. Da je pridno nabiral narodne pregovore in reke, o tem svedoci najbolje njegova slovnica, v kateri jih je priobcil lepo število in zelo lepih in jedrnatih. Metelko je tudi rad pomagal drugim pisateljem pri sestavljanju svojih spisov; to vemo n. pr, da je pomagal du­hovniku Jožefu Keku iz Zaticine (1796–1854) pri »Malem besednjaku sloven-skiga in nemškiga jezika«, kateri je izšel v II. izdajah 1834 in 1843 v bohoricici; Kek je tudi izdal katekizem, ki je po odpravi metelcice stopil namesto katekizma v metelcici, tiskanega 1831. leta. Metelko je mirno nadaljeval svoje delovanje kot ucitelj slovenšcine in navduševal svoje ucence tudi na to, da so zaceli brati knjige drugih Slovanov; v zacetku štiridesetih let nahajamo v semenišcu ljubljanskem že navdušene Ilirce. Vendar se Metelko, kakor Kopitar, nikakor ni mogel sprijazniti z gajico; ta je vedno imenoval gajico »böhmischer Fliegendreck«;1090 Metelku ni bilo po volji, da so se Novice poprijele gajice; po odpravi metelcice je on rabil le bohoricico in v nji pisal, zlasti oznanila cesarsko-kraljevega ilirskega poglavarstva v Ljubljani z mnogotérimi poducenji in cesarsko-kraljevimi razpisi, kakor že prej »postavo za col in deržavino samoprodajo«. Poslovenil je tudi iz nemškega jezika pobožno knjižico »Srce ali samospoznanje in zboljšanje cloveškiga srca, ktero je ali božji tempelj ali hudicev brlog. Za obuditev in vtrditev kršanskiga duha.« V Ljubljani 1847. Knjiga je dosegla tri natise. Leta 1847 je izrocil Metelko ves nje dotedanji dobicek 617 gl. ljubljanskemu knezoškofijstvu, da ga pošlje v Ameri­ko v podporo kranjskim misijonarjem Skopcu, Baragi, Pircu, Godcu, Mraku in Skoli. (Tudi sicer je pridno delil milošcino, leta 1836 je dal za uboge zanemarje­ne otroke celo 300 gl.) V predgovoru svoje pobožne knjige se zagovarja nasproti škofu Wolfu, zakaj noce rabiti gajice, ceš crke ž, š, c ovirajo hitro pisanje; tudi je zoper pisavo v, s, k namesto v', s', k', ceš v slovenšcini se nobena beseda ne piše brez samoglasnikov; torej zoper c je, ker se lahko zamenja z e jem; brez dolgega . pa je pisava prevec enostavna, ker imamo le malo .-ov. V nobenem slovanskem narecju niso pisatelji s svojim crkopisjem tako nezadovoljni kakor v ceškem, in 1090 »Ceški mušjek«. še pred kratkim je Hanka nasvetoval drugacne znake in jih v evangeljih tudi jel rabiti. Obžalovati je torej, da je Gaj jel priporocati tako neprilicno pisavo. Iz tega se vidi, da Metelku ni bilo volja, pustiti svoj pravopis in poprijeti se gajice. Dru­gaci pa Slomšek; prijatelj resnicnega napredka se je brž brez daljšega pomisleka poprijel gajice, ko se je pokazalo, da je pri mnogoteri pomanjkljivosti vendar prva stopinja k vzajemnosti, in že druge njegove »Drobtince« za leto 1847. so bile tiskane v gajici. Z ozirom na to je izrekel Bleiweis v »Novicah« željo, naj bi se že nehalo vedno izpodtikanje nad pravopisom: naj bi Slovenci rajši vec in dobrega pisali, kakor se pa preganjali za gole crke in se tako zmeraj povracali med abecedarje. To prošnjo je zlasti še posebej izrazil Metelku l. 1848., ko je ta naznanil, da hoce svoje uceništvo slovenskega jezika razširiti (»Vorlesungen über die erweiterte Slowenische Philologie«)1091 in jo po izgledu italijanskega dokon-cati v dveh tecajih. »Z veseljem je zaslišal zbor hvale vredni namen g. profesorja in dr. Bleiweis je v imenu novo izbujene slovenšine g. Metelkota ocitno in sercno prosil, naj bi gospod profesor opustili svoj pravopis in se brez odlašanja poprijeli našiga sedanjiga pravopisa, kteri, akoravno ni brez pomanjkljivosti, ima to pred­nost za se, da je bolj obcinski. Dobro sicer vemo, da ima naš sedanji pravopis nekatere protivnike, pa ktera rec na svetu nima protivnikov? Še katoliška vera ni brez njih! Mi nobenimu ne branimo, de naj zase piše, kakor koli hoce – od ucitnega ucenika pa pricakujemo, da se v sedanjih casih naj ne zoperstavlja ob­cinskim vošilam. Upati gre torej, da gospod Metelko bojo prijazno spolnili želje novo izbujene slovenšcine!« Ta prošnja je skoraj znovo zanetila abecedno vojsko. Oglasil se je Peter Hicinger in Miha Ambrož, kateri je bil zoper rabo drugih abeced razen gajice. Metelko sam je znova odgovoril in zagovarjal svoje dete. Poslednjo je spregovoril Bleiweis »V receh slovenskiga pravopisa«, ceš, v taki reci ne velja to, kar meni in moji prijateljem dopade, ampak to, kar obcinstvo razso­di … Ce bi hoteli vsaki glas do lasú natanko zaznamovati, bi tudi z Metelkovim pravopisom ne mogli izhajati … Prazne besede so na dalje, da kljuke (.) nad s, c, z so mudivne – ali ni h na strani s, ., z še bolj mudiven? – Kdor piše po novem c, š, ž, si prihrani po storjeni skušnji pri 27 tiskanih polah celo polo; ali ni to prihrana casa in denarja? Da se c lahko z e zamenja, damo Latincam razsoditi, ali jim je že kdo to ocital.« Kar se tice licnosti Metelkovega in Bohoricevega pravo­pisa mimo gajice, naj bravci sami razsodijo iz podobe, v kateri je Bleiweis natisnil besede: »Z velikimi gospodi ni dobro cešenj zobati, je rekel Žabnikar iz Circic« 1091 Prevod: »Predavanja o razširjeni slovenski filologiji.« (v bohoricici, metelcici in gajici). Bleiweis je še zahteval, naj bi vlada ukazala ra­biti novi pravopis po vsem Slovenskem, kakor ga je že vpeljala v šole po Primor­skem gotovo po nasvetu Ravnikarjevem. Ta odgovor Bleiweisev je prinesla tudi po nemški »Laibacher Zeitung« v svoji Extrabeilage »Politische Blätter«.1092 In tam se zopet za metelcico oglasi leta 1848 stari nje borec Janez Zalokar, župnik v Škocjanu pri Dobravi, rojstnem kraju Metelkovem. 31. avgusta spiše namrec v »Noch ein Wort über die neue slowenische Orthographie«1093 in ga priobci 14. in 21. septembra. On je zoper bohoricico, pa tudi zoper gajico, »ki je nelicna in pokvarjena: torej ostane edina metelcica, katero je primerno vravnati in olikati, ako pa metelcice ne, pa cirilico, le ne gajice«. V nekdanji abecedni vojski se je ta rec premalo mirno obravnavala; nasprotniki so le nekako razdraženi metelcico kar zavrgli, ceš »nocemo jih, teh crk, pa je.« Metelko res ni maral popustiti svojega pravopisa; to razvidimo iz njegovega spisa »Anhang der Vorrede des Lehrgebäudes der slowenischen Sprache von Pro­fessor Franz Metelko. Fortsetzung der S. XIII. angeführten älteren slawischen Denkmäler S. XXXVII–LII.«1094 V tem pristavku se nahajata II. in III. Brižinski spomenik (I. je objavil že v predgovoru XIII.–XVI. v prvotni pisavi, svoji po­cirilici in v latinski prestavi); druga dva spominka je objavil samo v svoji pisavi in po latinski (poleg Glagolita Clozianus) jih razložil jezikoslovno in natisnil v sedaj navadni besedi; razen tega je pristavil v metelcici v nekdanjem in sedanjem jeziku »Od Joana svetoe blagovestvovanje – Evangeli svetega Joana« iz l. 1144. in oznanilo bukev, »ki so v tém našmu narécju primérjenm pravopis1095 na prodaj pri gospodu Leopoldu Kremžarju pod Tranco«. Hircinger se je precej vroce pov­zdignil v »Novicah« zoper nadaljno rabo metelcice. Metelko pa ni reagiral na to, dasi je poslal v »Novice« majhen popravek gledé besede »snik« in »v snicestve«. »Slovenski zbor« ga je leta 1848 povabil na pristop, Metelko se je vendar bra-nil: »Vaš namen zadene silno visoke in nežne reci, ki moj um presežejo in na tako tencih nitih visijo, da se jih jez s svojimi hodnjimi rokami ne upam dotekniti, in zato se casti meni z Vašim pismam namenjene, nikakor ne morem udeležiti.« 1092 Posebna priloga »Politicni listi«. 1093 Prevod: »Še beseda o novi slovenski ortograjiji.« 1094 Prevod: »Dodatek k predgovoru ucnega sistema za slovenski jezik profesorja Franca Me-telka. Nadaljevanje na XIII. str. navedenih starejših slovanskih spomenikov. Str. XXXVII do LII.« 1095 Vec crk v metelcici, zlasti za polglasnik. Veliki zbor je dolocil, da bodi Slovenskemu društvu namen omika in razširba slovenskega jezika; eno prvih njegovih opravil pa bodi oskrba slovenskega besed­njaka. Vsi Slovenci, ki [bi] imeli kaj za slovar nabrane tvarine, so bili naprošeni, društvu pomagati. Metelko, ki je po Ravnikarju imel Vodnikov slovar v roko­pisu, je tega s svojimi spiski vred radovoljno posodil slovenskemu društvu v po­moc sestave slovenskega slovarja. – Po Škrinjarjevi smrti je dobil Metelko v roke njegove spise, med temi njegovo prelogo štirih evangelistov s kratkimi razlagami. Metelko jih sklene primerno popravljene dati na svetlobo ter pricne z evangeli­jem sv. Matevža ravno tedaj, kadar s starim zakonom oce Placid Javornik, ceš, da poleg bolj ucene prestave za glavo mnogo lahko koristi bolj pobožna. Ta prvi del je natisnjen leta 1849. Ker je tedaj prevzel na gimnaziji poducevanje slovenšcine in mu je to dajalo mnogo opravila in pa ker je pozneje Wolf sklenil izdati vse Sveto pismo s primerno razlago, je opustil Metelko nadaljevanje te knjige. Skoraj 33 let je razlagal Metelko slovenšcino bogoslovcem v II. razredu; ko je prestopil na gimnazijo, jo je razlagal s prva navadno od IV. do VIII. razreda. Po ucni osnovi za gimnazije in realke leta 1849. bi se najprej morale pripraviti tri knjige, po katerih naj bi se ucila slovenšcina: slovnica, berilo in književna zgodo­vina. Za prvo rabo je služila slovnica Muršeceva, v Ljubljani so v prvih razredih obdržali Potocnikovo; v drugih treh pa je Metelko poglavitne reci razlagal po svoji slovnici; v naslednjih dveh pa bolj na tanko zlasti glasoslovje in besedoslovje in skladnjo po svoji slovnici, s kratko književno zgodovino v VIII. razredu. Do-kler ni bilo lastnega berila, so mu služile v to »Zgodbe svetiga pisma«, »Blagomir pušcavnik«, posebno pa »Ezopove basni« v svoji slovnici. Metelku je dajala vlada v pretres nove ucne knjige. Zelo strogo je prerešetal Malovašica slovnico za ljudske šole; na koncu je hudo grajal gajico, »die in den letzten Jahren in Krain und in den benachbarten Provinzen so mächtig wie einst die arianische Ketzerei um sich gegriefen hat, die sich aber bei weitem nicht so lange als diese wird erhalten können, indem sie weit auffalender als diese die spuren ihres Verderbens an sich trägt.«1096 Pretresal je tudi Macunovo »Cvetje jugoslovansko«, ki naj bi bilo za predpisano berilo v šolah srednjih, kjer graja Macunovo hrvatenje in ilirjenje in razne nenavadne oblike. Metelko je izrekel sodbo, da je Macunova knjiga popolnoma nerabna za slovenske ucence, in zato tudi ni bila vpeljana v srednje šole. 1096 Prevod: »To, v zadnjih letih na Kranjskem in v sosednjih provincah, tako kot nekoc ari­ ansko, silno razširjeno krivoverstvo, se niti zdalec ne bo moglo obdržati tako dolgo, nosi pa v sebi mnogo bolj opazne sledove unicenja kot slednje.« L. 1849. je zacel bogoslovce uciti tudi staroslovenšcino; k temu nauku so smeli prihajati tudi drugi gospodje. Na gimnaziji je zacel uciti staro slovenšcino leta 1853. v [7.] razredu, a dvakrat v tednu, ob sredah in sobotah. V ta namen si je sestavil skla[d]njo in sprego po Dobrovskem in Kopitarju in po Dobrovskem je jezik imenoval »das Altslawische«, »lingua sacra«, pozneje pa po Miklošicu le staro slovenšcino. Razen oblikoslovja je narekoval tudi iz Vostókovega »Ostro­mira« in iz svojih brižinskih spomenikov, pozneje pa je rabil Hankovo izdajo »Ostromirovega evangelja«. V tem ko je ucil na gimnaziji slovenšcino v nem­škem jeziku, je razlagal staroslovenšcino le slovenski. Po casnikih, to je po »Novicah«, se je Metelko le malo oglašal; spisal je leta 1853. v 92. listu sestavek, kedaj je pisati lj, nj, kedaj ne, in razjasnil je tam svoje pravilo, kedaj je rabiti v sestavah prefiks u, kedaj v. Mnogo pa je imel dela z refera-ti o knjigah, ki so jih deželni ali duhovski predstojniki dobivali v potrditev. Vlada n. p. je ukazala sestaviti »Malo berilo za slovensko-šole« in hoté, da naj se vravná tudi za enake šole na Kranjskem, mu je poslala spis v presojo s priporocilom, da Slovencev po Koroškem in Štajerskem ne žali z nebistvenimi recmi in ne opovira vzajemnosti v pisanju, marvec jo pospešuje, da pa vendar ne prezira slovenskemu jeziku lastnega napredka in bravcem sploh, zlasti pa mladini potrebne umevnosti. Metelkov referat je zelo temeljit in povsod se poteza za kranjske oblike. Tretja knjiga, ki so jo potrebovale gimnazije, je bila slovstvena zgodovina. Metelko sam je zbiral gradivo zanjo in po njem jo je tudi razkladal svojim ucen­cem. Eden izmed njih, Ivan Valjavec, žensev1097 Matije Valjavca, poznejši jezuit, jo je po njegovi razlagi, po Šafaríku in Jugmamanu1098 sestavil in priobcil v »Slo­venski Bceli«. V šoli je bil mož cudak. Pri nalogah mu je bilo vodilo, da naj vsak piše ali iz drugih jezikov prestavlja, kar hoce in kadar hoce; napak naj se vsak skrbno varuje, kteri se jih zavoljo pomanjklivega znanja slovnice še ne more ogibati, naj pusti sestavke in naj posebne besede sklanja. Navadno so jih ucenci prepisovali iz Potocnikove slovnice in ker so bile brez pogreške, je to Metelka jako veselilo. Slušatelji na liceju so mu prinašali svobodne sestavke ali spise v vezani in neve­zani besedi in Metelko si je bil tudi o pesništvu toliko znanje prilastil, da je znal svetovati, kako je to in drugo popraviti. Drugaci pa se mu je godilo na gimnaziji pri lahkomišljeni in dostikrat preširni mladini. Pac so mu nekateri nosili lepe 1097 žensev – (Pleteršnik) soimenjak. 1098 Gre za ceškega pesnika in jezikoslovca Josefa Jungmanna (1773–1847). spise, mnogi pa so le sklanjali in spregali v VII. pa tudi še v VIII. razredu, kar je ostalo, dokler je on ucil. Šolske naloge je dajal najrajši iz slovnice, o crkopisju, o glasu, naglasu in naglaskih, o glagolu, pa tudi iz »višega« jezikoslovja, iz knji­ževne zgodovine, potem o pravi oliki, o pridnosti in marljivosti v mladosti, o premagovanju samega sebe, o lenobi in zanikarnosti, o mladostni nagajivosti in prešernosti, o drugih napakah mladine in njih žalostnih nasledkih. Ucenci so se radi šalili ž njim, in to ne samo ustno, ampak tudi v nalogah, in mož je vse pre­našal potrpržljivo: za primer naj podam kos take naloge o slovniški ucenosti po besedah Kvintilijanovih: »Slovniška ucenost je izmed vseh vednosti edino, katera vec koristi prinese, kakor kaže.« »I. Da slovniška ucenost vec prinese, kakor pa kaže, je tako gotovo, da nar­bolj zabita buca nad to resnico dvomila ne bo; le poglejmo namrec, kaj je že ta ucenost prinesla, in videli bomo cele sklade slovnic in drugih slovstvenih neizre-ceno ucenih knjig; kaže pa nasproti tako nulo, da ni bolj krotke živali, kakor je slovnicar, ki se le s crkami peca. (Ni lepo receno.)1099 Da je potrebna podpora vsem ucenostim, se bo pa iz tega najbolje prevideti dalo, ce je bila med vsimi ucenostmi nar perva na svetu, ker dokler podpore ni, tudi rec, ki ima na nji stati, obstati ne more. Ce je pa taka ali ne, pa vsak vé, i ni treba, da bi mu jaz to rec dalje razlagal. Da je slovnica mladini potrebna, pa mora zopet gotova resnica biti, sicer bi je nam ne vlivali tako v glavo, da nas že glava i trebuh od nje boli. (Vaša oholnost je tega kriva, ki vas pa, ako je ne premagate, v prepad pahne.) Prijetna starim že tudi mora biti, ker se tako zakopljejo v stare rokopise, slov-nice in zastarane oblike, kakor kert v zemljo. (To je grda zarobljenost.) Da pa vsem mila ni, naša šola lahko v dokaz služi, ker vsak je ima že toliko v želodcu, da se mu preseda, dasi ravno je vsacimu kaj manjka. (Ce je manjka, je ni prevec.) Od skrivnost, ki bi jih slovnica spremljevala, nic ne vem, i ako bi tudi kaj vedel, od skrivnost se ne sme govoriti.« (Vsaj toliko bi se moglo povedati, v cem skrivnost obstoji.) Na celu je tej nalogi rdece zapisana razsodba: »Slovnica dosti olikana, cetudi ne godna. Vredeva trda, zoperna, slovniški ucenosti sovražna, neizpeljana.« Drugi ucenec praša v svoji nalogi: »Ali se je Homer ucil Slovnice, ali pa Mo­zes? Uceni možje še niso skazali tega. Ali pa zavoljo tega ni slovnica potrebna? 1099 Ta in naslednje opombe, vrinjene v oklepajih, so verjetno Metelkove. Potrebna je! Zakaj? Zato, ker je Kvintilijan rekel. On gotovo ni brez pomisleka govoril. Verjemimo mu torej in ucimo se slovnice, saj je ona spremljevavka skriv­nost. Kdor se nje uci, na veke ne bo pogubljen, ker le tisti, ki nima skrivnost na jeziku, in ki to v sercu obderži, kar mu prijatel ali kdo drugi zaupa, je mož, ki prijatle ljubi, kakor Bog zapové, in kdor prijatla ljubi, kakor Bog zapové, bo zvelican. (To ne gre sem.) Srecen je torej tisti, ki se slovnice uci.« Tako so ucenci z ubogim Metelkom poslednja leta zbijali šale; nekteri so mu v zlo šteli, da je njegova molcecnost bila bojecnost, krotkost le slabost. Vodilo v svoji pedagogiki mu je bilo: »Wenn Kinder schwätzen, so straft man sie. Wenn Erwachsene schwätzen, so ermahnt man sie; wenn die Ermahnung nichts fruch­tet, so nimmt man sie sich zur Notiz; und wenn der Notizen zu viele sind, wird man – unwillig«.1100 Ravnal je torej z mladino prizanesljivo. Zadnja leta so bili njegovi ucenci Levstik, Stritar, Erjavec, Tušek, Jenko, Zarnik itd. Kot ucitelj je bil cudak. Kedor ga je hotel poslušati, se je pri njem mnogo naucil; komur se pa ni ljubilo, tistemu ni Metelko zakrivil nobenega lasu. Ucenci so celó kvartali pri njegovi uri. Cuden je bil, kakor pravijo, tudi njegov izgovor, zlasti Gorenjcem. Zlasti dosti sitnosti in neumnosti so uganjali ucenci pri kršc[anskem] nauku v nedeljski šoli; ker sam ni mogel narediti miru, je placeval za ta posel posebnega strežaja s 50 gl. Še na smrtni uri je zapustil 50 goldinarjev vredno ustanovo za tistega pripravnika, ki bo ob nedeljah pri katehetovi uri mir delal. Mnogim ucencem je prepocasi napredoval. Zahtevali so tudi od njega, da bi se gledé jezika prelevljal kakor v svoji mladeniški navdušenosti oni, ki so bili da­nes Slovenci, jutri Polslovani, pojutranjem Jugoslovani, potem Panslovani, Ilirci itd. in so primerno enako tudi spreminjali jezik. »Zakaj ste mi to podcrtali? To je ilirsko. Kaj cudno je to, da uceni gospod o ilirskem slovstvu tako malo veste! (mu pravi tak navdušen zgaga). Ne premenim pa nic, ker je vse prav. Pisal sem v duhu slovanstva. Brez lastniga prepricanja nisem celo nic pisal … Boste rekli, néizreceno predrzno je kaj takega od dijaka? Druzega Vam, castiti gospod, ne vem odgovoriti, kot da sim istino govoril. Ce jo že Vi spoznate ali ne, istina je vse jedno, dasiravno sim jo le kot vaš ucenec pisal«. Takim ucencem je Metelko mirno kazal Ezopovo basen o žabi in volu. Zaradi oslabelih oci je poprosil 28. maja leta 1857 upokojitve. Vrh pokojnine so mu dali zlati križec s krono. Oci so mu oslabele zlasti vsled premnogih nalog. 1100 Prevod: »Ce otroci klepetajo, jih kaznujemo, ce klepetajo odrasli, jih opomnimo, ce opo-min ne zaleže, si jih zabeležimo, in ko se zabeležk nabere prevec, postanemo – nejevoljni.« Od leta 1854/5 je ucil le še v 7. in 8. razredu. Ker je sila tudi tam do vrha priki­pela, je hodil poslednji dve leti ravnatelj Necásek sam ž njim v šolo, ceš da se uci slovenšcine, v resnici pa njemu za brambo proti drzni mladini. Metelko je bil brez vsake razvade jako priprost in pohleven clovek; živel je, kakor vsak kmet. Nosil je nad 30 let vedno zeleno suknjo. Na glavi je imel velik kosmat cilinder. Nosil je tudi ogromen dežnik iz rdece svile z medeno palico. Sprehajal se je navadno sam ali s kakim duhovnom, naj je bil dež ali lepo vreme, po jezuitskem hribu. Njegova suknja je prišla celo v pregovor. Ako je hotel kedo ocitati komu starost, mu je rekel: Si star kakor Metelkova suknja. Le tako je mogoce razumeti, kako je mogel zapustiti po smrti 80.000 gl., dasi vsi njegovi dohodki niso presegali 1500 gl. Vso to imovino je zapustil Metelko le za blage namene, za uboge šole, ucence idr. Pripoveduje se o njem tudi, kako zelo ga je veselilo, ce je zasledil kako novo besedo; ko se je vrnil v Ljubljano, je povabil potem v gostije vse svoje prijatelje, da so se ž njim veselili. Umrl je 29. decembra 1860. leta.1101 1101 Na koncu rokopisa je nepaginiran, prilepljen listic. Besedilo na njem ni del glavnega teksta predavanj, pac pa je verjetno osnutek izpitnih vprašanj. [desna polovica:] 1. Zakaj je druga doba (protireformacijska in katoliška) v primeri z reformacijsko tako revna v literarnem delovanju? a. prevestno unicevanje protestantskih knjig – vzorcev b. splošna reakcija; protireformatorji sami se lotevajo v [Nemcih] latinšcine; dež[elna] jezika prepo­vedana c. splošni vojni viharji d. izgoja mladine po redih, zlasti latinskih jezuitih, ki so 2. V katerem zmislu se deluje v katoliški dobi? Verske ideje. Evangeliji in listuvi pobožne pesmi Sveto pismo cerkvene pesmi katoliške predige Kastelec Kartuzija in Bistra – Sve-to pismo Hren cerkvene pesmi Worenz, Pohlin, Japelj-Kumerdej in tovariši Ravnikar Verske ideje asketicna premišljevanja, izjemoma: jezikovna dela: slovnice – Hypolitus – Bohoric, kajkavci slovarji – Sommaripa – Megiser Hypolitus pobožne pesmi 3. Kateri pisatelji so prelagali Sveto pismo? 4. S katerim pisateljem se zacenja doba preporoda? V cem se loci od prejšnje? Prej samo duhovniki, zdaj tudi drugi. Knjige posvetne vsebine (razen jezikoslovnih): a) poducne: abecedniki, racunice, babištvo, kuge b) zabavne: pi-sanice, posamezne pesmi c) vesele igre, dramaticni prizori uganke kronika Kmetam za potreba in pomoc (Mildhajm) 3 a) Pohlinovi nasprotniki. 5. Fran Krsto Frankopan 6. Jezuitske drame in slovenske pasijonske igre (Ljubljana , Novo mesto, Loka, Kranj) 7. Jeli Janez Krstnik od sv. Križa res slovenski Abraham ŕ Sta. Clara? [leva polovica strani] 8. Slovenske cerkvene pesmarice in pesmi 9. Linhartova važnost 10. Vodnikove pesmi 11. Preverske knjige in spisi. 12. Tit Brezovacki [str.] 133 13. Slovstvo ogrskih Slovencev. ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA I–II KAREL ŠTREKELJ Uredil Matija Ogrin Besedilo za izdajo pripravili, pregledali in opombe napisali Darko Dolinar, Monika Deželak Trojar, Andrijan Lah, Neža Sagadin, Majda Stanovnik, Maruša Tadenc, Vera Troha, Luka Vidmar, Fanika Vrecko, Edvard Vrecko Izdali INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE ZRC SAZU SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI KARL-FRANZENS-UNIVERSITÄT GRAZ, GEISTESWISSENSCHAFTLICHE FAKULTÄT, INSTITUT FÜR SLAWISTIK Za izdajatelja MARKO JUVAN Založila Založba ZRC, ZRC SAZU Ljubljana, 2012 Za založbo OTO LUTHAR Glavni urednik ALEŠ POGACNIK Likovna oprema ŽARKO VREZEC Stavek in prelom ALENKA MACEK Tisk Collegium Graphicum Ljubljana Naklada 300 izvodov © 2012, Založba ZRC, Ljubljana Knjiga je izšla s pomocjo Javne agencije za knjigo RS, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Fundacije dr. Bruno Breschi. Karel Štrekelj (1859–1912) je v slovenski humanistiki znamenit zlasti kot narodopisec in jezikoslovec, manj pa je znan kot literarni zgodovinar. Na univerzi v Gradcu pa je imel Štrekelj v štirih semestrih ob prelomu stoletja (1899–1901) predavanja o slovenski literaturi Zgodovina slovenskega slovstva I–IV. To je monumentalno, toda doslej skoraj neopaženo delo slovenske literarne zgodovine. Ohranjeno je v štirih rokopisnih zvezkih, ki skupaj obsegajo cez 1.200 strani skrbno napisanega besedila. Gre za prva univerzitetna predavanja o slovenski literaturi v slovenskem jeziku. Zvezki rokopisa vsebujejo popoln pregled slovenske književnosti od Brižinskih spomenikov do Gregorcica. Štrekljeva predavanja so mejnik v razvoju slovenistike tako glede univerzitetnega poucevanja kakor z gledišca temeljnih del slovenske literarne zgodovine. Pricujoca znanstvena izdaja prinaša to obširno, dotlej dalec najboljšo literarno zgodovino iz rokopisa v javnost – v pocastitev stoletnice smrti Karla Štreklja, slovenskega filološkega klasika. ISBN 978-961-254-431-7 789612 544317 http://zalozba.zrc-sazu.si 9 42 €