Opomnje pedagogične, didaktične in metodične. I. L. Namen naših ljudskih šol je na tanko odločen že v 1. §. državne šolske postave s 14. maja 18G9. I. Ta se glasi: BLjudski šoli je naloga, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostmi in vednostmi potrebnimi, da se lehko v življenji dalje omikajo, in dati jim pravi navod, postati prida ljudje in vrli državljani". Prva naloga je torej ljudskemu učitelju vzgoja otrok, katera ima ostati vodilna misel pri poučevanji na vseh stopnjah. Moralična vrednost človeka mora biti učitelju smoter njegovega truda, t. j. prizadevati se mu je, da vzbuja, ohrani in okrepi v učencu naj prvo odločno zavest o moralični vrednosti vsakega državljana, da vtrdi v Djem to prepričanje, da človek izgubi vso vrednost, kakor hitro je izgubil lepe nravne čednosti. ,,Blag, odkrit značaj", pravi §. 21. šolskega in učnega reda, ,,je namen vsemu odgojevanju". Zato je učitelju paziti na lepo nravno in naravno vedenje in govorjenje pri mladini, paziti mu je, da vzbuja in ohrani v njih čut do dolžnosti in pravice, čut do prave časti in čistega poštenja, da v njih ogreva ljubezen do ljudi in doraovine in usmiljenje do živali. Učitelj mora pred vsem terjati od u6encev strogo pokorščino in gledati, da uživa vedno in neprenehoma naj večje spoštovanja svojih učencev. Gojiti mu je vse lepe čednosti, katere lepšajo mlade in stare, kakor lepe cvetice vrt in travnik: nehlinjeno pobožnost, snažnost, red, uljudnost, postrežljivost, prizanesljivost, miroljubnost, delavnost. V šoli mora terjati inir, red, pazljivost in ubogljivost. Da vse to doseže, posluževati se sme vseh po umni pedagogiki pripoznanih in po postavab privoljenih pri- 15* pomočkov, t. j. pohval in kazni; toda z obojimi naj bode silno varčen in oboje naj rabi le takrat, kadar je otrok moralično preslab, da bi dobro storil radi tcga, ker je dobro. S pohvalami in kazninii inora učitelj uže radi tega varčevati, kor nima učitelj mnogo pohval in kazni na razpolaganje in mu jih utegne zmanjkati, predno je svoj namen dosegel. Drug namen Ijudske šole je razvijanje duševnih moči otroških. Kakor je nravnoverska vzgoja otrok težavni posel učitelju vzgojitelju, tako je tudi naravno razvijanje otroškega uma in razuma in otroškega spomina jako težavna naloga njegova. Pri tem se je ravnati učitelju po postavah naravnega razvoja. Kakor se telo le počasi razvija in krepča, tako se vzbuja in zaveda tudi duh le polagoma, in sicer s telesom vred. Kakor mlado telo ne more še vseh raznovrstnih jedi vzprijemati, tako tudi mladi duh ne more razumevati vseh stvari. V uežni mladosti mu ni še to utnevno, kar so odločili umni pedagogi za deško starost, in dečkov um ni za znanosti, katere so še le mladenčem prikladne. Zatorej se morajo vsc tvarine, katere se je učencem učiti, bodisi radi njih fonnalne ali materijalnc vrednosti, razdeliti na starostne stopnje. Ako stvar bolj preudarjamo — tako berem v izvrstnem spisu BNarava — vodnica učitelju" (Učiteljski Tovariš 1880. 1.) — moremo ločiti v otročji starosti troje stopenj pri razvoji. BPrva stopnja je ta, da otrok začne čutiti, in to kar je s čuti spoznal, tudi razodene, da se njegovemu duhu vtisnejo stvari, ki ga obdajajo; pri stvareh razločujejo obliko, barvo, okus i. t. d., navadno pravimo, to je doba, ko začčnjajo čuti delovati. Učitelju je nalog, da otroku poda veliko predmetov, iz katerih si jemlje dušne hrane. Tako pride vnanji svet v otrokovo dušo, in se tam duševno udomači. Tačas pri otroku deluje največ spoinin; uči se in verjame, dobiva in ohranuje. Ta doba traja nekako p r v i d v e leti šolanja. Šola ima takrat gledati na telesni razvoj. Ogiblje se tedaj vsega, kar bi škodovalo telesnemu razvoju; skrbi za piimerno telesno gibanje io za otročje igre. — V poznejši, v drugi dobi zanimiva otroka pojmovanje. Ne verjatne več na besedo temu, kar se mu pove, marveč hoče vedeti, zakaj je to tako in ne drugače. ,,Zakaj" mu je v prvej vrsti. Um preoblada. V teh letih neče le vzprijemati, marveč sam delati in upodobljati; otroku nastopa čas samodelavnosti, samosvojega dejanja in nehanja. Uči se zdaj z vso zavednostjo, v raznih predmetih se vadi toliko, da jih zmore. Učitelj naj tedaj tako poučuje, da se otrok veseli samosvoje delavnosti, da nima samo čutnih predočeb, marveč tudi takih, katerih si pridobiva ne le s spominom, temveč tudi z umom. To je doba, v katerej se pri otroku razodevajo njemu lastni (individuelni) nagibi in nagnjenja; kdor otroka opazuje, izpoznal bode, katero nagnjenje prevaguje; slutil bode za kaj je otrok namenjen. — V poslednjih dveh letih, v tretji dobi, se nauči učenec, da obrača splošna vodila na posainezne slučaje; pripravlja seza praktično življenje. Ustno in pismeno se veliko prosteje izrazuje; kar je vzprijel in česa se je naučil, pove prosto s svojimi besedami; posebno pa poučevanje gleda ua to, kar bo otrok za življenje potreboval iz številjenja, spisja in drugih predmetov. Učenec naj uporabi priučeno. Samo ob sebi se razume, da te dobe niso kaj tacega, kar bi bilo vsako za se obmejeno, n. pr. da bi se pri otrocih s 7 ali 8 leti nič ne zgodilo za razvoj uma, in da bi se pozneje ne gledalo na to, kar v življenji koristi; ne tako, marveč hočerao povedati, da se ima v sleherni dobi poudarjati to, česar smo omenili, in učitelj, ki bi se ne oziral na starost in zmožnost učencev, kakeršna pri njih preoblada, bi ne odgojeval naravi primerno". Tretja naloga ljudski šoli je, priskrbeti otrokom tudi nekoliko tacih znanosti in ročnosti, katerih v življenji potrebujejo pridni in vrli državljani. Torej tudi učiti je treba otroke v ljudskej šoli. Kaj pa? To vprašanje je že rešeno; kajti odgovarjajo mu postave, ukazi in splošni učni načrti. Po obstoječih ukazib se predpisujejo za vse ljudske šole, za manj- in večrazredne eni ia isti predmeti, kar je z ozirom na to, da imajo vsi državljani enake dolžnosti in enake pravice, popolnem odobrovati. Razloček pri raznih šolah je le glede obsega, v katerein se predmeti raznih ljudskih šol uče, t. j. za večrazrednice je predpisano več tvarine, nego za manjrazredne šole. Obveljal je v tej zadevi v novejših učnih načrtih princip poučevanja v koncentričnih (vzporednih) krogih, kateremu so vsi napredni pedagogi pritrdili. To načelo je izvedeno ne samo pri načrtih poedinih šol, ampak celo pri poedinih razredib in oiMelkih vsake šole. Gradivo enorazrednice je bistveno isto, katero je za 4- in 8razrednico odločeno, toda primerjati se da malemu krogu, kateri se razširjuje pri 2-, 3-, 4-, 5-, 6-, 7- in 8razrednicah vedno bolj in bolj. Na podlogi učnih načrtov more v ugodnih okolščinah enorazrednica bistveno isto doseči, kakor katerakoli večrazrednica. To se dejansko tudi kaže pri tistih enorazrednicah, kjer je malo število redno obiskajočih pridnih šolarjev, katerim je na čelu izveden in marljiv učitelj, ki ima v dosego svojega namena vse potrebne pripomočke. Vodila so učitelju pri poučevanji: postave, ukazi, splošni učni načrti in nadrobni učni načrti. Na te se je učitelju vsekako ozirati, teh ne sme v nijednein slučaji prezreti ali celo ovreči. Enako važno vodilo je pa učitelju tudi šolska knjiga, ki je vez med njira in učencem, vez med šolo in domom. Šolska knjiga je — bi rekel — najvažnejši učni pripomoček, naj dražji biser učitelju in učencu. Izvrstna šolska knjiga se učencu večkrat tako zelo prikupi, da se je vse svoje žive dni spominja, in učitelju je dobro osnovana, po vseh pedagogičnib in didaktičnih pravilih sestavljena šolska knjiga najboljše učilo; ona mu olajša pripravljanje na nauk in poučevanje v šoli; ona mu odmerja tvarino, katero poučuje, in mu kaže večkrat tudi metodo, po katerej naj se ravna. Šolske knjige so podstava, na katero stavi in opira učitelj vse svoje šolsko delovanje; one so središče, okolo katerega se suče vse njegovo razlaganje in izpraševanje. Zato se pa tudi terja, da so šolske knjige učitelju in učencu pravi vzor dobrih in jedernatih poučnih spisov. Naše slovenske šolske knjige sicer ne zaslužijo po vsem še te pohvale, razen računic; veader so pa zdanja slovenska berila in abecedniki velik napredek na polji naše šolske literature, in se morejo z najboljšim vspehom v šoli in doma porabljevati. Znana in vsikdar nepretirana terjatev šolskih predstojaikov in nadzornikov je, da si učitelji na podlogi uCnih načrtov in šolskih knjig s početkora vsacega šolskega leta sestavijo nadrobni učni načrt za vse leto ali za nekaj mesecev naprej, t. j. da določijo nekako, kaj se bode v posaraeznih tednih šolskega leta poučevalo. če takov nadrobni načrt morebiti za vse kategorije ljudskih šol ni potreben, gotovo je pa zelo koristen malorazrednicam, kajti na teh šolah obdrži učitelj učence po več let v enem in istem razredu, — in tukaj nikakor ne gre, da bi sleberno leto eno in isto tvarino razlagal, ampak določiti mu je s početkom šolskega leta ali pa večkrat mej letotn druge, nove tvarine, katere prejšnje leto ni poučeval. Sicer se pa vestai učitelj skoro za vsako uro na nauk pripravljati mora; to velja posebno še novincem, katerim manjka potrebne izkušnje. Toda tudi starejim učiteljem, katerim je sicer izkušaja dala več dobrih metod, treba je, da se pred uro preskrbe vsaj s potrebniuai učnimi pripomočki, katere jim je pri rokah in v dobrem stanu imeti ravno takrat, kadar se jih rabi, da jih učitelj ne išče, ali pa ne prireja še le, ali pa celo učence s tem tolaži, da jim obeta, da jim bode to in uno prihodnjič pokazal. Pri razlaganji nove tvarine premisli naj učitelj dobro, ali so učenci dovolj zmožni, razumevati jo. Preišče naj torej s primernimi vprašanji duševno podlogo, na katerej učenci stoje, kajti nauk sme in more se na kaj znanega opirati. Pri poučovanji naj se napreduje sicer polagoma, a neprestano! Kaj pomaga učitelju, če še tako hitro napreduje, ako pa otroci tega tako naglo, njih duh vsoga tako hitro prebaviti ne more?! Poučuje naj se torej temeljito! Varuje naj se pa tudi prenapetnosti — tako zvanega pedantizraa — čemur se učitelj udaja takrat, kadar malonkostne stvari prav obširno razlaga in izprašuje. To se včasib godi pri nazorncm nauku v 1. razredu, ako učitelj znan in nianje važen predmet na vse mogoče načine opisuje in se pri tena silno dolgo mudi. Nekateri učitelji se v tem pregreše tudi pri obravnavi beril, ako si kakov vzgledni dejanski učni poskus, ki so ga tu pa tam brali, vzamejo za vzor pri vsakem berilu. Ni in tudi ne more biti sleherno berilo tako sestavljeno, da bi ga učitelj za vaje v čitanji, za slovnico, pravopis in spisje, za realije in morda celo za moralične nauke porabil; ravno nasprotno je. Nekatera berila kaže porabiti samo za vaje v čitanji, nekatera so primerna, da se jih otroci na pamet nauče, druga so dajo morebiti pri jezikovnih vajab porabiti, iz nekaterih berilnih vaj naj se lepi moralični nauki posncinajo, iz drugih pa njih realistični obseg. Vsaj je že Diesterweg rekel, da se ni treba pri vsaki stvarf tako dolgo muditi, da učenec ničesa novega pri njej ne najde. Nauk naj bode nazoren. Zato je učiteljcva dolžnost, da pri vseh realističnih predmetih skrbi za priraerna učna sredstva. Brez nazornosti so realije učiteljem in učencem muka, potrata drazega časa. Enako je vse učiteljevo poučevanje v šoli malo vspešno, ako pridno ne izprašuje in ponavlja, ako ne skrbi za obilo vaj, za mnogo samodelavnosti pri učencih, za domače in šolske naloge, ustne in pismene. Toda o vsaki nalogi se učitelj mora prepričati, ali so se je učenci naučili, ali so jo izdelali, ali ne. Pri ustnih nalogah se ima učitelj vsaj pri nekaterem delu učencev o njih pridnosti ali nepridnosti prepričati, ako mu že čas ne pripusti, da bi se o vseh učencih osvedočil; pri pismenih nalogah mora se pa njegovo nadzorstvo že nad vse otroke raztezati, kar se more na več načinov zgoditi. Najboljši način je seveda ta, da učitelj šolska izdelovanja sam pregleduje, posebno pa težavniše naloge, n. pr. naloge iz spisja i. t. d. Ložeje naloge, zlasti take, ki se rešujejo vse po enem kopitu, popravljajo lehko tudi boljši učenci. Učitelj more to tako urediti, da on le najboljšim učencem pregleda naloge, a ti potem slabejšim. Včasih kaže tudi nalogo na šolsko tablo spisati, da po tej vsi učenci svoje izdelke popravljajo. Povsod in nad vsem pa mora čuvati in vse uredovati učiteljevo pazljivo oko.