KATOLIgK CERKVEN LIST._ Danica« uhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leti 1 gl. 30 kr v Pskarnici sprejemana za celo 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gL, ako zadene Da ta dan psaznik, izide ^Danica" dan poprej Tečaj XXXIX. VLjubljani, 11. rožnika 1886. Ust 24. K sklepu Šmarnic. „Kdor mene najde, najde življenje, in prejme zveličanje od Gospoda." Preg. 8, 35. Nekako vse drugačne čutila navdajajo nas danes, ko tuka) pred altarjem Naše ljube Gospe presvetega Serca Jezusovega stojimo, kakor so nas navdajale pervi dan tega meseca. Prelepi majnik, prijazni mesec Marijin, nagnil se je h koncu. Danes se zadnjikrat tukaj zbiramo, da bi se z vam tolikanj priljubljeno šmarnično pobož-nostjo zopet za eno leto od Marije poslovili. Vsako poslovilo pa ima nekaj bridkega v sebi. Zdi se mi, kakor da bi se imeli dsnes ločiti od dobrih prijateljev, bratov in sester, med kterimi smo celi mesec tako srečne ure preživeli. Bile so za vse, kteri so se pridno to leto zopet vdeleževali, ure materinega svarjenja in spo-minovanja, podučevanja in vterjevanja v dobrem, izgled-nega spodbujevanja in navduševanja k čednostim Marijinim. Zdi se mi, da vam naravnost povem, kakor bi se mi danes imeli ločiti od ljnbečega materinega serca, ktero vedno tako vroče bije za nas. Saj Marija je naša dobra mati in nima drugega in večega hrepenenja, kakor nas vse zadovoljne in srečne storiti. Prepičan sem pa, da tudi mnoge izmed vas navdajajo enaki občutki. In če tudi ste mnogi mnogo se ta mesec zatajevali, ko ste svoji zložnosti se ustavljali, si spanje in počitek pritergovali in v svoji gorečnosti prav pridno vstajali inkšmarnicam zahajali, mesto da bi bili ostajali doma ali se sprehajali po prostem zraku: vendar mnogi zmed vas, ali morda celo vai si mislite sami pri sebi: O škoda, da ae taMarijina pobožnostže danes končal Toda, glejte pr. m.! vse na svetu je spremenljivo in večni majnik Mariji le tam gori cvete, kjer vsi angelji in svetniki Marijo kot nebes in zemlje kraljico vekomaj časte. Mi se sicer ločimo zdaj od Kraljice majnikove. Vsi ti venci in cvetlice se bodo odstranili, vsa krasota se bo z altarja pobrala; ali Naša ljuba Gospa presv. Serca Jezusovega bo še med nami ostala. K sklepu Šmarnic, ko ravno danes njen naj večji praznik obhajamo, nam kliče bolj živo kakor kedaj za slovo: Ostanite otroci moji: Varujte se greha in vsake nevarne grešne priložnosti: 1) Cisto vest si ohranite! 2) Pridno za menoj hodite! Greh je, kteri človeka loči od Boga, ga Bogu in Mariji zopernega stori. Kako bi tudi tisti nad človekom svoje dopadajenje imeti zamogel, kteri je zgolj neakončna svetost, ako je človek z grehi obdan! In kako bi Marija tistega ljubiti zamogla, kteri je s hudobijami ves umazan in ostuden! Blagor njemu, kdor ni nikdar svoje kerstne nedolžnosti zgubil in je vedno v stanu nosve-čujoče milosti božje ostal, kakor sv. Alojzij iu mnogi drugi svetniki. Da, arečen je tisti, kdor od sv> kersta nobenega smertnega greha ni storil, ker ves čas svojega življenja pravico ima, otroka božjega ae imenovati, Boga sme klicati svojega Očeta, Kristusa svojega brata, Marijo svojo mater, vse angelje svoje tovariše, vse svetnike in svetnice svoje brate in sestre, in katoliško cerkev v pravem in resničnem pomenu svojo mater. Vsaki trenutek, če je v stanu milosti božje, more pridobivati novih miloati in z dobrimi deli zaainženje za večno zveličanje. Ako se v takem atanu iz tega aveta loči, so nebesa gotovo njegove. Še bolj 8rečen pa je tisti, če je še toliko milost imel od Boga, da ga nikdar tudi n kakim malim proatovoljnim grehom ni žalil. Toda le malo je takih, ki bi brez vsega greha preživeli na zemlji. — Pa srečni so tudi tisti, kteri so se sicer, žali da, v avojem življenju pregrešili, pa 80 se zopet z vrednim sprejetjem zakramenta sv. pokore z Bogom spravili, kteri so svojo vest v kervi Kristusovi resnično oprali, tako, da bi boljše storiti ne bili mogli, ko bi mesto mašnika Kristus sam vidno v spovednici sedel in nad njimi bi odvezo grehov bil izrekel. V življenju nekega redovnika beremo, ko je bil iz spovednikove sobe stopil, da je pred vratni Kristusa stati zagledal, kteri ga je prekrižal in besede izrekel: nJaz te odvežem od vseh tvojih gre-hov.u Kolika tolažba napolnila je pač serce tega redovnika pri teh besedah! Blagor nam, ako smo se z enako akerbnim pripravljanjem, s tolikim kesanjem in s tako terdnim sklepom svojih grehov spovedovali, da nas besede mašnikove z enako tolažbo napolnujejo in da nam naše čutilo gotovost zveličanja vliva v serce. Da, jaz sem se v resnici, kar naj bolje sem mogel, spovedal. Ker sem potem ua-dalje svojo vest od nesnage greha čisto ohranil, daje mi terdno zaupanje, da se ne goljufam. Toda bodi Bogu_ potoženo, da se pri mnogih, kteri v grešnih navadahfr. priložnostih žive. reči ne more, da bi bili dobre sledit opravljali. Sv. Terezija je na prašanje, zakaj sjrf.-celiK toliko kat kristjanov pogubi, prav odgovorila. — »Vzrok je le-ta," je djala, „ker so se slabo spovedovali." — Glejte, pr.! zato Marija vsem tako živo za slovo kliče: „Čisto vest obranite!" 2) Pa tadi milo nam Marija pravi: „Za menoj bodite!" Njen nauk je nauk ojenega božjega Sina, kteri nauk je on sam učil, dokler je vidno živel na zemlji. Ko je pa sam v nebesa odšel, so ga njegovia posteljni in učenci po vsem svetu rszširjevali in zdaj pa njegovi namestniki oznanujejo ljudem. Pa nauk Jezusov nam um razsvetljuje, ker nam pot kaže, po kterem je nam hoditi, da dosežemo svoj namen ter pridemo kedaj v nebeški Jeruzalem. Jezus sam pravi: „Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menoj, ne hodi po temi, ampak bo imel luč življeoja." (Jan. 8, 12.) Jezus je luč sveta, Marijo pa v lavretanskih litanijah častimo Jutranjo žarijo* — »Zgodnjo Danico," ker nam je bližnji prihod Zveličarjev naznanila. Kedar se jutranja zarija prikaže na nebu, potem tudi prijazno solnce prisije izza oblakov. Temna noč, ktera človeka z grozo navdaja, zdaj zginjuje, pogled na jutranjo žarijo človeka zveseljuje in ložej mu je pri sercu, »ko dan se zaznanva," posebno če je bila viharna in žalostna noč, in človek se tolaži, da ga bode bližnji dan proteče nevarnosti rešil. Enako nas je Marija rešila groze greha, dala nam je Jezusa, kteri nam je v duhovnem milostnem oziru, kar je v naravi solnce, ktero vse ogreje, oživi in razsvitli. Marija je Zgodnja Danica. O kako lepo nam sveti s svojim življenjem iz uebes na temno zemljo! Kako lepa je njena svitloba! kako jo občudujejo čisti duhovi, angelji^ božji! Žarki te zvezde so prednosti Marijine, .njene prelepe čednosti. Od te zvezde žari nam svitloba naj čistejše nedolžnosti, naj gorečnejše ljubezni do Boga in do bližnjega, naj globokejše ponižnosti in spoštljive pokorščine, poterpežljivosti in vdanosti v presveto voljo Božjo. Ob kratkem, vsako čednost nahajamo na Mariji v naj večji človeški popolnosti. S sv. Bernardom vam toraj kličem: »Ozirajte se na to zvezdo, glejte na zglede Marijine in posnemajte jih v sv. gorečnosti." Nikar ne hodite za tisto lučjo, ktero tako zvani olika nci pred svetom zažigajo. Ti sicer veliko o luči, o svetlobi govore in verne kristjane le mračnjake, sužnje teme imenujejo. Pa to so vam krivi preroki. Njihovi nauki so zmote, veše, ktere tistim, kteri tavajo za tako lučjo, sreče in blagoslova ne prinašajo, ampak nearečo, prekletstvo in pogubljenje. Naj vas krivi nauki novih lučnjafcov nikar ne motijo, temuč zvesto se deržite naukov Jezusovih in izgledov Marijinih. Ozirajte se pogostoma na Marijo — to Zgodnjo Danico, posebno zjutraj, kedar svojo jutranjo pobožnost opravljate. Mislite potem večkrat čez dan na njo in posnemajte njene prelepe čednosti! Posebno pa ob času skušnjave mislite na Marijo in jo z detinsko zaupljivostjo kličite na pomoč, da bi se serčno vojskovali ter venec zmage prejeli. Potem vas bo ta Zgodnja Danica v kraljestvo večne svitlobe pripeljala, kjer solnce pravičnosti sveti in kjer boste z Jezusom in Marijo večni majnik obhajali. M. Kolar. Romanje v Lurd. Kdo bi dandanes še nič ne bil slišal o Lurdu, majhnem mestu na jugu francoske dežele, blizo tam, kjer meji na Španjsko? Kje je verno serce, da ne bi radostno poslušalo poročil o čudovitih milostih, s kterimi je Bog oni kraj obla-godaril in ktere po širnem svetu deli na priprošnjo Lurške Matere Božje, brez madeža spočete Device Marije? Že je 28 Ičt tega, kar je Kraljica nebes in zemlje pobožno štirnsjstletno deklico Bernardiko iz skalnate votline na samotnem griču blizo Lurda s svojo nebeško prikaznijo osrečila ter v znamnje resničnosti svoje prikazni iz peščenih tal, kjer prej ni bilo druzega ko malo ternja in divjih rož, bogat studenec čudodelne vode odperla? Na tem homcu pa zdaj stoji krasna cerkev iz belega marmorja, kamor že leto za letom nad sto tisuč vernih iz vesoljnega sveta prihaja, s posebnim zaupanjem prosit milosti v svojih nadlogah, ali pa hvaležno spolnit obljubo za uslišane prošnje in molitve. Tu se vidijo dragocene darila, Mariji v čast na oltar položene; tu visijo v gin-ljivi zbirki mnogoverstne reči, ki so prej v raznih boleznih nadložnim služile v podporo, zdaj pa, kot ne več potrebne, zmagovito pričajo prečudno ozdravljenje; tu s stropa, pa od stčn in stebrov vihrajo prelepa banderca romarjev vsih dežčl, različnih narodov in kraljestev. Mnogo pobožnih je na tem svetem kraju bilo že tudi iz našega cesarstva in nekaj celo že iz mile naše domovine. Ali romali so le posamezno, ne v procesijah, ne v imenu cele dežele, ali skupnega cesarstva; med banderci v Lurdu dozdaj še ni viditi nobenega avstrijanskega, nobenega iz naših krajev. Spodobi se pa, da v tem tako čudovito omiloščenem svetišču tudi Avstrija izrazi svojo vernost, da tudi ona med zastave druzih kraljestev posadi avstrijansko ter v imenu svojih narodov se Kraljici nebes in zemlje v pobožnosti pokloni. V ta namen pojde letos 9. avgusta procesija iz našega cesarstva v Lurd, in sostavil se je odbor, ki marljivo pripravlja in oskerbljuje, kar je za-to skupno romanje potrebno, da bi se vernim vdeleženje kolikor mogoče olajšalo. Odboru kot verhovni varh in pospešitelj nadziruje dunajski nadškof kardinal Ganglbauer, in večina odbornikov biva kot centralni komite na Dunaju, so jim pa pridruženi tudi možje po vsih deželah, da, kakor poverjeniki, raznonarodnim vdeleževalcem naj hitreje postrežejo s sveti in pojasnili, ako bi kdo želel se te božje poti člansko, ali pa le v duhu in s kako podporo vdeležiti. Za Kranjsko sta izvoljena preč. gg.: kanonik dr. J. Kulavic, in pa prof. Tomo Zupan. Oklic odborov za to romanje se tako-le glasi: V resnih in pomenljivih časih se katoliški svet vselej rad zateka k tisti vzvišeni in vekomaj mogočni Devici, ki je »strahovita kot dobro vravnana vojna truma* sterla kači glavo in ki je vedno pripravljena, o pravem času pomagati na prošnje svojih zvestih častilcev. Zlasti pa je bandero Brezmadežne tisto znamnje, krog kterega so se vselej zbirali zvesti katoličani. Saj je to sv. bandero sam sv. Duh razpčl, odkar se je za versko resnico razglasilo brezmadežno spočetje Device Marije. Ona je sama prišla iz nebes, da vzdigne to sveto bandero pred vojskujočo Cerkvijo, ker se je v Lurdu 18krat milostno prikazala in je rekla: „Jaz sem Brezmadežno spočetje." Ta novi vojni klic proti peklenskim močem so verni katoličani dobro razumeli; zidali so v Lurdu Naši ljubi Gospej prekrasno cerkev in tje jih zdaj na sto-tisoče roma leto za letom. Prav imajo! Kdor s cerkveno zgodovino živi, ta pač vč, kaj pomenja novi čudežni kraj v našem času, ki je v veri tako reven in ki naj rajši le kovino in grudo moli, pri tem pa taji Boga stvarnika. Vzroka nam je toraj dovolj, da romamo v Lurd. Bog je dal ta čudežni kraj našemu stoletju, ktero je zabredlo v silne zmote in zato ljudi zadevajo prehude šibe, da bi oživile v spominu vseh ljudi vero na božjo Previdnost. In za to je pa ravno Lurd čez vse pripravno mesto. Stoji pri vhodu k mnogoštevilnim Pire- nejskim toplicam, kamor vsako leto iz vseh delov sveta vre na tisoče ljudi, in zdi se v poletnem času skoraj nekako predmestje Parizu, Berlinu in Petrogradu; zakaj bi li ne moglo biti ob enem tudi središče molitvi, veri in milosti? V resnici I Mati Božja si ni mogla izbrati primernišega kraja, da bi bolj velikansko in bolj obširno svoj blagor oznanjevala in delila. Ce si ogledamo orodje, ktero je rabil Bog in brezmadežna Devica, da je ta čudežni kraj zaslovel, potem se še bolj zvikša zaupanje v Našo ljubo Gospo. Bernar-dika, ubožna, bolehna, neizobražena deklica, ki ni znala več kakor rožni venec moliti, kako se je obnašala pri mnogih spraševanjih pred duhovnimi In svetnimi go-sposkami! Kako mirne in jasne so njene besede, kako določna in stanovitna njena pripovedovanja! Kako junaško in nesebično se je vedla, ko jo je vse častilo? Bernar-dike še pripraviti niso mogli, da bi sprejela časne blagre in ž njimi olajšala uboštvo, ki je terlo njene starše. Ali ni tu Božja roka, ki si vselej izvoli slabotno orodje, ktero ni v nobenem razmerji z nalogo in z vspehi, za ktere je namenjeno? Ta Božja roka vterjuje naše zaupanje in nas krepko vabi v Lurd. V Lurdu se pa kaže tudi Božja vsegamogoč-n o s t pri čudežih. Kjer Bog s čudeži govori, se mora človek klanjati, mora dobiti tudi zaupanje. „Mnogo neovergljivih čudežev se je zgodilo v Lurdu, tako pri-priterdi vsak, ki kaj več ve o tem, preč. škofu Tarb-skemu, in ti so nasledek in učinek čudežnih prikazovanj; tedaj morajo tudi te biti resnične in Božje delo. Kar je od Boga, je resnica; res, Božja roka se tukaj kaže.u In tenfr čudežnim dogodbam ne moremo nič druzega pridjati, kakor besede Jezusove: r0e besedam ne verjamete, verjemite Čudežem," Lurd ima verh tega tudi poterdiio od sv. Cerkve. Papež Pij deveti so izrekli, da so prikazovanja Matere Božje resnična, ter so oblagodarili romarje z odpustki, kakor jih tudi v tem času Leon trinajsti z enakimi dušnimi blagri osrečujejo. Pij IX so poslali tjekaj daril in leta 1876 so ukazali, da je Njihov tedanji nuncij v Parizu, mons. Meglia, podobo (statvo) Matere Božje v Lurdu v slovesni svečanosti kronal. Jasno je tedaj, da nam Bog v našem času svojo vsegamogočnost in usmiljenost Čudovito kaže v čudežnem kraji Lurškem. Marija pa Boga posameznih dobrot proai. In tukaj naj bi mi ne imeli zaupanja ? to svetišče Brezmadežne Device, kteremu ni enacega na svetu, naj bi bilo za Marijne otroke naših deželi brez moči? Ali naj samo zvesti častilci Brezmadežne v Avstriji za-maše ušesa, da bi ne čuli klica Matere Božje v Lurd: rHočem, uaj v procesijah sem prihsjajo; tukaj želim videti svoje otroke?" Tega ne verjamemo. — Podpisani odbor tega avstrijskega častnega romanja, kterega zavetstvo je prevzel prečastiti k&rdinal in nadškof Dunajski Gangelbauer, se temveč terdno nadja, da jih bo prav mnogo se čutilo srečnih osebno položiti obljubno bandero Naši ljubi Gospej v Lurdu preo kolena, ta dragoceni dar častilcev Matere Božje v Avstriji, da se vredoo vversti med stotino drugih daril, s kterimi so skoraj vse dežele katoliškega sveta to veličastno hišo Božjo okrasile in jo še krasč. Oni pa, ki niso tsko srečni, da bi se sami vdeležiti te Božje poti, naj svoje češčenje do M. Božje s tem pokažejo, da kako majhno darilce zato odmenijo in iz-roč6 kteremu izmed odbornikov, da tako vsi združeni postavimo Boga in blaženo Njegovo Mater ter se zagotovimo njene obrambe. — Božja pot bo seveda imela tisti značaj, kteregs blaga Mati grešnikov v Lurdu pri prikazovanjih s početka sama določajo, rekoč: »Za grešnike morate molitL Delajte pokoro, pokoro, pokoro!" »Pojdite in pijte pri studencu (namreč ss. zakra- mentov) in omijte se!" Božja pot naj bo tedaj delo molitve, pokore in dušnega prerojenja. — Ker jih je pa izmed nas veliko, kterim je presv. serce Jezusovo na pri-prošiijo Naše ljube Gospč iz Lurda na duši ali na telesu skazalo milosti, bodo romarji obiskali tudi cerkev presv. Jezusovega serca v Paray-le-Monial u, kjer se bo od 21. rožnika ravno druga stoletnica praznovala v hvaležen spomin na razodenja Božjega Učenika bi. Margareti Mariji Alacoque (r. Alakok). Vdeležujmo se tedaj milosti v Paray, kakor sploh Božje poti iz Avstrije tako, da se bomo vsaj nekaj hvaležne skazali za dobrote, ktere smo od presv. Serca Jezusovega na priprošnjo Brezmadežne prejeli in jih še v prihodnost upamo prejemati. . Sv. Oče Papež Leon XIII so s pismom 30. sušca 1886 tistim, ki se bodo božje poti k Naši ljubi Gospej v Lurdu to leto vdeležili, naslednje odpustke podelili: 1. Popolnoma odpustek vernim, ki kteri koli dan svojega popotvanja vredno prejmejo zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, in 2. Popolnoma odpustek tistim, ki, doveršivši božjo pot, ss. zakramente prejmejo in ktero cerkev ali kapelico s podobo (štatvo) Lurške Matere Božje obiščejo ter ondi po namenu sv. Očeta pobožno molijo za edinost keršanskih vladarjev, zatrenje krivj-verstva in spreobernjenje grešnikov. Ti odpustki se tudi lahko vernim dušam v vicah na korist obernejo. Romarski vlak pojde 9. avgusta t. 1. z dunajskega kolodvora zahodnje železnice (Westbahnhof) in bode vsa pot terpela najmanj štirnajst dni. Ura odhajanja se bo deležnikom pozneje enkrat naznanila. Šla bo pot čez Solnograd,' Inomost, Arlberg, Zurih, Genf, Lijon in Cette v Lurd (tri dni obstanka). Od tod nazaj preko Cette, Paray-le-Monial (en dan obstanka), Ljjon, Genf, na Dunaj. Vožnje karte (brez oskerbljenja hrane in prenočišč) bodo za vso pot (tje in nazaj) za osebo v pervem razredu stale 130 gld. a. v., v drugem razredu 92 gld , v tretjem pa le 65 gld. Proste pert^jage po. vnanjih železnicah ne dovoljujejo. Pot iz Paray nazaj stori Uuii, če kdo hoče, posamezno vsak zase. Deležniki tega romanja so prošeui, da bi znesek za vožnjo karto, ktero si žele, pa verh tega še naj manj po deset gld. za votivno romarsko bandero in kako spričevalo domačega župnika ali pa priporočilo kterega odbornika poslali naj zadnje do 1. julija t. 1. na Dunaj z napisom: Kunstbandlung, Johann Heindl, Wien, I. Stefans-platz, Nr. 7. Ker imajo v Švici in na Francoskem denar le po zlati veljavi, naj se vsakteri s potrebnim zneskom v frankih ali napoleonih preskerbi. Da bi se vdeležnikom iz raznih dežel pridružene k romarskemu vlaku olajšalo, so vradi avstrijanskih železnic bili naprošam, po zadevnih čertah cenejo vožnjo dovolitiv Na Dunaju 10. maja 1886. Odbor: Dr. H. Zschokke (Čoke), papežev hišni prelat, na Dunaju, načelnik P. Moker i j Obornhoai mer, kapucin v Gmundnu, načelnika namestnik Msgr. A. Freudhofmeier, direktor priSalezijankah naDnnaja, načelnika nameetnik, J. Heindl, um. tergovec no Do-naju. H. grof Brondis v Lincu. J. V. grof Woldstoi o no Dunaju. Fr. baron D al bor g na Dunaju. Msgr. Fr. Scheibelberger, tajnik kot ljudskega društva za Gornje Avstrijansko. L. grof Valdborg-Zoil no Dunaju. F. grof Gourci-Droitoumoot oo Dunaju. Dr. J. Kulovic, kanonik v Ljnbljoni. Dr. J. Križanič, kanonik v Mariboru. A. SchOpfl eu th ner, špiritu val pri Uršoliokah oo Dunaju. T. Zupan, c. kr. profesor io kozist svčtnik v Ljubljani. F. grof Hartig v Bo-zeou. M. grof Frioo, c. kr. legacijski svetnik v Meranu. F. Florian, župnik v Faaovi na Moravskem. O.baron Somaruga v Gorici. N. Rogiič, c. kr. gimn. prof. ▼ Zadru. J. Roiier, stolni kurat na Dunaju. J. Koch stoljni pridigar na Dunsju. J. Leb, tergovec na Dunaju. J. Glaaer, tergovec na Dunaju. F. Aumay r, računski acvčtnik na Dunaju. — K sklepu pa bodi pristavljeno še malo besedic o Lurški Mariji Devici v Ljubljani „pod Rožnikom." Mnogi bi šli radi na Božjo pot v Lurd na Francosko; ker pa tega ne morejo, se zamorejo odškodovati z romanjem k Naši ljubi Gospej Lurški pod Rožnikom, kjer častimo ravno tisto Marijo Brezmadežno, ktera se je v Lurdu prikazala. Tudi tukaj, kakor se večkrat sliši, so se marsiktere milosti po Mariji Lurški od Boga sprosile. Posebno pohvaliti moramo fabriške dekleta, ktere kakor se sliši, dan na dan hodijo pred to prelepo znamnje Lurški Mariji D. čast skazovat Enako pa tudi druga mladina in veliko gospode, ki se hodijo Mariji Lurški pod Rožnikom pripo.očevat To je res lepo znamnje, ksko taki čutijo, da so hudi časi in se je treba posebej priporočevati Lurški Mariji D. za varstvo. Rečem ti, grešnik, grešnica! če ti je težko teže svojih grehov spovedati in znebiti se, teci k Lurški M. D. in prosi jo za pomoč in serčnost, in kmalo boš pokleknil, pokleknila pred apovednika ter dobiš zopet presladki mir, kakorš-nega avčt ne more dati! Tedaj le pridno v naš Lord pod Rožnikom! GOVOR, rečen 26. vel. travna t. 1. na grobu pokojnega Valei-tina Lah-a*) Bogoljubni kristjani! _avečka dogodba, ki se je preteklo esticu bosanski Dubici, napolnila je z sam, niso li aposteljni, njihovi nasledniki škoije in maš-niki mnogo imeli preterpeti zarad Jezusovega imena in poslednjič še mučeniške smerti umreti? Toda kri ss. mučenikov Gospodovih bila je seme, iz kterega je poganjalo kristjanov na tisuče. Ko je tedaj odstranila peklena roka Vašega pastirja, prikazalo se bode iz njegove nedolžne kervf na stotine drugih misijonarjev, ki bodo zbirali Jezusovo razkropljeno čedo in jo vodili v edino njeno ovčarnico. In vsled tega bodite tudi Vi stanovitni v veri, ktero Vas je učil pokojni, ostanite nepremakljivi v spolnovanji svojih dolžnosti; ne dajte se plašiti in ne razkropljevati se; — pastirja bodete dobili, ako tudi bi ne bil za Vas po vsem to, kar je bil pokojnik ! Kar je za Vas storil, to Vi sami najbolje veste, sej sam zase — djal bi — prav nič potreboval ni. Siromašna kočica, pri prosta hrana, vse njegovo življenje bilo je bolj pušavniško, in to vse zato, da je mogel več Vam pomagati! In zdaj, obnašajte se, kakor se spodobi kristjanom, in bodite pokorni poglavarstvu. Vsake zdražbe in maščevanja se ogibajte, in med Vami naj se ne slišijo prepiri in psovanja. In dokler ne pride daljna odloka presvitlega Vašega škofa iz Banjaluke, obračajte se v svojih duhovnih potrebah do mene, pridno vsi hodite v cerkev ter se v molitvahNspominjajte duše ranjcega, za čegar dušo zmolimo tudi zdaj „tri očenaše in tri češenamarije." — In duša umerlega svečenika Valentina, pa duše vsih vernih mertvih nsj po usmiljenju božjem v miru poči-vsjo. Amen. Josip Kolarič, dekan in župnik. Ogled po Slovenskem in dopisi. Grozna noč zveršila v C tugo inU mskega, in flltifl. ostala zaznam nja na' P/L —lašlo se je neko i, tucft še Ljublj apominefr Iostnij >vioi narogov. Sej)osebei na prebivalst razbojniško tovarštvo, ktero, ali pohlepe za denarom. aliuLPobudo_kakoršnih -Judi , doveršilo je jMuensko delo ter je po ne-smujenem načinu pretergalo nit še krepkega življenja vrednemu pokojniku, zgl ed n em u_Jga š n ik u, dobremu pastirju in očetu Vašemu, Valentinu Lah-u; mi^M^pip gaMpamiiHoa^oHB^to, kiMbpd^nj^gJM^Jž^^J®- ^^ifekoimk Dii je po rodu naš brat Slovegec;. kteri, iakjioč" edin^ le ala.vo Ifožio in (lus '^VMlčauja, pgstjvši svoie domovino, nriiatelie in druge tovaiše, prišel ' Jj da bode 2 tukajšnjim rojakom in drugldJ uasellilium (lUIlUvni vodnik 7JU paši zveličanja: ali kakošno mu je plačilo za njegov prizadevanje! — Vffi solzne oči. in žalovanje raz- odeva. kako po pravici ate ga spoštovali iu ljubili; pa nehajte jokati; ne more učenec biti nad Učenikom. — Neprijatelji keršanstva so vselej gledali najprej odpravljati paatirje, da čedo razkrope. Ni li preljubi Zveličar •) Ko nam j« v sadnjeio listu eden pridnih naiih na-selnikov v Bosni tako obiirno popisal žalostno osodo gosp. misijonarja Val. Laha, pa omenil ginljive pridige preč. gosp. dekana Kolariča Jož. na groba, smo pisali prečast. g. dekana prani sa ta gevor, in priljudno nam je poslal govor in ie dnuih tvarfa o pokojnem g. Lah-u, sa kar vse smo prav serčno hvaležni. Vr. Iz Ljubljane. Procesija za sveto leto na vnebohod popoldne je bila silno velikanska in častitljiva, da v bljani ne kmalo kai tacega. Vdeležil se je s premi-nim gosp. škofom na čelu stoljni kapitelj z drugimi duhovni in bogoslovci, pa nezmerno število vernega prebivalstva. Frančiškanska cerkev je bila vaa napol-njena in ko smo po molitvah prišli iz cerkve, so se vidile napolnjene še vse špitalske ulice, in ko so d^spdi-Xls*»ji$tru, so bili zadnj^še_^reii^^n^š^a^ko cerkvijo. Doli gredč se je naglMlnolu sv. rožoi venec in im odstavkih je seglo vmeg p«tig n =nftrtflTflill ft],1,iv~ nostifi sv. rožnega vtuca, lar se je prav lepo podalo. nrtlfni k»nl»n M Kft]P ki J® W __z 16ce na plaa moji! molitve za odpustke. Nazaj grede so slovesno peli Iavretanske litanije in pri odgovorih so se menjale razne kitice in napevi. Velikansko in častitljivo je bilo, ko je poslednjič iz vse naj tesnejše natlačene stoljne cerkve z enim glasom germelo: »Marija k Tebi uboge rčve — Mi zapušeni vpijemo — Objokani otroci Eve — V dolini solz zdihujemo!" Bilo je izpostavljeno presv. Rešuje Telo, s kterim je poslednjič preč. gosp. stoljni toPnik Ilrbas 4^1 aS? ^tefra/o'*'To j® bila mogočna«Xf^TflfWenfijn8lTO^ Kije 1 vernim sercem Boga Tastila, nikomur pa ne serca žalila 1 Iz Ljubljane. (ŠepetaČem tn šepetavkam v cerkviJ Vidil sem dva majhna paglavca pri pregraji pred velikim altarjem, ki sta med veliko sv. mašo skor celi čas govorila, šepetala in tako živo čvekala, da se je celo na otročjih obrazih vidilo, koliko si.imata eden drugemu povedati! Naj bi take nespodobneže starši ali posli vender raji pred seboj imeli, da bi tako hudo ne begali druzih in ne skrunili službe božje! Kako bo blagoslov Božji od najsvetejše daritve lil in rosil na take pre- derzneže? Ko bi bil mogel blizo, bjl bi njima oho privfl. -i- Nekteri se tndi kakor kozlici kar med mašo oderd iz cerkve! — Parkrat poprej sem zapazil, da je bil manjši deček, ki se je prav lepo in spodbudno zaderžal, zraven njega pa malo večii (mislim, malega brat), ki je pa že po „štucarsko" imel »štekljačico" v roki in se je prav malo spodbudno vedel. No, bi si mislil človek: mladi šteklja-čarji bojo zdaj opravljali mežnarjevo dolžnost in bodo pesč podili iz cerkve, ter mežnaijem ne bo treba oprav-Ijati tega opravila. No, lepo delo za gosposkega štek-Ijačarčiča, ki je s palčico prišel molit v cerkev!' Vidil sem tudi že, da mali deček (ali deklica) je prav lepo klečal in imel ročice k molitvi sklenjeoe; nekoliko večemu zraven njega je bilo pa tako lepo obnašanje že odveč; stal je s šibico ali paličico v roki kakor »štejs" ali pa se zvčral kakor neukretnež, in na obrazu se mu je vidilo toliko spoštovanja do svetiša, kolikor mucu! Toliko o obnašanji nekterih malih in manjših; kakor pa se je navadil golobradež, tako bode bradač delal! — Zdaj pa poslušajmo, kaj se je bilo dvema šepe- tavkama v H____pripetilo, kar pripoveduje »Wahrheits- freund." V nedeljo - večer so se ljudje že k počitku na-pravljali, kar se zvon v zvoniku z močjo oglasi. »Ksj je, kaj je?* vse poprašuje, — »sej cerkev je zaperta in ključi v duhovaki hiši!" Sosed budi soseda. Okna se odpirajo, ljudje puhajo na ce8to. Cerkvenik zasopljen prileti in odpre cerkvene vrata.... Kaj je bilo ?... Dve ženski na koru ste tako živo šepetali in imeli svoj sojim, ko so ljudje iz cerkve odhajali, da niste vedile, kdaj je cerkvenik zaklenil cerkev, in bila je nevarnost, da utegnete biti celo noč zaperti. To bi bil pa zanji prevelik strah, torej poskuša ena omenjeni pomoček in zazvoni. Vse je bilo v smehu, ko vidijo jetnici iz cerkve priti. Od tistega časa ženski še zmeraj radi govorite in čenčate: pa ne več v cerkvi. Ko sem čital to dogodbico, so mi na misel prišli tudi naši šepetavci in berbljavci v cerkvi, kterim bi ne škodovalo malo ječe, pa tudi malo šibe. Skrit zaklad. Milostljivi gospod prošt Jožef Zupan eo blagovolili podariti ljubljanski deški sirotišnici ali Marijanišču vso zalogo bukev: „Nar lepši čednost in nar gerši pregreha," ki so bile poslovenjene po nemških bukvah sekovskega kneza in škofa dr. Janeza Zvergerja in natisnjene v Blazni ko vi tiskarni v Ljubljani leta 1879. Te bukve smemo po pravici imenovati »akrit zaklad," ker so nekako pozabljene, dasiravno imajo tako veliko lepega in koristnega blaga v sebi. V pregovoru pravi pisavec: »Ako verne obširneje podučimo, živo opominjamo, in jim natančneje kažemo, kaj jim je storiti in kaj opustiti, in kako si morejo pridobiti potrebno pomoč in stanovitno voljo z nebes: jim bo to z Božjo pomočjo in milostjo veliko sadu obrodilo: veliko nedolžnih se bo v čednosti vterdilo in se bo greha ogibovalo; veliko grešnikov bo dobilo stud do pregrehe in se bo spreobernilo, veliko spreobernjenih se bo obvarovalo preteče povernitve v greh in bodo stanovitni v čistosti. Te besede dovolj kažejo, koliko koristi je pričakovati od branja teh bukev za slehernega vernega, kterega koli stanu. Toraj bo veliko dobroto storil, sebi in drugim, kdor si te bukve omisli, posebej pa še tudi Marijanišču. Da bi tako kori8tna knjiga bolj med ljudi prišla, se je tudi cena znižala na 60 soldov. Dobivajo oe v katoliškem društvu (v dr. Ahačičevi hiši na starem tergu štev. 13) in pri milostljivem gospodu proštu dr. Antonu Jarcu, predsedniku Vincencijeve družbe. • bos. Dubici, O postanka katoliške Nepoznati zlikovcT(hudodelniki), hajducipr&vališe dne 25. svibnja o. g. jnt™n» '/, 9 saf (uro) olaba zadnja vratašca njegove aukavne jUfiine) kolibe, to i na udjoše (pridejo) ooutra; ^ ___ _____ otvorio vratašca svoje izbeTda vidi, što jo vani. Ni na domaku svoje misli fne še dobro si svčet), bode od nadošavših razbojnikah ugrabljen, koji mu zaprietiše (zažugali), ako ih neodvede gore u sobu njegova da če ga skupa sa ženom i djecom sasječi (posekati). ' Nepreosta mn ino, obuzet smrtnom atravom (grozo), nego slabimi i klimavimi stubami (po slabih in gugavih stopnicah) povesti četu naoružanih u bosanskom odjelu, a jedan u dugom civilnom kaputo, te po obrazu crnom bojom oiičenih (černo namazanih) razbojnikah do vratah Tlim? po^«v§jnčega misionara. Došavši pred vrata svoga gospodara povTče (zakliče) mu: »Gospodine nstajte, njeki Vas ljudi traže (išejo);" jer tako reči bjjaše mu od Drifutne, skoro p&klene čete zapovjed; nadovezafe (k ČBimr^ofiliridjali): — Revni (goreči) misionar kao uvjek tako i sada ne- poslje ure "šo^OHTpridjali): » misionar kao uvjel počasio časa (ni mudil) prem je pol druge (o poli dveh po) polnoči, ustanovna.svoie stelje. obukao reverendu (laiar) i kaput, jo? u (nogovicah) — otvori _vrata. n^žtn haiduci ozbiljnim (resnim) glasom: -daj -gpv^e amy." Na to im odgovori misionar: nriaklp. »t« Vi. lat^A nn^« d* ja Na to i opetzagrm^Teia od 4 razbojnika: »daj novce" — nečekajuč odgoVora^^fzpall jedan kuburu u nevine grudi (nekak samokres v nedolžne persi) vried-noga pokojnika, povriedio (rani) mu srdce junačko. duhom (ne uklone duha) božji ni zamai rovajoč pritira) pje); na što aipristrfižfi) hrabra ljevica izmučena muža. rasieče handiar po dlanu: K »ffflfllffir p^rah n ai^n — imn^ti nanred __LZDUSti pnyn.it plAipenitg diiSu svoju, i nem o ga v tim svrši svoj kom smrču FčIDeAlCl život, (smertjo) u dobi od sreču za vrieme te borbe uteče nekako mežnar dolje; pohiti u susjedstvo za oružnike, koji odmah priskočiše i zapriečiše (zaderžali) bieg jednog hajduka, dočim ostala trojica več jzmakoše (pobegnili), — netražec (ne jskaioč) novaca. (j* pn npaaff (rtfrj^) yatr zatečeni (zasačeni) popne se na "krov misionar o ve kude te šnjim vodjahu oružnici skupa sa nadošavšom kato-ličkom svetinom (z došlim katol. ljudstvom vred so žan-darji imeli) čudan boj; jer nehtijuč ae predati (ne hoteč se podati), ukljanaose vješto (umikal se spretno) hitcem (strelom) oružničkih pušaka, prieteč se prisutnim (žugajoč pričujočim), i trčuc (tekajoč) od jednoga prozora (okna) do drugoga kuburom, \tgban jo 7gndn (strugal po priliki) za bieg, ali mu nebijaše moguče uteči, do-č4a_upravo annčapi IzEoiT VlfleCl, da' drugo nije, predade se oružnikom, otvorio sam vrata, našto avjetina (ljudstvo) obuzeta čudnim čuvstvom, težnja za osvetom, a znatiželjnost. jeii im blagi i dobri paatir i dobročinitelj još na životu — na-hrupi unutra, videč zlostvavliepft f^ryznn zdelanega^) milog si svečenika mrtva. — O ljudski zakone (postava), branii pri tO m, i6h prigodom okrutnika (po pravici o *) Spis, aa kterega smo ia serca hvaležni prečast. g. poročnika, je obširen, priobčimo pa danes le žalostni konec, ki aadeva smert g. V. Lah a; drago prihodojtt Vr. taki priliki braniš trinoga), jer razjarena svjetina, na-pojena otrovom osvete, izkalila (ohladila) bi a čas srdce svoje nad okrutnikom; neznajuč, da če im isti izpo-vjediti (naznaniti) razlog i namjeru, te očitovati (razodeti) družtvo, s kojimi je svoje nedjelo počimo. Od zlikovacah Ahudodelnikov) do sada sa nhvsčena (vjeti) Četvorica, j potjera (preganjanje) i velika iztraga (preiskava) još traje, -istvar se razvija, te se je nadati, da če se ciela urota iVarota) razbistriti i odkriti. Isto nedjelo probudilo je obču tugu u cieloj ovdje okolici, te pokojnika aažaliiva svatkf). tfaL-^jejgaa nrilikn poznavali, a najviše plačal za njim nie^ovTžnn-ijani, kojim bijaše pravi otac. Mrtvo i teragjgnn tielo pokojnikovo bijaše isti dan posije poaheMuid&eno-Iiečnički pregledano, te u sriedu dne 26. svibnja u jutro uz „requiem,u kog je služio vč. g. Josip Kolarič n kapelici pokojnika, qg_gndašnjfim grobjju. gdje je i govojL-tgkao, ^ tfln Dnhiri pftktrpsnn Sprevod mu onaše dostoiankaif^ntjr n hna~[T^KTri ifllž {pi^nin« Kili^ nriličan hroi dušah, susiedne župe dubičke. zatim velik broi župlianah pokojnikovih, knjj u"n?" ŽiirT-^nrnflhinwl li^^1" 1 naricanjem starog i mladog. U nadgrobnom govoru ocrtao (popisoval) je u kratko župnik dubički misionarov rad (djan)e) i žrtve, te opo-"mefre^prlstitno pučanstvo, "da se razTOTito (pametno) ponaša, preporuča dušu njegovu molitvam vjernikah, te ih upučuje, da se do daljnje odluke presvietloga biskupa Banjalučkoga u svojih duhovnih poslovih nanj obračaj u. Večni mu spomen! U Dubici dne 29. svibnja 1886. Kaljena plesna veselica. V nekem mestu na Šlezkeln jo bil leta 1846 odveč veselim tovaršem sv. postni čas že vso predolg, hnda strast vlekla jih fa tir v sredi posta napravijo ples. Dušni pastir pobožen duhoven, že močno prilčten, je temu nasprotoval kolikor je mogel; toda ne menijo se zanj in njemu ukljub napravijo velikansk ples ravno neko nedeljo večer, ko se vendar vsaka zvesta keršanska duša za resnobo prizadeva. Gostilna, kjer ae je za ples strastna družba sošla, bila je koliba; znotraj in zunaj bil je oder z deskami opažen, z malcem (gipsom) prevlečen, v sredi pa med stenami bil je prazni prostor s suhim mahom napolnjen. Pri tej plesni veselici ps, ker je bilo še zgodaj v postu in tako Še v merzlem letnem času, se je moralo prav dobro kuriti, vsaj tako dolgo, dokler se plesavci niso ugreli. Kar neprevidoma pa, v sredi noči, je plesišče v svitlem plamenu! Suh mah se je bil vžgal od vročine železne peči, in zdajci je vse okrog švigal svetel plamen, pred katerim se je druhal med strašanskim krikom dervila doli po atopnicah. Vendar zasegel je nekatere plamen in jih grozno osmodil in ožgal. Drugi ponesrečili so se pri bega; večina so jih je prehladilo, ko so v taki naglici iz vročine prišli na hlad, in bolni so bili po več tednov; vsi pa so bili od groze prepadeni. Mnogi videli oo v tom šibo Bo^jo; nekteri hudovoljni, se vč, imenovali oo trn dogodek lo čisto naraven primerljej, tri osebe so pa pozneje umerle za ranami, katere so dobilo pri požaru, spoznale v svoji bridkosti, da jih je Bog kaznoval a * nesrečo, in umerle so spreobengene in spravljene s svojo Cerkvijo, katero so bUo pred enim letom zapusti'e. Tako je pozemeljaki ogenj tri duše — kakor snemo upati — večnega - ognja obvaroval. (30 Strafgerichte, str. 194.) Enacih žalostnih dogodb, ki si jih nespametni ple-' savci nakopujejo, je vae polno; toda o vesoljnem potopa ljudje niso verjeli, in tudi zdaj mnogi no verjamejo; zato morajo čntiti. Nikoli tedaj ne dražimo pravic* božje z neumnim plesom, kakor tudi z dragimi grehi nOl K svetemu Duhu. O sveti Duh, Ti Duh resnice, Očetu, Sinu v vsem enak; Ti uči avoje nas pravice, Tol&žnik bodi nam krepak! Kot perve nekdaj 8i kristjane Za dobro vnemal, Cerkvi v rast, Tako naj milosti nam dane, Pospešijo le Božjo čast! Modrosti prave Ti nas uči, Nam daj spoznati nje pomen; Približaj nas k resnice luči, Dosežemo da svoj namen. Naš um razsvetli in razžari, Umemo da življenja pot; Vse zlobe greha nas obvari, Nas vsih obvari grešnih zmot! Kar nam je blagor, večna sreča, Le to naj vsigdar bo nam mar; Ljubezen sveta in žareča, Naj milosti bo Tvoje dar! / O, daj nam terdno v veri.stati, Kreposti nam dodeli dar; Kar nam velčva Cerkev mati, Da radi apolnimo vsikdar! Ti znanje naše nam razširi, Ponižnosti nam daj duha; Modrosti prave tam so viri, Pohlevnost Iger svoj dom ima. Pobožnost pravo daj nam tudi, Kristjanu, ki je prava čast; O duša za njo se potrudi, Da bodeš večno Božja last! Ti v strahu Božjem nas ohrani, Grešiti naj se vsak boji; O sveti Duh, pri nas ostani, Da čednost skerbno vsak gojil O sveti Dnh, Ti Duh resnice, Očeta, Sina ves enak; O vodi naše Ti dušice, Tol&žnik bodi nam krepak; L Vera, moja uteha. Perva blaginja si vera mi sveta, Nauk Gospodov, o cenjeni dar; Z6-te ostane mi duša le vneta, Tebe ceniti ne zabim nikdar! Ti si mi zvezdica mila nebeška, Dušno temoto mi ti razsvetliš; Ti si edina uteha človeška, Modro živeti le ti me učiš. Človek brez vere je uboga sirota, Išče brez mira posvetno radost; Brez nje živeti prehuda je zmota, Puhla brez vere je svetna modrost Srečen je, srečen, ki ga oblaževa Vera presveta, življenja ves čas; Blagor mu, kterega vera pregreva, Srečno dosegel nebeški bo kras! Človek ubogi, če greh te preganja, Kje boš zavetja, pomoči iskal; — ZA-te če križev ni konec nehanja, Kdo ti bo iskrico upa prižgal? — Vera presveta tolažbo ti daje, Pošlje nadloge predobri nam Bog; Up naj v Njega se nikdar ne maje, Kajti On reši nas zopet nadlog. Nsj osrečuje vas svetna blišoba, Ki vam pa rada nepokoj deli; Meni pa vera bo draga do groba, Njo pomnožiti si duša želi! Perva blaginja si, vera mi sveta, Nauk Gospodov, o cenjeni dar; Ti me pripelješ v hišo Očeta, Tje, zjer kraljuje vesoljstva Vladar. L Z. Razgled po svetu. Sarajevo. „Srcetf od mesca vel. travna piše, da je 15. tistega mesca prevzvišeni nadvojvod Albreht dospšl v Sarajevo. Sprejeli so ga od katoliške strani: presvitli nadškof s prečast. o. provincijalom, preč. kapiteljnom, mestnim župnikom in drugim duhovstvom, pa redovniki in nekteri naj imenitniši katol. meščani. Nadvojvoda se je posebno prijazno razgovarjal* s presv. nadškofom in prašal ga med drugim tudi za sv. mašo naslednji dan. nedeljo" I^OMSškflfo^vori, d^Jujjui^jj^val, odgo-vori nadv