Celibat učiteljic. :) Deželni zakon iz leta 1870. ua Moravskem ni prepovedal učiteljicam zakona. Treba je bilo samo, da so one učiteljice, ki so se hotele poročiti, že vnaprej prosile za dovoIjenje okrajnega šolskega sveta. Isti zakoa je govoril v § 67. tudi o preskrbljenju sirot po članih učiteljskega stanu; tedaj tudi sirot po onih učiteljicab in nadučiteljicab, ki so se poročile z dovoljenjem c. kr. okrajnega šolskega sveta. Zakonodajalei iz 70 let preteklega stoletja so gledali gotovo maogo človekoljubnejše in pravičnejše na to važno vprašanje, kakor pa poslanci t moravskem deželnem zboru 1 e t a 1903., ko so na predlog barona Haupta glasoTali za prepoved zakona učiteljic v aktivni službi. Frivolae opazke, ki so se jih pri razpravi te določbe v deželnem zboru posluževali, nikakor niso bile dostojne za odposlanike naroda, cvet inteligence, poverjene z zaupanjem svojih. volilcev. 5. listop. 1903 se je odločalo v dež. zboru o usodi stotia ljudi, ne da bi se razmišljalo v dalekosežaih socialnih posledicah take preporedi. Poslanec Žaček se je bil izrazil leta 1908. pred deputacijo učiteljstva, da je bila prepoved prenagljeno odglasovana in da so šele pozneje zbirali nagibe in vzroke za utemeljitev te prepovedi. Moravske učiteljice so protestovale na zborovanju leta 1909 in ŠV poslej vsako leto s ponovnimi peticijami delujejo za razveljavljenje te prepofedi. Branijo svobodo samostojnosti, srobodo samostojnega odločevanja o samem sebi. Gemu neki naj bi opuščala učiteljiea siužbo, ki ji je posvetila dokaj let priprav in ki jo izvršuje z ljubezaijo in razumom, samo zato, ker se namerava poročiti? Vrednostnost njenega dela gotoro nikakcr ne izgubi na ceni, če postanejo oblike njenega zasebnega življenja druge. Učitelju ali pa uradniku se zakon gotovo ne vmešava v njiju osebne zadeve, 6e sicer njiju življenje ne zbuja morda pohujšanja — njiju eeno odločuje njiju delo, zmožaost, uradi se vmešavajo le tedaj, kadar nista izpolnjevala dolžnosti. Pri presojevanju dela in kralifikacije učitelja in uradnika sploh niso merodajne in odločilne zasebne razmert", n. pr. šteTilna rodovina, bolezni, smrt, skrbi, kar vse siguruo ni brez vsakega vpliva na eelo osebuost in nje izdatnost v tem ali drugem obdobju. *) Ta žlanek nam je poslala gd&. Antonija Gebauerjeva, učiteljica v Eromerižu na Moravskem in predsednica nJednote moravskih učiteljic". čislana moravska torarišica je z z&nimanjem čitala polemiko o eelibata učiteljio, ki se je razvila v našem listu, ter nam je doposlala svoj žlanek, da vidimo, kako sodijo o tem vprašanju češke mbraveke koleginje. Uredn. Vsak človek brez predsodkov priznava, da je treba vzeti življenje kot tako v vsi njegovi eložbi poleg tega pa ni treba rušiti principa svobode, ki je rsaki človeški duši neizogibna potreba. Ia tako zahtevajo tudi moravske učiteljice,. da naj odločajo edinole kraliteta ia uspehi njihovega delovanja brez razlik«, jeli je te uspehe dosegla srobodna ali poročena učiteljica. Mnogo jih je, ki so proti vztrajanju poročenih učiteljic v aktivni službi z utemeljevanjem, da ni neki mogoče drema gospodoma dobro služiti. Ta trdite? bi nekaj odtebtala, ko bi bila delovna izdatnost posameznikov enaka. Nekdo opravi t istera času makari trikrstao mero svojih dolžaosti in to dobro, ko drugi v istem času ne utegne niti eaega dela pošteno završiti. Učiteljica, ki ni duševno in telesao disponiraaa, da bi izvrševala v polni meri sroje delo, naj ob poroki izstopi iz aktivne službe prostovoljno, toda zakon naj jo k temu koraku ne sili! čemu zabranjevati po poroki šolo nSiteljici, ki bi se le nerada z njo ločila, ki na isti šoli deluje z zanimanjem in uspehom in čuti v sebi dosti sil, da zadošča lahko tako šolskim dolžnostim kakor tudi dolžaostim dobre gospodinje. Šolski uradi imajo vselej toliko pravomoči, da nastopijo takoj proti učiteljici, ki bi ne izpolnjevala svojih šolskih dolžnosti. In če zagovorniki celibata učiteljic trde, da iz njih govori skrb za deeo in rodovine učiteljic, lahko oporekamo: Zakaj obsipljete ravno deteta učiteljic s toli nežuo pozornostjo ? (Učiteljiea že sama poskrbi, da se posveti nakaj ur na dan, in to dobro, hstnim otrokom.) Zakaj pa ne očitate plemkiuji, da izroča svojo deco izključno le vzgojiteljicam iu da jih makari po cele tedne ne ridi, zakaj ne očitate ženi trgovki, če večino dne^a presedi v trgovini in se ne posveča deci ? Zakaj pa ne raruje zakon detet delavk, zakaj pa zakou ne prepoveduje ženam, ki se čutijo matere, težkega dela pri stavbah, na polju, v tvoraici in obrti? Bes je, rsaka žena naj bi bila t dobi materinstva čuvana, tedaj tudi učiteljica. Zaradi tega zabteva nJedaota moravskih učiteljic" v svoji peticiji, naj se doToli učiteljici v dobi materinstva šestmesečai dopust. Da bi šola zaradi tega ne trpela škode in da bi člani učiteljskega zbora ne bili preobremenjeni s supliranjem, predlaga, naj učiteljice, ki stopajo v zakon, plačajo nekaj % ve^ T penzijski ali kak drug fond, ki bi se v ta natnea osnoval, in iz tega zaklada oaj bi se krila substitueija v kritični dobi. Sicer pa bi učiteljice imele itak pravo zabtevati, da se nagradi substitucija iz penzijskega zaklada, zakaj plačajo prar tako kakor učitelji 3°/o za penzijo. S tem denarjem se preskrbujejo vdove in sirote po učiteljih, kar je popolno pravično. Po smrti učiteljice pa vplačani donesek ostane zakladu. Bačunski izkaz deželnega šol. sveta iz leta 1905 dokazuje, da učiteljice iz pokojninskega zaklada ne dobivajo toliko, da bi bilo razmerje med dohodki učiteljev in učiteljic procentaalno enako. Lela 1905. so vplačali učitelji 358.749-67 K, učiteljice 57.54774 K. V procentih so dali učitelji 86*1%, učiteljice 13-9%. bto leto so prejeli učitelji iz pokojninskega zaklada 986.819 kron, Tdove 637.536 K, sirote 93.509 K, skupaj 1,717.864 kron. Učiteljice pa so dobile 76.391 K. V procentih so prejeli učitelji, vdove in sirote 95-7%, učiteljice pa 4-3%>. Iz omenjenega je razvidno, da bi bila zahteva učiteljie, naj se kiijejo t dobi materinstva stroški za substitueijo, oziroma pomožno učiteljeranje iz pokojn. zaklada, finančno popolnoma upravičena. Sicer pa je zakon, ki je dovoljeval učiteljicam poročiti se, na Moravskem veljal celih 33 let, in izkušnje, ki so jih pridobili tedaj šolski uradi, gorore skoro povsod t prilog omenjeni Daredbi. V celoti je le prav malo učiteljic vztrajalo v aktivni službi po poroki. V letu 1903. se je poročilo od 1186 samo le 109, tedaj 91°/o učiteljic. Oni pa, ki iz pruderije ne dovoljujejo poročeni učiteljici pristopa v šolo, kaj čudno razsvetljujejo svoje moralno stališče. Nisem za to, da se pred časom otroke posveča v tajnosti in podrobnosti poglavnega življenja, pač pa sem naziranja, da že desetletno dekletce, ki ni bilo vzgojeno v dvoumnostih in sslabim zgledom, instinktivno mnogo izsluti iu čisto in razumno razsodi, kadar zagleda nosečo ženo. In vsekakor je sramota za kulturno družbo, če spiemlja njena dozorevajoča mladina, zlasti moški naraščaj, ženo — mater z mnogopomembnimi posmehi in ne ravno nežnimi opazkami. In ne postane boljše, dokler se bo smatralo klanje Ijudi t vojnah in zatiranje slabšega za junaštvo, dokler bo žena, ohraniteljica življenja, moralno ia gospodarsko potiskana y ozadje. In če se li danes zgražamo nad tem, da se podanik v srednjem veku ni smel samovoljno preseliti na zemljišče drugega gospodarja, da o lastnih osebuih zadevah ni smel svobodno odločevati, tako bo tudi doba ki se že vidco približuje, obsodila današnje zakone in nazore, ki varujejo samo le pravo močnejšega. Eakor sta solnce in zrak last vseh ljudi, tako naj ima pravo na delo, na polno žirljenje, na srečo vsak posameznik brez razlike spola!